KRANJ, petek, 17. 9. 1982 CENA 9 din Št. 71 GLAS Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Majhna elektrarna, velik prihranek V tržiški Lepenki bo konec meseca začela poskusno obratovati tovarniška hidroelektrarna, ki bo nadomestila petino potrebne energije - Naložba bo stala nekaj manj kot deset milijonov dinarjev - Celoten znesek so zbrali delavci Lepenke Tržič — V tržiški Lepenki se je letos ropotu tovarniških strojev pridružilo še brnenje gradbenih. Tovarna, ki je lani praznovala častitljivih sto let, doživlja preporod. Vztrajnost delavcev, ki so se že pred leti lotili zahtevne naložbe, a so jim jo vedno novi družbeni ukrepi neprestano odmikali, se zdaj obrestuje. Na pol razpadlih objektov ni več, na njinovem mestu pa zdaj rastejo sodobna lepenčna hala, čistilna naprava, trafo postaja, ki že obratuje, hidroelektrarna, v ponedeljek bodo zasadili »lopate« za prepotreben objekt družbenega standarda in še bi lahko naštevali. Hidroelektrarna bi morala začeti poskusno obratovati konec avgusta, a so delavci ljubljanskega PAP nekoliko zakasnili, tako da bo dala prvo elektriko mesec kasneje. Ne gre za povsem novo naložbo. Hidroelektrarna je stala že pred sto leti in je s svojo energijo napajala vso tovarno. Leta 1902 so vanjo vgradili Francisovo turbino s pretočno količino 1300 litrov vode, s padcem 24,6 metrov in z 243 kilovati moči. To turbino zdaj tržiški Papirničarji objavljajo, saj vedo, kako dragocen je vsak doma pridobljen vir energije. Obnovljeno turbino, ki bo poganjala generator, bo vodil računalnik. To je potrebno zaradi različne količine vode v Tržiški Bistrici. Z lastno energijo bodo delavci Lepenke nadomestili približno petino porabljene. Ker so ob Bombažni predilnici in tkalnici, ki ima prav tako svoje hidroelektrarne, v tržiški občini največji porabniki elektrike in ker izdatki zanjo predstavljajo tretji največji strošek v poslovanju tovarne, bodo s tem prihranili precejšnjo vsoto denarja. Hidroelektrarna pa je pomembna še z druge plati. V primeru izpada elektrike iz omrežja bodo lahko z lastno energijo nadomestili vso razsvetljavo, omogočili vzdrževalna dela in pokrili potrebe v najpomembnejših tehnoloških delih proizvodnje. Obnova hidroelektrarne v Lepenki b<> stala nekaj manj kot deset milijonov dinarjev. Celoten znesek so delavci zbrali sami. Računajo, da se bo naložba izplačala najkasneje v petih letih. Čeprav na vsakem koraku poudarjamo pomen majhnih hidroelektrarn, pa v Lepenki menijo, da širša družba nanje še ni povsem pripravljena. Poti do vseh vrst dovoljenj so zapletene, na drugi strani pa tudi ni izvajalcev, ki bi bili strokovno povsem usposobljeni za to vrsto del. H. Jelovčan Akcija NNNP Množično na strelišče Kranj — Med pomembne aktivnosti letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki se je skrbno \otevajo v kranjski občini, je brez dvoma jutrišnje streljanje z voja-iko puško na strelišču v Stru že-Ve® za delovne ljudi in občane Sanjske občine. Pokrovitelj srednja je svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito kranjske občine, organizirajo pa ga občinski štab za teritorialno obrambo, občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin, občinska strelska zveza in sekretariat za ljudsko obrambo. Streljanje se bo začelo ob osmih zjutraj in bo trajalo do treh popoldne. Prijavi se lahko vsakdo na dan prireditve na strelišču. Tekmovanje bo skladno s pravilnikom Strelske zveze Jugoslavije, nastopajoči pa bodo razvrščeni v kategonje glede na spol in starost. Ob strelišču bo ob tej priložnosti jutri razstava sodobnega orožia enot teritorialne obrambe. Oočani Kranja, udeležite se srečanja na strelišču v Struže-vem, saj bo to vaš prispevek k Utrjevanju sistema obrambe in osebni usposobljenosti za naloge *ia tem področju! -jk Avgusta meseca so delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane pričeli z vrtanjem v gramoznici nad Povljami ,(Trstenik), da bi našli nove izvire pitne vode. Privrtali so že v globino 80 m toda še vedno niso naleteli na »pravo žilo«. Računajo, da se jim bo delo izplačalo pri 120 mJ torej čez kakih 14 dni. -IS Ob toplarni še plinovod V kranjski občini se je treba — tako kot drugod - odločiti, kakšno energijo bomo uporabljali do leta 2000 in kako jo bomo zagotavljali - Predvidena toplarna bo najverjetneje uporabljala premog, dodatni energetski vir pa naj bi bil zemeljski plin - Pred sprejemom programa oskrbe z energijo je treba sprejeti energetsko bilanco Kranj — Vprašanje, kakšno energijo bomo uporabljali v naslednjih letih, tja do leta 2000 in čez, je že dlje časa vprašanje številka ena in sestavni del nadaljnjega razvoja tako industrije kot tudi stanovanjske gradnje. Na to so pred dobrima dvoma letoma jnislili v Kranju, ko so naročili študijo o topi i 1 i kaci j i mesta, ki naj bi dala odgovore, s kakšno energijo niij bi se v naslednjih obdobjih oskrbovalo mesto. II SPV II Za večjo prometno varnost Pionir prometnik Sodoben promet skriva neštete nevarnosti, še posebej za najmlajše udeležence v prometu. Čeprav je bližina šol še posebej označena s stoječimi ali talnimi oznakami, ali obojimi, v bližini so sveže označeni prehodi čez cesto, pa so v bližini šol ponekod tudi pionirji prometniki. Ti urejajo promet na prehodih za pešce ob prihodu in odhodu otrok v Solo in iz šole. Pionirje prometnike morajo ostali udeleženci v prometu, posebej Se vozniki motornih vozil, upoštevati in se ravnati po njihovih znakih Čeprav so nekateri morda med njuni še neizkušeni, pa bodo sčasoma dobili več »prakse« in bodo lahko odločneje pomagali aofiolcem pri prečakanju cest. Drugje takšne prakse seveda ne morejo dobiti, samo teoretično znanje pa ni dovolj Pomoč otrokom pri prečkanju-ceste s pionirji prometniki je na šolah ena od preventivnih dejavnosti, ki prispeva k večji varnosti otrok na poti v šolo in domov. Prav zdaj je čas za pomladitev družin pionirjev prometnikov, ki delujejo po šolah v okviru pionirskih odredov. Za opravljanje te dejavnosti morajo pionirji opraviti posebej tečaj in izpit, imeti morajo kar obSirno prometno znanje, razen tega pa morajo biti tudi vljudni, tovariški in požrtvovalni. Njihovo usposabljanje in aktivnosti vodijo za to usposobljeni učitelji in pripadniki milice Pri opravljanju pionirske prometne službe so pionirji oblečeni v pionirski kroj ali posebno uniformo z belim pasom, belimi narokavniki, rdečo ovratno ruto, prometnim loparčkom in piščalko, tako da so vidni in razpoznavni že na daleč. . Letos bo večina šol dobila no^e uniforme, ki jih financira Zavarovalna skupnost za Gorenjsko iz svojih sredstev za prometno preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Dolžnost šolskih vodstev pa je, da to dejavnost - pionirsko prometno službo - skupaj z drugimi občinskimi dejavniki za varnost prometa tudi organizirajo. Ko je o tom programu energetske oskrbe Kranja razpravljal izvršni svet na zadnji seji, je med drugim menil, da jo program sicer osnova /.a razmišljanje o dolgoročni oskrbi mesta / energijo, vendar pa je za kakršnokoli odločitev o vrsti energije vsekakor poprej treba izdelati energetsko bilanco občine ter se seveda uskladiti tudi z republiško energetsko bilanco. Prav tako pa bi bilo pomembno poznati energetske potrebe celotne gorenjske regije ter jih med posameznimi občinami uskladiti. Zato bo kazalo še posebej pospešiti ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za energetiko. Veliko podatkov potrebnih za sestavo energetske bilance za kranjsko občino daje že sedanja študi ja o toplilikaciji. Vendar pa bodo v Do-mplanu, ki je prevzel nalogo izdelave energetske bilance, vsekakor morali pohiteti že zaradi novelacije urbanističnega načrta Kranja. Či »prav dokončnega odgovora na to. kakšno energijo uporabljati \ bodoče. se ni. vse kaže, da zaenkr at kaj drugega kot premog ni mogoče izbrati. pa je treba ob tem ali dr ugem energetskem viru zagotoviti še rezervno energijo — to je plin. To pa pomeni, da bi ob toplar ni na premog v Kranju, o podobnih razmišljajo tudi v dr ugih večjih mestih v Sloveniji, morali graditi tudi plinovod za oskrbo vseh večjih kotlovnic v Kranju z možnostjo postopnega priključevanja novih uporabnikov zemeljskega plina. Čeprav je sicer sedanje obdobje glede oskrbe z energijo verjetno med najslabšimi doslej, pa pri izbiri energetskega vira za daljše obdobje ne kaže graditi le na enem viru. Zato bo verjetno kranjska toplarna. lokacija zanjo še ni dokončna, morala imeti zgotovljen še drugi vir energije. Po sedanjih ocenah naj bi toplarna veljala okoli 2 milijardi novih din. zgradili pa bi jo v naslednjih petnajstih letih. L. M. Ob letu novih 22 stanovanj - Delavci Gradbinca iz Kranja gradijo v Preddvoru na travniku ob Korotanci še druga dva stanovanjska bloka, v katerih bodo delavci preddvorskega združenega dela in krajani dobili novih 22 stanovanj. Ce bo šlo brez zakasnitev, bosta bloka nared konec avgusta prihodnjega leta. Gre za prodajo za trg vrednost objektov pa znaša skupaj z ureditvijo okolice 40 tisoč dinarjev. Prva dva bloka, v katerih sta zaradi kotlovnice dve stanovanji manj, sta že vseljena. - C. Zaplotnik V SREDIŠČU POZORNOSTI Ne le višina kapitala, tudi sposobnost ljudi je pomembna r • uiraV rožnatl časi se ne obetajo novoizvoljenim odborom Ljubljanskih bank, tako združene kot temeljnih. Vse, kar pesti gospodarstvo, od pomanjkanja surovin, repromateriala, energije in deviz, do dolgov, ki jim kot Demoklejev meč vise na vratu, se odraža tudi v banki. Težko je povezati konec s koncem. Pa z dinarji še nekako gre, največje težave so z devizami. Svetovni bančni trg je postal skrajno nezaupljiv in hoče novih in novih garancij, da bodo dani krediti tudi plačani. Trideset let zadolževanja v tujini, naša odvisnost od uvoza, svetovna gospodarska kriza in dolgoletno nesmotrno gospodarjenje pri nas je naredilo svoje. Čas je, da se streznemo, da se že enkrat obnašamo kot dobri gospodarji. Ker toliko let nismo spregledali sami, kaj moramo storiti, nam danes oči odpirajo drugi. Dolgove je treba vrniti. Edina naša rešitev je v povečanem izvozu. Ne sicer v izvozu za vsako ceno, temveč v izvozu, ki bo ie še dal pametno devizo. Tuje treba napeti vse sile. Investirati moramo le v tako proizvodnjo, ki bo dala blago za izvoz. Blago, ki bo zagotovo dobilo svoje tržišče zunaj. Prav tu svoje napore vlaga tudi Ljubljanska banka. Po vsem svetu ima razpeto svojo mrežo. Prisotna je v vseh središčih kapitala v Evropi, v Severni in Južni Ameriki, v Orientu, v azijskem trikotniku, v Afriki. Tu ie nekaj časa ne odigrava le vloge bančnika, temveč tudi iskalca možnosti našega izvoza, organizatorja tržišča za prodajo naših proizvodov. Njeni predstavniki skušajo najti kupce, ugotoviti finančno sposobnost inozemskih partnerjev, pomagajo pri finančnem delu pogodb, posredujejo pri uresničevanju izplačil. Če hočeš opravljati take posle, moraš biti usposobljen, poznati dežele, poznati jezike, kulturo teh dežela. To terja časa in pa seveda, pravih ljudi. Tudi v Ljubljanski banki ugotavljajo, da jim primanjkuje takšnih ljudi, posebno še, če hočejo to svojo aktivnost zunaj povečati. Da smo gospodarsko tako daleč zabredli, je iskati vzroke prav gotovo tudi v kadrih. Krizni čas pokaže napake. Pri nas se ie pokazalo, da smo ves čas prav finančnemu intelektu posvečali premajhen pomen. Ni pomembno, kako velik je finančni kapital pravijo bankirji, največjega pomena so ljudje. Dobri, usposobljeni finančniki Vzroke za krizna žarišča, ki so v zadnjem času nastala v nekaterih temeljnih bankah Ljubljanske banke, je iskati prav pri ljudeh. Novi, sposobni ljudje, pa ukinitev krajevnih monopolov temeljnih bank pa bo delo veliko lažje steklo. Veliko lažje bi gospodarili brez krajevnih mej. Administracija se je razbohotila tudi v bankah. Tej v Ljubljanski banki zdaj napovedujejo vojno. Dve leti že ne zaposlujejo na novo in iščejo rešitve v notranjih rezervah in novi tehnologiji Kajti občan pri tem ne sme trpeti. Rast poslov je bila vsa leta hitrejša kot usposobljenost banke, da tako rast tudi kvalitetno prevzame in spremlja. Težko pa je iz kvantitete v kvaliteto. Tudi to zahteva večjo usposobljenost bančnih delavcev. D. Dolenc Kaj je razstavna prodaja Radovljica— Trgovsko podjetje Murka iz Lesc je sprožilo pobudo, da jim v radovljiški občini ob razstavnih prodajah na Bledu občinski pro-_ met ni davek znižajo za dva odstotka, s treh na en odstotek torej. Takšno ugodnost namreč prodajalcem in kupcem seveda nudi Gorenjski sejem v Kranju. Kot kaže dvoodstotni popust veliko pomeni, saj bi Murka rada s takšno ugodnostjo prodajala pohištvo na svojih občasnih razstavnih prodajah na Bledu. Vendar je radovljiški izvršni svet 31. avgusta letos pobudo Murke zavrnil. V obrazložitvi je zapisano, da pri prodaji potrošniškega blaga in pohištva na razstavah na Bledu ne gre za sejemsko prodajo in da razstavne prodaje nimajo širšega družbenega pomena. Murka je izvršnemu svetu poslala dodatno obrazložitev, da so takšne prodaje koristne in da z razstavnimi prodajami na Bledu pospešuje tudi druge oblike potrošnje, pri čemer ima v mislih seveda predvsem gostinske storitve. Izvršni svet je na torkovi seji še enkrat pretresel pobudo Murke. Predlog je uresničljiv s pogojem, da natančno določimo, kaj so razstavne prodaje v turističnih krajih, smo slišali. Posamično ni moč sprejemati oprostitev plačevanja prometnega davka, veljati mora za vse, ne le za Murkino razstavno prodajo. Pri tem res ne smemo gledati le davčni, temveč tudi poslovno-gospodarski interes, so poudarili razpravljalci. Oblikovali bodo tako tričlansko delovno skupino, v katero bodo predstavniki občinske uprave za družbene prihodke, komiteja za gospodarstvo in komisije za finance. Delovna skupina bo pregledala možnosti olajšav pri plačevanju prometnega davka, natančno opredelila, kaj so razstavne prodaje in tako odprla možnost za spremembo občinskega odloka. Sporočila v Glasu imajo vedno uspeh T GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 17. SEPTEMBRA 19£ PO JUGOSLAVIJI DOLOČENE CENE KROMPIRJA Z odlokom o določitvi najvišje ravni cen za vse proizvode in storitve je ZJS maksimiral tudi cene kmetijskih pridelkov na ravni proizvajalčevih prodajnih cen. Vendar pa lahko republike določijo cene za tiste pridelke, za katere cene pred sprejetjem odloka niso bile določene. Tako je slovenski izvršni svet na predlog republiške skupnosti za cene sprejel predlog o najvišjih cenah za krompir leta 1982. Prodajna cena za jedilni krompir znaša 7,65 din za kilogram, cena krompirja za ozimnico v višini 11,05 din in drobnoprodajna cena v višini 13,70 din za kilogram. Ta maloprodajna cena bo veljala do 1. novembra, potem pa bo vsak nadaljnji mesec višja za 60 par, kolikor znašajo stroški skladiščenja. PROTI DAVKU NA OSEBNI DOHODEK Dokler ne bo stabilizacijsko obrzdan tudi zvezni proračun in dokler ne bo v naši republiki pobranih za 2 milijardi davkov, sindikati ne bodo pristali na dodatno obdavčitev osebnih dohodkov. To so poudarili na seji republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, ko so ocenjevali predlog, da bi z dodatnim obdavčenjem osebnih dohodkov do konca leta zbrali manjkajoči denar, ki ga naša republika dolguje proračunu federacije. SPODBUDA VARČEVALCEM Če bo sprejet samoupravni sporazum bo vseh 164 poslovnih bank v državi od 1. oktobra dalje izplačevalo na vezane vloge višje obresti. Te bodo znašale: za vloge vezane na 12 do 24 mesecev 13, od 24 do 36 mesecev 15 in prek 36 mesecev 20 odstotkov. Obresti na nevezane vloge bodo ostale enake kot doslej. Večje obresti varčevalcem bodo potegnile za sabo tudi višje obresti za posojila. Za te bodo banke zaračunavale 18 odstotkov namesto dosedanjih 16. NACRTA DELITEV GORIVA Ker do konca leta ne bo moč zadovoljiti vseh energetskih potreb, mora biti delitev čimbolj racionalna. Tako v Sloveniji predlagajo, naj bi vsako gospodinjstvo v Sloveniji dobilo hkrati največ 1500 litrov kurilnega olja, v primorskih krajih pa 1000 litrov. Prav tako naj bi vsako gospodinjstvo samo enkrat v kurilni sezoni lahko kupilo dve toni rjavega premoga in tri tone lignita. Mlaka pri Radovljici — V okviru programa svoje dejavnosti, ki so ga sprejeli na seji 8. julija letos, je imel Aktiv borcev NOB železničarjev Gorenjske svoje prvo srečanje v soboto, 28. avgusta na partizanski domačiji Vinka Berceta na Mlaki pri Radovljici. Pogovorili so se o bodočem delu, za srečanje so pa pripravili tudi kratek kulturni program. Bilo je to prisrčno srečanje, saj je bila med njimi vrsta nekdanjih aktivistov in borcev, ki se niso videli že od povojnih let. - Foto: B. Blenkuš Slovesnost pri Hojniku v Lepeni Področni odbor Koroških partizanov Gorenjske vabi to nedeljo, 19. septembra, ob 13. uri po našem času, na svečanost ob odkritju spominske plošče pri Hojniku v Lepeni pri Železni Kapli. Podobno kot pri Peršmanu pod Peco, kjer je danes spominska soba žrtev fašizma Koroške, so se tudi pri" Hojniku ob koncu vojne nacisti ne- Pašan Mehmedinović V nedeljo pohod na Križko goro Duplje — Telesno vzgojno društvo Partizan Duplje organizira v nedeljo že tretji pohod na Križko goro. Pohod se bo pričel od osme ure zjutraj izpred Zadružnega doma v Križah. Pohoda se lahko udeležijo vsi planinci in ljubitelji gora, vsak udeleženec pa bo prejel poseben kartonček, kamor bo vpisoval vse pohode, ki jih organizira T\ D Partizan Duplje. Za petkratno udeležbo na pohodu bo vsak udeleženec prejel bronasto priznanje. r J. Kuhar Gasilsko tekmovanje na Kokrici Kokrica - Gasilsko društvo Kokrica prireja v nedeljo, 19. septembra ob pol osmih ziutraj na športnem igrišču v Pobovku galsko tekmovanje za memorial Alojza Snedica starejšega. Doslej se je prijavilo 15 desetin iz kramske občine, sodelovalo pa bo tudi pobrateno društvo iz Smanj pri Jelšah. Gasilci bodo tekmovali v mokri vaji (trodelni napad z zbijanjem tarče, zamenjavo £ cevi in podalj^njem C cevi) in štafetnem teku na 350 metrov dolgi progi z ovirami. Po tekmovanju bo prikazana vaja gašenja s cisternami Creina. V svitu jutra 14. septembra je prenehalo biti srce Pašana Mehmedinoviča, priljubljene- 6a in klenega moža, domolju-a in komunista, zauzetega in neutrudnega aktivista iz Radovljice. Tako se je v 85. letu starosti sklenila njegova izjemno bogata in težka življenjska pot, ki jo je navzlic njegovi nenavadni žilavosti in življenjski volji pretrgala bolezen. Malo je ljudi, ki bi jih usode vodile skozi tako razburkane čase in doživljaje kot Pašana, ki jim je kljuboval tudi takrat, ko je bilo videti skoraj nemogoče in nesmiselno. Romi se je leta 1897 v Sa-varju pri Tuzli v revni rudarski družini. Ker je ostal brez staršev, se je že kot deček zaposlil v tovarni. Ko pa je v Bosni zmanjkalo dela, se je podal s trebuhom za kruhom domala po celi tedanji Avstro-ogrski. Že takrat je okusil Kenkobo proletarskega živ->nja, zato je kmalu našel svojo pot med naprednimi delavci. 18-letnega so ga v prvi svetovni vojni poslali na italijansko bojišče, kjer je dočakal tudi razsulo črnožolte monarhije. Pridružil se je radosti osvobojenja in pričakovanja nove pravične domovine Jugoslavije v rodni Tuzli. Globoko razočaran se je pridružil množicam v revolucionarnem kipenju stavk, zaradi katerih je moral bežati pred policijo preko Save. Preganjanje, brezposelnost in druge stiske so ga prisilile, da se je po nagovoru tovarišev priglasil v graničarsko službo. Od tod ga je pot vodila v žandarmerijsko šolo, kjer si je edino lahko obetal zaslužek. Leta 1924, po uspešno opravljeni šoli je bil razporejen kot kaplar na prvo službeno mesto na orožniško postajo v Begunje na Gorenjskem. Od takrat naprej ga je življenje priklenilo na naše kraje, ki so mu že od vsega začetka prirasli k srcu in postali njegov drugi dom. Iz Begunj je bil premeščen v Radovljico, nato v Smlednik in končno v Podnart, kjer ga je zatekla druga svetovna vojna. Vseskozi Je Pašan, čeprav v osovraženi žandarski uniformi, živel in sodeloval z naprednimi delavci in kmeti. Se v Smledniku je bil suorganizator zbiranja pomoči za brezposelne in revne. Prikrito in učinkovito je pomagal v veliki stavki tekstilnih delavcev leta 1936 v Kranju. Leto pozneje se je seznanil s Stanetom Žagarjem, s katerim sta postala za- upna prijatelja in sodelavca, kar je veliko pripomoglo, da je Žagar lahko opravljal ilegalne partijske naloge. Tako si je Pašan že v predvojnem delavskem gibanju pridobil zaupanje vodilnih gorenjskih revolucionarjev, kar se je odražalo tudi na poznejšo Pašanovo ilegalno dejavnost v osvobodilnem gibanju, bil je zaposlen v nemški policiji, hkrati pa je po nalogu vodstva OF opravljal obveščevalne naloge in pomagal preganjanim in zaprtim aktivistom, pri čemer je največkrat tvegal tudi lastno življenje. Delovanje Pašana na §estapovskem poveljstvu v Radovljici, za kar je moral plačati z visoko ceno nezaupanja in sovraštva ljudi, ki niso slutili v njem obveščevalca in sodelavca OF, je bilo kot v napetem vohunskem romanu. Sele, ko je po nalogu obveščevalnega centra z Jelovice odšel 1. maja 1945 v Kokrški odred in nato na osvobodilni pohod na Koroško, se mu je uresničila njegova želja, da je bil razvezan težkih moralnih bremen in da je postal parti- zan. S težko primerljivim zanosom se je tudi po osvoboditvi, ko se ie demobiliziral, vrnil v Radovljico, vključil v obnovo in izgradnjo, kjer je s svojim zgledom služil za primer drugim. Zavzeto ie deloval v družbenopolitičnih in društvenih organizacijah in se s požrtvovalnostjo, skromnostjo in poštenim odnosom do soljudi uveljavil kot človek in spoštovan občan, ki so ga vzljubili za svojega najbližjega prijatelja in vzornika. Za zasluge v revolucionar nem in narodnoosvobodilnem gibanju ter v povojnem družbenopolitičnem delu je prejel številna priznanja in odlikovanja, med drugim tudi srebrni znak in občinsko prizna nje OF. JR Pred sklepno akcijo NNNP v kranjski občini Zatemnitev - kaj je to človeško znašli nad domačimi. Ubili so gospodarja in ženo ter starega očeta, ki je tudi zgorel v požgani domačiji. Slavnostni govornik bo podpredsednik Zveze koroških partizanov ing. Peter Kuhar. V kulturnem programu pa bo sodeloval zbor SPD Zarja iz Železne Kaple ter predsednik Slovenske prosvetne zveze pesnik Valentin Polanšek. Kranj - Do 10. septembra je občinskemu odboru za akcijo Nič nas ne sme presenetiti poslalo program sklepnih dejavnosti le šest krajevnih skupnosti od 45, 14 organizacij združenega dela s področja družbenih dejavnosti ter 36 gospodarskih organizacij. Med njimi niso člani odbora opazili niti enega programa največje kranjske delovne organizacije, tovarne Iskre. 2e res, da samo po nekem papirju ni moč ocenjevati zavzetost komitejev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, sindikatov v delovnih organizacijah in Socialistične zveze v krajevnih skupnostih, toda vendarle bodo morali zdaj, 14 dni pred sklepnimi dejavnostmi pokazati več prizadevnosti in dobre volje. Ce že zaradi drugega ne, vsaj zavoljo usklajevanja programov in dejavnosti na ravni občine. V kranjski občini bodo končne dejavnosti letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti potekale v petek m soboto, 1. in 2. oktobra. V petek bodo v vseh krajevnih skupnostih in delovnih kolektivih prvikrat doslej preskusili obrambno sposobnost in samozaščitno ravnanje delovnih ljudi in občanov, da v pol ure zatem-nijo svoje bivalno in delovno okolje. Med osmo in pol deveto bodo zatem-nili vsa svetilna telesa, razen prometne signalizacije, ugasili luči v izložbah in na zunanji strani zgradb, izklopili javno razsvetljavo ter reklamne napise na trgovinah in tovarnah. Toda zatemnjevanje ni *goij c-aostaven izklop elektrik energije in ugasitev vseh sveui teles. Ta način še zdaleč ni priraeJSj za tovarne in ustanove, kjer race I tudi v času zatemnitve teči pnt i vodnja ali druga redna vsakodiwo f dejavnost. Tam si bodo pomaga: * neprosojnim papirjem, deskami, tunino in drugim priročnim mata*. lom. Izvajanje odloka o zatemn*-nju v kranjski občini bodo nadia" vali člani civilne zaščite, ki bu» imena kršiteljev posredovali rud: * kretariatu za ljudsko ob rac"1 Družbeno imovino bodo zavare«, pripadniki narodne zaščite, ki bes skupaj z delavci milice skrbeli ac za prometno varnost. Drugi dan, v soboto, bo namiši^ napad na mesto Kranj in na kia*1 ni skupnosti Naklo in Šenčur Kokri in na Jezerskem bo u i krajanom grozila nevarnost pkr^ vse druge krajevne skupnosti v :cc ni pa bodo izvajale dejavnost 7 lastnem programu. V času leu^ ga napada bodo v tovarnah in as* novah prekinili s prozvodnjc : drugo redno dejavnostjo, nakar * bodo delavci in krajani čim hit*F| mogoče umaknili v zaklonišča. st1 klonilnike in rove. Po napadu pripadniki civilne in narodne isSfr ter teritorialne obrambe odstrac' vali posledice letalskega napada. O obeh akcijah bodo občani oč* ščeni s posebnim letakom, na W terem so na kratko napisana t* navodila, kako ravnati pri zate^r vanju in v primeru letalskega * pada. Kmečki dan na hipodromu v Lescat Konjerejska podružnica za Gorenjsko, ki je pred dobrimi petimi leti ponovno zaživela in ima začasno sedež v Radovljici, združuje domala vse kmečke in druge rejce konj na Gorenjskem. Ena od oblik dela je tudi prikaz in primerjava dosežkov pri. reji m vzgoji konj na javnih prireditvah. Takšna prireditev je tudi letošnji Kmečki V. ki ga Konjerejska podružnica prireja v nedeljo 19. septembra na hipodromu pod Lescami. Računajo, da se bo ob 9. un dopoldne zbralo na prireditvenem prostoru nad sto čistokrvnih konj in Priprave na volitve Radovljica - 9. septembra je bil v Radovljici posvet s predsedniki vseh dvajsetih krajevnih organizacij SZDL, na katerem so se dogovorili o nalogah, ki jih čakajo letošnjo jesen. V drugi polovici septembra in v oktobru bodo člani predsedstva Občinske konference SZDL obiskali krajevne konference SZDL, da skupaj razčlenijo dobre in slabe izkušnje o delu krajevnih organizacij SZDL v iztekajočem se mandatu. Na posvetu pa so se dogovorili tudi o organizacijskih pripravah na Volitve skupščin krajevnih skupnosti, ki naj bi bile sklenjene v začetku prihodnjega leta. Ponekod bodo istočasno volili tudi nova vodstva krajevnih organizacij SZDL. Podrobno so se dogovorili tudi o izvedbi letošnje akcije NNNP in o drugih tekočih nalogah. . Na Občinski konferenci bZJJL Radovljica pospešeno zbirajo kadrovske predloge iz vseh občinskih družbenopolitičnih organizacij in drugih frontnih delov SZDL za novo sestavo odborov, komisij, svetov in drugih delovnih teles pri predsedstvu ali konferenci SZDL. Sestavljena bodo na delegatski osnovi zato so že izdelali pregled aktivnih delegatov v dosedanjih delovnih telesih, ki naj bi jih krajevne organizacije ali potrdile ali pa zamenjale z drugimi. Vsa delovna telesa bodo overjena na septembrski seji predsedstva, dokončno potrjena pa na zasedanju občinske konference SZDL v začetku oktobra. J. IV. Avtorally »Kriška planina 82« Cerklje - V nedeljo (19. 9.) organizira Športna komisija ori Avtomoto dniStvu Cerklje tradicionalni avtorally »Kr^a planina 82« za vse flane druStva. Pr ave Ko organizator sprejemal še v n^eljodo 7.30 pred Zadružnim domom v CerUjan, kjer bo tudi Start. Sledila bo spretnostna vožnja, rally pa se bo nadaljeval v prvo etapo brez vmesnega MStanka.Ijog® bo vodila iz Cerkelj do Zaloga, Lahov« in Brnika do Grada do Ambroža pod Krvavcem. Cilj rallyja je na Jezercin, kjer bo tudi razglasitev rezultatov. Cilj prireditve je vzgoja voznikov motornih vozil za varno in pravilno vožnjo, krepitev stikov med vozniki ter preizKus znanja v streljanju, orientacni in nu-denju prve pomoči kot del akcije NNNj Najboljši trije tekmovalci bodo urejen pokale v trajno last, vsak tekmovalec pa spominsko diplomo. V nedeljo na Kriško planino Družbenopolitične organih in skupščina občine Krani * krajevna skupnost Cerkje v^Č na proslavo ob 40-letnici pofc^ 2. grupe odredov na Stajersk; bo v nedeljo, 19. septembra. * 10. uri na jezercih pod Krvavo* Slavnostni govornik bo Mik*?-tar-Ružo, predsednik Domk^ ga odbora Kokrškega odreda Po zaključni proslavi na cih pa bo na Kriški planin; Krvavcem 9. srečanje bor-NOV in aktivistov krvavš«? področja. Dostop na Jezerca in KrS planino je mogoč z osebnim ** * mobilom čez Ambrož ali z f co, ki bo začela voziti ob 8. un v Škofjeloški alpinist predavajo škofla Loka — Alpinistični sek Planinskega društva M Loka je letos organiziral alpšu*W odpravo v peruanske Ande. AJpl* so svoie vtise strnili v zanimiv« W davanje, ki bo prvič danes. 1?J| tembra v Škofji Loki. O dogotiC nah 6000 metrov nad morjesj besedo in diapozitivi pripon** vodja odprave Franc Vidic. I" . ... r,„_ občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skotja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas ni AS Ustanovitelj ciavec - V d odgovornega urednika Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc, Duian Kranj - Glavni urean«*tig sDarinka Sedej-Kuralt, Marija Volčjak. Cveto Zaplotnik, Andrej 2alar in Danica 2lebir - Foto Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencing« . j A ' yec _ oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomaž Gruden, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaia reporter Franc Perdan — Tehnični ureo ^ poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od oktobra 1947 kot tednik, od janu j ^ Staveh TK Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: od julija 1974 pa ob torkih in f*"""- gDK y Kranju številka 51500-603 31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860. Kranj. Moše Pijadeja 1 — Tekoči racu p • knmerciala. propaganda, računovodstvo 28 463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno promet odgovorni urednik 21-835. tehnični uredniknarocnlna 300,- din. nega davka po pristojnem mnen,u 421-1 72 - Polletna--_____- križancev iz vseh gorenjskih Ob 9.30 je na programu stroki ocenjevanje plemenskih koc. f 12. uri pa bo razglasitev rezisaft in podelitev priznanj in nagi* 5 družnice za najlepše konje. Van**! bodo obiskovalci najbolj pni v svoj račun popoldne, ki bo ot 4 slavnostni sprevod vseh nastopil čih konj in vpreg. Višek priredir*{ bo vsekakor ob 14. uri, ko beče* sporedu kmečke dirke z vozovi. =4 kmečke galopske dirke, diite ? zapravljivčki in nazadnje še vanje kmečkih konj v moči vtekt Pripravljalni odbor Kmečkega * iz Radovljice je poskrbel za. oa> šča in stojnice z jedačo in pt^ Pričakujejo velik obisk, saj se c# res enkratno zanimiva priredite* S C Preizkus pripravljenosti Bohinjska Bistrica - nedeljo, 19. septembra, obfi^ štab za CZ Radovlnca organ« vaje gasilskih oddelkov zaščite. Tekmovanje bo ni« Bometnem igrišču v Boha.* Bistrici s pričetkom ob > Zaključek in podelitev prao* I oa bo predvidoma ob 13. v Sodeluje 56 ekip iz skupnosti m TOZD-ov. > ekipam bodo podeljenii pokali. Poknvitelji so a Radovljica, izvršni svet f Radovljica, skupščina občine £ ar -s; ^ M samozaščaito. _JM \—-------m ■ PETEK, 17. SEPTEMBRA 1982 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE .3. STRAN O Gorenjska pred kongresom sindikata Preusmeritev kot celovit proces rfi* Predkongresna razprava o možnostih preusmeritve proizvodnje v BFT v zaostrenih pogojih gospodarjenja se je dotaknila naložbe v obrat za predelavo steklenih vlaken, naložbe v posodobitev proizvodnje klasičnega tekstila, izvozne naravnanosti ter spreminjanja starih pojmovanj o tekstilni industriji Tržič — Predkongresne razprave za 10. kongres zveze sindikatov Slovenije so v tržiški občini zelo živahne in vsebinske. Z javno tribuno o možnostih preusmeritve v zaostrenih pogojih gospodarjenja so se ob vrsti drugih aktivnosti v predkongresne razprave vključili tudi v konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici. Delavci BPT se lotevajo preusmeritve v štirih bistvenih elementih: naložba v obrat za predelavo steklenih in drugih specialnih vlaken, naložbe v posodobitev proizvodnje klasičnega tekstila, dosledna izvozna naravnanost ter spreminjanje starih pojmovanj o tekstilni industriji. Proizvodnja v obratu za predelavo steklenih vlaken daje delavcem BPT velike perspektive na področju izvoza, povečanja dohodka, boljšega po- ložaju zaposlenih in sploh nadaljnjega razvoja tovarne. Načrtujejo, da bodo kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja, ki nekoliko upočasnju-je uresničitev naložbe, že konec 1983. leta poskusno izdelali prve kvadratne metre tkanin iz steklenih vlaken. Za napeljavo plinovoda, ki ga naložba zahteva, so delavci temeljne organizacije Tkalnica, v okviru katere bo obrat, namenili del denarja kot kredit za gradnjo kraka plinovoda. Ob obetavnem programu predelave tekstilnega stekla se 1200-članski kolektiv BPT zaveda, da bo klasični tekstil še dolgo okostje proizvodnje ter ustvarjanja dohodka. Zato se pripravljajo na nakup 52 novih visoko-produktivnih pnevmatskih tkalskih strojev. V predkongresni razpravi so izpostavili tudi druge oblike posodobitve proizvodnje klasičnega teksti- la, predvsem programe, s katerimi bodo v koristne izdelke predelali vsak meter tkanin ter vanje vgradili več živega dela in znanja. Tretji element preusmeritve, ki so ga poudarili v BPT Tržič, je izvoz. Letos bo presegel tri milijone dolarjev, ob vrednostni rasti pa se izboljšuje tudi sestava izvoznih pošiljk. Namesto surovih tkanin namenjajo izvozu vse več beljenega in barvane-ga blaga ter konfekcije, čeprav je cena zanje na zasičenem tekstilnem trgu zahodnih držav nižja. A če bi v svojih izvoznih prizadevanjih gledali zgolj skozi prizmo dohodka, so poudarili na sindikalni razpravi, bi v dveh temeljnih organizacijah skoraj ostali brez dela, pa tudi lastnega znanja ne bi znali oplemenititi. Z načrtovano naložbo v predelavo tekstilnega stekla se v BPT srečujejo s staro miselnostjo o tekstilni industriji. Zlasti mladim delavcem bodo morali pokazati, da je tudi tekstilna industrija lahko perspektivna panoga, ki zna odrezati debel kos kruha. i. Velika planina poslej pod družbenim nadzorom Šamniftki izvršni svet predlaga začasni ukrep družbenega Varstva za Integralovo temeljno organizacijo Gostinstvo in ličnice Kamnik, kamor spada tudi celotni rekreacijski kompleks Velika planina - Poleg večletne velikanske izgube tudi nevzdržna delovna klima . Kamnik — Temeljna organizaci-Gostinstvo in žičnice Kamnik v Ustavi delovne organizacije Golftu-SOZD Integral, že lep čas rOsluje z izgubo. Lani je beležila MOO.943 dinarjev primanjkljaja, le-j^fejih prvih šest mesecev pa ustvarja za 4.209.687 dinarjev izgube, pretekla leta so izgube pokrivale j^uge Integralove organizacije zdru-J^nega dela, kamniško združeno ^lo in občinski sklad skupnih F^erv. Ker tako ni šlo več naprej, so JJni izdelali sanacijski program, ki ^ ga podkrepili s samoupravnim ^orazumom, vendar ga niso uresniči- lako temeljna organizacija še nima nikakršnih sredstev za J^cijo združenega dela, doseda-senatorjev pa ne gre več obre-gien^evati. Nato so pnčakovali, da jjr^ Gostinstvo in žičnice rešil enoten r^ogram razvoja, ki naj bi ga družno ^delali Integral, njegova delovna K^ganizacija Golfturist, kritična temeljna organizacija in samoupravna JJJteresna skupnost Velika planina, fer tudi ta poskus ni uspel, je r^mniški izvršni svet posegel po ^rajnem ukrepu, začasnem družbe-^m varstvu. Razlog, zaradi katerega so se v C^mniku odločili za družbeno varavo, ne gre zgolj na račun gigantske temveč tudi na obilico stran-težav, ki jih temeljna organizama sama ni uspela rešiti. Močno se ^ namreč poslabšal odnos do dela, seveda vpliva tudi na samoupravljanje. To je močno okrnelo, *£&ciplinska komisija nemočna, moč-•cD je upahnelo tudi zanimanje ^lavcev za položaj temeljne organi-n^cije. Večletne izgube in neoprede-fcj^p položaj temeljne organizacije, ^dvsem zaradi neizdelanega fi- nanciranja žičniškega sistema, so pripeljale tudi do visoke fluktuacije delovne sile. Na neodgovoren odnos do dela kaže tudi precejšnja letošnja izguba. Medtem ko je moč v izgubi, ki sta jo izkazali delovni enoti gostinstvo in žičnice Velika planina, je iskati tudi objektivne vzroke (letos je bila sezona zaradi sanacijskih del na žični- škem sistemu krajša kot sicer), pa je izguba v poslovni enoti Malograj-ski dvor izključno subjektivne narave. Ker je temeljna organizacija povsem nesposobna izpolnjevati družbene obveznosti, ker s svojim poslovanjem ni več sposobna zagotavljati materialne in socialne varnosti delavcem in ker so nastale škodljive motnje v samoupravnem organizmu temeljne organizacije, so se v Kamniku zedimli, "da se zatečejo k družbenemu varstvu. O tem bodo delegati razpravljali še na septembrski skupščini. D. Z. Žlebir Preostane le spopad s težavami Ob razpravah o gospodarjenju v prve pol leta v kranjski občini ni občinska konferenca ZKS Kranj sprejela novih sklepov, pač pa je zavezala komuniste za izpolnjevanje že sprejetih Člani občinske konfe- Kranj renče ZKS Kranj so v sredo drugič letos razpravljali o gospodarskih rezultatih v tem letu v kranjski občini in pri tem naglasili, da so sicer primerjave s prvim polletjem lani kar ugodne. Vendar pa za kakšno pretirano zadovoljstvo ni nobenih vzrokov — celo nasprotno, zamisliti bi se bilo treba nad vsemi podatki, ki se razlikujejo od sprejetih z resolucijo. To pa sta predvsem splošna in skupna poraba, ob tem pa prihaja tudi do kršitev družbenega dogovora o razporejanju dohodka. Gospodarske težave v kranjski občini v prvem polletju še niso bile zelo očitne, vendar pa bi se kazalo več kot zamisliti nad začetim upadanjem sredstev za akumulacijo in reprodukcijo v primerjavi z lani. Na te in podobne težave so še posebej opozorili predstavniki večjih delovnih organizacij, ki so tudi med največjimi kranjskimi izvozniki. Francoski gost v Iskri - Pred dnevi se je na študijskem obisku v hkrini Telematiki mudil Bernard Lesauvage, svetovalec v medministr-nki službi francoske vlade za vprašanja turizma, ureditve prostora in' prostega časa. Zanimal se je zlasti za samoupravljanje. S številnimi vprašanji je skušal prodreti v našo prakso samoupravnih odnosov, delovanje družbenopolitičnega sistema in proizvodnega dela. To zanimanje in dobro poznavanje našega sistema zanj ni prav nič nena-vadno saj je Lesauvage član združene socialistične stranke Francije, §j *e v tej deželi največ ukvarja z vprašanji samoupravljanja. - Foto: Kazimir Mohar Vendar pa v sedanjem času, ko so nekatere delovne organizacije v težavnem položaju, nikakor ni umestno razpravljati o težavah le pri sosedu ali na splošno. Predvsem v osnovnih organizacijah nikakor ne bi smeli pristajati na nekritične analize še posebno v delovnih organizacijah, kjer so kršili družbeni dogovor o razporejanju dohodka, ali pa so v prvem polletju prigospodarili izgubo. Konferenca je morala ugotoviti, da komunisti v teh delovnih organizacijah niso opravili svojega dela, saj v večini osnovnih organizacij ta problematika niti ni bila na dnevnem redu. Zato so bile več kot upravičene ostre besede Staneta Pir-nata, sekretarja komiteja občinske konference ZK, da se komunisti sami neodgovorno obnašajo do sklepov, ki so jih glede gospodarjenja sprejeli na konferenci po prvem četrtletju fetos in tudi do akcijskih programov sprejetih junija. Zato konferenca tudi ni sprejela kakih novih sklepov, saj bi to bilo le ponavljanje že sprejetih, pač pa je zavezala komuniste v 246 osnovnih organizacijah, da v svojem okolju najdejo načine stabilizacijskega obnašanja. Čakanje na to, da bo zadeve uredil kdo drug, je pristajanje na neodgovornost, ki jo imamo na jeziku vsakokrat, ko kritiziramo druge, je pristajanje na neaktivnost, ko naj bi naše zadeve urejal kdo drug, je pristajanje na oportunizem. Tako radi pokažemo s prstom na vse, ki ne spoštujejo samoupravnih dogovorov, zakonov, tudi zakona o združenem delu, v lastni hiši pa ne postavljamo vprašanj pred lastno izpolnjevanje sklepov in dogovorov, resolucij. Med razpravljalci na kranjski občinski konferenci ZK, je bila tudi Milica Ozbič, članica CK ZKS, ki je naglasila, da tako kot v kranjski občini razmišljajo o težavah gospodarstva tudi drugod. Vendar pa se je treba s težavami spopasti predvsem znotraj vsake delovne organizacije in si prizadevati za večje gospodar-' ske učinke, pri tem pa spoštovati dogovore. Kaj drugega kot spopad s težavami nam v teh razmerah niti ne preostane. Pri tem pa imajo pomembno nalogo tudi komunisti, za katere bi moral še posebej biti, kot je rekel predsednik občinske konference Jaka Vehovec, vsak zven malodušja v njihovih sredinah poziv na akcijo. L. M. NAŠ SOGOVORNIK Delegat na 10. kongresu zveze sindikatov Slovenije Sindikat premalo učinkovit Radovljica — »Kot delegat na kongresu slovenskih sindikatov bi rad rekel, da smo v sindikatu v določenem pogledu premalo učinkoviti, ne znamo izpeljati stvari, za katere smo se dogovorili, ne uresničujemo dogovorjenega, zato izgubljamo zaupanje med delavci in doživljamo kritiko,« je pogovor pred 10. kongresom zveze sindikatov Slovenije strnil Jože Huzjan, eden izmed desetih delegatov iz radovljiške občine. Zastopal bo kovinsko industrijo radovljiške občine. Jože Huzjan delo sindikata dodobra pozna, saj je štiri leta poklicno delal v sindikatu. Vendar se je kot eden redkih vrnil nazaj v neposredno proizvodnjo in danes v leški Verigi dela kot skupinovodja v verižni kovačnici. Kaj so pokazale javne razprave pred kongresom? »V javne razprave smo šli s predpostavko, da kongresne dokumente obravnavamo res vsebinsko, ne površno kot včasih. Dogovorili smo se, da jih bodo vodili člani občinskega sindikalnega sveta in delegati za kongres, vendar je zaradi poletnih dopustov delo slonelo na treh, štirih ljudeh. V razprave smo vključili vsa področja sindikalnega dela, vse bistvene elemente. Pokazale so, da delavci nimajo zaupanja v našo sindikalno organizacijo, povedali so, da sprejemamo lepe dokumente, vendar jih često ne uresničujemo, četudi bi jih preko našega samoupravnega sistema lahko. Delavci so nezadovoljni z sedanjimi gospodarskimi razmerami, sprašujejo, kako smo lahko kot socialistična samoupravna družba prišli v takšne težave. Ne morejo razumeti, kako naj delavec, ki ima na mesec 8.000 dinarjev osebnega dohodka, še zategne pas. Posebej če mu to govore ljudje, ki mu tega ne pokažejo z zgledom.« Član republiškega odbora sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin SR Slovenije ste, kaj sodite o panožnih sindikatih kot obliki dela sindikata? »Panožni sindikati so dobra oblika dela sindikata na posameznih področjih dela. V Sloveniji jih imamo veliko, drugod v Jugoslaviji ta oblika dela ni tako razvejana. V radovljiški občini snujemo sindikalni odbor predelovalcev kovin, eno mandatno dobo naj bi imel najprej sedež v Verigi. Zaživel bo seveda v okviru občinskega sindikalnega sveta. Okoli 4 tisoč delavcev kovinsko predelovalne industrije radovljiške občine ima prav gotovo sorodne probleme. Skupaj bomo lahko reševali vprašanja delitve po delu, ob zaključnih računih obravnavali sorodne težave našega dela in podobno. Lažje bomo lahko prirejali delovna tekmovanja, saj smo letos imeli prvo delovno tekmovanje kovinarjev naše občine. Tudi v pripravah na kongres smo spregovorili o tej obliki sindikalnega dela, na našem odboru obravnavali kongresne dokumente. Dosti je bilo pripomb na resolucijo, tudi glede usklajenosti statuta slovenskega in jugoslovanskega sindikata. Posvet smo imeli tudi na ravni Gorenjske, v okviru Slovenskih železarn bomo spregovorili o medsebojni povezanosti.« Boste na kongresu spregovorili tudi o sindikalni članarini? »V predkongresnih razpravah so delavci načeli tudi to vprašanje. Zdaj osnovne organizacije sindikata dobivajo 40 odstotni delež sindikalne članarine, ostali del se steka k občinskemu sindikalnemu svetu in naprej do republike in federacije. Menimo, da bi morali sprejeti razmerje ena proti ena, da bi torej osnovni organizaciji ostalo polovico denarja. V vse bolj zaostrenih gospodarskih razmerah morajo osnovne organizacije reševati vse več socialnih problemov, na drugi strani pa usihajo dotacije delovnih organizacij.« M.Volčjak Pred kongresom slovenskih sindikatov Gorenjski prispevek Pred zasedanjem republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije so se sestali člani gorenjskega medobčinskega sindikalnega sveta — Ob sklepu predkongresnih razprav njihova temeljita analiza Priprave gorenjskih sindikatov na kongres trajajo že vse leto, pospešeno pa so sindikalne organizacije poprijele za delo po dopustih. Zaradi drugih važnih opravkov, ki jih imajo sindikati v polletju, so razprave nekoliko zamudile. V združenem delu so namreč obravnavali poletne poslovne rezultate, posebej pa kršitelje družbenega dogovora o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Beseda ie bila tudi o zmanjševanju vseh vrst porabe. Sindikat se ni zadovoljil zgolj s 3111 formalno razpravo o dokumentih. Na Jesenicah so razpravljali tudi v klubu samoupravljalcev in v Radovljici ter Škofii Loki poleg sindikata tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Po drugi plati pa naj bi pobuda za razprave prišla od delavcev, ki bi oblikovali stališča specifičnih okolij, iz katerih izhajajo. Iz razprav, ki so bile na Gorenjskem in bodo še po 15. septembru, zadnjem roku za pripombe, je videti, kaj tišči gorenjskega delavca. V razpravah so opozarjali na dohodkovno in cenovno politiko, na enotno dohodkovno ureditev jugoslovanskega trga, najbolj pa na odgovornost do praktičnega uveljavljanja sprejetih političnih sklepov. Tuai tematske razprave so pokazale, na podobne probleme. V Kranju so razpravljali o povezovanju sindikata v krajevni skupnosti, vključevanju delavcev v mednarodno delitev dela, delovanju članov ZK v sindikatu, v Škofji Loki so razčlenjevali svobodno menjavo dela med temeljno organizacijo in delovno skupnostjo skupnih služb, razmišljali o samoupravnem sporazumevanju v reprodukcijskih verigah, Jeseničani so govorili o stanovanjski poli- tiKi, splošni porabi, in delitvi, po delu, v Tržiču o samoupravni delavski kontroli in v Radovljici o delegatskem sistemu. Vrsta tem se je zvrstila tudi na razpravah, ki so jih v gorenjskih občinah pripravili republiški odbori sindikatov dejavnosti. V vseh razpravah so delavci razmišljali tudi o tem, kaj jim bo prinesel 10. kongres Zveze sindikatov. Od njega pričakujejo, da bo odločno premagal dosedanjo prakso kopičenja sklepov, stališč in aktov. V razpravah so se namreč zavzeli za večjo konkretnost in bolj obvezujoče sklepe. Tako namreč kongres ne bo pomenil zaključka sindikalnih prizadevanj, temveč njihov vrh ali šele začetek. j) £ Zlebir Zasedanje sindikalnega vodstva Radovljica — Na dvodnevni seji se je v sredo in četrtek v Radovljici sestal republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. V sredo so obravnavali polletne gospodarske rezultate, spregovorili pa so tudi o stališčih in usmeritvah Zveze sindikatov k osnutkom sprememb in dopolnitev družbenega plana Slovenije. Četrtkovo zasedanje pa je bilo namenjeno razpravam o 10. kongresu zveze sindikatov Slovenije. Sekretar republiškega sveta ZSS Zdravko Krvina je najprej prikazal, kako potekajo priprave na kongres, nato pa so člani sindikata razčlenili kongresno gradivo. Posvetovali so se tudi o novem članstvu republiškega sveta in drugih organov in obravnavali kandidatno listo za člane sveta zveze sindikatov Jugoslavije. D. Ž. O LAS 4. STRAN GOSPODARSTVO PETEK, 17. SEPTEMBRA 1 * Premalo lesa iz zasebnih gozdov Kmetje kooperanti Gozdnega gospodarstva Bled do konca avgusta oddali 32 tisoč kubičnih metrov lesa, s čimer so 52 odstotno uresničili letošnji načrt - Računajo, da bo do konca septembra odkazan ves les za sečnjo, saj so ga doslej odkazali le 70 odstotno - Težave s kamioni Bled - Na seji centralnega sveta Temeljne organizacije kooperantov Gozdnega gospodarstva Bled so spregovorili o uresničevanju letošnjega načrta odkazila, sečnje in oddaje lesa, o vzrokih, zakaj iz zasebnih gozdov letos prihaja manj lesa kot lani. Kmetje kooperanti so do konca avgusta oddali 32 tisoč kubičnih metrov lesa iglavcev, s čimer so v osmih mesecih letošnji načrt le 52 odstotno uresničili. Primerjava z istim razdobjem lani pokaže, da je letos oddaja za 2.200 kubičnih metrov manjša. Pri tem je treba vedeti, da so letos začeli brez prehodnin zalog, ki so jih leto nazaj čez zimo imeli. Letošnji načrt bo torej težje uresničiti, posebej če bo zima zgodnja. Za spravilo lesa iz višje ležečih gozdov imajo praktično na razpolago le še september in oktober. Da bodo načrt oddaje leta uresničili 90-odstotno, kar ocenjujejo, da bo letos dober uspeh, bodo morali v prihodnjih mesecih v povprečju oddati okoli 6 tisoč kubičnih mčtrov lesa. Vzrokov manjše oddaje lesa je več. Med njimi je tudi do 20. avgusta le 70-odstotno odkazan les za sečnjo. Odstotki so po posameznih področjih različni, v Bohinju 60, na Pokljuki 86, na Jesenicah 62 in v Radovljici 77. Z odkazovanjem torej kasnijo, saj bi morali praktično ves les za sečnjo odkazati tja do konca maja. Pri Gozdnem gospodarstvu Bled zdaj računajo, da bodo ves les odkazali do konca septembra, oktobra in novembra pa bodo les odkazovali že za prihodnje leto. Med razlogi, da ves les letos še ni bil odkazan, je tudi slaba odprtost zasebnih gozdov, saj ponekod ni cest, da bi les lahko spravili v dolino. Na ta probleiji že vrsto let opozarjajo, vendar je denarja za gradnjo gozdnih cest premalo. Nekateri kmetje tudi nočejo sekati, drugi zaradi ostarelosti ne morejo. Zato bodo po posameznih enotah Temeljne organizacije kooperantov izdelali poročila, iz katerih bo razvidno, koliko kubičnih metrov lesa iz zasebnih gozdov ne pride zaradi teh razlogov. Med razlogi letošnje manjše oddaje lesa je tudi prevoz. Gozdno Podražitev ni rešitev KamniSko komunalno podjetje se to polletje prvikrat spopada s primanjkljajem - Da bi se izkopali iz zagate, predlagajo podražitev uslug in storitev ali drugačne določbe glede amortizacije - Izvršni svet jih odvrača od podražitve in predlaga razumnejše koriščenje notranjih rezerv Kamnik - Lanskim izgubarjem kilometrov vodovodne napeljave in gospdarstvo Bled ima 18 kamionov, polovico jih usmerja h kmetom. Vendar imajo veliko težav z okvarami kamionov in v povprečju jih kar pet stoji. Tako ponekod les čaka ob cesti, na Plavškem rovtu, v Lipniški dolini, kjer so rampe polne... so naštevali kmetje. Gozdno gospodarstvo bo zato zdaj več kamionov usmerilo za odvoz lesa kmetov kooperantov. Problem, ki bi ga morali reševati na ravni sestavljene organizacije, pa je cena lesa. Tako kmetje na območju kranjskega gozdnega gospodarstva za kubični meter oddanega lesa dobe več kot kmetje na območju blejskega. Lani so dosegli višjo ceno, letošnja dvanajstodstotna podražitev je razliko še malce povečala. M. Volčjak se je v letošnjem prvem polletju v občini Kamnik pridružilo še Komunalno podjetje. Ob polletnem obračunu je izkazalo za 3.426.069 dinarjev izgube. Kot vzrok za negospodarno poslovanje je navedlo cene komunalnih storitev, ki že peto leto niso presegle resolucijskih okvirov. Za komunalna podjetja v drugih občinah je namreč značilno, da so reso-lucijska določila prekoračevala tudi do 30 odstotkov. V primerjavi s kamniškimi komunalci tako na primer ljubljanski in domžalski prednjačilo pri vodarini za 73 odstotkov, kanalščini 84 odstotkov in odvozu smeti za 123 odstotkov. Cene pa niso edini krivec izgube, temveč je tudi strogi zakon o amortizaciji. Kamniški komunalci imajo med svojimi osnovnimi sredstvi le 70 DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ sprejema prijave v tečaj tujih jezikov za otroke in sicer: V TEČAJ NEMŠKEGA JEZIKA: za predšolske otroke od 5 do 7 let za šoloobvezne otroke od 7 do 15 let V TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA: za šoloobvezne otroke od 7 do 15 let Tečaji trajajo 60 izobraževalnih ur in sicer enkrat ali dvakrat na teden po dve šolski uri. . Pouk bo v prostorih Delavske univerze Tomo Brejc Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, v dopoldanskem in popoldanskem času. In sprejema pri j đve V TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za odrasle Prijave sprejemamo vsak dan, razen sobote od 7. do 16. ure osebno ali po telefonu na St. 27-481 in sicer do 30. septembra 1982. NA DELOVNEM MESTU Tudi mrtvi rabijo skrb Kranj — Kadar na cesti srečamo črn pogrebni avto, nas nehote zmrazi. Spomnimo se izgube eneea od svojih najdražjih ali pomislimo, da bo nekoč prevažal tudi nas, to pa ie boleč občutek. Zato tudi na delavce iz pogrebne službe, čeprav tega ne zaslužijo, gledamo vse prej kot prijazno. Neradi sprašujemo, kaj delajo, kakšne težave imajo. V pogrebni službi, delovni enoti Komunalnega obrtnega in gradbenega podjetja iz Kranja, jih imamo celo vrsto. razpisujemo dve prosti mesti. Naš poklic je nepriljubljen, tudi osebni dohodki niso taki, da bi posebno privlačevali. Zato praktično delamo vsi vse. Upravljamo pokopališče v Kranju in Bitnju, na Kokrici kopljemo jame, občasno delamo tudi v Tenetišah in Goričah. Med naša opravila sodijo prevozi umrlih, izkopi jam, pogrebni ceremoniali, urejanje pokopališč in vežic, če jih le na grobo orišem. Trudimo se, da bi od strank prevzeli čim več bremena. Dogovarjamo se za prevoze pogrebcev z avtobusnim podjetjem, z godbeniki, pevci, z družbenopolitičnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi, nabavljamo in prodajamo marmorni pesek, izdajamo dovoljenja za postavitev spomenikov in podobno. S pokopališkim prostorom trenutno še nimamo težav.« Milan Bolka, vodja delovne enote, je takole povedal: »Premalo nas je, samo osem. Zdaj Rezka Nagode je edina pisarniška »moč«: »V pogrebni službi delam dobrih deset let. Težko bi točno opredelila svoje 25 kilometrov kanalizacije. Amortizacija od teh dveh osnovnih sredstev se je od lani povečala za 111 odstotkov, kar za 90-članski kolektiv pomeni celih 5 odstotkov celotnega prihodka. Pred časom je komunalno podjetje najelo kredit za vzdrževanje kanala »S« Titan, pogodba o povračilu kredita pa ni bila realizirana, kar je šlo na breme podjetja in je tudi vplivalo na izgubo. Nenazadnje so tudi splošni gospodarski tokovi prispevali k motnjam v poslovanju, saj je bila nabava raznih rezervnih delov in ' materialov za nemoteno proizvodnjo otežkočena, vezana na dolge roke in podražitve. Na kamniškem izvršnem svetu so predstavniki Komunalnega podjetja predlagali povečanje cen storitev vsaj do pokrivanja enostavne reprodukcije, kar naj bi po njihovem pri vodarini pomenilo 25 odstotkov, kanalščini 26. snagi 44 in pogrebnih storitvah 30 odstotkov. Izvršni svet kljub prepričljivim argumentom ni soglašal s tako sanacijo, saj je v nasprotju z družbeno usmeritvijo. Pač pa so se člani izvršnega sveta strinjali, naj bi sfeptembra podpisali zakasnelo pogodbo glede kredita pri vzdrževanju kanala »S« pri Titanu, prav tako so podprli stališče komu-nalcev o zakonu o amortizaciji. Sanacijski program pa naj komunalci namesto z razglašeno muziko o povišanju cen raje opremijo z besedami o obsegu, kvaliteti storitev in izkoriščanju notranjih rezerv. Resda je komunalna dejavnost, kar zadeva vlačenje iz težav s pomočjo stranskih dejavnosti, nekoliko specifična, vendar bi nekatere dodatne programe lahko izpeljali tako, da se ob letu ne bi znova pojavila poslovna škoda. D. Z. Žlebir naloge. Ker nas je malo in sem v glavnem sama v pisarni, moram iti z vsem na tekočem, na vsa vprašanja strank moram znati odgovoriti. Sicer pa imam največ opraviti s priglasitvami, s plačili in obračuni. Z delom sem zado: voljna, posebno odkar smo uvedli popoldansko službo in delam samo dopoldne.« Rudi Medved je šofer in grobar: »Vozim pokojnike, jih preoblačim, brijem, umivam, kopljem jame, čistim poti na poko- Eališču, odvažam material z gro-ov. V pogrebni službi delam peto leto. Je bolj naporno kot prej v tovarni, vendar sem se navadil. Delam v dveh izmenah, razen tega pa ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih, kadar pride vrsta name, še dežuram doma pri telefonu. Najhuje od vsega je kopati jame pozimi, ko je zemlja zmrznjena in ureiati umrle v prometnih nesrečah. To res ni prijetno.« H. Jelovčan % C S c t ž. t V Is t X Organizirana setev, dober odkup V Sloveniji smo skoraj v celoti izpolnili plan odkupt pšenice - Dobro tam, kjer *o ®Uepak * Prihodnje leto pšenica na novih 20.000 ha - Letos je trefe* pobrati vse sadje k Ocena letošnjega odkupa pšenice v Sloveniji je enotna: dpeljali ? mline komaj 4 tisoč ton pšenice letos pa kar 22 ** ton. Seveda rezultati niso v vseh zadrugah enako dobr,. Ta» kW L zadruge svoje obveznosti utrdile s pogodbami skmet^ katerih so bile točno določene obveznosti m pravice obeh po* pisnikov, je bilo posejanega in pospravljenega toliko So predvidevali. So pa še zadruge, kjer so enostav> pričakovali, da zadostuje že splošna akcija pa bo pšenica f*- 8ejaZato je rezultate odkupa treba analizirati v vsaki zadmi* organizaciji, kajti le tako je moč dobro pripraviti jesen* setev. Ker so obveznosti za prihodnje leto še ve^e je tore, f* trebna še večja zavzetost in načrtnost dela tudi tam, kjer * sedaj niso naredili vsega, kar bi morali Priprave na leto** setev so se namreč že začele in 20. septembra naj bi bil podp* samoupravni sporazum o naročeni P^delavi pšenice na 2$.*» hekter?h. Za strokovne službe v zadružnih organizacijah i pomeni, da je treba v naročeno proizvodnjo letos vključiu * 20.000 ha pšeničnih polj. Seveda je treba hkrati s pogodbami F skrbeti tudi za semena in gnojila kot tudi za regrese in prenu* ki naj zagotovijo pravočasno in kvalitetno setev. Vendar pa pri akciji za setev in žetev nikakor ne gre k pšenico. Prav tako organizirano že poteka setev in odkup f korne pese, enako bo treba poskrbeti za koruzo in krompir« podobno tudi za druge poljščine m vrtnine. Se posebno pa ** teh jesenskih dneh pomembno, da bo pospravljeno vse sad^l je letos obilo obrodilo. V spravilo sadja naj bi se po vsej Slo«* ni j i in tudi na Gorenjskem vključile šole, ki naj bi poskrbel«! bodo jabolka obrana tudi v tistih sadovnjakih, ki rodijo vsstf sedem let. L. Bogataj V drugem polletju težje ]] kot v prvem ^ Škofjeloško gospodarstvo je prvo polletje poslovilo ugodno zaključilo - Gospodarski ukrepi za zagota likvidnosti države in drugi imajo vpliv na sedanje pos nje in je pričakovati manj ugodne zaključne račune - : diti vse, da se ohrani sedanja raven proizvodnje i i i Škofja Loka - Škofjeloško gospodarstvo je v prvem polletju doseglo 14,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je za tretjino več kot lani v enakem času, porabljena sredstva so predstavljala 77 odstotkov celotnega prihodka, kar ie za 2 odstotka več kot lani in posledica je manjša rast dohodka. Ta seje v primerjani z enakim lanskim obdobjem povečal za 21 odstotkov in je znašal 3,3 milijarde dinarjev. Obseg proizvodnje se je povečal le za 0,4 odstotka, izvoz pa je bil za 4,6 večji. V šestih mesecih so škofjeloški izvozniki prodali na tuje za 36,9 milijona dolarjev blaga in storitev in dosegli le 44 odstotkov plana, ludi uvoz je bil pod planom, kar je zaradi uvoznih omejitev razumljivo. Izgubo so v prvem polletju pridelali le v Mesoizdelkih in sicer 7,2 milijona dinarjev. Sredstva za investicije so v prvem polletju dosegla 947 milijonov dinarjev, kar je 25,4 odstoka družbenega proizvoda. Iz teh številk je razvidno, da je prvo polletje škofjeloško gospodarstvo dokaj ugodno'poslovalo. Ustvarilo je dobro milijardo dinarjev za razširjeno reprodukcijo, kar ie za 14 odstotkov več kot lani. Vendar pa so ta sredstva zelo slabo angažirana. Angažiranost sredstev za investicije je bila v Sloveniji skoraj 40 odstotna, v Škofji Loki pa komaj 23 odstotna. Se večja razlika pa je ^angažiranosti sredstev za razširjeno reprodukcijo. V Sloveniji ie bilo porabljenih 69 odstotkov teh sredstev v Škofji Loki pa komaj 35. Le devet občin v Sloveniji sredstva še slabše porablja. Ob tem je pomembna ugotovitev, da je v primerjavi z drugimi gorenjskimi občinam! m republiko škofjeloško gospodarstvo zelo malo zadolženo, saj porablja komaj odstotka dolgoročnih kreditov v Slo ^Nasprotno temu pa imajo škofjeloške delovne organizacije zelo veli-ko' kratkoročnih kreditov in so na tem področju med najboljzadolže nimi. Letos so samo za obresti pn Opevale 5,7 odstotka čistega dohodka ali 210 milijonov dinarjev kar so velika sredstva, ki še zmanjšujejo re produktivno sposobnost gospodar- Stpaoudariti velja, da v Prvem polletju na gospodarjenje f? niso meh vpliva ukrepi za žagoUvijanje , likvidnosti države, zamrznitev cen in še nekateri drugi ukrepi. se avgusta in septembra že iVv in ie konec leta pričakovan ^ poslovne rezultate. Zato bo * potrebno povsod zaostriti cdf! nost za uresničevanje ključni ^ razvoja. Predvsem bo treba ohranit 1 sedanjo raven proizvodnje, s* bodo potrebni izredno veliki saj se s pomanjkanjem mat*11 za proizvodnjo srečujejo v teri delovni organizaciji. Prsv * nižje proizvodnje pada akurna* j v večjih delovnih organizacij tudi nekatere manjše se ne 'v* več pohvaliti z načrtovano prihodka in dohodka. Kljub vsem tem zaostreni j meram in težavam pa vse ka** večini kolektivov še vedno rač* da bo že nekako šlo ali pa. povsod na istem. Le tako jejjl razumeti brezbrižnost, da v . delovni organizaciji, razen v« j niso pripravili programa proti*" v zoženih gospodarskih rs Proizvodno in trgovsko podjetje za domačo in umo< , obrt EM ; \J 'BiLi VIA" 1 H Notranja in zunanja trgovina. Ljubljana, Mestni trg 24 Komisija za delovna razmera objavlja prosta dela in nalog« prodajalke - za poslovalnico v Tr*i*ii (nadomeManje delavke £ rodniftkem dopust« - sa fcen čas) ?°?ola za prodajalce, _ i leto delovnih izkušen • ' ■ mercialnih poslih Kandidati naj pošljejo prij««.* dokazila o izpolnjevanju ^ v roku 15 dni po objavi na ^ Proizvodno in trgovsko pcdjg za domačo in umetno obrtjJJ ^trania in zunanja tnp^ Ljublj®^®' Mestni trg 24. Kandidati bodo obvejć** f rezultatih objave v rok« Sd Od poteka roka » ^ ^manjeponudb.__^M ?HEK. 17. SEPTEMBRA 1982 KULTURA Iz leta v leto zahtevnejši program 5. STRAN ^ jeseniškem gledališču Tone Čufar bodo s Strniševim Samorogom odprli novo sezono — Jeseniško občinstvo, ki zadnia pridno obiskuje gledališče, si bo lahko ogledalo kar pet ^Omačih predstav ter seveda gostujoče — Gledališko dvorano Vstopoma prenavljajo »Smrt predsednika hišnega sveta«. Brešanovo besedilo, za katerega so se letos odločili je zahtevnejša, bleščeča, ostra, trpka komedija. Dogaja se po vojni, v provinci, kjer hočejo igrati Hamleta. Vzporedno med gledalci poteka podobna zgodba. Delo je istočasno satira na karierizem, politikantstvo, skratka igra za današnji čas. Februarja bodo postavili na oder komedijo Jeana Anuilha »Orkester«. Pred leti so jo z velikim uspehom igrali v ljubljanski Drami, imeli so kar stopetdeset ponovitev. Tako kot tedaj v ljubljanski Drami jo bo reži-ral Janez Vrhunc. Imenitno napisano delo se dogaja v zdravilišču, kjer za dobro razpoloženje bolnikov igra orkester, v katerem igra šest glasbenic in pianist. Med sladkobnimi komadi, ki jih igrajo, teče med njimi dialog, dialog med ljudmi, ki so se znašli na stranskem tiru življenja. Četrta predstava, ki so jo jeseniški gledališčniki uvrstili v program, na oder pa jo bodo postavili aprila prihodnje leto, je drama Antona Le-skovca »Kraljična Haris«. Dramo iz zgodnjega obdobja slovenskega ekspresionizma so na slovenskih odrih le enkrat za pokušnjo igrali, torej gre za obnovitev skoraj pozabljenega dela. Režirala jo bo Vesna Arharjeva, dramaturg predstave je Bojan Štih. Kot nadaljevanje načrtnega študija mladih igralcev so se odločili za prvenec Eugena Ionesca »Plešasta pevka«, igro absurda torej. Kot študijsko predstavo jo bodo pripravili pod režijskim vodstvom Mirana Kende, in jo januarja uvrstili v abonmajski spored. Abonenti jeseniškega gledališča si bodo v novi sezoni lahko ogledali še satirično monodramo ter po eno od štirih gostujočih predstav poklicnih gledališč ter eno od štirih gostovanj izbranih amaterskih skupin. Izven abonmaja pa bodo ob Novem letu pripravili lutkovno igrico. Utrip jeseniškega gledališča je zadnja leta vse krepkejšir^rogram je iz.leta v leto zahtevnejši, občinstvo vse bolj polni dvorano. Številke so zgovorne. V gledališki sezoni 78/79 so imeli 41 domačih predstav, ki si jih je ogledalo 5.643 gledalcev. V sezoni 79/80 se je število predstav povzpelo na 62, število gledalcev pa kar na 14.384. V sezoni 80/81 so imeli 73 predstav in 17.596 gledalcev in v minuli sezoni 83 predstav ter 18.520 gledalcev. Nemalo zaslug za to ima direktor Miran Kenda, ki je na Jesenice prišel pred tremi leti. Priznanje jeseniškemu gledališču bo gostovanje v Cankarjevem domu, kjer bodo uprizorili Cankarjevega »Jakoba Rudo«, kaže pa, da bo prišlo tudi do televizijske ekranizacije. Letos bodo obnovili še komedijo »Smrt predsednika hišnega sveta«, s katero bodo sodelovali na srečanju železarskih gledaliških skupin, ki bo letos na Jesenicah. »Klima v gledališču je dobra, da se delati,« preprosto pravi Miran Kenda. Vsekakor z veliko zagnanosti in entuziazma celotnega ansambla, saj je v pogledu denarja jeseniško gledališče kaj skromno. Letos so vsega skupaj, za redno dejavnost in gostovanja, prejeli 2,2 milijona dinarjev. Tudi obeti, da bi kmalu dobili novo gladališče, so zdaj takorekoč padli v vodo. Zamisel o novem kulturnem domu še nekaj časa ne bo uresničljiva. Zato staro gledališko dvorano postopoma prenavljajo. Popravili so stole, prihodnje leto bo na vrsti beljenje sten in stropa. M. Volčjak r Tomaž Železnik v Prešernovi hiši Vizija jutrišnjega dne na slikar j evih platnih Z dosedanjih likovnih predstavitev Tomaža Zeleznika v gorenjskem prostoru poznamo predvsem vrsto barvitih arhitekturnih krajin, ki jih je slikar spontano in vehementno prenesel na svoja oljna platna. Za trdno postavljeno kompozicijo čutimo utrip ustvarjalne moči m tudi krepko začrtani obrisi predmetov razodevajo napetost in razgibanost avtorjevega notranjega doživljanja. Ta neposrednost in ognjevitost, ki jo je v Zeleznikovih krajinah omejevala želja po bolj ali manj realističnem prikazu izbranega motiva je v figuralnem ciklu, s katerim se soočamo na razstavi v Kranju dobila drugačne razsežnosti. Že v krajini s pridržkom pojmovana realistična usmerjenost, je v razstavljenih kompozicijah prerasla v novo stilno kategorijo, ki se opira v prvi vrsti na slikarjev pogled na svet, s poudarkom na oblikovalčevi vsebinski angažiranosti Temu ekspresionističnemu načinu izražanja se podrejata slikarjeva kompozicija in barva, izdaja ga tudi širok in sproščen zamah čopiča. Svet, ki ga Tomaž Zeleznik slika v svojih figuralnih sestavinah je fnTihK ? Človekovega zdajšnjega bivanja, njegovih stisk, iskanj in zablod m malo obetajoča vizija jutrišnjega dne: delo, ki nas osrečuje ljubezen, ki je postala deljiva, veselje, ki se spreminja v demonsko ekstazo okolje, v katerem .izgubljamo voljo in moč. Čas. ki prihaja ie komaj še namenjen človeku, njegova perspektiva je neskončna praznina. Apokaliptični jezdeci z maskami zakritimi obrazi so znanilci negotove prihodnosti. Vrtimo se v krogu s svojimi bolečinami, strastmi in hotenji. Začetek je podoben koncu, konec začetku. Vsaka Zelezni-kova slika je izsek iz vrtljivega odra sodobne človeške komedije. Neustavljivo pantomimo 2eleznikoivih figur spremlja pestra govorica barv, ki so na videz ujete v mrežo telesnih obrisov, vendar njihova izraznost prerašča meje oblik in postaja izpovedna. Ekspresivna forma in barvni simbolizem sta bistveni stilni komponenti predstavljenega Zeleznikovega slikarstva. V trdni kompozicijski struktun, oprti na nsbo, ki druži razgibane figure v trdno celoto odmevajo oblikovalne zmogljivosti Tomaža Zeleznika kot arhitekta loda to je tudi največ, kar je življenjski poklic ponudil slikarju, čigar likovna izrazna moč se zrcali v ragibanosti slikarske scene in njenem poudarjenem koloritu. Eden od odvodov Zerleznikove likovne angažiranosti pelje k človeku m njegovemu mestu v družbi. Pojmuje ga kot celico pomembnega organizma, ki ga je mogoče interpretirati na sociološki in likovni način Človekova fizična pojavnost se sprevrača v abstraktno formo, njene psihične lastnosti prevzema barva. Železnikov figuralni ekspresionizem se tako spreminja v abstraktnega. Njegovo bodočo pot nam bodo mogla razknti šele kasnejša srečanja. Cene Avguštin Srečanje železarskih folklornih skupin Leška Veriga bo v soboto priredila na Bledu peto srečanje folklornih skupin Slovenskih železarn - Sodelovali bodo tudi folkloristi iz Železne Kaple m godba na pihala iz Gorij -Verigina folklorna skupina praznuje letos desetletnico delo- vanja Bled — V soboto, 18. septembra bo turistični utrip Bleda spet popestrila privlačna kulturna prireditev. Sindikalna organizacija tovarne Veriga iz Lesc bo priredila peto srečanje-folklornih skupin Slovenskih žele- ZaOb 16. uri bodo fokloristi in narodne noše, ki so od vsepovsod povabljene na Bled, krenili po blejskih ulicah. Ob 17.30 se bo začel osrednji nastop v Festivalni dvorani. Nastopilo bo pet železarskih folklornih skupin, gostje iz Železne Kaple in godba na pihala iz Gorij. Obiskovalci, ki bodo z vstopnico dobili v roke tudi priložnostni katalog s predstavitvijo vseh skupin, bodo videli pisan splet folklornih plesov. Folklorna skupina KUD Bratstvo z Raven na Koroškem se bo predstavila z bosansko-musliman-skim plesom iz okolice Travnika. Skupina je v zadnjem letu postavila štiri nove koreografije: bosansko-muslimanski ples, slavonski ples, baranjski ples in albansko šoto, kar vsekakor pomeni predstavitev kul- turne dediščine jugoslovanskih narodov in narodnosti slovenski javnosti. Folklorna skupina KUD Preži-hov Voranc z Raven na Koroškem se bo predstavila s streljerajo v pesmi in plesu. Skupina ima bogato preteklost, dela že petintrideset let, sodelovala je že na številnih domačih in tujih festivalih. Folklorna skupina Vabljene narodne noše Prireditelji petega srečnja železarskih folklornih skupin, ki bo v soboto na Bledu, vabijo vse narodne noše, da se udeležijo povorke po blejskih ulicah, ki se bo začela ob 16. uri. Kot zahvalo za sodelovanje bodo imeli prosti vstop v Festivalno dvorano, kjer so osrednji nastop, prejeli pa bodo spominsko značko. Folklorna skupina tovarne Verige iz Lesc je gostitelj letošnjega petega srečanja železarskih folklornih skupin. Letos praznuje desetletnico delovanja in za sabo ima že okoli štiristo nastopov. Železarne Štore, ki je bila ustanovljena pred dobrim letom, se bo predstavila s plesi točak, pojšter-tanc, trikot in cvajšrit. Folklorna skupina Društva upokojencev Javor-nik-Koroška Bela bo nastopila s spletom gorenjskih plesov. Skupina deluje četrto leto, pleše gorenjsko-bohinjske plese. Folklorna skupina KPD Veriga iz Lesc bo plesala gorenjske in Petkovi plesni večeri istrske plese, slednje so naštudi-rali zadnje leto. Gostje, folklorna skupina SPD Zarja iz Železne Kaple z avstrijske Koroške pa se bo predstavila z venčkom koroških narodnih plesov, s pancirvalčkom in ko-tulsko polko. V povorki pa bodo sodelovali še domačini, folklorna skupina iz Ribnegapri Bledu. Folloriste iz Železne Kaple in iz leške Verige veže dolgoletno prijateljstvo, vse od leta 1972, ko je bila v Verigi osnovana folklorna skupina. Letos torej praznuje desetletnico de- ^vttrievi dnevi v Poljanah - V spomin na rojaka, pisatelja Tavčarja so poljanski kulturni delavci že drugič pripravili Tav-dneve Mmulo nedeljo so v prostorih osnovne šole odprli iffovo ilustracij Visoške kronike slikarja Janeza Vidica, ki si jo ogledate do 29. septembra. Domačinom se obetata še dve kul-^ prireditvi ob koncu tega tedna. Posebej privlačen bo nastop Anice Berćičeve z monodramo Sarevčeva sliva, ki jo je režiral t£drtj Subic V soboto ob 20. uri si jo boste lahko ogledali v avten- okolju, na prostem pred Šarovčevo hišo v Hotovlji. V nedeljo, 4 ^tembra,pa bo v Poljanah gostoval Loški oder s tragedijo Ivana . »Ivan Grohar*. Kranj — Plesni učitelj Janez Bori-šek, ki v Kranju vodi večino plesnih tečajev, si je v sodelovanju z upravo delavskega doma zamislil prijetno novost: petkove plesne večere v veliki dvorani doma. Otvoritveni bo že nocoj. Nanj je Janez Borišek posebej povabil vse, ki so lani obiskovali plesne tečaje pod njegovim vodstvom, seveda pa so zaželeni tudi drugi obiskovalci, saj ima prireditev odprt značaj. Petkovi plesni večeri, na katerih se bo vrtela glasba s kaset in plošč, bodo vsekakor razveselili predvsem tiste občane, ki bi radi pokazali in obnovili svoje plesno znanje, za kar imajo zdaj zaradi redkih kvalitetnih priložnosti oziroma skopega družabnega življenja v Kranju malo možnosti. Na vrsto bodo namreč prišle vse plesne zvrsti,, od klasičnih do najnovejših »akrobatskih« umetnij. Za popestritev petkovih plesnih večerov Janez Borišek pripravlja ob- časna tekmovanja v plesu, družabne igre in nastope oziroma prikaze dela v plesnih tečajih. Hkrati s petkovimi plesnimi večeri pa se začenja tudi nova sezona tečajev. Začetni za starejše in zakonce je bil prvič v sredo, začetni za mladino včeraj, nadaljevalni tečaj za mlade in starejše se začenja jutri, v soboto, ob 18. uri, tečaj rock'n'rolla in disco plesov pa prav tako jutri, in sicer ob 17. uri. Prijave za vse tečaje, ki bodo enkrat v tednu v veliki dvorani delavskega doma v Kranju, Janez Borišek, član združenja plesnih učiteljev Slovenije, še sprejema. Razmišlja tudi o ustanovitvi plesne skupine, v katero vabi predvsem mlade, ki že obvladajo plesna znanja oziroma so za ples nadarjeni. Skupina, v kateri bodo plesalci svoje znanje lahko izpopolnjevali do najvišjih kvalitet, bo zametek športnega oziroma tekmovalnega plesa, ki ga v Kranju že nekaj let ni več. H. J. lovanja. Danes v društvu delata starejša in mlajša pionirska skupina v sodelovanju z osnovno šolo F. S. Finžgar v Lescah. Obe skupini sta imeli doslej več kot štiristo nastopov. Leta 1978 so spodbudili srečanje železarskih folklornih skupin. Tedaj so imele folklorne skupine le na Ravnah in v Lescah, vse ostale so nastale kasneje. Prvo srečanje je bilo na Ravnah, drugo na Jesenicah, tretje so Verigini folkloristi priredili' na Bledu, lani je bilo spet na Ravnah. » Največja folklorna prireditev, ki so jo pripravili Verigini folkloristi, je bilo vsekakor vsejugoslovansko srečanje leta 1979 na Bledu. Sodelovalo je enajst skupin z več kot dvesto plesalci in plesalkami. Na Bled so pripeljali v preteklih letih folklorne skupine iz Avstrije, Madžarske, tudi sami so nastopali v zamejstvu. Trikrat so se udeležili folklornega festivala v Beltincih, na srečanju slovenskih pionirskih in mladinskih skupin v Velenju so zasedli drugo mesto. Nastopajo z izvirnimi gorenjskimi plesi, letos, ko skupino vodi Pavel Dimitrov, so se začeli učiti istrske in prekmurske plese. Vendar imajo težave z drugimi nošami. Z gorenjskimi so dobro opremljene, za istrski ples si bodo morali noše izposoditi. Ob koncu povejmo, da so v radovljiški občin' sobotno srečanje železarskih folklornih skupin opredelili kot osrednjo kulturno manifestacijo v predkongresni sindikalni aktivnosti. M. Volčjak ---N Kulturni koledar RADOVLJICA - V foto radovljiške graščine si j^io ogledate razstavo foto-fjiffj, g katero se predstavljajo ijioi Foto-kino kluba Janez Pu-^ iz Kranja. Na ogled je 30 fo-^srafij sedemnajstih avtorjev, k SfiANJ— V galeriji Prešer-I Kpve hiše se s figuralnimi kom-* ^Kijami prestavlja slikar 2eleznik. V galerijskih ^štorih Mestne hiše se v okvi-I vjradicionalne prireditve Li-i Prizadevanja na Go- J^'iT® predstavlajjo gorenj-tvL!«^ kiparji m grafiki M S?6 8meri- * galerijskih pro-m baročne stavbe v Tav- ■ ^Jevi 43 sj lahko ogledate raz-I J**0 Otroški avtoportret, I Vencev 6. razredov Osnov-I Sunona Jenka iz Kranja. I 80 taIco kot stalne I Gorenjskega muzeja od- ^ vsak dan od 10. do 12. ure I v 17. do 19. ure, ob sobotah I i fl*kljah od 10. do 12. ure, ob J "i^ikih so zaprte. I LOKA - V galeriji J .O i^kem gradu je na ogled I risb, slik in grafik 1 ^jdetoakega slikarja Rajka 1 Ocvrta bo do konca 1 ^ttmbra, med tednom od 10. I 17- ure, ob sobotah in nede-f od 9. do 17. ure. J C* športni dvorani Na Po- I dan® °b 19' Uri ?08t0" 1 vj folklorna skupina A brali iz pobratene Smede- ■ Palanke. Gostovanje i V^f^Pravila Zveza kulturnih j H^f^V Skofja Loka in ob- lincbkalni svet aTOIC - V paviljonu NOB V48 °gkd razstava del slikarja £*«ta Krnaiča-Enčija. Od-V« bo do 4. oktobra, vsak dna ^T« ponedeljka od 16. do are. V razstavišču ftof/o drevi Qb 18. uri razstavo del ameriške K^k* in grafičarke Grace V^a-Kantušer. Njeno ime javnosti ni neznano, imela pri nas ie več raz-V1 S Slovenijo je povezana še t^ače: z moiem Boiidarjem S***erjem, uglednim, sloven-skladateljem sodobne V^e pogosto prihajata na V^ t KamniJt in tam tudi Tako kamniški Kul-Sj^ center ob otvoritvi raz priredil ie koncert komor-^Jrt/adfe Božidarja Kan- ) J«enice — V jeseniškem gledali-Tone Čufar je te dni v polnem ^ftahu študij drame Gregorja ^fciše »Samorog«. Premier no jo bo-„- upnzorili 16. oktobra, s čimer bo-r1 odprli novo gledališko sezono, za igralsko in tehnično izredno ^itevno delo, že spomladi so začeli » Prvimi vajami. Režijo je prevzel » ^ar. Kenda, zaradi zahtevnosti de-^Vjdeluje več zunanjih sodelavcev. J^amaturg predstave je Taras Ker-^^.ner, sodelavka za odrski gib An-^^a Gjudova. Igro bodo opremili z glasbo s petjem, ki jo je napi-Jani Golob. Strniševega Samoro-lahko označmiu kot politično dra-o obleganem srednjeveškem me-^ V bistvu je to ljudska igra, polna in mitov, temelji na slovenski poeziji. Odlikuje jo izredno l^-^čer. verz, ki pa je poln dogaj-« Delo je bilo doslej le enkrat I^^izorjeno. Letošnja jeseniška otvo-|Vj'ena predstava bo vsekakor mika-1 gledališki dogodek, še ena stop-vse zahtevnejšem programu z^škega gledališča. I** začetku decembra bodo jeseni-giedališčniki uprizorili komedijo Brešana »Igra Hamleta v Mrduši«. Režirala jo bo Ve-K Skumavčeva. Lani so z velikim >Hcm igrali Brešanovo komedijo GLAS 6. STRAN KRONIKA, KOMENTARJI PETEK, 17. SEPTEMBRA Vpliv elektrošokov ali ne Sodna obravnava proti Metodu Trobcu se končuje - Izvedenci psihiatri so dopustili možnost poškodb po elektrošokih na bolnikih, vendar pa pri Trobcu tudi sodoben način preiskave možgan tega ni pokazal - Ocenili so ga, da ni duševno bolan, ne duševno zaostal, vendar pa tako hudo nenormalen, da je lahko storil taka dejanja, kot jih je obtožen Kranj - Potek sodne obravnave proti Metodu Trobcu, za katero je značilno razen težavnega primera in same teže dejanj tudi izredna dolžina posameznega razpravnega dneva - 10 do 12 ur z vmesnimi krajšimi odmori, se počasi bliža zaključku. Za vse, ki spre milj aj o v sodni dvorani Temeljnega sodišča v Kranju že drugo sojenje Trobcu — ob tem je treba povdariti,da je sodna dvorana domala prazna, so bili dnevi v začetku tega tedna poleg tega, da so bili naporni, tudi verjetno najbolj razburljivi in zanimivi. Za vse, razen za obtoženega, ki kaže očitno odsotnost, a na vprašanja predsednika senata, če spremlja dogajanja v sodni dvorani, sicer vedno odgovarja pritrdilno. Včeraj se je po enodnevnem odmoru v sredo spet obravnava nadaljevala z zasliševanjem prič. V ponedeljek in torek pa je pet sodnih izvedencev tudi ustno razlagalo svoja izvedenska mnenja o obtoženem Trobcu. Razen psihologa, o tem smo poročali v torek, je ponovno preiskalo obtoženčevo duševnost pet psihiatrov, trije iz begunjske bolnišnice za psihiatrijo, (dr. Skulj, dr. Romih in dr. Avšič) ter dva specialista za forenzično psihiatrijo, dr. Pospiši-lova-Završki in dr. Turčin, oba iz Zagreba. Izvedenci so ponovno pred sodiščem tako kot so že zapisali v svojem obširnem izvedenskem mnenju, zatrdili, da pri obtoženem niso našli nobenih znakov duševne bolezni ali da je kdaj katero prebolel niti ni duševno zaostal, seveda pa s tem psihiatri niso zanikali vseh abnorm-nosti, ki so jih pri obtoženem spoznali, saj so obtoženega označili za deviirano, disocialno, agresivno osebnost nagnjeno k občasni zlorabi alkohola. Zagrebška specialista psihiatra, ki sta imela nalogo še posebej obravnavati obtoženčeva spolna nagnjenja, pa sta v mnenju tudi zapisala, da po vsej verjetnosti pri Trobcu obstaja anomalija spolnega nagona. Zagovornik je hotel s specialisti razčistiti o možnih vplivih elektrošokov na obtoženega, te je dobival na zdravljenju leta 1974, ko se mu je duševno stanje v zaporu poslabšalo in je po diagnozi zbolel za Ganser-ievim sindromom. Oba psihiatra iz begunjske bolnišnice, dr. Skulj in dr. Romih, sta podrobno pojasnjevala tako tožilčeva vprašanja kot vprašanja obrambe o delovanju elektrošokov na človeka, o stranskih učinkih, o delovanju sploh. Zatrdila sta, da ne poznamo nobenih znakov psiholoških učinkov elektrošokov? s katerimi dokaj dobro zdravimo nekatere duševne bolezni. V Begunjah so sicer to metodo že pred leti opustili. Ob rekonstrukciji duševnega stanja obtoženega za obdobje, ko naj bi zagrešil kazniva dejanja, za katera je sedaj obtožen, nista psihiatra našla nič bolezenskega, le hude nenormalnosti. Ker ni bilo najti pn Trobcu nobenih sprememb ali po- škodb na centralnem živčnem sistemu, tudi ni bilo vzroka za iskanje zveze med morebitno poškodbo in kaznivimi dejanji. Psihiatra se strinjala v tem, da take poškodbe sicer lahko obstojajo, a jih s sedanjim znanjem in metodami odkrivanja ne moremo spoznati, vendar pa sta dejala, da bi takšne posledice lahko obstojale pri vseh, ki so kdajkoli r" * * —------# imeli zdravljenje z elektrošokom m to mnogo več, kot pa jih je prejel Trobec. Podobno možnost poškodbe sta dopustila tudi zagrebška specialista, 9eveda pa morebitnih spoznanj o teh poškodbah pri Trobcu ni, kljub temu da ie bil obtoženi pregledan po sodobni kompjuterski metodi, vendar organskih sprememb, ki so pri nekaterih duševnih boleznih na možganih tudi vidne, pri njem ni bilo najti, kot tudi ne drugih motenj spoznavnih z drugimi metodami. V svetu se sicer v strokovni literaturi pojavljajo občasno poročila o možnih poškodbah po elektrošokih, ki se po daljši in pogosti uporabi lahko razvijejo — gre za mikrokrvavitve v možganih, ki imajo za posledico lahko blažji organski psihosindrom. Psihiatra sta naglasila, da takšne posledice pri obtoženem ne obstajajo in sta ostala pri svojem mnenju, da je obtoženi osebnost, ki je lahko storil kazniva dejanja tudi brez motiva, vendar pa verjetno ob določeni stopnji alkoholne opitosti. Tudi če bi se izkazalo, da alkohol pri dejanjih, za katere je obtožen, ni bil prisoten, bi to po mnenju obeh psihiatrov ne spremenilo ocene obtožen čeve osebnosti že zaradi globine spoznane psihične motnje. Psihiatra sta omenila, da je zaradi tega sicer pri obtoženem prišlo do zmanjšanja zmožnosti spoznanja lastnih ravnanj, vendar pa ne bistveno. Za Trobčevega zagovornika, ki zagovarja tezo, da je bil obtoženi prvikrat napačno zdravljen z elek-trošoki in je to pustilo posledice, zaradi katerih stoji tudi pred sodiščem, je bila dopustitev možnih posledic elektrošoka na bolnika potrditev te teze ne glede na to, da pri obtoženem specialisti tega niso našli. Trobčev zagovornik je takšne ugotovitve izvedencev psihiatrov označil za nesprejemljive in je zato, da bi podkrepil predpostavko o obtoženče-vi duševni bolezni, ki jo je jemanje zdravil toliko prikrilo, da jo izvedenci niso mogli spoznati, predlagal senatu še nove sodne izvedence, med njimi tudi farmakologa. Vendar pa je senat temeljnega sodišča zahteve po novih izvedencih in pričah zavrnil in po vpogledu vseh dokumentov v spisu zaključil dokazni postopek. Sodna obravnavi se bo nadaljevala v ponedeljek s končnimi govori obtožbe in obrambe. L. M. r VAŠA PISMA DVOIMENSKA SORA V Glasu so nekateri dopisniki v zadnjih mesecih že nekajkrat pojasnjevali ime reke Sore, vendar pa ni še dovolj jasna raba tega imena. Reka Sora izvira na dveh krajih in ima do Škofje Loke dva kraka. Prva Sora izvira nad Zgornjo Sorico m teče po Selški dolini do Škofje Loke, kjer se v Sovodnju steka z drugo Soro, ki izvira pod Rov tami in teče po Poljanski dolini v Loko. V obeh dolinah jo imenujejo Sora. V Železnikih in v Selcih so v prejšnjih časih, ko še ni bilo pralrih strojev, hodile ženske prat »na Soro«, p~av tako tudi v Gorenji vasi in v Poljanah. Domačinom, ki vidijo pred seboj samo svojo Soro, je reka pač samo Sora. Drugače pa je človeku, ki gleaa voclrobni zemljevid - po tej dolini Sora, po drugi dolini Soraf Ali teče voda iz ene doline v drugo? Za razlikovanje so zemljepisci prvi dodali določilo Selška Sora. drugi pa Poljan-i Sora. Se bolj potrebno je razlikovanje obeh Sor prebivalcem Škofje Loke, ki jim po severnem delu starega mestnega jedra teče Selška Sora, po južnem delu pa Poljanska Sora. Druga od druge se v marsičem razlikujeta. Poljanska Sora je poleti večidel toplejša od Selške. Včasih je ena kalna, druga bistra, ena narašča, druga ne. Iz praktičnih ozirov so Ločani in okoličani imeni obeh Sor skrajšali, namesto Selška Sora pravijo kar Selščica, namesto Poljanska Sora pa Poljanščica. Seveda se zavedajo, da sta obe reki Sori, imenujejo ju pa s svojega vidika, odkod pritekata, prva iz Selške, druga iz Poljanske doline. Od Sovodnja v Loki, kjer se Selščica in Poljanščica stekata, je reka spet samo Sora. V šoli bi torej pravilno takole učili: »V Savo priteka Sora, ki se steka iz Selške Sore ali SelšČice in Poljanske Sore ali Poljanščice.« Ime Sora je gotovo zelo staro in izvira najbrž še iz časov pred naselitvijo Slovencev v teh krajih. Po njej so prvi priseljenci imenovali tudi naselja ob njenem izviru in izlivu: pod izvirom Selške Sore je vas Sonca, gornjem toku Pcr vas ime ob gornjem toku Poljanske Sore Sovra (tako izgovarjajo tudi reke) in malcr pred izlii vas Sora. Francč Planina livom Navodila kmetovalcem g^^ je pred fiaill Slovenija ni bila nikoli izrazito žitorodna dežela, vendar je pšenica še vedno dobro zastopana na njivah. Tudi na Gorenjskem je tako, čeprav je tu živinoreja najpomembnejša panoga, pa je kljub temu še vedno zasejanih približno 800 ha njiv v zasebni lasti tudi s pšenico. Akcija za čimvečje hektarske pridelke, ki Doteka zadnje leto in se bo še nadaljevala, je pokazala, da se da tudi na naši zemlji doseči velike hektarske pridelke pšenice ob ustrezni agrotehniki in pravilni izbiri semena. Gorenjska je imela za leto 1982 plan 424 ha organizirane proizvodnje pšenice, od tega 259 ha pri združenih kmetih. Plan odkupa pa je bil 90% realiziran. Ce ne bi bilo julija toče, bi bil plan tudi realiziran ali pa celo presežen. Za leto 1982—83 pa so obveze gorenjskega kmetijstva 606 ha s pšenico zasejanih površin v družbeni in družbeno organizirani proizvodnji; od tega 400 ha pri združenih kmetih, 206 ha pa bo posejal s pšenico KZK Gorenjske. Pri zasebnih kmetih ne gre za povečanje površin pod pšenico, pač pa nai bi izhajali iz površin, ki se vsako leto posejejo s pšenico, le da bi povečali površine, ki so pogodbeno vezane na oddajo pridelka. Prav tako bo povečana oddana količina pšenice na hekter zaradi večje premije ob nakupu semena, tako aa bo treba oddati 2,5 tone od hektarja. To pa je za nekatere predele Gorenjske, če upoštevamo, da ponekod pečejo kruh še doma, precejšen delež. Zato bo treba v tej akciji za čimvečje pridelke angažirati čimveč ljudi, zaposlenih v kmetijstvu, uporabljati sodobne metode agrotehnike, predvsem pa motivirati kmete, da se vključijo v organizirano proizvodnjo pšenice. NAVODILA ZA SETEV OZIMNE PŠENICE Za pšenico so primerna s hranili bogato založena tla, ki imajo dovolj humusa, pH vrednost tal naj bo po možnosti slabo kisla do nevtralna. f Za pšenico naj bi orali srednje globoko 18-20 cm. Razmočeno zemljišče ne omogoča kvalitetno oranje, zaoravanje rastlinskih ostankov, dopolnilno obdelavo m setev, Ze manjša napaka pri teh delih znatno zmanjša pridelek. Z dopolnilno obdelavo zravnamo grobe brazde v ravno površino, zdrobimo grude v drobne mrvice in z njimi enakomerno zapolnimo vse kotanje, ustvarimo pogoje za kapilarni vzpon vode do setvenega horizonta. Nad njjim z vzpostavitvijo grudi-častih plasti prekinemo ta vzpon m preprečimo izsušitev, grudi časta plast zemlje nad setvenim horizontom naj enakomerno zagrne posejano seme ter nudi optimalne pogoje za izkalitev in vznik semena. Nerazdrobljene (pretrde) kepe sfts-nemo (potlačimo) v grudičasto plast do stika s kapilarno vodo, kjer bodo prek zime razpadle. Z dopolnilno obdelavo nikakor ne smemo sedati v plast pod setveni horizont. V kolobarju naj bi bila pšenica po možnosti za listanko oziroma oko-pavino, dober predposevek je krompir, če le ni zapleveljen. Pšenice ne smemo pridelovati kot monokulturo, slabo pa uspeva tudi za drugimi žiti. Tudi koruza ni najboljši predposevek, vendar pa je pri nas precej pogost. Ce sejemo pšenico za koruzo, moramo skrben, da izberemo rano sorto koruze, da lahko še pravočasno sejemo pšenico. Ko izbiramo sorto, se moramo ravnati po naslednjih kriterijih: rodovitnost, kakovost pridelka, dolžina rasti, višina rastlin ui rezistentnost oziroma odpornost proti boleznim. Posamezne kmetijske zadruge so že naročile sorte, ki ustrezajo tem pogojem za določena območja in bodo na voljo vsem, ki se bodo odločili za pogodbeno proizvodnjo pšenice. Gnojenje predisetvijo s fosforjem in kalijem (P2O5 m K2O) prilagodimo založenosti tal s temi hranili. Tako bi na njivah z nizko ali srednjo ravnijo PtOf in Ki O dali celotno količino Pz Os in Ki O že jeseni pred setvijo. Ha njivah z visoko ravnijo PxO$ inKz U v tleh pa lahko gnojimo s potrebnim odmerkom P1 0£ m KxO jeseni ah pa del fosforja in kalija potrosimo ob koncu zime pri prvem dognojevanju. Potrebne količine Pz Os m KxO pri različni založenosti tal s temi hranili: željeno štev. zrn/kv.mxi na teža v gr. uporabna semena kg/ha raven Pz Os in K^O P, O; KzO nizka srednja visoka 100 - 120 80-100 60-80 140 - 180 120 - 160 80-120 Kalij in fosfor izboljšujeta pre-zimitev, omogočata zdravo rast in pripomoreta k boljšemu oblikovanju zrna. Ključni dejavnik za višino pridelka pšenice je gnojenje z dušikom. Ob setvi gnojimo s približno četrtino odmerka dušika (20 do 40 kg/ha). Gnojenje z dušikom opustimo ob setvi le izjemoma na zelo bogatih tleh, ki so redno gnojena z visokimi odmerki or- fanskih gnojil. Če je predposevek oruza in koruznico zaorjemo, gno- Z raketami nad ledene kroglice Čez tri leta bo v celovit sistem obrambe pred točo zajet tudi veUk del Gorenjske, v prvi vrsti najbolj ogrožena področja kranjske in škofjeloške občine ter deli Kamnika m DomU «o povedali na ponedeljkovi novinarski konferenci pr^stavmKi Hidrometeorološkega zavoda Slovenije m republiškega komi teja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Do kdaj bomo z negotovostjo zrli v temne oblake točonosce in trepetali ob njihovi uničevalni moči? To vprašanje so si slovenski in tudi gorenjski kmetje vse pogosteje zastavljali. Zadnjič 29. junija letos, ko so ledene kroglice uničile polovico pridelka na tri kilometre širokem pasu od Police proti Predosljam, Šenčurju in Brniku ter dalje proti kamniško-do-mžalskemu koncu in Švajerski. Samo v kranjski občini je takrat naravna ujma povzročila za 10 starih milijard škode. Zavarovancem je resda zavarovalna skupnost povrnila ocenjeno škodo, toda kljub temu je bilo žalostno opazovati, kako so kmetje sredi poletja podoravali okleščeno koruzo in druge kmetijske posevke. S sistemom obrambe pred točo bi temnim oblakom točonoscem vsaj delno odvzeli njihovo uničevalno moč. Delno smo zapisali zato, ker še tako celovita obramba ne zagotavlja vedno tudi popolnega uspeha. Znanje o nastajanju toče v oblakih je še pomanjkljivo in tudi tehnična sredstva imajo vrsto slabosti. V mislih imamo protitočne rakete, o katerih je bilo letos v Jugoslaviji in Sloveniji veliko govora. Precej izstreljenih raket je namreč eksplodiralo že na zemlji ali takoj po vzletu, rakete drugega proizvajalca pa so imele slabo »razdiralno moč« zaradi neustrez-ne kemične sestavine. V naši republiki smo pred tremi leti sprejeli zakon o sistemu obrambe pred točo. Način obrambe temelji na preskušenem sovjetskem vzoru, to je na odkrivanju točonosnega procesa v oblaku z meteorološkim radarjem m vnašanju določene kemične sestavine v ustrezni del ob aRa. Kemična sestavina, ki jo v oblak zanese protitočna raketa, povzroči v njem nastanek večjega števila manjših točinih zrn; ta se v nižjih zračnih plasteh stalijo ali so pri padcu na zemljo tako majhna, da ne povzio-čijo večje škode. DOSLEJ NAJDLJE V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI Na podlagi zakona je republiški iz-šni svet pred dvema letoma določil branjena območja v Sloveniji. Razumljivo je, da je na vrhu »prednostne liste« naš kmetijsko najbolj razvit predel - severovzhodna Slovenija. Tod deluje obrambni sistem pred točo enajst let. Lani so ga razširili v Prekmurje in do Slovenskih Konjic ter izpopolnili s sodobnim ameriškim meteorološkim radarjem. Ves sistem bo pridobil na ucin- vr tri kovitosti, ko se bo radarju r~l še računalnik, izdelek dorrj«. i kovnjakov. Na Primorskem, na obrr>XB ške doline, Goriških brri. V H doline, tržaškega krasa :r. * 1 Istre snujejo naši strokov*.*! rambo pred točo skupaj z 1 njimi bodo predvidoma še * N ni podpisali mednarodni de»č*\| katerem bo operativci cenaS5|j ši strani (v Novi Gorici) iafl valni v italijanski GonO.3 stran pa bo prispevala M stroškov. Za severovzhodno Primorsko bo pri izgrade**! rambnega sistema na osrednja Slovenija — Beta »M del Dolenjske, Zasavja, del-ske in Gorenjske ter ljubq«jH močje. Na Gorenjskem bcffjg stem zajeti pred točo najbol j ni predeli kranjske m skošM| občine ter deli kammško^-J ga konca. Po načrtu Hidrv^J loškega zavoda Slovenj >J prvo rakete v tem delu Slovel slati v oblake čez dve le«. -JJ bilizacija ima tudi tu prste-T dotok republiških prort« sredstev je za polovico mas« črtovanega, zato so za o.^ gradnje postavili leto 1985, fe v okoliščinah, ce bosta J načrtovani računalnik iz stavljena na Lisco.ce ^J niki organizirah v obmocj» nost in zagotovili tudi de; Sistem je dobro zasno^ melji na uporab. don^v ^ •jmnia toda veli ko 55?fi truda bo treba. I zaveznik slovenskih kmeW« šen preprečevalec veli.m katastrof. ..Vi J^K Za vsak teden zakasnitve pt (po optimalnem roku) pc* količino semena za 10-5 kg M. || Globina setve naj bo i > H Posevek lahko ie jeseni prtif\ kom tretiramo proti \ DICURAN-om 500 v dv: kg/ha. V dobro pripravljeno zen& pravočasno ustrezno seme ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVO® I \ GORENJSKE - KRANJ 1 jimo pred zaoranjem s pomW odmerkom dušika, da aag£ hitrejšo razgradnjo koruzmaZM jenje z dušikom jeseni je ^^H tudi s časom setve: bolj ho irtB manjša je mineralizacija JUKm manj gaje na razpolago. Setev nai bi bila apravLfemtn polovici oktobra, v višjiA pa zadnji teden septembre J začetka oktobra. Količina sob0] odvisna od intenzivnosti sorx.m rabne vrednosti semena, specfm poljskih razmer, pa tudi oč Jf setve. Zelo intenzivne sorte a*»| količini okoli 600 kalivih zrt-g srednje intenzivne pa r «4 550-500 kalivnih zrn/kv. m. Pri določanju gostote s«sj podlagi lastnosti semena i-*« iz njegove uporabne vredaaštg kalivosti X % čistoče) in absolutne teiefteia 1000 zr Potrebno količino sentens *> I izračunamo po formuli: PETEK, 17. SEPTEMBRA 1982 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN GLAS Ing. Pavle Hafner: (16) Kaj so jedli naši dedje Prav je, da vemo ^ktersiljza zimo Petergilj, namenjen za zimo, Presadimo v lončke in zaboje. Za potrebe ga pustimo kar na Da bo zelenje varno pred ^j^nj in snegom, položimo med ,/rjte smrečje. V prav hudem ^zu pokrijemo vso gredo s ®**kovnni vejami. Tako. bo ortal peteršilj vso zimo lepo zelen ga bomo lahko trgali, kadarkoli ^Potrebno. , svojih moških dolžnosti. Kljub temu, da so bili viteški redovniki sveti možje, so z veseljem sprejeli recepturo in način priprave kutini-nega želeja. Nostradamusova trditev ni iz trte zvita. V današnjem zdravilstvu uporabljajo kutino pri pripravi preparatov za zboljšanje prebave in urejanja krvnega pritiska. Sadež kutine vsebuje mnogo železa. Ljudem z nizkim krvnim pritiskom priporočajo jedi iz kutine, ki izboljšajo krvni obtok in se s tem v telesu poveča produkcija hormonov. Naše matere in babice so v jeseni redno kuhale kutinin žele in sir. Prepričan sem, da so poznale vse dobre in koristne lastnosti kutininega sadeža. Krepostno jed kutinin žele je JMo-stradamus pripravljal na pet načinov, ki se niso bistveno razlikovali. Na iste načine so to jed včasih pripravljale meščanske gospodinje. KUTININ ŽELE PO NOSTRADAMUSU Izbral je najslajšo vrsto belega grozdja. Grozde z redkimi debelimi jagodami je pustil na trti toliko časa zoreti, da jih je dobila prva slana. Iz jagod je iztisnil sladki sok. V velikem loncu, je na malem ognju kuhal sok toliko časa, da je dve tretjini vlage izparelo. Nastal je gost sirup, katerega je shranil v zaprto lončeno posodo. Danes sirup pripravljamo s kuhanjem sladkorja. V enakem razmerju sirupa in kuti-ninih krhljev je sadeže kuhal toliko časa, da se je sadje zmehčalo, ne razkuhalo. Gosto tekočino je odce-dil. Z njo je napolnil porcelanaste skodelice. Ko se je tekočina ohladila, je v skodelicah nastal trden žele. Ta žele niso jedli kot sladico, temveč so ga zauživali v malih količinah kot erotično poživilo. Sčasoma se je način kuhanja želejev izpopolnil in poenostavil. Zrele kutine obrišemo in razrežemo na krhlje, jih prelijemo z vodo in počasi kuhamo, da se zmehčajo (ne razku-hajo!). Sok precedimo skozi prtič in izmerimo. Sok naj izteče sam. Ne stiskajmo prtiča, kajti sicer bo žele kalen. Na 1 liter soka vzamemo 70 dag sladkorja, ki ga v ponvi prelijemo z 1/4 litra vode. Sladkor in vodo pustimo toliko časa vreti, da nastane gosta kaša. Posodo odmaknemo od ognja in prilijemo precejen sok. Zmes mešamo toliko časa, da se sladkor loči od posode. Dodamo še sok 1 limone. Zdaj zmes damo spet na ogenj in pustimo, da močno vre. Med kuhanjem odstranjujemo nastale pene. Kuhamo toliko časa, da kapljica obvisi na kuhalnici, oziroma da se strdi na krožniku, ko se ohladi. Vroč žele vlijemo v segrete čiste kozarce. Kozarci naj bodo po vsej dolžini enako široki. Kozarce še vroče zavežemo s celofanom in jih shranimo na hladnem. Žele ne smemo dati zmrzniti. Tako smo si pripravili dobro in zdravo sladico, kakšen je njen erotični učinek, se pa prepričajte sami. Še o milu Na naše vprašanje, kako se doma skuha milo, se nam je oglasila tudi naša bralka Lojzka Ber-čič iz Škofje Loke. Povedala nam je, da doma sama pripravlja iz ostankov mila milo za ročno pranje modrega perila. Vse ostanke mila zreže na drobno, skuha v gosto kašo — vanjo pa lahko dodamo tudi loj - strese na platneno krpo, modelira v starem pekaču, ko se pa dovolj posuši, pa razreže na kose. V milu ie dovolj klora in ni potrebno dodajati lužni kamen. Če pa ima kdo večjo količino loja, naj vzame nekaj kosov zelenega (ali modrega) mila, ki vsebuje veliko klora in je zelo oster, pa bo prav tako skuhal dobro milo. Sama milo iz ostankov uporablja za kuhanje kuhinjskih krp. Ce daš kuhati kuhinjske krpe med belo perilo, žehta ne bo lepo oprana. Zato pa raje da kuhinjske krpe kuhati v poseben lonec na štedilnik, pa ima vedno lepo perilo, pa še krpe. Zagotovo nasvet, ki ga ne gre zavreči. - J M. Messegue: Narava ima zmeraj prav Lovor Ta plemenita rastlina že od nekdaj krasi čela pesnikov, generalov cesarjev m ... poznavalcev zelišč. Zakaj je postal tako slaven Ker j? o . vorovo drevo posvečeno Apolonu, bogu umetnosti m sonca, obžarjenem s Lovor ki ga danes dajemo v omako, je izgubil nekaj svoje poetičnosti Danes ga dajemo pogosteje v juho kot na čela slavnih judi In vendar še vedn0 spada v tradicionalni šopek d:šečih zelišč, s katerim so nekoč zac" njal. imenitne jed!. Na deželi ga uporabljajo za prekajevanje svinjine Krača k, se ziblje v dimu nad mogočnim ognjem iz lovorovih vej, se iavzame vonja po ovoru. Tako prekajena šunka drž. dlje, ker učinku e lovor ami septično Lovor spada v vse marinade. ker jih dobro konservira. Včasih so ga zazigah ob epidemijah, da bi se zavarovali pred boleznijo. Lovor ima na mrec iste lastnosti kot timijan, rožmarin in žajbelj. Vse te male grmiče pa sTeteT daP°bidVoTihVen ik0Sti" ^^^ kar P^ejšen kup t«££SJE stebel, da bi dobili plamen, kakršnega da ena sama lovorova veia Poleg rafiniranega vonja, ki ga daje lovor jedem, prenaša nanje tudi svoj spodbujajoč, učinek, ki pospesuje prebavo: Zato e še posebno pripo rocljiva začimba. Toda bod,te prev.dni! Ne zanesite se preveč na svoj loTr-Naucite se razpoznavati razne vrste lovorov. Razen pravega lovora so vse druge vrste nevarne: oleander, rdeči češnjevi lovor in drugi Kljub temu so nekoč dajali v mleko ali kreme liste češnjevega lovora da bi imele grenak okus po mandeljnih. Toda naše babice so bile previdne in so natanko poznale svoje recepte: samo listek, nikakor ne dva ker bi sicer svojo družino zastrupile. Količina je pri tem nadvse pomembna V homeopatskem odmerku se češnjev lovor zelo dobro obnese pri kaš- Premočnem utripanju srca, bljuvanju in želodčnih krčih. Če ga uživamo v večjih odmerk.h, je pruska kislina, ki jo vsebuje, za telo strupena Isto velja za oleander, ki vsebuje močan, hud strup, čeprav iz njega izdelujejo zdravilo za krepčanje srca. uciuje Rastline je treba vedno skrajno previdno uporabljati, le tako nam lahko koristijo in ne škodijo. V- Ta mesec na vrtu Še vedno smemo sejati motovileč; kakšno gredo prekrijemo s tunelom ali prozorno folijo, da je mehkejši, okusnejši, večjih listov. Ta mesec sejemo zimsko špinačo in solato, v vinorodnih krajih in na Primorskem sejemo korenček, peteršilj in črni koren, tudi že prvi grah za prezimo-vanje. Konec meseca vršičkamo brstičnik, prekrijemo paradižnik in papriko s plastiko, da jih varujemo slane. Tako podaljšamo pridelek. Grede, ki so prazne, pognojimo in prekopljemo. Se vedno je čas za saditev jagod. Obnesla se je saditev na črno folijo. Za sproti vežemo endi-vijo, bledilno zeleno in kardij. Konec meseca sadimo šalotko in česen. Zemljišče naj bo dobro zagnojeno (NPK) z rudninskim gnojilom, v katerem prevladuje kalij. S kalijem dobro oskrbljene rastline prezimijo laže, zato gnojimo tudi zimsko solato, špinačo ter brstičnik, ki ostanejo čez zimo na vrtu, ter listni in zimski ohrovt s 40-odstotno kalijevo soljo ali kalijevim sulfatom. Brez besed Nasvet je nekaj, kar modrim ni potrebno, bedaki pa ga ne poslušajo Garland Pollard PONUJAMO TEMO Čeprav ste že krepko zakoračili v novo šolsko leto, ^ res ne morete pohvaliti, da ste pridni za pisanje. Verjetno vam manjka spodbude. Zato smo se odločili, fa vam spet ponudimo temo. . Naslov se nanaša na počitnice. Ne, kako in kje ste j* preživeli; pišite o tem, kako si predstavljate otroštvo brez šole, kaj bi počeli, če bi bile vedno počitnice. Verjetno bi se najprej razveselili, potem pa bi vam brezdelje postajalo vse bolj dolgočasno. Morda se v uredništvu motimo in bi čas kako drugače pametno okoristili?Pišite, kako. . , ,,, , . Vaše spise na to temo pričakujemo do 11. oktobra na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Iz šolskih klopi. Najboljšega bomo objavili in nagradili s knjigo. Bili smo v šoli v naravi V šolo v naravi smo šli v Cri-kvenico. Ko smo prišli tja, smo se preselili v sobe. S prijateljem Igorjem sva bila skupaj v sobL Začudila sva se, ko sva jo zagledala, saj sva liala si predstav-i. Zaaj se je Na morju — Narisala Vita Melinec, 2. b r. osnovne Sole Simon Jenko Kranj Preddvorska folklorna kolonija fefe' v, otroika veselica živ-tav v StražiSču je ponujala obi-^zazabavo. Najmlajši so ^ Se posebej razve^lili po katerih so se vztrajno dričali. - Foto. H. J. Zadnji teden šolskih počitnic so nas, Preddvorčane, obiskali otroci iz zamejstva. Tokrat ne samo koroški Slovenci kot vsa leta poprej, ampak tudi naši rojaki iz madžarskega Porabja in Italije. Sprejeli smo jih tako, kot bi nas ne ločevale državne meje. Naša družina ie bila gostiteljica Marti iz Porabja. Razen nje so od tam prišli še Klementina, Tibor; Ferenc, Peter in to-varišica Margit. Dobro smo se razumeli, pa čeprav smo se pogovarjali bolj z rokami. Vsako jutro smo v dvorani naše šole vadili gorenjske narodne plese. To ni bua nikakršna muka. Nasprotno, prav razvedrili smo se! V popoldanskem času smo sedli v čolne in zabredli v naše jezero Crnava. Šalili smo se in se učili madžarskih besed. Eno popoldne smo si ogledali kranjske muzeje, en dan pa smo se zabavali na izletu. Tudi ta je bil poln zanimivosti. Vozili smo se z avtobusom po naši prelepi Gorenjski, jo opazovali, občudovali in prepevali - tudi o njej. No, ti dnevi, polni veselja, so minevali hitreje kot pusti šolski dnevi in prišla je sobota. Otroci vseh štirih držav smo pripravili zaključno slovesnost. Po njej smo zaplesali ob glasbi ansambla »Pufgašperji«, a ker so porabski, koroški in tržaški rojaki odšli že okrog pete ure popoldne, se nam je ta dan zazdel še bolj žalosten in kratek. Čeprav smo se že poslovili, smo še prijatelji, morda še močnejši. Zdaj nas vežejo pisma in kartice, misel, da smo vsi Slovenci. Tanja Ažman, 8. b r. osn. šole Matija Valjavec Preddvor Pesem o počitnicah Ko se šola je končala, smo dobili spričevala. Mesec julij in avgust, je učencem delopust. Vsak dan sem težko Čakala, da se k morju bom peljala, tam se sončila, igrala in v morju se kopala. Čitala sem tudi knjige, rada jedla sočne fige, s čolnom smo tudi se vozili, a dnevi prehitro so minili. Ko sem z morja se vrnila, knjige, zvezke sem kupila, saj že sama dobro vem, kmalu v tretji razred grem. Katarina Sever, 3. b r. osn. šole Peter Kavčič Škofja Loka ljala pravo sobano začel drug problem, nje posteče. Oioj, koliko je bilo izgovorjenih kletvic in potoče-nega znoia, preden je bila postelja nared! Ko smo odšli spat, sem se kar malo tresel od strahu. Čeprav so bila vrata dvojna, je vse ropotalo in večkrat so se odprla. Kmalu sem ugotovil, da so se odpirala zaradi vetra. Jedli smo na terasi, na kateri je bilo zaradi sence zelo prijetno. Poleg našega doma je bila še nova stavba, v katen je bilo tako kot v hotelu. Tam so spale punce in so imele vse udobje. Fantje smo bili v stari stavbi in smo živeli v skromnosti. Kljub temu pa smo se dobro počutili in mislim, da se bomo navadili vsaj pravilno živeti V Crikvenici je bilo pasje vroče. Jedli smo tudi sladoled in šli s trajektom na otok Krk. Hodili smo se tudi kopat. Meni je bilo v šoli v naravi zelo všeč. Ožbej Cerne, S. b r. osn. Sole A. T. Linhart Radovljica r T—---♦—\ Počitnice sem preživel... ... v Umagu. Tam sem se igrala, kopala m brala knjige. - Vita ...pri babici in dedku na Dolenjskem, kjer sem lahko jezdila konja in se igral. Na travniku sem grabil seno, ga obračal in ga tlačil na vozu. — Primož ... na morju v Rovinju, kjer sem se lahko, kopala, se igrala, skakala v vodo in se gugala na gugalnicah. — Vesna ... v BaŠlju, kier sem gledal, kako gradijo hišo. — Jožko ... na Braču, kjer sem se veliko kopal, se vozil z jadrnico in lovil ribe. Oči me je pohvalil, ker sem ujel sedem rib. — Anže ... v Rovinju, kjer sem plavala, se igrala, lovila ribice in brala knjige. — Slađana ... v Horjulu, kjer sem s konjem peljal voz sena. - Miha ... na morju v Novem gradu, kjer sem skakal na glavo. — Dragan ... na morju v Murterju, kjer sem se lahko smučal na vodi i« se kopal. — Urban ... na Bledu, kjer smo se igrali in pobirali krompir. - Miran ... na morju v Premanturi, kjer sem skakal v vodo in se gugal na gugalnici in se vozil v člolnu. — Kristijan ... na Kolpi v Adlešičih, kjer sem se kopal, hodil v gozd in lovil kače. — Janez ... v Makarski, kjer sem se kopal in sončil. Z jadrnico sem se vozil po morju. — Dino Učenci 2. b r. osn. Sole Simon Jenko Kranj Sadež kutine je trpek, napol fcenak, surov neužiten. Toda naše babice so sadeže kutine v kuhinji ^»oko cenile. Iz njega so pripravljajo kutinin žele in kutinin sir. Tako Popravljen kutinin sadež je okusen '»i zdrav. Ta ugotovitev ni odkritje *Hraga veka. To je bilo znano že stalim Grkom in Rimljanom. Stari *Urodi so ta sadež poznali kot ero-i poživilo za moške in ženske. Trdili so, da oslabelim moškim daje da lahko svoje naravne dolžnosti z zadovoljstvom opravljajo. Ime-**ovali so ga »jabolko ljubezni«. Če kutine v rimskih sadovnjakih do-^ro obrodile, so rekli, da bo to leto polno ljubezni in rodovitnosti. Zdravilne in poživilne lastnosti Patine je poznal že znani zdravnik sinjega veka Michel Nostrada-V Parizu je študiral zdravilno. Nekaj let je bil osebni zdravnik ***ncoskega kralja Karla IX. Poleg Mnvilstva ae je bavil tudi z botanike in kulinariko. Njegova zbirka ku-^rskih receptov in seznam zdravilih rastlin in čajev je shranjena v Rajskem kraljevem arhivu. Leta » je pridružil vitezom križar-reda, ki so se po porazu pri hrambi svetega mesta Jeruzalema Turki na povratku v Evropo *^*lili na otoku Malta v Sredozemljem morju. Nostradamuš je iz francije prinesel na otok lončen poln kutinega želeja in ga gađani velikemu mojstru viteškega Nia rekoč, da to ni sladica, temveč Jbravilo, ki pomaga slabotnim in ^Vmoglim možem pri opravljanju O LAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK. 17. SEPTEMBRA 1! KARELLESKOVEC TRNU L JE 10 Cerkovnik je naposled le prižgal debelo svečo zraven prižnice. Po cerkvi so v trenutku zaplapola-le svečke. Tudi mi smo potegnili svoje zmečkane končke iz hlačnih žepov. Marsikdo je skrivaj koga spekel, da smo se potem po tihem hihitali in uživali, ko se je opečeni prestrašeno stresel in se zgrabil za tisti del kože, kjer ga je ošinil plamenček. Pobožni fant se je med mašo sklanjal naprej. Še posebej takrat, ko je bilo povzdigovanje, se je tako globoko priklonil, da se je z nosom skoraj dotaknil mrzlih kamnitih tal. V cerkvi je bilo tiho. Verniki so se sklanjali, molili in obračali oči proti stropu in vzdihovaje prosili boga, naj jim odpusti, če so se kdaj pregrešili. Jule, ki je bil navihan fant, se je hihital v pest, ker ni mogel razumeti pobožnosti, ki jo je zganjal fant pred nami. Večkrat se je obrnil k meni, mi po-mežiknil in narahlo sunil z roko naprej, češ kako bi rad spekel, če bi to bilo kje drugje. V cerkvi je bila še vedno grobna tišina. Vsi so bili rnverovani v molitev in v župnika, ki je dvigal monštranco proti nebu. Nama pa se je čisto nekaj drugega motalo po glavi in nama ni dalo miru. »Samo malo,« sem šepnil proti Juletu, ki se je potuhnil in se mi naskrivaj smejal. To je pomenilo, naj vendar že nekaj storim. Cisto sva se umirila in se z drugimi vred sklonila in križala. Ko sem se sklonil naprej, sem plamenček svečke približal fantovi zadnjici. Kratek cajgast jopič mu je segal do srede hrbta. Samo da ga, vražiča, malo požgem, pa bi bil miren. Nekaj me je salamensko vleklo, da mu čimprej povrnem za njegovo tožarjenje. Se malo sem porinil roko naprej, pogledal okoli sebe, če me kdo ne opazuje. Še posebej sem ošinil s pogledom prvo klop, kjer so sedeli možakarji. Skoraj prepričan sem bil, da ni nikomur mar, kaj počenjam, saj so bili vse preveč zatopljeni v molitve. Sssik! je zacvrčalo in se pokadilo, kakor da bi prižgal peščico slame. Sam vrag vedi, ali je imel obleko iz papirja, saj drugače ne bi moglo tako za-goreti. Po cerkvi je zašumelo. Hitro sem se potegnil nazaj in se hotel zriniti med druge. A bilo je že prepozno. Ko sem po kolenih rinil nazaj, me je usekalo po glavi tako močno, da bi še skoraj zvalil po tleh. Zašumelo mi je v ušesih, vendar sem se delal, kot da to ni bilo namenjeno meni. Tudi fant se je zganil, ko je začutil vročino na hrbtu. Tisti, ki je bil najbližji, je z roko pokril goreči jopič, malo pomencal in že je vse skupaj ugasnilo. Ožganina na jopiču je bila velika za dobro otroško dlan. Umaknil sem se v kot in ostal pri miru; nisem si upal pogledati ne na levo ne na desno. Najbolj me je greblo, kdo neki me je oplazil po glavi. Priletelo je sem od klopi. Ali kdo, kateri kmet in kako je vendar opazil, da sem storil to prav jaz? Stresel me je mraz. Kaj neki se bo zdaj iz vsega skuhalo, saj to nikakor ni bila majhna stvar? Prav gotovo bo prišlo župniku na ušesa. Kaj bo rekla mati in kako me bo naklestil oče. Ni kaj reči, v hude škripce sem zalezel. Šele tik pred koncem maše sem se toliko zbral, da sem si upal pogledati v levo in v desno. Tudi tisti, ki niso bili blizu, so pogledovali k nam in najbrž vsa stvar ni ostala neopažena. Vseh pet kmetov, ki so sedeli v prvi klopi, sem dobro poznal. Kdorkoli me je že videl, mi prav gotovo ne bo prizanesel, ali vseeno me je mučila radovednost/kdo me je. Ko sem poškilil proti klopi, me je eden od možakarjev kot strah grdo pogledal in mi požugal, češ da mi bo on že iz-bil muhavost iz glave, če za to ne bodo poskrbeli drugi. V roki je držal molitvenik in rožni venec z debelimi jagodami, na njem pa je visel velik medeninast križ. Tega sem torej občutil na glavi. Kot preplašen zajec, ki ga podijo divji psi, sem se ognil možakarjev. Vedel sem: če me bo kdo dosegel, me bo krepko zgrabil za ušesa in me odpeljal narav- obramba nost pred župnika. Med prvimi sem se znašel pri izhodnih vratih. Ko sem stopil ven, sem vedel, da me nihče več ne more ujeti. Toda kaj potem? Da bi kak otrok prišel k nam, domov pravit, kaj sem pri maši našpičil, se nisem bal, saj sem jim takoj na koncu vasi povedal, zakaj je fanta zadela taka kazen. Pa tudi drugače smo otroci na našem koncu držali skupaj kakor čreda ovac. Naslednji dan smo imeli v šoli verouk. Ali si kdo lahko zamisli kaj hujšega? Po tihem sem v sebi verjel, da morda župnik le ni tako hitro vsega zvedel. Bolje bi bilo zame, če bi se obračun odmaknil vsaj za kakšen teden, da bi se možakar malo ohladil. No, s tem sem se bolj tolažil, kot pa v tako srečo verjel. Od doma je bilo do šole dobre četrt ure hoda. Kakor zmeraj smo šli vsi štirje skupaj — jaz, Jule, Rudi in Franc. Ugibali in tuhtali smo, kako se bo izteklo. Če bi bil kakšen navaden dan, bi že kam zavili, da ne bi šli v šolo. Toda kadar je bil verouk, se nismo upali igrati: Potem bi se le še bolj zapletli. Oni tgrije niso bili neposredni krivci, pa jih je kljub temu pritiskala skrb. Bili so zraven, ko smo se dogovarjali, kako bomo tistemu ovaduhu izbili hudobije iz glave. __ V razredu je bilo mirno, da bi slišali muho, če bi zabrenčala. Vsi smo čakali, kdaj se bo na vratih prikazal mož v črnem talarju. Kolikor nas je bilo v razredu, smo vsi do zadnjega vedeli, da ne pozna šale. Nismo ga spoštovali kot druge učitelje, temveč smo gledali vanj s strahom in pobožnostjo. Ne bi bilo prav, če bi rekli, da je bil slab ali napačen. Kadarkoli je prišel v razred, je prinesel pest slad-korčkov in jih vrgel po razredu, da smo se kot kokoši zapodiii po umazanem podu in pobirali bonbone. Kadar pa je zvedel kaj takega, kar mu nr bilo všeč, ni prišel ž bonboni, pač pa je stopil pred nas z resnim obrazom. Z očmi je streljal iz kota v kot, dokler jih ni zapičil v tistega, ki je bil kriv njegove jeze. Tako smo ga bili navajeni, da smo, takoj ko je vstopil v razred, vedeli, kake volje je. Tisto jutro sem se še posebej bal njegovega obraza. Vrata so se odprla. Pogledal sem ga naravnost v oči in opazil, da ga spreletava neznanska jeza. Prav nič se nisem zmotil. Stopil „e k mizi in odložil ogrinjalo na obešalnik. To jutro nismo bili deležni ne bonbonov ne prijaznega obraza. Zdaj ni bilo več kaj razmišljati, ali ve ali ne, temveč nam je bilo več kot jasno, da se bo vsak čas razbesnela strahovita nevihta. Palice, ki jo je hkrati s palerino obesil na kljuko, kadar se ni pripravljalo k hudi uri, tisto jutro ni odložil. Za trenutek je obstal pred nami, se naslonil na palico in nas nekblikokrat ukoril s pogledom. Potem nas je pozdravil: »Dobro jutro, otroci.« Po navadi je rekel moji otroci. Tisto jutro pa nismo bili njegovi. Po pozdravu smo vstali, odmolili in pouk bi se lahko pričel. Seveda nas je le nekaj vedelo, zakaj je župnik tako jezen in slabe volje. Dugi so lahko samo ugibali, kaj se je zgodilo. Vedeli pa so, da bo završalo, ker smo dobro poznali njegove navade »No kako je bilo včeraj na svečnici? Ali ste bili vsi7 Ste vsi prižgali svečice,« je tiho spregovoril, da je razbil tišino, ki je kot tema ležala nad razredom. »Vsi smo bili, gospod župnik,« je kot iz ptičjega gnezda zažvrgolelo po prostrani sobi. Župnik je malo počakal in nekaj trenutkov nepremično gledal predse, naravnost v tla. Prav tako se je vedel kot da ne ve, kako naj bi začel, da bo njegov nauk Zal Naša skupinica je vedela, da bo vsak čas za-grmelo. Zganil se je in se počasi pomaknil proti dolnjemu koncu. Pri predzadnji klopi se je malce zaustavil prav tam, kjer je sedel bledikasti fant, ki sem mu zažgal jopič. Kako se je župnik prestopal, tako so se obračale naše glave, zato mi ni uslo, kako sta se spogledala. »Naj vstanejo vsi tisti, ki so bili med deseto mašo pri malem oltarju!« je ukazal. Joj, kako vroče nje je spreletelo, ko sem zaslišal njegove besede. Dvignili smo se in s strahom čakali, kaj se bo zgodilo. Niso vsi vedeli, kdo je fantu zažgal suknjič, in so menili, da nas je župnik prav zaradi tega dvignil, da ga poišče. "Drugi, ki o tem niso vedeli ničesar, so kot teleta buljili v nas. Radovedno so čakali, da bo prišel na dan vzrok župnikove slabe volje. Župnik je spet spregovoril. »Tisti hudobnež, ki nas je vse osramotil pri deseti maši z zlobnim obnašanjem, naj dvigne roko in sam pove, kako in zakaj se je to zgodilo.« Sbramba 31 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO NEMCI REZERVIRAJO LETALO ZA TITA Rendulic s svojim »konjevim skokom« res ni ie bila uničena prva radijska postaja, je kapetan SS Obermaver, ki je peljal iz Banjaluke drugi val padalcev, vzel s sehoj še eno radijsko postajo. Toda tudi on m uspel, kajti prole tarči so ga sestrelili in tako ie skupaj s svojo radijsko postajo treščil na tla. General Rendulic spet ni mogel vzpostaviti zveze s PadKomandant padalskega bataljona SS-ka-petan Kurt Rybka je komaj ^ dajal znake Življenja. Ranjen je bil med napadom d. bataljona 3 liške proleterske brigacfe na Pokopališče 25 maja zvečer. To je bil že naš tretji juriš in padalci so se ogorčeno borili za svoja ŽiV KoJte že kazalo, da bo nemška obramba noousti a je tja prihitel SS-kanetan Rvbka. Cmfi ie' začef streljati s svojo brzostrelko, je Komaj je zacci j nQ bombo 6 n ravnost van j Bomfla ga iicer ni povsem nfl,nSa toda njena eksplozija mu ie pmade- raznesla, tooa nj j rane, nekaj kovin- prebilo tudi p**,- Ko se je kapetan .SS Rybka nezavesten zgrudil na tla, je bila ura natančno šest. Bataljonska zdravnika SS-poročnik dr. Helmers-sen in SS-podporočnik dr. Hermann sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da ga ohranita pri življenju. Poveljstvo nad bataljonom pa je prevzel njegov adjutant SS-poročnik Martelli. Naslednjega dne, 26. maja, ie ob 14.45 v Drvar prispela tudi 3. četa 2. Dataljona 92. motoriziranega polka, ki je krenil v napad na Drvar iz Binaca že prejšnje jutro. Ko je poročnik Martelli zvedel, da ima ta bataljon zvezo s komandantom svojega polka, je pohitel k telefonu. »Tukaj obersturmfiihrer Martelli iz 500. padalskega ...« »Tukaj pa polkovnik Hildebrandt. Za kaj gre?« ga je vprašal. »Gospod polkovnik! Če imate zvezo s korpusom ali armado, vas prosim, če kar najhitreje poš že pripravili znake za pristanek,«Je dejal Martelli. »Takoj bom posredoval vašo zahtevo,« je odgovoril polkovnik. '55j|MIP.»'A7i* iI U J' » '0*nl Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (51. zapis) Pot k Savi vodi danes skozi skoraj strnjeno vrsto stanovanjskih in drugih zgradb na obeh straneh nekdaj tako staroslavne »cesarske« Dunajske ceste. - r ; ^ ' ne - - - ■ Gostilna »Ruski car« na Jezici (Mala vas) GOSTILNA »RUSKI CAR« Beseda o cesarski cesti ni tako neutemeljena. Saj je vodila iz male Ljubljane tja do velikega cesarskega Dunaja. Se prej pa je veljala kot pomembna prometna rimska cesta, ki je vezala Emono s Celejo in Petovio. Med Jezico m Črnučami je bila utrjena vojaška postaja Savo Fluvio. No, pa še gostilna »Ruski car« prispeva k imenitnosti stare ceste, tako lepo izpeljane od juga proti severu, natanko po kompa- SLI Če smo že sitnonatančni, slovita gostilna »Ruski car« ne stoji na jezi-ških tleh pač pa v zaselku Mala vas. Naziv gostilne in spominska plosca, vzidana / nad vhodnimi vrati spominjata na ruskega carja Aleksandra I., ki se je na poti z Dunaja na kongres v Ljubljano, tu ustavil s svojim spremstvom in se menda prav izdatno okrepčal, ker zna biti tudi velika gospoda lačna in žejna. Tu pa je »Bog tako prijazno roko ven molil« . . . Sloviti ljubljanski kongres je potekal v poletju 1821 Ko je Prešeren v letu 18zb—loz/ bival na Jerici pri svojem starem stricu Jožefu in se pripravljal na zadnje rigoroze (izpite na univerzi), se je po vsej priliki tudi v gostilni pri Ruskem carju rad oglašal. Bilo je prav pripravno blizu. JEŽIĆA NA OBSAVSKI JEŽI Na odprtem sončnem Posavju ležeča, še vedno precej kmečka vas, je rodila kar dva pomembna moža: slovstvenega zgodovinarja, pisatelja in urednika Frana Levca (1846—1916) ter pesnika Silvi-na Sardenka (1878-1942). Gostila pa je Ježica tudi Jurija Japlja, ki je tu služboval v letih 1787 — 1795. Mož je bil po rodu Kam-ničan, nazadnje pa je bil imenovan celo za tržaškega škofa. Razgledan jezikoslovec in prevajalec si je v svojih delih prizadeval, da bi ustvaril novo podobo slovenskega knjižnega jezika, ki naj bi bila spoj goren-jščine in dolenjščine. Japelj je zaslovel s svojim prevodom Svetega pi- sma, ki je jezikovno prekosil cs znano Dalmatinovo Biblijo. PREŠEREN NA JEŽICI Sedanja farna cerkva sv. Kaat jana in tovarišev je imela sv: skromno prednico že v »t 1526. Ker so se župljani pozneje no prepirali med seboj, jim je b* odvzeta pravica samostojne dua? nije in Ježica je postala v cerkve?^ pogledu le podružnica ljubljansf šempeterske fare. Šele s prihodom Jožefa PTešer^ ki je prišel z dolenjskega Koruza lokalnega kaplana na Ježko * se vaške zdrahe umirile in cerkev -spet dobila naslov samostojne lije. Pesnikov stari stric Jožef ren, ki ga je sorodstvo imenoval »Grossonkel«, je na Jezici službe«* v letih 1820-1829. Naklonjenost »Grossonkla* * sniku omogočila, da mu po abssf^-riju na dunajski univerzi, ki ga ! dvignil 24. avgusta 1826, ni bilo iti v službo: od septembra 1831 aprila 1827 se je pri starem strica* žefu Prešernu na Ježici priprav?" na rigoroze, ki jih je še istega ^ uspešno prestal na Dunaju. Pesnikova sestra Alenka se je rega strica takole spominjala: »Kaj en previden, posebno : den in moder mož so bili ta naš s Tako so znali, da so vselej vsegt* sti imeli. Do sorodstva so bili: vadno odprtih rok.« Stari stric Jožef Prešeren je * edini med sorodniki, ki nečaku meril, ker ni hotel iti v lemenat S* Tomo Zupan, rodoslovec Prešer^ sklepa: »Da gre temu previdne®^ preprostemu možu vsa naša -j*"1 la, da imamo pesnika Prešerna«. TOMAČEVO Sbramba Znana vas ob deroči Savi je od nekdaj privabljala ke izletnike in kopalce — je mestu najbližji s svojo pr*^ skalnato »plažo«. Kar dvakrat se je skromno !>' čevo dotaknilo Prešernovih eu> vanj: ljubezenskega in tragičnem Ljubko pesniško igračko — r*" — je Prešeren napisal ob kono- 4 1830 in jo posvetil Rotarjevims' kletoma, hčerkama krčmarjaJo^ Rotarja, p. d. Kovača v Tomao?^ šestnajstletni Jerici in štirinajst Miciki. Pesnik je v gostilno pn 5 vaču prav rad zahajal in dvori! ovcama. Kako? To zvemo iz pesrr_ V Tomačovem raseta dve rožici lepe: sestrici dve cvedeta, v Tomačovem raseta, in kamor se ozreta, precej gori srce. V Tomačovem raseta dve rožici lepe. Je Jerica ta starji ta mlaji Micka je. — Ljubljančanov se varji, o Jerica ta starji! Ljubljanci so sleparji teh Micjca varji se! Je Jerica ta starji, ta mlaji Micka je. _Sbramba— Nemci si ogledujejo Titov džip. Čez nekaj minut je polkovnik poklical generala von Leyserja, ta pa štab 2. oklepne armade »Gospod general,« je začel govoriti Levser »Jaz sem. Grolmann.« se je oglasu Rendulicov načelnik štaba. »Sicer pa 2e prihaja tudi gospod general,«je dejal in izročil slušalko generalu Rendulicu. »Padalci zahtevajo letalo, toda čim hitreje. To mi je sporočil polkovnik Hildebrandt,« . Rendulic je umolknil. Za to letalo stt dela le on in polkovnik Hagen Levser m pojma o tej skrivnosti. Rendulic je pred začetkom »konjevega skoka« utaaLj Eo na letališču v Bihaću nenehno letalo z oznako Rdečega križa. Bil ^ an da bo Tito v Drvarju ujet ® 5*! letalom naj bi ga skrivoma prepeljah v 8 ievo vrhovno poveljstvo. J Pilot ni vedel, kakšna naloga mu, ■ ic apdel Doleg letala. Pu. En m u je de jalf da' je dode^ Generalu Rendulicu za »uradni polet« i. ne sme nihče, ne glede na to, kdo t* nik:p0^teSl1o letalo:« je radostno v^* &et?pa naj Nemudoma,« je ukazal Vsa zadeva v zvezi z letalom m bi*; • rT* kaiti nihče m prevenal. v k*** vsem jasna, tojtimn Ren(fulic * > Motilo gajetudiKircn £ temu < upaPcU bo letalo uporabljeno za čW> mu/e bilo namenjeno o m je prv Letalo je takoj s0 esesovc: vv, Brežinah v Drvarju. £ danta vanj hudo ran^iegajco: nujno zahtevah "" J PETEK, 17. SEPTEMBRA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9. STRAN O LAS Krajevna skupnost Visoko praznuje Vrsta prireditev ob krajevnem prazniku Visokega — od pohoda od spomenika do spomenika, do športne nedelje — Krajani so doslej znali skupno reševati krajevne probleme in neredko so posegli v žep ter s samoprispevki in prostovoljnim delom pripomogli k hitrejšemu napredku — Zaradi sedanjih možnostih in tudi pripravljenosti za delo postaja Visoko vse bolj športno še bolj pa kulturno središče^ mnogimi prireditvami, pomembnimi ne le za ta severni del občine Visoko — S tradicionalnim pohodom od spomenika do spomenika, organizirala ga je krajevna organizacija ZZB skupaj z osnovno šolo 01-ševek, mladinsko organizacijo, rezervnimi starešinami in drugimi, so se včeraj v krajevni skupnosti Visoko začele letošnje prireditve ob krajevnem prazniku. 16. september so si krajani Visokega, Luž in Milj izbrali za praznik, da bi vsako leto počastili spomin na ustanovni sestanek odbora OF za to področje, ki ie bil v Zormanovem mlinu na Visokem. Iz tega mlina je tudi junaška Anći Kokalj, ki je pred 40. leti padla v Udinem borštu, letos pa mineva tudi 40 let od smrti Janka Karuna, enega od 34 padlih med NOB s tega področja. Osrednja "slovesnost ob prazniku bo danes zvečer ob 19. uri v Zadružnem domu, kjer bodo na proslavi s kulturnim programom podelili tudi priznanja najbolj zaslužnim krajanom za delo na različnih področjih v krajevni skupnosti. V soboto popoldne bodo gasilci z Visokega in Luž pripravili demonstracijo gasilnih aparatov, praznovanje pa se bo zaključilo v nedeljo s tradicionalnimi športnimi prireditvami, od teka, družabnih iger in ženske nogometne tekme. Čeprav letos v krajevni skupnosti s 1300 prebivalci ne odpirajo ob prazniku nobenega večjega objektu, pa je to seveda priložnost za pregled dosedanjih uspehov in prizadevanj krajanov, da si po željah in seveda možnostih uredijo bivanje. Tako so prav sedaj zaključili z asfaltiranjem še zadnjih cest v akciji, ki je trajalo kakih deset let. Urejeno imajo javno razsvetljavo, postavili so avtobusna postajališča, zgradili požarni bazen še v Lužah in se ukvarjali z urejanjem divjih odlagališč odpadkov ob Kokri. Letos so tudi dobili javno telefonsko govorilnico, ki krajanom mnogo pomeni, saj je na Visokem le šest telefonov, v Miljah eden, v Lužah pa ni nobenega. Seveda je to le del uspešno izvedenih nalog iz programa, ki so si ga v krajevni skupnosti zastavili, pred njimi pa je še vrsta prav tako pomembnih, ki bi jih v tej krajevni skupnosti, kjer mnogo dajo na športni in kulturni utrip kraja, radi uredili kar se da hitro. Doslej jim je ob zglednem in uglašenem delovanju vseh družbenopolitičnih organizacij, ki so znale pritegniti krajane tako za družbenopolitično sodelovanje kot za izvrševanje skupnih nalog, večina nalog uspevala. Prav sedaj se ukvarjajo z zamislijo o Prijeten duet - Ce je na dvorišču gostišča Zelenica na Selu pri ™ovn£i še huje igalo sonce, se gostje niso dali motiti. Posebno še ne, k^r Z^iim organizatorji pripravili tako lep kulturni program. Poleg do™,čSTvevceTsta namreč zaigrala in zapela tudi Karla Bogataj in ^^neGorišek, člana folklorne skupine »Veseli upokojenci« z Javorni-^Zi^^a Koroške Bele. Sicer jih nastopa več skupaj tokrat pa je sta prišla le dva. Sta pa za toliko več zalegla, kajti svoja T^gLova sta odlično dopolnjevala z bobnom in harmoniko. M?dkorX^i gosti sta brez dvoma požela veliko priznanje. - Foto: D. Dolenc __„ —-- ureditvi športnih igrišč ob Kokri in postopek /a pridobivanje zemljišč že teče. Na tu način mislijo še bolj poživiti že tako dejavno in razvito telesno'kulturo, saj se aktivno udejstvuje v TVD okoli 200 krajanov od cicibanov pa do odraslih. Za to so možnosti seveda že sedaj, saj je telovadnica posebno v zimski sezoni zasedena vsak dan. V sosednji dvorani Zadružnega doma pa se izmenjavajo vaje in nastopi treh folklornih skupin, dveh pevskih zborov, dramske skupine in drugih sekcij njihovega KUD. Z ureditvijo Zadružnega doma imajo na Visokem še načrte, saj bi radi prizidali del za gasilski dom, uredili prostore za mladinsko dejavnost s knjižnico in čitalnico, kar bo dopolnilo možnosti za najrazličnejše dejavnosti v njihovem pred leti posodobljenem Zadružnem domu. Del prostorov za te dejavnosti bodo pridobili iz sedanjih sila tesnih prostorov trgovine, ki že dolgo več ni kos potrebam in kaže, da bodo dobili novo večjo trgovino. Vse bolj poln je tudi oddelek predšolskega varstva, za najmlajšo so prav letos uredili tudi otroško igrišče, tako da bo treba misliti še na drugi oddelek. Še vedno tudi niso črtali iz svojih programov želje po osnovni šoli, saj se otroci iz njihove krajevne skupnosti vozijo v šolo na Olševek, v Predoslje, Preddvor, Šenčur in v Kranj. L. M. VAŠA PISMA TO NI LOVSKO! Prva septembrska nedelja. Prekrasen in lep sončen dan je. Z družbo in hčerkico smo se umaknili iz vsakodnevnega mestnega trušča na deželo. Tokrat nam je bil cilj nekoliko bolj oddaljen kraj — Brekovice, ki leže med Žirmi in Rovtami. Tik ob cesti stoji nedavno odprta gostilna s solidno postrežbo. Ob skromni zakuski in veselem prijetnem vzdušju me zmoti glas hčerkice: »Mama, glej srnico!« Res se je približno 50 m etrov od gostilne in dobrih 40 korakov od ceste proti reki Sori pasla srna. Enkratna prirodna slika. Ko smo kmalu nato v družbi prijetno kramljali, je počilo. Predno smo spoznali, kaj se je zgodilo, je Hčerkica zavpi-la: »Uboga srnica! Mama, srnica!« Res smo videli, kako se srna ob cesti premetava, vstaja in spet pada. Nato poči še enkrat. Na cesti stoji avto in iz njega gleda puškina cev. Srna se tudi po drugem strelu še vedno premetava. Prizor je bil grozen, zlasti za otroka, ki se še naslednji dan ni opomogel. V tem so se vrata avtomobila odprla, izstopil je mlajši moški in šel po srno, ki je v smrtnem strahu padla v strugo Sore. Ker KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KŽK GORENJSKE Delavski svet TOZD Kmetijstvo Kranj, n. sol. o. Begunjska 5, na podlagi 41. člena, 7. odstavka in 49. člena Statuta TOZD Kmetijstvo Kranj ter sprejetega sklepa z dne 9. 9. 1982 razpisuje javno dražbo za prodajo karamboliranega osebnega vozila ZNAMKE FIAT 750 SE, leto izdelave 1981, prevoženih 16.000 km, izklicna cena 35.000 din. Osebni avtomobil se nahaja na Vrtnariji Zlato polje TOZD Kmetijstvo. Javna dražba za prodajo osebnega avtomobila bo izvedena 1.10.1982, ob 12. uri na Vrtnariji Zlato polje, TOZD Kmetijstvo Kranj. Ogled osebnega vozila je možen eno uro pred pričetkom javne dražbe na kraju samem. Osebni avtomobil se prodaja v stanju, v kakršnem je po principu, videno — kupljeno. Vsak udeleženec javne dražbe je dolžan plačati varščino v višini 10 % od izklicne cene pred pričetkom javne dražbe. Ponudba pri dražbi mora biti za 1.000 din višja od predhodne. Kupnino je kupec dolžan plačati v 8 dneh po izvedbi javne dražbe. Pristojni prometni davek pa v roku 15 dni od prevzema osebnega vozila. Pravico do nakupa imajo tako družbenopravne, civilno-pravne in fizične osebe. še ni bila mrtva, jo je še tretjič ustrelil. Srno je potem izvlekel iz vode, jo vrgel v avto in odpeljal. Je to lovska etika? Je bil ta človek lovec? Imam brata, ki je tudi lovec, vendar vsakokrat, ko je prinesel ali pripeljal domov odstreljeno srnjad, je bila zelo lepo očiščena in v gobčku je imela smrekov vršiček, znak spoštovanja lovca do uplenjene divjadi, za klubu-kom pa je imel smrekov vršiček, ki ga je s spoštovanjem uplembe nosil ves dan. Ko sem mu povedala o dogodku v Brekovicah, je dejal, da je bil to navaden »mrhar« in ne lovec. Razen mrharstva pa je naredil prekršek tudi s tem, da je streljal iz avtomobila, kar lovski zakon strogo prepoveduje • V zapis naj gre še to, da v avtomobilu ni bil samo »mrhar«, temveč je zraven sedel tudi njegov oče, kije predsednik tamkajšnjega lovskega društva. , Minca Poljanec Skofja Loka KDO NAGAJA GASILCEM Gasilci s Kokrice smo poleg športnega igrišča v Bobovku uredili vadbeni poligon. Postavili smo ovire, namenjene tek- movanjem in vajam v štafetnem teku. Ovire smo napravili sami. Nekaj lesa so nam darovali krajani, nekaj pa smo ga kupili. Vendar so bile nekomu te ovire v napoto in nam je lani nekdo ukradel rov, narejen iz 4 metre dolgih desk. Zaradi neravnega terena pri odvzemališču voae iz potoka, kar zmanjšuje preglednost, smo se letos odločili za gradnjo 3500 litrskega bazena, ki je narejen iz 4-milimetrske pločevine. Naredili smo ga sami. Skopali sme jamo in bazen položili vanjo. Toda, že po nekaj dneh je nekdo (morda jih je bilo več) poškodoval bazen. Do polovice so ga spravili iz zemlje, bazen je težak okrog 700 kilogramov in mu je bil samo eden težko kos. Ne vemo, ali gre le za nagajanje ali za namerno povzročanje škode in oviranje dela gasilcev. Radi bi poznali krajana ali krajane, ki jim delo gasilcev ni všeč. S tem ne škodujejo le nam, ampak vsej družbi, ki namenja gasilstvu in varstvu pred požari vedno večjo pozornost. Mogoče bo prav kdo od teh prav kmalu potreboval pomoč gasilcev. Bo morda tokrat le spoznal, kakšno škodo je povzročil in kako dragoceni so gasilci. .. Jože Keršič Cesta na Belo 7 Ml PA NISMO SE UKLONILI List za listom pada Stanko Kocijančič-Marjan, prvoborec gve^ Številni izstrelki ga niso zrušili m^oči tolezni pa se ni mogel več upirati Sicer je minil že dober mesec, odkar je vletu pre^ minil daleč znani gorjanski prvoborec Stanko Kocjančič, partizan Marjan, a tudi zdaj in še vedno veljajo besede zahvale in spomina V Časuniegovega konca so bili vroči po-^iflM^očf kot tedaj, ko je z bratom Janezom, ki je umri le malo pred njim, 29. av-prta 1941 vstopil med prve partizane na Po-Mjulri. Gorjanska občina je v 1M1. totu «iala 26 trdnih borcev, med katerimi je bil Stanko zelo viden in zato znaten del gorjanske zgodovine. Stanko je bil čvrst kmečki sin, rojen novembra 1915 v Zgornjih Gorjah. Izučil se je ključavničarske obrti in potem dobil delo v jeseniški železarni. Uporen, napreden duh. 2e v Gorjah, še bolj pa v tovarni, je prihajal v stik z revolucionarji-komunisti, kot so bili Marija Žumer, Andrej Prešeren, Ivanka Mo-horič, pa Janez Mlakar, Matija Verdnik ali Polde Stražišar ter Franc Benigar in Tone Talar, ki so, tako kot on, delali v konstrukcijskem ali mehaničnem obratu. Tam smo se spoznavali in pripravljali na temne dni, ki so prišli spomladi 1941. Tedaj je bil Stanko star dobrih 25 let. Bil je torej med tistimi, ki ga okupacija ni presenetila. Vse od prvih priprav na vstajo od spomladi 1941 smo se največkrat sestajali na Poljanah, na Mežakli, ko pa je v Spodnjih Gorjah 25. avgusta 1941 padel prvi okupatorjev sodelavec m so Nemci zato 28. avgusta ustrelili pet talcev ter iskali že očrnjene organizatorje vstaje, mednje sta štela tudi Stanko in njegov brat Janez, sta se s puškama pridružila rojakom partizanom, med katerimi so bili tudi bratje Zvani. Stanko je postal borec Cankar-leve čete in nato bataljona, s katerim je pre-aodil pionirsko pot vse od poletja 1941 do konca zime 1942. Bil je eden izmed nosilcev decembrske vstaje v gorjansko-bohinjskem kotu in nam mlajšim skupaj z Andrejem Zva-nom-Borisom zgled vzdržljivosti in poguma. Prav Stanko je bil tisti, ki je med poskusom vstaje v Nomnju obračunaval z izdajalci in prav on je tisto mrzlo decembrsko jutro opazil nemške policiste, ki so nas presenetili v vasi. Prvi je streljal nanje ter tako preprečil Nemcem nenaden napad na nepripravljene upornike. Zime v pokljuških in gorenjskih gozdovih so hude, prva partizanska zima s 1941 lia 1942 pa je bila še posebno ostra. Stanko jo je s soborci preživljal v neenakopravnih spopadih v Brjanci in drugih pokljuških gozdovih. Hudo je bilo 19. januarja 1942 v visoki in debelo zasneženi Lipanci, ko so pri 32 stopinjah mraza odbijali napade policistov. Takrat so padli štirje tovariši, med njimi njihov poveljnik Stane Bokal. A bi jih padlo še več, če Nemcev vsaj nekaj časa ne bi s strojnico zadrževala Andrej Žvan in Stanko. V najtrših pogojih so prvoborci preživeli to prvo zimo, ko so jim bili Nemci neprestano za petami. Avgusta 1942 je bil spet zaradi izdajstva hudo ranjen na Jelovici in je le malo manjkalo, da ni izkrvavel, kot je izkrvavelo več soborcev, med njimi tudi Janez Ambrožič, Kvadvov iz Zasipa, njegov dober prijatelj. To leto so njegove starše in sestre skupaj z drugimi petdesetimi družinami gorjanske občine pregnali v Nemčijo. V izgnanstvu je umrl Stankov oče, ki so ga gestapovci hudo mučili prav zato, da bi izdal njega, Stanka. Leto 1942, je bilo za partizane in njihove najožje sodelavce tako hudo, da ni pretirana trditev, če rečemo: kdor izmed starin borcev je v tem kotu in na Gorenjskem ta čas sploh preživel, ta je malodane preživel tudi vojno. Stanko — Marjan je bil kljub hudi rani med njimi. Izreden posluh je imel za odkrivanje vohunov, agentov in izdajalcev in nič čudnega torej ni, da so ga v letu 1943 premestili v nastajajočo VOS in nato v VDV, kjer je postal komandir varnostnih skupin za območje Gorje — Bled. Ime Bled pa pove, da je bilo tam središče gestapa in silno nevarno območje, kajti tu je delovala gestapovska obveščevalna mreža, ki je imela nalogo odkrivati sodelavce OF, predvsem pa sedeže političnih delavcev, kurirjev, obveščevalcev in partizanskih enot. Ta skoraj nevidni a ostri boj med gestapovsko obveščevalno mrežo, v katero so bili običajno zapleteni malovredni ljudje — plačanci, ter na drugi strani partizansko obveščevalno službo je bil krvav in neprestan. Tu je Marjan dosegal velike uspehe. Sovražnikove pomagače je uničeval tako uspešno, da so ti proti koncu vojne povsem obnemogli in bili razkrinkani ter izkoreninjeni. Tako delo pa je terjalo velik posluh, občutek za pravico in še zvrhano mero presodnega poguma. To pa je Marjan imel. Poleg tega je bil pri vsem delu odgovoren in zanesljiv tovariš. Dobesedno izgoreval je v svojem boju proti sovražniku. Po vojni si je ustvaril družino in se naselil v skromni hiši v Novi vasi pri Radovljici. Tudi v jeseniško železarno se je kmalu spet vrnil in bilo je tako, kot da je 1941. leta šel iz nje le Zi štiri leta borbe, osvobajanja, zdaj ko je domo vina osvobojena, pa se je vrnil na delo. A U štiri leta so bila dolga in naporna, da so mi resno izpod jedla zdravje. Iz železarne je odšel tudi v pokoj. Za svoje zasluge je pokojni Stanko Ko-cjančič-Marjan poleg »Spomenice 1941« dobil še vrsto odlikovanj, ki pa ne morejo prikazati deleža, ki ga je s svojimi soborci vgradil v našo osvoboditev. Marjan je bil eden tistih redkih prvoborcev, ki so prav vsa štiri partizanska leta preživljali v gorenjskih gozdovih v prvih vrstah neposrednega oboroženega boja. Preži veli so tudi vse štiri hude zime! Bil je eden izmed 26 listov gorjanskega drevesa prvoborcev; z njim je odšel predzadnji izmed njih. Poleg njega pa so v zadnjih nekaj letih umrli tudi štirje najožji člani njegove družine: mama, sestri Minca in Pavla, ter nedavno'tega Še brat Janez, prvoborec Božo. Toda za njim je ostala vidna osvobodilna sled. Koliko je bil vreden med vojno, najbolje dokazuje gestapovska nagrada v višini 2.000 mark, ki bi jo dobil tisti, ki bi ga pripeljal živega ali mrtvega! Za Stankom pa bo ostalo še nekaj: njegovi spomini in zapisi, ki jih je bilo nekaj objavljenih bodisi v »Borcu« ali »TV-15«, bodisi v kakih gorenjskih publikacijah, pa tudi v gor janskem zborniku »Boj pod Triglavom«. To ir še druge njegove pripovedi in dokumenti p* bodo pomagali razvozfati še marsikaj in tak« pripomogli k pisanju revolucionarne zgodo vine na Gorenjskem, zlasti še v ožjem gorenj skem kotu. Slava njegovemu spominu! Ivan Jan V Verigi uvedli delovno tekmovanje LJUBLJANA _ m LOKA - Mala in vež* rana v hali Tivoli sta poP ni na naš največji A športni dogodek. (Ž i 26. septembra bo šesaH to svetovno in enainšcn evropsko prvenstvo v J nju uteži, imenovan ^ 82. Za to prvenstvo « « vilo rekordno število re^ tanc. Kar enainštinded bo, čeprav ima n*®H federacija za dvigat* ! kar stodvanajst člane A bo rekordno svetovne i stvo, saj bo svoie J pokazalo nad štiriscc ■ valcev in najmočne£k] na svetu. Seveda organizatail prvenstvom niso drkii ■ rok, saj je bilo potrebuj postoriti, da sta obe lj mala za tekmovanje. ogrevanje, da bo vse ta« treba. Zadnje tekme*-* svetovni ravni je bilo aH Ljubljani v hali Trv* desetimi leti in hala m * takem stanju, da bi bM jela v svoje okrilje športi svetovni ravni. Toda. M torji svetovnega prreff dviganju uteži so zavŠJ ve in dvorani sta taki ta biti. Prvi tekmovale ij so že v Ljubljani. Na«P nad tekmovalnimi p Luka Rodman, Zla tko Juri-Es Zdenko Korpar, Aleksander F^olič, Ivica Soldo in Slobodan i^tanovič. m^VVie priprave so bile le-os j^irejene svetovnemu pr-Jr^tvu, ki se p>rične jutri v •^^bljani,« je dejal predsednik i popustniske iveri domaČega toubta Sodim — kar z zadovoljstvom smem ^Dtoviti - med tiste domovinoljube, ki ^i® avgusta tekli častni turistični krog, Jrioč, da se turistična veja že hudo izčrpajo v brezupnem prizadevanju, da iz devizni korenin iztisne še kak dolar več. » Avgusta torej smo se domači turisti ^•tao podali na devizno majave barikade Jtmorskega turizma, da bi zelo trudnim m y hudo ravnodušnim pričakovalcem deviz '■•h vedeti, da smo solidarni. . V plemenitem miljeju dubrovmškega ^^ičnega naselja se neustavljivo spo-jkduješ s prečudovito naravo, ki pošteno zamaknjeno spoštovanje. A kaj, ko Siniti milje porodi tudi plemenito brezni«, ki je Jugoslovanu po tradiciji več kot T^na podlaga za kritično razmišljanje vrst. . ^a splošno smo dokaj poslušni odje->aici turistične ponudbe, plahi kontinenti turistki, ki se boje, da ne bi s svojimi r^vmciainum navadami užalili visokopro-| ^»onalnih turističnih avtoritet, ki uživajo J svojem kraljestvu. Povrh vsega pa smo ftolj in samo le dinarski solidarniki, pobijeni turistki takorekoč, ki so jim tu-^stičneširiave in planjave omejene. . Dinarski reševalci so praviloma v tes-^»jbni zadregi, ko spoznajo trdoživo za-^odo ponujene pomoči: posebne življenj-ideologije, etike — pustimo estetiko! -^stičnih ponudnikov ne bodo nikdar ^menili! Devizno pridobitništvo je nji-edini, prvi, drugi in zadnji življenjski ^f*rativ. Dogma. Bodi! ^AKSI - Ce ne veš, kako priti za obzidje Dubrov-je najbolje in edino, kar ti ostane, da ^Prepustiš usodi in naključju. Nikarte ^rafevati ravnodušnih receptorjev, saj ti povedali toliko, kot se jim zdi in za ^JPec navrgli še toliko, da bo stvar še bolj komplicirana. v Znajdi se in prav ti je! Dubrovnik, kul-duhovni, svetovljanski pozna ves ti pa zdaj pbiraj sadove svoje topo-nerazgledanosti! ^ Voznik »lokalca« na magistrali se nas Angležinja ponudi sprevodniku sto jfctfh, novih bankovcev, da bi v zameno ^sfala zmečkan papir za 23 dinarjev. V Sprevodnik ne bev ne mev ne drobiža, ^tfično bulji skozi okno! Dam mu petdeset dinarjev. V Sprevodnik ne bev ne mev ne drobiža, ^tfno bulji skozi okno. v 'a sleparska čarovnija se tradicionalno javlja vse dni in pri vseh tistih, ki so po xfctf'vodnikovem nezmotljivem izkustvu iz . o^»tične rase: večinoma plahi, ponižni, N^Sani, nerodni kot telički in na smrt GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA JESENICE - GOSTOV IZ BJELOVAR J A NI BILO - V soboto popoldne bi morala biti v jeseniškem letnem bazenu kvalifikacijska vaterpolska tekma med moštvoma kranjske IskreTelematika in Mladosti iz Bjelovarja. Toda tega kvalifikacijskega srečanja, ki naj bi odločal o novem drugoligašu, ni bilo. Gostje so namreč poslali telegram, da jih na srečanje ne bo. Tako so vaterpolisti Iskre-Telematika avtomatično postali drugoligaši. Da pa Jeseničani ne bi ostali brez tekme, je bilo odigrano prijateljsko srečanje me IskraŠi in kadeti kranjskega Triglava, (-dh) - Foto: I. Kokalj Smučarski skoki Lep uspeh gorenjskih skakalcev v ČSSR Banska Bystrica - Na tradicionalnem mednarodnem tekmovanju skakalcev v tem smučarskem skakalnem centru CSSR so nastopili tudi mladi skakalci iz Krania, Žirovnice in Žirov. Med več kot 100 skakalci so gorenjski skakalci dosegli nekaj odličnih uvrstitev. Med pionirji je bil najboljši Kranjčan Zoran Kešar, v konkurenci mlajših mladincev je bil Martin Skrjanc (Triglav) drugi, enako mesto pa je med starejšimi mladinci dosegel Eržen iz Žirov. Rezultati-pionirii: 1. Kešar (Triglav) 199,0 (33,31), 2. Marjanovič (Jesenice), 3. Filipko (CSSR), 6. Kaltenekar (Žirovnica), 7. Dobnikar (Triglav), 8. Remic (Triglav), 9. Mubi (Triglav), 10. Globičnik (Triglav). 11. Rančigaj (Triglav), 13. Ko-šelnik (Žirovnica), 17. Senk (Triglav), 20. Lipar (Triglav), mlajši mladinci: 1. Svagerko (CSSR), 2. Skrjanc (Triglav), 4. Justin (Triglav), 6. Dolenc (Triglav), 8. Mur (Ziri), 9. Kešnar (Triglav), 14. Kopač (Ziri), 15. Semenič (Triglav), starejši mladinci: Ciž (CSSR), 2. Eržen (Zrn), 5. Kešar (Triglav), 6. J. Stirn (Tri-g av), 7. S. Stirn (Triglav), 10. Melin (Triglav), 12. Grvala (Žirovnica), 13. Silar (Tnglav). j. Javornik Na predmeji najboljši Triglav Predmeja — Na 25 metrski skakalnici na Predmeji nad Ajdovščino je bilo poletno prvenstvo v skokih za mlajše pionirje. Med posamezniki je bil prvi domačin Krapež, v ekipni konkurenci pa je bil najboljši kranjski Triglav. Rezultati: 1. Krapež (Predmeja) 206 (22,5, 225), 2. Pušnik (T. Velenje), 3. Glo-bočnik (Triglav), 4. Mubi (Triglav), 5. Tamše (T. Velenje), 6. Kopač (Ziri), 7. Petek (Žirovnica), 10. Kropar (Triglav) in Gašperin (Žirovnica). J. J. Šmid najboljši med starejšimi pionirji Kranj - Na letošnjem poletnem prvenstvu v smučarskih skokih za starejše pionirje je nastopilo okoli 40 tekmovalcev iz devetih klubov. Med gosti pa, so bili tudi mladi skakalci iz Zahom-\\. Tekmovanje je odlično izvedel smučarski klub Triglav na 30 metrski skakalnici na Gorenji Savi. Po izredno hudi borbi je naslov prvaka SRS osvojil Joško Smid iz Mojstrane. Odlični pa so bili tudi ostali gorenjski skakalci, saj se je med deseterico uvrstilo kar osem skakalcev gorenjskih klubov,- . Rezultati: 1. Smid (Žirovnica) 202,0 (30,5. 31), 2. Golob (T. Velenje), 3. Zupan (Tržič), 4. Mubi (Triglav), 5. Kopač (Zin), 6 Marjanovič (Žirovnica), 7. Mihehč (T. Velenje), 8. Dobnikar (Tnglav), 9. Remic (Triglav), 10. Kaltenekar (Žirovnica). J. J. Gašperin prvi, Šmid drugi Ljubljana - Smučarski klub Ilirija je preteklo soboto priredil tekmovanje v smučarskih skokih v počastitev praznika občine Ljubljana-Siška. Na 22-metrski skakalnici, pokriti s plastiko, je v štirih kategorijah sodelovalo blizu 60 skakalcev iz osmih klubov. Od Gorenicev je sodelovala le manjša skupina skakalcev 1 V L) Partizana iz Žirovnice. Med mlajšimi pio-nirii je Gašperin osvojil prvo mesto, medtem ko je bil Smid v kategorji starejših pionirjev drugi. Rezultati: starejši sicibam: 1. Pečnik (Fužinar), 2. Lajevec (Ilirua), 3 Ažman (Braslčovče), 11. Urh, 13. Čogorelec (oba Žirovnica); mlajši pionirji: 1 Gašoerm (Žirovnica), 2. Krapež (Predmeja), 3. Janus (Ilirija), 5. Legat, 6. Modrijan, 11. Kapus (vsi Žirovnica); stareiši pionirji. L Debelak (Ilirija), 2. Sirnd Žirovnica) 3 Zupančič (Ilirija); mlajši mladinci: 1 Ve-redev, 2. Jager (oba Braslovče) 3^Stem (Fužinar). Marjan Gašperin Tisoč kilometrov Alpine - Včeraj je odšlo na sedemdnevno pol p I Sloveniji deset delavcev žirovske Alpine, članov tekaške sekcije srn* 1 čarskega kluba Alpina, ki so v poletnih mesecih dilce zamenjat - t dirkalnimi kolesi. V svojevrstni akciji, ki jo je podprla delovna * I ganizacija, bodo Jernej Kos, Robert Vehar, Martin Belentu^ Scs* 9 Stanonik, Srečko Kavčič, Lojze Oblak, Franci Pečelin, Jože Stana** . in Zoran Kopač obiskali vse Alpinine prodajalne v naši reputfr- t (H. J.) _■ \--------;— Rokomet Vsi na kolo za zdravo telo KRANJ — Športno društvo Kokrica, Integral, Kokra, Partizan Smlednik in ŽSD Ljubljana bodo v nedeljo organizatorji tretje trim akcije med Ljubljano m Kranjem l geslom »Vsi na kolo za zdravo telo«. Startna mesta bodo raed 8. in 9. uro v Ljubljani (stadion ŽSD Ljubljana)* Kranj (stadion Stanka Mlakarja) in v Smledniku pred domom KS. Dolžina proge je 65 km in potoka v celoti po asfaltirani cesti. Cilja sta v Ljubljani in Kranju, startnma pa je 30 dinar iev. -dh Avto moto šport Z drzno vožnjo do drugega mesta Velike mednarodne motociklistične dirke v razredu do 125 kubičnih centimetrov v češkem mestu Karvina so se udeležili tudi trije naši tekmovalci: Pintar, Hmeljak in PavliČ. V konkurenci 25 dirkačev iz Švice, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Avstrije, Nemške demokratične republike, Švedske, Finske in Nizozemske so že na treningu presenetili z dobro vožnjo, saj je bil Pavlič prvi, Pintar tretji in Hmeljak enajsti. V dirki za trening bi kmalu prišlo tudi do nezgode, potem ko je prireditelj poslal na progo rešilni avto v smeri proti tekmovalcem. Dirkači so se komaj rešili trčenju. Zaradi slabe organizacije je prireditelj stežka pregovoril tekmovalce, da so naslednji dan Startali. Takoj po Startu je vodstvo prevzel Kranjčan Janez Pintar in ga zadržal do četrtega kroga, ko mu je med vožnjo nenadoma ugasnil motor. Predno je Janez ugotovil napako (padel mu ie kabel z akumulatorja) so mu ostali tekmeci Že močno pobegnili. Vendar je v nadaljevanju z drzno vožnjo prehiteval moto-cikliste drugega za drugim, nazadnje še Švicarja Ruttimanna in na koncu pripeljal skozi cilj kot drugi za Alojzom Pavličem iz Novega mesta. Robert Hmeljak je bil peti. Naslednja* dirka bo v avstrijskem Zeltvvegu. „ . . M. Jenkole Streljanje Strelci v Preddvoru Predoslje - Strelska družina Franc Mrak iz Predoselj je pripravila na novem strelišču za malokalibrsko puško v Preddvoru tekmovanje v streljanju s tem orožjem. Na tekmovanje so bili vabljeni tudi člani organizacij Zveze borcev iz Ko-krice, Britofa in Predoselj. Tako so tekmovali člani Zveze borcev, strelci organizatorja - članice, člani, pionirke in pionirji. Med člani organizacij Zveze borcev je z 62 krogi od 100 možnih zmagal Jože Mikuž pred Mirom Krkočem, Darkom Mugerlijem, Lovrom Krničarjem in Francem Omanom. V tekmovanju člancv Strelske družine France Mrak je slavil Miran Gričar s 77 krogi od 100 možnih. Sledijo Tone Markič, Srečo Jerman, Franc Strniša in Jože Sitar. Med članica: mi predoseljske strelske družine sta bili najuspešnejši Nada Markič in Elica Glo-bočnik, med pionirji Jani Umnik, Zdrav-ko Markič in Jože Bizjak, med pionirkami pa Mija Strniša in Alenka Bogataj. J. Sitar Nogomet V nedeljo nove točke Triglavu KRANJ - Po štirih kolih letošnje slovenske nogometne lige so kranjski nogometaši osvojili dve točki. Na domačem terenu so visoko premagali kamniški Stol. Tudi na gostovanjih niso igrali slabo, a športna sreča jim je vsakokrat zagodla. V nedeljo ob 15. uri se od moštva Triglava pričakuje, da bodo osvojili novi par prvenstvenih točk. V goste na stadion Stanka Mlakarja namreč pride ljubljanski Slovan. Gostje iz Ljubljane niso slabo moštvo, a vseeno pričakujemo, da bodo Triglavani zaigrali borbeno in kvalitetno in goste premagali. -dh Pričakovane zmage Gode&ič - Z zmago Jelovice v Ž.ireh nad Alpino se je pričelo tekmovanje v škofjeloški občinski nogometni ligi. Druga srečanja so se končala s pričakovanimi izidi. Izjema je bilo srečanje med Gorenjo vasjo in Kondorjem, kjer so domačini s težavo ugnali borbene goste. V tekmovanju pionirjev preseneča le zmaga Ketec nad ekipo LTH. . , TT . IZIDI 1. kola - člani: Reteče II . Polet II 4:11, Alpina : Jelovica ltf, Kondor II : Polet 0:9, Gorenja vas : Kondor 1:0; pionirji: Kondor : Gorenja vas 3:0, Alpina : Polet 11:0, Reteče : LTH 32. v J.Starman Prvi tek na Soriško planino SORICA - Športno društvo Ba^ Podbrdo in športno-rekreacijsko društvo Sorica bosta v soboto ob.16. uri organizatorja prvega teka na Soriško p amno. fa iek zamenjujejo za tek ki je kil na prog Podbrdo-Sorica-Podbrdo. Start teka elTje posamičenf daj bodo tekmovalci ^Bkategorija cfki je za ženske Za ta tek se lahko pnjavite uro pred startom, proga pa je dolga 12^. Začenja se sezona krosov TRŽIČ - Jesen je pred vrati, s tem pa je prišel tudi čas atletskih tekmovanj in sezona jesenskih krosov. Tega se zavedajo tudi v Tržiču, saj so že razpisali nekaj takih jesenskih srečanj. Danes naj vas povabimo na občinsko prvenstvo v atletiki, ki ga bo odbor za športno rekreacijo pri TKS Tržič pripravil na igrišču osnovne šole heroja Bračiča v Bistnci pri Tržiču v sredo, 22. in v četrtek, 23. septembra, obakrat s pričet kom ob 15. uri. Pri izvedbi tekmovanja bo sodelovala tudi atletska sekcija TVD Partizana Tržič. . Tekmovalci in tekmovalke, ki se bodo prija vili do srede, 22. septembra do 12. ure v pisarni TKS Tržič, Bračičeva 4, ali po telefonu 50-342, bodo lahko merili moči v teku na 100, 800 (ženske)1500 (moški), skoku v daljino in višino, metu krogle ter štafetnem teku 4 X 100 m. Pravico nastopa imajo vsi občani Tržiča in Radovljice, vseh starosti, tekmovanje pa bo potekalo ločeno v moški in ženski konkurenci posamezno in ekipno. Tekmovanje bo potekalo tudi v troboiu, vsak pa si bo tri discipline, v katerih bo tekmoval, izbral sam. Za vse najboljše so pripravili tudi medalje, za ekipe pa pokale. J. Kikel Šah Brane Deželak doslej najuspešnejši Kranj — Po dvomesečnem premoru so kranjski šahisti nadaljevali z rednimi mesečnimi srečanji na turnirjih. Septembrskega hitropoteznega turnirja se je udeležilo 16 igralcev. Zmagal je Dušan Jokovič pred Deželakom, Bulatovičem, Krekom in Simončičem. Po osmih turnirjih za hitropotezno prvenstvo Kranja vodi Brane Deželak s 65,5 točke pred Jokovičem 61 točk, Vojičičem 43 točk, Bulatovičem 29 točk itd. D. J. Kranj - Rokometašem in rokometa-šicam v republiških rokometnih ligah so se s svojim prvenstvom pridruali se prvoligaši ter člani v medrepubliških rokometnih ligah. Že jutri pa se bodo pričela tekmovanja tudi v i. B. zvezm rokometni ligi, kjer bodo gorenjsko zastopale rokometašice Alplesa. V prvem kolu se bodo pomerile pred domačim občinstvom jutri ob 19 un v športm dvorani Poden v Sk. Loki. Srečanje Alples • Trogir 73 je pomembno za obe ekipi, * zato se obeta izredno zanimivo in borbeno prvenstveno srečanje. V ihedrepubliŠki rokometni ligi za moške rokometi Jelovice gostujejo v Ajdovščini pri ekipi Lipe, Preddvorčanke pa pri ekipi Koke. V moški republiški rokometni ligi bo jutri in v nedeljo na ooredu že tretje kolo Po dveh neuspešnih gostovanjih se bodo rokometaši tržiškega Peka prvič predstavili domačemu občinstvu v nedeljo ob 10. uri na igrišču pri OS Heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Srečanje Peko • Aero Celje je pomembno predvsem Pred dvajsetim mednarodnim atletskim mitingom Kranj '82 Atletska elita v Kranju KRANJ - Atleti Triglava iz Kranja se skrbno pripravljajo na letošnji že dvajseti mednarodni atletski miting, ki ga vsako leto organizirajo v okviru športnih tekmovanj ob kranjskem občinskem prazniku. Letos je poznejši datum te kvalitetne atletske prireditve, 28. september, ker bodo le s tem lahko dobili kvalitetno atletsko udeležbo. x V moški konkurenci so namreč zagotovili nastop Dragana Zdravkovića na 1500 metrov, v daljavi bo nastopu Milan Spasojevič in v metu krogle četrti letošnjega evropskega prvenstva v Atenah Vladimir Muič. V teku na 1500 metrov bo Zdravkovič imel ob boku znanega srednjeprogaša borisia-va Perico. Sicer bodo od teh kvalitetnih s-* tov nastopili tudi znani sloveč-atleti in gostje iz Italije in Avssr* V članskih disciplinah so stke* delavci Triglava pripravili za ta lejni miting v Kranju tek na 10CL in 1500 metrov, skok v daljavo, fao** disk in kopje. Mladinci se bodo rvr* rili na 1000 metrov in metu kc-pionirji pa bodo tekli na 60 in 600 rr trov. Zanimivi bodo tudi nastoct * članicah, ki bodo imele nastop* • 100, 800 metrov, skoku v vj&bc * krogli, medtem ko bodo pionirke movale v skoku v daljavo. Konec septembra se torej obeo * stadionu Stanka Mlakarja v Krt:1 kvalitetno in zanimivo atletsko > poldne. -dh Štirideset kilometrov za stavo — Na kranjskem stadionu smo bili v soboto priča nenavadnemu dogodku. Štefan Poredoš z Orehka pri Kranju je brez posebnega treninga v štirih urah in petih minutah pretekel 40,4 kilometra oziroma 101 krog atletske steze okrog stadiona. Teči je začel pet minut čez dve popoldne, končal pa deset minut čez Šest zvečer. Razlog za tek je bila stava za zaboj piva, ki jo je Štefan prejšnji večer sklenil s prijatelji. Do 82 kroga je tekel v navadnih čevljih, naprej pa v nogavicah. — M. Chvatal Motokros Dirkači prispevali v sklad Tržič - Z Bačke Palanke, kjer bi morala biti dirka v motokrosu za državno prvenstvo v kategoriji 250 kubičnih centimetrov, sta se vrnila tržiška dirkača Branko Ahačič in Matjaž Globočnik. 1 o-vedala sta, da tekmovalci niso hoteli nastopiti zaradi izredno slabo pripravljene proge in skrajno neurejenih razmer v boksu, kjer na primer ni bdo niti sanitarij niti vode. Tekmovalci so zahtevali, aa organizatorjem iz Bačke Palanke vzamejo licenco. Ker organizator ni pravočasno odstranil napak na progi, so dirkači zapustili tekmovalni prostor, denar za izplačilo stroškov (okrog 120.000 dinarjev) pa so namenili skladu za bolne otroke. V nedeljo bo dirka v Jastrebarskem kjer bo tudi sestanek o neljubih dogodkih v backi Palanki. DOBRE UVRSTITVE ŽIROVCEV Šmarje pri Jelšah - Na prvi dirki za nagrado Kozjanskega v Lembergu v občini Šmarje pri Jelšah je bila dfrka v kategoriji 250 kubičnih centimetorv Dobro tretje in četrto mesto sta osvojila Zirovca Novak in Andreuzzi, Kranjčan Nahtigal pa je bil peti. _ .. Na Brezjah pri Cremošnjicah pa je bila zadnja dirka republiškega prvenstva v motokrosu za kategorijo 50 kubičnih centimetrov. Dobro sta se ponovno odrezala tekmovalca AMD Kranj Robi Rendulič in Željko Cuk, saj sta bila tretji in Sesti. Ekipno je bil AMD Kranji tretji. r ALPINIZEM Ugodne vremenske razmere pr^* ljajo v hribe množice planinca -pinistov. aktivni so bili tudi ki*^ alpinisti. • 4. 9. je Tomaž Jamnik sas plezal Dolgo nemško smer v s««*" steni Triglava in nadaljeval po > f benu do vrha Triglava. Istega ir* -Matjaž Ivačič in Andrej Zidar prs* zala KaSutovo spominsko sn* Grintavčevem stebru. Marke felj in Igor Jelovčan pa sta nrK^ la v 4,5 ure smer Šimenc—Ski.^ Dolgem hrbtu in n to še Gnnts^ steber. • Naslednji dan, 5. 9., je u-ta af za v 4,5 ure preplezala še Trike« > tem 'hrbtu, Drago Segregur, J** Oman in Matej Kranic so pr«*-> Colditzovo smer v Zahodnem Paniku, Marjan Sušteriič in Lo^r. > (AO Črnuče) sta preplezala Kr** nemško smer v S steni Tr**; Franci Markič in Janez Tnler 5«» preko iste stene povzela po Bkv£ smeri in izstopila po ZimmerJt* izstopni varianti, Srečo Rekberfe" , e sam prepelezal Direktno sa** fteni Spika Za vzpon ix Martul^^ Jrha Špika je potreboval le pet * končaneim vzponu je sestopd pc kovem^abmiRudiLan2iD^. dar prepiezala Spomladansko —» Zvohu. Jutri v Šk. Loki Alples : Trogir za ekipo Peka, ki je v ponedeljek tudi pokal mladosti za podro^ie ske v finalnem srečanju proti ekip vice. V ženski rokometni ligi bo 18. uri zelo zanimivo srečanje v Dupljah, ko se bosta p**! ekipi Dupelj in Polane, v nedeijo * I uri pa bo v Bistrici pri Tr*^ 1 prvenstveno srečanje Peko : Buri*. V drugi moški republiški rokoaaatV — zahod obe Gorenjski ekipi gostaM Omeniti velja, da PreddvorčanTa^jB jejo z serijo uspešnih iger in da kifc pričakujemo ugodnih rezultatov metaši Žabnice bodo jutri Grosupljem. V ženski ligi sta na dve pomembni srečanji jutri ob Selcah Alples : Jadnm in ob S i Kamnik : Izola B v Kamniku. V mladinski republiški rokoioeaf se bodo v nedeljo ob 10. uri Jelovice pomerili z ekipo Olimpa«, ** ekipe gostujejo, mladinci Peka p * prosti. Mladinke v skupini — center * bodo pomerile Kamnik : Itas Preddvor : Olimpija in Alples : Dupš* PETEK. 17. SEPTEMBRA 1982 - RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA, 18.8KPT. Prvi program 4J0 Jutranji program - glasba • 7 JO Z nidiom na poti -106 Planinki tednik - 9.06 m ;„, .i...... W117 upvuuo pešam mbu Rani Helsinki - Finska -•JO Komorni in terme izo -•J6 Turistični napotki za aaše gosta is tujine - 10.05 ftnouma lahka glasbe -KL10 Po republikah m pokra- ttk - 1L06 Zborovska das-po letji poslušalcev - Kri-njsn Ufanar II. oddaja -1140 Is baleta »Gajane« An— Hačaturjana - 12.00 JMk - Na danainji dan -1110 Godala v ritmu - 12.30 Kmstijski nasveti - 12.40 Nsii poslušalci Čestitajo in fosdEsvljaio - 13.00 Danes ao 13jOO - !x nafih krajev - Iz ■sfih sporedov - 13.20 Obve-tffls in zabavna glasba • 1130 Priporočajo vam... 1406 Glasbena panorama -1130 Obvestila. m zabavna glasba • 15.60 Radio danes, zadio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Staidio ob 17.00 -Zunanjepolitični magazin - 18.00 n>M mezzosopranistka Bi-■sns Cvejič • 18.30 Mladi -Mir- - 19.00 Radijski (faevnik (prenaša tudi II. program) • 1925 Obvestila n tsbavna glasba - 19.35 Medi mo.tovi-20.00 Sobotni zsbsvni ve«er - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Linča utrinki - 23.10 Od tod do pofaofi • 00.06 Nočni pro-psm.glasba So^Jbota^Ia valu 202 -1100 Od enih do sedmih -0ssbs, tema dneva »Človek a prosti čast, koledar večer-aah prireditev, druge servisne ■formacije, Minute za EP m k kaj - 19.25 Stereorama -21.15 Pol ure za Šanson -2L46 60 minut za ... - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba a konec programa NEDELJA, 19.8EPT. Prvi program 5.00 Jutranji program -glas-ha - 7.30 Zdravo, tovanši vo- Imha - 7.40 Vedri zvoki - 8.07 K^jjrVs igra za otroke - Slo-veoe£ pesniki otrokom -Svadbe za mladino - 9.06 Se Mte, tovariši - 10^6 Ne: matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba - 13.20 Za kmetijske proizvajalce -14.05 Humoreska tega tedna -Arnold Bennett: Resnica o pisatelju - 1425 Z majhnimi ansambli -14.40 Pihalne godbe - 15.10 Pri nas doma -15.30 Nedeljska reportaža • 15.55 Listi iz notesa - 16.20 Gremo v kino - 17.05 Priljub- S ene operne melodije - 17.50 abavna radijska igra - Marjan Marine: Pretrgana nit, III. epizoda - Na zgornji polici - 19.30 Obvestila in zabavna glasba • 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice • 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Glasbena tribuna mladih - Skupni program JRT - Studio Koper preko Ljubljane - 23.06 lirični utrinki - 23.10 Nočni koncert lahke glasbe • 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba in Se kaj - Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.30 Lahke note -21.45 Jazz - klub - Claude Bolling Band - Etta Jones -Zbigniew Seifert - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 20. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Aktualni problemi TTMirkaizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za . - 11.03 Ali poznate : 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00-Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 14.05 Zbori na koncertnih odrih -.NaSa pesem 1982 12. oddaja - ,14.f> NaSi poslušalci čestitajo m pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba : io.i>u Radio danes, radio jutn -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na Jjudsko temo - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge za TOZD BLAGOVNI PROMET n. sol. o. Kranj 1 delavca za delovne naloge NOTRANJI TRANSPORT IN POMOĆ PRI ODPREM I Pogoj za opravljanje delovnih nalog je končana osnovna šola. Delo je enoizmensko in *e združuje za nedoločen čas. Za opravljanje delovnih nalog je določeno 1 mesečno poskusno delo. za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Kranj 1 delavca za opravljanje delovnih nalog MEHANSKA OPRAVILA končana lr**rrttiet aESRSan: šola za mehanike, ter tri i««.« nedoiočen čas. ^.^anjrdeTin^ie^o^.eno dvome-sečno poskusno delo. za TOZD REPROTEHNIKA b. o. Kranj 1 delavca za opravljanje delovnih nalog POMOČNIK PRI PRIPRAVI BARVNIH SKAL Pogoj za opravljanje delovnih nalog je končana iola in pričevanje do f^SS^Si ie dvoizmensko in se združuje za nedoločen cas. ^opr avl j a n je del in nalog je določeno enome-sečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti spre-jema tainiStvo delovne organizacije TK Gorenjski ffn.o, Kranj, Moša Pijade 1, v 15 dneh po ob- javi. glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači - 2C V delavnici Josepha Havc - 21.05 Iz naše diskoteae - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev • 23.05 Lirični utrinki -23.10 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program • samo na UKV omrežju I. programa Drugi program 7.30 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih • glasba, tema dneva »Znanost m družba«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Jazz na II. programu -Trio Oscarja Petersona in The Singers Unlimited -Marlena Shaw - 20.30 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa TOREK, 21. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočalo vam... - 14.05 V korale z mladimi - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, ramo jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.45 Glasbena medigra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Bojana Drobeža - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - »Steljaraja na kotuljskih pavrih« - 20.30 S solisti in ansambli JRT -21.05 Radijska igra - Paul Valery: Gospod Teste -Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Vodomet melodij - 23.05 Lirični utrinki • 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtoijev -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva Na obisku v.. koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.00 Glasbeno skladišče - 21.30 Specter - 22.15 Zvočni portreti - Barry Altschul trio v Mariboru - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 22. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Izbor v sredo -9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine • 10.05 Rezervirano za ... -10.40 Lokalne radijske postaje še vključujejo - 11.05 Ali poznate ... - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba -15.50 Radio danes, ramo jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času -18.15 Naš gost - 18.30 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - Radijsko tekmovanje zborov (4) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z Zadovoljnimi kranjci in pevci - 20.00 Zborovska glasna Josipa Hatzeja - 20.25 Johannes Brahms: Sonata za violončelo in klavir, op. 38 v e-molu, št. 1 - Ciril Skerianc - violončelo, Vladimir Krpan - klavir - 21.05 Jules Massenet: Odlomki iz opere »Manon« - 22.15 Infor: mativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Jazz pred polnočjo -Tone Janša - Andrej Amol -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - glasba, tema dneva »iz kulture«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj -19.25 Stereorama - 20.30 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 23. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti -8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Mladina poje -Republiška revija Zagorje 82 - 9.05 Z glasbo v dober dan -9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate...? - 11.35 Naše pesmi in plesi • 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi -13.00 Danes do 13.00 -Iz Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam...- 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Obvestila m zabavna glasba • 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Blejski kvintet - pojeta Agata Šumnik in Tone Burja - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Chopin v domači izvedbi -Nataša Kerševan, Majda Martine - klavir -19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Romance o Cidu -21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini (ponov.) -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Vroče-hladno«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama -20.00 Od ena do pet - 21.00 Glasba za razvedrilo - 22.00 S festivalov jazza - Švicarski festival jazza Wfllisau - 80 V. oddaja: Air to Moreira -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 24. SEPT. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 7.30 Z radiom na poti • 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Glasbena pravljica - Jani Golob (Niko Grafenauer): Stara na - 8.45 Naši umetniki dim poslušalcem - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Turistični napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate ...? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe v ritmu polke in valčka - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam ... - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Škatlica z godbo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -15.30 Napotki za turiste -15.35 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in godemo - 18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč otroci -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela ... - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Radi ste jih poslušali - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.30 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -glasba, tema dneva »Ob koncu tedna«, koledar večernih prireditev, druge servisne informacije, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in Novosti - 21.30 Večerni radio - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa A i—i I t 4. L> Naziv za severni veter v Italiji Bajesl. prvi letalec Polom, izguba Risana zgodba Staro ime za kmeta, orača Kanadsko mesto, v državi Ontario Trmo-glavosl Avtor zgodb o Jamesu Bondu Čebuli Niko Zdrav poljska rastlina Področ|e vladanja emirja Aparati, naprave Nevestino premoženje France Cegnar Mesto ob vznožju Etne Besedica pred nemškimi priimki Gt. mesto Egipta Oseba iz krit mitologije Spletkar, intrlgant Elizabeth Taylor Kovinski del za namestitev vrat Uvajanje novosti, novator-stvo It. kipar in grafik (Marino) Prvi rimski založnik Pripravek za škropljenje Rešitve pošljite do 22. septembra, do 9. ure na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadejeva 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. Rešitev nagradne križanke z dne 10. septembra: Bratislava, repentabor, analgetiki, Nero, pita, Ita, nanut, Katra, Iris, ars, Ivo, Štele, Taranto, antar, Metod, NK, mera, rata, vinar, Ola, Ekart, valj, tuš, Agenor, Ože, naris. Prejeli smo 139 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Rezka Sunkar, Kranj, Predoslje 28, 2. nagrado (120 din) prejme Anton Urbančič, Kranj, Zupančičeva 12, 3. nagrado (100 din) prejme Milan Slokan, Zupančičeva 41, Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Za stanovanje zdaj dvoletno varčevanje Za pridobitev stanovanjskega kredita na podlagi namenske vezave sredstev delovne organizacije mora delavec po novem namesto 1 leto namensko varčevati 2 leti Ena od oblik kreditiranja stanovanjske gradnje pri nas je tudi na podlagi vezave sredstev sklada skupne porabe delovnih organizacij. Ce torej delovna organizacija veže ta sredstva za nakup stanovanj svojih delavcev ali za podelitev kreditov za adaptacije, nakup hiš in podobno, lahko dobi delavec te delovne organizacije ta kredit. Doslej je veljalo, da je moral delavec sam že eno leto namensko varčevati, šele potem je lahko dobil kredit pri svoji delovni organizaciji. In zadostovalo je, da je na primer le eden od zakoncev namensko varčeval, pa sta se lahko oba potegovala za kredit, vsak pri svoji delovni organizaciji. PO novem, od 1. 1. 1982 dalje pa v Ljubljanski banki veljajo za pridobivanje tovrstnega kredita pri delovni organizaciji novi pogoji. Kdor bi rad dobil kredit za nakup stanovanja, graditev stanovanjske hiše, obnovo starega stanovanja ali stare hiše, s tem denarjem plačal odškodnino ob pridobitvi stavbnega zemljišča za stanovanjsko gradnjo, komunalno opremljal stavbno zemljišče, kupil staro sta-stanovanje in podobno, mora obvezno dve leti namensko varčevati za tak nakup. Zato v banki priporočajo vsem, ki imajo namen potegovati se za tako posojilo, da začno takoj z varčevanjem. Do 30. junija 1983 bodo namreč še dajali posojila tistim varčevalcem, ki so namensko varčevali za stanovanja 1 leto, po tem datumu pa bo veljalo le še dvoletno namensko varčevanje in sicer bo prosilec moral imeti svoje varčevanje že realizirano. Torej, odslej ne bo več zadoščalo, da si začel namensko varčevati za stanovanje, temveč boš moral imeti za seboj že dve leti namenskega varčevanja. In to vsak. Ne le en zakonec. Namensko varčevati bo torej moral vsak od njiju. Zato le pohitite s sklenitvijo pogodbe o namenskem varčevanju v Ljubljanski banki. Vsak mesec odlašanja vam bo kasneje hodil narobe, ko se vam bo mudilo za posojilo. Vendar, v banki se bodo dosledno držali sklepov o sprejetih rokih. Torej, od 30. 6. 1983 dalje boste dobili kredit v svoji delovni organizaciji le v primeru, če ste pred tem že dve leti varčevali. Višina posojila Po poteku čakalne dobe, ki je lahko 10, 18, 24 ali 36 mesecev, si lahko pridobite pravico do posojila v višini od 140—260 odstotkov. Odplačilna doba za posojilo Od dobe vezave sredstev družbenopravne osebe je odvisna odplačilna doba za posojilo, ki je praviloma eno leto krajša od dobe vezave sredstev. Ce po poteku čakalne dobe najame posojilo delovna organizacija, je odplačilna doba lahko od 4 do 9 let, če pa najamejo posojilo delavci, pa od 4 do 16 let in 9 mesecev. Obrestna mera Za vsa posojila po navedenem sklepu so zaračunane 5-odstotne obresti Območje kreditiranja * Banka daje posojila po navedenem sklepu za vse kraje v Jugoslaviji kjer ima delovna organizacija svoje organizacijske enote, če s tem posojilom rešuie stanovanjsko vprašanje delavcev, zaposlenih v teh enotah /P ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj a> t 1 GLASU STRAN TELEVIZIJA, KINO PETEK, 17. SEPTEMBRA 1tt TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 18.». 8.00 Poročila - 8.05 Mali pin-in, danska otroška serija -„.20 ZBIS - I. Tomažič: Steklarska pravljica - 8.35 Ciciban, dober dan: V jesenskem tozdu - 8.50 Begunec, otro-Jka serija TV Priština - 9.20 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd - 9.50 Gusarji kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka - 10.15 Novo vznemirja, poljudnoznanstveni mm - 11.15 Pred izbiro poklica: Poklici v rudarstvu -11.45 Včeraj... za jutri: Prvi koraki, dokumentarna serija - 12.20 Poročila (do 12.25) -14.25 Nogomet Velež : Vojvodina, prenos - v odmoru ... - 17.10 Poročila - 17.15 Maščevanje Sonnyja Leeja, filipinski film - 18.45 Naš kraj: Plešivec - 19.00 Zlata ptica: Miškolin - Miškolin pestuie * 19.10 Risanka - 19.24 TV in RA nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Zasledovalec Hunter, ameriški film 21.15 Zrcalo tedna - 21.30 Človekova glasba: Zvok in šum - 22.25 Poročila Oddajniki H. TV mreže: 16.45 Test - 17.00 Predstava z lutkovnega festivala v Bugojnu - 17.45 Kapelski kresovi, ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Ljudska ustvarjalnost - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni oder: Bisera Veletanlid - 20.30 Poezija: Esad Mekuli - 21.05 Poročila - 21.10 Ljubljana: SP v dviganju uteži - razred do 52 kg, prenos in posnetek (slov. kom. do 22.00/30) TV Zagreb — I. program: 9.00 TV v šoli: TV koledar, Izobraževalna oddaja - 10.00 Poročila - 10.05 Romantika proti klasicizmu, dokumentarna serija (do 11.00) - 14.25 Nogomet Velež : Vojvodina, prenos - 16.15 Poročila - 16.20 TV koledar -16.30 Iz sporeda TV Skopje: Stara čaršija, dokumentarna oddaja - 17.00 Rokomet Crvenka : Proleter -18.15 Mali koncert - 18.30 Srčno vaši, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik -20.00 Striženo, skrajšano, češkoslovaški film 21.40 TV dnevnik - 21.55 V soboto zvečer: Most generaciji -23.25 Poročila NEDELJA, 19.9. 9.45 Poročila - 9.50 Živ žav, otroška matineja • 10.45 B. Copić-A. Diklić: Osma ofenziva, nadaljevanka TV Sarajevo - 11.40 TV kažipot - 12.00 Praznični dnevi slovenske folklore - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.30 Poročila (do 13.35) - 16.05 Poročila -16.10 Pesem v pesmi, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb - 17.05 Športna poročila - 17.20 Dr. Jekyll in gospod Hvde, ameriški film -19.10 Risanka - 19.23 TV in radio nocoj - 19.25 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 I. Stivi-čić: Tamburaši, l.del nadaljevanke TV Zagreb - 21.10 Športni pregled - 21.40 Človek brez meja: Hrepenenje, dokumentarna serija - 22.10 Poro Šla Oddajniki H. TV mreže: 15.30 Test - 15.45 Črni Jack, angleški film - 17.30 Nedeljsko popoldne - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Čaz jazza - - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Alpska saga, avstrijska nadaljevanka - 22.35 SP v dviganju uteži, — posnetek TV Zagreb - I. program: 9.45 Poročila - 9.55 Glasbeni tobogan - 10.55 Tršič: Vukov zbor, prenos - 12.30 Kmetijska oddaja - 13.30 Jugoslavija, dober dan - 14.30 Narodna glasba - 15.00 30 let Galeba v službi Jugoslavije in miru, dok. oddaia - J.5.45 Črni Jack, angleški film -17.30 Nedeljsko popoldne -19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Tamburaši -21.10 Športni pregled - 21.40 Slike o ljudeh - 22.10 TV dnevnik PONEDELJEK, 20. 9. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Ne pozabi, Sodobna afriška književnost, Odmor, Pesmi in zgodbe za vas - 10.00 Poročila - 10.05 Jeziki narodnosti -10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Naši kraji, Mali program, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute - 16.55 Poročila - 17.00 Novo vznemirja, poljudnoznanstvena serija - 18.00 Makedonski muzeji: Arheološki muzej v Bitoli - 18.30 Obzornik - 18.45 Mladi upi, mladinska oddaja - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Snežana Gnjidič: Sestri, drama TV Beograd -21.15 Ali se med seboj dovolj poznamo, oddaja TV Tito-grad - 22.15 V znamenju Oddajniki D. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Pet petelinčkov, lut- kovna serija - 18.00 »Cepele-peletilica«, otroška zabavno glasbena oddaja - 18.15 Nataliteta, dokumentarna oddaja - 18.45 Premor - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Ljubljana: SP v dviganju uteži, prenos (do 22.00/30) -Opomba: Ob 21.15 do 22.05 LJ 2 predvaja za JRT 2 oddajo Večer z ansamblom Pepel in kri T V Zagreb -1. program: 16.40 Videostrani 16.50 TV v šoli: Kultura pisanja in govora, Slovenščina - 17.40 Poročila - 17.45 Pet petelinčkov - 18.00 »Cepelepeletalica« -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak - 18.45 Mladi upi - 19.30 TV dnevnak - 20.00 M. Krleža: V agoniji, drama - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Meridiani, zunanjepolitični oddaja - 21.50 dnevnik TOREK, 21. 9. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Narodi in narodnosti SR Hrvatske, Po Franciji, Odmor, Dnevnik 10 - 10.00 Poročila - 10.05 Književnost v NOB - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Književnost in jezik, Mali program, Risanka, Glasbeni pouk, Zadnje minute - 17.20 Poročila - 17.25 Mali pingvin, danska otroška serija - 17.40 Pisani svet: Šolska torba -18.10 Kitajska: Lepote no-gorja Huang Šan - 18.30 Obzornik - 18.45 Čas, ki živi: Naša Trebuša - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Aktualno: Kakršna setev, takšna žetev - 21.05 A. Dob-lin: Berlin-Alexanderplatz, zahodnonemška nadaljevanka - 22.05 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mi in televizija, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk-parada - 20.45 Po sledeh kontrarevolucije, dokumentarna serija - 21.35 Ljubljana: SP v dviganju uteži -vključitev v prenos SREDA, 22. 9. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Jugoslavija in njena vloga v svetu, Indija, Zanimivo potovanje, Odmor, Varujmo zobe - 10.00 Poročila - 10.05 Učenci v samoupravni družbi - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka; Kocka, koclrica; Mali program, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute - 17.40 Poročila -17.45 Ciciban, dober dan: Stotisoč Cicibanov v tiskarni - 18.00 Gusarii kapitana Gancha, brazilska nadaljevanka - 18.30 Obzornik -18.45 Od vsakega jutra raste dan: Prvačina - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoi -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Film tedna: Pot v svobodo, brazilsko-iaponski film 21.45 Majnne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov -21.50 Miniature: Med tapiserijami in tapetami na ptujskem gradu - 22.05 V znamenju Oddajniki O. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Padla z neba, otroška serija - 18.15 Aktualnosti -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavna sreda - 21.00 Ljubljana: SP v dviganju uteži, prenos TV Zagreb - I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Padla z neba -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Bjelovar - 18.45 Družbene teme, oddaja TV Sarajevo - 19.30 T V dnevnik - 20.00 Zabavna sreda - 21.00 Đakovica: Dnevi kosovske glasbe - 21.45 T V dnevnik ČETRTEK, 23.9. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Fizika v športu, Hormoni in proizvodnja mesa, Prijateljstvo - 10.00 Poročila 10.05 Človekovo telo - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Združeni narodi, Mali program. Risanka, Pravljica, Zadnje minute -17.10 Poročila - 17.15 ZBIS: Kovaška pravljica - 17.35 Zapisi za mlade: Pavel Sivic -18.10 Dokumentarni film -18.30 Obzornik - 18.45 Po sledeh napredka - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije; prenos k Cankarjevega doma - 22.00 V znamenju Oddajniki H. T V mreže: 17 10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 As, otroška TV igra -18.15 Ljudski običaji: Pust v Novem Vinodolskem -18.45 Humor Vojvodine - 19.30 1V dnevnik - 20.00 Kino oko -Tema - letalske nesreče in film: Smer trčenja, angleški film - 22.30 SP v dviganju uteži - posnetek Zagreb -1. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Fizika v športu, Hor moni in proizvodnja mesa -17.40 Poročila - 17.45 As, otroška TV igra - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split - 18.45 Humor Vojvodine - 19.30 T V dnevnik -20.00 Spekter, politični magazin - 21.05 Zabavna oddaja - 21.50 TV dnevnik PETEK, 24. 9. 8.55 TV v šoli: T V koledar, Angleščina, Odmor, Varujmo zobe - 10.00 Poročila - 10.05 Glagolica - 10.35 TV v šoli: Namesto odmora, Risanka, Ne vprašajte mene, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute - 17.20 Poročila - 17.25 Begunec, otroška serija TV Prišti- na - 17.55 Telestart '81, zabavno glasbena oddaja -18.30 Obzornik - 18.45 Otrok in promet: Na poti od doma do Šole - 19.05 Ekonomska terminologija: Usmerjanje mednarodnih ekonomskih odnosov - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Fantje s Hill streeta, ameriška nadaljevanka - 20.55 Ne prezrite - 21.10 Zgodbe iz delavnice, humoristična serija TV Beograd - 21.50 Spremljajmo - sodelujmo -22.00 Nočni kino: Kdo ie Harry Kellerman, ameriški film - 23.35 Poročila Oddajniki II. TV 16.45 Test - 17.00 PJ v vaterpolu - Partizan : Jug. pre&> - 18.00 Premor - 18.15 Korst mladinska oddaja - l&fc Glasba, čas, ljudje - 19.30 ~ dnevnak - 20.00 Pb siecet kontrarevolucije, dokuaw^ tarna serija - 21.30 Ljub, s na: SP v dviganju uteži, prenos TV Zagreb - L program: 16.15 Videostrani - 16.25 Tf v šoli: Glagolica, - 17.25 Obzorja, kronika - 17.40 Poročit 17.45 Plavica, otroška - 18.15 TV koledar -Kronika občine Reka NOVO V KINU n«™* v rdečem ie filmski posnetek dogodka, ki je v tridesetih letih razbudal ameriško in svetovno javnost. Primer skrivnostne dame vrtečem kije pomagala pri ulovu ameriškega državnega sovražnika ttevilkTena Johna DiUingerja, je predstavljal prvovrstno kriminalno senzacijo^ki jo je uspešno izkoristil tudi režiser Leivis Teague. Super vohljač Terence HiU v oblek^ Pf^J^LjeVo^i 8e„Zir:ir%meti SXbrez' "žav pristane po skoku l štiridesetega nadstropja^ Njegove pustolovščine so potemtakem prav junaške in zabavne. Cora živi ob pijanem možu in neuresničenih sanjah. Postati je želela filmska zvezda, vendar seje morala pomiriti z vlogo žene in gospodinje. Nenadoma se pojavi Frank, potepuh in goljuf, moški z izrednim nagonom za obstanek in — seks. Med njima vzplamti ljubezen, v kateri ni prostora za Corinega moža. Film Poštar vedno zvoni dvakrat režiserja Boba Rafelsona je požel številna priznanja na festivalih in pri obiskovalcih kina. V glavnih vlogah nastopata Jack Nicholson in Jessica Lange. KINO KRANJ CENTER 17. septembra nem. barv. erot. komedija KLINIKA ZA SEKS ob 16., 18. in 20. uri 18. septembra nem. barv. erot. film KLINIKA ZA SEKS ob 16., 18. in 20. un, premiera amer. i tal. barv. pust. filma SUPER VOHLJAČ ob 22. uri 19. septembra nem. barv. erot. komedija KLINIKA ZA SEKS ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. ljub. drama POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT ob 21. uri 20., 21. in 22. septembra ital. amer. barv. pust. film SUPER VOHLJAČ ob 16., 18. in 20. uri 23. septembra amer. barv. ljub. drama POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT ob 16., 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 17. in 18. septembra premiera hongk. barv. karate filma MORILEC KINGFISHER ob 16., 18. in 20. uri 19. septembra slov. barv. mlad. film SREČA NA VRVICI ob 10. uri, hongk. barv. film MORILEC KINGFISHER ob 14. in 18. uri, amer. barv. film KRVAVA MATURANTSKA NOČ ob 16. uri, premiera amer. barv. krim. filma DAMA V RDEČEM ob 20. uri 20. in 21. septembra amer. barv. krim. film DAMA V RDEČEM ob 16., 18. in 20. uri 22. septembra amer. barv. shrljivka KRVAVA MATURANTSKA NOČ ob 16. uri, amer. barv. zgod. saga V VRTINCU ob 18. uri 23. septembra amer. barv. voh. srhljivka FURIJA ob 16., 18. in 20. uri TRŽlC 18. septembra slov. barv. mlad. film SREČA NA VRVICI ob 16. uri, amer. barv. akcij, drama GLORIJA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. ljub. drame POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT ob 22. uri 19. septembra amer. barv. risani film TOM IN JERRY - DOBRA PRIJATELJA ob 15. uri, premiera franc. barv. komedija INSPEKTOR NERODA ob 17. in 19. uri, premiera amer. ital barv. pust. filma SUPER VOHLJAČ ob 21. uri 20. in 21. septembra amer. barv. ljub. drama POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT ob 18. in 20. uri 22. septembra hongk. barv. film KRALJ BOKSARJEV ob 18. in 20. uri 23. septembra amer. barv. film ULICE NASILJA ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM 18. septembra hongk. barv. film KRALJ BOKSARJEV ob 16. in 18. uri, amer. barv. srhljivka KRVAVA MATURANTSKA NOC ob 20. uri, premiera amer. barv. krim. filma DAMA V RDEČEM ob 22. uri 19. septembra hongk. barv. film KRALJ BOKSARJEV ob 15. uri, amer. barv. akcij, drama GLORIJA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma ULICE NASILJA ob 21. uri 20. septembra franc. barv. film INSPEKTOR NERODA ob 18. in 20. uri ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE ŠTER Mežnarjeve mame iz Vogelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom znancem in sodelavcem Llujočih za cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo na zadnji poti Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu kvmtetu Gorenjci iz Naklega £Akademskemu pevskemu zboru France Prešeren iz Kranja Zahvalju-jemo^e medicinskemu osebju Bolnišnice Golnik. Hvala tudi duhovščini J iz Vogelj m Šenčurja. ŽALUJOČI VSI NJENI V oglje, 11. septembra 1982 ZAHVALA V 93. letu starosti nam je umrla naša draga mama MIMIBLAZNIK Ponivčkova mama Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v teh težkih dnevih stali ob strani/zlasti dobrim sosedom za pomoč Zahvala pevskemu zboru Niko za lepe pesmi in organizaciji ZB NOV Železniki za občutene poslovilne besede. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen obred, kakor tudi vsem, ki ste se od nje poslovili m jo spremili k zadnjemu počitku. VSI NJENI Železniki, Češnjica, Celje 21. septembra amer. barv. voh. film FURIJA ob 18. in 20. uri IT KI, 22. septembra amer. barv. film ULICE NASILJA ob 18. in 20. uri mrriv 23. septembra amer. barv. film V VRTINCU ob 18. uri DUPLICA 18. septembra franc. barv. 18. septembra franc. barv. komedija INSPEKTOR NERODA ob 20. uri 19. septembra amer. ital. barv. film PAR -NEPAR ob 15. uri, amer. barv. voh. srhljivka FURIJA ob 17. in 19. uri 22. septembra amer. barv. film POŠTAR VEDNO ZVONI DVAKRAT ob 20. uri 23. septembra amer. ital. barv. film SUPER VOHLJAČ ob 20. uri Oglasi v Glasu — uspešno poslovanje ČEŠNJICA 17. septembra amer. ital. barv. film SUPER VOHLJAČ ob 20. uri KOMENDA 18. septembra amer. barv. voh. film FURIJA ob 20. uri RADOVLJICA 17 in 21. septembra amer. barv. film SANJE O SLAVI ob 20. uri 18. septembra kanad. barv. film JACK. LONDON - KOPAČ ZLATA ob 18, un, hongk. barv. film VELIČASTNI ob 20. uri 19. septembra hongk. barv. film VbU-ČASTNI ob 18. uri. amer. barv. film V TRAVI ob 20. uri . 20. septembra amer. barv. film v TRAVI ob 20. uri 22. septembra kanad. barv. film JAt n. LONDON - KOPAČ ZLATA ob 20. un 23. septembra amer. barv. pust. film MbJ A NA RIO GR AN DE ob 20. uri BLED 17. septembra amer. barv. film PLAVA LAGUNA ob 20. uri 18. septembra amer. barv. film VELIKI RIZIK ob 18. uri, nem. barv. film RESNIČNE ZGODBE IV. del. ob 20. uri 19. septembra amer. barv. film PLAVA LAGUNA o!) 18. uri, jap. barv. film VIRUS ob 20. uri „ „ 20. septembra hongk. barv. film VELIČASTNI ob 20. uri 21. septembra amer. barv. film BLLSC V TRAVI ob 20 uri 22. septembra amer. barv. film SANJE O SLAVI ob 20. uri 23. septembra kanad. barv. film JACK LONDON - KOPAČ ZLATA ob 20. uri BOHINJ - BOH. BISTRICA 17. septembra jap. barv. film VIRUS ob 20. uri 18. septembra ara«, barv. film pr ,v. LAGUNA ob 20. uri 19. septembra amer. barv. flJn, vr. -v RIZIK ob 18. in 20. uri 23. septembra amer. barv. film siv-r SLAVI ob 20. uri ŠKOFJA LOKA SORA 16. in 17. septembra franc. barv. film r,v DJE M ATURIRAJO ob 18. in 20. uri 18. in 19. septembra nem. srhljivka LAlft DRAKULA ob 18. in 20. uri 21. in 22. septembra jugosl. fant. fihc A£i SKOVALCI IZ GALAKSIJE ob 18. in 20 -r 23. septembra nem. krim. film SPIV ; SVOJIM MORILCEM ob 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 17 septembra nem. barv. srhljivka LAT« DRAKULA ob 20. uri 18. septembra kanad. barv. film DEKLIC? ob 20. uri ,_ ... „ 19 septembra i rane. komedija C.AIV; M ATURIRAJO ob 18. in 20. uri 22 septembra amer. barv. film BUCK R0-GERS JUNAK VESOLJA ob 20. uri POLJANE 17. septembra kanad. drama DEKLICE * 20. uri , ,, 19 septembra amer. barv. film BI L K Rv-GERS JUNAK VESOLJA ob 18.30 21 septembra nem. knm. film SPIM > SVOJIM MORILCEM ob 20. un JESENICE RADIO 17. septembra amer. drama RUDARJEV A HČI ob 17. in 19. uri 18 in 19. septembra amer. pust. fibn 1 F DENI PEKEL ob 17. in 19. uri 20 in 21. septembra kanad. dokument NOČI STRIPTEASA ob 17.in 19. uri •>2 septembra nem. barv. film INDIJ AN S KI POGLAVAR TECUMSCH ob 17. ,8 19. uri JESENICE PLAVŽ 17 septembra jugosl. barv. film NEK-DRUGA ŽENSKA ob 18.m 20. un 18 in 19 septembra kanad. barv r*-NOČI STRIPTEASA ob 18. in 20. uri 20 in 21 septembra amer. barv. film Ls DFNIPEKELobl8.in20.un 90 ^otembra nem. barv. film INDIJA* SKI POGLAVAR TECAMSCH ob 18 « 20. uri 1 KRANJSKA GORA 1« septembra angl. barv. film PRE% A RANT WREJSI OD POLICIJE » £ 22 septembra kanad. ban-, film V\ STRIPTEASA ob 20. un DOVJE IH septembra amer. barv. film SLADKE PUSTOLOVŠČINE ob 19.30 Q septembra angl. barv. film PRE\ RANT hlTREJSl OD POLICIJE ob 1AA -- ■—r""^ Skoraj smo že pozabili, kako je Kranj izgledal prej, ko tu še ni stal GLOBUS. Na zgornjem koncu avtobusna postaja, rumena tiskarniška zgradba, pa rdečkasto obarvana fasada Gorjančeve hiše, kjer je bil spodaj Slovenijašport, pa mlečna, zadaj pa nekdanji hlevi in Gorjancev vrt, ki je segal vse do Stare pošte ... Danes se nam zdi, da ta velika rjasta železna stavba stoji že od nekdaj. Tako se je zlila z mestom, z nami. Saj se ti zdi, da nisi šel skozi mesto, če nisi šel skozi Globus. Vsaj skozi spodnje prodajalne. V Voicrvcu Potrebovali smo takšno veleblagovnico, kjer dobiš vse od sendviča pa do obleke in omare. Kar rabiš zase in za dom. Resnično smo v njem dobili vse. Pa ne samo Kranjčani. Vsa Gorenjska. In ne le Gorenjska. Ljubljančani hodijo raje v GLOBUb kupovat, kot po natrpanih ljubljanskih trgovinah. In koliko tujcev srečujemo v GLOBUSU! Ne le pri spominkih. Povsod. Kajti izbirati v GLOBUSU je prijetno, udobno. Blago pripravno razstavljeno, vseimas pri roki, in prodajalcem v GLOBUSU je uspelo tudi ohraniti prvotno zračnost; prostori se niso sprevrgli v natlačeno prodajalno, temveč so ohranili svojo preglednost, prostornost. Tu se še vedno »da dihati«, kot pravimo. Dobro urejene klimatske naprave nam ob vsakem letnem času dajejo prijeten občutek, dobro počutje. , Deset let je že, odkar jo imamo, to našo gorenjsko veleblagovnico. Moramo priznati, da smo zadovoljni z njo. Navadili smo se je tudi brez parkirnih prostorov okrog nje spodaj, čeprav smo prepričani, da bi se tudi tu dalo še vedno kaj narediti. Posebno pri Živilih na zgornjem koncu GLOBUSA, od koder je s težkimi zavitki daleč do dvigala in do parkirnih prostorov zgoraj na stavbi. No, morda bodo naši odgovorni za promet le še našli kje kakšen prostorček, ki bi bi! na voljo strankam. Nikoli ni prepozno za kaj takega, kar je v prid občanu. , . . Pa se vrnimo malo k zgodovini GLOBUSA. Proti koncu šestdesetih let smo vse bolj ugotavljali, da Kranj potrebuje veleblagovnico. Nobene veleblagovnice Gorenjska tedaj se ni imela. Draga gradnja je bila ze tedaj in ena sama trgovska delovna organizacija bi je ne zmogla. Tri trgovske organizacije so se tedaj dogovorne. da bi šle v skupno gradnjo: ŽIVILA, KOKRA in MERKUR. Vsaka bi prodajala svoje artikle, tako, da bi občan tu našel vse, kar bi potrebo- PETEK. 17. SEPTEMBRA 1982 15. STRAN GLAS REPORTAŽA 10 let Globusa <_J val. ŽIVILA bi imela samopostrežno trgovino, restavracijo in bife, KOKRA prodajo konfekcije, pohištva in talnih oblog, šolskih potrebščin, foto-materiala, spominkov, kozmetike, usnjene galanterije in podobnega, MERKUR pa vse za hišo: od bele tehnike, vodnih in elektro inštalacij, ročnega orodja, do akustičnih aparatov, koles in motorjev in sanitetne opreme pa barv in lakov in drugega. Vsi trije družabniki so se dogovorili o vseh podrobnostih, kako bodo upravljali novo zgradbo, koliko bo kdo zasedel prostora in kje, kako bo- do nosili stroške. Avgusta 1972, za sam občinski praznik, je Kranj dobil to svojo veleblagovnico. Draga gradnja je bila, veliko odrekanja delavcev je zahtevala, a kmalu se je izplačala. Hudo potrebna je bila Kranju. Danes bi se brez nje ne mogli zamisliti gorenjske prestolnice Blizu tristo delavcev je danes zaposlenih v GLOBUSU. Vsi se po svoje trudijo, da ugodijo kupcu, da najde tu vse, kar išče, potrebuje. Ko je lansko pomlad sprostil svoje prostore še Autocommerce, sta Kokra in Merkur malce preuredila svoje prodajne prostore, preselila nekaj prodajnih pultov. Kmalu smo se navodili na,novo preureditev in danes točno vemo, da je poleg Živil v vsem spodnjem prostoru Kokra, Merkur pa ima desni del prvega nadstropja, povsem zgoraj Kokra prodaja pohištvo, Merkur pa kolesa, motorna vozila in sanitetni ter inštalacijski material. V kleti pa ima Kokra na prodaj vse, kar potrebujemo za ta- MERKUR tiko, žensko in moško perilo in pletenine. Pa volno in pozamenterijo. Toliko je teh oddelkov, da kar hitro lahko kakšnega zgrešiš. No v prvem nadstropju bi morali omeniti še Ko-krin mladinski oddelek, prodajo krzna in brez števila stojal na konfekciji, pa Pekovo prodajalno čevljev. 6.500 kvadratnih metrov prodajal-nih površin ima GLOBUS, zato bi ne bilo prav nič čudnega, če bi kaj izpustili. Sicer pa smo tako navajeni, da gremo po vsako stvar najprej v GLOBUS. Največ možnosti je, da dobimo iskano blago tu, kajti v desetih letih smo se že lahko prepričali, da je najbolje založena trgovina v Kranju. Pri Merkurju bomo našli vse za kuhinjo in hišo — od centralnega ogrevanja, vseh inštalacij do privlačnih kavnih skodelic pa vseh gospodinjskih aparatov do zadnje kasete ali plošče, ki si jo želi naš nadebudni malček. Največ prostora zavzema Kokra. Kar 57.46 odstotkov, za njo je Merkur s 30,53 odstotki in Živila z 12,01 odstotka. A kljub temu, da so tako majhna, niso Živila nič manj pomemben partner v hiši. Ali si sploh še lahko zamislimo večji nakup v veleblagovnici, ne da bi potem stopili na kavico »Globus«, na pivo ali pa se celo usedli k mizi za malo večjo malico. Sicer se pa restavracija Živil v Globusu s svojimi okusnimi malicami in zmernimi cenami vse bolj uveljavlja. Mesnica je te dni žal tudi v Globusu največkrat slabo založena, vendar pa vemo, da se vsi pri Živilih trudijo, da zapolnejo svoje police kar najbolje. Ni to običajna samopostrežna trgovina z živili. Največji poudarek je dan delikatesam, ki jih v trgovini bogato izpopolnjujejo kar iz domače kuhinje. Zato so vedno'cako sveže. Poznano je, da je prodajalna Živil v GLOBUSU najbolje založena s pijačami, alkoholnimi in brezalkoholnimi, uvoženimi in domačimi. Poseben pult imajo zanje. In tam prodajajo tudi sladice, občasno pa semena in kar pade pod »ugodno prodajo«. Skoraj bi pozabili tudi na simpatične modre kioske zadaj za Globusom. Prvi je od Živil, kjer prodajajo * pomfrit in sladoled, v ostalih pa najdemo ključarstvo, urarski servis in popravljalnico čevljev. Nedvomno vse to dobro izpopolnjuje ponudbo veleblagovnice. No, pri Kokri smo še pozabili povedati, da imajo tudi svojo majhno šivalnico, kjer vam bodo hitro skrajšali obleko, zašili zavese. Vse brezplačno. In do 30 kilometrov- daleč vam bodo zastonj prepeljali izbrano pohištvo in talne obloge. Tudi montirali vam bodo pohištvo brezplačno. Proti plačilu pa posebej aranžirajo darila, montirajo smučarska okovja, razvijajo filme in izdelujejo fotografije. Sicer pa, kaj bi pravili, saj ste se verjetno vseh teh uslug že kdaj poslužili. Tudi Merkur dostavlja blago na dom. Ima pa še nekaj, kar je danes silno pomembno: na svoji blagajni v GLOBUSU ima svojo menjalnico deviz. Smo našteli vse, kar je na voljo za nas kupce v GLOBUSU? Verjetno ne, kajti veliko je vsega tega. Glavno je, da radi prihajamo v to našo gorenjsko veleblagovnico, da se dobro počutimo v njej in da smo zadovoljni s postrežbo. Delavci vseh treh trgovskih podjetij, Živil, Kokre in Merkurja ob svoji desetletnici obljubljajo, da se bodo trudili še naprej, da bi zadržali raven uslug in da bomo še naprej zadovoljni odhajali od njihovih pultov. borjenje in šport, prodajo fotografskih potrebščin, glasbila, talne obloge, zavese ... Spominke dobimo v pritličju, prav tako otroško konfekcijo in vse za šolo, usnjeno galanterijo, drobnarije za dojenčka, kozme- ŽIVELA CENTRAL [10 LET VELEBLAGOVNICA KRANJ G LAS 16. STRAN. GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH, OBVESTILA OGLASI OBJAVE PETEK, 17. SEPTEMBRA 1 IG1IV? mm % um stri. Ija 25. in 26. septembra izlet po potepanju si bodo izlet izin, B * dvodnevnem ZA KONEC TEDNA V ISTRO Turistična agencija Globtour pripraviš iz! niki ogledali Pazin, Beran, v Vodnjanu naravno balzamirane mumije, Pulo in Limski zaliv, kjer bodo v pečini priredili pravi gusarski piknik. Vračali se bodo mimo Istarskih toplic, Motavuna, Buzeta in Hrastovelj. Odhod iz Ljubljane s Trga revolucije bo v soboto zjutraj ob 7. uri. Cena izleta znaša 1.830 dinarjev, z 900 dinarji akontacije ob prijavi. PLEČNIK V PRAGI IN MEDVOJNA ČEŠKA ARHITEKTURA Strokovnjaki s področja arhitekture in člani društva arhitektov bodo zagotovo veseli štiridnevnega strokovnega izleta, ki ga zanje prireja turistična agencija Globtour. Odhod bo v četrtek, 23. septembra, ob 6. uri zjutraj s Trga revolucije v Ljubljani. Vozili se bodo skozi Celovec, mimo Vrbskega jezera do Salzburga in Linza. Tu si bodo ogledali notranjščino tobačne tovarne, Plečnikovo delo. Prek mejnega prehoda Dolnv Dvorište se bodo usmerili Eroti Pragi. Naslednjega dne si bodo na rožni vožnji ogledali mesto, med drugim tudi Hradčane in Plečnikove vrtove, Cerkev Srca Jezusovega in druga dela Plečnikovih sodobnikov. V soboto bodo obiskali mesto Beba, nato si bodo opijali arhitekturo češkega medvojnega obdobja. V nedeljo se bodo vračali prek Čeških Budejovic, kjer je veliko južnočešldh arhitektonskih znamenitosti. Od tod bodo po isti poti, kjer so prišli, krenili v domovino. Cena izleta je 5.900 dinarjev, ob prijavi pa je treba vplačati 40 odstotkov cene aranžmana. ČEZ TITOV MOST NA KRK Alpetour organizira 18. in 25. septembra ter 9. oktobra dvodnevne avtobusne izlete na Krk. Cena izleta znaša 1.500 dinarjev, ob prijavi je treba plačati 500 dinarjev. Prijave sprejemajo vse Alpetouro-ve turistične poslovalnice 20 dni pred vsakim odhodom. Avtobus na Krk bo vozil prek Dolenjske do Delnic, kjer bo prvi postanek, od tod prek Lokev proti morju. Na Krk se bodo peljali prek Titovega mostu, ki se ponaša z največjim, 390 metrskim, betonskim lokom na svetu. Prvega dne si bo moč ogledati mesto Krk z znamenito katedralo in letovišče Punat, od koder izletniki lahko obiščejo otoček Košljan s frančiškanskim samostanom. Drugi dan je namenjen rekreaciji in sprehodom ter vrnitvi prek Titovega mostu, Bakarskega zaliva, Reke proti Ljubljani. Odhod je ob 6. uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju, z avtobusne postaje v Škofji Loki ob 6.20 in s Trga osvoboditve v Ljubljani ob 7. uri. ALPETOUR HOTEL TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA VABI vsako soboto, od 18. septembra dalje na ples od 20. do 24. ure. Zabaval vas bo ansambel SIBILA. Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosto delo oziroma nalogo v VES II KOVINOREZKALSKA DELA Pogoji: - oblikovalec kovin (rezkalec) in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pri rezkanju, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati Delo oziroma naloga je za določen čas, in sicer za nadomeščanje delavca v času odsotnosti zaradi obiskovanja trimesečnega seminarja. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene ptgoje, naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacij«, najkasneje v roku 15 dni od dneva objave. ALPETOUR 12 IZLETOV - 12 DOŽIVETIJ, jesenski enodnevni sobotni izleti (Grossglockner, Plitvice, Benetke, Slovenska Istra, Koroška jezera. Krk, Salzburg, Bela Krajina ...) OKTO^ERFEST V^MUNCHNU, 24. 9., zvečer, UGODNA CENA DUNAJ- GRADIŠĆANSKO, 15.10. zvečer, UGODNA CENA MILANO, razstava orodnih in plastičnih strojev, 8.10. KOLEKTIVI IN ZAKLJUČNE SKUPINE - V NAŠIH POSLOVALNICAH VAM JE NA VOLJO POSEBEN PROGRAM S 4« IZLETIPODOMOVINI IN ZAMEJSTVU! Inforamcije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. J ALPETOUR ŠPORT HOTEL POKLJUKA VAS VABI NA DNEVE ISTRSKE KUHINJE od 24.9. do 2.10.1982 - KUHARSKE POSEBNOSTI ISTRE - IZBRANA VINA - NARODNA GLASBA - PRESENEČENJA DNEVA - NAGRADE Rezervacije miz po tel.: 064-77-027 turistična agencija globtour Informacije in prijave: GLOBTOUR Ljubl)ana posl Ma —3^912 in 213-843 in GllOBTOUR Ljubljana pos Gosposvetska 4 — 311-164 G GLOBTOUR RENT-A-CAR: v Maximarketu 213-992 213-840. 2 dni IZLETI lSTRA _ Učka—Pula—Limski zaliv - picknik - 25. 9. 82 PRAGA - 24. 9. 82 - 3 dni - avtobus STROKOVNI SEJMI MUNCHEN - sejem ELECTRONICA— 11 11 82! - 3 dni avtobusom PLEČNIK V PRAGI in medvojna ceska arhitektura - 23. 9. 82 - 4 dni Za zaključne skupine vam nudimo avtobusne prevoze In organiziramo f tovanla' individualnim potnikom pa posredujemo hotelske rezervacije, talske in železniške vozovnice. ALPETOUR vas vabi na teden istrske kuhinje, ki bo od 24. 9. do 2. 10. 1982 na Pokljuki v Šport hotelu. Zabaval vas bo ansambel Ottavia Brajka. ŠTUDENTSKI PLESNI KLUB KAZINA IN EVROPSKA ROČK N'ROLL ZVEZA sta organizator prvega mednarodnega TURNIRJA V ROČK N'ROLLU V JUGOSLAVIJI. Sodelovali bodo najboljši pari v akrobatskem ročk n'rollu iz Avstrije. Italije, ZRN, Švice in Jugoslavije, med njimi tudi evropski prvak k ZRN. Tekmovanje bo v petek, 17. 9. v portoroškem Avditoriju, 18. 9. v športni dvorani Planina v Kranju in 19. 9 v ljubljanskih Križankah. V Kranju in Ljubljani bo kot gost nastopil tudi TOMAŽ DOMICELJ. Pričetek ob 20. uri. Prodaja vstopnic: Ljubljana — Globtour Maximarket, Kranj - Alpetour Hotel Creina, Portorož - Avditorij Tudi v letošnjem letu smo vam v ETI v Kamniku pripravili ozimnico iz vložene in pasterizirane povrtnine na osnovi predlogov naših številnih kupcev. Kupite jo lahko preko vaše osnovne organizacije sindikata in v trgovinah z živili. Na voljo vam je v dveh paketih: VELIKA OZIMNICA — 24 kozarcev 830 din Kumarice Kumarice rezane Paprika paradajz Paprika fileti Mešana solata Ajvar Kislo zelje Rdeča pesa Kisla repa Gorčica 350 9 6 kom 2 kom 2 kom 2 kom 3 kom 1 kom 1 kom 5 kom 1 kom in 120 g se ie treba res pripraviti. Zdaj, ko sonce še ogreje zrak, ko morda šele ob> ^erih pomislimo na mraz, zdaj vam želimo ponuditi vse, kar boste potreboval., da bo vasa zima res topla. ., Metalka je do 30. 9. v blagovnici v Ljubljani, v Mariboru, Metliki in Ptuju pnp^a bogato izbiro: peči, štedihikov, kaminov na trda goriva, kotlov ogrevanje eklektričnih grelcev, termoakumulacijsk.h peci m še in se (tudi termororjevj V času akcije boste lahko kupovali na potrošniško posojilo ob nakupu na devize boste deležni popusta v višini temeljnega prometnega davka, moz™stn™*^a|ca izdelkov Gorenje za dinarje deviznega porekla s posebnim pri večjih nakupih vam bomo blago pripeljali zastonj (do 30 km od prodajalne). Z Metalko se priporočajo: Avtomontaža LJubljana, Feromoto inJAMI Mer.bor, Sigma Žalec, Kig Ig, ITPP Ribnica, TTU Labin, FTU S,Ombor P amen £Slavonska Požega, Alfa Vranje, Metalik Djakovica, Gorenje Titovo Velenje, Emo Celje. @ metalka MALA OZIMNICA — 12 kozarcev 430 din Kumarice Kumarice rezane Paprika fileti Paprika paradajz Ajvar Mešana solata Rdeča pesa Gorčica 3 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 2 kom 2 kom 350 g in 120 g Prodaja ozimnice se bo pričela septembra. PETR0L ZA VAŠ AVTO V ZIMSKI SEZONI PETR0L na bencinskih servisih poleg goriv in maziv nudi: snežne verige in stremena; zimske maske in gume; sredstva za odstranjevanje ledu in odmrzovanje, proti rosenju šip in za zaščito podvozja, laka in kroma; vlečne vrvi in drogove; garniture orodja in drugo. J DEŽURNI VETERINARJ od 17.9. do 24.9.82 za občini Kranj in Triič RUS J02E, dipl. vet., Cerklje 147, tel: 42-75 GAŠPERLIN BOŠTJAN, dipl. vet. Kranj, Tu®o Vidmarja 8, tel.: 25-831 za občino Škofla Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 18$, tel • 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., škofja Loka, Novi svet 10. tel!: 60-577 ali 44-518 za občino Radovljica in Jesenice plestenjak A£ton HI nI vet., Bled, PreSer- diP1- \?r tel.: 77-828 ali nova 77-863 34, SSE 22-781 ?« W "l^-njeno. p A K E T I OZIMNICA ■iS-■ 9 ■ PETEK, 17. SEPTEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 17. STRAN O SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE Ljubljanska 80 PRIREJA VELIKO DENARNO - BLAGOVNO TOMBOLO, wvwwwv DNE 19. 9. 1982 OB 13. URI V ŠPORTNEM PARKU V DOMŽALAH DOBITKI: 500.000 din 400.000 din traktor Fiat Zastava 101 Jugo 45 Zastava 750 Zastava 750 3 x 1 000 I kurilnega olja 4 x tomos avtomatik 5 x športno kolo VLJUDNO VABLJENI! Trgovsko podj etj e — nama i --LJUBLJANA | j TOZD Veleblagovnica Nama Skofja Loka; j in Cerkno I OBVEŠČAMO POTROŠNIKE DA LAHKO UGODNEJE KUPIJO IZDELKE TOVARNE GORENJE za dinarje, ki izvirajo iz prodaje deviz. i ^UGODNOSTI pri takem nakupu so naslednje: — cena proizvodov je znižana za temeljni prometni davek - tovarna Gorenje prizna kupcu posebni popust . — rok dobave je zagotovljen VSA POJASNILA v zvezi s prodajo za dinarje, ki izvirajo iz prodaje deviz, dobite na oddelku bele tehnike v Veleblagovnici nama u Škofja Loka m Cerkno. H r- /2J\ DO ŽIVILA-CENTRAL TOZD Maloprodaja Kranj OBVESTILO! Krajane Preddvora in okolice obveščamo, da bo od 18. 9. 1982 dalje odprta SAMOPOSTREŽNA PRODAJALNA PREDDVOR (Živila) tudi ob sobotah popoldan do 19. ure. Izkoristite ugoden čas nakupa - priporočamo se za cenjeni obfsk. Osnovna šola IVAN TAVČAR Gorenja vas Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela m naloge: 1 ZA VODENJE PRIPRAVE NA SOLO v Gorenji vasi, Poljanah in Sovodnju za določen čas a polnim delovnim časom od 18. 10. 1982 dalje do vrnitve delavke s porodniškega dopusta ^vzgojiteljica ali učitelj razrednega pouka 2 VODENJE RAČUNOVODSTVA spustu. Nastop dela takoj. izobrazba, ekonomska šola dj. - Skazili o izobrazbi sprejema komisija v 15 dneh po « 2aXv: Oanovna Sola Ivan Tav6ar, Gorenj. ▼M. ALPETOUR TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj, Koroška 5 Na podlagi sklepa DS objavljamo javno pismeno licitacijo rabljenih oziroma poškodovanih osebnih vozil, ki bo v sredo, 22. 9. 1982 ob 10.00 v prostorih ALPETOUR TOZD Potniški promet Kranj, Komunalna cona Primskovo. Licitacija bo za naslednja osebna vozila: tip vozila FIAT 132 GLS FIAT 132 GLS CIMOS GS Break CIMOS GS Super 1,3 CIMOS GSSuper 1,3 TAM 60 A combi bus leto proizvodnje 1977 1977 1979 1980 1980 1978 izklicna cena 75.000 + 70.000 + 80.000 + 50.000 + 90.000 + 165.000 + p. d. p. d. p. d. p. d. p. d. p. d. stanje vozen nevozen v okvari poškod. v okvari vozen Ogled vozil je možen dne, 22. 9. 1982 od 8. do 9. ure. Kavcijo v vidini 10 % od izklicne cene lahko plačate na dan licitacije od 9. do 10. ure. Prodaja vozil na podlagi pismene licitacije po sistemu VIDENO-KUPLJENO. Kupnino mora kupec poravnati v roku 8 dni. Osnovno zdravstvo Gorenjske, o.o. TOZD ZOBNA POLIKLINIKA KRANJ, b.o. Gosposvetska 8 a razpisuje dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — vodje temeljne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev ter pogojev določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj, izpolnjevati Se naslednje: — da imajo visoko izobrazbo stomatološke smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, — da imajo izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti, — da so moralno-politično neoporečni in imajo pravilen odnos do samoupravljanja Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnje- v roku 15 d«1 P« objavi na naslov: IPO na Poliklinika Kranj, Gosposvetska 8 a, z oznako »razpis za Kandidate bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od poteka roka za sprejemanje prijav. Osnovne šole občine Kranj OBVESTILO ; V soboto, 18. 9. 1982 bo od 8. do 12. ure v vseh centralnih, samostojnih in podružničnih šolah občine Kranj VPISOVANJE šolskih novincev za šolsko leto 1983/84. Za šoli Bratstvo in enotnost in Stane Žagar je vpisovanje v vrtcu Najdihojca. Vpis je obvezen za vse otroke rojene leta 1976 in za otroke rojene do vključno 29. februarja 1977. leta. Pri vpisu je potrebno predložiti otrokov izpisek iz rojstne matične knjige ZL Naravno zdravilišče TRIGLAV Moj strana Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja pri Zboru delovne skupnosti Naravnega zdravilišča Triglav Mojstrana z dne 9. 9.1982 se razpisuje prosta dela in naloge SERVIRJA - NATAKARJA Pogoj: — dokončana gostinska šola — smer natakar, — 1 leto delovnih izkušenj, — poskusno delo tri mesece. Delo se združile za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Naravno zdravilišče Triglav Mojstrana, Komisija za delovna razmerja,. Savska cesta 2. Osnovna šola MATIJA VALJAVEC Preddvor Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge UČITELJA V ODDELKU PB V OLŠEVKU Nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Nastop dela 25. oktobra 1982. Pogoj: — učitelj razrednega pouka. Prijave pošljite komisiji za delovna razmerja v 15 dneh po objavi razpisa. KŽK - TOZD KOMERCIALNI SERVIS, Kranj — skladišče Hra-stje, tel.: 26-371 GRADITELJI! Nudimo gradbeni material po konkurenčnih cenah ter celotni program stavbnega pohištva INLES - OKNA KOMBIVAK ZAHVALA Ob nepričakovani in tragični smrti našega dragega MILANA VALJAVCA ml se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na veliko prezgodnji zadnji poti, mu darovali cvetje in nam pisno in ustno izrekli težko doumljivo sožalje. Iskrena hvala vsem sorodnikom za pomoč v težkih urah obupa in vsem dobrim sosedom in vaščanom za hitro in nesebično pomoč ob nesreči in smrti. Hvala dr. Bajžlju, šoferju Franciju in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Jesenice, ki so se trudili, da bi Milana ohranili pri življenju. Hvala mladim prijateljem, fantom in dekletom, ki so noč in dan bedeli ob njegovem mrtvaškem odru in ga položili v prezgodnji grob. Hvala vsem njegovim sodelavcem iz Iskre — TOZD Stikala za spremstvo in gmotno omoč. Hvala govornikom: tov. Šavsu iz Iskre, predsedniku OO ZSMS Brezje tov. Krsniku, poveljniku GD rezje tov. Frelihu za globoko občutene poslovilne besede; g. župnikom iz Tržiča. Leš. Bistrice za tolažbo, g. župniku Kosu in Krtu pa za lep pogrebni obred. e» r Hvala zastopnikom OGZ Tržič in vsem društvom iz OGZ in GD Begunje. Zahvaljujemo se tudi kvintetu bratov Zupan za žalostinke in spremstvo pri maši. Hvala za vsak podarjen cvet, za vsako lepo misel, za vsako bodrilno besedo in prav vsem, ki ste nam kakorkoli skušali lajšati pretežko gorje. ŽALUJOČI: ata Milan, marna Marija, brat Silvo, sestri Marjeta in Jelka z možem Gabrijelom, nečaka in drugo sorodstvo Brezje pri Tržiču, 15. septembra 1982 M * i < GLAS 18. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE PETEK, 17. SEPTEMBRA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE BOBNAR Marinove mame iz Vokla se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, Rezki Kožuh ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Iskrena zahvala vsem za izrečena sožalja in darovano cvetje, kakor tudi častiti duhovščini iz Šenčurja in Šmartnega za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi zvonarjem. Žalujoči vsi njeni Voklo, 12. septembra 1982 zahvala Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA HVASTIJA upokojenca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu poslednjič izkazali spoštovanje, počastili njegov spomin, mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje m ga Q>remili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo dr. Bavdku, ki mu je lajšal trpljenje v njegovi i bolezni, g. župniku za opravljen obred ter zvonarjem. Lepo se zahvaljujemo sodelavcem Iskre - TOZD Vzdrževanje in TEA, KOGP - TOZD Obrt, družini Glavan, organizaciji ZB in SGP Gradbincu ter Upokojencu. ŽALUJOČI: žena Manca, sinovi Jože, Albin in Dominik, hčerki Ivanka in Zdenka z družinami Jama, Breg, Zg. Besnica, 15. septembra 1982 H ZAHVALA Ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega sina BRANKA KENDA se toplo zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno pa še sosedom ki so na pomagali in nas tolažili ter z nami sočustvovali. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in ga sp»remUi na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo pevcem in godbi Alpina Zrn za ga:nljivo pet^e ui godbo ter govornikoma. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoh pomagali in nam stali ob strani. VSI NJEGOVI Selo pri Žireh, 14. septembra 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta FRANCA ZUPANA Ševlovega iz Nomenja se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Hr Markežu strežnemu osebju za zdravniško pomoč, pevcem, g. župniku in gasilskim društvom B e Ju ni e Gradišč e, Nemški rovt in podjetju LIP - Tomaž Godec, posebno pa se zahvaljujemo Dimije, Gasilskemu društvu Nomenj. ISKRENA HVALA! VSI NJEGOVI Nomenj, 7. septembra 1982 ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, sestre in tete ANGELE KRŽIŠNIK roj. ROZMAN - upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo tako številno spremili na zadnji poti, ji darovali se iskreno zdiivmj. p ebno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, sodelav- CVetJTl T fiLdAdjustirnica I, Petrneljevim iz Hrastja, Upokojenskemu pev- cem Tekstilindusa g. župniku iz Hrastja za lepo opravljen obred. VSEM IN VSAKOMUR POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: sin Franci in hči Štefka z družinama ter drugo sorodstvo Hrastje, 13. septembra 1982 MALI telefon 27-960 OGLASI nasproti porodnišnice C. JLA 16 — uprava — komerciala — ekonomska propaganda 28-4oo prodam Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 40 do 120 kg. Posavec 16, Podnart 7994 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 25 do 30 kg. Mlakarjeva 58, Šenčur 9157 Prodam 7 m kombiniranega DIMNIKA schiedel, premera 20 + 16 z zračnikom in 300 betonskih BLOKOV 20 in 40 kosov modularnih BLOKOV 29x19x19. Lucija Grafiič, Križe 64, Tržič 9215 Prodam rabljeno OTROŠKO STAJI CO za 1.000 din. Lebar, Podlubnik 155 (stolpnica), stanovanje 24, Škofja D>ka Prodam 80-basno 3-registrsko KLAVIRSKO HARMONIKO. Tenenše 12, Golnik 9262 Ugodno prodam komplet DNEVNO SOBO. Ogled vsak dan po 15. un. Informacije po tel. 21-707, Sodnik, Ul. Mladinskih brigad 14, Kranj 9263 Zelo ugodno prodam JEDILNI KOI, OMARICO za čevlje in KAVČ. Tači, Likozarjeva 25, Kranj, Planina II. 9264 Poceni prodam SPALNICO. Podnart 70, tel. 70-420 ^ , , „ 9265 Prodam KOKOŠI za zakol. Brezovica 3, Kropa, tel. 79-690 9266 Prodam GRADBENO ŽELEZO, premera 10 in 6 mm. Greiser, C. Staneta Žagarja 32, Kranj __ 9267 Prodam barvni TELEVIZOR gornje v dobrem stanju. Telefon 47-124 9268 Prodam mlado KRAVO s teletom Voglje 98, Šenčur . x 9269 Ugodno prodam dobro ohranjen Športni VOZIČEK. Sp. Duplje 61 9270 Prodam GRADBENO BARAKO 4X4 Tenetiše 23, Golnik OT 9271 Prodam suhe smrekove COLAKlct, m PLOHE 4 cm. Kranj, Staneta Zagarja^J Poceni prodam nov AVTO-KASETO-FON. Pokopališka 22, Kokrica, teleton 24-642 9273 Prodam skoraj nov črnobel TELEVIZOR. Kalinškova 6, Kranj^ 9274 Ugodno prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in 3 kW termoakumulacij sko PEČ. Telefon 42-051 „ Prodam eno leto stare KOKOSI za skrinjo. Senično 19, Tržič 9276 Prodam suha* DRVA. Podbrezje^ 25 Prodam rabljeni, dobro ohranjeni OKNI z lesenima roletama 120X 180 ( + 30 škatla). Telefon 27-353 9278 Prodam ŠPIROVCE 12x14 in staro strešno CEMENTNO OPEKO. Naslov v oglasnem oddelku 9279 Prodam tri TONE CEMENTA. Te-lefon 22-958 9280 Prodam GRADBENO BARAKO. Pajk, Podreča 98, Mavčiče ^ 9281 Prodam večjo KOLIČINO GAJBI C za krompir in jabolka. Posavec U Prodam 8 tednov starega BIKCA, 5 prm. mešanih DRV, 200 do 300 kg STEKLENE VOLNE v vrečah, ŠTEDILNIK (elektrika-plin), pomivalno MIZO in HLADILNIK ignis. Zalog 6, Golnik yzoo Prodam litoželezno KOPALNO KAD 170x70 in 80-litrski BOJLER Janez Svetelj, Kuraltova 12, Šenčur, tel. 41-155 po 15. uri 9284 Prodam novo italijansko ŠPORTNO KOLO, ČOLN maestral 18 S z motorjem T4 ter HI-FI VERIGO LANCO hitachi. Telefon 28-801 Tir . „ Prodam desni BLATNIK m KOL0-TEK za Z-101 in 1000 kosov STRESNE OPEKE folc. Voklo 47, Šenčur 9286 Poceni prodam SPALNICO. Ožek, Moša Pijade 9, Kranj „ 9287 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Mež-narec, Selo 22, Žirovnica 9288 Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje (4 plin, 2 elektrika), 15 % ceneje od nove cene in MOŠKO KOLO turing, 50 % ceneje od nove cene. Telefon 74-927 9289 Ugodno prodam 5 cm KOMBI PLOŠČE. Jože Petek, Kolodvorska 2, Bled teL 77-132 c/^i/v) Prodam dobro ohranjena 150-litrska HRASTOVA SODA. Vincenc Zadmk, Suhadole 59, Komenda , Prodam PRAŠIČE, težke od 30 do 35 kg in suha mešana DRVA, Popovo 4, Tržič 9292 Prodam rabljeno cementno streSno OPEKO.Gorenjesavska 28, Kranj 9ZW Prodam namizni VRTALNI STROJ, do 13 mm. Kranj, Križnarjeva pot 5 9294 Prodam eno sezono rabljen GOK1L-NIK colomat 2, dve malo rabljeni GUMI 650 X 16 in FOTOAPARAT kodak instant kamera EK 8. Uroš Hafner, Seljakovo naselje 33, Stražišče - Kranj 9295 Prodam STROJE za galanterijske usluge - kovinske smeri, v najetem lokalu. Obrt je upeljana. Telefon Prodam nov KOMPRESOR (200 litrov na minuto). Jožica Mohorič, Log 21, Železniki 9297 Prodam BANKINE za opaženje. Telefon 62-528 ,929» Prodam silažno KORUZO. Telefon 42-041 9299 Prodam KRAVO s teletom. Posavec 14, Podnart 9300 Prodam 17 kv. m KLASIČNEGA PARKETA. Telefon 77-022 9301 Prodam žagan hrastov, jesenov in hruškov LES, debeline 5 do 8 cm. Franc Jurčič, Dol 4, Medvode 9302 Prodam domača JAJCA, zgodnja JABOLKA. ZEL J NATE glave in orehe. Ogled od 15. ure dalje. Arh, Sp. Gorje 83 9303 Prodam TRAKTOR landini - «=4 ničar, 45 KM, v dobrem stanju, [gfj Podjelie 17, Srednja vas v Bohinju •§ Prodam železno »CIZO« z gum»sK Fani Dežman, Bohinjska Bela 14 M Prodam belo GROZDJE po 17 »f merlot in barbero po 22 din kf. W macije po tel. 066-76-409 Sprejemam naročila in po 25. S. prodajo ZIMSKIH JABOLK (jatf»l ontano, boskopski kosma č .zlati dfiej cena 10 do 15 din. Babič, Žeje 1. Cfcj Sprejemam naročila za ZIMSKA »"l BOLKA (neškropljena) sorte: oe^l lomdonpeping in druga. Mošnje dovljica Prodam silažno KORUZO, KR0i£W igor in NAPUSC. Sp. Brnik 32 Prodam uvoženo OTROŠKO STvJ CO. Telefon 26-618 Prodam črnobel TELEVIZOR *»f 1976. Mladen Vukotič, Sorhjeva 9, ta 26-503 Prodam betonsko ŽELEZO, auj 10 mm. Telefon 22-569 ■ Prodam 10-litrski plinski BQJL£E — junkers. Sitar Slavko, Šenčur. VdaH ska c. 30 Ugodno prodam gradbeno ZEL^V 600 kg - 16 mm, 600 kg — 12 ac -f 100 kg — 6 mm. Informacije od * *J 14. ure, po tel.47-049 Prodam suha bukova DRVA t j trah«, nekaj DESK za »pobjo««m*l cesnove PLOHE. Štefanja gora 38. £ kije , . Dobro ohranjen stereo TRAP i STORSKI SPREJEMNIK HSR «*| stereo GRAMOFON iskra, stereo k** i MAGNETOFON, prodam. Infoaađđ po tel. 26-519 od 15. ure dalje Prodam 19 VRTALNIH PODBOJ*] novi, STROJ za izdelavo strelne up* T. rezni bobrovec, 400 modelov m 40 kv. m ladijskega PODA in Mđ* TOM OS (3-brzinski). Informacij« 9*9 fonu 77-097 od 15. do 20. ure Prodam PRALNI STROJ indeskji žgar, Tavčarjeva 28, Kranj Prodam 2000 kosov rabljene NE OPEKE kikinda. Rozman. jeva 18, Kranj Prodam dva FOTELJA ob Jezerslu cesti Prodam ELEKTROMOTOR 3 jermenico, primeren za cirkular. C**, | sler Zg. Bela 63, Preddvor Prodam 14 dni staro TELIČKO te: BOLKA na drevesu in pobirosve | brezje 34, Duplie ** Ugodno prodam hrastov PARKET' PEC na olje EMO 5. Informacije pc a* fonu 77-931 ali pri C. Ambroži. StSdam 600 kg APNA v vrefch> kosov OPEKE - pregradni blok K^ V0^ljodamAKROMPIR za ozimnk*> f stavim tudi na dom. Velesovo OJ Prodam CESPLJE. Vaše 5. Preprodam malo rabljen FLET^ STROJ super standard 72 za 1. o V slov v oglasnem oddelku ^ t Prodam rabljeno SPALNIC O I Rant, Stražišče - Kranj, Sitarsiu > . ^PDKABELU(3XZ5 in 3xii»| GIPS PLOSCE, prodam. Tel. OMjgg ^Oddam majhnega KUŽKA. Tel I tor PfTEK, 17. SEPTEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE .19. STRAN O Lr A S EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! .J rti . i Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Grad 16, Cerklje 9319 Prodam ohranjeno ZASTAVO 101, november 1972, 85.000 km, prodam. Babnik, Zasavska 31/A, Kranj, tel. 21-307 od 16. do 18. ure 9320 Prodam MOTOR - tricikel in puch, 175 ccm. Krani, Cirilova 10 9321 Prodam LADO 1200, letnik 1975, registrirano do aprila 1983. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje ali po tel. 27-117. Boris Logar, Gubčeva 6, Kranj . 9322 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975. Luže 14, Šenčur 9323 DIANO, letnik 1977, prodam. Založnik, Predmost 13, Poljane nad Škofjo Loko 9324 Poceni prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969. Markun, Preddvor 105 9325 Poceni prodam FORD CORTINO, ka-rambolirano ter AMI 8, celega ali po delih. Pintar, Sv. Duh 7, Škofja Loka, telefon 60-253 9326 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, registrirano do julija 1983. Ambrožič, Kniica 12, Zg. Gorje 9327 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Borut Bratuša, Zlatnarjeva 9/B, telefon 21-418 - Kranj 9328 Prodam ZASTAVO 101 komfort, staro 10 mesecev, cena 23,5 SM, garažirano. Gocič, Veljka Vlahkoviča 5, Kranj 9329 Prodam TOVORNI AVTO DEUTZ maeirus (šestak) kiper. Naslov v oglasnem oddelku 9330 FIAT 126-P, december 1977, dobro ohranjen, prodam. Telefon 064-27-502 9331 ZASTAVO 101 mediteran, maj 1980, rumene barve, prodam. Ogled popoldan. Gizdavčič, Juleta Gabrovška 34, Kranj Ugodno prodam VW 1200, letnik 1976, dobro ohranjen. Telefon 24-544 9333 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1966. Ogled od 15. ure dalje. Valentin Habjan, Podlubnik 152, Škofja Loka 9334 Prodam malo rabljen TOMOS AVTO-MATIC. Podlubnik 327. Informacije po telefonu 064-62-165 popoldan 9335 Prodam MINI 1000, letnik 1971 in starejšega »FIČKA«, obadva registrirana. Jerala, Ješetova 12, Kranj 9336 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1972. Franc Lotrič, Janeza Puharja 2, Krani 9337 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno. Ostoja Vučenovič, Zlato polje 3/P, Kranj 9338 Prodam MZ 250, letnik 1980, 11.000 km, dobro ohranjen, z veliko dodatne opreme in CB postajo. Emil Djedovič, Potoče 27 Dri Preadvoru . . 9339 Prodam ZASTAVO 750, registrirano. Štefania gora 28, Cerklje 9340 Prcfiam osebni avto FORD ESCORT, letnik 1969, dobro ohranjen, registriran za celo leto. Telefon 28-967 9341 FIAT 132 - 2000, letnik 1979, temno-modre barve, odlično ohranjen, prodam. T^efon 064-47-046 po 18. uri 9342 Proda mš KOD O 1000 MB, letnik 1969. ToC ttašoeršič, Kranj, C. 1. maja 27 9343 Pr^am ZASTAVO 101, letnik 1979. Krani C Talcev 2 (Klanec) 93*4 Prodam R-4, letnik 1975 in PRETVORNIK iz 6-12 V. Slavko Sitar, Sen-*„r Velesovaka c. 30 9345 ^rodaiTzASTAVO 750 LC, letnik de-rr?hAr 1979 prevoženih 16.000 km. Ma-Ch ToS&va 23, Kranj - taUB. Prodam LADO 1500 SL, letnik 1978, cena 16 SM. Ogled vsak dan. Stojanovič P1r?ondamCITioEN GS, letnik 1972^11 zamenjam za 126-P, novejši letnik. Telefon 064-62-298 9348 Prcndam GOLF, letnik^1977. Ojjled v nedelio popoldan. Fam Bertoncelj, Haf-narievo Naselje 51, Škofja Loka 9349 Prodam GOLF LD, letnik 1979. Informacije po telefonu 22-841 v popoldanskem času^olniška c. 105, Kokrica 9350 Prodam ZASTAVO 750, registrirano do marca 1983. Posavec 14, Podnart 9351 LADO 1500 SL, L registracija 1976, 92 000 km, prodam. Kranj, Staneta Žagarja 52 9352 VW 1200, letnik 1969, dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 21-615 ali 24^336 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Oeled popoldan. Pristava 15, Tržič 9354 Nujno prodam FIAT 126, letnik 1980, prevoženih 17.000 km. Ogled od ponedeljka dalje od 14. do 15. ure. Predoslje 105 Kranj 9355 ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Telefon 064-24-620 ali 83-930 9356 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1979, 50.000 km. Telefon 61-605 9357 Ugodno prodam SIMCO 1100, prenovljeno, letnik 1972, registrirano do marca 1983. Roman Čatlak, Hrušica 63, Jesenice 9358 Ugodno prodam ŠKODO Š 100, letnik 1973 registrirano do 1. 9.1983. Baloh, Bistrica 95 pri Tržiču 9359 Prodam dobro ohranjen R-4,- letnik 1974, registriran do julija 1983. Zemva, Zg Gorje 48 9360 Prodam dobro ohranjenega GOLFA, letnik 1977. Metod Praprotnik, Ljubno 129, Podnart 9361 OPEL KADETT, letnik 1969, prodam. Sp. Brnik 47 po 16. uri 9313 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, dimenzije 200x130 x 25. Informacije po tel. 064-25-500 9318 Prodam 4 nove aluminijaste KOLESNE OBROČE, dimenzije 13, cena po dogovoru. Informacije po tel. 064-89-441 9362 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Informacije po tel. 28-966 popoldan (Miloševič) 9363 Prodam ŠKODO 110, letnik 1973, registrirano do decembra 1982 z novimi blatniki in pragovi. Informacije po tel. 81-031 9364 Prodam TOVORNO PRIKOLICO, novo, do 1200 kg, primerno za traktor. Ivan Gašperin, Begunje 69 na Gorenjskem 9365 Prodam ZASTAVO 750 po delih, z generalno obnovljenim strojem. Franci Mrak, Mlaka 61 9237 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, pločevina vsa obnovljena. Trstenik 33, Golnik 9240 Ugodno prodam KOMBI ZASTAVA, letnik 1979. Janez Debevc, Novi trg 39, Kamnik 9242 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973, celo za rezervne dele (novi podni, pragi, motor star 3 mesece). Ogled v soboto in nedeljo celi dan. Podbrezje 5, Duplje 9307 Prodam R-4, metalno plave barve, garažiran, letnik 1978. Telefon 45-002 9308 RENAULT 4 in TOVORNO PRIKOLICO, do 500 kg nosilnosti, ugodno prodam. Telefon 24-233 9309 Prodam FIAT 124. Telefon 22-958 9310 MZ TS 250/1, letnik 1978, dobro ohranjen, 11.500 km, prodam. Marinšek, Tavčarjeva 7/A, Radovljica, tel. 74-731 9311 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, dobro ohranjeno. Igor Gros, Cankarjeva 13, TYžič. Vsak dan od 15. do 17. ure 9312 ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Britof 260, Kranj 9436 Prodam malo rabljen GOLF J, letnik 1979. Telefon 26-028 9437 Ugodno prodam ZASTAVO, letnik 1972. Telefon 064-62-606 po 18. uri 9438 Prodam FIAT 1300, starejši letnik, registriran do julija 1983. Bistrica 12, Duplje . 9439 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1975. Reševa 5. Kranj, tel. 25-678 9440 Prodam novo TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10, Cerklje 9441 Prodam ZASTAVO 101 SC z 20.000 prevoženimi km. Kadivec, Pipanova 46, Šenčur 9442 Prodam PEUGEOT 304. Telefon 60-295 9443 Prodam dobro ohranjen R 4, letnik 1977. Gasilska 24, Šenčur 9484 Prodam AUDI 60. Registriran do februarja 1983, celega ali po delih. Ogled v nedeljo dopoldan. Zupan, Zg. Duplje 45. ' 9487 STANOVANJA Mlada mamica z otrokom, išče SOBO v Kranju. Ponudbe pod: Nujno 9444 Kupim trosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem, v nižjem nadstropju. Ponudbe pod: Gotovina 9445 V opremljeno SOBO sprejmem moške stanovalce. Stritar, C. naKlanec31, Kranj 9446 PODJETJA POZOR! GARSONJERO, delno opremljeno, v novem bloku v Kranju, oadam, za predplačilo. Telefon 061-612-773 • 9447 Kupim STANOVANJE ali GARSONJERO (do 60 SM). Ponudbe pod: Vselitev po dogovoru 9448 Fant in dekle iščeta enosobno STANOVANJE v Kranju. Šifra: Študenta 9449 Manjše STANOVANJE v Kranju ali okolici, iščeta zaročenca brez otrok za določen čas, proti dobremu plačilu. Šifra: Dograditev niše 9450 Kupim STANOVANJE v Kranju. Ponudbe po telefonu 25-288 9451 Družina z otrokom, išče STANOVANJE, predplačilo. Stojan Kondič, Jezerska 94, Kranj 9452 V Kranju iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE. Šifra: Nujno-K 9453 GARSONJERO ali enosobno starejše STANOVANJE na relaciji Jesenice-Le-sce—Radovljica, kupim. Ponudbe pod: September 1982 9454 Oddam SOBO s souporabo kopalnice. Naslov v oglasnem oddelku 9455 Prodam GARSONJERO v Radovljici. Ponudbe pod: Resni interesenti 9456 Nujno iščem SOBO v Kranju. Ponudbe pod: Uslužbenec 9457 Zamenjam družbeno GARSONJERO za večje STANOVANJE na Planini. Šifra: Centralno ogrevanje 9458 Kupim GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na Bledu ali Radovljici. Ponudbe pod: Bled-nujno 9459 posesti GOSTINSKI LOKAL ali prostor za ureditev gostinskega lokala v Kranju ali okolici Kranja, najamem ali kupim. Možno je tudi partnerstvo. Informacije po telefonu 21-016 9253 GARAŽO v Vrečkovi ulici v Kranju, prodam. Telefon 26-587 9460 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO na relaciji Primskovo— Preddvor. Ponudbe po tel. 22-993 9461 Prodam POČITNIŠKO HIŠICO z veliko parcelo na otoku Pagu. Tel. 064-77-961 zvečer 9462 Na Dolenjskem prodam PARCELO, primerno za vinograd in zidanico. Janez Hribar, Sp. Gorje 235, Zg. Gorje 9463 Zazidljivo PARCELO (1600 kv. m) na Debelem rtiču — Ankaran pri Kopru, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe pod šifro: Prednost devize 9464 zaposlitve I Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. Bizant, Britof 9, Krani 9255 DELAVCA za stavbno kleparstvo, sprejmem takoj. Šifra: Kleparstvo 9256 NKV DELAVEC s stanovanjem, išče honorarno ali redno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku 9465 iščem resno žensko, lahko upokojenko ZA POMOČ starejši ženi. Nudimo, hrano, sobo in primerno nagrado. Zgasite se na Trojarjevi 2, StražišČe - Kranj 9466 Začasno zaposlim LUKNJAČICO. Ponudbe pod: Obvezna praksa 9467 Iščem zaposlitev za AVTOKLEPAR-JA. Naslov v oglasnem oddelku 9468 Kakršnokoli DELO sprejmem na dom. Naslov v oglasnem oddelku 9469 ZAPOSLITEV dobi KUHARICA. OD po dogovoru. Nedelje proste. Ponudbe po tel. 23-484 9470 Vzamem kakršnokoli DELO na dom. Imam svoje prostore. Naslov v oglasnem oddelku 9471 obvestila; PLESNI TEČAJI V KRANJU: Delavski dom — vhod VI. — informacije po tel. 21-130. PRICETKI: - ZAČETNI i& starejše in zakonce -sreda, 15.9., ob 19.30 - ZAČETNI za mladino - četrtek, 16. 9., ob 19.30 - NADALJEVALNI - sobota, 18. 9., ob 18. uri - ROCK'N'ROLL in DISCO - sobota, 18.9., ob 17. uri - PLES za otvoritev sezone — petek, 17.9., ob 20. uri POUČUJE Janez BORUŠEK VABLJENI! ' 9257 ROLETE: lesene, plastične in ŽALU-ZIJER, naročite ŠPILERJU, Gradniko-va 9, Radovljica, tel. 064-75-610 8264 Cenjene stranke obveščamo, da bo GOSTILNA »PRI VIKTORJU« od 19.9. 1982 dalje v nedeljah zaprta 9472 Popravljam in VZDRŽUJEM vse vrste šivalnih strojev, hitro in nudim ostale storitve: navodila in uporaba šivalnih strojev. Martin BOŠTJANČIČ - FINO-MEHANIKA — popravljalnica in vzdrževanje šivalnih strojev Šenčur, Milje l/A, tel. 25-371 - int. 25 9473 Izdelujemo vse vrste fasad in notranji omet. Lahko na žiro račun. Telefort 064-49-154 (Gaši Milazim) 9474 Vse vrste usmernikov za glavanizacijo in varilne transformatorje popravljam, ter izdelujem nove. ELEKTROMEHANIKA - Franc ROJC, Radomlje 17, telefon 061-722-692 9475 POLAGAM stropne in zidne lesne obloge. Ponudbe pod: Krani — okolica 9476 prireditve ANSAMBEL JEVŠEK ipa v petek, soboto in nedeljo, od 16. do 20. ure na RAZSTAVI CVETJA na GR v Ljubljani 9477 izgubljeno 13.9.1982 sem na poti od trgovine na Zlatem polju (lahko tudi v trgovini) do nove osnovne šole Simon Jenko v Sorhje-vem naselju, izgubila ZAPESTNICO iz belega zlata. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vme, ker mi je drag spomin. Tina Ručigaj, Kidričeva 22 10-anj, tel. 21-057 9478 ostalo Posebno nagrado nudim tistemu, ki mi odstopi telefonsko številko na področju Škofje Loke (Podlubnik). Lebar, telefon 61-168 od 8. do 12. ure 9479 GARAZIRAM camp PRIKOLICE, v zaprtem prostoru. Naslov v oglasnem oddelku v 9480 Iščem VARSTVO za 9-mesečnega fantka na domu, od 1. 10. dalje, v bližini kina Center. Telefon 28-859 9481 Iščem VARSTVO za 18-meseČno deklico v Šenčurju. Ropret, Štefetova 17, Šenčur 9482 ZAHVALA * Ob boleči, prerani izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, strica, svaka in zeta VUKAŠINA VASIĆA ' » se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, stanovalcem Moša Piiadeia 3 Upravi javne varnosti Kranj, Postaji mejne milice Brnik, Krajevni skupnosti Vodovodni' stolp, delovni organizaciji Goreniski tisk Kranj, mladincem - bruradiriem MDB Jože Cvar iz Kranja, sošolkam in sošolcem ESS ter vsem, ki so ga spoštovali in nam izkazali pozornost ter nam na kakršenkoli način pomagali v najtežjih trenutkih. Vsem m vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala! Žena Nada, sin Nebojša in hčerka Dxjana Kranj, 13. septembra LOTERIJA Srečka din Srečka din št. št. 30 80 248188 20.000 50 120 319768 20.000 80 60 418598 20.000 010 200 112190 20.000 31 100 345410 1.000.000 081 160 116180 500.060 1751 600 02 80 93021 2.000 99211 6.000 72 60 453081 20.160 492 160 13 60 5512 1.000 23 80 49082 8.000 63 80 85752 4.000 97852 8.000 953 ; 200 165542 100.000 08483 4.000 165742 20.000 60083 6.000 486272 50.060 64733 2.000 69303 6.000 74 100 12564 4.000 01545 2.000 62634 2.000 91135 6.000 015004 20.000 005515 20.000 210214 20.000 485015 20.000 07 60 6 40 27 60 2796 440 40347 2.000 8866 440 78657 2.000 78736 4.040 211597 20.000 093156 20.040 40 356946 20.040 9 2949 440 58 60 3799 640 2528 800 10479 8.040 5168 400 311219 20.040 87428 8.000 365189 20.040 062658 20.060 454629 20.040 TRŽNI PREGLED KIIANJ Solata od 40 do 50 din, špinača od 80 do 90 din, cvetača 70 din, korenček od 30 do 40 din, česen od 120 do 140 din, čebula od 30 do 40 din, fižol od 100 do 120 din, pesa od 30 do 35 din, kumare od 20 do 30 din, paradiž nik 30 din, paprika 40 din, slive 30 din, jabolka od 20 do 30 din, hruške 40 din, grozdje 50 din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 30 din, kaša 80 din, surovo maslo 280 din, smetana 100 din; skuta 90 din. sladko zelje od 25 do 30 din, kislo zelje 40 din, orehi 500 din, jajčka od 7 do 8 din. krompir od 18 do 20 din, breskve 50 din. JESENICE Solata od 30 do 40 din, špinača >0 din, cvetača 50 din. korenček 30 din, česen 153 din, čebula 32,30 din, fižol 60 din, pesa 20 din, kumare 20 din, paradižnik 39 din, paprika 35 din, slive 28 din, jabolka 25 din, hruške 18 din, grozdje 45 din, limone 81 din, ajdova moka 84 din, koruzna moka 30 din. kaša 72 din, surovo maslo 270 din, smetana 110 din. skuta 85 din, sladko zelje od 10 do 20 din, jajčka od 7 do 8,60 din, krompir 11,65 do 15,65 din. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 18. septembra, bodo odprte naslednje dežurne prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino, Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemen-ček — Duplje, Krvavec — Cerklje, Hrib — Preddvor, Kočna — Zg. Jezersko. Živila: Dežurne prodajalne so odprte od 7. do 19. ure in sicer: PC Globus, PC Bitnje, SP Šenčur, PC Britof, PC Vodovodni stolp, M. Pijade 12. PC Zlato polje, Kidričeva 12, SP Plani-na-Center, Ul. Gorenjskega odreda 12. PC Klanec. Likozarjeva 12, SP Cerklje. V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi Šenčur. JESENICE Delikatesa — Kašta 2 na Tržnici, Titova 22 in Delikatesa-poslov. 2, Titova 58 ŠKOFJA LOKA SP Froharjevo naselje, mesnica Groharjevo naselje BOHINJ Špecerija market, Boh. Bistrica BLED Špecerija market. Kajuhova 3 in Živila Delikatesa,. Ljubljanska GORJE Živila market, Zg. Gorje LESCE Murka 2 RADOVLJICA Špecerija samopostrežba, Kranjska ^ Prodam GROZDJE za rdeče vino. * ?»t« 10, Škofja Loka 9416 w Prodam dva mlada OSLA (par) in ELEKTROMOTOR, 18 kW. Telefon -627-045 9417 j. Prodam 400 kosov novomeške rjave ^TRESNE OPEKE s posipom, po 23 din. " Skofic, Mlaka 24, Krani 9418 l Prodam 6 let staro brejo KOBILO, tež-500 kg, ali zamenjam za težjega delav-KONJA. Poklukar, Poljšica 13, H-Gcije 9419 w Prodam JADRNICO zeta 425, ali ^nenjam za DIRKALNO KOLO. Tele-[ Vi 70-211 9420 Poceni prodam 5 kW termoakumulacij-S*© PEC AEG. Peter Mali, Križe 46, \ 9421 5K0TSKE OVČARJE, mladiče odlični« staršev, prodam. Zoran Kopač, Stara 257,2iri ali tel. 064-69-338 9422 ^ Prodam dobro ohranjeno LEZISCE brez jocija. Jana Belovič, Ja-^Puhaija 2, Ifranj, tel. 28-087 _ 9423 > Prodam 500 kg APNA. Ul. Vide Šinkovce 8, Kram, tel. 26-788 9424 k Prodam dve TELIČKI, stari 4 tedne. Obrežje 77, Duplje 9425 .Prodam dvoredni PLETILNI STROJ >S»adard, malo rabljen, cena 10.000 din. •itfon 88437 popoldan 9426 H Poceni prodam ŠTEDILNIK gorenje . elektrika. 2 plin). Zdravko Pintar, Pod-244, Škofja Loka 9427 ^Prodam lepo ohranjeno češnjevo 2f ALMCO. Podreča 3, Mavčiče, telefon 9428 {^Prodam 6 tednov stare PRASlCKE in fcSTELINE za zakol. Jože Urh, Zasip -^*r3,Bled 9429 ^.Prodam GRAMOFON iskra gerard rf-25 MK IV. z zvočniki 2X20Wmpre-RADI O-KAS ETO FON grunding C p* Telefon 28-508 od 15. do 17-^ure I v 1prodam ZIBELKO, temno-rja-it z žimnico in odejo, HOJICO, STOLČEK in POSTELJICO z jogi-V®® odejo, vse novo in malo rabljeno. v oglasnem oddelku 9431 ^PtodMn etažno PEC za centralno ogre-15.000 ccal/h emo central. Jerca ^j, Sp. Gorje 10/B, tel. 78-044 9432 ^ Prodam čistokrvne nemške OVČAR JE, 6 tednov. Stirnova 10. Kranj te2ke 50-70kg- KUPIM ^^^^ ^Kupjm 300 kosov nove novomeške kJ^ESNE OPEKE vesna, rdeče barve s f V*??13 Mirko Biček, Knape 11, Selca ^Skofjo Loko 9433 l Kupan TRAKTOR ferguson s prikjuč-^ >Ulov v oglasnem oddelku- 9434 f n Kppim 2 kW termoakumulacijsko ^Adergas 13, Cerklje 9435 WSftJSr* STAJIca T jmS te VOZILA ==EE L Prodam dobro ohranjen FIAT 127, : rtjjik 1978, najboljšemu ponudniku, s ^formacije po tel. 83-727 S88"3 * Prodam ZASTAVO 750. letnik 1971 in J$w«riiike dele za LADO - Plestenjak *Wo,Žg. Bitnje 82. 9230 ^Prodam dobro ohranjen VW 1302 S in 4 ^fo 8pUti5ii 28 ™ (hrOŠČ)' 93i°4 t Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975 za > SM. Brane Božnik, Bistrica 93 pn yoio ^Prodam MAGIRUS (6 ton) kiper, cele-i H d po delih. Vodje 36/A, Šenčur 9316 I - Prodam osebni avto GOLF, letnik 1977, i ohranjen, z dodatno opremo ori- nemški ali zamenjam za LAIJU 1 OT do dve leti staro. Miloš Fihpovič Zetova 1, Kranj _ ,9317 [ ^J7LP JL. letni 1979, prodam. Telefon [ w FIAT L^Si^egistracija 1976,. ugod-^odam. Bojan Sunnovec, Kranjska 2^ i VJrod&m dele za RENAULT 8 ali 10. ^HS4^°renjSkega 9320 k Proiun ZASTAVO 1300, letnik 1977, C^rano do julija 1983. Ogled možen v popoldan in nedeljo dopoldan, ^aflc Vebovec, Hrastje 171 . 9321 r Prodam 15-colske zimske m letne za VW. Pavel Tominac, Ul. 1. av-3, Kranj nasproti AMD 9322 f. BMW 1602, letnik 1974, prodam. Teleti «4-25-217 zvečer t ^ , . 931-3 Prodam ZASTAVO 750 LC, leto lzdela-^ 1980, dobro ohranjeno. Ogled v petek >V« in soboto dopoldan. M. Klemen&č Zupančičeva 15, Kranj , dno prodam dobro ohranjeno ZA-^vo 101, letnik 1972. Telefon 50-845 > ?1AT 125 special, dobro ohranjen, pro: Vi. KržfcnCSkofjeloSka 37/B, Kranj w Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, gojenih 50.000 km, registrirano do 1983. Ogled možen vsak dan od 14. ure razen sobote in nedelje. Jančev 193, Tržič 9317 NESREČE Dražja sladkor in olje V sredo sta se podražila sladkor in olje. Kilogram sladkorja je odslej dražji za 5,70 dinarja in stane 37,70 dinarja, liter jedilnega olja v steklenici pa za 11 dinarjev. Zanj ie po novem treba odšteti 73 dinarjev. Obe podražitvi sta bili pričakovani in tudi napovedani pri zadnji zamrznitvi cen, pomenita Da za 0,43 odstotka višje življenjske stroške. Sonja Langus, prodajalka v Centralovem diskontu v Kranju: »Povpraševanje kupcev po sladkorju in olju je bilo večje kot običajno že dober teden pred podražitvijo, o kateri se je šepetalo. Največ dela pa smo imeli v sredo dopoldne, saj so nekateri pričakovali, da bodo blago dobili še po starih cenah. Zal so se ušteli, saj je podražitev začela veljati že opolnoči. Kljub temu smo prav ta dan v diskontu prodali precej sladkorja in olja. Kilogram pakiranega sladkorja stane pri nas 37,40 dinarja, olje pa 72,04 dinarja, torej približno deset odstotkov manj kot v maloprodaji.« Janko Urbane, upokojenec: »Običajno kupujem večje količine živil v Centralovem diskontu. Po eni strani zato, ker so cene nekoliko zmernejše, z avtom lahko pripeljem pred vrata in ne obremenjujem drugih trgovin. Podražitev me je presenetila in sprašujem se, kam to vodi. Nobena resolucija in koneresni sklep ne zale žeta več. Poglejmo samo ceno moke. Nekako pred dvema mesecema sem jo v di- Prizadevni planinci Kranj - Kranjska planinska organizacija je delovna, njeni člani so pogosto pobudniki akcij, ki Jin pripravljajo v gorenjskem ali slo: venskem merilu, prodorni pa so tudi pri razreševanju problematičnih točk v slovenskem planinstvu. Na zadnji seji gorenjskega meddrušt-venega odbora je bila beseda o nekaterih problemih, ki že lep čas tarejo planince. Spregovorili so o težkem finančnem stanju ena najstarejših publikacij na Slovenskem, Planinskem vestniku, ki izhaja že od leta .1893. Krizno obdobje je zajezilo izhaianje tega glasila, ki zadnje čase kljub številčnemu članstvu v planinski zvezi ni povečalo svoje naklade. Izhaja le 6 tisoč izvodov glasila za 100 tisoč registriranih članov Gorenjski planinci predlagajo večje število izvodov, kolikor seveda to dopušča gospodarsko stanje, treba pa bi bilo razmisliti tudi o vsebini. Več naj bi glasilo obravnavalo drobno dejavnost slovenskega planinstva. . . , i,rot Kranjski planinci so se tokrat pohvalili s pomembno pridobitvijo Ze od 1947. leta skrbijo za kurjenje kresov ob pomembnih praznovanjih na okoliških vrhovih V visokogorskem svetu primanjkuje drv za sečnjo, s katerimi bi kresovi svetlo zagoreli, s kurjenjem odpadkov pa bi gorsko okolje preveč onesnažili. Eden od planincev je zato izdelal Odpadka skoraj ni _______' ______U POVZROČITELJ POBEGNIL Vrba — Neznani voznik zelenega avtomobila znamke BMW, ne-ugotovljene registrske številke, je v sredo, 15. septembra, v koloni vozil po magistralni cesti iz smeri Jesenic proti Lescam. Pred Vrbo je prehiteval tovornjak s priklopnikom. Nasproti je tisti hip pripeljal voznik osebnega avtomobila, 24-let-ni Janez Terseglav z Jesenic. Da bi preprečil trčenje, je močno zaviral, pri tem pa ga je zaneslo levo, tako da je trčil v nasproti vozeči vozili, ki sta pripeljali z jeseniške smeri in sta ju vozila Janez Palič, star 29 let, iz Ljubljane in 55-letni Franc Oblak z Jesenic. V trčenju sta bila Terseglav in Oblak laže ranjena, gmotne škode je za 200.000 dinarjev, pobeglega voznika pa še vedno iščejo. KONJI SO SE SPLAŠILI Davča - Na lokalni cesti med Zalim logom in Davčo pri Železnikih se je v sredo ponesrečil Valentin Debeljak, star 73 let, dorna z Martinj vrha. Vozil je vprežni voz z dvema konjema. V Davči se je srečal s tovornim avtomobilom, ki je ustavil, dokler ne bi šla vprega mimo. Konja pa sta se nenadoma splašila in zdir-jala, pri čemer je Debeljak padel pod voz. Kolo mu je zapeljalo čez glavo in prsni koš. Hudo poškodovanega so z reševalnim avtomobilom odpeljali v Klinični center v Ljubljano. V OBCESTNI DROG Kranj - Voznik osebnega avtomobila Franc Zagožen, star 55 let, iz Kranja, je v sredo, 15. septembra, pripeljal iz smeri Jeprce, na Orehku pa je nameraval zaviti desno na stransko cesto proti Brniku. Ker je vozil prehitro, ga je s ceste zaneslo na travnik, kjer je trčil v drog javne razsvetljave. Voznik je bil v trčenju laže ranjen, na avtomobilu in cestnih objektih pa je za 100.000 dinarjev škode. VOZIL BREZ IZPITA Gabrk — Zaradi prehitre vožnje in neizkušenosti se je v sredo, 15. septembra v Gabrku med Gorenj o vasjo in Skofjo Loko ponesrečil voznik osebnega avtomobila Lado Skopec, star 18 let, iz Loga pri Škofji Loki. V levem nepreglednem ovinku je namreč zapeljal v desno in trčil v drsno ograjo, od koder ga je odbilo čez cesto. Avto se je prevrnil, pri tem pa je voznik utrpel težje telesne poškodbe. Skopec še vedno okreva v ljubljanskem Kliničnem centru. Miličniki so odkrili, da je voznik vozil brez vozniškega izpita. CIK-CAK VOŽNJA NA KOLESU Škofja Loka — 27-letni kolesar Andrej Fojkar je v sredo, 15. septembra, peljal po mestni ulici skozi Kamnitnik proti Partizanski cesti v Škofji Loki. Pri cik-cak vožnji mu je spodneslo kolo, tako da je padel in se pri tem laže ranil. Ponesrečenca so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. D. Z. Srečanje gasilcev Kranj — V Kobaridu je bilo letošnje srečanje gasilcev tren dežel, na katerem so sodelovali tudi gorenjski gasilci. Med udeleženci so bili tudi gasilci iz koroškega Pod-kloštra in italijanske Žabnice. Ob tej priložnosti so v Kobaridu odprli nov gasilski dom, na njem pa ploščo v spomin med NOB padlim gasilcem. Najzaslužnejšim članom društva so podelili odlikovanja. Gasilsko srečanje je bilo nov prispevek k sodelovanju sosednjih dežel in drŽav. I. Petrič Vpis v planinsko vpisno knjigo za gornika pomeni tudi varnost, n* da je premagal strmino. — Foto: F. Ekar Potoče nad Preddvorom — »Tri letu zapored sta nam toča in slana uničila velik del letine: letos so nam naravne ujme le prizanesle, četudi se je ropotanje ledenih kroglic 29. junija letos že slišalo v Potoče«. pripoveduje Jože Ka.štrun, vodja KZK-je-vega sadovnjaka nad Preddvorom in hkrati tudi skrben sadjar, skladiščnik, traktorist in še kaj. Zadovoljen je letos Jože ob pogledu na 15-hek-tarski sadovnjak, na upognjene veje, ki komaj čakajo, da se osvobodijo težkega bremena rdečega in zlatega delišesa ter zimskih hrušk. Letošnja letina v potoškem sadovnjaku je rekordna, takšne še ni bilo, in tudi sadje je izjemno kakovostno. Pri zgodnjih sortah hrušk, pri viljamov-ki 'in klapovki, so med industrijsko sadje vrgli le vsako dvajseto, pri jabolkih še manj. Povsem enako je z zimskimi sortami. Sadje je tako lepo, da ga sploh ne bodo prebirali. t u V netek in soboto se je po Jezerskem Stekel pes na f JT J f/kazal vse znake steklega psa. V klatil pes, nekega vojaka, vso soboto pa se je petek je menda le ugrizni neneg j ^ ^ ^ "zadrževal okrogČudno je tudi, da ni kaže, niso ukrenili ničesar, aa oi p jezerskem menda skoraj padel -oči kakšnemu Je t od krajanov silno pri vsaki hiši. te je P™ '** . s nl- najhujše. Vendar več «»Mor potrebno ~Foto: D. Dolenc Prejšnja leta, ko je imela toča prste vmes, so jabolka in hruške prodajali v treh kakovostnih vrstah. Letos nameravajo prvo in drugo kvaliteto združiti v eno, tretjo vrsto pa predstavlja že industrijsko sudje. Tuko so poskusili krnsko jesen in se je obneslo. Sadjarji imajo manj dela s prebiranjem in razvrščanjem v kvalitetne vrste in tudi kupci- so zadovoljni, ker je cena sadja enotna in nekoliko nižja. Zgodnje sadje so v Potočah že obrali in tudi prodali. Večinoma kranjskim Živilom, medtem ko je lfi ton industrijskih hrušk pc ugodni ceni 10 dinarjev za kilograrr odkupil ljubljanski Alko. V teh dneh v potoškem sadovnjaku obirajo jesensko sadje. Kaj k:na lu bodo pričeli tudi z zimskimi sorUi mi, z zlatim in rdečim delišesom ter s hruškami pastorjevkami, saj sadeži zaradi lepega jesenskega vremena hitro dozorevajo. Na pomoč so Jože- tu in delavcem Kmetijsko živilskega kombinata priskočili domačini, ki za vsako nabrano gajbico dobi jo po deset dinarjev: če je drevo malce višje in se je treba nanj vzpenjati po lestvi, pa nekaj dinarjev več. Povpraševanje po sadju je precejšnje kljub obilni letini v Vsej Sloveniji. V času našega obiska so se za hruške in jabolka i/, potoškega sadovnjaka zanimali celo iz Idrije. Največ sprašujejo zanj sindikalne organizacije, ki že pripravljajo ozimnico za svoje delavce. Seveda pa vse letine v Potočah ne bodo prodali jeseni, del bo vendarle treba vskladiščiti. Segnilo jim sadje ne bo. dovolj imajo gajbic, z njimi so se pravočasno oskrbeli, in tudi skladišče je ravno pravšnje za »prezimovanje«. Tudi lani se je še pozimi oglasilo precej kupcev. Mnogi namreč nimajo za sadje primernih kleti in ga raje pustijo ležati v Potočah. C. Zaplotnik debele in k ali te tne. — Foto: —""v Še en teden, Še zadnje priprave tečejo, da bo naš iz-et tekel nemoteno. Vlak je poln, poravnali ste verjetno tudi e svojo obveznost. Povedali smo že kako in kje bomo hodili. Ce pa ste slučajno kam založili tisti Glas, v katerem smo objavili odhode vlaka, vam te objavljamo še enkrat. Torej. Zeleni vlak bo naše naročnike odpeljal v soboto ob 5.18 z Jesenic, iz Lesc ob 3.31, iz Podnarta ob 5.43, iz Kranja ob 5.53, iz Škofje Loke ob 6.02, iz Medvod ob 6.10 in iz Ljubljane ob 6.22. V Kumrovec bomo prispeli ob 8.40. ob 11.30 pa se bomo odpeljali naprej v Podčetrtek. Iz Podčetrtka pa bo odhod vlaka ob 16.18. Ob 18.25 bomo v Ljubljani, ob 19.40 pa na Jesenicah. Danes objavljamo še pet izžrebancev iz Tržiča. To so naslednji srečneži: Anton Aljančič, Kovor 84, Tržič Ivana Brzin, Cankarjeva 2, Tržič Franc Grašič, Senično 2, Tržič Franc Janežič, Bistrica 170, Tržič Jože Sluga, Podiju bel j 35a, Tržič Hruške iz KŽK-jevega sadovnjaka v Potočah — ĆP Glas pa na izlet skontu kupil po 21 dkdifl| danes sem za kilogram adfl j 25,65 dinarja. Vendar btH i motijo le podražitve. Skitai i| slaba preskrba, posebno s kpdB j nim oljem. Menim, da bi n^B ; končno na tem področju najM •viti več reda.« Marinka 2ura, namesa**? poslovodje v trgovini Žiriji ] Prehrana: »Olja od prtjkKfi j tedna, ko smo ga zadnjič naro®» sploh še nismo dobili. Urgence** zaležejo. Podobno je z rastlin*! mastjo in margarino, ki ; tiašl« nekaj časa ni na policah. dajalci bi kupcem seveda fl®« ustregli, vendar smo nemoč-« Zadnja podražitev nas ie skupaj, čeprav smo jih ^ navajeni, nekoliko presenetili sreči vsaj očitkov kupcev tega in zaradi pomanjkanja ne poslušamo več. Ljudie spoznali, da vzroki slabosti n^mj drugje.« H. Jelovi fl kemični »kres«, ki vsebu* svetlobne efekte, hkrati pa in ne pušča nečistoče. Ze p?«!1 skus, 15-minutno pokusno Sevanje, je uspelo, zato bodo J* kurili umetne kresove, brž ko^f uradno dovoljenje. Kranjski planinci so opozofij 1 na problem erozije, ki nab*] I ravno okolje Krvavca, potets^f 1 kultivirali in usposobili za » < Veliki Zvoh. Planinci so resda l telji smučanja, vendar ne đ 1 skrunitve naravnih lepot. ZiK* predlagajo, naj bi pn takih * dobnih gradnjah obzirneje naravno dediščino. Veliko aktivnost kranjske** * ninskega društva pa dokazu* -: 1 ; planinske vpisne knjige, ki ii I < društvo nedavno založilo. I>j$*J imeli gorenjski vrhovi in piarij postojanke za vpisovanje S^f cev le zvezke, ki so v planini hitro dotrajali in si z njimi s 1 več moč pomagati. ypis na v^l planinca ne pomeni zgolj zabeležke, ki jo vpiše zaradi M nad vzponom, temveč je dqm tudi zaradi preventive. VpisaaK odhoda, datum in uraT^H veliko pomagajo, če se ptanđl samotni turi izgubi. Vpisne bn društvo izdalo v dveh foial^ | večjem za planinske postojas^f manjšem za kasete na vrhovih. Rekordna letina sadja v Po točah