.%tv
A KN J i -
ra
PHIHOBSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
!*LX. Stev. 91 (2710)
s ENOTNO, BORBENO gOMiJSKO PROSLAVO
Ji	" ~
11 v iniciativnega odbora
JTRST, sobota 17. aprila 1954
V jutrišnji velikonočni številki bomo v našem dnevniku objavili obširno doku* mentacijo o raznarodovalnem razlaščanju slovenske zemlje za tako imenovano industrijsko pristanišče.
Cena 20 lir
J2'ci(LUvni °dbor za notno proslavo 1. mali 3e n'? svoji seji dne tA„^PnIa sklenil, na-na delavstvo na-J*dnie pismo:
/0V3riši delavci!
itta J? ,dva tedna, nas lo-Eik» ; !na^a- tega praz-tnoter> V. ,tako ugoden za nastop tržaških delo H.i- . 01>rambo pravice dostojllega T«T?a življenja, auje,, Je toliko bolj tej cof? suspenziji delav-111 Po vedno bolj lelavcp?, Položaju 25.000 male tn srednje Hnn	iTl trgovine na
Po nadaljnjem £u	deta v pristani-
pove(ianju brez-
j^^ariki delavci! špo Sj/j ^e mesec, odkar tatoiT ^3-’11 vsem shidi-^ih + T5em odborom ^ v tram in Podjotij, U da,. m tesnean položa-*** vnn.Tsaj en dokaz do-Ptistijo ob strani
^R»kalna in p(> ^Un ?^Sca ter da tol-’ r zahteva vse j ^ ,t° Jo da se na » va‘i2ajva enotno zbere-Jtevo	delavci	z	za-
trajnem delu ter jpdaiMv gospodarskih in delo Plojih za trža-..iavce,
„ti in tovarniški i-">w*tVeae motnih sin-ioji jj ter sindikati in od-to>tj .?avske zbornice so ^ t- v^uu upravioene-
1? «kovan3-u delar
{to cv. h o našem predano, ga skrili delavcem S5 ~wk. ter niso še iobrj ftorili, (ja bi se ta Jf-dtem Predlog uresničil, Ki™ v svojem sinji Aa? in političnem ti-poudarjajo, da S del. ^IJenjskih raz-? boirIcev v Trstu ved-v»dpi„ r3a »noten na-aycev, ce se hočejo N ‘ti naj hujše posle-
člavA tovariši!
Sti .	111	bilo	mogoče
mora in se tudi ti: za to je ved->o }<ja?o oe se to hoče. % e delavci to zahte-V ^
»Nh	111 vseh de-
^ih	i!stih. na vseh se*
iS°raJo delavci žajbljev odgovornih vo-^sl s«	sindikatov,
>n
Pravi to, kar smo (7’Hvo d Jn kar je za de-da. 2>j»o potrebno, to ma3a d°t>oid*
5 j**
^tJe trt?^a veliko zboro-sftieju,, k'b delavcev v
jjfe iSli ^htev, ki ustre-5V"1it' življenjskim
K; žaht- vskega raz‘ kJd ];^dtev.. ki zanimajo
dei^kravajo vsi tr-
»S po'
lNki Usc delavstvo in
K •« zlravno ie" da pri~
>i J0t*bnoSt dela,,stva •’*
»*i< v
enotnosti glo-
d° izraza Prve-
I ,
h. ‘Pn
S,:da
Jt„ ii,,i 3e vedno zdrw-
to , JU<ii, r.j ..
"•* ztve od stto-
go rije kot trgovci, ki so znane po svoji prilagodljivosti, vodstvi obeh omenjenih sindikalnih organizacij pa ne znata in nočeta potegniti iz tega položaja edinih nujnih zaključkov, ki bi omogočili enotno borbo vsega proletariata in celo t istih gospodarskih krogov, ki so po krizi najbolj prizadeti.
Skupina delavcev, ki so jim razredni interesi in bodočnost delavstva res pri srcu, je torej, izražajoč resnično voljo vsega delavstva, še enkrat pokazala edini izhod iz sedanje krize ter hkrati nakazala tudi prvi nujni korak, kateremu morajo slediti še drugi.
Vse delavstvo naj zato prisluhne temu pozivu, ga o-ceni in pretehta ter si ga usvoji. Če bo nato odločno zahtevalo, da ga sprejmejo tudi sindikalna vodstva ler sc odrečejo svojim političnim špekulacijam v korist vsega delavstva, tedaj je že dober del uspeha zagotovljen. Vsa dosedanja zgodovina delavskih borb in uspehov nam namreč kale, da so delavci z enotnostjo premam gali vse zapreke ter da ce njihovim enotnim vrstam ni mogla upirati nobena nazadnjaška sila.
Ta zavest naj bodri delavstvo tudi ob letošnjem prvem maju, ki ga praznujemo t) tako hudih in resnih časih!
MARŠAL TITO T CAR16RADP
Skupni jugoslovansko-turSki komunike o razgovo* ***** poudarja, da so balkanski sporazum spremeni v zvezo - Maršal Tito daroval carigrajski občini 8000 turških lir v socialne in humane namene
ANKARA. 16.
Nocoj so
v Ankari objavili skupni turško-jugoslovanski komunike, Id pravi:
^Predsednik Josip Broz Tito jc na vabilo predsednika Dže-lala Bajara prišel na uraden obisk v Ankaro 12. aprila 1954. V spremstvu predsednika je bil državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. V prisotnosti obeh šefov držav je bila vrsta razgovorov, ki so se jih udeležili predsednik vlade Abman Menderes, zunanji minister Faud Keprulu in državni tajni^ za zunanje zadeve Koča Popovič. Med temi razgovori, ki so se razvijali v ozračju prisrčnosti, ki je značilna za odnose tesnega prijateljstva med Jugoslavijo in Turčijo, so bila vsa vprašanja, tako splošna ■ kot posebna, ki so skupnega interesa za obe državi. pazljivo proučena, pri čemer je bilo vedno upoštevano to, da je za vsako načeto vprašanje ne-obhodno potrebna odobritev dragocenega partnerja tristranskega sporazuma, Grčije. Ugotovljena je bila popolna identičnost pogledov v sledečih točkah:
Politični položaj v svetu še vedno zahteva vse tesnejše in preciznejše sodelovanje med državami, ki so predane stvari miru. To dejstvo poudarja potrebo, da se izpopolnijo in razvijejo obramb-
ne organizacije, katerih cilj j je pozdravil vojake s pozdra-je ohranitev miru in okrepitev Ivom v turščini, nakar so mu
varnosti. Samo kolikor se bo■ sta to sodelovanje in tc povezovanje še bolj utrjevali, tembolj bo naraščala možnost učinkovitega popuščanja napetosti v mednarodnem položaju. V tem smislu se kaže ankarski sporazum kot orodje prvorazrednega pomena, katerega sila in učinkovitost morata rasti z vsakim dnem. To t oliko prej, ker ta pogodba ne odgovarja potrebi sedanjosti, ampak tudi trajnim potrebam intimnega sodelovanja držav podpisnic na vseh področjih. Ta sporazum je bil sklenjen v duhu zveze in v tej smeri se je do danes razvijala njegova dejavnost v
konzulata
Carigradu m
njihove družine.
Jutrišnji program Titovega obiska v Carigradu še ni znan.
peljal v palačo Dolmat Bahče. kamor je prispel ob 15.15 uri.
Na vsei poti iz Ankare do Carigrada so jugoslovanske-
turški vojaki odzdravili z vzklikom «Zdravo!». Predsednika Tita je pozdravila na postaji tudi četa skavtov. Jugoslovanski gost se je nato v spremstvu predsednika Bajara in zunanjega ministra Kepru-luja vkrcal v motorni čoln. na katerem je pregledal enote turške mornarice. Po pozdravu so turške vojne ladje izstrelile salvo 21 topovskih strelov. Ko je motorni čoln z jugoslovanskim predsednikom peljal mimo jugoslovanske šolske ladje «Galeb». je tudi
jugoslovanska ladja izstrelila !ng Moriča. Med bivanjem v
mu““ “ >» •*•“■*
ITALIJANSKA GENOCIDNA POLITIKA
   —
Malo odgovora rimskemu polmesečniku „Esteri“
rslv
iianMem veleseiimi
MILAN, 16. — Danes je milanski velesejem obiskala skupina jugoslovanskih gospodarstvenikov ped vodstvom glavnega sekretarja beograjske Zvezne trgovinske zbornice
Zaradi tega je prišel čas. da se spremeni formalno v zvezo, kar je samo le vprašanje pri-klndnosti.s
CARIGRAD. 16. — Jugoslovanski predsednik maršal Tito je v spremstvu predsednika Turčije Dželala Bajara prispel danes ob 13.50 s posebnim belim vlakom v Carigrad. Pričakali so ga na železniški postaji Haidar paša, carigrajski veliki župan prof. Gekai, poveljnik I. armade gen. Tsuna-boilu ter predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Potem ko je godba odigrala jugoslovansko in turško himno, je predsednik Tito pregledal častno četo, ki je bila postro-jena na postaji. Maršal Tito
ljudstva. Ko se je vlak zadržal nekaj minut na postaji mesta Ereke je maršala Tita pozdravi) tamkajšnji župan z vsemi predstavniki lokalnih oblasti, medtem ko je ravnatelj krajevne tekstilne tovarne izročil jugoslovanskemu gostu v dar turško preprogo ir. druga darila.
Jugoslovanski veleposlanik v Turčiji Miša Pavičevič je obvestil carigrajskega velikega župana Gekaja. da je maršal Tito podaril 8.000 turških lir, to je 85 milijonov dinarjev carigrajski občini v socialne in_ humane namene. Ob 17, uri popoldne je maršal Tito sprejel predstavnike mestne občine, ob 19. uri pa člane jugoslovanskega generalnega
tudi s predstavniki italijanskih industrijskih in gospodarskih krogov.
EISEMHOWERJEUA POSLANICA O AMERIŠKIH JAMSTVIH EPS
\ poslanici vladam šestih držav evropske skupnosti obljublja bisenhouver, da bodo ameriške čete ostale v Evropi, zlasti v llemčiji, obenem pa spodbuja k ratifikaciji pariške pogudbe V Londonu dvomijo, da bi ta zagotovila zadostovala za zagotovitev francoske ratifikacije
Ameriški državni tajnik John Foster Dulles v razgovoru s francoskim ministrskim predsednikom Josephom Lanielom med svojim nedavnim obiskom v Parizu.
S>; 'C
iti nobenega ^llQ Pečina delavstva
. P°5udo skupine “ ‘° »’0t drugič ^ liic n°t8ji nastop na t, ,apruega maja. C e doslej še \	krivda	na
* J Po'na
vodstvih, ki so
_ ^e*čd o enotno-
Ua Poetično pre-
V 't *>,ln£iikoIno Pripad-ks0eto„Mi ----
Pa
vni v
C^stj n st,dje sile, da do
c vsT r*e-kpr urai"
S 0 t>L»i • J® delovanje \,ttonk L1Uin° korist soo-\	*	3e v nasprotju z
(je kot „„, ‘ntere5‘ delav
o20 t neresnici ua-
thtereti k" tm el°te.
Na*
'V'"0 ti’ «.bda c,totno« de-
^ " ta
JJ.	“V	J" U I
%'	'\v Trstu. Vsem
l( QrtjCe Posledice hude
tit! *** Pri"oomlne kri-
Cr,adeV°
% ll>ilce 7, e( tudi male
V>"i /a kriz„
"i .. tasti
L'*!	’ aa!u Z“ se v P°-
V Stljn ,zra~a pred-!	Cn*'j‘	delavcev
H,
lisice
v* 11 Oo, n 'Pdu«nje ter
^ t, •‘ate \P .darskem polo-
ndUstriie• obrti •nJH 0 d»~>-	-
^	*	d<tlo
. S kr,r"’Vne »« CO-pa le možna A,.	na*topu	vseh
-* -1 Pa t...
e«otne bor-
N«t0 0'l«u,r/ 36 vodstvi M h uhornice "* aa ZUjB ,udi
*• l p,t>e0„ ‘kUpn° Pr°-€l° ‘ake kate-
ker
WASHINGTON. 16. — V posebni poslanici, k) jo je danes poslal jz Augustc (Georgia) voditeljem vlad šestih držav, ki sestavljajo evropsko obrambno skupnost, izjavlja predsednik Eisenhcvver, da bo ameriška vlada obdržala svoje čete v Evropi, zlasti v_ Nemčiji, dokler bo njihova navzočnost potrebna, in poudarja nato važnost, ki jo ZDA pripisujejo ratifikaciji pogodbe o EOS
V poslanici pravi Eisenho-wer, da se čutijo ZDA tesno vezane z atlanskim paktom da pa dejanski pomen pakta presega obveznosti, ki jih predpisuje. Z atlantsko organizacijo prispevajo ZDA in njihovi zavezniki, pravi Ei-senhower, ^ ustvarjanju konkretne sile. ki je potrebna, da se vzame pogum napadalcu, ali pa če bi prišlo do napada, da se napad ustavi, ne da bi bila katera koli država NATO porušena ali okupirana.
Predsednikova poslanica nadaljuje, da bo evropska o-brambna skupnost sestavni del atlantske skupnosti in da bo na ta način zagotovljeno stalno in tesno sodelovanje med silami ZDA in silami EOS na evropski celini. Pri tem izraža predsednik prepričanje, da bodo «zainteresi-rane zahodnoevropske države čim prej čutile dolžnost, da uresničijo evropsko skupnost z ratifikacijo pogodbe o EOS». Ko bo ta pogodba začela veljati, te bodo ZDA ravnale po naslednjih «načelih in obveznostih«:
1. ZDA bodo obdržale v Evropi. tudi v Nemčiji, one svoje oborožene sile, ki bodo potrebne za sorazmerni prispevek k obrambi severnoatlantskega področja, dokler do obstajala grožnja napada na tem delu sveta;
2. ZDA se bodo posvetovale z ostalimi državami podpisnicami atlantskega pakta in EOS o vprašanjih kupnega interesa, tudj o obsegu oboroženih sil EOS, ZDA in oetalih atlantskih dežel, ki bodo na
razpolago vrhovnemu poveljniku v Evropi;
3. ZDA bodo spodbujale čim tesnejšo povezavo med silami EOS ne eni strani in silami ZDA in ostalih atlantskih dežel na drugi strani;
4. ZDA bodo tudi nadalje, v skladu z Eisenhowerjevimi priporočili kongresu, (tiskale
sredstva da bi dale večjo varnost atlantski skupnosti s širšo izmenjavo informacij o u-porabi novih sredstev in nove tehnike v vojaške namene«,
5. ZDa bodo imele vsakršno akcijo, pa naj pride od koder koli, ki bi ogrožala enotnost in nedeljivost EOS, za grožnjo proti varnosti ZDA in bodo v tem primeru uvedle posvetovanja v skladu s čl. 4 atlantskega pakta;
6. v skladu z osnovnimi interesi ZDA v atlantskem paktu se jim zdi trajanje pakta rajši nedoločeno kot pa omejeno za določeno število let.
Podobno ameriško izjavo so napovedali že včeraj kot posledico skoraj enake izjave, ki jo je nedavno prebral angleški zunanji minister Eden v spodnji zbornici in ki vsebuje zagotovila, da Anglija ne bo umaknila svojih čet iz Evrope in da bo te oddelke čira tesneje povezala z evropsko obrambno skupnostjo. Obe izjavi naj pomagata premagati francoske pomisleke proti ratifikaciji potiske pogodbe.
Foreign Office je izdal danes poročilo, ki izraža globoko zadovoljstvo britanske vlade spričo izjave predsednika Eisenhovverja. V diplomatskih krogih v Londonu pa kljub temu ne skrivajo nekaterih pomislekov glede konkretne učinkovitosti ameriške poteze,
Skozi sito
Zdravosiiski Agucletto
Tudi v svoji velikonočni številki ni eDemokracijan zatajila svojega poslanstva in edinega razloga svojega obstoja: zmerjati Jugoslavijo in svoje voditelje, kar je storila tudi letos v svojem velikonočnem voščilu čitateljem. uCetndi trenutno nastopi mrak — tako beremo v tem voščilu — kakor je. ta, ki je. v osrednji Sloveniji zakril svetlobo svobode po drugi svetoum tiojnt potem je to delo domačih tiranov, ki jih bodo zdrave narodove sile v danem trenutku vrgle s svojega tilnika)) itd. itd.
Te zdrave narodove sile pa predstavlja tu v Trstu seveda Agneletto s svojo «Demokracijo», ki s« f istem članku kmalu nato vprašuje: «Kdo bi si upal reči, da se niso takšni grozeči oblakih zbrali 8. oktobrat tudi nad Trstom, nad njegovim Svobodnim tržaškim ozemljem?»
Toda zdravosilniški Agneletto ne pove. da ni bil on s svojo sDemokracijon tisti, ki je te grozeče oblake od 8. oktobra razgnal, temveč da so bili to oni, katere on z Tn st jo nz doTfiučtTti i titoni* ki so v osrednji Sloveniji zakrili svetlobo svobode po drugi svetovni vojnit.
Agneletto ni namref v svoji številki «Demokracije» od 9. oktobra lani t. j. dan po objavi znamenitega \Vintrr-tonovega diktata, (ki ga je «Demokracija« objavila z naj-
večjimi črkami, s katerimi razpolaga njena tiskarna in na najvidnejšem mestu), zmerjal italijanske in anglo-ameriške imperialiste, ki so na hitlerjanski način hoteli čez noč priključiti cono A Italiji, temveč je zmerjal Jugoslavijo z besedami; «Zgo-domna bo končno sodila o vseh teh dogodkih in prepričani smo. da bosta na tehtnici krivde Jugoslavije močno težili dve dejstvi_» itd.
Angloameričane pa je Agneletto tedaj opravičeval takole: sAnglaameričanom je postalo breme neprijetno, niso se hoteli zameriti ne na levo ne na desno in so enostavno sklenili, da izročijo upravo področja A Italiji.»
Eh, gospodje zdravosilniki, vemo da ste takrat mislili, da bodo že drugo jutro po Trstu hodili karabinjerji in bersaljerji; Se na um vam ni padlo, da bodo smračnja-ki», stiranh itd. še prej kot ste vi za Winlertonov proglas zvedeli, dali svojim slavnim enotam Jugoslovanske, armade povelje, da za vsako ceno preprečijo prihod bersa-Ijerjev in karabinjerjev. To so dejstva. In po dejstvih ves slovenski narod v osrednji in neosrednji Sloveniji sodi vsakega Slovenca, Na tiste pa ki stojijo po zakotjih in pljujejo na napore jugoslovanskih narodov in njihovih
voditeljev, na tiste slovenski	.	__________
narod gleda s prezirom, jih i je o uporabi in učinku atom-obsoja in jih bo tudi obso- skega orožja, ne pa o načinu dil. — Halelujahf	I	njihove izdelave.
kar se tiče vplivanja na ratifikacijo pogodbe o evropski obrabni skupnosti v francoski narodni skupščini. Sodijo namreč, da bi na francosko javno mnenje najbolj pozitivno vplivalo ko bi ZDA objavile svoj pristanek na podaljšanje trajanja atlantskega pakta od 20 na 50 let, kolikor naj bi veljala pogodba o evropski obrambni skupnosti. Vendar odkrito priznavajo, da ameriški kongres na tako zahtevo ne bi pristal. Eisenhower-jeva formulacija anedoločene-ga trajanja« veljavnosti a-tlantskega pakta se zdi le prešibko nadomestilo.
Tudi v francoskih uradnih krogih izražajo zadovoljstvo spričo ameriškega koraka; pri tem poudarjajo, da se je Ei-senhower poprej posvetoval s francosko vlado, ki je tudi izrazila svoj pristanek. Glede vsebine Eisenhovverjeve poslanice poudarjajo v Parizu predvsem naslednje elemente: zatrdilo, da je treba vsak napad ustaviti na kraju napada, kar pomeni zavračanje teze »periferne strategije«, o-membo posvetovanj o skupnih vprašanjih, kar naj prepreči morebitne enostranske kerake <v Parizu se bojijo enostranskega nemškega izstopa iz evropske vojske), pa tudi ameriško zagotovilo o širši izmenjavi o novem o-rožju.
V bonnskih uradnih krogih pa poudarjajo, da je zdaj od treh pogojev, ki jih je postavila Francija za ratifikacijo pariške pogodbe, potrebno izpolniti samo še zadnjega, se pravi, rešitev posarskega vprašanja.’ Okoliščine za rešitev tega vprašanja pa se v Bonnu še ne zdijo dozorele.
Kancler A.denauer je danes izjavil, da je Eisenhowerjeva izjava »važen prispevek k kripitvi miru«, ki se pridružuje obveznostim, ki jih je te dni sprejela Anglija do evropske obrambne skupnosti. A-denauer je tudi izrazil mnenje, da sta ameriški predsednik in vlada zdaj dokončno določila smernice, p0 katerih se nameravata ravnati v svoji evropski politiki.
V Washingtonu pa potrjujejo, da bo ameriški državni tajnik v ponedeljek odpotoval v Augusto. kjer je predsednik Eisenliower na počitnicah, in da mu bo poročal o svojem nedavnem potovanju v Evropo. Predsednik mu bo tudi dal navodila za bližnji pariški sestanek atlantskega sveta in za ženevsko konferenco. Dulles bo v torek zvečer z letalom odpotoval iz ZD'\ v Pariz kjer se bo udeležil zasedanja atlantskega sveta, nato pa bo odšel v 2enevo, kjer se bo 26 aprila začela azijska konferenca.
Načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hagerty pa je glede one točke predsednikove poslanice, ki govori o izmenjavi informacij o atomskem orožju z državami NATO. pojasnil, da gre pri tej izmenjavi samo za inforinaci-
Sscialistlčno-liberaina koalicija v Belgiji?
BRUSELJ, 16. — Belgijska vlada kriza, ki je nastala po nedavnih parlamentarnih volitvah, še vedno ni rešena. Danes je kralj Balduin drugič pn začetku posvetovanj poklical k sebi predsednika socialistične stranke Maxa Bu-seta, ki mu pripisujejo v bruseljskih političnih krogih največ verjetnosti, da dobi mandat za sestavo koalicijske vlade. V socialističnih krogih pa omenjajo kot kandidate svoje stranke tudi Spaaka in Van Ackerja, vendar se zdi. da bi Spaak rajši prevzel zunanje ministrstvo kot predsedstvo vlade.
Po volilnih rezultatih je nujna sestava koalicijske vlade. O tem je izjavil danes novinarjem stari socialistični voditelj in bivši predsednik vlade Camille Huysmans po razgovoru s kraljem Baldui-nom, da gre Belgija »v levo koalicijo med socialisti in liberalci«. Sporazum krščanskosocialne stranke, ki je sicer najmočnejša v parlamentu, s socialisti ali liberalci se zdi neverjelen, ker krščanski so-
Pod gornjim naslovom je izšel pri «Institutu za medju-rodnu politiku i privredu« izbor dokumentov, s katerim se pobija trditev italijanskih piscev, politikov in državnikov, češ da ni Italija nikdar skušala denacionalizirati Slovencev in Hrvatov, in s katerimi se na jasen in neovrgljiv način dokazuje, da ni ta denacionalizacijska ali naravnost genocidna italijanska politika bila značilna za fašistično dobo, temveč da se je izvajala že od dneva, ko je Italija leta 1918 kot članica Antante okupirala Julijsko krajino, in da to politiko izvaja še danes
stavni del mirovne pogodbe zagotovila ohranitev njihovega et_,iškega značaja. Iz tega lahko sklepamo, da genocidna politika Italije ne obstaja samo proti slovanskim manjšinam, temveč proti et-niškim manjšinam sploh.
V dokaz, da ne more biti govora o genocidni politiki Italije, se sklicuje «Esteri» na primer Beneške Slovenije, češ da je morala biti genocidna politika Italije skrajno neučinkovita, ako ni skoro v enem stoletju dokončno eliminirala Sloven-
nasproti Slovencem, ki so i cev (»Esteri« pravijo, prebi-
dalje ostali na njenem o-zemlju, in po svojih emi-sarjih celo proti Slovencem na ozemlju STO, ki je pod anglo-ameriško vojaško u-pr/ /o, ter da je treba issati začetek te genocidne politike že pri italijanskih nacionalistih v ranjki avstro-ogrski monarhiji.
Naglica, s katero so »Esteri« reagirali na to dokumentarno publikacijo, a še posebno način, kako so to storili, pričata najbolje," da je knjiga zadela v pravo.
Že iz uvodnih besed izhaja, da se Italijani nikakor ne morejo vživeti v dejstvo, da je prenehala doba, ko so lahko prikazovali etniško, politično, gospodarsko in kulturno stanje na Primorskem in v Istri po svoje, ker so računali s tem, da ne mo nihče pobijal teh njihovih tendencioznih in večinoma celo pretvorjenih prikazov če pa bi se to vendarle zgodilo, da bo to ostalo pač med Slovenci in Hrvati in ne bo prodrlo v svet. Zaradi tega ne morejo prikrivati svoje jeze, ako izidejo take razprave in dokumentacije v angleškem, francoskem ali kakem drugem svfetovnem jeziku. Tudi v tem primeru velja pač izrek: laž ima krat-
valcev slovenskega pokole-nja). Ne bomo osvežili tu zope‘ zgodovine zatiranja teh naših rojakov, ki so že od
no torej 53.003 osebe. Koledar italijanskega Touring Cluba pa je navajal za tisto dobo število 60.000. Te štčvilke nedvomno ustrezajo dejanskemu stanju, saj so pri uradnem italijanskem štetju iz leta 1911, ko niso zbirali podatkov glede jezika za vse ustrezno ozemlje, našteli 36.171 Slovencev in še celo pri štetju iz leta 1921 so našteli 33.932 Slovencev. Zupani (podesta) so tedaj na zahtevo fašistične vlade morali verodostojnost teh podatkov overoviti. Ce danes, kakor pišejo «Esteri», ni v Beneški Sloveniji niti 23.000 «oseb slovenskega pokolenja«, bi bil to najbolj eklatanten dokaz, da Italija ni beneških Slovencev v zadnjih petdesetih letih samo na. veliko denacionalizirala, temveč tu-
lela 1866 pod Italijo. Pač pa ! d! masovno iztrebila. To bi bi radi opozorili «Esteri» naj pravi genocid tudi pri knjigo »Le patois et la lan- j interpretaciji, ki jo dajejo gue francaise en Vallee ; «Esteri» tej besedi.
D’Aost_». ki io je spisal val- Sicer ne vemo, odkod so dostanski Francoz Jules Bro-j »Esteri« črpali svoje podatke cherel in ki je lani izšla v I 0 etniškem stanju v Beneški Švici. Iz te knjige, ki je ne-! Sloveniji in na Goriškem. V dvomno spisana sine ira et, zadnjem času beremo ne sa-
studio, izhgja, da se je genocidna politika Italije proti narodnim manjšinam pričela prav že ob njenem postanku in da se je nadaljevala do konca druge svetovne vojne ter da je dosegla svoj višek V fašistični dobi. Spričo te
mo v «Esteri», temveč tudi v mesečniku «Documenti di vita italiana« in v raznih italijanskih propagandnih publikacijah podatke nekih mističnih italijanskih uradnih štetij iz dobe po letu 1921. ki so vsekakor potrebni pri-
cialm vztrajajo pri ..vcljem , ke noge. Prej alt -Mej pride staliscu v obeh vpraanjih, v 1 katerih so v sporu z obema ostalima strankama:	državna
podpora katoliškim zasebnim šolam in ratifikacija pogodbe z Vatikanom o imenovanju katoliške cerkvene hierarhije v Belgijskem Kongu.
Razpuščen izvršni odbor
Združenja egiptovskega tiska
KAIRO, 16. — Revolucionarni svet je odredil razpustitev izvršnega odbora združenja egiptovskega tiska. Sklep je utemeljen z obtožbo, da je odbor dobival tajne denarne podpore od razpuščenih političnih strank. Ustanovljen je bil začasni odbor, ki mu je bila poverjena izvedba čiščenja v združenju in izdelava novega statuta. Oblasti so sestavile seznam 23 novinarjev, ki so obtoženi, da so pod Fa-rukovim režimom dobivali velike vsote za svojo podporo režimu. Sestavljen je bil tudi seznam trinajstih časopisov, ki so dobivali podporo iz tajnih fondov.
resnica vendar na dan. In tega se bojijo, ker se s tem zruši vsa stavba, ki so jo zgradili na zavestno potvorjenih osnoven.
Zabolel jih je posebno naslov knjige ki govori o genocidu. S sofištiko skušajo dokazati, da je izraz neume-| sten, češ da se s tem izrazom označuje uničenje kake rase ali plemena po kaki tuji vladi Pri tem zavestno ali nezavestno prezrejo, da se vrši tako uničevanje lahko tudi postopoma in po določenem načrtu. Morda jim bo za predfašistično dobo zato bolj všeč nekoliko bolj specificiran izraz, stilogenocid (franc. stilligenocyde). Sicer pa «Esteri» pozabljajo, da je prav v zadnjem času padel očitek genocida nasproti Italiji tudi z druge strani, namreč od strani Nemcev v Južnem Tirolu, katerim je Italija s posebnim dogovorom z Avstrijo, ki je postal se-
nasilr.e in, kakor pravi ome- merne osvetlitve! njena knjiga «cinične» razna-j Za pisce okoli «Esteri» je rodovalne politike Italije od ■ umljivo, da se zgražajo nad dneva njenega zedinjenja dejstvom, da je kn.iiga »nadalje je bilo naravno, da je; lian Genocide Polic.v« kar iskra upora, ki jc tlela med štiri strani odmerila knjižici valdostanskimi Francozi ob j »Carniola italiana«, ki jo je koncu druge svetovne vojne, j pred drugo svetovno vojno vzplamtela z vso silo in da I napisal neki doktor Cianciul-je Italija preprečila odcepi li. Strinjamo se z njimi v Doline Aoste samo s tem, I mnenju, da je bil pisec (rada je po sporazumu s Fran- troško naiven« (puerilmente cijo Valdostancem zopet vr-1 ingenuo), saj je svojo knjiži-nila njihove jezikovne pravi- co s posebnim posvetilom po-ce in avtonomijo, ki so jo slal celo tedanjemu jugoslo-uživali še pred sto petdeseti- vanskerait ministrskemu pred-mi leti.	sed tli k u Cvetkoviču in je v
»Esteri« pa so imeli šel L.jubljani iskal prevajalca drugače smolo, ko so izbrali j zaul°- Očitno omenja knjiga primer »Beneške Slovenije«. 8enocidni politiki Italije Predvsem bi merr.li vedeti, i Cianciullija samo kot zna-
da tega imena ni skovala šele v zadnjem času jugoslovanska propaganda, temveč da je to ime nastalo veliko prej, in sicer v italijanski obliki «Slavia italiana«, kakor nam priča knjiga italijanskega pisatelja Carla Po-drecca (Carlo Podrecca) iz leta 1884, iz katere bi «Este-ri» mogli povzeti marsikateri dokaz italijanske genocidne politike že iz dobe po letu 1866.
S statističnimi podatki, ki jih navajajo »Esteri« o Beneški Sloveniji za dokaz, da italijanska politika nasproti Slovencem in Hrvatom ni
cilen primer. Takih Ciaadui-lijev je bilo in je še danes (in to celo med pisci okoli «Esteri») veliko, razlikujejo se od Cianciullija samo po tem, da skrivajo svojo ((otroško naivnos« z videzom resnosti, učenosti in realnosti. Da pa ta «otroška naivnost« m bila in ni tako nedolžna, kakor se dozdeva nam, nam dpkazuje okupacija in aneksi-ja dobršnega dela Slovenije po Italiji 1. 1941; po svojem bistvu je posledica take «o-troske naivnosti« tudi okupacija m aneksija Julijske krajine no prvi svetovni vojni.
«Esteri» obsojajo italijan-
bila genocidna, pa so imeli' sko P°btiko nasproti Sloven
še posebno nesrečo. Števila, ki jih navaja knjiga »Italian Genocide Policy», niso iz trte izvita in tudi ne plod ((jugoslovanske propagande«. Tako je uradni «Annuario statisti-co Italiano« za leto 1914 pisal, da govori slovenski jezik v čedadsliem okraju (di-stretto di Cividale) 32.317 oseb, v huminskem (Gemo-na) 2.123, v tumeškem (Tol-mezzo) 4.671 m v čentskem (Tarcento) 12.892 oseb, skup-
Začasno zatišje v Parizu pred novo krizo v vladi
Kompromis, s katerim je Laniel odvrnil izbruh krize, bo verjetno zalegel samo do četrtka, če ne bo med golisti prevladalo mnenje, da Francija ne more iti brez vlade v Ženevo - Francoski pogoji za ratifikacijo EOS izpolnjeni le na pol
PARIZ, 16. — Ves pariški tisk izraža mnenje, da včerajšnji kompromis med obema skupinama v francoski vladi ni odstranil krize temveč je samo odložil njen izbruh, in da nikakor ne preprečuje, da se spor med nasprotniki in zagovorniki evropske obrambne skupnosti v vladi ne bi utegnil zaostriti že v četrtek, ko je napovedan sestanek golistične poslanske skupine. Sklicanje tega sestanka označuje «Parisien Li-bčre« za «nov dokaz sovražnosti golistov do evropske vojske«. Isto mnenje izraža »Aurore«.
Socialistični »Le Populaire« pravi, da gre za »tragikomedijo z resnim vprašanjem«, vendar ne izreka dokončnega mnenja. Neodvisni socialistični »Combat« pa opozarja, da bo pred četrtkom verjetno znano Adenauerjevo stališče o posarskem vprašanju' in da bo prav tako pojasnjeno, kakšno stališče nameravajo zavzeti ZDA do evropske o-brambne skupnosti in sodi, da bo vse to omogočilo goli-stom, da «dokažejo nezadostnost teh jamstev in dosežejo izstop svojih ministrov iz vlade«. Nekoliko manj pesimističen je levičarski «Franc Tireur«, ki misli, da se utegne nezadovoljstvo golistov .pomiriti in da bo mogoče krizo ki je bila preprečena včeraj, preprečiti tudi v četrtek, tako da Francija ne bo šla brez vlade na ženevsko konferenco.
Isto mnenje izraža »Figaro«. ki še prav posebej opozarja, da se približuje ženevska kon-
ferenca in da kaže, da to krepi pozicije onih, ki so med golisti naklonjeni sodelovanju v vladi. List »Liberation« pa pravi, da daje sklep ministrskega sveta na videz zadoščenje Bidaultu, dodaja pa, da »vsi ministri, naklonjeni evropski obrambni skupnosti, ne morejo prikrivati, da so izgubili na terenu prav zaradi vseh manevrov, ki so se jih posluževali, da bi dosegli 'ca navidezni uspeh«. List zaključuje, da je večina članov vlade zdaj proti evropski vojski.
V pariških političnih krogih so v glavnem istega mnenja kot tisk in si zdaj zastavljajo vprašanje, kako bo današnja Eisenhowerjeva poslanica vplivala na stališče nasprotnikov evropske obrambne skupnosti, zlasti pa na stališče narodne skupščine. Včerajšnji kompromis v vladi namreč prepušča skupščini sklep o tem, kdaj se bo začela debata o ratifikaciji pariške pogodbe o evropski vojski. Kljub temu je francoska vlada v tem kompromisu postavila važen pogoj za določitev dneva začetka debata o EOS: samo čc bodo pogajanja o pogojih, ki jui je Francija postavila za ratifikacijo te pogodbe, ugodno končana, bodo na sestanku predsednikov parlamentarnih skupin 16. maja razpravljali o določitvi datuma. Potrebno bi bilo torej, da bi bili do 19. maja izpolnjeni vsi pogoji, ki jih je postavila francoska vlada.
Ti pogoji so štirje (ali pet,
htevali socialisti); pridružitev Velike Britanije, ameriško jamstvo, rešitev posarskega vprašanja in podpis dodatnih protokolov. Francoska vlada sodi danes, da sta bila dva pogoja izpolnjena:	ameriško
jamstvo, ki je bilo objavljeno danes, in konvencija o britanski pridružitvi EOS, ki je bila v sredo podpisana v Parizu. Vendar mora to mnenje vlade potrditi še parlament. Ostali dve vprašanji pa bo treba še rešiti; za Posarje se zdi skoraj gotovo, da se bo zadeva vlekla še precej časa.
Polk. De Castries imenovan za generala
PARIZ, 16.	— Francoska
vlada je danes soglasno sklenila imenovati polkovnika Christiana De Castriesa, poveljnika posadke v Dien Bien Fuju, za brigadnega generala.
Iz Hanoja poročajo, da ie noc v Dien Bien Fuju potekla razmeroma mirno, da pa se nadaljuje koncentrični ogenj vietnamskega topništva in metalcev min. Zdi se, da po-skusajo vietminški oddelki izolirati dve oporišči zunanje obrambne črte na severnoza-hodni strani pošto jan ne Dien Bien Fu. O povečani delavno-» ji vfe*m'n£kih čet poročajo tudi iz drugih delov Vietnama. pa tudi iz Kambodže, kjer sta dva vietminška bataljona
če upoštevamo »demokratič-, dosegla reko Srepok, ki je leno nadzorstvo«, fci so ga za-‘vi pritok Mekonga.
cem in Hrvatom samo za dobo fašizma, a jo skušajo o-pravičevati, češ da so bili ekscesi te politike samo reakcija proti stalnemu hujskanju neke majhne skupine psevdointeligence, medtem ko je skoro totalnost slovenskega in hrvatskega prebivalstva »prostovoljno sprejela novi red«. Bolj ciničen menda človek ne more biti! Da bo pa mera še bolj polna, pravijo še »Esteri«, da so po miru, sklenjenemu v Parizu leta 1947, na ozemlju, ki je dalje ostalo pod Italijo, popravili ekscese, ki jih je zakrivil fašizem.
Značilno je, da »Esteri« ne zanikujejo in niti ne morejo zanikati nobenega dejstva, ki ga omenja knjiga «Italian Genocide PoIicy», saj gre za prikaz dokumentov, in to ne samo iz fašistične, temveč tudi iz pred- in pofašistične dobe. V enem edinem primeru, namreč pri presojanju vzrokov, ki so dovedli do požiga Narodnega doma v Trstu, skušajo z izrazi kakor «nepošteno» in ((nesramno« zavieči trditev, da so Italijani provocirali dogodke v Splitu in da je to ugotovila mednarodna komisija pod predsedstvom ameriškega admirala Andreivsa. Da je temu res bilo tako, se lahko prepričajo v samem Rimu. saj je bil v tej komisiji tudi predstavnik Italije.
Ker ne morejo izpodbiti resničnosti niti enega objavljenega dokumenta in s tem tudi ne iz dokumentacije izhajajočega dokaza o genocid-
. P°Hllki Italije, se poslužujejo večkrat izkušene metode in kričijo «Primite ta-tu!», ko vidijo, da so jih zasačili pri tatvini. Zato sku-| šajo odrekati Jugoslaviji pra-i vico da bi očitala Italiji ge-I nocidno politiko, spričo nje-I nega ravnanja z italijansko vojsko po 8. septembru 1943 in spričo zatrjevanega zatiranja italijanskega življa na ozemlju, ki je po drugi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji. v tem pogledu ni treba izgubljati besed, saj ima Italija največji interes, da ne pogreva zanjo skrajno sramotne kampanje proti Jugoslaviji, a sklicevanje na pisanje nekaterih ameriških in angleških listov v podkrepitev italijanskih trditev o preganjanju Italijanov v coni B Svobodnega tržaškega teritorija je samo preočiten »circulum vitiosus«.
LAVO ČERMELJ
(Iz Mednarodne politik««)
PRIMORSKI DNEVNIK
— a —
it
ttPOMIKMKI »NEVI
Na današnji dan so leta 1944
Nemci pričeli ofenzivo proti Za -padnokorojkernu odredu.
DANES, sobota 17. s>>rils
Rudolf, VitiSOJ	4|,
Sonce vzide ob 5.17 in z 18.53. Dolžina dneva	a
vzide ob 18.31 in zatone JUTRI, nedelja t*-,
Velika noč, Gradislava
PRED ODHODOM NOVIH SKUPIN BREZPOSELNIH V AVSTRALIJO
Štiri tisoč prošen; za izselitev rezultat priseljevanja tujcev
Z izselitvijo okrog 3100 domačinov zaključen prvi nabor delovne sile Zgovoren demanti župana Jtartolija in rimskega funkcionarja Sartorija
Urad za izseljevanje tržaških | Odhod Tržačanov v tujino delavcev v Avstralijo na con-1 pa je tudi dokaz, da je ire-
skem predsedstvu še vedno deluje. Po podatkih, ki smo jih dobili, je do odhodu prve skupine 600 delavcev v Avstralijo vložilo prošnjo za izselitev še okrog 4000 Tržačanov. Več kot polovico prošenj je urad zavrnil, ker navedeni podatki in poklici niso ustrezali predpisom in zahtevam mednarodnega urada za izseljevanje v Avstralijo.
Največ prošenj so vložili nekvalificirani delavci. Med prosilci je tudi mnogo uradnikov in mladih izobražencev, ki že leta in leta ne morejo dobiti zaposlitve in so iz obupa pripravljeni odpotovati v Avstralijo na kakršno koli delo samo da se rešijo dosedanje kronične brezposelnosti. Po nekaterih vesteh bo druga skupina 750 tržaških delavcev (prva je odpotovala preteklega marca) odpotovala iz Trsta z ladjo «Toscana» 27, t. m. Tretja skupina 700 delavcev pa naj bi odpotovala z ladjo »Ca-stel Verde* 12. maja. Skupno bo torej v enem mesecu odpotovalo v Avstralijo 1450 tržaških delavcev. S temi izseljenci bo zaključen prvi nabor tržaške delovne sile za Avstralijo, kot je bilo sporočeno v začetku. Skupno bo torej odpotovalo iz Trsta v tujino okrog 2100 delavcev, ki doma niso mogli dobiti zaposlitve.
Gornja številka do sedaj vloženih prošenj, okrog 4000. je najbolj zgovoren dokaz sedanjega gospodarskega in socialnega stanja Trsta in celotnega področja A STO. Ce pomislimo, da so uradi za nabor delovne sile za Avstralijo še vedno odprti lahko sklepamo, da se bo število prijav-ljencev na žalost še povečalo. Toda to ni edina skupina, ki odpotuje iz Trsta v Avstralijo. Po izjavah predstavnikov mednarodnega urada za izse7 ljevanje bodo letos odpremili iz Trsta v novi kontinent najmanj še toliko delavcev, kot do 12. maja. Visoko število vloženih prošenj pa nam potrjuje žalostno resnico, da so tržaški brezposelni delavci in celo uradniki in mladi izobraženci obupali nad sedanjim stanjem v mestu ir iščejo zaslužek v tujini.
Mnogokrat smo že omenili, da je med temi izseljenci tudi mnogo Slovencev, ki jim sedanji upravitelji odrekajo pravico do zaposlitve in kruha v rodnem kraju, hkrati pa zaposlujejo na tisoče in tisoče ezulov in priseljencev iz najrazličnejših pokrajin itali-
janske republike. To bi mora-i,. rint; nočim	trža-
lo dati našim ljudem škim Slovencem in Italijanom še več poguma v boroi za obstanek na svoji zemlji, v svojem kraju. Ponovno pozivamo odhajajoče ali vse tiste, delavce, ki mislijo, da bodo v daljni Avstraliji našli deželo, ki jih bo nasitila in jim zagotovila boljšo bodočnost, da se varajo, da je v Avstraliji življenje težko, da imajo za tujce na razpolago samo takšna delovna mesta, ki jih nočejo sprejeti niti avstralski brezposelni Zato je nujno, da se naši ljudje bolijo na svoji zemlji, da zahtevajo od oblasti pravico prednosti pri zaposlitvi pred tisočerimi priseljenci.
dentistična politika priseljevanja tujcev v naše mesto in izrivanje Tržačanov iz vseh mest javnega življenja in iz tovarn, rodila do danes že tako velike uspehe, da se morajo naši ljudje izseljevati potem, ko se je v mestu in okolici naselilo na deset tisoče priseljencev, ki so bili vsi zaposleni. Prav ti odhodi tržaških Slovencev in Italijanov so hkrati tudi dokaz, da v Trstu ni vse «tako dobro«, kot hočejo prikazati razni rimski emisarji in tržaški župan, češ da v Trstu sploh ni še nobene gospodarske krize itd. Ti odhodi tudi demantirajo trditve dr. Sartorija c brezposelnosti v Trstu, ki naj bi po njegovih trditvah ne bila prav tako huda, ker je najmanj 8000 takšnih brezposelnih, ki « nočejo ali pa se jim ne splača delati.« Prepričani smo, da bi 4000 oseb, ki so do sedaj vložile prošnje za izselitev v Avstralijo, rajši dobilo zaposlitev v Trstu, kot da se podajo v tujino, kjer ne vedo kaj jih čaka.
Toda rimski emisarji in vsi tržaški agenti rimske politike v Trstu težijo za tem, da zapodijo iz Trsta čim več domačinov, da prisilijo na en ali drugi način, da se izselijo iz področja predvsem Slovenci, ker samo tako bodo iaže raznarodovali našo zemljo. Zato se tudi trudijo na najrazličnejše načine dokazovati, da v Trstu ni toliko brezposelnih kot se zdi, da je gospodarska kriza samo plod namišljene propagande «sovražnikov Trsta«, da se v Trstu dobro živi, da so vse pritožbe srednjih in malih podjetnikov neupravičene, kot so po njihovem mnenju neupravičeni tudi protesti tržaških delavcev in še posebno ladjedelniških delavcev, ki jim grozijo novi odpusti.
Umik trgovin za praznike
Zveza trgovcev na drobno sporoča, da bodo v soboto 17. aprila lahko vse trgovine odprte do 21. ure, poleg tega pa se lahko trgovine z jestvinami odprejo popoldne eno uro prej kot običajno.
V nedeljo 18. aprila bodo vse trgovine zaprte razen
cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8. do 21.30.
V ponedeljek 19. aprila bodo zaprte vse trgovine in tržnice, razen mlekarn in pekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn od 8. do
Narodna in Studijska knjižnica
V TRSTU
priredi v sredo 21. aprila 19S4 ob 20.38 uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15/11.
predavanje dr. Marijana Breclja
o temi :
■Razvoj gospodarstva v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo*.
13. ure in slaščičarn od 8. do 21.30.
Glava ribarnica kot tudi vse prodajalne rib bodo zaprte v nedeljo in ponedeljek.
Brivski in frizerski saloni ter fotografski ateljeji bodo v ponedeljek 19. aprila ves dan zaprti.
URNIK POSTNOTELE-GRAFSKE SLUŽBE
Poštna uprava sporoča, da bodo v nedeljo 18. aprila vsi poštni uradi delali po prazničnem urniku.
V ponedeljek 19. aprila bodo poštni uradi, centralni in lokalni, delali le dopoldne. Prav tako bodo raznašali po-
što in pakete le dopoldne, medtem ko je izključen denarni promet. Glavni telegrafski urad deluje normalno.
URNIK OBČINSKIH MENZ
Urnik občinskih menz in dnevnega hotela bo naslednji: v nedeljo 18. aprila menza na Trgu Liberta ves dan odprta, v Ul. Gambini odprta samo za kosilo, v Ul. XX. septembra zaprta ves dan, dnevni hotel na Trgu Liberta zaprt ves dan.
V ponedeljek 19. aprila menza na Trgu Liberta ves dan odprta, v Ul. XX. septembra ves dan odprta, v Ul. Gambini odprta samo za kosilo, dnevni hotel na Trgu Li-berth ves dan zaprt.
Natečaj za izpite
v trgovski mornarici
Pristaniško poveljstvo razpisuje 16. junija 1954 redne
izpite za dosego sledečih profesionalnih naslovov v trgovski mornarici: šef pomorskega prometa, pomorski šef za lov, poverjen mornar za obalno plovbo, poverjen mornar za lov v Sredozemskem morju, komandant čolna za promet v okviru države, komandant čolna za lokalni promet, komandant čolna za obalni lov, ladijski mehanik za motorne ladje II. razreda, poverjeni kurjač, motorist, mornar-mo-torist, poverjeni merilec, mojster.
Vsi tisti, ki hočejo polagati izpite, se morajo prijaviti do 31. maja in predložiti vse predpisane dokumente.
Pismeni izpiti bodo od 16. do 21. junija pri pristaniškem poveljstvu na obali 3. novembra št. 13. Tam lahko dobijo tudi kandidati vse potrebne informacije.
Zaprta ulica
Zaradi polaganja plinske napeljave bo Ul. Madonnina na vogalu z Ul. Oriani od torka 20. aprila zaprta za promet z vozili.
PO VČERAJŠNJIH POGAJANJIH NA URADU ZA DELO
STAVKA PEKOV ZAKLJUČENA z nepovoljnim kompromisom
Namesto zahtevanih 300 lir povišha, dobe specializirani pekovski delavci le 75 lir - 0 novi proizvodni normi bo sklepala šele paritetna komisija
Po 48. urah se je snoči ob 20. uri stavka pekovskih delavcev končala, ker je bil včeraj popoldne na uradu za delo dosežen sporazum med predstavniki sindikatov in delodajalcev.
Sporazumeli so se glede predujma na bodoče poviške mezd, zaposlitve brezposelnih delavcev za časa dopustov in ustanovitve komisije, ki bo proučevala vprašanje proizvodne norme. Specializiranim delavcem so gospodarji priznali 75 lir poviška mezde na dan, kvalificiranim pa 35 lir. Ta povišek priznajo delavcem v obliki predujma na vse poviške, ki bi v bodočnosti nastali zaradi splošnih poviškov mezd, njihove prilagoditve ali združitve mezdnih postavk.
V zvezi z zahtevami sindikalnih organizacij za revizijo produkcijskih norm. tako da bi jih od dosedanjih 100 oziroma 80 kg določili na podlagi povprečne proizvodnje, sta se obe stranki sporazumeli, da do 30. t. m. ustanovita paritetno komisijo, ki ji bo predsedoval funkcionar, katerega bo določil urad za delo v Trstu. Ta komisija bo ugotovila povprečno proizvodna normo v 20 pekarnah, ki jih bosta sporazumno določili obe stranki. Sklepi te komisije, ki bodo sprejeti z večino glasov, bodo obvezni za obe stranki.
Da se uredijo dopusti v. zvezi z možnostjo zaposlitve brezposelnih pekovskih delavcev, se Združenje pekov obvezuje, da bodo včlanjene pekarne za časa dopustov izmenoma zaposlile tiste brezposelne pekovske delavce, ki jim jih bodo označevale sindikalne organizacije. Ti delavci bodo morali ustrezati vsem pogojem, _ ki jih določa zakon o nameščanju ter imeti tudi ustrezne tehnične kvalifikacije.
To je v glavnem besedilo sporazuma, ki so ga sindikalisti po treh urah pogajanja na uradu za delo sporočili delavcem na skupščini, ki je bila snoči v prostorih Delavske zbornice. Delavci so ta sporazum neradi odobril, saj so
dosegli dejansko le četrtino poviška, ki so ga zahtevali. Sindikalne organizacije so namreč v začetku zahtevale 300 lir predujma na dan, nato pa svojo zahtevo znižale na 100 lir. Ko so se razbila zadnja pogajanja na upadu za delo, so delodajalci že pristali na 60 lir predujma ?ra specializirane delavce. Po dveh dneh stavke so torej delavci dosegli samo še 15 lir poviška na dan. to je od 60 na 75 lir. Tudi glede znižanja proizvodne nortne ni mogoč govoriti o uspehu, ker je vsa stvar odvisna šele od sklepa paritetne komisije. Le glede zaposlitve brezposelnih delavcev, ko gredo redni pekovski delavci na dopust, je sporazum zadovoljiv.
Iz vsega poteka pogajanj je razvidno, da so šle oblast pač na roko Delavski zbornici, ki najde Vedno kak izhod za kompromisne rešitve zaradi svojih dobrih odnosov z delodajalci. To dokazuje tudi sestanek, ki so. ga imeli sindikalni predstavniki večraj o-poldne z občinskim odbornikom Rinaldinijem, ki je ponudil svoje posredovanje v imenu županstva, da se spor reši. Pri tem je treba tudi ugotoviti, da so peki tudi včeraj pekli sami kruh in da ga ni primanjkovalo, čeprav ni bilo v prodaji toliko oblik kot po navadi.
Končno je treba tudi ugotoviti, da urad za delo, ES in Delavska zbornica tudi to pot niso povabili k pogajanjem Razrednega sindikata, čeprav je v njem vpisanih precejšnje število pekovskih delavcev. Ti delavci so kljub temu stavkali iz solidarnosti, čeprav njihov sindikat ni bil k stavki povabljen. Tako ravnanje o-menjenih dveh sindikatov je vredno vse obsodbe in ne more krepiti enotnosti delavcev, ki je v vsaki borbi tako nujno potrebna. Pekovski delavci sami pa so s stavko pokazali, da borbenost med njimi še ni zamrla in da so vedno pripravljeni odločno braniti svoje interese. Zato bi tudi prav
V UL. MAZZINI
DL Z a\ in i	rtom po§:	v d kod	ivj o^	i v ra	ožnji pod . dva c	rl dva pešca ivtomobila
V zmedi je šofer pritiskal na plinski pedal namesto na zavoro - Uba pešca v bolnišnico s številnimi ranami - Nasprotujoče si izjave šoferja ter žrtev						
mOiMSir
Mitku „iiigenu(j“
Naravnost neverjetnemu pri, zoru so včeraj 15 minut po 19. uri prisostvovali ljudje, ki so bili tedaj v Ul. Mazzini. Prav takrat je namreč neki «Fiat 500 Belvedere« kakor blazen švigal po cesti dokler ni šoferja sunek vrgel s sedeža na tla vozila in mu s tem preprečil vsak poskus zaviranja. K sreči se je vse končalo le s poškodbami nekaterih vozil, medtem ko sta se dve osebi morali zateči po zdravniško pomoč.
Ob tisti uri je namreč 45-letm Emilio Gomisel iz Ul. Margherita 3 vozil s svojim avtom po Ul. Mazzini v smeri Qoldonijevega trga. Ko je privozil do križišča z Ul. Dante je Gomisel nadaljeval pot, ker je, semafor, vsaj tako trdi sani, kazal prosto pot. Nasprotno pa dva pešca trdita, da bi se moral ustaviti, ker je bila tedaj na semaforu rdeča luč. Isto trdi tudi 39-letni dr Vincenzo Ermanni iz Ul. Valdirivo v katerega vozilo je Gomisel trčil, Vsled sunka pa je Gomisel izgubil ravnotežje in. se zvrnil s svojega sedeža. Vozilo, ki ni imelo več šoferja za volanom, je nadaljevalo svojo blazno vožnjo, podrlo na tla dva pešca, ki »ta tedaj prekoračila cesto, se premaknilo na desno stran pri čemer je oplazilo ob cesti stoječ avto «B’iat 500»
Grazio Micoli iz Ul. delle Doc-ce in njenega 33-letnega brata, uradnika po poklicu, Giu-seppa, stanujočega prav tam. Oba so sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer so prvi ugotovili rano na desni obrvi, razne praske na obrazu, zlom večjega števila zob in omotično stanje, drugemu pa razne udarce po glavi in verjetni zlom desetega hrbteničnega vretenca kakor tudi razne praske po nogah. Okrevala bosta v 10 ali v 15 oziroma v 15 ali najkasneje v 20 dneh.
Gomisel, ki se je rešil brez vsakršnih poškodb, je izjavil agentom prometne policije, ki so uvedli preiskavo, da je po padcu s sedeža hotel zavreti vozilo, vendar je pomotoma z nogo pritisnil na plinski pedal in s tem nehote še bolj pognal avto.
V smrtni nevarnosti
zaradi trčenja s tovornikom
Le malo je manjkalo, da ni tovornik, ki ga je šofiral 51-letni Guglielmo Triglia od Sv. M.M. Sp. naravnost zmečkal 40-letnega Antona Ceppo prav tako od Sv, M.M Sp., katerega so morali hudo ranjenega odpeljati z vso hitrostjo v bolnišnico, kjer so si zdravni-
ki, potem ko so ga sprejeli cesti stoječ avto «r.««	na	j kirUrškem oddelku, pri-
idržali prognozo. Dvom zdrav-
koj nato je Belvedere zavozil na pločnik in se končno ustavil na vogalu stavbe v Ul. S. Caterina.
Medtem so pešcema, ki sta bila ranjena, priskočili na pomoč in ju peljali v bolnišnico, kjer so ju identificirali za 39-letno učiteljico Mario
nikov v njegovo okrevanje je razumljiv, kajti Ceppu,
žišča neke stranske ceste v Ul. Flavia. Ceppa, ki je tedaj privozil s kolesom, je iz neznanih razlogov trčil v prednji del tovornika, ki je vozil v nasprotno smer, Ceppa in kolo sta se zvrnila na tla in medtem ko so kolo zmečkala težka kolesa je mož obležal hudo ranjen na tleh, dokler ga niso odpeljali z iešilnim avtom. -------------
Tramvaj ga je podrl
Včeraj zjutraj je 71-letni Anton Kmet iz Videmske ceste 25 nepazljivo stopil s pločnika nasproti glavne ribarnice ob tramvajskih tračnicah sredi ceste v trenutku, ko je v smeri Sv. Andreja privozil tramvaj, katerega je vozil 47-letni Antonio Sturne-ga iz Ul. Ronchetto 134 Stur-nega je takoj zavrl vozilo, vendar je bil preblizu pešca, da bi preprečil trčenje vanj. Sunek tramvaja je vrgel ob tla Kmeta, ki so ga nato z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi zloma gležnja in raznih prask na kolenih in mečnicah. sprejeli na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo Kmet okreval v 25 dneh.
gotovo dosegli boljše rezultate, če bi jih v borbi vodila boljša, razredno zavedna sindikalna vodstva.
Tatvina desk v lesnem pristanišču
Predvčerajšnjim zjutraj je Enrico Toros iz Foro Ulpiano lastnik istoimenskega lesnega podjetja, prijavil policiji tatvino 2,200 kub. metrov desk, ki so jih neznani zlikovci odnesli iz lesnega pristanišča v noči med 10. in 11. t. m. Skoda, ki jo je Toros, ki ni bil zavarovan proti tatvini, utrpel, znaša 50.000 lir.
Policija je uvedla preiskavo.
ZASKRBLJENOST MED POMORŠČAKI ■ VOJNIMI OŠKODOVANCI
V VOJNI .OŠKODOVANI POMORŠČAKI IZKLJUČENI 00 POVRAČILA ŠKODE?
V Trslu je na lisoče pomorščakov, ki so v preleklih lelih vložili prošnje za povračilo škode in nekaj slo jih je že prejelo predujme na obljubljeno povračilo
Odbor pomorščakov, ki so utrpeli vojno škodo, nam je poslal v objavo naslednji članek;
V prejšnji vojni so bili močno prizadeti pomorščaki. To dokazujejo veliko število žrtev, trpljenje in strah, ki so ga preživela moštva tragičnih pomorskih konvojev, nevarno in naporno življenje med plovbo, ko so napadali potniške ladje rušilci, bojne ladje podmornice in letala, to dokazujejo prečute noči in stalna smrtna nevarnost, uničenje ladij, tragedije ranjenih brodolomcev, ki so se ure in ure borili z mrzlimi valovi itd.
Pomorščaki so zgubili vse svoje imetje, osebno prtljago ter se vračali domov skoraj bosi in nagi. Ko se se doma kak teden odpočili, so se morali zaradi civilne mobilizacije in potrebe po zaslužku ponovno vkrcati na druge ladje, čeprav so bili prepričani, da jih bodo prej ali slej zopet potopili.
S potopitvijo ladij so pomorščaki često izgubili življenje, skoraj vedno zdravje, po vojni pa mnoga leta tudi svoje delo in možnost zaposlitve, v plovbi, saj je moralo na tisoče pomorščakov iskati delo v raznih drugih poklicih.
V Trstu je na tisoče pomorščakov. ki so utrpeli vojno škodo. ’ V preteklih letih so vložili prošnjo po odškodnini za izgubljeno obleko, obutev in perilo ter prtljago sploh. Več let so čakali, da bodo njihove prošnje ugodno rešili ter jim povrnili škodo, to je, da dobe vsaj nekaj denarja za utrpelo škodo, potem ko so bile njihove ladje potopljene.
ZVU, tržaška, beneška in tržaška finančna intendanca, italijansko zakladno ministrstvo in ministrstvo za trgovsko mornarico, ministra Tam-broni in Saragat, razni ravnatelji omenjenih dveh ministrstev, funkcionarji drugih uradov ter sindikalna tajništva so v stotinah primerov v zadnjih letih zagotavljali, da se za oškodovane pomorščake pripravlja zakon z u-
IZPRED OKRAJNEGA SOD1SCA
191 vode in en liter bencina mu je prodal za 1700 lir
strežnimi določili ter da je treba samo potrpeti in počakati, da bodo pomorščaki kot ostali oškodovanci dobili toliko odškodnine, da lahko kupijo izgubljeno imetje. Več stotin tržaških pomorščakov je tudi dobilo predujme na to obljubljeno odškodnino.
Pred nekaj tedni pa je nastala med tržaškimi pomorščaki in njihovimi družinami zaskrbljenost, ker se je razširila vest. da bodo pomorščaki izključeni od povračila vojne škode. Stvar je tako krivična, da ji pomorščaki ne morejo verjeti. Prav zaradi tega nastaja nujnost, da pomorščaki — vojni oškodovanci po odboru, ki se je u-stanovil pri Razrednih sindikatih v Ul. sv. Frančiška 20, napnejo vse sile ter intervenirajo pri odgovornih oblasteh, da dobe, kar jim pritiče.
Z vespo sta padla
Popoldne se je sam oglasil v bolnišnici 24-letni zidar Be-nito Prodan iz Ul. Castaldi ter se pritoževal nad bolečinami v ramenih in kolenih. Zdravnik mu je resnično ugotovil udarec na ramenu z verjetno kostno poškodbo ter praske na kolenih, vendar ga je po prvi pomoči poslal s prognozo okrevanja v 3 ali v primeru kostne poškodbe v 20 dneh domov, kjer se bo moral sam zdraviti.
Prodan je obrazložil, da je med vožnjo z vespo, ki jo je šofiral njegov 27-letni prijatelj Giuseppe Coceani iz Ul. Cavazzem, na Miramarskem drevoredu v višini Rojana padel skupno s šoferjem, ki se je rešil brez poškodb. Prodan ni znal obrazložiti vzroke padca.
VUG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V torek 20. aprila 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU
Krasnova komedija
«Draga Rufh»
V petek 23. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU premiera
«m im Hu/jmii olo
drama v treh dejanjih
Naiven trgovec, žrtev spretne, a preproste goljufije Tri dni po goljufivi kupčiji prodajalec aretiran
ki ne govori, so ugotovili poleg drugih poškodb tudi verjetno prebitje lobanje.
Do nesreče, ali bolje trčenja, je prišlo včeraj nekaj minut pred 13. uro v bližini kri-
Težak predmet na nogo
Med delom v Tržaškem arzenalu je 31-letnemu kovaču Antonu Favotu iz Soncinijeve ulice padel na nogo precej težak predmet, zakar se je moral zateči v bolnišnico, kjer so mu nudili vso pomoč in ga nato s priporočilom 10 ali 12-dntvnega počitka poslali domov.
V svojem glasilu «De!u» od 10. aprila je kominformov-skl velmož Mitko objavil čla nek pod naslovom »Vlada matične driave naj zahteva u stanoviten STO», v njem pa stavek: »Titova vlada naj ve. da si bo pridobila simpatije na STO le v trenutku, ko bo temeljito spremenila svojo politiko in zahtevala, kot je v želji tržaškega prebivalstva, ustanovitev STO v mejah, ki jih določa mirovna pogodba»
Da ne bi Mitko nikoli zapisal teh izdajalskih besed...!
Najprej se je vanje zaletel fašistični »Messaggero Venetov in v strahu za obstoj fašistično - kominformovske idile v odnosih do Jugoslavije takoj bistroumno zasledil v Mitkovem «linijskem spodrsljajuv nič manj kot »Comitato di Difesa della slovenia di Triestev, ki naj bi nastal med «rdečimi, roza, belimi m črnimi Slovenci na Tržaškem*.
Toda razjasnitev za «Mes-saggerrov. za redke nepoučene bralce «De!a» in za Mitka samega je kmalu prišla v obliki bliska in strele, ki jo je sam najuišji na lestvici lokalne kominformovske hierarhije poslal na Mitkovo glavo. Včerajšnja «U»itd» namreč pod naslovom, ki naj bt kazal, da gre za polemiko z »Messaggeromv daje o resnici le lekcijo »naivnemu učenčku« Piškoviču, da bo za drugit vedel, da se, izraz »matični država* ne sme uporabljati, ker dopušča preštevilne razlage (obstaja namreč resna nevarnost, da bi kdo mislil, da je Mitko pravilno mislil) m da je zelo, zelo »naivnov m-šlje-nje, da bi st Titova tlada, spUih mogla na STO pridobiti' simpatije... potem ko so io korninformistični hierarhi ie pred petimi letj proglasili osamljeno in skrahirano
tolpo izdajnlcet), razbojnikov, itd. itd.
Medtem ko je lastnik prodajalne s sadjem in zelenjavo Virgilio Angelo 8. decembra lani razkladal s tovornika zaboje s sočivjem, se mu je približal neznanec ki ga je vljudno nagovoril in mu nato ponudil na prodaj 20-litrsko posodo v kateri je bil bencin.
Virgilio: Kupil bi, toda po čem jo prodajate?
Neznanec: Ne bi vas hotel prevarati vendar mislim, da je za bencin s posodo vred
I.700 lir vsekakor poštena cena.
Virgilio:	Sprejmem! Toda
pošteno mi povejte, ali ni blago ukradeno?
Potem ko mu je neznanec zagotovil, da je bencin njegova last in da ni ukraden, je Virgilio sklenil kupčijo vesel, da je za denar, s katerim bi kupil morda le 12 ali malo več litrov, dobil kar 20 1 s posodo vred. Skratka, oba sta bila vesela kupčije in medtem ko se je neznanec oddaljil, je Virgilio nadaljeval z razkladanjem vse dotlej, dokler ni bil zadnji zaboj prenesen v skladišče. Tedaj ie vzel posodo in hotel bencin naliti v rezervoar tovornika. Toda tekočina, ki je pritekla iz posode ni bila prav nič podobna bencinu. Virgilio jo je nekajkrat povohal in končno prišel do zaključka, da mu je neznanec prodal navadno vodo pomešano z malenkostno količino avtomobilskega goriva.
Kakor je bil ob kupčiji vesel, tako je bil tedaj, ko ;e spoznal, da se je pustil na smešen način ogoljufati, žalosten in jezen obenem. Njegov namen je bil zadevo prijaviti policiji in sreča mu je bila tudi mila, kajti popoldne
II. istega meseca, to je tri dni po prevari, je Virgilio z neprikritim veseljem zagledal v nekem baru v Ul. Boccardi goljufa. Mislil je že telefonirati policiji, toda iz strahu, da mu mož ne uide. se mu je približal in ga kratko malo povabil na bližnje poveljstvo, kamor mu je neznanec, proti pričakovanju, krotko sledil Med potjo pa je neznanec segel v žep in potegnil iz njega 800 lir, ki jih je z obljubo, da mu bo ostalih 900 lir vrnil še istega dne, izročil Vir-giliu. Morda je mislil, da ga bo Virgilio izpustil, toda ni mu uspelo, kajti Virgilio je denar sicer sprejel, njega pa nikakor ni izpustil vse do policijske postaje kjer je neznanca izročil agentom v varstvo.
Medtem ko je Virgilio pojasnil policijskim organom dogodivščino, so agenti identificirali neznanca za Lina Fa-renzana, rojenega 1911. leta v Piranu in sedaj stanujočega, seveda brez stalnega bivališča. v našem mestu.
Na zasliševanju je Paren-zan brez odlašanju priznal goljufijo in pojasnil, da je posodo napolnil z 19 litri čiste vode v katero je primešal le liter bencina. «Na podoben način, je dodal Paren-
zan, ne da bi ga kdo vprašal, sem že prevaral, še tri druge, meni neznane osebe«. Enemu od teh, ki ga je slučajno srečal, pa je moral vrniti prigoljufani denar. Parenzan, ki živi od 1941. leta v Trstu in je brez dela, je končno omenil, da je 900 od sprejetih 1.700 lir porabil za hrano, medtem ko je razliko, kakor je ze znano, vrnil lastniku.
Po prijavi sodišču, so Pa-renzana izpustili na začasno svobodo in mož je to priliko izkoristil ter izginil brez sledu, tako, da ga policija, ni mogla aretirati na podlagi ukaza 0 aretaciji, ki ga je izdalo sodišče 9. januarja letos.
Razprava je bila kratka, kajti čitanje policijskega poročila in zaslišanje prič je vzelo le mnlo časa. Z druge strani pa ni bilo nobenega dvoma, predvsem zaradi njegovega priznanja in preteklosti priznanega goljufa, o Pa-renzanovi krivdi, zakar ga je sodišče obsodilo na 7 mesecev zapora in na 7.000 iir globe.
90 letna starta sl je zlomila nogo
Nekaj minut po 14. uri so pridržali na ortopedskem oddelku 90-letno Ano Flego vd. Godina z Reške ceste, kateri so ugotovili poleg izpaha ramena s kostnimi poškodbami tudi zlom stegnenice desne noge. Starka, ki se je z rešilnim avtom zatekla v bolnišnico je izjavila, da je med hojo po Ul. Molin a Vento v višini kina na prostem padla na tla. Njeno stanje je po mnenju zdravnikov resno.
Ukradeni avto dobili denarja v njem pa ne
Mali tovornik Fiat 500 s tr-biško evidenčno tablico, k; so ga neznani zlikovci odpeljali iz Ul. Palestrina in s tem prizadejali podjetju, pri katerem je bil 30-letni Alojz Dobrila od Sv. M.M. Sp. zaposlen, približno 810.000 lir škode je ponovno v rokah šoferja, ki žal denarja (290.000 lir) in ostalega blaga kakor je bilo pričakovati ni več na-šel v njem. Tatovi so namreč pobrali kar jim je ugajalo in nato avto pustih v Ul. Donatello. Vozilo, ki so ga našli predvčerajšnjim popoldne, je imelo razbito šipo okna, skozi katerega so tatovi verjetno zlezli in se nato odpeljali.
Včeraj zjutraj je prišel na policijo Italo Basaldella, ki je prijavil, da je ročni voziček, ki so mu ga ukradli predvčerajšnjim, našel na dvorišču hiše št. 12 v Drevoredu Ippodromo. Pojasnil je, da ga je zjutraj neki neznanec obvestil o kraju kjer se nahaja voziček, nakar se je takoj odpravil tja in ga pripeljal domov. Ime in naslov lastnika je neznanec bržkone videl na tablici, ki je na vozičku.
in Studijska knjižnica
V TRSTU
Prejeli smo navedene
knjige in revije :
1. A, qui Trieste ?
2. Who should have Trieste ?
3. Lavo Čermelj: Slovenci pod Italijom.
4. Lavo Čermelj: Slovenci u coni «A» Slobodne Teritorije Trsta.
5. U. Sedmak - J. Mejak: Triest eine brennende Frage.
6. U. Sedmak - J. Mejak: Trieste	the problem
which	agitates the
world.
7. U. Sedmak - J. Mejak: Trieste	le problčme qui inquiete le monde.
8. Italian Genocide Poli-cy agaimst the Slove-nes and the Croates.
A Selection of Docu-ments, Bgd. 1954. Revija :
9. Question actuelles du socialisme. - Janvier-fčvrier 1954, N. 22.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. aprila t. I. se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 9 oseb, porok pa je bilo 4.
POROČILI SO SE: vojak am. vojske B. Jules Nelson in gospodinja Cecilla Mengotti, pomorščak Mario Giassetti in gospodinja Margherita Corvini, tesar Alfredo Sabatti in baristka Aurora Necchi, mehanik Mario Picaunich in šivilja Livia Furlan.
UMRLI SO: 70-letni Just Berce, 72-letni Giovanni Otocan-Pe-trioh, 70-letni Riciotti Zamer, 60-letna Maria Hohemberger por. Javošek, 61-letni Francesco Mal-toni, 19-dni stara Antonietta Li-ceni, 82-letni Eugenlo Burlo, 31-letnl Francesco elemente, 75-letni Riccardo Rigo.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI: Iz Napolija s 142 t raznega blaga amer. ladja «Usa Exford», Iz S. Antioca s 3700 t premoga ital. ladja «Bottiglieri», iz Amuaya Bay (Venezuela) s 12.500 t surovega olja Ital. ladja «Punta Roncno«, iz Norfolka z 9827 t premoga Ital, ladja «G. Fassio«.
Spisal: Ugo Betti Prevedel: prof. Ivan Savli Režiser:
Nada Gabrijelčičeva Scenograf: Jože Cesar Glasbena oprema: Ubald Vrabec
Osebe :
Agata - Ema Starčeva; Silvia - Tea Starčeva; Pia - Zlata Rodoškova; Angelo - Jožko Lukeš; Edoardo - Josip Fišer. Za mladino neprimerno.
V soboto 24. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU ponovitev
V nedeljo 25. aprila 1954 ob 20.30 uri v AVDITORIJU v TRSTU
Herbertova komedija
»VSAKIH STO LET«
IZVRŠNI ODBOR SHP ^ sejo v torek 20. *Pr ...' goni 20 uri na sedežu v m.
15! II.
s s«®*
Rossettl 16.30: «Sadk°».
liarov, A. Larionova. y y Excelsior. 16.00: «Zakon , Sica, S Pampanim.	J)i j,
Fenice. 16.00: «Jeza vaqu« Taylor, A. Gardner	jgčis.
Nazionale. 16.00: «I^eS
C. Chaplin.	<(Croi	i®*1
Jodrammaraco. lb.uu.
FUodrammatico. lb.uu. ^er
stol«, J. Rice. B. Arcobaleno. 14.30,	”	'
22.00: «Tunika».	tI>, rf*
Auditorium. 16.30: «MeS C Chaplin.	„	ij#
Astra Rojan. 16.30: «Fr m Sit*
zen in fantazija«, ’•
G. Lollcbrigida.	,	lilj
Cristallo. (Trg perugj^
SLOVENSKI DIJAKI iz TRSTA
vabijo vse prijatelje mladine na predstavo veseloigre
„Veseli dan ali Mahček se ženi'
Prva predstava bo v dvorani na Kontovelu
na velikonočno nedeljo ob 18. uri; druga na Opčinah v Prosvetnem domu na velikonočni ponedeljek ob 16.30 uri.
Od srca se boste nasmejali ! Ne zamudite lepega prazniškega razvedrila 1
( GLEDALIŠČE VERDI)
Pri blagajni gledališča se nadaljuje razdeljevanje abonmajskih izkaznic za simfonično sezono, ki se bo začela v soboto s prvim koncertom orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Maria Rossija s sodelovanjem pianistke Marije Tipo in zbora gledališča Verdi.
Program obsega skladbe Che-rubinija, Monteverdija, Fuga In Strawinskeg:a,
«Divji’ ples«, G.
Cooper,
Slanwyck. . ^	J7.20,	ll*
Grattacielo,’ 15.00,
22.00: «Tunika». h o u Alabarda. 15.30:	p	y
ljubeznih«, K. Douglas,
ljubeznih«, _ .
Ariston. 16.00: ((Bajni A
D. Kaye. .... gon)^ Armonia. 15.00: «StlrA* rvej.
iz Oklahome«, D, P\L jtf* Aurora. 16.00: ((Saharska A. Ladd.	a,	r
Garibaldi. 15.00: «Bog»° smo«, G. Rondinelia p
smo«, U Ideale. 16.00,	18.00,	20.W,
((Alahovi konjeniki«,
s°n.	nrtt	“
Impero. 16 00: ((Sirota
smeha«, G. Garson. Italia. 16.00: ((Sanjana
D Kerr Viale. 16.00: «Samo z ,, J. Stewart. cn0. (Ji>^ Kino ob morju. 16.no-Arktike«.	,	t
Massimo. 16.00: ((Izdajal« ve Alane«, G. Ford. pjf)!*1 Moderno. 16.00: «Aprld
D. Dav	,,
Sv. Marko. 16.00: ,«Bil
on,"
da«, S Pampanim.
Savona. 15.00:	((Vesela
L. Turner.	juvel®
Secolo. 16.00: ((Rdeči « ,Dif< Vittorio Veneto.
ples«, G. Cooper. Azzurro. 16.00: ((Nasa
Fatime«.	— .ucian*"
Belvedere. 16.00: «LU1S1 .
bič«, M. Lanza	h
Marconi. 16.00: «Ll1 ^--ažiiiK1 Klovn cin« 16.00: «Stfa
Novo cine. 16.00: tatovi«, Fabrizi „.i Odeon. 16.00: «Idaška ™	,
E. Williams , finalist*, Radio. 16.00:	«Kaplt	ji
Laurie	rttt^
Venezia,’ 14.30: ((Parada
SOBOTA, 17.
aprila
19!*
.JIjGOS LOVA>*fA € O A A 4 11 ”
254,6 m ali U78 K‘ Jjjk ob ^
. ltlS
Jutranja glasba! tiska; 14.15 Spot (jnOja|f "etu; 14.40 PW® naffi;
Poročila v slov.
19.00 in 23.30,
7.10 . gled ti:
po svetu;	rrv-	.	n#^:,
vasi; 17.30 Dalmatins« ^ pesmi; 18.00 Poročila J jn ;; 18.15 Zabavni orkestri ^^ kaj vmes; 21.00 Mejo0 21.30 Izbrano cveti5rM0^ grede; 22.00 Z nuK Primorski: Idrija.
T K S *’ 1,1 ,,K
306.1 m ali 980 K j3.00JJ
11.30 Zabavna pe melodije in lep', *l5 Kj1 at Lahke melodije; ‘J: .jtmt,d obzornik; 14.25 Veseh proth $ Domači odmevi; uhLaja ni koncert; 16.00 Od nWt, ^ mlajše; 16.45 Vaški ^oiu.-or: Koncert v * peg0*! iie; l9-°%Da;.>
Grieg:
Lahke melodije; j/giasb^'
017c,raK0V> S$ir orkestri; 21.00 pvora^ gi^,;
ženo; 19.15 Pestra Operetne melodije,
Oliveri 1,	471	.GV	c	v
skl plesi; 21.15
ODHODI: Proti Reki z 21 potniki jug. ladja iiBakar«, proti Be-hetkam prazna Ital. ladja «Nebu-losa«, proti Sidonu prazne Ital. ladja Maria Cristina«, proti Pireju s 1420 t olja ital. ladja ((Ot is«, proti Reki s 465 t raznega blaga amer.	ladja «Usa
Exford.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 14,3, naj nižja 8.0, ob 17. uri 11.0, zračni tlak 1008,2, stalen, veter 22 km na uro s sunki do 70 km, vlaga 49 odstot., padavine 0,7 mm, nebo 7/10 oblačno,	morje lahno
razgibano, temperatura morja 10.0 stopinj,
NOqj|A SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Godina, Ul. Ginnastica 6; Maddalena, Ul .dellTstria 43; Pizzul-Cignola, Korzo 14; Croce	Azzurra, Ul.
Commerciale 26; Harabaglia, Bar-kovlje in Nicoli, Skedenj.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 366 - 60 Gasilci	2	-	22
Policija	2	-	23
Zveza prosvetnih delavcev sporoča vsem šolnikom, da prireja Junija letos dvodnevni izlet v Ziljo in k Osojskemu jezeru na Koroškem.
Zaradi pravočasne oskrbe potnega dovoljenja, naj se interesenti prijavijo čimprej, najkasneje pa do konca meseca, na sedežu ZPD, Ul. Roma 15, kjer dobijo vse zadevne informacije vsak dan od 17. do 18. ure razen sobot.
Obvestilo Kmečke zveze. Ob priliki vinske razstave, ki bo v Ljubljani, priredi Kmečka zveza izlet v Ljubljano In sicer v nedeljo 2. maja t. 1. Cena za kolektivno vožnjo znaša 1.200 lir za osebo.
Vpisovanje v tajništvu Kmečke zveze v Trstu, pri Furlanovih v Sempolaju, pri Grilancu na Proseku, j>ri Švabu v Sv. Križu in pri Vilku Batiču v Lonjerju najkasneje do 23. t. m.
Izlet v Sežano. Javljamo V9em, ki so se vpisali za izlet v Sežano v ponedeljek 19. t. m., da je odhod z avtobusom zjutraj ob 7, uri iz Ul. F. Severo 5.
Motoklub nArnatori« Trst, priredi samo za člane 2. maja izlet v Postojno-Bistrico.
Vpisovanje vsak večer na sedežu od 17. do 19. ure do vključno 22. aprila 1954. Telefon 96-160.
Izlet v Ljubljano PD «Ptnko Tomažič« in «Vojka Smuc«, Odhod danes. Zbirališče na glavnem kolodvoru ob 15.15,
Motoklub »Mladost« Nabrežina obvešča izletnike, kj potujejo na izlet v Ljubljano in na Bled v nedeljo tn ponedeljek, naj se javijo danes zvečer ob 20. uri na sedežu.
Okrajni odbor OF Nabrežina
obvešča izletnike, ki so se vpisali za izlet v Ljubljano 24, In 25, t. m. da izleta iz tehničnih razlogov ne bo.
l piesi, si.io	*‘v-s 1
21.45 R. Strauss: BUr*|° po1® t) lenspiegela; 22.00 *f,Jrzi Erna SackL 22.20 _bcooI,eC
pricci: 22.45 Ples za 23.30 Polnočna glase«-
T K N ‘
12.15 Pesmi s	'ig	I
San Remu; 13.25 .F^go’
nmiai lfl J*vi/#
kov; 15,00 Dunaj rn ni Ke ba; 17.45 Ritmi h3fLhs. ke; 18.20 Plesna
> )J
Vrti
ata*
,jeg
...nsK
glas03
m l, o V ™ - 2i4 P a
327,1 m. 202.1 tn. S
- 6.00, p.f
Poročila ob 5.3q0 ‘Ao K 13.00, 15.00, 17.00 19^ 12. v« 12.00 l ahka g^J^rt, f 1*’.
bert Schumann: V-0igio!
ter v iz M-
lino in orkester
111 VI	J*.	,
Klavirske ^P^venš110 tftj rlovu- 14.20 S2abaVOi l«
kordov«,	,.„1,». . - ,,,
ne pesmi; 14.45 ^odi)«^
14.45
Operetne^ 1,1 j£jo
15.40	-------
Kulturni pregled' Narodn{K,A kaj igramo! 17.10 *
poje zbor Prešere jUgoSlP^J
17.40 Odlomki iz J; 1% f orkestralne Uteratur rodn^gje, arhiva slovenskin hotni
srni; 22.00 Pisan 50
5^
ADEX
Darovi in prispe viti
Za Dijaško Matico sta darovala Marij Cok 600 in V. Godina 250 Ur.
Izlet na |rVv° nij« V
razstavo bl0\,n LJUBLJAN%.
bo 27. in 28	,54
i. m 2. maJ* izlet v
LJUBLJANO ^ (gjJ*
Od 29. april* d° izlet v
BEOGRAD
"—Tia 19
1. in 2.	v
dvodnevni
OPATIJO REKO PULO ROVINJ
maj* >95‘ izlet v KO.MLN	,C0
KOSTANJA ^ ,. *
ZrhanvanjC	-aSSVillj'
  H0 22- ” iJJ-
Vpisovanje pri ((Adrm-EXh F. Severo 5-°
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega predragega
TIIIVi™ 0K1./IKA
oče‘*
n*1
0,1
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, k* (*°j sočustvovali, spremili pokojnika na bje& PoS,e„eK
poti in vsem darovalcem vencev in cvetJ0^ 0i
za
■ti
jPe
zahvala prosvetnemu društvu «Višava» žalostinke.	gffl
Užaloščena družin9
Trst, Konkonel, 17. aprila 1954.
Pl®*ORSKj
DNEVNIK
— 3 —
17. aprila 1954
Corl V**™ P'Sal' 0
ive, • ^ J*h dela Sovjetska
w»lfriln 0 b’ nekolik° Pre' «o. Vec '	° xunani° trgovi-
j, cas Po vojni namreč
njeno« Vi z np3 tud‘ države
Pr*dusem 0fc<1 lfcu*“!a <zt,až(>fi ^plnTTne- tKr kVeČ'
Hem P°lfabnkote in to pred-itiel V 'n^ustvijsko razvite EfrmJ, Predvsem v Zahodno :oT' £* * fco^or je SZ J« aet svojih strojev države
"nojla,
KS E7dusem
*0,
rope ali na Kitajci poLh *	blagom
V l.i , v ostalem suetu. 4) .,?nS "C,,t pa je prišlo <»6remembe ” sovjetskem
SJ lotil'" USe kaze’ da se ?e n«« t,/.*1 prabe trgovske ofen-[in» j.*Prot' nerazvitim drža-litjjjJj ® nien<t trgovinska po-l ^ J* p Polnem nasprotju 52 ,e ,anl° sovjetsko prakso, ukinit* Pr®*a na ekonomsko
tvoj*
,,	zat0•	da bi utrdila
ruvitu ?ž.aje	tržiščih	ne-
veia.j	ar^oo.	Zato skuša	po-
xz'neniavo blaga s temi ««o Okoriščajoč to dej-lorH« e«ida tudi v politične inpe,ij	nudi tem državam
rednih C'lsko blago p okviru Po n trJ>°vskih pogodb, ki so itujjjo . dolgoročne in kaže Uro j, .^'Prauljenost izvažati htij m tnvesticijsko opremo bot 57° , ln‘ kredit. Podobno k«er. okušajo	delati tudi	ne-
il l	vzhodnega blo-
Vj)^P' Pr. Češkoslovaška, tfep	Nemčija in Madžar-
4« "fs ^ očitno teči 2a tem, ^tfopoh"^dustrijsko nerazvitih Wetejn ne Postopa več kot * je °h- SUrcvinska država, 4die(jan0 Praoilo v njenih Hi e odnosih z država-,t‘totna°PSke°a Napada. Na-' ihio« danes se pojavlja
tottib
'lera2^;.f,urops^'b industrijsko
•Pod,
trsko
drža
področjih kot go-
in industrijske raz.
kttranŠicVa' kl sku*a na «obo-•fcih , 0 koristnih gospodarji^ ,l0s’b>> nuditi unepo-W p0*°č gospodarskemu * t0 j , fe.b držav, ki naj bi «neor|n^no P°m°čio postajna trfPl?ne °d kapitalistu-'Ha ISc<t». Iz teh razlogov *?4eti nenevroPsko tržišče po-I)(elite °7?eri Za SZ in njene •to, a borba za tržišče borba proti izolaci-živela SZ
te.
S k°!je
C*«eri
'Mo.
blok, ki vkl
Je
tn
* t. ^ de* širšega na-ijutuje države La-? $r,rij:merike’ dalje Bližnji ■ vzhod dne A;
0 st trgovske odnose
g^gj	vrvC|
,t6 vJV* vzhod ter celo dr-
MČ°dne ^je.
hor -°, **. trgovske
r]enitl satelitov z dr-A pr„?Unske Amerike.
\ dtranje na tržišče La-N„ TjQ,ner‘ke je o tem . a*um*ebn° fateu trgovski h' ki j Ved SZ in Argenti-'k jj e “tl sklenjen lansko * *eta aPpusta za dobo ene-up na vrednost tz-
Benkov
k^ojveo
ji 'taze ri
■i* oK ,^e stvarnost živ-j1,1 LiSe^,ačunala s profesor-
J *steti
Stalil ^ublienci pokojne tisi,Sl9vilia v Lisenka so nekaj
let
jv 1 ker vsem sovjetskem s. 2 tak« Je trd‘l v oasprot-j 'ehljo "°m 0 dednosti, da 'ietie f°dedujeio tudi pri-lo tdi, daastnosti- Toda zdaj "'t. ua le padel v nemi-
«tNa 1. u-
»kep	treba	doi^o
te.15 let, da je na-Vn ‘ak ^1Ja sovjetske stran-
CS,nia aP,°lni kr0E Eleae
C°»ti ’ so Pridobljene
\ ^Prenosljive na po-
je seveda
JS°° ah ne. To
C*’ 'slavni0 Za prof' Va'
«„> ki D *. ruskega ge-k* *teU 4a1	^e. kot se zdi,
slt» •ibir»uStna smrt v ile’ 11 ^ ‘»boru6”1 koncentracij-6>i reč* j' Vendar pa bi S "Srti ortt ,a ga bodo zdaj C"1 redr?	z	Leni-
l>Uo 4°.m: Kut se zdi
C1'' linije tek V krogu par* L Zelo n Por°eilo Hrušče-
P°lledpu,adovoliivem sta‘ V,1'ji-	Istva in ...........
a , -lva Di^tožba.
X
So^itri
jev.
njegova je lega K1 je bil “4 ,Za Dni? ^novalnega od-t(t sinkovie*stvo in eden i»iKPo,nočnii, Protežirancev Hlg^rjih °v' .9 sovjetskih
'da
li »o Sijaje i°yi»t,ki ;<Pravda
,*V«Cbk« °S°rfeno
%
'^.^Radbe
CLop.'7AHE tovarne .bL>ET^G^2DKLOVA-
S r“nfUlll?P
¥ fu«?-red
ovg ^t®rlingov
nove na-
ieU^a- 7V0HdJ?i°
 ...
tUhfredvid. deb’ 7a ka.
§‘l^o ki -
is
Del,, trn«. la za avtomo-in druge
q«lk. Pn«vnTlla «C	“tike
h*
ri&l
h
^SuPa?teravae^ical Indu-* v y jo izdela*« « lX,i°n iw k*ltireu,
N Un^riala
vlpSpCJ Pa je ^hetnicalso v H UftietlV.arno ža Zgrad‘la
etne
Sa
menjave blaga je pri tem sporazumu bila določena na 150 milijonov dolarjev. Ta izmenjava bi na prvi pogled ne bila izredno velika, vendar pa moramo upoštevati dejstvo, da je vse od leta 1946 pa do 1952 znašala skupna vrednost obojestransko izmenjanega blaga le kakih 20 milijonov dolarjev na leto. Po tem sporazumu bo SZ dobavila Argentini 500.000 ton nafte, 300 tisoč ton premoga, 50.000 ton surovega železa, 28.000 ton železnih plošč, 40.000 ton cevi za vrtanje naftnih vrelcev, 60.000 ton tračnic, 150.000 kosov različnega železniškega materiala, kot na pr. osi, vzmeti in podobno ter še nekaj proizvodov kovinske industrije. Poleg tega je SZ odobrila Ar. gentini kredit v znesku 30 milijonov dolarjev za nakup industrijske opreme kot nn pr. strojev za vrtanje naftnih vrelcev; dalje transportni material, traktorje in poljedelske stroje. SZ ne more dobaviti Argentini električnih central, to pa zaradi tega, ker so sovjetske cene za 15 do 20 odst. višje od cen istega blaga v Zahodni Evropi, Argentini pa je pri tem sporazumu u-spelo vključiti v dogovor tako imenovano «zlato klavzulo«, ki bi prišla v poštev v primeru razrednotenja ameriškega dolarja. Na to je kljub začetnemu odporu SZ vendarle mo. rala pristati. Sporazum predvideva medsebojni manipulativni kredit v višini 11 milijonov dolarjev.
V zamenjavo za označeno blago pa bo Argentina izvozila v SZ kože, volno, meso, la. neno olje, tanin, svinjsko mast in razne druge prehran-bene artikle.
Povsem razumljivo, da SZ pripisuje temu sporazumu posebno važnost in da ga skuša izvajati za vsako ceno, kajti ta sporazum predstavlja precedent tudi za druge drža. ve Latinske Amerike. Sovjetska zveza si je že skušala zagotoviti uvoz važnih surovin. na katerih je bogata Južna Amerika. Tu prihaja predvsem v poštev čilski baker.
Za novo sovjetsko trgovinsko politiko je značilno, da nastopajo tako SZ kot druge, države vzhodnega bloka na omčnjenem področju samostojno, vsaka država zase, hkrati pa tudi kolektivno in sicer vse vzhodnoevropske dr. žage na epi strani ter skupina držav Južne Amerike na drugi^ strani. Za primer bomo navedli sledeče:
Lansko leto je neka češkoslovaška delegacija sklenila v Boliviji sporazum, ki naj bi ga na eni strani podpisale vse države Vvhodne Evrope, na drugi pa Bolivija, Cile, Kuba. Urugvaj in Brazilija.
Ze prej smo rekli, da se je ta nova trgovinska politika začela uvajati tudi v drugih državah vzhodnega bloka in zelo verjetno je vprav trgovinski sporazum med SZ in Argentino odprl vrata tudi tistim vzhodnoevropskim državam, katerim industrijska zmogljivost dopušča tovrstno znanstveniki ’ izmenjavo s tujino. Naj navedemo primer.
V septembru lanskega leta je Madžarska sklenila trgovsko pogodbo z Argentino za izmenjavo blaga v vrednosti 30 milijonov dolarjev z obojestranskim kreditom 5 milijonov dolarjev. Argentina bo izvažalo tako blago, kot smo g„ v glavnem omenili v .o-vjetsko-argentinskem sporazumu, Madžarska pa bo izvažala produkte predelovalne industrije, dalje aparate, stroje, transportni material in drugo. Ob tej priložnosti je bila poudarjena želja Argentine, da bi uvažala investicijsko blago, s katerim bi lahko izpolnila svoj drugi petletni načrt. Argentina pa želi pri tem, da bi dobila to blago na kredit in sicer v smislu nekake tehnične pomoči.
Tudi Češka je sklenila z Argentino v lanskem oktobru kompenzacijski sporazum, po katerem bo dobavila Argentini 2700 traktorjev ter razne nadomestne dele v skupni vrednosti 59 milijonov 940.000 pesosov, kar pomeni 8 milijonov dolarjev. To pošiljko je Češka dobavila Argentini letos v januarju. Ce tem t.700 traktorjem prištejemo še 900 traktorjev, ki jih je Češkoslovaška prodala Argentini v letu 1953, pomeni to, da je izvozila v roku enega leta 3600 traktorjev. Argentina pa je kot protivrednost t zvozila v Češko večje količine kože volne in drugega blaga.
Po istih vesteh je prišlo do podobnega sporazuma tudi med Vzhodno Nemčijo in Argentino. Sporazum je bil sklenjen v novembru lanskega leta. Sporazum predvideva izmenjavo blaga v vrednosti 39 milijonov pesosov za vsako stran, oz. nekaj nad 10 milijonov dolarjev za vsako državo, Ta sporazum pa naj bi bila zaključila privatna argentinska komisija za pospešitev trgovine z državami vzhodnega bloka. Zanimivo pri tem pa je to, dd se je sporazum med Vzhodno Nemčijo in Argentino sklepal vprav v istem času, ko je Ar-pe«t;na prepovedala vsako izdajanje novih dovoljenj zn uvoz blaga iz Zahodne Nem-
čije, kar je Argentina opravičevala s tem, da noče Nemčija nakupovati v Argentini žita in živilske hrane.
Poleg vseh teh sporazumov vzhodnoevropskih držav z Argentino bomo navedli še sporazum, ki ga je Češkoslovaška sklenila z Brazilijo. Češka izvaža v Brazilijo stroje, avtomobile, kemične proizvode ter drugo blago v skupni vrednosti nekaj nad 16 milijonov dolarjev. Brazilija pa daje Češki kavo, bombaž, ka-kao, železno rudo in drugo blago v vrednosti 15 milijonov dolarjev. Češkoslovaška je vprav tako sklepala pogodbe z Bolivijo, in tudi v tem primeru je šlo za kompenzacijsko izmenjavo, ki naj bi ne bila samo v okviru Češke
in Bolivije, ampak v širšem okviru sovjetskega bloka in več držav Južne Amerike.
Te nove trgovske ofenzive SZ ocenjujejo v Latinski A-meriki kot poizkus, da bi se SZ, Češka, Vzhodna Nemčija in Madžarska pojavile na tem področju kot tekmeci ZPA in držav zahodne Evrope, in to kljub temu, da poizkus ne kaže, da bi imel večji uspeh. Vzroki za morebitne neuspehe pa so političnega značaja, hkrati pa tudi povsem trgovskega značaja. Sovjetski izdelki se danes prav gotovo še ne morejo kosati s tovrstnimi ameriškimi izdelki, zlasti kar zadeva kakovost izdelkov in tudi njihovo ceno, pa četudi SZ prakticira politične izvozne cene,
Najnovejše ameriško letalo z nadzvočno brzino, vrste «F-102», s trikotnimi krili,
med poskusnim letom.
dežela zdravilnih termalnih vrelcev in slatin
SLO VENIjA -
/^Stoletne tradicije slovenskih prirodnih zdravilišč - Toplice na Dolenjskem in Štajerskem i ^ Termalni vrelci tudi na Gorenjskem - Bled bodoče zdravilišče - Skrivnost reke Savinje
tolikimi
je
in
da
ki
si u labko človek h°če, vendar pa hitro od zgoraj in dru-
in  eno 1°*
Cio,tarniunie£ovih P rotiti zmot
gumija
» bo zgra-nove na-
pol mili-
so že
^zdelati v okoli za pro-
lzdelo-Eumija.
Za razliko od drugih slovenskih rek, katerih tem-peratirra se giba v poletju okrog 20 stopinj C, Savinja doseže v poletnih mesecih celo 28 stopinj C. Cesar ni zmoglo sonce, so storili številni vrelci, k, se izlivajo v Savinjo. Teh in takih pa je v dolini Savinje na pretek — vseh pa gotovo niti ne poznamo.
Termalni vrelci
na Gorenjskem
V starih davnih časih — so. deč po zgodovinskih zapiskih
— je tudi Gorenjska imela več termalnih vrelcev. Nekateri so bili celo urejeni. Leti bi imeli lahko mnogo ljubiteljev, «ker pa se domačini
— kakor piše Valvazor — radi kopljejo v svojem potu in ker so delavni, jih to obdrži pri takih močeh, da ne hrepenijo po zdravilnih kopelih.«
Za primer navaja Valvazor toplice v dolini Polšice, pri vasi Polšici blizu Krope. Po takratnih ostankih Valvazor sodi, da so bile nekoč v zelo dobrem stanju. V njegovem času te toplice niso več tako slovele, čeravno so se'"jih" posluževali vsi domačini, trdeč, da jim pomagajo pri raznih boleznih.
Mnogo bolj poznan je bil že tiste čase termalni vrelec na Bledu — tik Blejskega jezera. Svoj čas je bil zelo urejen toda kakor piše Valvazor, jih je lepega dne uničil sam upravitelj Bleda, s tem, da je po jarku speljal v njih vodo iz jezera. Za vsako ceno je namreč Želel preprečiti kopanje v njih, kajti iz vljudnosti je moral cesto svojim dobrim znancem poslati v kopel kak priboljšek, ali jih pa povabiti v blejski grad, kar mu ni bilo ravno na duši. Valvazor pravi, da je z omenjenim jarkom pač odpravil vljudnost, ki mu je bila nadležna.
Tudi danes, mnogi tujci, ki prihajajo na Bled, ne vedo, da se to svetovno znano letovišče ponaša tud' s prirod-nim termalnim kopališčem, ki se nahaja v «Grand hotelu Toplice«. Po svoji opremi je' ta hotel vsekakor eden najbolj luksuznih zdravilišč v Sloveniji, ki pa ima s svojo lego ob prelepem Blejskem jezeru še posebno mikavnost. Kopeli v termalnem kopališču zelo učinkovito delujejo na ves notranji organizem in živčevje.
Nove perspektive
za razvoj Bleda
Termalni vrelec na Bledu ima vsekakor velik pomen, čeprav ga trenutno izkorišča le omenjeni hotel. Lokalne oblasti, ki danes izredno skr-be za nadaljnji razvoj turizma v tem najlepšem predelu Gorenjske, so zadnje čase temu vrelcu začele posvečati še posebno pozornost, Ze površne raziskave so pokazale, da gre za pomembnejši vrelec, ki verjetno niti ni edini. Vse kaže, da ima voda iz samega jezera precejšen vpliv, iz česar se da sklepati, da je dejansko precej višja, da jo pa znižuje hladnejša jezerska voda. Mnogi mislijo, da bi sc z .zolacijo vrelca od vpliva jezerske vode doseglo znatno povečanje temperature terme, s čimer bi se povečala tudi njegova kvaliteta tei sam zdravilni učinek. Geološka raziskovalna dela so deloma že v teku, a vse kaže, da uspeh ne bo izostal. Morda bo pot pripeljala raziskovalce še do močnejših izvirov, ki bi v takšnem primeru povsem spremenili že itak visok ugled tega najlepšega slovenskega letovišča, š # *
Poleg termalnih vrelcev slovi Slovenija tudi po svojih bogatih slatinskih vrelcih. Ko. mu le ni vsaj malo znano slatinsko zdravilišče v Rogaški Slatini, kdo od Evropejcev ni še pil slovite ((radenske kisle vode«?
Radenska slatina je vsekakor ena najbolj znanih slatin, katero pozna tudi vsa evropska medicina. Odlikuje se po veliki množini mineralnih snovi in prvin, ki so v njej raztopljene. Posebno vsebuje mnogo hidrokarbona-tov in proste ogljikove kisline. Med alkaličnimi hidrokar-bonati ima dosti kalija, precejšnjo množino litija, kremenčeve kisline in joda. Razen tega je tudi izredno bogata na kaoidnem železnem hidroksidu, ki se topi v lahkem vinu, sadnih sokovih in tudi v želodčnem soku človeškega organizma, ki to železo temeljito izrabi za svojo fizično okrepitev. Radensko mineralno vodo razpošiljajo v ogromnih količinah že od 1883. leta malone po vsem svetu.
Nekdaj mnogo čislana, toda danes malo manj poznana je takozvana cKotuljska slatina», katere izvir leži v Kotljah pri Ravnah na Koroškem. Ta slatinski vrelec je verjetno že zelo star, morda celo izza dobe Rimljanov. Poznan je posebno pod imenom. sRimski vrelec«,	odnosno »Koroški
rimski vrelec«. Prvo zajetje tega vrelca je bilo izvršeno po znanih podatkih 1877. leta. Glavna letoviška zgradba pa je bila zgrajena in otvorjena 1896. Takrat je ((Rimski vrelec« postal pomembno zdravi, lišče, o katerem se je ohranila še kopica raznih prospektov. Lastnik je takrat izdar tudi posebno knjižico z zbirkami pravljic in pesmic, ki krožijo okrog Rimskega vrelca. Kotuljska kisla voda je takrat dobila naziv pravega zdravilišča in letovišča.
Kislo vodo so izkoriščali in izvažali na veliko. Zajetje na izvirku je dalo do la litrov, s črpalko pa celo do 45 litrov vode na minuto. Z uspešno reklamo v nemškem, francoskem in	italijanskem jeziku,
je kotuljska kisla voda postala znana kot najboljša namizna voda	po restavracijah v
Celovcu, Gradcu in na Dunaju. Tako se je kotuljska kisla voda uveljavljala vse do začetka vojne,	dokler ni prišla v
roke nemškim gestapovcem in strahovalnemu bataljonu esesovcev. ki so jo hipoma spremenili v postojanko. Po vojni nekdanjega letovišča in zdravilišča skoro ni bilo mogoče prepoznati, vendar so se
tamošnji ljudje, predvsem pa kolektiv bližnje železarne v Ravnah, zavzeli in čutiti je, da se staremu zdravilišču že vrača nov sloves.
Po analizi, ki jo ie pred tremi leti napravil institut za analitsko kemijo Tehnične visoke šole v Ljubljani, kotuljska slatina vsebuje znatne količine kalcija, magnezija, železa. mangana, natrija kalija in amonija, razen tega pa hi-drokarbonate, kloride, sulfate, nitrate, fosfate, metakremen-čevo kislino ter bogate količi, ne ogljikovega dioksida. Praktično se je izkazala kot izredno zdravilna zoper bolezni ledvic., pri obolenju mehurja in slabokrvnosti. Izredno zdravilna je tudi za otroke. Poleg
porabe v samem letovišču (ki je za goste zastonj!) se razpošilja v steklenicah v razne kraje.
Ce bi bil »Rimski vrelec« v Kotuljskem zdravilišču osamljen primer prirodne slatine, bi bil prav gotovo poznan daleč Po Evropi. Tako pa je dejansko zasenčen s slavo že stoletja poznanih slatinskih vrelcev v Rogaški Slatini. V zgodovinskih dokumentih se večkrat spominja »neki od grofov Zrinjskih« (verjetno se to nanaša na Petra Zrinjskega), ki je bil nekoč na lovu v bližini Rogaške Slatine. Tedaj je že dalj časa bolehal na jetrih in vranici. Po nasvetu tamošnjih domačinov je grof pil ((čudežno vodo«, ki je kot
Blejsko jezero.
slatina izvirala na mali jasi sredi gozda, in kmalu popolnoma ozdravel. Ta vest se je raznesla daleč naokrog,
Zdravilna mineralna voda Rogaške Slatine vsebuje poleg drugih mineralov tudi znatne količine alkalij, sulfatov, magnezija in proste ogljenčeve kisline. V 1 litru vode je povprečno 10 g suhih ostankov (mineralov); to dokazuje, da po kvaliteti daleč prekaša celo mineralno vodo slovitih Karlovih Varov kakor tudi vse ostale evropske mineralne vode.
Rogaška prirodna mineralna voda zdravi z velikim uspehom zaprtje, hemeroide, katar v želodcu, čir v želodcu in dvanajsterniku, katar črevesja, zlatenico, vnetje jeter in žolča, a razen tega tudi sladkorno bolezen, glavobol nevrastenijo.
Zdravljenje se vrši v prvi vrsti s pitjem mineralne vode. Druga sredstva zdravljenja so razna kopanja, fizikalna terapija in dietalna hrana.
Rogaška Slatina, ki ima poleg dveh zdraviliških domov z vso oskrbo in komfortom še 14 luksuznih hotelov, posebno slovi po znanih vrelcih; Tem-pel, Styria in Donat, ki so po koncentraciji mineralnih snovi povsem različni, vsi pa visoko radioaktivni. Posebno slovit je vrelec Donat, ki nad-kriljuje vse znane vrelce te skupine.
Vsled velikega in mnogoštevilnega obiska raznih tujcev, je uprava zdravilišča v Rogaški Slatini pristopila dalj-nji raziskavi terena in slatinskih izvorov. Uspehi niso izostali, kajti pri vrtanju so naleteli na nove vrelce, ki so ne le izdatnejši, temveč tudi bogatejši po svoji sestavini. To je za evropsko - znano zdravilišče velikega pomena, saj današnja situacija kaže, da se bo Rogaška Slatina kot zdraviliški center še dalje raz. vijala v eno najmodernejših svetovnih zdravilišč.
* * *
Po vsem tem vidimo, da je Slovenija zares bogata. Vse to njeno bogastvo pa bi bilo brez ‘pomena, če bi služilo le redkim mogotcem kakršnih ta dežela niti nima. Zdravilišča v Sloveniji so dostopna slehernemu, pa najsi bo reven ali bogat, domačin ali tujec. MILOŠ MACAROL
HAWICK - VOLNENE PLETENINE
Ce si kupimo novo obleko, nam navadno niti na misel ne pride, da bi pomislili, od
kje prihaja blago za tisto obleko. Zanima nas samo vzorec blaga, kroj obleke in eventualno naslov krojača, ki jo je napravil.
Mnogo bi lahko povedali o Hawicku — ki se, izgovarja Hoik — in o nje‘govih prebivalcih, vse to bi gotovo še povečalo zanimanje za hawi-ške izdelke in mogoče tudi povečalo njihovo vrednost Hav/ick predvsem ni veliko industrijsko mesto, ampak malo škotsko mestece, kmetijski center tako rekoč na meji z Anglijo, s 16.000 prebivalci. Vsa industrija pletene volne šteje okoli 25 podjetij, v katerih je zaposlenih 3.500 oseb.
In vendar gleda industrij-
ska Anglija s spoštovanje na to mesto, kar ima svoj vzrok v havviškem izvozu, od katerega odpade levji del na Severno Ameriko. Prav ti ha-wiški meščani sodijo kljub svojemu malemu številu med tiste Angleže, katerih delo prinaša v Anglijo število dolarjev.
Oglejmo si nekoliko ke. Celotno lansko produkcijo Hawicka cenijo na 17 milijonov dolarjev, od tega so izvozili izdelkov v vrednosti
česar odpade več kot šest in pol milijona dolarjev na izdelke iz fine kašmirske volne. In od teh kašmirskih izdelkov so izvozili za skoraj štiri in pol milijona v dolarske dežele. Tri tisoč pet sto hawiških delavcev je vrglo na trg letni izdelek v vrednosti 7 milijonov dolarjev. To pomeni, da je bilo pridano na ameriškem trgu več kot 60 odst. proizvodnje. V tem računu pa ni vključena prodaja drugih vrste pletenin, ki so jih izdelali iz ovčje volne in iz rastlinskih vlaken in ki so jih tudi izvozili v Združene države in Kanado. To je gotovo vrhunski uspeh in hawiške delavce je zaradi tega tudi javno pohvalil finančni minister.
Uspeh, ki je bil dosežen zaradi kakovosti izdelkov. Ta kakovost izhaja iz tradicije in dolgoletnih izkustev. V mestecu, ki je skoraj prav tako. staro kot škotska zgodovina, ima pletarska industrija svojo lastno zgodovino, Skozi stoletja so škotski kmetje prodajali svojo živino največjelna živinskem trgu v Hawicku.
Od leta 1770 izdelujejo in
števil- prodajajo v Hawicku pletenine; prve so izdelovale kmetice, ki so delale na roko doma. V 19. stoletju se. je pa začela serijska izdelava s pri-
devet in četrt milijona, odj mitivnimi stroji, s katerimi
so lahko delali samo ženske in moške nogavice. Sčasoma so se stroji boljšali in v Ha-wicku so začeli delati volneno perilo. Krimska vojna leta 1854 je s svojo ostro zimo spremenila uporabo volnenih pletenin; zdaj jih niso nosili več samo kot spodnje perilo, ampak tudi kot zunanjo obleko. Lord Cardigan je odredil dobavo volnenih oblačil za svoje čete, ki so jih morale nosdi pod uniformo, in tako dal ime za znani tip jopice.
Kmalu pa je s primitivnimi stroji izdelano pletenino iz surove volne zamenjala mehkejša kašmirska volna, izboljšalo se je tudi izdelovanje. Ni preteklo mnogo časa in pletenine iz Hawicka so zaslovele onstran Atlantika; ze leta 1900 je tovarna Brae-mer prodajala svoje izdelke v Združene države. Nedvomno je dejstvo, da so ti prvi izdelki ugajali Američanom, mnogo pripomoglo k stalnemu napredku in izboljševanju te industrije, ki se je lahko širila na trdni podlagi in vedno bolj dvigala kakovost slojih izdelkov.
Razširjenje hatviške industrije najbolj otežkoča tradicija tega mesta. Hawiške žene z dolgoletnimi izkustvi so se rodile in rasle v industriji. Dobro poznajo razne za-
hteve in so najbolj pripravne, da se prilagodijo napredku in spremembam. Tem ženam nalagajo dolžnost, da najdejo nove primerne delavke; prinašajo jim delo na dom in tako nastajajo izven mesta Hawicka male tovarne, v občinskih dvoranah, pa tudi v zasebnih hišah, kjer je na razpolago ženska delovna sila.
Za izučenje novink je treba mnogo časa, to je težavno ir drago delo. Z velikim uspehom uporabljajo sodobne metode. Delo so razčlenili in poenostavili tgko, da se lah-Ico v kratkem času razloži in nauči. Ni pa mogoče znanstveno poučevati vseh podrobnosti pleteninarstva. Samo dolgo izkustvo nauči delavko napraviti dobro zadnje in najvažnejše delo, ((precejanje«.
To je trenutek, ko se izdelek iz kašmirske volne pe-re z milom in toplo vodo, da postane mehka. Potrebno je veliko izkustvo, da se pusti izdelek primerno dolgo v vodi. Ce ostane predolgo v vodi postane mehak. Ce ostane premalo, se volna preveč zgosti. Za volno čas namakanja ni točno določen. Odvisno je od kakovosti, od velikosti i% barve, v kateri so volno barvali. Pomota v tej točki lahko uniči končen izdelek.
C
LADO SMREKAR: j
SIVCEK
V
(Črtica iz življenja Dolenjcev)
«Saj jej ...»
sem vedela, da ne bo sreče; jej, jej,
Pfl pustimo Zemljanko in njenega vola, rekel sem že, da bo to samostojna povest, kadar jo bom napisal.
Zemljanka torej ne redi več volov, tudi jurjev več nima, odkar so se pretopili v plamen. Tičerca je bila zaskrbljena, kam naj se da, da bo kupila primernega vola. Ce bi bil sam doma, bi ga morda že imel’. No, hvala bogu, imam vsaj Mička. si je mislila, ta si ne bo dal prej miru, da bom dobila živinče.
To je razmišljala Francka, ko je šla nekega jutra po Suhem brinju na Klance, kjer je Miček imel svojo kmetijo. Dedec je imel tudi denar, ker ga je Ticer dal njemu, preden je odšel v bolnico.
Miček in Tičer sta bila že od nekdaj velika prijatelja, vojni dogodki pa so ju še prav posebno zblizali. Odkar v' Tičerjevi hiši razsaja bolezen pa Miček še bolj vztrajno pomaga pri kmetovanju, saj se zdravih moških rok na kmetiji, vedno pogreša.
Ko je Francka prišla na Klance je bil Miček ze pripravljen. Ogrnil je suknjič pa sta kar odrinila. Hodila sta čez hribe in doline, od vasi do vasi. Ogledovala sta si živino, spraševala 'm se pogajala, premišljala in šla spet naprej. V zakotni vasi nad Mirno pečjo sta našla primerno živinče, udarili so 'in kup je bil storjen. Zmenili so se, da bo kmet prignal vola v nedeljo v Dolino, kjer ga bodo stehtali in plačali. Tako se je tudi zgodilo.
Lepa nedelja je bila. Jesen je pobarvala Bukovje nad Dolino, ki se ponosno dviga nad trgom. Cedilnica teče skozi, potuhnjena, počasna in poleti umazana voda, ki pa slednjo jesen naraste in zalije vse travnike med progo in Bukovjem. Kot široka Krka je videti Dolina in trg toliko da čepi na kopnem.
Najlepša pa je Cedilnica zgodaj spomladi. Travniki ozelene, vrbe pa ogledujejo v čisti gladini svoje veje. Zelena, svetlozelena je, kot travniki na njenih bregovih, Brezupno jesensko deževje in zima jo pomladita, očistita njeno strugo in pripravita za novo življenje, novo pomlad. Svetla, peneča se, pada na mlinska kolesa in jih žene naprej. Tam nekje pod Sv. Ano izgine in se s tem poslovi od Cedilniške doline. In prav ta spodnji tok CedUnice je najlepši. Marsikdaj sem stal na Brneku in gledal to čudovito podobo. Ob vodi navzgor proti trgu je drobna steza, ki se vije med grmi in vrbami. Pod večer, ko zaveje topel veter in se mrak zgosti v temo. ter slavci zažgole svojo večerno pesem, je Cedilniška dolina še posebno lepa. Trave opojno diše, iz meja se oglašajo murni in zdi se ti kot bi zemlja pela pod teboj.
Poznal sem doktorja, ki se je vsak dan sprehajal po tej stezi. Tedaj je pozabil na svoje prav-darske posle in strmel nad lepoto.
«Spočijem se, kadar grem po tej stezi in verjemite mi, da je to ena najlepših poti na Dolenjskem...»
Tako mi je dejal doktor Jakob, kadar sva se srečala in izmenjala nekaj besed.
Okrog enajste sta prišla oče in sin iz Mirne peči in prignala vola Sivčka, ki sta ga pred nekaj dnevi kupila Mickov stric in zlebinska Francka. Stehtali so ga in plačali, nato pa so šli v gostilno in zalih kup, ki je bil ng. obe strani zadovoljiv, kar se redko primeri. Vola so privezali za drevo pred gostilno. Žival je žvečila in topo buljila okoli sebe. Mimoidoči so jo ogovarjali, drugi spet pa so se le muzali in šli dalje. Nekateri, ki so že pozabili, da so sinovi kmečke grude, pg ga niti pogledali niso misleč, da so bolj izobraženi, če se ne ukvarjajo s takimi stvarmi, ki smrde po kmečkem delu in gnoju. Ali povem vam, da se taki nazori kuhajo v praznih glavah, ki nosijo namišljene krone in ne vedo kam s svojo praznoto.
Vol je bil lep, dhnastosive barve z nepreveliko glavo in rogovi. Prednji del mu je bil močan pa tudi zadnji ni zaostajal. Dolg ni bil. rajši krajši ko daljši, le vampast je bil nekoliko preveč, kar je marsikateri povedal. No, žival je bila zdrava čez sest sto kil težka in Ticerca je bila zadovoljna z njo.
Medtem ko je Sivček zunaj žvečil, so v gostilni pridno praznili kozarec za kozarcem in se živahno pogovarjali. Miček je bil zidane volje, da že dolgo ne tega. Vesel je bil, da bodo pri Tičerjevih imeli lepo živinče, in to po njegovi zaslugi.
Francka je pripovedovala o svojem domu in o tem, kako bo nosila Sivčku klaje, tako da bo spomladi lahko ves žlebinski breg prevrnil.
Oče, ki je vola poganjal iz Mirne peči v Dolino, je postal ob kapljici dobre črnine ves mehek. Razmišljati je začel o preteklosti in o vseh potankostih, ki jih je doživel z živaljo. Vedel je, da je to najbrž slovo za vselej, da pa je Sivček del njegovega življenja, saj ga je krmil in negoval, ter mu celo na svet pomagal.
Sin m bil dosti drugačnih misli. Hvalil ga je na vse pretege in naročal naj lepo ravnajo z njim. Živo in natančno je pripovedoval o vseh muhah in navadah, ki jih Sivček ima.
O drugih stvareh niso govorili, vse se je vrtelo okolij kupljenega in prodanega Sivčka, ki je venomer žvečil pred gostilno in čakal, kdaj bo kdo prišel ponj. Kmet je najbolj srečen, če se lahko pogovarja o zemlji in živini; kako prvo obdeluje in drugo redi, to je poglavitna stvar njegovega življenja. Nič nemogočega si ne želi. Od zore do mraka dela in zvesto snuje; to žival moram zrediti in prodati. Za njen izkupiček bom kupil drugo, kaj bolj pripravnega. Nekaj mi bo ostalo in za ta denar bom dal narediti novo brano. Pri plugu se mi je strlo črtalo, treba je novega; na kolnici je streha doslužila, treba je poslati po slpmapuka, da jo nanovo prekrije.
Take in podobne misli se sučejo v kmečki glavi. Ljubezen in veselje preveva slednji načrt in vsako misel. Seve, da ne mislijo vsi kmetje enako. Njihova miselnost je odvisna od števila oralov zemlje, živine, pridelka in podobnega. Od vsega tega pa izvira tudi ono znano pravilo: Kolikor več imaš, toliko bolj si lahko brezobziren do sočloveka in toliko bolj ga lahko brez sramu odiraš in goljufaš.
V Zlebini ni takih kmetov, zlasti po vojni ne. Dobre duše so to. Čeprav marsikateri hiši manjka gospodar, še vseeno vsi štirje ogli ponosno stoje. Kadar je veliko dela, drug drugemu pomagajo, saj je v ziebini toliko trpljenja kot malokje drugje. Njive vise na bregu in ilovica je težka kakor greh-
Nekoliko dobre volje se je zbrana družba dvig-nilg m sla do Celesnikove France, kjer se cesta v zlebmsko stran odcepi od one proti Mirni peči. Tu so se poslovili in si prijateljsko stisnili roke. Mickov stric je prijel za konopljeno vrv, ki mu jo je dal fant, kateri je dotlej vodil vola. Kmečka naveza-nosc na žival se je šele zdaj pokazala v pravi luči. T ant je^ prijel vola za vrat in ga začel ogovarjati:
<<i>ivcek! Zbogom, Sivček, zbogom! Kam pa greš, sivcek, kaaaj? Le priden bodi, Sivček! Sivčeeek...*
In oci so mu zalile solze. Božal ga je tako milo, da je človeku stisnilo srce. Ne, te ljubezni dotlej nzsevi poznal. Kmečki človek, preprost in okoren kot Je, ki mu je poljubljanje, božanje in ne vem kakšna nežnost še ob razstanku s človekom tuja, se tu poslavlja od živali tpko ganljivo, da te pretrese.
In jaz, ki sem videl luči velemest, prestal brezupno bolečino in grozo, sem postal solzan m nemiren ob tem prizoru.
Resnično, žival je del kmetovega življenja.
KONEC.
'
1§ Eh ■ K Vremenska napoved za danes: ™	■*	Napovedujejo	pretežno	oblač-
no vreme z razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 14.3 stopinje; najnižja 8.0 stopinje.
TRST, sobota 17. aprila 1054
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
- Trst II.: 21.00: Dvora-
Opozarpamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.30:
Dalmatinske narodne pesmi. .... — —, kovi Slovanski plesi. — Trst I.: 13.25: Fantazija v kov. — Slovenija: 12.30: Robert Schumann: Konc« za violino in orkester v d-molu.
OB IZSELJEVANJU BKMEČA^OV V TUJ1IO
Nasilju nad našim ljudstvom je treba napraviti konec
Zakaj oblasti še vedno niso izsledile morilca zavednega beneškega Slovenca Andreja Jaše in zakaj o zaključkih preiskave še veduo niso dale nobenega poročila?
Tfi je pokrajine v Italiji,, ki bi bila v tako kritičnem položaju kakor Beneška Slovenija. Kulturno se naš narod ne more dvigniti, ker mu italijanska vlada odreka pouk v materinem jeziku, gospodarstvo gre rakovo pot, brezposelnost je velika, poleg tega pa še narodno zatiranje in preganjanje zavednih ljudi. Namesto da bi se zavzela za Beneško Slovenijo in pomagala na kakršen koli način našemu narodu, zna današnja vlada kazati le pot v inozemstvo, kamor vsako leto odhaja nešteto mož. deklet in tudi cele družine. Seveda pa tudi ta pot ni odprta vsakomur. Kdor je šibek ali ima najmanjšo telesno napako, da-siravno je za delo sposoben, ga odklonijo pri zdravniških pregledih, ki se vrše kar trikrat, preden morejo prekoračiti mejo. Kajpida države, kamor jih italijanska vlada pošilja, kakor Francija, Belgija, Anglija, Avstralija in Amerika, rabijo le najboljše ljudi, da bi jih mogli tamkajšnji magnati laže izkoriščati.
Jasno je, da emigracija ne prinaša Beneški Sloveniji napredka. S tem, da so odšli zdoma najboljši delavci, naše gospodarstvo, ki je bilo ze prej obupno, danes še bolj propada. Vlada se seveda zato niti ne zmeni, saj njej je prav, kajti za besedo emigracija se skriva še druga politika. S tem primorajo Slovence, da se izseljujejo v tujino in tako sfe zmanjšuje njih število v Italiji. Da je res tako ne bo nihče dvomil, če le količkaj pozna življenje v Beneški Sloveniji.
Beneški Slovenci, ki zahtevajo zase manjšinske pravice, so preganjani in zapostavlja-ni. Nešteti so bili pahnieni celo v temnice samo zato, ker so kot Slovenci zahtevali svoje pravice. Čestokrat se sliši, da tu in tam trikoloristični banditi pretepajo nedolžne ljudi. Prišlo je celo do umora zavednega Slovenca, ne da bi oblasti izsledile zločinca. Naj navedemo kot primer Andreja Juše iz Petjaha, ki je bi! umorjen pri belem dnevu. Ce bi šlo za umor kakega Italijana, bi se preiskava prav gotovo toliko časa nadaljevala da bi izsledili krivca in ga primerno kaznovali, V nasprotnem primeru, pa bi izdale oblasti poročilo o zaključku preiskave. To pa še ni dovolj. Trikoloristi niso še razoroženi. Se divjajo teroristične tolpe po Beneški Sloveniji.
Politični zastopniki Slovencev se ne morejo svobodno kretati po Beneški Sloveniji, kajti trikoloristi jih zasledujejo in jih ovajajo organom javne varnosti kot protidržav-ne elemente.
Tako bi lahko še dolgo ..a-daljevalt s pripovedovanjem o krivicah in zapostavljanjih, ki jih mora trpeti naš narod vedno in povsod. Nova vlada, ki ji predseduje Scelba in v kateri sodelujejo tudi socialdemokrati, ki so lansko leto v predvolilni kampanji obljubljali svobodo in blagostanje naši manjšini, naj pod-vzame potrebne ukrepe, da se napravi konec temu neznosnemu življenju.
(Iz uMatajurjaš)
ima DFS kot zakonito priznana organizacija popolno pravico — provokacijo, katero oblasti ne bi smele dovoliti za nobeno ceno. AGJ se celo boji prihoda v Gorico atuj-cevn, ki naj bi povzročili pro-tinarodno manifestacijo, če-prav dobro ve, da ti «tujci» vsak dan hranijo Gorico, v njej kupujejo in ji torej no-magajo živeti, da ne bi popolnoma osiromašila in končno izumrla. MIR pa najbolj boli datum kongresa, ki uradno sploh še ni bil določen, pa ne morda iz strahu pred promenadnimi zelenci. Pa če bi se kongres vršil na obletnico italijanske vstaje, to ne bi bila nobena ssfidav proti italijanskim prebivalcem Gorice, ki se isti dan spominjajo mučenikov, ki so padli za osvooo-ditev izpod tujega jarma. Toda MIR-ovci so pozabili zgodovino! Kdo je na Goriškem več žrtev položil na odtar svobode? Kdo je žrtvoval več sinov in hčera v borbi proti okupatorju nacifašistu, kot ravno slovensko prebivalstvo. Pa se najdejo ljudje, ki so se družili in skupno borili z
SS-ovci in ki so pripadali celo edinicam znane republike Salo, ki danes v imenu padlih za osvoboditev izpod teh hord iščejo zaslombe za ' umazano nadaljevanje tiste rasistične politike, o kateri v državi s toliko opevano edemokracijOn ne bi smelo biti več sledu.
Demokratična froaia itiooen-cev je manjšinska organizacija, ki se je ustanovila prav zaradi tega, da brani pravice Slovencev v Italiji in da zahteva od odgovornih oblasti spoštovanje zakonov, katere je podpisala javno pred celim svetom in katere mora spoštovati tako z dejanji kot z besedo.
Šovinističnih in iredentističnih izbruhov pa je naše ljudstvo že naučeno, toda zgodovina je vedno pokazala, da je ostalo enotno in neupogljivo tudi v najtežjih dneh obstoja. Zatorej so včerajšnje resolucije le majhno opozorilo, da mora slovenski človek na Goriškem še naprej budno stražiti svoje narodnostne in osnovne človečanske pravice, kajti fašizem še ni popolnoma izumrl.
PRIDITE	V	CVET
Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi vse prijatelje narave, naj se v ponedeljek zfcereio ob 13.30 pri pevmskem mostu, od koder bodo napravili izlet v cvetoča Brda. Ker so Brda sedaj najbolj privlačna in ker je ponedeljski praznik kot nalašč za izlete, bi bilo prav, da bi se povabilu SPD odzvalo čimvečje število ljudi.
Odžagalo j Bodite previdni mu je sredinec pri nakupu masla
Včeraj so pripeljali v osebnem avtomobilu v bolnišnico Brigata Pavia 21-letnega Silvia Simonettija iz Moše, Ul. 24. maja 26. Mladenič je zaposlen kot delavec v lesnem podjetju Voightlaender. Pri žaganju lesa je Simonettiju po nesreči nenadoma zašla leva roka v žago, ki mu je od.ezala sredinec. Ozdravel bo v 15 dneh.
Ravnateljica pokrajinskega higienskega laboratorija dr. Maria Barnaba je sporočila Zvezi trgovcev, da so v teh dneh, ko se v večji meri razprodaja maslo, nekatere osebe to izkoristile in da ponujajo potrošnikom maslo v zavojih, ki pravzaprav ni maslo temveč margarina. Zaradi tega priporoča vsem, da so pri nabavi masla previdni.
Jutri Fiorentina proti Triestini
Reprezentančni krilec Segato bo igral levo zvezo
Jutri bo gost Triestine moštvo z vrha lestvice: Fiorentina. Simpatično moštvo, ki je do nedavnega vodilo v lestvici, bo nastopilo v Trstu v svoji običajni postavi, le namesto branilca Magninija bo igral Capucci, kot leva zveza bo pa nastopil Segato, ki ze nekaj časa igra na tem mestu v prvenstvenih tekmah. Za Fiorentino je tekma v Trstu zelo važna. Z eno samo točko za vodečim Interjem in z istim številom točk kot Juventus mora paziti, da ne izgubi nobene točke po nepotrebnem. Jutri je vsekakor v najugodnejšem položaju Juventus. ki nastopi doma proti Spal, medtem ko Inter tudi ne bo imel lahkega dela:	igrati mora
ncmreč v Neaplju.
Ce gre Fiorentini za prvo mesto, pa gre Triestini za obstanek. Izgubiti točke doma pomeni sedaj zelo direktno pot proti izpadu iz serije A. Tržačani se bržčas tega zavedajo, kajti za jutrišnjo tekmo so se zelo resno pripravili, toda bolj s počitkom kot s pretiranim treningom. Z dobro pripravo in z zavestjo, da se bore za to, da še prihodnje leto ostanejo v družbi prvorazrednih moštev, bodo Tržačani pač zaigrali tako, da bodo po tekmi zadovoljni sami in pa občinstvo, ki bo v nedeljo gotovo do zadnjega kotička napolnilo stadion ter bodrilo domače igralce.
Zaman se razburjajo
Bližnji kongres Demokralič ne fronte Slovencev v Italiji, zakonito priznane organizacije, je povzročil oživljenje šovinističnega sovraštva in narodnostne nestrpnosti v vodstvih šovinističnih organizacij AGI in v MIR. Zatorej ni čudno, če sta včeraj obe organizaciji izdali resoluciji s katerima od goriških oblasti zahtevata prepoved kongresa DFS.
AGI se v izbruhu šovinistični nestrpnosti zaganja tako daleč, da prepisuje DFS krivdo za pravično kazen, ki je zadela goriške fašiste, in imenuje kongres — do katerega
Tako mislimo	mi	•
Aialanta - Udinese	1	X
Bologna - Legnano	1	
Genoa - Palermo	i	
Juventus - Spal	1	
Lazio - Roma	1	X
Milan - Torino	1	
Napoli - lnter	1	X
Novara - Sampdoria	1	
Triestina-Fiorentina	1	X
LanerossiVic.-Catania	1	2
Monza - Como	1	2
ProPatria - Modena	1	
Pisa - Arstaranto	1	
Cagliari-Salernitana	1	X
Venezia ■ Piacenza	1	
narodnem nogometu: plasirala se je za finalne tekme ~a svetovno prvenstvo v Švici, v semifinale mednarodnega tekmovanja vojaških moštev in sedaj še v semifinale mladinskega turnirja FIFA.
V torkovi številki smo objavili prve rezultate. Tu navajamo še rezultate ostahh tekem:
Argentina - Holandska 8:0. Turčija - Švica 1:0, Zahodna Nemčija - Sev. Irska 6:1. Luksemburg - Švica 1 : 1, Posarje - Anglija 1:1, Madžarska - Sev. Irska 7:2, Belgija Avstrija 3:2, Jugoslavija - Portugalska 1:1,. Španija - Irska 3:1, Holandska - Francija 2:2, Španija - Portugalska 6:0, Jugoslavija - Irska 2:1, Zah. Nemčija-Madžarska 2:0, Turčija - Luksemburg 2:1, Argentina - Vzh. Nemčija 2:0, Zah. Nemčija - Anglija 2:2, Holandska - Vzh. Nemčija 2:1, Argentina - Francija 3:1, Belgija - Švica 2:1 Avstrija - Turčija 0:0, Posarje - Sev. Irska 2:1, Anglija - Zah. Nemčija 2:2.
Jugoslavija je igrala slabo svojo prvo tekmo s Španijo; v drugi tekmi je s Portugalsko dosegla le neodločen rezultat, premagala pa je Irsko. V svoji skupini je s 3 točkami zasedla drugo mesto za Španijo, ki je vse tri tekme od' ločila v svojo korist ter tako zasluženo prišla v finale, kjer pa ne bo imela lahkega dela z Argentino in Zah. Nemčijo medtem ko se zdi, da bi v tej družbi Turčija ne mogla biti več tako nevarna. Seveda pa bodo imeli Turki zadnjo bese. do na igrišču in bomo šele videli, kako bodo kaj govorili Presenečenje turnirja predstavlja tudi izločitev Madžarske iz borbe za prva štiri mesta ter plasma Zah. Nemčije pred Madžarsko.
zoni se bližamo s kopico lepih rezultatov, ki so bili doseženi zimskih mesecih in ki jih plavalci dosegajo še ves ta čas, ko do prireditev na prostem še manjka kaka dva meseca.
V Leipzigu je bilo mednarodno plavalno tekmovanje, na katerem so poleg plavalcev iz Vzhodne Nemčije nastopili tudi skoraj vsi najboljši ruski
Brez Madžarske polfinale mladinskega noqometneqa turnirja FIFA
Mladinski nogometni turnir FIFA je dobil proti koncu dokaj čudno sliko. V semifi-nalu ni niti Madžarske nit’ Jugoslavije (lanskih finalistov) niti Anglije niti Avstrije... Pač pa so v semifinalu Španija, Zahodna Nemčija, Argentina in — Turčija. Ime Turčije se v zadnjem času vse pogosteje pojavlja v med-
Zmaga Brazilcev
v Budimpešti
ODLIČNI REZULTATI RUSKIH PLAVALCEV
Letošnji poletni plavalni se-jmann je plaval 400 m v času
4:44.5, Wertherjeva isto progo v 5:23.1, Kreyeva pa 200 m prsno v 2:54.9. Ostali rezultati: 100 m: Hirsch 58.9; 200 m metuljček: Klein 2:36.5:	200 m
prsno: Kruschmski 2:41.0; 100 m metuljček ženske:	Krey
1:19.7.
* *
Ameriška plavalka Phoebe Cramer je v San Leandru v Kaliforniji dosegla na 100 y
plavalci. Doseženi so bili na- v metuljčkovem slogu doslej
najboljši rezultat na svetu
slednji rezultati: 100 m; Kure-noj (SZ) 57.7, Skomorovski (SZ) 58.9; 400 m: Drobinski (SZ) 4:41.7, Lacinenko (SZ) 4:42.5; 100 m hrbtno: Dressler (Nem.) 1:07.6 (rekord), Schnei-der (Nem.) 1:09.5; 200 m metuljček: Borisenko (SZ) 2:36.0, Wohlmann (Nem.) 2:39.6 (rekord); 100 m prsno: Minaškin (SZ) .1:11.8, Dosajev (SZ) 1:13.9; 200 m prsno: Makaren-ko (SZ) 2:42.1; 4 x 100 m mešano: Sovjetska zveza 4:27.7, Vzhodna Nemčija 4:34.7; 4 X 200 m prosto: Vzhodna Nemčija 9:59.9, SZ 9:00.4; — ženske: 100 m: Schulze (Nem.) 1:09.1; 400 m : Krjukova (SZ) 5:33.8; 100 m hrbtno: Moskvina (SZ) 1:17.8; 100 m metuljček: Wun-derling (Nem.) 1:23.8; 100 m prsno:, Gavriš (SZ) 1:21.9 (rekord); 4 x 100 m mešano: Sovjetska zveza 5:13.5 (Moskvina je kot- prva plavalka plavala 100 m hrbtno v času novega ruskega rekorda 1:16.9); 4 x 100 m prosto: Sovjetska zveza 4:45.6, Vzhodna Nemčija 4:47.8.
* >i< *
Na plavalnem tekmovanju v Kopenhagenu. na katerem so poleg domačih plavalcev sodelovali tudi Švedi, so bili doseženi nekateri dobri rezultati: 100 m: Larsson (D) 59.9; 400 m: Larsfson 4:49.8 (rek.); 100 m metuljček: Ansberg (S) 1:10.7; 100 m hrbtno: Hellsing (S) 1:10.6; 200 m prsno: Gleie (D)	2:43.5; ženske:	100 m:
Petersen (D) 1:09.5; 100 m metuljček: Petersen 1:26.9; 100 m hrbtno: Westensson (S) 1:18,7; 200 m prsno: Petersen 3:01.5. 4* * #
Vim de Wreng je dosegel v Amsterdamu hov nizozemski BUDIMPEŠTA, 16.	— V rekord na 200 m z 2:12.0. Na
tekmi med Flamengom iz Bra. jstem tekmovanju je plavala zilije in budimpeštanskim mo-lBruins 200 m prsno 2:56.8,
1:09.1, vendar ta rezultat ne bo veljal . za svetovni rekord, ker je FINA določila kot minimalen rezultat za priznanje rekorda 1:09.0.
10 DFS razpravljal o II. kongresu
V torek 13. t. m. je bila v Gorici seja izvršilnega odbora DFS. Odborniki so na njej razpravljali o pripravah za II. kongres DFS in s tem v zvezi sprejeli ustrezajoče u-krepe. Datum in kraj kongresa bo javljen naknadno.
Darovi
Za Dijaško Matico so darovali: Kmečka banka namesto venca pok. Jožetu Cigoju 5.000 lir; v počastitev spomina pok. Cigoja, družina Mozetič 1.000; Gergolet V. 2.000; N. N. - Gorica 5.000; v Sovodnjah nabrali 8.600; Vidmar Rafko 800; N. N. - Doberdob 500; na izletu nabrali 8.800.
Za Podporno društvo: N. N. - Gorica 5.000 lir.
Vsem darovalcem prav lepa hvala.
Umik trgovskih obratov za praznike
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da bodo za praznike vse trgovine goriške pokrajine imele sledeč urnik: danes 17. aprila: vse trgovine bodo lahko zvečer odprte do poljubne ure: pekarne in mlekarne bodo poskrbele za prodajo kruha, mleka tudi za naslednji dan;
jutri 18. aprila:	izvzemši
cvetličarne, ki bodo odprte do 13. ure, bodo vse trgovine ves dan zaprte;
ponedeljek 19. aprila:	pe-
karne in mlekarne bodo odprte dopoldne, dokler ne bodo razprodale kruha in mleka; cvetličarne bodo odprte do 13. ure, vsi ostali trgovski obrati bodo ves dan zaprti.
Pokriti zelenjadni trg bo v nedeljo 18. in v ponedeljek 19. t. m. ves dan zaprt.
Podaljšanje urnika javnih lokalov
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da je kve-stor goriške pokrajine izdal dovoljenje, da bodo za praznike, in sicer dne 17., 18. in 19. t. m„ vsi javni obrati, izvzemši vinotočev m pivnic v Gorici, Tržiču in Gradežu, lahko imeli neprekinjen večerni urnik. V ostalih krajih omenjenih občin bodo javni obrati v zgoraj navedenih dneh lahko podaljšali večerni urnik za tri ure.
Poletni urnik brivnic in frizerskih salonov
Zveza rokodelcev goriške pokrajine sporoča, da je včeraj stopil v veljavo letni urnik za brivnice in frizerske salone. Urnik je 'le-deči; od torka do petka od 8. do 12.30 in od 15. do 19.30; v soboto od 8 do 12.30 in od 15. do 20 ure; v nedeljo od 7.30 do 12.30 ure.
Navedeni urnik bo veljal do 15. septembra 1954.
Na dan velike noči ter velikonočnega ponedeljka bodo brivnice in frizerski saloni ves dan zaprti.
Roka med vrati
Včeraj so pripeljali v splošno bolnico v Gorico 5-letno Rafaelo D’Eredita iz Fare, Ul. Verdi 63. Otrok je pri igri na dvorišču vtaknil desno roko med glavna vrata, skozi katera se gre na cesto. Vrata so se zaprla in Rafaeli odtrgala prvi členek prstanca desne roke. Ozdravela 00 v 15 dneh.
DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje ves dan in
ponoči lekarna Urbani-Alba-nese, Ul. Rossini 1 - tel. 24-43.
N O
16.30:	«Tujec»,
G.
CORSO.
Peck.
VERDI. 17:	»Vojna svetov«,
barvni film.
CENTRALE. 17: ((Maščevanje Tughsov«, barvni film, E. Parker.
V1TTORIA. 17: «Mandy», P.
Valvert.
MODERNO. 17: «2ivel Robin Hood«, J. Derek in D. Lynn.
JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Vardar -Crvena zvezda 0:3
V četrtek so v Skoplju odigrali še eno zaostalo tekmo v I. ligi jugoslovanskega nogometnega prvenstva. Crvena zvezda je gostovala pri Vardarju in se vrnila z zmago 3:0	(2:0). Značilno pri tem
pa je, da je bil ves čas tekme boljše moštvo Vardar, ki je stalno napadal in so njegovi napadalci štirikrat zadeli prečko vrat, ne da bi dosegli vsaj en gol. Z mnogo več sreče in «sodelovanjem» Vardar-jevega vratarja, ki ni branil prav zanesljivo, pa se Beograjčani dosegli tri gole. S to zmago se je Crvena zvezda povzpela na lestvici na drugo mesto pred Partizanom z enakim številom točk kot Dinamo. pač pa z nekoliko slabšo razliko v golih. Borba za prvo mesto je prešla v skrajno napeto fazo, ko o plasmaju ne odločajo samo točke temveč celo število golov.
Sovodenjca v Grojni padla z motocikla
Tomšič si je zlomil levo koleno, Cotiča pa so iz bolnišnice kmalu poslali domov
štvom Kiniszi so visoko zmagali Brazilci. V prvem polčasu so dosegli dva gola, v drugem pa še tri, končni rezultat 5:0 za Flamengo.
To je prva zmaga Flamenga ca turneji po Evropi. Vseh pet golov sta zabila srednji napadalec Zizinho in leva zveza Benitez. Zizinho je dal oba gola v prvem polčasu in zadnjega v drugem. Brazilci so s svojo igro večkrat izzvali pri občinstvu vzklike občudovanja.
Vonk pa 100 m 1:08.2.
* * #
Švedski rekorder Goran Larsson je le za eno sekundo zgrešil svetovni rekord Francoza Lusiena na 400 m mešano. Larsson, ki je plaval 5:28.3, je imel naslednje vmesne (Sase: metuljček 1:18.1, hrbtno 1:20.1, prsno 1:37.9, prosto 1:12.3.
# # #
Nemški plavalci in plavalke s> dosegli v Bremenu nekaj novih nemških rekordov: Leh-
SE EN MLADINSKI TURNIR
BSK in Kvarner v Švici
Razen mladinskih moštev Dinama in Hajduka, ki bosta te dni gostovali v Milanu, se bo tudi mladinsko moštvo BSK udeležilo mednarodnega turnirja v inozemstvu, in sicer v Belinconi (Švica). Družbo mu bo na poti delal re-ški Kvarner, ki bo potoval na isti turnir, na katerem bodo nastopili še Racing (Pariz), Lazio (Rini), Charleroi (Belgija), Vienna (Dunaj) in po eno moštvo iz Danske in Španije. BSK je bil lani na enakem turnirju drugi z enakim številom točk kot Racing toda slobšo razliko golov.
V bližini pevmskega mostu se je predvčerajšnjim zvečer dogodila prometna nesreča, katere žrtvi sta bila motociklista 31-letni Emil Tomšič iz Sovodenj ter 19-letni Anton Cotič prav tako iz Sovodenj.
Ko sta na motorju znamke uMorini« z evidenčno tablico GO 9054 prišla do ovinka v Grojni, je Tomšič, ki je vozil motocikel, hotel napraviti ovinek, pri tem je izgubil ravnotežje. Posledica tega je bila, da sta šofer ter Cotič, ki je sedel na zadnjem -••ede-žu, zletela z vozila.
Na pomoč jima je prišel rešilni avto Zelenega križa ter ju odjeljal v bolnišnico Brigata Pavia. Emila Tomsi-
predvaja DANES z začetkom ob 18, uri Ulm;
eeCSfjritlltii**
V glavnih vlogah Jeanette Mac Donald in Nelson
NABREŽIJ
RIMO PROSVETNI DOM V
predvaja danes v soboto z začetkom ob 20.30 uri ,nufj velikonočno nedeljo z začetkom ob 16. in 20.30
zgodovinski barvni film ;
,  JULIJ CEZAR—-^3
on 30 lit
Na velikonočni ponedeljek z začetkom ob 16. in pa komični film :
 GIANNl in PINOTTO
na Severnem tečaju J
Ob tej priliki želimo vsem obiskovalcem vesele veli*®' nočne praznike!
ča so pridržali v bolnišnici, kajti pri nesreči si je zlomil levo koleno ter odnesel razne poškodbe, zaradi česar se bo zdravil okrog 30 dni. Cotič pa je lahko odšel domov, potem ko so mu v bolnišnici obvezali nekaj manjših poškodb. Znatno škodo je utrpelo tudi vozilo.
Veliko izbiro konfekcij po resnic^? ... — - nizkih cenah vam °u
m : v Hnlitjefc
Športne srajce z dolgimi rokavi
iz pravega bombaža od 1.350 lir Moderne letne hlače ... za 1-9510 Moške kompletne obleke . za 3.950 1 lnterloc s polovičnimi rokavi v vseh barvah .... za Za veslače imamo veliko izbiro hlač in nogavic Ameriške originalne modre hlače (gin) z belim šivom.
Bogata izbira športnih jopičev
Zaprte ceste
Goriška občina obvešča, da bodo prihodnji teden pričeli urejevati Ul. P. Diacono med Ul. T. Grossi in A. Manzoni. Zaradi tega bo omenjeni del Ul. P. Diacono zaprt za promet od torka 20, t. m. dalje.
iinlige'l9 Trst, Ul. Timeus št. 3 (nova
NEW YORK, 16. — Rocky Castellani, aspirant št. 1 za naslov prvaka srednje kategorije. je v 10 rundah premagal Pedra Gonzalesa iz Pittsburgha.
Velika izkiio
ima (jo zolo ugodnih conah
TRST - Ul. Ginnaslica 22 Tel. 95-998
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA -|||
IM. KONZORCIJ TRGOVCEV Z
T R ST - Ul. Vatldlrlvo 3, let-
oaaovoriu urednik STANISLAV KtNKO - UHEUN18TVO:	ULICA MONTECCHI « 6 HI nad - Telefon številka 9.1-808 In iA6J8, - Poštni
predal 902	— UPRAVA- ULICA 8V. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12-30 In od 15-18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak min v time v Strini i stolpca trgovski 80 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mtr. širine 1 stolpca za vse vrst* oglasov po 29.. din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podruin Gorica Ul. 8. Pelllco Ml Tel 33-82 - Rokoolsl se o' vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, niesrt"“
..i-e
Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Drl rilje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel, 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . 7- 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska
j,|of* . IX 1°