KRANJ, petek, 6.11.1981 CENA 9 din »avni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek St. 86 Leto XXXIV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Madžarska sindikalna delegacija Ha Gorenjskem ^kdea se je na povabilo repub-sveta Zveze sindikatov So-I pri nas mudila štiričlanska °nka sindikalna delegacija iz županije, ki jo je vodil ge-- sekretar tamkajšnjega sveta i^jtoov Lajos Nagy. ■^Kodnih razgovorih s predsed-^* slovenskih sindikatov Vinkom ■°Jco in sodelavci so v sredo in obiskali tudi Gorenjsko. V o s člani medobčinskega ZSS za Gorenjsko so se do-gospodarskih vprašanj, pred-Einanjetrgovinske slike Go-in Železne županije. Mad-P>stje so se zanimali za vlogo kot ustvarjalca take pokorne, ki delavce spodbuja h ki uspešnosti. Vpraševali po naših izkušnjah v organizi-Mndikata, po posebnih goli organih sindikata in i strokovne organizira- trike e - V okvir sodelovanja med zborom Peko iz Tržiča in mkupinami iz Karlovca noeoiinji nastop hrvaških ,~* » Tržiču. V tovarniški dvo-^ bodo ob 19. uri najprej pred-' Mojimi deli likovni amaterji k>*M, otvoritvi razstave pa bo •oncert narečnih pesmi v » pevcev KUD Rečica ter »g^nburasev KUD Josip Kraš taep okteta Karlovac. °J* s karlovško kulturo bo zanimivo tudi za širši krog w< ne le za delavce Peka. *» kulturni delavci bodo go-"ftiili obisk prihodnji ^>etek. nosti te množične delavske organizacije. Pojasnili so tudi vlogo strokovnega sindikata na Madžarskem, ki predstavlja enakopravnega partnerja glede političnega in gospodarskega usklajevanja v delovni organizaciji. Centralni sindikalni organ še vedno bdi nad izvajanjem nalog, za katere se dogovarjajo v delovnih organizacijah ali v teritorialni sindikalni organizaciji, vendar je tudi na Madžarskem opaziti prizadevanje, da bi se težišče dogovarjanja preneslo v samo bazo in da bi se problemi reševali tam, kjer nastajajo. Gostje iz Madžarske so si na Gorenjskem ogledali delovne or- ganizacije Iskro in Planiko v Kranju ter radovljiško Almiro, obiskali pa so tudi izobraževalni center Zveze sindikatov v Radovljici. Njihovo zanimanje se je sukalo pretežno okrog naših izkušenj glede uveljavljanja delavca kot samoupravljalca, politične in gospodarske učinkovitosti samoupravnega sistema ter načina izobraževanja in_ usposabljanja sindikalnih delavcev za delo v organih sindikata. Ob slovesu so se ponovno sestali s predstavniki republiškega sveta ZSS in pregledali uresničevanje dosedanjih medsebojnih dogovorov ter načrte sodelovanja v prihodnje. D. Ž. Predstavniki sindikata iz Železne nimi delavci izmenjali izkušnje o darstvu. Foto: D. Ž. županije so z gorenjskimi sindikal-stvarnem položaju delavca v gospo- r spomenika I>a-L^brja — Vneti novembra, ob k^ b°do v Sorici slo-odkrili spomenik ^ Ivanu Groharju ^letnici njegove V Zadnji številki ^utli o akciji posta-Jfomenika, danes prispevek itju in delu Ivana *Va' poeta sloven-"tpresionizma, in vljanio kiparja ' Logondra, avtorja fmka. ijeloški občini so Groharjev spomin niz prireditev. £j*elja omeniti, da i Poteka Grohar-\S^kar^ka kolonija 81, loškega gradu I^Vm ogledate zgod-rVi Groharjeva dela, kV;-« bodo v nedeljo, \r«nbra ob 8,30 od-BMnv izbranih slik Groharjevih prostorih kra-osti Podlub-fji Loki je na fšXstava del Male . ve slikarske ko-Nedeljska sveča-£ Sorici bo dopol-* Ječanjem umet-"tofieloškega ob- K. V r 12. srečanje turističnih delavcev Bled — V soboto, 7. novembra, bo na Bledu že 12. srečanje turističnih delavcev Gorenjske. S srečanjem bodo začeli ob 15. uri s kulturnim programom ob cerkvi na otoku, ob 17. uri pa bo v Kazini program s kvizom turističnih podmladkov in kulturno-zabav-nim programom. D. K. Ustanovitev turistične zveze Jesenice — V torek, 3. novembra, so na Jesenicah ustanovili občinsko turistično zvezo. Na ustanovnem sestanku so sprejeli statut zveze z dopolnitvami, program dela in se pogovorili o delitvi dela med gorenjsko turistično zvezo. Na seji so izvolili izvršni odbor, predsednica skupSčine pa je Lojzka Pikon. Občinska turistična zveza bo imela svoj sedež pri Turističnem društvu Kranjska gora. B. B. ZA VSAKDANJO RABO. V SREDIŠČU POZORNOSTI i Slaba oskrba veča stroške Finančni rezultati gorenjskega gospodarstva po devetih mesecih kažejo dokaj ugodno sliko, čeprav so realni porasti nizki — Za poslovanje je značilna slaba oskrba s surovinami in sestavnimi deli Čeprav so delovni kolektivi šele konec preteklega meseca oddali devetmesečne obračune poslovanja, je kranjska Služba družbenega knjigovodstva že izdala oceno finančnih rezultatov. Osnovna ugotovitev je, da so porasti vseh gospodarskih kazalcev visoki. Tako je celotni prihodek porastel od 43 do 45 odstotkov, porabljena sredstva pa so bila še za 2 do 3 odstotke višja, medtem ko je dohodek višji za 36 do 39 odstotkov. Visoki finanačni rezultati so predvsem posledica rasti cen, ki se je sicer v zadnjih dveh mesecih nekoliko umirila, ko je bil sprejet odlok o najvišji ravni cen za vse proizvode in storitve ter drugi ukrepi za omejevanje rasti cen. Za letošnje poslovanje je značilna slaba oskrba, predvsem v industriji in to z domačimi in uvoženimi surovinami in reproma-teriali. Medobčinska gospodarska zbornica, ki je avgusta zbrala podatke o oskrbljenosti s surovinami je ugotovila, da je imelo veliko delovnih kolektivov težave pri organiziranju proizvodnje zaradi pomanjkanja surovin in zaradi slabe kakovosti surovin. Kritična oskrba z uvoženimi surovinami je bila v 14, z domačimi pa v 12 organizacijah združenega dela od 103, zajetih v obdelavo. 53 organizacij združenega dela iz industrije je bilo slabo oskrbljenih z domačimi in 52 z uvoženimi surovinami in sestavnimi deli. V jeseniški Železarni pa so celo poudarili, da so bile razmere zelo kritične. Zaradi pomanjkanja grafitnih elektrod, ki jih doma ne izdelujemo, so imeli celo zastoje in je izpadla proizvodnja najkvalitetnejšega jekla, ki ga doma nujno potrebujemo. Posledica vseh teh težav je, da so morali v delovnih organizacijah spreminjati proizvodne programe in delati tiste izdelke in polizdelke za katere imajo material. Razen tega so delovne organizacije prisiljene kupovati surovine in sestavne dele tedaj, ko jih dobe na trgu in ne tedaj, ko jih potrebujejo. Nakupi so tako večkrat neracionalni in uvozni pogoji nizko ugodni. Pomanjkanje materialov in surovin sicer še ni povzročilo večjih zastojev v industrijski proizvodnji. Potrebne pa so bile pogoste spremembe proizvodnih programov, kur je vzrok za stagnacijo obsega proizvodnje in produktivnosti dela. Hkrati so se zelo povečali stroški proizvodnje. Letos se je zmanjšal obseg poslovanja gradbeništva, predvsem zaradi manjše investicijske dejavnosti. Tudi v trgovini se je obseg poslovanja znižal, deloma zaradi slabše založenosti trgovine, v večji meri pa zaradi manjšega povpraševanja, kije posledica nižjih realnih osebnih dohodkov. Osebni prejemki so se sicer povečali za 31 odstotkov, vendar s tem niso dohiteli podražitev. L. B. V kmetijstvu so še velike rezerve Na seji CK ZKS so spregovorili o razvoju kmetijstva in gozdarstva — V zadnjih desetih letih so bili narejeni veliki premiki, vendar se sprejeti ukrepi ne uresničujejo — Odgovornost občinskih skupščin, kmetijsko zemljiških skupnosti in občinskih organizacij ZKS — Leta 1985 moramo pridelati 85 odstotkov hrane, zato mora biti vsaka ped zemlje obdelana V kmetijstvu niso potrebne nobene nove opredelitve, vprašati se moramo le, zakaj capljamo na mestu, so poudarili na sredini seji CK ZK Slovenije, na kateri so obravnavali naloge ZKS pri nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju kmetijstva in gozdarstva. V minulih desetih letih so bili doseženi številni rezultati pri razvijanju in uveljavljanju socialističnih samoupravnih odnosov na področju kmetijstva, posodabljanju ter napredku proizvodnje hrane in družbeno kmetijstvo je postalo pomemben dejavnik pri zagotavljanju stabilne preskrbe prebivalstva. V kmetijske organizacije je povezanih 54.000 kmetov, krepi se zavest o nujnosti združevanja. adilh „/,7/v _ p,cca(iilly —picc(t(Hlly — piccadi//y — pncadilh —/>/ T^ter seveda ostalim ukrepom, J^jbjo v paket stabilizacije. Zave-■ N^**> <*a J« potrebna z vidika na-gospodarstvs izrazita us-\TJ«ost v izvoz, ki seveda vselej in organizacije združenega dela ni najbolj koristna. Kratkoročni usmerjenosti v izvoz, pa mora slediti dolgoročna, iz nje izhaja investicijski program. V Kamniku imamo nekaj akumulacijskih sredstev, vendar vsak zase ne more storiti veliko. Zato se zavzemamo za združevanje investicijskih sredstev v okviru občine, s čimer seveda nimamo v mislih zapiranja v občinske meje, ter po reprodukcijski verigi. Prav zdaj potekajo o tem po osnovnih organizacijah razprave, na katerih sodelujejo tudi samoupravni organi in sindikalne organizacije, da je zagotovljena čim večja širina. Prihodnji teden bomo na občinski konferenci pregledali, kako se uresničujejo te usmeritve. Druga pomembna naloga v tem trenutku so priprave na volitve. Potrudili smo se, da je bilo zagotovljeno osnovno načelo bodočega dela — evidentirali smo ljudi, ki so se pripravljeni vtiriti v našo stabilizacijsko politiko. Z evidentiranjem smo pri kraju in evidentirali smo 70 odstotkov kandidatov več, kot je bilo pri zadnjih volitvah izvoljenih delegatov. Evidentirali smo kar 84 odstotkov članstva zveze komunistov. Za Kamnik je v tem trenutku specifična naloga, da si prizadevamo ohraniti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite aktivnost na ravni, ki smo jo dosegli z nedavno vajo NNNP 81, ki je za vse komiteje pomenila temeljito preverjanje dela. V Kamniku smo si spomladi zadali nalogo, da usposobimo vse osnovne organizacije za učinkovito uresničevanje njihovih nalog. Vaja NNNP 81 je k temu veliko pripomogla.« M. Volčjak Sekretarji komitejev gorenjskih občinskih konferenc ZKS o nalogah po 21. seji CK ZKJ Nedavna 21. seja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije je bila v marsičem prelomna. Organ Zveze komunistov Jugoslavije je ponovno člane te družbenopolitične organizacije in ves delavski razred Jugoslavije opozoril, da so gospodarske težave velike, naloge za njihovo odpravljanje pa resne. Zato je treba z idejnopolitičnim delovanjem Zveze komunistov in drugih organiziranih družbenopolitičnih sil ter ukrepi pristojnih organov storiti vse, da se družba resnično vživi in se zave položaja, v kakršnem se nahaja. Sedanji družbenogospodarski položaj je treba obravnavati resno in realno, tako, kot ga zazna večina jugoslovanskega delavskega razreda. Lotevamo se akcije, dolgoročne, če ne trajne, ki bo terjala, da vsak prispeva, kar največ zna in zmore. Dovolj dobrih sklepov že imamo. Ne rabimo več novih, dodatnih, ki nas lahko le obremenjujejo. Mirno in odgovorno moramo vsak na svojem delovnem mestu, vsak na svoji dolžnosti, pa naj bo takšna ali drugačna, oceniti, kaj nam je storiti. To je srž sporočila centralnega komiteja in to je bistvo našega vsakodnevnega delovanja. Katere so glavne naloge gorenjskih komunistov po 21. seji CK ZKS, smo povprašali sekretarje komitejev gorenjskih občinskih konferenc ZKS. Odgovorili so na vprašanja naših novinarjev, za kar se sekretarjem najiskreneje zahvaljujemo. Menimo, da se Glas kot glasilo SZDL za Gorenjsko tudi tako vključuje v uresničevanje teh sklepov, ki morajo mobilizirati vse delovne ljudi in občane Gorenjske ter njihove organizacije. Dovolj dobrih sklepov že imamo Kristina KOBAL: Vse za večjo učinkovitost »Prav gotovo velja za gorenjske komuniste v vseh okoljih, ne le za kranjske, da si prizadevajo za kar največjo učinkovitost na vseh področjih svojega delovanja. Vemo, zakaj smo se odločili za ustalitvene ukrepe tako v gospodarstvu kot na negospodarskih področjih in tudi to vemo, da se za to nismo odločili šele letos,« je poudarila sekretarka komiteja občinske konference ZKS Kranj Kristina Kobalova. »Vendar pa vemo zdaj tudi to, da se doslej kljub sklepom in ukrepom nismo obnašali kaj dosti stabilizacijsko, zato so sklepi razmehčali našo učinkovitost in rezultati niso takšni, kot smo jih pričakovali. Prav zato se mi zdi nadvse pomembno, in to je končno tudi namen sklepov 21. seje CK ZKJ in predsedstva SFRJ, da v vseh okoljih povečamo našo učinkovitost, sicer bo v resnici postalo izpolnjevanje zadanih nalog vprašljivo. Za kranjsko občine, je verjetno ena najpomembnejših nalog kar največ blaga prodati na tuji trg. Sicer se vrsta večjih organizacij združenega dela tudi letos pojavlja kot uspešen izvoznik, tako da bo do konca leta izvozni načrt izvršen. Vendar pa v Kranju ugotavljamo, da je še vse premalo drugih, manjših delovnih organizacij, ki bi se lahko vključile v zunanjetrgovinsko menjavo ter s tem povečale delež družbenega proizvoda v izvozu, ki za kranjsko gospodarstvo še vedno ni kaj dosti velik. Prav zato tudi izvozne naloge, posebno glede na razvitost kranjskega gospodarstva in njegovo strukturo, ostanejo takšne tudi v prihodnjem obdobju. Drugo pomembno področje nalog je prav gotovo iskanje rešitev za nagrajevanje po delu. Menim, da bi morali odločneje prevrednotiti administrativna dela v korist proizvodnega in ustvarjalnega dela. Ne le takšno neustrezno vrednotenje, tudi uravnilovka pri nagrajevanju ne dviga storilnosti. Poleg vrste drugih nalog, posebno na področju zaposlovanja, menim, da nas čaka naslednje leto po volitvah široka akcija za uveljavitev delegatskega sistema — v vsebinskem smislu,« je zaključila sekretarka Kobalova. »To pa je predvsem usposabljanje delegatov in morda iskanje novih metod dela, da se bodo povratne informacije, doslej naša dokaj slaba stran delegatskega sistema, res vračale.« L. M. VlastaVIDIC: Proti vsem oblikam samovolje Radovljica - V radovljiški občini so na seji komiteja ZK že temeljito spregovorili o vseh nalogah komunistov v tem letu in o najbolj aktualnih nalogah. Delo so si začrtali v akcijskem programu in v doslednem uresničevanju sklepov 21. seje CK ZKJ. Sekretarka komiteja občinske konference ZKS Radovljica Vlasta Vidic: »Osnovni program nalog so v osnovnih orgaaizacijah ZK že obravnavali aa programsko-vo-lilaih konferencah, dodatno pa saao vse osnovne organizacije tasti seznanili z najbolj perečimi nalogam! in problemi. Člani Zveze komunistov naj bi na osnovi stabUiaacijakik ukrepov dodatne nalogo uskladili s trenutnim gnspsdarsklm položajem zato, da M bolje gospodarili. Ooaovne orga al nacije amo tudi opeeerili, naj zaostrijo politično odgovornost komunistov po statuta, ki jasno opredeljuje, kaj so naloge in delinosfi komunistov. V radovljiški občini ni takih naložb, ki ae bi bile opravičljive, ne v gospodarstvu in ne v negospodarstva. Investicije v prebrano, v energetiko in izvoz smo načrtovali in jih ocenili kot realne in nujne. Po vseh osnovnih organizacijah Zvone komunistov pn bodo morali komunisti tudi realno oceniti srednjeročne programe razvoja, jih analizirati in jih realno opre deli ti glede na zaostrene psgoje gospodarjenja. Vse organizacije morajo izseti program varčevanja v svojem okoli«, pregledati je treba samoprispevke v kraievaih skupnostih, zaostriti odnos do osebne porabe v odvisnosti od produktivnosti in ustvarjenega dohodka ter poglabljati samoupravne odnose v vseh okoljih ter se odkrito spopasti z vsemi oblikami samovolje. Mnenja smo tudi, naj bi skupščina obravnavala več aktualnih nalog, saj je kila do zdaj večinoma le izvajalec sklepov izvržne-sveta, premalo pa je bilo v klopeh konkretne reševanje konkretne si s Mama lik n Sicer pa bomo v radovljiški občini največ pozornosti posvetili predvsem bolj-4i organlsiranosti komunalnega daretva, turističnega go-trstva ter poskušali urediti kadrovske sadove v nekaterih manjših delovnih in temeljnih organizacijah, kler so moteni notranji medsebojni samoupravni odnosi.« D. Kuralt Roman TERŽAN: Dogovorov in sklepov imamo dovolj Skofja Loka — »Menim, da imamo dovolj sklepov in dogovorov in zato ni potrebe, da bi po 2. seji CK ZKJ sprejemali nove, temveč moramo oceniti, kako komunisti delujemo pri uresničevanju sprejete politike. Pregledati ie potrebno delo komunistov na vseh ravneh; v družbenopolitičnih organizacijah, izvršnem svetu, občinski skupščini, temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih organih, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih. Določeni premiki so bili že narejeni: v občini se redno spremlja in usklajuje delovanje sisov, izvršni svet na posvetih z vodilnimi delavci obravnava gospodarsko problematiko in ta razprava je prenesena tudi na seje zbora združenega dela, kjer se vsak mesec ocenijo gospodarske razmere in sprejmejo ustrezni ukrepi. V Zvezi komunistov pa bomo morali predvsem utrditi položaj osnovnih organizacij ZK. Večina osnovnih organizacij je namreč premalo samoiniciativnih in vse preveč čakajo na navodila komiteja oziroma občinske konference. Z volilno-programskimi konferencami smo naredili nekaj korakov naprej, vendar bo potrebna stalna akcija. Hkrati bo potrebno več narediti za boljšo idejni opol it ičn o usposobljenost članov ZK. Menim, da se prav zaradi premajhne osveščenosti pogosto zamegljuje vprašanje odgovornosti. Prav tako ugotavljamo napredek pri izpolnjevanju zunanjetrgovinskih zadolžitev. V treh četrtinah leta smo kar za 57 odstotkov več izvozili kot uvozili. Takšno razmerje že omogoča, da sami plačamo tudi porabljeno uvoženo energijo. Ob tem velja poudariti, da so se v zunanjetrgovinsko menjavo vključile tudi nekatere organizacije, ki doslej niso izvažale. Se na neki problem bi opozoril. Komunisti se premalo vključujejo v samoupravni sistem. Takšno ugotovitev potrjujejo podatki o evidentiranju, saj je med predlaganimi kandidati za nove volitve komaj desetina članov ZK. Zato je potrebno v nadaljnjem postopku vse evidence še enkrat pregledati in jih dopolniti z novimi predlogi. Komunisti smo na tem področju premalo naredili.« Janez PIŠKUR: Priznajmo, da smo težav krivi sami Tržič — Trenutne naloge tržiških komunistov so povezane predvsem z uresničevanjem sklepov 21. seje centralnega komiteja ZK Jugoslavije. S široke palete dela izdvojimo tri najpomembnejša vprašanja; boj za ustalitev gospodarskih gibanj, učinkovitost zveze komunistov v političnem sistemu in priprave na volitve. »Devetmesečni poslovni rezultati,« je povedal sekretar komiteja -občinske konference ZKS Tržič Janez Piškur, »so dokaj zadovoljivi. Odstopanj od planskih ciljev, tudi na področju izvoza, ni, seveda pa bi bilo lahko še bolje, če bi se v posameznih sredinah bolj zavzeto in odgovorno lotevali odpravljanja pomanjkljivosti. V prvi vrsti bi morali zavreči miselnost, da so razlogi za težave zunaj nas. Zanje smo krivi sami. Več bomo morali narediti za uveljavitev nagrajevanja po delu, spremeniti bomo morali investicijsko in kadrovsko politiko, vlagati v sodobnejšo tehnologijo in znanje. Dogovorili smo se, da se ne bomo lotevali negospodarskih naložb, ki v srednjeročnih planih niso zajete, in da bomo čim bolj skrčili in pocenili prireditve v prihodnjem letu. Poudarili smo tudi, da delavci, ki delajo' na področju izvoza, ne bi smeli poznati osem urnega delavnika, tako kot ga ne poznajo delavci za stroji. Srednjeročne plane investicij bomo nekoliko spremenili, več vlagali v j pospeševanje kmetijstva in gradili, tako kot že v preteklosti, predvsem z lastnimi sredstvi.« Osnovne organizacije zveze komunistov v tržiški občini so še premalo samoiniciativne. Preveč se sestajajo zgolj na pobudo komiteja v zvezi z vprašanji, ki jih obravnavajo republiški in zvezni organi. Problemi bi morali prihajati »od spodaj«, tako pa so sestanki pogosto neplodni in je tudi težko uresničiti vprašanje odgovornosti. V zvezi komunistov so nekateri člani še vedno premalo usposobljeni za delo v organizaciji in političnem sistemu sploh, veliko je takih, ki ne sodijo vanjo zaradi neaktivnosti in samo slabijo učinkovitost zveze komunistov. Treba bo torej močneje poudariti odgovornost komunistov. »Naj se na kratko dotaknem še priprav na volitve,« je dejal Janez Piškur. »Če hočemo zvezo komunistov napraviti bolj učinkovito, se moramo z vso zavzetostjo vključiti v občinske volitve in doseči, da bodo dobri komunisti voljeni v delegatske skupščine, v katerih se bodo borili za uresničevanje sprejetih partijskih stališč. To je potrebno tudi zato, da se bodo še druge subjektivne sile vključevale v reševanje družbenoekonomskih vprašanj. Če bomo politični sistem okrepili, tudi ne bo već odpora do prevzemanja odgovornejših funkcij.« H. Jelovčan G L ASM.STRAN GOSPODARSTVO PETEK. 6. NOVEMBRA 1ST Diskont tudi na Jesenicah Centralova temeljna organizacija Vino iz Kranja se je iz skromnih zadetkov prod petintridesetimi leti razvila v kolektiv,, ki je sposoben zadovoljiti zahteve večine gorenjskega gostinstva, trgovin in občanov — Ob diskontnih prodajalnah v Kranju in na Bledu marca še jeseniška Kranj - Pred petintridesetimi leti so se štirje navdušenci odločili, da bodo gorenjske gostince, trgovine in občane oskrbovali z najrazličnejšimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Začeli so skromno, le z nekaj sodi. Danes ima kolektiv Centralove temeljne organizacije Vino iz Kranja z okroglo osemdeset zaposlenimi skladišča s prodajalnami v Kranju. Skofji Loki, Tržiču, na Bledu in v Kranjski gori, diskontni trgovini v Kranju in na Bledu, sodobno opremo za polnjenje piva, skoraj nov avtopark ter široko mrežo dobaviteljev in kupcev. Prek dva milijona litrov ustekleničenega vina v zadnjih letih raz- V Kranju društvo obrtnikov Kranj — Malce čuden problem so imeli kranjski obrtniki s svojo organiziranostjo, ki pa so jo te dni dokončno rešili. V petek, 30. oktobra, so na komisiji za razvoj drobnega gospodarstva pri Občinski konferenci SZDL Kranj uradno ustanovili »Društvo obrtnikov občine Kranj«. Pred šestimi leti, točneje 23. junija 1975, so kranjski obrtniki na svojem občnem zboru ustanovili Združenje samostojnih obrtnikov v občini Kranj. Po novem statutu Obrtnega združenja iz leta 1979 so pa praviloma prenehala veljati združenja samostojnih obrtnikov, kar pomeni, da od tedaj združenje samostojnih obrtnikov kot društvo ne more obstojati več. Dve leti so torej kranjski obrtniki kot društvo delovali nezakonito. Odslej bosta v Kranju delovala Obrtno združenje, kot pravni subjekt, ki se preko 60 slovenskih občin združuje v zvezo — obvezno po zakonu o splošnih združenjih, in ki bo še naprej posredno vplivalo na razvoj obrtništva, kot je pripravljanje dolgoročnega plana razvoja, razvoj šolstva, izobraževanje, davčna politika, družbeno dogovarjanje okrog razvoja drobnega gospodarstva in pdoobno, društvo bo pa imelo neposreden vpliv na obrtnika. Tako bo društvo skrbelo za kredite obrtni kov, vodilo »Čebelico« in podeljevalo posojila iz sredstev, ki so jih kranjski obrtniki v njej združili, lahko bo nadaljevalo z vodenjem knjigovodstev zasebnim obrtnikom in podobno. Po novem imamo torei v Kranju tri oblike obrtnega združevanja: obrtno zadrugo, obrtno združenje in društvo obrtnikov. Prav pa je, da se vsi trije pri delu in organiziranju tesno povežejo. Odločeno je tudi bilo, da se vsa osnovna sredstva dosedanjega Združenja obrtnikov občine Kranj prenesejo na društvo, saj so za vse, kar so zgradili, prispevali obrtniki sami z denarjem ali delom. D. Dolenc NA DELOVNEM MESTU Metod Derling, mesar Veletrgovina Špecefija Bled ima v okviru temeljne organizacije združenega dela veleprodaja tud. Klavnico Radovljica, kjer je zaposlenih 33 delavcev. Le-ti delajo spet po obratih in vodja pakirnice klavnice je 29-letni Metod Derling, doma iz Radovljice. »Ko sem prišel iz šole. se piav-nisem nemaraval odločiti mesarja, želel sem vozijo po Gorenjski, dvakrt več, kot kaže statistika za 1954. leto. Kupujejo ga v glavnem v Vipavi, Brdih. na Koprskem pa seveda na Dolenjskem in Štajerskem, njihove poti pa sežejo tudi prek republiške meje, predvsem v Istro in Dalmacijo. Zanimivo je. ugotavljajo, da gorenjski pivci vse več povprašujejo po belih sortah. Piva iz ljubljanskega Uniona prodajo približno šest milijonov litrov. V primerjavi s 1954. letom, ko so ga samo 260.000 litrov, je skok ogromen. Skoraj vsega polnijo sami. Skladišča so vedno dobro založena, moti jih le, ker proizvajalci embalaže pogosto kasnijo. Pomemben del ponudbe kranjskega Vina predstavljata diskontni prodajalni, v katerih lahko potrošniki za povprečno tri odstotke ceneje dobijo vse vrste živil. Vendar pa nižje cene osnovnih življenjskih izdelkov, kot so na primer moka, sladkor in olje, že zajedajo dohodek. Zamrznjene marže povzročajo vse večje razlike med odjemnimi in Erodajnimi cenami. Podobne pro-leme imajo vse slovenske trgovske hiše, zato v združenju za trgovino že pripravljajo nov predlog. V devetih mesecih letos so delavci Vina ustvarili dobrih 134 milijonov dinarjev celotnega prihodka — konec leta ga bodo dosegli približno 190 milijonov — kar je 36,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju Z rezultatom niso najbolj zadovoljni, zlasti ne, ker so stroški naraščali hitreje. Porabljena sredstva so bila za skoraj 40 odstotkov višjs od lanskih. Čeprav so sprejeli program varčevalnih ukrepov, ki jih tudi uresničujejo, jim strma podražitev embalaže za pivo, visoki stroški ogrevanja in pogonskih goriv dohodek krčijo V tričetrtletju so ga ustvarili le za 23 odstotkov več kot v enakem času lani, povprečni mesečni osebni dohodek pa je znašal 9665 dinarjev. Zadnji dve leti v Vinu opažajo tudi nekoliko skromnejšo količinsko prodajo pijač, zlasti močnih alkoholnih, ki so najdražje, razen tega pa se krči prodaja v gostinstvu in povečuje v trgovini. Zato kolektiv še toliko bolj zavzeto išče nove poti do potrošnikov. Marca prihodnje leto nameravajo odpreti diskontno prodajalno na Jesenicah. Gradijo jo z lastnimi sredstvi, kot so že dolgo vajeni. Razmišljajo tudi o stalnih degustacijah pijač, o razširitvi ponudbe za piknike, medtem ko imajo načrt za usposobitev kleti za gostinske storitve že izdelan. Zal trenutek ni pravi, da bi ga uresničili. Z novim letom bodo poslovali v okviru Živil. Upajo, da jim bo povezava prinesla večjo ekonomsko moč, nove možnosti za hitrejši razvoj in delitev dela med tozdi. H.Jelovčan Izziv načrtovalcem Izvršni svet skupščine občine Tržič je v sredo obravnaval prvi osnutek resolucije o razvoju v prihodnjem letu — Nekatera poglavja so označena precej splošno, kar naj bi pomenilo zlasti v gospodarstvu, izziv osnovnim nosilcem planiranja, ki načrtov še niso izdelali nost v reprodukcijskih povezavah. Pomembne novosti na tem področju bo prinesel tudi samoupravni sporazum za nepovratno združevanje dinarskih sredstev za izravnavo dohodkovnega položaja organizacij združenega dela, ki izvažajo na konvertibilni trg. Sporazum je republiška skupnost za ekonomske odnose s tujino že izdelala. Naložbena dejavnost v tržiškem gospodarstvu že nekaj let peša. To je očitno zlasti letos, ko ne bo uresničena niti ena pomembnejša zamisel. Zato bo skok prihodnje leto toliko bolj opazen. Pričakujejo, da bodo vsaj tiste dleovne organizacije - Zlit, BPT in Tiko - ki imajo investicijske programe že pripravljene, uspešne. Seveda pa bo moral izvršni svet na osnovi meril, ki veljajo za bančna posojila, napraviti predlog prioritete. Resolucija je zanimiva tudi v poglavju, ki govori o zaposlovanju. Le-to prihodnje leto ne bo doseglo niti odstotne rasti. Pri zaposlovanju bo imela prednost materialna proizvodnja, nekaj tolažbe pa lahko pričakujejo tudi iskalci prve zaposlitve. Tržičani namreč nameravajo omejiti vse oblike pogodbenega in dopolnilnega dela, kot so dejali člani izvršnega sveta, in tako bodo morali »zreli« upokojenci končno le v pokoj. H. Jelovčan Tržič - Razvoj bo pri nas v prihodnjem letu stopical z dosti počasnejšimi koraki kot v minulih obdobjih. Tako napoved nakazuje tudi tržiška resolucija, ki jo je kot delovni osnutek v sredo obravnaval izvršni svet. Pravi, da se bo družbeni proizvod realno dvignil le za 0,2 odstotka, vrednostno za dobrih 20, da bodo sredstva za osebne dohodke rasla v povprečju za deset odstotkov počasneje kot dohodek, skupna in splošna poraba pa za 25 odstotkov. Od letošnje bosta višji komaj za 15 odstotkov. Največ pozornosti bodo Tržičani prihodnje leto posvetili zunanjetrgovinski menjavi. V zvezi z izvozom zastavljajo smele naloge. Letošnji izvoz, zlasti na konvertibilno področje, nameravajo preseči, uvoz pa bodo ob večji uporabi domačih surovin, znanja in tehnologije tako skrčili, da v izvozu ne bo presegel 50-odstotnega deleža. Menijo tudi, naj bi delovne organizacije, ki ne dosegajo povprečnega izvoza na zaposlenega v občini, prodajo na tuje še povečale. Gre predvsem za Tovarno kos in srpov, za Bombažno predilnico in tkalnico ter za Trio. Organizacije združenega dela bodo okrepile samoupravno sporazumevanje o udeležbi na skupno ustvarjenem deviznem prilivu, je zapisano v osnutku resolucije, obenem pa krepile medsebojno od vis- zaprav za poklic postati orodjar. Vendar so se prav tedaj pokazale precejšnje potrebe po mesarskem poklicu, pri Špece-riji na Bledu so me vzeli v uk, zato sem pač danes mesar. Potem mi nikoli več ni bilo žal, da sem zaposlen v klavnici, saj se delu privadiš. Seveda je oclvisno od tega, kje delaš: ali v mesnici ali klavnici ali pakirnici, kjer delo ni težko. Tu vodim obrat, nabavljam meso in ga oddajam trgovinam. Zaposleni smo trije delavci. V klavnici pa je delo težko, veliko bolj kot tu. Osebni dohodek je odvisen od prometa, plačani smo od kilograma in mislim, da je tako tudi najbolj prav. Mesečno zaslužim okoli 11.000 dinarjev, sodelavci pa okoli 7.000 dinarjev. Čez osebni dohodek se ne morem pritoževati in mislimo, da je delo pravilno nagrajevano.« Metod Derling je v Špeceriji zaposlen od leta 1967 in je tudi član delavskega sveta Špecerije: »Na sejah delavskega sveta obravnavamo problematiko naše temeljne organizacije združenega dela in se pogovorimo o vseh trenutnih težavah. Mislim, da je samoupravljanje v delovni organizaciji v redu, da samoupravni organi in družbenopolitične organizacije dobro delajo, saj ni večjih problemov, ne pritožb ali nezadovoljstva med delavci. Stanovanjske probleme rešujemo v okviru naših možnosti, postopoma in tako smo imeli letos le dva prosilca za stanovanje Delavci pa vsako leto dobijo tudi kredite za zasebno gradnjo.« Speccrija Bled je bila letos med tistimi delovnimi organizacijami, ki so se dogovorile, da bo tržišče v poletni sezoni, ko je na Bledu in v okolici veliko tujcev, zadovoljivo oskrbovano z mesom. Kako je bilo? »Res je, da v sezoni prodamo največ mesa in tudi letos smo se na povečano prodajo dobro pripravili, tako da je bilo na tržišču vedno dovolj dobrega in kvalitetnega mesa. Še več: veliko ga je celo ostalo v hladilnicah in imeli smo probleme, kako ga bomo prodali.« Metod Derling je zdaj zaposlen v Klavnici, prej pa je delal v proda jalni mesa v Kamni gorici, prodajalni, ki so jo zaradi nehigienskih razmer morali zapreti. Zdaj, ko je v Radovljici, dela skupaj s sodelavci v neprimerno boljših delovnih razmerah, saj je klavnica sodobno urejena in delo je zato lažjc 1). Kurah motenj pri financiranju zmanjšale investicije, da ga ne bo več mogoče ni__ srednjeročni plan izgradnje < energetskih objektov ne bo čen. Zmanjšanim zmogljivo*^ treba prilagoditi porabo elektnč* energije. To pa pomeni, da bo F trebno popraviti samoupravni sr razum o temeljih srednjeročs* plana ISE in dogovor o tenum družbenega plana SR Slovenije * obdobje do leta 1985. L. R Stroka na avtobusni postaji — Končno so na avtobusni postaji as Bledu dobili potniki streho nad glavo. Vse lepo in prav, samo ds streha končno je, vendar so te strehice, ki jih je videti tudi na Rečici, nekam nenavadne. Nenavadne za gorenjsko okolje, ki mu zasebna ut včasih tudi družbena gradnja hoče dati pridih starega, gorenjskega arhitekturnega obraza. Strehice pa so nekaj čisto novega, modernega in stvar okusa je pač. komu so všeč in komu nikakor ne. — Fosoc D. Kuralt Premalo denarja za investicije Delegati interesne skupnosti elektrogospodarstva Hunan; so se dogovorili, da obvestijo delegate slovenske skupštine« kritičnem zastoju pri investicijah v elektrogospodarstvu -Petletni plan ne bo uresničen Zaradi pomanjkanja denarja so bila letos praktično ustavljena vsa dela na objektih in napravah distribucijskega omrežja. Vsa razpoložljiva investicijska sredstva so prednostno usmerjali v gradnjo objektov za proizvodnjo električne energije in za pridobivanje premoga ter uranove rude. Investitorji so le s skrajnimi napori in posebnimi akcijami interesne skupnosti elektrogospodarstva za pridobivanje denarja uspeli nadaljevati delo na gradbiščih. Omeniti velja, da jim je uspelo pri dobaviteljih opreme in izvajalcih del pridobiti 303 milijona dinarjev premostitvenih kreditov in da so za gradnjo novih zmogljivosti v Uglje-viku zagotovili 774 milijonov dinarjev kredita iz sklada za pospeševanje razvoja manj razvitih republik in Kosova. Zal bo učinek teh kreditov le kratkotrajen, ker bo posojila potrebno vrniti že prvo tromesečje prihodnjega leta. Finančna slika pri investicijskem denarju je sedaj pred koncem leta takšna: čeprav so najprej v investicijski plan napisali za 13.046 milijonov dinarjev potreb in ga potem znižali na 8.503 milijona dinarjev, so nazadnje morali sprejeti začasni plan v višini 5.639 milijonov dinarjev. Sedaj pa uradni dokument navaja, da bi bilo potrebno za nadaljevanje najnujnejših del na proizvodnih objektih in na objektih za pridobivanje primarne energije do konca leta zagotoviti še 729 milijonov di-narjev. Kakšne so možnosti za zagotovitev potrebnega denarja? Trenutno lahko računajo le s sredstvi, ki jih bo prinesla zadnja podražitev električne energije, ko je cena od 1. novembra za 8 odstotkov višja. Če se bodo v elektrogospodarskih organizacijah resno potrudili z in kasom za prodano energijo, bi lahko letos na račun podražitve zbrali dodatnih 246 milijonov dinarjev. Kljub temu pa ne bo mogoče zakrpati za skoraj 500 milijonov velike luknje. Tudi pogledi finančnikov na prihodnje leto ne obetajo nič dobrega. Za investicije bi elektrogospodarstvo nujno potrebovalo 13.475 milijonov dinarjev. V najboljšem primeru bo moč zbrati 5.082 milijonov dinarjev in brez pokritja ostane kar 8.393 milijonov dinarjev. V sporočilu, ki ga interesna skupnost elektrogospodarstva pripravlja za sejo slovenske skupščine, bo tudi povedano, kakšne posledice ima pomanjkanje denarja. Ker so se zaradi Kdaj gradnja na Okroglem Delegat Slovenskih železarn * v skupščini interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije n-stavil vprašanje, če bodo razdeja- no transformatorsko posta* Okroglo pri Kranju začeli grada' prihodnje leto. Predstavnik eh*-trogospodarstva mu je odgovsrf z »ne« in pojasnil, da je ob kriof nem pomanjkanju invesrjciisfc* sredstev dejansko povsem ust**-liena gradnja novih prenosnih* distribucijskih naprav v sto«* I skem elektrogospodarstvu. iPkV sredstva so namenjena za doke? čanje že v minulem sredniene nem obdobju začetih in vesta* Na to pojasnilo je delegat ašr venskih železarn dejal, da »• podlagi pojasnila lahko sklepa, elektrogospodarstvo ne bo hm 'jeseniški Železarni dobavljati volj energije. Brez te pa nov* *■ klarske naprave, ki jih bodo ari končali leta 1984, ne bodo delovati. Zelezarji zato od elektrogoz* darstva terjajo zagotovilo, daN za novo prikjučno moč ob na voljo električna energij* Sprejeli so stališče, da btsr takšnega jamstva ne bodo sali posebnega dogovora. Z so nameravali že sedaj, kot a> na račun obveznosti prispevka dodatno priključno moč, plačftC 300 milijonov dinarjev. Ta atva bi bila ob sedanji deesaši suši elektrogospodarstvu Še kak' dobrodošla, vendar jih želez*? brez zagotovila, da bodo zaa* dobili potrebne kilovate, osjjjjjj dati. i 5. Odsotnost brez opravičila Predsednik komiteja za delo Peter Toš je s pomočnikom Francijem Kovačem obiskal strokovno službo občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske. Obisk je namenjen obravnavi problematike in politike za poslovanja na Gorenjskem prihodnje leto. Vabljeni so bili predstavni ki vseh gorenjskih družbenopolitičnih organizacij in medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko, vendar na pogovor ni bilo nobenega, niti se ni nihče opravičil. Zaradi vse manjših možnosti za zaposlitev, predvsem mladih ljudi, bi na pogovoru pričakovali vsaj udeležbo predstavnika medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ C L maja 10 a prodaja vozilo ZASTAVA KOMBI 430 l l \ 7 -M, letnik 1976, izklicna cena 41.000 din Ogled vozila je mogoč eno i pred prodajo, ki bo \ saedo 11. novembra 1981 ob 1 v sli dvorišču šole. Ponudniki vplačajo 10 odstst* kov od izklicne cene. Sprejemamo pismene p nas* bc. kupec plača prometni da>ek. rim, I. NOVEMBRA 1981 KULTURA 5.STRAN.O LAS km Grohar je bil rojen 15. juniji 1867 v Spodnji Sorici št. 15 v sta-T" brovžu očetu Andreju in materi rojeni Jenštrlc. Kasneje so se 3«*Hi v Zgornjo Sorico št. 31, kjer a drugi razstavi pa je razstavil ^•jfck z motivi iz Ljubljane in oko- * ler v segantinijevskem načinu **ba Kopri v ni k ter Grabljice. y* v slednji je Grohar prvič sku- * podati kmečki motiv na monu-**Wen način, kot nekakšno vizijo *Wuija človeka in narave v barvno ^» celoti, kar je doseglo višek •fcaladi in Sejalcu ter se prepesnilo •Oedniku. Leto 1902 je še drugače pomembni Groharjevem življenju. Maja je ^toni v Devin (spomnimo se samo %c Devinski grad). Po vseh naporih ^ razstavo se je konec oktobra napo-* k znanim ljudem v Šempeter Slogov v Slovenski Benečiji. Ker je ^d v stalnem pomanjkanju, si je kot ^tftveni blagajnik že od spomladi i^pomalem sposojal denar iz dru-^«»e blagajne v upanju, da ga bo ^razstavi s prodajo slik lahko vrnil, bo dobil denar za že dogovorje-^dela. Ko je Grohar zvedel o tem, .*jt takoj vrnil v Ljubljano, kjer je 10. novembra aretiran in 15. že ,*wjen na tri mesece zapora. Po-***i je tudi moral društvu denar za primanjkljaj. Ker pa denarja Življenje in delo Ivana Groharja Poet slovenskega impresionizma O Groharjevem življenju je zapisal dr. France Štele v knjigi Ivan Grohar: »Vsako življenje je nazadnje svojevrstna pravljica, bolj ali manj zanimiva, lahko pretresujoča pa tudi dolgočasna; nazadnje ni važno, ali je bilo veselo ali žalostno, Se manj, ali je za nas poučno ali brezbrižno ... Tudi Groharjevo življenje se je razvijalo po formuli takih pravljic. V prelepem gorskem kraju se je rodil deček ...« ni imel, so zasegli njegove slike in jih razstavili v mali dvorani Mestnega doma. Na »prodajni« razstavi je bilo razstavljenih šestdeset Groharjevih del in od teh je bilo le nekaj prodanih; zanje je odbor umetniškega društva dobil 110 kron. Ob razpadu SIo-,venskega umetniškega društva so .leta 1907 preostale slike prešle v last mestne občine ljubljanske in na ta način leta 1937 v zbirke takrat ustanovljenega Mestnega muzeja v Ljubljani. Ta delček iz življenja Ivana Groharja smo nekoliko obširneje opisali prav v zvezi z rastavo Groharjevih zgodnjih del v galeriji loškega muzeja, ki so iz zbirke Mestnega muzeja. Vendar so tokrat razstavljene v galeriji v počastitev odkritja spomenika, ne pod geslom »Izvirne slike naprodaj«, marveč kot študijski prikaz ustvarjalnega napora slikarja v tistem času. Danes jih cenimo vse drugače, s skoraj simboličnim prizvokom globokega spoštovanja do našega velikega slikarja Ivana Groharja. Tistega 15. februarja 1903, ko je prišel iz ječe in prišel v kavarno, pa so nekdanji prijatelji takoj, ko so ga zagledali, plačali in odšli. Globoko razočaran se je ponovno napotil v Sentpeter Slovenov in od tam proti koncu aprila k notarju Rah-netu na Brdo pri Domžalah. Grohar bi ne bil Grohar, če bi hotel preveč izkoristiti gostoljubje, ker se mu je zdelo sitno predolgo nadlegovati ljudi. V začetku julija je bil že na Dunaju, kjer si je našel v dvanajstem okraju atelje. Kmalu se je znašel v slovenski družbi; blizu si je bil posebno z Ivanom Cankarjem ter z Etbinom Kristanom. Ni mu šlo lahko, 'z Cankarje- vega opisa je možno razbrati, kaj vse je moral Grohar na Dunaju prestati, tako da so besede »jutranjega gosta« — Groharja — čisto verjetne: »Tri dni bi človek še prenesel. Zadelal bi okno in bi ležal in čakal ... na čudež. Ali pa bi hodil križem po cestah in parkih in bi se zmotil. Četrti dan pa glava boli in noge so kakor berglje ... saj veš'« Podobno beremo tudi v Groharjevemu pismu: »E. Kristan mi je dal kosilo, za večerjo pa rebra štejem, katera so se že precej pomno-, žila. Edino upanje (na uspeh razstave!) in pa sklep ,ne na Kranjsko' — me vzdržujeta«. Uspeh razstave? Da, Grohar je po Jakopičevem naročilu spet glavni organizator razstave slovenskih impresionistov na Dunaju, v razstavnem salonu Miethke. Tu je skupina slovenskih slikarjev dobila tudi ime »SAVA« in pod tem imenom je Odslej prodiral slovenski impresionizem v Evropo in med Slovane na Balkanu. .In zopet je imel največ zaslug za razstavo in njen uspeh prav Grohar, ker se je izkazal kot izvrsten organizator. Leta 1906 je bila razstava v Londonu, isto leto je bila velika jugoslovanska razstava v Sofiji, leta 1907 v Trstu, leta 1908 je potoval kot delegat Save na Poljsko, kjer je uredil vse za razstavo v Varšavi. To leto je bila še razstava v Beogradu in Zagrebu. Leta 1(909 in 1910 so bile tri razstave v novozgrajenem Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Povsod je pri organizaciji odigral najvidnejšo vlogo. Ivan Grohar se je vrnil v domovino leta 1904. Nekaj časa je živel v Sorici, nato se je preselil v Škofjo Loko, kjer je imel na več krajih atelje in začasno bivališče. Jakopič je o tem zapisal: »Brez denarja, potrt in neodločen pride v Loko. Skofja Loka, to prijazno, staro mestece sredi pisanega valovitega sveta, je postala Groharju nova domovina . . . Tukaj je postal Grohar pravi slikar domače slovenske zemlje.« Tu je imel za družbo Sterne-na, ki je živel na Godešiču, in Jakopiča ki je bil takrat v Škofji Loki. Slikali so in se po delu shajali v loški kavarni ali v kakšni gostilni, kjer so se jim pridružili še drugi, na primer sodnik in komponist O. Dev, učitelj Zahrastnik, Ante Gaber, dr. Jamar, notar Šink in okoli leta 1907 tudi Gvidon Birolla. Po Birollovem pripovedovanju je Grohar stanoval na različnih krajih v Škofji Loki, v Šte-marjih, pri Flisu, pri Logondru, v Stari Loki pri Frtunovcu in pri Dolencu. Vse se je končalo leta 1910, ko so mu izpraznili borno stanovanje in ga delo-žirali v kaščo, v skladišče želoda. Grohar je o tem pisal Jakopiču kot o »loški komediji«, kar je ganljivo opisala Nadežda Petrovič, srbska slikarka, s katero se je seznanil leta 1904 na prvi pomembni jugoslovanski umetnostni razstavi v Beogradu, kjer je bil odlikovan z redom sv. Save. Slikarka ga je obiskala v tem zadnjem in nadvse nenavadnem ateljeju. Zima 1910-1911 v nezakurjeni sobi vse do začetka februarja, ko se je zatekel po pomoč k Jakopiču, ki mu je medtem preskrbe! za leto 1911 štipendijo za pot v Italijo. Bilo je prepozno, da bi se mu uresničile sanje, videti Italijo, deželo umetnosti, zaradi katere je pobegnil od vojakov, o kateri je vedno sanjal. Ni se zavedal, da je zbolel za jetiko. Jakopič ga je pregovoril in 27. februarja je odšel v bolnišnico. 19. aprila 1911 je umrl. Pokopali so ga 21. aprila v skromnem spremstvu prijateljev in tovarišev slikarjev, zastopnikov nekaterih kulturnih ustanov in zastopnikov škofjeloške občine. Profesor Štele je končal svojo pravljico o življenju tega umetnika takole: »Toda komaj so grob zaprli, je začela vstajati iz njega duhovna podoba umetnikova in z njo spoznanje, da smo zaradi kratkovidnosti zapravili enega največjih obetov svoje mlade likovne umetnosti. Veličina njegovega genija se nam prikazuje z vsakim desetletjem pomembnejša in še dolgo ne bo izpolnila svojega poslanstva.« GROHARJEVO SLIKARSKO delo lahko razdelimo na štiri stopnje umetniškega razvoja. Do leta 1895 je Groharjevo prvo razdobje razvoja, posvečeno šolanju samouka v Gradcu, in vzpon od diletantstva do precejšnjega slikarskega znanja. Po gra-škem obdobju je Grohar naredil prvo stopnjo svojega umetniškega razvoja v stilu šolskega realizma in s portreti in portretnimi študijami, kjer prevladujejo temni toni, so slikane šolsko solidno, včasih tudi lahkotno in že kažejo željo za upodobitev značaja. Drugo obdobje je čas do nekako leta 1900 z opaznim zgledovanjem pri Bocklinu, Stucku in drugih. Doma se je lotil tudi slikanja žanrskih prizorov in vedno bolj želel postati slikar cerkvenih prizorov. Zato je v tej fazi razvoja za Groharja značilen idealistični realizem in osvojitev obrtne slikarske spretnosti. Že pri razstavah smo omenili, da se po letu 1900 Groharjeva slikarska pot spremeni v iskanju novih izraznih možnosti pod vplivom Jakopiča, Jame in Sternena. Temni toni izginejo pod vplivom dela v naravi, poteza čopiča postane široka, slika v pastoz-ni tehniki. Močno ga je prevzel Segan-tinijev pointilizem, a ne za dolgo. Groharjevo popolno tehnično osamosvojitev predstavlja slika Pomlad, ki sodi med njegova najboljša dela. Po tretjem obdobju, v katerem je dozorel, nastopi po letu 1905 četrto, obdobje zrelega umetnika, razdobje, v katerem je ustvaril vsa tista dela, ki ga danes predstavljajo. Zopet je našel človeka, ki ga je v mladosti slikal v poljubnem žanru in ga sedaj v zreli dobi povzdignil do vizionarne veličine, kakršna se ni odkrila niti Jakopiču. Malo pred smrtjo je nastala slika »Črednik«, ki pomeni poveličanje Groharjeve mladosti, poveličanje naj-neznatnejšega na slovenski družbeni lestvici:, monumentalna vizija pastirja je v barvi izražena.poezija. A. Pavlovec talLOGOBTDHt Kipar, ki je ustvaril spomenik Ivanu Groharju v^JKkem orumenelem časopisnem sem prebral, da Tone Lo-S^f-Hoče govoriti o sebi. o svojem jJNu, o ovojem delu. Češki pesnik H. Macha je zapisal: »Kdor ne O* mojega življenja, me ne bo y^**il, čeprav bi pogledal v mojo ijjjost.« Nekaj življenjepisnih ^■*fcov nam še. ne bo približalo O*"05" akademskega kiparja To-^* Logondra, pa nam vseeno ne pitane drugega kot jih našteti v C** ^poredju, ki nam ga daje živ-^c vsakega umetnika, to je od jj** naprej. V Pevnu, majhni vasici C* Križno goro in blizu Crngroba, je ^jojen 11. januarja 1932. Ker je besedah, je suhoparen tudi v ^ffim življenjepisu, v katerem samo to, da je kiparstvo ^jral na Akademiji za likovno ^**°*t v Ljubljani pri profesorju ^f^ku Smerduju in da je pri njem ^*<%>lomiral leta 1961. Leta 1963 kJP^t sodeloval na likovni razstavi v ijjj in na Bledu. Leta 1963 je bil v Društvo slovenskih likov-^•»etnikov. Samo to in nič več. Na w*° Pa je včasih le kaj več povedal o ^*Jb svojem delu, o čemer je ir^Jjen časopisni članek iz leta ^^napisan le leto dni po diplomi. O je takrat povedal, da mu je bila w£*ademiji dana predvsem naloga hT**rati tisto, kar je predpisano s Ol^room in se na ta način temeljito s^ati s kiparsko tehniko modeli- Za diplomsko delo je zmodelira! kip, ki mu je dal naslov »Kmečka žena«. Plastika predstavlja v pled odeto kmečko ženico s cekarjem v roki. Ker pled pokriva ves zgornji del ženice, je vsa plastika strnjeno zaokrožena v valjasto formo, kar ga je takrat še posebej zanimalo, saj je dejal, da želi pri plastiki podati samo najbistvenejše stvari, vse nebistveno pa odstraniti in s tem pridobiti na izrazu, ki naj bi pritegnil gledalca in mu govoril s svojo plastično oblikov-nostjo. Zelje, da bi to plastiko izklesal v kamnu, ne bo uresničil, ampak v drugem materialu. Prehitevamo, a vendar hkrati s tem opozarjamo na zanimivo dejstvo: Kmečko ženo je naredil že na Akademiji in morda mu jo bo uspelo v kratkem postaviti kot spomeniško plastiko v urbano okolje. Prvi- osnutek za Groharjev spomenik je tudi star približno dvajset let. Od zamisli do končne realizacije je preteklo res veliko časa, a kaj ko ni mogel ves ta čas porabiti za študij in obdelavo spomenika. Takrat ni bilo naročnika, treba je bilo v službo, delati vse mogoče druge stvari in tudi nekaj plastik in spomenikov. Niti jih ni tako malo. Vseh ne bomo mogli našteti, nekaj pa le: 1967 je postavil doprsni kip Ivana Groharja v Groharjevem naselju v Škofji Loki. Uspel mu je portret Antona Ažbeta, ki je po-, stavljen v slikarjevi rojstni vasi. Enake zasnove je tudi doprsni kip Ivane Tavčarja iz leta 1979 in poleg drugih še zadnji iz te vrste, portret Borisa Ziherla pred novim šolskim centrom usmerjenega izobraževanja. Leta 1969 so odkrili spomeniško plastiko z motivom iz Tavčarjeve Visoške kronike — Agata in Jurij — ki stoji pred Na-mo v škofji Loki. Na Luši je postavljen spomenik Lovrencu Koširju, leta 1980 je nastal spomenik NOB na Prtovču. Tu je tudi vrsta portretov, ki niso postavljeni kot spomeniki, morda še nekoč bodo, tak je Joža Čop in še vrsta drugih. Povrnimo se h Groharju, k ideji za spomenik, katere realizacija je spala polnih devetnajst let. Takrat si je zamislil slikarja Ivana Groharja v tipični drži slikarjev, ki delajo na prostem. Predvsem impresionisti so si v močnem soncu pri ogledovanju motiva z roko zasenčili oči, da so lahko bolje opazovali igro barv in barve v ostih sencah. Ideja od osnutka naprej ni bistveno spremenjena razen rahlega premika Groharjeve desnice in korenitejšega posega pri drži nog in stoji. Tone Logonder pravi, če bo spomenik pravilno postavljen v Sorici, bo morala Groharjeva roka ob določenem času zasenčiti obraz upodobljenca. Prav iz te dvignjene roke je izpeljal vso plastiko in seveda pri tem naletel na vrsto težav. Roka mu razbija enotnost figure, ki je zato ni mogel oblikovati v duhu Kmečke žene in drugih to- vrstnih plastik. Zato se je odločil za rahlo stiliziran in povsem realistično koncipiran spomenik. Če bi sedaj lahko delal naprej, bi figuro gotovo privedel do čistih plastičnih form. Zakaj pa ni že prej delal na tem? Da, to je vprašanje, na katerega lahko samo delno odgovorimo v tem članku ker zadeva mnogo širšo obravnavo. Tone Logonder bi gotovo odgovoril, da je treba živeti, zaslužiti za življenje. Če bi samo študiral na plastiki oziroma spomeniku, za katerega ni bilo videti nikjer naročnika, bi mu trda predla. Bilo pa bi to uresničljivo po zgledu »zagrebškega modela«, ki s pogodbo zagotavlja slikanje nemoteno enoletno pripravo razstave ali kiparju nemoteno delo dve leti in v nekaterih primerih celo več. Pod takimi pogoji bi Tone Logonder lahko studiozno reševal vse kiparske probleme na spomeniku. Tako pa je od prve seje odbora za postavitev spomenika, ki je bila v aprilu leta 1980, do sprejetega naročila v letu 1981 preteklo kar preveč dragocenih mesecev (medtem je bilo treba ovreči zamisel, da bi bil spomenik Ivanu Groharju narejen po njegovi sliki Sejalec, ki bi imel za glavo Groharjev portret). V letu 1981 je moral Logonder na podlagi prvotnega osnutka izdelati drugi osnutek, visok en meter, in na podlagi tega še enega v naravni velikosti z vsemi detajli, ki jih danes vsebuje 2,80 metra visok spomenik. Za slednjega je porabil nekaj več kot tisoč kilogramov gline in približno prav toliko mavca, tako za negativ kot za pozitiv. Pri vsem tem delu je bil kipar zgolj navaden »šihtar« in bolj malo oblikovalec. Kdor je kdajkoli lahko videl naravnost težaško delo, kakršno predstavlja nametovanje tone gline na skoraj tri metre visoko leseno in železno ogrodje in potem še oblikovati več Kot tono gline, bo moral priznati, da je vsaka pomoč več kot dobrodošla. Tone Logonder je imel srečo, da so mu pomagali znanci in prijatelji in predvsem njegova dijaka z gimnazije Janez Mravlja in Metod Frlic. V bron ga je ulil livar Andrej Kamšek iz Zgornjega Kašlja, sedemdeset centimetrov visok kamnit podstavek bodo izklesali delavci Marmorja v Hotavljah, okolje so uredili po načrtih arhitekta Jožeta Kočevarja. S tem bi bilo dovolj povedanega o spomeniku Groharju v Sorici kakor tudi o njegovem ustvarjalcu, ki je dvajset let po diplomi dobil naročilo, kakršno bi si želel marsikateri kipar. A. Pavlovec O LAS 6.STRAN GOST UREDNIŠTVA Naš sogovornik: Henrik Peternelj Telefoni bodo, a le ob skupni akciji in prispevku občanov PCTEK. 6. NO1 Vzdrževanje krajevne mreže k stane, posebno, kjer poteka drogovih, ki jih je treba v roku seđaan do desetih let zamenjati. Goren;s»._ . strelovito območje in na vdihi močjih je treba napeljavo večkns zamenjati, kar pa ni poceni. V pilnndajia petih letih bomo na Gorenjskem dobili znatno msmj telefenakfli prikfjnčkov, kot smo predvidevali - Banka ne daje vet kreditov in tndi PTT podjetje Kranj nima denarja sa izgradnjo krajevnih mrei — Po občinah se bodo izvrsni svati moisll domeniti o prednostnih naložbah v izgradnjo telefonskega omrežja Kranj — Tako kot v drugih temeljnih in delovnih organizacijah združenega dela so tudi pri kranjskem PTT podjetju morali temeljito pretehtati svoj srednjeročni razvojni program. Pričakovati je bilo, da ga bo treba precej oklestiti, še posebei zato. ker so banke domala povsem ukinile kredite, na katerih pa je precej slonela posebej »telefonija«, ki je v zadnjem srednjeročnem obdobju vsaj na Gorenjskem doživela precejšen razmah. Zanimalo nas je, kaj lahko pričakujemo v naslednjih petih letih, kajti načrti tako delovnih organizacij kot krajevnih skupnosti niso bili majhni. Zato smo povabili v uredništvo direktorja PTT podjetja Kranj dipl. inženirja Henrika Peternelja in se z njim pogovarjali o razvojni problematiki telefonskega omrežja na Gorenjskem. TELEFONSKO OMREŽJE — POVSEM BREME KRAJEVNE SKUPNOSTI GLAS: »Kakšni so glede na nove gospodarske razmere in zahteve načrti PTT podjetja za naslednje srednjeročno obdobje in naslednje leto?« Peternelj: »Naš srednjeročni plan je bil na področju telefonskega omrežja precej smel in ambiciozen, predvsem zaradi zahtev in potreb krajevnih skupnosti in gospodarskih delovnih organizacij. Predvidevali smo precejšen zamah, a se je že letos pokazalo, da je polovico predvidenih naložb že odpadlo. Zakaj? Predvsem zato, ker naš razvoj sloni na okoli 44 odstotkih sredstev ali kreditov Ljubljanske banke. Nismo več — kot prednostna panoga — v Telefonsko omrežje Primskovo — Britof - Predoslje Pred dvema letoma se je začela akcija zbiranja denarja za izgradnjo telefonskega omrežja Primskovo, Britof, Predoslje. Občan so za vrednost naložbe, ki je znašala 20 milijonov dinarjev, prispevali vsak po 23.000 dinarjev s pogojem, da bi se izgradnja začela takoj. HTT podjetje se je strinjalo, saj je v Ljubljanski ban-, ki dobivalo kredite na 15-letno odplačilno dobo s pogojem, da bi občani zbrali sredstva v višini vsaj 30 odstotkov vrednosti. Do pogodbenega roka so vse tri krajevne skupnosti zbrale od 312 interesentov več kot 7 milijonov dinarjev, vendar se je vrednost naložbe povečala na 35 milijonov dinarjev, kar je precej več, kot so predvidevali. Takoj so se odločili za etapno gradnjo mreže, ki naj bi omogočila 1.200 priključkov. Banko so zaprosili za 25 milijonov dinarjev kredita, pa ga banka ni odobrila. Zato PTT predlaga, naj bi skupaj našli možnost kreditiranja; da bi vključili v sofinanciranje interesno skupnost za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči občine Kranj, ker se na področjih vseh treh krajevnih skupnosti predvideva usmerjena stanovanjska gradnja. Število interesentov za telefonske priključke naj bi se po ponovni akciji povečalo vsaj na 500 in se tako združilo dodatna sredstva. Prav tako naj bi povečali višino prispevka vsakega interesenta na 30.000 do 33.000 dinarjev. Vse tri krajevne skupnosti naj bi si priza-1 devale za pridobitev por*bmh ' .redstev skupščine občine, ki so lamenjena za gradnjo objektov v krajevnih skupnostih. Ce v nobenem primeru ne bo mogoče zagotoviti sredstev, je podjetje za PTT promet pripravljeno občanom vrniti denar z obrestmi vred. programu banke, izjema je le tisti program, ki je republiškega značaja. Vse to razumemo, saj nam je banka v zadnjih treh letih izdatno pomagala in imela izreden posluh. V samoupravnih aktih srednjeročnega plana interesne skupnosti smo opredelili — kar je združeno delo potrdilo — da bi občani poleg cene priključka plačali za telefonsko napeljavo še 21.500 dinarjev, saj je vrednost telefonskega priključka že 80.000 dinarjev. Občani naj bi prevzeli tretjino vrednosti naložbe, vendar nam tega republiška skupnost za cene ni dovolila, češ da bi morali takšno sofinanciranje sprejeti in potrditi zbori občanov z referendumom. Drugi predvideni vir je torej odpadel in naši razvojni načrti so se za polovico zmanjšali. Treba je razumeti, da smo dolžni vzdrževati objekte in graditi nujne vozliščne centrale, centrale regijskega in republiškega pomena, medtem ko so centrale po krajevnih skupnostih že pred velikim vprašajem in so od zdaj naprej v celoti breme krajevnih skupnosti. Vse akcije v minulem srednjeročnem obdobju smo uresničili — do konca leta bo končana še telefonska mreža Bistrica Tržič in Preddvor — z izjemo najtežjega in največjega problema, ki nastaja v Kranju: telefonsko omrežje za Primskovo, Britof in Predoslje. KRANJSKI TELEFONSKI PROBLEMI Na Primskovem, v Britofu in Predosljah so občani zbrali okoli 7 milijonov dinarjev, interesna skupnost je prispevala 3 milijone dinarjev in tako je zdaj na žiro računu 10 milijonov dinarjev, investicija pa velja 36 milijonov dinarjev. Za te krajevne skupnosti bomo poskušali s kranjskimi družbenopolitičnimi organizacijami in izvršnim svetom poiskati najboljšo rešitev. V Kranju je telefonska centrala zelo zasedena, bolj kot dovoljujejo predpisi. Na Mlaki smo napeljali omrežje za okoli 200 naročnikov, Gorice pa ostajajo domala brez telefonov in jih tudi v prihodnjih letih ne bo. V tistih krajevnih skupnostih, kjer ne bo mogoče napeljati telefonskega omrežja, smo poskrbeli za javne telefonske govorilnice. Pred štirimi leti jih je bilo na Gorenjskem 20, danes jih je že 140 in smo tako nekoliko ublažili probleme posameznih krajev. Veliko zanimanja za telefone je na Visokem, a žal vse kaže, da v petih letih telefonskega omrežja ne bo. Od Primskovega pa vse do Preddvora so telefoni problem^ medtem ko ima Preddvor centralo s 400 priključki in bo dobilo telefone 370 naročnikov. Problemi so tudi v dolini Kokre, kjer bi le za kabel potrebovali 3 milijone dinarjev. Na Jezerskem bo naslednje leto problem telefonskega omrežja rešen, centrala v Cerkljah s 160 priključki je zasedena, vendar se predvideva montaža nove Iskrine centrale in bo zadostna zmogljivost. Najbrž ne bo naložbe za novo centralo v Šenčurju, za zdaj ne predvidevamo razširitve v Žabnici in Besnici, v Mavčičah se bo ob gradnji elektrarne pojavil problem »telefonije«. Področje Kranja bomo reševali z rajonsko centralo na Planini, skupaj z združevanjem sredstev delovnih organizacij, s čimer se povezuje krajevna mreža v Stražišču, ki pa jo bo šele treba napeljati. Na Planini gradijo ceste, ni pa denarja, da bi vzporedno napeljali tudi telefonsko omrežje. Zaradi novega komunalnega in trgovskega središča se je centrala v Naklem razširila od 400 na 800 priključkov, vendar pa za okoliška naselja še ni telefonske mreže. ŠKOFJELOŠKI ZGLED: LESKOVICA IN HOTAVLJE Na območju škofjeloške občine je lani potekala velika akcija za 200 telefonskih priključkov na spodnjem trgu v Škofji Loki, sicer pa je vozliščna centrala v Škofji Loki zasedena. V srednjeročnem programu smo predvidevali novo vozliščno centralo na Trati za vse območje od Reteč do Trate in Žabnice. vendar dvomimo, da bomo načrte do leta 1985 lahko uresničili. V samem mestu je razmeroma dovolj telefonov, problem pa je, ker za gospodarstvo ne bomo mogli zagotoviti novih telefonskih zvez. V Selški dolini je lep primer sodelovanja delovnih organizacij in krajanov skupno financiranje omrežja v Železnikih. Zgradba za centralo je pod streho, problem pa je z izgradnjo medkrajevnega kabla do Železnikov, saj ni kreditov. Problemi so s pa-vezavo Sorice in Soriške planine, saj Združevanje denarja za centralo Planina Podjetje PTT ni več sposobno reševati problematike telefonskega omrežja le z lastnimi sredstvi. Zato se zavzemajo, da bi združevali sredstva za izgradnjo rajonske telefonske centrale na Planini v Kranju. Ožje območje Kranja pokriva le glavna telefonska centrala z zmogljivostjo 8.000 lokalnih priključkov. Sedanje zmogljivosti so izkoriščene v 96 odstotkih, kar je čez dovoljeno mejo obremenitve centrale. Izdelali so investicijski program, ki predvideva izgradnjo pošte, stavbe za centralo z začetno zmogljivostjo 7.000 priključkov ter povečavo medkrajevnih zvez. Ob vključitvi novih zmogljivosti bodo vse sedanje priključke na Planini prevezah z glavno centralo v novo in s tem omogočili ožjemu področju Kranja ponovno vključevanje. Vrednost naložbe je 121 milijonov dinarjev, gradnja naj bi potekala po etapah. Za naložbo pa manjka še 61 milijonov dinarjev, ki jih PTT podjetje Kranj ob vseh naporih ni sposobno zagotoviti. Investicija pa je nujna, saj v tem srednjeročnem obdobju drugače ne bo mogoče dati novih priključkov ne združenemu delu in ne občanom. omrežja do leta 1985 ne bomo mogli zgraditi. Težave so tudi s telefonsko centralo in krajevno telefonsko mrežo Bukovica. V Zireh smo centralo povečali od 400 na 800 priključkov, ostane še medkrajevna povezava s Škofjo Loko, ki je v gradnji in bo končana do leta 1983. Sovodenj ima dovolj zmogljivosti, centrala v Gorenji vasi pa je zasedena. Tu bo treba poskrbeti za ustrezno povezavo s svetom za rudnik urana, vendar brez širšega finančnega sodelovanja ne bo šlo. V Javorjah in okolici krajevna skupnost iz lastnih sredstev gradi krajevno telefonsko omrežje, do konca leta bodo dobili centralo s 160 priključki, opozoriti pa velja na izredno uspešno akcijo v Hotavljah in Leskovici, kjer so krajani sami prispevali izredno veliko sredstev in materiala za te lefonske priključke. BREZ PRAVE AKCIJE NE BO TELEFONA V naslednjih letih bodo morale krajevne skupnosti in občani kar največ prispevati sami, sicer telefonskih priključkov ne bo. V Tržiču se zaključuj akcija v Bistrici in centrala bo zasedena, ko bo akcija zaključena, sama stavba pa še dopušča razširitev centrale. Problem pa je s centralo in mrežo na območju Križ, Kovorja in Zvirč. Tele%nov na območju Križ sami ne bomo mogli napeljati, omrežje pa smo v Bistrici zgradili s pomočjo delovnih organizacij. V radovljiški občini smo v zadnjih letih zgradili precej krajevne telefonske mreže. V sami Radovljici nameravamo obnoviti pošto ter zgraditi novo vozliščno centralo. Predvidene telefonske centrale v Begunjah najbrž ne bo, krajevna skupnost pa vodi akcijo za izgradnjo pošte in problem bo kasneje lahko hitreje rešen. Na območju Begunj in okolice bo treba zgraditi krajevno telefonsko mrežo, prav tako tudi na Brezjah, kjer sicer imajo prostore, v enem letu bo centrala, nato pa sledi akcija krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti se bodo morale same zavzeti tudi na področju Otoč, Posavca, Pod-brezij, na Bledu pa v krajevni skupnosti ni čutiti prave pobude. Za območje Krope je problem rešen, centrala v Bohinjski Bistrici je polna in v tem srednjeročnem obdobju ne predvidevamo novih priključkov, prav tako ni telefonskega omrežja ob Bohinjskem jezeru. V Gorjah je precejšen interes, vendar bo izgradnja centrale prav gotovo izpadla iz srednjeročnega programa in v Gorjah telefonskih priključkov v petih letih ne bo. TELEFONSKI KABLI NA HRUŠICI Letos smo v jeseniški občini zgradili omrežje za 350 naročnikov na Javorniku in Koroški Beli, izgrajujemo obmejno področje v sodelovanju z JLA: Planino pod Golico, Javorniški Rovt, Dovje in Mojstrano. Do leta 1985 moramo povečati jeseniško centralo za 1000 priključkov, naročili smo že centralo za Žirovnico. Žirovniško območje jc prav svojevrsten problem, naložba je izredno draga, pri nakupu centrale pa sta pomagali tudi občinska komunalna in stanovanjska skupnost. 40 priključkov bodo dobili na Blejski Dobravi, težave pa so v samem mestu, ker od centrale do bolnice ni kablov. Na novi obvoznici in ob predoru bomo morali umakniti kable, da bodo lahko dobili telefone na Hrušici in za potrebe predora. Za Mojstrano povečanje centrale odpade, v Kranjski gori si prizadevajo za povečanje na 800 priključkov, medtem ko v petih letih ni možnosti za povečanje centrale v Ratečah. GLAS: »Vse torej kaže, da veliko naložb v razvoj gorenjskega telefonskega omrežja ne bo, z izjemo tistih, ki bodo sami vložili denar. Kakšna pa je danes razvitost gorenjskega omrežja?« Peternelj: »Na Gorenjskem je danes 23.800 telefonskih priključkov, centrale pa so zasedene več kot 80-odstotno in smo že prekoračili normative, ki predvidevajo okoli 70-od-StOtOO zasedenost. Za zdaj ne vidimo možnosti za hitrejši razvoj telefonskega omrežja, saj so to velike naložbe. Najprej je treba zgraditi stavbe, nato centrale in omrežje; potrebe in zahteve so izredne, nismo jih predvidevali in jim ne sledili. Osebni standard se dviga, občani si želijo telefonov, saj so hitro izračunali, da so cenejši od prevoznih sredstev. Zavedamo se, da se gospodarstvo ne more razvijati, če nismo dobro povezani s svetom. Vrednost naložb za naslednjih pet let je znašala milijardo 300 milijonov dinarjev, naslednje leto pa smo vrednost srednjeročnega plana skrčili na 600 do 700 milijonov dinarjev. Naložbe bodo predvsem tam, kjer so že poštne stavbe, centrale, uresničevale pa se bodo izključno ob sodelovanju in sofinanciranju. Treba se je zavedati, da podjetje za PIT promet ne vlaga svojih sredstev le ta gorenjsko omrežje, temveč mora skupaj z drugimi graditi slovenske in jugoslovanske poštne in tektonske zmogljivosti. Letos namenjamo 23 milijonov dinarjev za zmogljivosti republiškega pomena, predvideti pa moramo tudi nujna vzdrževalna dela, ki veliko veljajo. Prav zanimivo je, da imamo kar 78 odstotkpv naročnikov občanov, medtem ko imajo 22 odstotkov priključkov delovne organizacije« Po številu impulzov prispeva 70 odstotkov denarja gospodarstvo, ostalo pa občani. -"N Slabši osebni dohodki Podjetje za PTT promet v Kranja t je letos v dokaj težkem položaja, zato tudi niso mogli povečar osebnih dohodkov za več kot 7 odstotkov. Cena poštnih storite« nikakor še ni ekonomska, zato nt£ ne morejo namenjati več denam za osebne dohodke. Problemi » tudi s strokovnim kadrom ter z dostavljači, saj niso nagrajevat tako, kot zaslužijo. Te probkzK bi morala družba ustrezno oceat-ti in rešiti. Na PTT pravijo, da je za razvoj telefonskega omrežja po občinah m krajevnih skupnostih veliko zanimanja in tudi razumevanja, vendar je odnos republiških organov «Zt razvoja PTT prometa nezadove-! Ijiv in interesi še vedno niso usklajeni. Res je vprašljivo, če je v zaostrenih gospodarskih razmeri razvoj PTT omrežja med prednostnimi nalogami, vendar bi x vseeno morali ustrezno domena da ta razvoj ne bi capljal z> splošnim razvojem, saj bi nastafc prevelike vrzeli. NOVA POŠTA V KRANJ t Poseben problem predstavki izgradnja novega poštnega cet-tra, saj delavci delajo v nemoč delovnih razmerah. Glavna tdjjl fonska centrala za Gorenjsko?! polna, zato je nujna izgradnja centra, saj Gorenjska mora Nn • ostati povezana s svetom. Že |L leti si prizadevajo, da bi uvozi) visokofrekvenčne naprave za vae-liščne centrale, a jim jih še * uspelo uvoziti, čeprav je gospodarstvo združilo devizna sati stva. Dejal bi še, da so prav naslednji podatki: na Planini'h na 100 prebivalcev 32 telefcu-priključkov, na Visokem pa le GlIl ključka na 100 prebivalcev. Zal* nujno, da se zaradi neenake«**! razdelitve po občinah domen«« * prednostno izgradnjo in jo poi zgraditi. Seveda bomo tudi sai menjali denar, predvsem obi interesna skupnost za PTT, ki žuje 20 odstotkov denarja od nosti impulza in bo letos zbr*_ milijonov dinarjev. Ta sredstva namenili za pomembne naioi**', tistih občinah, kjer je bil denar i Ob vsem tem bi se bilo treba dati, da bomo morali ob komunalnih, vodovodnih in naprav enakopravno obravnavali i napeljavo za PTT omrežje v sknjr*j komunalnega urejanja zemljišč, lefon danes ni več razkošje, zahteva in potreba slehernega na.« Darinka Kun£ DO ■lino ljubi jana TOZD - priprava odpadnih surovin poslovne enote Kranj Savska loka 24 OBVESTILO! Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da bomo preselili nase skladišče oziroma odkupno mesto na Jesenicah, dne 9. novembra 1981 iz ulice heroja VERDNIKA 46 na nove lokacijo ob KURILNlSKI ULICI (med Savo in novozgrajeno 'industrijsko cesto). Dinos, poslovna enota Kranj J rim. 6. NOVEMBRA 1981 GORENJSKI KRAJI IN UUDJE V.SIRAN.G LA DAN trVTH 1. november je mimo, dan nrtoik, ki naj bi ga počastiti ta to, da se poklonimo svojcem, pri-ntetiem, znancem, ki jih ni več. ki poklonili smo se skromno in km v vrnem blišču in siju, ki ga ptmore naša malomeščanska tdo bi preštet, kdo bi izračuni koliko denarja je gorelo in zgorevalo na grobovih za 1. no-**bru? Al spet ne mislim, da bi * cmerili v drugo skrajnost in ne niti svečke, saj je vendar- * lepa, spoštovanja vredna, nttetna »tvar in moralna dol ž **t živih do pokojnih. A tako **myie ne, da je izgorelo na ti *>* in tisoče ogromnih, košatih m bogatih sveč, ki Jih je sorod-**> nosilo na grobove, primer Bfač se in izkazujoč svoj življenj m standard. Da niti ne govorim 0 košik in jerbasih rož, ki so jih eovi komaj zmogli prenašati, jih je toliko, da je bilo komaj prostora za svečko. Zares veliča-** prizor, če si tja proti večeru ■dfet na pokopališče. Veličasten fhzorčesa? Ce prištejemo še marmornate ftmenike, ki naj bi po velikosti Bkazovati življenjski standard bik, njihovo imenitnost in *0kovo očitno slabše materialno nje, ki je v naših malomeščan- skih bučah še vedno nekaj malo dane sramotnega, vsekakor pa nekaj, kar je za »privoščita, potem smo pa tam. rrvonovem-brski dan, vključujoč vso modno revijo še živih sorodnikov in obvezno opranih avtomobilov (kar je znak čistoče, lahko pa tudi odbtisk malomeščanskega blišča j, je po svoje prav grozljiv dan živih. Grozljiv v tem smislu, ker izkazuje silno duhovno revščino še ne mrtvega sorodstva, ki z zunanjo in narejeno »lepoto* želi pokazati, kako imenitno daje. Pa naj že bo, če se kot družba ne znamo ali nočemo zmeniti, da bi bili vsaj na »britofu* vsi enaki s tem, da bi po smrti in za bežen spomin znancu, ki gre mimo. dobili na poslednje počivališče samo skromno zabeležbo, da smo nekoč bili in da nas ni več. A za vse na svetu nehajmo že s temi jerbasi rož in metrskimi svečami! če še rečem, da nehajmo s tem 1. novembrom nasploh, bo očitno že preveč. Vsaj vreme je prizaneslo malo manj situiranim, ki nimajo krznenih plaščev in kučem in še stare Pekove čevlje z nemoderno peto. Sonce je sijalo tako močno, da bi bilo smešno ženščina v debelem krznu na vaškem ali mestnem pokopališču. Lahko pa je vanj ovila svojo imenitnost proti hladnemu večeru, ko se je, vsa mestna in košata, poslavljala od še vedno skromne domačij ce nekje v hribu in od domačih na vasi, ki so se kar krivili od utrujenosti, saj so ves dan stregli, kuhali in točili mestni žlahti ter voljno poslušali, v kako uglednih službah si služi svoj vsakdanji kruh ... fesec kulture v Podnartu fcsaart — Delavsko prosvetno "o Svoboda iz Podnarta praznu-25-letnico dela in v ta namen 'pnpravili niz kulturnih prireditev, J* lahko poimenujemo kar mesec *ure v Podnartu. v soboto, 7. novembra, ob 19,30 kulturnem domu v Podnartu go- *te in Tatjane ^ajanovič w|Jfič — V paviljonu narodno-£j*°dilne borbe v Tržiču bodo J* oh 18. uri odprli razstavo del ^•roškega slikarja Jožeta Trpina kM*ljane. V glasbenem delu večera vj* nzsiopili Zlata in Tatjana jjp°°vič. Razstavo si boste lahko Jv^li vsak dan razen ponedeljka 'J6.in 18. uro. štovalo Amatersko gledališče Tone Čufar z Jesenic z uprizoritvijo Cankarjeve drame Jakob Ruda. Tedaj bodo odprli tudi razstavo del jeseniške likovne skupine Doli k. ki bo na ogled ves mesec. V soboto, 14. novembra, ob 19,30 bo pripravila celovečerni nastop folklorna skupina Kravanke iz Tržiča. V soboto, 21. novembra, ob 19,30 bodo pripravili večer zborovskega petja; skupni koncert bosta imela moški komorni zbor iz Podnarta in ženski pevski zbor z Jesenic. V soboto, 28. novembra, ob 19,30 bodo na predvečer Dneva republike pripravili proslavo in slavnostno obeležili 25-letnico DPD Svoboda. V četrtek, 3. decembra, bo v Podnartu gostoval Slovenski oktet, ki bo brez dvoma povsem napolnil dvorano kulturnega doma in zaključil pisano sestavljen in bogat mesec kulture v Podnartu. PA NISMO SE UKLONILI Kot bi mi bilo podarjeno §e eno življenje Nove razstave v Kranju Kranj — V kranjskih likovnih razstaviščih so pretekli petek odprli nove razstave. V galeriji Mestne hiše se predstavlja bolgarski slikar Dimčo Pavlov, ki je študiral na ljubljanski likovni akademiji. V Kranju se samostojno predstavlja že tretjič. Poznamo ga kot dobrega mojstra plastične forme, kot zanimivega grafika, oblikovalca originalnih idej in kot slikarja z globokim filozofskim mišljenjem. V mali galeriji Mestne hiše razstavlja Lucijan Bratuš iz Vipave. Svojo razstavno pot v javnost je pred desetimi leti začel prav v kranjski galeriji in v tem obdobju izdelal povsem samosvoj umetniški obraz, ki ga je med številnimi sodobniki mogoče razpoznati po osnovni potezi in specifični barvni paleti. Prešernova hiša gosti dva umetnika, slikarja in kiparja. V galerijskih prostorih se predstavlja Vinko Hlebš iz Tržiča, čigar slikarski svet so rastline najrazličnejših vrst, povečane na mero. da jih vse veže enaka mogočnost in lepota. V kletnem razstavišču razstavlja kipar Boris Prokofjev iz Ljubljane, ki je s plastikami zadnjih let prepričljivo dokazal, da zna ceniti in uporabiti novejša kiparska dognanja drugih v novi, samosvoje oblikovani predelavi in to do mere, da se prav zaradi doživetosti vse bolj utrjuje njegova osebna nota v izdelkih. Jeseniški gledališč niki gostujejo Jesenice — Amatersko gledališče Tone Oufar z Jesenic bo v petek, 6. novembra, ob 19.30 gostovalo v Radovljici s Cankarjevo dramo Jakob Ruda. V soboto, 7. novembra, ob 19.30 bodo Jakoba Rudo uprizorili v Podnartu. Na Jesenicah bo gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja. V soboto, 7. novembra, ob 17. in ob 19.30 bodo uprizorili Mrožkova Emigranta. Prireditve v škofjeloški knjižnici Skofja Loka — V knjižnici Ivan Tavčar bodo v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri odprli razstavo Levstikovih del ob 150-letnici njegovega rojstva. V torek, 10. novembra, ob 17. uri bo na sporedu ura pravljic — Danica Mohar bo najmlajšim pripovedovala pravljico o brezi. V sredo, 11. novembra, ob 18. uri bo na vrsti predavanje z diapozitivi »Od Turnca do Himalaje«, ki ga bo vodil Viktor Grošelj. Črtomir Zoreč POMENKI OB SAVI DOLINKI O NEKATERIH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE (96. zapis) Res, pohiteti moram s temi zapisi o krajih jeseniške občine. Rad bi jih zaključil s koncem tega leta - in se fotem podal v one gorenjske kraje, i so jih risarji »mej« prisodili v ljubljanski občini Šiško in Moste. To so kraji okrog Medvod, Šmarne gore, RaSice in Posavje vse tja do Trbovelj; kajti prav do tam je segla »meja« zgodovinske Gorenjske. TJA NA POTOKE ... Znana Avsenikova pesem poje o vasovanju na Potokih. Tam žive Potočani in Potočanke (morda Potočnice?), dV>včerajšnji živinorejci in »holcarji«, sedaj pa v glavnem že skoraj vsi le industrijski delavci ali — upokojenci. Nenavadno Številni so upokojenci okrog večjih industrijskih središč, saj jih ne mika odselitev v bolj zdrave sicer odročne kraje, kjer bi se v naravnej-sem okolju bolje odpočili in dlje živeli. Potoki leže nekako v vznožju strme dvovrhe Ajdne (1048), zahodno od Most a prav ob gorenjski cesti proti Jesenicam. Število prebivalstva je že skoraj sto let povsem enako (nekaj čez 120); tudi to je neka posebnost, ki kaže na neko drugačnost vasi. Krajevno ime pač ni težko razložljivo. Svoj izvor ima v obilju voda, potokov in hudourniških strug, ki se zlivajo v karavanških pobočjih proti Savi. Zahodno od vasi, na skalah nad Sotesko so vidne razvaline nekakšnega gradu, o katerem pa ni zgodovinskih podatkov; tudi Valvasor zanj ne ve. ZAGONETNA AJDNA Najbrž je zazdaj kar prav tako reči. Kajti arheološka raziskovanja še niso končana, zato tudi prave razlage in pojasnila še ne more biti. Kljub večletnim iskanjem resnice. Eno pa je že gotovo: izkopavanja na visoki Ajdni že zdaj izpričujejo, da je to arheološko najdišče eno najpomembnejših v našem predalpskem svetu. Kdo so bili ti staroselci, ki so se morali iz dosti zložnejše ravnine umakniti v odi j ude n skalnat svet? Sprva je kazalo na obstoj nekih peči za taljenje železove rude — pozneje pa je bilo izkopanih toliko dokazov, da je tu nekoč obstajal pravcati zaselek, saj so v zadnjem času strokovnjaki odkrili celo temeljni zid manjše cerkvene stavbe (ladje). Le kaj utegnejo povedati še nadaljna izkopavanja? Občasno zavetje so na Ajdni našli tudi partizanski borci. Menda je delala tu, visoko nad dolino, tudi manjša ilegalna tiskarnica. — Vendar pa je izdajalska roka pomagala okupatorju odkriti tudi ta tako odročen kraj: na Ajdni so 24. julija 1943 padli trije borci Znpndno-koro-škega odreda Julij Obermajer-Bobi, Adolf Repe Tilen in Peter Rupar-Pero. V njihov trajen in časten spomin je sedaj na Ajdni vzidana spominska plošča. Pod Potoško planino, ki je slutila staran Potočanom kot sen ožet in pašnik, stoji spominsko znamenje na mestu, kjer sta 25. junija 1942 padla borca Cankarjevega bataljona Franc Guzelj in Janez Reven. V soteski potoka Urbasa pod Po-toško planino je postavljen pomnik — spominska plošča v počastitev junaške smeri kurirja Janka Pretnarja, ki je na tem mestu padel 31. januarja 1945. Pretnar je pripadal kurirski postaji 622. NA KOBOiKO BELO IN NA JAVOKNIK Ho tč rečem tako: pojdem na Koroško Belo, pojdem na Javornik. Kajti prečesto hodimo (po nakupih) v Trbiž, namesto na Trbiž. Saj tako govore dosledno tudi domačini, Slovenci iz Kanalske doline. Le, da ti rečejo še bolj prav: na Trebiž. Krajevno ime ima svoj izvor v vodnem imenu Trebita. (V naših Ratečah imajo tudi svojo vodo Trebilo!) Ob teh imenih mi pride na misel tudi ime jeseniškega potoka Ukove, ki priteče v savsko strugo iz globeli med Mirco in Jelenkamnom. Mar se ne imenuje tudi največja slovenska vas v Kanalski dolini — Ukve? Vas zavednih rojakov, mnogi med njimi nosijo ponosen priimek Prešeren? S Koroško Belo in z Javornikom pa je sedaj tako: da to nista več samostojni vasi, pač pa sta bili obe v povojnem času priključeni Jesenicam, ki je ne le najmlajše pač pa tudi najdaljše slovensko mestece. Sicer pa je Koroška Bela ohranila vsaj svojo geografsko samostojnost: od gorenjske cestne žile je pomaknjena v pobočje Karavank. — Le njeno polje — Bel Ako polje - je od stare vasi s cesto in železnico odrezano in pozidano... Tudi tu bi veljala pesem »Polje, polje, kdo bo tebe ljubil?« Zazklavanje rodovitnih njiv — po drugi strani pa gesla (žal, samo gesla?): pridobivati je treba iz zemlje čim več hrane — vsekakor tu nekaj ni prav! Vsaj doslednosti ni! Na severni strani, nad Koroško Belo, kažejo tujcem Turške jame, češ, tu so nekoč domačini iskali zavetja med turškimi vpadi. — Sicer pa je Koroška Bela v svoji zgodovini doživela kar dve večji katastrofi. Ob veliki povodnji leta 1789 (»utrgal« se je oblak) je hrib Cikla zasul kar 40 vaških hiš. Dne 14. avgusta 1917 so vas antantna letala bombardirala in pri tem porušila 47 hiš. Belani pravijo, da je v njihovi vasi »za en rekle topleje« kot na Javorni-ku. Ker so nekako v zavetju pod visoko Belščico (2016 m), torej že v zatišju Karavank. Ambroži«. Vinko fcj* 1941. je bila pri Perečniku na Blejski V*** i«vka. Hiša stoji pod gozdom in dalo * neopaženo približati. V gibanje so bili Jw«ni vsi, z mamo in starim atom Jako-£5 »red. Ludvik je bil povezan v eni od prvin ^* »• Blejski Dobravi, ki jih je organiziral v še Stane Keranik-Jelovčan. Njegova prva naloga je bila zbiranje orožja, ki ga je na meji, utrjeni Rupnikovi liniji, pustila stara jugoslovanska vojaka. Kakšnih trideset zabojev streliva in nekaj orožja so tedaj spravili skupaj in Ludvik, ki je bil ključavničar in je kot vojak delal v orožarski delavnici, je imel tistikrat polne roke dela. Julija in v začetku avgusta 1941 je bil Ludvik med tovariši, ki so pripravljali napad na Begunje, pa se je akcija izjalovila, decembra pa je sodeloval v gorjansko-bohinjski vstaji. 12. decembra 1941 je bil prisoten na sestanku na Stovičju, gmajni nad Povšico, kjer je zastopal odbor OF za Blejsko Dobravo. Tu je prvič videl Staneta Bokala, ki je bil tedaj komisar Triglavske čete. Poznano je izdajstvo, zaradi katerega so Godca ujeli, prav tako še nekatere druge, precej Gorjancev pa je nasedlo protipropagandi. Ludvik se je zaradi te izdaje 18. januarja 1942 znašel v begunjskih zaporih. Prestajal je huda zasliševanja, toda molčal je. Najhuje je bilo klicanje na morišče. Ne bo pozabil trdih vojaških korakov po hodniku, odpiranja vrat in dveh rezkih besed, ki so te prerezale, omrtvičile, pribite k tlom: »Zum Eiekuzion!« Tri tovariše iz njegove celice so odpeljali na morišče. Njemu je bilo Rrizaneseno. Premalo dokazov ao imeli zanj. lana so ga poslali naprej v neko taborišče v Innsbruck in potem naprej v Kraut. Septembra 1942 so ga poslali domov. Ludvik je bil prej strojevodja in take so rabili. Svoje aktivistično delo je nadaljeval. 2e marca 1943 je postal član krajevnega odbora OF na Blejski Dobravi. Janez 2van Dravski, tedanji sekretar Okrajnega odbora OF, ga je organiziral. V začetku januarja 1944 je moral v partizane. V VOS je šel. Že prej je delal zanje. Nekaj časa je bil na terenu Zasip, poleti 1944 pa je Ludvik-Vinko postal član Okrajnega načel-stva VOS. Jeseni 1944 je bil poklican na Primorsko. Tu je bil najprej namestnik komandirja, kasneje pa komandir zaščitne čete OZN pri IX. korpusu. Dela ji so tudi za VOS 2. VDV brigade, aprila 1945 je postal komandir vosovske čete na Mežakli. Svoboda mu ni prinesla počitka, kajti bil je komandir čete in kasneje komisar bataljona v K NOJ. Nazadnje je bil v tankovski diviziji. Domov je prišel šele marca 1949. Veliko je doživel. Najraje se spominja lepih trenutkov partizanskih let. Življenje je tako, da ti prej pridejo na misel veseli, lepi trenutki, kot takrat, ko je bil komandir zaščitne čete na Primorskem. Okrog 160 ljudi je imel v četi in težko je bilo dobiti hrano zanje. Primorska je bila izčrpana. Decembra 1944 je bilo posebno hudo. Po teden dni skupaj ni bilo kaj dati v usta. Pa hajka za haiko! V Mrzli Rupi, Srednji Tribuši. Komandant brigade Slavko Furlan jih je ob koncu hajk vse izčrpane pošiljal na nekakšen »odmor« v Zgornjo Tribušo. Cela četa je polegla po Skokovem skednju, le straže je postavil. Kot bi jih ubil, so pospali. Naenkrat stražar zavpije: »Stoj!« Se danes vidi vse borce, kako so se v trenutku usedli. Se trenutek so počakali: bo počilo ali ne? Ker ni počilo, so že isti hip spet polegli. In potem ga je stražar poiskal: »Tovariš komandir, Peter je vola pnpeljal!« Zdaj so bili spet vsi pokonci. Tisočpetdeset kilogramov je tehtal. Tak korenjak je bil, da si ga mesar ni upal ubiti. Ludvik ga je ustrelil. Spet so se enkrat do sitega najedli. To so bili trenutki v partizanih! Ali pa če si dobil paket. Kot ga je Ludvik dobil od mame na Silvestrovo 1944. Nikoli ga ne bo pozabil! Z mamino pisavo je bil na ovoju napisan naslov: »Komandir čete Vinko, P-16«. Notri pa tople nogavice, šest škatel cigaret in pol kilograma soli. Kakšno bogastvo! Po dolgem času je četa spet jedla slano. Cigaret je seveda v trenutku zmanjkalo. Se danes pošta tako hitro ne hodi, razmišlja Ludvik, kot je takrat prišel tisti paket v Zgornjo Tribušo. Nak, najhujšega ne boš nikoli pozabil. Na dobravskem polju je šlo res za las. Z mamo je bil zgovorjen, da bo neki večer prinesel domov oprat perilo. Sredi polja je skušal prečkati progo, ko se proti njemu zažene senca. Bil je policijski pes. Padel je v nemško zasedo. Kako neverjetno hitro v takih trenutkih človek odloča, ukrepa. S prvim rafalom je ustrelil psa. 2e isti trenutek se je v zrak dvignila raketa. Razen njive s koruzo je bila vse okrog nje- ga sama čistina. Vrgel se je na tla. Italijanska rzostrelka se mu je zapacala z zemljo, in ko je hotel ustreliti proti Nemcem, je zatajila. Zdaj mu ni kazalo drugega, kot da se med posameznimi raketami skuša za vleči proti predoru. Le dvigati, steči, se spet pri taje vati. Na koncu se mu je le posrečilo, da se je pretolkel do roba in prevalil dol proti Radovni, da je prišel do gozda. Do kraja je bil zbit in izčrpan. Dva dni sploh ni mogel jesti. Ko bi vsaj mogel streljati. Ali pa ga je prav to rešilo? Dan ali dva pred svobodo je še bfl zadnjo bitko z okrog 40 gestapovci in ostalo bando, ki se je z Bleda skušala prebiti proti Avstriji. V Vintgarju jih je dobil, sam. Udaril je po njih, in ko je ropotalo vse huje, so prileteli domačini. Hitro je poslal po četico bataljona jeseni ško-bohinjskega odreda, ki je bil tedaj na Poljanah in ki mu je poveljeval komandant Lado Langus. Dva dni so se bfli in pogajali z njimi- Kasneje je nemški komandat pnznal, da bi se še ne predali, tpda odrezani so bili od vode, pod njimi pa je tekla zelena Radovna ... Le gledali so jo lahko, do nje jim niso pustili. Svoboda je bila čudovita. Blejska Dobrava je bila polna zastav. Perečnikova mama jih je šivala noč in dan. Kje so neki naenkrat dobili toliko rdečega blaga! S kakšnim spoštovanjem so gledali borce, ki so prihajali iz gozdov! Vsak te je hotel posebej pozdraviti, se te dotakniti, kot bi hotel otipati svobodo ... D. Dolenc G LAS 8.STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PCTEK, 6. MOVEMMA ***** ***** ***** ***** ***** MM* MM* IZIGRANA SMRT IN SUŽNOST Martin Prešeren jupr, psica $ šestimi ŽIVLJENJI O živali, ki je do zadnjega delila dobro in slabo s svojimi gospodarji Teh osem tednov je bilo zelo delovnih tudi za ladji Grasshopper in Dragonflv: čeprav sta morali zaradi japonske premoči na morju in v zraku opravljati svoje poti le ponoči, sta vendarle uspešno pomagali pri evakuaciji posameznih zavezniških čet. J ud v je bila nenadomestljiva pomočnica pri zaznavanju sovražnika, vedno je lajala že dolgo prej, kot so se pojavili japonski bombniki. Znala pa je tudi razumeti, kdaj je na ladji potrebna popolna tišina, in takrat iz njenega gobca ni prišel niti najmanjši zvok. Tudi streljanje pušk in strojnic je ni motilo. V tistih dneh se je tudi spoprijateljila z Lesom Searlom z ladje Dragonflv, ki so ga obstrelili Japonci in so ga tovariši pogosto obiskovali v bolnišnici. TUDI SINGAPUR PADE Ko je končno padel tudi Singapur. tolikokrat opisovan kot nepremagljiva trdnjava, Gibraltar Vzhoda, je to pomenilo tudi konec malih britanskih vojnih ladij. Britanske sile so vzhodno od Indijskega oceana praktično nehale obstajati. Nekaj podmornic, nekaj manjših ladjic in Scorpion, Grasshopper ter Dragonfly so ostale same. Februarja 1942 je bil položaj že takšen, da sta bila Grasshopper in Dragonflv največji ladji v tem predelu. Konec januarja je konvoj iz gorečega Singapura, v katerem so bile bombardirane tudi vodne rezerve, odpeljal tri tisoč žensk in otrok rebruarja naj bi Singapur zapustile tudi druge britanske ladje. To bi bil hkrati zadnji konvoj, ki bi evakuiral umikajoče se vojake in civiliste. Scorpion, ki je plul prvi, je kmalu končal pod japonskimi bombami iz zraka. Le dvajset potnikov je preživelo in vsi so padli v japonske roke. Bil je petek, 13. februarja. i j*8tei8aJdn? 80 Potniki vkrcali tudi na drugi dve ladji. Judy je na Grasshopperju z navdušenjem pozdravljala otroke. Poveljnik J. S. Hoffman je skrbno Judvno prvo domovanje v britanski mornarici je bila ladja »Gnat« preučil vesti o potopljenih ladjah. Proti večeru so proti Javi odplule tudi manjše barke. Ob devetih zvečer je bilo nebo brez oblačka. Grasshopper in Dragonfly ste se v spremstvu dveh manjših potniških ladij odpravila proti Berhalski ožini. Judy so ravno hoteli spraviti s poveljniškega mostička, tedaj pa je dvignila smrček v zrak in začela na ves glas lajati. Vedeli so, kaj to pomeni. BRODOLOMCI Prvi val bombnikov je enkrat zadel ladjo Grasshopper. Požar so hitro pogasili in nadaljevali pot, tedaj se je spustil nadnje drugi val. Prvi se je potopil Dragonflv. a tudi kapitan Grasshopperja je vedel, da ne morejo dalje. Ukazal je, naj spustijo rešilne čolne. Na srečo obala bližnjega otoka ni bila daleč, tako da so mnogi kratko razdaljo kar preplavali. Zadnji so zapustili Grasshopper mitraljezci, ki so krili umik brodolomcev na obrežje. V splošnem vrvežu in skrbeh za ženske in otroke nihče ni opazil, da Judy ni med njimi. Med bombardiranjem se je namreč tako nesrečno podrl kup mornariških skrinj, da so J ud v zaprle pot na prostost. Ladja se je počasi nagibala na bok in se pogrezala. Brodolomci pa so nujno potrebovali nekaj zalog. Kapitan se je dogovoril s podčastnikom VVhiteom, da bo ta odplaval na ladjo in pripravil najpotrebnejše, potem pa bodo to spravili na kopno. Ko je VVhite prišel na ladjo, je bil dobršen del skladišč že pod vodo. Vendar je našel večino stvari, ki bi jih brodolomci potrebovali. Problem je bila le pitna voda. Tedaj so'se mu naježili lasje — čuden tožeč glas je prihajal nekje iz teme ... VVhite je šel za glasom in tako našel ujeto J ud v Kakšno je bilo njegovo veselje in veselje brodolomcev na otoku, ko je bila Judy spet med njimi! In po pravici, saj se je kmalu izkazalo, da jim je storila življenjsko uslugo. Nekaj skupin brodolomcev je odšlo preiskat otok. Razočarani se se vrnili s sporočilom, da je nenaseljen in da tudi pitne vode ni na njem. Ustrašili so se. Kaj bo z ranjenci, ti bodo še težje prenašali pomanjkanje vode! Iz razmišljanj jih je zbudilo divje Judyno lajanje. Kot ponorela se je zaganjala po obali skoraj tik ob vodi. Je opazila kakšno veliko ribo? Tedaj je začela grebsti s tacami v pesek. Grebla je in grebla in vedno glasneje lajala. Končno so se odpravili pogledat, kako bi jo umirili. Toda glej, pod Judvnimi nogami je bila mlaka vode. Mlaka pitne vode. Judy je odkrila vodo. To pa še ni bilo vse. Prav tako dragocena je bila njena zmožnost, da je lovila kače in velike kuščarje, ki jih je na zapuščenem otoku kar mrgolelo in ki so močno nadlegovali brodolomce.. Po petih dneh je priplul tongkan, široka barka, in odpeljala brodolomce na varno v Sinkep. V Dabu so pustili ranjence v oskrbi prijaznega Holandca, sami pa so se z džunkami napotili proti Sumatri, ker je bilo slišati, da vozijo iz Padanga na tem otoku britanske in avstralske ladje v Colombo. Le podčastnik White je s tremi možmi ostal v Dabu, da bi poskušal pripluti v svobodo po drugi poti. Po vrsti zapletenih dogodivščin, v katerih so jim pomagali domačini, so pripravili za plovbo staro barko in se, opremljeni le s šolskim zemljevidom, odpravili 11. aprila 1942 na 4.000 kilometrov dolgo pot proti Madrasu na indijski obali. Po dobrih štirinajstih dneh plovbe, ko so bili skorajda že brez goriva, se jim je neverjetni poskus posrečil. Pristali so le nekaj kilometrov proč od Madrasa! POT SKOZI DŽUNGLO Ladja, na kateri so se pomešali brodolomci z Grasshopperja in Dragonflyja in med katerimi je bila seveda tudi Judy, je brez posebnih zapletov priplula na Sumatro. Toda tam so izvedeli, da je do Padanga 300 kilometrov dolga pot skozi vlažno džunglo. Sreča jih je v začetku še spremljala. Našli so dovolj manjših čolnov, ki so jih po reki pripeljali navzgor do Rengata. Od tu dalje pa je vendarle bilo treba vzeti pot pod noge. Pred njimi je bilo še 200 kilometrov. Videti je bilo, da vso odpravo vodi Judy. Skakala je pred kolono in za njo, pazila na levo in desno. Drugega dne pohoda se je nenadoma zapodila proti velikemu krokodilu — pot jih je namreč vodila ob reki. Cene je od nekod prinesel ščetke za obleke in čevlje, ter se pričel drgni-1 ti po umazanih hlačah, nato pa je krtačil še čevlje in se očedil najh že posušenega blata. Prav tako so napravili tudi ostali, saj je bilo v« pravilo, da je v stroj treba priti očiščen, pa naj si bo to v miru ali edino na bojnih okopih te ni nihče vprašal ali se boriš očiščen ali Jožetova skupina se je napotila proti sredini male vasice, ki zavita že skoraj v trdo temo, le premikajoče silhuete vojakov so se poji Ijale izpod šup, kozolcev ali hiš na zborno mesto. Vojaki so se v tem nem večeru postavljali v štiriredni zbor, tako je komandiral neki kaplar.1 nihče pa ni dal znaka za mirno, kot običajno, le tri sence so se pojavile | strojem, kapetan, poročnik in podporočnik, čeprav se niso videli nji čini, so jih vojaki spoznali po postavi in kretnjah. »Tišina,« je zavpil poročnik. Na mah je nastala tišina, kot bi odrcsaLJ »Vojaki, podoficirji! Ta zbor je sklican največ zaradi tega, ker tako odločil štab, da se vam objasni situaicja, kolikor nam je pač znai zadnjih vesteh. Kot vam je znano, smo bili pred nekaj dnevi napadeni brez j vojne napovedi in mi smo morali, oziroma bili prisiljeni sprejeti vsiljeno nam vojno z mnogo močnejšim sovražnikom. Za Beogradom je bilo boav bardiranih že večje število mest, kjer je umrlo največ civunep prebivalstva. Najhujše napade je doživel Beograd, kjer je mrtvih na ljudi. Nemci so v teh dneh res prestopili na nekaterih krajih naše prav tako so prestopale tudi armade Madžarske, Bolgarije, Romunije, Italija še ni posegla po naši zemlji, zdi se pa, da se tudi ona ne bo odrekla. Vse armade se pomikajo proti osrčju naše Jugoslavije, po neka tena domnevah, so Nemci že dosegli Zagreb, pomikajo se pa tudi Beogradu. Naše meje pa še niso okrnjene na Gorenjskem, tudi Ljubi ji je še svobodna, prav tako Notranjska, dočim vam za Štajersko ne bi povedati. Naša armada si ni še ustvarila stalne fronte, da sprejme z Nemci in ostalimi napadalci. Naša edinka bo izpolnila svojo nalogo ia I dolžnost do domovine, kot nam io narekuje naša vojaška obveznost ia zakletva, katero smo vsi položili še v naših aktivnih edinkah. Naj vas a* bo strah, če se spopademo s sovražnikom, smelo in odločno bomo Sli vbaj., ne misleč na smrt. Pri naši zakletvi smo se zavezali braniti domovina in kralja do zadnje kaplje krvi. Ne poslušajte sovražnih parol, pa naj bo to po radiu ali iz ust raznih ljudi, nam neznanih, ki so lahko tsnH plačani agenti, ki nas hočejo demoralizirati in onesposobiti za borba, še preden se spopadamo s sovražnikom. Prepričan sem, da med nami nt Jj omahljivcev, da se/bomo vsi uspešno in složno borili proti Nemcem »i Italijanom, klonili pa ne bomo. Ne smemo pozabiti hrabrosti Srbov vprjnj svetovni vojni, katera je bila napadena zaradi sarajevskega atentata od strani avstro-ogrske monarhije, s še številčnejšo premočjo pa smrj vstali po štiriletnem suženjstvu v ujedinjeno Jugoslavijo. Avstro-ogrska j armada pa je klavrno in osramočena propadla: apeliram na vas vse. da po vzgledu male srbske vojske iz prve svetovne vojne nadaljuj z njenimi svetlimi tradicijami. Naša edinka, ne bo kaj posebnega, si bo v tej vasi dodobra odpočaa. i nato bomo pa.po navodilih armadnega štaba nadaljevali pot, kot nam bal to ukazano. Navodila za vse naše premike, bo prinesel v tej noči poseben l kurir. Bodite poslušni in disciplinirani, kot ste bili do sedaj.« »Bog z vami!« je zaključil kapetan svoj govor vojakom. Ne, da bi kdo komandoval razhod, so vojaki pričeli sami izstopati u stroja in se pričeli zbirati v grupah, nekateri ohrabreni, drugi preplašeni, cen se bo treba spopasti s sovražnikom, Hret ji pa so instinktivno pričakoval skorajšnjo kapitulacijo in razpust edinice, kar je bilo za njihove j popolnoma razumljivo. Po krajšem času so se razšli po svojih počiva kapetan, poročnik in podporočnik pa so odšli v sosednjo hišo, da pričakaj* posebnega kurirja za nadaljnji premik, isto so storili tudi Jože, Marko. Cene, Marjan in Jaka. Ponovno so se brez besed polegli po svojih ležišč*, le Marko se je oglasil in dejal: »Jože, jaz bi bil zato, da tega kurirja čakamo vsaj dva dni, da se doda-bra spočijemo in najemo, nato pa naj pride, Če že mora priti.« Jože se * zadnji potegnil po svojem ležišču poleg Marka, si nažgal cigareto, na<* pa dejal: »Prav bi bilo tako, kot praviš Marko, samo če bomo preveč dolgo č*-kali v tem gnezdu, nas bodo Nemci ali pa Italijani dobili kar na kupu adijo svoboda. Povem pa to, če bi nas kdo od nih poskušal polovi v tej v* se pa ne bi kar tako pustili, ker imamo imeniten položaj, spopadli bi se p* naj bo kar hoče.« »Brez nadaljnjega se bomo spopadli in kar jih bomo pobili, talit I manj jih bo, niso pa tudi ne nepremagljivi, ne Nemci, še manj pa Italija**-ni hudič, da ne bi uspeli. Ce pomislim, saj je Gorenjska skoraj pran* moških, kar nas ni bilo vpoklicanih, so se pa fantje javili v vojsko kot prt-1 stovoljci, tudi oni nekaj pomenijo in se nekje nahajajo, gotovo bodo pose«* v boj, če se jim bo le nudila prilika,« je podpiral Jaka Jožetovo mnenje Zlata Volarič: Nazaj še pridemo 3 Otroke so vzgajali v poštenju, pravičnosti in ponosu, da so Slovenci in jih navajali na delo. Zemlja, čeprav je rodovitna kot v Prek-murju, ni rodila, če je niso dobro pognojili, obdelali in posevke temeljito opleli. Zato ni zadostovalo delo odraslih, ampak so morali pomagati tudi otroci. V tistih časih ni bilo kmetijskih strojev, vendar so imeli vsi gospodarji železne pluge, osipalnike, rajse in nekateri celo sejalne stroje. Ob hišah so si kmalu sezidali hleve in jih napolnili z živino. Oni in živina so prelivali znoj na poljih in zato so bile kašče polne. Nekateri gospodarji so želeli, da bi se njihovi otroci šolali, vendar ni bilo možnosti, razen lendavske gimnazije ali kmetijske šole v Rakičanu. Tako so Miheljev Karlo, Tomeljev Stojan, Mezekov Vlado in Grzejev Srečko končali šolo za kmetijce v Rakičanu. Torej so že v tistih časih, pred drugo svetovno vojno gospodarili na kamovških kmetijah izobraženi poljedelci. Poleg šol nauči človeka marsikatero grenko pa tudi sladko resnico življenje. Vsi ti ljudje so imeli za seboj bogato življenje Večina gospodarjev je štiri leta in več sodelovala v vojski Avstroogrske, se borila na ruski fronti, celo v Rusiji so bili kot udeleženci oktobrske revolucije. Poleg tega so poskusili italijanske zapore zaradi slovenske nacionalne zavednosti in celo komunizma. Vežnaver je bil sedem let vojak v avstro-ogrski vojski in celo v Rusiji. Tri leta je bil reden vojak, potem pa je prva svetovna vojna trajala štiri leta. V takih prilikah se človek marsičesa nauči, slabega in dobrega^ Prav tako so bili vojaki Vidič, Mihelj. San-kovič, njegovi prijatelji Otroci so ob nedeljskih popoldnevih prisluškovali njihovim pogovorom. Radi so obujali spomine na preživete dogodke in jih vsekakor malce po svoje obarvali. S tem so jim dali še večjo vrednost. Vidičevi in Miheljevi so preživeli celo soško fronto. In to so bili dodatni dogodki. Trpljenje človeka ojekleni in zato zna ceniti življenje bolj od onega mehkužca, ki se je grel v materinih pernicah. Ce vidiš, kako ob tebi ljudje umirajo, razkosani, krvavi, od ran, od tifusa, jetike in mučenja, si srečen, da si odnesel celo kožo iz blata, gorja in morije izšel nepoškodovan, znaš ceniti tisto bitje, ki ti poganja kri po žilah, življenje, pa naj bo še tako polno gorja in vsakdanje skrbi za preživitev družine. Prijateljstvo in ljubezen, resnica, svoboda in poštenje dobijo posebno vrednost, dragocene so, popolnejše kot pa če bi ti življenje teklo mirno v nekem idiličnem kraju, brez zapletov in spodrsljajev. Vsako težje doživetje izkristalizira človeka in mu ojekleni voljo do dela, bivanja, ustvarjanja in ohranjanja človeškega rodu. 5. Do Radmožanec je bilo pol ure hoda. Osnovna šola je imela dve učilnici, zato je bil pouk dopoldne in popoldne. Poučevali so učitelji, kot tudi v nekaterih drugih prekmurskih vaseh, ki so jih oblasti pregnale od drugod, iz Maribora in Ljubljane, kjer so še na učiteljišču zagovarjali ideje komunizma. Ti učitelji so bili veliki domoljubi, izobraženi in napredni prosvetni delavci. Mnogi prekmurski otroci so tako dobili izvrstne učitelje. Tudi kamovški. Učili so jih Marija Zupančičeva, kasneje žena prekmurskega narodnega heroja, sekretarja okrožnega komiteja K P za Po-murje Štefana Kovača, Ivanka Tamse in Aristid Zornik. Slednji je organiziral tečaj za mlade kmečke fante in dekleta ter jih učil umnega kmetovanja. Učiteljici sta mu pomagali. Miheljeva Milan in Karlo sta že odrasla osnovni šoli, prav tako Mezekova Anica in Vlado. Veznaverjevi so imeli pet otrok, najstarejša Zlatka je imela zelene oči in zlate lase, bleščeče od sonca, saj je pasla živino in delala na njivah vse kot starši, poleg tega je bila dobra učenka, dve leti mlajša je bila rjavo-laska Lojzka, mlajša Marinka je imela črne lase, Ivan in Nadica sta bila svetlolasa. V šolo so hodili prvi trije, Zlatka dopoldne, popoldne pa Lojzka in Marinka, kajti prvo in drugošolci so imeli pouk le popoldne. Starejši so se lažje borili z jutranjim mrazom in utirali gaz za mlajše skozi visoki sneg, ki je v tistih letih pred drugo svetovno vojno obilno zapadel. Zime so bile zelo mrzle, poletja pa vroča. Z Zlatko so hodili še v isti razred Sandi Sankovič. Silvo Vidič, Milivoj Birsa, Vislava Vidmar, Terezika Paklec, Ana Primožič, Rozika Puhan in drugi, otroci Madžarov iz Radmožanec. Večinoma so se otroci dobro razumeli in ubogali svojo učiteljico Marijo Zupančič. Posebno lepo in veselo je bilo, ko je v šolo prišel Štefan Kovač in se igral z otroki. Položil je desko na opeke in naredil gugal-nico ali pa je pripovedoval zgodbe. Otroci so vedeli, da obiskuje njihovo učiteljico in tik pred začetkom vojne sta se poročila. Kmalu po rojstvu njunega prvega otroka so Kovača madžarski fašisti v gozdiču pri, Gančanih ustrelili, ko je prišel na partijski Sf stanek. Njegov tovariš je ušel, on pa je v krvi. To se je zgodilo 18. okt. 1941. Danes je tam spomenik, iz črnega mar***] ja z napisom o njem, v rojstnem kraja, v P delici, kjer je pokopan, ima tudi sporna Proglašen je za narodnega heroja — 20.*>j% cembra 1951. Marija Zupančičeva živi v Ljubljani 6. »Hej, zaspanka! Vstani, no, Zlatka!« budila mati. Zjutraj sem težko vstala, čt šla pozno spat. Sicer sem jutranja, kar [ ni, da se zjutraj prebujam z lahkoto. Da»* njivah utrudi otroka, zato trdno sni Vn 1 težko zaspijo, bi se morali utruditi od daav? bi spali mirno in trdno. Privezala seta k)* Belka k Rdečku in ju gnala čez polje po & natem kolovozu v gozdu na travnik. Vo# sem jima privezala za levo nogo in okraj * fov, da nista mogla tekati, vsaj zelo hitre * 'oda tisti dan sta bila mirna. Vzela sem ks* go in začela brati. Bika sta se pasla in Rdečko je bil «ačw miren, kar se je zgodilo zelo redko. Brala sem in brala. Včasih sem pogkot* nanju, a vse je bilo mirno. »Ojoj!« Rdečko je dvignil glavo in opie» z nečim rdečim, kar je trdno držal i tek** Moja rdeča jopica. Lopov nemarni. Zato * | tiho • * j Skočila sem tja in mu jo iztrgala ix gob> Rokav je ves pogrizel, ostalo je bilo še CCl Solesti bom morala drugega. Rdečk* ** mahnila s šibo po gobe u pa nauk niN^ sten ker je še grizel rdeče jopice, Lojzfc »I Marinki, ali pa je zabadal rogove vanje. »Oho, tvoj bik pa ne mara trave!« j* «•» nekdo za mojim hrbtom. Bil je Sandi. | STRAN ZA NAJMLAJŠE ZA DOM IN DRUŽINO 9.STRAN O LAS let Športnih uspehov športnega društva France Prešeren je pred desetimi leti ustanovil učitelj osi je tudi mentor, so mi v torek je učenci, člani upravnega orna za Šolski radio, Tjaša , predsednik društva, kar to povedali, žal, ne morem zapisati. Tega, *d le vsa leta v slovenskem vrhu, da je za področju organiziranosti in dela prejelo nagrado — dobil jo je tudi mentor — pa res pripovedovali trije * MoJa Bertok, odgovor ^Nea, in Toni Grrnek, p >—so vsi učenci osnovne šole France preko* šeetato se jih udejstvuje v rokometni, nogometni, judoistični, strelski, atletski, tahuvaki, kolesarski, planinski ali taborni -- Toliko jih je, da amo morda katero pozabili. stični sta atletska in rokometna sekcija, ' sogovorniki. Telovadnica je zasedena vsak r noč, celo ob sobotah dopoldne. Učence -J učitelji in zunanji trenerji, "o izvedli že tekmovanje v Rubikovi kocki in turnir, pomerili pa so se tudi v jesenskem sovi rokometaši sodelujejo v gorenjski mla- «steklo je tekmovanje za športno značko, za Jtortni razred in najboljše posameznike, da o itfjnakili prvenstvih, ki so se jih že udeležili ali '•odo, niti ne govorimo. Po pravici povedano, je kustvo France Prešeren najbolj delavno in po < najuepešnejše v kranjski občini, upravnega odbora, glavno breme sloni na ■arih in mentorju, imajo področja dela raz-Novembra, ko bodo imeli občni zbor, sploh ne volili predsednika, pravijo. Odločili so se za 1 dalo m vodenje, ki so ju v dosedanji praksi »preakuaili. J po šolskem hodniku potrjuje ugoden vtis. polne diplom in priznanj, pogovor učencev ae vrti okrog športa. Z njim živi vsa šola. H. Jelovčan 3RAVJE IMESSEGUE: NARAVA IMA VSELEJ PRAV lena r k Ženske vedele, kako dobro de zelena vim možem, bi jo iskale od Pariza do Rima.« Kadar slišite katerega teh starih pregovorov, napni-Nekje na primer tudi pojejo: ^ož vedel, koliko je vredna zelena, Vo napolnil ves svoj vrt.« kakšne vrline pa ima zelena, da ljući tako zelo či? To je afrodiziak, ki vzpodbuja spolne žleze. K da jo Američani zato tako radi jedo in pri spre-* jo ponujajo kar cele šope. Legenda pripoveduje, da je ljubezenski napoj na in Izolde vseboval precejšen odmerek zelene. 3 so dali še mnoge druge, modro izbrane primesi: k dveletnega petelina, vino, sveže cvetove nad-u- gomoljiko, rake, rdeči piment, črn poper, kumi-^mijan in lovorov list. Tako je bila naša sicer skrom-mn* rastlina zelena v kar dobri družbi. On učencev kianjatr! Prnnoa H. J. Slovenska beseda nas združuje Prejšnjo soboto, 10. oktobra, smo se peljali v Smdatfmavn. Slovansko kulturnoumetniško društvo Triglav iz Stuttgarta je praznovalo deseto obletnico obstoja. Prišli so tudi gostje iz Slovenije in klubski sodelavci iz prvih let. Za začetek programa smo pionirji skupaj z moškim pevskim zborom Domači zvon zapeli našo himno Hej, Slovani. Nastopali smo otroci in odrasli. Meni je bil najbolj všeč ples najmlajših otrok. Po končanem programu smo pionirji dobili mafico, nato pa smo s starši še nekaj časa ostali na zabavi. Zbralo se nas je več kot tisoč Slovencev, da smo počastili obletnico delovanja v tujmi. ia Tatjana Jejčič, t alavinanina a\afwanafaaaaja po* k* UaSrtSusehn Pouk je - enaindvajseto stoletje. Tema donet: — kaj biti to kmetje, kaj nekoč to delati sadjarji, poglejmo, kdo bili so čebelarji. Da lažje boste se vživeli, vam bomo film zavrteti, težko za vas bo razumljivo, kaj vse takrat se je godilo... ene Livade, gozd, opojne njive pod težo svojih so plodov, na gričku tam pa strehe krive ljudem ponujajo svoj krov. Pri kajži — pod debelo hruško stisnjen čebelnjak stoji, ob njem pa kmet z nabito puško medveda od medu podi. Prijetne v zraku so vonjave, pesem vetra se oglaša, čebel armada iz daljave zlato v svoj dom prinaša. Kraljevstva niso mu enaka, brez kralja, svojo le časte kraljico, izgnan je trot — le delo, ki ni tlaka poznajo, pridnost le, poštenost in pravico. Brezdelnež tu prostora nima, le delo v mislih jim živi, skrbi jih trda, mrzla zima, zato se jim mudi, mudi. Le kdo bi zdaj na sebe mislil, zakaj utrujenost in strah, več skupnosti bo vsak koristil, na juriš vsi — na cvetni prah! So lončki polni, polne shrambe, že piha hladna tramontana, zdaj lotijo se še obrambe, saj kmalu pride mrzla slana. Vsakdo, ki ne spada k rodu, dobi za vrat bodeče želo, pregnan bo že na samem vhodu, kdor rine v njihovo deželo. ene Tako živele so čebele v stiku z ljudmi — z naravo, do takrat, ko so jim vzele razmere nove — zadnjo travo. Tukaj zdaj smo spet pristali, sedanjost sami smo si izbrali. Košček videli ste zgodovine; kar danes je - lahko že jutri mine! Irena Proeenc, 8. r. oar?.. šole France Prešeren Kranj Pri Sorlijevem spomeniku V patak, 30. oktobra, smo Iti učenci osnovne šole Simon Janko na proslavo k dorajevemu u|)oaasiaeii. Tam smo psakjah svečke. Bilo jm je vehko. Predstavnih zveie borcev je polotil k spomeniku venec. Pel je tudi pevski abor. Nekaj učencev pe je deklamiralo peenuce. Tako smo ob dnevu mrtvih počastili spomin na padle trt ve pri Sorlijevem mlinu. Andrej Lir.« r, s Kranj Sabina Sabina je ime deklici, ki je nesrečneiša od vseh nas. Sabina je slepa. Ko je bila stara tri leta, je izgubila vid Z očetom in materjo ae je peljala na Dolenjsko k stari mami. Nenadoma je avtomobil zaneslo in prevrnil se je na bok. Sabina je padla iz avtomobila in z glavo udarila ob zid neke hiše. Hudo si je ranila oko in ni ji bilo več pomoči. Ostala je »lepa in bo verjetno vse življenje. Prestala ie te trinajst operacij. Novembra jo čaka še ena. Bo morda uspela? Da bi vaaj! Potem bi iz zagrenjene deklice zopet postala srečna in vesela Sabina. O neareči mi je pripovedovala njena mati, ki upa v novo operacijo. Upajmo z njo! Ce bo operacija uspešna, nam bosta s Sabino hvaležni. In če ne bo? Ji bomo pomagali, jo bom obiakali? Danes, jutri, vedno nas čaka Sabina, saj je tako nesrečna. Anale, J š.br. Stane Kranj Oče me je zlasal Severno od vasi smo pobirali krompir. Sonce je močno pripekalo. Bilo je predi kosilom. Oče, mati in teta so krompir pobirali in metali na kupe, otroci pa smo ga nalagali v gaj-bice. Nekaj časa smo pridno delali. Jaz sem se prvi naveličal. Očetu sem rekel, da grem domov, a mi tega ni dovolil. Vseeno sem iel, pa ne domov, ampak k sosedu. Medtem so drugi pokosili in se spet vrnili na njivo. Ob petih sem Iel za njimi. A tokrat mi kazen ni ušla. Oče je rekel sestram, da lahko gredo domov, mene pa je krepko zlasal. S kaznijo sem bil kar zadovoljen, saj sem se potepal nekako štiri ure. Joše Rovtar, 4. r. oan. šole Selca Desetkrat na pamet V nekem razredu nižje stopnje so se morali učenci naučiti pesem na pamet. Naslednji dan je tbvarišica preverjala njihovo znanje. Marjan pesmi ni znal. Tovarišica je bila zelo huda, zato mu je rekla: »Marjan, za kazen se moraš pesem naučiti desetkrat na pamet, da veš!« V resnici pa ima zelena še mnoge druge dobre lastnosti. Priporočam jo zlasti vsem, ki bi radi shujšali. Svojim pacientkam, ki bi rade shujšale, vedno svetujem, naj med obroki grizljajo zeleno: potolaži lakoto in pospešuje odstranjevanje žlindre. Njena celuloza je odlična metla za črevesje. Ker čisti kri, naj jo uživajo zlasti diabetiki in bolniki, ki jih muči protin ali revma. Priporočam uživanje soka iz zelene, ki ga lahko mešamo s korenjevim ali paradižnikovim sokom. Pri napadih revme prav čudežno pomaga kozarec čistega zeleninega soka na dan. Na Japonskem delajo revmatični bolniki kuro z zeleno. Mesec dni jedo in pijejo izključno samo zeleno, pripravljeno na najrazličnejše načine. Dolgo je že znan učinek zelene na živčni sistem. »0e imate zrahljane živce, se hranite in zdravite z zeleno,« je rekel Hipokrat pred skoraj 2500 1 eti. Danes, ko so zeleno že temeljito raziskali, vemo, da je v resnici dobro krepčilo za živce. Gomoljna zelena ima iste lastnosti kakor stebelna. Jemo surovo ali kuhano. Čeprav jo lahko dobimo vse leto, bodisi na trgu ali na lastnem vrtu, jo lahko tudi uskladiščimo, da jo imamo vedno pri roki. Pest zeleninega listja da juhi čudovit vonj. >et bomo redili zajčke časi prihajajo, da bomo radi '**sn redili zajce in kokoši, če je ""^ vrta in trave ob hiši. Zajčje ^zdravo in pravilno pripravljeno * okusno. "Tudi meso piščancev, ^zrejenih, je vse drugačno od "•to. umetno vzrejenih. Nič 1 torej, da se nam je oglasil naš 1 S. iz Kranja, ki prosi, naj % kako bi si doma sam napravil ""■o. tako, kot jih je bilo včasih 7j*ob hišah: iz lesenih letev in žične Ml Poglejmo, kako o kunčnici piše v knjižici »Domača dela in po-ki jo je leta 1959 izdala Pre-Mftj družba: * ^° zgrajena in higienično ureje-zT**** ne moti dvorišča ali vrta. ~7or pa preprečuje nesnago in ;- Zgradimo jo iz mehkega lesa, l^kko iz starih lesenih zabojev, ki *rm*ipri trgovcu. Deske naj bodo ^anje stene debele 2,5 cm, no-Pregradne, pa 1,5 cm. Stajica ali dve živalci naj bo HO cm 80 cm široka in 65 cm visoka. T* Vj primerne za srednje velike *^ '-cs naj bo suh, deske pooblj-'V&sje. in razpoke zakitamo. deske 'r-gfiramo s karbolinejem. (N<>. lic z zgornjega dna, ga obložimo s strešno lepenko in kote zalijemo s smolo. Zadnje stene premičnih podov pustimo lahko odprte, tedaj vzdolž kunčnice, po zadnji steni nabijemo v višini spodnjih podov pločevinaste žlebičke, ki naj bodo malo nagnjeni. Na koncu kunčnice postavimo še zbiralno cev, po kateri odteka nesnaga v podloženo vedro. Kunčnice delamo za več živalic v nadstropjih in več vrst eno zraven druge. Mreže na vratca dobro napnemo, da jih z notranje strani ne raztrgajo kunci, z zunanje pa mačke ali dihurji.« Moda PIŠE BOŽA REGOVEC Pletenine za vse Vedno lepe, tople, mehke, prijetne, uporabne in trpežne so pletenine. Izdelava pletenih oblačil, pa naj bo to pulover, obleka, kostim ali plašč, zahteva največjo mero znanja, iznajdljivosti in potrpežljivosti, toda trud, ki je vložen, nam je vedno poplačan, posebno še, če pletenine znamo pravilno vzdrževati. Seveda, najtoplejše in najprijetnejše so tiste pletenine, ki so narejene iz prave ovčje volne, ki pa je vse dražja in redkejša. Danes poznamo že mnogo najrazličnejših sintetičnih vlaken, ki v dobršni meri lahko zamenjajo čisto volno, in razlike, razen v ceni, včasih skoraj ne opazimo, posebno, če se predilcem posreči spresti kakšno dobro mešanico volne in sintetike. Mnogokrat so take pletenine še bolj hvaležne; lažje in hitreje jih vzdržujemo, kar je danes, ko se nam vedno mudi, zelo pomembno. Moda pletenin nikoli ne zgreši. Vedno jih s spoštovanjem upošteva in do njih ne upa biti tako muhasta in spremenljiva, kot je sicer. Pletenine imajo svoje zakonitosti, ki jih je vedno treba upoštevati. Letos je mnogo športnih pletenin, zelo smučarskega videza, z vzorci, ki spominjajo na Peru ali Laponsko. Veliko je mini cevastih oblek, ki se spodaj začenjajo s patentom in so včasih gladke, včasih črtaste ali vzorčaste, z velikim ovratnikom ali čolničastim izrezom. Zraven naj bi nosile debelejše barvaste nogavice in škorenjčke z nizko peto. Toda to je moda za zelo mlade in vitke postavke. Sicer je pa spet in spet moden pleten kostim; kompaktno pleteno ravno krilo, poleg pa pulover, jopa ali brezrokavnik. Tak kostim je nepogrešljiv v garderobi vsake ženske. Romantika, ki je letos tako zelo poudarjena pri bluzah, tudi pletenin ni obšla. Tudi puloverji imajo volane, pentlje, različne vezenine, velikokrat je dodana svetleča se kovinska nit (tudi oblačilom za dan), perle ali pa kar čipkast bel ovratnik. Pri barvah izstopa rdeča, posebno lepe so pa bele pletenine. j Varčujmo z elektriko danes se verjetno da dobiti tudi še kakšna drugačna sredstva za impregnacijo). Dno naj bo dvojno. Zgornje, nepremično dno zbijemo iz 5 cm širokih deščic, spodnje dno pa naj bo premično, tako da ga lahko izvlečemo. Ker se na to dno odeeja voda in blato živa- Prihajajo zimski meseci, ko poraba električne energije skokovito poraste. Elektrogospodarstveniki nas opozarjajo, da bo treba to zimo z električno energijo varčevati, saj se bomo le tako izognili neprijetnim redukcijam. Smotrna poraba električne energije v naših gospodinjstvih nam bo seveda prihranila marsikateri dinar. To pa seveda ne pomeni varčevanja za vsako ceno, temveč predvsem pravilno izbiro in varčno uporabo posameznih električnih aparatov. Nanizali vam bomo kup koristnih nasvetov, kako je moč odpraviti nepotrebno porabo električne energije. zla začetek vam bomo povedali, kakšni so najpogostejši vzroki izgube električne energije v gospodinjstvih: — neustrezna izbira vrste in velikosti gospodinjskega aparata: nameščamo na primer prevelike bojlerje in zato segrevamo nepotrebne, velike količine vode; — nepravilna namestitev aparata: hladilnike nameščamo v tople pro- store ali ob vire toplote (štedilnik, radiator) in s tem povečujemo porabo električne energije za hlajenje: tudi zmrzovalne skrinje često nameščamo v tople prostore; — malomarnost: puščamo svetiti svetila v praznih prostorih; — nepravilna uporaba aparata: nepravilno reguliramo električne ku-halne plošče ki istočasno priključujemo največje moči več plošč in pečice; — neustrezno vzdrževanje aparatov: predebele obloge ledu v hladilnikih in zmrzovalnikih preprečujejo učinkovito hlajenje notranjih prostorov in naprav. Tak hladilnik porabi več električne energije, kot bi jo porabil redno očiščeni. Manj domače Sredi oktobra so v prodajalnah plina izobesili napise: plina ni. Spet, smo si grenko dejali in se spomnili kač pred prodajalnami konec lanskega leta, ko se nam je celo dogodilo, da smo se po uri čakanja vračali domov s praznimi jeklenkami. Zakaj prihaja do zadreg pri oskrbi s plinom in v kolikšni meri jih povzroča potrošniška mrzlica? ina Naftna kriz a pomeni tudi plinsko Plina butan in propan sta stranska izdelka ob predelavi surove nafte v rafinerijah. Naftna kriza torej pomeni tudi plinsko. Naše_rafjnerije letos ne delajo s polnimi zmogljivostmi, sep-„tembra so celo ustavljale proizvod- Pomanjkanjc domačega plina torej nadomeščajo z uvoženim. V devetih mesecih je bil izpad domačega plina 27-odstoten, konec avgusta celo 32-odstoten. Doslej je Petrolu uspelo zagotavljati devize za uvoz plina pri samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Upajmo torej, da bo tako tudi do konca leta. Naftna kriza se podaljšuje v plinsko in v letošnjih devetih mesecih li 27 o.dstotkov domačega plina nadomestiti z uvoženim. Upajmo. ca leta z zagotavljanjem deviz ne bo težav. Sredi oktobra so v prodajalnah plina spet izobesili napise: plina ni. Enotedenski izpad so v plinarni nadomestili do konca meseca in Kranj je na primer dobil oktobra prav toliko plina kot lani. Vrste pred prodajalnami torej naredimo tudi sami, saj se ob prvih klicih, da plina ni, hitro založimo z jeklenkami. njo, tudi oktobra so predelale manj surove nafte, kot so načrtovale. Zadrege pri oskrbi s plinom so torej pričakovane, bi lahko dejali. Z energetsko bilanco naj bi letos dobili iz domače predelave nafte 70 odstotkov plina, 30 odstotkov naj bi ga uvozili. Tako smo zapisali. Podatki za prvih devet mesecev pa govore, da je bilo domačega plina manj, da smo ga morali več uvoziti, kot smo predvideli. Tako smo pri 1PK, tozdu Butan plin v Ljubljani dobili podatek, da so v prvih devetih mesecih letošnjega leta dobili iz domače predelave surove nafte 43 odstotkov plina, 57 odstotkov pa so ga morali uvoziti. Devize za plin IPK tozd Butan plin v Ljubljani, ki ima svojo enoto tudi v Kranju, oskrbuje s plinom 45 odstotkov slovenskih gospodinjstev, ki uporabljajo plin: Ljubljano, Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in del Primorske. Na Gorenjskem ima drugega oskrbovalca le jeseniška občina, saj gospodinjstva oskrbuje s plinom Komunala vodovod Jesenice. Proizvodna vira sta rafineriji na Reki in v Sisku. Tozdu Butan plin v Ljubljani plin dobavljajo Petrol, Istra benc in Ina plin iz Zagreba. Uvoženi plin Petrol kupuje v zahodni Nemčiji in na Madžarskem. Prodali toliko plina kot lani Sredi oktobra so v prodajalnah izobesili napise: plina ni. 5. oktobra je namreč zmanjkalo plina za široko potrošnjo, medtem ko so ga vsi prednostni odjemalci dobili: šole, vrtci, bolnice, obrati družbene prehrane, piščančje farme, železnica za gretje kretnic in signalnih naprav ter industrija za tehnološko uporabo. Prednostni odjemalci porabijo letno 22 odstotkov plina, ki ga proda tozd Butan plin, 10 odstotkov predstavlja avtomobilski plin, pretežni del, torej 68 odstotkov pa je namenjenega tako imenovani široki potrošnji. Letos smo se sredi oktobra torej prvič soočili z zaprtimi prodajalnami plina. Doslej je nekajkrat zmanjkalo le avtomobilskega plina, ki je pač po prednostni listi na zadnjem mestu. Da je bilo plina za gospodinjstva doslej res dovolj, pove podatek, da so ga pri tozdu Butan plin prodali v letošnjih prvih devetih mesecih prav toliko kot v istem razdobju lani: 5.700 ton uvoženega in 4.277 ton domačega, skupaj torej 9.977 ton. Lani so ga v tem razdobju prodali 10.604 tone, malce več torej, kar gre na račun avtomobilskega plina, ki ga je letos primanj kovalo. Pomanjkanje ustvarjamo tudi sami Vrste pred prodajalnami plina smo oktobra naredili tudi sami. Kranjska prodajalna ga je na primer dobila prav toliko kot lani, torej je bilo čakanje odveč. Res, teden dni ga ni bilo, enotedenski izpad pa lahko nadomestijo šele v štirinajstih dneh. Pomanjkanje pa seveda spodbudi marsikoga, da se oskrbi z rezervno jeklenko. Prodaja se tako skrči na nekaj dni, morda celo nekaj ur. Dogaja se celo, da ljudje, ko zagledajo tovornjak z jeklenkami, trumoma hite do prodajalne, četudi so pravkar namestili v štedilnik polno jeklenko. Težave se tako nagrmadijo, pri tozdu Butan plin pa ne morejo hipoma zadovoljiti povečanega povpraševanja. Običajna dnevna prodaja je deset ton plina oziroma pet tisoč jeklenk. Tej številki ustrezen je tudi delovni postopek pri polnjenju je- Kranj — Se kakšen teden bo v spodnjih prostorih nove zgradbe Ljubljanske banke razstava risb in fotografij cicibanov, pionirjev in srednješolcev, udeležencev nagradnega natečaja Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske. Razstavo so v banki pripravili v počastitev svetovnega dneva varčevanja. Prijetno poživitev so otroci prinesli v banko, saj so dela dobra in včasih bi lahko pomislili, da SO jih delali pravi umetniki — tu mislim na nekaj grafik in izvrstnih fotografij — ne pa otroška roka. Foto: D. Dolenc J Stanovanje za invalida V radovljiški občini so težkemu Srednje Dobrave pri Kropi obnovil Srednja Dobrava - Pisali smo že o 43-letnem invalidu Janezu Res manu s Srednje Dobrave pri Kropi. Janez Resman je štirinajst let delal v kroparskem Plamenu in veljal za dobrega strojnega delavca, od leta 1969 pa je invalid, že pet let priklenjen na invalidski voziček. Leta 1972 je ostal sam, brez staršev, le z bratom v stari hiši, z brezupno zdravniško diagnozo: skleroza multiplex Tedaj, ko se je zahbrtna bolezen pojavila, so mu sodelavci iz Plamena stali tesno ob strani in mu omogočili zdravljenje na češkem. A bolezen se je ponavljala. Janezu je bilo vedno težje, saj brez invalidskega vozička ni mogel nikamor. Se huje pa je bilo to, da je le težko opravljal nujna gospodinjska dela v »tari domačiji, bil je brez stranišča ali kopalnice. Janez Resman je dolgo časa prosil za pomoč: prosil samoupravno sta novan jako skupnost v Radovljici, da bi mu popravili stanovanje tako, d« bi vsaj najnujnejša dela opravljal na invalidskem vozičku, neodvisno od tuje pomoči Skrbelo ga je. da bo pozimi prezebal v dvesto let stari domačiji, kajti pomoči dolgi ni bilo. invalidu Janezu Res man u s i stanovanje kjub temu da je posredovala socialna komisija pri krajevni skup nosti, se večkrat sestala in ugotavljala, da njihov krajan nujno potrebuje pomoč. Janezu Resmanu so sicer ponudili, da bi ga premestili v dom starostnikov v Radovljici, ven-dr ni hotel. Pravi, da bi rad ostal doma vse dotlej, dokler še lahko sam kuha in pere Bi že nekako Končno je prispela pomoč, pn Alpdomu v Radovljici so imeli za rešitev stanovanjskega problema invalida vse razumevanje Janezu so prav lepo uredili stanovanje, predvsem kopalnico in sanitarije, ki si jih je tako zelo želel Zdaj mu je nepn merno lažje, družba mu je pomagala kot so mu po svojih močen že prej pomagali sosedje na Srednji Dobra vi Pred njegovo hišo, kjer prebiva skupaj z bratom, je se ostalo nekaj materiala od gradnje v notranjosti, od obnove stanovanja invalidu, ki smo mu izpolnili dolg zagotovili ne primerno boljše življenjske razmere in dokazali, da smo sposobni izpolni ti tudi svoje človeške, moralne obveznosti I) Kuralt klenk in njihovem prodajalnah in do Ni varno kopi« zaloge plina Previdnosti ni nikoli sreč s plinom je sicer elektriko, toda veliko mevne. Nismo se še i strahu pred plinom, ki udomačil šele v zadnji toda danes ga upor slovenskih gospodinjs,. Na podlagi izkušenj _ da plin postane nevare^j, postaneš malomaren. Re;V sreče v gospodinjstvih. \ šele začeli uporabljati običajno se pripetijo tisto* uporabljajo že vrsto let in nepo zorni. Vsekakor zaloga plina, nekateri kopičijo ob oskrbi predstavlja nevai dovoljuje tri jeklenke. . lahko prepreči, da si jtl podstreho shranil še več kakor tvegano dejanje. Nenava* Kranj - Prav debelo *| lastnik bankovca za uaoc1 ko je spoštljivo pobožal »sivčka«, tako zaželenega denarnici. Nekaj ni bat nekaj je bilo nenavadno st< kovcu, kajti rdeče registra* so bile nekoliko previsoke * ne. Ko je bankovec še petki*] in ko je iz sodelavcev* i romal bankovski bratec javo, je bilo več kot jaana gistrske številke na nepra**' na hrbtni strani banko«* re jen denar v obtoku'1 Domala nemogoče, saj *t videz in na otip kar pravi smo poroma I i z neobičajna* J kom v banko, v novo banko v Kranju, da poved*' kaj. oparska zgodovina v muzeju spominu Jnja Kropa praznuje 500 let, odkar so ivili cerkev iniae je razvijalo fužinarstvo -kena, a z življenjem, ki si želi prostora - za majhnimi okenci 1 ~ Med gorenjskimi kraji z doifo tradicijo in bogato 10 je menda Kropa a. Stoletja in sto-_ kovaškega dela in živ »rinilo neizbrisen pečat, •anea občudujejo številni taji izletniki, zgodovina r-Res je, da podoživljajo roparskega kovača, ki je mn do ene«, le še v mu ngnjcu pa ob romarski [■a zunanjih pročeljih kro-ia že samo to je tako en-> je vredno videti in življenje se spreminja, i, do onemoglosti zga -skega kovača, ki je ."•»je v daljni svet in ki mu d za popotnico, ni več, ni več zga ranih, bosih otrok, ki so pomagali očetu in mami v vigenjcu m odhajali spat zvečer, ko so pogasili ognje na ješah in odložili ne-pokovane čajne ter morda ob skromni leščerbi pojedli košček kruha. Ni več žebljev, tako visoko cenjenih po vsem svetu, ni več ognjev, ni več nakoval. Današnja Kropa je današnja Kropa, drugačna. Tako kot vsi kraj; si tudi Kropa želi napredka, želi asfalta pa svetlih in prozornih oken in vrat, komunalne opremljenosti. Za nostalgijo in idiliko, ki nas kot zvedavega popotnika po Kropi prevzemata na vsakem koraku, ni pravi čas, kajti 20. stoletje prinaša drugačne zahteve in potrebe. Življenje v današnji Kropi hoče biti tako kot drugod. Današnji Kro-parji — le malo jih je še ostalo, tistih >taiaka fotografija v Elitinih izložbah - Izložbe so obraz ^j* kamenček v njegovi likovni podobi. Žal je pri nas malo takšnih, l1* zavedale svoje vloge. Svetla in redka izjema so že nekaj časa *k kranjske Elite, izložbe trgovin v starem kranjskem mestu. Po zavzetih Elitinih aranžerjev so postale prave, drobne likovne Vje.1 katerih je umetnikovo delo spleteno s predstavitvijo blaga, s n'*? aranžersko delo pojavlja na ravni ustvarjalnosti. Več kranj-\*hkarjev se je že predstavilo v Elitinih izložbah, tokrat si lahko umetniške fotografije Draga Holvnskega. V osemnajstih I Elitinih prodajaln je razvrščenih 26 črno belih fotografij, ki s & izrazno močjo delujejo kot bogat opozorilec. Elitine izložbe so ^^fcd* drugim, ne nazadnje tudi v pogledu likovne vzgoje, saj se * *° lepota vtisne r spomin mnogim, ki nikdar ne prestopijo praeo * - M. V. ipaka na bankovcu l^i, bežen pogled so dejali, pravi in da ni delo tiho-Potem so ga dali pod in se pozanimali, kako - mogoče, da je registrska i M nepravi strani. Dom ne posel po običajni poti v >J*Narodne banke Jugoslaviji0 družbenega knjigovod-* j* z razumljivo lahkoto ."tati prste uslužbenca, ki ^••j- Menda je bil edini jvj~** med prav potiskanimi ^■oinotna neopazen, v J do zdaj se še ni javil (bi nosil na sebi enako |^*»j je nemogoče, da bi v J^nifi polo in jih ducat ali /y »tiskali. V Ljubljanski L?* delavci s spoštljivo dol U Petintridesetih let delov oeprestanega sukanja de- narja ne pomnijo, da bi se kaj takega pripetilo že kdaj prej in so izredno začudeni Bankovec je bil, kaj veš po kakšni igri narave in napake, pri tisku številk narobe obrnjen, kajti registrska številka je prava, v enaki višini, le da na drugi strani. Lastnik izjemnega tisočaka je bil ljubeznivo pozvan, saj se zglasi v banki, kjer bodo posredovali in v Službi družbenega knjigovodstva bankovec tudi zamenjali. Ne vemo, kaj kani storiti; če ima krompir in drva že v drvarnici, zna biti, da ga tudi zadrži in čez deset let kot numizmatično vrednost proda — če ima sploh kakšno numizmatično vrednost. Zanesljivo vemo le, da tisočaku kupna moč že zdaj ni kaj prida, kaj šele čez deset let... D. Kuralt SOCIJALISTIČKA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA amWAArOrm\ t&EHEPATH&HA P E n Y A H K A JYr0CAABHJA SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA r k PUBLIKA -ov,^;* *vija 65 »ta pravih«, saj menda danes v Kropi ni zakoncev, ki bi bila »čista K roparja« — si želijo asfalta, splu-žene ceste, telefonov, dobrega zaslužka v bližnjem Plamenu ali v tovarni umetne kovaške obrti. Želijo si čistega okolja in ne smrdljivega ba-jerja na koncu vasi, želijo, da se Kroparica, ki še vedno glasno šumi sredi Krope, ohrani kar najbolj čista. Želijo si, da bi se staro, na katero so kot potomci ponosni, ohrani, vendar ne tako, da se ne bi dalo prostorno zadihati. Vsa Kropa je spomeniško zaščitena in prav je tako. Številne hiše so že obnovili, marsikaj čaka na obnovo, kajti temeljita revitalizacija Krope zahteva tudi mošnjo denarja. Hiše, visoke in mogočne, strnjene, ena ob drugi, kot da si želijo kljubovati času in se nikoli ne upogniti. Za majčkenimi okenci, tako zelo kro-parskimi, je malo svetlobe in ob vsej idiliki in folklorni barvitosti neprijet- Na vseh oknih kroparskih hiš je vedno, polno rož. - Foto-D. Kuralt no bivati za njimi. Da seveda niti ne niti ne govorimo, da bi tudi današnji K roparji radi visoka in premična garažna vrata pa centralno ogrevanje, nobena modernejša sprememba na pročelju pa ni dovoljena. Živeti pod spomeniško zaščito v času tehnike in vsakdanjih sprememb modernega časa ni lahko. Kljub temu so ljudje, ki danes živijo v Kropi, ponosni na svoj kraj in radi ga imajo tako, kot imaš rad kraj, kjer že dolgo živiš in si z njim povezan. Ponosni so na zgodovinsko izročilo in pomnike, ki so tako edinstveni in nenavadni za številne obiskovalce Krope. Včasih je zvedavih obiskovalcev toliko, da se v muzeju komaj zvrstijo, včasih jih je toliko, da napolnijo s fotografskimi kamerami vso Kropo. Ozka dolinica jih sprejme gostoljubno, z okenci, polnimi cvetja, vsa mirna in spokojna s kramljajočimi Kroparji, ki lovijo zadnje žarke sonca na klopci sredi vasi. Kramljajo o tem in onem, o življenju pač, ki uganja zdaj takšne, zdaj drugačne nerodnosti in se nikdar ne ustavi. Hodijo na delo, se upokojijo, mladi pa gradijo na drugem koncu Krope svoje lepe, mo- J de me hiše in se vseliujeio v stanovanjske bloke. In tudi odhajajo, daleč stran in daleč v svet, a da ne bi nikdar zatajili ali pozabili svoje rojstne vasi. Kroparji, pravi Kroparji so pač takšni in takšni bodo ostali. In če danes v zgodovinski Kropi vedo, da je bila natanko pred petsto leti — kot piše Valvasor — sezidana cerkev in da sta že tedaj stali zgornja in spodnja fužina ter se začelo razvijati fužinarstvo, da zdaj ni več žebljev, domala ni več pravih, izvrstnih kovačev, to tudi pomeni, da ni več neusmiljeno trdega boja za kruh. Ni več tistega vsakdanjega neizprosnega garanja, ki ga pomni zgodovina, opisuje in opeva v socialnih pesmih slovenski pesnik. Zgodovina bo ostala v kovaškem muzeju, se izkazovala z velikim lesenim vodnim koritom sredi vasi ter v kladivu, v mrežastih okencih in v izjemni arhitekturi ter zasnovi vasi, ostala pa bo tudi v spominu in srcu tistih kroparskih potomcev, ki se še vedno zavedajo, kako garaške so bile roke dedov, ki so tako spretno izoblikovali kovaške izdelke, daj ih je občudoval in jih še danes ceni ves svet D. Kuralt Angela »Jej, pa glih dons ste paršl, ke srn tekoj zelena!« je skrila obraz v dlani pa spet potegnila z rokami po čelu in skodranih sivih laseh. Kot bi jo nekakšna gripa grabila že nekaj dni. Malo čaje kuha, malo polega, malo manj gre na vas, pa se bo pregnalo. Malo posmrka, a že naslednji trenutek se veselo nasmeje na vsa brezzoba usta in že je spet taka, kot jo poznajo Hotaveljci pa ljudje daleč naokrog po hribih. Saj Tončkovo Angelo res nihče ne pozna drugačno kot nasmejano. Vsakemu zna prav odgovoriti in to vedno odrezavo in duhovito, da se nasmeje vsaka druščina od srca. »Angeli smo se nasmejali,« pripovedujejo potem doma. Tako jo poznajo že vse življenje in tako imajo radi. Nikoli huda, nikoli žalostna, za šalo pa pripravljena vsak trenutek. Sama živi v hišici na Hotavljah, ob poti, ki pelje na Kopačnico. Pod hišo teče voda. Tu je nekoč njen mož koval motike, kopuljice in vse, kar si hotel. Angela pa je potem oprtala koš in z njim vandrala od hiše do hiše. Ves svet jo pozna, pravi, od Sv. Lenarta pa do Vrhnike in Horjula. Kadar ni bilo motik ali če njen Lovre, ki je bil sicer tudi dober žirovski čevljar, ni imel dela in ni bilo kaj dati v usta, tedaj je Angela prav tako oprtala koš. Spet se je napotila po hribih. Na fehtarijo. Ljudje so jo poznali in radi so ji dali živeža. Po nekaj dni je hodila. Ves čas ie v mislih videla svoje štiri otroke, kako zrejo skozi okno na pot proti Hotavljam in čakajo, da se bo na mostu pokazala s svojim košem. V letih krize je bilo to. To je bilo hudo, ko je bila prva svetovna vojna, ko ji je mama umrla, kmalu za njo pa oče. Prašiča, ovco, koze, zajce, kure, vse je redila. Po takih gričih, kjer se kmetom ni splačalo kositi, je Angela vzela svet v najem, da je preživela tiste živalce. V drugi svetovni vojni so ji sedemnajst let starega sina vzeli naravnost iz tovarne. Nekje na Nemškem je ostal. Pa je bil tak veseljak. Čisto po njej. »Bel je hod, bel. Zdej se imam pa čist lep,« pogleda okrog sebe. Kaj mi Ea manjka, govore njen drobno zgu-ani obraz in živahne oči. Vse, *ar apotrebujem, imam. Toplo peč, poste-'o, radio, televizijo, božja drvca v rvarnici. Pogled ji uide tudi na tisti rumeni škrniceljček pod oknom. Njuhalni tobak je v njem. Italijanski. Tega ima najraje. Pa tega ne pove. To le uganem. Da, tudi tobak ima. Drugega pa res ne potrebuje. In ljudje jo imajo radi. Saj vedo, da kjer se pojavi Angela, je vedno smeh. Ko gre čez most pri Slajkorju, se r dedci, ki se kot modrasi grejejo zunaj na soncu pred trgovino, kot pravi, že reže na vsa usta. Dobro ve, da se smejejo njej in le čakajo, da bo prišla blizu, da bodo kakšno rekli in se bodo smejali, da jih bo kar zvijalo. Včasih je bil stari Slajkorjev pult njen. Tu so vedno imeli besedo. In ko so v zadrugi začeli s samopostrežno, je bila kar slabe volje. Nič po domaČe ni bilo več. Saj se še nasloniti nimaš kam. Ze oeeminosemdeset jih bo Angela naštela prihodnjo pomlad. Osemdeset let že dela čipke. Se danes jih vsak dan naredi za tri, štiri stare jurie. Brez očal! In osemdeset let tudi že pleše. Se danes je zlepa ne uženejo. Komaj pozna zdravnika. O. je že šla h Gregorčiču pa zdravila tudi dobila, a je. vedno bolj zaupala svojim čajem kot redergin kapljicam, ki jih, pravi Angela, dohtar za- §iše vsaki stari babi. Nje bog še neče. e ni tista hišica gori narejena, se smeje na vsa usta. Pa si jih hitro zakrije, češ, ne glejte me, ker nimam zob. Ze dolgo je tega, kar jih je naročila pri Urajnčku na Srednjem Brdu, drenove, da bi bolje držali, pa ni nič z njim ... Ej, ta Angela! Se to, kakšen recept ima za starost, smo jo vprašali, pa za toliko dobre volje, kot je ona nosi po svetu. Pa je dejala, da moraš v življenju vse prestati, malo grdega in malo lepega, potrpeti, delati, malo počivati pa malo tobak pošnufati... O, nič se ne smejte! In potem pripoveduje, da je bil njen oče hudo bolan. Cel teden je ležal, ves zabasan, da še videl ni. Vse v glavi ga je tiščalo, ko mu je pa prinesla tobak, ga je samo nekajkrat potegnil v nos, pa mu je kar iz oči začelo teči in tako je kihal, da se je na vas slišalo. In je bil dober! Ojej, kako so ga včasih Kota-veljke šnufale Ne samo šnufale, še cikale. Meja je bila blizu, pa je bilo švercarjev in' tobaka vedno dovolj. Takrat se ga je navadila in danes ne more biti brez njega. Zvečer, ko ie televizije konec, ko se usede tamle na posteljo, ga malo potegne v nos. Čisto malo. Potem desetkrat zapovrstjo kihne pa je zdrava. Ej, ne bo je še pobralo! Se se bodo smejali! D. Dolenc GLASK.STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PfTEK, 8. 1 Naši športni delavci KRANJ — Slovenske članske košarkarske vrste bodo jutri začele s tekmovanjem v enotni republiški ligi. Za najvišji slovenski članski naslov se bn potegovalo deset najboljših republiških ekip, ki bodo med seboj obračunavale, katera je najboljša v Sloveniji. Med temi, ki se bodo ponovno borili za sam vrh, je tudi kranjski Triglav, ki bo jutri doma na Planini gostil košarkarje Cometa iz Slovenskih Konjic. Tekma bo ob 15. uri. Ob 17. uri bodo v isti dvorani igralke drugoligaša Save gostile Marles iz Maribora. Predsednik KK Triglav je že eno leto Janez Palovšnik. Janez Palovšnik v košarki v Kranju in tudi izven občine ni neznano ime. Od mladincev do članov je aktivno igral košarko osem let. Po končani košarkarski karieri je bil trener pionirjev, mladincev in članov. Na teh mestih je bil kar deset let. V katerih moštvih lahko iščemo favorite za letošnji republiški članski naslov? »Favoriti za naslov so Comet iz Slovenskih Konjic, Branik iz Maribora, Rudar iz Trbovelj, Ilirija iz Ljubljane in naše moštvo. Moštvo Triglava v to sezono vstopa v taki sestavi, da se mora vmešati za sam vrh, če ne že skoraj za prvaka. Ni več problema z igralci, saj smo se okrepili iz lastnih vrst. Igrali bodo tudi Skupic, Fartek in Lipovac, v drugi polovici sezone se iz JLA vrneta še Zupan in Omahen.« V peto sezono vstopate s poklicnim trenerjem Petrom Brumnom. Je trener Brumen naredil vse, da se v Kranju dvigne moška košarka? »Trener Brumen je v vseh pogledi I upravičil to naložbo. V vseh sezonah Janez Palovšnik: Triglav favorit za vrh smo igrali s mladimi igralci, ki so prišli iz košarkarskih vrst kranjske občine. Vzgoja mladih igralcev je bila dobra, so kadeti in mladinci med najboljšimi v Sloveniji. Dobro seje delalo vseh teh pet let. Će se ne bi delalo tako, kot seje, bi bili na istem, kot sov Škofji Loki in Jesenicah. V teh dveh mestih je kriza prav v članskih vrstah. Naj k temu dodam še to, da so tudi drugi trenerji, ki so delali po šolah z mladimi (Klavora, Poljšak, Erlah in še nekateri) k temu delu dodali še svoje. Dejstvo je tudi, da smo v letošnjem letu v klubu začeli delati tudi na strokovnem področju. To delo se že pozna. Ena i^med nalog tega strokovnega odbora je, da spet pridobi ljudi, ki imajo doVolj strokovnega košarkarskega znanja. Njihova naloga je tudi, da vzgoje nove trenerje in vaditelje košarke. Le-ti naj bi delali po šolah še bolje kot doslej. Zanimanje po šolah za košarko je in pri našem delu na nobeni šoli nismo naleteli na ovire in odpor. Problemov je nekaj? »Vsekakor so. Kje jih pa ni? Kot v vseh športnih panogah se tudi pri nas otepamo s financami. A nekako se že prebijamo. Problem je tudi v tem, da imamo premalo športnih delavcev, ki bi bili voljni delati. Družbeno priznanje športnih delavcev je namreč na precej majavih nogah. Tudi v teh vrstah je treba pomlajevanja. Veseli smo, da s Savo iz Stražišča delamo z roko v roki. Odločili smo se, da v Stražišču igrajo žensko košarko, pri Triglavu pa moško. Taka oblika se je pokazala res v pravem smislu delitve dela. In naša delitev dela bi koristila tudi ostalim kolektivnim športom v obćini<< D. Hume, Sporočili ste nam TURISTIČNI RALLY OB JUBILEJU - Avtorallv društvo Kompas Hertz je priredilo v počastitev 30. obletnice Kom paaa rally, naa katerem so lahko tekmovali samo tekmovalci brez licenc. Posadko sta sestavljali najmanj dve osebi. Proga se je začela v Ljubljani in je potekala ikozi Škofjo Loko do Dražgoš, kjer je bila časovna preizkušnja. Cilj je bil pred Kom pa novim hotelom na Bledu. Po po stanku pred hotelom je proga vodila prek VZGOJNO VAB8TVENA OBGAIfUACHA RADOVLJICA objavlja dela in naloge SNAŽILKE «*s, aa otreakl vrtec Radovljica, a trinaeeeeaim poek osnim rokom. Pogoji: — po možnosti dokončana osnovna šola, — opravljen tečaj za snažilke Rok aa prijavo je 15 dni po objavi. Pokljuke do slapa Savice, cilj pa je bil pn Ribčevem lazu v Bohinju. V kategoriji do 785 cem sta bila Matevž Jenkole in Mitja Papov (Tržič) sedma, Boris Sladic in Gora«! Vončina (Kranj) osma, Franc Lue-ber in Mojca Aljančič (Bled) pa deseta. V kategoriji do 1160 cem, sta bila Kamni-čana Evgen Agapito in Miro SemprimoŽ-nik 22., v razredu nad 1150 cem pa sta Kranjčana Rajko Kacin in Natalija Pavlin zmagala. V generalni uvrstitvi med 84 poatadkami sta bila najboljša osma Ka-cin-Pavlin, 15. sta bila Jenkole-Papov, 16. Sladic-Vončina, 18. Lieber-AljanČič itd. M. J. KOŠARKARJI TRIGLAVA V FINA LU — Mladinci košarkarskega kluba Triglav iz Kranja so ae po štirih letih spet uvrstili med štiri najboljša moštva v republiki. S tremi porazi v zahodni slovenski ligi so osvojili drugo mesto in s tem pravico do igranja v finalu. Triglavu je bila dodeljena tudi organizacija finala, ki bo v nedeljo, 8. novembra v dvorani na Planini. Razen Triglava bodo igrati še Maribor, Libela in Ilirija. M. C TEČAJA V RADOVLJICI - Odbor smučarskih sodnikov mri Zvezi telesno-ku i turnih organizacij Radovljice pripravlja v drugi polovici novembra tečaj za nove smučarske sodnike. Prijave sprejema ZTKO Radovljica, ki bo tudi krila vse stroške. ZTKO pa prav tako pripravlja nov tečaj za inštruktorje odbojke. ZTKO sprejema prijave do 10. novembra. M. Faganel OeVDNJA KNJIŽNICA oScTNE KRANJ Odbor za delovna razmerja razpisuje dela in naloge VIŠJEGA KNJIŽNIČARJA za nedoločen čas v referatu za matično službo obveznost opravljanja Posebni pogoji: - višja izobrazba knjižničarske smeri, - opravljen strokovni izpit oziroma - S^kScranja, vodenja in organiziranja. _ delovni čas samo popoldne, - terensko delo. . . .. . ,_. P»«too.t imajo kandidati a pr-kao v knj.tm6.rak. E^fae^Mfce Kranj, Tavčarjeva 41. Prevzem del je moten takoj. Smučarski skoki V Planici alpski pokal in prvenstvo SFRJ Kraaj - Pred dnevi ae je v Kranju sestala komisija aa izvedbo državnih prvenstev v smučarskih skokih. Ta komisija te nekaj let dobro dela pri izvedbi članskih državnih prvenstev m je enakovreden član komisije aa skoke pri SZ Slovenije. Na tem posvetu so člani komisije, na sestanku sta bila tudi predsednik za skoke pri SZ Štovani je in Jugoslavije Jote Kavčič in direktor reprezentančnih vrst v klasičnem smučanju Lojze Gorja nc, ugodno ocenili lansko organizirano d rta v no člansko prvenstvo na obeh skakalni Nogomet Tradicionalni nogometni turnir SKOPJA LOKA - Nogometni klub LTH iz Škofje Loke bo v nedeljo v športni dvorani Poden organiziral že tradicionalni nogometni turnir. Letos bo to turnir v malem nogometu. Nastopili bodo nogometaši pobratenih Sel s Koroške, Kokrica in domače moštvo. V predtekmi se bodo pomerile pionirske vrste LTH in Sele. Turnir bo za pokal Tovarne loških hladilnikov. Pokal za najboljšega strelca je prispevala slovenska posojilnica iz Borove! j Ta zanimivi članski nogometni turnir bo v športni dvorani Poden ob 10. uri. -dh Naklo prvak Kraaj — Jesensko nogometno prvenstvo občinske nogometne zveze Kranj se končuje. Pionirji so končali s tekmovanjem, mladinci pa prav končujejo s tekmovanjem kot tudi kadeti in člani. V zadnjem kolu tekmovanja drugih selekcij so gostje pobrali ves izkupiček. Sava je premagala Kokrico, Naklo Primskovo m Šenčur Preddvor. Pionirji so na 42 tekmah dosegli 300 golov, kar je več kot »edem na tekmo. Med drugimi selekcijami je prvak Naklo z desetimi točkami. Drugi Britof in tretji Šenčur jih imata po devet, četrta Sava jih je zbrala osem, Preddvor, Primskovo in Kokrica pa imajo po dve točki. Pri članih A pred koncem vodi Sava, pri članih B m mladincih Primskovo, pri kadetih pa Sava. S. Verbič Bled jesenski prvak KRANJ - V zadnjem, šestem kolu nogometnega prvenstva Gorenjske za člane A skupine so največ dosegli nogometaši Bleda, ki so edino neporaženo moštvo v ligi in s tem so zasluženo osvojili jesenski naslov. Tudi v zadnjem srečanju so bili Blejčani uspešni, saj so v Lescah iztržili točko proti istoimenskemu moštvu. Alples iz Železnikov je doma iztržil točki v igri z Bohinjem, Reteče pa so klonile s Poletom. LrJati - Lesce : bled 1:1, Alples Bohinj 3:2, Polet: Reteče 4:1. Leetvica: 10: 4 11 Bled 6 5 1 0 Lesce 6 4 1 1 19: 8 9 LTH 6 3 2 1 14:11 8 Alples 6 3 1 2 14:15 7 Polet 6 2 1 3 11:11 5 Reteče 6 1 0 5 10:17 2 Bohinj 6 0 0 6 10:22 0 Leetvica: pionirji A skupim i: • Polet 5 4 1 0 11: 1 9 LTH 5 4 0 1 20: 5 8 Kondor 6 1 3 2 13: 9 5 Reteče 6 1 2 3 14:16 4 Alpina 4 0 0 4 0 :27 0 P. Novak Namizni tenis Množično na gorenjskem prvenstvu KRANJ - Sava iz Stražišča je v stra-žiški telovadnici priredila gorenjsko na-miznoteniško prvenstvo posameznikov in dvojic. Posamični zmagi sta pripadli resnično najboljšim, presenetil pa je Stare z dobro igro in drugim mestom. Zmagal je Jeraša pred Staretom (oba Sava), tretje in četrto mesto delita Bukovšek in Kejžar (Triglav), od petega do osmega mesta pa so se zvrstili Manjulov in Pre-lovšek (Triglav), in Presterl ter Poljane, oba Ljubno. Pričakovan je bil vrstni red pri pionirkah, kjer je slavila Jeseničanka Zalokarjeva pred Frelihovo (Triglav) in Marnovo (Sava) ter Trčkovo (Jesenice). Triglavana Prelovšek in Bukovšek sta slavila med pionirskimi dvojicami pred klubsko dvojico Kejžar-Frelih. Tretja in četrta pa sta bila Polajnc in Prestrl (Ljubno) in Jeraša in Stare (Sava). Jese-ničanki Zalokarjeva in Stražišarjeva sta slavili med dvojicami pionirk. Frelih-Ma-tijaševič (Triglav) sta bili drugi. Trček-Avdič (Jesenice) in Mam-Tepina (Sava) pa sta bili tretja do četrta. Isti dan je bilo tudi ekipno prvenstvo Rionirjev in pionirk. Pionirji so igrali v >anju, pionirke pa na Jesenicah Med pionirji je zasluženo slavil Triglav pred Savo, dobro tretje mesto pa so osvojili LjubenČani. Omenjene ekipe gredo na slovensko prvenstvo. Jeseničanke so bile najboljše med pionirkami, druge pa so bile Triglavanke. Obe ekipi gresta na slo vensko prvenstvo. S. Prvi poraz KRANJ - Žensko moštvo Save je v tekmovanju v II. zvezni namiznoteniški ligi v zadnjem kolu gostovalo pri bivšem prvoligašu Peručici. Po dveh zmagah so tokrat Kranjčanke doživele poraz Izid ie bil tesen 5:4. Za Kranjčanke so zmagale Blažičeva, Meščeva in Fojkarjeva Upa m imenovalo OPA pokal ia sodi v okvar eav movanj mlartan tekmovalcev v ■ r > koatbaaaciji Vse te tri pod pokroviteljstvom _ men tega tekmovanja je, da bi ahjakih držav v tei nordijski " hitreje napredovati. Ta dasnpken je v premnogo katerih državah preveč mm stavljena. Mladi tekmovalci aw na-*— pravega stika s svetovno nni dijake sko ebto. Komisija, po novem _ mite, ne počiva na lovorikah, na prti z vso skrbnostjo. Va i_ zarijakaga komiteja se zavedajo, _ le s skrbnim delom dokazao, da ae srn dobri organizatorji. Te tri prareeatse * Planici pa naj bi tudi našim fjUeakaa dale tisti užitek, ki so ga hib v vaaj ajp-do vini puuušlrih nkakamii pr navajeni. Planica taka aH taka j vedno in bo še pravi slovenski praznik. j-j Priprave na prihodnji Pokal Vitranc Priprave na tekmo Zaostrene gospodarske razmere so JESENICE — Priprave za marčevsko moško tekmo v slalomu in veleslalomu za svetovni pokal potekajo po načrtu. Tekma bo 19. in 20. marca na že znanih progah na Vitrancu. Zaradi govoric, da v Kranjski gori ne bo v tej smučarski sezoni svetovnega pokala, organizacijski odbor dela intenzivno. Letošnji marec je namreč v Kranjski gori vzelo ves sneg in tekma je odpadla. V lanski (1980-81) sezoni je v svetovnem pokalu zaradi neugodnih snežnih razmer v Evropi odpadlo sedem moških in ženskih tekem v vseh disciplinah. Zima je pred vrati KRANJ - Zima je pred vrati in smučarski akrobatski klub Hot Dog i* Kranja obvešča svoje člane, da lahko vsak ponedeljek od 19. do 20. ure v sobi 9 skupščine občine vplačajo Članarino SZ Slovenije. Tudi ostali, ki Se nimajo izkaznice SZ Slovenije, so dobrodošli. S to izkaznico imate 10-odstotni popust pri nakupu celotne smučarske opreme in pri vseh sistemih žičnic -dh Košarka Elektromeha nika prva KRANJ - Košarkarji osnovnih sindikalnih organizacij Kranja so zaključili občinsko sindikalno prvenstvo v okviru 15-letnih športnih sindikalnih iger. Tekmovalo je kar 13 moštev, tekme pa so igrali v novi športni dvorani na Planini. Brez poraza je prvo mesto osvojila ekipa Iskre, ki ni zgubila nobene tekme. Za zmagovalno moštvo so igrali Franko, Mavric, Omahen, Logonder, Proseniak, Kutnjak, Eržen, Cehovin in Fartek. Ker se je prijavilo veliko število ekip, so bile le-te razdeljene v tri skupine. V prvi je slavila Iskra pred Savo, Upravo za notranje zadeve. Planiko in Gradbincem. V drugi skupini je zmagala kombinirana ekipa Zveze telesnokultumih organizacij in prosvete pred Domplanom, Gorenjskim tiskom in Tekstilindusem. v tretji skupini pa je bila najboljša ekipa osnovne sindikalne organizacije Ikosa. Drugi je bil Merkur, tretji Central in četrta Ljubljanska banka. Po dve najboljši ekipi iz vsake skupine sta ae uvrstili v finale, kjer je Iskra premagala ZTKO-Prosveto, Pro-sveta-ZTKO nato Ikosa in Iskra Ikosa. Zmagala je Iskra s štirimi točkami pred ZTKO-ProBveta 3 in Ikosem 2. Najboljše ekipe so prejele pokal in diplome. M Cadež v Kranjski gori precej skrčile delovni *n-gram na progah. Dela se na že zame RS progi, v teh dneh pa so začeli tudi z ara* Podkorenu. Tu bodo razširili i ibiiea krak na ie obstoječem smučišču. Priprave na marčevsko tekmo tečejo pt ustaljenem redu. Delajo vse konuene ■ tudi organizacijski odbor je imel že* wr sej. Če bo 19. in 20. marca v Kranjekifer spet »zginil« sneg, je rezervna praga at Zelenici. Organizatorji za marčevaki šakal bodo naredili vse. da tekmovanje * peijejejo tako. kot je treba. Ti Kranjskogorci v novi sezoni ne L odpovedali, saj se zavedajo, da poved ne pelje nikamor. V koledar narodne smučarske zveze FIS. i v teh dneh je v Baslu usklajevami dar za tekmovanje v naslednjih nri je namreč težko priti. Tega se v Kiae.sk* gori dobro zavedajo. Se enkratna udiu«at bi jih precej drago stala, še poeehooam ker ima Kranjska gora v sezoni 130-41 ugodnejši termin za tekmi svetovnega stkala Obe moški tekmi za svetovni pokal« obeh tehničnih disciplinah bosta te vV-bruarju. ^ Rokomet V Križah Peko : Alples KRANJ - V prvi B zvezni ligi taške Alplesa nadaljujejo s igrama V soboto so pred več kot 400 gađala premagale reški Zamet. Jutri AJbm čaka težko gostovanje pri oVuajoarrrštV nem Rudarju. V drugi zvezni ligi — sever so roka taši Jelovice preloženo tekmo orhgiih Jadranom med tednom. Po dobri un asa v gosteh izgubili z mmimabuni nad J Jutri ob 18. uri bo v športni dva Poden pomembno in zanimivo areiaaje* lige. Moštvo Jelovice namreč gosti Sesani j o DI. Srečanje je še posebno poaaa no za Ločene. Ti bi si z mtmm^ naša* popravili položaj na lestvici. Rokoatets*" ce Preddvora se bodo v devetem V»hi ar čale v dvorani na Planini z ekipe FSE Tekma bo jutri ob 19. uri. V repubbški ligi gostujejo Peko u T*-ča in Duplianke. Tržičani morajo aa ** v Mursko Soboto, Dupijanke pa v Ptaf kjer bodo gostje domače Drave. Ost moštvi imata možnosti za uspeh. V aW republiški moški ligi - zahodrokomsa* Preddvora v nedeljo doma ob 9.46 mss»l igralci Krke, medtem ko Zabtučaai ase* jejo v Ribnici. V ženski ligi bodo odspsl zadnje jesensko kolo. Derbi arečaaje * jutri ob 16.30 v Krizah. Pomerile se be# vrste tržiškega Peka in Alples iz žetea* kov. V mladinski republiški ligi _ bodo večina srečanj odigrali v nedebe ** 10 uri. Pari: Kamnik : Sava, v Krik* Peko : Ponikve in v Škofji Loki Jeaaaa : Prule. Danes so na sporedu tudi areč*-nja zadnjega jesenskega kola v okras** rokometni figi. j Kuhar Komentiramo Kriza prve zvezne hokejske lige JESENICE - Prva četrtina letošnjega petintridesetega državnega prvenstva v hokeju na ledu je za osmimi najbopiimi Jiigoslovansktm moštvi. Mec to osmerico smo največ pričakovali od že nekaj let nazaj najbobfth dveh moššn ljubljanske Olimpije m Jeseničanov. Ti dve sta povsem upravičili zaupanje vmh Obenem bo od obračuna med tema dvema moštvoma odvisno, kdo od njih m letošnji državni prvak v petintridesetem prvenstvu. Obe moštvi sta povsem sare vičiii vlogo favoritov, saj sta s trinajstimi točkami na če^ p/r*^hw jea<«of Za majhno presenečenje so poskrbeli hokejisti Cinkarne LeUe I o je moštvo, k ima poleg Felca, Poljanska in bratov Žbontar vse ^™uJ^™.k?nc? stva osvoji odlično tretje mesto. Razočaral je zagrebški Medvetca* tisto moštvo kot še pred dvema, tremi leti. Na domačem ledu v Zagreb* *e prevečkrat že nadigrali favorite za državni naslov. In tudi v #o Kranjske gore. medtem ko subotiški Spartak ne sodi «■ ,v namreč »rečab 'dimače .Jesenice in Uubbansia OUmpija. edina kandidata ~ letošnji naslov Ostala srečanja bomo kaj kmalu pozabUi. Pri vsem tem pa se nam poraja vprašanje, ah je res PJZ^,*^" morajo igrati v takem sistemu, ki mu v svetu m pnmere S*"*?&^*%nZ£ j res preveč Pn tem pada tudi kvaliteta hokejske prvensttvm opozanaThoteU bo celo odstopiti ^"^Jl^™,^™g£ 'tako državno prvenstvo v težavni gnpodarskisituacui PJ^^^^poZi naj se potem hokejisti vključijo v gospodarske tokove «^ *?• £. četrtinfpn>enstva skoraj v vseh klubih blagajne^""Zni »drli* na ledene stadione, saj je kvaliteta letos Se .. drugem kram Že med tednom seje začela druga krtina. A bn^kbdožei ™^£?> treba razmisliti o novem načinu tekmovanja? Ce Ziniti Za ta dragi I zamišljeno, bodo klubi že pred koncem sezone morali oanena . zimski šport je tako tekmovanje res predrago.______- RADIO, KRIŽANKA, IZBRALI SO ZA VAS .13. STRAN. O L#A im - 8.40 Izberite pes 9.06 Z radiom na po- 12.10 12.30 Krae 12.40 Veseli l&OO Danes b krajev - Iz 13.20 Obve Vrtijak ■ 15.60 Ho jutri! 17.05 Spo- m 12.36 19.66 20.00 Sobotni 21X10 Za pri » - 21.30 Od-23.06 10 Od tod 00.06 Nočni pro- na valu 202 Rintam mico ti - 10.06 Reservšrano za 11.36 Znano in priljubljeno -12.10 Vahm revijeki orkestri 1230 Kmetijski nasveti -1240 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 • Ii naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obve atak in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam 14.06 V foeteh pri zborih ju goalovanakm radijskih pootaj 14.26 Naši poehskalci čestitajo m poadravljajo - 16.30 Zabavna gJaaba - 16.60 Radio ušes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 • 18.00 Na ljudsko temo 18.26 Zvočni atgneli - 19.26 Obvestila in zabavna glasba -19.36 Lahko noč, otroci! -19.46 Minute z ansamblom Gorenjci - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Is naše diskoteke - 21.06 Glasba velikanov - 22.16 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -2226 Iz naših sporedov -2230 Popevke iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelje jazza dan - 17.40 Is pa rti tur Arsena Dediča in Kielaniija Oblaka - 17.60 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu 18.56 Razgledi po kulturi 19.26 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.30 Misel m pesem - 22.15 Sodobne improvizirana glasba prelomnice - 12. oddaja 22.46 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SUDA, 11. NOV. Prvipragnun 4.30 Dobro jutro! 8.08 Z 8.30 Pi-zgodb 13.06 Radi ste jih 13.36 Glasba iz \awrike - 14.00 j nt m in pokra fori prati - 15.45 m Nado Žgur -N. V. kraj - 16.15 16.40 Glaebe-17.40 Lahka glas " avtorjev -_ ckanson -J* fesi kraji in ljudje -i medigra -po kulturi -21.15 21.45 a meja • 22.45 22.56 Glasba 8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Ponedeljkov krišsmkraž • 14.20 Z vami in vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Svet in mi - 16.10 Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.40 Iz paratur RHmosmiforučnega orkestra RTV Ljubljana - 17.56 Filmski zasuk - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.56 RaagJedi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Jazz na H. programu - Joe Hender-aon - Jack de Johnette - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva • 22.55 Glasba za konec programa IA,i,NOV. Dobro jutro! - 8.07 Ra en aa otroke - 9.06 Se b, tovariši! - 10.06 Ne-i asu asa ia - 11.00 Poli.10 i čestitajo in 13.10 Obvesti-glasba - 13.20 proizvajalce - 14.05 earaji AmumT Dve črni - S. snpeiaami poJugo--15.10 Pri nas doma -waialjata panorama - listi nTnotsee 16.20 vidno - 17.06 Priljub-melodije - 17.60 igra - 18.30 polici - 19.30 zabavna giaeba - noč, otroci! __e naslednice 1V nsaeijo zvečer - 22.00 Is naiih aporedov -aaa tribuna mla-m JRT utrinki -ij in ples-00.06 Nočni pro- na valu 202 V nedeljo ae o, in ie kaj - 19.30 20 .30 Glasba iz 21.30 Iz - 21.46 pntee - 22.46 Zrcalo - 2256 Giaeba za 9. NOV. *rd| i,Dobro jutro! v dober d 8.06 Z - 8.26 TOMI, 19. NOV. Prvi program 4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Iz Glasbenih šol - Glasbena šola Velenje - 9.06 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... - 11.06 Z našimi opernimi umetniki - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Danes smo iabrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših aporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.00 Poročila -14.06 V korak z mladimi -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.26 Obvestila in zabavna gksbs - 19.36 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.30 S solisti in ansambli JRT - 21.06 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in anajeečini - 22.25 Iz naših aporedov - 22.30 Tipke in godala - 23.05 Lirični utrinki -23.10 S popevkami po Jugoslaviji - 00.06 Nočni program - glasba Dragd 8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dizielanda • 13.35 Znano m priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Tender Agrsasion in Etienne Cap -16.00 Pet minut humorja -16.06 Popevke italijanskih avtorjev - 16.40 Dasco čez glasbo v dober dan ■ san svet pravljic in 9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... 11.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.36 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki za bsvni orkestri - 12.30 Kme tiiaki nasveti - 1240 Ob izvi rih ljudske glasbene umetno Rti - 13.00 Danes do 13.00 - L naših krajev - Iz naiih spore dov - 13.20 Obvestila in za bavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.06 Raz menjamo, ugotavljamo... 14.26 Naši poslušalci čestita jo in poadravljajo - 15.30 Za bavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času 18.15 Naš gost - 18.30 Radij sko tekmovanje mladih pia matov III. kategorija - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -Lahko noč, otroci! 19.46 Minute s Celjskim instrumentalnim kvintetom -20.00 Naj narodi po jo - 20.30 Jokannes Brahms: Variacije in fuga na Haendlovo temo, op. 24 - Igra pianistka Zdenka Novak - 21.05 Gaetano Donizetti: Odlomki iz opere »Lucia Lamroermoor« - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših aporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo - Hancock-Hubbard-Turrentine seitet Lajos Dudas quartet - 24.00 Poročila - 00.05 Nočni gram - glasba Dragi program 8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 YU - pop-scena - 14.30 Iz naših sporedov - 14.35 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.40 Iz partitur orkestra »Hans Schobert« -17.56 Vprašanja telesne kulture - 18.00 Z orkestri in sob sti - 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama 20.30 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa pro- ADIO TRIGLAV JESENICE *«««ehek: 2* Domače aktualnosti -r***ia - 16.30 Ponedeljkov pregled - Morda vas ***eaaalo - 17.20 Naši od-*V ■ čestitke ali Izbor do-**^na*he >«*: JK* Domare aktualnosti -32»is 16.30 Oddaja za " Morda vas bo zani-7*7 • 1720 Delegati sprašu-2 Oddaja o NNNP - Ce- ^f%Sa: y^ Domače aktualnosti -'A**tiJa - 16.30 Stop zelena , Morda vas bo zanimalo črtite %trtek: ' I domače aktualnosti -"**ila - 16 30 Nase zrcalo - Morda 17.20 Po čestitke vas bo zanimalo domače za vas Petek: 16.00 Domače aktualnosti • obvestila 16.30 Kulturna snovanja - Morda vas bo zanimalo - 17.20 Naši odmevi -Čestitke ali Zabavni zvoki Sobota. 16.00 Domače aktualnosti -obvestila - 16.30 Kam danes in jutri - Jugoton vam predstavlja - Morda vas bo zanimalo - 17.30 NaSi odmevi -Čestitke Nedeljm: 11.00 Mi pa nismo se uklonili - Koledar pomembnejših dogodkov iz pretekosti - Nedeljska kronika - obvestila -12.00 Čestitke Naši odmevi - Morda vas bo zmiimalo CBTKTBK, 12. NOV. Prvi program 4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z Slabo v dober dan - 8.30 ledina poje - Mladinski pevski festival Celje 81 (7) -9.06 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Is naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.06 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce Beethoven: Klaviraki koncert št. 3 c-mol 1. stavek - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, nuno jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vaa zemlja bo z nami zapela ... - 18.15 Lokalne radijske postaje se vkjučujejo - 18.35 •Narodne« v priredbah slovenskih skladateljev 19.26 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.46 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Humor z vsega sveta - VI: Francija -21.46 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.26 Iz naših sporedov • 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.06 Lirični utrinki - 23.10 Paleto popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Dragi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu • 13.06 Vedri zvoki - 13.36 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja 14.06 Z vami in aa vas - 16.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana • 16.00 Reportaža na kratko - 16.16 Francoske popevke - 16.46 Jazz - klub 17.40 Iz partitur zabavnih or kestrov - 17.66 Mi in narava 18.00 Popularna countrv glasba • 18.40 Koncert v rit mu - 18.66 Razgledi po kul turi - 1925 Stereorama 20.00 V živo z - 2100 Zavrtite, uganite . . • 22.00 S festivalov jazza - 22. Mednarodni festival jazza Ljubljana - 81: 6. del: Lou Donald-son ouartat (1. del) - 22.45 Zrcalo dneva - 22.56 Glasba za konec programa PBTEJK, 11. NOV. Prvi anagram 4.30 Dobro iutro! • 8.08 Z glasbo v dober dan • 8.30 Glasbena pravljica - Uroš Rojko - 9.05 Z radiom na poti - 10.06 Rezervirano za ... -11.36 Znano in priljubljeno -12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz našei sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.06 »Jesenski ognji« ... Štirje orkestralni pasteh Marijana Vodopivca -14.25 Naši poslušalci čestitajo in poadravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in gode-mo - 18.30 S knjižnega trga -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.36 Lahko noč, otroci! - 19.45 Manute z ansamblom Janeza Jeršinov-ca - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.06 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših aporedov - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik -00.06 Nočni program - glasba Dragi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.06 Jazz v komornem studiu - Chick Corea -13.36 Znano in priljubljeno -14.00 Z vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno - 17.40 Odmevi z gora - 18.00 Operetna glasbe - 18.40 Mah koncert lahke glasbe - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama - 20.00 Top popa 20 - 21.30 Večerni radio -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 30. novembra: salama, trevor, ariana, gradnik, arabeska, sali, an, an, amonal, bajta, kras, elza, krona, nf, vatikan, aiken, lalo, ocena, il, som, moneta, kronos, zib, aaron, mako, tnala, kvar. Prejeli smo 142 rešitev, izžrebani so bili: I. nagrado (150 din) prejme Marija Meglic, Lom 13, Tržič, 2. nagrado (120 din) prejme Vali Taler, Kranj, Titov trg 5/1 (pn Maverjcvi), 3. nagrado (100 din) prejme Angelca Svetelj, Naklo 108. Nagrade bomo poslali po pošti. Reiitve pošljite do srede, 11. novembra do 10. ure, na naslov: Glas Kranj, Mose Ptjadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 160 dinarjev, 2. nagrada 129 din, 3. nagrada 199 din. Iščete pipe za kopalnico? Pri Merkurjevi KOVINI v Lescah smo jih videli res v veliki izbiri. Armalove, Unitaso-ve pa tudi tiste najboljše — in seveda najdražje — od Schmiedla iz uvoza, z mešalnim ventilom. Vseh vrst so: enoročajne s termostatom, podometne, s tušem ali brez njega, enostavnejše, bolj izpopolnjene. Cena: od 1.484,66 do do 18.253,29 din IZBRALI SO ZK VAS Martinova nedelja se bliža in vino bo dozorelo. Ce se imate te dni namen podati na Dolenjsko ali Štajersko h kakšni zidanici, ne hodite tja brez pletenke. Pa tudi če ne, nam doma vedno prav pride. Pri FUZINARJU na Jesenicah jih imajo naprodaj; take v protju, pa tudi s plastiko obdelane. 3, 5, 7 m 15 litrov drže. Cena: od 249,40 do 479,75 din Tale zanimiv pleten škorenj smo tudi pri FUZINARJU na Jesenicah poslikali. Ne le dekorativen, tudi uporaben je. Vanj lahko postavimo dežnike, lahko nam služi za vszo, če vanj postavimo kozarec, če pa hočete, ima lahko v njem domovanje tudi vaš muc. Cena: 425,40 din S prehodnimi in zimskimi plašči so dobro : založeni tudi • na oddelku ženske konfekcije pri Kokri v GLOBUSU. Za prehod so letos modni prešiti balonarji, ki imajo tudi to dobro lastnost, da so toplejši in jih bomo lahko nosile dlje v rimo. V velikostih od 36 do 44 se dobe, barve so pa sive, zelene, drap in črne. Za zimo bomo izbrale seveda topel volnen plašč, morda iz modnega boueleja iz Mure v tirkizni, rdeči in črni barvi, ali pa kakšnega drugačnega Izbira je res velika. Na voljo so vse velikosti. Cena: od 3.880 do 7.190 din za volnene plašče 4.490 din za prešite plašče O L, A S14. STRAN. TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 6. TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 7.11. 8.00 Poročil« 8.06 Ciciban, dober dan: Kako pravljica oživi 8.20 Lolek in Bolek poljaka risana serija - 8.30 Je-ienček, otroška serija TV Zagreb • 9.00 Pisani svet: Ribolov - 9.30 Napad na Lož. oddaja iz cikla čas. ki živi -10.00 Velike šahovske osebnosti, izobraževalna oddaja -10.20 T. Hardv: Zupan v Cssterbridgeu, angleška nadaljevanka • 11.10 Ljudje in zemlja - ponovitev - 12.10 Poročila (do 12.15) - 13.25 Nogomet Vojvodina : Sarajevo, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 16.10 Poročila - 16.15 Košarka Crvena zvezda : Partizan, prenos - v odmoru Propagandna oddaja 17.50 Potovanje C ha rte sa Darwina. angleika dokumentarna serija - 18.00 Než kraj - 19.05 Zlata ptica: Štirje Študentje - 19.10 Ri sanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik 19.56 Vreme - 20.00 Pinnianova mavrica, ameriški film - 22.15 Modni utrinki - 22.20 Prva sobota, zabavno glasbena oddaja - 23.06 TV kažipot - 23.25 Poročila Film Finala nova mavrica jepriredba broadvoayske uspešnice, ki stajo napisala W. Y Harbourg in Fred Saidy. Melodrama vsebuje nekaj bleščečih glasbenih točk, zgodba pa govori o čarovniku, ki hoče priti do zlata. V glavnih vlogah Fred Astaire in Petula Clark. Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Narodna glasba - 17.45 Glasbeni album - 18.00 Resna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gore sveta: Himalaja - 21.06 Poročila - 21.15 Športna sobota - 21.36 Feljton -22.10 Piranski glasbeni večeri TV Zagreb I. program: 9.30 TV v soli: Boj za obstanek. Risanka, Umetnost, TV izbor. Zadnje minute - 12.00 TV v šoli: TV koledar, Ustvarjanje Titove Jugosla vije - 13.26 Nogomet Vojvodina Sarajevo - 16.00 Poročila 16.05 TV koledar - 16.15 Košarka Crvena zvezda Partizan - 17.45 Lutkovna predstava na Bienalu v Bugojnu - 18.45 Ko sem bil vojak - 19.30 TV dnevnik -20.00 Igrani film - 21.40 TV dnevnik - 22 00 Šahovski komentar - 22.15 Polnočna pro-menada NEDELJA, 8.11. 9.30 Poročila - 9.35 Ziv iav otroška matineja 10.25 D. Savkovič: Ljubezen po kmečko, nadaljevanka TV Beograd - 11.10 TV kažipot 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročna (do 13.06) - 14.25 Zagreb 81. posnetek festivala -15.40 »Istria nobilissima«, dokumentarna oddaja TV Koper 16.06 Poročila - 16.10 Plinska luč, ameriški film 18.00 Športna poročile - 18.10 Reportaža z nogometne tekme Ohmpija : Crvena zvezda - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 R. Cveti-čanin: Sedem sekretarjev SKOJ. nadaljevanka - 21.00 Nova mladost dveh mest -Quedlinburg. reportaža 21.35 Športni pregled - 22.20 V znamenju Plinska Ivktje ena od filmskih inačic uspešne in napete gledališke igre. Zgodba je preprosta, a nadvse učinkovita. Neki viktorijanski shizofrenik spravi v norost svojo ženo, ko le-ta izve za skrivnostne zločine moža v preteklosti. Pohvaliti velja predvsem igro glavnih junakov. Režiser George Cukor je v ekipo izbral Charlesa Boyerja, fngrid Bergman, Josepha Cottona in Dame May. Oddajniki II. TV mreže: 16.35 Test - 16 50 Rokomet Sloga : Kolinska Slovan, prenos, slovenski komentar -18.15 Reportaža z nogometne tekme Olimpija : CZ - 18.45 Cas podvigov, dokumentarna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Beograjski jazz festival 81 - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Hvala za pozornost, ponovitev zabav, glasbene oddaje TV Zagreb - I. program: 9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja - 14.00 Gledalci in TV -14.30 Nukijeve pustolovščine sovjetski mlad. film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Rio Lobo, ameriški film -19.00 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Sedem sekretarjev SKOJ - 21.06 Slike o ljudeh: Dr. Jovan Tucakov - 21.35 Športni pregled TV dnevnik 22.20 ponkdkljkk, 1.11. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Pesmi in zgodbe za vas. Za grebški etnografski muzej. Sodobna afriška književnost - 10.00 TV v šoli: Materinšči na. Risanka, Zemljepis, Ri sanka. Iz srbiva šolske TV Zadnje minute (do 12.06) 15.30 TV v šoli: Obiščimo arheološki muzej, Pesmi in zgodbe za vas. Matematika, Kakšno vodo pijemo (do 16.36) - 17.20 Poročila - 17.25 Glasba za cicibane: Iz An dersenovih pravljic - 17.45 Medina, češki kratki film -18.06 Za zdravo življenje, III. del - 18.15 Igra in igrače kot vzgojna metoda in sredstvo, oddaja iz cikla Otrok in igra • 18.35 Obzornik - 18.45 Zdravo, mladi - 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme -20.00 L. Vincent: Thomas Guerin, upokojenec, francoska drama - 21.30 Kulturne diagonale - 22.10 V znamenju Francoska drama Upokojenec Toma« Gnerin prikazuje vdovca, ki živi pri otrocih. Ti ga s svojim spoštovanjem in skrbnostjo dolgočasijo in zasužnjujejo. Zato se Thomas upre »zlati kletki*. Lepega dne jo popiha od doma, hoče zraka, svobode, življenja. Na poti sreča štoparko Manou. Skupaj se podata v nekaj pustolovščin, deloma smešnih, deloma nevarnih. Med njima se razvije razumevanje, spoštovanje in prijateljska vez. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Pot okoli cveta, otroška oddaja - 18.00 Miti in legende - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Te-lesport - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost 20.50 Zagrebška panorama - 21.15 H. Fal-lada: Človek hoče navzgor, TV nadaljevanka TV Zagreb - I. program 17.40 Poročila - 17.45 Pot okoli cveta • 18.00 Miti in legende - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik 20.00 M. Marjanovič: Človek, ki je pojedel volka, TV drama -21 15 Glasbeni trenutek -21.20 Kultura danes - 22 05 TV dnevnik - 22.20 Šahovski komentar TOREK, 16.11. 8.56 TV v šoli: TV koledar. Obiščimo arheološki muzej. Moj rojstni kraj, Dnevnik 10 - 10.00 TV v šoli: Dokumentarni film, Risanka, Književnost in jezik. Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute -15.35 Selska TV. U žiška republika, Hrana in sonce -17.10 Poročila - 17.15 Lolek in Bolek, potiska risana serija - 17.25 Nihče kakor jaz. mladinska serija TV Sarajevo - 17.56 Kje so vsi ti ljudje .. . (Rino Chinesse) - 18.30 Obzornik - 18.40 Mostovi -Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.56 Vreme - 20.00 Skupno, oddaja TV Novi Sad in drugih jugoslovanskih studiev - 21.05 A. S. Puškin: Male tragedije, sovjetska nadaljevanka - 22.15 V znamenju Oddajo Skupno tokrat pripravlja novosadska televizija v sodelovanju z drugimi studii. Osnovni namen oddaje ie prikazati vzroke ne racionalnosti in neučinkovitosti izobraževalnega sistema pri nas, hkrati pa dati prispevek k naporom družbene skupnosti, da bi izobraževanje postalo pomemben dejavnik v proizvodnji in povečanju produktivnosti dela. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik madžarščini - 17.30 T V dnevnik - 17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.15 Književni klub - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Bing Crosby - Življenje in legenda, II. del glasb, oddaje - 20.55 Portreti revolucionarjev: Stevo Kra-jačič - 21.25 Zagrebška panorama - 21.50 Silhuete sreče, pakistanski film TV Zagreb - I. program: 15.30 TV v šoli: Učenci v samoupravni družbi. Prekop Donava-Tisa-Donava, Za učitelje - 17.40 Poročila -17.45 Pisani svet, oddaja TV Ljubljana - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Skupščinska kronika -19.30 TV dnevnik - 20.00 Skupno, odd. TV Novi Sad in drugih jugoslov studiev 21.06 Kraljevski lov, indijsk film 22 45 TV dnevnik sreda, 11. 11. 9.00 TV v šoli: TV koledar Učenci v samoupravni družbi. Prekop Donavs-Tisa-Donava. Zanimivo potovanje. Za učitelje 10.00 TV v šoli: Biologija, Risanka, Kocka kockica, Mali program, Ri sanka. Telesna vzgoja, Zad nje minute - 17.15 Poročila 17.20 Cirkus - 17.45 Roman tika proti klasicizmu, kultur no dok. serija - 18.15 Okrogli svet - 18.25 Obzornik - 18.40 MPZ Celje 81: Tokrat le molki - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Postrešček, kameninski film - 21.45 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.50 Miniature: Govorica slovenske ljudske noše - 22.06 V znamenju Postrežček je celovečerni prvenec kameninskega režiserja Daniela Kamive Avtor je svoj film takole razložil: »Odločil sem se za tipično kameninsko zgodbo; če se pri nas mlad fant hoče poročiti, mora za nevesto plačati ogromno denarja. Zato si fantje iz manj premožnih družin pomagajo na najrazličnejše načine. Trdno sem prepričan, da afriški cineasti lahko uspejo s filmi, ki obravnavajo domače probleme. Nesmiselno je, da nekateri skušajo uveljaviti ,čme James Bonde' in podobne junake iz zahodnoevropskih ali ameriške kinematografije:* Oddajniki II. TV mreže: 16 55 Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Neven, otroška oddaja - 18.15 Pod zastavo, reportaža - 18.45 Glasbeni portret: Violinist Zoran Sto-janovič - 19.30 TV dnevnik -20.00 M.Kmecl: Friderik z Veroniko, predstava MGL -21.35 Zagrebška panorama -21.55 Ljubezen po kmečko, ponovitev humoristične serije TV Zagreb - L program: 17 40 Poročila - 17.45 Neven -18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Glasbeni portret: Violinist Zoran Stojanovič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Izbor v sredo - 21.15 Spomeniki revolucije: Leskovac - 22.00 TV dnevnik Četrtek, 12.11. 8.55 TV v šoli: TV koledar. Jabolko, Geometrija, O vodi -10.00 TV v šoli: Kemija. Risanka, Združeni narodi. Risanka, Pravljica, Zadnje minute (do 11.56) - 15.50 Šolska TV: Utiska republika. Hrana in sonce - 17.26 Poročila -17.30 Jelenček. otroška serija TV Zagreb - 18.00 Mozaik kratkega filma: Irak - dinamična družbe, iraški film -18.30 Obzornik - 18.40 Gozdarstvo - povsod ni enako, dok. reportaža - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj-19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Mednarodna obzorja - 21.35 625 - 22.15 V znamenju Mednarodna obsorja tokrat prinašajo dva prispevka. V prvem bo novinarka Btanka Doberšek podala pregled mednarodnega dogajanja v preteklem mesecu, drugi, ki ga pripravlja Boris Verbič, pa nosi naslov Solidarnost — sindikalno gibanje ali politična stranka. Zadnji del oddaje bo namenjen pogovoru v studiu o dogajanju na Poljskem. Potekal bo v živo, gledalci pa lahko sporočijo svoja vprašanja po telefonu 322-580 ali 313181. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test - 17.10 TV dnevnik madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Mi smo smešna družina, otroška serija -18.15 Arhitektura: Prostor po potrebi - 18.45 »Tikva-rium«. satirični kabaret 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 . . . gremo - 23.00 Poročila (do 23.05) TV Zagreb - I. program: 15.30 TV v šoli: Geometrija, O vodi (do 16.20) - 17.40 Poročila - 17.45 Mi smo smešna družina - 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Split -18.45 Tikvarium, satirični kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zunanjepolitična oddaja - 20.50 Hobi v sobi, kviz -2L45 TV dnevnik - 22.00 Šahovski komentar petek, 13. 11. 8.50 TV v šoli: TV koledar, I Angleščina, Slovenščina -10.00 TV v šoli: Angleščina, j GLAS mali oglasi EP sporočila Risanka, program, Risanka. I_ vslna reportaža. 7adaji nute - 15.30 TV v " ščina. slovenščina - 17 ročila - 17 JO Padle z češka mladinaka serija Jazz na ekranu: Kvasa Hardman • Junior Ceak 18.15 Obzornik - lgjg razna propaganda - L 18.56 Ne prezrite - 19.] sanka - 19.24 TV m nocoj - 19.26 Zrno od i 19.30 TV dnevnik - 19,56 Vame - 20.00 P. HamšU: M kri, nadaljevanje ia bi 21.36 V znamenju -pa ga ruma oddaja -Nočni kino: Violeta m cois. francoski fthn Jacoues Ruffio, režiser fUma Vioietaln Fraaeais, »odi med mlatše avtorje, ki so se uveljavili s predstavitvami tem u sodobnega življenja Nocojšnji film s* osredotoča na neprilagodljivost glavnega junaka družb, na njegovo prepričan kije tipično za določen sloj današnje mladim Francoisje neresen, m zna prevzemati odgovornosti, življenje je zanj pravzaprav ena sama zabava ... Oddajniki □. TV sarska 16.55 Test - 17.10 TV i v madžarščini - 17 JO dnevnik - 17.45 Plavim, i ška oddaja - 18.15 mladih - 18.45 Na avs angleška humoristični - 19.30 TV dnevnik Porota, dokumentarni 20.45 Zagrebška 21.10 Narodna gli V petek ob 22.00, mozaik (do 23.40) TV Zagreb -1. 17.40 Poročila - 174 - 18.15 TV koledar Kronika občine Reka Namesto top liste m TV Beograd - 19I0TV nik - 20.00 Prva bavno glasbena 20.50 Alcatraz, se 21.40 TV dnevruk" Partiture za zabavni ČP GLA8 novice oglasi NOVO V KINU 4. Vojni film Železni križ priznanega ameriškega režiserja Sama Peckinpacha je uperjen proti nasilju. Skozi pogubo neke nemške enote med drugo svetovno vojno na ozemlju Sovjetske zveze govori o nesmiselnosti agresije, o o zverinstvu nacistov, o vojakih, ki za »dobro* domovine služijo nacistom, o prijateljstvu, o karierizmu. V glavnih vlogah: James Coburn, Maximilian Schell, James Mason. V nevarnem svetu vohunstva marsikoga doleti smrt. Osrednji junak italijansko-kanadskega filma Tajna akcija je nekdanji agent CIA, ki raziskuje smrt prijatelja, dvojnega vohuna. Xandu je glasbena fantazija o najdeni in izgubljeni ljubezni, o preteklosti in sedanjosti, ki se prepletata, je pogled v prihodnost hkrati pa prijeten spomin na nepozabljeno »mesto sanj* — Hoolywood. Film odlikujejo izjemni tehnični efekti, glasbene in plesne točke V izvedbi Olivie NevvtonJohn in Gene Kellyja, bogat dekor in kostimi. Povod za zaplet v domači kriminalki Neka druga ženska>e umor rnaneea ginekologa, doktorja Sirnica. Raziskava čudno spominja na anaZopn^injene šahovske partije. Igrajo Menma Isakovic, Dragan Nikolič L/ubiša Samardžič in drugi. Nedeljska matinejska premiera, namenjena predvsem otrokom, je a**Jmm Vtiča umeriško-sovjetska pravljica, ki jo je posnel George f^SL*^LzabHhTaylor, Jane fonda, Avo Gardner, Cicely Tyson ^NJeždo^P^ pnpoveduje o dveh otrokih, ki v sanjah iščeta modro ptico sreče... KINO KRANJ CENTER 6. novembru amer. ban: voh. thriller FURIJA ob 16.. 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. voh. thriller FURIJA ob 16.. 18. in 20. uri. premieru domačega ban. krim. filma NEKA DR(IGA ŽENSKA ob 22. uri 8. novembra premiera amer. sovj. ban-, bajke MODRA PTICA ob 10. uri, amer ban: voh. thriller FURIJA ob 15., 17. in 19. uri. premiera amer. ban: glasb, filma XANADU ob 21. uri 9. in 10. novembra angL ban: vojni film ŽELEZNI KRIŽEC ob 15.30. 1 7.45 m 20. uri 11. novembra domači ban: krim. film NEKA DRUGA ŽENSKA ob 16.. 18. in 20 uri 12. novembra domači ban: krim. film NEKA DRUGA ŽENSKA ob 16. uri, amer ban: srhljivka KITAJSKI SINDROM ob 18. in 20. uri KINOSTOR2IC 6. novembra franc. ban: erot. film hI UR KE SORODNICE ob 16., 18. in 20. uri 7. novembra amer. barv. fant. film SI' HERMAN ob 16. uri. franc. ban- erot. film UUBKE SORODNICE ob 18. in 20 uri 8. novembra angl. ban: krim. film MC VI KAR ob 14. uri, angL ban: erot. film DO ŽIVLJA JI ZASEBNEGA DETEKTIVA ob 16. uri, franc. ban erot. komedija LJUBKE SORODNICE ob 18. uri. premiera ital kanad. ban krim filma TAJNA AKCIJA ob 20. uri 9. in 10. novembra ital kanad ban krim film TAJNA AKCIJA ob 16.. 18. in20. uri 11. novembra angl. ban: erot. komedija DOŽIVLIAJ1 ZASEBNEGA DETEKTIVA ob 16.. 18. in 20. uri 12. novembra amer ban: fant film SI' PERMA N nb 16.. IH. in 20 uri TR2IČ ' novemnrn amer ban: fant. film SUPERMA N ob 16. uri, franc barv erot komedija LJUBKE SORODNICE ob 18 m 20 uri ?■ n£l„emhra amer ban nami film tom IN JERRY - VEČNA TEKMECA ob 15. u^r?TeL atHtr han °*ry f',m POBE- SNELI MAKS ob 17. in 19. uri. premiera domače ban komedije Z VLAKOM PROTI ■JUGU ob 21. uri 9. novembra premiera domačega ban krim filma NEKA DRUGA ŽENSKA ob 17 in 19. uri „.,?a.??l'embra amer han v,'h thriller r U RIJ A ob 17. in 19. uri Syr,?H**AN ob 17. un. amer ban voh thriller FURIJA ob 19. uri ^I2t^vfmbra ltaL "anad ban krim film TAJNA A KCUA ob 17. in 19 uri KAMNIK DOM 7. novembra premiera amer. sovj. ban' bajke MODRA PTICA ob 16. uri, nem ban. erot. krim. film KRONIKA ST. PAULUA ob 18. in 20. Uri, premiera angl. ban: vojnega filma ŽELEZNI KRIŽEC ob 22. uri 8. novembra amer. ban: fant. film SU-PERMA N ob 15. uri. nem. ban. erot film KRONIKA ST. PAULUA ob 17. m 19. uri. premiera domačega krim. filma NEKA DRUGA ŽENSKA ob 21. uri 9. novembra domača ban: komedija Z VLA KOM PROTI JUG U ob 18. in 20. uri 10. novembra prmc. ban: erot. komedija LJUBKE SORODNICE ob 18. in 20. uri 11. novembra angl. ban krim. film MC VIKAR ob 18. in 20. uri 12. novembra angL ban: erot. film IX)-Ž1VUAJI ZASEBNEGA DETEKTIVA ob 18. in 20. uri DUPLICA 7. novembra itaL kanad ban: krim film TAJNA AKCIJA ob20. uri 8. novembra amer. sin j. ban: bajka MODRA PTICA ob 15. uri, angL ban: vojni film ŽELEZNI KRIŽEC ob 17. in 19.15 11. novembra amer ban: glasb film XANADU ob20. uri 12. novembra amer bari voh. thriller FURIJA ob 20. uri KOMENDA 6. novembra amer ban-, fant. film SU-PERMA N ob 19 uri 7. novembra angl ban krim film MC VIKAR ob 19. un ČE8NJICA 6. novembra amer. ban akci/ film PO POBESNELI M A KS oh 20. uri RADOVLJICA 7 novembra amer ban: zabai film HERBI ZNOVA TEKMUJE ob IH. un. angl barv. film SVET JE POLN OŽENJENlH MOŠKIH ob 20. un 8. novembra amer. ban: zabav, film HERBI ZNOVA TEKMUJE ob 16. um angl ban/, film SVET JE POLN OŽENJENlH MOŠKIH ob 18 un. amer ban film LOVEC ob 20. uri 9 novembra angl. ban film SVET JE POLN OŽENJENlH MOŠKIH ob20. un 10. novembra amer. ban: film LOVEC ob 20. uri 11. novembra nem. ban film ZOECKUl VE ZGODBE ob 20 un 12 novembru amer ban film PRIHAJA JEZDEC ob 20 uri BLED 6. novembra ital. ban film PREŠU ŠT NIC A ob 20. uri 7. novembra angl. ban: film DAMA KI IZGINJA ob 18. un. amer. ban: zabavni film RIBA. KIJE REŠILA PITTSBOURG ob 20 uri 8. niM-embra amer ban-, zabavni film RIBA. KIJE REŠIIJK PITTSBOURG ob 18 uri, slov. barv. vojni film NASVinr\JS.\ NASLEDNJI VOJNI ob 20. uri 9. novembra nem. ban: film ŽGRCtlČ VE ZGODBE ob 20. uri 10. in 12. novembra angL bari' Aim sil* JE POLN OŽENJENlH MOŠKIH ob *s r 11. noiembra amer. ban: film LOIEC * 20. uri BOHINJ - BOHINJSKA BISTRICA 6. novembra amer. barv. film RIBA K I REŠILA PITTSBOURG ob 20. un 7. novembra slov. ban: vojn* film \4^1 DENJE V NASLEDNJI VOJNI'ob 30. tet H novembra itaL ban: film PRESU*? NIC A ob 18. in 20. uri 9. novembra amer. ban: film LOVR •' 20. uri SKOFJA LOKA BORA 6. novembra itaL ban: film *tV* NROLL ob 18. in 20. uri 7. in 8. novembra amer. komedtm SETKAob 18. in 20. uri 10. in 11. novembra amer. komedua MOt NA PREIZKUŠNJI ob 18. in 20. un 12. novembra amer. akcij, film SEPSf RICA SEJE SMRT ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 6. novembra amer. komedija DESETI* ob 20. uri 7. novembra ital drama ZBOGO* UUBEZEN. ZBOGOM ob20.un 8. novembra itaL glasb film *tV* NROLL ob 18. in20. uri 11. novembra amer. znan. fant film PERUA VRAČA UDAREC ob20. un JESENICE RADIO 6. novembra angL drama NE DOTKEšI SE MOJE LJUBEZNI ob 17. 0119. un 7. in 8. novembra amer. pust fum J*> NEKENKA IN DETEKTIV ob I7.utt9.un. 9. in 10. novembra amer. pusL gručam KOSE BLIŽA KONEC ob 17. in t9. un 11 novembra hongk. karate film ZS>-(UNIČUJE GNEZDO ob 17. in 19. un JESENICE PLAVŽ 6. novembra franc. krim film ROP V VA ob 18. in 20. uri 7 m 8 noiembra amer. pust. grrxim.*-KOSE BLIŽA KONEC ob 18m 20. un ^ 9 m 20. novembra amer. pust fum Mm NEKENKA IN DETEKTIV ob ISJ**** 12 novembra hongk. karate film ZM*-l INtCUJE GNEZDO obl8.m2flun KRANJSKA GORA // novembra amer pust grozb KOSE BLIŽA KONEC ob 20jtn 7 novembra hongk. pust film MOl PEKINŠKI CLO VE K ob 20 un DOVJE 7 noiembra nem kavboj«' fum Vt*U« A PAĆEV ob19.30 ^ 8. novembra hongK. / K1NŠKI ČLOVEK obl9M__/ im, 6 NOVEMBRA 1981 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH 15.STRAN GLAS Turistična agencija ALPETOUR PANONSKI SAFARI v živalski rezervat Kopački rit, za fotoamateri? in snemalce, strokovno vodstvo; avtobus, odhod 13. 11. ŠIBENIK s slapovi Krke za dan republike, 4 dni, odhod 28. 11. ZIMA 81 /82 - zimske počitnice v Bohinju, na Krvavcu, v Sorici, na Starem vrhu, v Dolomitih in drugih krajih; oddih na morju pozimi in spomladi BEOGRAD - programi potovanj z obiskom Hiše cvetja in okolice Beograda Eno- in večdnevni izleti po domovini in v tujino za kolek-zaključene skupine, programi izletov in potovanj agencij, mednarodne in domače letalske vozovnice. __uvcije in prijave v vaeh Alpetourovih turistič-poalovainicah. 1 VVGOS14V AiRli/VčS m i/ « i. ^oeirkieaetrov) oddaljen od Ljubljane 110 kilometrov. Center razpolaga s sed-vlečnicami s kapaciteto 6.100 smučarjev na uro in preko 100 hektari trav-smučišč ki so ponavadi že konec novembra primerna za »muko. Redno pa * n*fevamh okrog 20 kilometrov prog za tekače Staidnevne pakete za 29. november vam nudi na Kopan Globtour. Name-^**v je v Partizanskem domu v dvo, tro, »tiri in petposteljnih sobah. V ceno od Vf> do 2.275 din (odvisno od sobe) je vračunano: 4 polni penzioni, smučar-% karta za 4 dni, turiatična taksa in zavarovanje. v času zimskih počitnic (od 17. 1. do 7. 3. 1982) ponuja Globtour smučarske ****** na Kopah. Namestitev je prav tako v Partizanskem domu. paketi pa vse-^*X> 7 potempenzionov, 7 dnevnih smučarskih kart, 7-dnevno smučarsko šolo .*t*nstičnb takso ter zavarovanje. Cene so od 4.600 din naprej (odvisno od so-' a otroke pa so občutno nižje. Ostale informacije so vam na voljo v po- V'. za otroke *wtkaiah G e pa so < lobtourja MARTINOV TEDEN V PETROLOVIH GOSTINSKIH OBRATIH V teh dneh, do četrtka 12. novembra vam v Petrolovih gostinskih obratih — tudi v restavraciji na Deteljici v Tržiču postrežejo z orehi z zaseko, gosko z mlinci, vinskim zeljem, ragu juho. želodcem z zaseko, sirovimi štruklji z zeljem, gozdno pogačo in dobro kapljico. Ponudba spada v okvir kulinaričnih tednov, ki so vzbudili po vsej Sloveniji precej pozornosti in popestrili gostinsko ponudbo. VASVABI ob sobotah na plese za starejše; v restavracijo hotela Creina s pričetkom ob 20. uri (do 01.00) v restavracijo hotela Trans-turist v Škofji Loki s pričetkom ob 20. uri (do 01.00) V Delavskem domu v Kranju igra to nedeljo (8. 11. 1981) skupina PRIZMA. Pričetek ob 18. uri. Na panonski saf ari Po umiku Panonskega morja iz največje tektonske depresije v jugovzhodni Evropi so se ob sotočju Drave in Donave, nedaleč od Osijeka ,ohranili ostanki takšne prirode, ko je bila v daljni preteklosti. Bujna vegetacija, podobna pragozdu in prostrane vodne površine predstavljajo idealno prebivališče za razne vrste ptic in divjadi. Ta predel se imenuje Kopački rit in je živalski rezervat z več kot dvesto-šestdeset vrstami ptic, 50 vrstami sladkovodnih rib, 6000 jeleni, lisicami, divjimi mačkami, kunami, divjimi prašiči in drugo divjadjo. Za ljubitelje živali in fotografe je obisk vrta izredno doživetje. Prav v tem času ga še krasijo tudi jesenske barve. Alpetour je v sodelovanju s foto klubom DIANA iz Ljubljane pripravil tridnevni izlet z obiskom rezervata. Odhod je 13. novembra (v petek) ob 13.30 in po vožnji z avtobusom mimo Zagreba, Slavonskega Broda in Djakova se bodo udeleženci po prihodu v Osijek nastanili v hotelu. Naslednji dan bodo obiskali rezervat Kopački rit, katerega si bodo ogledali na vožnji s posebno ladjo »Liska«. Kosilo bo v poznani restavraciji Citadella v bližini rezervata, popoldne pa bo še obisk Zoološkega muzeja Baranje in ogled Osijeka pod strokovnim vodstvom. Naslednji dan bodo udeleženci dopoldne še enkrat obiskali rezervat, popoldne pa bo povratek po podravski magistrali skozi Našice, Virovitico, Koprivnico, Varaždin in Ptuj proti domu. Cena izleta je 2.990 din po osebi. Prijave še sprejemajo poslovalnice AJpetourja. CRIKVENICA eno najstarejših leto-na severnem delu Jadrana V tem prijetnem mestu 1 ugodnim podnebjem je '^mpas rezerviral za vas "ttel THERAPIA, v kate-'-T| vam je na voljo poleg bobnih sob s TVVC tudi 'sstavracija, kavarna, ape-bar, pokriti BAZEN z ogrevano MORSKO vodo m KJrisča za tenis v bližini 'fctela. IZ KOMPASOVEGA TRADICIONALNEGA PROGRAMA »g , > j i v • -iS jesen zima pomlad 81 /82 CENA TEDENSKEGA BIVANJA: 3.150 din — 7 polnih penzionov, turistična taksa, kopanje v bazenu INFORMACIJE IN PRIJAVE: poslovalnice Kompasa in pooblaščene turistične agencije cije KOMPAS JUGOSLAVIJA RS« Pip 41"". £6 VIKEND V NEW YORKU 18.400 din POČITNICE V TUNISU 7 in 14 dni od 8.840 din naprej EGIPT 7 dni polni penzioni v hotelih I. kategorije 19.040 din Za vse informacije in rezervacije se obrnite na JAT AIRLJFT Ljubljana, Miklošičeva, telefon 313-850 ali na vašo najbližjo turistično agencijo. asjp emona globtour GLOBTOUR VABI NA SMUČANJE JUGOSLAVIJA, ČSSR, POUSKA, ITALIJA, AVSTRIJA HOTELI - APARTMAJI KONKURENČNE CENE KUPON ZA PRIJAVO Ime in priimek .......................... Naslov .............................*.. Zaposlen(a) ........................... Številka os. izkaznice.....izdana od SOB .... se nepreklicno prijavljam za smučarski aranžma v v času od . . do Kraj in datum . . (podpis) NA EN KUPON SE LAHKO PRIJAVI SAMO 1 OSEBA! Kupon izrežite in ga najkasneje DO 20. NOVEMBRA 1981 pošljite v kuverti na eno izmed naslednjih Globtourovih poslovalnic: LJUBLJANA, Gosposvetska 4; MARIBOR, V. Kraigherja 4; NOVO MESTO, C. kom. Staneta 19; NOVA GORICA, Delpinova 24; BLED, Cesta svobode 9; PORTOROŽ, Obala 33, RADENCI, Hotel Radin. Će pa se boste prijavili za gornji kupon, boste če vam bo žreb naklonjen, prejeli eno izmed naslednjih nagrad: 1. nagrada: 5.000 din popusta na prijavljen aranžma 2. nagrada: 3.000 din popusta na prijavljen aranžma 3. nagrada: 2.000 din popusta na prijavljen aranžma 4. do 13. nagrada: 10 vikend paketov v znanih turističnih krajih in zdraviliščih. ŽREBANJE BO PRVI TEDEN V DECEMBRU! NE ZAMU DITE IZJEMNE PRILOŽNOSTI! G L A S16. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK. 6. NOVEMBM KRANJ priporoča cenjenim kupcem, da si ogledajo do 15. 11. 1981 posebno razstavo pohištva iz programa Brest iz Cerknice. Lesnina prikazuje celotni program Brest z najnovejšimi modeli: SPALNICA ALMA — spalnice — kuhinje — regale — samske sobe — jedilnice — in oblazinjeno pohištvo Ponudba je pestra in kakovostna. Postreženi boste prijazno in strokovno. Kupljeno blago vam do 30 km brezplačno pripeljemo na dom. Trgovina je odprta od 7-19. ure, sobota do 13. ure. Na ogled in nakup vas vabi Lesnina Kranj - salon pohištva na Primskovem. ZADRUŽNA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA SKOFJA LOKA Na podlagi sklepa izvršnega odbora z dne 22.10.1981 razpisuje natečaj za zbiranje prošenj za inveeticijeke kredite za leto 1982, ki jih bo HKS odobravala proizvodnim skupnostim in združenim kmetom, z namenom usmeriti, Modernizirati in povečati kmetijsko proizvodnjo. Natečaj velja tudi za zbiranje prošenj za kredite za investicijsko vlaganje v kmečki turizem. Podrobnejši pogoji so razvidni iz razpisa, ki je objavljen na oglasnih deskah zadružnih enot, pojasnila pa lahko dobite pri vodju posamezne zadružne enote, ter pri pospeševalni in hranilno kreditni službi. Proinje a prilogami aprejema kmetijsko pospeševalna služba KZ Skofja Loka, do 15. decembra 1981. S«BBBk POHIŠTVO LIP BLED spalnic/TTbistrica« J KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL BLED Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge 1 VODJE PRALNICE 2 PERICE - LIKARICE 3. NATAKARJA 4 TOCAJA Pogoji: pod 1. — K V delavec šiviljske stroke. 2 leti delovnih izkušenj. p> skusno delo 2 meseca, pod 2. — končana osnovna šola. fi mesecev delovnih izkuSeni skusno delo 1 mesec, pod 3. — KV natakar, pasivno znanje dveh tujih jezikov, tečaj n higienskega minimuma. 2 leti delovnih izkušenj, poskus* delo 2 meseca, pod 4. — PKV gostinski delavec — smer natakar, 2 leti izkušenj, tečaj iz higienskega minimuma, poskusno 1 mesec. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati jo v 15 dneh po objavi na naslov: Kompas TOZD Hotel komisija za delovna razmerja Bled — Cankarjeva 2. Bled - I DELOVNA SKUPNOST CENTRA SLUtB SIS OBČINE SKOFJA LOKA Komieija za delovna razmerja objavlja naslednja dela ia naloge PLANIRANJE IN IZVAJANJE SVOBODNE MENJAVE DELA v samoupravni stanovanjski skupnosti DRUŽBENA POMOČ v stanovanjskem gospodarstvu Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske, gradbene ali socialne — 3 leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim Osebni dohodek po pravilniku. Poskusno delo je 3 mesece. Piaaaeae prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisani o dosedanjih delovnih izkušnjah spre jezna , skupnost centra služb SIS občine Skofja Loka 15 dni od objave. IMOS ur sgp TEHNIK fiBSftaft Kadrovska komisija TOZD Komunalne dejavnosti ponovno obljavljo proste delovne naloge in opravila POBIRANJE VODA RINE, KANALŠČINE IN SMETAREtf PRI OBČANIH Pogoji: — končana ali nedokončana poklicna šola, — poskusno delo 2 meseca, — delo je za nedoločen čas, — nastop dela takoj ali po dogovoru Kadrovska komisija TOZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge in opravila 1 OPRAVLJANJE STAVBNO KLJUČAVNIČARSKIH D» Pogoji: — poklicna šola kovinske smeri, — poskusno delo 2 meseca 2 OPRAVLJANJE KLEPARSKIH DEL Pogoji: — končana poklicna Šola za kleparje, — poskusno delo 2 meseca Za proste delovne naloge je delo za nedoločen čas in nastop dela mašat takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o zahtevani strokov* izobrazbi na naslov SGP TEHNIK Skofja Loka, Stara cesta S I roku 15 dni po objavi. ^ SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA p. o. Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33 Razpisna komisija pri svetu šole razpisuje dela in naloge VODJE FINANCNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE za dobo 4 let Pogoji: - višja ali srednja izobrazba ekonomske smen,^ - 5 let delovnih izkušenj pn vodenju finančno-racuno skih del Rok za zbiranie prijav je 15 dni od dneva ^^J32 raspisa. K.ndiditi naj p*W*io JJ°^LJV Ifff3rr dokazili o izpolnjevanju /-"P*"™ J^L^ti bmf» šole s pripisom »za razpisno komW°«: »g^o «bin o izbiri obveščeni v 30 dneh od sprejetja b*e*v-kandidata. ble§$ lesna industrija 64260 Bled, ljubljanska c. 32 telefon: (064) 77-661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex Talire' sSpS To^«^ ^i*^ ^SSl^ IZ £d£$Smi poudarja trdnost ln trpeZnos,. z barvam, pa nam ^^^^^ prostora. n u č»ur, i iP Bled ie izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa. površinsko nhHnl bar Ji lesa Tli z lulfli in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. k° obde,an° v naravni o»hi«iwn LIP Bled prodajajo v vseh večjih trgovinah s pohištvom. Prepričajte se in zadovoljni hnc,Q, OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 17 STRAN O LAS 1 KOM PAS JUGOSLAVIJA SPET SE DOBIMO! ZA DAN REPUBLIKE V NOVI VINODOLSKI 27.11., 4 dni, 2.720 din Z razpisom izleta za dan republike — v Novi Vinodolski, v sodobno turistično naselje ZAGORI, bomo gotovo razveselili nase stare prijatelje. Želeli pa bi, da se nam pridružijo tudi Stari zvesti prijatelji, ki so z nami že potovali v okviru akcije „Jugoslavija" v Medulin in farinf ter bili z nami na izletih na Ohridu, Visu, v Budvi in po Črni gori, bodo ob prijavi tacali 100 DINARJEV MANJ. Za otroke do 4. leta starosti je IZLET BREZPLAČEN, «roci od 4. do 10. leta pa plačajo SAMO 1.500 DINARJEV. Crikveniško — Vinodolska reviera je ena izmed biserov našega Jadrana. Če lahko <*rjamemo statistiki, ima tudi največ sončnih dni v letu. Bogastvo kulturno zgodovinske dediščine, prijetna okolica, prijazni domačini, domače rafinaiične posebnosti — vse to zapušča nepozabne spomine obiskovalcu, ki se vedno rad *ača v to prelepo okolje. I VLAKOM IZ DOMAČEGA KRAJA Ooločili smo se za kombinirano potovanje z vlakom iz domačega kraja do Reke, nato pa • Novega Vinodolskoga z avtobusi. Vlaki bodo odpeljali iz JESENIC, MARIBORA, UK)VEGA MESTA in LJUBLJANE. Spotoma se bodo ustavili na vmesnih postajah v Celju, ^orju, Trbovljah, Trebnjem, Grosupljem, Lescah, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Postojni, Rdci in Ilirski Bistrici. Izletniki se bodo zbrali v avlah železniških postaj v Mariboru ob 12,30, na Jesenicah ob UJO, v Novem mestu na peronu železniške postaje ob 12,45 in v Ljubljani ob 15. uri pri •azejskih lokomotivah na železniški postaji. O odhodih z vmesnih postaj pa bomo izletnike ftvočasno obvestili. ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE IN RAZVOJ TURIZMA BLED TOZD Turizem in rekreacija Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge I. VODJE NABAVNO-TEHNIČNE SLUŽBE 2 STROJNIKA I NA ŽIČNICAH ZATRNIK Zahtevani pogoji: pod 1. — srednja strokovna izobrazba strojne ali elektrotehniške smeri in 4 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delih ali delovodska šola ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih in nalogah, poskusno delo je 3 mesece pod 2. — poklicna šola kovinske ali clektro smeri in 2 leti delovnih izkušenj ter odslužen vojaški rok, poskusno delo je 3 mesece Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Zavoda za pospeševanje in razvoj turizma Bled, Cesta svobode 13, v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po izteku roka za prijave. 4 - DNEVNI PROGRAM Da vam ne bi bilo dolgčas, smo pripravili zanimiv program, v katerem bo za vsakogar ■kaj. Če navedemo samo nekaj iskric: spoznavni večer s plesom, sprehodi in ogledi, kopanje »pokritem bazenu, bogat program družinskih tekmovanj, gledališka predstava z „Znanim Znancem," praznični kros, srečolov, tombola, teniški turnir, otroško tekmovanje v plavanju Drugi in tretji dan bo od 14. do 18. ure odprt OTROŠKI VRTEC, ki ga bo vodila otroška Mgovalka iz Ljubljane. Tako bodo lahko tudi starši z majhnimi otroki imeli nekaj od izleta. Upamo, da smo s temi vrsticami v vas vzbudili zanimanje za naš izlet. Ce je to res, bo fajbolje, da se boste čimprej prijavili v najbližji Kompasovi poslovalnici ali pa pri ftoncu STvam'želimo NA SVIDENJE V NOVEM VINODOLSKEM! DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA Preddvor Svet zavoda razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za individualni poslovodni organ je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih v 511. členu ZZD, izpolnjuje še te pogoje: — je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene v zakonu, samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih, — ima višjo izobrazbo socialne smeri, — ima 5 let prakse dejavnosti doma oziroma na odgovornejših delih in nalogah. — je moralno in politično neoporečen, — je predložil program razvoja doma Individualni poslovodni organ se imenuje za razdobje štirih let. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe ter dokazila o izpolnjevanju razpisanih pogojev v 20 dneh od dneva objave razpisa na naslov: Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor — za razpisno komisijo. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejetju dokončne odločitve na svetu zavoda. Nagrade najboljšim, najbolj prizadevnim ie« zbora mentorjev Ljubljanske banke — Temeljne —_*-fce go s« mentorji mladih varčevalcev Gorenj-u o vsem, kar aadeva njihovo delo - Nagrajenih ikih in tri mladinske hranilnice fcvarj seji xb Gorenjak Pogovorili o * pionir« Ze vrsto let na akoraj 0"J*»rwjakih osnovnih šolah, zad Oj** pa tudi ie na nekaj srednjih lyj^? pmnaziji, uspešno delujejo ^2*. m mladinske hranilnice. Jgnjih dveh letih smo jih ■•so kar pet: na osnovni doli **■ Žagarja v Kranju, na Pla-»• Koroški Beli, na Bukovšek i ""T^ju. 41 taksnih hranilnic : *daj na Gorenjskem. V vsaki »voje trudijo, učenci in mentorji, da bi dobro delali, da bi v podrobnostih spoznali denarni sistem, da bi varčevali in se pri tem učili gospodariti z denarjem, predvsem pa, da bi prav pri tem spoznali osnove samoupravljanja. Tu se namreč otroci povsem samoupravno dogovarjajo, kako bodo denar, pridobljene obresti, porabili, obrnili v skupen prid. Tu povsem od blizu spoznavajo bančno poslovanje, ki jih bo spremljalo vse življenje. Le malo je osnovnih sol na Gorenjskem, ki se niso vključene v to obliko dela in izobraževanja mladih, več prizadevanja pa bo potrebno za pritegnitev vseh srednjih šol. Res je, da zahteva takale hranilnica veliko časa, volje in dela, da sploh začne z delom. In potem ie treba skrbno bedeti nad otroki, da poslovanje teče nemoteno, da se slučajne napake hitro odpravijo, da otroci ne z gube volje pri delu, ki ga sprva sprejmejo s takim zanimanjem in veseljem. Priznati pa moramo, da uspeh šolske hranilnice povsem zavisi od mentorja, tovari-šice ali tovariša, ki je prevzel to delo z otroki. Prav zadnji sestanek, čeprav se ga je udeležilo komaj dobro polovico mentorjev šolskih hranilnic, je pokazal na vrsto stvari, ki bi jih bilo pri njihovem delu treba spremeniti. Kot kaže, so si problemi na vseh šolah precej podobni. Mentorji, ki so z delom v šolski hranilnici šele začeli, bi radi več sodelovanja z banko in starejšimi mentorji. Ponekod imajo dveh letih je bilo izvršenih v teh tudi prostorske težave. Svet mentor- hranilnicah 34.937 pologov in 9.468 jev bo skupaj z delavci Temeljne dvigov. To je na mesec poprečno banke Gorenjske še naprej vneto 1465 pologov in 394 dvigov. Zbrana iskal novih rešitev. sredstva so v dveh letih narasla na Tudi to so poudarili mentorji, da 3,033.000 dinarjev bo pri vključevanju novih varče valcev potrebno starše bolje seznaniti z delom pionirske hranilnice, o njenem namenu in pomenu. In Musi je vi znački, priznanju najbolj Erizadevnim učencem v pionirski ranilnici, je treba dati večji poudarek. Podeljevali naj bi jo na slavnostnih prireditvah šol, ko se dele tudi ostala priznanja. Naravnost vzpodbudno! Res so že veliko naredili mentorji in učenci skupaj, dalo bi se pa še marsikaj. Predvsem na samoupravnem področju bodo v bodoče mentorji posvetili učencem več časa, so se zavzeli na tem zadnjem skupnem sestanku. Korak naprej bodo v prihodnje naredili tudi pri brezgotovinskem poslovanju — posebno se za to m Se vedno pa mentorji, naj bodo ^mA)° hranilnice na ^njih mlajši ali starejši po stažu, ugotav- N ' „. „Q _ . ljajo, da njihovo delo v pionirskih de{y- gg* zbora ment<>rjev so po hranilnicah ni cenjeno enakovredno kot ostale izvenšolske dejavnosti. hranilnicah ni cenieno enakovredno • • fU . P"™?nJ« za najboljše ? ♦ ™\i ?! ce"je1nP enazovreano plomr8ke in m adinske hranilnice na kot ostale izvenšolske dejavnosti. rnP0.,0um „„ ... ,,i£f a a Morda orav zaradi temi med učitelii £orenj8ke.m za.*°?ako leto 1980/81. i? OUZrE^Zi "? 52?!i Komisija je pri izbiri, ki ni bila lahka 4T*X in profesorji ni toliko zanimanja in volje za to dejavnost in morda se prav zaradi tega mentorji prehitro menjajo. Vendar pa na splošno lahko ugo - posamezne hranilnice le malo odstopajo v svoji prizadevnosti druga od druge - upoštevala procent števila varčevalcev glede na vse šolarje, število postavk na karticah, tavljajo, da šolske hranilnice dobro to je število pologov in dvigov, posa delajo. Kar poglejmo nekaj podat- mezne akcije za pridobivanje novih kov. Pri vseh 41 šolskih hranilnicah varčevalcev, medrazredna tekmo- na Gorenjskem imajo 16.778 mladih vanja, udeležbo varčevalcev na varčevalcev. V zadnjih dveh letih je bančnih razpisih, sodelovanje v gla- število poraslo kar za 4.117 članov. V šilih, tekmovanjih za najboljša li- kovna in literarna dela itd. Razpisa se je tokrat udeležilo 30 šol in po sebna komisija je za priznanje oziroma nagrado predlagala naslednje Šole: O. š. France Prešeren iz Kranja, ki je v ocenjevanju dosegla 79 točk, O. š. Heroja Grajzerja, Tržič, z 79 točkami, O. š. Prežihov Voranc, Jesenice z 78 točkami, O. š. Ko-krški odred, Križe z 78 točkami, O. i. Polde Stražišar, Jesenice, s 75 točkami, O. š. Janko in Stanko Mlakar, Šenčur, s 65 točkami, O. š. Matevža Langusa, Radovljica, z 62 točkami, O. š. Heroja Bračiča. Tržič, z 62 točkami, O. 8. Stane Žagar, Lip-nica, z 61 točkami in O. š. Josipa Broza Tita, Predoslje, z 58 točkami. Komisija je ocenjevala mladinske hranilnice po enakih kriterijih kot pionirske. Dobro so se uvrstile vse tri. Šolski center Radovljica je dosegel 90 točk, Gimnazija Kranj 74 točk in Center slepih Skofja Loka 70 točk. Ob koncu zbora je predsednik sveta mentorjev Janez Godnov poudaril, da se zaveda, da mentorji vlože v to delo veliko več časa, kot jim je priznanega, vendar upa, da bodo tudi v naprej tako uspešni in prizadevni pri tovrstni vzgoji mladih, ki ni nič manj pomembna od ostalega izobraževanja pri nas. G L A §18.STRAN OBVESTILA, OGLASI !N OBJAVE PETEK. 8. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, starega ata in strica RUDIJA GORENCA doifoiet»eaja sodelavca Cestnega podjetja Kranj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem in vsem prijateljem za izrečeno sožalje in darovane vence in cvetje, kakor tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala tudi vsem pevcem in g. župniku za lep pogreb Žalujoči: žena Mici, sinova Vladko in Franci z družinama Kranj, Trebeljno, Šentjernej, Mokro polje, Canada, 13. oktobra 1M1 ZAHVALA Ob boleli izgubi dragega mota. očeta, starega očeta in tasta JANEZA ZALOKARJA ANŽETA ta obvaaeevalaeaja oficirja G, Triglav S se za solalja in cvetje iskreno zahvaljujemo sodelavcem Gradisa, Gorenjskih oblačil, Alpdoma, GG Bled, Združenju obrtnikov Radovljica, krajevnemu odboru ZZB NOV Gorje, TVD Partizanu Gorje, društvu upokojencev, zdravstvenemu domu Bled in internemu oddelku jeseniške bolnice za zdravljenje med boleznijo, govornikom Joietu Kuraltu, Matevžu Bizjaku in Matiju Klinarju za lepe poslovilne besede, pevcem pevskega zbora Zasip in gorjanski godbi na pihala, dobri sosedi Nadi Kuraltovi ter vsem znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem ae enkrat iskrena hvala. Žalujoča lena Slavka s drutino Sp. Gorje, S. novembra 1981 _ Ob boleči izgubi našega ljubega moža in očeta TINETA COPA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu podarili cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Vrbnjaku, dr. Udirju in sestri Branki za njihov trud med njegovo boleznijo. Hvala duhovniku, pevcem in predstavniku kolektiva »Elektro« za poslovilne besede. Se posebna zahvala pa velja sosedoma Kukovičevima, ki sta nam v prav vseh težkih trenutkih tako nesebično stala ob strani. 2ena Kati, hčeri Majda in Eva z družinama. Kranj, 28. oktobra 1M1 Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga ANA AŽMAN-Gril Pogreb bo v petek, 6. novembra 1981, ob 16. uri na kranjskem pokopališču. žalujoči: sestri Zdenka in Marjana z družinami, Viktor, Drago, Ema z družinami, Tončka Thaler ter drugo sorodstvo Kranj, Beograd, Novo me«to, 4. novembra 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tete in svakinje IVANE GORNIK roj. 8TLC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala velja dr. Udirju iz ZD Kranj, ki ji je lajšal bolečine v času njene bolezni, pevcem in župniku za pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Alojz, hči Marija in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo. Primskovo, 2.11.1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka in stnca JAKOBA KLEMENČIČA tesarja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaŠčanom, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje, nam izrazili sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevskemu zboru iz Bukovice Posebno se zahvlajujemo dr. Rešku za prizadevanje in humano pomoč med njegovo dolgotrajno boleznijo. VSI NJEGOVI! Sevlje, 3. novembra 1981 V SPOMIN Minilo je leto dni odkar nas je zapustila naša ljubljena mama in stara mama NEŽKA POLJANŠEK s Klanca — Kranj Vsem, ki se jo spominjate, prižigate svečke in prinašate cvetje na njen grob, iskrena hvala. Vsi njeni. Kranj, 6.11.1981. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJANE SEKNE roj. Robas se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in botrom ter dr. Dušanu Bavdku za zdravljenje. Zahvaljujemo se sodelavcem in kolektivom: KZK - TOZD Mlekarna, Tekstilindusu - obrat II, Gorenjskim oblačilom kakor tudi organizacijam ZB Voglje in DU Šenčur. Hvala župnikoma iz Vogelj in Šenčurja za opravljeni obred. Se enkrat hvala za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. ŽALUJOČI VSI NJENI Voglje, 3. novembra 1981 MALI telefon OGLASI 27-m C. jla 16 (nasproti porodnišnic i) IPRODAM Prodam OBŽAGAN LES a Suhor, C. svobode 30. Bled. tei 7?^ 20. ure dalje Prodam 8 mm črno-sivo. Zg. Otok 81 ARMATURNE za žlebove in ptrriakanai CEVI dam. Telefon 60-103 Prodam POMIVALNI STROJ a i veče pločevine (ha Telefon 084-61-436. Prodam HLEVSKI GNOJ m Letence 1 Prodam OJAČEVALEC s 25 W. Izhodi 2 mikrofon. 2 vhoda kitara. Naslov v Poceni prodam malo rabljeno za trdo gorivo. Žagar — Moete niča Prodam 500 kosov ranim OPEKE »folc«, cena 3.- dan. P ko, Kranj, Tominčeva 29 Prodam 2—3 prm hrastov« . - suhih. Ivan Zevnik, Mavčiče 7 Prodam skoraj novo o! MIZO, premer 130 cm. TslstWjj Prodam brejo KOBILO ah ■ starejšega KONJA, kravo. 9 -brejo in rezervne dele aa Z-ML meniamik). Visoko 5, r Takoj prodam skoraj nov RADIATOR moči 2000 W a POSTELJICO a jogi jem an m jico. Kličite 42-070. Prodam kombiniran PEA, štiri gorišča plin. dva plinska pečica. Naslov v i delku. Prodam večjo količino »L^, ter 7 prm. suhih kostanjevih DRV št. 9, tel. 45-283 Po ugodni ceni prodam nov PARKET - hrast I. in II , fon: 21-709 Prodam K OŠTRU NA m kSajp Srednje Bitnje št. 26, p. r*shain"a" Prodam štedilnik kUpperatsaadk1 v soboto. Kotnik, Tro jarčeva 37. C Prodam OSTREŠJE (grust) aa Cena 3 SM. Zerjal. Cesta na I Kranj, tel.: 24-453 Prodam dvižna, kovinska VRATA - nova 270/200 Tel.: 21-062 Prodam ZIDAKE H-6 m Telefon: 44-542. Sutna 47, Žabtuca Prodam KAVC. raztegljiv ♦ postelja) z dvema foteljema a sobo »MIHEC«. Telefon: 22 15. uri. Ugodno prodam skoraj nov PLASC št. 46, rjav, avstralska o čite po telefonu 23-344 od 16. are Prodam po ugodni ceni PEC a no kurjavo znamke Stadler br** Tel.: 69-329. Kopač Anton 158, Ziri Prodam gradbene ELEMENTE. 75-556, int. 32 dopoldne. Prodam dva mlada OVNA Loka 24, Tržič Prodam mlado KRAVO mahat jo en mesec. Franc Koncilja, V Kamnik Prodam dve breji KRAVI oglasnem oddelku. Prodam 900 kosov rablien* > OPEKE. Simonič, Stara c 9 še tel.: 61-717 Ugodno prodam nov RADI FON - saaba. Tel.: 27-508 Prodam 6 tednov stare PR/ Mencinger Boris, Zapuže 2 A. Bajs£ Ugodno prodam SEDEŽNO Gi TURO, skoraj novo za 9.000 da*, fon 064-61-225 po 16. uri Prodam SIPOREKS 7.5 cm po ceni. Adergas 41, Cerklje Ugodno prodam SEDEŽNO G* TURO z miško. Ogled vsak aa 17.-18. ure. Ulica J uleta Gabrovška Pižmoht. „__ Prodam ŠPORTNI VOZIČEK Cf* 8KO STAJICO in POSTELJICO i * GIJEM. Urbane Anton, Krajevna »» (Strališče). Kranj Prodam 400 kosov novomeškega S11 M* NIKA granitno siv. Babnik. T Kranj Prodam KRMILNO REPO _ DRVA. Rakovec Tomat, Poteče a Preddvor Prodam kuhinjsko MIZO. Unca L**" ta H rova ta 10 (Planina). ZAHVALA ob izgubi ljubega moža in očka STANKA VERTOVŠKA sodnika v pokoju a» »risrčno zahvaljujemno sorodnikom, prijateljem sosedom, znancem, nekdanjim sodelavcem, T^mehnemu sedišču Kranj, ZB in ZKS Zlato polje, Ambientu, vsem, ki ste ga spremili na zadnji nrtrihiimu darovali prelepo cvetje in sveče, kakor tudi vsem tistim, ki so izrazili ustno in pisno ™žal ie Iskrena hvala dr. Ivanu Vidmarju in njegovi soprogi ter dr. Nataši Golob za požrtvovalno sožalje. lSK™££ Top|o m zahvaljujemo tudi tovarišu Koširju za lepe poslovilne besede. Vsi njegovi. Kranj, 30. oktobra 1981. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in stare mame FRANČIŠKE ZUPANC roj.ČEMAŽAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo P?^0**!^ Zahvalo smo dolžni dr. Rešku in Sta čev, i^^^tS^ za nesebično pomoč, kolektivoma Alpk*! ^JfJ^\Si l^S niki za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. .H™*™"1 go8po~ župniku za pogrebni obred in poslovilne-Deseue. Žalujoči: sinovi Pavel, Maks, Vencelj z družino, hčerke Jerica. Alojzija in Štefka. Martinj vrh, Železniki, Kranj, Voglje, 3. IL1W1 ffftt. t MVHHettA 1981 4 kW termoakumulacijsko _»rman, Unca 1. avgusta 7. banj, teL 23-312 10734 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 19.STRAN G LAS el 10737 ■aa KRAVO, 6 mesecev brejo, ima 7 ktrov mleka. Dolenc. Pangeriica 4. (skal 10738 Ueaano prodam rabljeno dobro ohra-•am eaaaeatao strešno OPEKO. ca. 2500 kaj«. Bertoacelj Valentin. Na Trati 39, lan, taL 084-74-378 10739 Neaan HLADILNIK Gorenje 170 li-Tal 46-012 10740 em 300 kg obranih JABOLK (bo Vinko Grik. Orehovlje pri Pre-L 10741 _am MEŠALEC za petlit omet. I Ivan. Hrastje 148, Kranj 10742 pak« modam globok OTROŠKI VO-BC. KriU) Jote, Hrastje 52. Kranj mmm ŠIVALNI STROJ begat sla-■ BIVALNI STROJ za »entlanje« ■ fcvK novejii tip. Hvasti. Breg ob 10800 hmmm polovico mlade KRAVE za aaT^2MCranj 1080) fmmmTl tednov stare PUJSKE. Sta aaa, Varane 38, Skofja Loka 10802 rfSraj novo OTROŠKO KO-■ Franc. Gouuika 6. K«"^ krmilno PESO. Naklo 100 10804 Uajaao prodam GLASBENI CEN-MmmmmOC »1 A Hi-Fi z zvočnik^ %4W, Petrovič, Preddvor? 10806 flCKLNTK na olje, *vedaki, Up HB, nov, m betonski MEŠALEC Jo rabljen, prodam. Naslovov IZ'tJlok OTROŠKI VOZIČEK lakar aTjfca—e 18, Kranj 10808 LOVKo PUŠKO — krogla z montiral DALJNOGLEDOM zeiss 6 x pro-Kmai-taL 21-345 10809 m OTROŠKO POSTELJICO z Podvršcek, Gubčeva 1, tel. 2*753 „ dva BIKA za pitanje. Rogelj %f»J*terako}6 6 tednov starega BIKCA za Jaaak 11, Cerklje 10812 aakea 100 »LAT«, 4x5 m 400 kosov »STRESNE OPEKE novoteks. Dvor-^ Cerklje iubij «aun PROSO. Zalog 42, Cerklje mm auhe anuekove PLOHE in DE-m-W mm. Smk, Sp. »"»"J^ Ujnm brejo KRAVO za jalovo jaapleimenskega OVNA. Markun, JKPreddVor „ tam 6 ton REPE, primerne zaki-«9* Trboie 11, Kranj - "»M J^mm KORENJE za krmo. Gasdska B več TELET za pleme in 10.000 i REPE. Pipanova 44, Šenčur^ dobro ohranjen PLINSKI Št^LokT^ 064-62-491 10823 i^J^fnov OJAČEVALEC ča- » W m električno ritem kitaj°4 ;STOASlŽ^ za **kol ab dopi Doh41 Pkofja Loka 10825 ^me^eirejoTELICOs,d Hot^vlj. 38, Poljane ^nad »"'KRAVO po izbiri. Habjan ^TPofr^ZSŠkofjo Loko _ BIKCA za dopitanje. Bukovic, We7o 2, Seka nad Sfcofjo Loko ^ JW^jo količino REPE. Pjg, , r^taW50kv. m bukove ženske OB- >>eam sedem tednovjstarega TEIJB-\nakene.Bohinc Cerklje33 10833 ^^6-^ETOFON grmv KRAVO po teletu Z.sip^ ^R^ATOR na elektriko ter električno PEČICO. Telefon 25-891 10838 Predam novo OKNO Jelovica termo-ton, 120x 140 z roleto. J era j Franc, Jelen čeva 31. tel. 21-751 10839 Prodam KRAVO tik pred tebtvijo Mavčiče 45 10840 Prodam 2 kub. m smrekovih PLOHOV in 1 kub. m »COLARIC« Naslov v oglasnem oddelku. 10841 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom. Kontno 18, Bled 10842 Po ugodni ceni prodam malo rabljen GORILEC NA OLJE thy saen in vse pri kliučke. Pot v Bitnje 73, Kranj 10843 Prodam suhe javorjeve PLOHE, 50 mm. Telefon 46-056 10844 Prodam par glav mlade goveje plemenske ŽIVINE. Pohar Milan. Brezje 24 10845 Prodam VLAČILEC (8 t) z magirug STROJEM, 150 KM. Telefon 084-79-454 10846 Prodam termoakumulacijsko PEĆ, 2 kW. Planina. Janeza Puharja 1, Kranj, * stanovanje it. 26. Ogled po 15. uri 10847 Prodam OP A 2 16 mm za notranjo in zunanjo oblogo. Lesce, Boitjanova 6/a, telefon 74-006 10848 DOMAĆA JAJCA in KOKOŠJI GNOJ. na ločen v vreče, dobite vsako soboto dopoldan v Sr. vasi 6 pri Goricah 10849 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEĆ. Brane, Sp. Gorje 104, tel. 78-032 10850 Prodam več PRASiCEV težkih od 20 do 80 kg, 5 let starega KONJA, jahamo SEDLO in jahalne ŠKORNJE, It. 41. Krč Janez, Kokri k s log 10 10851 Prodam RADIO KASETOFON (večji) stereo, znamke slon. Britof 231/A, Kranj 10862 Prodam SEDEŽNO GARNITURO luna, skoraj novo ali menjam za starejši avto. Šifra: Gotovina 10853 Prodam globok temno moder italijanski VOZIČEK znamke PEG in tovarniško nov vodni HLADILNIK za golfa. Tele fon 27-603 10902 Prodam BIKCA za rejo. Luže 33, Šenčur 10903 KUPIM K^ćrfrJsS''PLUG - *»&iS Kuptrn žagana DRVA. Plačam prevoz do doma. Telefon 22-276 10865 Kupim PEĆ za etažno centralno oare-vanje. Telefon 06467-168 10856 Kupim rabljen ŠTEDILNIK na trda goriva, levi - 3 in pol plošč in pekačem, nerjaveč. Pregled Jože, Laniše 7, Kamnik 10743 Kupim steklena vhodna VRATA 200X100. Telefon 21-100 10744 Kupim HLODOVINO (oreh, čežnjo hruško K Trsan, Hraže 14, Smlednik 10745 Kupim PLETILNI STROJ, lahki z vgrajenim programatorjem. Informacije po tel. 064-80-015 10746 Kupim rabljen TRAKTOR. Adergas 41, Cerklje 10747 VOZILA Prodam karam bo lirano ZASTAVO 101, letnik 1977, celo ali po delih. Gricar Brane, Hmžica 52, Jesenice 10859 Prodam MOSKVIČ 1500 karavan, prevoženih 10.000 km, star eno leto. Pirih, tel. 24-013 od 18. ure dalje 10748 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Ogled popoldan. Žnidaršič, Bodovlje 32, Skofja Loka 10749 Prodam karam bo Ura no ZASTAVO 101, celo ali po delih. Brejc, Hotavlje 50, Gorenja vas nad Škofjo Loko 10750 Prodam PONY EXPRESS, prenovljen, in GRAMOFON iskra-phon 2005 stereo, oboje v odličnem stanju. Kandus, Virma-še 103, Skofja Loka 10751 Prodam FIAT 850, po delih, in ZASTAVO 750, po delih ter MOPED na 4 prestave v voznem stanju in RADIO na kasete za v avto. Mohorič, Zabrekve 9, Selca nad Škofjo Loko 10752 Prodam R-4, letnik 1978. Jesenovec, Poljanska c. 20. Skofja Loka 10753 Prodam LADO 1200. Mlaka 49, telefon 24-486 10754 Prodam karambolirano ZASTAVO 101 z vsemi novimi deli, letnik 1976. Informacije pri Močniku - Avtoličarstvo Britof 10755 Prodam avto BMVV 1600, letnik 1968, v dobrem stanju. Cebavs Marko, Brezje 42 pri Radovljici 10756 Prodam ZASTAVO 101 special, staro dve leti. Informacije po tel. 22-853 — int. 44 10757 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1973, in VW. lahko po delih. Možnost odplačila na kredit. Cuturič, Predoslje 61/c, Kranj 10758 Prodam ALFO, letnik 1977, karamboli-ran sprednji levi vogal. Možina, Sv. Duh žt. 68 10759 Prodam JUGO 45. Telefon 74-651 (064) 10760 126-P. letnik 1978. prodam. Bernard Slavko, Gorenja vas - Reteče 58, 61215 Medvvxle 10761 xt ~~^nikom in znancem sporočamo, da je nenado-Vsem naš dragi mož, oče in stari oče JANKO NASTRAN Studeno it. 11 - Železniki Pogreb dragega pokojnika bo danes, 6. novembra 1981, ob 15.30 na pokopališču v Selca. ŽALUJOČI: žena, Franci ter hčerka in sinovi z družinami f1< u dl n li 8koi"J« Loka, Velenje, 5. novembra 1981 Po delih prodam KATRCO. starejši letnik. Telefon 26-687 10762 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Ažman, Veljka Vlahoviča 6, tel. 27-664 10763 VVARTBURG turiat, letnik 1976. prodam, tel. 064-27-583popoldan 10764 Poceni prodam FIAT 1300 Rode. Mle karska 29, Kranj - Cirče 10765 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976 Ogled popoldan. Radulovič Živko, Gorenjskega odreda 16, 8. nadstropje. Kranj - Planina 10766 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Bergant Janez. Lahovče 60. Cerklje na Gorenjskem 10767 Prodam DIANO. Lipovec, tel. 47-393 od 16. do 18. ure 10768 RENAULT 16 TL, letnik 1970, ugodno prodam. Ogled v petek od 15. do 18. ure in soboto od 7. do 12 ure. Prosen Jože, C. na Klanec 27, Kranj 10769 Prodam MZ 250, letnik junij 1981 in bas KITARO eko kadett, oboje zelo dobro ohranjeno. Ogled v nedeljo, 8. 11., od 10. do 13. ure. Bernik, Staneta Rozmana 2, Kranj 10770 Prodam MOTOR elektronik 90, letnik 1979. Ogled v nedeljo od 10. do 13. ure. Culo, Levstikova 1, Kranj 10771 NSU 1200 C, prodam celega ali po delih. Kuhar, Podborit 27. Komenda 10772 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno. Stro« Janez, Preddvor 124, tel. 45-124 10773 Nuino prodam LADO SL, letnik 1977 z nemškim vplinjačem (zmanjšana poraba). Informacije: Smukavec, telefon (064) 77-661 - Lip Bled od 6. do 14. ure 10774 Ugodno prodam R-4, letnik 1976. Belo-vič, Janeza Puharja 2, Kranj, tel. 28-087 10775 PEUGEOT 204, letnik 1976, prodam. Ogled v nedeljo, 8. 10. 1981. Strehinj 49, Naklo 10776 Prodam R-4, letnik 1974, dobro ohranjen (cena ugodna). Naslov v oglasnem oddelku. ' 10777 Prodam R-10, v zelo dobrem stanju. Kamna gorica 5/a 10776 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1972, registrirano do januarja 1982. Smukavec Franc, Sp. Gorje 128 10779 ZASTAVO 750, letnik 1973, ugodno prodam. Noč Suzana, Javornilki rovt 8, Jesenice, tel. 81-179 10780 Prodam tovorno PRIKOLICO (l,6x 1,9 m). Pogačar. Šmartno 9, Šmartno pod Šmarno goro 10781 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975-76. Ogled v nedeljo dopoldan. Lahajnar Bogdan, Jesenice, C. revolucije 3 10782 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975, lahko tudi za gradbeni material. Kokelj Anton, Sr. Bitnje 19 10783 . Prodam LADO SL, december 1976. Cirče 29, Kranj 10784 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976 registrirano do 31. 10. 1982. Gruden, Novi svet 16, Skofja Loka 10785 Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1975. Informacije po tel. 25-218 ves dan ah Planina 18, stanovanje St. 2 10786 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977 Ogled v soboto popoldan in nedeljo dopoldan- Eržen Janez, Zg. Besnica 131 10787 Prodam VW 1300, letnik 1967, motor in menjalnik po generalni, registriran do oktobra 1982, cena 4,8 SM. Telefon 70-409 10788 Prodam ZASTAVO 101 L. Pivec Karel, Grajska 48, Bled 10789 Ugodno prodam ZASTAVO 750, v voznem stanju, starejši letnik. Poženik 9, Cerklje 10790 Prodam R-4 - »KATRCO«, po delih. Zg. Brnik 44, Cerklje 10791 Ugodno prodam spredaj delno karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1973, registrirano do maja 1982, celo ah po delih. Slabe, Podjelovo brdo 22, Sovodenj 10792 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Črnivec 6, Brezje 10793 Ugodno prodam ZASTAVO 750 de lux, letnik december 1975. Ogled možen vsak dan od 15. do 17. ure. Hočevar Bojan, Vrba 29 10794 Ugodno prodam AUSTIN 1300. Brulc Darko, Kranj, Gradnikova 1 10795 Prodam ZASTAVO 750, karambolirano, celo ah po delih. Telefon 77-650 10796 Prodam 4 zimske GUME 155 X 13, levi in desni zadnji BLATNIK, zadnjo steno, stekla in ostale rezervne dele za PRINZA 1200. Ul. Tončka Dežmana 2, stanovanje št. 3, Kranj 10797 Prodam nove dele za levi BLATNIK, masko m pragove. Telefon 50-737 popoldan 10798 Ugodno prodam AUSTIN A 1300, letnik december 1972. Zakarič; Vodnikova 3, Lesce 10799 Ugodno prodam TAM 5000 Dane Vin-diš. Zabreznica 7, Žirovnica Kupim dobro ohranjenega SPAČKA, brez motorja ali prodam brezhiben MOTOR zanj. Luže 33, Šenčur 10857 Prodam VVARTBURG A, letnik 1974, dobro ohranjenega. Zaplotnik, Letence 15, Golnik 10858 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, prevoženih 57.000 km, cena 4,7 SM Lipovac, Gosposvetska 11, Kranj 10860 Prodam malo rabljeno tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje 10861 Prodam osebni avto LADA 1200, v dobrem stonju. Telefon 4anj, saj niso predstavniki sindikata, ZB NOV, ZSMS, zdravstvene skupnosti, Zdravstvenega doma, Zavoda za šolstvo, Postaje milice in Rdečega križa niti prišli niti poslali svojih pripomb k osnutku akcijskega programa. L. M. Ni posluha za prizadete otroke V tesnih prostorih delavnice pod posebnimi pogoji Osnovne sole nesene Pttkar dela 17 oskrbovancev - Pogrešajo stika z združenim delom na področju kooperantskih del - Težnja po enotni oskrbi prizadetih otrok Kraaj — Osnovna šola Helene Puhar v oddelku za zmerno in teže duševno prizadete šola blizu 60 otrok. Skoraj polovica, ki je s 17 leti sklenila Šolanje in je zaradi prizadetosti in nesamostojnoeti niso vključili v združeno delo, jih zdaj dela v v prizidku Doma upokojencev delavnici pod posebnimi pogoji. Prostore so jim pred leti lepo uredili, D red kratkim se je iz nje izselil tudi predšolski oddelek, vendar je 27 oskrbovancev ie vedno zelo na tesnem. Pričakujejo pa tudi, da se bo število ie povečalo, saj jih bo že pri- VfeJnpMipod posebnimi pogoji oskrbovanci opravljajo kooperant ska dela za Peko in Konfekcijo Triglav. - Foto: D. Žlebir Čas je denar Vse večje trgovske delovne organizacije na Gorenjskem sili zmanjševanje njihovega dohodka v skrajševanje delovnega časa — EKonomsko najbolj upravičen bi bil deljen delovni čas, prehod nanj pa najbrž ne bo brez težav Reklo — čas je zlato (ali z rahlo modifikacijo — denar) — prav nič ne izgublja na pomenu. Celo nasprotno, vse večjo ceno dobiva. O tem sicer pri nas govorimo, ukrenemo pa bolj malo. Izjema so trgovci, ki so v letošnjem letu že občutili upad kupne moči prebivalstva. Tega so verjetno nekaj »krivi« tudi predragi krediti, ki so v precejšnji meri odvrnili potrošnika od nakupov. Vztrajno padanje dohodka je seveda spodbudilo trgovce k ukrepanju. Na Gorenjskem so že v vseh večjih trgovskih delovnih organizacijah v zadnjem času resneje razpravljali o bolj ekonomični izrabi delovnega časa, saj menijo, da imajo prav tu še določene notranje rezerve. Na posvetu, ki ga je z vsemi večjimi trgovskimi organizacijami gor-renjske regije organiziral odbor za trgovino pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko, so se predstavniki trgovin strinjali, naj bi bil za vso regijo v trgovinah enoten delovni čas. Ponekod so sicer že poti-pali, kaj menijo o tem potrošniški sveti, in kot so zatrdili, za sedaj govorijo vsi — tako trgovina kot sveti - isti jezik. V nekaterih občinah, kot na primer v Škofji Loki, so se o tem že dogovorili, v ostalih občinah pa naj ni skrajšani delovni čas trgovin začeli uvajati v začetku prihodnjega leta. Seveda skrajšani čas ne pomeni za trgovino lagodnosti, kot bi morda kdo lahko napačno razumel, toda za okoli 20-odstotni zmanjšani fizični obseg prodaje sili v varčevanje. To pomeni, da bi bile trgovi ne zjutraj odprte eno uro pozneje, popoldne pa bi prav tako uro prej zapirali Vendar bi v letni sezoni čas odpiranja spet spremenili in sicer za uro bolj zgodaj. Predstavniki največjih gorenjskih trgovskih organizacij se sicer najbolj ogrevajo za deljen delovni čas - dopoldne iri popoldne Seveda bi še vedno ponekod ostale trgovine z neprekinjenim delovnim časom od 7. do 18. ure poleti in od 8. do 18. pozimi, kar naj bi velialo za živilske trgovine, medtem ko se neživilske trgovine predvsem trgovine s tekstilom, ogrevajo zaprodajo tjado 19. ure. Seveda pašo s, trgovske organizacije na jasnem, da kakršen bo že končni predlog o dleovnem času trgovin na Gorenjskem ne bo mogel povsem obit, žeSaTn potreb zaposlenih v trgovini. Ze zdaj se ve da delavci v trgov,-nan deljenega delovnega časa ne 8Prejemajo s kakšna^>n.m vese-iem^žaVe bodo s prevozi na delo, varstvom otrok m podobno, zato je moToče pradvkSti, da se bo sprememba delovnega časa poznala tudi v i^^za^enih Vendar pa ni mogoče verjeti, da bi zaradi takšnih arfrTrneinb^Uvci zaposleni v gorenjskih trgovinah, preveč množično rn^STrzar^Htev DeUen delovni čas končno ni rezerviranje za trgov-cTpsMldUp Uaobrtne ^^oT^ Sta negospodarstvuMSplob hodnje leto šest zaključilo tretjo stopnjo šolanja za .zmerno prizadete. V delavnici trenutno delajo oskrbovanci od 17 do 43 let, ki opravljajo najpreprostejša dela za dve delovni organizaciji, s katerima je šola v kooperantskem razmerju. Za Konfekcijo Triglav zgibljejo robce in jih zlagajo v škatle, Peko jim dostavlja trakove, ki jih vpletajo v usnjeni gornji del obutve, iz Gorenjskega tiska dobivajo priložnostna dela kot je pakiranje koledarjev in lepljenje vrečk. Včasih so bili za pre- Prosta dela dogovorjeni tudi s Savo, laniko in Iskro, vendar tu, kot kaže, ni več primernih enostavnih del. V industrijsko razviti in prosvetljeni kranjski občini pa tudi ni zadosti posluha, da bi se med združenim delom in delavnico pod posebnimi pogoji vzpostavila tovrstna razmerja. Kako prav bi prišla preprosta kovinarska dela za fante, ki tega pogrešajo. Tako pa praznine skušajo zapolniti z izdelovanjem tapiserij in drugih likovnih izdelkov. Oskrbovance pri delu nenehno vodijo delovni terapevt, likovni in specialni pedagog, kajti samostojno niso sposobni opravljati niti preprostih opravil. Za svoje delo zdaj redno dobivajo nagrado, ki se giblje od 300 do 1200 dinarjev. Zaslužek je simboličen, pa saj oskrbovanci niso prido-bitniški, pač pa je denar nagrada za prizadevanje in spodbuda njihove odgovornosti. Pedagogi jih tudi navajajo, da zaslužek nalagajo na hranilno knjižico, kajti v šoli ga ne potrebujejo, ker jim prevoz in malico plača skupnost socialnega skrbstva, nudi pa jim tudi vsakoletni počitniški regres. V šoli razmišljajo tudi o prihodnosti svojih varovancev, ko bodo le-ti ostali brez staršev, katerim je ie vedno naložena osnovna skrb zanje. Predlagali so, da bi osirotele oskrbovance sprejeli v prizidku Doma upokojencev na Planini, kjer bi imeli celotno vzgojo in oskrbo, še vedno pa bi hodili na delo v delavnico. Na ta način bi primerno dopolnili sedanja humana prizadevanja za lepo in smiselno izrabo časa in sposobnosti teh otrok. D. Zlebir Višji dodatki za otroke Oblikovanje sredstev za otroške dodatke je republiška zveza prenesla v pristojnost občinskih skupnosti otroškega varstva. S tem se je izgubila poprejšnja enotnost glede višine dodatkov, saj imajo posamezne skupnosti zanje različno zajetne mošnje denarja, čeprav na Gorenjskem ne gre za bistvena odstopanja, pa je težnja po poenotenju prisotna že od spomladi. Tako bodo delegatske skupščine najbrž ie ta obravnavale predlog enotnih višjih dodatkov za otroke v socialno šibkih družinah. Predvidoma bodo do maja prihodnje leto družine delavcev in upokojencev, odvisno od dohodka na člana, prejemale 1100, 800, 500 ali 360 dinarjev dodatka, kmečke družine 400 dinarjev, samoh ranile i in starši s telesno ali duševno prizadetimi otroci pa ie dodatno 250 oziroma 450 dinarjev. V enoten predlog, podprt s strani družbenopolitičnih organizacij in izvršnih svetov v občinah, se ne vključujejo le Jeseničani. Zakaj? Zato odstotkov upravičencev, bomo delegatom v aa, predlagali popravek višine « kov od 1. maja. Veliko pričelruie-mo od centra za socialno de*o k bo zaživel po novem letu in bo vodil enotno kartoteko vseh alnih dodatkov. Na ta bomo lahko upravičence nižjimi dohodki različno navali, saj osebni dohodek ni povsem primerno merilo.« z naj- Anja Bregast, strokovna delavka v skupnosti otroškega varstva Jesenice: »Otroške dodatke smo v naši občini popravili že oktobra z veljavnostjo od 1. maja. V to nas je prisilil kar 43-odstotni izpad upravičencev po spremembi cenzusne lestvice; od tej jih je bilo 46 odstotkov v Železarni. Z novimi višinami smo se približali povprečju v celotnem slovenskem prostoru, iz dohodkov, ki štejejo za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, pa smo izločili nadurne zaslužke železarjev — po zgledu rudarjev. Po eni strani namreč od njih zahtevamo nadurno delo, po drugi pa naj bi jih prikrajšali za dodatke. V novo povišanje pa letos zaradi skromnih sredstev, ki jih ima skupnost otroškega varstva — programa za ta del nismo valorizirali — ne moremo. Upamo, da se bomo z drugimi gorenjskimi občinami izenačili do prihodnjega maja, ko bomo morali zavzeti tudi enotna stališča glede dohodkovnih skupin upravičencev do otroškega dodatka.« Zdenka Maglica, strokovna delavka v skupnosti otroškega varstva Tržič: »Cenzusna lestvica je v naši občini razpeta med 2200 in 3900 dinarji, dodatek za otroka pa znaša 900, 630, 300 oziroma 245 dinarjev. Maja, ko smo lestvico popravili, je odpadlo 36 Peter Stare, strokovni delavec v skupnosti otroškega varstva Kranj: »Prepričan sem, da sm glede socialne pomoči družinam najskromnejiimi dohodki v občini prišli najdlje. Maja s popravkom cenzusov sicer izgubili 36 odstotkov upravičencev do otroškega dodatka, vendar pa smo tiste iz najnižje skupine št obravnavali diferencirano. V dohodek, s katerim upravičenec nastopa, se namreč šteje le »anhrtr* iz rednega delovnega razmerja, ne pa tudi od nadur, preživnin. štipendij, od kmetijstva in podobno. Zato smo se v občini povesak s socialnimi službami v organizacijah združenega dela in od nje dobili natančnejše podatke o posameznih družinah, ki so vplivat na višino otroškega dodatka. v prihodnje bomo morali takoimr-novani .domicilni zaščiti4 dru far posvetiti še več pozornosti, seveda pa ne bo šlo brez sodelovan* služb v delovnih organizacijah ic krajevnih skupnostih. V kratkem bo na osnovi skupne evidence socialnih pomoči izdelana tudi analiza, ki bo naša prizadevanja vsekakor olajšala.« H. Jelovčan Sodba Metodu Trobcu razveljavljen; Vrhovno sodišče SR Slovenije je razveljavilo sodbo Višjega sodišča, s katero je bila potrjena smrtna kazen za M. Trobca -Višje sodišče lahko zdaj ali razpiše obravnavo ali pa zadevo vrne temeljnemu sodišču v ponovno sojenje Vrhovno sodišče SR Slovenije je razveljavilo sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je le-to potrdilo sodbo temeljnega sodišča v Kranju, ki je pred dobrim letom dni obsodilo Metoda Trobca zaradi umorov petih žensk na smrt. Vrhovno sodišče meni, da bi bilo treba v primeru Trobec zaslišati še seksologa, kar na obravnavi na prvi stopnji ni bilo storjeno, prav tako pa še psihologa, razen tega pa bo potrebno Še eno mnenje psihiatrov. Vrhovno sodišče tudi dvomi v identiteto dveh oseb, od petih, kolikor jih je umrlo na TrobČevi domačiji. Vrhovno sodišče je mnenja, da se mora zaslišati seksolog, kar je sicćr že na sodni obravnavi temeljnega sodišča zahtevala obramba obtoženega Trobca; ta je bil namreč obso-Jen: daJe moril pri polni zavesti višje sodišče pa je ocenilo, da je šlo pn njegovih dejanjih za zoženo zavest. Mnenje strokovnjaka seksologa naj bi pomagalo razčistiti vpra- šanja zavesti pri teh kaznivih dejanjih. Podobna zahteva po dodatnem strokovnem mnenju se nanaša tudi na psihologa, ki prav tako na temeljnem sodišču ni bil zaslišan, obramba pa je to zahtevala. Psiholo-govo mnenje o Trobcu pa je temeljno sodišče upoštevalo v neki drugi zadevi. Razen tega Vrhovno sodišče meni, da je bilo premalo upoštevano dejstvo, da je bila v TrobČevi družini shizofrenija in duševna prizadetost, zato bi morali morebitni vpliv dednosti na obtoženca tudi ugotavljati. Vrhovno sodišče nadalje dvomi v identiteto Urške Brečko in Vide Marko včič; nesporno je sicer ugotovljeno, da ie bilo pet žrtev, vendar pa je premalo materialnih dokazov, da sta bili tudi žrtvi prav omenjeni dve ženski. Po razveljavljeni sodbi bo zdaj Višje sodišče odločilo, ali bo razpisalo obravnavo in zaslišalo tako kot zahteva Vrhovno sodišče Še eeassfcf ga, psmologa, poskrbelo za mnenje psihiatrov in razjasr. leme okoli identitete dveh lahko pa višje sodišče tudi sodbo prvostopenjskega sodišča, je temeljnega sodišča v Kraaj« »V vrne vso zadevo v ponovno sojenje- | Požar iz neonske svetilke Kranj - V stanovanjski hiši ^ dimiraTc-včiča na trtek, 29.oktpbra, u*«™lpo£ Žarišče požara je ^J^SSst tilka, montiran« v kuhinjinad ^ tričnim in P»^JS^£££ Zgoreli so trije kuhmj* fjea* ventilator, stropna *v*dkmjJJ dilk«. Sklepajo, da £^o> kratek stik v neon« wa *~