Posamezna štev. 60 vin. Poštnina - "fSF - pavSallrana. Stev. 2fi. v Liiiuilani, \ BEiiciio, dne i. mmm m. L8I0 KIVIIL »SLOVENEC« velja p« poitl m rte strani Jnge- alavtje ia v Ljubljani: m oelo lato naprej. k 100*— aa pri lata „ . ■ MrlMi«. M«. Sa inoaeiaauu eafohtzo Kt40- am Stbctn izd«)«: v laoatoMa.....K 20"- SLOVENEC s Inseratl: Unoatolpna peti t vrst a (M mm široka in 3 mm visoka ali nje sa enkrat prostor) uradni rasglasi, poslana po K 2'— HtL po K 3"— Pri naročilu nad 10 objav popust, Najmanjši oglas 59/9mmK6-— Izhaja vsak dan isvzemšl po. nedeljek tn dan po prazniku, ob 5. ari zjutraj. SW UraislMvo J« v KaptUrJen altel star. MIL Bekopial sa ne vračajo; neirauklrana pisma aa aa spniamaja. Uredi, telet. itv. 50, sprava, (rtv, 328. Političen Ust za slovenski narod. Oprava Je v Kopitarjevi nI. 8. — Radon postne hran. ljubljanske št. 630 za naročnino In it 349 sn oglase, avstr. la češke 24.797, ogr. 28.511, boan.-baro. 7563. Jadransko vprašanje. Pariz, dne 28. januarja 1920, To, bar imenujemo jadransko vpraša-»*je, v resnici ni jadransko vprašanje, ampak — pars pro toto — vprašanje Sredozemskega morja. Sredozemsko morje leži med tremi kontinenti in ima najugodnejše podnebje. Nadalje ima toliko zalivov (Egejsko morje, Jathansko morje, Tirensko morje), da t« že velik del evropske obali ne samo z vso severno Afriko, ampak po morski oživi Gibraltar tudi z velikim Oceanom, Vprašanje Sredozemskega morja jc bilo vprašanje starega rimskega imperia, Saj rimski imperij ni bil drugega kakor nadvlada nad vsem Sredozemskim morjem. To vprašanje rimskega imperia jc but-*&> apet danes na da«. Nositeljica tc ideje je Italija. Priznati je treba, da ako naj bd bflo res celo Sredozemsko morje pod ftflrorfcao supremacijo je Italija po svoji legi poklicana zafto. Ampak Sredozemsko morje ie ravno morje sredi raznib ozemelj in naj netanc skupno vsem, Li res Italija teži po nadvladi nad Sredozemskim morjem? Poglejmo! Italijanska politika ima vertikalno in horizontalno »mer. Vertikalna smer je jajsna, Italija, Sicilija, Tripolis in seveda vmes Tunis in MaMa. Horizontalna »mer: vzhodna obal Adrijr (Istra, Dalmacija, Albanija), Italija, Sardtmia, Korsika, Ako sc ta, politika posreči, jc v bistvu •fcari rimski imperij vstvarjen. Pri potegnitvi horizontalne črte mora ftaitja začeti na Balkanskem polotoku, ne p® na Korsiki. V to jo je prisilil razvoj zgodovine, kajti Jugoslavija jc slabša kot Francija. Proti poznejšemu boju z Anglijo m Francijo si mora Italija na vsak način zasigurati svoj hrbet v Jadranu, in to sigurnost si hoče Italija na ta način ustvariti, da zavlada absolutno in brezpogojno nad vsem Jadranom. V tem tiči jedro ja-Idranskega vprašanja in karkoli govorijo Italijani o svojih sentimentalnih razlogih $ledc Trsta, Reke itd., jc to samo prijetna pretveza in dobrodošlo sredstvo za dosego cilja, nikakor pa ne cilj samo po sebi sa Italijo. Jadransko vprašanje jc torej v sedanjem Stadiju zgodovine ona oblika, v kateri ®e pojavlja vedno pereče vprašanje Sredozemskega morja, Vsled tega je svetovnega Značaja, Tega se dobro zavedajo velesile. Clemenceau jc v svojem govoru 28. ffecembra povdarjal, da jc sporazum v jadranskem vprašanju bistveni del sedanje svetovne mirovne konfercucc. Amerika, Anglija in Francija so v svoji spomenici, tri so jo izročili 13. deccmbra i tal. ministru Scialoia izjavili, da jc mir Evrope itt celc-ga sveta odvisen od dobre rešitve jadranskega vprašanja. Sedaj jc stavljen naši državi ultimar-tum. Vsak ultimatum pomenja nastavitev noža lia prsi in tak trenotek je vedno resen, ker gre za življenje in smrt. K ali o je prišlo do ultimatuma? Treba jc podati kratek pregled zadnjih dogodkov. Po odstopu Orlanda jc Tittoni v avgustu 1910 napravil novi poizkus za rešitev jadranskega problema in sicer na ta način, da bi mogel priti do sporazuma z Ameriko. Orlando je bil namreč napravil s svojo politiko popolen fiasko, kajti Wil-son jc pretenzijc Italije v svoji spomenici (objavljeni 30. aprila 1919) pred celim svetom ožigosal. Po večmesečnih pogajanjih jc prišlo med Italijo in Ameriko v sledečih šestih točkah do sporazuma: 1. WUsoo jc pristal na. to, da sc v Istri Italiji še priklopi vzhodno od njegove črte okraj Albona in da se vstvari etat tampon: neodvisna država Reka, ki bi obsegala 900.000 Jugoslovano in 40.000 Italijanov. Nadalje da sc demilitarizira ozemlje Jcscnice. 2. Etat tampon naj ostane stalno pod suvereniteto društva narodov in plebiscit naj se nikdar ne izvrši. 3. Zadar naj bo sicer v carinski zvezi z Jugoslavijo, sicer pa pod suvereniteto društva narodov. 4. Trije jadranski otoki Pclagruž, Vis, Lošinj, naj pridejo pod italijansko suvereniteto, toda Jugoslovanom na Visu mora biti garantirana avtonomija. . 5. Društvo narodov bo izročilo mandat uprave nad Albanijo Italiji. 6. Valona z ozadjem pride pod suvereniteto Italije. Italija pa ni bila zadovoljna s temi koncesijami Amerike in je zahtevala sledeče koncesije: 1. Diplomatično zastopstvo Zadru naj sc izroči Italiji, 2. Mesto Reka naj sc izloči kot corpus separtum iz Etat tampon. 3. Med Reko in med italijansko Istro naj se ustvari nepretrgana vez italijanske posesti na ta način, da se ozek pas od Voloske do Reke ob morju priklopi Italiji. 4. Otok Lagosta naj pride pod Italijo. Te nove zahteve so naletele pri an- | tanti na odločen odpor. In ta svoj odpor ! so formulirale Amerika, Anglija in Fran-j cija v spomenici, ki so jo izročile 13. decembra 1919 ital, ministru Scialoia. Ta spomenica jc zgodovinski moment za Jugoslavijo. Velesile konštatirajo v Jej spomenici, da žc one koncesije, katerim jc privolila Amerika, vsebujejo za Jugoslavijo tekočo kršitev njenih naravnih pravic. Kajti, kljub vsem geografičnim, strategičnim, ekonomskim momentom, ki. jih pretendira Italija, je treba pomisliti, da pride 400,000 Jugoslovanov pod Italijo. Nove zahteve Italije, tako pravi spomenica, nič ni drugega kakor gola neutemeljena aneksija izrazitega jugoslovanskega ozemlja, za katero aneksijo ne govorijo nobeni razlogi. Predvsem nc strategič-ni razlogi, kajti. Italija ima ključ Jadranskega morja v svojih rokah s tem, da poseduje Trst, Pulj, Lošinj, s katerim zapre reški zaliv, Pclagruž in Vis, s katerim obvlada vse dalmatinske lukc in nadalje še Valono. To pomeni stralegično nadvlado Italije na Jadranu izključuje vsako možnost napada od strani Jugoslavije, Nadalje demilitarizacija Etat tampona in ozemlja Jesenice, Spomenica povdarja, da jc zahteva proti ozkemu traku ozemlja od Voloske do Reke naravnost udarec v obraz vsaki pametni ekonomski in teritorijalni politiki, Kajti s tem bi se Etat tampon na smešen način odrezal od svoje morske obali. Tako je stalo jadransko vprašanje do začetka januarja tega leta. A zdaj je prišel naenkrat popolen preobrat. Ta preobrat pomeni, da ste Anglija in Francija se ločili od Amerike ter zapustili svoje dosedanje stališče. Ta obrat se jasno zrcuii v predlogu, ki ga je izročil Lloyd George 14. januarja jugoslovanski delegaciji. Vzrok tega pit obrata nam dozdaj še ni jasen, Mord* so se Italija, Anglija in Fra u-ija pogodile v kolonijalnih vprašanjih in račun za to naj bi plačali mi Jugoslovani. V čem obstoji preobrat? Llovd George predlaga sledeče: 1. Etat tampon naj se nc vstvari. Namesto njega pa naj nastane čisto majhna nova država Reka, kot corpus separatum z italijanskim zunanjim zastopstvom. To seveda je koncesija Italiji, ker se je namreč Italija zbala, da In s časom v Etat tampon 200.000 Jugoslovanov absorbiralo 40.000 Italijanov. 2. Italija naj dobi ozek pas ozemlja,, od Voloske do Reke, ki bi bil semtertja samo nekaj metrov širok. 3. Italija naj dobi še 60.000 Jugoslovanov vzhodno Wilsonove črte, približno v okolici Senožeče. 4. Zadar naj bo neodvisna država z ital. zunanjim zastopstvom. 5. Italija naj dobi tri jadranske otoke Lošinj, Pclagruž in Vis, a vsi ostali otoki se morajo demilitarizirati. Da bi se te nove zahteve Italije Ju-goslovonam bolj prikupile, sc ponudi kol 6. odškodnino Jugoslaviji severno Albanijo s Skadrom. Namen je popolnoma prozoren. Kalija je računala, da bodo Srbi šli v lo zanjko ter se zavzeli za Skader, dočim bi Slovenci in Hrvatje morali plačati to kupčijo. S tem bi sc napravila za-gvozda med Srbi na eni strani in med Slo-, venci in Hrvati na drugi strani. Jugoslovanska diplomacija je bila v tem kritičnem trenotku kos svoji nalogi. Že celo leto je bilo jadransko vprašanje nevarna preizkušnja jugoslovanske diplomacije, a zgodovina bo morala potrditi, da vsaj ni padla v one napake, ki jih je zagrešila italijanska diplomacija, ki se je odlikovala ves čas po svojih nervoznih skokih. Dne 20, januarja jc dala jugoslovanska delegacija svoje protipredlogc. 1. Odbila je zunanje zastopstvo Itali janov za Reko in za Zader, 2. Upravo reške lukc jc zahtevala z« jugoslovansko državo. 3. Sušak in luka Baros naj pride pod jugoslovansko suvereniteto. 4. Vsako koncesijo glede ozemlja vzhodno od Wilsonove črte je odklonila. Posebno pa zahtevo Italijanov po ozkem traku od Voloske do Reke. 5. Glede Albanije jc predlagala, neodvisnost Albanije z lokalno avtonomne vlado brez vsake tuje inverencc. Gotov«" je to smešna ironija, da zdaj varuje Jugo slavija neodvisnost Albanije proti velesilam. 6 Demilitarizacijo otokov bi dovolile samo pod pogojem, da ostane Vis jnge-slovamln. 7. Glede varstva minoritet jc zahtevala, pariteto za Slovence, ki bi ostali pod Italijo, kakor za Italijane, ki bi prišli poc1 Jugoslavijo. 8. Zahteva gotovi dc! avstrijske vojne mornarice. Na to se je zgodilo nekaj, česar nrkdc ni pričakoval, Anglija in Francija ste dal'-Jugoslaviji ultimatum, da mora brezpo gojno sprejeti kompromisni predlog Llovc Georgca, siccr b' sc uveljavi! londonsk pakt. Toda zdaj sc je zgodilo nekaj, kar Lloyd George in Clemenceau golovo; nista pričakovala. Desavuirala iu jc francoska javnost. Spoznala. namreč, da la ultimatum nc drži. Jugoslovanom sc namreč ni dala možnost, za obravnavanja, njih ;e sploh nikdar ni vprašalo. Ultimatum jc bila edina oblika, v kateri se jc razpravljalo z Jugoslovani. Da la oblika ni primerna, jc vsem jasno. Ta ultimatum jc zelo podoben onemu ultimatu, ki ga jc stavila Avstrija leta 1014. Srbiji. Jasno jc ludi celemu svetu, da Lloyd George in Clemenceau nc moreta uresničiti svoje i grožnje glede londonskega pakta. Kaj po-| meni londonski pakt? Dobesedno nič ! riianj in nič več kakor, da mirovna konte-j renca zadavi oficielno našo mlado državo. Jasno jc, da bi sc s tem vse doseglo, samo LISTEK, Cerkvene razmere v dobi komunizma na Ogrskem. Poteča Peter Sinthern iz D. J. — Prevel dr. Cukala. (Konce.) Komunistični trik. Seveda za časa diktature proletarijata sc iz komunističnega časopisja, ki je smelo edino izhajati, ni ničesar zvedelo o vseh teh ogabnih grozovitostih ogrskega boljševizma! Zato še sedaj marsikdo krsti tozadevna poročila z a b a j k e , a na žalost so jih sodnijska poizvedovanja ugotovila kot resnična dejstva! Komunistična šola. Ravno tako resnično dejstvo je tudi razlaganje seksualnega vprašanja kot važnega predmeta v šolah in poiašnjevanje seksualnih pojavov s kino-predstavami za ljudske šolarje! Samo dva zgleda, da sc ugotovi, kak duh je vel v teh šolah. Otrok je bil vprašan: Sodrug, kaj storiš po kosilu?- Odgovor: •Poljubili' roko svojim staršem in sc jim zahvalim z« kosilo!? Učitelj: »Tctfn ni treba <1 o 1 > - n o s t staršev je, da tc prežive, zato jim nc gre nobena zahvala!« Drugi zgled.: »Otroci nimajo nobenih dolžnosti do staršev, ker s« imajo za svoj obstanek zahvaliti Je meseni sli staršev, nasprotno pa morajo skrbeti starši za otroke!« Ni treba posebej povdarjati, da bo ta generacija ogrske mladine prizadela še marsikatero bridko uro staršem, duhovnikom in učiteljem! Dejstvo jc tudi, da so pripadali tako duševni voditelji kot krvniki ogrskega komunizma po pretežni večini izvoljenemu (judovskemu) ljudstvu! Ogrski episkopat. Ogrskim škofom se je očitalo, da so pustili v leh strašnih dneh svoje duhovnike nu cedilu, ter da so molčali tedaj, ko bi na vsak način morali iz-pregovoriti odločno besedo. Toda ali jim je bilo sploh mogoče izpregovoriti? Čemu naj bi dajali duhovnikom primernih navodil, ko se je vsak trenotek menjavala situacija in jc prinašal vsak dan nove probleme, do katerih jc moralo duhovništvo takoj in po laslni razsodnosti zavzeti stališče. Prosluli Pogany, židovski poverjenik ljudstva, iu kolikor poznalo ludi morilec Tiszov, je hujskajočim zatrjeval: Vsaka f;;.,, «•,-..,;.-!.-.... ..I. .-I.—,e..„.l iv/.luv,lCi|af n oclh j. i. i u'.->-m g, »ui in vsako župnišče jc. za sebe trdil j: va proli-revolticijc, Vsako občevanje škofov z dti- hovništvom se jc lc preskrbno kontroliralo, telefone so škofom izločili in pošto so jim odpirali! Ni jc bilo tiskarne, ki bi sc drznila natisnili škofov pastirski list. Šc manj se jc dalo opraviti s kakim posredovanjem pri vladi, pri tisti vladi, ki je imela edini cilj, da uniči tisto buržoa-zijo (meščanstvo), za katere glavne zastopnike so pri vladi veljali: cerkev in duhovništvo!? Škofje niso imeli nobene prilike spraviti v roke duhovništva kakina primerna navodila! Katoliški tisek. Ob tej priliki naj spregovorim tudi o katoliškem lisku. Največje literarno podjetje dežele Ogrske je društvo sv. Štefana z najmodernejšimi tiskarskimi stroji, z največjim založništvom in s primernim knjigolrstvom. Cdo podjetje jc poslalo žrtev besne Socializacije-., Tiskarna jc tiskala le komunistične stvari, knjigotr-.-»ica se jc prelevila v centralo najnovejših literarnih fabrikatov. Vse, kar nosi ime katoliške literature, izvzeto ni bilo nili sv. pismo niti šolski katekizem, sc jc zaseglo in — uničilo! Po tem prehodu katoliške literature skozi rdeče mor je.: ni bilo ob pričetku šolskega leta, me->cca septembra nobene vcroucnc knjige, ki bi jo dal otroku v roke! To sociali--'ar-i!o> ie vtm! Kuhn Knhn-ov holisovi- ' zem ob istem času, ko se je moralo tri j nedelje zaporedoma po vseh cerkvenih prižnicah razglaševati: da jc v republiki sovjetov zagotovljena popolna verska svo-j hoda, ki dovoljuje vsakemu živeli po last-I nem prepričanju! . . , Likvidatorji. Končno še ena beseda o likvidatorjih, Vsaka .bivša« redovniSka naselbina jc dobila svojega likvidatorja ali ^oskrbnika <, ki je imel nalog preszeti ves inventar ' in greniti življenje tistim redkim redovnikom, ki se šc niso ločili od svoje celice in tako dolgo, da izginejo! Po večini so bili ti oskrbniki neuki obrtniki, pa preizkušeni komunisti, ki so dobili ta mesta kot nagrado za komunistične zasluge«. Poznal sem oskrbnika.:, ki je tekal ves dan s samokresom okoli, še pri kosilu je ležal neizogibni samokres poleg krožnika na mizi! Drugi jc nosil poleg nabitega samokresa, sc bodalo in mogočno ročno granato za pasom, tretji —" bil jc norec — ni nikoli drugače govoril s »sumljivimi duhovniki« frabil jc za duhovnike isti surovi izraz kot socialisti), kakor da jih jc prisilil, da so se postavili 20 korakov od njega ob samostanski zid, ter meril na nje /. nabitim samokresom, dokler jc trajala avdijenca! Nobeden teh nadzornikov na ni pozabil, da io naslonil Stran 2. SLOVENEC, 1. fefiroatfa 1920- štev. ?b. eno ne; bodoči evropski mir. Nadalje ulti-raatum ni bil na mestu, ker bi, čeprav bi Jugoslavija pristala na ul. . tum, to ne bil svobodni obojestranski sporazum, ampak rezultat grožnje od strani močnejših. Toda ta politika je bila oficijelno de-savuirana tudi od Amerike. Zastopniki Amerike v Washingotonu in v Pariza so namreč razglasili, da Amerika ni spremenila svojega stališča in da nima ničesar opraviti s politiko Lloyd Georgea in Cle-menreaua v jadranskem vprašanju. S tem je podan kratek zgodovinski razvoj tega svetovnega vprašanja do današnjega dne. Za 3UDi39£lO! Svoboda I Svobodni Jugoslovani! Kolikokrat smo slišali tc krilate besede, izgovorjene v ognju in navdušenju pred letom dni! Najširša svoboda se je obetala — in lahkoverni so verjeli —! Pisec teh vrst si tega pač ne more očitati. Veselil se je narodne svobode, toda gotovi znaki in zgodovina politike ga jc napolnjevala z neko tesnobo. »Živela ententa —« je odmevalo po tolici, meni pa je prišla na misel ona pesem Notranjcev: Trije kovači — postopači iumpje so bli — vsi trije. So mi dekle zakovali, da ne morem prit' do nje.« Vsi so sc borili za svobodo« kapita-Kzana, — lahkoverni so jim verjeli — pravo svobodo so pa zakovali, da ne more ■vet do nje. Dreibund ali ententa — pri obeh je ostudni kapitalizem narisal na svoj bojni ščit — boginjo svobode — da je varal in pridobival pristašev. Deklica — svoboda, kako so te zakopali naši osvoboditelji« v solnčnem Pri-morju. Najlepše kraje, najrazboritejši del našega naroda so zakovali v suženjske verige oni, ki so prišli v imenu »svobode«! Duhovnikom nastavljajo revolverje, ko hočejo v materinščini oznanjati evangelij, nauk o pravi človeški svobodi; šole zapirajo v imenu te »svobode« in v istem imenu zapirajo v ječe cvet našega naroda •--Ah pesimizem, kako grdo si se uresničil --! »Svobodni Jugoslovani —« je užigajo-£e odmevalo one dni raz balkona deželnega dvorca —! Pa zopet mi je prihajala aa misel, nadležna misel: So mi dekle zakovali, da ne i norem prit* do nje! Bal sem se jo takrat izreči, ker v onih iineh bi sc bilo zdelo, da je to greh, da jc izdajstvo! Pa sem molčal in klical »Živjo« — notri pa je odmevalo: So mi dekle zakovali, da ne morem prit' do nje!« — Pa sem se vprašal: Duša jugoslovanska, svobodni sin svobodne matere, zakaj si ti poraja pesimizem? Pa je odgovoril nek demon v notranjščini: »Ti, jaz ne zaupam gotovim svobodoljubom — kadar ti pojo o svobodi, takrat mislijo na usužnjc-oje resnice in pravice — svobodomislci poznajo najmanj svobode; — največ fciran- stva se je zvršilo v imenu svobode--« 0 ti demon, zakaj si imel pTav?! Ali si vedel naprej, da bodo svobodne Jugoslovane zapirali radi svobodnega prepričanja? Ali si gledal Marinčka že takrat v novomeški ječi? Ali si videl že takrat krščanske delavce, kako jih danes mečejo nem-škutarski demokrati iz služb? Ali se vedel naprej, da bo največji Jugoslovan uradnikom prepovedal stanovsko zborovanje? Ali si videl naprej ta prizor: V Belgradu, se pred kraljevo hišo zbira republikanska stranka, ki jo nosijo na ramah nekdanji ministri — v Sloveniji pa preganjajo republikance celo tam, kjer jih ni! Ah ti demon, ali si videl pred seboj že talyat, kako bodo gonili svobodne kmetske može pred paragraf, ker bodo kritizirali nezdravo upravo? Ah ti demon, ali si morda že vedel, kako bodo obsodili Gnidovca radi besed, radi katerih bi nekdaj v sužnosti za ffictarcc sedaj »raj na zemlji« in A je temu primerno uredil svoje »samostansko« življenje. Čc se mora Fabru na čast priznati, da od zaseženega cerkvenega premoženj ni izginil niti vinar, so bili pa njegovi tovariši pri vladi zgolj ničvredni subjekti, ki so diskreditirali »visoke cilje« diktature sovjetov noter do kosti! Če so se temu pridružile šc druge nerednosti, tedaj se je reklo: molči, zoper »nadkomu-niste« ne opraviš ničesar! Navadnega komunističnega »likvidatorja« v »domu aka-demičnih študentovk« — to je bil nekdanji jezuitski kolegij — so sicer radi surovega posilstva neke študentovke odstavili od »službe«, a njegov šef v VIII. okraju Budimpešte, ki je zakrivil isti ogabni de-likt, dasi bolj rafinirano — je »likvidiral« naprej!« — Toliko očividec! Umor, nasilje, brezkončne duševne muke označujejo šestmesečno diktaturo sovjetov v Marijinem kraljestvu na Ogr-s' em. Duhovništvo in ljudstvo je to pre-pkršnjo po ogromni večini prestalo sijajno. Kako r." z 1r Čna jc teorija o k o mu ni -sti"nem raiu na zemlji — od resnicel niti komar ne bil kihnil —?! Ti demon, ali si že takrat morda slutil, da bode »demokratski absolutist razganjal naše svo-svobodno izvoljene občinske može? Ali si že takrat gledal sedanjo Slovenijo, ki jo osrečuje samodržštvo enega svobodnega Jugoslovana?---- So mi dekle zakovali — da ne morem prit' do nje —! Tako mi odgovarja zopet ta demon — Gospodje, ki imate danes oblast v rokah, poglejte po Sloveniji, ali ne čujete, kaj ljudstvo misli o »svobodi«, ki jo vi prinašate? Ali ne veste, kaj to pomeni? Ali ne poznate psihe naroda? Danes prodira v mase misel, da je bila demokratskim krogom »svoboda« le poza in fraza. Odgovorni činitelji, ali ne veste, da s tem ubi-jete v ljudstvu zaupanje v oblast in državo? Ali ne veste, da se igrate z ognjem? Pojdite med ljudstvo, pa ne v senci kazenskih paragrafov »razširjenih na vse ozemlje« — poslušajte ga, pa sc boste ustrašili svojega današnjega »svobodoljubnega« dela — Vsak dan slišimo več ali manj upravičene tožbe, da je naše ljudstvo postalo apatično, da hladno gleda na nesrečo, ki nam grozi na Primorju! Govorimo preprostemu ljudstvu, da moramo, če treba v boj, za svobodo, za svobodo bratov nsuž-njenih; —; pa kaj sc nam tu in tam odgovori? »So nas zadosti farbali s svobodo — kdo bo še kaj verjel komu!« Odgovorni činitelji, ne ubijajte svobodoljubja, ker jc to zločin nad narodom! Kot dijaku mi je nekoč pravila stara gospodinja, da je pravica umrla in da ji jc »cingglok« zvonilo pri sv, Jakobu. Skrbimo, da ne bo »cingglok« zvonilo svobodi in ljubezni do svobode tudi v Sloveniji—! Rešeni smo nemškega jarma, hvala Bogu! Ne bojimo se za politično svobodo tudi v sedanji državi, ker bo pomladanska burja odnesla sedanje absolutiste; toda bojimo *e za naše meje, kier se presoja naša in bogata država po absolutističnem — režimu sedanje vlade. Čim prej izgine, tem boljše bo! Zato boj vsem, katerim je svoboda le fraza in poza, da z njo varajo in usuž-njujejo narod! Matija Mataja. Maše sfjiišče. Naša javnost je premalo obveščena 0 dejanskem položaju našega vprašanja v Parizu. Marsikomu niti ni znano, da o ozemlju, ki se nahaja onstran ta-kozvane Wilsonove črte, niti ni več govora, in da je ista od dne, ko je izšla znana VVilsonova poslanica (23. aprila 1919), smatrati, kakor stvari danes stoje, kot končno priznano Italiji. Res je, da naša delegacija v svojih vlogah na vrhovni svet vedno povdar-ja, da Wilsonova črti krši narodnostni princip, ker prepušča 100.000 Jugoslovanov italijanskemu gospodstvu; toda omejuje se na to konštatacijo, ker je mnenja, da nismo danes v položaju, da bi se borili z vspehom proti državam, ki so podpisal«; londonsko pogodbo, in proti predsedniku Wilsonu. Danes gre v Parizu samo za to, da se najde način, da bi tudi Italija, Francoska in Angleška pristale na Wilsono-vo črto Ako odgovarja resnici poročilo pariškega »Tempsa«, bi bila naša delegacija v svoji spomenici od 22. t. m. privolila v to, da postaneta Reka in Zadar (samo mesto brez okolice) neodvisni državici pod suverenileto Zveze narodov, ter da dobi Italija otoka Lošinj in Pelagvuž. Vendar bi se ta dva otoka ne smela vojaško utrditi, kakor tudi noben drug otok v Jadranskem morju. Naša javnost mora to vedeti, da ne bode razočaranje preveliko, ko pade odločitev. Kako stališče pa naj zavzamemo napram takemu položaju? V zadnjih dneh so se vršile po celi državi velike manifestacije, kjer se je postavila odločna zahteva, da se mora priznati vsemu našemu narodu ob Jadranskem morju pravica, da sam odloči o svoji usodi. Ne priznavamo nika-kih tajnih pogodb, ki hI imele za predmet naše ozemlje, nikakih sklepov vrhovnega sveta, ki odkazujejo tujcem kose našega narodnega, telesa. To je stališče, ki je mora naš narod naglašati ob vsaki priliki, da bode čul ves svet, da je ves naš narod neomajno solidaren v obsojanju vsako krivice, ki bi se nam prizadejala od katerekoli strani. Če je naša delegacija, sodeč o splošnem položaju na mirovni konferenci uvidela, da se danes ni mogoče boriti proti takozvani Wilsonovi črti, narod ne sme kloniti, ne sme odnehati od svojih opravičenih zahtev, temveč mora z energičnim in složnim nastopom dati duška svojemu ogorčenju, da se mu odreka najelementarnej-ša pravica, to je pravica samodločbe. Mi prijateljstva z. Italijo nočemo 1 kupiti s tem, da ji žrtvujemo kak dol I naših krajev ob Atlriji. Mi prijateljstva imperialistične Italije ne potrebujemo. Priroda jc obdarila našo državo s tolikimi naravnimi bogastvi, da prav nič ne potrebujemo pomoči Italije, da lahko udobno živimo. Naj se nam prizna, kar je naše. Drugega ne zahtevamo. Ako pa bi se nam s silo hotel odvzeti kak del našega ozemlja, ne bomo mirovali tako dolgo, dokler se ne popravi krivica, ki se nam je storila. Naša stvar je sveta in pravična. Zato mora konečno zmagati. Polfilčna-psihpSDšSiD uprasaiije. Pred stoletjem so na dunajskem kongresu ustvarili Metternichovi krojači prenovljeni Evropi nov kostim. Kmalu pa so se izkazale velike hibe in potrebne zaplate so stale življenje mnogo tisoč mladih ljudi. Po stoletju je zahtevala Evropa od svojih jerobov zopet nov kostim ali i topot so ga ustvarili nepoklicani šušmarji. Baš italijanski rokav prikazuje ogromne napake. Velesila Italija se boji mlade državice žc v prvih začetkih in zahteva najlepše njene pokrajine zaradi strategič-nih mej. Ste-li videli kje večji politično vojaški nesmisel? Polotok Italija, ki nima srodstev, da v enem stoletju izvrši najnujnejše poprave v lastnih preštevilnih pristaniščih, posega po edinem boljšem pristanišču svojega majhnega soseda. Je-li kje gorostasnejši gospodarski nesmisel? Humanistična Italija zasužnjuje milijon kulturnih Slovencev, ki se ne želijo pogrezniti v italijansko analfa-betstvo. Ni-li to urnebesni kulturni nesmisel? Dunajska mirovna pogodba se je sklicevala na Boga in citirala sveto pismo. Pariška konferenca se sklicuje na pravico narodne samoodločbe in citira Wilsona. Je-li v tej formalni razliki ves napredek najprosvitljenejšega stoletja.? P. P. izmenfauB bron. LDU Belgrad, 30. jan. Ministrstvo za finance priobčuje uradno preko presbiroja ministrstva za zunanje posle: Prehodna objava o povlačevanju kronskih novčanic. Odločbam, s katerimi je rešeno valutno vprašanji, mora slediti tudi njihovo izvršenje in, da končno prejenjajo začasni neredi in krize, ki se pojavljajo kot posledica stanja današnjega denarnega prometa v naši državi, je očividno, da se mora ta čin čimprej izvesti. Nove novčanice Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev morajo čimprej postati edino zakonito sredstvo plačevanja. Povodom markiranja kron se je dogajalo, da posamezni državljani niso dovolj vodili računov o svojih interesih, ker so zamudili tudi podaljšani rok za lcolkovanje. Izgubili so izpred oči to, da se odredbe glede denarnega prometa izdajajo v interesu vsega naroda in da državna, oblast nima pravice, da bi posameznim, ki so ta rok brez izjemnih in opravičljivih razlogov zamudili, dopuščala naknadno kolkovanje. Ko kor je zadnji čas vrednost naše kolko-vane krone naglo poskočila, tako nam sedaj preti opasnost nedovoljenega dotoka od zunaj. Radi tega se mora po-vlačenje kronskih novčanic izvesti v kar najkrajšem roku z ozirom na interese vseh državljanov, toda odrejeni rok" se nikakor ne sme podaljšati. S povlačenjem kronskih novčanic se začne v najkrajšem času. Začetek in konec tega posla bode pripravljen tako, da bodo vsi državljani pravočasno obveščeni. Želeč, da se ta posel izvede s čira manj neprijetnostmi in eventuelno škodo za naš narod, sem smatral za potrebno, da s to prehodno objavo opozorim že sedaj državljane na predstoječo odredbo, da se vsakdo pravočasno pripravi in da-pripravi razpored, ki mu najbolj ugaja. Ker se rok, določen za izmenjavo kronskih novčanic z novimi novčanicami Narodne banke Srbov, Hrvatov in Slovencev v nobenem primeru ne sme podaljšati ter se tudi ne smejo upoštevati naknadne prošnje, opozarjam one, ki se pripravljajo na potovanje, ki se nahajajo na potovanju, ki so preobloženi s posli ali ki so bolni, da že sedaj pripravijo vse, kar je potrebno, da ne zamude roka. Kdor ne Iti došel, ali kdor ne bi mogel v odrejenem roku osebno prinesti svojih kron v zamenjavo, ta. stori najbolje, da jih pravočasno izroči banki ali drugemu denarnemu zavodu, ki zauj izvrši zamenjavo. Vsakomur se izplača polna vrednost done-šenih kronskih novčanic \ novčanicah Narodne banko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev brez odbitka. Pri-znanicc, ki so jih posamezniki dob»li mesto zadržanih kronskih novčanic. &o polnovredna obveza države, in se bode začelo z njih likvidacijo, čim se i/vede zamenjava kronskih novčanic, ker je namreč povlačenje kronskih novčanic mnogo nujnejše in lažje, dočim je likvi-diranje priznanic obsežnejši posel. Minister za finance: V. S. Veljkovič. Belgrad, dne 28. januarja 1920, I. br. 1228. Država SHS. Protestna zborovanja. LDU Belgrad, 30. januarja. Na vsem ozemlju bivše kraljevine Srbije so se vršila poslednje dni protestna zborovanja proti nameravani rešitvi jadranskega vprašanja in jproti pariškemu ultimatu. Tako je predsedmštvo vlade prejelo karakteristične depeše iz Šabca, VaJjeva, Hruševcai Kragujevca, Skoplja, Niša itd. Za sklicanje parlamenta. LDU Belgrad, 31. jan, Posl. Šegvič je potom predsedništva začasnega narodnega predstavništva v imenu naroda vladi naznanil, da jc potrebno sklicati parlament zaradi krize v jadranskem vprašanju. Ministrska seja. LDU Belgrad, 30. jan. Na snočtujl »ep ministrskega sveta so pretresali naredbe o volitvah. Seja sc bo danes nadaljevala- LDU Belgrad, 31. jan. Včeraj popol-i dne je bila seja ministrskega sveta, na kan teri sc je v glavnem razpravljalo o novem! volilnem redu. Sprejeli so načelo občne, enake, tajne, direktne in čisto proporcio-« nalne volivne pravice. Program radikalne stranke. LDU Belgrad, 30. jan. Samoupravah od 29. jan. prinaša zelo karakterističen uvodnik, v katerem pravi med drugim: V svoji prošlosti je imela radikalna stranka! poleg mnogobrojnili socialnih reform, ki so bile v Srbiji z uspehom izvedene, poseben narodnostni problem, ki jo je vso absorbiral in o katerem jc morala voditi mnogo računov ... Radikalna stranka socialnih reform ni mogla izvajati preveč smelo, ker so ji bile vezane roke. Tudi višji narodni interesi niso tega dovoljevali, Vsled tega je n, pr. ostal cenzus v zakonu o volitvah vse do danes. Ako so radikalcii nastopili proti njemu in hoteli napraviti iz Srbije privlačevalno središče in Pie-mont vse Jugoslavije in so delali na kaj) najožje zbližanje in bsvobojenje vseh Sri bov, Hrvatov in Slovencev, predstavlja to kratko rečeno, program politike radikalne stranke. Sedaj je to gigantsko delo dovršeno in nastala je nova doba za naš narod in za našo stranko. Naš narodnostni program je izvršen in sc umakne s pozornice političnega življenja, da odstopi svoje mesto socialnemu programu.« PoSKIHn® norice. -f- Demisija deželnega predsednika dr, Gregorja Žerjava. »Slov. Narod« poroča; »V smislu sklepa načelstva JDS dne 29, januarja je podal predsednik pokrajinske vlade za Slovenijo dr. Gregor Žerjav d e m i s i j o, da s tem omogoči sestavo uove vlade, ki bo slonela na sporazumu jugoslovanske demokratske in jugoslovanske socialnodcmo-kratske stranke. V slučaju, da bo demisija sprejeta, bi naj prevzel predsedstvo dosedanji minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramcr, katerega bi nadomestil poslanec dr. Din ko P u c. Po poro., čilih iz Belgrada pa minister dr. Krame*, ni voljan prevzeti ponujano mu mesto deželnega predsednika za Slovenijo, Kdo pride v kombinacijo v slučaju, ako dr. Kramer vztraja v svojem odklonilnem sklepu, nam ni znano. Za podpredsednika je designiran bivši poverjenik Albin Pre-peluh. Poverjenik za pravosodje dr. Vlad, Ravnihar ostane na svojem mestu. — Levstik je zaključil prvi slovensli roman takole: »Z Bogom! je rekel Martin Krpan, minister Gregor pa nič.« Slovensko ljudstvo bo zaključilo groteskno dobo Žerja-vovo z istim klicem. -j- Zgledi njičejo. Iz Kropo se nam poroča: Dr. Žerjava se je polastila ma-nija razpuščanja. Okrajni glavar Mencinger bi rad postal mali dr. Žerjav. Ker se je izjalovila znana kroparska afera, naj bi Kroparji na drug način občutili pest okrajnega glavarja. Dne 17. t. m. jc došel od istega ukaz, da po odloku deželne vlade z dno 12. t. m. razpušča ves občinski zastop, »ker v svoji sestavi ne deluje za korist ljudstva in države«. Gospod glavar, dokazov hočemo, dokažite vendar, kdaj, kje, kako ni deloval občinski zastop v Kropi za koristi ljudstva in države. Dokaze boste ostali dolžni za vedno! Za gerenia je postavil dr. Smrekar, dva socialde-i mokrata in izbral za prisednika ln našega moža L. Hafnerja. Gospod glavar, I ali je ta sestava pravična v korist ljud- Stva in državi? Za iieščico socialdemokratov postavi skrbni glavar dva zastopnika, za najmanj štirikrat toliko našega poštenega ljudstva pa enega zastopnika, ker gerent itak ne bo odločeval. Ali morete to zagovarjati? Eden izmed socialdemokratičnih prisednikov se je že izrazil, da zastonj ne bo nič delal. Kaj ne da, to bo v korist ljudstva in države? Absolutizem se je stri v vseli državah Evrope, pa se bo tudi pri nas! -f- Imamo še cenzuro! Pod tem naslovom piše »Slov. Narod«: »Ali sc no najde mož, ki bi konfisciral ves valutni načrt gospoda Veljkoviča, kot obče nevaren? Vsi bomo ploskali taki konfiskaciji.« Mi pa vprašamo: Ali se ni našel mož, ki bi bil konfisciral poluradne »razgovore« dr. Žerjava urednikom »Slov. Naroda«? Dr. Žerjav jc mlad, mlad v najslabšem smislu besede in koristno za valuto in narod bi bilo, če bi kdo držal svojo izkušeno roko nad njim. Vsi bomo ploskali takemu va-truštvu. čuden list je »Učit, Tovariš«. V Zadnji številki z debelimi črkami kliče vlado na pomoč proti protestnim resolucijam s katerimi »Kmetske zveze« zavračajo kulturnobojne načrte, V svoji jubilejni številki pa isti list pod napisom »Za učiteljsko svobodo« odobrava resolucijo »naprednih« občinarjev v Malenicah na Češkem, naperjeno proti staršem, ki so izrazili zahtevo, naj molitev pred poukom in po pouku v šoli ostane, S pomišljajem poziva »U, Tovariš« vlado, naj po češkem vzorcu smatra »Rim za največjega nasprotnika novodobne šole« in naj osvobodi učiteljstvo, da ne bo težko trpelo, ker »šc do danes ni odstranjeno ono, kar daje šoli konfesionalen žig.« — G. dež, predsednik, kdo hujska, ali resolucije našega ljudstva ali svobodomiselno učiteljstvo? + Nov Rennerjev obisk v Pragi. Ka-foar poročajo listi, odide avstrijski državni kancler dr. Renncr zopet v Prago. -j- Iz Ukrajine. Glasilo ukrajinskih socialnih demokratov »Vpered« piše o vojski ukrajinskega naroda z boljševiki v letih 1918—19: Niti ukrajinski narod, niti njegova vlada s W. Wynny-čenkom na čelu, si niso želeli vojne z boljševiki in so zato začeli s pogajanji. Z ukrajinske strani so bile sovjetski vladi stavljene zahteve: 1. Da prizna neodvisno Ukraj ino. Da prizna demokratičen (ne sovjetski) režim v UkrajinL 3. Komunistična stranka sme v Ukrajini obstojati, ne da bi hotela z nasiljem vreči vlado. 4. Izmenjava blaga z Rusijo. 5. Popolna nevtraliteta v Ukrajini. — Ta pogajanja so vodili boljševiki samo zato, da bi pridobili časa »a pošiljanje ojačenj na ukrajinsko fronto. Ko so jc to zgodilo, so boljševiki pretrgali vsa pogajanja in začeli prodirati. Rdeče čete so zasedle Kijev in vlada, ki sestoja iz socialistov, je morala bežati na zapad. Za versko šolo. Francoska vlada, Se pozvala, starše šoloobveznih otrok v Alzaciji-Loreni, naj glasujejo, kako šolo hočejo imeti. Volilna delegacija je sedaj javila izid glasovanja generalnemu komisarju republike v Štrasburgu. V Alzaciji jc 225.000, v Lorenj pa 104.780 podpisov za versko šolo. Osemdeset odstotkov staršev katoliške veroizpovedi se je izjavilo za. popolno versko šolo. ■sem orpanizadlam V. L. S! Vse organizacije VLS poživljamo, da V najkrajšem času izvolijo v smislu novega poslovnika zaupnike in jih nemudoma naznanijo tajništvu stranke. Tajništvo VLS, Dnevne novim. — S. K. S, Z. Opozarjamo ponovno, iia bo vrši občni zbor S. K. S. Z. v četrtek, dne 5. februarja ob pol 10 uri dopoldne v Unionovih prostorih. Prosimo nujno vse podzveze iz cele Slovenije, nadalje vsa pri nas včlanjena društva, 'da pošljejo vsaj delegate, da bodo poročali o društvenem delovanju, — vse ljubljanske naše prosvetne organizacije pa najuljudneje vabimo, da sc našega občnega zbora kar nnjštevilneje udeleže. Pogovoriti se bo treba, o važnih zadevah, od katerih ie odvisna vsa bodočnost krščanskega ljudstva jugoslovanskega. Zato vsi prijatelji našega kul-turno-prosvetnega dela na plan! Vsi na občni zbor S. K. S. Z. — Odbor. — Občni zbor »Slovenske Straže« bo v četrtek, dne 5. februarja, ob LI. uri popoldne v Jugoslovanski, tiskarni III. nadstr. Udeležite se ga v obilnem številu! — Seja odbora Katoliškega tisk. društva bo v četrtek, dne ">. februarja ob 4. uri popoldne. — Vrhnika, Na Svcčnico, dne 2. februarja .ho oh poj 8, uri .i odličnejšo in nuj vplivne iše os^bo naše prcstolice. Mar naj bo pri na* drugače? Kaj nam ni trpeča Rusija prav tako blizu? Da tn.<» Kaj, tebe bom zarubil s cepcem,« je rekel slugi in ko jc ta šel v hlev, jc šel z njim, pograbil vile in jih zavihtel proti njemu, rekoč: »Pojdi i/, hleva, če ne, tc bo h ,., . vzel.« Ker je rekel, da je bil samo enkrat kaznovan, mu prečita prvomestnik Vedernjak njegove predkazni, rekoč: »Vidite, v naših črnih bukvah imamo vse vpisano,« — Od svojega mojstra pobegnil je v Bistrici pri Naklem čevljarski vajenec Jakob Zaplotnik, kateri se klali okoli, -— Draga vožnja na dunajski cestni železnici. Na Dunaju uvedejo na ccstni železnici dvekronsko vozno tarifo. — Opustitev poštnega urada Otok ler uvedba selske službe pri poštnem uradu Ribnica ob Vrbskcm jezeru. Z zadnjim dnem p. 1. sc je opustil poštni urad Otok. S prvim dnem meseca januarja t. 1. sc jc pa uvedlo pri poštnem uradu Ribnica ob Vrbskem jezeru dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v kraju Otok. Dostavljanje sc vrši vsak dan. — Prosvetni zvezi v Zagrebu, ki si je nadela nalogo, širiti izobrazbo v najširših ljudskih slojih, jc pristopilo tudi zagrebško vseučilišče. V to svrho je rektorat imenoval za svojega zastopnika profesorja dr. L. Poliča. — Sfolico za slovanske jezike so ustanovili v Konigsbergu in jo ponudili profesorju za slovansko fililogijo na vseučilišču v Monakovem dr. Erihu Bernekerju. Uu&Uansfee novice. lj Umri je včeraj popoldne gospod arhitekt Valentin Scagnetti, mestni stavbenik, tovarnar itd. Pogreb bo v ponedeljek ob pol i. uri popoldne. Naj v miru počiva! lj Ustanovno zborovanje Narodnega sveta za neodrešeno jugoslovansko ozemlje sc vrši danes ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. lj Prvi družabni večer Ljudskega odra se bo vršil danes zvečer ob 7. uri. Opozarjamo na to vse prijatelje Ljudskega odra. Spored' bo zelo zanimiv. Igrali bodo duhovito Braccovo komedijo »Kdor drugemu jamo koplje ...« hi več drugih zabavnih točk je še na sporedu, Srečolov, šaljiva pošta, ženitovanjska posredovalnica, godba itd. Šaljiva pošta in ženitovanjska posredovalnica jc tudi združena z dobitki. Dobrodošli! lj Starešinski sestanek se vrši v torek 3. februarja ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Ker gre za važno zadevo, prosimo polnoštevilnc udeležbe. — Predsednik. lj Katehetska konferenca bo v sredo, dne 4. februarja ob petih popoldne, kakor že napovedano. Na vrsti: Nekaj krščanskega nauka v vprašanjih in odgovorih za predšolsko dobo.-; {Navodilo staršem in od gojit cl jeni.) Fr. Šukljc; lj Društvo »"Pripravniški dom« bo imelo občni zbor v nedeljo 15. t. m, v Jugoslovanski tiskarni. lj Ljubljanski občinski svet ima svojo redno sejo v sredo, dne 4. februarja ob 5, uri popoldne. lj Pevska zveza »Ljubljana«. V nedeljo 8. februarja 1920 se vrši v veliki dvorani hotela Union ločno ob pol 20. uri koncert mešanega in moškega zbora, ki ga vodi društveni pevovodja M. Bajuk. Spored: 1. SI. Premrl: Naša pesem. Mestni zbor s klavirjem in harmonijem. 2. O Ilev; Snov ptice nojo, Stran 4. StOVENEC, 3ne J. MJrtfctfa 1920. Sterr. % b) Pojdem v rute. Koroški narodni. 3. F. S. Vilhar: Težko travi. Črnogorska narodna. i. M. Bajuk: Djevojka je ružu brala. Hrvatska narodna. Mešani zbor. 5. R. Sedl&k: a) Co to miš, dčvečko? b) Už je jatelinka. Moravski narodni. 6. R. Sedlak: a) Nitra mila, Nitra. b) V širom poli. Slovaki narodni. Moški zbor. {Kratek odmor.) 7. Oskar Dev: a) Če j so tisto atazice? b) Pvaninska. Koroški narodni, c) Plavarska. Štajerska narodna. Moški zbor. 8. Oskar Dev: BarCica. Iz beneške Slovenije. 9. Ant. Aiidčl: Češi me, češi. Hrvatska narodna. tO. F. S. Vilhar: Primorčice. Primorske narodne. Mešani zbor. Med petjem vstop v dvorano strogo prepovedan. Vstopnina: Sedeži po 12 K, 10 K, 8 K, 5 K, 4 K. Stojišče 2 K, dijaki in vojaki 1 K. Vstopnice v predprodaji se dobivajo v Unionovi trafiki in na dan prireditve pri blagajni. lj Člani in članice Društva zasebnega uradništva Slovenije, ki so se svo-ječasno priglasili za cenej o dobavo blaga proti takojšnjemu plačilu, naj sc nemudoma zglase v društveni pisarni Gosposvetska cesta št. 12, II. nadstr., kjer dobe tozadevne izkaznice. lj Pri Komandi mesta v Ljubljani naj Se nemudoma zglase ozjr. javijo svoj naslov sledeči gg. častniki: Nadporočnik pehote Ciril Kraševac, poročnik Joško Ba-bič, prav. akcesist Pero I. Popovič, praporščak pehote Kriseje Anton in narednik Dominik Maruši č. 1 j Lesitimacifski trakovi policijskih uradnikov so se razdelili. Trakovi so Dzki v državnih barvah: modro-belo-rdeče; s črnim vtkanim napisom »Policijski uradnik«, na zadnji strani je pritisnjen uradni pečat. lj Zaplenili so detektivi kolodvorske policijske ekspoziture pri Matevžu Zem-ljiču v Zeleni jami 675 veržink in IDO zavojčkov tobaka, katerega je nameraval lastnik zamenjati za živež na Štajerskem. lj Zaradi vlačugarstva so aretirali detektivi kolodvorske policijske ekspoziture italijanskega dezerterja Marija Bokonija, katerega so iztirali čez demarkacijsko črto. li Detektiv v vlogi tihotapca. Neki detektiv je izvedel, da je v Vodmatu tajna trafika, v koji kupujejo tihotapci in veriž-nJki tobak. Šel je tja in se predstavil kot kupec tobaka. Ljubeznivo jc bil sprejet in sklenil jc kupčijo za 6 kil tobaka in 78 ovojev egiptovskih cigaret in odšel, rekoč, da se povrne z denarjem čez tričetrt ure. Res se je vrnil, toda ne sam in ne več kot tihotapec, marveč kot detektiv, kateri je zaplenil zaloge tobaka in cigaret, katere so se tam nahajale. OPERA. februar 1., nedelja: Mignon. Izven Abon, » 2., ponedeljek: Prodana nevesta. Izven abonementa. * 3., torek: Zaprto. » 4., sreda: Mignon. Abon. E/31. « 5 , četrtek: Bohemc. Abon. C/31. DRAMA. februar 1,, nedelja, popoldne: Na dnu. Izven abonementa. » 1., nedelja, zvečer: Hlapci. Izven abon.; delavska predstava. > 2., ponedeljek, popoldne: Pepel- ka. Izven abonementa. » 2., ponedeljek, zvečer: Nočni čuvaj. Izven abonementa. » 3., torek: Brezdno. Abon. A/31. j. 4., sreda: Na dnu. Abon. D/32. » 5., četrtek: Nočni čuvaj. Abon. E/32. MARIJONETNO GLEDIŠČE, februar 1., nedelja, popoldne ob 4. uri: Prolog. Čarobne gosli, » 2., ponedeljek, popoldne ob 4. uri; Prolog. Čarobne gosli. JADRANSKO VPRAŠANJE. LDU Washington, 31. jan. (Dun. KU — Brezžično.) Kakor doznava »Newyork Sun« iz Pariza, je dejstvo, da je Jugoslar vija odklonila predloge zaveznikov glede jadranskega vprašanja, napravilo v pariških krogih vtis, d« Jugoslovani z gotovostjo računajo na ameriško finančno in gospodarsko pomoč, kakor tudi na podporo svojih zahtev od strani Zedinjenih dr- Ž2LV« 'LDU Berlin, 31. januarja. (DKU) «>Deutschc Allgemcinc Zeitung« poroča iz Londona: Sinoči je imel italijanski ministrski predsednik Nitti pogovor s francoskim poslanikom Barrereom. Nato se jc vršila seja ministrskega sveta, kjer se je razpravljalo zlasti o jadranskem vprašanju. Kakor poročajo listi, jo italijanska vlada glede spora z Jugoslovani zelo optimistična in trdno preverjena, da bo Jugoslavija odnehala. Italijanska vlada je pa tudi odločena, da se ne spušča v nobeno pogovore več. V tem jo podpira vse javno mnenje. Italijanske nacionalistične zveze bodo prihodnje dni priredile v Rimu veliko manifestacijo, pri kateri bodo zahtevalo izvedbo londonskega dogovora. WILSON IN JADRANSKO VPRAŠANJE. Belgrad, 31. januarja. V političnih krogih sc govori, da je vladi došlo iz Wa-shingtona uradno obvestilo, da Wilson ne bo pristal na nobeno rešitev jadranskega vprašanja, ki bi bilo v nasprotju z njegovim znanim stališčem, POGAJANJA V BELGRADU. Belgrad, 31. januarja. Pogajanja med vlado in opozicijo so nadaljujejo. Predsednik Narodnega predstavništva Pavlovič je obiskal Protiča, s katerim je v imenu vlade dolgo časa konferiral o saniranju obstoječih zaprek. Protič je izjavil Pavloviču, naj mu vse to, kar mu je, sporočil ust meno, izroči pismeno radi boljše informacije članov opozicijskega bloka. Dr. Pavlovič jo zvečer razpravljal tudi x zastopnikom Narodnega kluba dr. Drinkovičem. Jutri bo plenarna seja opozicionalnega kluba, v kateri bodo razpravljali o ustavnem odboru in koncentraciji vlade. V političnih krogih se čuje, da bo v najkrajšem času sklicano Narodno predstavništvo. V prvi seji bi prišlo na vrsto jadransko vprašanje, nato pa razprava o volilnem redu. RUSIJA GRE NA DELO. LDU Moskva, 31. jan. (Dim. KU) — Brezžično.) Pri tretjem kongresu narodnogospodarskih svetov je razpravljal Ljenin o ustanovitvi delovnih armad, ki po njegovi izjavi najbolje odgovarjajo potrebam onega časa, ko jc prenehala vojna in se pripravlja mir. Vojni čas sicer še ni popolnoma potekel, je dejal, vendar se more vojna smatrati za končano in se more pričeti z mirovnim delom, ker ie sovjetska Rusija po dveletni borbi ostala zmagovita. Ves delovni aparat se naslanja na potrebe miru. Iz tega so nastale delovne armade, ki dajejo možnost, da se vsi napori osredotočijo na eno točko, namreč na zbiranje žita in njega prevažanje v središče države. Vsa druga vprašanja morajo tej nalogi pustiti prednost. Omenjeno delo se mora nemudoma pričeti z vso delovno močjo več milijonov ljudi, v tem obstoji novi boj, ki pričenja šele sedaj, MARŠAL FOCH PRIDE V VARŠAVO. LDU Bazel, 31. januarja. (ČTU) Kakor izjavljajo varšavski ententni diplomati, bo maršal Fpch res prišel v Varšavo, in sicer radi boljševiške ofenzive profi Poljski, ki jo pričakujejo spomladi. Foch bo baje prevzel vrhovno vodstvo organizacije proti sovjetski armadi. V četrtek je francoski vojni minister imel konferenco z maršali Fochom, Jeffreom in Petainom. POŽAR NA DUNAJSKEM DVORU. LDU Dunaj, 31. jan. (ČTU) Snoči je nastal na dvoru požar, ki je napravil precejšnjo škodo. Ogenj je pravočasno zapazila straža angleške reparacijske komisije, Nastal je v sobah navedene komisije, ki se nahajajo v leopoldinskem traktu dvora in v katerih je svojčas stanoval nadvojvoda Franc Karel, oče cesarja Franca Jožefa, Soba, v kateri je začelo goreti, jc bila sedaj čakalnica reparacijske komisije. Pod to sobo sc nahajajo prostori ceremonij-skega apartementa, V njej sc nahaja peč, katero so vedno kurili. Blizu peči je snoči okoli ene ure angleška straža zapazila, da je naenkrat švignil plamen iz taL Obvestila je takoj požarno brambo in dvorno osobje, ki je takoj odstranila dragocene mobilje in umetniške predmete. Gašenje je trajalo vso noč in šele ob polu šestih zjutraj je odšla požarna hramba* Požar ni uničil nobenih mobilij in nobenih umetnin. Požar jc nastal, ker so peč neprestano kurili. Peči pa v reprezentaciiskjh prostorih niso tako zidane, da bi sc smelo v njih vedno kuriti. BORZNA POROČILA. LDU Dunaj, 31. januarja. (ČTU) Cu-rih 4675 Kurzi v prostem prometu: Zagreb 237—247, Praga 317—332, SHS krone 225—245. Devize: Curih 31, Dunaj 1.90, Praga 6.—, žigosane in nežigosane krone 2.25. Dijaški vestnlk. d Organizacija katol.-narodn. dijaštva v Celju. Predsedništvo navedene organizacije izreka tem potom vsem dobrotnikom, ki so darovali naši organizaciji denar ali knjige, najprisrčnejšo zahvalo z iskrenim »Bog plačaj!« Obenem se cenjenim dobrotnikom še nadalje vljudno priporoča. Turistika in Šport. Motorni klub. Dne 2, februarja ob 9. uri dopoldne se vrši v restavraciji »Novi svet« v Prešernovi sobi obenem z občnim zborom kluba slovenskih kolesarjev »Ilirija«, ustanovitev motornega kluba, na katero se vabijo vsi motociklisti. pr »Pri belem konjičku«. Kdor je že kdaj videl to lepo burko, ta bo gotovo pohitel na Svečnico znova v Ljudski dom, kjer bedo v prizorih igro ob pol 8. uri zvečer. Igra je v ti seziji nanovo naštudirana in zasedena z novimi igralskimi močmi. pr Občni zbor »Narodne Galerije« se vrši v četrtek, 12. februarja 1920 ob 5. uri v mestni posvetovalnici. Letna članarina se lahko plača na občnem zboru. Pričakujemo polnoštevilnc udeležbe. pr Brezdno. Sinoči so vprizorili v dramskem gledališču zgoraj imenovano igro mladega hrvatskega pisatelja U. Do-nadinija, ki je bila precej dobro naštudirana. Igra je vsekakor zanimiva in priča o krepkem dramatičnem talentu nadarjenega pisatelja. Na videz najkrepkejša je druga slika, konec pa bo težko kdo razumel. Obširno kritiko še prinesemo. CerlivenS vestnik. c Krlževniška Moška Marijina družba ima na praznik, dne 2. februarja zjutraj ob 6. uri sv. mašo s skupnim ob hajilom, popoldne ob 6. uri pa slovesen shod, pri katerem bo tudi sprejem novih članov. Družbeniki !;e vabijo, da se polnoštevilno udeleže obeli slovesnosti c Bela smrt. Propoved o 6. zapovedi danes ob 17. uri v jezuitski kapeli. c Občni zbor Cecil. društva za stolno župnijo v Ljubljani se vrši danes v nedeljo dne 1. februarja oh 11. uri dop. v prostorih orglarske šole (Alojzijevišče). Društveni člani, pa tudi prijatelji cerkvene i>lasbe vobče tKivabheni in dobrodošli. Poslaništva kraljestva Srbov, Hrvatov šn Slovencev; Bukarešta, Praga, Arh-angelsk, Stockholm, Kopenhag, Haag, London, Bruselj, Bern, Pariš, Rim, pri Vatikanu, Madrid, Lizabona, Atene, Wa-chington, zastopnik v Omsku, Diplomirana agencija kraijestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Kairu, Generalni konzulat kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Solunu, Krfu in Goritzi, Agencija kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, Generalni konzulat kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Pragi in Bukarešti. Častni konzulati. Konzulati kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev: v Belgiji: Louvain (K = konzul), Anvers (K), Liege (K); v Grčiji: Piree (GK — generalni konzul), Čorfou (VK = vice konzul), Kan-the (VK), Patras (VK); na Danskem: Ko-penbague (GK); v Angliji: Manchester (K), Bradford (K), Malte (K), Sydney (K), Melbourne (K), Bristol (K), Glasgow (K); v Italiji: Rim (GK), Milan (GK), Turin (GK), Genova (GK), Benetke (K), Flo-renca (K), Brindisi (K), Bari (K), Palerno (K), Reggio de Calabre (K), Catane (K); na Norveškem: Christiania (GK); na Portugalskem: Lisabona (GK), Porto-Cporlo (K); v Rumuniji: Braila (K), Bukarešta (GK); v Franciji: Pariz (GK), Bordeaux (K), Lyon (VK), Lille (K), Marseille (GK), Nizza (K); na Nizozemskem: Amsterdam (GK), Rotterdam (K); v Ameriki: New Y0rk (GK); v Švici: Geneve (K); na Švedskem: Stockholm (GK), Norrkoping (K); na Španskem: Barcelone (K), Valence (K); Češkoslovaška: Praga (GK). Kraljevsko srbske pooblaščene trgovinske agencije v inozemstvu. 1. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija Geneva, šef Nikola Petrovič, generalni konzul. — 2, Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija v Rimu s fili-jalama v Milanu in Neapolju, šef Vojislav Petkovič, trgovinski agent, — 3. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija v Gjenevi, šef Stevan Brkič. — 4. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija v Londonu, šef Čeda Mijato-vič. — 5. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija v Čikagu, šef Jovan Miloševič. — 6. Kraljcsko srbska poobla-eščna trgovinska agencija v New Yorku. — 7. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija v Marseille, šefi: Ljubo-mir Mihajlovič, čin. dr. Emanuel Lesič. — 8. Kraljevsko srbska pooblaščena trgovinska agencija' v Solunu. — Lastnik: Beo-gradska Zadruga. Na naslov si. ravnateljstva dr&. Šellaznlca, Zagreb. Malo iza sloma bivše monarhije uveden jc izmedju Ljubljane i Karlovca 3 puta dnevno direktan vlak sa direktnim kolima i osobljem. Ovaj se je promet raz-vijao na sveopče zadovoljstvo, koli glede točnosti kretanja, toli glede čistoče u va-gonima, rasvjete i loženja. To potrajaše sve do nedavno, kad bijaše ljubljansko ravnateljstvo napušteno te kreirano jedno samo ravnateljstvo drž, želj. u Zagrebu. Na žalost nastupom ove promjene ukinut je ovaij ugodni 3 puta dnevni spoj medju spomenutim gradovima te uveden opet po najgorem madžaronskom sistemu jedan jedini vlak Karlovac—Bubnjarci, a iz Ljubljane samo do Novog Mesta, resp. Bubnjarci — kao da nisu skinjenjem rob-skih lanaca pale i granice izmedju Hrvatske i Slovenije! Vozni red ovog vlaka tako jc nezgodan, škandalozan in nečuven, da mora ogorčiti najskromnijeg čovjeka. Mi, pulujuče opčinstvo, moramo si dopustiti slijedeči vozni red: Odi. iz Karlovca 2.20 posl, p,, dol. u Bubnjarce oko 4 sata posl. p. Tu prestaje svijet i valja čekati u ovoj mračnoj, neloženoj, zabitnoj, prljavoj i smrdljivoj slanici do 4 sata dru-gog dana u jutro za nastaviti put u Ljub-ljanu. — Iz Ljubljane kreče vlak oko 8 saiti uveče, dolazi u Novo Mesto oko ponoči, gdje ostaje čitavu noč čekati, da krene opet drugog jutra u 4 sata prema Kar-lovcu. Nema izgovora za to nikojeg, jer ug-Ijena sc time ništa ne prištedi, da obratno, još više se ga potroši, jer se strojevi preko noči ohlade in para padne, Personal pako može ovu kratku pragu lako izdržati, kako je pokazala prošlost. Ova nepravda jc nesnosna i viče po remeduri. Da bi ona gospoda, koja jc stvo-rila ovaj sramotni i opčinstvo u lice bijuči vozni red, imala tjedno samo jedanput praviti ovo putovanje iz Karlovca u Ljub-Ijanu i obratno, kao pisac ovog članka, uvjereni smo, da bi odmah stvorih drugi vozni red. Najžalostnije kod svega toga je, da se nitko radi ove nepravde ne tuži, pa opčinstvo šuti, čeka i trpi. Ni grad Ljubljana, niti Karlovac. niti jedna ili druga trgovač-ka komora u Zagrebu ili Ljubljani, niti koja korporacija ili osebnost se ne diže. Zato priopčujcmo si. ravnateljstvu državnih željeznica u Zagrebu, da nam jc dosta, te ga pozivljemo, da stvori bezodvlačno i sporazumno sa željama putujučcg opčin-stva novi vozni red na pruzi Karlovac— Ljubljana. Putnici. Izšla je knjižica: » a Splošen umljiv pouk, kako se hudodelci sedanjega časa love in Itako se ne love, Uvod pravi: Po svetu hodijo tatovi vsekrižem. Ta knjižica naj gre iz rok v roke, da se ne bo kdo zmotil in napačnega prijel, ampak da.bo vsak pravega pogodil. g Čilski sollter. V Ljubljani, Miklošičeva ulica, 8-11, se nahaja pisarna »Delegacije proizvajalcev čilskega so-litra za kraljestvo SHS«. Vodi .io kot poddelegat (za Slovenijo) kmetijski strokovnjak dipl. agr. A. Jamnik, glavni delegat in osrednji urad te delegacije pa je v Belgradu. Ta ustanova se ne peča z nikako trgovino, temveč je njen namen le, da daje vsakomur brezplačni pouk o najboljši porabi bodisi hlevskega, bodisi umetnega gnojila. — Kdor želi, da se mu tudi vsa tiskana navodila in poučni spisi brezplačno do-pošiljajo, naj javi svoj naslov ljubljanski pisarni omenjene delegacije. a Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo v Ljubljani bo z dnem 3. februarja delila svojim članom mast, olje, kis, milo, kavo in šibice (vžigalice). Mast se bode oddajala: samcu pol kilograma, kdor ima svoje gospodinjstvo 1 kg, do 2 oseb 2 kg, do 4 oseb 3 kg, do 6 oseb 4 kg in čez 6 oseb 5 kg. — Olje se bo delilo na izkaznico pol litra, kis 1 1, milo in kava v poljubni množini, šibicc 1 zavitek. Vrstni red: Dne 3. febr. od član. štev, 1—200; dne 4, od štev. 201—400; dne 5. od štev. 401 —600; dne 6. od štev. 601—800; dne 7. od štev. 801—1000; dne 10. od štev. 1001— 1400. Ob tej priliki bode vsak član dobil pri blagajni tudi nakupno knjižico, — Na-čelstvo, a Prodaja krompirja. Ker ima mestna aprovizacija v zalogi še nekaj vagonov krompirja, ga bo oddajala stranicam v skladišču pri Miihleisnu po sledečem redu: Iz I. okraja dne 3. febr,, iz II. okr. dne 4, febr., iz III. okr. dne 5. febr., iz IV, okr, dne 6. febr,, iz V. okr. dne 7. febr., iz VI. okr. dne 9. febr., iz VIL okr. dne 10. febr., iz VIII. okr. dne 11. febr., iz IX. okr. dne 12. febr,, iz X. okr. dne 13, febr. Kilogram krompirja stane 1 K 50 v. a »Samopomoč-.« v Ljubljani, Z dnem 3. februarja sc začne z novo razdelitvijo živil in drugih potrebščin. Izrecno se opozarjajo člani, da se morajo točno ravnati po določenem .vrstnem redu, ker Štev. 26, SLOVENEC, Sne 1. febro*rja 1920. Stran 5. r.e na zamudnike nc bo moglo več ozirati, hodajalo se bo: ma6t in jeŠprenj (po 1 kg na osebo, največ 6 kg na člana [obitelj]). kaša (po 1 kg na člana [obitelj]), sol (1 kg na oseboi največ 3 kg za člana [obitelj]), podplate (na 1—2 osebi povprešno 40 d'kg, na 3—5 oseb povprečno do 1 kg, 6 in več oseb do iy2 kg), slivovko in rum (po 11 na člana), sveče (do 2 kosa na člana); dalje bo dobiti sorazmerno po številu družinskih članov; ječmen, fižol, jajca, fige, eikorijo, čaj, vžigalice, pralno milo in kis. Vrstni red je sledeči: št. 1—300 v torek ine 3. februarja; št. 301—600 v sredo dne i. februarja; št. 601—900 dne 5, februarja; It. 901—1200 dne 6. februarja; Št. 1200 do 901—1200 dne 6. februarja; št. 1201 dr 1500 dne 7. februarja; št 1501—1800 dne 9. februarja; št. 1801—2100 dne 10. februarja; št. 2101—2400 dne 11. februarja; št. 2401—2700 dne 12. februarja; št. 2701 do 3000 dne 13. februarja. — Razdeljevanje se vrši od osme do polenajste; popoldne od druge do polpete. — Moka pride na vrsto pri j)rihodnji razdelitvi po 15. februarju. —. člani, ki niso poravnali vseh do-Blej zapadlih deležnih obrokov, so pri raz-Idelitvi živil izključeni. Priporočati je, da plačajo zamudniki po možnosti vse ostale deležne obroke, da se pisarni olajša delo, ki ga povzroči plačevanje posameznih obrokov. — Steklenice in vrečice (papirnate ali iz blaga) je prinesti vselej s seboj! a Obnovitev ubožne akcije s črko A Jn B. Ker so izkaznice ubožne akcije A in B, katere imajo stranke že v rokah, popolnoma raztrgane, tako da nanje sploh ni več pisati mogoče, se bodo strankam, ki imajo izkaznice A- in B-akcije natisnilo na tiove izkaznice za cenejšo prehrano črko A ali B Pripomni se pa, da ta ubožna akcija ni v nikaki zvezi z akcijo za cenejšo prehrano, temveč sc v novo ubožno akcijo A in B sprejmejo le največji reveži, Iti so brez rednih dohodkov. Samostojni obrtniki, dalje uradniki, javni nastavljenci in drugi, ki prejemajo nove draginjske dokla-de, se v ubožno akcijo črke A ali B sploh ne sprejemajo. Ker pa je v prejšnji ubožni akciji črke A in B tudi precej takih, ki so si med vojno kolikor toliko opomogli, tako da jih danes ni več mogoče smatrati revežem, bo dobil na izkaznico za cenejšo prehrano natisnjeno črko A ali B le tisti, ki je brez vsacega premoženja in brez redne plače, ali 2., ki ima le majhno dnevno, tedensko ali mesečno plačo pa veliko nepreskrbljenih otrok, 3- vdove, ki so navezane le na redno vojaško ali civilno podporo, in 4. vojni invalidi brez zaslužka. Kdor ni v pravem pomenu besede revež — naj se torej nikar ne sili v to akcijo A in B, ki je namenjena le za prave reveže. Kdor pa s svojimi dohodki lahko vsaj za silo izhaja, tega ni mogoče smatrati revežem. Kdor pa bi po zvijači bil sprejet, bo kaznovan od državnega urada zoper verižnike z zaporom do 6 mesecev in z globo do 20.000 K. Vsaka stranka mora prinesti s seboj izkaznico A in B in pa izkaznico za cenejšo prehrano. Stranke se sprejemajo od 8. do 12. ure na magistratu, Gale-tova hiša pritličje in sicer: Iz I. okraja dne 4. februarja, iz II. okraja dne 5. febr., iz III. okraja dne 6, febr., iz IV. okr. dne 7. febr., iz V. okraja dne 9. febr., iz VI. okr. 10. febr., iz VII. okraja 11. febr., iz VIII. okraja 12. febr., iz IX, okraja 13, febr., iz X. okraja dne 14. febr. 1920, a Prodaja loja na novo ubožno akcijo A in B. Vsaka stranka, kateri se natisne na izkaznico za cenejšo prehrano črka A ali B, dobi takoj v vojni prodajalni 1 kg loja, ki stane 15 K. Loj se plača na magistratu, Galetova hiša, II. nadstropje. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI PRIPOROČA: 12 slovenskih pesmi za razne prilike tekom cerkvenega leta. Dvoglasno z or-glami ali za mešani zbor zložil Anton Foerster, op, 130. Založila Jugoslovanska knjigarna. Tiskali J. Blasnika nasledniki, Ljubljana. Cena 7 K 20 v. Z veseljem smo sprejeli božični dar našega neutrudljivo delavnega starosta cerkvenih skladateljev. Kako prav bo prišla ta zbirka zlasti manjšim zborom po deželi, ki se ne upajo ali ne morejo lotiti »modernih« cerkvenih skladb. Tu jc vse tako preprosto, nič iskanega, a vendar lepo, za kar nam jamči že ime slavnoznanc-ga g. skladatelja. Pesmice so zbrane za razne prilike: ena adventna, božična, po-sLna, velikonočna, binkoštna, ena v čast presv. Trojici, presv. Srcu Jezusovemu, dve obhajil'", ljubka romarska, pred Najsvetejšim, po blagoslovu. Tisk je za sedanje razmere kar izvrsten, G. skladatelja, ki je kljub častitljivi starosti še tako duševno čil, pa prosimo, naj nas kmalu zopet razveseli s kakim glasbenim darom iz daljnega Novega mesta, — L. A—h. Bučarjeva Zgodovina starega veka za nižje razrede srednjih šol in za meščanske šole. V tej knjigi, ki je ravnokar izšla, jc nalepljen listič, za katerega bo dala Jugoslovanska knjigarna, slike, ki spadajo b knjigi. Slike še niso izšle in bo knjigarna, ko bodo slike na razpolago, naznanila vsem zavodom, v katerih se knjiga uporablja in tudi v časopisih, kedaj naj__se lističi predlože v svrho oddaje h knjigi spadajočih slik. Mnogi dijaki so namreč ta listič napačno razumeli in že sedaj zahtevajo h knjigi spadajoče slike. Da torej ne bo kakih pomot, naj ostanejo lističi v knji- gi tako dolgo, da založništvo naznani, kedaj se bo sešitek s slikami oddajal. Knjiga stane 19 K 20 v. z vsemi dokladami vred. Izgubila je neka gospodična na poti z Mestnega trga na kolodvor — najbrž na električni železnici iz denarnice 2000 K, ki niso bile niti njena lastnina. Pošten najditelj se prosi, da naznani to našemu uredništvu. Komur je znano, kaj je s Franci« škom Kraljič, ki je od 1. 1915. služi' v domobr. polku št. 27 kot enoleten prostovoljec, blagovoli naj sporočiti župneme uradu Marij, oznani, v Ljubljani. Gospod išče meblovano mesečno so. bo, Naslov pove upravništvo lista. onBaticš J C Samo se 2 dni. društva »Dobrodelnost« v Ljubljani e karisfi sSf«ž, s.apces.5, i:sstiai:'dl0a» in hiralCBD. «« rfabikoo a skupni vrednost i 80.000 K. Glanni dobitek o oretinosft 20.000 kron. Srečka 2 hrani. Srečka 2 kroni. Srečke se naročajo v loterijski pisarni > Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Žrebanje bo 3. febr. 1920 ob 6. uri zvečer, Samo le 2 dni. r^-ir—ir—ir—a ' n 1 Imate bolečine? V obrazu? V eelera telesu? VaSe mišicc in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza-fluid! Bodete se. čudili! 6 dvojnatih ali 2 volilu steklenici 27 K. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagaio prave Fellerjeve El-za-krogljice! 6 škatljic 12 K. Prava želodec okrepčujoča šveduka tinktura 1 steklenica 13 K. — Omot in foštnina posebej, a najceneje. — ufien V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska, A (nroimota cd tak°Jdve služkinji, pr- JgJI biHlCIU Ju va kot sobarica, druga ja vsa hišna dela, proti dobri hrani in plači Emonska cesta 8, II. nadstr. Naprodaj ie napol krita kočifa, popolnoma v dobrem stanu, V(l/. na tri pere-w sa ter eleg. Naslov v upravništvu Slovenca pod štev. 422. žeNiteV. Mlad gostilnifiar in trgovec z 200.000 ti vrednim pre-moženje n želi v svrho ženitve znanja z gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 22—38 let, katera bi imela nekoliko premoženja in bila lepe preteklosti. — Le rea, Miklošičeva cesta 61. B. 389 ne opazi, kdor kupi pralni prašok „Carrara" ali „Wascbermadel". Dokler ie zaloga, se bo prodajalo v skladišču predilnice št 3 v poljubni množini, najmanj 50 za vitko v »Waschermadel" v Kartonih ali pa »Carrara« po velikosti zaboja brutto za netto. Pralui pra£ek je glasom izvedeniškega mnenja preizkušeno dobro blago. Poizvedbe v Zadružni centrali Miklošičeva čes a St. 8 vsak dan od 9 do 10 dopoldne. Naročajte Joveoca"! L ovco Demšar, mestni uslužbenec naznanja v svojem imenu in v imenn svojih o-trok pretužno vest, da je njegova ljubljena nepozabna soproga, ozir. mati. gospa, Helena Demšar Tre rs j po dolgi mučni bolezni mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo dne t. svečana ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Glince - Ločni-karjeva ulica št. 207 na pokopališče na Gliucab. V Ljubljani, dne 31. januarja 1920. Mestsi pogreba. v Lj«M)«a. Brei? Y>oeebii9?» obvesti!«. Antonija Grom naznanja v svoietn imenu in v imenu otrok pretužno vest, da je njen srčnoljub-Ijeni soprog ozir. oče, stari oče. tast in stric gospod Janez Grum danes dne 31. januarja po dolgi mučni bolezni mirno preminul Pogreb nepozabnega pokojnika bo v pondaljek dne 2. svečana ob 1/2 2. nrl popoldne lz hiše žalosti Radecke-ga cesta 24, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubijan'. dne 31. januarja 1920. Mostei pogrebni tarori. Pozo/1 Lovci Pogor 1 Strgchnin ima v zalogi drogerija A. KANC, oblastveno konc. oddaja strupa. Ljubljana, Židovska ulica št. 1. Kupujem Vreče Kupujem vsako množino kož od dhr-llh zajeev tvr plačnjetr po uaKisjl dnevni ceni. 6311 (301 vsake vrste iu v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje uaj- - bolje trg. firma J. Knšlan, Kranj, Pfl/OP I Gorenjsko. m IVAN BEHNIK klobučar t Vi&njl gori. žagana, cepljena cela in v vsaki množini dostavljena na dom po 35 vin. kilogram prodaja Kveder, Poljanske cesfa 19 na dvorišču. 396 Pri elektrarni Fala v Fali ob Drarl j c ca 100 m) mehkih drv (odpadki pri žaganju) in ca d vagonov žagovine prodati. Cenjene ponudbe so staviti na elektrarno Fala. 391 » i. 1 ■ 1 Pri elektrarni Fala v Fali ob Dravi sta naprodaj Pomaranče limone ima vedno v zalogi Marija Štele, Pogačarjev trg. Otroški voziček - visok oMti Clfll zložljivo in dobro oltran- JtUl, jeno kupim. Ponudbe pod M. B. 42, na upravo Slovenca. 358 J mizno okrožno žago i d leseno sira. galno mizo proda takoj Blaktriena dražba Ledenice. Koroško. Zglasiti se ■m. ogled iD pogajanja pri Jožefa Ar-nejc, potita in postaja Ledenice. eden 6 letni pastah in eden 10 letni skopljenec, hodita in vlečeta dobro. Cenjene ponudbe z navedbo cene bo staviti na elektrarno Fala. 295 Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umot- mSfo0topg0rali,ikl Davorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod Ljubljana, Kolodvorska ulica št 3f a. za dopisovanje *v slovenskem (srbohrvaškem) in nemškem jeziku sprejme čim preje v slubžo Jurija gpofa Thut*n~ skega jekla t»na na Havnah (Gustanj-Kavne, Koroško.) Ponudbe a navedbo točnih podatkov o dosedanjem službovanju in o jezikovni in strokovni usposobljenosti ponudnikovi naj se vpošljejo ravnateljstvu do 15. februarja 1920, prilože naj je se prepisi izpričeval. Veletrgovino NL Oswatitsch, Celje psantt p« najnižjih dnevnih cenah žgano apno is lastnega apnenlka Cement (Roman, Silikat. Portlasd) Drva za kurjavo Premogovne brlkete lastna izdelovalnica. sulia, mehka in trda, žagana in cepljc-na, dobavi in pripelje na dom Srebot-njak Kolodvorska ul. 31. Podružnica centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani Išče NijHnjsa dtbm m dtkali .FRUCTUS' cLd.za promet zem. proizvodov, koloni jalnim in drugim blagom preje Mir Mim (ustanovljeno 1883) Zagreb, Vlaška «1. IZ. ^Talafcn 106. 8r?n)»yl: Freciat^j ŠPECERIJSKO t BLflQ0 r R U C T U 5 r R u c T U Mlini in žage Švicarska svilena sita Ing. Alojzij Dostal, Gradec, Maiffredygasse št 1 Gurte za gonilna Jermena. — Turbine za vse vodne razmere. — Transmlsijske naprave. 1 večletno prakso. Zahteva se popolno znanje dvojnega knij-govodstva. Nastop takoj. Prošnjam je priložiti zadnje šolsko izpričevalo in izpričevala o praktični sposobnosti. Illotor za surovo ulje. robljcn, dobro uzdržan, od 25 — 30 H. P. ftnpuie »Danica« dd. za kemičke proizvode Koprivnica, Hrvatska. ohiStoo od priprostega do najfinejšega izdelka priporoča po solidui ceni FRAN ŠKAFAR, Ljubljana, R.inska cesta 16. Stav-banoin pohištveno strojno mizarstvo fl i Banaško. bizeljsko, lialoško, ljutomersko nudi M. Misija, Poljčane. Trboveljska ptemogokopna družba v LJubljani namerava zgraditi v Ljubljani na stavbišču ob Aleksandrovi cesti, nasproti Narodnega gledališča uradtlO pOSlOpje in razpisuie v svrho pridobitve stavbenih načrtrov iauen natečaj z omejitvijo na udeležbo arhitektov, ki prebivajo v kraljestvu^ Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa prebivajo v inozemstvu, morajo pa biti Jugoslovanske narodnosti. Določa se, da je osnutek v smislu rapisnega programa in pogojev izdelati v skicah v merilu 1 : 200. Doba izročitve osnutkov je določena do 12. ure opoldne 31. marca 1920 na naslov: Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani. Knafljeva ulica št. 13 v zapečatenih ovojih, označenih z geslom v smislu razpisanih pogojev. V presojevalno komisijo izvoljeni so sledeči: Ing. A. Klinar, gradb. direkor za Slovenijo, kot predsednik; Arh. Jan Duffe, mest. gradb. nadsvetnik v. p. kot podpredsednik ; Ing. J. Foerster, prof. obrtne šole. kot član komisije: Ing. M. Pirnat, dvorni svetnik; Ing. M. Prelovšek, mest. gradb. nadsvetnik, Ing. S. Radnai, ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe Dr. M. Zarnik, mag. ravnat, vsi stanujoči v Ljubljani. Za osnutke, ki jih bo presojevalna komisija spoznala za najboljše, so sledeče nagrade: L darilo v znesku K 10.000-II- „ „ „ K ril. „ ., K in poleg tega še nadaljni dve nagradi, evetualni nakup dveh osnutkov, katera sicer nista bila odlikovana, vendar pa od presojevalne komisije v nakup priporočena. Za izgotovitev konkurenčnih osnutkov potrebni pripomočki razpisni pogoji in drugi podatki se dobivajo poštnine prosto pri Trboveljski premogokopni družbi v Ljubljani, Knafljeva ul. štev. 13. 6.000-— 4.000'— (jug. kron) vsaka po K 2000-— za Ponudbe se naj izvolijo poslati na Blocknerjevo anončno ekspediciio, Zagreb, Jurjevska ul. 31 pod šifro „Opeka 765". Dr. ALOJZIJ SLECHTA Jc otvoril po mnogoletnem zdravniškem de- | tavanju v ta- inozemskih bolnicah zdrav- || | nlško prakso ln\ ordinira za klrurglčne ln vse | ; splošne bolezni A Ljubljana, Dvorni trg, št. 1 I| | (Nasproti Nar. kavarne) od 10.-12. In 3.-4. ure. flj .......................................................................................................................... looBoooBpOoio s gooopgpopooiii Francosko-jugoslovanska komercijalna družba Pariš. ___Zagreb, Toiletno milo od 5 K do 35 K. Kolinska voda 70° garantirana. Razstava in prodaja v drogeriji i\ Šelenburgova ulica 5. Na debelo posebne cene. izdaia Koniorcit »Slo vene Ve. Odgovorni urednik Milili Moškcrc \ Mmbbam tlii55o«kw€iost» tiskarna f. J.4ublw^.