opt;
iiaft jri
Kupujmo vojne BONDE in
ZNAMKE
ftMERIŠKfl^P^MOVINfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	^BV^rQ/jO
IN LANGUAGE ONLY	A IV imir« A li ! I	/ir»	SLOVENIAN MORNING
_ AMERICAN HOME	daily NE*™*
' '"' ' I' ' I '■ I 'I' "'" II'. I i I '.I...'li "I |"| I'' "1 " I l. J.,.'... I I.................'J'" J....... ,J' ,. ... L 1 -.i.-.■"	."■'	1	"' 1 . 1 I ' 1 ™"-Jl-.'--.. '_____ .	......mmmmmmmmmmmmimm........ .	.....[-JJ________ , j3MfBBLUJUwMi—BBi-ilu Ji______mHWIWirWIwa^^^MMmjaTi^^MMixJMliM^
• CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 11, 1944	LETO XLVII — VOL. XL^H
J? kw
Roosevelt je bil na Havajih
» ________ * * 1 1 " ■■
arn ® je posvetoval s svojimi vojskovodji glejte nadaijnega bojevanja proti Japonski. 'Mi gremo na Filipine/' mu je zagotovil MacArlhur.
H°noIulu, 29. julija (Zakasnelo). — Danes je imel tu-acA^Se^n Roosevelt svoje posvetovanje z generalom ^p'tnurjem :er zaključil tridnevno posvetovanje s svo-Onsi|)0ve'jniki glede nadaljne strategije v vojni proti Ja-
1Vr, Pearl Harborju, kjer so Japonci na 7. decembra 1941 0()'1 Syoj zavratni napad na ameriško posest, se je Mr.
Velt posvetoval z MacArthurjem in admirali, ki so mu po Zovali svoje načrte za nadaljevanje vojne.
Jniki so razmotrivali svo-' , vse od Aleutov do No-
lo2daneje- V Sedmih letih J'e ?edSejJ .prvič, da sta se sestala
L; anik in MacArthur. 1 * 6 s p 1 •
oiig» 1 me» da te vidim, 'oje' 3e Pozdravil predsednik
sa generala, j j . Roosevelt je dospel sem k;1a »z San Diego, Kalif or-iŽark,etJ se Je vkvcal na neko lija kmalu zatem, ko je 20. r 'J0('al svoj sprejemni go-fj." cetrti termin.
Kiu .ra^°vorih v Pearl Harfi; ]e bil poleg MacArthurja 'erisk ual Nimitz. poveljnik (U, tej! bojne flotile na Paci-drugi armadni in
«aSe je Mr- Roosevelt izja-vacetj/1? časnikarskim poro-l iti z,'i ,a Je seja razmotriva-Otij^^čila nove ofenzive
"PacK01^1, ki imaj'° za cilj: Hon8ltJ ) FlliPinov in prisiliti k brezpogojni vdaji.
r" je i°-m° šli naza.i na Filipi-
fcArthJaV11 Mr- Roosevelt. "in
fi. p ^ bo imei del vloge pri fthllr kateri p0ti bo šel Mac-§ mi b"e' ne vem, toda šel bo
!j niih 0 da]i Filipinom na-neodvisn°st-"
fVajihSa Vegovega bivanja na |iskal v P^dsednik Roosevelt
Mnic*6 V0;)'aške baze in tudi hci kjer se zdravijo ra-
pSalijj' p v na Saipanu in
I ki So ^voril je z več voja-
v«i začudeni, ko so
^^ d z^gledali pred seboj
svojega vrhovnega poveljnika in predsednika.
Predsednik je bil presenečen, ko je videl, da je Pearl Harbor že popolnoma popravljen od japonskega napada.
Predsednik je naročil generalu MacAi'thurju ,naj nese pozdrave ameriškim četam na pa-cifične fronte ter da naj jim pove, da jih bomo pripeljai zopet domov, kakor hitro bo to dovolila varnost dežele.
Predsednik je rekel, da bo o tem svojem obisku na Pacifiku poročal narodu doma. Ni pa povedal, kdaj bo to.
Ta obisk predsednika na Havajih je bila strogo varovana vojaška tajnost, šele danes je bilo dovoljeno časopisom in radiju o tem poročati, to je 12 dni po zaključku posvetovanja v Pearl Harborju. .
-o--
Včeraj je bilo 96 stopinj
Toplomer je bil zlezel včeraj na 96 stopinj. Ponoči se je pa nekoliko shladilo. Za danes je naročil vremenski urad pa še nekaj boljšega, ko napoveduje kar 100 stopinj nad ničlo. Kaj boš pil!
Važna seja nocoj
člani Post Jadran od Jugoslovanske legije naj pridejo nocoj na posebno sejo, ki bo na 5372 St. Clair Ave. Ukrepanje bo radi nedeljske proslave v kulturnem vrtu. _"__
Nke vojne in druge vesti
f k &NCTON — Mornarica naznanja izgubo dveh amen-f11 °spr,m Sicer zasledovalca podmornic, PC-1261 in pobiralca jpbiia ^ Podrobnosti niso bile podane. S tem je mornarica f s0 n ■ V0,ini 133 ladi->' 32 nadaljnih jih že dolgo ni javlje-fiiso^k^6 Zgubljene, devet so' jih pa posadke uničile sa-Pnšle v roke sovražniku, i Sf A	* * *
v L	— Nemške čete so same streljale na svoje čast-
No, ]j0 Pristanišvu na Bretagni, ker niso hoteli dati ukaza za s° ameriške čete napadle pristanišče.
j, t,n\Tt	*	*	*
!Šje odlik 7~ Adolf Hitler je podelil generalu Dietrichu naj-|tlfi<13ltjrn0Vanj'e> ker je s svojimi tanki zabranil angleškim in
cetam predor pod Caenom v Normandiji. i * * *
|0(liijo i INqTON — Urad za živila je odpravil restrikcijo za i0hiola.bo COncord grozdja v državah New Vork, Pennsyl-' Michigan in Washington.
I Loj^p.	* * *
H^ai	Ameriški zakladniški tajnik Morgenthau je
f k da f Francije, ki je okupiran po ameriških četah. Vi-I'' ki ilanC0ski "»rod s polnim zaupanjem jemlje vojni de-
maJo zavezniške čete. ^Hf	* * *
t>ihlu ^ ^ Genei*al Giuseppe Valle, pomožni tajnik v letalskem I '%iu Ti ^ussolinija, je bil aretiran poleg 300 drugih pro-Iasistov.
f.(); lOXi)	* * *
L ^a>irierh	švice s0 Poroča. da je finski predsednik ba-
L kot m' povedal Nemcem, da je nova finska vlada sma-| 'Jo, mu'ovna vlada in da bo kmalu prišlo do premirja z
, Well, eno kapljico smo
ga pa le dobili
Državni direktor za žganje, Don Fisher, je odredil, da. bo doba za prihodnje ra-dioniranje žganja skrajšana za en teden, to je na -pet tednov, namesto šest tednov kot je zdaj. Torej prihodnja perioda bo trajala od pondeljka pa do 16. septembra.
Obljubil pa je, da bomo dobili še nekaj več olajšav, čim bo na razpolago večja zaloga žganja.
---O-
Sovjeli vidijo še eno leto vojne v Evropi
New York. — Henry Cassidi, ameriški časnikarski poročevalec, ki je dospel iz Moskve, pravi, da kljub temu, da ruske armade sijajno zmagujejo, pa ne vidijo Rusi še tako kmalu konca vojne v Evropi. Nek državnik je rekel, da če se ne zgodi kaj posebnega, to je, če ne bo kak drug in bolj učinkovit atentat na Hitlerja, da bo vojna še vse do drugega poletja, predno bo strta nemška bojna sila.
Rusi nameravajo takoj po vojni začeti z dvema petletkama, tekom katerih bo zopet obratovala industrija v polni meri in ko si do dežela zopet pomagala na noge.
-o-
Troje vrst letal bodo nehali graditi za nove bomnike
Washington. — Vojni oddelek je ukazal nehati graditi troje vrst letal in mesto njih graditi več super-bombnikov B-29 in B-32 za vojno na Pacifiku. Nehali bodo graditi bombnike Liberator izdelka, transportne Commando in bojna letala Thunderbolt.
S tem bo ob delo takoj kakih 20,000 delavcev in do konca leta jih bo pa odslovi jenih nadaljnih 100,000.
Glavni vzrok za to odredbo je ta, ker nemška zračna sila ni napravila toliko škode na naših letalih, kot se je pričakovalo. Gradnja novih super bombnikov pomeni pa večjo ofenzivo proti Japoncem na Pacifiku.
-o-—
Fino pero ga čaka!
Fino samopojno pero čaka na Frank Leskovica iz Hubbard Rd,. Madison, O. in silcer pri' Tončki Jevnik na 1-199 E. 61. St.i Priti mora osebno ponj, da mu i bo pokazala, kako piše. To pero' je napravljeno tako, da kar samo piše in Mr. Leskovic bo lahko ž njim poslal v javnost še več zanimivih dopisov. Per0 je napravljeno tako, da se ga lahko drži v levi ali pa desni roki in piše naprej ali pa nazaj.
Ljudje so reg dobri
Oni dan smo apelirali na naše ljudi, če ima kdo kak slovenski molitvenik, da bi ga dal za slovenske vojne ujetnike. Prosili smo za šest molitvenikov in dobili smo jih 27. V nedeljo jih bomo poslali ujetnikom v tabo-' rišče La Carne, O., druge bomo' poslali pa v druga taborišča, kjer so naši primorski Slovenci. Prav lepa hvala našim dobrim ljudem za odziv!
Super bombniki so zopet napadli pred vrati Japonske
Washington. — B-29, ameriški super bombniki, so danes izvedli dva napada na japonske tarče. Ena zračna flotila je napadla industrijsko mesto Nagasaki na japonski celini, druga je pa bombardirala oljne refineri-je na otoku Sumatri, ki je bila prej last Nizozemske.
Prej je pa mornariško poveljstvo poročalo, da so ameriške podmornice potopile nadaljnih 16 japonskih ladij, med temi eno bojnp ladjo.
V	Nagasaki so največje japonske ladjedelnice in eno največjih vojaških pristanišč na Japonskem. Napad na Nagasaki so izvedli bombniki s kitajskih baz, na Sumatro pa z južno-vzhodne Azije.
--o-
Nemci so usmrtili 33 Cehov, zraven 9 žensk
Washington. _ Prague Neue Tag poroča, da so nemške oblasti nedavno obsodile na smrt in usmrtile 33 Čehov, med temi devet žensk.
Vsi usmrčeni so bili poznani krivim, da so pomagali sovražnikom Rajha ter da so imeli pri sebi prepovedano orožje. Prememba seje Društvo sv. Janeza Krst. 71 ABZ bo imelo ta mesec sejo na 2. nedeljo, namesto na tretjo, člani naj to upoštevajo. Vzrok premembe seje je, ker se predsednik in tajnik odpeljeta na konvencijo.
Za Lauschetovo kampanjo
V	našem uradu je izročil neimenovan $3.00 za Lauschetovo kampanjo. Prav lepa hvala!
IZ BOJNE FRONTE
(Petek 11. avgusta) PACIFIK — Zavezniški glavni stan na Novi Gvineji nazna-nanja, da so ameriški bombniki prvič bombardirali Filipine, odkar jih imajo v roki, Japonci.
FRANCIJA — Ameriške Čete. prodirajo v treh smereh pro-j ti Parizu: proti Orleansu, j proti Chartresu in Toursu, j Smer teh kolon je južno od-Pariza, kar znači, da ga nameravajo Amerikanci cibiti in poskusiti zajeti brez boja. RUSIJA — Ruska armada je prebredla reko Narew, ki teče v bližini meje Vzhodne Prusije. Nemci sami priznavajo, da se bije hud boj na pruski meji. NACIJI — Poročila trdijo, da je prišlo do streljanja, ko je hotela Hitlerjeva elitna garda aretirati več armadnih častnikov. V spopadih je bilo ubitih mnogo Hitlerjevih gardistov.
OD 1. OKTOBRA SE BO VNOVČILO VOJNE BONDE
Washington. — Zakladniški urad je odločil, da bodo banke od 1. oktobra naprej lahko takoj vnovčile vojne bonde, ko jih bo lastnik predložil in dokazal, da je on pravi lastnik bonda.
Zakladniški urad ima zdaj glede tega posvetovanje z zastopniki bank, (]a uvede vse potrebno.
-o-
Zadušnica Danes ob 8:30 je bila darova- : na v cerkvi sv. Vida maša za po- i kojna Julijo Povše in Johna Zgonc, oba doma iz Roba.
Pes se je zatekel
Kdor pogreša rujavega psa, ga lahko dobi nazaj na 997 E. 1 63. St.	'
-o-
Kupujte vojne znamke!
%
Naši fantje - vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
Od vojnega oddelka je prišlo sporočilo, da je bil ranjen v Franciji na 20. julija S/Sgt. Joseph, J. Brodnick. Zdaj se nahaja v J Angliji v bolnišnici. V armadi se nahaja že od 17. junija 1941,' preko morja je bil pa poslan meseca maja letos. Soproga, Mrs. Molly Brodnick in 13 mesecev stari sinček živita na 1198 E. 177. St., starši pa živijo na Carl Ave. Gotovo vsi težko pričakujejo, da bi se zdrav vrnil zopet med svoje domače.
M » ««
Z onstran Atlantika piše Pvt. Charles A. Terček, da se je s posredovanjem Rdečega križa sestal s svojim bratrancem Sgt. Frank Terčkom iz 15706 Holmes Ave. En cel dan sta prebila skupaj in se pogovarjala o svojem ljubem Collindoodu.
n m Mi
Pfc. Joseph F. Debelak, o katerem smo poročali, da je padel na bojnem polju, zapušča poleg žalujočih staršev tudi brata Franka in tri sestre: Frances, Mary in Josephine. Pogrebna maša za njim bo v sredo 16. avgusta v cerkvi sv. Vida ob desetih.
M M M
Poročnik-pilot Frank J. Rezek, sin Mr. in Mrs. Režek iz 1434 E. 61. St. bo doma na dopustu do 1. septembra. Potem bo odšel pa v Palm Beach, Florida,
na oddih: Prišel je iz evropskih j bojišč, kjer je napravil 50 poletov nad sovražne dežele. Razume se, da se čuti srečnega, ker je prišel domov zdrav in cel. Doma ga ni bilo 26 mesecev. V nedeljo 13. avgusta ob 12:15 se bo poročil v cerkvi sv. Vida z Miss! Virginijo Joseph iz Youngstown,! O. Sorodniki in prijatelji so pri-j jazno vabljeni k poročnim obre-' dom. Vse najboljše v novem stanu!
n M an
Cpl. Stanley Bencin, sin Mr.
in Mrs. Bencin iz 19714 Shawnee Ave. je prišel domov iz Floride na dopust do 20. avgusta. Prijatelji ga lahko obiščejo. Njegov vojaški naslov je: Cpl. Stanley Bencin, 901 Sqdn. I. Base Unit Bomb (M) Kissimmee' AAF, Kissimmee, Fla.
Njegov brat Johnny je že več kot dve leti čez morje. Bil je že; v več bitkah. Zdaj je nekje v i Franciji. Oba sta bila svoje ča-! se pridna raznašalca Ameriške Domovine.
na m m
Cpl. Anthony Tomich, sin Mr.
in Mrs. Anton in Ann Tomsic iz 1193 E. 61. St. je pisal domov, da se lepo zahvaljuje za vse darove, ki jih je prejel na svojem dopustu, naroča pozdrave za vse svoje prijatelje. Zdaj se nahaja nekje na Pacifiku in naslov se I lahko dobi pri njegovih starših.
Cleveland bo v nedeljo
slavil Gregorčičev dan
V Jugoslovanskem kulturnem vrtu se bodo v nedeljo poklonili ameriški Slovenci goriškemu slav-čku ob priliki 100-letnice njegovega rojstva.
LOVOROV VENEC BO POLOŽEN K SPOMENIKU NESMRTNEGA PESNIKA
V nedeljo 13. avgusta bo velik dan za ameriške Slovence. Zbrali se bodo v nepreglednih vrstah v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, v Rockefeller parku, da se poklonijo nesmrtnemu svojemu pesniku Simonu Gregorčiču ob priliki 100-letnice njegovega rojstva. To bo dan slovenske kulture, slovenske besede, slovenske pesmi, naše edine, naše dike in naše utehe v tej novi domovini.
Program za to izredno in edin-	-————--————
stveno slavnost bo zelo lep in posebno izbran za to priliko. Odbor je bil pridno na delu, da je vse pripravil in vse uredil. Prepričani smo, da bo narod zelo zadovoljen in da tega dne ne bo pozabil.
S programom bodo pričeli točno ob dveh popoldne, bodite točni!
. Točno ob dveh popoldne, poudarjamo — točno ob dveh! bo predsednik kulturnega vrta, Anton Grdina, v iskrenih besedah pozdravil zbrani narod. Nato bo izročil vodstvo programa odvetniku John L. Mihelichu. Pro-gram se ho vrstil po sledečem redu:
1.	Mešan zbor Zvona in vsi navzoči zapojo ameriško himno: Star Spangled Banner.
2.	Zaobljuba ameriški zastavi — predvaja Ameriška legija in vsi navzoči.
3.	V tihi molitvi se spomnimo vseh padlih junakov, ki so dali svoje življenje za svojo domovino.
4.	Pesnik Ivan Zorman položi lavorov venec k spomeniku Simona Gregorčiča.
5.	Ivan Zorman v kratkih besedah oriše žviljenje Simona Gregorčiča.
6.	V pepelnični noči — (Gregorčičeva pesnitev) deklamira Ivan Zorman.
7.	Mešan zbor Zvona zapoje pesem: "Dneva nam pripelji žar" in "Njega ni" (Gregorčičeva pesnitev, za zbor priredil Ivan Zorman).
8.	N a s t o p' harmonikar je(\i: John Jantek, Joe Kalister, Joe Glavan, Peter Srnick in še drugi, če se bodo priglasili.
9.	Zapoje kvartet: Frank Hočevar, Frank Kuret, Joe Mila-vec, Albin Modic.
10.	Za Srbe govori Rev. Daniel Kozamara.
11.	Srbske pesmi — poje Mara Vukcevich.
Ženske in dekleta naj pridejo spletat vence za slavolok
Jutri večer, v soboto, pridite žene in dekleta, čim več tem boljše, v Slapnikovo cvetličarno, St. Clair Ave. in 61. cesta, da boste tam pomagale spletati vence. Te! vence se bo rabilo za kinč pri . slavoloku in za Gregorčičev spomenik. Pridite ob osmih zvečer in pride naj vas veliko, da boste prej z delom gotove!
Naj se še priglasijo naši i	harmonikarji
j Dozdaj se je priglasilo že več naših slovenskih harmonikarjev za nastop v nedeljo. Naj se priglasijo še drugi, da bodo nastopili s kakim lepim komadom. Več ko vas bo, bolj bo prijetno.
Narod, pridi, udeleži se te pomembne proslave v velikem številu
Kdo Slovencev ne pozna pesnitev našega nesmrtnega pesnika, Simona Gregorčiča? številne njegove pesmi so naši glasbeniki priredili za zbore, da tako živi Gregorčičeva beseda živo ohranjena med nami. In če kdaj, so prav v današnjih dneh pomenljive njegove besede, ki jih je zapisal v večno lepi — Pepelnični noči: Le vstani, vstani borni narod moj, do danes v prah teptan; tvoj dan ni več pepelni dan, tvoj je Vstajenja dan!
Te njegove preroške besede bo v nedeljo poudarjal pred Gregorčičevim spomenikom naš odlični ameriški pesnik Ivan Zorman. Ob teh preroških besedah, ob katerih je Gregorčič videl v bodočnost in napovedal Vstajenje svojemu bornemu, a klenemu slovenskemu narodu, bomo tudi mi v mislih pohiteli v daljave, na naše slovenske dobrave, kjer danes trpi na križ pribit slovenski narod, ter mu bomo tudi mi v duhu zaklicali: narod slovenski, dan tvojega vstajenja se naglo bliža. Sinovi tvojega naroda prihajajo iz svoje nove domovine, da te rešijo iz krempljev sovraga.
Slovenci, rojaki! Prihitite v nedeljo popoldne ob dveh v Jugoslovanski kulturni vrt. Narodne noše, pridite v velikem številu, da se bodo vaše židane rute odbijale v pramenih zlatega sonca in slavile spominski dan našega goriškega slavčka — Simona Gregorčiča.
--o--
Vazalske države ne bodo pretrgale vezi s Turčijo
Washington. — Bolgarija, Madžarska in Romunija nočejo prekiniti diplomatskih vezi s Turčijo, kot je to za"htevala od njih Nemčija. Nek bolgarski politik je celo izjavil, da se Bolgarija popolnoma nič ne vznemirja radi tega, ker so bile pretrgane vezi med Turčijo in Nemčijo. -:-o-
Iz raznih naselbin
East Worcester, N. Y. — V i bolnišnici se nahaja že več tednov Frank Koren. On je naglo zbolel 30. junija, nakar je bil prepeljan v Fox ■ Hospital, On-canta, N. Y., kjer. mu zdravniki skušajo v X-žarki dognati bolezen, toda do zdaj še niso uspeli. Pravijo, da bo moral biti v bolnišnici še nedoločen čas predno se mu vrne zdravje.
-—o-
Izredna seja
Nocoj ob osmih bo izredna seja podružnice 15 SŠZ. Prosi se velike udeležbe.
> "AMERIŠKA DOMOVINA"
KMKKICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC. Editor) •117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland I. Ohio.
____Published dally accept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto J9.5G. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7 50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pofitl, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25
Za Cleveland In Euclid, po raznažalcih: Celo leto $6.60, Dol leta $3.50.
četrt leta $2.00
__________Poaamema ttevUk* 8 cente_
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $0.60 per year. Cleveland, by mall, $7.60 per year U. S. and Canada, $3.50 lor 6 monthr. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for 8 months
Cleveland and Euclid by Carrier $6.60 per year: $3.60 for 6 months.
$2.00 for 3 months.
__Single copies I cent«__
Entered as second-class matter January 6th, 1009, at the Port Office at
Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879. _'
No. 187 Friday, Aug. 11, 1944
Katera industrija bo vodilna po vojni
Po zadnji svetovni vojni je bila avtna industrija, ki je vodila deželo v sijajno prosperiteto. Katera ameriška industrija bo pa prednjačila po tej vojni?
V zadnjih par dneh so nam voditelji avtne industrije dali jasen odgovor na to vprašanje. Njihov odgovor je bil: avtna industrija bo, ki bo tudi po tej vojni prednjačila!
Mora pač biti nekaj privlačnega v tem vozilu na štirih kavčukastih kolesih, ki dela njega izdelovalce večno mlade. To se pravi, da je nekaj v tem, ki napravlja to robo vedno dober predmet za trg. Zdi se, da je studenec mladosti, katerega je iskal po Floridi španski raziskovalec Ponce de Leon, prav v Detroitu in tam okrog.
Tam je Henry Ford, ki je že pri 80 letih, pa je pravkar naznanil načrte za nov avto, ki se bo prodajal po $500. Tukaj so bratje Fisher, bogati v izkušnjah in sredstvih, ki so nedavno formirali novo družbo, katera bo izdelovala avte. Prepričani so, da bo po vojni ogromno povpraševanje za novimi avti, zato se že zdaj pripravljajo na to.
Sliši se pa, da so dnevi za manjše izdelovalce avtov šteti, ker ne morejo tekmovati z masno produkcijo velikih kom-panij. Govori se, da bodo po vojni samo kake tri velike avtne družbe, ki bodo lahko zgradile toliko avtov, da bodo zadovoljile vsem zahtevam. Toda težko, da se ne bi organizirale nove družbe, ali iz več malih sestavila ena velika, ki bo lahko tekmovala s takimi kot je Ford, General Motors, Chrysler. Poleg tega se sliši, da nemarava iti v avtno industrijo po vojni tudi Henry Kaiser, ki zdaj gradi ladje. Baje ima že napravljen motor, s katerim eksperimentira.
Torej, vidimo, da pričakujejo v avtni industiji največ denarja, zato so že pripravljeni težki milijoni za produkcijo, za izboljšanje avta in tekmovanje v izdelkih in cenah. Ako pa ima privatni kapital pripravljen mošnjiček, iz katerega bodo šli milijoni dolarjev, potem tisti, ki prerokuje, da je doba zasebne lastnine in zasebnih podjetij minila, ne ve nič. I^ekateri res goje pobožno željo, da bi vlada prevzela vse v svoje roke, to se pravi, da bi iz naše svobodne Amerike postala socialistična, ali pa komunistična država, kjer bi bila vlada gospodar čez vse, toda tista doba je še daleč, če bo sploh kdaj prišla v našo deželo. Ameriko kot je, najbogatejšo in najmogočnejšo na svetu, svobodno in neodvisno, ustvaril samo zasebnik s svojo zasebno lastnino, s svojim zasebnim kapitalom. Kadar bo pa država vse, posameznik pa samo orodje vlade, tedaj bo tudi konec bogate in svobodne Amerike.
Brezpogojna vdaja, premirje in mir
Med temi tremi pojmi je vlika razlika, in ker morda ravno stojimo pred trenutkom, ko se bo obravnavalo pri zeleni mizi eno ali drugo, si nekoliko pobližje oglejmo te "besede in njih pomen.
"Brezpogojna vdaja," kar zdaj zahtevajo zavezniki od Nemčije, pomeni prav to, namreč, da armada, od katere se zahteva brezpogojno vdajo, položi orožje ter sprejme vse pogoje, ki jih narekuje ali zahteva zmagovajec, ki bo v zameno za to .odnehal z napadi. To pa še ni mir, ampak samo premirje ali začasno prenehanje z bojem.
Velika razlika je med mirom in premirjem. Medtem, ko pomeni premirje samo prenehanje z bojevanjem, pomeni mir to. da se je med obema strankama odstranilo vse tisto, kar je povzročilo vojno. Sporno vprašanje je rešeno, sovražnosti ponehajo in nastane — mir, podpisan ter opremljen s pečati. Seveda, koliko časa tisti podpisi in pečati držijo, to je druga stvar, ampak dejstvo je, da je bil podpisan mir in nasprotne stranke so rešile vsa sporna vprašanja. V mirovni pogodbi, ki sledi, so napisani vsijDogoji, katere sprejmejo vse nasprotne stranke, po katerih "so končale prepir, odnosno vojno.
Mirovni dogovori ali razgovori se morajo vršiti, pred-no pride do sporazuma, na podlagi katerega se spiše mirovne pogoje in podpiše mirovno pogodbo ali pakt.
K mirovnim dogovorom se zbero najboljši možgani vsake stranke. Ako se hoče doseči res pravi mir, potem je treba dolgih razgovorov in temeljitega premljevanja vseh točk, ki tvorijo mirovne pogoje. Ako hoče zmagovalec doseči res trajen mir, potem ne bo spisal jnirovne pogodbe ter rekel premagancu — tukaj se podpiši! To je napr&vila Nemčija Franciji v Frankfurtu, toda 47 let pozneje je isto vrnila Francija Nemčiji v Verzaju. V nobenem slučaju ni bilo znaka kakega "miru."
Tudi po sedanji vojni bodo mirovni razgovori med zavezniki in Nemčijo, ali kar bo od Nemčije ostalo. Toda ti mirovni razgovori bodo najbrže trajali dolgo in morda bo trajalo dolgo dolgo let, predno bo podpisan pravi mir. Pred-no bo mogel biti podpisan pravi mir, mora biti Nemčija preurejena iz sedanjega kaosa oziroma iz tega, kar se bo tam zgodilo ob koncu vojne. Zato je prav lahko mogoče, da prava mirovna pogodba z Nemčijo ne bo podpisana tekom te generacije in morda tudi ne tekom prihodnje. In dokler ne bo podpisan mir, bo v praksi samo premirje. Zavezniki bodo morali najprej likvidirati nacizem in vse njegove korenine v Evropi, predno moremo sploh govoriti o kakem miru.
lniHftttnim 11 i u m*kh i i t*n t mi ini»mn
BESEDA IZ NARODA
"Medeni piknik" na ameriških Brezjah
_ i
Girard, O. — Velika slav-nost se bo vršila na naših Brezjah pri Mariji Pomagaj v Le-niontu in sicer v nedeljo 3. septembra. Ta slavnost se bo vršila z "Medenim piknikom" v počast našemu častitljivemu čebelarju po božji volji Fa-theru Johnu.
Urednik "Ave Maria" je napisal—vsi na medeni piknik 3. septembra! To je jako lepo povabilo, toda polega tega bi bil moral urednik še zapisati, da bo ta dan narod na prijaznem gričku počastil našega zaslužnega moža-Čebelarja, ki se trudi od zore do mraka, da tako njegove božje delavske-čebe-lice sodelujejo z njim vred in da tako bogato obložijo svoje panje s sladkim medom.
Ko pa se sezona dela konča, tedaj pa Father John ta zdravilni med razdeli med nas rojake, da si z njim lajšamo raznovrstne bolečine. Zato pa je dolžnost našega naroda, da se Father Johna spomni vsaj enkrat na leto in poseti ta "medeni piknik" in tako počasti njega in njegovo veliko delo pa polju čebelarstva, ki ga kljub visoki starosti vrši kot kak 18 letni mladenič.
Bilo je v začetku meseca junija, ko sem bil s svojo soprogo na naših Brezjah, sem z velikim zanimanjem opazoval njegovo Veliko delo, ki ga vrši ta mož. Ko smo sedeli na klo-pici v senci košatega hrasta, sem opazoval, kako so se čebelice kar pogovarjale s Fathrom Johnom, nas so pa kar nekam po strani gledale, ker so vedele, da smo tujci pri njih. In naš narodni^ pionir, oče Grdi-na, je zadnjic opisal v Glasilu KSKJ jako zanimivo vse veliko delo, ki ga ta naš čebelar doprinaša ne samo za naš narod, ampak v celoti za vso Ameriko in Kanado, kajti s svojimi iznajdbami je pokazal še veliko bodočnost čebelarstva.
Že večkrat sem se bil namenil ,da bi bil kaj več napisal o delovanju našega prijatelja Father Johna na polju čebelarstva, toda žalibog, moje oči so mi bile rekle za nekaj časa — zapik, ne boš pisal. Temu pa je kriva največ nesreča, ki me je bila zadela v tovarni, kjer sem bil ponesrečil s strupenimi plini in posledice še danes čutim. Zato pa sem poskušal napisati prve vrstice po tej nesreči z mojimi prvimi očali, ki sem jih sedaj moral rabiti prvič v svojem življenju. Toda, oči se kar nočejo privaditi tej novi napravi.
Sedaj pa še prav vrstic glede "Medenega piknika na potovanju." Brat Antonin, bom rekel, da to ne drži skupaj, kajti ravno kar sem prejel od brata karto iz države Colorado in sem pričel študirat, kako more brat Antonin napisat ta članek, ko ga pa ni doma. Zato sem pa rekel moji soprogi, ki se je tako naglas smejala, ko je brala dotični članek, da je vse skupaj letelo, mogoče pa je bil brat Antonin malo zraven tega, ko je bil še doma, ampak delo pa je našega Fa-thra, ki rodže zaliva in je doma iz prijazne ^obrave nad Ljubljano. Pa naj bo že tako ali tako, članek je zelo na mestu in poln domačega humorja. Dal Bog, da bi se Father Johnove sanje tudi uresničile in da bo že skoro konec te strašne vojne. Da bi očetje frančiškani tudi v resnici nabavili potovalni voz, da bi tako res lahkey Father John, brat Humil in pa naš gospod iz Dobrove (kot šofer) priredili medeno razstavo po naših slovenskih naselbi-J nah in slovenskih domovih. Ob1 taki priliki bi Father John imel:
predavanja o čebelarstvu in mi bi kaj hitro prodali tista medena zdravila. Tako bi imel narod dvojen užitek.
Seveda, kar se tiče gospe Angele, bi bilo treba še več naših slovenskih gospa, da bi na-pekle kolačev in potic za take prireditve. Kar se tiče sprejema v Girardu se le nič ne bojte, prišli vam bomo naproti z godbo do mestne meje in naš župan bo gotovo izročil zlat ključ mesta Girarda Fathru Johjju, nato pa vas bo godba spremila v povroki v našo naselbino. Le korajžo, Father John! in tudi Vam gospod, ki ste to idejo sprožili.	/
Vse kar moremo sedaj mi storiti je to, da gremo na "medeni piknik" 3. septembra in pri Mariji Pomagaj izročimo prošnjo, da bi nam dobri Bog ohranil našega čebelarja, Father Johna, še mnogo let čilega in zdravega in da se uresniči potujoči piknik. Kaj pravite oče Grdina, Jože Grdina, g. kanonik Oman in drugi, ali ni tako prav? Vas vse skupaj pozdravlja vaš prijatelj.
John Dolčič. -o-
Iz zavetišča sv. Jožefa
Lemont, 111. — V našem domu bo v nedeljo 20. avgusta lepa slavnost, ko bo zgodaj popoldne blagoslovljen kip sv. Jožefa (pa-trona našega doma), ki stoji ravno pred domom blizu glavne ceste, da je viden daleč naokrog. Na to slavnost ste vabljeni vsi rojaki od blizu in daleč — vsi ste dobrodošli!
\
Vesela sem bila in iznenadena oni dan, ko sem v nedeljo 30. julija dobila obisk iz daljnega Wil-larda, Wise., ko so me prišli obiskat moji otroci in vnukinje. Precej so žrtvovali za ta obisk, posebno zato, ker je danes tako težko, ko so tako slabe prometne zveze. Kako veselje je bilo to zame, ko sem vsaj za en dan imela svoje ljubljence krog sebe in se zopet težko ločila od njih, to ve le vsaka mati.
Naslednji dan 31. julija smo pa sprejele dragega nam prijatelja in dobrotnika tukajšnjih ' frančiškanskih cerkva in samostanov, Antona Grdina iz Cleve-landa, ki nas je obiskal gredoč iz Jolieta, kjer se je bil udeležil Jednotine slavnosti. Razveselili smo se bili vsi in posebno pa še jaz, da sem mogla pozdraviti dolgoletnega prijatelja naše družine in se mu zahvaliti za vso njegovo pozornost in prijaznost napram nam.
Veliko, zelo veliko so dolžne naše ustanove tukaj v Lemontu, na ameriških Brezjah Mr. Anton Grdini. Nasrčnejša mu hvala, kajti on je in še vedno največ daruje v denarju za te cerkve in samostane, ki po vsej Ameriki vsem katoliškim Slovencem pomagajo v potrebi. On še vedno ljubi svoje rojake in nesrečno rojstno domovino ter ji želi pomagati na vse načine in ki tudi še vedno najraje govori svoj materin jezik, predvsem pa zaupa v Boga in je res pravi sto procentni katoličan.
Zato pa mu kličem na tem mestu: Bog Vas živi, Mr. Grdina, do skrajne meje človeškega življenja in Vsemogočni naj Vam obilo poplača vse že na tem svetu, zlasti pa še v večnosti! Hvala za obisk!
Hvaležne pa moramo biti tudi vsem ostalim slovenskim dobrotnikom, ki ste nam postavili ^u v Lemontu. te lepe ustanove in cerkve ter še vedno prispevate za vzdrževanje istih. Zavedamo se, da le naši slovenski rojaki in rojakinje ste tisti, ki še vedno pomagate pri vzdrževanju teh naših titanov, ker le od vas, Slovenci in Slovenke, moremo pričakovati pomoči in ne od tujcev. Brez vaš, slovenski dobrotniki, bi ne bilo teh ustanov, katere je spravil skupaj le vaš denar in
jih tudi še vedno vaš denar v obliki darov vzdržuje. Zato pa je res črna nehvaležnost podcenjevati Slovence in naš materin jezik in dajati vso prednost dru-gorodcem. Slovenskemu narodu gre čast in hvala za to. Vas pozdravlja vse,
Mary Toleni.
Gumi, Gumi.,.
Ko te na cesti ustavi rdeča kapica angleške vojaške policije in te ljubeznivo opozori, da ne smeš drveti z vozilom nad 40 milj na uro — če se ti ne zgodi še kaj drugega se gotovo spomniš, da to opozorilo velja štirim gumijastim obročem tvojega vozila. Tudi takrat, ko z godrnjanje krpaš pokvarjen plašč ali pa preluknjano zračnico, ne pomišljaš mnogo, kakšno tvori-vo imaš pravzaprav v rokah.
V prvi svetovni vojni je.francoski tiger Clemenceau dejal, da bo zmaga zaveznikov priplavala Po petroleju. V današnji vojni pa bi lahko dodali, da bosta petrolej in guma v mnogem odločevali in sta tudi že odločili, kam se bo nagnila tehtnica zmage.
Kavčuk, iz katerega se gumij prideluje so prinesli v Evropo kmalu po odkritju Amerike, nekako v 16. stoletju. Prinesli so ga najprej na špansko, saj so bili.Španci tisti, ki so pod zastavo Krištofa Kolumba odkrili "Novi svet." Pripovedujejo tudi. da so takrat kavčuk od sile drage plačevali. Ponujali so baje zanj enako težo srebra. Najprej so mislili, da. je to proizvod živalskih ostankov v zemlji, kot n, pr. nafta. Prav nič tudi niso vedeli, kaj naj z njim počno.
200 let za tem pa je neznani angleški mehanik spoznal, da ima kavčuk lastnost, da izbriše s papirja s svinčnikom napisane znake. Tako je prišlo do prve praktične' uporabe kavčuka, kc so začeli izdelovati gumijaste radirke.
Pred dobrimi 100 leti je Ame-rikanec Good year iznašel tako-zvano vulkanizacijo gumija.
, Leta 1890. se je pri neki kolesarki dirki pojavil na startu nekdo z bicikljem, ki je imel gumijaste obroče na kolesih. Gledalci so se posmehovali, ali ne dolgo, ker so že po desetih minutah vsi ostali dirkači odstopili in niso hoteli več tekmovati. Spoznali so, da ne bo mogoče zmagati, ker jih je tekmec s kolesom na gumijaste obroče že takoj v začetku daleč prehitel.
Za iznajditelja gumijastih obročev na kolesih velja Irec Dunlop in se po nj.em še danes imenujejo gumijasti obroči. Ko so pričeli izdelovati tudi avtomobile z gumijastimi obroči, se je industrija kavčuka ogromno razvila in je danes kavčuk ena izmed najtežje pogrešljivih surovin. Angleži so prišli do kavčuka na precej čuden način. V začetku je imela Brazilija popolen monopol nad proizvodnjo gumija. Vsak izvoz semena kavčukovega drevesa je bil najstrožje prepovedan. Angleži so zaskrbljeno gledali na naraščajoče potrebe po tem proizvodu, ki je bil izključno v braziljskih rokah. Po mnogem tuhtanju je leta 1876. angleški trgovec Henry Wick-man-Arkins* ki je bil lastnik kavčukovega nasada pi'ejel iz Londona po posebnem kurirju prineseno pismo, v katerem so ga naprosili, naj naredi svoji domovini in njeni bodočnosti veliko uslug in pošlje v Anglijo seme kavčukovca. Wickman se ni dosti pomišljal, saj je bil zaveden in ponosen Anglež.
Nekega dne — bilo je meseca marca — se je angleška tovorna ladja — Wellington — zasidrala na kraju, kamor je Wickman pošiljal vreče "rožnega semena." Posadka angleške ladje je bila do zob oborožena. 19. marca je Wickman predložil brazil j skim carinskim oblastem dve polni vreči na pregled. Lahkoverni Braziljanci so osupnili, ko so videli, da v vrečah ni "rožno seme," pač pa seme kavčukovca. Takoj so odhiteli štirje člariniki
n^ kraj, kjer je čakala angleška ladja, da bi ji preprečili odhod. Na mostu pa so zagledali mornarje, oborožene s puškami in samokresi. Tako je 66,000 semen kavčuka "Hevea" prišlo neovirano v Anglijo. Iz njih so sčasoma zrasli ogromni angleški nasadi kavčukovega drevja v Indiji, na Daljnem vzhodu in zlasti na Malajskem polotoku.
Kavčukovi nasadi pa zahtevajo posebno zemljo in posebne vremenske prilike. Drevo je doma v tropskih krajih in v zmernih podnebjih ne uspeva. Ta nedostatek so najprej spoznali Rusi in pričeli tuhtati, ali ne bi bilo mogoče proizvajati kavčuka umetno. Po mnogoletnih izkušnjah in poizkusih se jim je posrekilo izdelati iz premoga umetni kavčuk. Proizvodnja pa se izkazala kot zelo draga. Zato so iskali drugo pot. Njihovi iznajdljivi kemiki so ugotovili, da je v nekaterih rastlinah mnogo soka ,ki vsebuje do 10% smole, iz katere se lahko pridobiva kavčuk. Zlasti pred sedanjo vojno so Rusi na tem polju dosegli velike uspehe. V Ukrajini so postavili ogromne plantaže neke vrste divjega radiča, katerega mleček služi za izdelavo umetnega kavčuka. Tudi Nemci proizvajajo velike količine umetnega kavčuka, predvsem iz katrana. Svojemu umetnemu proizvodu so dali ime "buna." Največje industrijo umetnega kavčuka pa imamo sedaj v Ameriki.
Razne vesti
KAMPANJA ZA PRODUKCIJO GOB
Washington, 3. avg. (ONA) Urad za vojna obvestila poroča, da Nemci, ki so požrli že vse \ Evropi, sedaj vodijo kampanje za produkcijo užitnih gob. Raj-hovo ministerstvo za vzgojo je upreglo učitelje in učence za na biranje in pobijanje parazitov.
Ministerstvo poudarja, da zavisi uspeh tega nabiranja na izvedencih v naravoslovju, ki b. bili inšpektorji. Poročilo pravi: da bo to delo smatrano, kot nujno vojno delo.
Hitlerjevci so ustanovili posebne komisije, ki so znane kot "Raziskovalne skupine za uporabo užitnih gob," zato da bodo ločili užitne gobe od strupenih. Glavni stan teh komisij bo v Dresdenu, ki bo, kakor poroča DNB "dobavljal informacije a vseh dvomljivih slučajih." NESREČE V NEMČIJI
Washington, 3. avg. (ONA) Poročilo v stockholmskem časopisu "Aftontidnigen" je dejalo, kot je bilo že poročano iz urada za vojne informacije, da so delavske nesreče v Nemčiji narastle od lanskega leta za 28%.
Lansko leto je bilo 2,002,000 industrijskih nesreč v Nemčiji, od teh je bilo 30,000 smrtnih. Več kot 80 ljudi, od katerih je 60 ženskih, umre vsak dan v delavskih nesrečah v Rajhu. Tako trdi poročilo.
-o-
Trije zobje v možganih
Edinstven kirurgičen primer so imeli pred par leti v neki moravski občini. Tam so nekemu 18-letnemu mladeniču z operacijo odstranili tri otroške zobe — iz možganov.
Mladi mož je že od otroških let bolehal za hudim glavobolom, pred nekaj leti pa je dobil tudi motnje v vidu. Očesna operacija ni imela nobenega učinka razven tega, da se mu je stanje" še poslabšalo. Spravili so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki pri podrobnejšem pregledu odkrili veliko oteklino z nekimi predmeti na levi polovici možganov.
Pri operaciji te otekline so v svoje veliko začudenje ugotovili, da so ti predmeti trije popolnoma odrasli zobje, ki so jih potem seveda odstranili. Operacijski posežek je imel popoln uspeh. Pacient se je dobro počutil in tako so mu ohranili vsaj vid enega očesa.
Ker smo ravno sami in111 ravno od tega pogovarjaj povem pa še eno o fantovi katero mi je zaupala neka naročnica, ki daje za ^ največjo garancijo, mag8' notarja podpisano.
V neki vasi je bilo, ko Je dala bleda luna gor z ^ na tla, ko je po naključji* kopak) zašel pod okno potice korenjaški fant. topla poletna noč, mureif* prepevali svoj čiri-čiri-čir1' na vaški mlaki so imele P8, prelep pevski koncert' Kresnice so švigale s sf žepnimi svetilkami sem 11 ter svetile našemu
juna^J
temno" pod okno svoje iz,t ke.	I
Z velikim trudom je 12 izpod kozolca dolgo lestv" prislonil k oknu svoje
ljub«!
trkal je in v milem glaSllJ izvoljenko svojega srca: vstani, vstani, vstani si še kaj moja. . ."
Vasovalec je bil km*1'11 šan, pa ne od tiste, kakor čakoval. Nagajiva uS°. namreč nesla te vabljiv., hteče galsove na ušesa očetu, ki je že davno PuSj boj fantovska leta in pozabil na poezijo polet"; in ki je rekel napram sV°J "Ti, temu-fle bom pa ^ pomagal pri vasovanju ohladil vročo kri, ki ttfij spati, ne njemu ne na"1' "Le daj mu, le daj," ^ pogum skrbna hišna mo glej, da ga ne boš preV "Prav toliko, kolikor V nesti," godrnja gospoda^ se mogel pritožiti nad s1 ro,"	i
Kar v temi se je sp1^ podar v prostor, kjer je k1, ski kotel. Tam je v tel«' štokovnik, dobro opljuVj roke, da je imel boljši oP : se plazil proti kraju, kjer| klicah na pomoč svetle za pričo pa mesec, sonce kako.vroče da ljubi safl1" je pa tako trdosrčna, gani.jo ne mile prošnja , ke obljube in ne večne jjj da bi odprla in se mu v'| čkino nasmehljala sko^1 ne, rožmarin, in rožen^, so se postavljali v vsejs havosti tam na oknu. ^ Tedaj pa nočnega P^ privabi nazaj na ta resni svet glas, ki je ri na lestvo: "Ali se rt" j dal z lojtre, ali naj ti y koliko pomagat, beštJi J čnjaška!" Jasne in raM sede, ki jih mora vs8\i razumeti in to brez v«3 1 mača. Tudi fante gor' 'J jih je takoj razumel i*J no so hišni oče postavi'11 cu svojega zgovorjene^| klicaj, je že reklo doli r I drrrrr in v tistem hip1''j žvižgal po zraku št0,( J moh — je padlo fan^.l čih. O jej, o jej! "JazJi pomagal: le vstani, vS J, ni ljubica . . .", je re^j dar in dvignil stokov*J daljni ofenzivi.	i
fant ni narejen iz lesa1. je mogel štokovnik dru* svojo pesem po njeg°^ft, je bil že daleč od hiše 9 ljenke, prvič in zadnjlC'..
"Nesnaga!" je zavp^ čeni oče za njim, , j mi prikaži tod okrog- $ je te odkrite besede snil globoko v srce, ke1' ^ bilo nikdar več blizu- f
Ko je prišel gospod1^ g svojo čumnato, ga . vprašala:	„ h
"Pa veš, kdo je bil?' "Nak ga nisem mo£e | ti, da bi ga bil pa vp1'9^, hotel čakati. Samo to ^ imel rdečo srajco na ®e j ri neki v vasi ima rdeč0^ "Naj jo ima kdor že'.| je," mu svetuje žena, ^ lo morda žal, da jo j| ,j j . pil, saj morda ni Wis' dega.
o 4
' verja^ ^ al' pa
Žrtev spovedne molčečnosti
Josip Spilman S. J.
. «« je mirno, skoraj z \®m Poslušal sodbo. S po-^ na vzgoraj reče pol-
, &ratias! Na gale-SHŠali te beSe"
,^'Pijejo; "Hinavec! Mo-^ predsednik ukaže miro-u DStSp0p0bno Pokara tako 1$ pos f Potem pričakujoče Bil|a Vari veli obsojene-ičt)innJj sP_rejme obsodbo ri. j a naJ se pripravi na )« stonS tem zaklJ'uči sejo. :! Lr(Predsednik z enim /J,Slh sodnikov po stop-
i(fii5iT "Eojim se>da
človek« Smrt nedolže' ' 'd* *
ob!Z Se bojini- Vsekako i^alo tnje tožitel-ia "i o' Pač Porotne sodbe bf ;2l Vedno tudi senčnato il|va ,,če se Porotnike ta-
X'danes>" odv™
'Veškn '
iva>, Pravica pač ni ne-ftd, meni drugi. "Pomi-•if T; am°. če si lahko re-^Siitoril svojo dolž-; 1 tern Vestno izrekel." h nlSe odPelJ'e voz z ob-
jS v -iečo- Druhal
je" t,„Ja kričeč: "Hinavec! iif it mati obsojene-)i| i. pHUf0Ve glasove v svo-1 ako , luškuJ'e in razločno H 'Te Pomen j kujejo mi- : y i n,0',Vendar so farja :
1 C?1^ b°; '
iiiv .^si teden."
»Sdar t fCer Pričakovala. VKet a bolest presuni
*	v
\ ! ll RUE DE LA
^MLr °bravnavi 1
ji! »diti tolbo m°gel uspe- < ni °iilin • zoper ^0SP° 1 #i 8 * nMo hčer na .
4ub°žici' iar ga j'e imei
ritf k • al J'u je torej	i
a veijv ovalnega za"	>
j lik,.> .K1 Petek. "Zatoženi	1
o1 sotinike Preiskoval-	s
\i °Pail0U' "-je moral ven-	1
*	It Je vSV°to skriti	! f 1 kraj • Starem samosta-	i j> iti aijJe ali že izdal svo-	. i' Pred Sk ^ pa bo še na-	i <i"Njte ^Slavljenjem. Le	i
s,;lSow\Starko in nJ'eno 1
ta2e, kboste dobili v ro- ] ef &jo,>> 1 nam sedaj še
;>" gQ zapor je veliko 1 •'jo je 1 Jardinier. Kot i 4 i skrb JPak nezmerno a še n.Za otroke, kot
se-
l* NeJa ^ n° sramota, ki Cr 1Jenega brata du-Tbelilj "jeni lasJ'e s« se fSube ^al0St je zarisala obr& V njen sicer mili,
' . No tal Stara mati Pa
3	iT Pretresena, da ?gla zdržati na
J( 1 old	i" vzdi-
: No ^ svoje hčere,
'■{ ^ogla St Samo
eno
i ''S biets&refvoriti:
at> — obsojen v
i Ki-,
i 8e RoH ,glasi odgovor, ^ bo k1 °ljše kot nam! "J! toda ^nčana njegova { S mi. pa ostanemo iS	kako se bo
' K, v 0?"
moreš misliti
kot \mati- "Nam se r°vnik u0g hoče- Toda J*mrt'Sojen kot mo-TM" m ohglavljen na
' 1 sk0, : kako se bomo %oče'.Zlvl^nje z na-
U^im glas°m? Ka-|°ka?, ln vzgojim ubo-
'4 rtlik
4enci i. ječe jn 1r ;
jWi^^^dalUaprT
4	Jaieni f ,ganjeni> dasi ; je\takib Prizorov. |^l4ih°tel ^nski ne-
Vtudi Tudan-sk0"
1^čn.l >,ni s»>rt na gi-Pravi mož,
"mnogo manj kot naravna smrt v postelji. Ni dolgo tega, kar sem videl umreti bratranca vsled vnetja črev. Moj Bog, kaj je moral mož prestati in kako se je premetaval kot črv na postelji in cele ure zelo težko hropel, dokler ni nehal trpeti! Na giljotini gre^ tako-le: ena—privezan na tnalo! dve— potisnjen pod sekiro! tri, sekira pade in predno obsojeni čuti, je vse minulo. Na — saj sem vendar hotel le tolažiti, pa mi žena že pade v omedlevico. Naglo nekaj vode in kozarec vina!"
Ko se je gospa Montmoulin zopet zavedla, je bila tako slaba, da so ji morali naročiti voz in njo ter hčer prepeljati v Rue de la Colombe. Vstavili so se najprej v hiši dobrega peka Le Noir, ki je bil iz krščanske ljubezni vzel k sebi oba otroka. Otroci so bili ravno tedaj pri službi božji in gospa Le Noir je na vsak način zahtevala, da naj se ženi pri nji ustavite in otroka počakate. Ali gospa Jardinier je pripomnila, da je gospej Montmoulin tako slabo, da se mora prej ko mogoče vleči v posteljo; zato prosi gospo LeNoir, da naj ji pošlje otroka, ko se vrneta domov. Obe gospe se ženi srčno zahvalite za ska-zane dobrote in se odpeljeta dalje na dom.
Žalostno je bilo na domu, vse prazno in zapuščeno. V denarnici je komaj par frankov in revi ne vesta kaj začeti. Živo jima sedaj stopi pred oči velikanska njuna nesreča. Kdo bo hotel z njima v bodočnosti sploh občevati, kdo bo hotel od njiju, bližnjih sorodnic v smrt obsojenega duhovnika, kaj kupiti? Kako bi si gospa Jardinier sedaj sploh mogla upati stopiti pred ljudi? Iti bi.morala nakupiti kaj za bolno mater, toda sram jo je bilo se pokazati. Saj bi s prsti za njo kazali! In pa saj bi ves še ostali denar nič ne izdal. In kdo bi ji pa pozneje še tudi zaupal, ko bo enkrat njen brat obglavljen? Od same žalosti se ubožica vsede v kot svoje prodajalne in se topi v solzah.
Mati jo sliši v bližnji sobi, jo pokliče k sebi in jo tolaži. "Sedaj morava s Francom prenašati najin križ, dragi otrok," pravi božaje mokra lica hčere, "pomisli vendar, da je danes veliki petek. Velikonočno jutro bo tudi enkrat napočilo."
"Ne na tem svetu!" tarna gospa Jardinier.
"Morebiti pa vendar," jo zavrne mati. "Iff pa če tudi ne— kako kratek je ta čas in kako nezmerna je večnost! Kaj pa zato, če moramo tu doli s Kristusom in njegovimi svetniki nositi križ in sramoto? Saj je kmalu vse pri kraju!"
"Ah, če bi le mogla z njim umreti! Toda revščina in sramota, ki bo sedaj delež najin in pa naših otrok — ne, zame je to preveč?*' In zopet se ji udero solze.
Ko se konečno malo izjoka, se odpro vrata in gospa Le Noir vstopi z otrokoma, obenem pa postavi dobro napolnjeno košaro za vrata. "Tako, otroci," pravi dobra gospa. "Sedaj tolažita svojo mater in staro mater in če vama morem s čim postreči, le pridita k meni." In nato se žena obrne do obeh gospej in ju v malo srčnih besedah potolaži. Ko jima še obljubi svojo pomoč, izgine med vrati, da bi ne izdala svojih čustev, ki so jo obšla pri pogledu na nesrečni ženski.
"Postarala si se kot stara mati," pravi Julija svoji materi. "Glej, tvoji črni lasje so že namešani s sivimi! In laski stare matere so pa že čisto pobeljeni."
(Dalje prihodnjič.)
Oči Madame Butterfly
(Vohunski spomin)
(Konec) Vsak večer sem pred mrakom obesil na svoje okno zelen lampijonček, ki naj ji povedal, da jo čakam. Toda noči so prihajale in ugašale druga za drugo, ne da bi bil zaslišal pritajeni, skrivnostni korak svoje male Kitajke.
Tiste noči, ki sem jo nemirno čakal, sem nepremično ležal na slamnati preprogi ter ves v skrbeh skušal razvozlati uganko, kam in kako je izginila moja Butterfly. Pri vsakem naj rahlejšem šumu sem planil na noge ter se bliskovito ozrl proti pragu. Nepretrgoma sem upal, da bom zagledal, kako se bo »prikazal njen sladki obraz, da bo skozi vrata stopila njena postava nalahno in molčeče kakor metulj.
Nazadnje, neko noč, ko je bila ura že pozna . . .
Moralo je biti okoli dveh po polnoči. Neprestane noči ter napeto jalovo čakanje mi je zdelalo živce tako, da so bili napeti kakor lok, tik preden poči. Drhtel sem od nemira in se vsak trenutek plašil. Tedaj pa sem nenadno zaslišal lahno ^ škripanje, ki je prihajalo od okenca, na katerem je tudi to noč zastonj gorelo zeleno znamenje.
Škripanje je najprej bilo skoraj neznatno, potem pa je postaio razločnejše. Zdelo se mi je, ko da bi kdo - poskusil vlomiti skozi papirnato steno.
Toda še preden sem si mogel priti na jasno, kaj bi to utegnilo biti ali pomeniti: še preden sem se utegnil vzdigniti z ležišča, se je okence bliskoma in hrupno odprlo na ste-žaj in prav tisti trenutek sem ' zaslišal kratek, suh, odsekan udarec, kakor da je nekdo vrgel v sobo nekaj trdega.
V skoku sem planil k oknu, se sklonli skozenj> zabadal oči v temo, ugasnil zeleni lampi-jon, da bi bolje videl, toda zu-' naj je bilo vse tiho in temno. ( Nisem videl žive duše in tudi ne slišal koraka, ki bi se oddaljeval.
Toda nekdo je moral biti še pred nekaj sekundami tam, zakaj okno se ni moglo samo odpreti in tista stvar, ki je udarila na tla, kakor sem razločno slišal, tudi ni mogla prileteti sama v sobo!
Ker zunaj nisem zagledal ničesar, sem začel pregledovati tla v sobi. Čez nekaj trenutkov sem v kotu nasproti oknu zagledal nekaj temnega. Tisto nekaj je bila majhna, s črnim lakom prevlečena škatla, okrašena z zlatimi žaviticami ter skrbno zvezana s trakom ' iz škrlatne svile.
Ker škatle prej ni bilo ondi, je zatrdno to bil tisti predmet, ki ga je neznana roka zagnala skozi okno. Nepremično sem upiral oči vanjo dolge minute pa se nisem mogel odločiti, da bi odvezal tisti škrlatni trak. Tisoč misli se mi je podilo po glavi, ko sem kakor začaran
stal pred tisto drobno reč j o, ki se je lesketala zagonetno kakor oči onega drobnega dekleta.
Morda je v škatli sporočilo od nje? Morda so jo začeli sumiti, pa mi je poslala to reč za slovo in za zadnji pozdrav. Morda je v škatli bilo novo sporočilo, ki mi bo razložilo, zakaj je tako nenadno izginila? Morda . . .
Toda oglasile so se druge misli, ki so te izpodbijale. Če je sporočilo, zakaj mi ga ni poslala prej, saj je vendar vedela, kako me skrbi zaradi nje? In čemu mi pošiljati sporočila po tako čudni, nenavadni poti, ko bi se vendar lahko oglasila sama, če je že prišla do hiše in pod okno. Nevarnost, da bi jo kdo videl, je bila v obeh primerih enako velika.
Ne vem, kako dolgo sem tako premišljal ter se obotavljal. Nasvezadnje sem zamahnil z roko ter boječe stopil proti škatli, jo pobral ter skušal od-vezati.
Toda to ni bilo tako lahko in hitro opravilo, zakaj roke so se mi še vedno tresle. Konec koncev sem trak snel in vzdignil pokrov.
Pod njim sem nerazločno zagledal podložek iz sinjega bar-žuna in na njem nekaj nerazločnega. Ker nisem dolgo videl, sem s konci prstov potipal, kaj leži na podložku. Začutil sem nekaj oblega, kar me je spominjalo na obliko lešnika. Prav za prav dveh lešnikov.
Najbrž so dragulji! Morda biseri . '. . Biseri, skrivnostni kakor njene oči . . .
Ob tej zaljubljeni misli sem se nasmehnil, kakor da se norčujem iz strahu ,ki me je popa-del ob pogledu na to škatlico. A še vedno me je navzlic temu spoznanju nekaj mrzlega grizlo okoli mozga.
Nazadnje sem se opogumil še toliko, da sem podložek vzdignil, prav previdno, počasi ter ljubeče in . . .
Mislim, da so sto metrov in še dalje naokrog morali vsi slišati pošastni krik, ki mi je udaril iz ust. Vsaj zdelq se mi je, da ga morajo slišati. Ali pa se mi je morda le zdelo, da sem zavpil kakor preplašena žival?
Ne vem več. Spominjam se samo, da sem ob pogledu na tisto, kar je bilo na podložniku, čutil nekaj takega, ko da me je po sredi glave usekal težak, težak meč . . .
Osvestil sem se, šele ko se je danilo. V roki sem še vedno stiskal tisto malo škatlo, kjer je na podložku iz sinjega bar-žuna ležalo dvoje oči . . .
Dvoje pravih človeških oči, razumete!
Na dnu škatle, pod njimi, je bil prilepljen listič, na katerem je bilo v angleščini zapisano:
"Glej oči tiste, ki je videla preveč. Tako pri nas kaznujemo vohune."
Saj boste verjeli, da je to bil najzanimivejši, najstrašnejši dogodek v mojem službovanju . . .
Čevlji brez znamk
Urad za upravo cen je nazna-j nil, da smejo trgovci prositi za dovoljenje, pri uradu za prodajo gotovih čevljev z napakami brez znamk.
Cene za neracionirane čevlje ne bodo višje od $1.80 za par odjemalce in ne več kot $1.20 med trgovci. Odveza racije je omejena le na one čevlje, ki so vidno poškodovani v procesu izdelovanja.
-o-
Še več vojnih hiš bodo zidali
Odbor za vojno produkcijo in pa agencija za hišno zidavo sta skupno naznanili načrt, ki bo olajšal pomanjkanje stanovanj med delavci v vojni industriji.
Sedaj prerokujejo, da bodo pričeli z gradnjo več tisoč stanovanjskih edinic pod tem novim programom v preostalem letu; za leto 1945 pa mislijo in računajo, da bodo zmogli krog 25,000 stanovanjskih edinic.
-o-
POgyiCTORY
BUY
UMITBD statud
WAR
f AN®
^STAMPS
MALI OGLASI
____i
Soba se odda
Odda se opremljena soba za moškega ali žensko na 1081 E. 66. St.	(187)
POSEBNO!
Dajte si inštalirati v svojo hišo termostat na vaš sedanji tank za vročo vodo in imeli bost^ vročo vodo 24 ur na dan. Ves materiaf in" delo vključno
Mi instaliramo avtomatične tanke za vročo vodo in mi popravljamo ter nadomestimo tanke, grel, cevi za mrzlo in vročo vodo, opremo aa kopalnico, odteke za pralnico in odvodne cevi.
Damo proračun zastonj na vseh monterskih delih. Delo izvršeno mojstrsko.
RODNEY ADAMS HEATING SERVICE
21601 Westport Ave. KE 5461.______
Res prava vrednost
Kupi se od banke, ki je v likvidaciji;
Apartment hiša, zidana, 9 stanovanj, blizu E. 90. St. in Superior, nosi na leto $4,230; cena je $23,800. Samo 20% takoj. Zadnjih par let se je napravilo izboljšav za $7,000.
Apartment 7 stanovanj, vsako po 4 sobe, blizu E. 75. St. in Hough Ave. V jako dobrem stanju. Dohodki $2,745; cena je $13,800, samo 20% gotovine.
Odločite se hitro, ker take ugodnosti niso dolgo. Pokličite kadarkoli Mr. Jelarcic Diamond 1046.__(187)
Hitler ranjen. — To je fadiosUka poslana iz Stockholma in nam predstavlja Hitlerju z njegovo vojno "mašino." Od leve na desno so: Mussolini (brez odlikovanj), Martin Borman, admiral Doenitz, Hitler z ranjeno roko, rano je dobil ob zadnjem atentatu, ■maršal Goeting, vodja skupine Fegelein in polkovni general Loerzer.
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
THE TELEPHONE CO. POTREBUJE
ženske za oskrbnice
ZA POSLOPJA V MESTU
Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo.
Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
C
G B
DOM
najboljših delavskih pogojev v
(LEVELANDU
nujno potrebuje
moške
in
ženske
PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI
Tovarna i bodočnostjo
Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasitt se v najbližji
PROSTOR 1368 West 3rd Street
severno od Superior, blizu Square
880 East 72nd Street
severno od St. Clair Ave.
17000 St. Clair Ave.
glavna tovarna
Odprto dnevno od 8:30 zj. do 5 popoldne
V nedeljo zaprto
CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO
_(8/7-9-11-21-23-25)
Iščejo stanovanje
Iščemo stanovanje 5 sob ali hišo samo zase; v Nottinghamu ali še dlje ven. Radi bi tudi velik vrt. Zglasite se ali pišite na John1 Tarach, 1261 E. 60. St. __(189)
V Collinwoodu
Naprodaj je hiša za 3 družine, 3 garaže, lot 80x130, v jako dobrem stanju. Nosi $85 na mesec. Samo $5,800.
Za 2 družini, 5 in 5 sob, 2 garaži, v jako dobrem stanju, blizu Euclid Beach. Cena $8,500.
Blizu E. 185. St. moderna hiša 6 sob, garaža. Cena $7,500.
J. Knific
740 E. 185. St. IV 7640 ali KE 0288.
OHMSKO VINO
(najboljše vrste) $2.50 GALONA
EMERY'S BAR 961 Addison Road Odprto do 2:30 A. M.
}
Moške in ženske a splošna tovarniška dela
se potrebuje za
6 dni v tednu 48 ur na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77J/&C na uro
Ženske 62 y2 na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
________._ Oc)
TOOL MAKERS TOOL ROOM LATHE
DELAVCI TOOLROOM MILLER OPERATORJI SALVAGE LATHE DELAVCI SET UP DELAVCI DIESETTERS POPRAVLJALCI STROJEV MAINTENANCE STROJEV LINE POMOČNIKI CHIP PULLERS ELEKTRICARJI YARD FOREMEN SHEET METAL DELAVCI CARBIDE TOOL BRAZERS
Ponočni in dnevni gift 100% vojno delo Plača od ure, overtime in plača od komada 10 urni šifti, 6 dni v tednu Sigurna povojna bodočnost z 60-letno firmo
Bishop & Babcock Mfg. Co.
1285 E. 49 St. (od St. Clair) . _(188)
TOVARNIŠKI DELAVCI
za splošna dela, Rubber Press in Rubber compounders, vozniki trukov, prelagalci materiala, pomagači v plating prostorih, učenci na Automatic Screw strojih. Predznanje ni potrebno. Dobra plača od ure in overtime. Stalno delo v važni industriji. tJrad za najemanje odprt vsak dan od 7 zj. do 5 pcp. ob sobotah in nedeljah od 7 zj. do 3 pop.
DILL MFG. CO 700 E. 82 St.
(191)
MALI OGLASI
Kupimo pralnik
želimo kupiti pralni stroj, naj bo v kakršnem stanju hočGi Pokličite POtomac 6237. (188)
Stanovanje v najem
Odda se 3 sobe v najem v 3. nadstropju, kopalnica, gorkota. Zglasite se na 733 E. 93. St. ___(188)
Hiša 6 sob
Za 1 družino, ima fireplace, bookcases, 2 garaži, na 20251 South Lake Shore Blvd. v Eu- ., cliclu. Gotovine je treba $2,500. To hišo si lahko ogledate znotraj vsak dan po 4 uri popoldne ali ves dan v nedeljo. Za podrobnosti pokličite
L. Petrich - IV 1874
c	19001 Kildeer Ave.
A LOW COST CHECKING ACCOUNT
5JL Por;che!ck. ■ I S<t per'Uem de-^f posited
10?! per quarterly, statement .*;'•'
No fixed balone? • Deposit by mail Mail checks (o pay bills Save your time and tires; .
rnur N.<mc d lid Address piintod. on yoOr <1. », t.wd Tri/sl Chock*. A k about in/« 'ervic.-.
FAT FACTS
5> ki,
0-DAY 15 EVERY DAY iM YOUR KITCHEN IF WE/5; W i MEET THE DEMAND FOR 12 BILLION POUMP5' ga h
FATS AND 0IL6 FOR WAf? AND CIVILIAN
of USED KITCHEN
n
AMERICAS HOUSEHOLD // , \ QUOTA FOR 1944 « m
Ali Kidate za
ekonomsko grelno udobnost?
MONCRIEF FURNEZI vršijo to DELO že 50 LET Vprašajte vašega MONCRIEF trgovca
HENRY FURNACE CO. MEDINA, O
Iš USED ŠMPJ i v--ij
fc^fs^i
TURN IN , YOUR USED KI^HI EftffgANP ,
6ET POINT? ANP^j HELPVOURSELP, HELP WIN THE W
Ustanovljeno 1908
Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 St. Clair Avenue
Pravkar dospele!
Prekrasne za deklice in deco nove jesenske
Vam zatekajo noge?
Z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo.
Mandel Drug
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland 10, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah.
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME. ta* «01« St. Cl»tr iT*. Telefon! ENdlcott »1»
| BLISS COAL CO.
PREMOG IN DRVA
Zastopstvo WHITING STOKERS
22290 LAKELAND BLVD. KEmuore 0808
Več teh obleke boste hoteli Imeti za deklice, ki bodo v Jeseni šle v šolo! Prijetni novi prints, čedni pisani progasti vzorci. Narejene iz percale in seersucker blaga fine kakovosti—veliko jih ima okraske z obšivl. Vse imajo velike robe—nekatere imajo dodatne gumbe' Jamčene so, da se perejo ln so stalne barve.
The May Co. Batement
!l >'

TRPLJENJE MLADE MATERE
ROMAN
Zagrinjalo se prične majati, bi Neka vsa sključena človeška oi postava, katera je bila še ko- ri maj človeku nekoliko slična— napravila je na človeka taki p vtis, kot bi videl kako premika- k jočo kinematografsko sliko kje ti na kakem osamelem otoku, ka- ti tera že ni imela skoraj nič ob- b leke več na svojem telesu, se prikaže to stran zagrinjala. j, Bil je to ganljiv, strašni pri- n zor, katerega je ta postava 3 predstavljala. Bila je skura- v rana do kosti, tako, da je ob- s leka kar jo je imel še na sebi visela na njem, kot na kaki q planki. Zmešani, sivi, nepoče- v> sani lasje so mu veseli raz gin- v ve na vse strani. Obraz mu je t bil upaden, rumen, kakor da bi bil z usnjem preoblečen. Veli- s ka, divje zmršena brada mu je c delala obraz še bolj nečlove- j, ški. Sivi temni očesi pa sta mu v bili globoko udrti. Nohtovi na prstih pa so mu bili tako poraščeni, da so bili popolnoma podobni živalskim parkljem.
Ta mož s starim popačenim suhim obrazom stoji nekaj trenutkov popolnoma mirno med zagrinjalom ,kakor da ga je svetloba te strašno razsvetljene sobe za .trenutek preseneči-la.
Naenkrat pa zadoni po sobi tisti strašni, srce pretresujoči smeh, katerega je že Edward dostikrat slišal; poleg tega1 smeha se mu je pa še obraz tako popačli, da ga je bilo strašno za pogledati.
Kdo je bil to strašno bitje? Od kot zamore sem priti? Je bilo mogoče s spodnjih prostorov v ozadju, v katerih jo je služabnik Harry našel, ušel? Je mogoče porabil trenutek, v katerem so slučajno ostala vrata odprta, dk je dospel do tukaj sam ?
Edward se zaobrne proti vratom, medtem pa ga je, ko je zaslišal ta strašni smeh pretresla po celemu životu nekaka zima.	/
On sedaj gleda ta nenavadni obisk in takoj si je mislil, da je to ona skrivnost zvezana z Armenijo, da mora biti to ono

bitje, katero je bilo najdeno v onih osamelih spodnjih prostorih palače.
Pogled na to bitje ga je tako presenečilo, da se je Edward, kateri je bil vedno neustrašljiv tako ustrašil, da je za nekaj trenutkov mirno obstal, kot bi bil v verigo ukovan.
Sedaj se pa premakne to bitje med zagrinjalom, se vzravna nekoliko bolj pokonci in tako samo še nfekoliko podoben človeški postavi se prikaže ves sključen na prosto.
"Tukaj je prostor za Guy Campbella!" kriči on s hripa-Vim glasom, "str,an od tukaj z vami! Moja telesna straža mi bo napravila kmalu prostor!
In nekako ponosno vzravnan stopi v sobo ta stari zmršeni in onemogli mož. Bil je že bolj kaki živali podoben, kot pa človeku.
Edward se ustane. Presenečen tega skrivnostnega obiska ni vedel, kaj mu je storiti. Kdo je bil ta mož, kateri si je nadejal ime Guy Campbell?
Če bi Edward tudi sedaj na električni gumb pritisnil, kateri vodi do služinčadi, bi s tem ne dosegel nobenega uspeha, ker služinčad se je nahajala daleč v ozadju palače, in tudi gotovo že trdno spala.
Edward je dobro vedel, da se nahaja popolnoma sam, — in sedaj se upre ta nepoznani gost z očmi v njega, nato se pa vijoč od onemoglosti v nekakem krogu približjue Edwar-du.
"Kdo ste vi?" kriči, on, "niti enega koraka dalje, ali pa vas pustim zgrabiti."
Videlo pa se je, da nagovorjeni ni razumel niti ene besede, on se je sedaj zadri s tako divjim glasom, da je pretresel človeka v mozek, in njegov obraz se je medtem strašno spačil od jeze.
Po bliskovito se je vrgel na Edwarda, toda Edward se mu je brzo umaknil, da ga ni mogel zagrabiti.
S stegnjenimi rokami in stisnjeno pestjo pride sedaj do Ed- , warda, da bi ga zagrabil. Nato pa takoj prične divjati po sobi sem in tje kot bi bil obseden in premetava stole, mize ter sploh vse, kar mu je prišlo v napotje. Ves ta prizor tega podivjanega človeka je kazal, kot bi bil trenutkoma oslepel.
Edward stopi k njemu, da bi ga pridržal, takoj na to pa se prične strašno metanje med dvema možema. Nikakor bi si človek ne mogel predstavljati, da je imel oni izmozgani in zgr-bani človek tako moč, boril se je z Edwardom, kot kaka divja žival.
Sedaj se pa prikaže Armenia v belem nočnem oblačilu med vratmi. Od strahu ji pobledi obraz, ter obstane kot prikovana v verige, ko zagleda ta pretresljiv prizor, kateri se je odigraval pred njenimi očesi, in bila je za trenutek nezmožna kaj ukreniti.
Nato spusti podivjani neznanec, kateri je hotel Edwarda zadaviti iz rok in se zopet prav po zverinsko zadere; nato se pa zopet z vso njegovo silo požene skozi sobo.
Armenia se zamakne v drugo sobo—toda Guy Campbell pride sedaj do nje—njegovo divje krohotanje pa je grmelo skozi to sobo—on je za nekoliko časa obstal pred Armenijo, nato pa skoči prav po mačje iz sobe.
Edward ga je poskušal nazaj zadržati, toda to se mu ni posrečilo. Ko mu je sedaj sle-
dil. v predsobo zasliši on, dajn Guy Campbell že drvi zunaj poj bi stopnicah nizdol.	ik<
Armenia se je tako prestra-jki šila, da se je onesvestila in se i bi zgrudila na preprogo v sobi vi na tla—	si
Zunaj s ceste pa se je sedaj d začulo strašno doneče krohota- n nje navzgor.	;<
Kakor okamenel stoji sedaj 11< ! Edward tukaj — to nepopisno 1; razžaljenje, katero je on tukaj k doživel, mu ni šlo nikakor v li glavo.	ti
Kdo neki je moral to biti Guy Campbell?	b
O ti stvari rpislim, da zamo- v re samo Armenia podrobneje ^ povedati.	p
i Edward takoj pokliče • služ- t kinje k sebi in skrbi, da bodo j . spravile Armenijo, katera je!], t ravno sedaj k zavesti prišla v ( > njeno spalno sobo nazaj. — j Diabolo močvirje	1
; Oba kineška mornarja sta se , požurila, ko sta enkrat zapustila gostilno., za Elizabeto Rob- 5 in, katera je hitela po ulici, to- j da ostala sta v precejšnji raz- j dalji radi previdnosti, da se ] ona iz tega močno obljudenega , kraja odstrani in pride na bolj ( samotno cesto, katera je vodi- ] la proti obrežju.
Zunaj v bližini izliva se vleče , na* daleč okrog široko močvirje. Po sredini tega močvirja se je z velikimi žrtvami napravil ozek, toda močan prehod, ker dostikrat je bila velika Vnnoži-na parnikov v luki vsidranih. Da pa se je mogla napraviti zveza med izlivom in mestom, za prevažanje blaga in ljudi, je bilo potrebno, da so napravili to pot.
Ta prek Diabolo-močvirje vodeča pot je bila vedno z veliko množino mornarjev in drugih ljudi, kateri so imeli kaj na velikih ^parnikih. zaopraviti vpopraviti .vporabljena. Ponoči je bila ta pot jako nevarna, ker po obeh straneh tega pota je včasih voda poplavila tudi ono zemljo, katera je bila po navadi videti suha; toda ako-
BOD1TE PREVIDEN VOZNIK
Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi.
Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozlru.
Ml imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle žile.
EDWARD A. HISS
Lekarna—farmacija ln optomctrisličur potrebščine.
7102 St. Clair Ave.
Ml Imamo v zalogi pasove za pretrga-nje. za moške in ženske.
POZOR!
HIŠNI GOSPODARJI
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih all fornesdh. zglaslte se pri
LEO LADIHA
1336 E. 55tli si. llEnderson 7740 |
Točna postrežba!
Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte
John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-_(Fri. x)
MERRYMAKERS CAFE
4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovr»tno žganje - pivo - vino okrepili«
THE MAY CO. BASEMEtf
MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
Loomcraft OBLEKE 1.99 9.29
Mere	m a Mere
1-3	mm 4-6'/j
ravno je bila videti suha, ni s bila dostopna človeški nogi, ker s kdor bi se bil predrznil na ta- i ko prepojeno zemljo .stopiti, bi bil poplačal to njegovo nepra- 1 vil no in predrzno ravnanje s j smrtjo. Dostikrat je kaki radovedni človek vrgel kako težo i na tako iz vode ven gledajočo < ;-eml.jo, toda komaj je vržena i teža sedla na prepojeno zem- ! ljo, že je izginila v blatu, in ta- 1 koj nato pa že tudi voda zali- . la omenjeni prostor, kjer je j teža izginila.
Elizabeta Robin, katera je bila za delo, katerega je napravila Jozuatu dobro plačana, je to pot onega dne že enkrat napravila, katera vodi preko Dia-bolo-močvirja sem in tje, ker je mogla tam pri mornarjih, kateri so imeli tam svoje čolne, da prevažajo ljudi do velikih parnikov poizvedeti, na katerem parniku, da se nahaja suž-nodržec iz New Orleansa.
Radi tega ji je bila ta pot znana in sedaj se ji je že pri-, bližala, ker ta pot je bila najkrajša za hitro priti do čolnov, kateri so potem prevažali potnike do velikih parnikov. Sedaj še pospeši korake, ker bala se je, da ne bi zamudila.
Bila je precej temna noč, vendar pa je našla Elizabeta Robin to pot in stopala sedaj po nji. Vsenaokoli je bilo v ti nočni uri prazno, nobene žive duše ni bilo videti. Daleč za njo so že ležale na redko razvrščene svetilke na obrežni ce-
sti. Pred njo pa se je razpro- n stiralo na obeh straneh čarob- 0 no črno močvirje.
Sedaj pa vseeno nehote za 0 trenutek postoji in prislužku- f je.	d
Ponoči je bilo tukaj sredi v močvirja vseeno nekoliko ču- ]< dno; ker po navadi napravi noč c nekak čudni vtis na človeka. Skrbeti jo je pričelo, kako pri- z ti do izliva tam zunaj kjer jo ( je pričakoval čoln? No ja kaj c si belim glavo, saj ne vodi no- ( bena druga pot do tam, kot ravno ta po kateri sedaj grem. ( Mogoče se še oni mornarji, i kateri spadajo k temu čolnu in hočejo njo s seboj k parniku < prepeljati, nahajajo še kje vi mestu. Ko bi jaz z njimi skupaj šla, bi mi ne bila ta dolga : pot tako dolgočasna in grozna.
Pričela je sumničiti, da neko šumenje sliši za seboj, ali kakor da bi kaka človeška noga stopala/ Potem ji je bilo prišlo na uho, kakor da bi se dva člo-| veka prav na tiho pogovarjala !za njo.
To so prav gotovo oni mornarji ko so bili v mestu in se sedaj vračajo k čolnom nazaj.
Elizabeta Robin prične sedaj prav počasi hoditi, ker hotela , je pričakati one, kateri so se ji t od ozadaj približevali.
In sedaj je že bolj natančno i slišala pogovarjanje in misli-; la si je, da se ni motila, i "Ali sta vidva mornarja one-
-	ga čolna tam zunaj?" zavpije
-	sedaj ona medtem ko se zaobr-
ne in tudi že zagleda za seboj oba mornarja.
Ti dva mornarja sta ji nekaj odgovorila, nakar je Elizabeta Robin pomirjena svojo pot nadaljevala, takoj nato pa se ji približata že tudi mornarja, ker sta hitreje hodila kot pa ona.
Sedaj p^.ona zapazi, ko se je zaobrnila, da ti dva mornarja drugače izgledata, kakor pa so oni mornrji onega čolna, in sedaj postoji.
"Le pojdite, le pojdite," reče eden izmed teh dveh Kinezov, medtem pa stopi k nji.
V temu trenutku pa je že tudi začutila, da jo je drugi mornar zgrabil od ozadaj.
Elizabeta Robin sedaj strašno zakriči in kliče na pomoč.
Toda zaman, kdo , kaj slišal? Tukaj11; duša, razen nje in tc! neških mornarjev v & In sedaj se je nahs;, polni oblasti teh dve! nih mornarjev. Ti ^ preiščeta vse žepe l| strgajo denar iz nji!1! Elizabeto Robin, vse pretege kričala f na pomoč k robu PT vržeta v močvirje, Wf lo na okrog tega P°J Takoj nato pa ^ vadni klic v temniJl pet je zavladala tjW nad Diabolo-močvirf In vendar je bi'! kateri je zaslišal & pomoč.
(Dalje prihod