Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXiL, št. 211
Ljubljana, torek 9. septembra 1941*XIX
Cena cent. 70
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije tn inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S.A-, Milano
Naročnina znaša mesečno U IX—»
ca inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica št. S, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCL UŠIVA per la pubblicita di provenlenza italiana ed estera:
Unione Pabblicltš Italiana S. A^ Milano
bitka za Petrograd
Nemško topništvo razbija že več dni predmestja bivše carske prestolnice — Srditi boji za premoč v zraku — Večina prometnih zvez Petro-
grada z zaledjem presekana
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 8. sept. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Vzhodno od .Ladoškega jezera napadajoče finske čete so dosegle Zvir.
V	boju proti Angliji so močnejši oddelki letalskega orožja obmetavali v pretekli noči z bombami težkega in najtežjega kalibra vojaške naprave ob Tyni in Humber-ju, pristanišča ob angleški vzhodni obali ter letališča na otoku. Požari in eksplozije so pokazali učinek teh napadov.
Bjrzi čolni so napadli pred angleško obalo močno zavarovaan konvoj ter so potopili 5 oboroženih trgovskin ladij s skupno 13.500 br. reg. tonami.
Letalsko orožje je uničilo včeraj podnevi in v poslednji noči pred angleško vzhodno obalo in pri Faroerskih otokih 3 trgov-, ske ladje z 12.000 br. reg. tonami.
Na področju Rokavskega preliva je Izgubilo angleško letalstvo podnevi v bojih v 'traku 5 lovskih letal in 3 bombnike. Pomorske sile so sestrelile ob norveški in ni-:eozemski obali dva angleška bombnika. Angleška letala so priletela v poslednji noči preko severne in zapadne Nemčije na področje Berlina. Močna obramba je preprečila, da bi imel napad na nemško glav-:no mesto popoln učinek. Med civilnim prebivalstvom so povzročile odvržene rušilne :in zažigalne bombe žrtve, ubite in ranjene.
Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 14, mornariško topništvo pa 3 iz-
imed napadaj očih bombnikov.
*
Obleganje Fetrograda
Področje vzhodne fronte, 8. sept. u. Poročevalec lista »n Regime Fascista« javlja:
Vse vesti, ki prihajajo s frontnega odseka pri Petrogradu, se skladajo v tem, da !>e je okoli bivše carske prestolnice začela bitka ogromnih obsegov ter da je izredno strahovita in krvava. Sovjetske čete pod poveljstvom maršala Vorošilova občutijo možan pritisk nasprotnika. Nemško topništvo že štiri dni tolče predmestja ter skladišča vojnega materiala, municijo in živil. Nemci so razširili obkrožitev Petrograda ter so presekali večino vseh važnejših potov, ki vežejo mesto z ostalo Rusijo.
T\idi delavnost letalstva je v tem odseku nad vse živahna. Nemško letalstvo je nesporen gospodar ozračja nad Petrogra-dom, čeprav je sovjetsko poveljstvo v tem prostoru zbralo znatne letalske sile tudi z drugih odsekov. Letalske bitke si slede druga za drugo vsak dan in bombardiranje z obeh strani je silno jako, zlasti v teku zadnjih dnevnih ur. Pri tem so Nemci zbili nekaj sovjetskih letal, o katerih je ugotovljeno, da so angleškega izvora. Prebivalstvo petrograjskega področja je pred nastopom nemških in finskih sil zbežalo v mesto. Oblast j,e prisilila k preselitvi v mesto tudi vse one, ki so nameravali čakati dogodkov v pokrajini. Vse javne zgradbe so porabljene za sprejem ogromne množice ljudstva, ki je pribežalo v mesto. Tesnoba bivališč, ki je bila v Petrogradu že doslej skoro neznosna, je postala seveda še občutnejša. Kljub vsemu prizadevanju mnogi ne morejo dobiti prenočišča pod streho in so si uredili ležišča po vrtovih in po njivah predmestij, ki še niso požete.
Zadnja poročila javljajo, da so v severnem odseku vzhodne fronte nemške čete osvojile 5. septembra nekoliko zelo utrjenih sovjetskih postojank, čete Vorošilova so v ponovih protinapadih zaman skušale zopet zavzeti izgubljene postojanke. Pri tek podjetjih so pretrpele zelo težke izgube. Važnost teh zasedb po nemški vojski se kaže v tem, ker sovražnik z izredno upornostjo vedno znova ponavlja- brezko-ristne protinapade. Ruska obramba je povsod zelo žilava, kajti vrhovno poveljništvo je zapovedalo četam , naj drže svoje postojanke za vsako ceno, tudi do popolnega uničenja. Za ojačenje vojske Vorošilova so prispele v severni odsek razne sovjetske divizije z južneje ležečih delov fronte.
V	borbah na osrednjem odseku je nemško protitankovsko orožje prizadelo težke izgube sovjetskim oklopnim silam. Na fronti nekega armadnega zbora so Nemci 5. septembra uničili 36 ruskih tankov. En armadni zbor, ki dejstvuje na osrednjem odseku, je razpršil velike ruske sile, ki so se zatekle v gozd ter se tu obupno upirale. Danes se še ne da natančno navesti število ujetnikov in količino plena.
Tudi na jugu so Rusi utrpeli 5. septembra velike izgube na ljudeh in na materialu. V posameznih osamljenih spopadih so Nemci zajeli 2200 ujetnikov, 27 topov, 28 metalcev min, 1 oklopni vlak, 20 arnbu-lančnih avtomobilov in velike množine materiala ter pehotne municije. Neka peša-diiska divizija ie v tem odseku fronte razbila 34 sovjetskih tanko\ in sicer potem, ko je od začetka vojne napravila ogromen pohod kakih 1000 km med večnimi boji. Vseh skupaj je ta divizija uničila 176 tankov.
Nezanesljiva angleška pomoč
Berlin, 8. sept. u. Angleška pomoč Petrogradu obstoji doslej edinole v tem, da anglosaška propaganda na vsa usta širi neresnične vesti o delovanju nemških vojsk v tem odseku. Tako trdijo iz Londona, da so nemške operacije pred bivšo carsko prestolnico omagale in opešale ter da so se zlasti čete generala v. Leeba morale ustaviti na Deriferiji mesta, da je nanad oklopnih kolen generala Buscha zadržan in da je letalska vojska generala v. Keller-
Duce
v razgovoru s poveljnikom italijanskega ekspedicljskega zbora v Rusiji
ja brez uspeha napadala Kronstat in Petrograd ter pri tem utrpela velikanske izgube.
V Londonu po vsem videzu vedo več kakor v Berlinu in zato lahko govorijo o množestveni uporabi nemških strmoglav-cev v teh akcijah, dočim poročila nemškega vrhovnega poveljništva ne poročajo nič sličnega, marveč javljajo samo o obstreljevanju mesta s topovi velikega kalibra. London govori tudi o ruskih protiofenziv-nih sunkih in uporablja pri tem besedo »izpad«, s čemer po nepazljivosti priznava, da je mesto v resnici že oblegano.
Položaj v petrograjskem odseku je sedaj naslednji: Akcije za utrditev obkoli-tve so sedaj tako daleč uspele, da sta v obroču samo še dve majhni vrzeli. Ena odprtina je Finski zaliv pri Kronstadtu, druga pa ozemlje od izliva reke Neve do Ladoškega jezera, vendar pa sta obedve vrzeli za sovjetsko strategijo le še teoretskega pomena. Obroč se postopno zožuje od zapada, od jugovzhoda in od severo-zapada, kjer finske čete neprestano napredujejo Uspehi trodnevnega obstreljevanja so se že pokazali v razrušenju raznih utrdb, važnih industrijskih centrov ter sploh tovarn za proizvodnjo vojnih potrebščin.
Prekinjene zveze Petrograda z zaledjem
Berlin, 8. sept. u. Pomočnik komisarja za zunanje zadeve Lozovski je v moskovskem radiu zanikal, da bi bila železniška zveza Petrograda z Moskvo na več točkah pretrgana, kakor zatrjujejo nemška poročila. Iz Moskve nasprotno trosijo neresnico, da je zveza še vedno nedotaknjena, obenem pa zanikajo, da bi bilo sovjetsko brodovje na Baltskem morju utrpelo velike izgiibe. Take besede so zelo poceni in čudno, če se jih je takoj oprijel gospod Churchill ter začel besedičiti o
položaju na vzhodni fronti. Tudi britanski predsednik vlade pripoveduje s\4pjim potrpežljivim poslušalcem bajke o zopet-nem zavzetju Gomela po ruskih četah in o »siloviti protiofenzivi«, ki so jo baje podvzeli Rusi v južnem delu srednjega odseka fronte.
V Moskvi razpravljajo na dolgo in široko tudi o tem, da je zveza Vladivostoka z Ameriko nepretrgana ter da neprestano prihajajo iz Amerike dobave raznega vojnega blaga, v resnici pa je doslej v Vladivostok dospela ena sama ladja, ki je pripeljala nekoliko bencina za ruske motorizirane in oklopne divizije. Ta pošiljka se je izvršila samo zato, da se javnosti pokaže, kakor da zveza med Rusijo in Ameriko v resnici še obstoja in da je prekomorska pot brezhibna.
Vsem tem moskovskim in londonskim bajkam svet ne da nikake vere, ker natančno ve, koliko so vredna boljševiška in britanska poročila.
Nemški tisk o bojih na vzhodu
Berlin, 8. sept. s. Ponedeljski nemški tisk opozarja na razvoj vojnih operacij na vseh frontah osi, ki se je v zadnjih dneh močno pospešil. Razdejanje v vrstah sovjetske trgovske in vojne mornarice na Baltskem morju, sestrelitev 136 angleških letal v preteklem tednu in silna ofenziva, ki se je sprožila na vzhodni fronti, so glavna znamenja novih osnih pobud, ki jim pripisujejo listi največji pomen ter jih označujejo obenem za najboljši odgovor na izzivanja in laži Angležev, Sovje-tov in Američanov.
Od otoka Oesel do Odese, pravi »Vol-kiseher Beobachter«, se prizadevajo sovjetskim silam najhujši udarci. Oborožene sile osi dokazujejo v tej gigantski borbi na vseh frontah, da so absolutno v premoči.
V boju s sovjetskomongolskimi vojaki
Kako je maloštevilna nemška četa uničila cel sovjetski
polk
Milan, 8. sept u. Posebni dopisnik lista »Corriere della Sera« poroča iz Berlina o podvigu mladega nemškega častniškega aspiranta Dorna, ki je kot poveljnik protiletalske baterije uničil cel polk sovjetskih vojakov, sestavljen izključno iz Mongolov. Boj se je vršil v vasi Kozin med Brodijem in Dubnom na cesti, ki drži v Berestečko. Vas sama na sebi je popolnoma brezpomembna, toda boljševi-ki so si bili zapičili v glavo, da je to najbolj ranljiva točka nemške fronte in da je treba za vsako ceno predreti in doseči morda še znatnejše uspehe. Zato so se pioti tej protiletalski postojanki, ki je ščitila nekoliko kilometrov glavne črte, osredotočili napadi sovjetskih vojakov, skritih v gostem gozdu. Prve ruske izvidnice so se pokazale iz gošče ter so po mongolski navadi divje streljale že v teku. V tem načinu streljanja so Mongoli posebno spretni in izvežbani. Tekli so brez čepic, oboroženi s karabinkami in rbč-nimi granatami ter z ostro nabrušenimi nož; ob pasih. Njihov napad je bil izredno divji. Nemški topničarji so iskali
zaklona za jeklenimi ščiti svojih topov ter otvorili čim hitrejše streljanje. Mongoli so drveli naprej in dasi so izgubljali večino svojih sil, preostali pa so vendar napredovali ter zavzemali nove postojanke, odkoder so silovito streljali na nemško postojanko. Ročna granata je uničila enega izmed nemških topov, druga pa one-spr eobda radio, tako da je pretrgana zveza baterija 3 poveljništvom. Mladi aspi-ram in njegovi ljudje so ostali navezani samo na svoje lastne sile. Da bi nasprotnika prevarali in ga prepričali, da stoje proti njemu znatne sile, je streljalo vse moštvo z avtomatskimi pištolami, puškami in revolverji Položaj Nemcev je postal še kočij i ve j ši, ker jim je pošla municija. Na srečo je zapazil Dorn kakih 100 m na strani voz z municijo ter ga je s pomočjo nekoliko tovarišev privlekel na postojanko, komaj pa so jo vojaki začeli razkladati, je udarila v voz ročna granata in povzročila eksplozijo celotne municije. Peklenski trušč je trajal dobro uro, nakar je nastopil popoln mir. Zdelo se je, kakor da sovražniki opuščajo napad. V
Uspel napad na angleško letalsko oporišče pri Sidi el Baraniju
Pet sovražnih letal zažganih, mnogo motornih vozil — Ofenzivni izpadi posadke v Kulkvabertu Angleži zopet napadajo italijanske bolnišnice
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 8. septembra naslednje 461. vojno poročilo.
V	severni Afriki delovanje prednjih oddelkov in topništva osi na fronti pri Sollu-mn in Tobruku. Naprave in skladišča v to-bruški luki so bile zadete od izstrelkov nemških baterij. Naše letalstvo je bilo zelo delavno. Oddelki lovcev so v sijajni akciji napadli v strmoglavem poletu sovražno letalsko oporišče v Sidi el Baraniju ter na tleh lapalili 5 sovražnih letal ter mnogo avtomobilnih vozil. Draga letala tn motorna vozila so bila učinkovito obstreljevana. Skupine bombnikov so zadele poslopja, utrdbe, baterije in naprave v Tobruku ter povzročile obširne požare. Vsa naša letala, med katerimi so bila nekatera zadeta, so se vrnila na svoja oporišča. Nemški bombniki so z uspehom nastopili proti prednjim letališčem ter važnim objektom v Marsa Matruchu Nemški lovec, ki je srečal sovražno skupino, je sestrelil letalo tipa »Curtis«. Britanska letala so izvršila nove polete nad Bardo in Bengazi ter so bombardirala nekoliko kolonistovskih vasi v cirenskem Gebelu, niso pa povzročili ni-kakih žrtev. Dve letali je naša obramba sestrelila. Vsa posadka enega izmed teh, sestoječa lz enega častnika in petih podčastnikov, je bila ujeta.
Preteklo noč so sovražna letala v zaporednih valovih napadla mc«to Palermo. Pri tej priliki je bilo med civilnim prebivalstvom nbltih 16 ljudi, 25 pa ranjenih, dočim škoda ni bila pomembna. Eno sovražno letalo je bilo zadeto od izstrelka našega protiletalskega topa ter se je v plamenih zrušilo v morje.
V	vzhodni Afriki je angleško letalstvo v vztrajnih akcijah proti našim bolniškim središčem bombardiralo iz majhne višine glavno bolnico v Gondarju, ki jo tvori osamljena skupina paviljonov, zelo vidno označena z znamenjem Rdečega križa. Pri tem je bila ena oseba ubita in 17 ranjenih, med zdravniki in bolniki. V Uolke-fitu je bil poskus sovražnega napada v kali zadušen zaradi takojšnjega nastopa naših čet. Močan oddelek italijanskih ln ko-lonijalnih čet, ki tvorijo posadko v Kulkvabertu, je pod poveljstvom podpolkovnika Augusta Ugolinija izvršil drzen ofenzivni izpad na sovražne postojanke v masivu DengeL Sovražnik, ki je bil presem»n je bil po kratkem odporu pregnan s svojih utrjenih postojank ter je pustil na bojišču kakih 100 mrtvih. V naše roke je padla znatna količina municije in raznega materiala kakor tudi precejšnja množina živil. Napadalni duh italijanskih čet in askarov je odličen.
Rim, 8. sept s. Letalske skupine, ki so sodelovale v zmagovitih borbah v Sicil-skem prelivu, omenjenih v vojnem poročilu št 458, so bile pod poveljstvom oficirjev pilotov podpolkovnika Carla Ro-magnolia, majat-j a Francesca Beccarie, kapitana Valentina Feste in Franca Luc-chinia.
Podpolkovnik Carlo Romagnoli je bil rojen v Neaplju L 1905. Služil je najprej kot podporočnik pri topništvu ter si je nato pridobil L 1928. diplomo civilnega pilota. Naslednje leto je postal vojaški pilot in je bil preveden v kraljevo aero-navtiko ter dodeljen letalstvu v Cirenai-ki, kjer je vneto sodeloval pri operacijah za zavzetje oaze Kufre. L. 1931. je bil imenovan za poročnika zaradi zaslug v vojni in je še nadalje služil v Libiji. V severni Afriki je bil odlikovan z vojnim križem za vojaško hrabrost in z dvema vojnima križema. L. 1935. je po kratkem službovanju v domovini zopet zavzel svoje mesto pri letalstvu v Somaliji ter nato v Eritreji, kjer je postal kapitan. V akcijah za osvojitev imperija je bil odlikovan s srebrno kolajno prve stopnje za vojaško hrabrost, ker je med drugim ob občudovanju prebivalstva pristal v De-bra Marcu, ki ga naše čete še niso zasedle. V abesinski vojni je bil odlikovan z dvema bronastima kolajnama za vojaško hrabrost Po vrnitvi v domovino leta 1936. je bil dodeljen napadalni letalski skupini. Po izbruhu vojne v Španiji se je prijavil v legionarsko letalstvo in prevzel poveljstvo neke eskadrile. Tedaj je napredoval v majorja zaradi vojnih zaslug in si pridobil drugo srebrno kolajno za vojaško hrabrost. Ko se je vrnil, je nadaljeval svojo službo v metropolitanskih lovskih, bojnih in napadalnih skupinah in je L 1939. napredoval v podpolkovnika. V juniju preteklega leta je prevzel poveljstvo samostojne skupine lovcev, s katerimi se je udeležil vrste akcij proti sovražniku v Marmarici in si pridobil tretjo srebrno kolajno za vojaško hrabrost z naslednjo utemeljitvijo: Pri izvidniškem križarjenju s 16 letali lastnega oddelka ga je nenadoma napadlo 27 sovražnih letal. Čeprav v neugodnih okoliščinah glede višine in vidljivosti je sprejel borbo, izvedel protinapad in dosegel s svojimi tovariši odličen uspeh. Sestrelil je pet letal, ki so zaupala svoji števični premoči in ga napadla z grozečo drznostjo. Po vrnitvi v Italijo je prevzel povelistvo skupine lovcev, ki operira v osrednjem Sredozemlju in na čelu te skupine ie dosegel novo krasno zmago nad sovražnikom.
te.n odmoru se je aspirantu Dornu posrečilo doseči zvezo z narednikom Leher-jem, ki je bil kakih 100 m vstran s svojimi možmi v sličnem položaju. Dorn je poslal po pomoč, toda čez četrt ure je zvedel, da je narednik padel in da ima njegova četa velike izgube. Pomoč torej ni mogla priti. Med tem so napadalci dobili ojačenja in iz goščave so se pričele vsipati nove množice. Oddelek aspiranta Dorna je izgubil že tretjino ljudi. Zlasti merilci so bili zdesetkovani in jih je bilo treba vedno znova nadomeščati. V tem trenotku so mu javili, da je potrošena zadnja granata. Ukazal je, naj pokvarijo topove, ter je poslal enak nalog tudi sosedni skupini, ki je ostala brez poveljnika. Nato je zbral okoli sebe preostalo moštvo in se pripravil za umik. Skupina je bila oborožena le še s strojnicami, puškami, pištolami in ročnimi granatami. Nenaden molk topov nemške skupine je bil sovjetskim vojakom znamenje, da je baterija uničena in z njo tudi vsi topničarji. Napadalci so napravili majhen odmor, v tem trenutku pa je zapovedal Dorn napad in si skušal odpreti pot iz obkoljene postojanke. Nekaj jih je padlo, ostali pa so se rešili in je mladi aspirant Dorn pripeljal na varno 17 ljudi svoje pe-desetorice. Nieeova epizoda kaže dovolj jasno, kako težak je boj z verolomnim nasprotnikom rumene rase.
V splošnem je glavni znak sovjetskega bojevanja zanikanje tradicije in podla prevara, ki je imajo Rusi na zalogi več kakor kdor koli. Iz poročil o osvojitvi Je-katerinoslova, je razvidnih mnogo podrobnosti, ki kažejo, da ima ruska vojska popolnoma svoje bojne zakone. Okoli Jeka-terinoslava je še danes na razsežnosti nekoliko kilometrov vse polje v ognju in bilo bi zaman skušati pogasiti ta požar. Polje je posejano s fosforovimi kockami, ki so jih boljševiki raztrosili pred svojim umikom. Te kocke so gorele spočetka počasi in niso ovirale prvih bataljonov, ki so se pomikali proti mestu, kmalu pa je nastal splošen požar, kajti ogenj je našel obilo hrane v kupih slame in v suhi travi.
Veliki podminirani okop, ki so ga boljševiki napravili okoli in okoli mesta v širokem pasu, je bil tako spretno skrit da ga prednje čete niso niti najmanj opazile, dokler se niso od vseh strani oglasile izpod zemlje ruske strojnice. Treba je bilo postaviti baterije in obstreljevati okop. Pri tem se je potrošila municija za ves dan in šele nato se je četa strelcev lahko prebila preko velikega okopa ter napadla njegove branilce od zadaj.
V	bližini Zaporožja ob Dnjepru, ki je bilo osvojeno pred 10 dnevi, so Rusi uporabili proti napredujočim nemškim strelcem velik oddelek tankov.
V	boju za Zapor ožje so opazili množice ruskih vojakov, ki so bile brez vsakega orožja, pač pa so imele svoje torbe in nahrbtnike napolnjene z znanimi steklenicami Molotova, napolnjenimi z mešanico bencina in fosforja. To barbarsko orožje se je prvikrat pojavilo v Španiji ter je določeno za napad na tanke iz največje bližine, v resnici pa te steklenice ne napravijo velike škode.
Letalski boji na zapadli
Berlin, 8. sept. s. Iz polslužbenega vira se je zvedelo, da so nemška lovska letala včeraj popoldne prizadela sovražnim bombnikom velike izgube, ko so skušali prodreti nad nizozemsko obalo. Letala tipa Messerschmidt so sestrelila tri angleške bombnike.
Rim, 8. sept. s. Uradno poročilo angleškega ministrstva za letalstvo in za notranjo varnost, ki je bilo davi objavljeno v Londonu, poroča, da je nemško letalstvo preteklo noč bombardiralo razne kraje na vzhodni obali Anglije in škotske. Povzročene so bile razne škode in požari ne glede na živahno akcijo protiletalskega topništva.
Bilanca letalskih bojev
Madrid, 8. sept. u. V svoji razpravi o letalskih akcijah prvih dveh let vojne poudarja tukajšnji last »Alcazar«, da so Nemci doslej uničili 23.424 nasprotniških letal, dočim je Angležem uspelo zbiti le 7020 sovražnih aparatov.
Kar se tiče Italije, piše list. je treba upoštevati dejstvo, da nalaga njen zemljepisni položaj letalstvu močno razširjene akcije od najbolj oddaljenih afriških pokrajin, kjer letalske bitke niso zelo pogoste, in do skrajnih mej Italije, ki jih je treba takisto učinkovito zavarovati pred neprijateljskimi napadi iz zraka. Razen tega mora italijansko letalstvo bdeti nad početjem britanskih pomorskih sil v Sredozemlju, s čemer izvašuje nad vse važno in težko nalogo.
V	zvezi s tem poroča list, da je italijansko letalstvo v enem letu vojne "uničilo 1730 nasprotniških letal, izmed katerih jih je bilo 1170 z vso gotovostjo razbitih, dočim se o ostalih ne more trditi to popolnoma zanesljivo. List pa dodaja, da je italijansko letalstvo od 10. junija do danes sestrelilo nadaljnji 202 britanski letali ne glede na to, da je italijanska letalska sila potopia mnogo sovražnih ladij.
»JUTRO« št 211
1
Torek, 9. IX. 1941-XDC
Ob grobu Bruna Mussolini ja
Spominska svečanost ob sodnevnici smrti junaškega
pilota
Forli, 8. sept. s. Včeraj je dospel v Forli tajnik Stranke v spremstvu članov Narodnega direktorija. Minister Serena, ki ga je na kolodvoru sprejel Zvezni Tajnik, se je poklonil spomeniku padlih, nato pa je odšel v aeronavtični kolegij GILa, imenovanem po Brunu Mussoliniju.
Pri pregledu oddelka avantgvardistov ob vbodu v glavno vežo kolegija, kjer so bili člani Narodnega direktorija Stranke z zveznimi podpoveljniki GILa in tajniki GUFa iz vseh pokrajin, so oili navzoči tudi drugi visoki zastopniki. Pred raportom je Tajnik Stranke poveljeval pozdrav Duceju in je nato govoril voditeljem fašistične mladine o življenju in žrtvovanju Bruna Mussoli-nija. Potem se je Tajnik udeležil zadušnice z vsemi predstavniki v katedrali. Med tem so prišla tudi zastopstva letalstva, črnih srajc in forliškega prebivalstva. Po opravljeni službi se je Tajnik z vsemi visokimi predstavniki napotil v Predappljo. Na trgu 28. oktobra so hierarhi in voditelji stopili v vrste in se odpravili na pokopališče Ca-sciano Pennino, kjer se je že zbralo ljudstvo. Hierarhi so se pred pokopališko cerkvico poklonili ob grobu Bruna Mussolinija. Spominske svečanosti so se udeležili tucii nekateri gojenci liceja s>Torquato Tasso« iz Rima, kjer je Bruno Mussolini dokončal študije, in voditelji športnega združenja »Bruno Mussolini« ter zveze boksarjev, katere predsednik je bil Bruno Mussolini.
Tajnik Stranke je v spominskem govoru dejal med drugim: Kot Mussolinijev sin je čutil v sebi visoko poslanstvo. Kri, ki mu je plala v žilah, ga je še mladega gnalo k intenzivnemu življenju. S svojimi tovariši je delil vsa navdušenja in si je pridobil prve izkušnje v vrstah mladinskih organizacij. Njegova vitalnost se je uveljavila in se utrdila na športnih prostorih, kanci tudi v novinarskem udejstvovanju. Bil je med najboljšimi športniki prestolnice ter zgled svojim sodelavcem in tovarišem Vedno se je odzval pozivu. Dne 8 ju'ija leta XV. je zboljšal na krovu trimo-tornika mednarodni brzinski rekord. Dne 21. avgusta je kot drugi pilot s povprečno brzino 290 km pridobil tretje mesto v velikih letalskih mednarodnih tekmah Istres— Damask. Dne 21. novembra leta XVI. je Bruno prekosil lastni rekord brzine ln zboljšal mednarodnega za transpotna letala Dne 24. januarja 1.1. je njegovo letalo odletelo s slavno eskadrilo čez Ocean. Dospelo je v Rio de Janeiro ob triumfalnem sprejemu. Bruno Mussolini si je pridobil tedaj srebrno kolajno za letalsko hrabrost in je bil imenovan za kapitana zaradi izrednih zaslug, že poln izkušenj je sodeloval v veliki organizaciji transkontinentalnih letalskih zvez. V urah najtežjih preizkušenj £3 je častno boril v prvih vrstah. Bil je
vojni letalec ln vojak med vojaki. Z njimi je tvegal in živel v nevarnosti ln z njimi je bil prepričan o zmagi. Pri osvajanju imperija se je boril v Afriki ln sodeloval v 50 vojaških akcijah ter preletel 205 ur. Njegovo letalo je bilo večkrat v sovražnem ognju. Drzni pilot je bil odlikovan s številnimi kolajnami za vojaško hrabrost. Ob izbruhu španske vojne je vstopil v legijo-narsko letalstvo in je sodeloval z letalci z Balearov v akcijah nad Alicantom, Barcelono, Valezo in Kartagino. Ko je 1. XVIII. Duce pozval narod v revolucionarno vojno za osvoboditev je bil njegov sin prvi v prostovoljnih legijonarskih oddelkih in se je kmalu nato udeleževal bitk na sredozemskem nebu. Z Malte se je vrnil s preluknjano letalsko uniformo, med tem ko je večkrat zadel letališča na otoku in odvrgel bombe na angleške pomorske skupine, ki so se divje branile.
Dne 28. oktobra leta XIX., na dan napovedi vojne Grčiji je bilo Brunovo letalo v zraku nad Tatoijem, vojaškim letališčem grške prestolnice. Jeklena jata »velikih polžev« in »želv«, ki ji je pripadal poveljnik Bruno, je razvila svoje nezadržno delovanje nad daljnimi in najbolje utrjenimi sovražnimi trdnjavami: Solunom, Pire jem, Ko-rintom, Patrasom, Prevezo in Krfom. Bombardiranja, napadi in odločne bitke so si neprestano sledile do konca zmagovite vojne proti Grčiji. Bruno je dosegel, da mu je bilo poverjeno poveljstvo eskadrile novih bombnikov z velikim akcijskim radijem, in izgovoril si je, kakor mu je po pravici pripadalo, mesto prednje straže. Bruno je letalo preizkusil in je imel najboljši namen, da jih povede v borbo. Pri tej novi preizkušnji svojih vrlin je našel smrt. Nad 30 vojnih poletov, zlata svetinja za letalske zasluge, že tretja srebrna svetinja za vojaške zasluge in smrt na bojišču. Kakor vsi mladeniči Mussolinijeve dobe, je Bruno nevarno živel in kot najboljši je padel v prvi črti ter je s svojo krvjo s svojim navdušenjem potrdil znamenje cele generacije, ki jo je njegov oče vzgajal k veri in zaupanju. 23. let: življenje, ki je bilo zamišljeno kakor ideja, domovina, družina, tesnoba velikih daljav in višin, zmaga nad slehernem egoizmom, navdušenje za žrtev, 835 ur poletov, med njimi nad 300 nad sovražnikom, epolete ln svetinje, poplačane z osebnimi podvigi, in končno najvišja žrtev.
Njegovo telo je našlo prvi počitek na majhnem pokopališču zemlje njegovih prednikov, toda njegov duh, ki poživlja in vodi, je ostal na poletu proti sovražniku na čelu eskadrile, ki je dobila njegovo ime: Tovariš Bruno Mussolini!
Vsa množica je Tajniku stranke odgovorila s silnim vzklikom: Prisoten!
Ameriško izzivanje na Atlantiku
Nelzzvan napad ameriškega rušilca na nemško podmornico
Berlin, 8. sept. s. Nemška polslužbena agencija objavlja:
Ameriško-angleška informacijska služba je objavila vest, po kateri je v spopadu, do katerega je prišlo 4. septembra zjutraj med ameriškim rušilcem »Greerom« in neko nemško podmornico, podmornica s torpedi napadla rušilec. Torpedi naj bi cilja ne bili zadeli. Eušilec naj bi bil nato prešel v protinapad in zasledoval podmornico ter odvrgel nanjo globinske bombe.
Glede na to se je pri nemškem službenem viru izvedelo:
Dne 4. septembra je bila neka nemška podmornica na 62. stopnji 31 minutah, 27 sekundah severne širine in 27. stopnji 6. minuti zapadne dolžine, na blokadnem področju ob 12.30 napadena z globinskimi bombami in zasledovana. Na nemški ladji niso mogli dognati, kateri državi je pripadal napadajoči rušilec. Ob 14.30 je podmornica v samoobrambi pognala proti ru-šilcu dva torpeda, ki pa cilja nista zadela. Rušilec je nato zasledovanje z globinskimi bombami nadaljeval, a brez uspeha.
Če se v ameriških službenih krogih, in sicer v ameriškem mornariškem ministrstvu trdi. da je nemška podmornica prva napadla, lahko to služi le za utemeljevanje pravne upravičenosti napada ameriškega rušilca na nemško podmornico, ki pa je bil povsem v nasprotju z mednarodnim pravom. Napad sam dokazuje v nasprotju s prvotnimi trditvami, da je Roosevelt severnoameriškim rušilcem v nasprotju z določbami o nevtralnosti že odredil naj ne le prijavijo položaj nemških ladij in podmornic, marveč jih tudi napadejo. Roosevelt skuša na ta način z vsemi sredstvi, ki so mu na razpolago, izzvati incidente, spričo katerih naj se ameriški narod vznemiri in nahujska za vojno proti Nemčiji.
Roosevelt na oddihu
New Vorfc, 8. sept. d. Kakor poroča agencija Associated Press iz Was»hingtona, s»e je Roosevelt odpeljal iz Wa6.hingtona na sivoje privatno posestvo v Hydepark pri New Yorku.
Očitki Rooseveltovega svaka proti Knoxu
New York, 8. sept d. V listu »Seattle Post« napada Rooseveltov svak John Boettiger amreiškega mornariškega ministra Knoxa, češ, da ni izdal samo ameriške vojne mornarice, marveč tudi ameriški tisk. List očita, da je pustil Knox streljati na eno izmed ladij, na kateri so se ameriški novinarji skušali približati sovjetskim letalom, ki so nedavno dospela v Zedinjene države. V uvodniku označuje »Seattle Post« ta incident kot enega izmed cele vrste neumnosti in napak, ki jih je zakrivilo ameriško mornariško ministrstvo v zadnjem času.
V »Chicago Daily Tribune« piše new-yorški dopisnik, da je ameriško mornariško ministrstvo najbrže že tako globoko prepričano o vstopu Amerike v vojno, da je organiziralo že posebno šolo, v kateri se novinarji izobražujejo za bodoče cenzorje. Taka šola se je v največji tajnosti osnovala v New Yorku in ima sedaj 25 učencev, novinarjev raznih newyor-gklh listov. Dopisnikom agencij United
Press in Associated Press so bili baje za primer vstopa Amerike v vojno zagotovljeni celo že častniški patenti.
Šest ljudi utonilo na romarskem izletu
Pariz, 8. sept. d. Pri kraju Morlay v departementu Finisterre je utonilo 6 oseb, ki so v okviru nekega romanja napravile izlet s čolnom po ribniku, čoln se je iz-nenada prevrnil in je vseh 6 romarjev utonilo.
Vojaško veibanje japonskih dijakov
Tokio, 8. sept. a. Do znava se, da bodo v skladu z navodili ministrstva za vzgojo slušatelji japonskih univerz ustanovili vse-učiliško narodno organizacijo vojaškega značaja. Odredba bo objavljena uradno 11. t. m. ob zopetni otvoritvi predavanj in bo na čelu organizacije profesorski zbor. Vojaško vežbanje dijakov bo sestavni del programa vseučiliških študij.
Beg Kitajcev z Bornea
Kobe, 8. sept. s. Nekateri Japonci, ki so se vrnili v domovino z angleškega Bornea, so izpovedali, da zapuščajo otok mnogi Kitajci zaradi odredb angleških oblasti glede zamrznjenja japonskih kreditov. Kitajci se odpravljajo proti Bangkoku. Gre za precejšnjo množico Kitajcev, zaposlenih v japonskih podjetjih, ki so morala ustaviti obratovanje zaradi zamrznjenja kreditov.
Protiarabske represalije v Palestini
Ankara, 8. sept. d. Po informacijah, ki so v soboto zvečer dospele preko Jeruzalema, so britanske vojaške oblasti aretirale mnogo Arabcev iz Betlehema in okoliških vasi. Britanske oblasti utemeljujejo aretacije kot represalije za ustrelitev nekega britanskega policijskega častnika, na katerega je neznana oseba pred več dnevi izvršila atentat.
Nesreča ameriškega vojaškega letala
New York, 8. sept. s. Pri Green Castleu v državi Indiana je treščilo na zemljo letalo ameriške vojske, pri čemer sta se ubila neki polkovnik m en major. Po prvih vesteh kaže, da je bilo letalo prisiljeno k strmoglavemu pristanku v silni nevihti. Ko se je letalo dotaknilo zemlje, je nastala eksplozija, pri kateri sta izgubila življenje oba letalca.
Nesreča dveh švedskih letal
Stockhoim, 8. sept. d. V zadnjih dneh sta se ponesrečili dve švedski letali, ki sta sodelovali pri vežbah švedskega protiletalskega topništva. Eno letalo je v višini 700 m zadel zgrešen topovski izstrelek, ki mu je poškodoval enega izmed motorjev. Letalo se je zrušilo v morje blizu obale. Posadko je uspelo rešiti. Drugo letalo je treščilo na tla neposredno po startu na letališču v Norrtaelje in se je popolnoma razbilo. Mehanik se je ubil, pilot pa je hudo ranjen.
Hrvatska bo izvažala premog
Radio Ljubljana
Torek, 9. septembra
Ob 7.30: Vesti v slovenščini. — 7.45: Slovenska glasba. — 8: V olmoru napoved časa. — 8.15: Vesti v italijanščini. — 12.30: Vesti v slovenščini. — 12.45: Simfonična glasba. — 13: Napoved časa, vesti v italijanščini. — 13.15: Uradno poročilo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17: Orkester pod vodstvom mojstra Angelini ja. — 14: Vesti v italijanščini. — 14.15: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Draga Marija Sijanca: Operna glasba. — 14.45: Vesti v slovenščini. — 17.15: Prenos iz velike avle vseučilišča v Sieni: koncert v spomin Antonija Vivaldi-ja. — 19.30: Vesti v slovenščini — 19.45: Raznovrstna glasba. — 20: Napoved časa, vesti v italijanščini. — 20.20: Pojasnila k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30: Lirska sezona EIAR-ja: Strauss »Salome«. — 22.10: Predavanje v slovenščini — 22.20: Glasbene točke za orkester pod vodstvom mojstra Petralije. — 22.45: Vesti v slovenščini
Prepoved odsvojitve in izvoza
dragih kovin in dragih kamnov
Viktor Emannel m., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije ln Albanije, Cesar Abesinije.
na podlagi prvega odstavka člena 18. zakona z dne 19. januarja 1939-XVTI, št. 129, smatrajoč za nujno in absolutno potrebno odrediti zaradi vojne, po zaslišanju Ministrskega sveta, na predlog ministra za kor-poracije sporazumno z ministri za zunanje posle, za notranje posle, za Italijansko Afriko, za pravosodje, za finance in za izmenjavo in valute, Smo sklenili in odločamo.
Člen 1. Kupoprodaja in vobče vsakršna odsvojitev platine, zlata, srebra, b; serov in dragih kamnov kakor tudi izdelkov, vse-bujočih tudi le deloma te snovi, se prepovedujeta. Prepoveduje se tudi izvoz navedenih predmetov brez dovolitve ministra za izmenjavo in valute.
Določbe člena 6., prvega odstavka, zakona z dne 14. novembra 1935-XIV, št. 1935, ostanejo v veljavi.
člen 2. Kdor koli prekrši prepoved iz prvega odstavka prednjega člena, se kaznuje z ječo od dveh do desetih let in v denarju od 5000 do 50.000 lir.
če se stori kaznivo dejanje pri izvrševanju trgovine ali obrta ali poklica, je kazen ječa od treh do petnajstih let ln v denarju od 10.000 do 100.000 lir.
Vselej se oiredi tudi zaplemba po določbah člena 240. kazenskega zakona. Zaplemba je obvezna tudi v primerih iz prvega odstavka omenjenega člena.
Za sojenje kaznivih dejanj iz tega člena so pristojna sodišča tudi v primerih iz drugega odstavka.
Člen 3. Kdor ima v čl. 1 navedene predmete radi izvrševanja svoje trgovinske, obrtne in poklicne delavnosti, mora napraviti o njih inventar in ga predložiti v dveh primerkih v petih dneh, ko stopi ta ukaz v veljavo, krajevnemu policijskemu obla-stvu, ki sme odrediti, da prisostvuje sestavitvi inventarja njegov pooblaščene«.
Kvestor lahko podaljša rok za predložitev inventarja in lahko tudi odredi da se radi zagotovitve upoštevanja v členu 1. izrečene prepovedi prostori, ki se uporabljajo za trgovino s predmeti, navedenimi v omenjenem členu, začasno zaprejo.
člen 4. Kdor ne predloži inventarja v predpisanem ali podaljšanem roku, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let in v denarju od 1.000 do 30.000 Ur.
Kdor predloži v celoti ali delno neresnični inventar, se kaznuje z ječo od šestžfe xns--
secev do šestih let in v denarju od 5000 do 50.000 lir.
Ce se stori dejanje iz drugega odstavka iz malomarnosti, je kazen zanje v denarju od 500 do 20.000 lir.
Člen 5. S kraljevo uredbo, ki se izda po določbah člena 3., št. 1, zakona z dne 31. januarja 1926-IV, St. 100, na predlog ministra za korporacije sporazumno z ministri za zunanje posle, za notranje posle, za Italijansko Afriko, za pravosodje, za finance ni za izmenjavo in valute, se predpišejo dopolnilna določila k temu ukazu.
Z isto odredbo se smejo tudi določiti izjeme od prepovedi iz člena 1. in ustrezni pogoji in način izvrševanja.
člen 6. Ta ukaz stopi v Kraljevini v veljavo na dan po dnevu njegove objave v Uradnem listu.
Ukaz se uporablja tudi:
a)	na ozemlja, pripojena Kraljevini na podstavi kraljevih ukazov z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, ni z dne 18. maja 1941-XIX, št. 452, in stopi za Ljubljansko pokrajino v veljavo na dan objave v Službenem listu za to pokrajino, za pokrajino Za-der, Split in Kotor na dan objave v Službenem listu dalmatinske vlade, za ozemlja, priključena Kvarnerski pokrajini pa na dan, ki se določi v odredbi, izdani po reškem prefektu glede objave tega ukaza;
b)	na Italijanske otoke v Egejskem morju in stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu za te otoke;
c)	na Libijo, vštevši ozemlje Libijske Sahare in stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu libijske vlade.
člen 7. Ta ukaz se mora predložiti zakonodajnima skupščinama radi uzakonitve in je minister za korporacije pooblaščen, da predloži zadevni zakonski osnutek.
Odrejamo, da se ta ukaz, opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije In ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna ln skrbi za njegovo izvrševanje.
Dano v Rimu dne 3. septembra 1941-XIX
Viktor Emannel
Mussolini, Rici, Ciano, Teruzzi, Grandi, Di Revel, Riccardi.
Videl varuh pečata: Grandi Vpisano pri Vrhovnem računskem dvoru dne 3. septembra 1941-XIX. Vladne naredbe, reg. št 437, list 5 — Mancini.
•
Ta kraljevi ukaz je bil objavljen v Uradnem listu kraljevine Italije z dne 3. sep-
tssbra
Poročali smo že, da so imeli bosanski premogovniki v zadnjih mesecih težkoče pri oddaji premoga, ker prevoz premoga preko Broda zaradi porušenega mostu ni bil mogoč. 2elezniški most pri Brodu je sedaj obnovljen in se premog iz Bosne že prevaža v ostalo Hrvatsko. V tej zvezi poročajo zagrebški listi, da ima Hrvatska ne samo dovolj premoga za lastne potrebe, temveč bo premog tudi izvažala. Letna produkcija premogovnikov na Hrvatskem se ceni na okrog 4 milijone ton. Od te produkcije bo Hrvatska lahko izvozila v inozemstvo približno 1 milijon ton. Nima pa Hrvatska črnega premoga, zato bo morala na leto uvoziti okrog 50.000 ton črnega premoga in okrog 100.000 ton koksa.
Za izvoz premoga iz Bosne prihaja med drugim v poštev tudi Grčija. Prej se je Grčija oskrbovala predvsem z angleškim premogom sedaj pa so te dobave nemogoče. Za izvoz bosanskega premoga v Grčijo se zanimajo predvsem nemške izvozne tvrdke za premog, ki delujejo na Balkanu. Te tvrdke so pripravljene kupiti večje količine bosanskega premoga za izvoz v Grčijo Prvotno so obstojale razne težkoče glede prevoza premogovnih pošiljk do morja, ki pa so sedaj odstranjene Pri današnjih težavnih prometnih razmerah je bosanski premog Grčiji najbližji. Premog je treba le pripeljati do morja, od koder se nato prepelje po morski poti. Seveda prihaja za izvoz v poštev predvsem boljši premog iz Bosne, ki ima preko 5000 kalorij.
S težkočami pri preskrbi Grčije s premogom se je na eni zadnjih sej bavil gr-škj ministrski svet Vlada je napravila vse korake, da se poveča produkcija premoga v Atiki in Evbeji Ti premogovniki so dosegli sedaj dnevno produkcijo 550 ton. ki se zaenkrat ne da nadalje povečati. Sedaj je v teku podrobna akcija za povečanje produkcije drugih premogovnikov .tako da bo za železniški promet na glavnih progah dovolj premoga Za oskrbo atenske elektrarne pa ni dovolj premoga Atene bi potrebovale same dnevno 800 ton premoga, če bi hotela elektrarna obratovati v predvojnem obsegu.
Ureditev plovbe po Savi do Zagreba
V	okviru javnih del, ki se bodo izvršila v bližnji bodočnosti, so predvidena tudi velika javna dela za ureditev plovbe po Savi Rečni promet je sedaj urejen samo
| do Siska, kjer se izliva Kolpa v Savo. Do | Siska se'prevažajo zlasti pošiljke rumun-skega mineralnega olja, ki se nato rafinira v rafineriji v Capragu pri Sisku. Za zboljšanje pristaniških naprav in regulacijo Kolpe ob izlivu je predviden kredit 7 milijonov kun. Še važnejša pa je ureditev toka Save od Siska do Zagreba v dolžini 50 km V načrtu so predvidena obsežna regulacijska dela, ki naj omogočijo plovnost Save do Zagreba ,tako da bo Zagreb postal rečno pristanišče. Ureditev plovnosti Save do Zagreba bo prinesla zagrebškemu gospodarstvu velike koristi, saj bo na ta način dobil Zagreb po vodi neposredno zvezo do Cmega moria in po Dunavu navzgor. Znatno bo olaišan tudi dovoz premoga in lesa do Zagreba.
Bankovci po 500 in 50 kun
V	soboto je ootekel na Hrvatskem rok 7a zamenjavo bankovcev po 100 in 50 din, tako da so sedai zamenjani stari bankovci do 1000 500. 100 in 50 din in so poleg novih bankvcev po 1000 in 100 kun v prometu le še bankovci po 20 in l0 din in stari kovanci. Kakor poročajo iz Zagreba, Da bodo v doslednem ča=n nrilli v promet tudi novi bankovci po 500 in 50 kun V teku so tudi priprave za izdajo novih kovancev
Podržavljenje hrvatskih avtobusnih podjetij
Po informacijah iz Zagreba pripravlja hrvatska vlada podržavljenje avtobusnega prometa z namenom, da se spričo težkoč pri oskrbi podjetij z bencinom in gumami racionalizira ves avtobusni promet. V načinu oodržavljenja še ni prišlo do odločitve. Ce ne bo ves promet prenesen na državo, bo ustanovljena posebna družba, pri kateri bo imela država večino. Obstoieča avtobusna podjetja, ki jih je okrog 100, bodo dobila primerno odškodnino.
Gospodarske vesti
™ Enotne cene za gostinske obrate v Italiji. V znamenju napredujočega disci-pliniranja trga z živili, napoveduje Nacionalna zveza trgovcev v Italiji nove ukrepe za enotno ureditev cen v gostinskih obratih. V bodoče bodo gostinski obrati v Italiji razdeljeni na 5 kategorij. Kosilo ali večerjo bodo gostinski obrati oddajali po enotnih cenah. Ta cena znaša brez pijače v najnižji kategoriji 6 lir, v luksuzni kategoriji pa 38 lir. Kosilo mora biti sestavljeno takole: 1) predjed (anti-pasto) brez klobasičarskih izdelkov ali juha; 2) glavna jed iz mesa, rib ali jajc ali pa mesni izdelki s sočivjem; 3) sadje, sir ali desertna jed. Gosti lahko naročijo še posebno porcijo prikuhe.
(presto Milano) Ai giovani Sloveni, per i crescenti rapport) eommerciali con l'Italia, 4 oggi di grande utilita la conoscenza della Lingua italiana. L'Is ti tu to Facchetti 4 1'umco in Italia specia-lizzato pet Corsi rapidi di Lingua italiana, di lingue Moderne e di materie ccmmerciali per giovani di Lingua straniera. Diplomi.
Sports. Chiedere programmi. Mladim Slovencem je znanje italijanščine sedaj zelo koristno zaradi naraščajočih trgovinskih odnošajev z Italijo. Zavod Facch.etti je v Italiji edini, ki je specializiran v prirejanju brzih tečajev italijanščine, modernih jezikov obče in trgovinskih ved za mladino, ki govori tuj jezik. — Diplome. — Šport. — Zahtevajte prospekte!
= Tekstilni kongres v Benetkah. Pod
pokroviteljstvom Fašistične Stranke se je v četrtek pričel v Benetkah nacionalni tekstilni kongres, ki se ga udeležuje preko 2000 italijanskih tekstilnih industrijcev, trgovcev ter predstavnikov tekstilne obrti in delavstva. Zasedanju prisostvuje tudi predsednik Fašistične organizacije industrijcev grof Volpi, ob udeležbi predstavnikov nemške, madžarske, švicarske in hrvatske tekstilne stroke.
—	Zaključek tipskega velesejma. V četrtek je bil zaključen po petdnevnem trajanju lipski velesejem. Ta velesejmska prireditev je bila najbolj zasedena jesenska prireditev, ki jo je posetilo nad 100 tisoč interesentov iz Nemčije in ostale kontinentalne Evrope. Četrti lipski vojni velesejem ni služil samo prodaji, temveč v še večji meri pravilni orientaciji evropskih interesentov. Posetniki so dobili pregled o nemški produkciji, kakor tudi o možnosti nakupa surovin, polfabrikatov in izdelkov v raznih evropskih gospodarskih področji. Poslovni promet je bil seveda v znamenju danih kontingentov, zato so smeli posamezni razstavljalci sprejemati naročila deloma le pogojno. Prireditev je tudi pripomogla, da so bili navezani stiki z novimi odjemalci iz priključenih področij na vzhodu in zapadu, kakor tudi iz raznih drugih držav. Dodelitveni sistem je pri interesentih naletel na polno razumevanje.
= Iz trgovinskega registra. Pri Delniški gradbeni družbi inž. Dukič d. d. je izbrisan član upravnega sveta inž. Evgen Stern, vpisan pa član upravnega sveta dr. Janko Orožen, bančni ravnatelj v Ljubljani.
—	Preseljevanje Hrvatov lz Srbije pred zaključkom. Pretežni del Hrvatov, ki so bi-
li naseljeni na področju Srbije, se je že vrnil v Hrvatsko. To preseljevanje bo v kratkem zaključeno. Hrvatski klub v Beogradu objavlja, da bo mogoč prost prevoz izseljencev in njehove oprave v Hrvatsko samo do 30. septembra. Potrebna dovoljenja za prost prevoz bo izdajal Hrvatski klub v Beogradu le do 15. septembra.
a Propaganda za gojitev oljnate replce
▼ Nemčiji. Nemška oblastva priporočajo letos v podvojeni meri kmetovalcem ,naj v čim večjem obsegu gojijo oljnato repico. Nemčija si obeta, da na ta načia najlaže doseže povečanje domače produkcije rastlinskih maščob. Na drugi strani pa pomenijo pogače od oljnate repice, ki jih morajo oljarne vrniti kmetovalcem, znatno zboljšanje pri oskrbi živinoreje z moč-pimi krmili Po ugotovitvah strokovnja-
kov nudi oljnata repica največji pridelek rastlinske maščobe na hektar, saj se dobi povprečno na hektar pri oljnati repici 800 kg maščob, medtem ko daje hektar, zasajen s krompirjem, preko želodca svinje le 170 kg maščobe, 1 hektar, posejan z deteljo, pa preko želodca krave le 92 kg maščobe.
= Beograjske radijske oddajne postaje.
V Beogradu je bila z glavnico 20 milijonov din ustanovljena družba Radio-Beo-grad d. d., ki se bo pečala z obratovanjem radijskih postaj na srednjih in dolgih valovih. Za obratovanje radijskih postaj na kratkih valovih pa je ustanovljena z glavnico 16 milijonov din družba Teleradio d. d. Obe družbi sta tudi upravičeni prodajati radijske aparate.
= Produkcijske kvote v ameriški avtomobilski industriji. Poročali smo že o prisilni omejitvi proizvodnje avtomobilov v Zedinjenih državah. Sedaj poročajo iz New Yorka, da so bile določene produkcijske kvote za razdobje od avgusta do novembra. Za to razdobje določena kvota znaša pri koncernu General Motors 362.000 avtomobilov (lani je znašala produkcija v istem razdobju 512.000 avtomobilov), za tvrdko Chrysler 182.000 (275.000), za tvrd-ko Ford pa 152.000 (183.000). Za naslednja četrtletja so predvidene nadaljnje omejitve, tako da bo produkcija do aprila 1942 znižana na 50% normalne produkcije.
Rumunsko notranje posojilo
Kakor smo že kratko poročali je rumun-ska vlada razpisala veliko notranje posojilo za kritje vojnih stroškov in za obnovno gospodarstva v Besarabiji in Bukovini. Emisijski pogoji tega novega posojila so prav zanimivi. Posojilo bo izdano v dveh tranšah, od katerih je ena tranša namenjena industrijskim in trgovskim krogom, druga pa širšim slojem prebivalstva, zlasti kmetom. Obrestna mera za obveznice prve tranše je razmeroma nizka in znaša 4 in pol % emisijski tečaj pa znaša 90% nominalne vrednosti. Da bi bilo vpisovanje posojila bolj privlačno je posojilo opremljeno s posebnimi premijami. Obveznice se bodo izdajale z nominalno vrednostjo 5.000 lejev ali večkratnim zneskom te nominalno vrednosti. Amortizacijska doba znaša SO let. Za amortizacijo izžrebane obveznice bodo izplačane po tečaju 122%, kar pomeni da bo vpisnik pri izžreban ju dobil vrnjenih 32 lejev ali eno tretjino več nego je vplačal (spričo emisijskega tečaja 90%). Vrhu tega so predvideni dobitki, če bo posojilo doseglo 10 milijard lejev, bo vsako leto izžrebanih 312 obveznic za premije v višini 100.000 legev do 5 milijonov lejev v skupni vrednosti letnih 102 milijona lejev. Ce bo vpisanih več nego 10 milijard, ali manj, potem se bo tudi skupni znesek premij sorazmerno povečal odnosno zmanjšal.
Zanimivi so tudi pogoji za vpis druge tranše, ki je namenjena malemu človeku, zlasti kmetu. Obveznice tega drugega posojila bodo nosile 5»/0 obresti, izdane bodo v komadih po 1000 lejev, emisijski tečaj pa znaša 100%. To drugo posojilo ne bo imelo obrestnih kuponov in tudi amortizacija bo znašala le 5 let. Ob amortizaciji bodo poleg nominalne vrednosti izplačane še natekle obresti, tako da bo vpisnik, čigar obveznica bo izžrebana šele po petem letu dobil za 100 lejev nominala izplačanih 125 lejev. Tudi ta druga tranša je opremljena s premijami. Ker je namenjena predvsem kmetijskemu prebivalstvu, bol o za premije razdeljeni razni uporabni predmeti: živina, plugi, kmetijski stroji, vozovi itd. Vsako leto bo izžrebanih 2653 takih premij. Ru-munski finančni minister Stoenescu je v zvezi s tem posojilom izjavil, da je Rumu-nija doslej izdala za oborožitev 160 milijard lejev, od tega 50 milijard iz tekočih dohodkov. Vpisovanje posojila bo trajalo do 1. marca 1942. Končno je finančni minister izjavil, da se Rumunija pogaja tudi z Nemčijo za posojilo 24 milijard lejev. V tej zvezi se mudi v Bukarešti nemški izredni poslanik Clolius.
Obnavljajte naročnino
»JUTRO« 3t. 211
Tonit, 9. rt nm-xsx.
Nova odkritja v Zagrebu
listine, najdene na ameriškem generalnem kozulatu pričajo, da |e imel angleški koand skladišče razstreliva — Finski generalni konzul Berkes je dajal ameriškemu generalnemu konzulu zaupna poročila — Ameriški potni list za pol milijona dinarjev
Zagreb, 8. septembra.
Zagrebško zunanje ministrstvo ie objavilo nadaljnje listine, si katerimi dokazuje, da je anglešk' konzulat pripravljal različne atentate v Zagrebu in drugod. Vsi ti dokumenti so bili zaplenjeni 22. junija, ko je hrvatska Vlada zaprla ameriški generalni konzulat v Zagrebu. Neka listina pričuje, da je bil angleški konzulat v Zagrebu pravcato skladišče dinanrta in da so se Angleži in Američani zelo zanimali za tovarne razstreliv v Jugoslaviji. Nadalje je izpričano, da ie ameriški generalni konzulat izstavljal vsakemu emigrantu ameriške potne l'ste, samo če je plačal, in da se je posluževal raznih elementov, kakršen je bil na primer židovski generalni konzul finske republike, ki je zlorabljal svojo službo v ta namen, da je dostavljal zaupne informacije najhujšim sovražnikom Nemčije. Uradni komentar hrvatskega zunanjega ministrstva pravi o novih dokumentih, da izhaja iz njih naslednje: Angleški konzul Rapp je imel za časa atentata na angleško knjižnico v Zagrebu, februarja letos, mnogo dinamita na svojem konzulatu. O tem je sporočil svojemu ameriškemu tovarišu, da bi lahko celo poslopje pognal v zrak. Komentar sodi. da je skrivnostn' atentat mogoče izvršili Intel-ligence Service, da bi s takimi metodami zbral gradivo proti narodnosocialističnemu pokretu na Hrvatskem. Nadalje opozarja komentar na znani atentat v Carigradu, o katerem je dognano, da so angleški diplomati po odpotovanju iz Sof;je ponesli s seboj v kovčegih precej razstreliva.
Eden izmed glavnih zaupnikov ameriškega generalnega konzula v Zagrebu je bil Zid Berkes, bivši konzularni zastopnik Finske. Gospod Berkes je znal spretno slepiti zunanje min'strstvo v Helsinkih. Celotna njegova korespondenca iz časa od oktobra 1940 do aprila 1941 ie bila najdena na ameriškem generalnem konzulatu v Zagrebu in dokazuje, da ie Berkes izvrševal ameriškemu generalnemu konzulu dragocene usluge, ker avj je prinašal sila važne gospodarje in poltučne informacije. Berkes je bil. ka kor kažeicr piMna, sila delaven ;n se ie sam pohvalil, da ima odlične zveze t jugoslovanskimi vladnimi krogi. Tako nrav- v nekem pismu z dne 1. novembra 1940. da lahko s pomočjo svojih prijateljev v poštnem m'nistrstvu v Beogradu natančno zasleduje komu se oddajajo javne dobave. Kako rwko je bilo sodelovanje med ameriškim generalnim konzulatom in židovskim konzularnim zastopn'kom finske republike pričuje posebno zanimiv dokument, ki si ga ie znal pribaviti ameriški generalni kenzul na skrivnosten način, najbrž za drag denar To je fotografija pisma iz nekega prometnega urada. Pismo pričuje, da sita »oba tovariša« — namreč ameriški in angleški konzul — nameravala avgusta 1940 pobegniti s posebnim letalom skupno v Curih. Omenjeno pismo pravi med drugim da je vendar več ko čudno, da hočeta ta dva gospoda odpotovati v Švico in da želita to storiti s posebnim letalom.
O tajni oddajni postaji angleškega konzula Rappa govori naslednj' dokument: Naj
še omenim to zanimivost, da ma je gospod Rapp sporočil, da je imel za časa bombnega napada v nadstropju pod konzulatom, kjer je bila angleška čitalnica, torej v konzularnem poslopju, velike množine dinamita, ki bi bile lahko raznesle celotno poslopje, če bi se bila eksplozija zgodila eno nadstropje nžje. Nadalje mi je sporočil gospod Rapp, da ima oddajno radijsko postajo, s katero lahko pošilja poroč;la v London. Ta tajna postaja pa je bila odstranjena od tam. kjer je bila prej. Dalje nisem vpraševal in gospod Rapp mi tudi ni rekel, kje ima zdaj svojo postajo.
Neko zanimivo p;smo Pavla Berkesa. finskega generalnega konzula v Zagrebu, naslovljene na ameriškega generalnega konzula, pa se glasi: »Ljub: gospod generalni konzul! Sklicujem se na naj'ne prejšnje razgovore in vam ponavljam svoiečasno informacijo glede amrriških uslužnofcrmh potnih listov. Po gospodu NValterju Ewartu. peruanskem častnem konzulu v Bukarešti, ki se je da'je časa mudil v Zagrebu in sem mu bil predstavljen v neki družbi, sem spoznal tudi njegovega prijatelja Jn potnega tovariša, gospoda Leopolda Hermana. Ker sva stanovala v istem hotelu, sva se večkrat sestala Pri nekem takem razgovoru mi je gospod Herman omenil, da se dobijo ameriški potni listi pri nekem ameriškem konzularnem zastopstvu za ceno 500.000 din.« Kateri amerišk; konzulat na Balkanu je za tako ceno izdajal potne liste, ni navedeno v objavah hrvatskega zunanjega ministrstva, kaže pa. da je bil zagrebški.

„Novo usfavuo stanje'
Uvodne besede v novo izišlem »Slovenskem Pravniku61
»Slovenski pravnik«, glasilo Društva »Pravnika« v Ljubljani, je spet izšel. Prejeli smo trojno številko 5., 6. in 7. Uvodnik popisuje novo ustavno stanje v Ljubljanski pokrajini. Dr. Božidar Kobe obravnava v članku »Osnovne probleme reforme delniškega prava«. Dr. Rudolf Trofenik je prispeval razpravo »Učinek pravomočne inozemske kazenske sodbe«, dr. Vladimir Orel pa »Oris razsodnega postopka ponovem Italijanskem procesnem zakonu«. Slede književna poročila, razne vesti, v prilogi pa odločbe kasacijskega sodišča v kazenskih kakor tudi v up»avnih stvareh.
Uvodnik »Novo ustavno stanje« pravi:
V prvi polovici meseca aprila je zasedla italijanska vojska Ljubljano in zahodni del slovenskega ozemlja. To je privedlo do popolnoma novega ustavnopravnega položaja, ki mu je dala konkretno obliko ustanovitev Ljubljanske pokrajine v mejah italijanskega imperija. Dne 3. maja je namreč izšel kraljevi ukaz, s katerim se je določilo, da je Ljubljanska pokrajina sestavni del Kraljevine Italije in da bo imela glede na svoje strnjeno slovensko prebivalstvo avtonomen ustroj, ki bo upošteval etnične značilnosti prebivalstva, zemljepisno lego ozemlja in posebne krajevne potrebe.
Gornji ukaz priznava svojstveno omiko, ki so jo ustvarili Slovenci v
stoletjih, in zagotavlja obenem njen nadaljnji razvoj. Prav zato je ta ukaz posebne važnosti in ima pomen tudi izven zunanjega pravnega okvira, ki je vanj odet. V ukazu izražena načela omogoča jo tudi Slovencem, da tekmu jejo z drugimi narodi pri ustvarjamu kulturnih vrednot, da sodelujejo z njimi zlasti na vseobči zgradbi pravoznan-stva, odslej še posebej ob strani italijanskega pravništva, ki se ponaša z zaslugami tako pri stvaritvi kakor pri izpopolnitvi prava civiliziranih narodov.
V istih mislih nas je utrdil tudi obisk državnega podtajnika Eksc. Puzzolua. Bil je namenjen sicer le izvrševalcem pravosodstva, toda slednje je le najznamenitejša veja izvrševanja državni oblasti, obenem najbolj vidni zunanji cdraz, oziroma najbolj praktično uveljavljanje pravoznanstva. Iz besed Visokega odposlanca ni zvenela le skrb za niejeno pravosodstvo, za brezhibno poslovanje sodišč, njegove besedi! sc bile potrdilo, da je rek Justitia funda-mentum regnorum vodilna smernica nove uprave. Zato so odje< 'it? polno pri slovenskem narodu, ki je Ztel svoje sodstvo vedno s ponosom med prve l ulturac dobrine. Dokler ph bo obsth jate tn bo živelo kot njegova hriiic-mch tudi slovensko pravo^ivis/r.r
IMga fe vrsta grešnikov
__Ljubljana, 8. septembra.
V petek dopoldne so se pred ljubljanskim okrožnim sodiščem nadaljevale razprave proti navijalcem con. Sodnik poed'-nec je izrekel pet obsodb in tri oprostilne sodbe. Vsi obtoženci so imeli iste grehe na vesti in so se izgovarjali po stari navadi: da n;so vedeli za maksimalni cenik, vsaj večina. Petkove razprave za pobijanje draginje pa so ponovno dokazale, da taki izgovori sodniku ne zadostujejo in ponovno je bilo poudarjeno, da vsak trgovec odnos-no trgovka mora vedeti za dovoljene cene in se po njih ravnati.
Dve lastnici mlekarn sta prišli navzkriž s paragraf' zaradi kuhanega masla. Obtožnica jima je očitala, da sta prodali kilo-
Lunin mrk
V petek zvečer je bil delni lunin mrk, kakor so napovedali astronomi. Zanimivi nebesni pojav so pod posebno ugodnimi vremenskimi prilikami opazovali v Rimu, ko je faza luninega mrka dosegla višek — 17 minut po luninem vzhoiu — je bila vidna na jugozapadnem delu mesečeve ploskve mala črna pika, ki jo je naredila senca naše zemlje.
Kakor je bilo napovedano, je bil lunin mrk le delen; černa pega je bila izredno majhna. Zemljina senca je zakrivala komaj 6 stotink lunine površine. Mrk je bil torej komaj viden ir. tudi z znanstvenega stališča majhnega pomena.
Mrki sonca in lune se ponavljajo točno vsakih 18 let in 11 dni, po periodi, ki so jo odkrili stari kaldejski astronomi več stoletij pred Kristusom in znani pod imenom
družina mrkov, kateri pripada petkov lunin mrk, se je rodila v obliki silno majhnega delnega mrka prel 700 leti, in sicer točno dne 29. junija 1238.; potem so sledili mrki eden za drugim v enakih presledkih, od katerih je bil vsak večji, dokler ni bilo doseženo najvišje stanje 11. oktobra 1707., ko je bil mrk tridesetkrat večji od petkovega. Po 1707 je začela družina mrkov svojo določeno pot navzdol. Petkov mrk je bil njen zadnji in zdaj se ta družina ne bo več pojavila. V časovni razliki nekaj dni, bo na njeno mesto stopila nova družina, ki bo tudi trajala več stoletij in bo dosegla svoj višek proti 2300 in bo umrla v 25. stoletju. Astronomi lahko točno določijo že danes ne samo leto, mesec ali dan, temveč tudi uro in minuto, kdaj bo zadnji lunin mrk nove družine v 25. stoletju.
Mrk je bil viden tuli v Ljubljani, vendar ga je malokdo opazil.
gram masla za 38 lir in sta s tem znatno prekoračili v maksimalnem ceniku določeno ceno kuhanemu maslu. Prva je očitke takoj priznala; zagovarjala pa se je, da ni vedela za maksimalni cenik in zarad' tega ni mogla poznati ceno kuhanega masla. Sodnik njenega zagovora ni upošteval. Olajšujoča okolnost ie bilo njeno priznanje. Zato je bila izrečena milejša sodba: 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni. Njeno sestro je sodnik zaradi podobnega prestopka obsocFl na 7 dni zapora in 50 lir denarne kazni. Obtoženki sta kazen sprejeli.
Neko' drugo lastn;co mlekarne pa so spravila na zatožno klop jajca. Obtožnica ji je očitala, da je pred meseci prodala kar 150 po 76 stotink komad. Prekršila se je zoper uredbo o cenah, ki je določala jajcem nižjo ceno. Tud' ta obtoženka je dejanje priznala, zagovarjala pa se je s tem, da je kupila jajca po 2.25 din komad in da je bila zaradi materine smrti vsa zmedena in vsia iz sebe in da ni vedela, da obstoji maksimalni cenik. Sodba se je glasila: 7 dni zapora, 300 lir denarne kaznJ in plačilo po-vprečnine v znesku 141 lir.
Na zatožni klopi je sedela tudi neka bra-njevka. Njej je očitala obtožnica, da je prodala tri četrt kilograma ovsa za 3.80
lire. čeprav mu je bila uradno določena cena mnogo nižja. Tudi ta obtoženka je svoj prekršek priznala, v srvoj zagovor pa je navedla, da ni vedela, po čem se mora oves proda jati Sodnik jo je poučil in obsodil na 7 dni zapora. 100 lir denarne kazni in poravnavo povprečne odmerjenih sodnih stroškov na 114 lir. Obtoženka s sodbo n' bila zadovoljna in je vložila pritožbo na pri-zivno sodišče.
Peti obsojenec ie b;l nelr trgovec z zelenjavo. ki je pred meseci prodal dva kilograma starega krompira po 3.50 din v takratni valuti. Obtoženec je dejanie priznal. v svojem zagovoru je navedel tudi neko pričo. Sodnik ga je obsodil na 7 dfii zapora in 100 lir denarne kazni. Na zatožni klop; je sedel tudi njegov brat, ki pa je bil oproščen.
Nekemu mesarskemu mojstru s Kodelje-vega je obtožnica očitala, da je pred meseci na svoji stojnici prodal 31 dkg govejega mesa za 3.80 lire, medtem ko je bila cena mesa tedaj mnogo nižja. Obtoženi mesraT se je zagovarjal, da nima n:česar opraviti z denarjem. On ^amc =eka, računa pa žena, ki je blagajničarka. Sodnik je izrekel oprostilno sodbo.
Oproščena je bila tudi neka kramarica z Galjevice. Obtožnica ji je očitala, da je pred meseci prodala kilogram s'adkorja za 7.98 lire. Maksmalni cenik je določal sladkorju nižjo ceno. Obtoženka se je na kratko zagovarjala: da se ničesar ne spominja.
Šte^lni drug' navijalci cen bodo prišdi še ta teden na vrsto.
„2a!ezna krona", zmagovit italijanski SUm v Benetkah
Benetke, 7. septembra
Medtem ko se je na IX. mednarodni filmski smotri v Benetkah najprej uveljavil nemški film »Vrniteo«, je prišlo drugi dan na vrsto italijansko monumentalno delo »železna krona«. Vsebina sega v davnino. Dasi' je film navidezno brezčasen, ima vendar po svojem dejanju simbolično ozadje, »železna krona«, v katere znamenju se po trdi borbi strneta gorski in obmorski narod, pa« očitno kaže na slavno krono Lan-gobardov, ki tako postaja s:mbol svetega rimskega cesarstva: zveza severa in juga, rimstva in germanstva.
Kakor naglaša kritika, kaže film »železna krona« vse odlike italijanskega filmskega ustvarjanja v novi dobi. Kar se podob tiče, vzbujajo posebno pozornost orjaške stavbe. Kar se igre tiče, je zlasti treba opozoriti na gibanje množice. Režiser Alessan-dro Plassatti je uprizoril velike borbene ln jezdne prizore, prikazal je sliko velikega turnirja in veličastno apoteozo. Te podobe pričujejo predvsem, da se italijanski filmski strokovnjaki trulijo, čim bolj doseči sintezo nemega in zvočnega, filma. Bliskoviti tempo prizorov in kopičenje viškov so elementi nemega filma. Značilno za moderno italijansko filmsko umetnost, še prav posebno pa za »želepno krono«, je dejanje v slogu italijanske opere, zlasti Verdijeve. Prvo tretjino filma tvori predzgodovina.
Stanovanjske palače Pokojninskega zavoda, ki v njih pravkar dovršujejo zadnja obrtniška dela. Poslopja so zgrajena na zapadnem delu bivšega velikega vrta uršulink
pravo dramatično dejanje se nadaljuje šele po 20 letih. S kopičenjem viškov se druži tudi obilje motivov in simbolov, ki se razjasnijo šele na koncu. Skrivnostna sila odpre zemljo in loči s prepadom boreče se množice gorskega in primorskega naroda, med katerima se pojavi železna krona. In to krono prineso v Rim, kjer potem oba naroda v njenem znamenju skleneta večni mir in prijateljstvo. Izmed igralcev žanjeta posebno priznanje kritike dva predstavnika
gorskega naroda Gino Cervi in Luigi Fa-rida,
i^SERIKAJTE V „JUTRU"!
Iz Trsta
Smrti, rojstva in poroke. Dne 5. septembra je bilo 8 rojenih, 7 mrtvih in so se vzeli štirje pari.
Podllpijani m zgradili lastno elektrarno
Lep vzgled vzajemnosti v majhni vasi
Vrhnika 8 -cptembra.
V	skriti gorski dolinici. vt'snjen: med dva hribovita grebena leži osam^ena vasica Pod lipa Pa m osamliena kako* bi človek mislil na prvi pogled temveč dobiš v vsak' hiši časopis zvezo z zunaniim svetom. Radio še ne poje pač bo v kratkem času. ker Podi ipčani so napredn* ljudje 'n še kako napredni pa samosvoji! Osamosvojili so se popolnoma v pogledu luči. Nebeško sonce je res precej skopo skron no v tej dolini. sai v zimski dobi pošiljs svoje žarke tu sem le za nekaj ur — a zda «>o ga uka-nil!: postavili so si lastno e 1 e k ♦ r i č n o centralo. In zdaj si bedo svet 1; po mili volji ponoči in če bo treba tudi oodnevi.
Že skorai pred dvema letoma stopili vaški očanci in m'adi gospodari' skupaj ter so modrovali: »Tale potočič v gripi, ki nikdar ne usahne, ne polet' ne pozimi, naj bo še za kakšno rabo poleg svojih muh. ki jih ima. Gotovo ga ljubi Bog ni samo zato sem usmeril, da nam dela ob poplavah sitnosti in da perejo naše žene samo p!en'ce v njegovih bistrih vodah ker postrvi, ki so v njem, polove drugi! Uprežimc ga. da bo še za kaj drugega služil!« In so sklenili m naredili električno zadrugo vaščamv in va-ščank, zbrali so nekaj denarja pobarali in-ženjerja, zavihali rokave in postavili elektrarno.
V	grapi, gori nad vasjo, stoj' danes torej
samostojna podlipska centrala z majhno. • dovolj močno vodno turbino ki geni elek-tromotorski generator. Človek ne bi mislil, da ima ono malo vode, ki teče skozi vodno turbino, tobke moči. Ker če stojiš poleg vodovodne cev, priteče tako malo vode ven, da ne napolniš takoj kozarca Razumel pa boš takoj to vodno moč. če pogledaš za centralo. Iz skoraj navpičnega pobočja hriba drž; več 10 metrov vodne cevi malega premera, po kateri teče voda v turbino. Veliki padec je tista moč, ki vrti turbino z mnogimi obriti v m'nuti. Čeprav je bilo med Podlipčani nekaj »nevenrh Tomažev«, so zdaj vsi zadovoljni, ko jim sveti »samostojno sonce«, kakor imenujejo svojo elektriko. Službo pri centrali bodo razdelil' tako, da bodo mazali turbino in generator tisti, ki znajo muzati stroje. Čez čas pa, ko bodo imeli več denarja, bodo nastavili »šefa centrale«.
Zdaj že napeljujejo luč po hišah. Insta-laterj' se pohvalijo', da so dobro postrežem. Hite pa zelo, da bi čimprej svetila elektrika povsod, tudi v cerkvi na hribčku. Posestniki in gospodarji si bodo nabavili slamo-reznice 'n mlatilnice na električni pogon, da bo kar vse »elektrizirano«, kakor pravijo.
Vsa čast podlipskim gospodarjem, saj so pokazali vsej okolici in ostalim vasem, ki imajo pri roki vodno moč, kaj zmore sloga malih, a pridnih vaščanev.
V kraljestvu mravelj
Nikoli se ne smemo žareči, da nečesa ni na svetu. Kakor znano je med nebom in zemljo več stvari, kakor more o njih sanjati šolska učenost. Tega ni zapisal samo Shakespeare, marveč po njem tudi člankar v grački »Tagespost«, po katerem povzemamo prepričujoča izvajanja. Ali veste, da so bili v kraljestvu prirode znani dvigalni stroji in turbine, preden jih je izumil človeški duh? In tega tudi ne veste, da so razni kirurgični instrumenti v podobi ptičjih kljunov pravi vzorniki zdravniškim instrumentom, prav do vseh podrobnosti. In ribe v globinah so že davno izumile tisto valovito linijo, s kakršno se dičijo moderna vozila. Vse je že nekoč bilo pod soin-cem, je dejal veliki modrec Ben Akiba in kdor si domišlja, da je izumil kaj posebno izrednega, je po navadi v hudi zmoti. So tudi židje med mravljami. Ne verjamete? Tedaj čitajte:
Židje med mravljami, pravi člankar, so tako gotovo na svetu, kakor je gotovo, da so te živalce že imele totalitarne države, preden je človek o njih razmišljal, a kje neki jih uvedel! To so države, v katerih nobeno izmel pripadajočih bitij ne živi samo zase, temveč zgolj v službi skupnosti, države, v katerih pasamezna bitja niso upoštevana, ker morejo vsa dejanja biti skupna. Kakor pri mravljah je tudi pri čebelah in pri termitih. V vseh teh državah skupno skrbe za obstanek in za razvoj celote. V marsikaterem pogledu celo postane število posameznikov docela odvisno od potreb celote. Ker lahko mravljinčji narod določi poseben rod svojega pokolenja s poljubno izbiro prehrane, lahko tudi ureja številčno stanje svoje vojske. Tudi čebela je samo delavka svoje države. Ali naj opisane živalce zavoljo tega obžalujemo? Morda se zdi, da je obilje take državice doseženo na račun sreče posameznih. To bi res bilo tako, če bi posamezno bitje čutilo pomanjkanje svobode v prid celoti. Ker pa
so vse naprave določene tako, kakor so se razvile v teku neštetih pekolenj in skupnih uspehov, si posamezno bitje ne more samo izbirati, kar bi hotelo. V živa'ski državi se prav gotovo vse dogaja zavoljo močnih, četudi spolnih občutkov radosti. In tako tudi posamezna bitja vendarle pridejo na svoj račun.
Presenetljivo pa je naslednje: Na pogled je organizacija in totalitarne st v državi mravelj popolna, stoodstotna. Saj se veni ar vse dogaja v vzajemnem pospeševanju in se pri ogromni delitvi dela ne more nič zgoditi, kar ne bi služilo skupnosti. Vendar pa imajo tudi mravlje svoj tož i b:č, ki jih ovira, da bi svoja načela izvrševsJe na docela idealen način. Z mnogimi mravljami živijo v druščini druge živali, različni priživniki, ki izločajo mamljive soke, zaradi katerih jih mravlje ljubijo in negujejo. Požel jen je po takih mamljivih sokovih pogostokrat zelo škoduje mravljinčjemu narodu, posebno tedaj, kadar začno mravlje svoje priživnike pitati z večjo vnemo kakor svoje lastne ličinke in kalar se ličinke priživnikov izkažejo hvaležne na ta nač n, da požirajo jajca in ličinke mravelj. Taka zabloda, takšno uspavanje obrambnega duha s pomočjo dehtečih sokov povzroča de-generacijo in slednjič pomor mravljinčjega roda. »Tako«, pravi člankar »imajo tudi mravlje svoje Žide, s katerimi pa ne opravijo tako naglo in odločno kakor smo z njimi opravili Nemci.«
Največje in najtežje uhane nosijo žene Lijev, ki spadajo med praprebivalce južno-kitajskega otoka Hajnana. Ti uhani so iz medi in imajo premer do 30 cm, vsaka žena pa jih nosi na vsakem ušesu do dvajset. Skupna teža tega čudnega ušesnega
okrasa znaša do 5 kg.
*
Majhna žlička vrtne zemlje lahko vsebuje več mikroskopskih organizmov, nego je ljudi na zemlji.
•MK
Slavonska Požega
Kdo je do pred kratkim poznal ta kraj? Danes pa je znan tisočem in tisočem Slovencev. Tja prideš po enourni vožnji, ko presedeš v Novi Kapeli — ki leži ob progi Zagreb—Beograd — na lokalni vlak. Oko-l'ca sliči Slovenskim goricam, tudi vinogradi so tam, le kapljica teh vinogradov se še cd daleč ne da primerjati oni iz Slovenskih goric. Sicer pa vsi nešteti tisoči, ki so zadnji čas posetil' Slavonsko Požego, tej kapljici niso bog ve kaj škodili. Mesto samo šteje mogoče nekaj tisoč prebivalcev, ima veliko moderno vojašnico, v njem je nad-biskupski konvikt, v katerem je bilo do nedavnega okrog 120 slovensk'h duhovnikov.
Slavonska- Požega je postala znana po svojem taboru, v katerega se stekajo Slovenci od vseh strani. Vlak za vlakom so vozili, vsak dan eden, mogoče kak dan celo dva. Vsak dan je zagrinjal trume ljudi na poti s postaje do tabora prah, ki so ga dvigale utrujene noge. Neprespani, težko otovorjeni so se stari in mladi z muko prerival'' naprej. Vmes si videl vozičke z dojenčki, otroci so se obešali materam za krila. Dolge kolone so zavijali v oblake prahu tovorni avtomobili, ki so vozili najtežjo prtljago. Saj mati, ki je imela okrog sebe par otrok, ni mogla nositi še za 50 kg robe, kolikor je je mogoče imela s< seboj, očetje pa tudi niso mogli nosdti dvojnega ali trojnega tovora.
Tabor še ni popolnoma dograjen. So to zidane barake, doslej okrog 30 po številu, ki se razprostirajo na ogromnem prostoru, ograjenem z žico. Vsaka baraka more sprejeti nad sto ljud', ki se po dohodu in popisu trudni vležejo na slamo. Srečen je. kdor dobi prostor, ki še ni preveč »živ« Razumljivo, pri tolikih in tako različnih ljudeh je nemogoče ohraniti primerno snago in v s/lami se zarede različne živalce, k1 »slajšajo« trudnim popotnikom počitek.
Dnevnega reda v taboru tako rekoč ni nikakega. Spii ali poležavaš lahke ves dan, niti po hrano ri ni treba bedifri. če nočeš ali ti ne prija. Zjutraj in zvečer dobiš nekako prežganko, opoldne se najde celo kak košček mesa v zakuhani čorbi. Je pa kuhano okusno, vsaj v čas«, iz katerega izhaja to poročilo. Čez dan se delajo nova poznanstva, vrše se obiski znancev iz barake v barako, ženske perejc perSlo m otroke v lesenih koritih, katerih je pr tabortču precej. Le voda ni vsak čas na razpolago, ampak samo določene ure Vsako jutro sta v eni nedodelani baraki dve mali. Štajerskih in gorenjskih duhovnikov je prece! na razpolago. Kdcr hoče videti pravo pobožnost, mora priti v to »cerkev«. Nikakega pompa. nobenega luksuza navadna miza kot oltar, dva sivečnika «n Bog v sredi Ves okrasek je poljsiko cvetje, nabrano na notranji strani žične ograje. Med mašami ljudje na glas molijo ali pojejo. Vse to je tako ganljivo, da človeku nehote privro solze ▼ oči... Zgodi se celo, da ženska streže pri maši,
kar je menda posebnost. Pri tem oltarju se sklepajo tudi zakonske zveze. Sem prideta ženin in nevesta, k' imata dovoljenje za zakon cd cerkvene oblasti, nimata pa istega od svetne. Na tem kraju pa to ne prihaja več v poštev in »Radio Slavonska Požega« zvečer oznani vesel dogodek v taboru, mladoporočenca pa odideta isti ali naslednji dan na »poročno potovanje« v živinskih vagonih kam v Bosno...
Zvečer se tabonrki zberejo na »veselič-nem« prostoru. Z vsakim transportom pridejo ljudje različne uporabnosti: eni so glasbeniki, drugi klovni, tretji akrobati, četrti pevci ali pevke itd. Vse te sposobni ljudje, ki se žrtvujejo pri kuh'njskem delu. »sortirajo« in naredijo večerni spored, ki je zelo pester. Bodi čez dan še tako čemeren in pust, zvečer te gotovo rarvedre in pripravijo celo dc smeha ter pozabiš vsaj za časek vso bede in trpljenje Na teh večerih (Bog daj, da še obstoje!) sj čiri lepo slovensko petje, šaljivke, vide1 tr ceflo fa-kirja, ki je bes hodil po čepinjah, se nanje vlegel, povrhu so mu pa še na prvh drobili s kladivom kamenje. Godbe je bile za cd! orkester, vendar so prevladovale harmonike. Ti večerni programi so bili tako upoštevani, da se j'h le dojenčki niso udeleževali, sicer pa vsi, celo ustaška uprava in taborska straža
Slavonska Požega pa je le razdelilna postaja. Od tu se razpošiljajo Slovenci na posamezna okrajna glavarstva zato ostanejo ljudje v taboru le uekaj dni, toliko, da se
opravijo pisarnišk' posli. Zelo ve'iko zanimanje vlada pri vseh prizadefh za kraj, ki naj bi bil zadnja ali predzadnja njihova postaja. Ni vseeno, kam so po«>!an zato je precejšnja nervoznost pri moških ženske pa se na kraje tako ne spoznajo, zaro jim je to postranska zadeva. Toliko huiše so pa pozneje, če jim ni vse pogodu Toda za sedaj ni pomoči in je treba potrperi.
Zopet gre truma po cesti skozi prah, avtomobili »o prehitevajo, ljudje so težko oprtani, vendar ponosno in krepko korakajo.
NI SPOZNAL ZAKRITE GREDE
»Kakšen hudik pa je to! Led na mlakah v polnem poletju !c
Kultur ni pregled
Najnovejši nemške- italijanski ter
italijansko-nemški besednjak
reko. Druga skupina piscev (L & N) sta se izjavila samo za florentinsko, vendar pa se jima tupatam ni obnesla: azzurognolo, ca-pestro, Cesare, elsa, erpice, scimpanze, itd. Je mar imel tiskarski škratelj svoje prste vmes? Mestoma je znak odpadel: cafarnao, Šansone... ali pa se je sfižil v nepravo smer: erompere, faggeta, fanese. Tudi označitev spola enkrat manjka: errata-cor-rige! Osamljen stoji primer prevrnjene vrstice: aufschweben, kar pa mogoče po-nazorjuje drzno kretnjo sodobnega strmo-glavca.
To je neznatna bera nedostatkov iz zajetnega slovarja, ki z obilnimi zgledi in rečenicami prinaša toliko gradiva iz slov-niškega p odročja, zlasti iz skladnje. Pri vsej njegovi popolnosti utegne tujec pogrešiti pri glagolu naznačitve sedanj iških oblik, kjer se pogosto nudijo tri možnosti abbonare (uo), aborrire (sco, aborro), acce-care (ie), abominare (o), moccicare (o). Kdor ne štedi prostora, naj loči istopisnice raznega porekla: affettare (e) na kose rezati (koren; offa, offetta) in affettare (č) od affectus. Latinizem cultura naj se po B & U prihrani za duhovno nrosveto, sicer pa veljaj (bachi, seri-) coltura.
Tiskarski nagajivec je pustil zares kaj malo sledov? Gestank n (pod gesli fetore,
Pri zdencu ograj encu »Hipokrene« v Tivolskem gaju sta se v hladu razgrela bodoča dantoslovca zaradi slovnice. »Liter vina, da se pravi: il fonte!« se zakolne plešasti Janko Stanič. »Liter loziča, da se reče; la fonte!« zabije svoj gol golšasti Stanko Janič. Mene vzameta za razsodnika. Odprem akademski pravopis: »Bertoni & Ugolini, Prontuario 1939, navajata moža; žensko pa imata prof. Constante Lazzioli & Giuseppe Nemi, Novissimo dizionario, ed. G. Vannini, Brescia 1941, s. 1750 velike osmerke.« Dobivši dve stavi, smo posušili 2 litra trtnega soka.
V svoji črni duši pa sedaj snujem in kujem, kako bi pravdarska trmoglavca ne-sumljivo zavedel v slične spore glede takih samostalnikov: cavalcavia, coma, com-ma, crisma, crocevia, iota, moča, rovere, itd. To bi ga še srebali! Kajti navedena vira se zopet ne strinjata o spolu teh Her-kulov s preslico v roki.
Iskaje pezdirjev v očesu svojega brata
—	s poskušnjo na preskok ali z »zapičkom«
—	sem opazil nadalje, da se pri obeh dvojicah slovarnikov poudar ponekod ne krije. B & U na priliko modrujeta po svoje: adamantino, atrabile, cistifellea, colofo-nia, scorbuto, Siam, itd. Možaka poleg tega zaznamenjujeta florentinsko in rimsko iz-
I lezzo, puzza kaže prav: m) Hufner (zS.),
I buffone di corte Hoffnarr (f odveč), ca-petto, salsiccia carniola Krainerwurst. Nepozornost ovaja istobesednica (homonim) Koller m konjska omotica in Koller n ovratnik. Poleg avstrijsko zabeležene Waa-ge bi kazalo upoštevati še običajnejšo sta-rorajhovsko Wage, kakor se je to zgodilo za: das (der) SchrapnelL
Nekatera tolmačenja bodo inostrancu, ki ne pozna podrobno razmer v Italiji, pre-pičla in nejasna: dubat (somalski vojak v ital. službi), littorina (elektromotorni vlak), sansepolcrista (prvotni fašist, po shajališču na trgu S. Sepolcro v Milanu). Kajpada najdeš mestoma opisavo: ravidlo fleischgefulltes Suppengeback; tu bi se prilegel še tehnični naziv, ki se menda glasi Schlickkrapfen, izvor za idrijski žli-krof (petelinček, zvitek, cmoček). Težko pa gre, kadar ena ali druga govorica nima enotnega izraza, na pr. Zwolfender (dva-najsterak) cervo con le corna di dodici palchL
Dvoje značilnosti pričujočega dela: najprej oeir na sramežljivost, nravnost in vero, da more priročnik tudi v duhovske zavode. Tako bi kdo zastonj iskal imena za oni del telesa, iz katerega si je v In-fernu hudič naredil trobento. Na drugi plati pa zavestno pritegovanje novink, osobito za tehnične pridobitve. Dočim vsi starejši slovarji podajejo za ferragosto dan 1. avgusta, stoji tukaj: velika gospojnica, kakor se je »feria augusti« že po večini narečij premaknila v sredino velikega srpana. Čisto sodoben zvenk razodevajo: auto-blinda (oklopni voz), aviorimessa (hangar,
kloni ca za letala), parastatale (poldržavni, samoupravni), Zeitlupeaufnahme (fotogra-fia con tempo rallentato)... Seveda ne smete misliti, da se moderna stran ne bi dala izpopolniti. Tako sem zaman stikal za pojmi: Zeitraffer, Sondergymnastik, Rammflug, Gleichschaltung (sousmeritev, istosmernost, vistosmerjenje, izenačenje so na pr. v Babilonu ob Seinu kušali takole podomačiti: assimilation, mise au pas, ori-entation a sens unique, synchronisation); potem aerotrasportareapolide (človek brez državljanstva, rabljeno na lepakih v Ljubljanski pokrajini), carrista (tankovec, tan-kar, vojak v tanku), ippotrainato (s konjsko vprego) idr. Mesečnik Documenti di Vita Italiana je v majski štev. priobčil precej slik iz Ljubljanske pokrajine z italijanskimi in nemškimi napisi. Vmes omenja značilni slovenski kozolec: palizzata per il prosciugamento di cereali e foraggi, Holzafbau. Pristni nemški izraz se glasi: (Getreide-, Garbenn-) Harfe, v Švici tudi Heuhiste. G. Androvič ima pod značko »k6zelc«: crivello per il grano. Strokovnjak v tem področju, dr. A. Melik je v svoji razpravi Kozolec na Slovenskem nanizal nazive za skoro vse jezike, koder se drži ta gospodarska naprava. No, v Tes-sinu govorijo Italijani, rescanna, od glagola re-siccare (sušilnik), francoski sodržavljani pa: rčchaine. Rescanna sodi kar v bodoči besednjak, med tem ko je »chis-ne« iz časi Caruglia manj priporočljivo, kar je od Nemcev prevzeta slovenska »koza«.
Ce pa kedaj zaduhajo naše ostrvj na polju ali vsaj 2upančičeve ostrnice v pe-
smih iz Loža, naj si fotografi poiščejo italijanski naziv na podlagi nemških: Hein-ze, Hiefel, Hiifelstange, Kleereiter, Rok-ken. Androvič opisuje: piccolo tronco con rami mozzicatL
Uvodoma trčiš na najobičajnejše sodobne kratice (Kurzwort), kterih pravzor utegne biti Hapag, a v latinski humoristiki ca-daver (ca-ro, da-ta ver-mibus), tako Flak za Fliegerabwehrkanone, Mez za Mitteleu-ropa-Zeit, Pak za Panzerabwehrkanone. Se le v pričujočem priročniku sem dognal, da acmonital predstavlja: acciaio monetario italiano. Mnoge laške okrajšave so zabavale že pokojnega prof. Nyropa, našega dr. P. Brežnjjta in mičejo S. Bunca, pridnega zbiralca svetovnih kratic. Pri sigli Coni (co-mitato olimpionico nazionale italiano) pripomnim, da sem te dni videl omot, kjer stoji: olimpico! Ob koncu pa te čaka dvojezično trgovsko imenstvo in nepravilni glagoli.
Pri velikem, vestno sestavljenem učilu, odličnem po preglednosti, je sodeloval marljivi pisec ital. in slovenskih učbenikov, dr. Josip Nemi, germanist, a ne German, kakor sem pri eni prejšnjih ocen pomotoma namignil. Naš rojak Nemi-Nemec je eno leto prebil na Aleksandrovem vseučilišču v Ljubljani.
Kljub povprečnosti papirja je cena vezanemu izvodu 65 Lir dovolj nizka.
Zepnon izdajo tega slovarja sem pa le bežno pregledal pred nekaj mesecu
Anton Debeljak.
Otok ia£čltenih ptic
Otok Heinasaaret, ki se dviga nedaleč od laponske obale, je med neštetimi otoki Severnega Ledenega morja nesporno najzanimivejši. L. 1923. ga je finska vlada proglasila za naravni park, in sicer zato, da bi se njegova pokrajinska podoba in njegov ptičji svet ohranila za Vse čase v svoji prvotnosti.
Heinasaaret je za naravoslovca, zlasti pa za morfologa. botanika in zoologa nad vse hvaležno področje raziskovanja. Kakor severna skandinavska obala spada tudi ta otok med ozemlja, ki so ležala v ledni dobi pod več sto do tisoč metrov debelo plastjo ledu. Pod silnim pritiskom te-gt lednega oklepa so se pogrezala v globino, od kar pa je ledovje izginilo, se ta ©zemlja počasi spet dvigajo in med njimi tudi Heinasaaret. Nikjer .si ni mogoče tega dviganja bolje predstavljati nego ob tem otoku. Podoben je velikemu ščitu, ki se pojavlja počasi iz morja. Njegova najvišja točka leži danes 22 m nad morsko gladino.
Ker ima otok zavoljo svoje daljne severne lege ostro in neprizno podnebje, na njem seveda ne rasejo drevesa, namesto tega pa ga pokriva izredno bohotna ruša, ki bi je v tem mrzlem pasu ne smatral več za mogočo. Cvetlice, trave in zeli zrasejo pod vplivom sonca, ki v poletnem času neprestano sije, pogostoma za moža visoko. Mogočne kresnice sočne kalužnice, dišeči skalni klinčki, bohotna kislica, svetlo zelena praprot, temno jerebičje in druge rastline sestavljajo na raznih mestih takšno goščavo, da se v nji lahko skriješ.
Na drugih mestih pokriva spet svetlo rdeča močvirna robida šifne predele otoka in barvna igra postane posebno krasna, če razprostrejo med njo poedine praproti svoje nežne pahljače. Na manj ugodnih tleh je otok prekrit z gostim mahovjem, v katerega se človekova noga globoko vdira.
Listi arktične robide sc SiR:.' listom nagih jagod, plodovi pa imajo velikost malin. Močvirna robida je sprva rd^a, poterr postane temno rdeča, na zadnje svetlo rumena. šele tedaj dozori in nje trpki okus Finci zelo cenijo. Otočani, ki jih je vsega skupaj kakšnih dvajset, nabirajo te jagode, jih vkuhavajo in prodajajo na Finsko.
Na tem majhnem kosu zemlje, ki ima površino kakšnih 4 štirjaških kilometrov,
živi tako številen rod ptic, da mu je danes že težko dobiti primero. Nad sto tisoč ptic uživa tukaj krasno svobodo, ki jo le poleti malo zmotijo redki obiskovalci.
Znani prirodoslovec dr. Otto Constanti-ni, ki je bil med temi obiskovalci, porcfca, da so že od daleč, ko so se otoku bližali, zaslišali na ladji glasno vreščanje ptic, ki jih je bil obisk zmotil v njihovem miru. Ko so stopili na otok, jih je sprejel hrup kakor na kakšnem sejma. Galebi in morske lastovke so obletavale otok, divje in puhaste race so se kopale z živahnim hri-panjem v vodi, a z velikega ribnika v sredini otoka je prihajalo kričanje, ki je bilo dobesedno podobno močjemu mijavkanju.
Približali so se fimu je-o' H obdajajo njegovo vodno ploščino visoke rastline in zeli. Ptice so plahutale v gostih tropih v zraku, zapuščale so svoja gnezda in se oglašale pri tem s strahovitim žlobudra-n;em, ki so se mu pridruževale ostale ptice v zraku. Slišati je bilo kakor svečan protest, da jih prihajajo ljudje v njihovem udobnem miru motit. Od časa do časa je
Minilo je že štiri in dvajset stoletij, od kar je Platon opisal skrivnostno Atlantido, ki so jo v še davnejših časih sile narave in ljudi zbrisale z zemeljskega površja. Od tedaj je ta skrivnost zbujala že neštetokrat zanimanje znanosti, ki je hotela na vsak način ugotoviti, da-li temeljijo Platonovi podatki samo na domišljiji ali pa tudi na stvarnosti. Mnogi raziskovalci so menili, da so sledove legendarne dežele odkrili v tem ali onem koncu zemeljske oble, v Ameriki ali na Kavkazu, na Grumantih ali v Južni Afriki, nihče pa si ni mogel misliti, da bi filozofski duh, kakršen je bil Platonov, bajko o Atlantidi izumil brez stvarnih podlag. Bajka je živela še pred njim, so trdili, a v vsaki bajki je jedrce resnice.
Prof. Schulten, znani nemški hispanist. pa je sedaj po vsej priliki to skrivnost rešil. Pri izkopavanjih na Iberskem polotoku je odkril ostanke pradavnega mesta Tarteza, ki je ležalo ob izlivu Gvadalkivira. V svoje presenečenje je Schulten ugotovil, da se je
kakšna ptica nepričakovano zletela lz goščave in švignila komaj pol metra nad glavami ljudi, tako da so se zdrznili. Bil je nedvoumen namig ptic, naj ljudje to ozemlju čim prej zapuste.
Med temi pticami je zanimiv in mogočen gospod papigajski ponirek. Leti komaj nekoliko metrov nad vodo in če se kakšna riba kdaj preveč približa njeni površini, jo zgrabi s svojim velikim, zapognjenim kljunom ter jo odnese s seboj. Ob velikem ribni ku imajo ti ponirki svoja bivališča, ki so jih izkopali s svojimi ostrimi kljuni v tla. Svet je tam okrog preprežen s pravim omrežjem podzemeljskih jam in rovov, luknje v tleh so ponekod tako na gosto posejane, da more človek le z največjo previdnostjo naprej.
čim so ob:skoval i zapustili jezerct. so se ptice z zmagoslavnimi kriki vrnile v gostih jatah. Vsi poskusi, da bi se mu neopazno približali, so bili zaman, kajti še preden so prišli v njegovo bližino, jih je opazil ptičji stražar in opravil ✓ot dru^e ^val. pokonci.
položaj tega mesta, kakor tudi njegova podoba, v mnogočem strinjala s Platonovim opisam Atlantide. Grški modroslovec n. pr. pravi, da se je ozemlje Atlantide razprostiralo do Gadesa, današnjega Cadixa, a Tar-tezos je ležal malo oddaljen od Cadixa, severno oi njega. Platon postavlja prestolnico Atlantide na neki otok — in Tartezos je bil v tistih časih res otoško mesto. Med prestolnico in obalo je bilo po Platonovih navedbah 50 stadijev razdalje, to je približno 9200 m, Tartezos pa je ležal v resnici kakšnih 10 km od obale. Tako bi bilo mogoče navesti še razne druge podatke, ki so med njimi nekateri res prepriljivi.
Skrivnostna Atlantida bi bila tedaj tisto bogato mesto Tartezos, ki so ga Kartažam razdejali 1. 530 pred našim štetjem. Njegov tragični konec je zbujal pozornost tedanjega sveta in so o njem zvedeli tudi Grki. Velikemu modroslovcu moramo biti hvaležni, da nam je pomagal s svojim podrobnim opisom rešiti zgodovinsko skrivnost več nego dve tisočletji pozneje.
Skrivnostna Atlantida
Težko topništvo kot zaščita italijanske obale
Ladja, ki se ne potopi
Poetična ženltna ponudba
Ženitne ponudbe v japonskih časnikih so vse. bolj poetične nego v evropskem časopisju. Lep primer za to nam daje oglas, ki ga je objavil pred kratkim velik japonski dnevnik in ki pravi:
»Sem lepa ženska. Lasje mi obkrožajo čelo kakor meglen obsev. Moje telo je prožno kakor trstika v večernem vetriču. Obraz mi je žameten, sladek in sijajen kakor cvet. Imam potrebne čednosti, da bi mogla prehoditi trnjeva pota življenja z roko v roki svojega ljubega, če bi srečala lepega moža, razboritega, bogatega, izobraženega in lepega vedenja, bi si štela v srečo postati njegova nevesta in deliti ž njim ob koncu najinega življenja večni mir v grobu iz rožnatega mramorja.«
Izdajalski pepel
Neka mlada Američanka je bila zaročena z znanim kemikom, ki jo je nekega dne zapustil, ne da bi ji hotel povedati, zakaj je to storil. Mladenka je vložila tožbo in je zahtevala visoko odškodnino za razdrto zaroko. Obtoženec pa je sodnikom dokazal, da je neki drugi moški obiskoval njegovo bivšo zaročenko, kadar njega ni bilo zraven. To je ugotovil po cigaretnem pepelu. Iz pepelnika v stanovanju svoje zaročenke je kemik večkrat pobral pepel, ga kemično analiziral in ugotovil, da ne izvira od cigaret, kakršne kadi on sam. Ugotovil je celo znamko teh cigaret. Na podlagi svojih ugotovitev je dognal na zadnje tudi kadilca, s katerim ga je zaročenka varala. Sodišče se je prepričalo o resničnosti kemikovih navedb in je zahtevo po odškodnini zavrnilo.
Drobne zanimivosti
Nosilnost rastlinskega vlakna znaša 25 kg na kvadratni milimeter, nosilnost kovnega železa je 13, jekla pa 24 kg. *
Samo tretjina človeštva je z nožem in vilicami, druga tretjina daje prednost jedilni paličici, tretja tretjina pa ne pozna niti noža, niti vilic, niti jedilne paličice,
temveč uporablja pri jedi — prste. *
Najdaljša vojna novejše zgodovine je bila 100-letna vojna med Francijo in Anglijo v srednjem veku, najkrajša pa šestdnevna vojna med Avstrijo in Sardinijo 1. 1849.
Nordijske dežele so med nevtralnimi de želami tiste, ki so doslej najbolj trpele za voljo pomorske vojne med velesilami. Norveška je izgubila n. pr. 55 ladij in \25 mornarjev. Zato ie umljivo. da so v tamkajšnjih pomorskih krogih zbudili -zredno pozornost poskus*, ki jih je delal v zadnjem času švedski inženjer Sven Lundberg iz Lidingoja z novim reševalnim b rodom ki se ne more potopiti. Brod je ves \z avionala. zlitine ki je trda kakor jeklo, a lahka kakor aluminij Nadomestil naj bi dosedanje, prilično primit;vne reševalne čolne iz lesa, ki j*h še imajo na tovornih parnikih.
Lundberg je zgradil pravi plavajoči pon-ton, ki je hermet;čno zaprt do okenc, ki rabijo za krmarjenje in linic za vesla. Ladja ima ztJlo visok krov in je tako stabilna, da se ne more prekucniti niti v najhujših valovih. Ima prostora za 24 oseb, tako da lahko sprejme vso posadko običajnega tovornega parnika. ki ne presega 20 oseb. V nasprotnem primeru pa nosi parnik lahko dva ali več takšnih reševalnih pontonov s
"eboj. Vsak ponton je pritrjen z vijaki na Krc/v parnika in ga je mogoče sprostiti v nekoliko sekundah. Ima dvojno dno ;n v tem dvornem dnu prostore za živež in pijače. dali je za akumulatorje, ki jih potrebujejo za luč in za radijsko napravo, prostor za kuhinjo, ogrevalne naprave, motorček, ki poganja mali brod, signalizacijske zastave itd. V trenutku, ko se prične parnik iz tega al; drugega razlega ootapl;ati, stopi posadka skozi okrogle odprtine, ki imajo premer krepkega moža, v notranjost reševalne ladje in odprtine se nato z lo-putami na vijake hermetično zaprejo. Ko so se vsi vkrcali, jim ni treba drugega, nego da počakajo, da se narnik potop'. V trenutku, ko doseže njegov krov vodno gladino, splava ponton sam na morje. Svojo pot nadaljuje potem & pomočjo vesel ali na posebno črpalko in brizgalno. ki da-'jouns oujojdsmi ifpci UKMpsuijd unfo.vs s af
nego jo ima -voda, ki teče iz nje. V primeru tako hudega viharja, da ne more ostati odprto niti eno ckcnce al; lina, se zrak v notranjosti pontona obnavlja s po>-.'ebne napravo.
V 13 mesecih izgubila 1§0 kg
Neki dr. Short iz Chicaga je sporočil, da mu je uspelo v 18 mesecih znižati težo neke pacientke od 240 kg na 90 kg. 2e v prvih štirih mesecih je po njegovem prizadevanju izgubila 55 kg, po osmih mesecih 104 kg, po dvanajstih mesecih zdravljenja pa 134 kg. V nadaljnjih 6 mesecih se je zdravniku posrečilo, da jo je rešil še 16 kg, tako da tehta danes samo še 90 kg. Dr. Short upa, da ji bo tudi to številko še znižal, in pravi, da je mogoče s smotreno dieto odpraviti vsako vrsto abnormalne debelosti.
Najstarejše drevo
Neki švedski prirodoslovec je priredil anketo, da ugotovi najstarejše in največje drevo na zemlji. Sedaj objavlja odgovore, ki jih je prejel in iz teh odgovorov je razvidno, da rase to drevo v narodnem parku v Kaliforniji. Gre za iglavec, ki je pognal v višini 2000 m. Zrasel je v višino 140 m, njegovo deblo ima ob vznožju enajst metrov premera. Samo to deblo tehta 7655 ton, njegova prostornina znaša 5065 kubnih metrov. če bi ga hoteli podreti in odpeljati, bi potrebovali nič manj nego 85 vagonov.
»Nikar se ne šali! Kaj pa je revež na-kadil? Saj je bil videti popolnoma neškodljiv!«
»V napadu blaznosti je ukradel obleko.«
Girardi se je ogorčil: »Prav mu je! Mar bi bil obleko kupil in enostavno — ne plačal. kakor moram jaz to večkrat napraviti!«
ANEKDOTA
Sloviti francoski zdravnik Orfila je bil nekoč povabljen kot izvcdenec na neko sodno razpravo. Predsednik sodnega dvora, ki OrfMaja iz tega ali onega razloga ni maral. ga je hotel malo uščipniti in mu je postavili vprašanje, koliko arzenika je treba, da umori muho. Orfila se ni dal spraviti iz ravnotežja. OdgovorM je: »Tega vam ne morem natančno povedati. Če mi pa navedete, koliko je muha stara, da-li ima mnogo ali malo temperamenta, da-li je samska aH poročena in kakšne življenjske navade ima, vam bom lahko cdgovor;l. Prosim, da mi do prihodnjič podaste točne navedbe o tem.«
Predsednik se je ugriznil v ustnice, Orfi-llaja ni nikoli več ščipal s podobnimi vprašanji.
Pogled v svet
Vojna ovira promet
v Sueškem prekopu
Kakor poročajo iz dobro poučenega vojaškega vira v Berlinu, so srditi letalski napadi na naprave v Sueškem prekopu v zadnjih časih povzročile toliko škode, da je postal promet skozi ta prekop zelo težaven. Zdi se, da so bombe zadele pregrade in da se je kakšna ladja v prekopu potopila. V mesecih juniju, juliju in avgustu je bil prekop vsega skupaj samo dvajset dni odprt prometu.
RAZLIKOVANJE
Znani igralec Girardi je srečal znanca: »Kaj pa dela Frinc, naš ljubi prijatelj?« »Sedi v zaporu!«
1941
Jaka Smodlaka na noben način ne more vztrajati brez avtomobila!
VSAK DAN ENA
»JUTRO« 8t 211
Torek, 8. DL 1M1-XIX:
Kronika
Daili začne izhajati naš novi roman „Hvala lepa, gospod Moto"
*	Kralj in cesar obiskal tovarno celulo-se. Pred nekaj dnevi se je Kralj in Cesar podal v Madonna dellOlmo pri Cuneu, kjer si ogledal tovarno Celdit (Cellulosa cT Italia). Vladarja so spremljali akademik Giordani, senator Burgo in predstavniki lokalnih oblasti. Visoki gost se je živo zanimal za tovarniške naprave.
*	Drzni podvigi Piemontske princese v Alpah. Piemontska princesa Marija je izkoristila lepe dni v začetku septembra in se je povzpela na visoke vrhove Mont Blanca. Najprej je šla čez ledenik Brenvia v spremstvu akademika Dainellija, nato pa se je 1. septembra podala na 3371 m visoki vrh Gigante. Naporno plezanje je izvršila tekom dneva in se je pred nočjo povrnila na izhodišče. Dne 3. septembra se je vzvišena gcspa v spremstvu dvorne dame in grofa Spallettija povzpela do koče Gam-ba in je še istega dne dosegla 3221 m visoki vrh Joseph Croux. V koči Gamba je vzvišena gospa prenočila, naslednji dan pa se je odpravil na novo turo v dveh urah in je prehodila ledenik Freney, ki je najtežje pristopen v Mont Blancu, nakar se je povzpela na vrh Chaseur in se spustila po greben na Pico Gamba in po strmi soteski v nižino. Po kratkem postanku se je princesa podala na Burtond po ploščah in glo-belih, ki vodijo v dolino Veny. Končno se je vzvišena gospa podala v muzej v prisrčnem razgovoru z izkušenimi gorskimi vodniki.
*	Minister Bottai odlikovan. Minister Eksc. Bottai je bil odlikovan s srebrno kolajno za vojaške zasluge. Odlikovanje je prejel za izredno junaštvo v Epiru in za junaška dejanja, ki jih je izvršil svoje dni v Abesiniji.
*	Visoko nemško odlikovanje ffialijan-skega poslanika v Zagrebu. Nemški poslanik v Zagrebu g. Kasche je pretekli četrtek izroči) Kraljevemu italijanskemu poslaniku Cassertanu red Nemškega orla, s katerim ga je odlikoval vodja Adolf Hitler v priznanje zaslug pri tovariškem sodelovanju Fašistične in narodno-socialistične stranke, ko je bil g. Cassertano kabinetni žref Fašistične Stranke v Rimu. Nemški poslanik je priredil svečan sprejem, h kateremu so bili povabljeni hrvatski zunanji minister dr. Lorkovič z namestnikom dr. Vrančicem, vsi poslaniki ter generali Co-selschi. Oxilia in Gneise Horstenau. Ko je poslanik Kasche s prijateljskim nagovorom izročil odlikovanje, se je poslanik Cassertano toplo zahvalil in rekel: »Vedno se moramo skupaj boriti, da dosežemo visoke cilje: zmago in mir!«
+ Senator Da Como umrl. V svojem gradu Lonato je v petek umrl senator Ugo Da Como, član skupščine v letih 1934. in 1935. Med prvo svetovno vojno je bil pod-tajnik financ in državnega zaklada in pozneje tudi minister. Za senatorja je bil imenovan 1920., nakar se je ves posvetil zgodovinskim študijam in je v svojem gradu napravil eno najbogatejših knjižnic v Italiji. Spisal je več pravnih in gospodarsko socialnih knjig.
+ Japonski vseučiliščniki v Riminlju. V petek je dospela v Rimini skupina japonskih vseučiliščnikov ki imajo kulturni sestanek s svojimi italijanskimi tovariši. Gost;'e so izrazili željo, da bi se predvsem poklonili spominu pokojnega kapetana Bruna Mussolinija in so se podali vsi skupaj v katedralo v Forliju. V sobote popoldne so se gostje podali v republiko San Marino. Japonske vseuliščnike so sprejeli predstavniki lokalnih oblasti, nakar so se poklonili spominu neznanega junaka.
*	Zagrebški velesejem se je pričel v soboto s svečano otvoritvijo, h kateri so se zbrali številni gostje, celotna hrvatska vlada, diplomatski zbor, generaliteta skupno z nemškim generalom in šefom italijanske vojaške misije, predstavniki ustaškega po-kreta, nemško narodnostno vodstvo in mnogi predstavniki domačega in tujega gospodarskega življenja. Pozdravne besede je iz-pregovoril predsednik velesejma Rudolf Er-ber, nato pa je govoril maršal Kvaternik, ki je rekel, da to ni 35., marveč 1. zagrebški velesejem. Nadalje je rekel v otvoritvenem govoru, da prireditev ni samo gospodarska, marveč tudi kulturna smotra. Na koncu se je zahvalil nemškemu in italijanskemu poslaniku za sodelovanje. Nato so si vsi povabljeni ogledali zanimivo razstavo.
*	Zagradčani v Ljubljano. Prve dni prihodnjega meseca bo priredil dopolavoro iz Zagrad na Goriškem izlet v Ljubljano. Izletniki si bodo ogledali tudi ljubljanski velesejem.
*	Umetnostna razstava v Milanu. Dne
7. t. m. je bila v Milanu otvorjena IV. umetnostna razstava dopolavoristov milanske pokrajine. Na razstavi sodelujejo znani slikarji, kiparji in keramiki. Posebna komisija je pregledala razstavljena dela in je podelila nagrade naslednjim umetnikom: Giorgiu Grandiu za sliko »Stara mati«, Massimu Rossiju za kip »Mladi zamorec« in Raim»ndu Galdiniju za dela »Fašizem pobija boljševizem« ter končno keramiku Albi Appiani »Podstavek«. Razdeljenih je bilo še nekaj nagrad. Za razstavo vlada veliko zanimanje.
+ Potres v južnovzhodni Evropi. Poročali smo, da je potresomer v Beogradu pretekli petek zjutraj zabeležil potresne sunke, katerih središče je bilo oddaljeno kakih 30o km od Beograda. Kakor povedo naknadna poročila, so potresni sunki
*	Presenečena zakonca. Nek zakonski par v Genovi ima okrog svoje hiše prijazen vrtiček. Mož je nekega dne posejal del vrta z neko vrsto solate, ker je vedel, da je to ženina najljubša jed. žena pa, pridna domača gospodinja, je živela v skrbi za moža in je posejala na istem mestu zelje. Oba sta namreč hotela eden drugega presenetiti. Mož je od časa do časa nadziral rast solate, žena pa zelja. In da bi seme čim bolj pognalo, je mož skrbno čistil vse, kar je bilo okrog solate, žena pa je delala isto s svojim zeljem. Kako se je stvar končala, gotovo veste vsi.
*	Otroka je rešil in sam utonil. 271etni Jožef Migii iz Piacenze, se je podal s kolesom na obalo reke Pada, da bi naužil svežega zraka. Ko je dospel do kraja Piatella, je zaslišal obupne klice na pomoč nekega 161etnega fanta, ki se je potapljal sredi reke. Migli je brez pomisleka skočil kar oblečen v valove, odplaval do potapljajoče-ga in ga z velikim naporom potegniL do čolna, s katerim so medtem prihiteli njemu na pomoč. V hipu pa, ko se je rešitelj
oprijel čolna, mu je postalo slabo in je izginil pod vodo, ki je na tistem mestu Se posebno nevarna. Truplo Miglia še niso našli, rešeni fant pa je ostal pri življenju, spet obiskali romunsko prestolnico Bukarešto. V teku zadnjih dni je bilo več takih potresnih sunkov v Bukarešti in okolici, čutili pa so jih tudi v rumunskem Bana-tu. K sreči sunki niso napravili škode.
*	Milijon lir za nevrološki zavod. Senator Peter Puricelli iz Lomnaga pri Milanu, predsednik nevrološkega zavoda »Viktor Emanuel III.« za vojne ranjence, je o priliki poroke svojega sina Franka in v spomin svoje umrle žene Antoniete, podelil milijon lir za izboljšanje imenovanega zavoda. Plemenito dejanje grofa Puricellia ni osamljeno.
*	Novi načini jadranskega ribolova. Zastopniki hrvatskega gospodarskega ministrstva in hrvatski ribiški strokovnjaki so se mudili v Crikvenici, da spoznajo sedanje stanje ribištva na Hrvatskem Primorju in da doženejo možnosti novega razvoja te važne prehranjevalne veje. Uvedene bodo čisto nove metode ribolova na Jadranu. Izvršeni bodo različni poizkusi, pri katerih bodo zraven ribiški strokovnjaki, ki bodo potem dali vsem hrvatskim ribičem na Jadranu nova navodila.
*	Deseti brat. V milanski bolnišnici je pred nekaj dnevi povila svojega desetega sina 451etna Elevira Cerutti iz Codogna. Vseh deset sinov z novorojencem je zdravih. Prav tako tudi srečna mati.
*	Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. (—)
*	Milijon lir v dobrodelne namene. Da bi
počastili spomin svojega sina častnika-pi-lota Aleksandra, padlega v službi domovine, je baron Carlo Rossi iz Vicenze podelil mestnemu županu 900.000 lir za zgradbo velikega zavetišča in njegovo oskrbo od-nosno za povečavo in oskrbovanje kakega obstoječega podobnega zavoda. Poleg tega velikega zneska je družina Rossi podelila v dobrodelne namene nadaljnjih 100.000 lir.
*Nova civilna uprava v Subotici. Zadnji čas je bilo v civilni upravi v Subotici nameščenih 453 madžarskih uradnikov, ki o že pričeli uradovati. Pred sedanjo vojno je bilo v Subotici 400 upravnih uradnikov. Kar je upokojencev, bodo prejeli pokojnino nakazano od madžarskega notranjega ministrstva.
+ Naseljevanje Bačke. V Novem Sadu je madžarsko kmetijsko ministrstvo uredilo poseben urad, ki bo razdelil veleposestva, katera so bila za časa Jugoslavije razlaščena. Od 123.000 oralov jih je bilo doslej 53.000 oralov že razdeljenih med Madžare iz Bukovine ter med družine padlih junakov. Zdaj bodo razdelili še 38.000 oralov med družine padlih, med invalide in med odlikovance, kakor tudi med povratnike in z otroki blagoslovljene madžarske družine.
+ Odprema blaga v Libijo. Iz Rima poročajo, da morajo tvrdke, ki želijo odpo-slati svoje blago v Libijo, predložiti prošnjo za dovoljenje pri ministrstvu za italijansko Afriko. Prošnja mora biti opremljena z dvema izvodoma vsake skupine blaga, ki ima biti odposlano, in morajo vsebovati opis in navedbo teže blaga, navedbo tvrdke, ki blago pošilja in naslov-Ijenca in naslov špedicije, kateri je blago zaupano.
* Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chrl-stofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacije in nove ilustrirane prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. (—)
Atelje BAZANELLA
LJUBLJANA, GAJEVA ULICA ŠT. 2 ZOPET REDNO DELA
iz ljubljane
Spet v dežju
V nedeljo je krasno poletno jutro obetalo najlepše vreme, toda že v teku dopoldneva so se začeli zbirati oblaki in sopa-rica ni obetala nič dobrega. Ljubljančani dovolj izkušeni po letošnjih vremenskih kapricah, so upravičeno sklepali, da bo proti večeru spet dež. Toda kakor nalašč so se oblaki spet razgrnili. Popoldne je bilo vetrovno, zv/vr pa zelo lepo in prijetno.
Promet po Ljubljani je bil prav živahen, zlasti v popoldanskih urah. ko so prihiteli v Ljubljano tudi okoličani, da obiščejo cerkve in opravijo verske pobožnosti v počaščen je Malega Šmarna na Rakovniku. Prihajali so z vlaki, na kolesih, peš na zaprav-Ijivčkih in na lojtrskih vozovih, da so meščani spet lahko z zanimanjem opazovali pestre skupine naših deželanov in poslušali njihova zanimiva narečja. V Zvezdi se je popoldne zbiralo ljudstvo h koncertu, ki ga je spet priredila vzorno marljiva grenadir-ska vojaška godba. Ni pa imela poslušalcev samo v krogu Kongresnega trga, marveč prav mnogo tudi Ljubljanskem Gradu. ki je bil to nedeljo spet dobro obiskan. Tam gori je pravi užitek poslušati godbo iz sredine mesta.
Sredi nočne tišine pa so se spet nakopičili oblaki in je začelo grmeti, kakor da smo kje v bližini fronte. Grmenje je zlasti po polnoči razsajalo vedno huje. šitoki bliski so preprezali nebo. Vendar se nevihta sama ni razbesnela nad Ljubi iano, temveč na Notranjskem Na Dolenjskem je v prvih jutr-njih urah lilo izdatneje kakor v Ljubljani, ni pa bilo tako hudega grmenja. Nekaj pred 5. uro je prenehalo deževati v Ljubljani in kmalu nato tudi na Dolenjskem in na Notranjskem. Nebo pa je ostalo ves dan zamreženo. V teku ponedeljka je zdaj pa zdaj iznova rosilo. Ozračje se kljub dežju ni prehudo ohladilo. Živo srebro je zjutraj kazalo 15 stopinj C. Deževni presledek po vrsti lepih dni ne Škoduje, vendar pa bo kmetovalcem in vinogradnikom hudo ustreženo, če čimprej spet posije sonce.
n— Delo na novi zatvornicl počiva. Prva etapa pri delu na novi zatvornicl na Ljubljanici pri Sv. Petru je zaključena. Doslej so dogradili glavni železobetonskl opornik sredi struge in betonske stene na obeh bregovih. Delo ni bilo lahko kakor bi izgledalo na prvi pogled, zakaj temeljna konstrukcija jezu mora biti zelo močna in od-
porna, saj bo morala vadrfiatl ogromen
pritisk. Druga etapa obsega vsa gradbena dela razen strojne opreme, ki bo dovršena v tretji etapi. Novi jez bo najmodernejše vrste. Jezovna naprava bo imela dve odprtini široki po 12.45 m; vsaka odprtina dve zatvornicl. Večja zatvornica bo segala do dna struge in je namenjena za pravilno dviganje vodostaja; manjSa zatvornica pa, ki bo stala nad večjo, bo služila zgolj za odtok nesnage, ki se zmerom nabira na površini rek ob jezovih. Obe zatvornicl skupaj bosta visoki 5.89 m. Za odpiranje in zapiranje jezu je predviden električni pogon in še pomožni ročni pogon za primer če bi se električna naprava pokvarila. Na desnem oporniku bo ribja steza, ki bo brez dvoma za Ljubljano nekaj posebnega. Načrte za arhitehtonski del jezu je napravil mestni gradbeni urad. Nova zatvornica je velikega pomena za naše gospodarstvo, ker bo mnogo pripomogla k melioraciji Barja. Glavni odtok je namreč Ljubljanica, ki ima v območju Barja nekaj pritokov. Voda mora imeti zmerom gotovo višino, ker se drugače bregovi rušijo in zaradi tega zastaja odtok vode. Gradnja novega jezu je za meščane Barjane velikega pomena.
u_ Novi grobovi. Za vedno je zapustila
svojce ga. Hermina Stajerjeva. po rodu Besekova, soproga strojevodje državnih železnic v pokoju. Za njo žaluje soprog in dve hčeri. Pogreb pokojnice je bil v ponedeljek na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 78 let je zatisnil oči zva-ničnik drž. železnic v pok. g. Franjo Ga-šperin. Pogreb pokojnika je bil v ponedeljek na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti je umrl železniški uradnik v pok. g. Ivan Reitz. Pogreb blagega pokojnika je bil v ponedeljek na pokopališče k Sv. Križu. — V cvetu mladosti je preminil dijak VH.a razreda I. drž. realne gimnazije v Ljubljani Gabrijel Capuder. Zemske ostanke bodo prepeljali iz kapelice sv. Petra na Žalah v sredo ob 16. k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, svojcem iskreno sožalje!
u— Cestna dela na Vrtači. Prijazni mestni okraj Vrtača je brez dvoma najbolje urejen v Ljubljani. Vse ceste so moderno tlakovane, hodniki za pešce pa asfaltirani. Pred nedavnim je bila tu dograjena velika tronadstropna stanovanjska hiša in zdaj pravkar dovršujejo okolici primeren zid, ld bo oklepal vrtove okrog hiše. Vrtači pa posvečajo tudi primerno pozornost. Na ka-traniziranih cestiščih so se naredile številne razpoke, v prvi vrsti zaradi tega, ker je bil v zadnjem času velik del avtomobilskega prometa s Tržaške ceste usmerjen po Levstikovi ulici v središče mesta. Vse razpoke in podobne okvare so delavci mestne občine zalili s katranom, tako da so vse ceste spet ravne in gladke kakor prej.
u_ Urejevanje Trnovega. Trnovo, mestni okraj med Ljubljanico, Gradaščico in Kolezijo, se počasi prenavlja. Na oglu Trnovske in Mandelčeve ulice je manjši trg, ki so ga pred nedavnim primerno uredili. Posadili so par dreves, napravili prijazne gredice in obrezali grmovje, ki obdaja sosednje hiše. V senco že precej košatih dreves pa so postavili udobno klop. V bližini prulskega mostu so pravkar dogradili lično stanovanjsko hišo.
u— Urad za registracijo biciklov v Ljubljani poziva one lastnike biciklov, ki so svoja kolesa prijavili v mesecu juniju 1941, da pridejo po evidenčne tablice v Beethovnovo ulico štev. 7 po naslednjem vrstnem redu: v torek, dne 9. sept oni, ki so oddali prijavo: 3., 4., 5., 6. in 7. junija 1941; v sredo, dne 10. sept. oni, ki so oddali prijavo: 9., 10., 11., 13. in 14. junija 1941; v četrtek 11. sept. oni, ki so oddali prijavo: 16., 17., 18., 19. in 20. junija 1941; v petek, dne 12. sept oni, ki so oddali prijavo: 21., 23., 24. in 25. junija 1941; v soboto, dne 13. sept. oni, ki so oddali prijavo: 26., 27., 28. in 30. junija 1941. Vsakokrat od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. S seboj pripeljite bicikel ter prometno knjižico in 1 liro denarja.
u— Vrsta nesreč. 81etna hči voznika cestne železnice Danica Cerničeva se je z drugimi otroki igrala. Eden od njih ji je po nesreči vrgel poleno v obraz in ji prebil nosno kost. Včerajšnjo nedeljo je bilo zopet precej žrtev neprevidnih kolesarjev. Med drugimi se je poškodovala 301etna služkinja iz Ljubljane Justi Jarčeva. Na Starem trgu je padla na tla in se potolkla po obrazu. 211etna delavčeva žena Matilda Arharjeva ima nerodne poškodbe na desni nogi Neznan kolesar jo je na cesti podrl, 401etni posestnik Jakob Sičnik iz Horjula je na vožnji proti Logu padel in se potolkel na roki in nogi. 161etni sin delavca Alojzij Planinšek iz Velikega Gabra je padel pod voz in dobil hude notranje poškodbe. V Kemični tovarni se je pri delu ponesrečil 351etni delavec Ivan Vatovec. Zlomil si je desnico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici.
u— Naznanite sobe! Mestno poglavarstvo še vedno potrebuje več čednih opremljenih sob za nastanitev oficirjev in urad-ništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo našo gostoljubno javnost, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore takoj naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata.
u— Izgubil sem fotoaparat Kodak-Re-tina na državni cesti od Stične skozi Višnjo goro do vasi Blate. Prosim najditelja da ga vrne proti dobri nagradi na naslov Stane Predalič, Fiignerjeva 12.
u— Dr. Drago švajger, zopet redno or-dinira. (—)
u— Italijanščina na Trgovskem učilišču Robida, Ljubljana, Trnovska ulica štev. 15. Tečaji se prično začetniški 10. septembra, nadaljevalni pa 11. septembra. — Telefon štev. 40-48. (—)
u— Veseli teater. Torek, sreda, četrtek in petek. Gostovanje gospe Polonce Juva-nove. Začetek ob 20. (—)
Iz Novega mesta
n_ Najvišje dopustne cene v gostinskih
obratih. Te dni je okrajni civilni komisar g. dr Griselli izdal za novomeški okraj maksimalni cenik, ki ureja cene v gostinskih obratih. Odslej veljajo za gostinske obrate naslednje cene: Predjedi L 5, zakuhana juha, prikuhe in solata L 1.50, goveje meso 2.50, telečja pečenka 4 L, svinjska pečenka L 4.80. Perutnina pečena 7 L, rižota 3.50, guljaž 2 do 3 L, jetrca, ledvice, vampi 1.20 do 2.60, kranjska klobasa 3. Močna ta jedila 2, menu 5,50, menu italijanski 7, bela kava 1.40, čaj z rumom ali citrono 1,70, mleko 0.80. Namizna vina 7.60, sortirana vina 9.10, pivo 1.50—2.60 in brizganec L 1. — V vseh gostinskih obratih so gostilničarji obvezani postreči gostom z menujem. Po teh cenah se morajo
strogo ravnati gostilničarji in gostje. Kdor bi plačeval po višjih cenah, ne dela škode samo sebi, t«nveč skupnosti in zapade isti kazaii kakor tisti, ki zahteva prevelik dobiček. Nadzorstvo bo strogo.
n— Obvezna prijava brezposelnih. Po
-13joui 36 bfjbsjtuoh bsajjosja wp©-ttl iaou
jo vsi brezposelni prijaviti pri občini. Odslej bo posredoval vsako zaposlitev le občinski namestitveni urad in so tudi vsi delodajalci obvezani sprejemati vse delovne moči edino po njem. Prestopki bodo kaznovani.
n— Gradnja meščanske šole. Pretekli teden je pričel ljubljanski stavbenik žiberna, ki je izlicitiral gradbena dela na porušeni in pogoreli novomeški meščanski in osnovni šoli, obnavljati šolo. Vsa dela se izvrSujejo pod nadzorstvom novomeškega okrajnega tehničnega razdelka in je zaenkrat zdaj zaposleno še manjše število delavcev, ki izvršujejo očiščevalna dela. V teku tedna pa se bodo že začela vsa zidarska in železo-betonska dela in bo zaposleno večje Število delavstva. Kakor znano mora biti zgradba pod streho do koncc novembra
n— Brezplačni italijanski tečaj. Italijanski tečaj podružnice »Jutra« je moral biti zaradi prenavljalnih del v gimnaziji prekinjen in se bo nadaljeval v torek 9. t. m. ob 20. v fizikalni dvorani realne gimnazije, na kar se opozarjajo vsi slušatelji 1. in 2. tečaja.
n— Brivnice so ob ponedeljkih zaprte. V
soboto smo objavili, da bodo odslej brivnice ob ponedeljkih zaprte, v primeru pa, da pade na torek kak zapovedani praznik, bolo odprte v ponedeljek, zaprte pa dan po prazniku. Brivsko-frizerski odsek novomeškega skupnega združenja obrtnikov nam sporoča, da bodo v poslednjem primeru brivnice zaprte na sam praznik in ne na dan po prazniku.
Z Gorenjskega
Visokogorsko orožništvo na Gorenjskem
Sef nemške policije Himmler je odločil, da se bo orožništvo v visokogorskih področ jih odslej imenovalo visokogorska žandar-merija. Posamezne orožniške postaje v takih področjih se poslej imenujejo žandar-merijske visokogorske stanice. Upoštevane so samo one postaje, v katerih območju je patruljiranje po visokogorskem področju nad 1.500 m nadmorske višine. Na takih postajah bodo odslej uslužbeni samo tisti orožniki, ki bodo izšolani kot policijski gorski vodniki Izšolanje bo čisto posebno in bo tudi oprava čisto planinska. Na čepicah bodo nosili znak planinke.
Planinsko žandarmerijo dobi tudi bohinjski okraj s triglavskim področjem. Postaji bosta v Bohinjski Bistrici in v Bohinjski Srednji vasi. Njuno patruljiranje seže v višavje med 1500 in 2.800 m (Triglav nadmorske višine. Orožniki sodelujejo v zvezi z graničarji. Njihova naloga je tudi oskrbovanje vojaških pokopališč. Po napornosti službe, pravijo nemški listi ,ne zaostaja bohinjsko področje za tirolskim
gorovjem in za Visokimi Turami.
*
20 občinskih gasilskih društev na Gorenjskem. Kakor slo poročali, se gasilstvo na Gorenjskem povsod preureja po novem nemškem pravilnika. V društva se sprejemajo pripadniki mlajših letnikov, vendar lahko sodelujejo tudi starejši člani, ki so že doslej bili gasilci. Vežbe vodijo orožniki. Marsikod bo nabavljeno novo gasilsko orodje. Zdaj je bil za okrožnega vodjo gasilstva v radovljiškem okrožju imenovan jeseniški komisarski župan. Skupno s kranjskim okrožjem je zdaj na Gorenjskem 20 občinskih gasilskih društev. Vsaka občina ima več požarnih straž.
Kmetijsko gospodarstvo na Gorenjskem. Z državnimi podporami je bilo za Gorenjsko naročenih 102 pluga, 4 sejalni stroji, 4 kopalci krompirja in 3 drugi kmetijski stroji. V Šenčurju in Smledniku sta bila doslej urejena dva sila za krompir, nadaljnjih 13 silov pa še urejajo. Kmetje potrebujejo za prihodnje leto ceneno umetno gnojilo. V prihodnjem letu bodo na Gorenjskem posvečali posebno pozornost vrtnarstvu.
Iz spodnje štajerske
Poroka. V Gradcu sta se poročila trgovec Kurt Kern iz Mariboia in gdčna Pavla Kdharjeva, hči znanega mariborskega ve-letrgovca. Za priči sta bila industrijec Fr. Kolmann st. in veletrgovec Alojz Kuhar.
Menjava državljanstva. V smislu nove naredbe šefa civilne uprave na Spodnjem štajerskem se morajo zglasiti pri županih, kjer prebi rajo, vse tiste osebe, ki so zadnja leta izgubile svoje nemško, avstrijsko, češkoslovaško ali poljsko državljanstvo, ker so sprejele jugoslovansko ali kako drugo državljanstvo. Prijaviti se morajo do 15. septembra.
Terjatve do društev. Kakor objavlja Komisar za društva, organizacije in zveze na Spodnjem štajerskem, je treba vse terjatve do društev, zvez, ustanov in fondov ter do drugih organizacij prijaviti najpozneje do 15. septembra pri Komisariatu v Mariboru, Wielandova ulica 11.
Mariborsko gledališče. Za upravnika mariborskega gledališča je imenovan Robert Falzari, ki je svoj čas dovršil kadetnico v Mariboru, potem pa je pristopil h gledališču kot baritonist. Kakor je izjavil so-trudniku mariborskega dnevnika, namerava v novi sezoni uprizoriti nekatere nemške klasične opere, potem dela nekaterih italijanskih mojstrov in nekaj novih oper. Bolje kakor opera bo zastopana opereta, predvsem s Straussom in Leharjem.
Nesreče. Nedaleč od št. Ilja je padel 19-letni železničar Henrik Wurzinger iz Špilja z zaviračnice tovornega vagona. Zdrobil si je desno nogo v členku in je dobil tudi sicer hude poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolniSnico. Tja so spravili tudi 481etnega kopalca vodnjakov Josipa Lesnika, ki je padel s kolesa in se močno polomil. V mariborski kartonažni tovarni pa je padel 141etni vajenec Anton Gerkman iz Studencev tako nesrečno, da si je pretresel možgane. V bolnišnici mu upajo rešiti življenje.
Hudo ponesrečena kolesarja. Pri mariborskem podjetju Weka uslužbeni tapetniški pomočnik Stanko Skrobar se je peljal s kolesom po Kopališki ulici proti Dravi. Nasproti mu je pridirjal rotacijski strojnik Mariborske tiskarne Viljem Prattes. Oba kolesarja sta po silnem zaletu trčila na tla in si poškodovala kolesi. Prattes je izgubil denarnico, ki jo kljub vsemu iskanju ni bilo mogoče več najti. Telesne poškodbe obeh ponesrečencev pa k sreči niso bile
hude. — V veletrgovini z Memino in Lenart je padla zasebnica Sarlota Ke-hringova po nesreči po krožnih stopnicah in se je hudo poškodovala. Tudi njo m prepeljali v bolnišnico.
Iz Hrvatske
Delovanje Hrvatske akade* ' ml je znanosti in umetnosti
Zagreb, 8. septembra
Statut hrvatske Akademije znanosti in umetnosti je potrjen. Akademija je javna ustanova, ki je pod posebno zaščito države. Njena naloga je, samostojno raziskovati in vsestransko pospeševati vede in umetnost s posebnim upoštevanjem hrvatske narodne svojine.
Hrvatska Akademija znanosti in umetnosti ima 4 oddelke: zgodovinsko-jezikoslovnega, filozofsko-pravnega, matematič-no-prirodoslovnega in umetnostnega Akademija lahko Šteje največ 45 rednih članov, od tega jih odpade na zgodovinsko-jezikoslovni oddelek 12, na vsak ostali oddelek pa po 11. NajviSje število častnih članov znaša 16. Dopisnih članov pa je lahko toliko, kolikor določi akademija sama Izvolitev predkednika akademije obvelja Šele tedaj, ko jo potrdi poglavnik.
Hrvatska Akademija znanosti in umetnosti je naslednica Jugoslovanske akademije, ki je bila ustanovljena po zaslugi škofa Josipa Jurija Strossmayerja v letu 1866. je od leta 1880. ima na Zrinjevcu svojo palačo, ki je v slogu italijanske re-nesance Zagrebu v okras. Kakor znano, je poglavnik letos 12. julija izial posebno zakonsko odredbo, s katero se je prejšnja Jugoslovanska akademija prekrstila v Hrvatsko akademijo znanosti in umetnosti. *
Hrvatski konzulat v Gradcu Je na delu.
Kakor smo poročali, je Nezavisna država Hrvatska uredila konzulat tudi v Gradcu. Za konzula je postavljen g. dr. Tomo Tu-rato. Novi konzulat je začel uradovati včeraj 8. septembra in ima svoje prostore v Hammerlinggasse 6.
Dr. Nikola Minkov v Zagrebu. V sredo je prispel v Zagreb dr. Nikola Minkov, bolgarski narodni poslanec in predsednik zakonodajnega odbora narodnega sobranja. V Zagrebu ostane več dni. Obiskal bo hrvatske društvene ustanove kakor tudi sre-diščnico delavskega zavarovanja, Delavsko zbornico, Pokojninski zavod za zasebne nameščence, glavno upravo za posredovanje dela in društvo »Merkur«. Dr. Minkov je eden izmed najbolj znanih društvenih javnih delavcev v Bolgariji.
Zagrebška opera v novi sezoni. Novi repertoar zagrebške državne opere je bil te dni objavljen. Wagner bo zastopan z »Letečim Holandcem« in z »Mojstri pevci«, Rihard Strauss s »Kavalirjem z rožo«, Mozartove svečanosti bodo opravljene z Izvajanjem »Requijema« in »Čarobne pišča-li«, ki jo bo pripravil neki nemški režiser kot gost. Prvič bo v Zagrebu uprizorjena Suttermeistrova glasbena drama »Romeo in Julija« ki je doživela krstno predstavo v Draždanih. Operetni repertoar navaja imena Zeller, Milocker in Suppe. Premiero bo doživela Pepekova dunajska opereta »Ce-saričin jezdec«. Izmed domačih del bodo uprizorjene naslednje opere: Gotovčeva »Morana«, Odakova »Dorica pleše« ter (v premieri) Papandopulova »Sončna cvetka«, Zajčeva »Viteška ljubezen« in širolov »Mladi gospod«.
Znamke v korist hrvatskega Rdečega križa. V kratkem izidejo dobrodelne znamke s posebnim dodatkom v korist hrvatskega RK. Izšle bodo v vrednosti 1.50 plus 1.50, 2 plus 2 in 4 plus 4 kune in bodo predstavljale moške like v hrvatskih narodnih nošah. Naklade prvih dveh vrednot bo 150.000 komadov, znamk po 4 kune pa bo 100.000. — V kratkem bo v Zagrebu ustanovljena hrvatska državna znamkama, in sicer bo priključena hrvatski državni tiskarni. Strokovnjaki so že odpotovali v tujino, da kupijo najmodernejše stroje. — Na zagrebškem velesejmu bodo razstavljene zbirke znamk hrvatske države. Prav posebno zanimanje za hrvatske znamke je v Italiji, kjer je o njih med drugim predaval v radiu dr. Franco Ciarrochi.
Nova tehniška visoka šola. Te dni so pričeli v Zagrebu zidati drugi paviljon zagrebške tehnične fakultete. Stroški bodo znašali 14 milijonov kun. Z novimi paviljoni bo zagrebška tehniška fakulteta, ki je doslej bila močno raztresena, združena na enem samem mestu.
število članov ustašega pokreta znaša po cenitvi hrvatskega tednika »Novi rede zaenkrat okrog 250.000. list pravi, da je za hrvatske razmere in spričo stroge izbire ustaSev to število prav znatno.
Zabranjen odstrel jerebic. Ministrstvo za gozdove in rudnike je prepovedalo letošnji odstrel jerebic. Lovopust za fazane se podaljša in bo trajal poslej od 16. januarja do 30. oktobra. Fazank ne sme nihče streljati.
Stroge kazni za pijanost. Ravnateljstvo hrvatskih državnih železnic je izdalo okrožnico, s katero prepoveduje železničarjem pitje alkoholnih pijač v službi, kakor tudi upijanjanje izven službe. Kršilci bodo takoj odpuščeni iz službe in poslani na prisilno delo. Pijanstvo, pravi okrožnica, mora biti docela iztrebljeno.
Iz Srbije
Dobra sadna letina v Srbiji. Poročali smo že, da so letos v Srbiji zelo obrodile slive. Slivovka se dobi po 10 din liter, ali celo Se ceneje. Je pa zelo dobro obrodilo tudi drugo sadje. V nekaterih okrajih so se zlasti obnesla jabolka, posebno še tako imenovane »budimke«, ki jih trgovci s sadjem zelo cenijo. Po sedanjih cenitvah bo mogoče letos izvoziti okrog 500 vagonov jabolk iz Srbije. Izvozniki upajo, da jim bo izvoz kljub vojnim oviram omogočen.
Huda toča. Kakor poročajo iz Velike Ki-kinde, je te dni divjalo neurje v severnem Banatu. Padala je tudi debela toča, ki je zelo poSkodovala polja s turSčico in pa sadno drevje.
TRGOVSKO SOZALNO PISMO Ko je umrla teta Amalija, je njen globoko žalujoči nečak prejel sožalno pismo tvrdke Bombaž & Comp.
»Z ozirom na VaS zelo dragocen smrtni primer z dne 3. t. m. Vam pošiljamo vljudno sožalje in prilagamo venec.
Pričakujoč VaSe nadaljne naklonjenosti in novih naročil, beležimo z odličnim spoštovanjem Bombaž & Comp.«
> JUTRO« St 2H
Torek, 0. IX. 1941-XIX,
ŠPORT
Med najboljšimi atleti
Po prvem dnevu prvenstva SLAZ vodi Planina s 119 pred Ilirijo s 87 točkami. Nov rekord v teku na 800 m (1:57-4)
Ljubljana, 8. septembra
Velik delež za izpopolnitev letošnjih športnih terminov imajo naši atleti, ki so od junija dalje izvedli dolgo vrsto prav uspelih nastopov, včeraj pa so se zbrali na najvažnejšega, in sicer na tekmovanje za pokrajinsko prvenstvo moštev in posameznikov. Razmere so žal nanesle tako, da baš na tej prireditvi, razdeljeni zaradi obilnega sporeda kar na dva dneva, niso nastopili polnoštevilno, ker je lahkoatletska sekcija ŽSK Hermesa glede na sklep SLAZ o združitvi tekmovanja za moštva in posameznike poslala svoje atlete namesto na teren med publiko, tako da sta bili v konkurenci samo Planina in Ilirija, kot tretji klub pa je nadvse hvalevredno, toda brez neposrednega stika z najboljšimi, 9 svojimi atleti sodeloval tudi novomeški Elan. Kljub odsotnosti šiškarjev je bilo včeraj še zmerom na raznih startih do 90 atletov, kar pomeni, da so tekališča v sedanjih časih spet postala priljubljena zbirališča športne mladine.
Mnogo publike, mnogo sodnikov
Stadion ob Tyrševi cesti je bil včeraj nenavadno živahen, ne samo vsenaokrog po stopnjiščih, kjer se je zbralo nekaj sto gledalcev, temveč tudi »na sedežu« sodniškega zbora, ki je bil to pot zastopan kakor že dolgo ne. Onim maloštevilnim »žrtvam« vsake prireditve so danes prišli na pomoč mnogi atletski sodniki iz dobrih starih časov, toda kljub temu sodniški zbor le ni bil čisto kos svoji nalogi. V največjo zadrego ga je spravil tek na 5000 m, kjer je »odpovedal« napovedovalec krogov, tako da je moral zmagovalec Kine po opravljenem finishu nadaljevati tek še za nadaljnji krog, kar seveda ni bilo brez vpliva na končni izid. V ostalem pa se je marsikje videlo, da so bili na delu preizkušeni sodniški rutinerji, ki so pod vodstvom vrhovnega sodnika geom. černeta prehajali preko večjih ali manjših težav ter oklevanja, tako da se je spored razvijal dovolj po načrtu in je bilo prvih 9 disciplin za točke pod streho s samo četrturno zamudo. Prireditev je pritegnila tudi mnoge predstavnike našega spotnega življenja, med drugimi zaupnika CONI-a g. comm. Burattija, predsednika Slov. športne zveze dr. Pavlina, predsednika SLAZ dr. Lapajneta in še druge, razglaševalca je nadomestil zvočnik iz avtomobila Dopolavora, ki ga je iz prijaznosti preskrbel zaupnik CONI-a.
En rekord, sicer povprečni izidi
Včerajšnji spored je obsegal 9 finalnih točk, od katerih so bili samo za eno — in sicer v teku na 200 m — potrebni predteki. Med njimi je šest prvih mest zasedla Planina, tri pa so ostale Iliriji, medtem ko so se morali marljivi Novomeščani zadovoljiti z dvema zadnjima mestoma, in sicer v skoku v višino in v štafeti na 4X100 m. V splošnem včeraj doseženi rezultati niso šli preko povprečnosti, česar je mimo nepopolne konkurence v veliki meri krivo tudi pozno jesensko vreme. Razen tega je ves čas pihal tudi precej močan veter, Id je kaj kmalu pomagal ohladiti ozračje pod temperaturo, ki so najbolj primerne za atleta. Tako je prišlo, da so številni tekmovalci ostali pod običajno formo in je prekosil samega sebe in vse druge samo Zmago Košir v teku na 800 m, kjer je s časom 1:57.4 izboljšal sedaj veljavni slo-
venski rekord za 1.5 sekunde; pogled v tabelo najboljših desetih v Italiji nam je pokazal, da bi bil prišel na 8. mesto za Lanzijem. Pri vseh ostalih novih in prvih prvakih Ljubljanske pokrajine nimamo zabeležiti nič presenetljivega. V skoku v višino je bil prvi Ilirijan Milanovič z 1.70 m, v kladivu njegov klubski tovariš ing. Ste-pišnik z 49.18 in v metu krogle tudi on z 12.16 m. šest mest prvakov, ki jih ima Planina, so priborili: Košir na 800 m z novim rekordom, Skušek na 400 m z zaprekami z 58.8, Lušicky na 200 m s 23.8 (edini pod 24 sek.), Lončarič v skoku v daljavo s 6.19 m, Kien na 5000 m (po slabem štetju krogov) s 16:14Vs in v štafeti 4X100 m s 45.1.
Prvih šest mest v vsaki disciplini je prišlo obenem v poštev za oceno po moštvih; pri tej je Planina nabrala po prvem dnevu 119, Ilirija 87, Elan pa 3 točke.
Imena s številkami
Tek na 800 m: 1. Košir (Pi) 1:57.4, 2. Oberšek (I) 2:01, 3. Magušar (I) 2:04.8, 4. Jovan (Pl) 2:09.3, 5. Zupan (Pl) 2:09.3.
Točke: Planina 11, Ilirija 9.
Skok v višino: 1. Milanovič (I) 1.70, 2. Lužnik (Pl) 1.65, 3. Omahen (Pl) 1.65, 4. Pribovšek (1) 1.55, 5. Skebe (Pl) 1.55, 6. Hočevar (EI) 1.55.
Točke: Planina 22, Ilirija 18, Elan l.
Tek na 400 m z zaprekami: 1. Skušek (Pl) 58.8, 2. Kraner (Pl) 1:01.2, 3. Ple-ničar (I) 1:01.5, 4. Oberšek (I) 1:04, 5. Pohar (I) 1:06, 6. Kompare (Pl).
Točke: Planina 34, Ilirija 27, Elan 1.
Tek na 200 m: 1. Lušicky (Pl) 23.8, 2. Bratož (Pl) 24.2, 3. Krenčič (I) 24.3, 4. Smolej (Pl) 24,8, 5. Sodnik (I) 24.9, 6. Mencinger (I) 25.0.
Točke: Planina 18, Ilirija 34, Elan 1.
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (I) 49.18, 2. Zupančič (I) 39.60, 3. Hlade (I) 38.95,
4.	Bačnik (PI) 35.20, 5. Jeglič (Pl) 34, 6. Vehar 31.85.
Točke: Planina 53: Ilirija 50, Elan 1.
Tek na 5000 m: 1. Kien (Pl) 16:14.2, 2. Glonar (I) 16:45, 3. Jan (I) 17:35.4,
5.	Kocutar (Pl) 17:44.2, 5. Stana (1) 19:18.6, 6. Koritnik (Pl) 19:37.
Točke: Planina 63, Ilirija 61, Elan 1.
Skok v daljino: 1. Lončarič (Pl) 6.19, 2. Bačnik (PJ) 6.16, 3. Bratož (Pl) 6.15, 4. Nabernik (Pl) 5.96, 5. Smolej (Pl) 5.92,
6.	Braniselj (I) 5.86.
Točke: Planina 83, Ilirija 62, Elan 1.
Met krogle: 1. inž. Stepišnik (I) 12.16, 2. Merala (Pl) 11.95, 3. Hlade (I) 11.61, 4. Lužnik (Pl) 11.30, 5. Zupančič (I) 11.12, 6. Pribovšek (I) 10.86.
Točke: Planina 91, Ilirija 75, Elan 1.
Štafeta 4X100 m: 1. Planina I. 45.1, 2. Planina H. 46.0, 3. Ilirija I. 46.0, 4. Planina HI. 46.4, 5. Ilirija n. 6. Elan.
Točke: Planina 119, Ilirija 87, Elan 3.
Na prireditev se bomo s tehnične strani še povrnili, ko bo končana, ugotavljamo pa že sedaj, da je mnogo izgubila na borbenosti, ker ni nastopil še tretji domači tekmec, ki bi bil marsikje odločilno posegel v konkurenco ali pa vsaj prisilil predstavnike ostalih dveh taborov, da bi bih morali še vse drugače braniti svoje tako bolj ali manj že v naprej določene postojanke.
Tekmovanje se je nadaljevalo in končalo včeraj popoldne z drugim delom sporeda, ki je obsegal ostalih 9 točk prvenstvenega sporeda — v isti režiji in na istem prostoru. Razmerje sil je verjetno ostalo nespremenjeno, pa tudi sicer ne moremo pričakovati posebnih presenečenj.
Nepričakovani remis v Novem mestu
V nedeljo je v Novem mestu igralo proti Elanu kombinirano moštvo SK Ljubljane, ki je moglo proti agihiim Dolenjcem doseči samo neobičajni remis s
5 : 5 (2 : 4)
Novo mesto, 8. septembra Na kandijskem stadionu je bila včeraj odigrana prijateljska tekma med novim dolenjskim prvakom domačim E Lanom in prvakom SNZ Ljubljano. Na igrišču se je zbralo okrog 2000 gledalcev, ki so bili zelo zadovoljni z igro domačega moštva. Elan je zelo dobro zaigral, posebno v prvem polčasu. Posamezni igralci sicer slabo obvladajo žogo, vendar je bila enajstorica dovolj homogena in je posebno napadalna vrsta z lahkoto preigravala ljubljansko obrambo in se tudi izkazala pred golom. V napadu se je izborno izkazala desna stran
napada z odličnima Smerdu jem in Vovkom ter centrom šmajdekom, dočim je leva stran zatajila. Izredno slaba je bila krilska vrsta, v kateri je edino ustrezal Knajter, ki pa je občutne popustil po odmoru. Najboljši del moštva je bila spet ožja obramba, kjer sta se posebno izkazala oba branilca Murn in Košele, katerima gre levji delež zasluge za doseženi remis. Tudi vratar Kalčič je posebno v drugem delu pokazal lepe sposobnosti.
Ljubljančani so zaigrali izredno slabo pa tudi se igralci niso prav nič potrudili. Nič ni bilo videti elana in požrtvovalnosti.
Najslabši del moštva je bila krilaka vrsta in Udovč gotovo še nI dozorel nalogi srednjega krilca. Tudi oba branilca sta bila izredno slaba ter nista pokazala nobenega čistega odbojnega udarca. V napadu je bil dober samo notranji trio, ki je pa pred golom preveč okleval, dočim sta obe krili zatajili, kar velja posebno za Starca, ki se še vedno »odlikuje« s svojo počasnostjo. Ljubljana je imela še to smolo, da je moral Lah zaradi stare blesure že v 37. min. igre zapustiti igrišče in ga je zelo slabo zamenjal Hassl.
Ljubljana je nastopila v spremenjeni postavi in sicer: Kriše, Puterle, Rupar, Peli-con, Udovč, Orel, Kroupa (Hassl), Ber-toncelj, Smole, Lah (Kroupa), Stare. Elan pa z enajstorico Kalčič, Košele, Murn, Strogi, Knajter, Magišta (Peric), Urban-nija, Hočevar, šmajdek, Smerdu, Vovk.
Ljubljana takoj prične s krepkimi napadi in izsili že v 3. min. prosti strel na 16 m., vendar branilci čistijo. V 5. min. kot proti Lj., vendar nič. E. se ne more znajti in že v 7. min. doseže Kroupa po lepem centru Starca z glavo vodstvo za goste. 1:0. Dve minuti kasneje preda Lah lepo prejeto žogo s centra Pepčku, ki poviša z 10 m neubranljivo v 2:0. Čuti se še vedno premoč Lj., vendar prehajajo tudi domačini vedno pogosteje pred vrata gostov. Domačini se polagoma zberejo m v 31. min. lepo prodre Vovk in krasno centrira Smerduju, ki zniža s 6 m na 2:1. že v naslednji minuti izenači šmajdek z 12 in z neubranljivim strelom. Zdaj so domači v premoči. V 36 minuti vratar gostov izpusti lahko streljano visoke žogo in že poviša Hočevar na 3:2. V 37 min. zamenja Hassl Laha, vendar ostane E. v premoči in v 42. min. Kajtner sam strelja iz 16 m neubranljivo v gol in že vodijo domači s 4:2.
Po odmoru prevzame takoj pobudo Lj. ter jo obdrži do konca. Stalno se igra na domači polovici, vendar ljubljanski napad zastrelja najlepše prilike, šele v 13. min. zmanjša Kroupa po krasnem centru z levega krila neubranljivo na 4:3. V 18. min. Pepček po krasnem predložku Hassla potrese z neubranljivo bombo še enkrat Elanovo mrežo. 4:4. Gostje še vedno napadajo in domačini ne pridejo preko sredine. V 26. min. lepa kombinacija gostov. Hassl poda Pepčku, ta lepo predloži prosto stoječemu Starcu, ki plasira in že vodijo gostje s 5:4. E. se nekoliko zbere in prične
z nevarnimi prodori in že v 26. po lepi kombinaciji Smerdu-Vovk-šmajdek slednji izenači z lepim strelom. Lj. skute s vsemi sredstvi doseči zmagoviti gol, vendar je domača obramba na mestu in obdrži rezultat nespremenjen.
Z današnjo tekmo je novi dolenjski prvak dokazal, da po pravici nosi naslov dolenjskega prvaka ter bo z marljivimi in sistematskimi treningi brez dvoma igral še važno vlogo v bodočem pokrajinskem prvenstvu. Sodil je komaj zadovoljivo italijanski zvezni sodnik g. Sanggiorgi.
V sredo ob 17« - prvi nastop plavalcev
Spored obsega 6 točk, od teh dve štafeti, in tekmo v vvaterpolu
Kakor znano bodo za atleti nastopili v prvenstvu Ljubljanske pokraijne od jutri dalje tudi oni naši plavalci, razen skakalcev. Podrobni spored trodnevnih mitingov smo že objavili, jutrišnji prvi dan bodo na vrsti večinoma krajše proge, in sicer 100 m prosto in 100 m prsno za gospode, 400 m prosto in 100 m prsno za dame ter dve štafeti za moške, in sicer na 3X200 m prsno (prvič pri nas) in na 4X200 m prosto.
Trening za te nastope je končan in zdaj predstavljajo le še računi, kdo bo najboljši v teh šestih točkah prvega dneva.
Na 400 m prosto za dame Finčeva ne bo imela prave konkurence, temveč samo ono s »stoperico«, ki je mnogo nevarnejša od žive. Gre torej samo za to, kakšen bo ta čas, ki ga bo Draguša dosegla sama s seboj.
Na 100 m prosto med seniorji se obeta velika borba med Pelhanom in žižkrm. Razen teh dveh pa jih bo poseglo v borbo še več arugih, toda od tretjega mesta dalje ne ve dati pojasnila niti trener.
Na. 100 m prsne je med damami Wer-nerjeva spet v odlični formi in bo gotovo dosegla dober izid, poleg nje pa se bo zbralo na startu še več mlajših, med katerimi je Koželjevi n. t .pisovati največ izgledov za dobro mesto.
Na 100 m prsno med gospodi jih bo šlo na progo cela vrsta m nič se ne da reči, kdo bo prišel prvi. Vsi pravijo da je Her-zog favorit, toda prav gotovo pa le ni, ali mu kdo ne bo prekrižal računov.
Štafeta 3X200 m prsno je pri nas prvič
na sporedu (v Italiji spada v prvenstveni spored) in zato ni mogoče red, kakšen bo prvi izid v tej disciplini v našem bazenu. Ker je v klubu mnogo Izenačenih plavalcev na prsnih progah, utegne biti prav dober.
Na 4X^00 m prosto skoraj ni vredno delati prognoze. Najmočnejša štafeta bo šla v postavi Mihalek, Močan, Pelhan, ži-žek to zato gotovo niso brez podlage računi, da bo potrebovala manj kakor 10 minut.
Za konec sporeda v sredo bo še tekma v vvaterpolu med dvema klubskima enajsto-ricama. o katere izidu se marsikaj šušlja med poznavalci obeh taborov, ki sta si — čujte in strmite — nabrala tudi že nekaj »kibicev« med stalnimi obiskovalci ilirjan-skega bazena.
Prvi nastopi naših belo-zelenih v vodi bo do jutri od 17. dalje. Vstopnina je propagandna, in sicer za sedeže po L 4.—,
za stojišča pa po L 2.—.
* * •
Zbor slovenskih plavalnih sodnikov (službeno). Za pokrajinsko plavalno prvenstvo poedincev v dneh 10. do 12. t. m. določam naslednji sodniški zbor: vrhovni sodnik ing. Stergar, starter: Trampuž, sodnika na cilju: Dobrota, dr. Bradač, sodnika na obratu: dr. Sef, Košak, sodnika za waterpolo: dr. Stegnar in Vrankar. Vsi ostali gg. sodniki se pozivajo, naj bodo vrh. sodniku na razpolago kot časomerilci. — Tajnik.
Še dva rezultata iz Salsomaggiora. O Borisu Smerduju in ge. ing. Sernec-Mairovi smo v obširnih teniških kronikah s turnirja v Salsomaggioru zasledili samo naslednje številke, ki so seveda preveč suhoparne, da bi mogle povedati, kako sta se v splošnem držala naša najboljša teniška igralca v tem prvem nastopu na italijanskih teniških prostorih. Smerdu je nastopil v moškem doublu skupno z Italijanom Agazzijem proti dvojici Vrioni in Scctti ter izgubil v dveh setih s 5:7 in 4:6. Drugič je šel v borbo s partnerico Sernec-Mai-rovo v mešanem doublu proti paru Zucchi-ni-Sada in izgubil prav tako v dveh setih s 7:9 in 3:6. V singlih so se v tem turnirju plasirali v finale, Cucelli, Canepele, Tonolli in San Donnino.
Obnovite naročnino!
Službo dobi
Beseda L —.60, taksa —.60, ?a daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Krojaškega
pomočnika
dobro izvežbanega za velike komade in damsko, sprejme takoj Sežan, krojaštvo, Cerknica.	15609-1
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Klavirsko
harmoniko
po uspešni metodi poučuje gospa. Pride tudi na dom. Spreirnem otroke tudi v skupinah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15365-4
HSJLL
Izložbene omare
pripravne za vzidavo ali vežo proda C. J. Hamann. Liubliana. Mestni trg 8.
15335-6
Beseda t —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 2.—.
Kupim vreče
juto z a ambalažo, krojaške odrezke. Podbevšek Filip, Obirska 4 (ob Celovški cesti).	15441-7
Praznih 2-litrskih Chianti steklenic
kupim vsako količino po
dnevni ceni.
Dai-dam.
15438-7
Beeeda t —.60. taksa —.60.
za daianie naslova al> *a šifro l 2.—.
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15611-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam stalni osebi takoj. Prule, Prijateljeva (Sokolska) 5.
15612-23
„NORMA"
steklenice za vkuhavanje sadja in sočivja
STEKLARNA KLEIN, LJUBLJANA, WOLFOVA ULICA ŠTEV. 4
POMEMBNA
LANSKA DRU2BA
prodaja strojev
in potrebščin
išče podjetje ali resno in veščo ter delovno osebo za sodelovanje pri prodaji na osnovi provizij. Ponudbe na:
! KVIFORTANTE SO-CIETA' MILANESE
vendita macchine
utensili,
cerca ditta oppure elemento competente serio, attivo per eol laborazione vendita su base provvigioni. Scrivere:
CASSETTA 259 M. — UNIONE PUBBLI-CITA* ITALIANA, MIL AN O
rleseda l —.60, taksa —.60, 7a daianie naslova ali za šifro l 2.—.
V centru Ljubljane
iščem dvt eventuelno eno prazno sobo s telefonom za pisarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 58«.	15338-23a
Boljši gospod
išče opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnišča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dr.«. 15596-2 3a
Opremljeno sobo
čisto, z dvema posteljama, išče solidni zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti v centru«.	15610-23a
Dijaikesobe
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Dva dijaka (-inji)
vzimem na stanovanje z vso oskrbo, v veliko, sončno sobo. Vestno nadzorstvo, pomoč pri učenju. Klavir na razpolago, italijanska konverzacija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15608-22
Dragocenost
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 2.—.
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih
cenah
CERNE — juvelir. Ljubljana, VVoltov«
ulica
■t-i'-
Pristno oranžado
v originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo -e dobi v glavni zalop.i. Ko dvorska ul. 8. M. Ge rovac.	14889-30
INSERIRAJ V ..JUTRU"!
i
Naznanjamo tužno vest vsem znancem in znamkam, da je davi preminul naš nad vse dragi sin, brat, gospod
CAPUDER GABEUEL
dijak VII. a razr. I. drž. realne gimnazije v Ljubljani
Pozemske ostanke bomo prepeljali iz kapelice svetega Petra na. Žalah, dne 10. t. m. ob 16. uri.
Ljubljana, dne 9. septembra 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
Heseda l —.60, taksa —.60. zs daianie nasl^-a ali » šifro I 2.—.
Vinograd s hišo
in pridelkom v Lipniku proda: Opara, Trebnje. Tudi za knjižice novomeške ljudske posojilnice.
15614-20
Umrla nam je naša ljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična
Antonija Spolons^
uradnica drž. železnic
Pogreb drage pokojnice bo v sredo 10. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Bolgarska ul. 32, na pokopališče k Sv. Križu.
SV. JURIJ — Sarajevo, 8. IX. 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
LJUBLJANA
J. Marquand	1
HVALA LEPA,
GOSPOD M0T01
Roman 1. poglavje
Mnogokrat^se vdajam misli, da je ves potek dogodkov tistega popoldneva in večera, ki hočem zdaj pripovedovati o njem, v prilog nazoru, ki sem ga zmerom izpovedoval: to je, da se ni še nikoli nikomur posrečilo odvrniti dogodke od naprej določenega pravca. Vsekako nisem tisto popoldne niti poskusil česa takega. Tudi ko bi se mi bilo zdelo, da lahko izpremenim vsaj najmanjšo okoliščino, se tega ne bi bil lotil; leta, ki sem jih preživel na Kitajskem, so me naučila, da rodi vsak pretiran napor zelo nevšečne posledice in da se nikakor ne sklada z dostojanstvom.
Končal sem stran, ki sem jo pravkar pisal, ter jo z ostalim rokopisom vred zaklenil v predal svojega pisalnika iz rdečega laka, z mirno zavestjo, da ga najbrže ne bom nikoli končal in da je to konec koncev majhnega pomena. Zbiti potni bu-dilnik iz srebra, ki je stal na pisalniku, ena izmed redkih reči, ki so me -še spominjale, da imam preteklost, je kazal četrt na sedem; to pomeni, da se je bil popoldan v Pekingu komaj pričel. Po večnem koledarju na pisalniku smo bili sredi julija.
Napravljen sem bil v temnomodro kitajsko^ haljo po zadnji modi, in prijetna sproščenost mi je navdajala duha. Upirala se mi je le misel, da v tem
oblačilu ne morem tja, kamor sem bil namenjen. Zleknil sem se vznak po naslanjaču in zaklical, ne da bi povzdignil glas, saj sem vedel, da je sluga zmerom blizu. Moj glas se je strnil s petjem čričkov na drevesih onkraj dvoriščnega zidu. »Jao,« sem rekel.
Moja sluga številka »ena« je z umerjenim gibom odgrnil rdečo zaveso pri vhodu in krenil proti meni, kakor bi drsal po sivem opečnatem tlaku, s ste-klenko whiskyja in sifonom v rokah. Jela sva govoriti v tistem telegrafskem narečju, ki je običajno na Kitajskem.
»Pripravi mi zunaj snažno belo obleko,« sem ukazal. »K Montgomeryjevim pojdem na sprejem.«
V resnici mu ne bi bilo treba povedati, kam sem namenjen, zakaj kakor vsak služabnik v Pekingu je tudi Jao poznal gospodarjeve družabne obveznosti, takisto kakor njegove slabosti.
»Večerjo lahko pripraviš za deveto uro,« sem dodal. »Ne vem, ali bom jedel doma, niti ne, ali pripeljem s seboj kakega gosta. Ce se pa vrnem, hočem dobro večerjo.«
Moja neodločnost ga ni spravila v zadrego. Ne verjamem, da bi bil na svetu mimo Pekinga še kak kraj, kjer bi mogel človek dajati tako nedoločne ukaze in se vendar zanesti na brezhibno postrežbo. Vedel sem, da bodo bela obleka in beli čevlji brez madeža, in res so bili. Jao mi je pomagal obleči suknjič ter pokleknil, da mi popravi hlačne zaleke.
»Drugo rutico hočem,« sem rekel; »in nič denarja
nimam pri sebi.«
»Snoči ste porabili ves denar,« je Jao odvrnil.
»Nu da, posodi mi deset dolarjev.«
Jao mi je hkratu nadomestoval bankirja in ni bil v tem svojstvu prav nič manj pošten od tolikih drugih finančnikov, ki sem imel kdaj opravka
Krenil sem čez dvorišče, kjer je vrtnar zalival špalir belih in sinjih cvetlic, ter obšel zaslon, ki je branil hudobnim duhovom vstop skozi rdeča vrata v sivem obzidju. Meni jih je skoraj samodejno odprl vratar, ki je bil zmerom nared za ta posel, ob kateri koli uri dneva ali noči sem pričel domov ali odhajal z doma. Zunaj me je čakala moja riksa z belo oblečenim strežnikom. Še malo, in ozka cesta, obrobljena z majhnimi vilami je ostala za nama, in ubrala sva jo proti jugu, po široki prometni žili, ki je vodila v poslaniško četrt. Sluga je tekel z odmerjeno, neutrudljivo naglico, kakor se spodobi dobremu kuliju. Prizovi in glasovi poletnega Pekinga so se zgrinjali okrog mene. Ko sem se oziral na desno in na levo, se mi je zdelo, da občudujem eno tistih dolgih navitih slikanic, ki jih kitajski slikarji skoraj kinematografsko krase z nanizanimi pogledi, kajti za vsakim vogalom se je ponudil očem drugačen prizor, toda bistvene iz-premembe ni bilo nikjer. Ce sem zaprl oči, mi je bilo, kakor da vendarle vidim vsako stvar, zaradi glasov, ki sem jih slišal. Drsanje nog v copatah je postalo nekoliko bolj zamolklo; to je pomenilo, da hitiva ob rdečem zidu Prepovedanega mesta, izza katerega so gledale rumene opečnate strehe paviljonov, svilnato se iskreče pod sinjim nebom, ki mu je solčni zahod polagoma jemal barvo in blesk. Oglašalo se je rezko cviljenje vodarjevega
občutka vedrine, ki je prepajal ozračje. Slišal sem bronaste kastanjete slaščičarja, zvončkljanje moža, ki je ponujal pahljače, in krike prodajalca dinj. Vsi ti glasovi so mi hkratu udarjali na uho, zliti v nenehno valovanje zvokov, ki je opredalo dušo ter ji dajalo občutek pokoja, glas Kitajske, kjer ljudje žive in umirajo po ustanovljenih pravilih, dežele, kjer ni nobena reč kaj si važna, kvečjemu mir. Jaz sem se vsekako čutil dokaj pokojnega in sem bil s tem zadovoljen. Z zadovoljstvom me je navdajala misel, da ne bo nikoli nič znatno izpremenilo tega mesta, h kateremu spadam nekako tudi jaz, kolikor je tujcu sploh mogoče. Vzel sem iz žepa pahljačo, na kateri je bila napisana pesem o lokvanju, darilo mojega mandžurskega prijatelja, kneza Tunga.
Mnogo rikš je bilo že zbranih ob stranskih stopnicah, ki vodijo h glavnemu vhodu Montgomery-jeve hiše. Kuliji so ždeli pod drevesom in se pomenkovali o čudaških lastnostih in napakah svojih gospodov in gospa. Čakali bi bili tudi do dveh zjutraj, ko bi bilo treba, ne da bi se pritoževali. Majhen orkester je igral na terasi hiše, evropske stavbe v dve nadstropji, okrog katere je utripalo čudno kozmopolitsko življenje Pekinga. Vsi so se poznali med seboj, vsak je bil poučen o čenčah, ki so krožile o drugih, in zavest, da ni nič skritega, razen kar je deležno skope prizanesljivosti ustanovljenih navad, je bila pomirljiva. Tu so bili zbrani uradniki, angleški, ruski, italijanski, nemški, japonski in kitajski, skratka, vsi. Belo oblečeni
vozička, zamolkli ropot samokolnice, gobezdanje sluge so podajah cocktaile m kruhke Gospod Mont-radia skozi odprta vrata neke prodajalne in tu- gomery, debel in potan v svoji obleki iz bele svile, Ijenje avtomobilske sirene, a vsi ti zvoki niso kalili I mi je segel v roko
Urejuje Davorin
Ravljen. - Maja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskan«, d. d. kot tiakamarj« Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vri v Ljnbljant
\