Št. 139 (14.535) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 ČETRTEK, 27. MAJA / V ZVEZI S POPOTRESNO OBNOVO V IRPINII_ Neapeljski sodniki včeraj zaslišali Ciriaca De Mito fr' ure zasliševanja - Pred sodniki tudi prefekt Pastorelli - Zaradi Podkupovanja aretirali vodjo CL Marca Bucarellija P°ja^iV>ly[isliln’ da sem in se^ VSe ok°liscine Ce ne Postavil v dvom, ral hin°7Seni demanti-je slnrf'i eZe’ na katerih sem soh ai°btožba- Zat0 öaj aSmk0m Predlagal, Bivg?np !,ra]° Postopek.« ske dpJfbiSednik KteOan-DeMum0kfaci)e Ciriaco ndstirif]e bd dokaj opti-tem ko e razPol°žen, po-2 neanel ]f .VCerai srečal ki so S, ,Sklmi sodniki, veno k1 naslovili jamst-6110 obvestilo v zvezi s Vomr Tavčar Phdn^T .uunovo v h- 2 direkt^ ^ skuPno zašcit!kt r]em civilne ništrc notranjem mi-ven^ Pr6fektom El-osurnl' Pastorellijem Sni)en,izsilievanja Preiska1^1 80 v okviru Lelkave naslovili 15 krajevii-1 nalog°v raznim kancmW uPraviteliem, donar^ m drugim funk-rjem. Na osnovi njihovih i2sL edköv naj bi prav ti funkcionarji v sodelovanju z bivšim predsednikom KD od podjetnikov, ki so sodelovali v popotresni obnovi in naCrtu za reindustrializa-cijo Irpinie, izsilili zaposlitev kopice ljudi v zameno za pospešitev postopka za priznanje državnih prispevkov. De Mita, ki je bil dobre tri ure na zasliševanju, je v pogovoru z novinarji dejal, da je pojasnil vse okoliščine. Glavno krivdo za sedanje težave s pravico je pripisal bivši parlamentarni preiskovalni komisiji (vodil jo je sedanji predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro), ki naj ne bi ugotovila vseh okoliščin in dejstev, paC pa naj bi se zadovolila z generičnimi obtožbami. V nadaljevanju se je De Mita obregnil tudi ob Fiatovega poverjenega upravitelja Cesareja Romitija in zavrnil njegove obtožbe o izsiljevanju podkupnin. Predsednik KD je bil navidezno miren, napetost pa je bruhnila na dan, ko so novinarji silili vanj z vse bolj ostrimi vprašanji, tako da je ob koncu enemu od njih zabrusil: »Niste javni tožilec, zato nimate pravice, da me zaslišujete«. Veliko manj zgovoren je bil prefekt Pastorelli, ki pred zasliševanjem ni hotel govoriti z novinarji, po zasliševanju pa je nalogo prepustil zagovornikom, ki so poudarili le, da so zahtevali arhiviranje postopka. Medtem ko sta De Mi- ■too De Mita po včerajšnjem zasliševanju (Fotokolor AP) ta in Pastorelli pričala pred javnim tožilcem, so karabinjerji v Neaplju aretirali podjetnika in predsednika nogometnega kluba Napoli Corrada Ferlaina, ki je obtožen podkupovanja v okviru popotresne obnove v Neaplju. Med drugim naj bi Ferlaino namenil 400 milijonov lir bivšemu demokršCanskemu poslancu Alfredu Vitu. Zaporni nalog za Ferlaina je bil podpisan že v torek, kaže pa, da se je podjetnik za en dan skrival pri nekem sorodniku, da bi v tem Času skupaj z odvetniki pripravil obrambno strategijo. Kmalu po aretaciji je bil Ferlaino odveden v kaznilnico Poggioreale, kjer se je zaCelo zasliševanje, ki je snoci še trajalo. Javnim tožilcem se je po nekaj urah pridružil tudi sodnik za preliminarno preiskavo Maria Aschet-tino. Na drugem koncu Italije in sicer v Milanu, pa je podkupninska afera spet oplazila bivšega tajnika PRI Giorgia La Malfo. Včeraj je bil namreč objavljen zapisnik zasliševanja, med katerim je tajnik bivšega ministra za pošto Oscarja Mam-mija (tudi PRI) Davide Giacalone opisal, kako je zbiral podkupnine za ministra, del teh sredstev pa naj bi nato osebno nesel na direkcijo stranke. KonCno je treba na podkupninski fronti omeniti še aretacijo voditelja Ljudskega gibanja (Comunione e liberazio-ne) Marca Bucarellija v zvezi s podkupninami na rimski univerzi La Sa-pienza. SLOVENIJA / ZARADI RESNE OKVARE Krško nuklearko spet ustavili Popravilo bo stalo več milijonov dolarjev ifl KRŠKO, LJUBLJANA - Potem ko so jedrsko elektrarno v Krškem po dvotedenski zaustavitvi v ponedeljek ponovno vključili v omrežje, so jo morali včeraj, ko je v jutranjih urah dosegla polovično zmogljivost obratovanja, ponovno zaustaviti. Vzrok zaustavitve je bilo puščanje iz primarnega dela v sekundarni del elektrarne na uparjalniku številka 1, ki se je bližalo istemu obsegu kot pred štirinajstimi dnevi. Kot je na tiskovni ko-ferenci povedal državni sekretar za energetiko Boris Sovič, so na podlagi analiz v torek ponoči s soglasjem uprave za jedrsko varnost sprejeli oceno, da ne kaže nadaljevati s povečevanjem moCi in z vključevanjem v omrežje, saj je obseg puščanja takšen, da je potreben temeljit pregled. Prve ocene kažejo, da bo potrebna enomesečna zaustavitev. Kakšne bodo posledi- ce ponovne zaustavitve elektrarne, glede na to, da ima elektrarna v slovenski elektroenergetski bilanci 21-odstotni delež? Kot je dejal državni sekretar za energetiko, se hidrološko stanje slovenskih rek v zadnjih dneh izboljšuje, zato bo treba ponovno pretehtati potrebe po uvozu energije- Doslej so v elektrogospodarstvu izpad reševali tako, da so približno 40 odstotjkov potrebne elektrike uvozili iz Švice, dodatnih 57 odstotkov so je proizvedli v termoelektrarnah v Šoštanju in v Trbovljah, dva odstotka pa pridobili z redukcijami neposrednih odjemalcev. Sovič je še dejal, da bi bilo okvaro povsem neupravičeno povezovati s finančnimi težavami jedrske elektrarne. Resda obstajajo precejšnji dolgovi, vendar ti po njegovih trditvah nikakor ne vplivajo na varnost elektrarne. Ce pa bi bila cena električne energije takšna, da bi poravnala stroške, bi nekatera dela v zvezi z elektrarno potekala hitreje. Do radioaktivnega izpusta na prehodu iz sekundarnega v primarni del elektrarne je sicer prišlo, vendar je ta, kot zatrjuje direktor jedrske elektrarne Stane Rožman, zanemarljiv. Stroški popravila, ki so nastali med dvotedensko zaustavitvijo, znašajo blizu pol milijona ameriških dolarjev, enomesečni remont pa naj bi po ocenah stal veC milijonov dolarjev. HIMčIJA / MNQ2ICNE DEMONSTRACIJE PROTI SPREMEMBAM Nemški parlament spremenil SDomi zakon o azilu BLED / KONGRES PEN Podrobna analiza političnega dogajanja na Balkanu Prvi dan 26. mednarodnega srečanja pisateljev BLED - Tu se je včeraj končal prvi »delovni« dan 26. mednarodnega srečanja pisateljev Po uvodnih govorih in predpoldanski okrogli mizi, ki jo je vodil Adam Michnik (obširneje o tem na kulturni strani), je včeraj popoldne prvi refefiral Miloš Mikeln, predsednik mirovnega komiteja slovenskega Pena. Po natančni analizi političnega dogajanja v Jugoslaviji na začetku 90. let je dejstvo, da se svetu ob bosanski vojni »ne mudi, ker se zgodovina ne ponavlja«, označil za napačno, kot kljuCen dokaz tesne zveze med srbskimi intelektualci in vojno pa je navedel misli Milana KomneniCa in Braneta GrnCeviča prav za mirovno konferenco Pena konec prejšnjega desetletja.Prvi dan srečanja Pen se je zaključil s sprejemom za udeležence v vili Bled, ki ga je priredil predsednik republike Milan KuCan. Tone D. Vrhovnik Pisatelji se zbirajo (Foto: Tomi Lombar/TRIO) P/^ilXP BANCA Dl CREDITO Di TR1ESTE dv.IE\D tržaška kreditna banka Moja banka, v žepnem formatu. ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU V poslanski zbornici odobrena reforma RAI Poslanska zbornica je včeraj odobrila zakon o reformi upravnega vrha državne radiotelevizijske ustanove. Eden od glavnih namenov reforme je zmanjšati »pritisk« strank na RAI, tudi s skrčenjem števila članov upravnega sveta. Reformo bo zdaj moral odobriti še senat. • ■ <■<■ a* stran 2 Ali smo Slovenci res vsi enaki? To vprašanje si v intervjuju postavlja mladi tržaški kandidat Stranke komunistične prenove za Pokrajino Trst Igor Canciani. Po njegovem je narodnost zelo važna, ne pa absolutna vrednota stran 3 Sestava ocenjevalnih komisij za mature Ministrstvo zašoistvoje v preteklih dneh potrdilo sestavo ocenjevalnih komisij za zrelostne izpite na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Letos bo polagalo maturo skupno 164 kandidatov. ......................stran 3... Smrtna nesreča mladega Slovenca V noči na sredo je v prometni nesreči v središču mesta umrl 26-tetni Tržačan Boris Tavčar. S vojlm motornim kolesom je nekaj po polnoči trčil v nasproti vozeči avtomobil in podlegel ranam med prevozom v bolnišnico. Njegova prerana smrt je britko odjeknila zlasti v slovenski javnosti, saj je bil Boris Tavčar vesten uslužbenec slovenskega podjetja, pa tudi športnik, glasbenik in še kaj. Odlikoval ga je tudi veder značaj. ......................stran 4... Razstava o svilarstvu, tekstilni industriji in modi na Goriškem v 18. in 19. stoletju V pokrajinskem muzeju na gradu bodo drevi, ob 18. uri, odprli obsežno razstavo o proizvodnji svile, na Goriškem, o modi ter o tekstilni industriji v obdobju od 1725 do 1915. leta. Razstavo je pripravilo vodstvo pokrajinskega muzeja, odprta pa bo do konca leta. Goriška je bila v osemnajstem In zlasti devetnajstem stoletju pomembno središče tekstilne industrije. .................stran 8.. \ . Guadalajarskega škofa so ubili po »pomoti« Kardinal Juan Jesus Posadas Ocampo je po vsemu sodeč prva ugledna žrtev orjaškega prometa z mamili, ki ga bo še okrepil nedavno sklenjeni sporazum o svobodni trgovini med Mehiko, ZDA in Kanado (Nafta). .................stran 24. Olympiqueu pokal prvakov Marsejski Olympique je sinoči premagal Milan v tekmi za pokal prvakov z 1:0. •■«•»•••••••««••«•«•■■•«■■■■.«..k....... stran 21, 2 Četrtek, 27. maja 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA RIM / V POSLANSKI ZBORNICI Z VELIKO VEČINO GLASOV Odobrena refoima upravnega vrha RAI \/ upravnem svetu le pet članov - Manjši pritisk strank? RIM - Poslanska zbornica je včeraj z veliko večino glasov odobrila zakon, ki spreminja sestavo upravnih organov javne radijske in televizijske službe Rai. »Zahvaliti se moramo Silviu Berlusconiju, ki je sklenil, da ob 20.30 prenaša tekmo med Milanom in Olimpicom in je tako prispeval k pospešitvi razprave,« je z nekoliko ironije poudaril podpredsednik parlamentarne komisije za nadzorstvo na radiem in televizijo Mauro Paissan. Težko je reci, ali je k pospešeni razpravi res prispevala navijaška strast italijanskih poslancev, nedvomno pa je delo pospešila perspektiva, da bi se ob upočasnjenem delu seja nadaljevala tudi ponoči, dokler zakon ne bi bil sprejet. Za to se je odločila prejšnji teden konferenca načelnikov skupin, potem ko so misov-ci in Severna liga z obstrukcijo, del poslancev večine pa z odsotnostjo moCno upočasnili pot zakona. Liga je včeraj umaknila vse svoje popravke, potem ko so predstavniki vladne koalicije in DSL pristali na resolucijo, ki je zavezovala vlado, naj preuči možnost, da se sedež ene od treh mrež premesti v Milan. In prav ob tem predlo- Predsednika poslanske zbornice Napolitano (levo) in senata Spadolini bosta pristojna za imenovanje članov upravnega sveta radiotelevizijske ustanove (AP) gu resolucije se je zbor- vi upravni svet,« je dejal niča razdvojila, saj so podpredsednik nadzor-proti nji glasovali tudi ne komisije, poslanci skupin, katerih Novi zakon zmanjšuje predstavniki so podprli od 16 na 5 število elanov dokument. Zavrnitev re- upravnega sveta, njuno solucije je izzvala precej imenovanje pa zaupa ostro polemiko, v kateri predsednikoma senata so bili najbolj ostri pred- in poslanske zbornice in stavniki Lige, ki so se ne več parlamentarni Čutili opeharjeni, vendar nadzorni komisiji kot se je v vseh strankah doslej, kar naj bi omililo nakazala razdelitev med lotizacijski pritisk poslanci Severa in Juga. strank. Poleg tega pa Nekateri, kot Paissan, pa zakon omejuje pristojno-so skušali gasiti ogenj sti generalnega direk-polemike s krepkim vr- torja in jih del prenaša Cern vode. »V bistvu je na upravni svet. šlo samo za politično Tajnik sindikata tele-izjavo, dejanski problem vizijskih novinarjev Rai bo moral sedaj rešiti no- Giorgio Balzoni je poz- dravil odobritev zakona z ugotovitvijo, da je zbornici uspelo postaviti temeljni kamen za prenavljanje države, saj ustavne reforme in posodabljanje ustanov predpostavljajo tudi reformo javne televizijske službe, ki jo je treba osvoboditi lotizacijskega pritiska jo spremeniti v sodobno podjetje. »S tem zakonom stranke zapuščajo Rai, ki bo spet v službi naročnikov,« je menil Balzoni. Kot temeljnega pomena za nov načrt o telekomunikacijah je zakon ocenil sindikat italijanskih novinarjev FNSI, ki pa je istočasno opozoril tudi na kopico neravnovesij v italijanskem komunikacijskem sistemu, med temi je poudaril napade na poklicno avtonomijo novinarjev, krizne razmere številnih založniških podjetij, neravnovesje v reklami, ki lahko zadajo smrtni udarec novinarstvu. Tudi zaradi tega je novinarski sindikat napovedal začetek soočanja z založniki in z vlado za ozdravitev italijanskega sistema informacij. Sedaj se bo o zakonu moral izreci še senat. In vprašanje je, ali bomo v tej zbornici priCa reprize poskusa zavlačevanj, ki je veC mesecev upočasnjeval pot zakona v zbornici. (VT) POTEM Odkar je izbruhnila podkupninska afera, ki je krepko razmajala temelje italijanskega političnega in gospodarskega sistema, so bili novinarji večkrat samokritični. Očitali so si predvsem, da niso posvetili dovolj pozornosti moralnemu vprašanju in finansiranju strank in da s svojim delom niso antici-pirali sodnikov. Zlasti v osemdesetih letih, menijo novinarji, se je dober del kategorije vsaj delno odpovedal svoji vlogi, informacija ni bila vselej »pes Čuvaj« pravic civilne družbe in protiutež premoči politične oblasti. V zadnjih tednih pa so se v marsikaterem uredništvu soočili z drugačnimi problemi: predvsem z dejstvom, da je bil ta ali oni delničar Časopisnega podjetja vpleten v podkupninsko afero. S tem problemom se je moral spoprijeti strankarski časopis kot je L’Unita, ko je roka pravice zadela nekatere vidne predstavnike sedanje DSL in prejšnje KPI, pa tudi drugi Časopisi, pri katerih je tržna uveljavitev glavno vodilo. Med temi so - in prav pri njih je problem izzval največ razmišljanja - trije najbolj prodani in ugledni italijanski Časopisi kot La Repubblica (njen glavni delničar Carlo De Benedetti je sodnikom spontano priznal izplačilo podkupnin), turin-ska La Stampa, ki je bila od nekdaj odraz družine Agnelli, in milanski Cor-riere della Sera, v katerem je Fiat glavni delničar, ob njih pa še L’Espresso (grupa De Benedetti), ki je skupaj z Berlusconijevo Panoramo glavni italijanski informativni tednik. Spremljanje poročanja teh Časopisov dokazuje, da so v komentarjih ravnali sicer drugače, v skladu s svojimi prepričanji, v poročanju pa nihče od omenjenih ni prikril novic. S tega vidika je tudi strankarsko vezana Unitä pokazala precejšnjo avtonomijo, vsekakor pa KO SO MORA ZALOŽNIKI PRED SODNIKE Tudi največji italijanski časopisi so se znašli v vrtincu podkupninskih afer L I m pubblici in v EspressU’ še zlasti, ker je Carlo ue Benedetti veljal za vzo naprednega podjetn1 - ' ' je delo Vojmr Tavčar veliko večjo, kot kdajkoli doslej. V ocenjevanju dogajanja pa je Časopis sledil strankarski usmeritvi: podpora sodnikom in njihovemu delu, obenem pa zaupanje, da bodo predstavniki DSL, vpleteni v podkupninsko afero, lahko dokazali svojo nedolžnost. Se večjo distanco so od svojih delničarjev znali pokazati La Repubblica, L’Espresso, La Stampa in Corriere della Sera. Pri ocenjevanju njihovega stališča pa je treba upoštevati dejstvo, da sta bila, Čeprav sta si človeško in po politični usmeritvi različna med sabo, poverjeni upravitelj Fiata Cesare Romiti in predsednik Olivettiija Carlo De Benedetti, simbola italijanskega kapitalizma. Oba sta v osemdesetih letih znala sanirati podjetji, ki sta v sedemdesetih preživljali zelo globoko krizo in sta torej veljala za vzor uspešnega podjetništva, kljub senci poraza, ki sta ga doživela ob naskoku na evropske multinacionalke. Njuna vpletenost v podkupninsko afero, njuni imeni v seznamu tistih, ki imajo opravka s pravico, pa je dokaz, kot je v Stampi zapisal urednik Ezio Mauro, da se končuje neko obdobje, v katerem si je podjetništvo spet priborilo večji prostor in spoštovanje, zraslo je tako s tehnološkega kot kulturnega vidika, vendar, kot dokazujejo izsledki milanske preiskave, padlo na izpitu avtonomije. In Ce je politični sistem res izsiljeval podjetja tudi glede na obseg javnih del v Italiji (okoli 140 milijard lir letno), je tudi res, ugotavlja Mauro, da se je podjetništvo izneverilo eni od svojih bistvenih značilnosti, ki je tudi temelj tržišCa, ker se je odpovedalo pravici in dolžnosti do avtonomije. Travma je bila še bolj zaznavna v Re- va, ki je gradil svoj in sloves predvsem prozornosti poslovanja, zato je odgov ni urednik Repubblice Eugenio Scan ^ v nedeljskem uvodniku zapisal, da j »ranjen in pretresen« ob novici, da 1 glavni delničar Časopisa klonil vanju strank, ob tem pa priznal, da Benedetti ni skušal vplivati na p°liLc® _ usmeritev Časopisa, predvsem pa nl3 vajal cenzorskih pritiskov. V tedni L’Espresso pa je šel Giampaolo Pansa, skupno s Claudiom Rinaldijem vodi a sopis, še dlje: v intervjuju z De Benede tijem je najprej poudaril razsrjeno» medništva, nato obsodbo, ker se delnic ni uprl izsiljevanju, končno pa ga *■& odkrito povabil, naj odstopi. Kot dokaz globoke politične in dru ^ bene krize, je podkupninska afera poV^_ rocila pretrese tudi v sredstvih množi nega obveščanja, naCela je odnos zau panja med lastništvom in uredništvi, pa so znala v precejšnji meri pokazati i stno avtonomijo, še predvsem v casopi^ sih, medtem ko je bilo pogojevanje veC) v elektronskih medijih, zlasti v zasebni ^ networkih. Istočasno pa je izbruh podku pninske afere moCno načel tudi odno med politiko in novinarstvom, ki si )e zadnjem letu najbrž znalo pridobiti veCJ zaupanje javnega mnenja. _ . Hudo bi bilo zato, Ce bi v prehajanj iz močvirja prve k verjetno prijaznejša mu bregu druge republike država in nje ne ustanove prezrle klic vsedržavnega novinarskega sindikata FNSI, naj se re 1 neravnovesja (napadi na poklicno avt° nomijo, kriza številnih založniški podjetij, neurejenost etra, neravnovesj porazdelitve reklame med tiskanimi i elektronskimi mediji), ki bi lahko priza dela svobodo informiranja. NOVICE PALERMO / NOVA VELIKA PREISKAVA [-BENEŠKA SLOVENIJA / OBISK NA KOROŠKE^ Nova nogometna stava »Totogol« RIM - To nedeljo bodo ljubitelji nogometnih stav imeli možnost več. V igralnicah se bo namreč prvič pojavila nova nogometna stava »Totogol«. Italijanska olimpijska zveza CONI si obeta, da se bo na tak način povečalo število stav, z njo pa tudi sredstva za šport. Tradicionalna nogometna stava »Totocalcio« preživlja namreč že dalj Časa krizo. Kriza sicer ni posebno huda in po mnenju izvedencev bi zadostovalo, da bi zadetki trinajstice nudili zmagovalcem izdatnejše nagrade, da bi se stavska vnema povečala. Tako bodo prav gotovo ostali zvesti Totocalciu tisti rimski stavci, ki so s sistemom za 1.036.000 lir zadeli skoraj pol drugo milijardo lir. Parlamentarci za vožnjo s kolesom RIM - Skoraj 100 poslancev najrazličnejših strank je vCeraj predložilo v parlamentu resolucijo, ki poziva vlado, naj se odloči za »res inovativno prevozniško politiko« tako, da spodbuja uporabljanje kolesa. Med podpisniki so Giuliano Silvestri (KD), Francesco Rutelli (zeleni), Maria Luisa Sangiorgio (DSL), Giulio Ferrarini (PSI) in Gianni Rivera (KD). Predlagatelji resolucije se v bistvu zavzemajo za to, da bi presegli zasilne ukrepe, kot so dzacasne zapore mestnih središč ali vožnja po sistemu izmeničnih tablic. Spodbujanje uporabe kolesa je tudi v skladu s smernicami Evropske skupnosti. Samorazpust genovskega občinskega sveta GENOVA - Genovski občinski svet je sklenil, da se sam razpusti. VCeraj do 15.50 je kar 51 svetovalcev podpisalo uradno zahtevo po razpustitvi (zadostovalo je 40 podpisov) ter jo nato izročilo občinskemu tajniku Giuseppeju Albaneseju. Za razpust so se odločili na zadnji seji občinskega sveta, ki je vzel na znanje odstop župana DSL Ca-ludia Burlanda. Kot je znano, je slednji odstopil, ker so ga sodniki osumili, da je prejel podkupnine v zvezi z zakupi za dela za tako imenovane »Colombiadi« ob obletnici odkritja Amerike. Podpise občinskih svetovalcev bodo zdaj izročili genovskemu prefektu Mariu Zirilliju, ki bo najprej imenoval komisarja, nato pa sklical predčasne volitve, ki bi morale biti medrom in 15. decembrom letošnjega leta. Tržaška brodolomca se danes vrneta v Italijo MILAN - Danes ob 12. uri bo na milanskem letališču v Linateju pristalo letalo družbe Europe As-sistance, ki bo pripeljalo v Italijo tržaška jadralca Paola Rizzija in Andrea Pribaza. Njuna jadrnica z imenom »Vento fresco« se je potopila 12. maja v Atlantiku zaradi močnega orkana, brodolomca pa je po veC dneh rešila nek- norveška ladja. Rizzija in Pribaza bodo na letališču pričakali številni prijatelji in ljubitelji jadralnega športa ter seveda novinarji in fotografi. Podjetniki in ugledni politiki »sodelavci« sicilske mafije V zaporu tudi znani furlanski gradbenik De Eccher Načelnik palermskega sodišča Gianfranco Caselli (desno) med včerajšnjo tiskovno konferenco (telefoto AP) PALERMO - Na Siciliji so spet zadali hud udarec krajevni mafiji. V mrežo preiskovalcev je tokrat padla večja skupina podjetnikov in politikov, ki so osumljeni sodelovanja z organiziranim kriminalom, posebno na področju izvajanja nekaterih večjih javnih del. Osumljeni politiki in deželni upravitelji naj bi igrali vlogo posrednikov med mafijo in nekaterimi velikimi gradbenimi podjetji. V afero je v prvi osebi vpleten tudi Furlan Claudio De Eccher, lastnik videmskega gradbenega podjetja, ki je na Siciliji zgradilo avtoceste, jezove itd. De Eccher je bil že vpleten v neko drugo podkupovalno afero v Vidmu in je zara- di tega že preživel nekaj Časa v zaporu. Načelnik palermskega sodišča Gianfranco Caselli je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da je šlo za eno večjih akcij proti mafiji v zadnjih letih. Sodniki so poslali celo vrsto jamstvenih obvestil deželnim predstavnikom KD in Socialistične stranke, v težavah pa se je znašel tudi nekdanji predsednik Dežele Sicilije, krščanski demokrat Rino Nicolosi. Preiskovalci so ugotovili, da je imela mafija tesne vezi z organiziranim kriminalom na severu Italije, slednji pa je bil povezan z nekaterimi podjetnikimi. V zaporu se je vCeraj znašlo dvajset ljudi. Tudi špetrski dvojezični šolski center na posvetu o večjezični vzgoji Živa Gruden __ SPETER - Prednosti večjezične predšolske vzgoje, predvsem pa problemi, ki jo spremljajo, so bili v središču pozornosti posveta, ki je v soboto potekal v Sko-fiCah na Koroškem, nedaleč od Vrbskega jezera, v organizaciji domačega društva in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Posveta se je udeležilo lepo število tistih, ki se z dvojezičnim delom v vrtcih poklicno ukvarjajo in mu strokovno sledijo (vzgojiteljice, svetovalci, učitelji), pa tudi zainteresirani starši so bili prisotni. Zal so odpovedali predstavniki koroške uradne šolske strukture, kar je bilo ob res dobri zastopanosti Slovenije še posebej opazno. Prvi del posveta se je pobliže ukvarjal s koroško problematiko, v drugem delu pa je bilo prikazano delovanje dvojezičnih vrtcev v Prekmurju in dvojezičnega vrtca v Spetru. Tako je prišlo tudi do primerjave med različnimi oblikami dvojezične vzgoje, ki jih paC narekuje sama različnost okolij, v katerih se odvijajo, predvsem pa do izlušCenja problemov, ki so kljub razlikam vsem bolj ali manj skupni. Pokazalo se je, kako koristno bi bilo tesnejše so- delovanje med manjsii1 skimi skupnostmi na tem področju, pog0( stejša izmenjava mnenj in izkušenj, zaradi cesar je ob koncu vzniknil3 zamisel, da bi se podob na srečanja, sicer v f3? ličnih krajih, odvijala kar vsako leto. Posvet je bil v bistvn uvod v skupno prirem' tev Pokaži kaj znaš, ki j® bila v nedeljo v šoli in k1 je v besedi, pesmi in p|® su združila predšolske in tudi šolske otroke s Koroške, Prekmurja in ^ Benečije (beneških otro je bilo veC kot trideset-» končala pa se je ob skn' pnem praznovanju i11 sproščenih igrah na trav ifiku pred šolo. "BLAŽENI USTVARJALCI MIRU“ TRŽAŠKA KNJIGARNA NADALJUJE TRADICIJO PREDSTAVITVE NOVIH DEL BRALCE^ V Trstu bodo predstavili pobudo za mir v Bosni TRST - Danes bo na obisku na Tržaškem znani italijanski duhovnik Albino Bizzotto, eden glavnih pobudnikov gibanja "Blaženi ustvarjalci miru“, ki ga je svojCas ustanovil s skupino duhovnikov in škofov iz dežel vzhodne Italije. Med njimi je bil tudi tržaški škof Lorenzo Bellom!. Bizzotto bo v Trstu uradno predstavil mirovni pohod "Sarajevo 2“, ki je neke vrste nadaljevanje decembrskega pohoda italijanskih mirovnikov-v nesreCno bosansko prestolnico. Bo- žične pobude se je udeležilo približno petsto ljudi. Tokrat bodo italijanski mirovniki postavili v Sarajevu, Ilidži in Kiseljaku tri "mirovniške tabore“, ki bodo delovali celo poletje. Gre za večjo solidarnostno akcijo, saj bodo mirovniki prinesli v nesreCno Bosno tudi človekoljubno pomoč in zdravila, ki so jih zbrali v raznih italijanskih mestih. Bizzotto bo v Trstu gost tržaške Zelene alternativne liste, ki je decembra - edina na Tržaškem - že podprla prvi pohod mirovnikov v Sarajevo. Paternujeva »Razpotja« v TK TRST - Jutri popoldne, 17.30, bo v prostorih Zaške knjigarne uradna odstavitev nove knjige zpotja slovenske proze, jo je napisal akademik ris Paternu, ugledni ofesor slovenske litera-'e na Filozofski fakulte-z Ljubljani. Z jutrišnjim godkom se nadaljuje Igoletna tradicija Trške knjigarne, da svo-i odjemalcem in širše-i občinstvu predstavlja ve knjižne izdaje in jim em nudi sprotni vpo-ul na "knjižno polico vosti”. Vselej tovrstni Iturni dogodek sprem-uvodna beseda razi- skovalca oziroma področnega strokovnjaka: ob tej priložnosti bo torej o Paternuju in njegovem najnovejšem delu spregovorila pisateljica Ivanka Hergold, ki bo po podrobni raziskavi razkrila tudi novosti in sploh značilnosti novih pogledov enega največjih sodobnih poznavalcev slovenske književnosti. Jutrišnja predstavitev med drugim "otvarja” niz tovrstnih dragocenih zamejskih dogodkov v Tržaški knjigarni, odkar sta le-to prevzeli v upravo Ude Košuta in Gabrijela Bezin. Novima upraviteljicama gre torej posebej priznati dokajšnjo mero podjetnosti in dodatne občutljivosti do tržaške slovenske javnosti. Razpotja slovenske proze prinašajo v bistvu dvanajst študij o slovenski prozi "od njenih prvih možnostih v 16. stoletju, pa do njenih sodobnih dosežkov", kakor je v svoji spremni besedi napisal avtor sam. Gre pa za nekatere čisto nove poglede na slovensko prozo. Tako bo predstavitev zanimiva tudi za profesorje slovenščine na naših šolah in za dijake, vendar pa tudi za vse tiste, ki jim je literatura pri srcu. Saj gre za dela avtorjev, kot so Levstik, Kersnik, Bartol Kosmač, vsi ti so še kako pomembni za tiste, ki se o njih učijo Se v dijaških klopeh. In tu je dr. Paternu razkril marsikaj novega! Raziskal pa je tudi dela sodobnejših avtorjev: Kavčiča, Rožanca in Božiča, ki so vsak po svoje napisali zanimiva dela o drugi svetovni vojni. Paternu je poleg tega analiziral tudi Zidarjev "Oče naš", posebno pozornost pa je posvetil še dvema koroškima avtorjema in njunim delom, in sicer Messnerju ter Li- pušu. Na koncu knjig61 obravnaval še ruskega F satelja Dostojevskega njegov roman Bratje ramazovi, saj je ta m' vplival delno tudi Cankarja, na Bartola druge. Seveda je PateI,n. odkril novosti bisto god. Ali ste vedeli, da di literarni zgodovin6 , pišejo svoja df}a STk° fr tako kot zgodbe. ^ svojim "pripovedim P1,, vijo "narativni disku? ’ pri tem pa mora)0 upoštevati stroga p?a in imeti seveda Pos lz! jj literarno umetnost. 1 o tem je prof. Paternu D pisal celo študijo, (dami ITALIJA, F U R L A NIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 27. maja 1993 3 VOLITVE / KANDIDAT SKP ZA POKRAJINO TRST ČEDAD / VRSTA PREDVOLILNIH SREČANJ Canciani: Slovenci naenkrat vsi enaki? »Mladi morajo prispevati k spremembam družbe« - »Sprejel mu£aturo Stranke n,- ,.stlCne prenove, 5h mo^Ä1.’ P° : nm«' 1 aružbe politiCnim Kandidi ^ Pokrajin0 nalisti ravn ° Zame Povsei onski8^31’ Saj sei Shčf svetovale ^ je tudi ar po^vf dru§h Podri Takobn° fa Sportn .e ^§or Cam : podstav odl°!Tanskem Predsednika P, Uennisavisioiij. 1 «rokratienega ^dno ni bfl < Seti izzivi ^oidnega zakoi ^zlTa> ki sili ] ^an)u in ne - ni azPrse ^osežer Ta levici je se Jovanja vrg^ -*^vauu m ae> ampak ki f za zelo r gramska *^iani pa da razdrobi mo problem levice, ampak tudi desnice in nacionalistično usmerjenega Trsta. »V tej volilni kampanji se dosti govori o predsedniškem kandidatu Liste za Trst in PLI Sardosu Albertinija, pozablja pa se na faSiste, ki lahko v tej sploSni zmedi odnesejo največ konsenza. Desničarska ideologija je vse bolj aktualna v Trstu, drugod po Italiji in po vsej Evropi. Ljudje, posebno tisti, ki niso politično osveščeni, so zbegani, tako da na ulicah slišiS vse vec ljudi, ki vzklikajo po redu in po močni državi. To me kot mladega človeka resnično zaskrblja in mislim, da bi moralo zaskrbljati vsakega poštenega demokrata«. Canciani je torej zaskrbljen predvsem nad morebitno volilno zmago MSI in to, ker bodo po njegovem tukaj pri nas nekateri razočarani volilci Severne lige preusmerili podporo na skrajno in nacionalistično desnico. »Po naravi nisem pesimist, sem pa realist in mislim, da se slovenski manjšini zaradi zgoraj navedenega ne pišejo najboljši Časi. Tudi zara- di tega, ker se Italija nahaja v tako hudi krizi, da postajajo vprašanja narodnih manjšin - in tudi naše zaščite - za nekatere žal drugorazredna vprašanja«. Naša manjšina bi morala po Cancianijevem mnenju odločneje zahtevati svoje narodnostne pravice, a upoštevajoč tudi svojo specifiko in svojo zgodovinsko vrašCenost v tem narodnostno mešanem prostoru. »Tisti, ki na nek način primerjajo naSo situacijo položaju v Dolini Aosta in na Južnem Tirolskem, ne pomislijo, da so tam razmere popolnoma drugačne od tistih, ki jih imamo npr. mi na Tržaškem. Nekateri bi hoteli na teh volitvah kar Cez noc izbrisati pluralizem, ki nas je spremljal ves ta povojni Cas, kot da bi bili Slovenci naenkrat vsi enaki«. Narodnost je važna, ne pa absolutna vrednota, zato je Canciani prepričan, da je politična bitka, ki sloni le na narodnem izhodišču, dokaj šibka osnova. »Slovenci smo elani te družbe, imamo probleme z nezaposlenostjo, s krizo vrednot in institucij, kar je po mojem vse povezano med sabo«, nam je ob koncu razgovora povedal še kandidat Stranke komunistične prenove za Pokrajino Trst Igor Canciani. Zveza Slovencev in kandidati Prvo srečanje s kandidatko DSL Maro Černo -Molaro - Pogovor s predstavniki »La rete« Mara Cerna - Molaro, kandidatinja DSL Rudi Pavšič ČEDAD - V želji, da bi stranke in gibanja seznanila z odprtimi vprašanji naše narodnostne skupnosti, predvsem na Videmskem, je Zveza Slovencev iz videmske pokrajine pripravila v tem predvolilnem Času vrsto sreCanj s predstavniki strank. Prvo na vrsti je bilo pred dnevi, ko so se Slovenci iz Benečije srečali z neodvisno kandidatko za deželni svet na Usti DSL Maro Cer-no-Molaro. Ob tej priložnosti je predstavnica DSL podčrtala njeno prizadevanje v korist slovenske narodnostne skupnosti ter za razvoj obmejnih krajev na Videmskem. Kandidatka se je kot hči emigrantov rodila v Švici in zato dobro pozna vprašanja izseljevanja in obubožanja slovenskih vasi v Benečiji. V Bardu je aktivna na vec področjih, v zadnjem Času pa se je posebej posvetila Centru za kulturne raziskave, ki je bil pobudnik številnih zanimivih prireditev. Odločitev, da kandidira za deželni svet, je nastala iz prepričanja, da se je treba tudi politično prizadevati v korist slovenskega človeka na Videmskem in za gospodarski in družbeni razvoj hribovitih območij. Zastopniki Zveze Slovencev iz videmske pokrajine so na sedežu društva Ivan Trinko sprejeli deželno predstavništvo gibanja ”La Rete”, v katerem so bili deželni koordinator Fa-bio Persig ter deželni kandidati Enos Costantini, ki je nosilec Uste, Laura Scel-zo-Persig in Marino Visin-tini. Prof. Viljem Cemo je zastopnikom političnega gibanja iznesel problematiko Slovencev na Videmskem ter jih seznami z vrsto odprtih vprašanj, ki gredo od zaščitnega zakona, refinansiranja zakona za obmejna območja do vprašanja obstoja in razvoja dvojezičnega Šolskega centra v Spetru. Zastopniki La Rete so podCrtaU potrebo po novih odnosih na obmejnem območju, ki naj slonijo na vrednotah prijateljstva in sodelovanja. V tem pogledu so podčrtali dejstvo, da je treba nadgraditi Osimske sporazume v viziji nastajajoče Evrope narodov. Dokaj kritični so bili do vseh tistih, ki umetno ustvarjajo klimo protisloven-stva in ki Se danes nasprotujejo zakonski ureditvi tega vprašanja. Glede tega so bili mnenja, da bi moral rimski parlament izglasovati okvirni zakon, Dežela pa naj bi podrobno določila normative v korist naše skupnosti. Minister Peterle pride v Čedad Udeležil se bo posveta »Shalom: božji dar, človeško telo« ČEDAD - Slovenski nanji minister Lojze eterle bo v soboto v Ce-r!! j sodeloval na mednarodnem posvetu z na-°vom "Shalom: božji rf- dovesko delo”, ki se ??Cel °t) 9.30 v cerkvi ; Franciška. Pobuda že-' izpostaviti načelo prija-ef tva in sodelovanja v teh nelahkih Časih, ko tu-ai odnosi med narodi j 1° Vse večje razpoke, izbira Čedada ni bila dtCajna, saj je ta kraj zgo-ovinsko sticisce narodov in različnih kultur. 3 žalost pa te vrednote 0 r®68 premalo prisot-6 m kultura miru ni veC »telili na>Pomembne)Se Posvet se bo pričel s Predavanjem prof. Arij noest Crolliusa, ki bo spre- h H BENEČIJA / PROSLAVA ■ n govoril o potrebi po dialogu med verami in narodi tudi v luCi enciklike ”Cen-tesimus Annus”. Na jutranjem delu posveta, ki ga bo sklenil Ferraccio Clavora, ravnatelj združenja Ente Friuli nel mondo, bosta sodelovala videmski nadškof Alfredo Battisti in Cedaj-ski župan Giuseppe Pa-scolini. Popoldanski del sporeda, ki se bo pričel ob 15. uri, predvideva okroglo mizo na temo "Oglejska paradigma: skupne korenine in razlike ob preizkušnji dialoga za novo Evropo”. Na njej bodo sodelovali Gian Carlo Meniš, profesor verske zgodovine, poslanec Danilo Bertoli in minister Peterle. Petstoletnica cerkve-simbola pri sv. Kvirinu SPETER - V soboto bodo v Spetru praznovali 500-letnico cerkvice sv. Kvirina, ki je nekakšen simbol samostojnosti Beneške Slovenije. Ob tej priložnosti bodo Studijski center Ne-diža, špetrska župnija ter občine Speter, Škofja Loka, Idrija in Tolmin pripravili ob 20.30 v prostorih špetrskega županstva posvet o votivnih cerkvicah, kulturi in verski dediščini. Na njem bosta spregovorila prof. Tarcisio Venuti, avtor knjige ”Le chiese votive”, in dekan iz Spetra Dioni-sio Mateucig. Na veCeru bo nastopila pevska skupina iz Tolmina, prisotni pa bodo tudi zastopniki videmske Pokrajine in gorske skupnosti za Na- diske doline. Proslava, ki jo bodo uvedli s slavnostno maso, s pričetkom ob 19.30, bo priložnost, da bodo na primeren naCin obeležili pol tisočletja zgodovine špetrske cerkvice. Po Trinkovem zapisu, naj bi cerkvica predstavljala prvo krSCansko svetiSCe, ki je bilo postavljeno na beneškoslo-venskih tleh. Cerkvica pa je znamenita tudi zaradi tega, ker so se pri njej shajali okoli kamnite mize pod starodavnimi slovenskimi lipami zastopniki vasi iz vseh treh dolin in tu razpravljali o deželnih stvareh, sodili prestopnike in hudodelnike ter ukrepali o javnem redu. ZADNJI UKREPI CIAMPIJEVE VLADE Socialne dajatve bo treba plačati tudi na honorarje sodelavcev Boris Smoneta TRST - Italijanska ekonomska ladjica se vse bolj potaplja v plavem morju morečega javnega primanjkljaja in odlaganje radikalnega zdravljenja te finančne rakaste tvorbe le še poglablja agonijo pred neizbežnim bankrotom. To je diagnoza gospodarskih analitikov, ki so nas psihološko pripravili, da bomo morali paC prevzeti na pleCa Se nova bremena. Novi predsednik vlade Ciampi je takoj povlekel na dan zasovraženo davCno sekiro in še dodatno oklestil javne izdatke (za 5 odstotkov so zmanjšali podporo ustavnim institucijam in dodelitev prispevkov obci- ŠOLSTVO / MATURE BO OPRAVLJALO SKUPNO 164 KANDIDATOV_ Sestava komisij za zrelostne izpite rt., ^ST - Ministrstvo za dn S^° j® v preteklih Potrdilo seznam si Uritetnih komisij na višjih sredah šolah. Komisije bo-uo tako sestavljene: si retostni izpit na kla-Taein liceju Primož sj °ar v Gorici in kla-p riern liceju France s aSeren v Trstu: pred-(j0Iuk Robert Petaros i)r,0Cent na videmski X, 1Verzi); elani Majda assera (učiteljišče r dtn,Sek - italijanščina), *.I!.8la Kristančič (uCi-PSCe Gregorčič - slo-«nscina), Slava Starc anstveni licej Preše- ren - latinščina), Maria Luisa Cenda (znanstveni licej Prešeren - zgodovina); notranja elana Kate-rina Faganel (klasični licej Trubar, Gorica) in Alenka Rebula (klasični licej Prešeren, Trst). Zrelostni izpit na znanstvenem liceju France Prešeren: predsednik Bogomil Rener (ravnatelj klasičnega liceja Trubar v Gorici); elani: Mariza Skerk (učiteljišče Slomšek - slovenščina), Mariane Vončina (poklicni zavod Cankar - italijanščina), Erika Lipicar (poklicni zavod Cankar - anglešči- na), Cinzia OstrouSka (poklicni zavod Stefan -matematika); notranji elani: Majda Sancin (A razred), Boris Fabjan (B razred) in Neva Bizjak (C razred). Zrelostni izpit na trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois in Oddelku za geometre: predsednik Marija Scuka (docent na tržaški univerzi); Člani: Adriano Pahor (poklicni zavod Cankar -slovenščina), Loredana Nanut (znanstveni licej Prešeren - italijanščina), Giuseppe Prinčič (poklicni zavod Cankar -knjigovodstvo), Alessio Lojk (tehnični zavod Galilei (topografija); notranji elani: Cirilla De-vetti (A razred), Magda Jevnikar (B razred), Ni-dia Sivitz (C razred), Boris Iskra (oddelek za geometre). Zrelostni izpit na poklicnem zavodu Jožef Stefan: predsednik Marijo Černič (ravnatelj poklicnega zavoda Mattioni v Čedadu); elani: Anna Primožič (tehnični zavod Galilei - slovenščina), Elena Terčon (trgovski zavod Zois - italijanščina), Donato Troha (znanstveni licej Prešeren - matematika), Davor Pečenko (poklicni zavod Stefan - elektronika in elektrotehnika); notranja elana Nelida Ucmar (oddelek električne in mehanske industrije), Zorka Danieli (ke-mijsko-biološki oddelek »Projekt 92«). Letos bo na slovenskih višjih srednjih Šolah v Trstu in Gorici opravljalo maturo skupno 164 kandidatov (klasični licej Trubar 8, klasični licej Prešeren 10, znanstveni licej Prešeren 52, trgovski tehnični zavod Zois 67, poklicni zavod za industrijo in obrt Stefan 27). nam, skrčili so proračunska sredstva osrednje Hranilnice in posojilnice, ne bodo nadomestili učnega osebja, ki se upokoji), obenem pa so odredili višje prihodke davčnega značaja (bencin, prometni davek IVA in razne pristojbine). Tokrat pa so posvetili posebno pozornost in vzeli na muho pokojninske socialne dajatve. Sprejeti so bili štirje ukrepi, ki naj bi zavodu IN-PS navrgli 500 milijard lir: 1. Višje prispevke bo treba plaCati za družinske pomočnice; 2. Obrtniki in trgovci bodo morali odšteti za odstotek višje zavarovalne prispevke (na podlagi vsega podjetniškega iztržka) za svoja pokojninska sklada, Čeprav beležita dokajšen pozitiven saldo med dohodki in izdatki. Isto tako je poskočil prispevek kmečkih zavarovancev; 3. Dokajšnjo osuplost je med profesionalci in vodstvenim osebjem povzročil sklep vprašljive legitimnosti, da se pri državni zakladnici z 8-odstotnim bruto donosom zamrzne 15 odstotkov socialnih dajatev, ki jih vnovčijo zavarovalni zavodi teh kategorij. Prizadeti so med drugimi Časnikarji, zdravniki, živinozdrav-niki, konzulenti za delo in voditelji podjetij, ki so zavarovani pri zavodu iNPDAI; 4. Se bolj eksploziven naboj pa ima ukrep, ki nepričakovano nalaga sodelavcem, od 1. junija 1993 dalje obvezno plačevanje socialnih dajatev v korist zavoda INPS v višini 27, 27 odstotka na honorarje, ki jih kdorkoli prejema za katerokoli obliko sodelovanja. ToCen domet tega tako obremenjujočega in inovatorskega predpisa bomo zvedeli v roku 90 dni, ko morajo sestaviti izvršilne norme. Vsekakor je na dlani, da bodo posledice travmatično učinkovale na tako številčno obsežen krog sodelavcev in konzulen-tov, ne glede na dejstvo, Ce so že zavarovani ali pa ne. V klešče bodo skoraj zanesljivo prišli administratorji, sodelavci s "koordinirano in trajno pogodbo”, prido-.bitniki poslov, operaterji na področju samostojnih dejavnosti, ki nimajo svojega poklicnega seznama, še neprijavljeni sodelavci profesionalnih študijev, dopisniki Časopisov in revij, nepremičninski konzul etni in finančni promotorji. Ta predpis naj bi veljal tudi za že upokojene sodelavce in v primeru predčasne upokojitve bi zaradi nezdružljivosti dveh dohodkov INPS lahko zaCasno zamrznil izplačevanje pokojnine. Kot torej lahko ugotovimo, ta korektivni mini manever (se hujše pri-vitje vijaka nam obetajo za julij...) bi lahko imel za posledico razcvet "Črnega dela” oziroma zvišanje cen storitev, kar bi seveda sprožilo inflacijsko spiralo. VOLITVE Boris Pahor o svoji kandidaturi na listi SSk TRST - Pisatelj Boris Pahor je v izjavi za tisk utemeljil svojo kandidaturo na listi Slovenske skupnosti: »Kot elan vodstva mednarodne organizacije, ki se zavzema za ogrožene jezike in kulture, vsa leta ugotavljam, da so se ohranile na dostojni ravni samo tiste skupnosti, ki so bile zmožne nastopiti samostojno. To drži za tiste ekonomsko in politično moCne, kot sta na primer katalonska in baskovska v Španiji ali valonska in flamska v Belgiji, pa tudi za druge, za korziško, za južno-tirolsko itd. In doslej tudi za našo, ki je njeno identiteto potrjevala Slovenska skupnost. Posebne težave pa nastajajo zdaj, ko je v nevarnosti avtonomno predstavništvo slovenske stranke. Zato je naravno, da se ob nji zberejo vsi slovenski ljudje ne glede na nazor in na politično opredelitev ter tako pričajo o obstoju slovenskega občestva. Pri tem imajo Se posebno vlogo in dolžnost predstavniki kulture, ker nas je le-ta skozi stoletja reševala pred asimilacijo, in kot predstavnik kulture, kot pisatelj, kandidiram na listi Slovenske skupnosti, da s tem potrdim svojo - in našo - istovetnost. Seveda kandidirajo slovenski ljudje tudi na državnih levičarskih strankah, ki se danes levijo ali pa so v razkroju, vendar imajo te stranke svoje interese, poleg tega pa so nas v odločilnih trenutkih pustile na cedilu, tako pri sestavi statuta za deželo Furlanijo-Julijsko krajino kakor pri statutu ta tržaško občino- razen ene Častne izjeme. Vsekakor pa vključitev v italijanske stranke ne pride v poštev, ko gre za priznanje avtonomnega subjekta. Tega predstavlja samo Slovenska skupnost, kot v dolini Aoste Union valdotaine ali v Južnem Tirolu Südtiroler Volkspartei. A ne glede na vse druge razloge so trenutki v zgodovini, ko posameznik in skupnost odločata spontano, po srcu in zato z gotovostjo, da sta sebi zvesta: zdaj smo v takem položaju, da odgovorimo na zahtevo zgodovine iz nesebičnega nagiba, to je iz zvestobe skupni identiteti.« Ayala bo danes podprl Franca Codego TRST - Znani palermski sodnik in trenutno poslanec PRI Giuseppe Ayala bo drevi sodeloval na volilnem shodu zavezništva za Trst v podporo kandidatu za predsednika Pokrajine Francu Co-degi. Zborovanje bo ob 19. uri v hotelu Savoia Ex-celsior. DSL podprimo kandidaturi Budina in Marija Lavrenčiča TRST - Slovenska komponenta DSL opozarja v tiskovni noti, da imajo njeni kandidati za Deželo in Pokrajino Trst in Gorica najbolj realne možnosti za izvolitev. Seveda za to nujno potrebujejo glasove, kandidata za deželni svet Miloš Budin (Trst) in Marijo Lavrenčič (Gorica) pa tudi preference. Volilec jih lahko izrazi le tako, da izpiše priimek kandidata. Slovenski kandidat za deželni svet v Trstu, dolinski občinski odbornik Stojan Sancin medtem javno poziva prijatelje in somišljenike, naj oddajo preferenco Budinu, ki bo zelo dragocena za njegovo izvolitev. Slovenska DSL napoveduje vrsto srečanj s predsedniškim kandidatom za Pokrajino Codego, javno pobudo pa načrtujejo tudi intelektualci in razumniki, ki so izdelali dokument v podporo izvolitve Miloša Budina. Volitve v FJK tudi na Radiu Koper TRST - Volitvam v FJK je posvečen jutrišnji pogovor v slovenskem programu radia Koper. V oddaji bodo sodelovali Ivo Jevnikar (SSk), Sergij Lipovec (SKP), Miloš Budin (DSL) in Dario Tersar, neodvisni kandidat na listi PSI. Oddajo bo vodila novinarka Mirjam MUŽENIČ. Pogovor bo na sporedu jutri med 11. in 12. dopoldansko uro. Potekal bo v živo, poslušalci lahko v njem sodelujejo s klicem na radijsko telefonsko številko: 33012, za poslušalce iz zamejstva s predklicno: 003866. Volilna zborovanja SSk TRST - Slovenska skupnost bo imela nocoj ob 20.30 volilna zborovanja v Skednju, Nabrežini ter na Proseku. V Skednju (Dom J. Ukmarja) bodo govorili Aljoša Vesel, Peter MoCnik, Lojze Debeliš in Sergij Petaros. V SoSCevi hiši na Proseku Rafko Dolhar, Andrej Berdon in Henrik Lisjak, v Nabrežini (Grudnova dvorana) pa Ivan Peterlin, Samo Pahor in Maja Lapornik. LeteCi shodi bodo v Lonjerju (ob 18. uri), na Katinari (18.30) ter ob 19. uri v Bazovici. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov finančni in _ ____ _____________ ile in sožalja po formatu. Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DJSTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST 4 Četrtek, 27. maja 1993 | NOVICE Umria je hči Itala Sveva Po dolgi bolezni je umrla v Trstu Letizia Fonda Sa-vio, hčerka Itala Sveva in žena Antonia Fonde Sa-via. Bilo ji je 95 let. Imela je tri sinove, od katerih sta dva padla med drugo svetovno vojno v Rusiji, tretji pa je umrl v Trstu med osvobodilnim bojem. Sodila je med markantne osebnosti na področju kulture in bila referenčna točka za vsakogar, ki se je zanimal za življenje in delo pisatelja Itala Sveva. Drevi »Stezice« o bližnjih volitvah O bližnjih volitvah in o nejasnih, težkih perspektivah, ki jih te nakazujejo, bo tekla beseda na dre-višnji 3. oddaji televizijskega niza TV Koper »Kam vodijo naše stezice«. Zaradi aktualnosti in pomembnosti dogodka je pričakovati, da bo prišlo v sejno dvorano županstva v Dolini nekaj veC občinstva kot doslej, saj je snemanje javno, udeleženci pa lahko sodelujejo v razpravi s svojimi ugotovitvami, vprašanji in pogledi. Z voditeljem oddaje Marijem Čukom se bodo namreč pogovarjali nekateri slovenski kandidati na bližnjih vohtvah. Snemanje se bo pričelo ob 19.45, oddajo pa bodo predvajali v nedeljo ob 18. uri. Koncert v Mleli V tržaškem gledališču Miela se bo zaCel drevi ob 20.30 koncert zmagovalcev letošnjega tekmovanja za nagrado »Lihan Caraian«. Nastopili bodo Marco Feri (kitara), Ettore Michelazzi (flavta), Simona Zanella (kitara), Alessandro Vigolo (flavta), Mauro Bregant (kitara) in Alberto Zin (flavta). Bicincitta tudi v Trstu Prihodnjo nedeljo se bo odvijala v sedemdesetih mestih solidarnostna kolesarska tura Bicincitta, ki jo prireja zveza UISP (Unione Italiana Sport per Tutti). Izkupiček od vpisnine bodo namenih boju zoper multiplo sklerozo. V Trstu se bo karavana kolesarjev zbrala na Trgu Unita, od koder bo krenila ob 10.30. Vpis je možen pri pokrajinskem odboru UISP na Trgu Duca degli Abruzzi 3, tel. 362778. Pobuda bo izzvenela obenem v poziv krajevnim oblastem, naj medijo veC mestnih kolesarskih stez. Danes spet odprejo kavarno Tommaseo Danes ob 18.30 bodo ponovno odprli zgodovinsko kavarno Tommaseo na Nabrežju 3. novembra v Trstu, ki so jo zaprli lansko leto zaradi znane afere s prekupčevanjem mamil. To sporoča družba II Caffe z obvestilom, da bo pol me poprej tiskovna konferenca. V kavami bodo obnovih tradicionalno vzdušje, kakršnega ji je že davno tega vtisnila redna navzočnost intelektualcev, pesnikov, pisateljev in likovnih ustvarjalcev. KRIZA / PO ODMRZNITVI ODLOKA O JAMSTVU ZA POSOJILO Problem škedenjske železarne še ni rešen Zdaj se bo treba boriti za dokončni obstoj obrata »Odprava predhodne kontrole Računskega dvora nad ukrepi zakonske veljave, kot je poseg zakladnega ministrstva za jamstvo kredita ške-denjski železarni v smislu 7. člena zakonskega odloka št. 143 od 15. maja letos, je dobrodošel, a obenem tudi primer, kaj vse se da doseči s poenostavitvijo normativa o delovanju krajevnih uprav; toda napak bi bilo misliti da je zdaj problem železarne rešen,« je poudaril na včerajšnjem srečanju s škedenjsmi delavci načelnik skupine Demokratične stranke levice v deželni skupščini Ugo Poli in nadaljeval: »Naša stranka je v deželnem svetu že aprila podčrtala nujo, da se med komisarsko upravo železarne slednji zagotovi likvidnost vsaj do konca leta. To pomeni, da mora deželna uprava - pred izbiro kakšne alternativne rešitve na krajevni ravni - med sestankom s pristojnimi vladnimi dejavniki v Rimu, ki je najavljen za prihodnje dni, moCno pritisniti na zadolžena ministrstva, kakor to tudi sicer predvideva državni zakon v korist velikih podjetij v krizi. Kajti podjetje, ki ima probleme z likvidnostjo, spravlja v nevarnost tudi same delavce.« Delegacija DSL s Polijem na Čelu se je sešla z le-temi dan potem, ko je poslanec Sergio Colo-ni sporočil komisarju železarne de Ferri, da je Računski dvor končno le odmrznil sklep zakladnega ministrstva, da bankam zajamči vrnitev posojila 34 milijard lir, ki bo omogočilo škedenj-skemu obratu nadaljnje delo, obenem pa tudi redno izplačilo plaC de- lavcem (teh je 2.000). Do tega je prišlo, ker je Računski dvor javil, da preventivna registracija ministrskega dekreta ni veC v njegovi moCi; takšna registracija je lahko samo sukcesivna, kar pomeni, da je dekret polnoveljaven. Da vprašanje železarne s tem ni rešeno, je potrdil tudi komisar de Ferra: »Zdaj se je zaključilo eno dejanje in treba se je začeti boriti za podaljšanje veljavnosti ministrskega jamstva še vse do konca leta.« Denar bodo obratu menda posodili Banca anto-niana, Banco di Napoli, Cariplo in Banca nazio-nale del lavoro. Sindikat je le zmerno zadovoljen: jamstvo za kredit pozdravlja, vodstvu podjetja pa oCita, da ni pripravilo še nobenega sanacijskega naCrta. lili L KRIZA / NA TR2ASKEM IN V DEŽELI Zaradi afere s podkupninami pojdejo na cesto tisoči gradbenih delavcev Sodne preiskave zaradi podkupnin (prišteti pa jim gre še delavce v in siceršnje korupcije so tudi v Furla- tvrdkah, ki delajo za gradbenike, s v zakup gradbenim podjetjem. Lani je stotkov). to povzröcilo v vsej deželi 43-odstbt- Na vprašanje, kako to, da niso zna- tega bo, da bo ostalo na tisoCe delav- menti odvrnil o spregovori zau- paC niza takš- menti s pripombo, da je tudi položaj na dela. Tržaški podjetniki, je dodal na privatnem področju zaskrbljiv. elementi, so se vanje vpletli le tako. Gradbena podjetja so doslej sicer da so se pridružili velikim, v vse-ohranila svoje organike neokrnjene, državnem merilu znanim družbam. Z saj še končujejo dela, ki so jih dobila drugimi besedami: tržaški podjetniki pred časom v zakup, toda omenjeni nimajo ničesar opraviti s podkupni-osip licitacij bo pahnil na cesto do- nami, ker so se taki nečedni posli od-brih 40 odstotkov gradbincev, ki jih vijali na višji ravni, torej med gradbe-je zdaj vsega skupaj okoli 12.000 nimi velikani in političnim svetom... ______.________i_______________z______ _____________________ SMRTNA NESREČA V NOČI NA SREDO V CENTgjl Asfalt nam je vzel mlado življenje Žrtev je 26-letni Tržačan Boris Tavčar Asfalt je spet terjal hud krvni davek v naših vrstah. V noči med torkom in sredo je v prometni nesreči v središču mesta v cvetu svojih mladih let umrl Boris Tavčar. Star je bil 26 let in vračal se je z motornim kolesom domov k Sv. Ivanu, kjer je stanoval pri starših v Drevoredu Raffaele Sanzio 11. A doma ga niso učakali. Zla usoda mu je dokončno prestregla pot le nekaj sto metrov pred ciljem. Nesreča se je pripetila 20 minut po polnoči na križišču med ulicama Giulia in Bonomo. Boris je na sedlu prav tistega dne kupljene honde vozil po Ul. Giulia v smeri proti Sv. Ivanu. Z nasprotne strani pa je po Ul. Giulia prav tedaj privozil fiat uno in nameraval zaviti na levo v Ul. Bonomo. Avtomobil je upravljala 21-letna Monica Capuano, stanujoča v Ul. Ventura 25 v Trstu. Očitno dekle ni videlo motornega kolesa, ki je prihajalo z nasprotne strani. Trčenje je bilo neizbežno in silovito. Borisa je vrglo več metrov daleč in obležal je na asfaltu. Ko je prišel rešilec Rdečega križa, je bil še pri življenju, toda že med prevozom v katinarsko bolnišnico je podlegel ranam. Na kraj nesreče so Boris Tavčar prišli tudi mestni redarji, ki vodijo preiskave o dinamiki incidenta. Zla usoda je utrgala Borisa zavedni slovenski svetoivanski družini, materi Ondini, očetu Adeliu in eno leto starejšemu bratu Aleksiju. Po obveznem šolanju je Boris študiral na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois, stalno zaposlitev pa je našel leta 1989 pri pomorski agenciji Mediterranea. »Vest o Borisovi smrti je med nas res bridko udarila,« nam je povedal ravnatelj agencije Aljoša Žerjal. »Boris je bil tako poln življenja, da si človek kar ne more predstavljati, da ga ni več. K .je prviC SkS n vzeli za ga b0mln°Dretre' je bil Boris življenja, so ^ li vsi njegovi prijatf’moSt m imeli može . [ti. To izhaja tu dlnih zanimauj^ ošarko pri ^ StrSp«; vseeno pa je ibezen do SP , e zahajal v Glasnem ^ . ja formalno » d, kot nam ) Prof- S m ga je rad pot°' ijil P°fbKot motorje- e v smrt za ondo, ki N 6 SODIŠČE / PODKUPNINE Vztrajne govorice o novem valu aretacij SODIŠČE Prof. Pahor bo vztrajal da proces premestijo iz Trsta Prof. Samo Pahor bo danes znova pred tržaškim prizivnim sodiščem, in sicer v zvezi z dogodki na glavni tržaški pošti (16. februarja 1988 je Pahor nameraval izpolniti položnico v slovenščini, posegli so policijski agenti, ki so ga hoteli s silo odstraniti, med prerivanjem je agent dobil udarec in Pahorja so obtožili upiranja javnemu funkcionarju in nasilnega dejanja). Zadnja obravnava pred prizivnim sodiščem je bila 11. marca letos, vendar je bila dokaj kratka. Odv. Bogdan Berdon je tedaj zahteval, da se Kasacij-sko sodišče izreče, če je politično ozračje v Trstu nenaklonjeno obtožencu. Zahteva je bila sprejeta, proces so prekinili in vse akte poslali v Rim, kjer bi bili morali sklepati 5. maja, vendar je Pahorjeva obramba zaprosila, da Kasacijsko sodišče razpravo odloži. V pričakovanju sklepov Kasacije (ki je v zvezi s procesom o dogajanju pred cerkvijo sv. Antona novembra lani podobno zahtevo po pre-mestitivi prejšnji mesec zavrnila) je težko predvideti, za kaj se bodo danes odločili tržaški sodniki. Obramba vsekakor trdno vztraja pri svoji zahtevi, da proces nadaljujejo v drugem mestu: to stališče bo utemeljila z novimi elementi. Ce pa italijanski sodniki ne bodo uslišali upravičenih zahtev, se bo prof. Pahor obrnil do evrop ke komisije in sodišča za človekove ter državljanske pravice v Strasbourgu. Zatišje pred nevihto? Potem ko so v soboto z aretacijo Segheneja (PSI), Coslovicha in Tri-panija (KD) ter inž. Del Monaca tudi v našem mestu preiskave o podkupninah dobile novega zagona, se je v sodnih, političnih in drugih krogih začelo postavljati vprašanje, kdaj bodo na vrsti še... ostali. Del Monaca so po zaslišanju poslali v hišni pripor: sodnikom je šel na roko in jim povedal, kar so želeli vedeti, iz česar ni težko sklepati, da je navedel razna imena. Ker so sodniki imeli na razpolago že pričevanje gradbenika Ricce-sija (tudi njega so po zaslišanju v Pordenonu spustili iz zapora), a prav to pričevanje naj bi bila osnova zadnjih aretacij, so si preiskovalci verjetno ustvarili dokaj jasno sliko o raznih protizakonitih operacijah pri večjih javnih delih (podvodna napeljava, nogometni stadion, čistilna naprava, bolnica, hitra cesta, upepeljeval-nik). Medtem ko Coslovich in Seghene vztrajno zavračata kakršnokoli odgovornost, pa je Tripani že priznal, da je prejel okrog sto milijonov lir, ki so končali v strankino blagajno. Včeraj ga je znova zaslišal namestnik državega pravdnika De Nicolo, zasliševanje pa se je zavleklo, tako da vse do zaključka redakcije nismo izvedeli, kaj je ravzaprav povedal sodniku. ^ ŠOLSTVO / EVROPSKI DAN SOLE h] . Dijaku zavoda Žiga Zois pomembno priznanje Trgovski tehnični zavod Žiga Zois je včeraj dopoldne razveselila vest o podvigu enega od njegovih dijakov. Evropsko središče za vzgojo (CEDE) je vključilo slovenskega dijaka Antonia Giacomina v »italijansko dijaško reprezentanco«, ki si bo julija privoščila teden dni oddiha na Nizozemskem. Giacomin bo odšel na počitnice skupaj z 21 dijaki iz vse države, potovanje pa si je »prislužil« s prispevkom, ki ga je izdelal ob Evropskem dnevu šole. Dijak, ki je na nedavnem Dijaškem obmejnem srečanju Primorske v Tolminu osvojil prvo nagrado za najboljši literarni prispevek, je sodeloval na natečaju z videokaseto o Trstu v obdobju 1920-1992. Na kaseto je posnel časopisne vesti iz tržaških dnevnikov in tudi druge posnetke, ki pričajo o razburkani medvojni in povojni zgodovini mesta v Zalivu. Njegovo zamisel je ocenjevalna komisija odlično ocenila, kar mu je tudi odprlo vrata... Nizozemske. ■H DOLINA / PD V. VODNIK h Pesem ob studencu v počastitev n letnice društva MePZ Primorec-Tabor in Marij Čuk Damiana Ota Ob letošnjem praznovanju 115-letnice ustanovitve društva si je odbor KD Valentin Vodnik iz Doline zamislil vrsto drobnih kulturnih utrinkov, ki se občinstvu predstavljajo posejani v vsej društveni sezoni in ki naj bi tako dlje v času nadomestili običajno enkratno in večjo kulturno proslavo. Po vrsti večernih srečanj ob predavanjih o značilnosti vasi in širše okolice, po prireditvi ob dnevu slovenske kulture in tradicionalni razstavi krajevnih likovnih umetnikov v okviru majence se v Dolini na pobudo domačega društva obeta nekoliko neobičajen kulturni večer, posvečen pravzaprav v prvi vrsti slovenski pesmi, peti in pisani oziroma govorjeni. Tako bo jutri zvečer, ob 21. uri, na vrsti Pesem ob studencu, v kateri bo glavno vlogo odigral MePZ Primorec-Tabor s celovečernim koncertnim sporedom, slovensko ljudsko in umetno pesem pa bosta povezovala vezna misel dolinskega pesnika in književnika Marija Cuka in pa izbor slovenskih poezij, ki jih bo občinstvu podajal Danijel Malalan. Kraj jutrišnje prireditve je studenec sredi Doline, ki mu vaščani pravijo Koluža: le-ta ponuja vabljiv in sugestiven naravni okvir, ki je med drugim dodatno spodbudil ta nekoliko »drugačen« kulturni večer. Poleg letošnjega obhajanja 115-letnice se je v snovanje pobude vdahnila še želja, da bi s tovrstnimi dogodki ovrednotili tako značilne in mikavne, pa tudi dokaj zbrane vaške kotičke. Dolinska Koluža bo torej jutri zvečer, ob sončnem zahodu zaživela v pesmi: celovečerni koncert, s katerim se MePZ Primorec-Tabor pod vodstvom zborovodje Matjaža Sčeka prvič predstavlja zamejskemu občinstvu, obsega skladbe slovenskih avtorjev. V prvem delu so umetne skladbe na tekste slovenskih pesnikov (gre opozoriti med drugim na krstno izvedbo uglasbitve Pavčkove »Pravijo: imeti« dolinskega glasbenika Ignacija Ote). Drugi del pa je posvečen slovenski ljudski pesmi in s tem tudi VremSakovi priredbi Ziljske ohceti. Za gostitelje je to morda priložnost, da spet obudijo koncertno ponudbo, ki jo je KD Vodnik dolgo let udejanjalo z Junijskimi večeri. Se posebno za dolinski moški zbor pa je jutrišnja Pesem ob studencu nov korak k zbli-žanju z vasjo in sorodnimi skupinami: prva pobuda je bilo gostovanje kriškega MoPZ Vesna ob Prešernovem dnevu, sedaj je na vrsti MePZ Primorec-Tabor. V vsej tej želji po prijateljstvu pa so prvi na vrsti vaščani Doline. TREBČE / NEKOČ JE ZAUDARJAL SIROM PO KRASU _ Trebenski »škovacon« čaka na dokončno bonifikacijo Domači jusarski odbor si prizadeva za izpeljavo del Marjan Kemperle Se mar še spominjate trebenskega »škovaco-na«? Konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let je bil znan širom po Krasu, seveda bolj zaradi smradu, ki je zaudarjal v nosnice, kot pa zaradi njegovega družbenega pomena odlagališča smeti in odpadkov. Bil je tako znan, da je celo »zmagal« na Kraškem pustu na Opčinah. Zmaga takrat (teklo je leto 1971) ni šla legitimnemu »lastniku« - Trebencem, pač pa njihovim sosedom Banovcem, ki so si premeteno prislužili zmago s »sposojeno« Podgano. Odtlej sta pretekli več kot dve desetletji. Leto po »podganski zmagi« na Opčinah je Občina (tržaška) končno začela z zasuvanjem smetišča. »Skovaconu« je tako po 16 letih delovanja (od leta 1956 do leta 1972) odklenkalo. V nekaj letih so zemljišče na meji med tre-benskim in banovskim jusom prekrili. Prekritje pa ni bilo enakomerno: ponekod je ostal nekaj metrov visok kucelj, Območje »škovacona« naj bi v kratkem popolnoma bonificirali (f. Križman' ;čič/KROMA) drugod le meter, ponekod pa so še vidni o-stanki smetišča. Odpadki so se začeli s časom tudi sesedati, kar je še bolj vzvalovilo tamkajšnje območje. Trebenskim jusarjem taka zasilna rešitev ni bila po godu. Zato so se odločili, da izkoristijo možnosti, ki jih ponuja deželni zakon št. 16 iz lanskega leta o izboljšavah in bonifikacijah smetišč in odlagališč. V ta namen so že vzpostavili stik s podjetjem Tec-pram, ki je pred leti že opravilo podobno bonifikacijo v dolinski občini. Cilj tega posega je jasen: območje bivšega »škovacona« bi morali najprej sondirati, da bi ugotovili, ali ni mogoče v notranjosti škodljivih snovi in ali so tla trdna; zatem naj bi nanj nanesli le kamenje, izkopanine O kabinah za elektriko in plin Na zadnjem sestanku trebenskih ju-sarjev, ki je bil pretekli četrtek v Ljudskem domu v Trebčah, je bil govor o dveh javnih objektih, ki neposredno zadevajo vaščane: kabini električne napeljave in kabini za plin. Električna kabina »pri Kalu« je že dalj časa dotrajana, tako, da so jo morali nadomestiti z namestitvijo dveh »začasnih« kabin. Staro kabino bi morali porušiti in zgraditi novo, a kaj ko se je pri tem že spet zataknilo. Trebenci že 8 mesecev čakajo, da jo porušijo, a Tržaška občina še ni izdala podjetju ACEGA, ki je lastnik kabine, dovoljenje za po-rušenje... Kabino za plin bodo zgradili v začetku vasi (proti Padričam) na jusar-skem zemljišču ob »cesti za Jeplenco«. To območje so si »izborili« sami domačini, ki so se ostro uprli prvotnemu predlogu, po katerem bi morala stati nova kabina v vasi, »pri Pilu« za tre-bensko osnovno šolo. in odpadni gradbeni terial in ga nato P°r nali. Na tako bonihcu no zemljišče naj bi u posadili drevesa in c uredili kal, da bi ° močje res zopet naia zaživelo. . j. Trebenski jusarski bor se je obrnil tudi » Pokrajino. Le-ta je s paj s podjetjem Tecp^ predlagala rok bub 1 t izpeljavo predviden* bonifikacijskih del, bi jusarjem seveda uS , j zalo. Pred začetkom jusarski odbor dobiti še odgovor k0®, sarja za jusarska zevaJ šča, ki mora izdati n voljenje za >>vstopjo-zemljišče«. Brez tega voljenja ni mogoče za ti del za preverjanje ter na, brez teh predho izvidov pa tudi m goče začeti z dokoncn bonifikacijo trebensKeg »škovacona«. SKLAD MITJA ČUK Ali je vzgoja res predvsem ženska zadeva? v v. . ru2i1iskem vsakdanjiku, ci r,^erein 80 tU(^l majhni otro-CaiPiaV S°tovo doživimo tudi 0dvee° 86 Z^’ C^a otr°ku oCe da^V°^U na Primer ne uspe, kn^v1 P°®Pravil svoje lego nnrl-eT s^atl°> očka se mu po-011.1, da mu bo pomagal, toda mi noCe m noče: »Mama oHr; ° Pornagala!«, cvili in of'kVa 0Ce^a- Vsakokrat ko želi otmU P°magati svojemu r„i u’ 8a ta odriva. Lahko ga »7aVZa^°^: »Pojdi prod »ali al n^st ostal v svojem ura- Si^tu )e seveda hudo, vCa-da 'Se znese nad ženo, meneC, 7 r,l6 V,SG8a ona kriva, ko pa je z r°kom taka povsod-nav- se nc>>k°klja<<- Na)veckrat pa v .. 6 žalostno umakne v svoj ra^l k’, CePrav bi se morda nJ, !8ral s svojim otrokom ali Qdfd z njim kolesarit. rp 1 1® potemtakem vzgoja Predvsem ženska zadeva? niai?- t0 °dgovarjajo strokov-jaKi nikalno. Vzgoji lahko ep j>lsui6mo le žensko vlogo, „vi 9limo> da se prepričanja escijo v stare klišeje, ko je 0 to delo za moške in ono i?eilske. Sodobni način jenja in stvaren pogled na pavice in dolžnosti moških in nsk v družini in pri vzgoji, Pa nam ne dovoljujeta nikakrš-sti8a P°Pušcanja starokopitno- ^ Psihologi menijo, da dajejo °ci v tem ali onem starost-®rn obdobju prednost temu 1 onemu izmed staršev glede a razvoj njihove lastne oseb-°sti. Nekateri izvedenci si __J^)oali manjšo priljubljenost Jelka Cvelbar enega izmed staršev še vedno razlagajo z Ojdipovim kompleksom. Otrok namreč med Četrtim in šestim letom starosti dojame, da obstajata dva spola, in da sam pripada enemu izmed obeh. Na nek način se »zaljubi« v tistega izmed staršev, ki je nasprotnega spola, in gleda na drugega izmed staršev kot na neke vrste tekmeca. Seveda se vsi psihologi ne strinjajo s tem, kajti mnogi zastopajo drugačno prepričanje. Majhen otrok se že zelo zgodaj zave, kako tesno in eksluzivno je razmerje med mamo in očetom, in zaCne iz strahu, da bi v tem Čustvenem razmerju ne bilo prostora zanj, enega izmed staršev izrivati. Taka neprijetna situacija ni trajna. Vsaka starostna doba ima svoje posebnosti, kmalu pa te minejo in pridejo na vrsto druge. Lahko se prav kmalu zgodi, da bo otrok, ki je bil do nedavnega popoln mamin privrženec, Cez noC izbral za ljubljenca oCeta. Za predšolske otroke pa je še posebej značilno, kakor smo že večkrat poudarili, da se identificirajo s staršem svojega spola. Pravzaprav bi lahko rekli, da po njem povzemajo vse: početje, naCin obnašanja... Tako jemljejo deklice pri svojem početju za zgled mamo, dečki pa oCeta. Ker pa se otrok razvija po fazah, se prav lahko zgodi, da se nekaj Časa zgleduje po mami, nato pa nekaj Časa po oCetu. Kajti s tem, da prehaja meje vnaprej določenih modelov svojega spola, išCe pot v svojo moško ali žensko vlogo. To iskanje je pri nekaterih otrokih izredno izrazito in pri teh je vidno odklanjanje enega izmed staršev. Seveda je obnašanje sinov in hčera, pa tudi staršev odvisno tudi od dejstva, koliko otrok je v družini. Starši, ki imajo po veC otrok, dobro vedo, da se ne morejo enako vživeti v Čustvovanje slehernega od njih. Med faktorji pa, ki vplivajo na to, katerega izmed staršev bo otrok odrival, je nezanemarljivo vprašanje navzočnosti. Strokovnjaki soglasno zatrjujejo: otroci potrebujejo navzočnost staršev. To pa predvsem pri majhnih otrocih pomeni, da bodo najverjetneje izbrali za svojega ljubljenca tistega izmed staršev, ki ga bolj pogosto vidijo doma. Ta pa je ponavadi in najpogosteje mati, neglede na vse emancipacijske težnje in prizadevanja. Morda bi bilo v pomoC, ko bi tudi oCetje prispevali k opravljanju vseh tistih malih vsakdanjih družinskih in hišnih opravil, ki jih otroci potrebujejo za to, da bi začutili pripadnost neCemu in nekomu. Pri tem pa seveda ne gre za to, da bi se moral, denimo, oCe vsiljevati v že utečene rituale med materjo in otrokom, nasprotno: koristneje bo, Ce bo z otrokom poCel nekaj Cisto novega, ki bo samo njuno. Nedvomno bo tudi mati s tem veliko bolj zadovoljna: oCe in otrok se bosta bolje in globlje spoznavala, ona pa bo lahko medtem posvetila spokojnih pet minut svojemu najljubšemu opravilu. MILJE / OB KONCU SEZONE Zbor Jadran je zapel pevovodkinji Miljani... po sedmih letih dirigentka zapušča zbor ci Soboto je Društv v 2fencev miljske občin Vr;i°Verisbem centru m jab s koncertom dc Ta/68a pevskega zboi sä zaključilo letošnj obo0Bn0t'frireditev’ki jo: niV®'1*1 nastop harmc i‘Kai]a in kitaristke, gc cev GM, je bila prisn Uild. pil&I , ’ a°rnaca, a po svoje ti sÄa' saj j® bil t0 P Ic.V' 111 veeer pevovc .J6 .širjene Bonin. veCer pevovoi "drjane Bonin. I latih dirigiran ®nskega in mešane^ 0ra Jadran se namri pOV?dkinja posiavija. Dna.® d1 Pevci so P sev i1!6®!111 vodstvor v j a " uglašeno zapc (n! 0y°’ najprej v žens te sbki - f. Ferrari), z n Se v mešani sestai ninovn in ostale prot oh?1Ste Prireditve ]wlllstvo nagradilo z is j aplavzi. Bil je s Hjp a to lep veCer v zn aju domačega petja. Drevi drugi filmski večer v Saiežu V dvorani občinske knjižnice v Saiežu bodo na pobudo kulturnega društva Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom zgoniške občine, drevi, ob 20.30, vnovič posvetili večer ogledu in spoznavanju slovenske filmske produkcije. Kinoatelje iz Gorice bo predvajal tri kratkometrazne filme, ki so jih predstavili in zavrteli na letošnji goriški reviji "Film Videomonitor”. Na platnu si bomo lahko ogledali "Vse je pod kontrolo" Metoda Pevca, "Sabajev” Mitje Novljana in "Oči Bosne" Mirana Zupančiča. Ta dela domačih avtorjev so na premierni prireditvi požela veliko odobravanje, zato so vredna pozornosti in ogleda tudi širšega kroga ljubiteljev domače filmske umetnosti, -bs- Poletne pobude Slovenskega dijaškega doma Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel sporoča, da je še v teku vpisovanje za Poletno središče v Trstu, za Letovanje na Ptujufdo 31. maja) in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Zelenem centru od 6. do 14. leta starosti (naš telefon 573141). VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 27. maja 1993 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 11.16 in zatone ob 1.00. Jutri, PETEK, 28. maja 1993 GERMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj, zračni tlak 1013 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Grison, Andrea Zudich-Ruan, Lorenza Palermo, Daniele Mucchiut, Giulio Scrimali, Tatiana Cogolet, Roberto Palmisano, Elisa Verzier. UMRLI SO: 22-letni Vanja Race, 71-letni Natale Samec, 72-letni Taddeo Linke, 90-letni Romano Santorini, 88-letni Antonio Varin, 84-letni Ero Pampa-nin, 96-letna Giuseppina Venturini, 86-letna Marija Žerjal, 61-letna Antonia Maria Fanna, 71-letni Na-zario Maier, 64-letna Ederi-na Costanzo, 65-letni Mario Buttinar, 86-letni Er-manno Gulli, 82-letni Otta-vio Simonetto, 87-letni Zenone Femetti, 71-letni Giuseppe Sillani, 93-letni Anita Balestra, 94-letna Antonia Matelich, 56-letni Fer-mccio Samitz. IT LEKARNE Od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. maja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 (tel. 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (tel. 828428), Mazzinijev drevored 1 - Milje (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Largo KD RDEČA ZVEZDA in KINOATELJE prirejata pod pokroviteljstvom občine Zgonik danes, ob 20.30 v Saiežu “2. SREČANJE S SLOVENSKIM FILMOM” Predstavitev treh kratkometražnih filmov iz letošnjega “Film Video Monitor”: Metod Pevec -Vse je pod kontrolo; Miran Zupančič - Oci Bosne; Mitja Movljan - Sabajev. Vabljeni DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV ”T. Penko“ obvešča, da iz tehničnih razlogov odpade izlet napovedan za nedeljo 30. maja. Sonnino 4, Mazzinijev drevored 1 (Milje). SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 (tel. 726835). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Danes dvorana rezervirana. Jutri »Fiori-le», r. Paolo in Vittorio Ta-viani. EXCELSIOR *- 18.15, 20.15, 22.15 »Un giorno di ordinaria follia«, r. Joel Schumacher, i. Michael Douglas, Robert Duvall. EXCELSIOR AZZURRA -17.45, 19.50, 22.00 »Lezio-ni di piano«, r. Jane Cam-pion, i. Holly Hunter. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sister act» NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Puerto Escondido«, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abba-tantuono. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ma- Kje se boste zabavali jutri, 28. in v soboto 29. t.m.? V Boljuncu seveda. Nadja in Nataša vas vabita na “ Praznik piva' v Bar Rosandra. Jutri vas bo zabaval ansambel Rosandra PopiC Band, v soboto pa ansambel Anti-Stress. gnificat», r. Pupi Avati, i. Luigi Deliberti, Arnaldo Ninchi, Dalia Lahav. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un’in-cantevole aprile», i. Miranda Richardson. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford,. Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta. EDEN - 15.30, 22.10 »Baby, la figlia libidinosa», porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Alive - Sopravvis-suti« r. Frank Marshall. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »II pasto nudo», r. David Cronenberg, prepo-vedn mladini pod 18. letom. ALCIONE - 18.00, 20.15, 22.00 »II grande cocome-ro«, r. Francesca Archibu-gi, i. Sergio Castellito, Anna Galiena. RADIO - 15.30, 21.30 »La maggiorata orale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja v petek, 28.maja ter sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNI AKADEMIJI svojih gojencev v Muzeju Revoltella, Ul. Gadoma 26 v Trstu. Vljudno vabljeni! TV KOPER vabi občinstvo na javno snemanje 3. oddaje ”Kam vodijo naše stezice”, ki bo danes, 27. t. m., ob 19.45 na dolinskem županstvu. Tokratna tema- SLOVENSKA SKUPNOST PRIREJA SLOVENSKI PRAZNIK NA BORZNEM TRGU V TRSTU Igral bo znani ANSAMBEL KRT v petek, 28. maja 1993, ob 18. uri VABLJENI!!! OGLAS NAROČILA SLOVENSKA SKUPNOST - TRST tika: VOLIVE IN SLOVENSKI KANDIDATI. TABORNI OGENJ s kulturnim in zabavnim sporedom - Taborniki Rodu modrega vala organizirajo jutri, 28. t. m., ob 21. uri Taborni ogenj v Zelenem centru na Tomažu pri Vrhpoljah (Kozina). Informacije dobite v Dijaškem domu, tel. 573141. TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi jutri, 28. t. m., ob 17.30 na predstavitev knjige prof. dr. Borisa Paternuja »Razpotja slovenske proze«. O delu bo spregovorila pisateljica Ivanka Hergold. Vabljeni! SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 vabi jutri, 28. t.m., na predavanje dr. Maria Gregoriča o PRAVILNI UPORABI PESTICIDOV. Začetek ob 20. uri. KD VALENTIN VODNIK iz Doline prireja jutri, 28. maja, ob 21. uri na "Ko-luži” v Dolini ob 115-letni-ci ustanovitve veCer PESEM OB STUDENCU^koncert MePZ Primorec-Tabor ob besedi Marija Cuka in slovenski poeziji. PD MACKOLJE priredi 28., 29., 30., in 31. t. m. tradicionalni PRAZNIK ČEŠENJ z dobro založenimi kioski in bogatim kulturnim programom. KD I. GRBEC prireja ČLANSKI VECER v nedeljo, 30. t. m., ob 18. uri v društvenih prostorih v Ul. Servola 124. Nastopila bosta 2PZ L Grbec pod vodstvom Ignacija Ote in Pavel Biancuzzi, gojenec klavirskega oddelka šole GM -škedenjska podružnica. Vabljeni elani in prijatelji! SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom. Od 1. do 11. junija 1993 razstavlja akvarele EDI ŽERJAL. Odprtje razstave v torek, 1. junija 1993, ob 20.30. Predstavitev Boris Zuljan. Na veCeru sodeluje kvartet gojencev GM: Rafaela Pe-tronjo in Ambra Cossutta -violini, Aleksander Sluga -Celo, Aljoša Starc - Cembalo. Sola Marko Bitežnik. Vabljeni. SLOVENSKI KULTURNI KLUB in Mladinska sekcija SSk prirejata v soboto, 29. t.m., ob 18.30 v Ul. Doni-zetti 3, srečanje z mladimi predstavniki južnotirolske manjšine na temo: MANJSINA-VECINA IN MLADINSKA VPRAŠANJA. Vabljeni v velikem številu. fZl OBVESTILA OB 3. FESTIVALU SLOVENSKE POPEVKE, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra 93 razpisuje SKD Barko vij e NATEČAJ ZA IZVIRNO SLOVENSKO POPEVKO. Za vse informacije tel. na št. 363452 ali 415797 v poslovnih urah. KD »F VENTURINI« vabi na zaključno društveno prireditev, ki bo v soboto, 29. t.m., ob 20. uri na prireditvenem prostoru na Kr-menki. VZPI-ANPI, ANEC in ANPPI tržaške pokrajine vabijo na žalno proslavo v spomin 10 talcev obešenih pred 49-leti, ki bo v ne-• deljo 30. t.m., ob 11. uri ob spomeniku na travniku pri proseški železniški postaji. Sodelovale bodo domače kulturne ustanove. Govorila bosta predstavnika VZPI-ANPI tovariša Skrij Franc in Bacicchi Silvano. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na srečanja s kandidati Pomen sedanjih pokrajinskih in deželnih volitev in programi Slovenske skupnosti na pobudo sekcije Sv. Ana-Skedenj-Kolonkovec danes, ob 20.30 v domu Jakoba Ukmarja v Skednju. Govorijo: inž. Aljoša Vesel, dr. Peter Močnik, Lojze Debeliš in Sergij Petaros —□□d— Plebiscit za naše zajamčeno zastopstvo na pobudo sekcije Zahodni Kras danes, ob 20.30 v SoSCevi hiši na Proseku. Govorijo: dr. Rafko Dolhar, dr. Andrej Berdon in dr. Henrik Lisjak. —□□□— Za zajamčene in še ne zajamčene pravice na pobudo devinsko-nabrežinske sekcije danes, ob 20.30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Govorijo: prof. Ivan Peterlin, prof. Samo Pahor in dr. Maja Lapornik. Ob vseh pobudah zbiranje podpisov za peticijo o zajamčenem zastopstvu Oglas naročila Slovenska skupnost - Trst M IZLETI Sekcija VZPI-ANPI in Partizanski klub Boljunec organizirata, ob 48-letnici osvoboditve, v soboto, 5. junija izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOB in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljuncu. linformacije tel. 228378 ali 228050. Klub prijateljstva vabi v Četrtek, 3. junija na zanimiv izlet po Istri ”Po poteh uCencev sv. Cirila in Metoda“ ( Roc, Hum in DraguC). Vpisovanje pri Fortunatu v Ul. Paganini 2 v Trstu. KD Primorsko Mackolje URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan: vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611 samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne od 13.30 do 17.00: ob sobotah 13.30 -17.00 redakcija Primorskega dnevnika Tel. 7796600 priredi članski izlet 13. junija na slovensko Koroško: ogled Minimundusa, knežjega prestola in Vrbskega jezera. Vpisovanja in pojasnila daje Nevenka Tul do 31. t.m., tel. 232493 od 18. do 20. ure. Društvo Slovencev miljske občine organizira izlet 13. junija : BELA KRAJINA V PESMI IN PLESU. Vožnja po dolini reke Krke mimo Žužemberka v Metliko, topla malica po belokranjsko, ogled muzeja, nadaljevanje poti do Ad-lešicev, ogled domače obrti, popoldan povratek v Črnomelj in dobro kosilo. Nastop belokranjske skupine harmonikašev. Cena izleta 60.000 lir. Za informacije tel. na št. 271862 v dopoldanskih urah (Vesna). DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV »T. Penko« obvešCa, da iz tehničnih razlogov odpade izlet na povedan za nedeljo 30. maja. M ŠOLSKE VESTI Tel.214522.N NAPROŠAMO gospo Sosič iz Devina, da se oglasi na tel. št. 910142 IŠČEMO gospo ali gospodično za pomoč na osmici za en mesec; zdravstvena knjižica; javiti se v Repnico 52- zajčja farma. PRODAM Fiat 500 L zadnji model Tel. 827832. RIBOGOJNICA AGROIT-TICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na razpolago so prvovrstni majhni kanadski lososi. Tel. št. 228297. ORIGINALNO stilno pohištvo: jedilnica, razne kredence in omare, češnjeva spalnica leta 1920 prodam. Tel. 54390’- 575145 29. LETNI FANT Slovenec, domačin, s srednje-višjo izobrazbo želi spoznati Slovenko, pošteno, iskreno, nekadilko z resnimi nameni. Pisati na; Publiest, Ul. dei Montecchi 6 - Trst pod šifro »Slovenka«. PRODAM metaliziran Opel Corsa 1200 GL, dec. 89. Tel. 421412. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoCa, da 31. t. m. zapade rok za vložitev prošenj za vstop v ocenjevalne komisije, ki bodo v Rimu izbrala šolsko osebje nameščeno v tujini (zakon 604 z dne 25.8.1993). Prošnjo na prostem papirju lahko vložijo nadzorniki, ravnatelji in vsi šolniki v staležu. Obrazec in morebitna pojasnila na sedežu SSS v Trstu, Ul. Carducci 8, tel. št. (040) 370301 ob torkih od 11.30 do 13. ure, sredah od 17. do 18.30, Četrtkih od 9.30 do 11. ure ter petkih od 15.30 do 16.30. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sporoča tudi, da so razpisane štipendije za Studijske obiske na deželah EGS, pri manjšinskih skupnostih v Belgiji, Baskovskih deželah, Bretaniji, Nemčiji, Friziji, na Irskem in v Katoloniji v šolskem letu 1993/94. Koledar obiskov in obrazec prošnje na sedežu SSS. CELODEVNI OSNOVNI SOLI »M. Samsa« - Domjo in »L Trinko-Zamejski« -Ricmanje ter otroški vrtec iz Ricmanj vabijo na razstavo roCnih del in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 30. maja od 9. do 12. ure ter od 16.30 do 19.30 v šoli v Ricmanjih. MALI OGLASI OSMICO v Bazovici odpre Nada. OSMICA je odprta pri Mariji v Logu št. 1 OSMICO ima odprto Walter Pertot v Nabrežini št. 10. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot št. 18 V PREBENEGU sta odprla osmico Boris in Gabrijela. Cenjenim gostom se priporočata za obisk. OSMICO so odprli pri Batkovih - Repen 32 OSMICO ima odprto Marjo Milic v RepniCu 39. OSMICO ima odprto Just Škerlj v Saiežu 44. OSMICO je odprl Stanko Milic v Zgoniku. OSMICO je odprl Alfredo Brajnik, Domjo 172. ToCi belo in Črno vino, tel. št. 281244. V STANDREŽU je Stanko Marušič odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OMICO je odprl Mario Pahor v Jamljah, Zupančičeva 8. Nudi prijetno domačo kapljico in prigrizek. Osmico je odprl Radovan Semec v Prečniku. PRODAM fiat pando 750 CL, letnik ’89, prevoženih 50.000 km, v odličnem stanju. Tel. 228338 v večernih urah. PRODAM gume za fiat ritmo, v dobrem stanju. Tel. 0481/78188 ob uri kosila. PRODAM profesionalno flavto, tri leta staro, znamke Jamaha YFL221S. Tel. št. 327240. NUJNO IŠČEMO stanovanje v najem v Dolini ali bližnji okolici. Tel. 228152. NUJNO iščem delo kot zidarski pomočnik. Tel. 0481/78188 v večernih urah. DIPLOMIRAN psiholog išCe primerno zaposlitev. Tel. št. 364231. SLOVENSKA DRUŽINA išCe hišo v okolici Trst ali na Krasu. Tel. št. 910142. KAROSERIJA in avtomehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45, Opčine išCe resnega in izkušenega avtoličarja za takojšnji sprejem’ v službo. PRISPEVKI V spomin na mamo Valerijo daruje Nada Pertot 100.000 lir za licej France Prešeren. V počastitev spomina na strica Maksa Spetiča darujeta Aleks in Sergij z družinama 200.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. Ob vrnitvi ključa 1993 daruje Lucia Baša 20.000 lir za SKD Barkovlje. Ob 12. obletnici smrti Danila Baše (30.5.81) darujeta Lucia in bei Annamaria 20.000 lir za TPK Sirena in 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Stanislavo Zudic daruje Milka Gruden 50.000 lir za zgoniško cerkev. Ob 2. obletnici smrti ljubljene mame daruje bei Meri z družino 100.000 lir za zgoniško cerkev. V spomin na Lauro, ob obletnici smrti, daruje družina Cernjava-Daneu 200.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na drago gospo Marijo SosiC - PeraCevo daruje Irene Danieli z družino (Kontovel) 100.000 lir za Sklad za dvojezičnost. V spomin na Tončko Vi-dau daruje Zveza žensk ZZI-UDI 50.000 lir za KD Grad Bani. Namesto cvetja na grob gospe Cati Raubar Prasselli darujeta družini Rustia-Bronzato 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na dragega moža Viktorja Kalina, ob Pastirčkovem dnevu, daruje žena Wilma 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina na drago gospo Marijo Godnič Pahor darujejo prijatelji BuzeCan, Germani, Klinc in Valencie 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 100.000 lir za zadrugo Slovenski dom. Globoko užaloščeni sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustil naS ljubljeni Vanja Race mama Vojka z Giorgiem, sestri Katja in Elizabeta, nono Just, teta Vera, stric Milan in stric Drago z družinami, nono Boris, nona Justi ter Mitja, Zdenko, Andrej in Rado z družinami. Pogreb bo danes, 27. maja, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari. Trst, 27. maja 1993 : \! Žalovanju se pridružuje družina Bacchelli KK Adria in Zadruga Lonjer - Katinara izrekata iskreno sožalje Pavlu in Branki Kranjec ob težki izgubi drage Zorke Četrtek, 27. maja 1993 KULTURNI DOGODKI KNJIGE / INTERVJU $ KOORDINATORJEM ERICO GIACOSA KANADA / PREDSTAVITEV KNJIGE ZA IZSELJENCE Turinski knjižni sejem: Zanimanje za knjigo se veča Namen prirediteljev je predvsem uveljavitev majhnih založnikov Boris Pangerc Drobna, a živahna in prisrčna rdečelaska Erica Giacosa, je glavni koordinator vsega, kar se dogaja na turinskem knjižnem sejmu, ki je bil letos od 20. do 25. maja vele-sejemskem središču Lin-gotto Fiere v Turinu. Kljub prezaposlenosti v najbolj vročih trenutkih sejemskega vrveža, je brez oklevanja pristala na pogovor. Najprej nas zanima vas sploSni vtis - kot organizatorka - o letošnjem Salone del libro. Preveva nas občutek velikega zadoščenja. Dotok obiskovalcev je velik, celo večji kot lansko leto. Kar je Se posebej razveseljivo, pa je dejstvo, da ljudje množično obiskujejo okrogle mize, tiskovne konference in predstavitve knjig ter na njih zelo aktivno (mestoma tudi polemično) sodelujejo. Veseli nas, da smo povečali razstavno površino in uspeli veliko bolj udobno razporediti stojnice. Tudi prehodi in hodniki so udobni in prostorni, tako se ljudem ni potrebno prerivati, temveč imajo kar nekaj prostora tudi zase. Nadvse razveseljiv je tudi odziv televizije in tiska; brez njihovega doprinosa, bi Salon ne potekel v taki meri, kot dejansko je. Sicer so tudi temne li- se, n.pr. pomanjkanje parkirišč, vendar, ko bo Lingotto Fiere v celoti dodelan, bomo tudi ta problem rešili. Zakaj je tako majhen odziv tujih založnikov? Naš namen ni bil ustanoviti še en mednarodni knjižni sejem, ker je podobnih manifestacij v svetu že skoraj preveč. Tudi finančno breme bi se znatno povečalo. Kot mednarodni sejem je Frankfurt neprekosljiv in namere Pariza, da bi ga vsaj dosegel, so popolno- ma propadle. Nam v Turinu je šlo predvsem za to, da nudimo možnost uveljavitve majhnim založnikom, ki jih je v Italiji kar nekaj. Ce bi šli v mednarodno razsežnost, bi v senci velikih tujih založb popolnoma mrk-nili. TurinCane plaši bojazen, da bo sejem pod taksno ali drugačno pretvezo prevzel Silvio Berlusconi in ga premestil v Milan. Določeni glasovi že krožijo... V vsem tem ni niti trohice resnice, TurinCa-ni lahko spijo v miru. Smo za določene oblike sodelovanja z Berlusconijem; to ja. Salone del libro pa ostane v Turinu. To je kot pribito! Mislite v bodoCe posvetiti posebno pozornost tudi tako imenovanim manjšim literaturam? Ta zamisel je zelo lepa in očarljiva in smo jo v preteklosti že .jemali v poštev in skušali Salon krojiti tudi v tej smeri. Vendar se je Zal pokazalo, da je pobuda s prak- tičnega gledišča neustrezna za založnike. Kakšno bodočnost prerokujete sejmu knjige v Turinu? Nadaljevati želimo po zastavljeni poti. Ekipa, ki zmaguje, mora ostati neokrnjena, se je ne sme spreminjati. Pobudo bomo Sirili in dopolnjevali le toliko, v kolikor bo to izrecno želja sodelujočih. Z uspehom letošnjega Salona smo nadvse zadovoljni! Za slovo sem ji iskreno Čestital za odlično organizacijo, kar je sprejela s širokim nasmehom in iskrami ponosa v oCeh. V CENTRU ŠTREKELJ V SESLJANU h Predstavili bodo dokumentaiec Jezik na meji Scenarij napisal Pavel Stranj, režirala pa sta Sergio Ferrari in Samo Milavec V soboto, 29. maja, bo v Cen- dejavnosti za otroke različnih glescino, saj je najbrž sporočilo tru Strekelj v Sesljanu predstavi- starosti, občasno pa so tudi mla- filma zanimivo za vse, ki se uk-tev dokumentarca Jezik na meji, dinske prireditve. varjajo z manjšinskimi problemi ki ga je po naročilu občine Devin Film zajema celostno sliko te- v vzgojno izobraževalnem proce-Nabrežina izdelalo podjetje Pon- ritorija in ljudi devinsko-na- su. Sobotni program se začne ob teco; scenarij je napisal Pavel brežinske občine, predvsem pa 9. uri in bo obsegal predstavitev Stranj, režijo pa sta opravila Ser- se osredotoči na jezikovno pro- in predvajanje filma, sledila pa gio Ferrari in Samo Milavec. blematiko manjšine, kakor se bo Se okrogla miza na temo Jezik Odborništvo za Šolstvo in kul- kaže v Šolski strukturi in pri iz- Sole in jezik okolja, pri kateri bo-turo je želelo s to videokaseto iz- venšolskih dejavnostih, ki jih po- do sodelovali Silvo Fatur, Majda delati dokument o vzgojnem nuja občinska uprava. Na platnu Kaučič Baša, Stanka Sosič in Av-projektu, ki se uresničuje zdaj že se vrstijo delavnice in teCaji, ki guStin Malle; prav gotovo bo so-drugo leto v Centru Strekelj v Se- jih otroci prostovoljno obiskujejo botno srečanje priložnost za po-sljanu, to je v osnovni soli, ki jo in kjer se v čustveno ugodnem globljen pogovor o vprašanju, je občinska uprava preuredila v okolju učijo raznih spretnosti in kako lahko družba podpira Sol-kulturni center za otroke s fi- veščin. Dokumentarec je bil iz- ske napore za ohranjevanje in nancnim prispevkom EGS; tu delan v slovenščini, v načrtu pa razvoj slovenščine v našem pro-potekajo skozi vse leto interesne je prevod v italijanščino in an- štoru. BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRILETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. junija 1993; triletne zapadejo 1. junija 1996, petletne pa 1. junija 1998. ■ Obveznice dajejo letno 11% bruto obresti, izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 9,86%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 31. maja. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. junijem: ob vplačilu (18. junija) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. »Jaz po svetu govorim kot me je mati naučila« Pogovor z enim od avtorjev knjige Riccardom Ruttarjem Daniel Bizjak Z najveCjo lahkoto se iz domaCe Benečije in od tamkajšnjih tegob »preseli« do rojakov v Kanadi, Argentini in drugod, vendar vse probleme obravnava kot povezano celoto, iz besed, ki mu gredo hitro iz ust, izhaja zaokrožena slika tako o Benečanih doma kot po svetu. Priložnost za pogovor z Riccardom Ruttarjem je bila nedavna predstavitev knjige »La Comunita senza nome« (skupnost brez imena) v angleškem prevodu »The Community without a name«. Za angleški prevod je poskrbel prof. Danilo Koren iz Kanade, kjer je bila tudi predstavitev. Knjiga, ki sta jo napisala Ruttar in Fermccio Clavora, sodi v okvir naporov, ki jih Zveza slovenskih izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine vlaga v posredovanje kulture in zgodovine našega naroda izseljencem, pri Čemer se je odločila, da uporablja jezik dežele, v kateri izseljenci sami žive. »Predstavitev je bila obenem priložnost za srečanje z našimi ljudmi, posebno v Thunder Bayu, kjer je bila obenem fotografska razstava Na-diških dolin,« je povedal Ruttar. O Cem govori knjiga? O zgodovini Slovencev ne so zašle v tako involu-cijo, da lahko že govorimo o evtanaziji), izseljensko problematiko, tako proti Furlanski nižini kot daleC v svet, položaj manjšine v mednarodnem pravu ter neke vrste projekt, ki naj bi omogočil izhod iz sedanjega položaja. Kaj se vam je iz stikov z izseljenec! posebej vtisnilo v spomin? Ko se vračajo v svoje doline, se jim naši ljudje Čudijo, kako lepo govorijo po slovensko. Odgovor prav tako izraza začudenje, a tudi očitek: ”Jaz po svetu, v družini, s prijatelji govorim tako, kot me je mati naučila. Vi tukaj pa ne znate veC slovensko, kot da bi se sramovali”. Pogovor skoraj vedno zanese na politiko, in ker se ne želijo pričkati, pustijo raje vse vnemar. To pomeni, da je funkcija naSih emigrantov na neki naCin tudi sredstvo za pridobitev tistega, kar je lahko smisel etnične identitete. Lahko rečem, da sem se počutil bolj doma med emigranti v Kanadi kot v Nadiških dolinah: v italijanskem sistemu naši ljudje izgubljajo zlasti svojo govorico, medtem ko so v tujini, posebno v Kanadi (morda prav zato, ker je večnacionalna dr- Riccardo Ruttar (foto Križmančič/KROMA) tretji generaciji emigrantov... Spoznal sem tiste, ki so se rodili v Benečiji, kot tudi drugo generacijo in nekatere predstavnike tretje. Videl sem petletnega otroka, ki je govoril angleško, italijansko, francosko in tudi slovensko: oCe je bil Slovenec, mati Italijanka. V Montrealu sem bil med sinovi emigrantov, ki govorijo slovensko, nase narečje, Predstavniki slovenskega društva v Thunder Bayu med predstavitvijo knjige iz videmske pokrajine, zlasti iz sedmih občin v Nadiških dolinah, torej področju, ki je zgodovinsko najbolj strnjeno naseljeno s slovenskim prebivalstvom (pri zadnjem ljudskem Štetju leta 1921 je jasno prišlo do izraza, da 95% prebivalstva pripada slovenskim družinam). Našim ljudem smo hoteli podati del zgodovine, ki je nihče ne pozna, saj je ne uCijo na nobeni šoli. Nadalje načenjamo demografsko problematiko (Nadiške doli- žava), ohranili zato tesen stik s svojim jezikom, učili so ga svoje otroke. Naši ljudje so povsem vključeni v okolje, v katerem živijo, na družbeni lestvici so se srednje-vi-soko povzpeli, večina njihovih otrok ima za sabo univerzo. Kljub temu so ohranili svoje značilnosti. Prav v Thunder Bayu so Zvezo emigrantov zadolžili, da je v okviru manifestacije različnih narodov predstavila italijansko stojnico. Sedaj se govori že o 2ELITE AVTOMOBIL PANDA a.i UNO? Vaš rabljen avto tudi za odpad VELJA ^ VSAJ ^ KJ MILIJONA _ £ PANDO taii) VSAJ MILIJONA za UNO ZASTOPNIK 'V anaa L/LUCIOLI TRST-UL. FLAVIA 104 Tel. 383050 skoraj bolje od mene. Sedaj hi želeli spoznati svoje poreklo, svojo družino, a tudi širše, hočejo vedeti, koga imajo dejansko za sabo, kje po svetu so razpršeni sorodniki. Knjiga naj bi jim pri tem pomagala, in sicer, da bi izvedeli kaj veC o svojem rodovniku kot vedo njihovi starši, nudila naj bi jim material za lastno identifikacijo. Njihovi starši so zapustili svojo zemljo, ker so hoteli rešiti ekonomski problem v tistih težkih povojnih Časih, v zelo zaostreni politični situaciji: biti Slovenec tedaj ni bilo velika stvar. Prav pri tretji generaciji prihaja do izraza spoznavanje in odkrivanje etničnih in kulturnih korenin kot dediščine, ki jo je treba spet pridobiti in ovrednotiti, saj omogoCa posamezniku, da izstopa iz poenotene celote. Knjiga je bila prevedena tudi v francoščino, sedaj moramo priti do sredstev, da jo natisnemo. Kakšno besedo ima Zveza slovenskih emigrantov med drugimi sorodnimi organizacijami? Ena od osnovnih komponent Ustanove za probleme emigrantov, torej deželne organizacijß;^ prav naša zveza. ’ da je po odobritvi za^° e o preureditvi te u®taI1° 0 sploh prvič, da i®3 a. Slovenci neke vrste ^ jamCeno zastopstvo^ upravnem svetu Ustav ve za probleme tov so namreč poleg t* lanov in Italijanov vredno zastopani tu Slovenci, kar pomenu so si pridobili velikan^ zaupanje. Priznana je 1 torej njihova posebnos > obenem tudi potreba P sodelovanju. VsekaK mora'Zveza ostati ap0^ ticna organizacija, n vsake polemike, mora izogibati vsakršni insn mentalizaciji. „ Je dovolj posluha vaSo aktivnost? Pri tem lahko reCeun da so druge slovenske o ganizacije v deželi P° cenjevale vlogo einig13® tov, ki lahko predsta^ Ijajo okop za sam naš o stoj (omenim samo Pr blem Slovencev v F® , ski družini, ki si ga 5 ^ venske organizacije m postavile ali so se ga bežno lotile). Zal se v ge, ki jo ima Zveza v stanovi za probleme grantov, niso zave ^ prav slovenske orga®z cije v F-JK: letos pot^ 25 let od ustanovitv naše Zveze v kraju Or T' Švici in še danes R ^ struktura razpolag3 enim uslužbencem terf salno mizo, kar je ne liko premalo za organih cijo, ki šteje 2.500 elan po svetu. r. Ohranitev stikov s J» vo generacijo henešto, izseljencev verjetno m la težka. Kako pa je z 0 slednjimi? . „ To je problem, hi sl ^ postavljajo vsi emigj3® Tisti, ki so zapustili ^ maCi kraj, so nanj ohra® li živ spomin, neposr® ne izkušnje. Njihovi otrokom, rojenim V.T*L ni, je ostal samo jezik. ^ so se ga naučili, in SP . mini, Ce so jim jih st^ posredovali. Kako kakšen odnos vzpostav^, s temi generacijami, d3 ohranili vez s tukajšnji svetom in tistim šir®^ svetom emigracije? Pr .. to boipo načeli prih013-1® mesec, ko se bo sreC.3 : 120 otrok, med kateri bo deset naših. Od jullJ do septembra bo po vse svetu vrsta predko® renc, ki se jih bodo n ležili predstavniki vs organizacij: naCeli bo vrsto osnovnih vpraš31®’ ki bodo v ospredju na deželni konferenci o i seljenstvu. Konferenca predvidoma v zaCe septembra. |OU /VČERAJ V RAZNIH KRAJIH NA GORIŠKEM VOLITVE / DR. M.SPAZZAPAN OB KONCU MANDATA ODBORNIKA Sklepno dejanje za bralne značke V gosteh pesnika Tone Pavček in Marko Kravos ter ilustrator Valter Grudina venu AaGorisken Zfl rvnol — ^a^en priv Jubiteljev , pimvec mia ekmovan lem,- da Cim Feigel“ so se zbrali uCenci OS “Oton Zupančič“, prišli pa so tudi mladi bralci iz OS “Josip Abram“ in še od drugod. Vseh skupaj jih je bilo 110. Veselo razpoloženi so posedli v dvorani knjižnice po tleh in zbrano Čakali na začetek prireditve, katere vrhunec je bil po začetni pesmi o mesecu maju srečanje s pesnikom Markom Kravosom. Kravos je simpatično dejal mladim bralcem, da je pesnik samo za odrasle, zanje pa da je samo stric Marko. Takoj je prebil led in v kratkih besedah povedal, kako se postane pesnik in književnik. Zanimiv je bil pogovor s pesnikom. Ob koncu so še razdelili značke in pohvale, Kravosu pa izročili prijetno darilce. Podelitev bralnih značk je bila tudi v Doberdobu, kamor so prišli tudi otroci iz Romjana. Z njimi se je pogovarjal pesnik Tone Pavček, ki je bral svoje pesmi. V Standrežu, na OS “Fran Erjavec“, so imeli v gosteh ilustratorja Valterja Grudino, ki je s svinčnikom in barvami popeljal 32 otrok v Čarobni svet knjige in ilustracij. Dragocena življenjska izkušnja v delu za pravice pripadnikov manjšine Kako zlasti iz človeškega vidika ocenjujete svoje izkušnje v pokrajinski upravi? Desetletna doba, ki sem jo preživel kot odbornik na goriški Pokrajini mi bo ostala za vedno v spominu predvsem zaradi novih razsežnosti, ki jih je dala mojemu vsakdanjemu življenju. Obogatil sem se predvsem z izkušnjami, ki ti jih morejo dati vsakodnevni stiki z osebami, ki ne mislijo kakor ti, in ki ti to tudi jasno izpovejo ob vsakem koraku. Zavest, da nekako predstavljaš vse Slovence na Goriškem in da se moraš zanje vedno postavljati, tudi ko morda misliš, da nimajo povsem prav je bila vedno moja prva skrb. Istotako pa je bilo vedno prisotno dejstvo, da te itak vsi politični sogovorniki smatrajo za predstavnika Slovencev na splošno, in ne samo tistega dela, ki voli SSk, zato pa je tudi doprinos k širši problematiki goriške pokrajine bil z moje strani pogojen zaradi take individualizacije. Vedno sem Čutil, da mi kot predstavniku slovenske manjšine ne zaupajo popolnoma vsega in da na moje mnenje Čakajo pravzaprav samo takrat, ko se je govori in razpravlja o Slovencih, oziroma o tej problematiki. To spoznanje ni bilo ved- no prijeten občutek. Kaj samemu sebi očitate, da niste naredili, kar bi lahko oziroma niste imeli priložnosti in pogojev? Mislim, da je vsem slovenskim političnim predstavnikom v Italiji predvsem pri srcu skrb, da bi iz položaja, ki ga zasedajo nudili o Slovencih Cim-boljšo sliko ter da bi dosegli večje upoštevanje naših skupnih zahtev in pričakovanj. V vseh teh letih sem skušal po svojih moCeh uveljavljati pravilo, da Slovencev ne gre smatrati kot nek tujek, ki ga je treba priznati, paC pa kot del družbe, v kateri živimo, se gibljemo in smo vsi prebivalci Posočja, oziroma te naše pokrajine in dežele. To pomeni, da je naš jezik in da so naše navade ter kulturne vrednote del vseh goriških prebivalcev, del te skupnosti. Pri borbi za uveljavitev slovenščine v postopku priprave in sprejemanja Statuta Pokrajine mi je bilo dokončno jasno, da Slovenci nimamo prijateljev in da naše upravičene zahteve samo motijo predstavnike večinskega naroda, tudi take, ki se pogostoma ponašajo s prijateljskimi izjavami. Ko se gre zares, vsi zginejo. Kakšne so torej po vašem mnenju prioritetne naloge novega pokrajinskega sveta? Po mojem mnenju bo novi pokrajinski svet, ki bo izšel po volitvah 6. junija, popolnoma spremenjen v svojih razmerjih, tako da bodo zavezništva zelo težavna in negotova. V takih pogojih, ki so danes seveda velika neznanka, lahko pa postanejo začetek novega političnega obdobja za našo pokrajino, bodo izredne važnosti kvalitete posameznih pokrajinskih svetovalcev. Mislim, da je vsaj za nekaj Časa odklenkalo mnogim političnim mačkom ki so doslej pogojevali zavezništva in odločali o vsej administraciji in nasploh o vsem po strankarskih in osebnih ključih. Od zdaj naprej bodo vsi morali mnogo bolj odgovarjati ljudem, volil-cem, takoimenovani civilni družbi in njihovim pričakovanjem. Slovenski predstavniki pa bodo morali še naprej in še bolj pazljivo kakor doslej spremljati, da se ne pozabi na probleme slovenskega prebivalstva in da se manjšini zagotovi nemoten obstoj in razvoj. Tisto, za kar si ves Cas prizadevamo. NOVICE Priprave na tečaj odrske igre Mladi, ki jih zanima gledališče in bi se morda radi tudi sami udejstvovali v gledališki dejavnosti, so nocoj ob 18. uri vabljeni v Čitalnico knjižnice Damir Feigel v Ul. Croce 3. V knjižnici bo namreč nocoj predstavitev gledališkega tečaja, ki se bo odvijal v prihodnji sezoni pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev. Na srečanju bo govoril predsednik goriške ZSKD Rudi Pavšič, program in cilje tečaja bodo predstavile Sara Roban, Vesna TomsiC in Elizabeta TomsiC, ki so njegove glavne pobudnice, o svoji mentorski vlogi v tem okviru pa bo govoril igralec Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice Janez Starina. V soboto bo v Gabrjah spet koncert na borjaču V Gabrjah se vneto pripravljajo na sobotni koncert na borjaCu, ki ga prirejajo ob 10-letnici delovanja moškega pevskega zbora Skala. Na borjaCu, v nekdanji Tinkotovi hiši, kjer je sedež kulturnega društva, bodo ob 21. uri pripravili bogat pevski koncert. Nastopil bo moški pevski zbor Skala, pod vodstvom Rozine Konjedic, kot gost pa ženska pevska skupina Stu ledi, ki jo vodi Tatjana Blokar.t. Dokumentarni film o L Bratužu Televizija Slovenija bo v nedeljo, 30. t.m. ob 21.30 na prvem programu, predvajala 40-minutni dokumentarni film "Maša za Lojzeta Bratuža”. Film so pripravili Dorica Makuc (scenaristka), Marjan FrankoviC (režiser), Bojan Kastelic (snemalec), Andreja Praprotnik (montažerka), Boris Lunaček (tonski snemalec) in Anton Natek (glasbena oprema). Pripravo filma je denarno podprl Svet slovenskih organizacij. Mednarodno srečanje policije Na povabilo in v organizaciji goriške sekcije IPA (mednarodnega združenja policije) se danes v Gorici začenja srečanje pripadnikov policijskih zborov iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Češke, Švice, Francije, Belgije, Holandske, Monakove-ga, Litve, San Marina, Grčije, Hrvaške, ZDA, Anglije, Rusije in Slovenije. Danes, ob 18. uri bodo delegacije policijskih zborov položile venec pred obeležje v vojašnici Massarelli pri RdeCi hiši. Nocoj film o Krištofu Kolumbu V okviru ciklusa filmskih večerov v kinodvorani Vittoria si bomo drevi, ob 20.45, lahko ogledali film angleškega režiserja Ridleya Scotta ”1492 -Krištof Kolumb”. Film prikazuje Kolumbovo potovanje v Ameriko in začetek španske kolonizacije. Postopek kolonizacije in genocid domorodcev sta prikazani precej kritično, medtem ko skuša film Kolumba prikazati v kar se da dobri luCi. "CZypllLNA KRONIKA pokrajina mora prevzeti vlogo Pn povezovanju z Novo Gonco ^nkaFlorenin, neodvisna kandidatka na listi Pokrajinski svet, meni, da bi morala Pokrajh P Hodnje pokazati večio skrb za razreševf fir-n meJ1' 1 aKa USIIlentev iznaja že iz s lotnOSt* P103*013, Sodelovanje z Novo Gorico ii ^ oju, pn Čemer bi bilo koristno izdelati širši i r bi zajel celotno območje ob meji. Pra stn sodelovanja pa lahko slovenska narc Casa s. Pn°st prevzame tisto vlogo, za katero > "j luui pred Kratkim izvoljeni novogoriški: • Pomaž Marušič, ki mu ob tej priložnosti i zeli kar največ uspeha pri upravljanju nove . j'ioreninova je prepričana, da bo gospoi wc, Kot dober poznavalec zamejske stvarno! Prisnpval ’a^,„ blci in vohlkami v Zagraju. Zborovanje ■ srečanje DSL 00 drevi vSovodnjah ^ občinski sejni dvorani v Sovodnjah bc --ie - pogovor s kandidati za Pokrajino h “ “ucptvovanja pripadnikov slovenske nar e skupnosti na Goriškem in v Deželi. Kakoi ändidira DSL za mesto predsednika po -jv* uvv_»JO lil LULU V Ö1131 OIKUpilUOLl. Z-id esto v pokrajinskem svetu se poteguje tudi dose-vfdja pokrajinska odbornica Aleksandra Devetak. J Pogovoru- srečanju, ki bo nocoj ob 20.30 v obcin-sejni dvorani v Sovodnjah, bo poleg omenjenih b sodeloval tudi senator Darko Bratina. Gibanje Ciltadini per l’lsontino vQbi k premišljenemu glasovanju 2eob predstavitvi kandidatov in programa se je hsta ittadini per l’lsontino” predstavila kot alternativa ^dicionalnim strankam in tudi Severni ligi. Na to jogo v posebenm komunikeju ponovno opozarja "^odidat za mesto predsednika pokrajine in odbor garantov. Predvsem pa želi volilce, ki so se znašli v Oj rij izbire me(i tradicionalnim i strankami in no-p11 gibanji, na nevarnost, da si bodo s protestnim § asom Severni ligi pravzaprav naredili medvedjo singo Komunike ugotavlja tudi, da je obdobje vo-tae kampanje kot špetakla mimo. akor znano so se v listi Cittadini per l’lsontino družil; predstavniki Gibanja La Rete in nekateri j republikanske stranke. Do sestave liste je priš~ ° pravzaprav v zadnjem trenutku in po raznih ponosih iskanja zavezništev. RAZSTAVA / ODPRTJE DANES Proizvodnja svile in trgovanje z modo 1725-1915 VOJNA/JUTRI V LENASSIJU Bosna - kako bi pomagali ? Govorila bosta senator Bratina in don Ruggero di Piazza Včasih pozabljamo, da je bila Goriška pomembno središče tekstilne industrije, zlasti svilarstva. Goriška je bila, zlasti v Času Marije Terezije, ena od pomembnejših dežel, kjer so gojili sviloprejko, država pa je to dejavnost znatno podpirala. V pokrajinskem muzeju na gradu je tej dejavnosti namenjeno precej prostora. Vseh eksponatov seveda ni mogoče imeti stalno na ogled. Zato pa pridejo v poštev ob posebnih razstavah. Posebno razstavo o svili in modi v obdobju 1725 -1915, torej v obdobju, ki označuje tudi hitro industrializacijo Goriške, bodo odprli danes, ob 18. uri, v pokrajinskem muzeju na gradu, za obiskovalce pa bo odprta do Bicincittä je geslo športne, rekreacijske pobude, z globokim humanitarnim pomenom, ki se bo v nedeljo odvijala po ulicah Gorice in Nove Gorice. V priredbi združenja UISP in AISM bo namreč kolesarska vožnja med Gorico in Novo Gorico. Start bo ob 10. uri izpred gozdnega parka v Pevmi. Udeleženci se bodo popeljali ob bregu SoCe do Solkana in se potem vrnili v Gorico skozi mejni prehod na Rafutu. Akcija je humanitarnega značaja in jo bodo, sočasno, izpeljali tudi v dru- konca leta. Razstavljeni bodo stari stroji, nekateri med njimi so unikati, vzorci tekstila, razni izdelki iz blaga, mašniška oblačila, obleke itd. Prvič bodo na ogled stara oblačila, ki jih je lani kupil v Trstu, pri starinarnici Verchi, pokrajinski muzej, s prispevkom Trgovinske zbornice. V prostorih muzeja so zelo okusno uredili tudi nekakšen "sprehod” mimo izložb. Na naslovnici upognjenke, ki vabi na razstavo pa je prikazan Trgovski dom. Na razpolago obiskovalcem razstave ”11 Filo lucente” bo tudi katalog, posvečen razstavi, ki pa obenem prinaša dovolj informacij o bogatih zbirkah pokrajinskega muzeja. gih 73 mestih Italije. V Gorici zbrani denar (od vpisnin in prostovoljnih prispevkov) bodo namenili ureditvi deželnega centra združenja AISM ( Associazione italiana sclerosi multipla). Združenje skuša po najboljših močeh pomagati bolnikom, ki jih je samo v Italiji nad 50 tisoC. Kako lahko damo naš prispevek k tej Človekoljubni akciji? Preprosto, že s tem da na sedežu združenja UISP oziroma AISM vplačamo 5 tisoC lir za prijavnico na nedeljski vožnji. Na sedežu združenj spreje- Krvavim in za človeško dostojanstvo sramotnim dogodkom v Bosni vsak dan sledimo preko televizijskih zaslonov. Kaj lahko naredimo, da se brezumje neha? O tem bo tekla beseda na jutrišnjem srečanju, ki ga prireja združenje Go-riziagiovane v zavodu Lenassi, ob 20.30. Govorila bosta senator Darko Bratina in ravnatelj nadškofijske humanitarne ustanove Caritas ter predsednik gibanja Pravičnost in mir don Ruggero di Piazza. Pred tem bo na vrsti branje poezij in glasbeni uvod. Angažiranje civilne družbe v poskusu iskanja izhoda iz tragedije, v kateri je doslej izginilo na stotisoCe življenj, milijone begun- majo seveda tudi prostovoljne prispevke. Prijaviti se je m ogoCe tudi v nedeljo, neposredno na startu. Zaželena je množična udeležba, ne samo zaradi nabirke denarja. Med mesti, ki sodelujejo pri tej humanitarni pobudi bo namreč neke vrste tekmovanje, kdo bo zbral največ prispevkov. Zaradi tega je množična udeležba eden od elementov za uvrstitev proti vrhu lestvice. Pa še informacija: sedež pokrajinskega odbora UISP (Unione italiana šport per tutti) je na Verdijevem Korzu 109. cev pa pognalo v svet, na desettisoCe otrok zaznamovala za celo življenje, postaja moralna dolžnost, posebej potem, ko je mednarodna diplomacija dokazala svojo nemoC pri razreševanju konflikta in ko pred človeškimi življenji imajo prednost drugi interesi. Kakor znano, je senator Bratina elan parlamentarne komisije za zunanje zadeve in bo prav v tem svojstvu udeležencem posredoval stališča Italije do konflikta na Balkanu. Duhovnik Ruggero Di Piazza vodi škofijsko Caritas in je doslej z blagom, zdravili, opremo in denarjem pomagal lajšati gorje beguncem, ki so v vojni izgubili vse. TR2IC Nesreča Dekle pod kamion Hude telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobila 16-letna Monica Tognan iz Ronk . V dekle, ki se je peljalo na motornem kolesu, je zadel težak tovornjak, ki ga je upravljal 35-letni Paolo Marinig iz kraja Bagnaria Arsa. Po trčenju je dekle padlo pod kolesa. Zadobila je izredno hude poškodbe leve in je trenutno na zdravljenju v bolnišnici v Pordenonu. Nesreča se je zgodila v torek popoldne v ulici Bagni v Tržiču, v bližini vhoda v tovarno SBE. ZMIKAVTI Že spet izginila ženska torbica V Gorici so včeraj neznanci spet ukradli torbico iz parkiranega avtomobila. Tokrat je neljubo presenečenje doletelo 50-letno Alido Grion iz Moše, ki je pustila odprt avtomobil na Korzu Italija in v njem torbico s sicer samo trideset tisoč lirami v denarnici, a zato z vsemi dokumenti, ki so seveda izginili s torbico in zmikavtom vred. Na kvesturi zato ponovno opozarjajo, naj nihče ne pušCa torbic in dokumentov ter vrednih stvari v avtomobilih, posebno pa še ne v nezaklenjenih. □ OBVESTILA SPD GORICA priredi 6. junija avtobusni izlet v bolnico Franja in na Ravne z ogledom Ravenske jame. Prijave samo na sedežu društva, danes, v Četrtek med 17. in 19. uro. Ob prijavi je treba obvezno vplačati znesek za prevoz in vstopnino. 30. maja priredi društvo planinski izlet na Mali Karman (Campon). Prevoz z lastnimi sredstvi. Pojasnila pri Zorkotu Golarju. AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letni-ci ustanovitve: Nazaj v taborniški raj. Prijave do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Feigel ter pri elanih. DSU obvešča elane, da dobijo vse informacije za 12-dnevno bivanje v zdravilišču Dobrna od 15. do 27. junija letos ob sredah na sedežu med 10. in 11. uro. Vpisovanje se nepreklicno zaključi v sredo, 2. junija. Slovenska skupnost Gorica organizira sreCanje s kandidati v Jamljah. SreCanje bo ob 20.30 na osnovni šoli. KINO GORICA VITTORIA 20.45»1492 - Krištof Kolumb«. CORSO 18.15-20.15-22.15 »La scorta«. Ob "prazniku filma” vstopnice samo po 6.000 lir. VERDI20.00-22.00»Una giomata d’or-dinaria follia«. Prep. mladini pod 14. letom. TR2IC EXCELSIOR 17.30-22.00»Penetrazione multipla«. Prepovedan mladini pod 18. letom. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 LEKARNA V DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU - Vrtna ul. 2 - via Giardino 2 - tel. 78300. POGREBI Ob 10. uri, Ginevra Pa-ravel iz splošne bolnišnice, ob 10.20, Guido Pa-squal iz splošne bolnišnice , ob 12.30 Lidija Remec, iz Nove Gorice, v cerkev v Stražicah. Člani mešanega pevskega zbora Oton Zupančič iz Standreža iskreno sočustvujejo s svojci ob boleči izgubi svojega nekdanjega pevca Miroslava Zottija. Predstavitev knjige Sneg na zlati veji bo jutri, v petek, 28. maja, ob 18. uri v galeriji Katoliške knjigarne. Delo bo predstavil dr. Dušan Jelinčič, prisoten bo avtor Igor Škamperle. KATOLIŠKA KNJIGARNA IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE OBVESTILO J? Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do 12. ure, ob sobotah zaprto. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP. SOLDARNOST / POBUDA UISP IN AISM Kolesarenje za solidarnost Start bo v nedeljo, ob 10. uri izpred gozdnega parka v Pevmi. NOVICE Izredni ukrepi v Gvatemali CIUDAD DE GUATEMALA - Zaradi uličnih nemirov, korupcije in naraščajoče moCi prekupčevalcev z mamili in mafije je gvatemalski predsednik Jorge Serrano razpustil kongres, razveljavil ustavo ter razglasil predsedniško poldiktaturo. V nastopu na mehiški televiziji je Serrano izjavil, da ga podpirata tako ljudstvo kot vojaški krogi, saj bo Gvatemala le tako dočakala pravo demokracijo in mir. (Reuter) Ruske republike podpirajo Jelcina MOSKVA - Voditelji republik Ruske federacije so po sestanku s predsednikom Borisom Jelcinom v Moskvi, na katerem so se dogovarjali o novi ustavni ureditvi države, sporočili, da podpirajo predsednikov predlog ustavnih sprememb in da se bodo petega junija udeležili tako imenovane ustavne konference. (STA) Pakistan ima spet skupščino in vlado ISLAMABAD - Pakistansko vrhovno sodišče je z desetimi glasovi za in enim proti brezpogojno ponovno vzpostavilo narodno skupščino in vlado premiera Sharifa. Ta odločitev je razveljavila ukaz predsednika države Ishaqa Khana, ki je 18. aprila zaradi »nepotizma, korupcije in nesposobnosti« Nawazza Sharifa odstavil, skupščino pa razpustil. (Agencije) Množično romanje v Meko DUBAI - Skoraj dva milijona muslimanov z vsega sveta se je ob strogih varnostnih ukrepih zbralo v Savdski Arabiji na vsakoletnem romanju v Meko. Princ Abdelaziz, savdski notranji minister, je ob tem izjavil, da njegova država izreka dobrodošlico romarjem iz katerekoli države, ne glede na dvostranske politične odnose. V Meko je pripotovalo tudi kakšnih 500 bosanskih muslimanov, njihove stroške pa je poravnal savdski kralj Fahd. (Agencije) Nove napetosti v JAR JOHANNESBURG - Potem ko je južnoafriška policija v torek aretirala veCji del vodstva radikalnega Panafriškega kongresa (PAG) in njegove gverilske organizacije Osvobodilna vojska ljudstva Azanije (APLA), so se večstrankarska pogajanja o demokratizaciji države znašla na robu prepada. APLA in še nekatere Črnske skupine so celo napovedale nove krvave nemire. Generalni sekretar PAG Beeny Alexander, ki je za las ušel aretaciji, in predsednik kongresa Makwethu sta že napovedala, da se njuna organizacija ne bo udeleževala pogovorov, dokler so njeni elani v priporu. Afriški narodni kongres je obtožil vlado, da poskuša z izzivanjem nemirov zavreti napredek pogajanj, ki naj bi končala vladavino bele manjšine ter vzpostavila pravičnejšo družbeno ureditev v JAR. (Reuter) NEMČIJA / DESET TISOČ DEMONSTRANTOV ZAPRLO VSTOPE V PARLAMENT Mladi Nemci za pravico do azila Parlament v Bonnu je razpravljal o zaostritvi pravice do zatočišča, ki vsako leto v Nemčijo pripelje stotisoče tujcev, tudi takšnih, ki si želijo le boljšega življenja in jih nihče ne preganja BONN - Več kot deset tisoč mladih demonstrantov je v sredo z ramo ob rami zasedlo nemški parlament, da bi protestirali proti načrtovanemu glasovanju o poostritvi najbolj liberalnega zakona o azilu v Evropi. Demostranti s Črnimi kapucami na glavah so se prerivali s kolesarji in pešci, ki so hoteli prebiti blokado v navadno mirnem vladnem predelu nemške prestolnice. A tudi vladni uslužbenci in novinarji, ki jih je policija spustila skozi svoje žicnate ovire, niso mogli do svojih delovnih mest. Niti štiri tisoC policistov ni moglo narediti ničesar. »HoCete, da se prebijemo s streli?« je protestnike jezno vprašal neki policijski oficir in dobil odgovor: »Zdaj vidite, kako se počutijo ljudje, ki jim ob mejah ne dovolite vstopa v državo!« Demonstranti so v bližini parlamenta zgradili tudi kuliso mejnega prehoda z napisom »Prehod Raj, kontrola potnih listov« in vpili, da najveCji fašisti sedijo v bonskih vladnih palačah. Z zakonom o omejitvi pravice do azila soglaša tudi večina socialdemokratske opozicije, zato bo skoraj zanesljivo dobil zeleno luC v nemškem parlamentu. Z njim bo Nemčija zaprla vrata stotiso-Cem, ki skušajo emigrirati vanjo. Tudi številni liberalno usmerjeni nemški Tom Heneghan / Reuter politiki soglašajo, da lahko samo zaostritev zakona omogoči azil tistim, ki ga resnično potrebujejo. Vlada kanclerja Kohla trdi, da je 440 tisoč priseljencev na leto preveč tudi za Nemčijo, še posebej zato, ker so to samo »uradni« priseljenci. Se enkrat toliko jih pride naskrivaj, poleg vec kot dvesto tisoC vzhodnih Nemcev, ki se množično preseljujejo v zahodne dežele. Nasprotniki novega zakona pa kljub temu trdijo, da mora Nemčija zaradi svoje nacistične preteklosti ponuditi zatočišče vsakomur, ki ga potrebuje. Nekateri poslanci, ki so se hoteli udeležiti razprave o omejitvi pravice do pribežališča, so morali v parlamentu pristati s helikopterjem, drugi so prišli s trajektom za turiste, ki pristaja na desnem bregu Rena tik ob parlamentarni palači. Eden od voditeljev Socialdemokratske stranke Gerd Weisskirchen se je jezno pritožil, da ga demonstranti niso spustili skozi blokado, Čeprav nasprotuje novemu zakonu in je hotel glasovati proti njemu. »Tudi sam se sodeloval v številnih protestih proti jedrskemu orožju, kjer smo onemogočali delo vojski, ne pa izvoljenim predstavnikom ljud- stva!« se je prerekal z demonstranti. Krščanski demokrat Peter Bleser pa je v parlament prispel polit z barvo iz napolnjenega balona, ki ga je vanj vrgel neki demonstrant. Novinarjem je povedal, da so ga demonstranti tudi obrcali, ko se je skušal prebiti skozi njihove vrste. Ingrid Koeppe iz vzhodnonemškega gibanja za Človekove pravice Zveza 90 je kljub nasilnemu obnašanju demonstrantov zahtevala, naj se policija takoj umakne, toda parlament je njeno zahtevo zavrnil. Na območju med poheisti in demonstranti je bila odprta samo protestantska cerkev, ki je po zakonu nihCe ne sme zapreti, v njej pa so demonstranti molili za ohranitev pravice do azila. »Bog bo dal priseljencem zatočišče,« je ob tem izjavil pastor Andreas Stolze. Voditelj gibanja za ohranitev azila Herbert Leuninger pa je povedal, da demonstracije odražajo globoko zaskrbljenost levičarsko usmerjenih Nemcev, da se država spet nagiba proti rasizmu in desničarskim skrajnostim. Parlament je kljub protestom zaCel z rednim zasedanjem in voditelj vladajoče KršCanskodemo-kratske stranke Wolfgang Schaeuble je pred polno parlamentarno dvorano prebral vladni predlog o omejitvi priseljevanja. Zasedanje Bundestaga o zakonu o azilu so v sredo spremljale množične demonstracije (Telefoto: AP) KITAJSKA / DEMOKRACIJA Zapornik št. ena na prostosti Kitajske oblasti so se uklonile pritisku ameriške administracije ____BLIŽNJI VZHOD / PALESTINCI NISO SAMO INTIFADA_ Računalniki iz Gaze Kljub nizki življenjski ravni je veliko Palestincev visoko izobraženih -Največ računalnikov izvozijo v Izrael in sosednje arabske države Jack Reden / Reuter Ho Wenli (Telefoto: AP) PEKING - Po dvanajstih letih, tri leta pred iztekom kazni, so kitajske oblasti izpustile 49-letnega Hu Wenlija, eno ključnih osebnosti gibanja za demokracijo v letih 1978 do 1981 in enega najvidnejših kitajskih političnih zapornikov. Po trditvah uradne tiskovne agencije Hsinhua je Huja obtožilo pekinško visoko ljudsko sodišCe zaradi »ilegalnega organiziranja klike, ki je hotela vreCi veljavno oblast«. Huja so predčasno spustili na prostost »zaradi primernega vedenja med služenjem kazni«. Zahodni diplomatski krogi v Pekingu in politični opazovalci trdijo, da so se kitajske oblasti za to potezo odločile zaradi izjav in pritiska nove ameriške administracije in predsednika Clintona, da ne bo vec toleriral kršenja Človekovih pravic. Odločitev o izpustitvi Hu Wenlija so oblasti v Pekingu objavile le nekaj ur, preden bi se moral ameriški predsednik odločiti, ali bo Kitajski podaljšal status države z najveCjimi trgovinskimi ugodnostmi ali pa ji bo zaradi kršenja Človekovih pravic tako ugodnost odrekel. Clintonovi svetovalci so predsedniku priporočili, naj Kitajski obnovi status države z najveCjimi ugodnostmi v trgovanju z ZDA, Ce bo izpolnila ameriške zahteve o izpustitvi političnih zapornikov. Hu je v času tako imenovane pekinške pomladi s sodelavci objavil ilegalno brošuro, v kateri se je zavzemal za politične reforme. Po prihodu na prostost, kjer se je ganjen prvič po dvanajstih letih objel z družino, je novinarjem dejal, da se ne poCuti krivega, saj je tisto, kar je počel, delal za svojo domovino in ljudi. Na vprašanje, kaj misli početi zdaj, ko je spet na prostosti, je dejal, da se mora najprej dostojno pokloniti spominu svojih staršev, potem pa upa, da ga bodo novinarji pustili pri miru, da bo lahko ponovno užil nekaj dni z ženo Kang Tong in dvajsetletno hčerko Hu Jing, ki jo je nazadnje videl, ko je bila osemletna deklica. (Reuter) RAMALLAH - Naraščajoča palestinska računalniška industrija na zasedenem zahodnem bregu se spopada s surovo politično stvarnostjo, ko si prizadeva, da bi tudi arabski programski opremi zagotovila vstop v tehnološko prihodnost. »Naš cilj je mednarodno tržišče, edinole tam lahko kaj zasluzimo,« je izjavil Marwan Totah, vodja Bi-san Systems. Palestinska računalniška industrija je šele na začetku. Deluje v krajih, ki so bili pod vojaško zasedbo vec kot Četrt stoletja in kjer so stavke in spopadi z izraelsko vojsko vsakdanji pojav. Nekateri predvidevajo, da je v Ramal-lahu že dvajset majhnih palestinskih podjetij, ki si prizadevajo razviti svojo CIUDAD DE GUATEMALA - V glavnem mestu Gvatemale so se zbrali Indijanci z obeh ameriških celin in domorodci z drugih celin na mednarodni konferenci pod pokroviteljstvom OZN, na kateri skušajo uveljaviti pravice in oživiti svoje umirajoče identitete. Kljub odločitvi ZN, ki so letošnje leto razglasih za Leto domorodcev, pravice domorodcev še vedno grobo kršijo. Rigoberta Menchu, gvatemalska Indijanka in dobitnica lanske Nobelove nagrade za nur, pravi, da bodo skušali prepričati OZN, naj vprašanju do- programsko opremo, še dve pa sta v mestu Nablus proti severu in ena v arabskem delu Jeruzalema na jugu. Totahovo podjetje je zaCelo delati leta 1988, ko se je Totah vrnil iz ZDA. Gre po vsej verjetnosti za najveCje podjetje, ki se ukvarja samo z računalniško programsko opremo. Njihov prihodek je lani znašal sto tisoč dolarjev, zaenkrat še brez dobička. Zaradi negotove politične prihodnosti na tem območju je zelo težko najti vlagatelje. Nobena krajevna banka finančno ne omogoča dejavnosti, saj je posojanje denarja preveč tvegano. Triintridesetletni Totah ne more priti do svojih strank, ki živijo v morodcev posvetijo kaj veC, kot le razglašajo njihovo leto. »Mednarodno leto domorodcev ni dovolj, potrebno bi bilo desetletje,« je dejala Menchujeva na srečanju, ki poteka v mestu Chimaltenago, 55 kilometrov od glavnega gvatemalskega mesta. Delegati bodo s sklepi konference seznanili tudi udeležence konference ZN za Človekove pravice, ki bo junija na Dunaju. »Domorodci upamo, da bodo Združeni narodi sprejeli dopolnilo k Splošni deklaraciji o Človekovih pravicah z določilom Jeruzalemu in južno od Zahodnega brega zaradi izraelske prepovedi o vstopu Palestincev v Jeruzalem, ki velja od letošnjega marca. Totah se usmerja na velike družbe s programskimi paketi za poslovno upravljanje, katerih cena se giblje od 1.265 do 13.000 dolarjev. Programi so namenjeni tako angleško kot arabsko govorečim. V bližini je tudi National Computers and Software, ki ga vodi enaintridesetletni Muayyad Abuasab skupaj s še dvema zaposlenima. Prodajajo urejevalnike besedil, za angleško, hebrejsko in arabsko govoreče, in to za manj kot 100 dolarjev. o pravicah domorodcev,« pravi Menchujeva, ki je tudi posebna veleposlanica generalnega sekretarja OZN Butrosa Galija v letu domorodcev. Lansko leto, ob 500-le-tnici Kolumbovega odkritja Amerike, so Indijanci izrabili za proteste, na katerih so opozorili, da so jim Evropejci pred 500 leti prinesli samo smrt, bolezni in uničenje kulture. Menchujeva pravi, da je smrt njenih staršev in dveh bratov, ki so jih mnorili gvatemalski vojaki, dokaz sistematične zlorabe pravic Indijancev v 20. stoletju. (Reuter) Obema podjetjema je skupno to, da delujeta na območju Zahodnega brega in Gaze, kjer živi približno dva milijona Palestincev. Tamkajšnje gospodarstvo ponujq delo predvsem gradbenikom in kmetom, zato je tržišče vsekakor premajhno za programsko opremo. Računalniška industrija na Zahodnem bregu je zato odvisna od svojega izvoza v Izrael, v arabske države in druge arabsko govoreče dežele. Kljub splošnemu nizkemu življenjskemu standardu je veliko Palestincev visoko izobraženih, nekateri pa so študirali in se ukvarjali z računalniki tudi v ZDA. Drugi so pri-šli na to območje po študi- ju na elektrotehniški fakulteti domače univerze. Vendar pa je stvarnost manj optimistična, kot lahko izhaja iz poročila vladne komisije. Vse je namreč odvisno od tega, ali bodo Izraelci in Palestinci sklenili mir, zaenkrat pa imajo dovolj drugih problemov. Programska oprema, izdelana na Zahodnem bregu, se tudi v arabskem svetu ne more nadejati dobre prodaje. Marwan Totah zato vidi vec možnosti v zahodnih podjetjih, ki sodelujejo z arabskimi. Muayyad Abuasab pa vidi vec možnosti v prodaji Izraelcem. Palestinci menijo, da imajo najboljšo računalniško programsko opremo na tem območju, pritožujejo pa se, da imajo malo prodajnih možnosti. Rigoberta Menchu GVATEMALA / PRAVICE DOMORODCEV Indijanci opozarjajo Združene narode na nenehno kršenje njihovih pravic BERLIN / TISK V KRIZI Od leta 1992 prodaja pada Na kongresu založnikov iščejo rešitve za preživetje časopisja Y acine Foresteer / AFP __ BERLIN - Časopisi po naročilu, na računalniškem zaslonu ah po faksu: vrsto kar najbolj drznih zamisli je bilo slišati na Svetovnem kongresu Časopisnih založnikov v Berlinu, ki se spopadajo z vse večjim upadanjem bralnega občinstva in oglaševalnih receptov. »Založniki si zastavljajo vprašanje, kakšna bo pribodnost njihovih Časopisov v tradicionalni obliki,« je povedal Timothy Balding, direktor Mednarodne zveze Časopisnih založnikov (FIEJ). »Sprašujejo se, kako naj pritegnejo mlajše generacije ob vse večji avdio-vizu-alni konkurenci,« je še dodal. V letu 1992 se je namreč nadaljevalo upadanje prodaje tiska, posebno v industrijskih deželah, za 2, 6 odstotka v ZDA, za 1, 17 odstotka na Japonskem, ali celo 9, 5 odstotka v Avstraliji, kot ugotalja statistika FIEJ. Zmanjšah so se tudi prihodki od Časopisnih oglasov, nekaj zaradi gospodarske recesije, predvsem pa zaradi televizije. Na Japonskem so opazili celo 9, 5-odstotni padec, prvi v zadnjih 25 letih. Eden od udeležencev kongresa, ki se ga je udeležilo vec kot 800 predstavnikov iz 46 držav, American Donald Newhouse je zbudil živo zanimanje z mislijo, da je položaj tiska mogoCe izboljšati s Časopisi po naročilu. Predlagal je posamezne izdaje, ki bi bile v celoti prilagojene omejenemu krogu bralcev. Prepričan je, da bo odslej ključ uspeha v rokah tistih Caso- JALKAN / ZGODOVINSKI DOGODEK V OZN ALI PA SAMO PESEK V OCl JAVNOSTI, KI ZAHTEVA UKREPE ZA MIR NOVICE Mednarodno sodišče Resolucija 827 prvič po drugi svetovni vojni predvideva sojenje vojnim zločincem, ne zagotovijo pa, da bodo sodili »velikim ribam« in da bodo zločinci sploh prišli pred sodnike . vNaEW YORK, BRUSELJ _ arnostni svet OZN ie svet OZN je ulln prejel resolu- tnnrt’ S katero ustanavlja mednarodnn L jw , . rodno sodiSCe, ki ) bi morda že Cez nekaj Vo; .ecev začelo soditi d°’mmTZlocincem iz nek-Snjje Jugoslavije. Sedež 21SCa1bov Haagu, gene-impri Se^etar ZN Gali bo sodn'VVa^ tožiJca. enajst dlJ^°V Pa morajo pre-gatt države Članice svetovne organizacije. Smrtne kazni ne bodo izrekali, obsojeni pa naj bi prestajali zaporne kazni zunaj območja republik nekdanje SFRJ. Med kandidati za tožilca omenjajo egiptovskega pravnika, univerzitetnega profesorja Cherifa Bassi-ounija, ki je lani že sodeloval v strokovni komisiji, ki je proučevala zaščito Človekovih pravic na Balkanu. Novica iz New Yorka je v sredo dopoldne zbudila veliko pozornosti in prve površne komentarje, da »se vendarle nekaj premika«, že popoldne pa resnejša razmišljanja, da se v resnici še enkrat ni nie zgodilo, saj nihče ne zagotavlja, da bodo mednarodni sodniki lahko pripeljali v Haag zločince, ki jih bo zahteval Kraj iški Srbi niso prišli na pogajanja v Zagreb pmjsnji teden zaceli v opuskem. Kninske obla-80 25. maja potrdile °) Prihod, v torek pozno AeCer na poti v Zagreb popolnoma drugačno ozadje. Uporniški Srbi so namreč že prejšnji teden zavrnili podpis sporazuma o brezpogojni prekinitvi ognja, ki ga je pripravil Unprofor; to je bil tudi edini hrvaški pogoj za razpravo o normalizaciji odnosov. Vodja hrvaške delegacije Slavko Degoricija zatrjuje, da so srbske obtožbe lažne in da gre za izmišljene in neznane žrtve. Sodu pa je vsekakor izbila dno zahteva, naj Hrvaška umakne svojo vojsko na razmejitveno Črto iz 3. januarja lani. Taksno staliSCe je Degoricija označil kot nov ultimat, ki ga Hrvaška ne more sprejeti, o vsem pa so poslali tudi protestno pismo Vita-liju Curkinu in posredniku pri pogajanjih Cedricu Thomberryju iz Unproforja. Ob vsem tem pa se Hrvaška ne odreka pogajanjem, saj bo, po zatrdilu De-goricije, sprejela sleherno pobudo lokalnih Srbov v zvezi z nadaljevanjem pogajanj, vendar znova le ob brezpogojni prekinitvi ognja, po kateri bi Mo mogoče nadaljevati s pogovori o sprostitvi prometnic, vzpostavitvi telegrafskih in elektroenergetskih povezav, vrnitvi pregnancev in neoviranem pretok ljudi. Odsotnost srbske delegacije v Zagrebu je tesno povezana z izidi washingtonskega sestanka, ki je tudi Srbom na Hrvaškem omogočil, da se obnašajo tako, kot da je svet priznal njihovo zasedbo hrvaških ozemelj. Gojko Marinkovič tožilec, in da bodo med sojenimi tudi tisti, ki so krivi tudi za zločine svojih podrejenih. Med prihodnjimi obtoženimi so v ZN že nekaj Časa omenjali srbskega predsednika Miloševiča, Cetniskega vojvoda Šešlja in poglavarja bosanskih Srbov Ka-radžiCa. KaradžiC je že nekaj ur po ustanovitvi mednarodnega sodišča izjavil, da bosanskim Srbom, ki imajo svojo »suvereno državo«, ne pade na pamet, da bi se podrejali mednarodnemu, torej tujemu sodišču. Po svetu je tudi Čedalje veC komentarjev -obtožb, da se vsa mednarodna skupnost poigrava z življenji zlasti bosanskih Muslimanov, ker se ni sposobna oziroma se noCe dogovoriti o oprijemljivih ukrepih proti zločincem, ki kljub resolucijam OZN mirne vesti naprej pobijajo. Take obtožbe so bile v sredo namenjene predvsem obrambnim mini-' strom zveze Nato, ki so sporočili, da se niso mogli sporazumeti o morebitni podpori »programu skupne akcije«, ki so ga v soboto sestavili Rusi, Američani, Britanci, Francozi in Spanci. Nadaljevanje vojne v Bosni jim je bil vendarle primeren argument za sklep, da ne bodo zmanjševali svojih oboroženih sil, Ceš da jih Čakajo pomembne mirovne naloge. (R. S.) Strahotam vojne v Bosni in Hercegovini ni videti konca (Telefoto: AP) Francoskih vojakov ne bo v Makedonijo in na Kosovo PARIZ - Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Richard Duque je v sredo izjavil, da Francija ne želi poslati svojih enot v Makedonijo in na Kosovo. Pri tem je poudaril, da v mirovnih operacijah na območju nekdanje Jugoslavije že zdaj sodeluje veC kot 5.000 francoskih vojakov. Iz Pariza so zaveznikom sporočili, da sicer podpirajo navzočnost mednarodnih enot povsod tam, kamor bi se lahko razširil balkanski konflikt, vendar pa Francija ne more zagotoviti dodatnih potreb po mirovnih silah. (STA/AFP) Kdo prodaja orožje Hrvaški? LA PAZ, STRUMICA - Bolivijske oblasti so po ukazu predsednika Zamora začele preiskavo v zvezi s sumom, da so trgovci z orožjem pri pošiljanju vojaške opreme Hrvaški uporabljali bolivijske dokumente ter se tako izognili embargu Združenih narodov. Makedonski tikovni urad, ki se sklicuje na bolgarske vire, pa omenja možnost, da je v nedovoljeno trgovanje vpletena tudi Bolgarija. V pošiljki, ki je bila namenjena Boliviji, prispela pa je na Hrvaško, je hilo osem tankov in razstrelivo bolgarskega in Češkoslovaškega izvora. (Reuter, STA) BEOGRAD - V samozvani ZRJ je od srede v obtoku bankovec z nominalno vrednostjo pet milijonov dinarjev, kar je veC, kot znaša povprečna plaCa. To je že peti novi bankovec v zadnjih Šestih mesecih, zanj pa je trenutno mogoče dobiti pet litrov bencina, deset vrčkov piva ali 15 nemških mark. O strahotni inflaciji priča tudi dejstvo, da so se cigarete samo maja podražile za skoraj 300 odstotkov. Sindikat Srbije te dni grozi z nezaupnico vladi, Ce ta ne bo omogočila 650-odsto-tnega zvišanja plaC in enomesečne zamrznitve cen živil. Napovedujejo tudi splošno stavko. V boju za preživetje iščejo podjetja najrazličnejše zasilne rešitve. Tako se je bil Kmetijski kombinat Beograd zaradi pomanjkanja goriva prisiljen vrniti k motikam. VeC kot 3.000 sezonskih delavcev bo za eno nemško marko na dan obdelovalo polja. (STA, Foto: Mariin) OPOZORILA STROKOVNJAKOV ZDRUŽENIH NARODOV ZRJ / ZDRAHE V JUGOSLOVANSKI VOJSKI Dojenčke lahko ohrani pri življenju samo dojenje Otrokom najbolj primanjkuje železa in vitaminov Zagreb UOij zc Ravniki Z cda so ■ - v z “FS .ni- ampal ^°d P0 strokovnj PriWHQ. Pi(v Pfibližn arugod j mes Tanin Jean-Michel Stoulling / AFP otrokovo sprejemljivost za drugačno hrano. Poleg tega obstaja zelo veliko tveganje okužb z neprekuhano vodo in nesterilizirani-mi pijačami, menijo zdravniki. »Namesto da zagotavljajo kravje mleko za otroke, kar zanje ni dobro, bi ga morali dajati materam,« je izjavil dr. Michel Duprat iz Unicefa, ki je hkrati tudi opozoril, da so majhne količine hrane, posebej pripravljene za dojenčke, zelo drage, v Času ko hkrati obstaja grožnja, da bo mednarodna pomoč usahnila. Zdravnikov in mednarodnih izvedencev za prehrano pa ne zanima samo količina hrane, od katere je trenutno odvisnih kar 3, 8 milijona civilnih prebivalcev v nekdanji Jugoslaviji, ampak tudi prehrambena vrednost teh izdelkov: npr. polnozrnatega kruha namesto tistega iz bele moke. »Donatorje prosimo, naj svoje mleko v prahu obogatijo z vitaminoma A in D. Priporočamo jim tudi, naj nam pošiljajo neposneto mleko, ki ima veC kalorij,« je poudaril svetovalec pri Visokem komisariatu za begunce ZN (UNHCR). V mestih, ki so zaradi pomanjkanja hrane bolj prizadeta kot podeželje, ugotavljajo, da prihaja do prave renesanse »mehanizmov za preživetje«. Ljudje si sami pečejo kruh in obdelujejo majhne vrtove. Vendar pa ima vse to svoje meje, meni dr. Robertson: stari starsi v mestih niso veC tam zato, da bi se učili, kako je treba ravnati z vrtom, vztrajno se oklepajo svojih navad, pridobljenih v obdobju industrijske družbe, kljub vojni. »Neka ženska iz BihaCa mi je re-kla:‘Le kako naj operem perilo, Ce nimam veC pralnega stroja’,« pripoveduje ta škotski zdravnik. V Sarajevu, tem mestu mučeniku, in muslimanskih enklavah ugotavljajo povečanje primerov anemičnosti in rahitisa zaradi pomanjkanja železa in vitamina D, ki ga tvori sonce, vendar pa ga otroci, zaprti po zakloniščih, močno pogrešajo. ZN bodo odslej prebivalcem Sarajeva razdeljevati tudi tablete vitamina C, da bi tako prepredli skorbut. MAKEDONIJA / »DA« ZA PRIHOD AMERIŠKIH VOJAKOV Najmlajša samostojna država na tleh nekdanje Jugoslavije bo zaprosila za članstvo v zvezi Nato bo - Makedonija j .^Pozneje v treh te-stv ZaProsda za clan-0 v severnoatlantski Tj521' Prav tako bo zahte-a odpravo embarga na Pz orožja, ki ji prepre-tn'v( nonilalen razvoj las-jLh oboroženih sil. To je f)avd makedonski p Mobni minister Vlado ZaH°VSM ki mu mediji v Velo eni Casu posvečajo sn j Pozornosti. Tako Q Oostranjeni vsi dvomi d 95. ozonskem staliSCu 0 Glintonovega predloga namestitvi ameriških n A najjužnejši repub'iki 16 nanje Jugoslavije. Po- 01 ko so še pred nekaj dnevi predstavniki makedonskih oblasti tako možnost označevali kot »Cisto špekulacijo«, je ameriški predlog Popovski zdaj označil za »dobrodošel«. Podobnega mnenja pa je bil tudi predsednik vlade Andov. Omenjena pobuda je postala aktualna po sestanku petih zunanjih ministrov v Washingto-nu, na katerem so proučevali naCrt akcij za umiritev razmer v Bosni in ukrepe, ki bi prepredli nadaljnje širjenje spopadov. Deseta in enajsta točka omenjenega načrta govorita o možnosti poši- ljanja vojakov v Makedonijo in povečani navzočnosti mednarodnih opazovalcev na Kosovu. Temu se seveda upira Beograd, ki trdi, da Srbi Makedonije ne ogrožajo, Kosovo pa je njihova notranja zadeva, v katero se svet nima pravice vmešavati. Po mnenju makedonskega obrambnega ministra je obnovljeno zanimanje Zahoda za Makedonijo spodbudila potreba po učinkovitejši zaščiti najjužnejšega krila te vojaške organizacije, ki je z vojno v BiH in na Hrvaškem, ter grožnjami njene razširitve Cez meje nekda- nje Jugoslavije postalo precej ranljivo. Idejo o prihodu ameriških vojakov in vstopu Makedonije v Nato je podprla tudi najmočnejša opozicijska stranka VMRO-DPMNE, ki je še pred kratkim obtoževala predsednika Gligorova, da je na pogovorih v Wa-shingtonu brez vednosti parlamenta pozval ameriške vojake v državo. Na izvršnem odboru stranke so ocenili, da bi makedonsko Članstvo v Natu pomagalo tudi prebiti mednarodno izolacijo, v kateri se je država znašla po osamosvojitvi. (M. K.) » Zaslužni« general Panič Sin Zivote Paniča trdi, da so ameriško bombardiranje Beograda preprečile dobre zveze njegovega očeta z generalom Powellom BEOGRAD - Medtem ko se je za Časa druge Jugoslavije (SFRJ) vojska omenjala kot nedotakljiva trdnjava, se po razpadu države začele prihajati na dan skrivnost za skrivnostjo in afera za afero. Odkar se je JLA preoblikovala v srbsko-Crnogorsko vojsko ali uradno Vojsko Jugoslavije, praktično na njenem vrhu ni bilo ekipe generalov, ki jih ne bi tako ^li drugače kompromitirali. Pred letom je veliko prahu dvignila upokojitev 38 generalov, približno ob istem Casu se je pisalo o elitnem stanovanjskem naselju GveCa-ra, ki so ga gradili za vrh razpadajoče jugovojske v Casu najveCjih vojaških spopadov, potem je prišla na vrsto afera »Opera« in kmalu po njej so zaprli šefa obveščevalne službe Aleksandra Vasiljeviča. V zadnjem Casu sta v ospredju nenadna upokojitev (nalog zanjo je prišel neposredno od Dobriče Cosiča) generalpolkovnika Ljubomirja Donazetoviča in generalmajorja Nedeljka Boško-vica ter Sešljeve trditve, da je general Života Panič kriminalec. Generalpolkovnik Do-nazetovič je bil namestnik načelnika generalštaba za informiranje, mobilizacijo in moralo. Bolj znan je kot avtor dokumenta, s katerim so v vojski uzakonili etnično Cisto vojsko. Generalmajor Boško-vič je spravil v zapor Aleksandra Vasiljeviča, da bi njegovo mesto prvega Človeka obvešče- valne službe prevzel sam. Svojega nekdanjega šefa je tako poniževal, da je moral ribati tla zaporniških hodnikov. Omenjena generala sta po političnem in nacionalnem prepričanju naj-bližja Šešlju in njegovi radikalni stranki. Ce bi potegnili Črto pod dejavnosti obeh generalov, bi lahko ugotovili, da sta pravzaprav opravljala vse tisto, kar je vodstvo njune države tudi želelo in mislilo. General BoškoviC se je redno sestajal z Brankom KostiCem, nekdanjim prvim človekom okrnjenega1 predsedstva SFRJ in z Božidarjem VuCurevičem, ki vodi Srbe v Trebinju, »proslavil« pa se je z obstreljevanjem Dubrovnika. Trojica je menda tesno sodelovala pri pošiljanju vojaške pomoCi rojakom z druge strani Drine. V BiH so pošiljali plaCane vojake in prostovoljce, ki so jih novačili med redno vojsko. Ko je Miloševič Cez noc spremenil svojo osvajalsko politiko v »mirovniško«, je bilo treba najprej počistiti z radikalno strujo med generali. To je zagovarjal tudi vedno prilagodljivi general Panič. Toda nenadoma se je na Paniča hudo razjezil (spet!) Šešelj, ki ga je imenoval za kriminalca. Na zasedanju vseh srbskih parlamentov, naslednje dni pa v Časopisu VeCernje novosti, ki so »trobilo« vladajoče stranke, so se pojavile obtožbe proti generalu Paniču. Šešelj PaniCa šele zdaj obtožuje, da je razrušil Vuko- Vojko Kopač / Beograd var. Panič je bil namreč poveljnik tako imenovane vukovarske operacije. Očita mu tudi, da je sinu Goranu kupil tri podjetja, ki so trgovala izključno z vojsko. Goran Panič je vojski prodajal tudi krompir, in to menda dražje, kot bi ga lahko dobili drugje. Šešelj se tudi sprašuje, kje je 7, 5 milijona nemških mark in 450 avtomobilov iz Vukovarja in od kod generalu Paniču mercedes in denar za podjetja njegovega sina. Očitkov je še veliko, bistveno pa je, da so bili vsi odgovori (Paničev, sinov in generalštabov) zelo neprepričljivi. Se najbolj smešna je bila izjava Gorana PaniCa: »-Moj oce je veliko naredil za to državo. Zaradi njegovih zvez z ameriškim generalom Powellom nas še niso bombardirali. Oce in Powell si dopisujeta. Obljubil mu je, da nas ne bodo bombardirali, dokler bo on obrambni minister. Očetu se je pred kratkim tudi posrečilo iz Iraka in Libije izvleci denar, ki so nam ga bili dolžni. Samo zato, ker ga ceni Gadafi!« Tako imenovani vzhodni obrambni svet, ki ga sestavljajo GosiC, Miloševič, Momir Bula-toviC in obrambni minister Pavle Bulatovič, je po teh aferah imenoval državno komisijo, ki naj bi preverila vse Sešljeve in druge obtožbe na račun PaniCa. Tako lahko pričakujemo razplet dogodkov kmalu, saj naj bi komisija dala poročilo vrhovnemu svetu že konec tega tedna. Tedaj bo tudi jasno, ali se hoče oblast rešiti generala PaniCa ali ne. Vse skupaj bi lahko izpeljali tudi precej elegantno, saj bo PaniC novembra izpolnil pogoje za odhod v pokoj. V javnosti je veliko ugibanj o tem, kdo naj bi bil Paničev naslednik. Kot kaže, ima največ možnosti prvi oficir vojaškega letalstva general Božidar Stevanovič, pripadnik tako imenovanih domoljubnih sil. Vsi skušajo predstaviti sedanjo afero v jugoslovanski vojski kot notranja trenja med liberalnejšo in skrajno nacio- nalistično linijo, ki je bolj naklonjena Šešlju kot uradni oblasti. Toda nekateri poznavalci srbskih razmer to vidijo tudi v drugačni luči. Drug za drugim s ključnih položajev v vojski izginjajo visoki oficirji, ki so odgovorni za rušenja mest na Hrvaškem in v BiH. To seveda ni posledica kaznovanja skrajnežev, ampak bolj alibi za to, da bi se zdaj, ko so tudi ZN sklenili ugotavljati oz. imenovati vojne zločince na tleh nekdanje Jugoslavije, beograjska oblast opravičila, Ceš da je najhujše tako ali tako odstranila že sa- SLOVENIJA IN HRVAŠKA / MEJE Obstrukcija o dižavni meji Mednarodni odbor ocenil, da imajo Hrvati ozemeljske zahteve Boštjan Lajovic LJUBLJANA - Mednarodni odbor državnega zbora je sprejel predlog stališč, ki jih je pripravila posebna delovna skupina, elani pa so imeli kasneje še vrsto pripomb. Usklajeno besedilo poudarja temeljno opredelitev Slovenije, da bo s sosednjimi državami vzdrževala enakopravne in prijateljske odnose. Od vlade terjajo naCrt in različne scenarije slovenske politike do Hrvaške. Slovenija naj vztraja pri določilu temeljne ustavne listine, ki priznava meje z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, kot jih je imela nekdanja SFRJ, to pa velja tudi za mejo med Slovenijo in Hrvaško. Naša država po mnenju odbora v celoti izvaja svoje obveznosti, nekatere hrvaške izjave in dejanja pa je mogoCe razumeti kot ozemeljske zahteve. Odbor je ob tem izrazil ogorčenost in zaskrbljenost in spomnil na dogovor, da se bosta obe strani vzdržali izjav in dejanj, ki bi prejudicirala in oteževala končno odločitev. Po mnenju odbora je najpomembnejše merilo za ugotavljanje občinske meje oziroma meje katastrskih občin. Ugotavljajo, da se Hrvaška ne strinja z upravičenimi predlogi Slovenije glede meje v Istri. Če bo vztrajala pri ozemeljskih zahte- vah, bo naša država na osnovi zgodovinskih dejstev postavila ustrezne zahteve, ki bodo zagotovile nedotakljivost slovenskih meja. Odbor poudarja, da je Slovenija v novejši zgodovini vedno imela juris-dikcijo nad Piranskim zalivom, ki ji pripada tudi po t. i. naCelu priposestvo-vanja. Nesporna pravica Slovenije je tudi prost dostop do mednarodnih voda. Člani odbora zahtevajo, naj na morebitne nesprejemljive enostranske poteze hrvaške strani slovenska vlada na osnovi recipročnosti in diplomatsko, politično in ekonomsko zavaruje nacionalne interese Slovenije. Glasovanje o teh stališčih v državnem zboru je prekinil proceduralni zaplet, ki je nastal po ponovni obstrukciji Samostojne poslanske skupine. Preden so njihovi poslanci zapustili sejo, sta se k besedi že prijavila Zmago Jelinčič in Žare Pregelj. Predsedujoči Lev Kreft je dejal, da ne more izvesti glasovanja o stališčih odbora, saj ima pravica poslanca do besede najmanj enako težo kot udeležba vseh poslanskih skupin na seji. Nato se je sestalo vodstvo državnega zbora, o dokončni usodi te točke dnevnega reda pa bodo danes odločili vodje poslanskih skupin. DRŽAVNI ZBOR / NADALJEVANJE SEJE Kadilcem v javnih prostorih so Šteti dnevi S posebnim zakonom bodo določili pogoje za detektivsko dejavnost LJUBLJANA - V državnem zboru so vCeraj zasedali že peti dan. Zaceli so z obravnavo predloga za izdajo zakona o zasebnem varovanju, o detektivski dejavnosti in o obveznem organiziranju službe varovanja, s katerim bi določili subjekte, oblike in pogoje za opravljanje dejavnosti varovanja ljudi in premoženja, ki ga ne zagotavlja država, ter pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti. Poslanci so menili, da bi bilo to področje, ki posega tudi v Človekove pravice in svoboščine, najbolje urediti z dvema ločenima zakonoma. Osnutek sprememb zakona o carinski službi, o katerem poslanci vCeraj še niso odločali, prinaša dodatna pooblastila carinskih služb pri nadzoru na mejnih prehodih in beneficirano delovno dobo za carinske uslužbence ter poostrene pogoje za sprejem v carinsko službo. Spremembe in dopolnitve zakona o dohodnini, ki so jih predlagali poslanci SKD, so sprožile dolgo polemiko o smotrnosti takšne spremembe s povečanjem davčne olajšave s sedanjih 8 odstotkov na 20 odstotkov za prvega otroka. Predstavnica vlade je predlogu ugovarjala, saj bi po njenih bese- dah s tem uvedli večje olajšave zavezancem z višjimi prejemki, nesprejemljivost predloga SKD pa je utemeljila tudi s tem, da bi se tekoči prihodki za proračun iz naslova dohodnine zmanjšali za okoli 10 odstotkov ali 8 milijard tolarjev. Poslanci ostalih strank so zagovarjali kompleksno rešitev družinske problematike. Minister za zdravstvo je predstavil predlog za izdajo zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, s katerim bi dosegli varnost nekadilcev na delovnem mestu, tako da bi podjetja morala uvesti posebne kadilnice, v gostinskih lokalih pa prostore za nekadilce. Poslanci so menili, da bi morali proti kršiteljem prepovedi propagiranja cigaret predvideti visoke kazni in posvetiti veC pozornosti preventivi in vzgoji v šolah. O problematiki sodnega varstva pravic iz delovnega razmerja je poročal namestnik predsednika sodišča združenega dela Ivan Žužek. Poslance je pozval, naj se zavzamejo za Čimprejšnje sprejetje zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki bi omogočil sedanjim sodiščem združenega dela preimenovanje in delo na boljši pravni osnovi. (STA) Poslanci SLS so burno razpravljali o družinski problematiki (Foto: A. Pavletič/TRIO) GOSPODARSTVO / SODELOVANJ Pogovori o Luki Koper \/ slovenski trgovini je še prostor za Madžare Vine Bester .. BRNIK - Pogovori so bili zelo koristni, je vCeraj ob vrnitvi uradne slovenske delegacije z Madžarske dejal minister za gospodarske odnose in razvoj dr. Davorin KraCun. Z gostiteljem, madžarskim ministrom za ekonomske odnose s tujino, so se pogovarjali predvsem o evropskih integracijah ter vključevanju vanje. Kot je poudaril KraCun, je Madžarska zelo zanimiv slovenski zunanjetrgovinski partner, gospodarska gibanja obeh držav so podobna. Madžarska in Slovenija sta v prehodu, v obeh se je precej povečal izvoz na zahodna tržišča, ki je bil odgovor na izgubo tradicionalnih trgov -pri sosedih SEV, pri nas pa jugoslovanskega. Zanimivo je, da od sosednjih držav Slovenija najmanj trguje prav z Madžarsko, je poudaril KraCun. Lani smo v to državo izvozili za 67 in uvozili za 137 milijonov dolarjev izdelkov. Izvozili smo največ hladilnikov, lesne celuloze, pohištva in zdravil, uvozili pa največ surovega papirja, naftnih derivatov in bakrene žice. V okviru evropskih združenj pripravljata Slovenija in Madžarska sporazuiö prosti trgovini. PislT1, . namerah je bilo P° g2, sano decembra l0 ^ pogajanja, zaenkrat brez mandata vlane> r že potekajo. Sporaz naj bi po besedah 1111-n stra Kračuna zelo kmalu. Madžars^, stran je zanimala zla . Luka Koper, je de) minister. Sosede s0 , znanih s povezavo y džarska-Koper, ki ) ena od slovenskih zvojnih prednosti, njo pa Slovenija že biva denar iz Evrops banke. t Delegacija se je ses la tudi z državno s(r\a tarko, ki skrbi za £ksP 96, in izrazila zaniai nje za sodelovanje j venije, saj bi predstav tev slovenskega gpsP darstva na takšni ra stavi pomenila izje0\ j priložnost, je pove dr. KraCun. O goSP darski odprtosti s°s^ dnje države dovolj P ve že podatek, da so ni Američani na M džarskem vložili prl žno milijardo dolar]® Uradna slovenska de gacija se je Tpogov^r tudi o dvostranske gospodarskem sode ^ vanju ter se srečala predstavniki sloV,e •„ skih podjetij, ki dela) NOVICE Sporočilo Varnostno-informativne službe LJUBLJANA - V zadnjem Času so se v javnosti pojavili Visovi dokumenti z najvišjimi stopnjami zaupnosti. Vis se je obrnil na predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika in na druge najvišje slovenske državne organe, naj v okviru pravnega reda sprejmejo potrebne ukrepe, da bi preprečili nadaljevanje takega ravnanja. Tudi v Visu so sprejeli ukrepe, s katerimi skušajo preprečiti, da bi službeni dokumenti še naprej prihajali v javnost. (P. T.) m Slovenci na avstrijskem Štajerskem niso priznani MARIBOR - Rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman je vCeraj na znanstvenem srečanju Slovenci v avstrijski deželi Štajerski govoril o slovenski manjšini na radgonskem območju. Manjšina, ki živi v neposredni bližini Maribora, nima niti najosnovnejših pravic. Križman se je zahvalil skupini Sedmi Člen, ki edina še poskuša izboljšati položaj. Nekateri avstrijski politiki danes sploh ne priznavajo obstoja Slovencev na tem področju in kot pomoto ocenjujejo dejstvo, da so Slovenci navedeni v avstrijski državni pogodbi iz leta 1959. (STA) Gorjanci - demilitarizirano območje? NOVO MESTO - Skupščina občine Novo mesto je sprejela javni poziv za razglasitev območja Gorjancev za demilitizirano območje z ustreznim naravnim varstvom. Zahtevo utemeljujejo s hidro-geo-loškimi raziskavami, ki potrjujejo, da so na tem območju podtalne zaloge neosnažene pitne vode, ki so strateški zbiralnik za oskrbo pretežnega dela Dolenjske in južne Slovenije. Zaradi določenih značilnosti Gorjancev bi bilo treba takoj izdelati ustrezne prostorske dokumente s prepovedmi in omejitvami za zaščito tega območja. Vojašnica na Trdinovem vrhu naj bi po novomeškem predlogu postala skupni dom slovenskih in hrvaških planincev. Novomeška skupščina poziva slovensko vlado in zunanje ministrstvo, da te predloge takoj posredujeta Republiki Hrvaški. (STA) Odčarana Slovenija LJUBLJANA - Odčarana Slovenija je nova knjiga Dimitrija Rupla in trideseta knjiga Založbe Mihelač. Je nekakšno nadaljevanje knjige Skrivnost države. Opisuje dogajanja v slovenski politiki od lanske jeseni do letošnje pomladi, obravnava pa tudi delo v zunanjem ministrstvu in dogajanje v slovenski zunanji politiki, predvsem proces uveljavljanja Slovenije v svetu. Avtor je na včerajšnji predstavitvi povedal, da v knjigi načenja vprašanje odnosov med Slovenijo in Hrvaško, za katere meni, da se bodo zaradi sporov glede meje še bolj zapletali. Rupel obravnava tudi odnose z Italijo in Avstrijo in razmišlja, kako bi se lahko stiki razvijali v prihodnje. Nekatera poglavja so posvečena volitvam in Ruplovim odnosom z nekaterimi slovenskimi politiki. »Knjiga skuša probleme eksplicirati in jih noCe vnaprej presojati. Je sociološka in politična ocena dogajanja v slovenski zunanji in notranji politiki,« je povedal Rupel. (T. U.) DRŽAVNI ZBOR / ORQ2JE Danes bodo uradno vprašali Kdo je botroval tranzitu in trgovini - Dokumente vrnili Visu Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Glede na to, da poslanci Združene liste doslej še niso dobili ustreznega odgovora na vprašanje o orožju, so se odločili, da danes to vprašanje uradno vložijo pri državnem zboru. Pred Časom so te zadeve ku-vertirali, zdaj pa želijo jasen odgovor, med drugim tudi o tem, s kakšno dokumentacijo o orožju razpolaga Vis, za kakšen tranzit orožja skozi Slovenijo je šlo, kdo ga je dovoljeval in kakšni zasebni interesi so se skrivali za njim. Zanima jih tudi, kdo je botroval trgovini z orožjem, kdo je zadeve izvrševal oziroma kdo je imel pregled nad celotno zadevo in kam se je stekal denar. Sicer se je v prostorih parlamenta vCeraj prišlo tudi do uradne primopredaje originalnega, 1500 strani obsegajočega gradiva o aferi Hit pravemu »lastniku«, se pravi var-nostno-informativni službi. Tako je komisija za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in obveščevalnih služb uresničila sklep s ponedeljkove seje, saj ji za njeno nadaljnje delo zadostujejo fotokopije teh dokumentov. Izvedeli smo tudi, da so v minulih dneh parlament obiskali namestniki ljubljanskega tožilca in se prav tako seznanili z vsebino teh zaupnih dokumentov. POGODBA ZA GOSPODARSTVO Pogajanja še niso končana LJUBLJANA - Z včerajšnjim dnem se je iztekel rok, ko naj bi sindikati podpisniki kolektivne pogodbe za gospodarstvo končali pogajanja s predstavniki GZS. Odprtih je ostalo še nekaj vprašanj. Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek. Nerešeni so ostali člen, ki se nanaša na delovne razmere sindikata, in nadomestila glede odpovednega roka. Zakon namreč določa, da nadomestilo ne sme biti nižje od 80 odstotkov zajamčene plaCe, sindikati pa se zavzemajo, da bi bilo izenačeno z nadomestilom, ki ga delavec prejme na zavodu za zaposlovanje. Niso se uspeli dogovoriti tudi glede povračila stroškov za prevoz na delo. Sindikati opozarjajo, da vse veC podjetij teh stroškov delavcem sploh ne priznava, Čeprav nekateri za prevoz na delo porabijo skoraj polovico plaCe. Ravno tako se še niso opredelili glede stopnje eskalacijske lestvice. Sindikati se zavzemajo za stopnjo, ki jo vlada predlaga v delovnem osnutku socialnega pakta. Tudi o panožnih kolektivnih pogodbah bo treba še razpravljati. GZS vztraja pri stališču, da bi veljale samo določbe splošne kolektivne pogodbe, sindikati pa vztrajajo pri tem, da se ohranijo tudi panožne pogodbe. Ne glede na to, da pogajanj danes še niso konCah, ostaja predviden datum podpisa isti, to je 15. junij. (MIG) HIT - VIS / PRAVNE (NE) JASNOSTI Ko postane kršenje pravil vrtina, potem je pravna država pokopana Kljub zakonskim nejasnostim, bi lahko že marsikaj dobilo svoj epilog Majda Vukelič LJUBLJANA - Od izbruha afer Hit in Vis ali afere Hit-Vis sta minila skoraj dva meseca. Po neštetih javnih in malo manj javnih izjavah protagonistov afere in kilometrih popisanih Časopisnih strani na to temo je videti, da so stvari približno tam, kot so bile na začetku, oziroma da je vse veC vprašanj in vse manj odgovorov. Pri tem nihče od omenjenih v aferi ne skopari z ocenami na raCun (ne) dela in (ne) učinkovitosti drugega. Poslanci očitajo pravosodju, da je sposobno loviti le male kriminalce, medtem ko se veliki mimo sprehajajo po ulicah, javni tožilci trdijo, da naredijo vse, kar je v njihovi moči (to naj bi bilo do zdaj več kot deset ovadb), pa še dragi državni organi jih ovirajo pri njihovem delu, sodniki pa pravijo, da brez tožnika ni sodnika. Skratka, afera Hit-Vis naj bi opozorila na vso bedo (ne) delovanja pravne države. V nadaljevanju bomo poskušali opozoriti le na nekatera ravnanja posameznikov in »skupin«, povezanih z afero, ne da bi si seveda domišljali, da bodo zaradi tega zapisa bistveno bolj razkrite tanCice pravnih skrivnosti. Če začnemo s 7. aprilom letos, ko je poslanec Marjan Podobnik novinarjem razdelil poročilo SDK o poslovanju Hita, ki je imelo oznako tajnosti - pri tem se sploh ne bomo spuščali v to, ali vsa gradiva, ki danes nosijo oznako zaupnosti, to tudi zaslužijo - potem bi že takrat moral ukrepati javni tožilec, in sicer po uradni dolžnosti, saj mu to nalaga zakon o kazenskem postopku. Izdaja tajnosti je namreč kaznivo dejanje, pa tudi pravilnik o ravnanju z gradivi zaupne narave poslancem nalaga določene obveznosti glede teh gradiv. Kmalu za tem se je izkazalo, da dokumentacije o Hitu, o katerem ni bilo veC mogoCe govoriti, ne da bi obenem omenili tudi Vis, ni, oziroma da jo je bivši šef Visa Miha Brejc odnesel »na varno«, ker ne zaupa nikomur v državi. Ali je s tem Brejc storil kaznivo dejanje, ker je odtujil dokumente, ki sicer spadajo pod državni nadzor? Morebiti, v vsakem primeru po mnenju nekaterih pravnikov dovolj, da se začne preiskava ali disciplinski postopek. To, kar vsebujejo Visovi dokumenti, v velikem delu izhaja iz telefonskih pogovorov, ki jim je prisluškovala policija. Ker pa je pravica do tajnosti pisem in drugih občil ustavna pravica, se pri tem zastavlja kar nekaj vprašanj. Nova slovenska ustava namreč doloCa, da je mogoCe pravico do tajnosti pisem in drugih občil omejiti le na podlagi sodne odločbe, Ce je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Z zakonom se tako lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen Cas ne upošteva varstva tajnosti pisem in drugih občil. Tokrat nas zanima le, kdaj se lahko komu prisluškuje in na podlagi kakšnih meril izda sodišče odločbo o prisluškovanju. Kot je že pred Časom opozoril predsednik ljubljanskega sodišCa Aleš Zalar, gre za izjemno občutljivo vprašanje, saj še nimamo zakona, ki bi urejal ta vprašanja. Katero sodišCe je stvarno in krajevno pristojno, da izda odločbo, na podlagi katere je dovoljeno prisluškovanje, vrsta postopka, sestava sodišCa in vrsta odločbe... - vse to sploh ni določeno z zakonom, ampak s tajnim začasnim navodilom za izvajanje novele 11. člena zakona o notranjih zadevah, ki je bila sprejeta še pred novo ustavo. Prejšnji predsednik komisije za nadzor nad zakonitostjo dela (takrat še) SDV Peter Bekeš nam je razložil, da pozna le en primer, ko se je sodišče spustilo v vsebinsko odločanje, in sicer ko je policija predlagala prisluškovanje, toda sodišCe je ugotovilo, da ta telefon uporablja veC oseb in ni izdalo pozitivne odločbe, hi kaj se znajde v dosjejih od tega, kar je bilo pridobljeno s prisluškovanjem? Tisti, ki imajo s tem izkušnje in ki so brali svoje dosjeje, pravijo, da bi bilo zelo dobro, Ce bi v dosjeju pisalo, da si tega in tega dne, ob tej in tej uri, v pogovoru s tem in tem rekel to in to. Vendar ni tako. V dosjeju je obnova pogovora, ki mu na policiji reCejo operativno poročilo, trakove pa naj bi uničevali. V nobenem primera pa se posneti telefonski pogovori po zdaj veljavnem zakonu o kazenskem postopku ne morejo uporabljati kot dokaz pred sodiščem, ampak lahko policiji služijo le »kot izhodišče za dograjevanje hipotez in nie veC«. Rešitev, da nekomu ni mogoCe prisluškovati brez sodne odločbe, je zelo napredna, Čeprav se zna zgoditi, kot je opozoril Aleš Zalar, da vam prisluškujejo tudi po pomoti, »ker predlagatelj posega sam napiše številko telefona ali faksa, ki naj bi bila nadzorovana, pri tem pa se lahko zgodi namerna ali nenamerna pomota. Z afero Hit-Vis se je Veliko nejasnega, čeprav bi lahko bilo tudi drugače (Foto: Jože Suhadolnik / TRIO) -glkOVEC / PRED SODISCEM Za 53 mil. šilingov... Tožba proti Iskra-Comerc kemEL0VEC - Pred b IT )e ^ celovškem einem sodišču bila v ena tožba proti slov. ^emu podjetju Iskra-I rc. Gre za zahtevo ^liinnih šilinj steCamnine’ ki )ih te ecajm upravitelj 1 DeUa8r P°djetja Isk A, t ‘ ,omPnters (L etpS? a 0(^ Ijnbljansk elekbonskegakoncemi Jnpaj z manjšim Jenr koroškega sle ega kapitala) novljena hčer Iskre. «Bovške poslovaln feSdS?; n^ontažo računalnik ^ktronisbh kom] Z/ Plovec Podestov di '>XI- Srečanje i ^nskih glasi SWenije, K ÜE"“)o - GRADEC ^vorišče Ka univerze, 21. genski prazni --„aureaKer ^nb slove nentk in gtuc TINJE Dom pros vecei sv°)0 besedi maci pesnik v Šentjakobu v Rožu s 30 tehniki. Po stopnjujočih se gospodarskih težavah je v aprilu 1990.leta moralo prijaviti stečaj. Poglaviten vzrok za stečaj, tako menijo v Celovcu, je podalo matično podjetje. S koncem leta 1989, ko je Iskrin koncem bil razčlenjen na različna podjetja, je Iskra-Comerc celovšb hčeri Isba Delta Computers Austrija dala nalog, da v teku dveh mesecev da na razpolago blagovne bedite v višini 53 milijonov šilingov. To da je podjetje Isba Delta Computers Avstrija pripeljalo do polomije, se glasi očitek v obtožnici deželnega sodišča v Celovcu. Svojo pristojnost celovško deželno sodišče utemeljuje med drugim s tem, da je bila Koroška mesto dogodka in da glede na trenutne politične razmere v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije ni mogoče računati na brezhibno delovanje sodstva. Sodnijska obravnava zato velja kot vzročna pravda. Sodniški postopek je medtem dvignil kar precej prahu tako na Koroškem kot tudi po vsej Avstriji, O obravnavi pred celovškim sodiščem so se razpisali skoraj vsi večji korošb in avstrijsb časopisi, na čelu ugledni dunajski dnevnik »Der Standard«. _________AVSTRIJA / NOTRANJA POLITIKA_ »»Ledena doba« med Vranitzkp in Haiderjem Ponovni verbalni izpadi šefa avstrijskih svobodnjakov Ivan Lukan Bo »Zl« imela sedež ■ na Dunaju ■ DUNAJ - Avstrijsko glavno mesto bo postalo sedež Zelene internacionale, »to je skoraj že sigurno«, je dejal Leo Cox, predsednik Panevropske federacije Zelenih, združenja s 26 zelenimi strankami iz raznih držav Evrope s trenutnim sedežem v Bruslju. To združenje pripravlja ustanovitev 'mednarodne zelene strešne organizacije. Avstrija ima centralno lego in tudi dobro delujočo zeleno infrastrukturo, pravi Cox, in tudi avstrijski Zeleni so že pokazali zanimanje za zadevo. Trenutno so priprave za ustanovitev Zelene internacionale v polnem teku. Gre v prvi vrsti za ustanovitev evropskega združenja in evropske stranke, ki bi bila kos novim pogojem v ES po uresničevanju maastrichtske pogodbe. Hbati bi bilo s tem omogočeno boljše mednarodno sodelovanje in izmenjavanje izkušenj posameznih zelenih strank. Odločitev bo padla 18.junija na ustanovitvenem kongresu Zelene internacio-n v Helsinb .(I.S.) DUNAJ - Med avstrijskim zveznim kanclerjem Franzom Vranitz-kym in šefom svobodnjaške stranke Jörgom Haiderjem se je začela nova »ledena doba«. Do nadaljnje, občutne ohladitve med politikoma je prišlo zaradi intervjuja, ki ja ge Haider dal tedenskem magazinu »Wiener« in v katerem ostro napada avstrijskega zveznega kanclerja in predsednika avstrijskih socialdemobatov. Med drugim je zveznega kanclerja Vranitz-kega označil za »fašista v nedeljski obleki« ter se pritožil, da je zadržanje napram svobodnjaški stranki slično temu, kot so to morali nekdaj občutiti Židje. »Kdo se danes priznava k svobodnjaški stranki, ta mora računati, da mu bo to konkretno škodovalo«, se je Haider pritožil zaradi politične izolacije, v kateri pa se je FPO znašla prav po njegovi zaslugi. Zvezni kancler Vranitzky je na intervju takoj in odločno reagiral: odpovedal je pogovor z Haiderjem, ki je bil načrtovan za včeraj, v sredo. Vranitzky je dejal, da se z Haiderjem nima kaj pogovarjati ter da šefu svobodnjaške stranke ne bo nudil »dodatno priložnost za nadaljnje verbalne izpade«. Pogovor med Vranitz-kym in državno sekretarko za vprašanja v zvezi z Evropsko skupnostjo Brigitte Ederer na eni ter z Haiderjem in svobodnjaškim referentom za evropska vprašanja Dil-lersbergerjem na drugi strani, je bil dolgoročno načrtovan. Ederer (SPÖ) je sicer obžalovala odpoved pogovorov, temu pa dodala, da je za to izključno odgovoren Haider sam. Ta je na nedvoumno reakcijo Vranitzkega še včeraj reagiral in avstrijski javnosti sporočil, da je pripravljen preklicati napade na zveznega kanclerja, če se bo tudi so-cialdemobatska stranka posluževala manj ostrih hesed na njegov račun. »To je fair punudba«, je menil Haider in dejal, da »sva oba« (menil je Vranitzkega in samega sebe«- op. ured.) dolžna, prispevati k izboljšanju politične kulture... Kanclerj Vranitzky na najnovejšo Haiderjevo »ponudbo« včeraj ni odgovoril in tega verjetno tudi ne bo tako hitro storil. Se pred tem pa je izjavil, naj se Haider »nekaj časa ohrača v gnoju, b ga je sam povzročil«. Kancler Franz Vranitzky je odpovedal srečanje. Popolnoma izoliran: Sef svobodnjakov Jörg Haider HjtASSBOURG/ PRITOŽBA Radijski monopol ORF pred evropskim sodiščem Tudi Jörg Haider med tožilci mi’ radijskimi emisijami v nemškem in slovenskem jeziku. AGORA zlasti izpostavlja potrebo narodnih in družbenih manjšin po svobodnem dostopu do elektronskih medijev. Avstrijsb radijski monopol po mnenju zagovornikov svobodnega in zasebnega radija ni v sbadu z desetim členom evropske konvencije o človeških pravicah in njegovimi določili o pravici do svobodnega izražanja mnenja in idej tudi preko elektronskih medijev. Pred sodiščem so se zagovarjali tožnib in Republike Avstrije, razsodbo pa pričakujejo jeseni. Sklep sodišča je obvezen za vse države članice SE. (I.S.) DUNAJ / FINANČNO MINISTRSTVO ZDA OPOZARJA: Tudi v Avstriji kršitve embarga OZN proti ZRJ Igor Schellander DUNAJ - Tudi štiri podjetja s sedežem v av-stgrijskem glavnem mestu kršijo določila mednarodnega embarga Organizacije združenih narodov proti Srbiji in Cmi gori - Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ). Finančno ministrstvo Združenih držav Amerike je zdaj objavilo 'Črno listo’ s 165 podjetij, na katerih so se znašla tudi avstrijska podjetja, b so pod večinskim vplivom ZRJ. Gre za podjetja Combic GesmbH., Im-mex Petrol AG, Metall-und Stahl- handelsgesellschaft ter turistično agencijo Yugo-Tours. V nasprotju do evropske prakse o konkretnem dokazu kršitve Američanom za postopanje proti osumljenim podjetjem zadostuje že samo obstojanje »jugosla-vansbh« kontabov. Pod naslovom »Ciprska zveza« je v preteklem tednu dunajski tedensb magacin 'Profil’ poročal o nekem konkretnem primeru bšitve embarga. Tako naj bi vodilno podjetje kemične industrije na Koroškem (Treibacher Chemische Werke -TCW) - pod napačno deklaracijo - dobavljalo niklovo rudo iz rudnika Feronikal blizu Prištine na Kosovu. Rudarsko podjetje, b je zdaj - tako kot vsa nekdanja družbena podjetja - pod neposredno kontrolo Srbov, kamijone z rudo najprej usmerja v Skopje. Dejansko si Makedonci glede na pritisk iz Beograda očitno ne morejo privoščiti izjavati določila embarga. Adre-sat robe je v Skopju registrirana podružnica ciprske hgovinske agencije ATL (Aptcom Trading Limited), le-ta pa izstavi novo dobavnico. Prejemnik rude postane koroško podjetje Treibacher Chemische Werke, lažni papirji pa mu izstavljajo potrdilo, da prihaja ruda iz makedonskega rudnika Feni- mak. Ta rudnik je bil baje že zaprt in je - zgolj slučajno? - začel delovati spet z uveljavitvijo embarga. Tovornjak ostane isti, rudo preko Albanije in po morski poti prevaža do koprske luke, nato pa neovirano preko sl o vensko-avstrijske meje na Koroško. Pri TCW zatrdujejo, da pri tem poslu ni nerodnosti in da gre za makedonsko robo. Ze lani je dunajski dnevnik »Der Standard« poročal o isti zadevi, pri tem pa je kot posrednika robe navajal trgovsko podjetje »Karanta« v Gradcu. Po takratnem poročilu je TCW ukinila poslovne stike s »Karan-to«, »Profil« pa zdaj sklepa, da so isti posel nadaljevali s ciprskim podjetjem kot posrednikom. Igor Fink, poslovodja Karante z glavnim sedežem na Dunaju (gre za preimenovano nekdanje podjetje Yugo-Trade; Karanta je hčer Zveze slo-vensbh zadrug v Celovcu), je v batkem pogovoru za Republiko izpostavil, da se je nekdanje poslovanje s Treibacher Chemische Werke odvijalo pred proglasom embarga in da očitki o morebitnih prebških s tem v zvezi niso upravičeni. NOVICE Avstrija ne bo priznala novo azilsko zakonodajo v Nemčiji DUNAJ - Avstrijsb notranji minister Franz Lösch-nak je v zvezi z novo azilsko zakonodajo v Nemčiji, b jo je včeraj sprejel nemšb Bundestag, poudaril, da Avstrija novo ureditev ne priznala. Dejal je, da se je dosedanja sedanja ureditev, b je v veljavi nad 30 let, obnesla. Nova, precej zaostrena azilska zakonodaja v Nemčiji predvideva, da morajo vse osebe, b pridejo v Nemčijo preko tretje države in zaprosijo za azil, počakati na odločitev v državi, preko katere so prišli. Minister Löschnak je s tem v zvezi poudaril, da bi novi nemšb zakon za Avstrijo imel fatalne posledice, saj bi država morala vzeti nazaj nekaj tisoč ilegalcev letno, b skušajo preko Avstrije priti v Nemčijo. Potrošniški indeks ostal pri 3,9 odstotka DUNAJ - Potrošnišb indeks za mesec april se je v primerjavi z aprilom leta 1992 zvišal za 3, 9 odstotka. To je sporočil avstrijsb centralni statistični urad. Cene so potemtakem napram mesecu marcu ostale nespremenjene, podražili so se stanovanja, potovanja ter sadje, cenejše pa so postale prenočitve. V Zahodni Nemčiji se je indeks v primerjavi z aprilom leta 1992 zvišal za 4, 2 odstotka, v Švici za 3, 8 odstotka in v Velib Britaniji za 1, 3 odstotka. Bank-Austria bo morala privoliti v revizijo DUNAJ - Največja avstrijska banka, Bank Austria, bo morala privoliti v pregledovanje poslovanja. Pregled pa bo izvedla Zvezna računska kontrola. To je z odločbo sbenila nadzorna oblast, ker banka pregledovalcem Zvezne računske kontrole doslej dovolila revizijo banke. V posebni tiskovni izjavi nadzorna oblast vsem strankam denarnega inštituta zagotavlja, da bo bančna tajnost »v polnem obsegu« upoštevana. Dunajsb župan Helmut Zilk kot prva nadzorna instanca pa v tiskovni izjavi meni, da bi moral zakonodajalec posbbeti za enake revizijske pogoje na bančnem in tudi zadružniskem področju. Vse več ponarjenih tisočakov DUNAJ - Avstrijska Narodna banka je sporočila, da je v Avstriji v obtoku vse več ponarjenih bankovcev za 1000 šilingov. Število ponarjenih bankovcev je v primerjavi z lanskim letom močno naraslo, saj so letos od januarja do konec meseca aprila odkrih toliko ponarjenih bankovcev, kot v celem letu 1992, namreč nakaj nad 500. Narodna banka zaradi vse večjega števila tako imenovanih »cvetov« - v prvi vrsti gre za dokaj kvalitetne barvne kopije bankovca za 1000 šilingov - poziva konzumen-te, naj so pozorni. Ponarjen bahkovec lahko najlažje spoznate po slabši kvaliteti papirja, manjkajočemu vodnemu znaku in tudi po kvaliteti tiska. Banka je nadalje naznanila, da bo v naslednjih tednih začela s posebnimi tečaji za spoznavanje ponarjenih bankovcev, predvsem za tiste skupine, ki imajo največ opravka z denarjem (banke, blagajne v veletrgovinah itd.). Zvišanje kapitala avstrijske Narodne banke? DUNAJ - Predsednica Avstrijske narodne banke (ÖNB) Maria Schaumayer se je izrekla za zvišanje osnovnega kapitala svoje inštitucije. Razprava o takšnem ukrepu poteka že od lanskega leta dalje, ko se je tudi finančni minister Lacina izrekel zanj. Povišanje kapitala bi imelo za posledico tudi povišanje zakonsko določene dividende za deleže pri ÖNB. S tem v zvezi je prišlo do špekulacij o morebitni povezavi pri povišanju kapitala banke in načrtovano prodajo socialdemokratskega deleža pri ÖNB. Po izredni parlamentarni seji - opozicija jo je bila vpoklicala, ker misli, da delavske zbornice nimajo zakonske osnove za prevzem tega deleža - je bila tozadevna odločitev preložena na naslednji teden. (I.S.) Danes 5. Slovenski praznik GRADEC - 2e petič bo letos v glavnem mestu avstrijske Stajerkse na sporedu »Slovenski praznik». Dvorišče graške univerze se bo danes ob 21. uri spremenilo v velik oder, prireditelj pa je Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu, ki šteje okoli 120 elanov. S tem praznikom se študentke in študenti hočejo predstaviti širši javosti in opozoriti nase. Slovenski praznik na univerzi jamči za kakovost, saj je v preteklih letih nastopilo vrsta priznanih skupin, med njimi »Harry Stojka-Ex-press«, »Bruji«, nastopil pa je tudi slavni »Ost-bahn-Kurti«, Letos bosta nastopili skupini »Jac-no«, (dva člano sta koroška Slovenca) ter »Blues-breakers« iz Celovca. CELOVEC / RAZSTAVA GORANA HORVATA Spoznavanje soseda CELOVEC - »Slovenija j*® Izredno prizadeva, da 1 se čim bolj konstruk-tivno vključila v Evropo, a hi doprinesla k pre-^oščanju meja. Tudi raz-stava priznanega slovenskega slikarja Gorana ervata naj bi služila eljsernu medsebojnemu ^Poznavanju kulture Veh sosednjih narodov«. S temi besedami je v °rek zvečer v Evropski iši v Celovcu generalni °nzul Republike Slo-venije Jože Jeraj slav-apstno otvoril razstavo, Jho za nekaj tednov obogatila kulturno po-Oudbo koroške metro- pole. Generalni konzul je med častnimi gosti pozdravil tudi koroškega deželnega glavarja Chri-stofa Zematta, celovškega župana Leopolda Gug-genbergerja, državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu Petra Venclja ter vidne predstavnike osrednjih kulturnih in političnih organizacij koroških Slovencev. Slovenski diplomat je v svojem govoru izpostavil tudi nedavno sprejetje Slovenije v Svet Evrope in dejal, da ji je bilo s tem izkazano priznanje za demokratičnost, visok nivo človekovih pravic in prizadevanja za mirno sožitje. Izrazil pa je tudi prepričanje, da hodo stiki med Slovenijo in Koroško postali tesnejši tudi na drugih področjih ter da bo k takemu pozitivnemu razvoju prispevala (in od tega imela korist) tudi slovenska manjšina na Koroškem. Slikarja Gorana Horvata, ki je deželnemu glavarju Zernattu poklonil dragoceno sliko, je navzočim predstavil akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec, v kulturnem programu pa je nastopil pianist Hinko Haas.(I.L.) Slikarja Gorana Horvata (levo) je celovškim občinstvom predstavil akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec (desno). slika: Uršič/nt CELOVEC / MODESTOV DOM 11. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov iz Slovenije in zamejstva CELOVEC - V Modes-tovemu domu v Celovcu bo danes, 27.maja ob 19. uri, 11. Srečanje mladih slovenskih glasbenikov Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine. Medtem, ko se bodo iz Italije Srečanja udeležile kar štiri slovenske zamejske šole (Glasbena matica Trst - šola Marija Kogoja, Glasbena matica Gorica, Slovenski center za glasbeno vzgojo »Emil Komel« iz Gorice in Glasbena šola Zab-nice iz Kanalske doline), bodo Slovenijo predstavljali nekateri naj- boljši glasbeniki z 22. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije. Glasbena šola na Koroškem se bo predstavila z nekaterimi najboljšimi učenci iz raznih krajev Koroške. Zanimivost Srečanja bo, da bodo imeli mladi koroški Slovenci prvič priliko igrati na svojem »pravem« klavirju, saj je glasbena šola po 15-letih obstoja uspela kupiti svoj prvi pravi klavir (dosedaj je imela le pianine). Polovico sredstev za nakup klavirja je prispevala zvezna vlada na Dunaju, nekaj sredstev so imeli sami, del denarja so si pa spo-sodih. Upati je, da bo prizadevnemu upravnemu odboru uspelo zbrati še preostah denar, saj bi bilo po 15 letih zbiranja sredstev za glasbeno vzgojo svojih otrok prav, da splezajo na zeleno vejo. Učenci in učitelji te šole bodo v kratkem pokazah svoje znanje na tradicionalnih srečanjih z Glasbeno šolo Ravne na Koroškem, na Ravnah, in z Glasbeno šolo Slovenj Gradec, v Pliberku na avstrijskem Koroškem. (L. S.) KULTURA Četrtek, 27. maja 1993 IZŠLO JE... / CD PLOŽCA TZIGANE J |:.rf yl5¥ MfejSC/ i * 'l 1 &' i * i! # M P t t t t The Erkose Ensemble - Tzigane (The Gypsy Musič of Turkey) (CMP, 1992) Tzigane je šele druga plošCa istanbulske ciganske glasbe, ki je izšla izven Turčije, po Ocori-ni izdaji iz leta 1984, na kateri so ravno tako igrali glasbeniki iz družine Erkose. Ob izzidu lani je takoj vzbudila pozornost vodilnih glasbenih in etnomuzikoloških revij, ki so o njej pisale v superlativih. Založila jo je vzpenjajoča se nemška založba CMP, ki v svoj pretežno novojazzovski katalog uvršča vse veC etničnih glasb sveta, vključno s turško »suh glasbo« imenitnega virtuoza na neyu Kudsija Eigunerja. Slednji je napisal tudi izčrpno spremno besedilo k plošči. Istanbulska inaCica ciganske glasbe je predvsem bližje svojim koreninam, torej severozahodni Indiji, kot nam bolj domači vzhodnoevropski romski muziki. V nasprotju s vzhodnoevropsko prakso je ciganski stil igranja v Turčiji kot žanr šel preko etničnih meja tamkajšnjih Romov. Ustalil se je predvsem v turški plesni glas- bi, z značilno instrumentalno virtuoznostjo, bogato melodično ornamentiko in prekipevajočimi Čustvi. Ciganska glasba opravlja svojo socialno funkcijo, razlik tu v primerjavi z izventur-škimi romskimi skupnostmi ni. Igrajo jo na slavjih, na porokah, pogrebih. Družinska tradicija Erkose z virtuoznimi glasbeniki samouki, tremi brati in dvema bratrancema, ki skupaj igrajo od otroštva, je najbolj slavna tradicija ciganskih glasbenih družin v urbanem in razgibanem glasbenem življenju Istanbula. Bratje Erkose izvajajo turško klasično glasbo, igrajo v kabarejih, nastopajo na istanbulskem radiu in veseljačijo na ses-sionih z jazz glasbeniki. Po Ergunerjevih besedah takorekoC na vsaki posneti kaseti turške glasbe igra vsaj eden izmed njih. V skupini Ah Erkose igra kaman, turško inačico violine, na ud-arabsko lutnjo Selahad-din Erkose, na klarinet Barbaros Erkose, na ko-tlasti boben darbuko tol-Ce Gungor Hosses in na trapezoidne citre - kämm Serdar Ucal. Glasba Erkose Ensem- ble jemlje sapo. Ne zgolj zaradi zavidljive veščine, temveč tudi svojevrstnega brkljanja raznolikih glasbenih stilov, tradicij in z njimi kultur. Ti glasbeniki nadaljujejo z bogato mestno »cifteteli glasbeno tradicijo«, ki je edinstven spoj, Evropi geografsko najbližji, umetne (klasične) glasbe z urbanim folkom. Edini ne-klasiCni instrument v ansamblu je klarinet, ki je folk instrument par excellence in zaradi famozne emocionalne virtuozne igre mojstrov kultni instrument folk zasedb. Vsi ostali instrumenti v skupini so klasični instrumenti. Taksim je prostor, kjer solist pokaže vse svoje znanje in presežke. V cifteteliju solista z rezkim ritmičnim ostina-tom spremlja celoten ansambel. Predpisani intervali klasičnega makama sicer ostanejo, vendar solist in v posameznih delih celoten ansambel svojo melodijo pelje ven iz klasičnih fraz in motivov. Kolikor mi je moje laično poslušanje omogočilo primerjavo med klasičnimi makami turških mojstrov in urbano folk tradicijo od virtuoza na klarinetu Sukruja Tu-narja in legende violine Heyderja (oba sta igrala v dvajsetih letih) do Mu-stafe Kandiralija, so prehodi bratov Erkose iz klasičnega v folk register in nazaj fenomenalni, odigrani s takšno preciznostjo in ubrano skupinsko igro, da se zdi združitev obeh v isti skladbi najbolj samoumevna stvar na svetu. »Tzigane« sicer nikdar ne bo dvorska glasba, vendar je njen izvajalski nivo enak najveCjim umetnikom. Kipi od temperamenta in bogate muzikalnosti. Erkose Ensemble so s to ploščo preprosto osvojili svet. ICO VIDMAR — IZŠLO JE... / REVIJE —I nouaicvuA ■KU-to.,r* Nova revija, (april 1993, št. 132, 167 strani, cena 820 tolarjev) Nova revija tokrat začetek posveča pred nedavnim umrlemu slovenskemu pisatelju Marku SvabiCu in objavlja njegove kratke zgodbe Kura je oficir, Križanje, Anno Domini MCDLMCD in Lavor, s svojimi spomini na SvabiCa pa sodeluje še Ivo Svetina. V razdelku Poezija se predstavljata Andrej Brvar in Vinko Modemdorfer. prvi s šestimi pesnitvami v prozi, drugi pa s petimi rimanimi pesmimi v verzih. Med avtorji iz tujine nam tokrat predstavljajo zanimivega italijanskega pisca Itala Calvina in sicer z odlomki iz njegovega romana Prepolovljeni vikont, ter teoretičnim tekstom z naslovom Eksak-tnost. Z dunajskim psihoterapevtom in filozofom Viktorjem Franklom se je na Dunaju pogovarjal Jani Virk. V rubriki Kultura in pohtika je objavljen esejistični članek predsednika republike Madžarske Ar-pada Gonza, Jan Makarovič pa razmišlja o (ne) političnosti Slovencev. V posebni prilogi Ampak lahko preberemo kritične in polemične prispevke o univerzi, politiki, književnosti, medijih in vojni. Na naslovnici je tokrat fotografija predstavljenega italijanskega avtorja Itala Calvina (V. S.) IZI, izbjeglice za izbje-glice ( št. 2, maj 1993, 33 strani, cena 150 tolarjev, izdajatelj: Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela) Druga številka revije za begunce, ki izhaja v nakladi 3000 izvodov v uvodniku z naslovom Da smo malo tolerantniji... sporoča med drugim odmeve na izid prve številke. Mnogo prispevkov, zgodbic in pesmi prihaja izpod peres mladih beguncev, ki so nastanjeni v različnih zbirnih centrih po Sloveniji, v spomin pa se jim vedno znova vrača domaCa dežela, v katero se želijo vrniti. Odlomke iz knjige Rajmonda Rehnice-ra Trava i slonovi so zaCeh objavljati že v prejšnji številki, sedaj pa se nadaljujejo. Reportaža je posvečena proštom, kjer se vsako soboto zbirajo begunski otroci iz različnih koncev Bosne in Hercegovine in v rojstni hiši slovenskega pesnika Valentina Vodnika v Šiški lahko rišejo, pojejo in plešejo. Zapisi iz Sarajeva izpod peresa Valerije Škrinjar - Tvrz, ki so se zaceli že v prejšnji številki govorijo o grozljivih občutjih nemoCi in neme groze nad vsakodnevnimi dogajanji v napol pomše-nem mestu. Predstavljajo tudi UNCHR v Sloveniji. Zadnji del revije je name-njem kratkim novicam in nato še lekciji iz slovenskega jezika. (V. S.) Literatura 23, (vol. 5, 1993, V. letnik), izdaja li-teramo-umetniško društvo Literatura, 106 strani, cena 350 tolarjev Pesniški blok nove Literature prinaša liriko Milana Jesiha, Radeta Krstiča in Cvete Zalokar Ora-žem, v proznem delu pa objavljajo Mart Lenardič (noveli Maska in Policaj), Metod Pevec (Marijina ljubezen) in - prvikrat v ugledni literarni reviji z novelo Onstran steklene stene Sebastijan Pregelj. V intervjuju na podrobna vprašanja Darje Pavlic odgovarja Kajetan Kovic, osrednji del revije pa zavzemaj o trije nagrajeni izvirni eseji, ki so avtorje prek sponzorja - Založbe Mihelač - obogatili za skupno 1000 nemških mark. V Enciklopediji živih Literatura prinaša esej Drugi glas, v katerem Oc-tavio Paz razmišlja o novi nevarnosti pisateljstvu -ekonomiji. Za Zadnjo izmeno je Suzana Tratnik prevedla šokantno novelo Otopel ameriškega pisatelja Cooperja, o avtorju in novejši ameriški prozi pa je opombo napisal Andrej Blatnik, v rubriki Blitzkrieg pa se bo bralstvo seznanilo s svežim pregledom nemške, avstrijske in švicarske književnosti (Slavo Sere). V recenzentskem bloku so obdelani zadnji izdelki Jančarja, KovaCiCa, Virka, Udoviča in Hudolina. (T. D. V.) FILM / FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA NA DUNAJU Slovo od Jugoslavije Filip Robar-Dorin starta z novim projektom, imenovanim Striptih, v juliju Tamara Deu Impresije po filmskem festivalu slovo od Jugoslavije so takšne, da se zunanjemu opazovalcu vsekakor porodijo razmišljanja o tem, ah je to, kar se dogaja v nekdanji Jugoslaviji, lahko tisto nujno zlo, ki mu množice zaprisegajo svoja življenja. Kakorkoli že, srečanje priznanih »jugoslovanskih« režiserjev na Dunaju je potekalo nadvse prijetno in sproščeno. Kot pahljača so se pred nami razprh filmi iz dobe 1946 do 1992, ki so slutili in dali vedeti to, kar je prinesla prihodnost, zdaj le preokrutna sedanjost. Pred nami so se ra- zgrnili tudi prihodnji projekti režiserjev, ki so se udeležili festa. Tako je na primer makedonski režiser Stole Popov - predstavili so kar tri njegove finde: Rdeči konj, SreCno novo leto 1949 in Tetoviranje - orisal svoj prihodnji filmski projekt Zgodbe iz divjega zahoda, ki ga nosi v sebi že nekaj let. Takole pravi: »Želel sem ga narediti tik pred vojno, vendar pa zaradi takratnih političnih napetosti v Jugoslaviji nisem dobil tistega milijona dolarjev, ki ga potrebujem. V njem sem želel združiti dva zelo dobra skladatelja, LjupCeta Konstantinova in Gorana Stefanovskega, toda iz vsega ni bilo nie. Projekt raste v meni vedno bolj, prebuja se vedno znova, zato ga moram uresničiti. Poskusil bom znova, tokrat z milijonom mark, kar pa je tak film zelo malo.« Med povabljenci, ki se niso udeležih festa, so bili Dušan Makavejev, ki se je zadržal na premieri svojega novega filma v San Franciscu (»Gorila se kopa opoldne«), in oba hrvaška režiserja. Krsto Papič in Rajko Grlic, ki sta po besedah organizatorke Brigitte Scheruebel morala ostati doma. Vzroki žal niso znani. Hrvaško kulturno ministrstvo pa je, prav tako po besedah obeh organizatorjev, želelo celo umakniti filme hrvaških režiserjev s programa festa. Komentar organizatorja Otta Rei-terja je bil zelo oster: »Menim, da so se Hrvati ustrašili kakršnihkoli konfliktov, kar je neumno. Zelo nam je žal, da so si sami odvzeli možnost predstavitve svoje lastne države in političnega ozadja, prav tako kot oris kulturnega dogajanja, ki avstrijskega filmskega gledalca vsekakor zelo zanima. « Med tridesetimi »jugoslovanskimi« filmi so se Slovenci predstavili s štirimi: z Ljubeznijo Rajka Ranila, Mojim atom, socialističnim kulakom Matjaža Klopčiča, RdeCim Boo-giejem ali kaj ti je deklica Karpa AcimoviCa-Godina ter Ovni in mamuti Filipa Robarja-Dorina, ki je bil tudi povabljenec festa. Otto Reiter označuje Dori-nov film kot avtentičen, odkrit in kritičen, morda še najbolj samokritičen in predvsem zelo neposreden. Preseneča pa ga, da je po nagradi v Mannhei-mu še vedno ostal tako neznan in v ozadju. Na obeh festih slovenskega filma v Celovcu in Gradcu, ki sta potekala skoraj vzporedno, ga namreč ni bilo opaziti. Zdi se, kot bi želeli Slovenci pozabiti nanj. Pokrit in odkrit nacionalizem je po vsej verjetnosti tako boleC, da ga sami ne želimo ali ga nismo želeli priznati, kar je seveda razvidno iz takratnih -govorimo o letu nastanka filma, 1985 - dokaj odklonilnih stališč. Organizator meni, da je film izvrsten pokazatelj nacionalizma v kakršnikoli obliki in da nam ponuja nekakšno formulo pri (ne) razreševanju in (ne) razumevanju le-te-ga. Avstrijska publika pa je zatrdila, da bi lahko celoten fest poimenovali prav po filmu Ovni in mamuti. Na kratko omenimo še to, da Filip Robar-Dorin že dela nov projekt, ki pa tokrat ni politično usmerjen. Tri zgodbe mladih slovenskih pisateljev Ogorevca, Blatnika in Pušavca razglabljajo bolj o človeku in njegovih mejah, navzoče pa je tudi razmišljanje o ljubezni, ki je je v zadnji zgodbi kar celo morje. Napovedan je že prvi snemalni dan v juliju, zgodbe pa naj bi bile zajete v filmu z naslovom Striptih. Na festival je prišel seveda tudi Emil Kusturica z dvema telesnima stražarjema. »Evropski filmski svet je klecal pred Emirjem Kusturico že na samem začetku,« piše o njem novinar Der Standarda ob otvoritvi filmskega festa Slovo od Jugoslavije. To drobno pretiravanje nas seveda spomni na zlatega leta v Benetkah, ki ga je dobil bosanski režiser za SjeCas h se Dolly Bell? (prevod v slovenščino, prosim!). Sledi mu France Štiglic, Deveti krog, 1960 Matjaž Klopčič, Moj ata, socialistični kulak, 1987 Očka na službenem potovanju, ki je bil nagrajen z zlato palmo in Cas ciganov, ki je režiserju prinesel nagrado za režijo. S francoskim finančnim skladom in ameriškimi zvezdami (Faye Dunaway, Jerry Lewis, Johnny Deep) se porodi v ZDA ameriški prvenec Emirja Kusturice, ki ga poimenuje Arizona Dream. To je nežna, humorja polna ljubezenska zgodba, ki označuje ameriški svet na drugi strani Holywooda, pravzaprav njegovo seneno stran; tako jo označi organizator festa. Ali pa celo »pravljica, v kateri cadillaci in letala /anjem Cloves^-Politika ga torej n a, vsakdanji apoka-ro grozeči občutek i nožna. Tako g° Filip Robar-Dorin, Ovni in mamuti, 1985 Emir Kusturica, Se spominjaš Dolly Beil?, 1981 r J. lili Shakespearova nagrada Bamesu HAMBURG - Britanski pisatelj Julian Bames je letos za svoje literarno delo prejel Shakespearovo nagrado. Slavnostna podelitev nagrade, ki znaša 40 tisoC nemških mark, bo prihodnjo sredo v Hamburgu. Barnes, ki zdaj že sodi v srednjo generacijo angleških piscev, bo nagrado prejel za širjenje angleške literature Cez matične meje. S svojimi eseji in romani je osvojil intelektualistično bralstvo po vsem svetu, njegov roman Flaubertova papiga pa imamo tudi v slovenskem prevodu. Poleg zgodbe o angleškem zdravniku, ki se odpravi v Francijo raziskovat, kam je izginila nagačena papiga, ki je ždela na Flaubertovi pisalni mizi in mu dajala navdih v težkih pisateljskih trenutkih, je Julian Bames objavil še veC romanov: Before She Met Me, Metroland, Starring At The Sun, History of The World in 10, 5 Chapters in konec lanskega leta še Porcupine. Roman Porcupine, ki je najprej izšel v bolgarščini, opisuje življenje v Boglariji po padcu komunizma, pripoveduje o sojenju predsedniku in o državnem tožilcu, ki je prevzel tožbo proti predsedniku. Knjigo, ki je sicer napisana v tipičnem Barnesovem slogu, so mnogi kritiki ocenili kot izreden dosežek, vendar pri bralcih ni ponovila uspeha prejšnjih del. Flau- bertova papiga še vedno ostaja najvecja mojstrovina angleškega pisatelja Juhana Bamesa. Se sreCa, da imamo prav to delo v slovenskem prevodu. (A. K.) Dve noviteti Danila Kiša PARIZ - Danilo Kiš je v Franciji prav gotovo najbolj cenjen pisec z območja nekdanje Jugoslavije. Potem ko je nanj prvi opozoril Milan Kundera in ga označil kot »izjemnega pisca in pravega barbara«, je že v osemdesetih letih pri Gallimardu izšlo veC njegovih knjig. Prejšnji mesec pa sta pri založbi Fayard izšli še dve Kiševi knjigi. Prva je Homo poeticus, ki združuje Kiševe literarne študije o njemu ljubih avtorjih in še eseje o najrazličnejših kulturnih in ideoloških vprašanjih. Druga knjiga, Ura anatomije, pa razkriva njegovo polemično žilico, saj predstavlja odgovor na kampanjo, ki so jo proti njemu zaCeh po izidu Grobnice za Borisa Davidovi-Ca. V njej Kiš mimogrede tudi predstavi svoja estetska stališča in o sebi zapiše: »Kot pisatelj sem mešanec, prihajam od nikoder«. Ta njegova temeljna nečistost je tudi tisto, kar rade volje poudarja veCina recenzijskih člankov, ki so v francoskih Časopisih pospremili izid obeh knjig. Vsi po vrsti poudarjajo, da bi Kiš, sin madžarskega Zida in Črnogorke, rojen v Vojvodini, ves prežet z židovsko tradicijo, krščen pa kot pra- voslavec, težko našel svoje mesto v trenutnih krvavih balkanskih razprtijah. Zaradi te mešanice identitet, ki bi jih bilo nemogoče zvesti na kakršnokoli pripadnost, je Kiš kozmopolitski pisatelj par exelence. Pri tem je še kako pomembno njegovo izrecno odklanjanje vsakršnega nacionalizma in negativen odnos do literature, ki sama sebe predstavlja kot manjšinsko literaturo. (SU.K.) Kaj bo na Beneškem bienalu? RIM - Na letošnjem Beneškem bienalu, ki bo potekal od 13. junija do 10. oktobra, bo prvič v Evropi predstavljenao tudi Baconovo delo Križanje. Bienale poteka že petinštiridese-tie, na njem pa bo razstavljalo 715 umetnikov: slikarjev, fotografov, kiparjev in režiserjev iz 53 dežel. Naslov letošnjega bienala je Glavne točke umetnosti, na njem pa se bo zvrstilo dvajset predstav. Bacon bo poleg Križanja razstavljal še 55 drugih del. Bonito Oliva je 25. maja na predstavitvi bienala v Rimu povedal, da je bienale odgovor umetnosti na razkroj vrednot našega Časa. Skupaj s predsednikom bienala Gianom-Luigijem Ron-dijem in generalnim tajnikom Raffaellom Martelli-jem je Bonito organizator tega bienala. Letos bienale proslavlja svojo stoletnico z idejo o komuniciranju med narodi in kulturami. Prvič se bo tudi italijanski paviljon odprl tujim ustvarjalcem, saj bodo v njem razstavljena dela Japonca Hedoetshija Nagasawa, Američana Salvatoreja Scarpitta in dela dežel brez lastnega paviljona (Južna Afrika, Slovenija, Turčija in Hrvaška). Pred obalo Grajskih vrtov bo plavala enajst metrov visoka buCa, delo Bena Ja-koberja in Yannicka Vuja. Osemdesetletni Francoz Luise Bourgeois bo razstavljal v prostorih ZDA, Izrael pa bo svoj razstavni prostor prepustil Kitajcem, Japoncem in Rusom z razstavo Prehod na orientu, ki priča o vplivu orientalske umetnosti na zahodno. K mozaiku kultur in govoric, kot je bienale označil Oliva, so veliko prispevale organizacije, kakršna je japonska fondacija za razstavo Prehod na orientu, Britanski svet za posvetitev Bacona in fondacija Rockefeller za razstavo o umetnosti Senegala in Slonokoščene obale. Konvencija med bienalom in Magasi-nom iz Grenobla je omogočila mednarodno šolo za mlade vzdrževalce muzejev. Denar od prodaje risb 155 umetnikov z razstave Umetnost proti aidsu je namenjen za nego obolelih za aidsom. Med novostmi bienala je tudi melodrama Pedra Almodovarja in Christiana Leighta, ki je nastala iz delcev znanih filmov in drugih umetnosti. Predstavili bodo tudi videoslike Maria Schifana in 21 videospotov bienala Korejca Nam June Paika, ki jih bodo predvajale vse svetovne televizije. Za Italijo bo te spote predvajala tretja mreža RAI, ki bo 12. junija vso noc posvetila bienalu. Katalog bienala v dveh delih obsega približno tisoC strani. Vprašanje so zdaj le še nagrade, saj Oliva obljublja nov naCin nagrajevanja, ki ne bo brez inventivnosti. (Ansa) Dalijeve slike so šokirale ST. PETERSBURG - Slike Salvadorja Dalija, migajočih prsi, skakajoče kobilice in topljivih ur, so Florido spremenile v meko za ljubitelje umetnosti iz vsega širnega sveta. Muzej Salvadorja Dalija v St. Petersbur-gu, v katerem je okoli 1.500 slik, kipov in rekla-manega designa, ima naj-veejo kolekcij tega predstavnika modernega slikarstva z enim najbolj nezash-šanih značajev. Razstavo obišče vsako leto veC kot 300.000 obiskovalcev, od dam v svilenih oblekah, do oboževalcev težke muzike v majicah s sliko lobanje. VeC kot polovica je Evropejcev in Japoncev, ki hitijo v muzeje med počitnicami na Floridi. Vsa dela razstavljena v muzeju, ocenjena na veC kot 120 milijonov dolarjev, so last priva-tne kolekcije industrijalca Reynoldsa Morsa in njegove žene Eleanore iz Cleve-lenda. Morsejeva sta bila dolgih 40. let prijatelja španskega slikarja, vse do njegove smrti leta 1989. Zakonca sta prvo Dalijevo V TORINU, NEKDANJI ITALIJANSKI PRESTOLNICI Sobotno doživljanje knjižnega sejma Zaradi salona je mrtvo in propadlo mesto spet v središču pozornosti vse Italije pa tudi tujine oiJlT ^ ^ro<< se »Forzajuve!« “ ~ ^ razstavnem BORIS PANGERC ^nska ditviin s preure- Piat T nekdanje tovarne PreSeS8°tt0' NaCrt za avtomI fV Stare tovarne je S^V.raz^see Piano a ^^tokt Renzo faz rlPredTideva Pavec in ib°Lln80tto obsežno sko „rArano vecnamen-Valo r- 1SCe’ ^ bo vsebo- sno srSdiSViŠCe’ k°ngre' st)o 2 2f!n f e a ^og^vo- Spodbuda za lov v oa knjige bno !0ll0t° 'e' sicer zasejem t, oklsbal knjižni seli. V hQ1 obvataik Agnel-žila menUfbu ga je obkro-ki Onrn.no2ica Časnikarjev, »pSS““1“ ““‘pati Z 'ÄgS? bere"j'"" s°botah ponavadi kal bconomist!« je odse- Kakš: ra Fiati 'Oa se vam zdi sta- ;°va tovarna danes? »Forzajuve!« Sobotno doživljanje knjižnega sejma zapuščam dobro razpoložen, a utrujen, zato se raje odločim za taksi; preveč sem zdelan, da bi se ponoči in po neznanem kraju cijazil s tramvajem. Taksist Giovanni je prijazen, uslužen in zgovoren. Kaj menijo Torincani o knjižnem sejmu? »Zelo so ponosni, da se tako pomembna in ugledna manifestacija odvija v našem mestu. Salon je pravzaprav glavni predmet pogovorov teh dni; vsem je na ustih, saj smo v središču pozornosti vse Italije, pa tudi tujine.« Lepo mesto je Torino. Prvič sem tu, a me je resnično prevzelo. »Glejte, Torino je zdaj mrtvo in propadlo mesto, na zunaj je res Čudovito, prostorno, Cisto, Čeprav je v zadnjih petnajstih letih dokaj omrtvičeno. In krivdo za tako stanje nosi mestna uprava. Mesto je bilo v preteklosti zelo pomembno, a je zgubilo vse. Tu je bilo središče italijanske kinematografije; radio in televizija sta se rodila v Torinu. Kot veste iz zgodovine, je bil nekdaj prestolnica Italije; italijanska industrija se je razmahnila najprej v Torinu - živ in ustvarjalen je bil nekoC Torino, od vsega tega pa ni danes ostalo nie veC. Ali veste, da je tu 60 odstotkov brezposelnih?« Tega nisem vedel in to me res preseneča. »Da, da, in v prihodnje kaže še slabše. No, knjižni sejem je zdaj edino, kar imamo. Vsi upamo, da se bo še razvil in postal še pomembenejši, da bo sprožil še kakšne druge podobne pobude, ki bodo mesto spet povzdignile. Upajmo le, da nam ga ne bo prevzel Berlusconi...« Ah, da, ta Berlusconi! Po mestu že krožijo govorice, ki jim nekateri tudi že verjamejo. Taksist Giovanni pa še nekajkrat goreče ponovi: »Upajmo, upajmo, da bo Torino vsaj malo spet kot nekdanji Torino!« In posloviva se s stiskom roke kot stara znanca. Kaj pisatelju noče v glavo Eden najslavnejših živečih romunskih pisateljev Marin Mincu, doma iz Bukarešte, živi v Firencah, kjer predava na tamkajšnji univerzi, na oddelku za italijanistiko. Prejel je veC velikih literarnih nagrad, med drugimi tudi nagrado Eugenio Montale za leto 1989. Sicer je svetovljan in stalni popotnik po evropskih prestolnicah, po katerih predstavlja svoje knjige. Zadnje Čase največkrat roman II diario di Dracu-la, ki je pred nedavnim izšel pri založbi Bompia-ni in ki ga že prevajajo v številne evropske jezike. »Napisal sem ga v italijanščini in se izneveril svojemu maternemu jeziku,« hudomušno pristavi pisatelj in pomežikne.« Natekla sve se v stojnici založnika Campanotta, s katerim sta velika prijatelja. Mincu je izredno komunikativna osebnost -očarljiv je njegov glas z ozko a posebno blago frekvenco - zato nama ni bilo težko dobiti stika in pregovor je v hipu zapla-menel. »Zelo spoštujem Slovence; leta 1981 sem dalj Časa prebival v Sloveniji in jo vzljubil; Ljubljana pa me je kar prevzela. Kakšno Čudovito mesto je to!« Vsebine pogovora so se kar prekopicavale in spodrivale druga drugo. »Ne gre mi v glavo kako se more v bivši Jugoslaviji dogajati tisto, kar se dogaja!« »Spremljal sem romunskega predsednika (s katerim sta prijatelja op.) h Tudjmanu in KaradžiCu in sem ga oštel, kako se more v eni sapi rokovati z resničnimi krivci velike morije!« »Pomagajte mi prirediti predstavitev Dracule v Trstu, pa bi kar vi to opravili.« Pogovor sva morala prekiniti, ker so naju obveznosti silile vsak sebi. »Se se morava sreCati, ker Čutim, da si imava veliko povedati,« je dejal ob slovesu in mi krepko stisnil roko ter mi še obljubil, da mi bo osebno prinesel knjigo II Diario di Dracula, ki naj bi jo v kratkem spoznal tudi Trst. »Oboji Trst!« mi je dovolj pomenljivo namignil Marin Mincu. Kriza demokracije Med številnimi tiskovnimi konferencami in predstavitvami (vse so dobro obiskane) so nekatere vzbudile še posebno zanimanje. Bivši ministrski predsednik Giuliano Amato in zgodovinar Norberte Bobbio, sta v soboto zveCer predstavila esej La grande slavina (veliki plaz), ki ga je napisal Luciano Cafagna, sicer profesor za sodobno zgodovino na univerzi v Pizi. Knjigo je izdala založba Marsiglio v zbirki I Grilli Marsiglio. Cafagna analizira v knjigi razloge, ki so v Italiji pripeljali do krize demokracije. V osnovi velikih težav in splošne pobitosti, v katerih se nahajajo država in državljani, so fiskalna kriza, moralna kriza in institucio- nalna kriza. Vse to je privedlo Italijo na roh propada demokratičnega sistema. Norberto Bobbio se je omejil na zgodovinska dejstva in priznal Ca-fagnevi knjigi veliko treznost in objektivnost pri analizi društvenih in gospodarskih sestavin, ki so krize privedle. Giuliano Amato pa se je v svojem blešCeCem in govorniško neoporečnem slogu poglobil v politična ozadja, ki so ljudi privedla do točke, ko nihče veC ne zaupa tistim ”ki so prejeli in-vestituro, da govorijo in delajo v imenu vseh, a so to investituro omadeževali z nemoralnostjo in oporečnostjo svojega delovanja”. Nemoč italijanskih prevajalcev Tudi tiskovna konferenca, ki jo je priredila založba Campanotto Edi-tore iz Vidma, je doživela lep uspeh. Tiskovna konferenca je potekala pod geslom "Autori e tradut-tori a confronto” (Bliža-nja in razhajanja med pisatelji in prevajalci). Prevajalki Liliana Avrimo-vich in Magda Olivetti sta se poglobljeno in nadvse dokumentirano dotaknili problemov, ki pestijo prevajalce v Italiji. Povod za diskusijo so bili akti simpozija, posvečenega prevodom Ecove knjige II nome della rosa in Magri-sovega eseja 11 Danubio. Simpozij je bil v Trstu novembra 1989. Zbornik Umberto Eco, Claudio Magris ”Autori e tradut-tori a confronto” pa je izdala založba Campanotto iz Vidma, prav ob priložnosti turinskega knjižnega sejma. Na predstavitvi zbornika je posegel tudi Claudio Magris. Liliana Avrimovich in Magda Olivetti pa sta svoja posega usmerili v tehnične težave prevajanja ter v organizacijske pomanjkljivosti italijanskih prevajalcev, ki so med seboj povsem neorganizirani, izpostavljeni izsiljevanju založnikov in popolnoma prepuščeni lastnim pobudam, tudi kar se tiCe izobraževanja in izpopolnjevanja. Italijanski prevajalci so popolnoma prepuščeni samim sebi in so nemočni, Čeprav opravljajo garaško in plemenito delo, ki pa jim ni priznano ne z moralne, ne z gmotne plati. Prevajalec ravno tako živi in trpi s tekstom, kot pisatelj, ki ga je napisal. »So kot krušna mati,« je prizadeto povedala Magda Olivetti, ki, Čeprav močno ljubi svojega otroka, jo vseeno pesti zavest, da ga pac ni rodila. Liliana Avrimovich pa je izrazila toplo željo, da bi zbornik, ki ga je izdala založba Campanotto, spodbudil bolj načrtno in bolj poglobljeno obravnavanje prevajalstva nasploh. LJENJE MET LJUBLJANA Pivnice pa še kaj Bratko Bibič z8°dbo lahko zaceli z oesedami: N[ega dni stav Ljublja-f1 /Ostajali dve pivnici: s a blizu železniške po-“taie na Masarykovi in ti-ta na Plečnikovem trgu, se je kasneje, v osem-esetih, preimenovala v Jofrny Rotten Square, in Potem, konec osemdese-> spet v Plečnikov trg. °tem ko so prvo že da- ' graaoišCe nove stanovanjske Četrti, ne da 1 se spremenilo ime ce-s e> in potem ko so drugo spremenili v restavracijo L ' , unsKa Klet), je na-ni?Jd}0 v Ljubljani daljše dobje brez pivnice. Pr-, a znanilka pomladi je 'U Trnovski zvon na Eip-Pr°vi, ki pa se, Četudi to ® velja toliko za atmo-stero in opremo, glede Prostorskih dimenzij (ve-nkosti) ni mogla meriti s Prej omenjenima. Pivnica velikih, obokanih prostorih Emonske kleti je Pred kratkim dobila »narednika« v pivnici Kra-j ra v pasaži Supermarke-a' za aktualistični pen-arjt tisti na Masarykovi ruatochwil predvsem zaradi približnosti lokacije 111 zato, ker tako kot pre-tojnula pridobi na veliko-1. Predvsem z »vrtom na trlici« v spomladansko-je-senski sezoni in manj z notranjimi kapacitetami, jttLakor pa ne zaradi tega, , r Kratochwil vari svoje lastno pivo. nih prostorov, v katerih se lahko formirajo različne mestne javne kulture v skladu s cenovnimi razredi, specifično ponudbo, obratovalnimi Časi in tipi interakcij, ki so jim inherentne, Ce hočejo biti to, kar so ali bi bile, Ce bi mogle biti. Pivnice so ena od takšnih ustanov, za katere je - vsaj v bavarski verziji - poleg drugega značilna prostorska dimenzioniranost. Natančneje reCeno; s kavarnami dunajskega tipa jih druži samo in zgolj to, da omogočajo sicer razlikujoči se gastronomski konzum in socialno ter komunikacijsko (re) produkcijo večjemu številu gostov oziroma občinstva hkrati. Želeti si je, da bi zgledu pivnic sledile tudi kavarne. Tako bo med množico pretežno majhnih, tudi žepnih lokalov, ki v Ljubljani absolutno prevladujejo, nastala alternativna ponudba, torej konkurenca, ne samo v tipu ponudbe na ceniku, temveč tudi v kapacitetah. Drenjanje je materialni obstoj ekstraprofita. Toda velika razlika, ki jo občuti tudi tisti, ki se drenja, je, ali se drenja deset ah pa na primer dvesto ljudi. Ce v splošnem drži, da so ljubljanske kinematografske dvorane prevelike in s tem ožajo manevrski prostor ekonomsko optimalnega in programsko večplastnega programiranja kinematografskih programov, potem drži tudi to, da se med ljubljanskimi diskotekami še ni masla takšna, ki bi bila večja od obstoječih. V Evropo in v Ameriko vodijo poti tudi skozi megadiskote-ke. Ce smo bili svojCas prav obveščeni, bi Ljubljana morala pridobiti prvo diskoteko velikih prostorskih dimenzij ter druge programe bolj ali manj avtomatizirane množične zabave v kinu Šiška. Zato je mogoCe potem, ko je s koncem socializma sovpadel tudi konec kungfujevskih in podobnih filmov, v vsakodnevnih Časopisnih napovedih filmskih programov pod imenom Kino Šiška že nekaj let prebrati: »zaprto«. Projekt megadiskoteke - kar predstavljajte si: lasersko in stroboskopsko utripanje, pulziranje in paranje velikega volumna teme v ritmu tekočega glasbenega traku, plešoče množice prečesavajoči reflektorski parki... - naj bi investirali iz tujine (Italije, ce se ne motimo). Z vojno julija 1991 je naCrt obvisel v zraku, še preden se je zaCel praktično izvajati. Po resnici povedano: ne vemo, ali je padel v vodo ali pa še vedno visi tam. Vsekakor po tem sodec, še nie ne kaže, da bi Ljubljana (Slovenija) za investitorje medtem postala kaj manj naložbeno tvegan rokav kot takrat, ko so zaCele pokati puške. Ena najve-Cjih dvoran brez oken in vratarjev v Ljubljani, katere vmesno, riziCnosti kljubujočo uporabo smo si utegnili zapomniti po aferi z alternativnim, daljnovzhodnim zdravljenjem slovenskih trav-matiziranih množic v njej, otaja - vsaj za javnost - prazna, zaprašena, Ce ne tudi pajCevina-sta. NiC ne de, kolikor se že niso, se bodo v njej imeli Cas vsaj dodobra z(a) rediti duhovi in vonjave: zgodnjega kapitalizma, poznega socializma, kungfujevsko izurjenih borcev za specialne pravice v želvinih oklepih, nacionalno pretežno mešane publike, futurističnih filmskih anticipacij puščavskih viharjev v megapolisnih ruševinah. Takrat, ko bo v kinu Šiška napočil Cas za elek-tronizirano množično zabavo »u ritmu muzaka za ples«, bo z njimi odlično in na kakovosten, t. j. postmoderen naCin lahko dopolnjena prostoCa-sovna ponudba (srednje) šolskim ekskurzijam, katerih radovednosti njihova metropola ne bo mogla izčrpati z muzejem novejše zgodovine. Takrat, ko so izpred tako kot zgoraj navedeno preimenovanega muzeja NOB v Tivoliju odstranili tanke, topove in havbice iz obdobja druge svetovne vojne - očitno šteje le še tretja (svetovna) -, dotiCni niso prihranili samo mladostnih energij prihajajočih generacij, da bi jih lahko do konca koristno izjogirale v kinu Šiška, temveč so skupaj z grafitom, ki se je na enem od tankov pojavil sredi osemdesetih let, tako rekoč neopazno odstranili tudi del zgodovinskega (mladostnega) spomina ene generacije pred njimi. Nemara je bila odstranitev tankov le slepilni manever, katerega pravi cilj je bila neopazna odstranitev grafita na njem. Aja, saj res. Kmalu bi pozabil. Grafit se je glasil: BUNK, zraven pa je bil narisan A. POPULARNA GLASBA / SLOVENSKI ŽANSON Dame gledališča ustvarjajo kabaret Nocoj bo v CD Alenka Vidrih nastopila v projektu, posvečenem spominu Edith Piaf Katja Levstik »Dame pojejo šanson« ali še bolje »Dame gledališča ustvarjajo kabaret« bi se glasil eden od naslovov, ki bi natančno označil enega od aktualnih pojavov na tukajšnji glasbeni sceni. Najprej je igralka Katja Levstik v Mali Drami SNG oživila nekatere od ključnih pesmi flamskega pesnika sanj Jacquesa Brela, potem se nam je skrivnostna Vita Mavrie-Ruič končno predstavila s svojim recitalom, ki mu je dala naslov Ne smejte se, umrl je klovn. S svojim nastopom v Štihovi dvorani CD, v katerem je zbrala nekatere pesmi iz zakladnice našega nikoli pozabljenega Frana Milcinskega-Ježka, za konec pa je Alenka Vidrih v okviru cikla Paris la nuit pripravila predstavo, ki so ji avtorji dali naslov Piaf - koncert za dva igralca. Od kod vse te ženske na sceni, od kod ta želja po transcendiranju »desk, ki pomenijo svet«, po oplemenitenju odra s petjem avtorskih pesmi, šansonov? Zelja po srečanju s kabaretom? S kakšnim dejanskim artističnim dometom? Tradicija petja avtorskih pesmi (šansonov, songov, kabaretnih melodij) je v Sloveniji dolga in plodna, Čeprav zmeraj v senci »visokega teatra« in popevke za široke množice. Katja Levstik in Alenka Vidrih (slednja s povsod pričujočim Gojmirjem Lešnjakom!) oživljata spomin na dve zares veliki legendi francoskega šansona, na Jacquesa Brela in na Edith Piaff, legende, ki predstavlja stebre te pesmi in izhaja s pariških ulic in kavarnic, združena s tradicijo francoske poezije v razponu od simbolistov do eksistencialistov. - A problem ni v tem. Pri eni in drugi Ognjen Tvrtkovic nastajajo težave iz dveh razlogov: prvi je v tem, ker sta se lotili premočnih osebnosti, katerih duha je težko doseči, kaj šele oživiti, hkrati pa se obe preveč naslanjata na svojo gledališko izkušnjo, zaradi Cesar ne moreta prodreti do bistva tistega, kar je poCel »flamski pesnik« ali »pariški vrabček«. DrugaCe povedano, Katja Levstik je Brela kastrirala s svojimi akademskimi izvedbami zgolj ob spremljavi klavirja, saj ni mogla oživiti tistega duha eksistencialne ogroženosti, ki izžareva iz vseh pesmi, ki jih je pisal in pel ta kantavtor vse prej kot sreCne življenjske usode. Podobno velja tudi za Alenko Vidrih, ki si prizadeva Edith Piaff prikazati kot pevko, ki ni imela sreče v ljubezni, a je to prelila v šansone, ki so jih zanjo pisali njeni moški. Seveda problem ni v tem, da obe-dve ne bi mogli ali ne bi želeli natančno reproducirati tistega, kar sta ustvarila Brel ali Piaffova; tega od njiju tudi nihče ne zahteva, a znanih je vsaj sto izvedb znamenite Ne me quitte pas, v katerih je ta identifikacija dosežena; na primer pri nas pri Arsenu Dediču z njegove prve avtorske plošCe oziroma pri Ibrici Jusidu, dubrovniškem trubadurju. Sicer pa se gledališka sestavina zdi tu preveC izumetničena, brez tistih še kako potrebnih sokov, ki jih je šanson obeh velikanov moderne pesmi Črpal z ulice, iz kavarniškega nočnega življenja in jih tako oddaljeval od togosti in akademskosti visoke umetnosti. To po- BLED / 26. SREČANJE PEN »Smo vanihi svojih bratov« Pisatelji in publicisti iz triindvajsetih držav Tone D. Vrhovnik Na Bledu se je včeraj zaCelo 26. letno srečanje slovenskega Pena, ki letos nosi naslov po svetopisemski zgodbi o Kajnu in Abelu: »Mar sem jaz varuh svojega brata?« Po pozdravnem nagovoru Raymonda Webra, predstavnika Sveta Evrope, in branju pesmi Josipa Ostija (avtor v originalu, prevajalci pa v slovenščini, angleščini in francoščini) je ameriški pesnik Richard Jackson prebral svojo pesnitev Symbiosis, posvečeno vojni v Bosni in Hercegovini. Boris A. Novak, predsednik slovenskega Pena, je gostom predstavil poročilo o Človekoljubni dejavnosti slovenskega Pena, ki je od 1991. pomagal mnogim pisateljem in kulturnikom iz nekdanjih jugoslovanskih republik, v zadnjem letu pa predvsem Sarajevčanom. Po skupaj 100.000 nemških markah pomoči Novak o tej najveeji človekoljubni akciji v zgodovini svetovnega Pena s ponosom meni: »Da, mi smo varuhi svojih bratov.« Prve okrogle mize poljski pisatelj Adam Michnik ni zaCel s pripravljenim referatom o razmerju med Cerkvijo in razumniki na Poljskem, paC pa z vprašanjem, ali je mogoCe po padcu komunizma in balkanski vojni sploh intelektualno razmišljati o novi Evropi. Michnik meni, da problem Srbije ni podoba, ki so jo ustvarili mednarodni mediji, temveč srbska realnost sama - to pa so rodili prav srbski razumniki. Kitajska pisateljica Han Suyinova je v iskrivem nagovoru povedala, da sploh ne ve, kaj je etnično Cisti človek, Svetlana Slapšak pa je opozorila tudi na to, da slovenska država do beguncev nasploh ni uporabila vseh možnosti pomoči, z najnovejšimi ukrepi zavračanja na meji pa se ne ustvarja najlepšega videza. Novak je poudaril, da pomoč večine prebivalcev Slovenije in dejavnost nacionalističnih strank nista primerljivi, Josip Osti pa je z anekdoto poudaril, da odnos sveta do Bosne (pomoC napadalcu, nepomoC branilcu) ni ustrezen. Popoldansko okroglo mizo je vodil Miloš Mikeln. Vita Mavrič-Ruič gosto pride do izraza, ko vidimo, kako to poCno njune kolegice iz Pariza, saj je pri njih ta metier cvetel po kavarnah na Levi obah, po eksistencialističnih beznicah, in ne na odrih znamenitih francoskih gledališč, o Čemer se je podrobno poučiti pri branju avtobiogra-fije neke druge zvezde francoskega šansona Juliet-te Greco, ki smo jo po nekem Čudežu pred nekaj leti dobili tudi v slovenskem prevodu. Pesmi Edith Piaff, Jacquesa Brela ali Sophie Boulin niso nastale v retortah ali laboratorijih te-atrskih gemalcev (kakršen je Dušan Jovanovič, ki je režiral predstavo Piaff -koncert za dva igralca, s še nekaj svojimi stalnimi sodelavci), ampak ob umazanih mizah, na katerih se je dobro jedlo in še bolje pilo. Vsemu temu je Vita Ma-vriC-RuiC posvečala nekaj veC pozornosti, osebno pa sem prepričan, da njen uspeh temelji na pesmih Frana Milcinskega-Ježka, enega redkih, ki se je dotaknil neCesa, kar bi lahko pomenilo pravo tradicijo slovenskega kabareta: njegova grenko-sladka opažanja, njegov cinični, a plodni humor, nikoli cenen, je oživljen v pravem trenutku, da ne izgine v pozabo. Naša umetnica se že vrsto let ukvarja s kabaretom, posebno nemškim, da ne rečem berlinskim, z Brechtom, Weilom kot nosilnima avtorjema, spominjamo pa se je tudi po izvedbah šansonov, ki jih je zanjo napisal dr. Urban Koder na besedila znanih pesnikov, tako domačih (Menarta kot neizogibne stalnice, Kajuha, Fritza itn.) kot evropskih, zdaj že veC kot 50, od katerih jih je komaj deset izšlo pred enim letom na neki skoro off-kase-ti. Glasbeno učinkuje njena predstava brez napake, Čeprav se nam včasih zdi, da preveč Ježkovih pesmi na kupu zveni nekoliko monotono zaradi preproste glasbene fakture in si pri takšni impostaciji zaželimo malo manj kinetične energije in gibanja. A Vita Mavrie-Ruič je v glavnem prodrla v notranjost Ježkovega duha in še enkrat pokazala, da gre za avtentično osebnost slovenske kul trne in za osebo, ki je utelešala atmosfero Ljubljane povojnih let. Ob tem ne moremo mimo dveh oseb, brez katerih si kakršnekoli projekcije ljubljansko-slovenskega kabareta sploh ne bi mogli misliti: prvi bi bil pianist Borut Lesjak, ta nadvse marljivi delavec iz ozadja, drugi pa je Janez Menart, Cigar prevodi francoske poezije iz šansona so že zdaj antologijski. EKOLOGIJA / ITALIJA, HRVAŠKA IN SLOVENIJA POSKUŠAJO RAZVITI SODELOVANJE PRI ZAŠČITI JADRANSKEGA MORJA Jadran je črn madež Čeprav je morje razmeroma čisto, vzbuja skrb spoznanje, da zavest o varovanju še ni postala nacionalna strategija vseh tistih držav, katerih obale obliva čudoviti Jadran Sredozemsko morje, na katerega obalah živi blizu 150 milijonov ljudi, je resno ranjeno. To zaprto morje, ki potrebuje polnih sto let, da zamenja svoje vode in tako po naravni poti »prebavi« umazanijo, ki vanj doteka obilno, se ne more veC zanašati zgolj na naravo. Ce se bosta namreč onesnaževanje in Čezmerno izkoriščanje še nadaljevala, se bo Sredozemsko morje, zibelka človeške civilizacije, kaj hitro spremenilo v mlakužo. Posebno zaskrbljeni so lahko prebivalci jadranskega območja tam, kjer reka Pad na severnem delu vsak dan »bogati« Jadran z velikimi količinami odpadkov iz visoko industrializiranih italijanskih regij. Severni Jadran je ekološki Cmi madež. Ocenjujejo, da v Mediteranu v enem letu konca okoli štiri milijone ton naftnih derivatov, približno milijon ton dušika, 0, 3 milijona ton fosforja, 60 tisoč ton detergentov, 12 tisoC ton karbolne kisline (fenola), 20 tisoC ton cinka, blizu 4 tisoC ton svinca, 2400 ton kroma, 100 ton živega srebra... Dr. Jože Štirn, slovenski ekolog in strokovnjak za morje, je že leta 1980 opozarjal, da si »države, ki mejijo na oceane, morda lahko privoščijo celo razkošje, da žrtvujejo določena območja svojega priobalnega morja industrijskim oziroma urbano povzročenim degradacijam«, toda »na Jadranu imamo samo eno možnost - celovito in rigorozno zaščito celotnega morskega okolja ter ohranitev njegovega naravnega ravnotežja v vseh elementih«. Takšna ocena velja Se danes, zlasti za severni Jadran, katerega plitkost, zaprtost, slaba cirkulacija vodnih mas, zlasti pa bližina velikih industrijskih in urbanih središč, spreminjajo to področje v rakasto tvorbo Mediterana, pa tudi svetovnih morij. Države mediteranskega bazena in posebna komisija Evropske skupnosti so že pripravile naCrt intervencij za zaščito Sredozemskega morja s kairsko deklaracijo (30. 4. 1992) in nikozijski akt (aprila 1990). V teh dokumentih so se vlade zavezale, da bodo sodelovale pri skupni skrbi za Mediteran. Poleg tega je ES sprejela tudi Listino ES/91/271, ki našteva posebne ukrepe za zbiranje in analizo odpadnih vod vseh držav ES. Od začetka leta 1999 morajo vse države ES, razen primarnih vod, obdelovati tudi sekundarne in terciarne vode, ki se zlivajo v Sredozemsko morje. Za Jadran, zlasti pa za njegov severni del, bi ta obveznost utegnila pomeniti tudi začetek pravega reševanja, saj bo morala Italija kot najveCji onesnaževalec tega področja storiti veliko intenzivneje, kot to počne zdaj. Tudi drugi dve državi -Slovenija in Hrvaška -, ki delita odgovornost za (ne) Čistost severnega Jadrana, bosta morali kmalu uskladiti svoje predloge za reševanje z razvitimi državami Evrope. Janez Kokol iz slovenskega Ministrstva za varstvo okolja je v pogovoru za Republiko povedal, da je v Sloveniji že dozorelo prepričanje, da je treba zakonske predpise o varstu okolja Cimprej uskladiti z zakonodajo ES. Hrvaška namerava storiti isto, ker dosedanje zakonodaje, ki temelji na jugoslovanskih predpisih, v teh primerih ni bilo mogoCe prilagoditi jadranskim posebnostim novih držav. Tri države -Slovenija, Hrvaška in Italija - skušajo uskladiti sodelovanje pri varovanju Jadranskega morja. Potekah sta že dve tristranski konferenci -lani v Benetkah in letos na Brionih. Strokovnjakov iz vseh treh držav pa pričakujejo, da se jim bodo kmalu pridružili tudi kolegi iz Črne Gore in Albanije. Jadran je kot zaprto in zelo ranljivo morje namreč mogoCe zavarovati le v primeru, Ce se bodo vse te države obvezale, da bodo skrbele zanj. Za (ne) Čistost Jadranskega morja se zanimajo tudi strokovnjaki iz še dveh držav - iz Avstrije in Nemčije. Ti so skupaj s hrvaškimi znanstveniki, ki jih vodi dr. Marko Branica, dali pobudo za tristransko sodelovanje in raziskovanje Jadrana ter morskega sveta na- Goran Moravcek sploh. Ta vodilni hrvaški strokovnjak za (ne) Čistost morja pravi, da so raziskave zelo drage, saj »potrebujemo ladje, potrebujemo sredstva, s katerimi lahko prodremo v okolje, se pravi okolje samega morja, ki ga je treba opazovati in raziskovati ne samo s Čutili, ampak tudi z modernimi sredstvi, z visoko tehnologijo«. Hrvati pričakujejo, da jim bo sodelovanje z Avstrijo in Nemčijo omogočilo prav to. V taksnem tristranskem podjetju, poudarja dr. Branica, je sodelo- vanje vseh strani nujno, Hrvaška pa je pripravljena zagotoviti gmotno osnovo za delo, bivanje, zgradbe in podobno. V svetu danes obstaja moCan projekt znotraj Eureke, z imenom Eu-romar, ki se v 20 podprojektih ukvarja z modernizacijo oziroma z razvojem ra- zličnih tipov raziskovalnih tehnik, ki so potrebne za ugotavljanje stanja v morju. Namen Hrvaške je, da Jadransko morje ponudi na voljo za raziskovalne projekte. Ali bo Jadran, zlasti njegov severni del, postal svojevrsten »poskusni zajček« za Številne znanstvene ekipe? Načrtov je veliko, med njimi je na primer medijsko najbolj zanimiv tisti, ki naj bi raziskal pojav alg oziroma meduz na severnem Jadranu. Projekte raziskav teh pojavov so zaceli že pred Štirimi leti v skupnosti Alpe-Jadran in so zdaj tik pred koncem. Tri države - Slovenija, Hr- vaška in Italija - imajo prav tako s pomočjo strokovnjakov namen regulirati plovbo, zlasti tankerjev po jadranskih vodah ter ustanoviti skupno opazovalno službo na Jadranu. Znanstveniki namenjajo posebno pozornost onesnaževanju, ki ga vnašajo reke v Ja- dran. Janez Kokol meni, da se »stanje ne poslabšuje, da pa tudi ni bistvenih sprememb na bolje«. Slovenija ima na področju izliva v Jadran kar nekaj varovalnih projektov, med njimi je verjetno v javnosti najbolj znana sanacija reke Reke v Ilirski Bistrici. Podoben program obstaja za celotno področje, kjer se Timava pri Trstu izliva v morje, ki meji na slovensko področje. Janez Kokol pravi, da bo študijo finansirala ES, prav tako pa še nekaj projektov varovanja okolja: področje izliva Drave v skupnem dogovoru z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Jadransko morje ima, kot zatrjujejo strokovnjaki, zanimivo značilnost - v celoti je zelo Cisto, hkrati pa je v posameznih delih katastrofalno uničeno. Predeh velikega onesnaženja so majhni, vendar do onesnaževanja prihaja na območjih, kjer je naseljenost najgostejša. Del Jadrana ob italijansld obali je postal žrtev velike industrijske dejavnosti in turizma s številnimi odpadnimi vodami, tako da pogosto prihaja do cvetenja morja, kakor tudi do drugih, »neprijetnih« pojavov. Italijanom se zaenkrat ni posrečilo bistveno izboljšati stanja. Onesnaženost Jadrana se ob italijanski meji že približuje kritičnim stopnjam. Izpust velikih količin hranljivih soh v morje, sintetičnih spojin in drugih odpadkov dela sive lase ekologom. Predviden je tudi projekt saniranja odpadnih vod v mestih severne Italije, kar bo finansirala tudi ES. Na hrvaški obali sta kritični območji Kvarnerski in KaStelanski zaliv, na slovenski obali pa je stanje najslabse okrog koprskega pristanišča. Na drugih območjih obale se je mogoCe kopati in loviti ribe, Čeprav je, kot poudarja Janez Kokol, »še daleC od idealnega stanja«. Mesta Koper, Izola in Piran so »hrbtenica« sistema celostne skrbi za morje, toda prva stopnja varstva obstaja samo na piranskem območju. Položaj na področju Mediterana in z njim tudi Jadrana je podoben tistemu v severni Evropi konec 60. in v začetku 70. let. Vlade in javno mnenje počasi, a zagotovo prihajajo do ugotovitve, da je treba morje resneje zavarovati. Zato uvajajo sisteme za prečiščevanje odpadnih voda, Čeprav zaenkrat prečiščujejo Se zelo majhne količine vode, ki se izliva v morje. Po podatkih ES je odstotek tistega prebivalstva, ki uporablja Čistilce odpadnih voda, približno 37 odstotkov v Španiji, 45 odstotkov v Itahji in do 50 odstotkov v Franciji. Stanje v Sloveniji in na Hrvaškem je seveda veliko slabše. Strokovnjaki zagotavljajo, da mora biti gradnja za obdelavo odpadnih voda gospodarsko upravičena, medtem ko sistemi obdelave odpadnih voda velikih mest pomenijo javni strošek. Spoznali so, da je odstranjevanje prvih 80 odstotkov onesnaženja veliko cenejše kot preostalih 20 odstotkov. Zato priporočajo že na samem začetku namestitev razmeroma cenenih filtrov, ki jih je mogoče sCasoma izboljšati v nasprotju s postavitvijo maloštevilnih sistemov visoke tehnologije, nameščenih na redkih področjih. Jadransko morje skriva, kot ocenjuje večina znanstveni- ce njeguv^ ji meri gre za O :eprav zbuja skl ’ st o varovanju še nacionalna strateg , katerih obale ob i m. Dokler se to f . za varovanje ve Trojem »paradigma« je v L širši znanstveni in laični svet uvedel zgodovinar znanosti Thomas Kuhn in z njim označil »tisto, kar delijo Člani določenega znanstvenega področja« in po Čemer se razlikujejo od pripadnikov drugih področij - torej specifičen sklop prepričanj in teorij, vrednostnih stališč in raziskovalnih metod. »Paradigmo« so že v njegovem Času zelo ohlapno razumeli in ji pridajah nove pomenske vsebine, tako da je Kuhn ob razpravi o knjigi Zgodovina znanstvenih revolucij, v kateri je naglasil pojem »paradigma«, izrazil moCan dvom, da udeleženci razprave govorijo o isti stvari. Kaj bi Kuhn porekel na današnjo pomensko vsebino tega izraza, si je težko zamisliti. Z njim se namreč označuje domala vse, kar zaznamuje način življenja neke dobe: prevladujoč svetovni nazor, način razmišljanja, veljavne znanstvene teorije in metode, dominantna etična načela, tipičen odnos do narave in sočloveka, značilen način komunikacije, ekonomije in vzgoje itd. Potrebo po vpeljavi tako širokega pojma so prav gotovo narekovale razmere današnjega Časa, kajti človeštvo, obremenjeno z grehi preteklosti, se je znašlo znašlo pred usodno dilemo, na tako imenovani »prevratni točki« (F. Capra): Ce ne bo bistveno spremenilo svojega načina življenja, svojega razumevanja sveta in sebe ter svojega pristopa k naravi, bo kmalu propadlo. Na taki kritični točki pa je kajpak potrebno opraviti temeljito samokritično revizijo, strogo razmejiti staro od novega oziroma dejansko od želenega ter z enim samim globokim pojmom zajeti vse tisto bistveno, zaradi Cesar je človek grešil, v Čemer se lahko spremeni in tako spremenjen ustvari boljši svet. In tak pojem je paradigma. Sprememba se mora zgoditi v človekovi paradigmi in Nova doba bo tu; Človeštvo mora zavreči staro paradigmo in sprejeti novo. Znanilci Nove dobe zato definirajo Novo paradigmo z elementi, ki so v strogi opoziciji z elementi Stare paradigme: namesto racionalizma intuicija, namesto dualizma enotnost nasprotij, namesto parcialnosti holizem, namesto specializma univerzalizem, namesto centralizacije decentralizacija, namesto hierarhije mreže, namesto materializma duhovnost, namesto pohlepa skromnost, namesto agresivnosti in militarizma miroljubnost, namesto represije permisivnost, namesto (samo) kontrole spontanost itd. Osnovni pogoj za prihod Nove dobe je potemtakem ta, da sprejmemo naCela nove paradigme in se pričnemo po njih ravnati - Cimprej, Cim dosledneje in kar najbolj množično. Sploh ni pomembno, ali je pojem paradigma ohranil Kuhnov (ali še prvotnejsi) pomen, kajti ni ga izraza, katerega pomenska vsebina se skozi zgodovino ne bi spreminjala, paC v skladu z izpopolnjevanjem, kristali-ziranjem in spreminjanjem spoznanj o dejstvih, ki jih z NOVA PARADIGMA 7 / NEDOLŽNA IGRA ALI SPOČETJE DRUGAČNE PRIHODNOSTI? Ce se naš svet ne bo prej sesul, bomo doživeli še eno hudo krizo njimi označujemo. Pomembneje je, ali bo ta pojem mogel odigrati svojo prevratno zgodovinsko vlogo, ki so mu jo pridali znanilci Nove dobe, ah ne. To pa je odvisno od tega, ah paradigma (oziroma tisto, kar ljudje z njo označujejo in po Čemer vrednotijo, se ravnajo in usmerjajo svojo življenjsko prakso) zares zajema tiste ključne subjektivne silnice, ki jih je mogoCe zavestno usmerjati in ki naj bi posledično pripeljale do resničnih, celostnih pozitivnih sprememb. Če jih ne, bo pojem nova paradigma doživel polom - z njegovimi Častilci vred. Ni mogoCe zanikati, da je obnašanje in delovanje udeležencev novodobnega gibanja v marsičem pozitivno in bogdaj tudi odrešilno za obolelo naravo in duha (ekološki projekti in protesti, zdrava prehrana, mirovno gibanje, svobodnejša vzgoja, razvoj in dopuščanje kreativnosti, terapevtske delavnice...). Vendar pa se ni mogoCe znebiti vtisa, da je to večinoma zgolj neke vrste igra; zdi se namreč, da gibanje ne temelji na resničnih notranjih spremembah njegovih akterjev, marveč bolj na idejah, sprejetih predvsem zaradi njihovega pozitivnega emocialnega naboja (nasprotovanje zavoženi generaciji, pripadnost somišljenikom, navdušenje zaradi sodelovanja v neCem novem in revolucionarnem), delno pa tudi zaradi naraščajoče eksistencialne tesnobe in strahu pred boleznijo in vsesplošnim propadom. To pomeni, da nasprotje med starim (pogojenim, strukturiranim in utečenim) in novim (sprejetim v protiutež staremu) ni pre- seženo in odpravljeno, kajti pripadniki novodobnega gibanja so se zgolj transformirali, zgolj reidentificirah - se distancirali od stare paradigme v sebi ter se pričeli ravnati po novi, zgolj sprejeti. Ah kot se je pikro izrazil Thomas Kuhn, ko je analiziral svoje napake, zaradi katerih so se s tolikšno lahkotnostjo prilepili na njegov izum: »...iz paradigme so navsezadnje naredili neko kvazimisticno entiteto oziroma lastnost, ki kakor karizma transformira vse tiste, ki so z njo okuženi. Obstaja transformacija, toda do nje ni mogoCe priti s preprostim sprejetjem paradigme.« NiC hudega, Ce gre za igro, samo da učinkuje in opravlja svoj temeljni namen, bi ugovarjal simpatizer novodobnega gibanja. Ampak problem je v tem, da tovrstna igra ne bo mogla dolgo trajati, kajti pol, zoper katerega se sploh izvaja, ostaja in razžira Se naprej, ter v obliki odpora, samoprisile in notranjih konfliktov že pričenja slabiti moc igre, doslednost drže in posledično tudi njeno učinkovitost navzven (neuspeli ekološki projekti, vase obrnjene duhovne skupine, pohlep gurujev in naravnih zdravilcev, vračanje sprevržencev v stare grehe, jalovost pihanja na politične in bogataške duše ipd.) Skratka, položaj spominja na pubertetnika, ki se mu zagnusi (ponotranjena!) starševska determinacija in dominacija, nakar v opozicijo in v posmeh temu svojemu notranjemu (vendar dosledno povnanjanemu!) demonu odigra vlogo diametralno nasprotnega angela, a se že kmalu na lepem utrudi ter Bojan Rauter Kosič postane živ vzor ne le svo- miru in skromnosti je dan-jim otrokom, marveč celo danes pohlepnih biznisme-svojemu prvotnemu vzoru, nov, vojščakov in drugih (Vemo, koliko nekdanjih uničevalcev sveta. Le redki hipijev, zakletih v veCno od njih so ostati v cvetju, še življenje v cvetju, ljubezni, redkejši pa so, ki so uvideli in priznali obstoj obeh svojih notranjih polov, spoznali jalovost kritiziranja enega in forsiranja drugega ter se podati v iskanje načina za njuno resnično prese-ženje, torej za dosego resničnih notranjih sprememb, takih, ki bi temeljile na de- ■> ■ a i bo prej f' morda d°' ene veliR® 'edališca SLÖVENUA WUBIJANA Cankarjev dom (061/222-815) 3lUnf/S!r0ma]er: LA LA SLINA (ponedeljek, dnle •k0» 18' urC Štihova dvorana). V kopro-kci]1 S°U- Kulturni festival in CD. fn ^haf^er: CETICIJA IN LUŠTREK (petek, 28. na) 116 e^° 3°' 5' 21' urC Štihova dvora- nri^K^ ^ GLASBA (sobota, 29.5. ob 21. vaia S°Vel0Va dvorana)- Katia Levstik iz- ^stsSsTORSTINGL^^ aVtOT 8198136 Pia_ nisa/Frey: 2ABE (petek, 28. 5. ob 21. uri, «ogla dvorana). PANv?aE'W00DBURY DANCE COM-dvo Potek, 28. 5., ob 20.30 uri, Linhartova nkV,ana ^ast°P plesne skupine pod umet-WoodT°dStVOm Kirie in Joan DRAMA SNG (061/221-511) 19 in61 PLES V AVGUSTU (danes, 27. 5. ob izv It*1 ^onma Dijaški 5 večerni in za 6n ^onto). Zadnjikrat v tej sezoni! rpn»lSCh: D0N JUAN ALI LJUBEZEN DO EOMETRIJE (petek, 28. 5. ob 19.30 uri). °nina Prva repriza in izven (konto). 2c^P'1^0liere: SVATBA PO SILI (sobota, ■ob 19.30. uri). Za izven (konto). MALa drama Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (da-7 ri 27 5' 20 urtJ- ^a izven in (konto). 4'a™je ponovitve v sezoni. 2Q Nlcolaj: PRVA KLASA (petek, 28. 5. ob Rei)1111--a ^zven (konto). Komedija o starejši sezonT^ Za VSe Seneracije " zadnjikrat v tej Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (so-a> 29- 5. ob 20. uri). Za izven (konto). opera Gtaconio Puccini: TRIPTIH (danes, 27. 5. ob ■ uri). Za red četrtek II., izven in konto. gTNO GLEDAIdSCE LJUBLJANSKO obB- P- Moli ere: AMFITRION (danes, 27. 5. Ven a'30- uri). Za abonma Študentski in iz- A'Dorfman: DEKLICA IN SMRT (petek, 28. o 19.30 uri). Za abonma Petek in izven. ^' Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TI-.. . d. o. o. (petek, 28. 5. ob 22. uri). Za iz- > m konto. r ’ 4°rfman: DEKLICA IN SMRT (sobota, 29. 5- ob ven. 19.30. uri). Za abonma Sobota in iz- Vnrf°jdic’ M' Pokorn> B- Tadel: KLINIKA TI-LI d. o. 0 (sobota 29. 5. ob 22. uri). Za iz-Ven Ul konto. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE (061/310-610) Martin Kušej: POHUJŠANJE PO CANKARJU (danes, 27. 5. ob 17.30 uri) Za izven. Režija: Martin KuSej. H. Achternbusch: SUSN (petek, 28. 5. ob 19. uri). Za izven. Režija: Eduard Miler. Šentjakobsko gledališče (061/312-860) O. Scheinpflugova: FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE) (danes, 27. 5 ob 17. uri). Za red U in izven. kd spanski borci (061/448-920) Miro Gavran: MOŽ MOJE ŽENE, komedija (danes, 27. 5. ob 20.uri). MARIBOR DRAMA/MALI ODER (062/221-206) Kabaret XX. stoletja: NAMESTO ROZ- avtorski projekt SVETLANE MAKAROVIČ ob spremljavi tria Popcorn (danes, 27. 5. ob 21. uri). Za izven. DRAMA/VELIKI ODER LA DIVINA COMMEDIA - INFERNO (petek, 28. 5., ob 21. uri, za red Sobota 1; sobota, 29., in nedelja, 30. 5., ob 19.30 uri za red Sobota 2 in red Torek). VELIKI ODER Nastop plesne skupine RIRIE WOODBURY DANCE COMPANY (nedelja, 30. 5. ob 17. uri). Za izven. CEUE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332) Moliere: NAMIŠLJENI BOLNIK (petek, 28. 5. ob 11. uri). Abonma Srednja šola B. KidriCa I Celje. ODER HERBERTA GRUENA (063/25-332) D.Z. Frey: KRI IN KOŠUTE (petek 28. 5. in nedelja, 30. 5. ob 21. uri). KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-681) Ray Cooney: ZBEZI OD ŽENE (danes, 27. 5. ob 17. in 21. uri). Gostovanje v Mariboru (Narodni dom). Evald Flisar: KAJ PA LEONARDO? (petek, 28. 5. ob 20. uri). Za abonma Petek O., konto in izven. Gostuje Mestno gledališče ljubljansko. PTUJ CESARJEVA NOVA OBLAČILA (danes, 27. 5. ob 10. in 11.30 uri). Gostuje Slovensko stalno gledališče iz Trsta. kulturni dom Gostovanja SSG s predstavo »Cesarjeva n°Va °J>lacila»: danes, 27. t.m. ob 10.00 in 11'30, na Ptuju; jutri, 28. t.m., ob 9.00 v Londavi in ob 12.00 v Dobrovniku; v sobo-to’ 29. t.m., ob 17.00 v vojašnici »Slava Javora» v Mariboru; v nedeljo, 30. t.m., 17-00 v Murski soboti-Vidonci; v pone-deJ)ek, 31. t.m., ob 10.00 in 11.30, v torek, U junija, ob 9.00 in 11.00 ter v sredo, 2. Juuija, ob 9.00 in 11.00. v Gornji Radgoni. UVORyyNA XRIPCOVICH Uperna sezona in Baleti 1992/93 Pri blagajni Dvorane Tripcovich je v teku Predprodaja vstopnic za vseh šest predstav ”0 matrimonio segreto« D. Cimarose. Ur-n*k- 9-12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih), °b Predstavah: 9-12, 18-21. Gd 4. do lo. junija bo na sporedu musical *Ulyssea» (»Bloom of Dublin«) Anthonyja Burgessa, za gledališče priredil Mario Ma-ranzana. Nastopajo Maranzana, Fiamma Iz-z°’ Stefano Santospago, Elio Pandolfi. Re?ija Edmo Fenoglio, scenografija Sergio B’Osmo. jSroska GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes, 27. t. m., ob 20.30 (red prost) gostovanje gledališke skupine Teatro di Roma z Goldonijevo »La bottega del cafft«. Režija M. Missiroli. Predstava v abonmaju: odrezek St. 11. Prodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. Ponovitev jutri,28. t. m., ob 20.30 (red II.so-bota). Predstave bodo trajale do nedelje, 30. t. m. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA V juliju, in sicer 2., 8. in 9., bo v okviru Festivala operete, v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstava »L’amore b un treno» z Danielo Mazzucato in Max Reneb. Cosottijem. Režija Francesco Macedonio.. DVORANA PRI CERKVI (UL Sturzo 4-Trg Rosmini) V soboto, 29. t. m., ob 18.30: Robin Hood Folk country club organizira zaključni večer tečaja irskih ljudskih plesov s sodelovanjem občinstva. Vstop prost. SlLQYlC ^STNO GLEDALIŠČE Lanes, 27. t.m., ob 19.30 - »Jesus Christ Su-Parstar» - rockopera Andrewa Lloyda Web- berja. Ponovitev v soboto, 29. t. m., ob 19.30. Jutri, 28. t. m., ob 19.30 »Bela roža«.Opera Uda Zimmermanna. JA NAJMLAJŠE ISLOVENUA Murska sobota URAJSKA DVORANA, ^barjev drevored 4 Peri LainšCek: BARA BARA (danes, 27.5. ob 2°' uri). Režija: SaSo Jovanovič. LG Guliver ^Vetlana Makarovič: MAČJE LETO (petek, 28'5. ob 9. uri). Režija: Vera Beguš. GS SKD 0s Krašnja. Kulturnica, Lovska steza i Albert Papier : HUDOBNI GRAŠČAK (petek, 28- 5. ob 17. uri, in sobota, 29. 5., ob 11. uri). Za izven. KUD FRANCE PREŠEREN (210-491) LUTKOVNO GLEDALIŠČE FRU-FRU TOBIJA (danes, 27.5. ob 18.uri, PREMIERA). Režija: Jelena Sitar, lutke in glasba: Igor Cvetko. Ce ste pozabili kako je, ce imaš telo kot trakec, krive noge, ušesa kot rjuhe... se spet podajte v živalski vrt. Po vrtu vas bosta vodila IRENA RAJH in MARJAN KUNAVER. NOVA GORICA PRIMORSKO DRAMSKO GLEDAL. H. C. Andersen: SLAVČEK (petek, 28. 5., ob 9. in 10.30 uri, na O. S. Cerkno). RIRIE WOODBURY DANCE COMPANY Ameriška plesna skupina iz Salt Lake Cityja, Utah, že osemindvajset let nadvse uspešno odkriva nove plesne izraze in izvirne tokove modernega plesa. Udeležuje se mnogih festivalov, uprizarja predstave in plesne delavnice po vseh Združenih državah Amerike. Prepotovali so Evropo, Novo Zelandijo, Avstralijo, Južno Afriko, Singapur, Filipine, Kanado, Kitajsko... Nastopili so tudi v centru Kennedy v Washingtonu in kot prva rasno mešana skupina v Capetownu, Port Elizabethu, Johannesburgu, Pretoriji v Južni Afriki za (prvič v zgodovini) rasno mešano občinstvo. Uveljavili so se s plesnimi projekti, v katerih prihaja do izraza iskanje interakcije med gibom, obliko in lahkotnostjo izvedbe. Nastopili bodo: - v Cankarjevem domu v petek, 28. maja ob 20.30. uri - v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju v soboto, 29. maja ob 18. uri - v zbirnem centru za pregnance Slava Klavora v Mariboru v nedeljo, 30. maja ob 10. uri - V Drami SNG Maribor v nedeljo, 30. maja ob 17. uri - na Fakulteti za šport v Ljubljani bodo vodili plesne delavnice s predavanji (26. in 27. maja od 15. do 18.15. ure. Posebej velja omeniti predstavo v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju (sobota, 29. 5. ob 18. url), katere izkupiček bo namenjen beguncem Iz Bosne In Hercegovine, ki so nastanjeni v Sloveniji. Vabljeni vsi, ki sl želijo ogledati vrhunsko plesno predstavo In hkrati prispevati svoj delež za pomoč beguncem. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM (061/222-815) Spomladanska razstava novih tujih znanstvenih knjig in pregledna razstava založbe Springer (do petka, 28. 5., Steklena dvorana). Marjan Marinšek: HAVAJI, otoki večnega poletja (danes, 27. 5. ob 19. uri, Kosovelova dvorana). PROJECT ENGLISCH and CHATTERBOX (od danes, 27. 5., do 1. 6., med 10. in 18. uro, Linhartova dvorana). Otvoritev razstave izdelkov učencev O. S. (danes, 27. 5. ob 11. uri, Linhartova dvorana). MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE/CEKINOV GRAD KULTURNE IN GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SEVERNE AFRIKE (danes, 27. 5. ob 20. uri). Avtorja Blaž PiSek in Tomaž Zivic. KLUBK4 (061/113-282) GABBA GABBA HEY (danes, 27. 5. ob 22. uri). Večer z Ramonesi in videom Pat Sema-tary. VODNIKOVA DOMAČIJA NOVA NARAVOSLOVNA VERA (danes, 27. 5. ob 19. uri). Predavanje mag. Arturja Sterna. CEUE DVORANA KRŠČANSKE ADVENTI-STTCNE CERKVE Predavanje Kako dobiti najboljše od medčloveških odnosov, zdravja in duhovnega življenja (od 28. do 30. 5., ob 19. uri). Predaval bo Paul Volk, predavatelj, profesor in teolog na Jafferson Patter Living Center v Washingtonu, ZDA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TRŽAŠKA KNJIGARNA Jutri, 28. t. m., oh 17.30 predstavitev knjige prof. dr. Borisa Paternuja »Razpotja slovenske proze«. GLASBA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM (061/222-815) PIAF- koncert za dva igralca (danes, 27. 5., ob 20. uri, in 2. 6. ob 20.30 uri, Štihova dvorana). Igrata in pojeta Alenka Vidrih in Gojmir Lešnjak. Koncert simfonikov RTV Slovenija (petek, 28. 5., ob 20. uri, Gallusova dvorana). Za Zeleni abonma. SLOVENSKA FILHARMONIJA Komorni koncert študentov akademije za glasbo (petek, 28. 5., ob 19.30 uri). Nastopila bosta Trio 71 in Domen Jeraša. VELENJE GLASBENA SOLA Koncert Lilijane Molnar-Talajič, sopran, ob spremljavi na klavirju Darka Domitro-viča (petek, 28. 5., ob 20.30 uri). MARIBOR DRAMA/VELIKI ODER Gostovanje zbora Dunajskih dečkov (petek, 28. 5., ob 19.uri). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST GLEDALIŠČE MLELA Danes, 27. t.m., ob 20.30 -Tržaška sekcija Glasbene mladine Italije vabi na nastop dobitnikov »Nagrade Lilian Caraian« 1992 in sicer: kitara - Marco Ferri, Simona Zanella in Mauro Bregant; flavta - Ettore Michelazzi, Alessandro Vigolo in Alberto Zin. ZATTERE ALLA DERIVA: jutri, 28. maja, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine The Nudes (Amy Denio, Wädi Gysi, Chris Cu-tler). Koncert prireja Zadruga Bonawentura, gledališče Miela in s sodelovanjem Združenja More Musič. V sredo 9. junija, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine Les Batteries v sodelovanju z La Gazza Pendente iz Trsta. AVDITORIJ MUZEJA REVOT,TELLA GLASBENA MATICA - ZAKLJUČNE AKADEMIJE: jutri, 28. t. m., in v sredo, 2. junija ob 18. uri zaključne Akademije svojih gojencev. Vabljeni! TRŽIČ . OBČINSKO GLEDALIŠČE Jutri, 28. t. m., ob 20.30 niz Danubio - Una civiltä musicale: Nastopil bojess Trio Wien -Johannes Kropfitsch (klavir), Elisabeth Krop-fitsch (violina), Han Georg Schmeisser (flavta) in Yossi Gutmann (viola). Na programu Van Beethovnove skladbe. VIDEM STADION FRIULI 12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je že v teku pri Utat v Pasaži Protti. BASSANO DEL GRAPPA V ponedeljek, 31. t. m. prvi koncert turneje Zucchera. Ob njem bosta nastopila Sting in Eric Clapton. RAZSTAVE SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM Razstava OSKARJA KOKOSCHKE - Skice s potovanj (Galerija CD). Razstavo si lahko ogledate do 6. junija. MESTNA GALERIJA Na ogled je slikarska in kiparska razstava SODOBNA LITVANSKA UMETNOST iz Kaunasa. Razstava bo na ogled do 15. junija. GALERIJA ZDSLU Na ogled je razstava slikarskih del VALENTINA OMAHNA. KUD FRANCE PREŠEREN, Trnovo Na ogled je razstava slik NATAŠE RIBIC z naslovom The War and the Distance. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja. NARODNA GALERIJA Na ogled so dela RIHARDA JAKOPIČA iz javnih in državnih zbirk. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V foyeryu MGL razstavlja BOJAN KLANČAR grafike Ubiti v maju (osmrtnice), Bosna 1993. SMELT CARPE DIEM, otvoritev razstave Zoisovih Štipendistov ljubljanske regije (danes, 27. 5. ob 19. uri). Razstava bo na ogled do 5. junija. LEKOVA GALERIJA (Verovškova 57) Do 11. junija razstavlja grafik VENO DOLENC. GALERIJA MIT (Dvorakova 12) Otvoritev razstave del ALENKE VICELJO (danes, 27. 5., ob 19.30 uri). Spremno besedo bo imel Aleksander Bassin. Razstavo si boste lahko ogledali do 11. junija. GALERIJA KRKA Do 23. junija je na ogled razstava plastik in grafik akademske kiparke MILENE BRANI-SELJ iz Cerknice. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca junija je na ogled je razstava akademskega slikarja IVETA ŠUBICA Slikovne predloge za freske. MARIBOR NOVINARSKI KLUB (062/222-251) Na ogled sta razstavi slikarja ZLATKA GNEZDA in slikarja TOMA VRANA. RAZSTAVIŠČE PEDAGOŠKE FAKULTETE Na ogled je razstava risb BOJANA GOLIJA iz cikla ZRCALCE, ZRCALCE, POVEJ... »Golijev ciklus avtoportretov iz leta 1993 je svojevrstno presenečenje. Z najnovejšimi risanimi, naravnost naturalistično zasnovanimi avtoportreti pa se predstavlja tak, kot ga poznamo z vsakodnevnih srečanj - temperamenten, odločnih kretenj, pa tudi isker in hodomu-šen.«(Marjeta Ciglenečki). Bojan Galija: Avtoportret, risba s kredo, 1993 RAZSTAVNI PROSTORI (na trgu B. Kraigerja 3) Vabimo Vas na otvoritev razstave skulptur DRAGICE CADEZ (danes, 27. 5., ob 19. uri). Razstava bo na ogled do 19. junija. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI (H. nadstropje Mestnega gradu) V novih razstavnih prostorih je na ogled stalna zbirka likovnih del, ki jih je Celje odkupovalo bi desetletja. CAFE GALERIJA Na ogled je razstava del akademskega slikarja MILANA TODICA. LIKOVNI SALON Vabimo Vas na otvoritev razstave Otroške ilustracije avtorice MOJCE CERJAK (petek, 28. maja ob 17.30 uri). KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Na ogled je razstava slik MIRNE PAVLOVEC, Sprehodi po Gorajtah. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik in grafik NATAŠE PICMAN: Žrtvovanje pomladi. ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA GRADU Na ogled je razstava SLOVENSKI ČASOPISNI STRIP 1993. NOVA GORICA GALERIJA POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je likovna razstava erotičnega cikla SABASTJANA PERSOLJA. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKA KOSOVELA(067/73-355) Do 15. junija razstava slik KRIŠTOFA ZUPETA. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST TK GALERIJA Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija). GALERIJA TORBANDENA Do 11. junija razstavlja Zoran Mušič. Na ogled bodo slike od 1946 do 1953 leta. GALERIJA CARTESIUS Na ogled je razstava slikarke Marie Terese De Zorzi. GALERIJA RETTORITRIBBIO 2 Na ogled je razstava slikarja Ottavia Bombena. ART GALERY (Ul. S. Servolo 6) Do 31. t.m. je na ogled razstava z naslovom »Progetto 92» videmske slikarke Manuele Plazzotta. Urnik: 10.30-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Urnik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. GALERIJA MINERVA Do 3. junija je na ogled 33. razstava žensk umetnic, ki so včlanjene v Združenje FIDAPA. LABORATORIO P (Park bivše umobolnice pri sv. Ivanu) Do 3. junija razstavlja svoje pokrajine Diego Porporati. Urnik: vsak dan od 17.30 do 20. ure. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA BIVŠA PIVOVARNA DREHER Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume, Michele Cascella in Norberto. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Stalna razstava »Načrti za Miramar«. GALERIJA MALCANTON Na ogled je razstava slikarke Olivie Siauss. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. ART LIGHT HAU. Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian. GRADIŠČE GALERIJA L. SPAZZAPAN Na ogled je razstava o goriškem likovnem zavodu »Max Fabiani«. ŠPETER BENEŠKA GALERIJA Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. ure. VIDEM PALAČA SAVORGNAN Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«. KOROŠKA CELOVEC GALERIJA CARINTHLA Alter Pl. 30 Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja. Do 5. junija na ogled je razstava Jiirgena Brodwolfa. KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8 Na ogled je razstava Suse Krawagna, Michael Keinzer. KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1 Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian. BELJAK GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7 Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla. PLIBERK GALERIJA FALKE in KUHN Do 29. t.m. razstavlja svoja dela Mario Reis. MENJALNIŠKI TEČAJI 26. maj 1993 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 70,00 71,40 9,93 10,10 7,70 7,90 Avtohiša* 70,00 71,30 9,90 10,30 7,60 7,95 Ažur Grosuplje 70,20 71,50 9,80 10,20 7,60 7,95 Banka Vipa 70,13 71,38 10,00 10,30 7,81 7,89 Bela vrtnica 70,50 71,70 9,90 10,20 7,50 8,00 Bobr Trzin in Fužine 70,50 71,00 9,95 10,20 7,70 8,00 BTC Terminal Sežana 70,30 71,95 9,95 10,20 7,75 7,90 BTC d.d. Ljubljana 69,00 72,30 9,70 10,25 7,60 8,00 Come 2 us 70,50 71,50 9,95 10,20 7,70 7,90 Dom Kaffe* 70,80 71,40 10,00 10,20 7,70 8,00 Dom na trgu 70,75 71,29 9,95 10,09 7,77 7,94 Emona Globtour* 70,30 71,30 9,90 10,20 7,59 7,81 Eros Ljubljana* 70,50 71,30 10,00 10,20 7,70 7,90 Eros Kranj* 70,50 71,30 9,95 10,20 7,70 7,90 Eurotours International 70,20 71,50 9,85 10,20 7,50 7,95 Feniks Koper 70,00 71,50 9,95 10,20 7,60 7,96 Feniks Markovec Koper 70,00 71,60 9,95 10,20 7,62 7,96 Feniks Portorož 70,00 71,90 9,93 10,20 7,60 7,98 Fiba Koper 69,80 71,40 9,90 10,19 7,60 7,89 Galileo Kozina 70,30 71,90 9,90 10,20 7,75 7,95 Golfturist Domžale 70,00 71,15 9,70 10,10 7,55 7,95 Hida* 71,00 71,10 10,00 10,05 7,85 7,90 Hipotekarna banka Koper 70,00 71,40 9,90 10,30 7,60 7,90 Hram Rožice Mengeš 70,60 71,00 9,95 10,15 7,80 8,00 Hranilno kreditna služba 70,10 71,35 9,91 10,10 7,80 8,00 Idila Sečovlje 70,10 71,20 9,85 10,15 7,70 7,99 Ulrika Ilirska Bistrica 70,20 71,68 9,90 10,25 7,76 7,94 Ulrika Slovenj Gradec 70,26 71,20 9,95 10,25 7,76 7,90 Ulrika Postojna 70,30 71,30 9,80 10,05 7,65 7,88 Ulrika Sežana 70,55 71,20 9,90 10,07 7,80 7,90 Ulrika Podgrad 70,26 71,80 9,94 10,00 7,65 8,00 Invest Škofja Loka 70,50 71,40 9,96 10,15 7,65 7,95 Italdesign Nova Gorica 70,50 71,30 9,92 10,20 7,80 7,86 Klub Slovenijales 70,00 72,30 9,60 10,20 7,70 7,95 Komercialna banka Triglav 69,60 71,51 9,88 10,18 7,70 7,95 Kompas Hertz Celje* 70,70 71,70 9,95 10,10 7,60 7,90 Kompas Hertz Velenje* 70,70 71,70 9,95 10,10 7,60 7,90 Kompas Hertz Idrija* 70,70 71,70 9,95 10,10 7,60 7,90 Kompas Hertz Novo Mesto* 70,70 71,70 9,95 10,10 7,60 7,90 Kompas Hertz Krško* 70,70 71,70 9,95 10,10 7,60 7,90 Kompas Hertz Bled* 70,70 71,70 9,95 10,10 7,60 7,90 Kompas Fintrade* 70,50 71,09 10,00 10,19 7,80 7,99 Kompas Holidays 70,50 70,90 9,95 10,10 7,70 7,90 Libertas Koper 70,30 71,25 9,90 10,07 7,70 7,89 Ljubljanska banka d.d. 70,03 72,40 9,90 10,29 *7,59 7,97 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 69,80 71,80 9,92 10,20 7,40 7,89 LB Dolenjska banka NM 70,00 72,90 9,90 10,45 7,68 8,00 LB Komercialna banka NG 70,00 72,40 9,68 10,41 7,30 7,95 LB Kreditna banka MB d.d. 69,60 71,30 9,85 10,12 7,55 7,97 LB Splošna banka Celje 69,80 72,10 9,73 10,25 7,52 7,92 LB Splošna banka Koper 70,29 72,12 9,94 10,32 7,57 8,10 Ma Vir 70,30 71,20 9,90 ** 10,18 7,70 8,00 Madai Nova Gorica* 70,50 71,40 9,90 10,10 7,80 7,90 Madai Šempeter* 70,50 71,40 9,90 10,10 7,80 7,90 Medla* 71,00 71,50 10,00 10,25 7,80 7,99 Moneta Invest 70,75 70,85 9,96 10,05 7,78 7,93 Niprom 1,11 *70,50 71,00 10,00 10,15 7,80 7,95 Otok Bled 70,13 71,37 9,90 10,04 7,60 7,88 Optimizem Lož* 70,50 72,00 9,95 10,25 7,65 7,92 Optimizem Postojna 70,25 71,80 9,93 10,35 7 72 7,93 Petrol* 70,70 70,95 9,85 10,10 7,80 7,95 Pigal Solkan* 70,20 71,30 9,98 10,10 7,73 7,88 Rigal Kobarid * 70,20 71,30 9,98 10,10 7,73 7,88 Pigal Obutek * 70,20 71,30 9,98 10,10 7,73 7,88 Pigal Diskont * 70,20 71,30 9,98 10,10 7,73 7,88 Poštna banka Slovenije* 69,00 71,30 9,60 9,99 7,40 7,90 Probanka Maribor 69,60 71,80 9,90 10,10 7,55 8,00 Publikum Ljubljana 70,70 70,94 9,95 "to,08 7,70 7,95 Publikum Celje 70,60 70,99 9,80 10,10 7,70 7,93 Publikum Dobova 70,30 71,80 9,95 10,22 7,49 7,90 Publikum Kostanjevica 70,30 71,80 9,95 10,22 7,49 7,90 Publikum Krško 70,30 71,80 9,95 10,22 7,49 7,90 Publikum Maribor 70,30 70,98 9,85 10,02 7,70 7,95 Publikum Metlika 70,60 72,00 9,90 10,10 7,70 7,95 Publikum Mozirje 70,60 71,48 9,95 10,19 7,60 8,00 Publikum Novo Mesto 70,60 72,00 9,90 10,10 7,70 7,95 Publikum Piran 70,30 71,39 9,85 10,15 7,60 7,88 Publikum Tolmin 70,40 71,89 9,95 10,25 7,70 7,92 Publikum Sevnica 70,10 71,60 10,00 10,30 7,40 7,65 Publikum Šentilj 70,20 71,28 9,85 10,15 7,70 7,95 Publikum Šentjur pri Celju 70,90 71,75 9,85 10,12 7,65 7,90 Publikum Trebnje 70,40 72,30 10,00 10,19 7,50 7,72 Publikum Zagorje 70,60 71,60 9,94 10,18 7,60 7,88 Publikum Žalec 70,60 71,49 9,80 10,15 7,70 7,95 Shalaby Koper 70,10 71,40 9,85 10,20 7,62 7,88 Sit-on 70,00 71,50 9,86 10,30 7,60 8,00 SKB banka d.d.* ** 70,50 71,05 10,02 10,10 7,73 7,83 Slovenljaturist Jesenice 70,10 71,20 9,93 10,05 7,70 7,90 Slovenijaturist Ljubljana 70,30 70,90 9,94 10,07 7,67 7,88 Slovenljaturist žel. p. Ljubljana* 70,60 71,25 9,97 10,10 7,65 7,85 Slovenijaturist žel. p. Maribor 70,02 71,90 9,90 10,10 7,20 7,80 Sl. hran. in posojilnica Kranj 70,60 71,00 10,00 10,08 7,70 7,90 Slovenska investicijska banka 69,80 71,30 9,50 10,10 7,65 7,90 Sonce 70,80 71,20 9,80 10,18 7,80 7,96 SZKB d.d. Ljubljana 70,10 71,35 9,91 10,10 7,80 8,00 Tori 70,50 71,50 9,90 10,25 7,55 8,00 Tartarus Postojna 70,26 71,91 9,92 10,31 7,68 7,98 Tentours Domžale 70,00 71,20 9,70 10,10 7,80 8,10 Tourist Service Portorož 69,30 71,00 9,60 10,10 7,57 7,97 Upimo 70,80 70,85 9,97 10,05 7,80 7,90 Tečaj velja danes:' Zaračunavajo provizijo: * Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 101 z dne 26. maja 1993 — Tečaji veljajo od 27.5.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 77,7109 77,9447 78,1785 Avstrija 040 šiling 100 970,7888 973,7099 976,6310 Belgija 056 frank 100 332,5882 333,5890 334,5898 Kanada 124 dolar 1 88,0437 88,3086 88,5735 Danska 208 krona 100 1784,1615 1789,5301 1794,8987 Finska 246 marka 100 2019,4319 2025,5084 2031,5849 Francija 250 frank 100 2027,6270 2033,7282 2039,8294 Nemčija 280 marka 100 6829,3265 6849,8761 6870,4257 Grčija 300 drahma 100 — 50,7028 50,8549 Irska 372 funt 1 — 167,3425 167,8445 Italija 380 lira 100 7,4884 7,5109 7,5334 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 5,0000 — Japonska 392 jen 100 102,3033 102,6111 102,9189 Nizozemska 528 gulden 100 6097,2227 6115,5694 6133,9161 Norveška 578 krona 100 1616,5016 1621,3657 1626,2298 Portugalska 620 escudo 100 71,5713 71,7867 72,0021 Švedska 752 krona 100 1520,8910 1525,4674 1530,0438 Švica 756 frank 100 7644,7480 7667,7513 7690,7546 Velika Britanija 826 funt Sterling 1 171,8942 172,4114 172,9286 ZDA 840 dolar 1 111,1336 111.4680 111,8024 Evropska Skupnost 955 ECU 1 133,8139 134,2165 134,6191 Španija 995 peseta 100 88,2349 88,5004 88,7659 ' »HiiHaiiarMVss» ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27. MAJA 1993 št, dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) _________ APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUM 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 647,773 682,969 1,330,741 129,5546% 136,5937% 133,0741% 100,000 64,777 68,297 133,074 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLACUM 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 641,608 668,554 1,310,163 98,7090% 102,8545% 100,7817% 130,000 64,161 66,855 131,016 26. MAJ 1993 vSLTza 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Bela vrtnica Hida* Hipotekarna banka Koper Idila Sečovlje JB^i Italdesign Kompas Fintrade Libertas Koper LB Kreditna banka Maribor* MA Vir Sonce Tori Tečaj velja danes: 3.00 4,50 2.00 4,00 4,00' 4,00 4,00 4,20 4,00 4,00 4,50 5.00 5.30 4.00 5,90 6.00 5.89 5.30 6,20 5.90 5,60 6,50 26. MAJ 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1455,00 1504,00 nemška marka 900,00 920,00 francoski frank 266,00 274,50 holandski gulden 800,00 825,00 belgijski frank 43,50 45,00 funt Sterling 2258,00 2318,00 Irski Sterling 2192,00 2252,00 danska krona 234,50 241,50 grška drahma kanadski dolar 6,40 1156,00 7,00 1192,00 japonski jen 13,20 13,90 švicarski frank 1005,00 1028,00 avstrijski šiling 127,00 131,50 norveška krona 212,00 219,00 švedska krona 200,00 207,00 portugalski escudo 9,30 9,95 španska pezeta 11,50 12,20 avstralski dolar 1018,00 1051,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 12,25 12,85 hrvaški dinar 0,40 0,65 ZVEZA BANK CELOVEC 24. MAJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,3500 11,8500 kanadski dolar 8,9500 9.3500 funt Sterling 17,3500 18,1500 švicarski frank 766,5000 796,5000 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 205,5000 213,5000 holandski gulden 616,0000 640,0000 nemška marka 689,6000 715,6000 italijanska lira 0,7570 0,7970 danska krona 180,5000 187,5000 norveška krona 163,5000 170,5000 švedska krona 154,5000 161,5000 finska marka 204,0000 214,0000 portugalski escudo 7,3000 7,7000 španska pesefa 9,0500 9,5500 japonski jen 10,2000 10,6000 slovenski tolar 9,8000 10,4000 hrvaški dinar 0,0400 0,0700 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu, 26. MAJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt Sterling irski Sterling danska krona 1460.00 1505,00 900.00 920,00 266.00 281,00 800,00 818,00 43,50 45,50 2258.00 2310,00 2192.00 2242,00 234.00 244,00 6,40 7,40 1155.00 1195,00 1008.00 1028,00 127.00 132,00 12,00 12,80 grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. maja 1993 od 00.00 ure dalj — ! ZA DEVjZE država valuta enota nakupni ^prodQjn|__, 999,0302 2086,6132 7028,0000 7,7062 176,8948 114,3666 »no odstopanje jogovor. Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na 100 100 100 100 1 1 i konkre trgu de 995,4765 2079,1907 7003,0000 7,6788 176,2655 113,9598 stnih poslih je moi viz oz. poseben c banka valuta nakupni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni, Pri konkretnih pas DEM DEM ih ie možn 70,30 o odstopanj 70,vu 3. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 27. maja 1993 od 00.00 do 24. ure ______ banka valuta nakupni prodajni^ Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, UT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu, * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM tF so dalo niči Banke lije poveč Jjajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 70,50 70,15 70,30 70,30 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati produkcija Pod restrikcijami starega železa so f gt strani visoke -1 začele preteklo februarja letos so Za Četrtino višje 1 Vembra 1992. To goCe pojasniti zla radi vpliva ZDA. ( yljanju gradbeni? investiranja naspi ot povpraševanje '-t'ajalcev jekla j rent železu rastlo. Cen starega železa je pričakovati tudi v tretjem Četrtletju 1990 in nekoliko tudi v naslednjem le-tn, ko naj bi se te cene v Povprečju povečale za sedem odstotkov gle-ne na letošnje povpre- V letu 1992 so cene celuloze padle s 620 dolarjev v septembru na ^?0 dolarjev v decembru. Tako so dosegle tuni v realnih cenah najni-žjo raven doslej. V prvi Četrtini leto so še naprej Padale. Po mnenju večine strokovnjakov za celulozo še niso dosegle nna. Zadnji podatki ka- Irena Pirman žejo na zniževanje zalog. Producenti papirja pa so izkoristili tudi prednost sedanjih nizkih cen in začeli z oživljanjem svoje proizvodnje. Posledica bo po vsej verjetnosti ponovno vzpenjajoč trend cen celuloze. Vendar bodo v povprečju te cene letos še vedno 8 odstotkov nižje kot lani. V letu 1994 pa naj bi se povečale za približno 25 odstotkov. Cene mehkega lesa (za gradbeništvo) so se v zadnjem četrtletju lani in v prvem Četrtletju letos zmanjšale za veC kot 30 odstotkov. To je predvsem posledica nizkega povpraševanja s strani proizvajalcev stanovanj in zgradb v Evropi, z izjemo Nemčije. Cene prvenstveno gradbenega lesa naj bi letos še naprej padale. Ocena delovne skupine AIECE je, da niti redukcija obrestnih mer v celinski Evropi ne bo pripomogla k oživljanju industrije stanovanj pred naslednjim letom. V prihodnjem letu bi tako lahko cene lesa za gradbeništvo porasle za okoli 5 odstotkov. Bombaž in kavCuk Zaradi slabih splošnih pogojev in škode, ki so jo povzročili insekti, je količina svetovne proizvodnje bombaža v 1992/1993 znižana na okoli milijon ton. Kot rezultat je prekinjen nazadujoči trend za cene bombaža. Te so se v pr- vem četrtletju letos povečale za devet odstotkov. Kljub padcu cen v tekstilni proizvodnji v vzhodni Evropi in CIS bo po nekaterih ocenah svetovna poraba bombaža v tem in naslednjem letu porasla. Zato je mogoče pričakovati sedemodstotno rast cen bombaža. Slabo povpraševanje in visoke zaloge so še naprej potiskale navzdol cene volne. Od lanske jeseni do letos spomladi so se te cene znižale za blizu 17 odstotkov. Cene naj bi v tem letu še naprej ostale nizke. V naslednjem letu pa naj bi se v povprečju zvišale za 11 odstotkov. Cene sisala kažejo na nepričakovano rast - 5 odstotkov v letošnjem prvem četrtletju. Kljub temu so cene sisala še -vedno zelo nizke in zaenkrat ni nikakršnih napovedi o kakšni večji fluktuaciji teh cen. Povpraševanje po naravnem kavčuku v ZDA in na Kitajskem še naprej raste. Ti dve državi skupaj predstavljata veC kot četrtino svetovne porabe kavčuka. Glede na to, da je po drugi strani pričakovati zelo slabo povpraševanje s strani avtomobilske industrije Japonske in zahodne Evrope, bodo verjetno cene naravnega kavčuka, ki so bile precej stabilne v prvem Četrtletju letos, še naprej ostale približno na takih ravneh. Le ob morebitnem močnejšem ekonomskem vzponu držav OECD bi bilo možno na-rašCanje cen v naslednjem letu oziroma konec leta 1993. liUv __________HRVAŠKA / JAVNA DELA____ Kruh je na cesti Največ javnih del naj bi zagotovili z gradnjo cest Goran Moravcek ZAGREB - Načrt premiera Nikice Valentiča o velikih javnih delih na Hrvaškem, ki je bil objavljen pred dvema mesecema, se je najprej začel uresničevati na hrvaškem delu »Pyhrinske smeri« od Zaboka do Krapine. Ta del bo končan v 16 mesecih, vsak kilometer teh 16 kilometrov dolge avtoceste pa stane okrog 2, 5 milijona dolarjev. Ko bo dograjena cesta Zabok-Krapina, bo treba zgraditi samo še okrog 20 kilometrov ceste do Maclja in se priključiti na slovensko omrežje avtocest. Temu zelo kratkemu delu Hrvati pripisujejo zelo velik gospodarski pa tudi politični pomen, saj bi moral Valentičev »New Deal« pripeljati do preporoda njegove države. V vladnem kabinetu so pripravili program javnih del, pri katerih naj bi zaposlili zdaj precej nezaposleno hrvaško gradbeno operative, kakor tudi druge gospodarske veje - cementarne, železarsko industrijo, strojegradnjo. V Času velikih javnih del v Ameriki, v Rooseveltovem obdobju, ko ni bilo takšne tehnike kot danes, je pri gradnji posamezne ceste dobilo delo celo 50.000 ljudi. Valentič je prepričan, da bo pri gradbenih delih hrvaškega »New Deala« zaposlenih okrog 5.000 ljudi, v drugih, spremljevalnih sektorjih pa še do 15.000 delavcev. Velika brezposelnost, inflacija in vojna pritiskajo na Hrvaško kot mora. Število zaposlenih v gradbeništvu se je že pred vojno zmanjšalo na 50 odstotkov, skupna vlaganja pa so padla na 5 odstotkov (pred vojno na Hrvaškem so se gibala med 26 in 30 odstotki), pri tem pa so se stalni, nespremenljivi stroški v višini 50 do 60 odstotkov spremenili v »dinamit« za cene. Enostavna računica je v hrvaškem primeru dokazala, da je mogoče ob povečevanju zaposlenosti zmanjšati nespremenljive stroške, Ce so vlaganja manjša od 15 odstotkov, pa gre za izčrpavanje lastne substance. Za oživljanje hrvaškega gospodarstva je bilo tako nujno spodbuditi velika investicijska dela. NaCrt je zares ambiciozen, saj razen »Phyrinske smeri« potekajo tudi dela na avtocesti Reka- Zagreb, ki je »hrbtenica« hrvaškega gospodarstva. Ta cesta bo podaljšana do Budimpešte, saj si Hrvaška (znova) želi povezav z Madžarsko, Slovaško in Češko, kakor tudi z Avstrijo, se pravi z državami, za katere je Reka »naravno« pristanišče. Ta cestna smer bo stala milijardo in 206 milijonov mark, od katerih bi morala zagotoviti Hrvaška okrog 40 odstotkov. Tudi druge prometne smeri so zelo drage, na primer gradnja mostu pri Maslenici, kakor tudi železniške proge med Istro in Zagrebom. Med letošnje prioritete spada pontonski most Cez Ma-slenicko ždrilo, s katerim bi se Dalmacija povezala z ostalimi predeli države, pri Čemer je zaradi političnih in vojnih okoliščin Valentič že pred začetkom javnih del moral pogoltniti zelo grenko pilulo. Nemčijo in države Evropske skupnosti so odstopile od kreditiranja pontonskega mostu pri Maslenici. Tudi Svetovna banka je zaradi dogajanj v BiH zamrznila okrog 125 milijonov dolarjev, od katerih naj bi za obnovo cest in mostov odobrili kredite v višini 15 milijonov dolarjev, deset milijonov dolarjev pa naj bi dobile Hrvaške železnice. Skoda, ki jo je utrpela Hrvaška na-svojih prometnicah meed vojno, znaša 2, 5 milijona dolarjev. NOVICE Nočejo se še bolj zadolžiti PRAGA - Češka republika ne bo izrabila drugega obroka posojila, ki ga je dobila od Mednarodnega denarnega sklada, saj njene devizne rezerve zadovoljivo naraščajo, je v sredo sporočil predstavnik centralne banke. »Devizne rezerve so v sredo v celotnem bančnem sektorju narasle na 4, 6 milijarde dolarjev, od katerih jih ima centralna banka 2, 1 milijarde,« je izjavil Martin Svehla. Centralna banka je v marcu začela Črpati 90 milijonov dolarjev iz posojila Mednarodnega denarnega sklada, kar je prvi obrok 200-milijonskega dolarskega posojila, ki ga pričakujejo v letu 1993. Od januarja 1993 so se devizne rezerve povečale za 302 milijona dolarjev zaradi tujega kapitala, vloženega v Češko industrijo, povečali so se prihodki od turizma, 375 milijonov dolarjev pa so vredne tudi evropske obveznice, ki jih je Ceška Narodna banka izdala v začetku letošnjega leta. ( Reuter) Odplačali so velik del dolga ALZIR - Alžirija je v tem tednu odplačala 500 milijonov dolarjev tujih posojil in znova odločno poudarila, da svojega dolga do tujih upnikov, ki naj bi dosegal 25 milijard dolarjev, ne bo reprogramirala. Pri centralni banki so sporočili, da so najeli posojilo 500 milijonov dolarjev leta 1985 in ga v torek, na dogovorjeni dan, tudi odplačali, navaja njihova tiskovna agencija APS. To odplačilo »so tuji finančni trgi ocenili ugodno«, saj bo prispevalo »k vzdrževanju in zagotovitvi verodostojnosti alžirskega podpisa v mednarodnih finančnih krogih,« so sporočili v banki. Agencija tudi navaja, da je bilo mogoče dolg odplačati zato, ker so devizne rezerve že v začetku maja narasle na dve milijardi dolarjev, kar je najvišja vsota po letu 1986, ko je prišlo do zloma naftnih cen. To povečanje je posledica stroge finančne discipline pri upravljanju z dolgovi in v zunanji trgovini. (Reuter) Čez nekal let bodo plačevali cestnino LONDON - V nekaj letih utegnejo tudi britanski vozniki motornih vozil plačevati cestnino, je v sredo napovedala vlada. Minister za promet John MacGregor je namreč prepričan, da bo plačevanje cestnine, po vsej verjetnosti s' pomočjo elektronske opreme, zagotovilo nove finančne vire za gradnjo cestnega omrežja ter za njegovo bolj učinkovito rabo. »Neposredno plačevanje je samo ena od možnosti. Gradnja avtocest je draga, prav tako pa tudi izboljšave in vzdrževanje,« je izjavil MacGregor v svojem gradivu za razpravo »Plačilo za boljše avtoceste«. Odkar so odprli prve avtoceste v Britaniji v poznih 50-ih letih je bila vožnja po njih zastonj. (Reuter) SRBIJA / DENARNA POLITIKA Sedanji model ne more trajati Ekonomisti menijo, da denarna politika le povečuje rast inflacije Radmila Lalič BEOGRAD - Ce bi s sedanjo monetarno pobtiko nadaljevali do konca letošnjega leta, bi v tretjem četrtletju prišlo do zloma finančnega in monetarnega sistema. Ob koncu leta 1993 bi bila inflacija v Jugoslaviji na mesečni ravni 1000 odstotkov, na letni ravni pa bi znašala 1, 5 milijarde odstotkov. To je eden izmed scenarijev iz študije ekonomskega inštituta v Beogradu o tem, kaj se bo zgodilo z gospodarskim življenjem države, Ce se bo nadaljevala sedanja monetarna politika. To je zjavil eden izmed avtorjev študije dr. Neboj-ša Savič. Študija sicer obsega tri scenarije in jih bodo kot možne rešitve za gospodarski položaj ponudili zvezni vladi na posvetovanju ekonomistov Jugoslavije, ki bo Cez nekaj dni v Budvi. Vsem optimistom navkljub temelji študija na predpostavki, da bodo sankcije trajale še nekaj naslednjih let. Trenutno je inflacija dvajset odstotkov na mesec, povzročajo pa jo veliki odhodki države in vojna, saj se ti stroški poravnavajo s tiskanjem denarja. V takšnem položaju bi bilo treba uporabiti celo vrsto ukrepov za brzdanje denarne emisije, meni dr. Savič. Prvi scenarij študije oziroma letna inflacija na ravni 1, 5 milijarde odstotkov se kaj lahko mesnici, če bodo nadaljevali z dosedanjo monetarno politiko, to pa pomeni, da bi šli ljudje po kruh s pištolo in tremi milijardami dinarjev, se je slikovito izrazil dr. Savič. Po drugem scenariju naj bi dovolili milejšo monetarno ekspanzijo, emisija denarja bi se zreducirala na polovico sedanje, oziroma emisija denarja bi pokrila polovico inflacije iz prejšnjega meseca, kar bi na letni ravni pripeljalo do inflacije v višini 27 milijonov odstotkov. Tretji scenarij pa ponuja denarno emisijo v višini četrtine dosedanje in po besedah dr. Saviča je ravno v tem scenariju izhod iz krize. Na ta način bi bila decembra inflacija le 58 odstotkov oziroma na letni ravni 325.000 odstotkov za leto 1993 . Vse to bi seveda morali spremljati vladni ukrepi s področja davčne, denarne in socialne politike, pravi dr. Savič. Po njegovem mnenju država, ne glede na režim mednarodnih sankcij, ne sme preiti na model administrativnega gospodarstva. Na vprašanje, ali ima Ekonomski inštitut v Beogradu na razpolago konkretne številke o tem, kako sankcije vplivajo na gospodarstvo države, je dr. Savič odgovoril, da je imel za gospodarstvo razpad nekdanjega jugoslovanskega trga večji negativni učinek, kot so ga imele sankcije, vključno z najnovejšo resolucijo št. 820 Varnostnega sveta. VeC kot šestdeset odstotkov celotnega upada proizvodnje je posledica razpada starega trga, preostalih štirideset odstotkov upadanja pa je posledica sankcij, je izjavil dr. Savič. VAS STIK S SVETOM TISKA sl s . s / / / !• I I i«. // /. / z ' / / / / /. / / / DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU TRST ^ TEL. 040/7796666 FAKS 040/7796402 SEŽANA TEL 067/73373 FAKS 067/31202 GRAFICENTEI ^-O^LE N S K 1 PROGRAMI fr SLOVENIJA , .... . .. ...T.. .n... '........ Zgodbe iz školjke, ponovitev v^-U ljudska glasbila in godci: Razvoj citer, pono- AnaUtiena mehanika, ponovitev 16/32 dela ameriške izobraževalne serije, VPS 1205 Ä“h'P”o,"0V ?7Äp°"°,i,ev Ziv žav I pl8;Talni studio Maribor ^asba, show in cirkus: Čarobni svet glasbe, 2. del, VPS Tednik, VPS 2130 iv dnevnik3,VPS 2215 Sova VPS 2° 0n’11^13 amorisbe humoristične nanizanke, Vrtinec, 10/13 del južnoafriške nadaljevanke, VPS 2310 ograjo; Todd Jensen, Michael McGDovern, Jana Cillers, heslie Rochat, Billy Second in drugi) Video strani RAI 1 Ir c SLOVENIJA 2 Film tedna, ponovitev üraga Emma, ljuba Bobe, madžarski film Sova, ponovitev Športnem duhu, 8/15 dol amorisko humoristične n 13.). Obe sta si tudi zaslužili dvojno zmago v ženski kategoriji- Za njima se je uvrstil Cim lio Paladin! (SVBG), 1° je bil v vseh treh regatah šesti, na četrtem mestu najdemo Alessio Pincin (3., 17., 5.), na sedmem pa Zoran Bandlja (7„ 13., Ud-oba Cupa. Najuspešnejši med Sireninim1 tekmovalci je bil Dano Cossutta (9., 19., tl-h ki je zasedel deveto mesto, sledi pa mu na štirinajstem Breda Močilnik (5., 34., 26.)-Clan Cupe Matija Spi-nazzola (-, 15., 18.) )e bil 25., 30. je bil njegov klubski tovariš Niko Furlani (16, -, 38), 39. mesto pa sta si razdeh-la Paolo Tomšič (22-, 41., -) in Katja Sancin (21., 52., -) oba od TPK Sirena Jadralni klub Cupa je osvojil prvo mesto tudi na društveni lestvici. Naslednje regate za »optimiste« bodo v Se-sljanskem zalivu v organizaciji pomorskega društva Pietas Julia 12-in 13. junija, ko bo na programu mednarodna trofeja Alpe Adria -Memorial Alex Moc-cia. Vsem želimo najugodnejši veter, (L.V.) _______TENIS / ITALIJANSKI POKAL_ Gajine tenisačice startale z zmago Fantje po štirih kolih z enim samim uspehom ■H ATLETIKA / KLUBSKO PRVENSTVO FJK h Tekmovalci Bora Bclkb v celoti izpolnili klubska pričakovanja Presenetljiv rezultat Štolfe v krstnem nastopu na 100 m- Tudi ostali uspešni Tudi Četrto kolo tekmovanja za italijanski pokal Gajinim tenisaCem ni prineslo novih točk. Gropajsko-padriška vrsta je namreč v nedeljo izgubila srečanje proti ekipi Polisportive z Opčin in ostaja tako pri dveh samih točkah. Obžalovati je samo, da je v zasle- dovanju rezultata bila zanemarjena možnost uvajanja v tekmovanje mladih Vavpetiča in Vi-dalija, za katera upamo, da hosta v nadaljevanju prvenstva imela še kako možnost za nastop. Oba sta letos zelo redno trenirala, tokrat pa sta dobila priložnost za nabi- ranje izkušenj le v nastopu med dvojicami. Veliko lažje je šlo dekletom v prvem srečanju istega tekmovanja. Gaji-na ekipa, ki jo sestavljajo Daša Grgič, Chantal Ros-smann, Tjaša Kalc in Tatjana Cac, je v nedeljo na domačih igriščih premagala vrsto AT Poggi Paese iz Trsta z gladkim 3:0. V prvem medpok-rajinskem delu Čakata Gajevke samo še dve srečanji. V sluCaju zmage v svoji skupini pa bi tekmovanje nadaljevale v deželnem delu. Vse se bo najbrž odločilo v srečanju proti ekipi ST Monfalcone. REZULTATI Moško prvenstvo: Po-lisportiva Opicina - Gaja 6:0 Posamični izidi: Mo-naci - Rainis 7:5, 4:6, 6:0, Rinaldi - canone 7:5, 5:7, 6:4, Colotti - Čorbo 6:2, 6:1, Mattossi - Pregare 6:3, 6:3, Colotti/Ga-gliardi - Vidali/VapetiC 2:0, D’Orso/Monacvi -Rainis/Monaci 2:0. Žensko prvenstvo: SZ Gaja - ST Poggi Paese 3:0. Posamezna srečanja: Grgič - Kočevar 6:1, 6:1; Rossmann - Del Bello 6:0, 6:2; Grgic/Rossmann - Del Bello/Tonat 6:1, 6:2. PRIHODNJE KOLO Moško prvenstvo za italijanski pokal se bo nadaljevalo v nedeljo 30.5., ob 9. uri na igriščih TC San Piero (San Pier dTsonzo): TC Romans dTsonzo - SZ Gaja. Na istih igriščih bo ob 15. uri (v nedeljo 30. 5.): TC San Piero - SZ Gaja (žensko prvenstvo). V nedeljo v Redipugli dirka za mlade kolesarje Start ob 14,00 Pred kratkim so na županstvu Folja-na Redipuglie predstavili prvo izvedbo velike nagrade Kmečkih hranilnic goriške pokrajine »Krožna dirka po Redipuglii« - memorial Giorgio Jannis -memorial Silvio Vi-sintin. Dirka bo v nedeljo, 30. t.m. in bo za naraščajnike. Pred startom bodo udeleženci te zanimive dirke položili venec stotisocim padlim v prvi svetovni vojni na veliki grobnici v Redipul-gi. S to humano potezo pa naj bi opozorili tudi na drugo veliko tragedijo, ki se odvija ta čas samo nekaj sto kilometrov daleC, v Bosni in Hercegovini. Proga bo dolga 65 km in bo med drugim potekala po naslednjih krajih: Ronke, Pieris, Turjak, Poljan, Za-graj, Doberdob itd. Start (ob 14.00) in cilj bosta v Redipugli. Kolesarji bi morali privoziti v cilj približno ob 15.45. Na zmagovalnem odru bo prvouvršCe-ni poleg majice prvaka Triveneta 1993 oblekel tudi majico z napisom v ita-lijanšCini, nemščini, angleščini in slovenščini »Ne mamilom«. Organizator pričakuje veliko in kakovostno udeležbo kolesarjev pa tudi občinstva ob progi. Borovi atleti so prejšnjo soboto in nedeljo tekmovali na stadionu Friuli v Vidmu na najvažnejši tekmi leta in sicer ekipnem deželnem prvenstvu. V moCni konkurenci so osvojili konCno 7. mesto, kar za letos ustreza društvenim ambicijam. Z malo veC športne sreCe (padec Aljoše Škabarja na 110 m ovire) bi lahko svoj plasma popravili za eno mesto in dosegli 12 tisoč točk, Cesar v Borovi ekipi ni predvideval niti najveCji optimist. V Borovih vrstah je najbolj zablestel z osvojitvijo dveh prvih mest skakalec Igor Sedmak, ki je prinesel društvu največ toCk ter priskočil na pomoC društveni štafeti 4x400 m. Ta je s Časom 3’29”05 (društveni rekord) zasedla 4. mesto. Poglavje zase zasluži 19-letni ProseCan Dean Štolfa, ki je premočno zmagal v svoji skupini na 100 m z odličnim Časom 11”5. Krstni nastop tega mladega atleta, ki je nastopil brez specifičnega treninga, daje upati, da se bo mladi atlet kmalu prerinil v vrh deželnega Sprinta. Dobro se je izkazal tudi dolgoprogaš Tom Hmeljak v teku na 3000 m. S Časom 9’53” je za skoraj 30 sekund popravil osebni rekord. K izvrstnemu seštevku toCk je prispeval tudi Alan Oberdan, ki je v metu kopja presenetil z 48, 08 m in le malo zaostal za osebnim rekordom. Kljub upravičeni debu-tantski tremi je Alan Porporatti premagal letvico v skoku v višino pri 170 cm, vendar pa AD Bor pričakuje od njega predvsem napredek v Sprintu. Hi-trohodec Furio Lorber je na 10 km dosegel društveni rekord s Časom 51’20” in zasedel 4. mesto. Pohvalo zaslužijo tudi metalci Boris Vidali, Alessan-dro Alfe in Andrej Gel-fi, ki so prispevali k dobri uvrstitvi AD Bor BCTKB na tek tekmovanju. Uspeh tudi na tekmi CSAIN Na tekmovanju CSAIN, ki je bilo v nedeljo na šolskem stadionu na Kolonji, je Bor BCTKB zabeležil dva uspeha. Federico Gelfi je zmagal v skoku v daljini z osebnim rekordom 5, 95 m, Goran Rüzzier pa je "prehodil” 5 km v Času 31’20”. Marko Se-stan je bil drugi na 400 m (54”7). Gelfi je bil obenem izbran v deželno reprezentanco, ki bo v nedeljo, 30. t.m., nastopila v Brix-nu proti sovrstnikom »under 17« iz Slovenije, Lombardije, Veneta, Toskane, Abru-cov; Slovenije, Prage, Francije, Bayer München, Wurttemberga, vendar se je moral zaradi šolskih obveznosti odpovedati prestižnemu mitingu, na katerem pa bo Borove barve zastopal Gabrijel Testi v teku na 1500 m. Obvestila PK BOR organizira v soboto, 29. t. m. v bazenu pri Alturi zaključno tekmovanje sezone. Pričetek ob 16. uri. Ogrevanje v vodi od 15.30, ob 18. uri nagrajevanje in družabnost v Borovem športnem centru pri Sv. Ivanu. Vabljeni vsi člani! SK DEVIN vabi vse člane in prijatelje na družabni večer v soboto, 29. t.m., ob 19. uri na društvenem sedežu v Cerovljah. KOŠARKARSKI KLUB BOR obvešča, da bo v ponedeljek, 31. t.m., ob 20.30, v mali dvorani na stadionu 1. maj redni občni zbor. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. razno, 5. volitve novega odbora. Vabljeni! JK CUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. Tečaji se bodo vršili v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 16. do 18. ure, tel. št. 299858. SD ZARJA - NOGOMETNI ODSEK vabi dečke rojene v letih 1982, 83, 84, 85 in 86, ki jim je všeč nogomet in bi se hoteli pobliže seznaniti s to športno panogo, na "Teden v igrah”, ki se bo odvijal v športnem centru v Bazovici od 21. do 26. junija 1993. Za prevoz in hrano poskrbi športa no društvo. Pohitite z vpisom, ker je število tečajnikov omejeno! Tel. 226483 vak dan od 19. do 21. ure. SK DEVIN - SEKCIJA M.T.B. obvešča, da je v teku vpisovanje za sezono 1993. Informacije na tel. št. 220423 (David). minibaskiL Na Trofeji Jadran domove! prijetno presenetili so igrali tri tek ■u 7. Trofeje Ja- linibaksetu za tnika 1981 m ikol 79:16 (34:5) moliC. SOKOL: Frandoli 5, Mirna, Caharija, Sandi, Sosiri Rogelja, Strekelj 3, T. Ro-gelja 2, Jaklič 6, trener Žiberna. Domovci, ki so prvič nastopili v popolni postavi, so visoko premagali zdesetkano postavo sokolovcev, ki pa si vseeno zaslužijo poß" valo za veliko požrtvovalnost in borbenost. Divača - Kontovel 69:51 (30:26) DIVAČA: Peca, Orbano-vič, PanCiC, Babic, Vojtkov-sky, Krajcer, Grželj, Prelec, trener Sila. KONTOVEL: Pavletič, Trobec, Doglia, Masten, Brezigar, Šušteršič, Semec, Bogateč, Grilanc, Budin, trener Meden. Po zelo izenačeni in razburljivi tekmi so si Divačani v zadnji Četrtini priigrali odločilno prednost in tako tudi zmagali. Postojna - Divača 51:36 (40:21) POSTOJNA: Posega, Petrovič, Zakrajšek, G. in M. Knajflc, Merlo, Sušak, Železnik, Stepanovič, Olenik, Žnideršič, Murič, trener Milosavljevič. DIVAČA: Grželj, Krajcar, Vojtkovsky, Vidmac, Peca, Orbanic, Pande, Prelec, trener Sila. Na tem srečanju je prišlo do dokajšnjega presenečenja, saj so bili nn-nikošarkarji iz DivaCe favoriti za zmago. NOGOMET / FINALE POKALA EVROPSKIH PRVAKOV NBA / KONČNICA PRVENSTVA NOVICE Francozi zasluženo slavili, tekmo pa so odločili z lepim golom Bolijo pred koncem 1. polčasa - Milan igral neorganizirano d«)ympique"Milar JW, • ’ ^bertini, Costi Ba«tS1’ ipnt'ni> Kijkaart ^ten (Eranio v 85. mir pv • a purana v t:1 ^eco, Boli ; ^uiamps . ^““Pique iz Mare, ko se bo moral dovoljiti le z nasio Jakega prvaka, ka |aba tolažba za el Sfc«”:» p Je Predsednik sc°id pokupil vs bednega na m rregometnem trgi 0ä^- s ^1a kon i ^viuUSJ< v Franciji '“tunami Strelec zmagovitega gola Boli (Olympique) in Maldini (Milan) v boju za žogo (Telefoto AP) zapustili igrišče. Po drugi strani je Milan prišel na včerajšnje srečanje, kljub slabšim rezultatom v zadnjem času v italijanskem prvenstvu, kjer pa prepričljivo vodi, kot izrazit favorit, ki v Evropi letos ni poznal poraza. V desetih srečanjih pred finalom je namreč desetkrat zmagal, še bolj pa je prepričal s svojo igro, s katero je dobesedno mlel svoje nasprotnike. Toda vse to za Olympique očitno ni bilo dovolj. Milan je najbrž finale izgubil v prvem polčasu, ko ni izkoristil nekaj res lepih priložnosti za zade- tek. Položaj je postal v drugem delu - po lepem golu Bo-lija z glavo v 43. minuti - za Italijane precej težji. Poleg tega so zaigrali neorganizirano, tako da Francozi niso imeli preveč težkega dela, da so zaustavili poskuse Capellovega moštva. Milan je imel sicer v celoti več od igre, vendar pa je bila premoč jalova, glavni igralci pa brez idej. Olympique je bil pred finalom v drugem planu, iz Miinchna pa se povsem zasluženo vrača z naslovom evropskega klubskega prvaka. New Volk spet premagal Chicago Bulls Barkley MVR sezone NEW YORK - Tudi na prvo mesto v re- na drugi domači tekmi je New Yorku uspelo premagati prvake zadnjih dveh sezon NBA, postavo Iz Chicaga, ki bo morala na naslednjih dveh domačih tekmah skuSati, spet vzpostaviti ravnovesje, če si ohraniti možnosti za tretji zaporedni nastop v finalu za naslov prvaka. Peterki sta si bili enakovredni vse do tretje četrtine, zatem pa so si Knicksi priborili rahlo prednost, zlasti po zaslugi odlične, večkrat pa tudi prekomerno trde obrambe. V zadnjem delu je imel glavno besedo domači center Ewing (26 točk), medtem ko je spet zatajil Jordan (25 točk), ki je proti izredno agresivni obrambi imel precej težav, kar je opazno tudi iz poraznega odstotka pri metu (12:34) in kar 0:4 v zadnji in odločilni minuti. New York je zmagal z izidom 96:92. NBA News BARKLEY MVP SEZONE: V zadnjih dveh sezonah je Michael Jordan zanesljivo osvojil tudi naslov najboljšega posameznika, letos pa je to prestižno nagrado prejel Charles Barkley, ki je popeljal svojo novo ekipo Phoenix Suns dnem delu prvenstva. Barkley (30 let, 198 cm in 114 kg) je pri glasovanju prejel 835 točk (-kar 59 prvih mest od 98 možnih). Drugi je bil center Houstona, Hake-emu Olajuwonu (647 točk, 22 prvih mest), tretji pa je bil Michael Jordan (565 točk, 13 prvih mest). FOTO FINISH... NA KLOPI: Priznanje so seveda podelili tudi najboljšemu trenerju letošnje sezone. Pat Riley {-New York) je za las prehitel Rudya Tomja-novicha (Houston) z 32 glasovi proti 31, tretji pa je bil samo z desetimi glasovi George Karl. Pat Riley je to priznanje prejel že drugič (prej leta 1990). SREČA PA TAKA: Pri izbiri najboljših novincev, ki iz univerzitetnih ekip prestopajo v NBA, velja pravilo, da imajo pravico do prvih izbir najslabše uvrščene ekipe iz prejšnje sezone. V skupini ekip, ki se niso uvrstile v končnico je bil tudi Orlando Magic, ki je lani imel pravico do prve izbire (O’Neal). Pri žrebu je imel Orlando v košarici eno samo žogico od 66, usoda pa je odločila (žreb), da bo ta ekipa tudi letos prva izbirala.’(V. JOGAN) KOLESARSTVO / DIRKA PO ITALIJI TENIS / ROLAND GARROS F. Baldato zmagal v sprintu Aigentin ohranil roza majico Po včerajšnji etapi večji zaostanek Bonče za vodilnim SERT^ (na sh osvojil rodne Po Itali Cep Prišh rimi Bont izjalc meti min Pred leda povsem popustil. Včerajšnji zmagovalec Baldato je star 25 let. Kot amater je dosegel največji uspeh z osvojitvijo srebrne medalje na svetovnem prvenstvu v Lyonu leta 1989, med profesionalci pa je včerajšnja njegova četrta zmaga. Včerajšnji Baldatov sprint se je v bistvu začel kar 1300 m pred ciljem, 250 m pred koncem se je »odlepil« od Fontanellija in začel silovit sprint, Manzoni ga je skušal prehiteti, toda Baldato je prav v cilju zbral poslednje moči in tudi zmagal. Tudi na tej etapi je prišlo do padca. Najhuje jo je skupil Rodolfo Mas-si, ki si je zlomil ključnico in zanj je seveda Giro končan. Dirka po Italiji pa je skoraj končala tudi za Američana Grega Le-monda in Italijana Franca Vono, ki sta imela dva padca in sta močno zaostala na cilju. Moreno Argentin je tudi včeraj brez težav ohranil prvo mesto v skupnem vrstnem redu pred Ugrumovom, Fondrie-stom in Indurainom. Slabše se je tokrat odrezal slovenski kolesar Valter Bonča, ki je privozil v cilj s 55 sekundami zaostanka. Na skupnem vrstnem redu pa zaostaja za vodilnim Argentinom za 3 minute in 7 sekund in je trenutno na 83. mestu. Današnja etapa bo v glavnem podobna včerajšnji. Dolga bo 212 km. Start bo v Paestu-mu, cilj pa v kraju Terme Luigiane. Tako včeraj na cilju v Marcianiseju VRSTNI RED 4. ETAPE (SCANNO - MAR-GANISE, 179 km) 1. Fabio Baldato 4:39:16,0 s poprečno hitrostjo 38,458 na uro; 2. Manzoni; 3. Leoni; 4, Roscioli; 5. Baffi; 6., Casartelli (vsi It); 7. Borchard (Fr); 8. Sali-gari; 9. Fontanelli (oba It); 10. Saltov (Rus); 11. Raab; 12. Henn (oba Nem); 13. Risi (Svi); 14. Hundertmarck (Nem); 15. Thibout (Fr); 16. Molinar (Ita); 17. Gonzales (Spa); 18. Boden (Nem); 19. Ca-dena (Kol);20. Koničev (Rus); 24. Bugno (Ita) vsi v času zmagovalca;...77. Bonča (Slo) +55. Skupni vrstni red po 4. etapi 1. Moreno Argentin (It) 16.51:40; 2. Ugramov (Lat) +26 sek.; 3. Fon-driest (It) +36; 4. Indu-rain (Sp) +38; 5. Saliga-ri (It) +41; 6. Leblanc (Fr) +42; 7. Bugno (It) i.č.; 8. Zaina (It) +44; 9. Chiappucci (It) +47; 10. Gelfi (It) +50; 11. Lelli (It) +54; 12. Casagrande (It) i.č.; 13. Roche (Ir) +55; 14. Della Santa (It) + 1:01.0; 15. De Las Cuevas (Fr) +1:02,0; 16. Koničev (Rus) isti čas; 17. Jaskula (Pol) +1:05; 18. Chioccioli (rta) isti čas; 19. Botarelli (Ita) +1:07,20; 20. Conti (Ita) + 1:08;....83. Bonča (Slo) +3:07. Pesek ni za Beckerja Courier melje nasprotnike »Big Jima« zdaj čakata dve težki srečanji - Tudi Hrvat Ivaniševič uspešen - Med ženskami presenečenj ni PARIZ - Boris Becker je včeraj izgubil z Francozom Rodolphom Gilbertom in končal najslabšo sezono na peščenih igriščih v karieri. Ostali nosilci v moški in ženski konkurenci so tudi tretji dan odprtega prvenstva Francije igrali zelo prepričljivo in zbrano. Boris Becker je letos do nastopa na pariškem Roland Garrosu na šestih turnirjih premagal samo pet nasprotnikov. Po porazih na prvih dveh turnirjih v Nici in Monte Carlu smo mu še verjeli, da potrebuje več časa, da se navadi peščenih igrišč. Nadaljevanje mizeme serije v Madridu, Hamburgu in Rimu je bilo povsem jasen znak, da bo Becker v Parizu zelo težko dihal. Zaradi soparnega ozračja in predvsem zaradi nasprotnikov, ki so se zavedali, da tudi tako velik šampion, kot je Boris, za samozavest potrebuje zmage, ki jih letos ni bilo. V prvem kolu je sicer premagal francoskega mladinca z wild cardom Nico-lasa Escuda, a je včeraj proti Famcozu Rodolphu Gilber-tu, prvi resnejši prepreki, ki glede na uvrstitev na ATP lestvici (92) to ne bi smela biti, padel. Becker je deloval počasno, brez energije, frustrirano, brez ognja in samozavesti, tako kot Ivan Lendl v torek. Vseskozi je govoril sam s seboj, zajemal zrak kot riba v zastrupljenem akvariju in zmajeval z glavo, le igral ni tako, kot bi bilo treba. Veliko premalo za zmago tudi proti slabšemu nasprotniku, kot je Gilbert, kar je Becker priznal tudi sam: »Že aprila sem vedel, da sta pred menoj dva težka meseca. Vesel sem, da je peščeni del sezone za menoj. Pariz zapuščam že nocoj in se že veselim turnirja na tra- vi v Queens Clubu Cez štirinajst dni.« Jim Courier je v uri in pol razbil Spanca Tomasa Carbonella in takoj odšel na trening. Courier ima v svoji osmini žreba zelo neugodna potencialna nasprotnika. V šestnajstini finala bo, če bo šlo vse po napovedih, igral s Krajičkom, ki je včeraj, v velikem slogu in presenetljivo gladko premagal olimpijskega zmagovalca Švicarja Rosseta, v četrtfinalu naj bi Courier igral z Ivaniševičem, ki je včeraj zelo prepričljivo premagal polfinalista Slovenian Opna, Spanca Berasateguija. Pri dekletih se, kot je že navada v prvih kolih turnirjev za grand slam, ni dogajalo nič pretresljivega. Izmed nosilk je imela več težav osma nosilka Anke Huber, ki je šele v tretjem nizu s 7:5 strla odpor ameriške veteranke Lori Mc Neil. Najzanimivejši rezultati (vsi 2. kolo): Ženske: Graf (1, Nem) - Strnadova (Ceš) 6:1, 6:1, Capriati (6, ZDA) -Fusai (Fra) 6:1, 7:5, Pierce (12, Fra) - Mc Quillan (Avs) 6:4, 6:0, Martinez (4, Spa) -Helgeson (ZDA) 7:5, 6:2, Huber (8, Nem) - Mc Neil (-ZDA) 6:1, 3:6, 7:5; Moški: Gilbert (Fra) - Becker (4, Nem) 7:5, 6:3, 7:5, Krajiček (12, Niz) - Rosset (Svi) 6:2, 6:3, 6:1, Novaček (13, Ceš) -Clavet (Spa) 6:4, 6:2, 4:6, 6:0, Courier (2, ZDA) - Car-bonell (Spa) 6:4, 6:1, 6:0, Stich (9, Nem) - Holm (Sve) 6:4, 6:2, 7:5, Muster (Av, 15) - Pioline (Fra) 7:5, 2:6, 6:4, 6:2. Peščena igrišča Borisu Beckerju očitno ne ležijo (AP) Italija premagala Slovenijo PALERMO - V prvi tekmi kvalifikacij za evropsko prvenstvo so italijanski vaterpolisti premagali Slovenijo z 18:4 (3:1, 1:0, 8:2, 6:1). Slovenski igralci so v prvih dveh četrtinah igrali zelo dobro proti najboljši reprezentanci na svetu. V prvih petih minutah je bil rezultat celo iz enačen (1:1), v drugem delu igre pa so Italijani dosegli edini zadetek šele 45 sekund pred koncem. V drugi polovici tekme so prišle do izraza kakovost in izkušnje Italijanov. Najboljši slovenski igralec je bil Peranovič, ki je dosegel tri zadetke, enkrat pa je bil uspeSen Štromajer. Danes se bo Slovenija pomerila s Poljsko. (M. R.) Zell am Seeja ni več ZELL AM SEE - Po številnih finančnih težavah in govoricah, ki so krožile o propadu avstrijskega prvoligaša, se je to res zgodilo. Hokejski klub Zell am See torej ne obstaja več. Vodilni možje avstrijske zvezne lige so z natečajem sicer poizkušali rešiti nezavidljivi finančni položaj, a kupca, ki bi bil pripravljen poravnati velike dolgove, ni bilo. Zato so ustanovili nov klub z imenom Pinzgauer Eisbären. Predsedujoči komiteja Gottfried Huber se je s predsednikom ÖEHV Hansom Dobido in referentom za alpsko ligo Otmarjem Heltmannom dogovoril, da novoustanovljeni klub lahko postane naslednik Zell am Seja in nastopi v vseh ligaških tekmovanjih, vključno z alpsko ligo. Dosedanje igralce bodo odpustili, tako da bodo imeli v ponedeljek že proste roke. Pri Salzburžanih bodo odslej od tujih igralcev angažirali le hokejiste z vzhoda, kanadski sistem igre pa bodo opustili. (P. B.) Dvoboj formule 1 in formule indy ADELAIDE - Veliki šef formule 1 Bemie Eccle-stone je privolil v dvoboj voznikov formule 1 in formule indy, ki bo novembra v Avstraliji, je sporočila vlada Južne Avstralije. Mike Rann, minister za turizem te avstralske pokrajine, je dejal, da se je Ecclestone strinjal s predlogom njihove vlade, ki so mu ga poslali pred enim mesecem. Dirka bo 6. novembra v Adelaidu, dan pred veliko nagrado Avstralije v formuli 1, če bodo ponudbo sprejeli tudi šef formule indy William Stokkan in prireditelji tradicionalne dirke formule indy Gold Coast. Na dirki naj bi se pomerili po trije ali štirje voziki iz vsakega tabora, nagradni sklad pa bo 5 milijonov avstralskih dolarjev (3, 49 milijona ameriških dolarjev). »Že vrsto let potekajo razprave med formulo 1 in formulo indy o tem, kdo je boljši in hitrejši. To bi utegnil biti velik športni dogodek,« je dejal Rann. Ecclestone je v svojem pismu še napisal, da bi se morali obe strani dogovoriti o nagradi za zmagovalca, tekmovali pa naj bi po pravilih, ki tudi sicer veljajo na dirkah formule 1 in formule indy. (Reuter) Linekerjev prvenec v japonski ligi TOKIO - Nekdanji kapetan angleške nogometne reprezentance Gary Lineker je v sredo dosegel svoj prvi zadetek na prvenstvenem srečanju v japonski ligi. Kljub temu je bil njegov prvenec premalo, saj je njegovo moštvo Nagoya Granpus Eight izgubilo na gostovanju pri moštvu Jokohama Flügels z rezultatom 1:2. (Reuter) Basebaliski rezultati NEW YORK - V severnoameriški profesionalni ligi (Major league) so moštva dosegla naslednje rezultate - American League: Texas - Cleveland 5:1, Detroit - Boston 4:1, New York - Baltimore 1:0, Toronto - Milwaukee 4:2, Kansas City - Chicago 3:2, California - Seattle 6:3, Oakland - Minnesota 3:1; National league: San Francisco - Chicago 5:4, Atlanta - Cincirmati 5:0, Montreal - St. Louis 4:2, Philadelphia - New York 4:2, Pittsburgh - Florida 2:0, Colorado - Houston '7:5. (Reuter) Dve leti zapora zaradi goljufij LONDON - Nekdanji predsednik FC Nottingham Forest Maurice Roworth od torka naprej prestaja dveletno zaporno kazen zaradi goljufij, s katerimi je v desetih letih zaslužil 600 tisoč angleških funtov. Sodišče v Birminghamu Roworthovih goljufij sicer ni povezalo z njegovo vlogo pri nogometnem klubu, pač pa je odkrilo, da je ogoljufal več poslovnih strank, z njihovim denarjem pa je poravnaval svoje bančne račune. Roworth je bil osem let predsednik Foresta, klub pa je zapustil lani. (Reuter) Nov način boja proti dopingu OSLO - Organizatorji atletskega mitinga, ki bo 10. julija na stadionu Bislett v Oslu, so zadovoljni z odmevom, ki ga je v mednarodnem svetu atletike sprožila nova pobuda za boj proti dopingu. Tekmovalci bodo na mitingu v Oslu ob testu urina prvič opravili tudi krvni test, nova pobuda pa za zdaj še ni naletela na ugovore. V Mednarodni atletski zvezi (IAAF) so prepričami, da bo tako boj proti dopingu bolj učinkovit, podobne teste pa bodo letos opravili še na mitingih v Bruslju, Zürichu in Berlinu. Na mitingu v Oslu bodo med drugimi nastopili Alžirec Noureddi-ne Morceli, Maročan Khalid Skah in Kenijec Moses Kiptanui. (Reuter) Toronto vodi s 3:2 TORONTO - V peti tekmi polfinala Stanleyeve-ga pokala so Toronto Maple Leafs premagali Los Angeles Kings po podaljških s 3:2. Prvi gol za Los Angeles je dosegel Shuchuk, na dva proti nič je povišal Kurri, nato pa so Toronto Maple Leafs dosegli tri gole zapored. Strelec prvega je bil Krushelnyski, drugega Lefebvre, tretji, zmagoviti gol pa je v zadnji minuti prvega podaljška dosegel Anderson. Toronto vodi po petih tekmah s 3:2 in za uvrstitev v finale potrebuje še eno zmago. (Reuter) 22 Četrtek, 27. maja 1993 KRONIKA - RUBRIKE DAN MLADOSTI / NEKAJ LET POZNEJE Med travco in pirom, rockom in politiko »...ko se počutim hoj, hoj...možgani so mi boj, boj...« LJUBLJANA, 25. maja -Ze večerna gneča v Dairy Queenu sredi mesta, ki je postalo nekakšna stična in izhodiščna točka ljubljanskih fantov in punc za vse mogoCe (noCne) žure, je napovedovala, da se v mestu nekaj dogaja. Seveda, saj je bil dan mladosti, dan radosti, skratka, dan za Zur. In glasbeno srečanje slovenskih in nekaj nekdaj YU-rock bendov v poletnem gledališču Križanke je dalo slutiti odprto zabavo, ki je v naših krajih zadnje Čase kar manjka. Množica okoli kraja dogodka je napovedovala valovečo, še večjo množico v predverju in stiskajočo se, ob nabijanju bendov uživajočo in kot eno migajočo poplavo slovenski mladcev, ki so jih slovenske ceste pripeljale z vseh koncev naše osamosvojene domovine. Stari zidovi Križank so pokah ob zvokih znanih komadov, ploskanja, rjovenja, petja, razbijanja steklenic piva, sedenja po njenih zidovih - in blesk v oCeh, predvsem 15 do 20 let starega poslušalstva je povedal, da je to res dan radosti, dan veselja in prepotrebne, manjkajoče koncertne zabave. Zurersko vzdušje je po LaCnem Francu nekoliko zamrlo in prešlo na tanek led vmešavanja politike v muziko - na oder so namreč prišli znani-neznani bendi Vlado Kadunec iz sosednje, prijateljske Hrvaške. Kaj Cmo, dogodki v bližnji preteklosti in sedanjosti se zažrejo v še tako svobodne mlade možgane in ob previdnem nastopu fentov iz Hrvaške je skupaj z zadržanim odobravanjem na oder priletela tudi kakšna (seveda prazna) konzerva piva, po prostoru pa je bilo slišati tudi kakšen vzklik: »...idi kuCi, uaaa, sidži dole...!« Tudi fantje s Hrvaške so sicer previdno in z negotovostjo vrnili kakšno pikro (Children of Revolution - to mi jesmoj in med občinstvo vrgli držalo za mikrofon (kar je sicer na rockovskih kom certih običajna praksa, a se ponavadi zgodi spontano in brez podtona v smislu -»Kako bodo reagirali Slovenci, ko pa med nami visi politika in rivalstvo kdoje-bolj demokratiCnoinpredtuji-nolepšeosamosvojen?«). No, fantje iz soseščine so se končno le pobrati z odra in skozi rahlo zastrupljeno ozračje, po katerem je pomirjujoče priplaval tudi kakšen daljnovzhodni dim, je priletel še (skoraj) neopažen slovenski rivalizem (?}, ko je zaneseni muzkontar razglasil, da »...mu je všeč, ker Štajerci furajo sceno...«. In res so jo. Slovenski klasiki, Sokoti-Lovšin in pivo Union, pa so le dokon- čno razbili nežno grozeči nacionalni naboj in rock je spet zmagal nad politiko... in to tako dokončno, da -spet veseljaške množice - ni veC motil niti hrvaški Psiho-modopop, ki je množico Cisto odštekal Cez razgreto polnočno uro. Rock je ljudi spet združil v eno - v ritmu utripajočo množico, v glasbo brez meja - in to res tako dokončno, da jim vzdušja ni skazil niti Psihomodov glavni »mulac, ki nam je vsem pokazal svoj umetniški...«. Tudi makedonske brate in njihove nenavadne ma-kedonsko-jazzovske (?) ritme so Križanke vroCe sprejele in pivo je teklo in bil je žur... Med redkimi sem omagal že blizu druge ure; množica in muzkontarji pa so popustili nekoliko pozneje - na tleh so obležale le pirovske flaše in konzerve. Se pomnite, tovariši... občutek ob praznovanju pomladi je bil vselej veličasten. Foto: A. P./TRIO Zaščita »93 LJUBLJANA - Med 1. in 4. junijem bo v Kranju 21. mednarodni sejem opreme in sredstev za varstvo ob naravnih in drugih nesrečah ZAŠČITA ’93. Razstavljalo bo veC kot 160 podjetij, blizu 30 jih bo iz tujine - Nemčije, ZDA, Avstrije, Hrvaške, Italije, Švedske in Madžarske, je povedal direktor Gorenjskega sejma Franc Ekar. S predstavitvijo sistema zaščite in reševanja želijo predvsem seznaniti javnost z njegovim delovanjem in novostmi, pokazali pa bodo tudi, kako delujejo reševalne enote. V Sloveniji je bilo letos precej požarov v naravi, tako si bodo lahko naši strokovnjaki na mednarodnem posvetu o varstvu pred požari v naravi izmenjali izkušnje glede tehnike in tehnologije gašenja, načinov odpravljanja posledic požarov, preventive in sistema opazovanja in obveščanja, ki sta zelo pomembni za pravočasno akcijo gasilcev. Nekakšna »krona« vsega obsejemskega dogajanja pa bo vaja Brnik ’93, na kateri bodo prikazali reševanje ob morebitni letalski nesreči. Hkrati bodo s tem preveriti delovanje vseh služb, ki skrbijo za varnost na letališču, in drugih, ki so vključene ob takih nesrečah. Petra TrCek ______LJUBLJANA____ Dan prometnih nesreč Noš odnos do vožnje!? LJUBLJANA - V torek je na vseh koncih in krajih ljubljanske kotline »vkup letela pločevina«. Policisti so imeli nenavadno poln dan prometnih nesreč - k sreCi brez smrtnih žrtev. Zato pa bodo morali zadovoljni kleparji pošteno pljuniti v roke, da bodo zravnali vso zveriženo avtomobilsko pločevino. In kaj je zakrivilo celo serijo treskov in bumov, saj je bil včeraj prav lep in sonCen dan: na križišču Smartinske in Kajuhove je 48-letni Vukalo C. z lado samaro izsilil pešca, ki je pri svoji zeleni luCi pravilno prečkal prehod za pešce. Seveda je krajši konec potegnil slabotnejši pešec, ki se hudo ranjen zdravi v bolnišnici. Približno enaka usoda je doletela osemletnega kolesarja Jovico, ki ga je prehitri voznik zbil na križišču Clevelandske in Jarške ceste -fantič je imel prednost. Na cesti med Brezjem in Krtino pri Domžalah je 22-letni Peter V. na ravnem delu prehiteval tri »poCasneže« pred seboj. Očitno ni pogledal dovolj daleC naprej po cesti, kajti priletel je v nasproti vozeči tovornjak. Stisnjenega med zveriženo pločevino njegovega citroena GS Pallace so izrezali šele gasilci. S hudimi poškodbami leži v Kliničnem cen- tru. Rdeče luCi ta dan ni upošteval Branko U. - zapeljal je po Magistrovi ulici Cez železniški prehod na križišče z Goriško ulico in zaprl pot golfu, ki je peljal Cez svojo zeleno luC. Brankov avto je odbilo Cez zelenico v železno ograjo in tako tudi on gostuje v Kliničnem centru. Na cesti iz Litije proti Zagorju je zaradi prehitre vožnje na ovinku zaneslo katrco TrbovljCana Kreša N. Avtomobil je pristal v obcestni skali, Krešo pa po padcu iz avtomobila še v bolnišnici. Prehitra pa je bila tudi Marija G. z beemvejem: »prišibala« je po severni obvoznici od Slandrove proti Tomačevem in se kljub pravilni cestni označbi, ki je opozarjala, da se na cesti nekaj dogaja, treščila v kolono avtomobilov, ki je stala na prehitevalnem pasu. Tam so stali zaradi nesreCe, ki se je nekaj prej že zgodila na tem delu ceste. Marija je priletela v zadnjega v koloni, v juga, ki ga je potem odbilo v golfa pred njim. Razen šestletnega otroka v jugu, ki je bil huje poškodovan, so jo drugi odnesli le z lažjimi pretresninami. Skratka, kot ponavadi, je tudi tem nesrečam botroval »človekov odnos« do obnašanja na cesti. Kulturni teden za kulturne ljudi LJUBLJANA - Ljubljanski gasilci in potapljači so imeli vCeraj nenavadno nalogo - iz Ljubljanice so morali potegniti pet skulptur iz odpadnega železa. V reko sta jih zmetala dva devetindvajsetle-tnika, ki so jima bile umetnine uCencev Slikarske šole Zmaga Modica v »napoto«. Skulpture so bile na Šuštarskem mostu postavljene v okviru Študentskega kulturnega tedna. Modic pravi, da bodo vse, tudi tiste »vodne«, ostale na mostu še do ponedeljka, ko jih bodo preseliti v Grad Bistra pri Vrhniki. Ze v Četrtek so biti kipi prevrnjeni, zato je Modic najel varnostnike, ki so jih stražili od 21.30 do 5. ure zjutraj. V nedeljo okrog 8. ure pa je stanovalka bližnje hiše videla mladeniča, ki sta se mučila s težkimi kipi. Opaziti so ju tudi policisti; skušala sta pobegniti, a se jima ni posrečilo. Policaja sta si vse pridno zapisala, od Modica pa je odvisno, ati bosta objestneža svojo igro tudi plačala. V tednu kulturnega tedna pa so biti žrtve vandalizma tudi grafiti, naslikani na platnu. Dva so ukradli, eden pa je storilcem delal preveč preglavic, zato so ga kar zažgati. (P. T.J im] 28. maja 28. maja 1641 je bil kr-Sčen Janez Vajkard Va vazor, plemič, geogra , zgodovinar in polihistor, kranjski rodoljub in me' cen. Zasluge Janeza Valvazorja, barona z medijske ga gradu, so neprecenljive. Njegova rodbina je bila ugledna in bogata. Im6' la je graščine in posestva po kranjski deželi in hišo v Ljubljani. Z Vajkardoffl najpogosteje povezujemo grad Bogenšperic pn Linji, kjer je neumorni raziskovalec organiziral grafično delavnico in imel znamenito knjižnico, ki jo Je moral kasneje zaradi velikih stroškov z izdajo Slave vojvodine Kranjske prodati zagrebškemu kapitlju. Napisal, natisnil m izdal je številna, za Slo-vence pomembna dela. Znani sta njegovi topografiji Koroške in Kranjske. Prav te dni smo dobih re-print njegove heraldične mojstrovine, knjige grbov, ki je unikat širšega pomena. Največji dosežek Valvazorjevega ustvaijalnega in finančnega napora pa je znamenita Slava vojvodine Kranjske, ki je našo deželo postavila na vidno mesto v Evropi. Avtorjevo raziskovalno in znanstveno delo, ki je bilo za to potrebno, mu je prineslo mednaroden ugled in članstvo v anglešU Kraljevi družbi. Vendar mu vse to m pomagalo. Velikanski stroški so ga pahnili v bankrot. Moral je razprodati imetje in delavnice, do smrti je, reven kot cerkvena miš, živel v svoji V hiši v Krškem. Z ,-;.5 AMSTERDAM(1 ) Barbara B. Centa Pot, ki se ne more ponoviti In potem smo pristali na A’damskem letališču. Ko hodim skozi tubo pristajalnega koridorja in po zloščenih tleh letališke hale proti »-only for European com-rpunity«- zelenemu pasu, ki njihovim potnikom dovoljuje prehod brez kontrole, ko se prepustim avtomatiki tekočih stopnic in se po njih odpeljem do železniške postaje, me zajame občutek neresničnosti in razumevanja, kaj pomeni živeti med dvema svetovoma. Nekje med Čakalnico in fantomskim svetom medcelinskih poletov prehransko-vojaške industrije in mode, zavite v nova duhodna gibanja: nekje med šolskim sistemom in nihilizmom optimistične gospode, ki se uvaja z reklamo, leži resničnost, ki nosi nešteto obrazov. Sredi vrveža prihajajočih in odhajajočih letal se z vlakom odpeljem v mesto. Do centralne železniške postaje. Od tam ni daleC do hotela. Kasneje, ko sem stopila v Strah pred aidsem razžira užitek (Foto: Tomi Lombar/TRIO) hotelsko sobo in v roki še držala prtljago, je po vratih močno zaropotalo. »Policija, odprite!« Odprla sem in pred vrati se je živčno prestopal policaj. Hitro in odločno je povedal, da je sprejel sporočilo o nastavljeni tempirani bombi in da je zato treba takoj zapustiti hotel in okoliš. Pogledala sem po dolgem hodniku, ki je bil natrpan s trkajočimi policaji. A ljudje so zaCuda mirno odhajali. V zavest nam je bila vsajena bomba, ki naj bi ob 23.30 eksplodirala. Odšli smo ven, v smeri odsevov na vodi, med kanale. Droben dež, ki je padal, se je zaCel spreminjati v sneg. Snežinke so tiho prekrile kape policajev in ulice okoli hotela Krasnopolsky so bile prav tako bele. To je bilo istega dne, ko je eksplodirala bomba v WTC v New Yorku. Smrt, ta svetovalka in veCna sopotnica, je krožila po A’damu. Da umrem ravno zdaj, tako blizu cilja? Seveda, to ni bilo tako preprosto. Zjutraj je svet še prav tako obstajal. Svet Evrope, po kateri straši kuga Časti. Podjetje propada, ljudstvo pa se še vedno, a že brez vere, udeležuje ritualnih volitev. Odkriva se tisto, kar se je že ves Cas vedelo, pa o tem ni bilo Častno govoriti. To, da sta oblast in nasilje, oblast in mafija v eni (res samo v eni?) od evropskih držav desetletja delala z roko v roki. Navadni ljudje izgubljajo tla pod nogami in Čakajo na velikega Vodjo, Veliko Idejo. Čeprav veC ne verjamejo ne v vodje in ne v ideje. Edino, v Godoja. Strah razkazuje svoj ksenofobičen obraz, svoje sovraštvo do drugačnih, do vseh tistih, ki bi lahko zasedli prostor kvazi-lastnine, prigrabljene na vse mogoCe načine. Evropa je polna beguncev. Velikih »sedem« podpira Jelcina, kajti Ce pade on, pravijo, bo padel še marsikdo drug. Edinole 'Kitajci isto delajo drugače. To so poimenovali 'socialistični, tržni model. Na Vzhodu se skriva odgovor na vprašanje, tam presegajo dualnost z združitvijo na pogled nezdružljivega in vstopajo iz digitalnega sveta v svet kvanta. Morda zgolj kvantanja. Napočil je Cas, da se prevrednoti tudi pomen besede begunec. Da se pregledajo temelji temeljev. Ustanovi nov Izrael. Henry Miller je po vrnitvi iz Evrope v Ameriko, potem ko je že napovedal, da se ves svet počasi, a neogibno ame-rikanizira, o tisti in tej Ameriki dejal: »Ko se vozim s podzemsko železnico, imam vtis, da sem v mrtvašnici: te- lesa so označena z nalepkami in karticami, cilj je jasno določen. Ko tako hodim med visokimi hladnimi zidovi, mimo načičkanih trgovin, gledam moške in ženske, kako hodijo, se pogovarjajo, smejejo, včasih sami sebi nekaj zamrmrajo v brado. Toda oni se pogovarjajo, smejejo, mrmrajo kot prikazni. Dan je napolnjen z delovanjem, noC polna more. Na površini stvari funkcionirajo tekoče - vse je namazano in svetleče. Toda, ko pride Cas sanjanja, King Kong s treskom vdre skozi okno.« In v A’damu: ti obrazi, ki jih gledam! Nobena muka, noben napor, nobena bolečina ni zapisana na njih. Počutim se, kot da hodim skozi izgubljeni svet. Nobenega upora, Cista potrošniška družba. Kupujejo vse, kar potrebujejo in predvsem tisto, Cesar ne potrebujejo, a jim je bilo skozi vsemogočno marketinško mašinerijo posebej svetovano, neštetokrat predstavljeno. Brez'»X« in »Y« in »Z« ne morete živeti. In oni verjamejo. Verjamejo, ker v nekaj morajo verjeti. Denar nalagajo v sklade za sreCo, varno starost. V zdravstveno zavarovanje, ker seveda nesreča nikoli ne počiva, in v nakup nepremičnin. To je temelj. Potem pridejo program varčevanja na podlagi kruha in iger, borza ter teorija kaosa. »Na vsakem podiju Četica bajnih nimfomank, ki se prižigajo in ugašajo po želji: zvijajo se pred publiko, ki je sestavljena iz mentalnih onanistov in turistov, izgubljenih med kanali pozabe kupljenega užitka. NiCesar ti ne dajo poskusiti, kar bi imelo pravi okus in pravi vonj. Vse je sterilizirano in zavito v celofan. Skupaj s spolnim organom moškega. Strah pred smrtjo razžira užitek. Aids. Povprečno izobražen ve vse o kugi s konca 20. stoletja. Strah ponovno zmaguje in operaterji dvigal, natakarji v dragih hotelih so videti inteligentnejši od svojih upravnikov. (se nadaljuje) JEDILNIK pikantna riževa solata polnjeni ribji fileji masleni krompir zelena solata jabolčni praženec Polnjeni ribji fileji 1.....1 ....... ......." SESTAVINE: 750 g ribanovega fileja, sol, poper, limonin sok, 200 g šampinjonov, 50 g masla, Žlica naribane Čebule, Česnov strok, sol, sladkor, muškat, 1/8 1 kisle smetane, juha ali belo vino, 100 g očiščenih roko- j vic ali rakcev (lahko tudi iz konzerve), kosmiči masla CAS PRIPRAVE: 60 minut Fileje očistimo, okisamo in posolimo, razpo* lovimo po dolžini, zvijemo in položimo v mmaj ščeno ognjevarno posodo tako, da je na sredini med zvitki prostor za nadev. Potem na maslu 10 minut dušimo grobo sesekljane šampinjone skupaj s čebulo in česnom ter dodamo nekaj juhe ali vina. Nato vmešamo v nadev s smetano prežvrkljano moko, ga kuhamo nekaj minut in mu dodamo rakce. Nadev začinimo s soljo, muškatom in malo sladkorja in ga damo na sredino med ribje zvitke, na vrh pa položimo kosmiče surovega masla. Jed pokrijemo in dušimo kakih 20 minut v pečici, da postane mehka. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan blitva s krompirjem pečen tofu solata ledenka Blitva s krompirjem s SESTAVINE: 8 krompirjev, sol, 400 g blitve, 3 žlice olivnega olja, parmezan, malo vode, strok Česna "■ ' 5 .'IS; ' vu, Krompirje olupimo in narežemo na -Skuhamo jih v malo osoljene vode skoraj do mehkega. Dodamo blitvine liste, ki smo jih porezali podolgem in počez, in jih kuhamo toliko časa, da listi upadejo. Odlijemo odvečna vodo in blitvo zabelimo s strtim česnom in olivnim dem. 1 Ü1W YORK / PROCES PROTI MAFIJI Državni tožilec ZDA: Buscetta ni zanesljiv Z njegovim izvajanjem konec procesa: besedo imajo odslej porotniki NEW YORK - Razlog, *»«SevrlSnt“T P wanje Tommasa Bu- daetnLSani0 enkrat je ta, ?°Ve trditve niso YoST'T^jevNew nik r|r^na8lasil naniest-Pitzi ^e§a t02ilca Pat KOVnn t 4 V SV°jem od-vam tTilCevinitrdit-S °b kon^ sodne Joeju 4 aVTe Protl bratoma in d„ -l0hnu Gambinu tožen 81ma dvema ob-MannCema’ Lorenzu mannmU in Matteu Ro-vanie ’ Zaradl prekupče- mami! in umora. vev i.mog°Ce’ da je elo-mafikl ]e,bil PriPadnik S i Velib 40 let’ za- stonl mo manjše Pre-Ske’« )e Fitzgerald nikom ak?jStimv,T0t' kretv ’ kl se bodo v natnkem, P°svetovali in nato izrekli sodbo. Dadei8frald ni Prvi0 na-skesancea8a “afl_iskega iie od 80- let. Buscet- to, ki s° ga klicali branil- t ’da bl PriCal vprid ob-srnenCfm’ ie tožilec že Škripce med v_ .zkrižnim zaslise-j, Jein- Takrat je prišlo bei ?aie don Mašino t;Ja odgovoren le za t&Üonje cigaret v le-0 in pa sodelovanja zve dVeb 0Peracijah v li m c kovino z mami-2p No°enega mnora (»ra-nboja Nemcev med drugo svetovno vojno«), nobene kraje, nobenega ropa, bombnega atentata, ugrabitve, izsiljevanja ali oboroženega napada. Vderaj zveder, ko je moral oceniti pričevanje znamenitega skesanca in pa pričevanji Francesca Marina Mannoie in Ga-spara Mutola, je Fitzgerald podčrtal, da je med temi pričevanji potrebno razlikovati. Poroti je rekel, naj kar sama ugotovi razliko med nekajm-nim pričevanjem Buscet-te in tremi tedni trajajočim pričevanjem Mannoie. Pristavil je, da ni vredno zapravljati Cas z Buscetto, saj njegovo pričevanje ni bilo posebno pomembno za to sodno razpravo. Pristavil je, da je, ko je vprašal Man-noio, Mutola in ameriškega skesanca Sam-myja Gravana, bivšo desno roko mafijskega mogotca Johna Gottija, naj, preden pričajo, priznajo vse zločine, ki so jih zagrešili in jim zajamčil imuniteto, od njih dobil stvarne odgovore. Man-noia, ki v Italiji ni nikoli spregovoril o svojih zločinih, jih je priznal 25; Mutolo je priznal, da je vpleten v 38 umorov, Gravano jih je priznal 18. Buscetta pa je ostal pri že omenjenih prestopkih. Fitzgerald je naglasil, da je že res, da je porota med sodno razpravo slišala strašne stvari, vendar niso zločini Mannoie in Mutola v nobeni zvezi s procesom proti Gambinu. Te umore so zagrešili v Italiji, zato naj o njih razsodijo tam. V svojem sklepu so zagovorniki, ki jih je vodil odvetnik Bruce Cutler, znan, ker je že uspešno zagovarjal Gottija, skušali pričevanja prikazati v popolnoma drugačni luCi. Cutler je obtožil Mannoio, Mutola in Gravana, da lažejo in jih primerjal zahrbtnemu škorpijonu (»vsi so enaki, kar naprej lažejo, po njihovi škorpijonski naravi«) ter poroti svetoval, naj upošteva Buscettovo pričevanje za razsodbo. Omenil je njegovo pričevanje na sodni obravnavi primera »Pizza connection« in v zvezi s tem dejal, da so takrat poroti rekli, naj skesancu verjame, ker govori resnico, sedaj pa, Čeprav pravi isto stvar, tožilci trdijo ravno nasprotno, zato je pozval porotnike, naj jim ne verjamejo. S Fitzgeraldovim posegom se je sodna razprava zaključila. Danes zjutraj bo sodnik Peter Lei-sure dal navodila poroti, ki se bo takoj zatem posvetovala in nato izrekla razsodbo. Ge jih bodo spoznali za krive, bi lahko tako brata Gambi-no kot ostala dva obtoženca obsodili na dosmrtno jeCo. AVSTRALIJA / TRENIRANJE Kamelji tek resna zadeva Avstralski kamelji Jockey Lourie Podmore pridno trenira pri Brisbaneu. v pričakovanju tekmovanja v Keniji, kjer upa na dobro uvrstitev, saj je njegova kamela zelo hitra. (AP) »Hadž«: v Meki ne sme nihče umreti NIKOZIJA »Hadž«, vsakoletno romanje v Meko, je za pravovernega muslimana življenjska obveza, letos pa mu je prepovedano umreti v svetem mestu. Umreti v Meki zaradi bolezni je »enakovredno samomoru« je sklenil Abdul Aziz Bin Baz, najvišji savdski verski dostojanstvenik, ki je s tem v bistvu prepovedal svete kraje bolnikom in priletnim osebam. »Kdor ne upošteva najosnovnejših preventivnih ukrepov proti sončni pripeki in prenatrpanosti, je enakovreden samomorilcu, ki ga islam obsoja«, je razsodil Bin Baz. Verski ukaz soupada z rastočo napetostjo zaradi širjenja islamskeha integralizma po vsem muslimanskem svetu, ki pa za sedaj še ni vplival na »hadž«. Savdske oblasti so le prepovedale romarjem, da na ozemlje vahabit-ske monarhije prinesejo politični propagandni material. Višek romanja bo 30. maja, ko se bo vec kot 2 tisoč romarjev povzpelo na hrib Arafat. WASHINGTON / NOVOST NA KNJIŽNIH POLICAH Clinton kozanova v knjigi Flowersove NEW YORK - Gennifer Flowers, plavolasa kabaretna pevka, ki trdi, da je bila Clintonova ljubica, piše knj-go o svojem razmerju s predsednikom. Povzetek vročega memoarja že kroži pri založniških hišah v New Yorku. Pripoved se pričenja z njunim prvim srečanjem, sega pa do žarečih polemik med volilno kampanjo. Zaradi pevkinih trditev bi se Clinton skoraj moral odpovedati boju za Belo hišo. Gospa Flowers je v inter-vijuju z dnevnikom »New York Post« že napovedala, da ji je Clinton v intimnosti zaupal veliko stvari in da bi bilo mogoče mnogo povedati o Clintonovem prikritem delovanju, ko je še bil guverner Arkansasa. Po njenem mnenju je v to vpletena tudi njegova žena. V spominih je eno poglavje posvečeno bivšemu predsedniku Bushu, za katerega Flowersova trdi, da je k njej poslal skrivne odposlance, potem ko je izbruhnil škandal, da bi jo prepričali, naj še kaj pove o Clintonovi zakonski nezvestobi. »Hoteli so, da bi postala kot Donna Rice in uničila Clintonovo kampanjo,« je naglasila ženska in omenila manekenko, ki je imela razmerje z demokratskim senatorjem Garyjem Hartom, ki se je zato moral leta 1988 umakniti iz predsedniške kampanje. V Houstonu je Bushev zastopnik izjavil, da ni bil noben sodelavec pri volilni kampanji pooblaščen, da stopi v stik s Flowersovo. Bela hiša včeraj ni hotela dajati izjav. _____LONDON / V ZNAMENJU POLEMIK_ Bliža se 40. obletnica vzpona na Everest Hillary in Tenzing sta prispela na vrh 29. maja LONDON - Vihar polemik je že ohladil napovedane slovesnosti ob 40-letni-ci prvega vzpona na najvišjo goro sveta. Everest sta 29. maja 1953 osvojila Novozelandec Edmund Hillary in nepalski šerpa Tenzing Norkay, odpravo pa je vodil britanski oficir John Hunt. »Ko na vrh popeljejo 37-Clanske naveze, je popolnoma jasno, da se razblini vsa skrivnost«, je zagrenjeno izjavil lord Hunt, ko je komentiral množične vzpone na najvišjo goro sveta, ki jih omogoča sodobna alpinistična oprema. Z 82-letnim lordom se v celoti strinja Hillary, ki je brez slepomišenja obsodil vse tiste, ki Everest spreminjajo »v točko organiziranih izletov«. »Nadvse sem zadovoljen, da sem se povzpel na vrh prvi, ne da bi mi bilo treba se prerivati s komolci, da sem lahko občudoval v prekrasnem razgledu«, je poudaril sir Edmund Hillary, ki je imel 24 let, ko je osvojil Everest. Tiste trenutke je obudil lord Hunt v intervjuju, v katerem je izčrpno opisal pričakovanja celotne ekspedicije ob Hillaryjevem poskusu, potem ko je prejšnja naveza, Tom Bourdillon in Charles Evans, doživela neuspeh. Nekdanji britanski oficir se je nahajal v zadnjem taboru, ki so ga postavili 400 metrov pod vrhom Everesta. V Hunto-vih spominih je Hillary po uspešnem sestopu v enem stavku povedal vse: »KonCno smo ukrotili bastarda!« Te besede so povzročile pravi val navdušenja med udeleženci odprave. »Danes sta izginila tako pustolovski duh kot mistika«, je izjavil lord Hunt in si s tem nakopal kritike vseh tistih, ki z množičnimi navezami služijo mastne denarje. Novozelandski vodnik Gary Bali, ki je dosedaj popeljal največ navez na Everest, je obtožil Hillaryja in Hunta, da sta nevošljiva do vseh, ki ju skušajo posnemati, ker bi rada trdila, da sta edina bila na Everestu. Lord Hunt pa je poudaril, da v njegovi odpravi ni bil nihče obseden od osebnih ambicij, tako da taka natolcevanja ne držijo. Hunt in Hillary sta obenem izrazila obžalovanje, da se je Everest spremenil v ogromno smetišče. NOVICE Petkov atentat v Kairu: umrl eden od ranjencev KAIRO - Včeraj ob zori je umrl 5-letni Abdalah Rašad, ki je zadobil smrtne poškodbe v petkovem bombnem atentatu v Kairu. Otrok se je v družbi 21-letnega brata in 15-letne sestre vraCal z obiska v živalskem vrtu, ko je med izstopanjem iz avtobusa eksplodirala avtobomba. Sestra je bila takoj ubita, brat je podlegel naslednjega dne, 5-letni Abdalah pa včeraj. Končni obračun žrtev petkovega atentata je tako nara-stel na sedem mrtvih. Odgovornosti za atentat ni prevzela nobena organizacija, preiskovalci pa so prepričani, da so tudi ta zločin zagrešili islamski integralisti. Z nasiljem skušajo vplivati na sodnike, ki bodo danes izrekli razsodbo proti 14 islamskim skrajnežem. Italijanski arheolog odkril tempelj boga zdravja Nakraha A v ♦pc . -S V severovzhodnem Jemenu je italijanski arheolog Alessandro de Maigretche med izkopavanjem naselbine, ki pripada kulturi Minei odkril tempelj boga zdravja Nakraha. (Telefoto AP) Aktivistke Greenpeacea so se vklenile na kitolovkah OSLO - Sest aktivist ekološkega gibanja Greenpeace so se z verigami priklenile na topiče dveh norveških kitolovk v lofotskem pristanišču Sk-rova. Policija ni posegla, ker ni dobila nobene zahteve s strani posadk. Aktivistke upajo, da bodo s to pobudo vplivale na norveški sklep o delni obnovi kitolova. Seksala v avtomobilu: 7 ranjenih v Washingtonu WASHINGTON - Par, ki je globoko pogledal v kozarce, je med seksanjem v parkiranem avtomobilu s prižganim motorjem povzročil neobičajno prometno nesrečo, ki je terjala 7 ranjenih, med katerimi je eden v kritičnem stanju. Dinamika nesreCe ni povsem jasna, po vsemu sodec je moški nehote pritisnil na pristavo, tako da je avto pognal kot raketa in trčil v dva avtomobila. 26-letnega Jamesa Austina Bartona so obtožili vožnje v vinjenem stanju. »Zamaščena lepotica« nagrajena s sladkorjem SOFIA - Neka ženska, ki tehta 101 kilogram, je zmagala svoji teži enako vrečo sladkorja na prvem natečaju »zamaščenih lepotic« Bolgarije. Konkurentkinje so morale dokazati svoje plesne sposobnosti in smisel za humor, ki nadhranje-nim ljudem po vsemu sodec ne manjka. Muzej dobil v dar Van Goghovo umetnino 31 tllli« NEW YORK - NewyorSki muzej Metropolitan je dobil v dar Van Goghovo sliko »Pšenično polje s cipresami«, ki jo je nizozemski slikar uresničil leta 1889. (Telefoto AP) Pripravlja: Silvo Kovač 7 1 2 3 4 5 6 8 9 IU 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 21 22 23 • 24 25 26 • 27 28 29 30 31 32 33 Vodoravno: 1. začetnici slovenskega koroškega politika Smolleja, 3. ime slovenske rokometašice Černe, 7. povečevalno steklo, 9. sladek sok iz mletega, meCkanega grozdja, 10. urejevalka izložb, 12. dohodek od kapitala, 13. ljudstvo v Burmi in na Tajskem, 14. ime slovenske popevkarice Rupel, 15. središče samozvane Republike srbske v BiH, 16. naslov japonskih cesarjev, ki naj kaže na njihovo neposredno božansko poreklo, 18. slovensko bajeslovno bitje, torklja, 21. medena rosa, 24. sklepni del skladbe, 26. očka, atej, 27. hrvaški narodni heroj (Ivo Lola), 28. besedna zveza, ki se uporablja za označevanje vira stalnega visokega dohodka (dve besedi), 30. španski surrealistični slikar (Salvador), 31. svobodna zemljiška posest v fevdalizmu, alo-dij, 32. zvezna država na vzhodu Indije, 33. kratica za televizijo. Navpično: 1. pustna šema na Ptujskem polju, 2. za življenje pomemben počitek osrednjega živčevja pri ljudeh in živalih, 3. naziv, 4. vodilo, pravilo, predpis, 5. nekdanji izraelski ministrski predsednik (Levi), 6. ime slovenskega filmskega igralca Potokarja, 7. ime mlade slovenske igralke Bohinc (film Remington) 8. zveza med državami, 11. zadnja in prva Črka slovenske abecede, 15. odmerek, obrok jedi, 17. kemijski znak za nobelij, 19. jekleno siva, bleščeča, trda kovina iz železove skupine, ki se uporablja za zlitine, 20. francoski avantgardistični dramatik armenskega rodu (Arthur), 21. znamka japonskih avtomobilov, 22. knjiga zemljevidov; tudi gorovje na severozahodu Afrike, 23. afriška antilopa, 25. mesto v vzhodni Romuniji, 27. kemijski znak za radij, 29. krajša oblika angleškega moškega imena Timothy. Al ‘uresy ‘po(B ‘ijbq ‘biub( B}B|z ‘JBqrg ‘pe ‘Bpoo ‘bubui ‘B3[io} ‘ouua} ‘ajBi ‘Btuy ‘uopj ‘bjusj ‘EjRazuBje 'jsom ‘Bdn| ‘sani ‘gj} louABiopoA A31IS3H C d 6 f fl h | Naloga 181 Nalogal82| 3 b c d e f g h Šahovska naloga št.: 181 Reti - Capablanca / Berlin 1928 Kako pomemben je razvoj figur v otvoritvi, potrjuje tudi zgornji primer. Beli je vzel z lovcem kmeta na polju g7, napadel Črno trdnjavo in grozi osvojiti kvaliteto. Toda Capablanca, ki je na potezi, je na raCun svojih razvitih figur odigral kombinacijo, ki je v izrednem protinapadu prisilila belega k predaji! Šahovska naloga št.: 182 Capablanca - Zubarev / Moskva 1925 Črni ima prednost lovca in meni, da bo po zamenjavi dam lahko izsilil remi. Toda velemojster Capablanca, ki je na potezi, je pozicijo bolje analiziral in našel skrito pot do zmage. Skozi ta labirint kombinacij se boste prebili tudi reševalci, kar vam bo v pravi užitek! Rešitev naloge St: 179 Črni kmet na polju h4 je izgubljen, toda bitka za Črnega Se ni izgubljena! Lasker najprej prihaja na g linijo s trdnjavo l...Tg5 in preprečuje jemanje kmeta 2.Sh4: Tgl mat! Po odigrani potezi belega 2. a4 pa sledi odgovor 2...Tg3! z grožnjo Th3 mat. Beli je Se odigral 3. Th7+ Kf8 in predal partijo! Rešitev naloge St: 180 Takrat že 67-letni Lasker je mlademu Pircu dal lepo lekcijo za netočno igro v otvoritvi l.Tf6:! gf6 2.Dh5+ Kd8 Črni je v nemilosti; na 2...Ke7 sledi 3.Sf5+ e/5 4.Sd5+ Kd8 5.Lb6+ Kd7 6.Df7+ itn. 3.Df7 Ld7 Na 3...Le7 odloCi 4.Sf5! V partiji je bilo igrano: 4.Df6:+ Kc7 5.Dh8: Lh6 6.Se6:+ De6: 7.Da8: Le3:+ S.Khl in Črni se vda! Četrtek, 27. maja 1993 VREME - ZANiMIVOSTi - NOVICE EVROPA/ NA ZAHODU IN SEVERU NESTALNO ALPE JADRAN / VROČE, V ALPAH NEVIHTE Vremenska slika: Nad zahodno Evropo, vzhodnbn Atlantikom in Alpami —r- '■vr je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Nevihtna fronta je dosegla zahodne Alpe. Pred njo priteka k nam z topla fronta hladna fronta okiuzija jugozahodnimi vetrovi zelo topel in postopno bolj vlažen zrak. C A srediSCe srediSde ciklona anticiklona i OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 44* JlHNs- 30-50% 10-30 4444**** 30-60 444 *** 444 *** i nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... 16/29 TRST........... 19/26 CELOVEC...... 16/29 BRNIK.......... 17/28 MARIBOR...... 19/30 CEUE........... 15/29 NOVO MESTO... 15/29 NOVA GORICA.. 17/29 MUR. SOBOTA..' 16/30 PORTOROŽ..... 18/27 POSTOJNA..... 10/26 ILIRSKA BISTRICA. 11/26 KOČEVJE...... 15/28 CRNOMEU.....- 15/30 SLOV. GRADEC.. 16/27 BOVEC.......... 15/26 RATEČE....... 13/27 VOGEL.......- 10/16 KREDARICA.... 7/9 VIDEM.......... 18/28 GRADEC....... 16/29 MONOŠTER..... 17/28 ZAGREB....... 18/29 REKA........... 22/26 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI.......... 1/13 STOCKHOLM..... 7/12 K0BENHAVN..... 7/16 MOSKVA........ 11/25 BERLIN........... 12/24 VARŠAVA....... 8/25 LONDON........ 11/19 AMSTERDAM..... 12/23 BRUSELJ.......... 14/27 PARIZ............ 17/27 DUNAJ............ 12/27 MÜNCHEN....... 12/26 ZÜRICH........... 12/29 ŽENEVA........... 12/30 RIM.............. 15/27 MILAN............ 18/30 BEOGRAD....... 14/25 BARCELONA..... 18/25 BUKAREŠTA..... 11/20 ISTAMBUL...... 16/21 MADRID........... 12/18 LIZBONA....... 12/19 ATENE............ 17/26 TUNIS............ 17/31 MALTA............ 16/29 KAIRO............ 20/28 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.18 in zašlo ob 20.41. Dan bo dolg 15 ur in 23 minut. Luna bo vzšla ob 14.13 in zašla ob 00.30. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Leva, element ogenj. Dan je primeren za vse vrste sadjarskih opravil. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP, Vrbsko 17°C, Baško 19°C, Osojsko 16°C, Milstalsko 17°C, Weissensee 17°C. Tadransko morje: Koper 21,0°C, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica 21,6°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split NP, Hvar 17,ST, Vis 19,3°C. Reke: Mura (G. Radgona) NP, Sava (Radeče) NP, Savinja (Laško) NP, Ljubljanica (Moste) NP, Bistrica (Sodražica) NP, Pajka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) NP (Dvor) NP. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm jutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvišje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm Slovenija: SonCno bo, popoldne posamezne nevihte. Najnižje jutranje temperature od 11 do 17, najvišje dnevne od 26 do 31°C. Sosednje pokrajine: SonCno bo in vroCe, v gorskem svetu severne Italije in Avstrije popoldne nevihte. V Sloveniji Obeti V petek bo spremenljivo V soboto spremenljivo oblačno s krajevnimi nevi- oblačno, popoldne še htami. posamezne nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so normalno prevozne. Promet se odvija brez zastojev; tudi na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop. BIVALIŠČA IN PODNEBJE Hiša ■ zavetje pred surovim podnebjem Tanja Cegnar Način gradnje v topli in vlažni klimi zagotavlja prebivalcem zaščito pred pogostimi in močnimi nalivi, varuje pred sončnimi žarki in dopušča dobro zračenje bivalnih prostorov. Bivalni prostori so dvignjeni nad nivo tal, streha je neprepustna in trdna, vendar omogoča dobro zračenje podstrešja. Stene ščitijo pred sončnimi žarki in dopuščajo dober pretok zraka, ki omili neprijetne občutek soparnosti. Dele sten pogosto nadomestijo z mrežami, ki preprečujejo vstop insbktom. Povsem drugače je zasnovana hiša v hladnem podnebju z mrzlimi in zasneženimi zimami. Streha je strma, da sneg lahko spolzi s strehe in po ne obremenjuje nosilne konstrukcije hiše. Okna so razmeroma visoko in majhna, tako da je izguba toplote kar najmanjša. Majhna so tudi vrat a. Kot zanimivost omenimo še prebivališča, ki jih težko imenujemo prave hiše. Puščavski šotor v vroCi in suhi puščavi nudi zaščito pred močnim sončnim sevanjem. Šotor je zasnovan tako, da omogoča nemoten pretok zraka, ki je nujno potreben za ohlajanje telesa v vročem in suhem podnebju, kjer je za organizem edini učinkovit način ohlajanja izhlapevanje v potu. Značilno je tudi bivališče v savani. Narejeno iz avtohtonega materiala kot je blato, vejevje in trava-Vhod v bivališče je majhen, kuhanje in druge družabne dejavnosti se odvijajo na prostem. Najbolj nenavadno .je bivališče Eskimov, ki je narejeno iz snega iß ledu. Sneg vsebuje med ledenißß kristalčki veliko zraka, ki je izvrsten toplotni izolator. Zaobljena oblika igluja ohrani trdnost in nudi zavetje tudi ob moCnih vetrovih. Hladen zrak na najnižjem delu bivališča preprečuje odtekanje toplejšega zraka iz zgornjega dela igluja na prosto. Vse te oblike so dokaz, da so ljU' dje že od nekdaj znali zasnovati svoja bivališča tako, da so ji zagotavljala varno zavetje tudi pred pogosto surovimi in obtežilnimi podnebnimi razmerami. «S i SSisSSk \ Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Čeprav se zavedate svoje situacije in morebitnih komplikacij, si ne morete kaj, da vam ne bi srce hitreje utripalo ob vročih in pomenljivih pogledih. S pametjo naprej! BIK 214/20-5 : Danes bi morab imeti od široko odprte, kajti težavam in problemom, ki prihajajo, bi se lahko izognili, ah pa vsaj ublažili njihove posledice. DVOJČKA 21-5/21-6: Delate si kupCek, vendar ne znate v tem uživati. Morda vam služi za to, da drugim pokažete svojo sposobnost, saj imate radi zavistne poglede. RAK 22-6/22-7 : Na vašo pot prihajajo novi poslovni izzivi, katerih se boste sicer z veseljem lotili, vendar vam bodo povzročili kar nekaj glavobola. RazdeHte delo s sodelavci! LEV 23-7/23-8 : 2e dolgo časa vas daje spomladanska utrujenost, ki sem in tja kaze znake prave bolezni. VaSa utrujenost je razlog, da se vas nekateri izogibajo. DEVICA 248/22-9: Ne išdte razlogov za težave tam, kjer jih ni, ampak se najprej lotite problemov, ki so pred vašim nosom. Pogovor boste uspešno izpeljali le, Ce boste dostojanstveni. TEHTNICA 239/22-10: V službi se vam obetajo prijetno vznemirljivi dogodki, Id pa z delom ne bodo imeb prave povezave. Iz naključnega srečanja se rodi nekaj vec... ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Privoščite sebi in drugim oddih. VaSi izpadi ljubosumnosti prav gotovo niso nekaj, na kar bi lahko bili ponosni. S takim obnašanjem partnerja le obremenjujete. STRELEC 23-11 /21-12 : Denar, ki ga boste dobili, bo pravo presenečenje, saj niti pomislili niste, da tudi vas čaka sreča. Ne zapravite vsega, varcujte! KOZOROG 22-12/20-1 : S partnerjem bosta izmenjala nekaj krepkih besed, na katere ne bi smel biti ponosen nobeden od vaju. Vsedita se in se pogovorita o težavah! VODNAR 21-1/19-2 : Nekdo vas občuduje od daleC in Čeprav ne da konkretnega znaka, dobro veste, da tisti prijazni pogledi pomenijo nekaj veC. Morda čaka na vaš znak.. RIBI 20-2/20-3: Čeprav bi radi potegnili Črto cez določena področja v svojem življenju, to ne bi bil pameten korak. Pozneje boste namreč še težje vzpostavili dobre stike. MEHIKA / V SPOPADU MED RIVALSKIMI TOLPAMI Guadalajarski nadškof Ocampo padel pod streli ker so ga zamenjali za rivalskega trgovca z mamili Kardinal se je nahajal v izposojenem belem fordu, ki je zelo priljubljen med mehiškimi prekupčevalci z mamili CIUDAD DE MEXICO - Kardinal Juan Jesus Posadas Ocampo je po vsemu sodec prva ugledna žrtev orjaškega prometa z mamili, ki ga bo še okrepil nedavno sklenjeni sporazum o svobodni trgovini med Mehiko, ZDA in Kanado (Nafta). Državni pravdnik iz Guadalajare Leobardo Guzman je na včerajšnji tiskovni konferenci potrdil, da so po vsej verjetnosti uglednega cerkvenega dostojanstvenika namenoma umorili v spopadu med rivalskimi tolpami prekupčevalcev z mamili Obdukcija je namreC dokazala, da so v avto guadalajarskega nadškofa streljali iz neposredne bližine, saj je Ocampa zadelo kar 14 strelov iz avtomatske puške AK-47. Trenutno pa še ni jasno, ali so morilci vedeli, na koga streljajo, ali pa so ga zamenjali za kakega rivalskega trgovca z mamili. Apostolski nuncij msgr. Girolamo Prigione je povedal, da ne izključuje take tragične zamenjave, saj se je nadškof nahajal v izposojenem belem fordu »grand marquis«, ki je zelo priljubljen med mehiškimi trgovci z mamili. Prigione izključuje, da so hoteli morilci ubiti prav guadalajarskega nadškofa, »ker je bil preveč dober in zmeren, da bi kdo hotel njegovo smrt«. Tega mnenja so tudi preiskovalci, kljub temu da je guadalajarski nadškof pred nekaj tedni poudaril, kako je trgovina z mamili eden glavnih vzrokov »vala krvi«, ki pretresa Guadalajaro. Nadškofov poziv ni bistveno spremenil zadržanja oblasti do tega perečega problema. Tudi brez njegovega poziva je namreC vsem jasno, da je Guadalajara postala ena od ključnih vmesnih postaj na poti kolumbijskega kokaina v ZDA. Po invaziji Paname je Mehika postala namreC prava odskočna deska za južnoameriška mamila, ki potujejo na sever, v ZDA in Kanado. Samo v prvih petih mesecih je mehiška policija letos zasegla kar 14 ton kokaina.Trgovina z mamili letno uresniči do 500 milijard dolarjev prometa, od te bajne vsote pa kar 10% odpade na Mehiko. Te številke so v stalnem porastu. Tudi nedavnim zaplembam ni botrovala večja uspešnost policije, temveč poveCan promet. Mehiški predsednik Salinas skuša z železno pestjo streti to trgovino, a po vsemu sodec se je v policijskih in sodnih krogih že tako razpasla korupcija, da bo boj izredno težak. Po umoru nadškofa Ocampa so številni mehiški politiki in sindikalisti izrazili bojazen, da bi Mehika sledila kolumbijskemu zgledu in postala »talec trgovcev z mamili«.Tega se bojijo tudi v Wa-shingtonu, kjer navajajo, da prihaja do tesnega sodelovanja med mehiškimi prekupčevalci in kolumbijskimi proizvajalci kokaina, ki skušajo izkoristiti sporazum Nafta, tako da bi še povečali promet z mamili. Vsakomur je namreC lahko jasno, da bo sporazum Nafta povečal blagovno izmenjavo med državami, kar bo negativno vplivalo na nadzorstvo na mejnih prehodih. TajnoobvešCevalna služba Pentagona ima dokaze, da so mehiški trgovci z mamili že zaceli ustanavljati v ZDA in Kanadi družbe, ki bi krile trgovino z ma-mili.Na sliki (telefoto AP): hermo-sillski škof Carlos Quintero Arce moli ob odprti krsti svojega prijatelja nadškofa Ocampa. Prizor streljanja v Guadalajari Oklepno vozilo z orožjem Parkirišče Kardinal in njegov šofer Banditi so pobegnili tod Mednarodni poleti Domači poleti Letališče Rekonstrukcija dogodkov^ 1. Oborožena moška streljata na kardinalov avto in ubijeta njega in njegovega šoferja. 2. Eden od obeh ubije domnevno tarčo celotne operacije. 3a. Tretji človek ubije dve osebi, ki sta že na tleh, ali 3b. druga verzija pravi, da je streljal četrti človek, ki je bil zunaj parkirišča in ubil obe osebi na tleh. 4. Trije morilci zbežijo v glavni terminal za domače polete, kjer ubijejo neko žensko in njeno nečakinjo. 5. Trojica se povzpne po stopnicah in odvrže orožje. 6. Dvema uspe oditi z letališča, medtem ko tretjega aretirajo.