KRANJ, petek, 8. 7.1983
CENA 14 din
Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek
Qb 35-letnici izhajanja odlikovan i Red™ zaslug za narod s srebrno zvezdo
Št. 50-51
H
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Plakete mesta Tržiča
Tržič — Na slavnostni seji skupščine občine Tržič ob 5. avgustu, občinskem prazniku, bodo tudi letos podelili plakete mesta Tržiča zaslužnim organizacijam in posameznikom.
Zlato-plaketo mesta Tržiča bo prejela delovna organizacija Zlit, in sicer kot priznanje za izredne dosežke na gospodarskem področju. Dobitniki srebrne plakete bodo Stane Mešič in Karol Pe-čnik, oba za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo, ter Min-ka Peraič za dolgoletno družbenopolitično delo in izreden prispevek v narodnoosvobodilnem boju. Bronasto plaketo bodo dobili Til-, ka Jan za pomemben prispevek pri razvoju otroškega varstva v občini, piane Kavčič za aktivno delo v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in društvih, Mira Primožič za dolgoletno humano delo v zdravstvu in Jakob Štabuc za uspešno in prizadevno delo pri razvoju krajevne skupnosti Bistrica. _L H. J.
Svečanost v vojašnici
Kranj — Letos mineva 40 let od ustanovitve 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren. To pomembno obletnico bodo proslavili v enoti, ki nadaljuje njene tradicije, s svt>0ano prireditvijo. Med proslavo, ki bo v torek, 12. julija, ob 10. uri v kranjski vojašnici, bodo po slavnostnem govoru mladi vojaki svečano zaprisegli. Zatem bo poveljstvo kranjske garnizije podelilo organizacijam in posameznikom priznanja za pomembne dosežke v sodelovanju z enoto in njenimi ustanovami. Slovesnost hodo sklenili s kulturno zabavnim sporedom.
(S)
Kranj — V torek so v kranjskem Domu JLA svečano odprli razstavo Vrhovni komandant Josip Broz-Tito na obisku v enotah ljubljanskega armadnega območja, ki jo je pripravil zastavnik I. razreda Milorad Borčič z Vrhnike. Otvoritve so se udeležili predstavniki JLA iz Škofje Loke, Bele, Radovljice in Brnika, predstavniki pokrajinskega štaba TO in predstavniki družbenopolitičnega življenja Kranja. Razstava bo odprta do 14. julija, ogledate pa si jo lahko vsak dan med 7. in 22. uro. Razstava je dobro pripravljena in zanimiva, zlasti še fotografije, ki prikazujejo tov. Tita na obisku v kasarni Franceta Prešerna v Kranju leta 1977. — Foto: F. Perdan
Več zdravil na lekarniških policah
p»4a Gorenjskem že tretje leto zdravstvo nameni okoli milijardo starih din za zaloge zdravil, delovna organizacija Gorenjske lekarne pa še sredstva iz poslovnega sklada — Zaradi večjih zalog v preteklih mesecih v lekarnah na Gorenjskem tudi ni bilo posebno občutiti pomanjkanje zdravil na jugoslovanskem farma-cevtrskem trgu
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Posojila za izhod in streznitev
Ce ne bi najeli novih posojil, bi se letošnja industrijska proizvodnja zmanjšala za petino, manjši bi bil izvoz in življenjski standard bi drastično upadel ,
M bilo drugega izhoda. Treba je sprejeti ostre pogoje Mednarodnega monetarnega sklada in drugih upnikov in najeti nova posojila. V nasprotnem primeru bi morali razglasiti splošni odlog vračanja doslej najetih posojil, kar bi imelo nepredvidljive posledice za finančni in mednarodni položaj Jugoslavije. Proizvodnja bi padla, drastično bi se zmanjšal izvoz, padla bi življenjska raven. Novi krediti pa naj bi omogočili, da se bomo ob umnem ravnanju z njimi postopoma izvlekli iz težav.
Ker dosedanji sistem nikakor ni vseboval jamstev, da bo vsaka delovna organizacija, banka ali drugi dolžnik pravočasno poravnaval dolgove, je bilo treba sprejeti nekatere nove predpise oziroma zakone. Tako je zvezni zbor v noči od sobote na nedeljo sprejel
tri zakone in odlok.
# Zakon o plačevanju s konvertibilnimi devizami je zagotovil navzkrižno odgovornost in solidarnost pri poravnavanju dolgov. Ta se veže iz temeljne prek delovne organizacije in banke do republike ali pokrajine in zveze.
9 Zakon o garanciji federacije za odplačilo dolgov omogoča pooblaščenim bankam zadolževanje pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj, posojila pa lahko najemajo za struktufno prilagajanje gospodarstva. Obveznosti bodo banke morale poravnavati iz svojega deviznega priliva. S spremembami in dopolnitvami zakona o deviznem poslovanju s tujino pa so delegati zavezali vse pooblaščene banke za poslovanje s tujino, da do 31. julija podpišejo samoupravni sporazum o poravnavi vseh medsebojnih dolgov. Ce ga ne bodo podpisale, bo zvezni izvršni svet v 30 dneh sprejel ustrezen predpis. Delegati zbora republik in pokrajin so sprejeli tudi odlok, da se lahko Narodna banka Jugoslavije letos zadolži za 4,2 milijardi dolarjev.
• Tuja posojilu suma po sebi še niso jamstvo za izhod iz te CLV in si bomo z njimi pomagali le, če jih bćmo sposobni porabiti za oživitev in spodbujanje proizvodnje, za večji izvoz in če bo posojilo dobil le tisti, ki ga bo s}>osoben vrniti. Opustiti je treba tudi razmišljanja o ostrih pogojih, ki so nam jih zastavili posojilodajalci, saj od nas zahtevajo le tisto, kar smo si sami že večkrat zastavili za cilj. Zamenjati jih mora ravnanje, da bomo dosledno izpolnjevali sprejete obveznosti in da se ne bodo ponovile napake preteklosti, ko smo tuja posojila slabo izkoristili. Vsako odstopanje in drugačno ravnanje bo imelo težke posledice, ki jih bomo občutili vsi skupaj.
L. Bogataj
Kranj — Na policah gorenjskih lekarn v prvih mesecih letos ni primanjkovalo življenjsko pomembnih zdravil, kot je bilo morda tO značilno za druge kraje, vendar pa je bilo za začetek leta vendarle nekaj težje za-
Skofja Loka - Slovenska izseljenska matica je v soboto. ^j"1*)"- '* Ml Lok! pripravila tradi^on^S- ječanje g^^g^*^ rojakov in številni gostje so bili smeieti pred obemsko stavbo kj rs< nobenem odvijal ^St^i^I g K^^lSfaS orkester in člani Folklorne skuoinč Tehnik škofja Loka, mladinski pevski zbor Vesna iz ZoSS^ P° ?
^venska folklorna ukS^Jm^ (Nizozemska), ndudnisk, p -*k\ zbortirele 2 iz Clevelanda (ZDA), harmonikarski oikcstci l    K I Bmon Bo,>-a m^foJoMof** »hUpmć iž Setna Koroškem
&mm jc povezoval Janez Z$$U$^. « T0/"'Vk',oX loškega gradu, kamor ko se prenehale = »OiOVU lam sojih po cliai i l^lsednik skupščine obcinT£kofja t°ka Matjaž ^fP^^LWm Uovenske izseljenske matue Mataž J*nčar    sekretar RKČZDL W l<» 'rosenc. Rojake, med kat eri n u je bilo tudi veliko mladih, HO zan-Posebno prelrpe čin e kist /<'< ^leMjale spretne roke naiih "pL-ic'pod Xov"jUe Fortune iz ^ll^ltZ ^ Tafco je obisk naših izseljencev minil v prijetnem r epofo < ju ob t^r'r*"U- I""'"' W" in prija*" domači besedi. - M.Jenko. Joto: h. Perdan .
lagati lekarniško skladišče, saj je bila dobava zdravfl iz farmacevtskih tovarn v Jugoslaviji precej okrnjena. Vendar pa delovne organizacije Gorenjske lekarne nikoli v teh mesecih, tako tudi zatrjuje direktorica mr. Bernarda Burdvchova, ni bila v položaju, da bi pretirano načela svoje zaloge zdravil.
»Že tretje leto namreč s sredstvi, ki nam jih zagotavlja medobčinska zdravstvena skupnost in občinska zdravstvena skupnost Kranj večamo nujno zalogo zdravil, kar je seveda dobra rezerva v primeru motenj v preskrbi, del zdravil pa je namenjen kot rezerva za primere izrednih stanj, kot so nesreče ali za primer vojne. Letos so znašala ta sredstva kar nekaj več kot 11 milijonov novih din, k temu pa je treba prišteti še vsa sredstva iz poslovnega sklada in druga sredstva po zaključnem računu delovne organizacije Gorenjske lekarne. Tak način oskrbe z zdravili se je v zadnjih letih izkazal kot najuspešnejši, zato tudi na Gorenjskem ni prihajalo do večjih motenj v preskrbi z zdravili.«
Zadnja dva meseca maja in junija so se na jugoslovanskem trgu zdravil tudi povečale količine, tako da tako kot gorenjske lekarne lahko verjetno tudi drugje lekarne kupujejo več zdravil, kot pa jih na mesec izdajo na recept ali brez recepta. V lekarnah na Gorenjskem trenutno skorajda ni recepta, ki bi ga morali zavrniti, v zadostnih količinah pa ni le dvojo pomembnejših zdravil. Predvsem gre za  najnovejše vrste insulina, vendar pa so na voljo drugi že vrsto let znani preparati insulina, tako da zaradi tega diabetični bolniki niso ogroženi. Trenutno tudi ni dobiti nekaterih vrst antibiotikov (na primer orbenina, vendar pa je tako za to antibiotike kot tudi za nekatera druga zdravila, ki jih dobivajo v ra/.mero--ma manjših količinah, mogoče najti ustrezno zdravilo z enako sestavo vendar pa /. drugačnim imenom.
L. M.
F Kranju so pripravili za dan borca kvalitetni plavalni miting. Na sliki so najboljši v plavanju naJ500 metrov. Od leve proti desni drugo-uvrščeni Darjan Petrič, zmagovalec Rene Schaffgans iz ZRN in Jugoslovan Jure Bučan. Kolajne jim deli predsednica PK Triglav Anda Kalan (jk) — Foto: F. Perdan
Kritično o preskrbi v Radovljici
Radovljica — Predsedstvo občinske konference SZDL Radovljica je na zadnji seji obravnavalo gradivo za sejo družbenopolitičnega zbora skupščine Radovljica. Obravnavalo je kritične pripombe o preskrbi in varčevanju v občini. Povsod je še veliko nerešenih vprašanj. Treba jih bo rešiti, če ne želimo, da se ponovijo lanske razmere. Takrat je prišlo do splošnega pomanjkanja nekaterih živil, kar Je povzročilo tudi upadanje turističnega prometa in deviznega priliva. Razen tega pa je pomanjkanje sprožilo pravo potrošniško mrzlico.
Tudi danes je opaziti pomanjkanje nekaterih živil, zobnih past in različnih čistil. Z občinskimi blagovnimi rezervami so pomanjkanje v trgovinah nekoliko ublažili. S sovlaga-njem denarja v proizvodnjo hrane pa skušajo zagotoviti najnujnejšo preskrbo, zlasti za gostinstvo in družbeno prehrano. »V razpravi so menili, da vlaganja še niso dala pri-cuKuvaiuh rezultatov. Preskrba z mesom, drugimi živili in potrebšči-
nami je še vedno nezadovoljiva. Slaba je tudi kvaliteta sadja in zelenjave, cene so visoke, čeprav je~ tega dovolj. Težave so tudi pri oskrbi s kurivom. Tu se pozna monopolni položaj največjega dobavitelja na Gorenjskem, kranjskega Merkurja, ki ne more ali noče najti skupnega jezika s potrošniki v raznih krajih občine.
V vseh krajevnih skupnostih so ustanovljeni potrošniški'sveti, lani pa je bila ustanovi jena tudi konferenca potrošniških svetov v občini. Njihovo delo še ni V eeloti zaživelo. Večina članov teh svetov- meni, da so brez moči pri cenovni politiki in pri založenosti
Predsedstvo OK SZDL se je zavzelo, da bodo potrebni radikalnejši ukrepi na področju preskrbe in da bo potrebno pravilno usmerjati poli-tikp občinskega sklada za pospeševanje kmetijske proizvodnjo.
JR
■et
tradicij
kvalitete • mode
t
O L, A 8 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
i^IIILUU^ 1983
Srečanje interniram ev — Vsako leto se srečajo interniranri z Jesenic, Javornika, Gorij pri Bledu in Šenčurja pri Kranju. Lansko srečanje je bilo na Javorniku. letos pa so se gorenjski interniranci^brali v soboto, 2. julija, v Šenčurju. Med vojno je bilo namreč iz Šenčurja izseljenih 11 družin s prek 30 člani. Domačini so tokrat pripravili zanimiv kulturni piogram. S proslavitvijo dneva borca pa so v Šenčurju proslavili tudi 85-letnico gasilskega društva. Ob tej priliki so članom društva podelili tudi priznanja in značke. — A. Ž. — Foto: F. Perdan
Obvestilo prejemnikom Uradnega vestnika Gorenjske
Po sklepu predsedstva Skupščine gorenjskih občin, da se v drugi polovici leta prekine s sedanjim načinom izhajanja Uradnega vestnika Gorenjske (UVG) v okviru Glasa, so se sekretarji izvršnih svetov gorenjskih občin na sestanku 16.6. 1983 dogovorili:
1. vse Gorenjske občine še nadalje izdajajo UVG, vendar ne v nakladi 23.000 izvodov, temveč samo za naročnike UVG;
2. naročnina UVG za II. polletje 1983 znaša 500,- din
3. naročnike UVG zbira in ga razpečava ČP Glas kot doslej
CP Glas zato poziva vse Interesente, ki so dosedaj prejemali UVG v okviru Glasa, da nam tp-koj pošljejo pismeno naročilnico za naročnino UVG, kajti prva naslednja številka UVG je že tik pred izidom.
Dosedanjim naročnikom UVG ni potrebno pošiljati novih naročilnic.
Naročila za l)VG takoj pošljite na naslov: CP Glas, Kranj, M. Pi-jade ! 'III.
Cesta in spominsko obeležje
Sklepna slovesnost v počastitev praznika krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik je bila v nedeljo na Povijah
Povije — Otvoritev obnovljene in asfaltirane ceste v vas Povije v krajevni skupnosti Trstenik in odkritje obnovljenega spominskega obeležja pred vasjo sta bili v nedeljo, 3. julija, sklepni slovesnosti v počastitev dneva borca in krajevnega praznika krajevnih skupnosti Golnik, Gorice, Tenetiše in Trstenik v kranjski občini. Letošnje praznovanje v spomin na odhod 32 fantov iz teh štirih krajevnih skupnosti pred 40 leti v partizane se je začelo že prejšnjo soboto s slavnostno sejo organizacije ZZB NOV vseh štirih krajevnih skupnostih. Ves teden pa so se potem vrstila različna tekmovanja in prireditve.
Obnovljeno in asfaltirano cesto v vas Povije je v nedeljo popoldne odprl predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Franc Hočevar. Za ureditev te 1300 metrov dolge ceste, ki poteka deloma po stari deloma po novi trasi, so krajani vložili veliko prostovoljnega dela. Za uredi-
Spominsko obeležje trem padlim borcem varnostno obveščevalne službe je po nedeljski svečani otvoritvi na Povijah prevzela v varstvo Postaja milice Kranj — Oddelek milice Preddvor
tev cest.^a so porabili 3800 m' gramoza, odstopili so zemljo, posekali drevesa, prestavili kozolce. Cesta je široka 5 metrov, v akciji pa so sodelovali tudi lastniki vikendov s tega območja.
Na obnovljenem spominskem obeležju pred vasjo Povije so vklesana imena: Rafko Luznar-Osvetnik iz Selc, Janko Mežek-Duško iz Struže-vega pri Kranju in Miha Sirc-Groga iz Trstenika. To so bili trije borci varnostno obveščevalne službe, ki so padli 18. aprila 1943. Napadeni so bili iz zasede nemške enote (raztrgan-cev), v kateri so sodelovali tudi domači okupatorjevi hlapci. Svečanosti ob odkritju obeležja so se poleg krajanov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij ' iz krajevnih skupnosti ter kranjske občine udeležili tudi svojci padlih borcev. Obeležje je odkril častni krajan vseh štirih krajevnih skupnosti pod Storži-čem Franc Štele-Miško. V varstvo pa je s svečano zaobljubo prevzela spominsko obeležje Postaja milice Kranj — Oddelek milice Preddvor. Prešernovo, gledališče iz Kranja je potem na Povijah pripravilo partizanski miting, praznovanje pa sklenili s partizanskim srečanjem A. Žalar
so
Nov program Planinske šol
Naša planinska organizacija daje novim članom osnovno znanje v Planinski šoli — Sedanji program šole je moč primerjati s podobno izobraževalno dejavnostjo najrazvitejših alpskih dežel _ Seznanjanje z vs^m, kar je potrebno za varno hojo v gorah
tov poučuje planinca o z omogoča varnost
Ljubljana — Planinska zveza Slovenije daje že več kot dve desetletji svojim »©vim članom, naj gre za mlajše ali starejše, ob začetku njihovega delovanja osnovno planinsko znanje. Ta vzgojni program poznamo že od leta 1961 po imenu Planinska šola, katere vsebina je pravza prav planinska abeceda. Zato je program nemanjen vsem, ki si žele ali potrebujejo pouk za varno hojo v gore, predvsem pa mladini.
Prvo urejeno gradivo Program snovi za mladinske vodnike in osnovno planinsko šolo je izšlo pri Planinski založbi Slovenije konec 1966. leta v ciklostirani obliki. Kasneje so dopolnjeno in drugače zasnovano gradivo izdali 1970. in 1977. leta v of-setni tehniki, zadnjo izdajo pa so ponatisnili 1980. leta. Praksa, potrebe planincev in razvoj planinske šole so narekovali nadaljnje dopolnjevanje programa.
Današnji program in vsebino Planinske šole, so naglasili predstavniki PZS tiskovno konferenco ob predstavitvi nove edicije Planinska šola, je moč kot sodoben in kvaliteten vzgojno izobraževalni pripomoček primerjati s podobnimi progiami najrazvitejših alpskih dežel. Gre za povsem novo delo, različno po obsegu in vsebini od dosedanjih programov, je povedal urednik in soavtor 85. izdaje v planinski vzgojni literaturi PZS Danilo Škcrbinek. Kot je nadalje omenil, bo gradivo dragocena opora društvenim in pedagoškim delavcem pri iskanju vsebine in delovnih oblik za izrabo prostega časa mladine, po njem bodo radi segli številni delovni ljudje, ki žele sami pridobiti osnovno znanje za varno planinsko dejavnost, ne nazadnje pa je obvladanje snovni Planinske šole že nekaj let pogoj za vključitev v vrsto vzgojno izobraževalnih programov višje stopnje, predvsem za mladinske in planinske vodnike ter alpini-
Rdeči
kaplan umrl
V majhnem zaselku na Miko-tah, blizu Rake pri Krškem, se je v revni kmečki družini 1910. leta rodil Lojze Žabkar. Ni hotel za pastirja. Raški kaplan mu je stisnil desetico za prvi svinčnik na gimnaziji.
Kam pa po gimnaziji? Hotel je postati slavist. A odločil se je drugače, študiral je teologijo in filozofijo na univerzi v Innsbrucku, diplomiral na ljubljanski teologiji, 1936. leta je bil posvečen v mašnika.
Kot krščanski socialist je med študijem deloval v različnih društvih, že tedaj prišel v stik z Borisom Kidričem, med okupacijo pa se je takoj povezal z Osvobodilno fronto. Oktobra 1941 je prišel za kaplana v Črnomelj, kjer je po italijanski kapitulaciji nasledil župniku.
Partizanska vojna v Črnomlju, Beli krajini. Prijelo se ga je ime rdeči kaplan. » Naši fantje,« je dejal, »partizani so bili, ne zaradi pohlepa po oblasti, borili so se za našo zemljo, (za našo svobodo, za našo stvar. Bili smo boj za svobodo,) kako bomo vladali, to se bomo dogovorili pozneje.«
Rojevale so se partizanske pesmi. Belokranjski kraji sredi vojne vihre. Toplo človeške pesmi, preprosto lepe, iskrene in občutene, ki ne poznajo prepada med vero in nevero.
Bridko je bilo njegovo slovo od Bele krajine. Leta 1969 je molče in brez slovesa kot partizanski upokojenec zapustil Črnomelj in prišel za župnika v Kropo.
Njegov črni talar je krasila partizanska spomenica. Med papirji je tiho ponosen hranil priznanje OF. Kajuhova nagrada za zbirko partizanskih pesmi Brevir moj v travi. Nagrada za vse njegovo delo, za duhovniški etos poštenja, za nacionalno zavednost.
OLA8 U,Sm/I1?'H 0bc,n9ke kon'eror,ce SZDL J«»"ice, Kranj, Radovljica. Škof). Lok. in Tržič - Izdaja časopisno pod|et,e Clas Kranj
Goronjskl tisk, tisk ZP Ljudska pravica LJubljana. Naslov uredništva In uprave »sta Kranj, Mota Pljadeja I - Tekoči nB SDK v Kraniu »teTilka 51500-603-31999 - Je.efonl. <«rel<,of (n fl)avni uredn(lt 28.463, redakcija ^ ES*!^
ganda računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina
456,— uln i
x / 1  i l (. <
stično šolo v naši planinski organizaciji. (
Vsebina Planinske šole bo pja. ninca začetnika poučila, kakor je zapisano na hrbtni strani naslovnice, kako naj hodi v gore, pa še o vsem drugam, kar potrebuje na gorskih poteh. Kazalo vsebine knjige je obenem opis minimalnega programa enotne planinske šole. Slede kratka navodila za uporabo, predmete pa so avtorji nadalje razvrstili v tri skupine. V prvi so predavanja, ki bralca seznanjajo z vsebino, organizacijo in lokalizacijo planinske dejavnosti, predmeti druge skupine dajejo najpomembnejše osnove hoje v g0r. skem svetu. Tretja skupina predme-
nanju, ki samozaščito.
po-
podrbčjih. iteraturi. Na
Ta P«anmski Drim^n? _e"
Kdor bo želel nririnhi bamozasčit< Klabliati ™'pr,doblJeno znanje p« ho 22 _a Posameznih Dodr&fl
bo segel po navede, koncu knjige
r.v..misKi priročnik, ki ga posameznik lahko kupi za 200 dinarjev v Knjigarnah ah ekonomatu PZS " društva imajo pri nakupu več izvodov 30-odstotni popust, je izšel v nakladi 5 tisoč izvodov. Če upoštevamo dejstvo, da vsako leto seže po priročniku na 50 do 60 tečajih Planinsk« šole okrog 1600 Slovencev, povečini mladih, je moč pripisati temu delu pomemben prispevek k zmanjševanju gorskih nesreč. Prav varna hoj* v gorah pa je tesno povezana s sa-movzgojo in odgovornostjo slehernega posameznika.
™u druž-
v Desnici sveča"10 odprli prizidek k do
Praznik % delovno zmago
med njimi so likovniki, čebelarji, lovci, radioamaterji. Sicer pa se grajani oziroma člani društva ukvarjajo v prostem času z rarij* Čnimi zanimivimi ljubiteljskimi dejavnostmi, ki so jih uspešno prikazali na tridnevni razstavi v šob' £na glavnih skrbi društva pa 3e urejeno okolje.
Osrednja proslava ob prazniku je bila v domu družbenih organizacij v Besnici v soboto, 2. julija. Ob tej priliki so 29 krajanom podelil1 bronasta priznanja OF. Razen tega pa so priznanja krajevne skupnosti za uspešno delo na različnih P°" dročjih prejeli tudi Turistično dru; stvo Besnica. Osnovna šola Lud' jan Seljak — Podružnična šola Besnica \n Radioklub Kranj - Primopredajna sekcija Besnica ter po*. rSamezniki: Alojz Ahačič, Antonija in Jože Blaznik, Karla Drole. Mak5 Gartner. Alojz Potočnik, Alojz Udtf in Marjan Vovk.
V počastitev praznika je bil V soboto popoldne v Besnici tudi rokometni turnir, na katerem so se P0.' menla moštva Besnice 1 in II, BtJJ tofa in Vipave. Z rezultatom 1835 je pred Besnico I osvojilo prvo me* sto moštvo Vipave iz Vipave. Mo*, štvo Bvitofa je osvojilo tretje mesto, Besnica 11 pa četrto.
A. Žalar
V Besnici so nadvse svec^no proslavili dan borca in kraje-vni praznik
Besnica — V krajevni skupnosti Besnica v kranjski občini so minuli teden svečano proslavili dan borca in krajevni praznik. Okrog 1250 prebivalcev krajevne skupnosti je praznovanje obeležilo s pomembno delovno zmago. Pri domu družbenih organizacij v Besnici so s pro_ stovoljnim delom zgradili in v nedeljo, 3. julija svečano odprli gUsjj. sko garažo in orodjarno. V rekordnem času zgrajena garaža pa letos ni edini delovni uspeh prebiva]cev te krajevne skupnosti. Pred tem so namreč že uredili železniško postajališče Jošt, kjer bodo od 1. septem_ bra naprej spet ustavljali deliiVs^i vlaki. Razen tega pa v Besnici s sa_ moprispevkom in prostovoljnjm delom gradijo tudi mrliške vežice, ki bodo gotove do konca oktobra letos.
Prireditve v počastitev pi"a?.njka in dneva borca so se v krajevrij skupnosti začele v petek, ' - 3viHja Ob 30-letnici uspešnega delovanja je turistično društvo Besnica v prostorih osnovne šole odprlo zanimivo razstavo z naslovom Prosti cas Društvo ima okrog 250 članov in
Turist vanju, ni i vo
<-i t.
ično d rus t . Za kraja-razstavo z
vo Besnica /et0s ni praznik v0 „ naslovom Pr0iS.(.-
praznuje 30_ ros tori h osno čas. — Foto-
delo* zani-
PETEK. 8. JULIJA 1983
NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO
.3. STRAN GLAS
30 let smo energijo podcenjevali
Pogovor z direktorjem Elektro Gorenjska Dragom Štefetom
Pred dnevi so bile javno objavljene in kritizirane ocene, da v Sloveniji prepočasi poteka samoupravno organiziranje oziroma ustanavljanje energetskih skupnosti. To je nedvomno res, vendar pa je bila netočna ugotovitev, da je ustanovljena šele energetska skupnost V Ljubljani. 21. junija je bila namreč ustanovna skupščina Energetske skupnosti Gorenjske in sicer za vseh pet gorenjskih občin. Ocene delegatov obeh zborov in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij so bile, da je iniciativni odbor v pripravah na ustanovitev opravil veliko in kvalitetno nalogo. Ustanovitev Energetske skupnosti Gorenjske namreč ni bila le nekakšen formalni akt, marveč je bila ustanovljena na pravih in realnih osnovah.
Pobuda za današnji pogovor z direktorjem Elektro Gorenjska Dragom Štefetom je bila njegova razprava na ustanovni skupščini Energetske skupnosti Gorenjske^o je med drugim poudaril, da gorenjske občine oziroma Gorenjska kot celota danes nimajo energetske bilance, do katere pa se mora čimprej dokopati. Kaj pravzaprav to pomeni?
»Naj najprej razložim, kaj energetska bilanca sploh je. Vzemimo primer, da Gorenjska ta hip od 100 enot energije (ocene so približne) rabi 60 enot surove nafte, 30 enot električne energije in 10 enot zemeljskega plina. Glede na potrebe in možnosti dobave energije na Gorenjskem pa pomeni izdelava bilance ugotovitev, ali je v prihodnje možno računati na dobavo energije v takšnem razmerju. Če ugotovitve pokažejo, da to ni mogoče, potem je treba ugotoviti, pod kakšnimi pogoji,je moč doseči bilanco energije na Gorenjskem. To bo ena prvih in osnovnih nalog odbora za plan in razvoj pri energetski skupnosti.«
Nedvomno imate že zdaj svoje mnenje o energetskem položaju Gorenjske?
»Energetskih vprašanj Gorenjske ni moč izključevati iz energetskih problemov Slovenije in Jugoslavijo. Z;i Slovenijo oziroma Jugoslavijo pa vemo, da tem vprašanjem 30 let doslej nismo posvečali prave
Za primer naj povem, da je po letu 1970 v svetu potrošnja nafte upadala, pri nas pa podatki kažejo, da je bil 1970. leta delež kurilnega olja v porabi surove nafte 14,3 odstotka, 1979. leta pa 21,1 odstotka. Zanimiv je podatek, da je znašal delež naložb v energetske objekte v primerjavi z vsemi naložbami v gospodarstvo doslej 3 do 4 odstotke. Da pa bomo
v prihodnje lahko sledili energetskim potrebam, bo treba ta delež povečati na 12 odstotkov. Za Gorenjsko pa je pri'tem značilno, da sodi med najbolj pasivne pokrajine glede energetskih virov. Če zaenkrat ne upoštevam rudnika urana, ki je v izgradnji, potem imamo le skromne vodne vire in nekaj gozdne mase.«
Kakšno je po vašem mnenju reševanje tega dokaj težkega problema?
»Treba bo dobiti sredstva in povečati vlaganja. Da pa je težava še večja, trenutno skoraj vse energetske dejavnosti pri nas poslujejo na meji rentabilnosti. Elektrogospodarstvo Slovenije pa pri enostavni reprodukciji niti ne pokriva vseh stroškov. .Navadno vsi mislijo, da s povečano ceno električne energije ves tako povečan denar prelijemo v elektrogospodarstvo. Vedeti pa je treba, da gre približno ena tretjina denarja iz porabljene kilovatne ure za pokrivanje stroškov nuklearne energije (nuklearna elektrarna, rudnik urana in vse komunalne naprave), ena tretjina v naložbe za modernizacijo rudnikov in samo približno ena tretjina dejansko v elektrogospodarstvo.
V strukturi porabe energije se bo v prihodnje najbolj povečevala električna energija. Iz tega razloga so v Sloveniji utemeljene naložbe v hidroelektrarne na Savi, Soči in Muri. Vendar pa bodo ti viri zadoščali le za okrog 10 let, potem pa bo električno energijo treba dobivati iz nuklearnih virov ali pa iz dodatnih vlaganj v objekte v vzhodnem delu države. Razen tega po sedanjih ocenah znašajo zaloge premoga v Sloveniji še za okrog 15 let, sicer pa se bo delež premoga v energetskih virih po letu 2000 začel zmanjševati v vsej državi. Najbolj pa se bo povečal delež jedrske energije. Leta 1985 naj bi ta delež znašal 1,3 odstotka, leta 2020 pa že 20,4 odstotka. Izredno zanimiva pa so predvidevanja za surovo nafcto.
V porabi celotne energije bo 1985. leta znašal delež surove nafte še 42 odstotkov, leta 2015 pa še 24 odstotkov. Ob tem pa zaskrbljuje podatek, da letos potrebujemo za nafto 2,3 milijarde dolarjev, takrat bomo z.a manjšo količino glede na sedanji kurz morali odšteti 15 milijard dolarjev.«
Po takšnih ocenah nas torej že v bližnji prihodnosti na področju energije čakajo zelo resni časi?
»Jaz bi temu rekel, da bomo po letu 2000 delali predvsem za energijo. Ob izrednem varčevanju z nafto bo namreč ta energetski vir pomenil še vedno ogromno finančno breme za nas. Zato bo v prihodnje ena najpomembnejših nalog navajanje na čim bolj varčno porabo vseh vrst energije. Vse to pa tudi narekuje, da po vsej Jugoslaviji čimprej ustanovimo energetske skupnosti, ki bodo usklajeno delovale na področju porabe energije. Razen tega pa bo morala biti v prihodnje vsaka nova gospodarska naložba skrbo preverjena, da bo poraba energije na enoto proizvoda resnično čim manjša.«
A. Žalar
Odločiti se moramo
Ta zahteva jc bila odločno in odkrito postavljena na nedavni problemski konferenci koordinacijskega odbora sindikata delavcev sestavljene organizacije združenega dela Združena-cestna podjetja Slovenije, ko so razpravljali o uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v cestnem gospodarstvu. Pošiljatelj je znan, naslovljenec, ki ga zadeva ta zahteva, pa tudi. Vsi, ki .srno danes uporabniki prometnic, ki si želimo čim boljšo in čim bolje vzdrževano cestno mrežo, se moramo odločiti. ,
Cestna podjetja so bila pri nas ustanovljena 1962. leta. Do sprejetja novega zakona o cestah so cestarji ceste le vzdrževali. Z novim zakonom in samoupravnim organiziranjem pa so ceste prešle v njihovo upravljanje. Vendar pa cestarji ugotavljajo, da je dediščina, ki so jo zdaj dobili in za katero so po zakonu zadolženi, da z njo upravljajo po vseh načelih dobrega gospodarja, slaba. Ko še niso bili gospodarji cest, je bilo denarja dovolj. Družba je doslej sorazmerno dobro urejala
Odlikovanje za Jožeta Marjeka-Joea — Pred Dnevom borca so se na manjši slovesnosti v prostorih kranjske skupščine zbrali nosilci1 Spomenice 1941, ki so v letošnjem letu dopolnili jubilejno 60. oziroma 70. leto. Med njimi je bil tudi nekdanji predsednik Občinskega odboru ///> VO\' Kranj Jože Marjek-Joco, ki je ohlej priložnosti prejel tudi visoko državno odlikovanje Red zaslug za narod z zlato zvezdo. Tovariš Joco ob svoji bO-letnici praznuje tudi že 42 let revolitcionurnctia dela. Svojo revolucionarno pot je začel že pri 18 letih, ko je bil že 1941. leta sprejet v SKOJ in kmalu zatem imenovan za sekretarja SKOJ v Zgornji Šiški, postal pa je tudi član rajonskega komiteja SKOJ za Zgornjo Šiško-Dravlje. Maja 1942 se je vključil v Krimski odred. Ves čas borbe je opravljal zahtevne naloge v obveščevalni službi, na raznih nivojih, od čete do korpusa. Po vojni je na Gorenjskem nadaljeval z bogatim družbenopolitičnim delom. Odlikovanje mu je izročil predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar. (-dd) — Foto: F. Perdan
I $e postqpke glede vzdrževanja cest, vendar pa ni bila nikdar pretirano radodarna, /daj. ko so cestarji postali upravljavci, pa nenadoma denarja ni.
Pa ne le to. S cestami so cestarji prevzeli tudi obvezo za odplačevanje do včeraj najetih posojil. To so bila devizna posojila, vendar deviz niso videli, čeprav bi morali zdaj vračati prav te devizne kredite. Takšno stanje pa je prav gotovo nevzdržno in zajeda v socialno varnost zaposlenih v cestnem gospodarstvu. Stanje pa je še tohko težje, ker ni denarja za vzdrževanje cest.- Ceste seveda ne sodijo v tisto kategorijo izdelkov, ki propadejo takoj, če jih redno ne vzdržuješ. Vendar pa se posledice nerednega vzdrževanja potem odrazijo v nekajkrat večjih stroških, da ta izdelek dobi spet pravo kvaliteto. Analize, ki jih bodo izdelali, naj bi pokazale pravo sliko. Že sedanje dokaj natančne ugotovitve pa kažejo, da so posebno nekatere ceste pri nas zelo slabe. Zaradi pomanjkanja denarja pa cestarji težko prevzemajo nase odgovornost, da so kot upravljavci po zakonu dolžni poskrbeti za varen promet na njih.
Družba se mora torej odločiti. Ali bo ta hip zavestno pozabila na vloženo minulo delo lii bodo zato stroški obnavljanja jutri v boljših razmerah nekajkrat večji, ali pa se odločiti, da dolgove na račun cest začnejo poravnaimti vse, ki so bili deležni takšnih ali drugačnih ugodnosti na račun kreditov. Ko bodo računi poravnani in bo start jasen, se morajo tudi uporabniki cest zavestno opredeliti m odločiti, kolikšen delež na primer od tako imenovanega bencinskega dinarja, ali pa kako drugače, bodo namenjali za vzdrževanje cest in varen promet na njih.
A. Žalar
Informacije o parku
Bled — Zavod Triglavski narodni park Bled namerava na vseh mejah parka postaviti vhodne napisne table. Postavili bodo tudi druge table s potrebnimi obvestili za obiskovalce. Nadaljevali bodo že predlanskim začeto označevanje osrednjega območja parka, natisnili prospekt parka v 20.000 izvodih in brošuro o parku v 5000 izvodih. Vzajemno s planinsko zvezo Slovenije in inštitutom za geodezijo in fotogrametrijo iz Ljubljane pa so že začeli pripravljati topografsko karto Triglavskega narodnega parka.
JR
Občinski raziskovalni skupnosti Jesenice in Radovljica
Domače znanje nima spodbude« zaupamo le licencam
Še vedno v delovnih in temeljnih organizacijah združenega dela premalo zaupajo domačim avtorjem, ki poskušajo v proizvodnjo uvesti kaj novega — Občinske raziskovalne skupnosti se trudijo, da bi spodbudile kar največ koristnih in uporabnih tehnoloških rešitev
KRANJ — Raziskovalna dejavnost ima še kako pomembno vlogo v našem gospodarstvu, ki je večinoma razdrobljeno, ekonomsko in finančno ter tehnološko šibko. Nobena skrivnost ni, da še vedno lastno majhno produktivnost in neučinkovitost ščitimo z administrativnimi ukrepi in omejitvami, naše temeljne organizacije še niso vedno prav tehnološko povezane. Nismo dovolj izrabili domačih raziskovalnih razvojnih virov za razvoj lastne tehnologije, zato se tudi občinske raziskovalne skupnosti trudijo, da bi zbudile večje ekonomsko zanimanje organizacij združenega dela, da bodo ustvarjale lastno tehnologijo. Domačo tehnologijo pa bi morali nedvomno sistemsko bolj spodbujati, saj ne nazadnje pomeni večje tveganje kot tehnološki uvoz.
Vse naše občinske raziskovalne skupnosti imajo v programu razvoj inovatorstva in izu-miteljstva, razvoj tehnologije, usmeritev znanstveno raziskovalnih prizadevanj tehničnih in družbenih ved v humanizacijo proizvodnih procesov, v zavarovanje človekovega okolja, zaščito, izobraževalni sistem, urbanizacijo, promet, kulturo, rekreacijo in nasploh v zmanjšanje tehnološke in razvojne odvisnosti od razvitih držav.
In kako pri tem uspevajo, s kakšnimi problemi se srečujejo? Pogovarjali smo se s predsednikom skupščine občinske raziskovalne skupnosti Radovljica Jurijem Hočevarjem in predsednikom skupščine občinske raziskovalne skupnosti Jesenice Alešem Lagoja.
Aleš Lagoja z Jesenic
• Kakšen je program občinske raziskovalne skupnosti Radovljica, kako ga uresničujete?
Hočevar: »Naša raziskovalna skupnost dela po novem programu, ki vsebuje predvsem raziskavo domačih virov surovin, se zavzema za nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi, rešuje energetsko vprašanje, si prizadeva /a povečanje kmetijske proizvodnje, skrbi za
Jurij Hočevar iz Radovljice
okolje in raziskovalno-izobraževalno dejavnost po šolah. Na delovne proizvodne organizacije smo naslovili prijavo nalog in upoštevali ponudbe, ki so v skladu z našim programom.
Le-ta pa vsebuje: v Elanu nadomestitev uvoznih laminatov; v Verigi vzdrževanje okolja in čiščenje industrijske vode; geološka raziskava krede, ki je izvozno atraktivna; financiranje ovčereje; energetika, naprava za izkoriščanje sončne jn toplotne energije za ogrevanje stanovanjskega bloka ter nekaj drugih nalog, med katerimi je tudi raziskava za iz-.gradnjo malih hidrocentral. Skupnost je aktivna pri vzgoji šolske mladine, vsako leto pa nagradi najbolj uspešne inovatorje.«
• Kakšen je interes tako organizacij kot posameznikov za raziskovalno dejavnost?
»Slab in upada. V občinskih planih raziskovalna dejavnost nima mesta, ki ji pripada deležna je pičlih in nezadostnih sredstev. Treba se bo vendarle zavedati in ji dati mesto ki ji pripada — dejstvo pa je tudi, da smo na sejah komaj sklepčni. Raziskovalna dejavnost se obravnava preveč stihijsko, kar je nerazumljivo, posebej za današnji, stabilizacijski čas. Po anketi, ki smo jo napravili, ima komaj 20 delovnih organizacij delavca, ki se posebej ukvarja z inventivno dejavnostjo.«
• Kakšne so jeseniške raziskovalne izkušnje?
I^agoja: »Naša raziskovalna skupnost se je ustanovila šele lani, izkušenj'je malo. Prispevna stopnja za raziskovalno skupnost je 0,2 odstotka za letos in razpolagali bomo s 100 starimi milijoni, kar je malo.
Med nalogami, ki smo jih sprejeli, pa so: oskrba Jesenic z energijo do leta 2000; raziskava surovinskih virov s kamnitimi agregati za gradbeništvo, kar sofinancirata Gradiš in Gradbinec; povezovanje gorenjskega gospodarstva; funkcija trgovine na Gorenjskem; toplotne črpalke; Tehnični biro je še dodatno pripravil gradivo za pospeševanje usmerjene inovacijske dejavnosti; povezovanje kovinske in predelovalne industrije. Razen tega imamo še analizo uporabnosti ventilov v hidravličnih napravah, v železarni pa so napravili popolnoma sami brusilni stroj za čiščenje gredic, kar je izjemen dosežek. Vsekakor jim je velika spodbuda, da bi tudi naprej dosegli tako lepe in izjemne uspehe. Dovolj idej je tudi za ogrevanje gredic in v okviru tega projekta se razmišlja o liniji za toplotno obdelavo v KOP Mojstrana. Razmisleka je vredna tudi gradnja hidroelektrarne ob mojstranški Bistrici, ki ima dovolj vode, veliko pa je še tehničnih področij, ki so in bodo deležna inovacijske pozornosti. Veliko pa bo dela, da bi poiskali strokovne osnove tudi na kmetijskem področju, saj jeseniška občina želi v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju znatno večjo pridelavo hrane.«
• In kaj v obeh občinah predstavlja inovacijska dejavnost?
Hočevar: Po anketi smo imeli leta 1981 veliko inovacij in veliko izplačanih odškodnin, čeprav so posamezni zneski majhni. Lani pa nekoliko manj, še slabše pa je z izumi in patenti, saj smo imeli v štirih letih le šest izumov in dva patenta, kar kaže, da zanemarjamo lastno znanje. Vsekakor je naša temeljna naloga v prihodnje, da temeljito skrbimo za pospeševanje inovacijske dejavnosti.«
Lagoja: »Čeprav je v železarni inovacijska dejavnost razvejana, bo treba delavce v proizvodnji še bolj zainteresirati za usmerjene inovacije in jim dati še večjo podporo. Pomembno pa je za vse raziskovalne skupnosti tudi to, da sodelujemo predvsem z mladino iz šol, od koder naj bi dobili tudi znatno več konkretnih programov.« i
D. Sedej
Zakoni za vračanje dolgov
Delegati zveznega zbora so sprejeli pogoje za najetje tujih kreditov in zakone, s katerimi naj bi zagotovili redno odplačevanje obveznosti — Brez tuje pomoči bi upadla industrijska proizvodnja in izvoz in živeli bi slabše
Jugoslovanski dolgovi tujini so v zadnjih lotih presegli 19 milijard dolarjev. Lani .smo glavnico in obresti bolj ali redno vračali, vendar je bilo breme le preveliko. Uspelo nam je vrniti 4,5 milijarde dolarjev, vendar pa smo precejšnje obveznosti prenesli na letos, razen tega pa smo precej izpraznili devizno rezerve.
Zato bi letos morali vrniti nekaj več kot 6 milijard dolarjev, kar bi bil prav gotovo prevelik zalogaj za naše gospodarstvo. 17. januarja so nam tuji kreditor j i za šest mesecev odložili odplačevanje glavnice, hkrati pa so stekla pogajanja o no-, vem paketu. Ta naj bi Jugoslaviji omogočil preusmeritev v izvoz ter ' odplačevanje doslej najetih dolgov. Gre skupno za 4,2 milijarde dolarjev. Od konzorcija 610 tujih bank naj bi dobili 2 milijardi, od česar bi 1,4 milijarde porabili za refinanciranje dolgov, s preostalimi 600 milijoni pa bi okrepili devizne rezerve. Razen tega naj bi dobili 1,6 milijarde dinarjev blagovnih posojil in se 600 milijonov dolarjev tako imonovane -tretje transe Mednarodnega monetarnega sklada.
Kor doslej svo.jih obveznosti do upnikov nismo vselej v redu izpol-ni«>\ ;ili. so posojilodajalci zahtevali
dodatna zagotovila. Nekatera niso bila sprejemljiva in je zvezna vlada dosegla, da so jih črtali. Vendar pa so pogoji izredno ostri.
Tako mora za redno odplačevanje dolgov jamčiti država, garantirala pa bo s svojim imetjem v tujini. To pomeni, če bomo s plačilom zamujali 15 oziroma 30 dni, bo lafel tuji partner pravico zapleniti naše ladje, letala in drugo premoženje. Spore bodo reševala pristojna sodišča v Nevv V'orku, Londonu in v Beogradu po prepisih ameriške Zvezne države Nevv York. Če bi en sam dolžnik zamujal s plačilom dolgov, lahko tuji partner umakne celotno posojilo.
Zakaj smo pristali na takšne po
goje?
Preprosto zato, ker v tem trenutku ni druge izbire. Če jih ne bi sprejeli, bi morali zahtevati mirovao:«; naših dolgov, kar bi imelo za posledico ustavitev vse mednarodne pomoči, to pa bi povzročilo nagel upad proizvodnje, izvoza in življenjskega standarda. Industrijska proizvodnja bi se že letos" zmanjšalo za petino, celotno porabo bi morali nominalno skrčiti na porabo iz leta 1980 in življenjski standard bi upadel za tretjino.
V teh okoliSčinah je torej preostal le najem novega kredita poti omenjenimi pogoji, ki naj bi omogočil, da se bomo postopoma izvlekli Iz sedanjih težav. V ui namen je bilo treba sprejeti nekatere nove predpise, ki naj bi zagotavljali, da bomo dolgove redno vračali. Zato je v noči od sobote na nedeljo zvezni zbor sprejel fri zakone in en
V Potočah obnavljajo sadovnjak
V sadovnjaku Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske v Potočah nad Preddvorom pripravljajo 7.5 hektara obsežno zemljišče za posaditev visokorodnih sadik jablane, ki naj bi poino-obro-.dile že čez štiri leta.
Potoče - Pred tremi leti so v poto-škom sadovnjaku na petih hektarih izruvali več kot dvajset let stara sadna drevesa. Prvo leto so na krčevini posejali koruzo in ko se je razrasla, so jo podorali za zeleno gnojenje. Lani so, čakajoč na odobritev naložbe, posadili krompir in ga pridelali po 40 ton na hektar. Letos urejajo delavci Slovemjacest kanale za odvajanje vode in opravljajo ostala dela za izboljšanje rodovitnosti tal. Hkrati s tem pripravljajo za posaditev tudi 2,5 hektata nekdaj neplodnega zemljišča, ki tudi po izgledu ni bilo v okras turističnemu Preddvoru. Dela bodo končana še v tem mesecu, temeljno organizacijo Kmetijstvo živilskega kombinata Gorenjske pa bodo veljala dva milijona dinarjev. Prihodnje leto bodo zaradi izkoriščenosti zemljišča na njem zopet posadili krompir. Medtem naj bi zagotovili tudi denar za dokončanje naložbe, tako da bi jeseni pričeli s sajenjem. Posadili bodo preko 12 tisoč
jablan visokorodnih sort idoreda, lantasije, jonagolda in glosterja. Tri leta po tem naj bi obnovljeni in novi dei sadovnjaka prvič polno rodila. V kombinatu ocenjujejo da bi lahko v teh nasadih pridelali v normalnih vremenskih okoliščinah 300 ton sadja oziroma v celotnem sadovnjaku od 500 do 700 ton. Po ureditvi 7,5-hektarskega nasada bo sadovnjak sklenjena celota: na 20 hektarih bo dovolj dela za dva sadjarja in za en traktor s priključki.
Letos pričakujejo v Potočah podobno letino kot lani - okrog 120 ton jabolk in 70 ton hrušk. Slabše bo obrodil le zlati delišes. Glede na to, da je bila lani obilna letina in du tudi letošnja ne bo dosti slabša, bržčas ni pričakovati, da se bo sadje bistveno podražilo. Zato se v kombinatu ubadajo z vprašanjem, kako zmanjšati izdatke za embalažo. Gajbice — pre ko deset tisoč jih potrebujejo letno — so lani predstavljale četrtino v ceni za kilogram jabolk.    ^ ^
C. Zaplotnik
Novi prostori znotraj ograje
Škofjeloška Jelovica je že lani zgradila skladiščne in proizvodne prostore na domaČem dvorišču — Letos pripravljajo izgradnjo novih prostorov za temeljno organizacijo Okna-vrata in za nekatere drt'ge službe
Skorja Loka - Večina delovnih organizacij se je dolga leta širila predvsem na nova območja in tudi danes, ko že veliko bolj varčno delamo s plodno zemljo, zahteve po gradnji na poljih niso redke. Da se da marsikaj zgraditi tudi v okviru dosedanjih tovarniških zidov, dokazuje škofjeloška Jelovica, ki je že lani'v Starem dvoru zgradila na tovarniškem dvorišču skladiščno in deloma tudi proizvodno halo
Sedaj pa pripravljajo gradnjo nadomestiloma objekta za potrebe proizvodnje temeljne organizacije Okna in vrata. Hkrati bodo podrli dotrajane provizorije ter uredili infrastruk-, turo. Z izgradnja novih proizvodnih prostorov se bodo izboljšali tehnolo ški pogoji in se tako odpirajo možnosti za večjo proizvodnjo oken in vrat.
Nove proizvodne prostore bodo začeli graditi že v prihodnjih dneh zgrajeni pa bodo še letos, namenu pa bi jih/produ!) v začetku prihodnjega leta Gradilo jih bo gradbeno pod
jetje Tehnik iz Škofje I^oke, nadzor pa bo imel Lokainvest.
Pripravljajo tudi lokacijo za novo stavbo inženiringa, računskega centra in še nekaterih drugih služb. Zgraditi jo nameravajo na prostoru, kjer sedaj stoje dotrajani prostori maloprodajno felovičine trgovine. Zato bodo poslovalnico preselili nekam drugam. Dogovarjajo se s škofjeloškim Obrtnikom in Tehnikom, da bi jim odstopili nekaj^prostora na lokaciji, kjer že sami gradijo poslovne prostore. Vendar ni kaj prida upanja, da bi dogovori uspešni, zato iščejo še druge možnosti.
Prav sedaj pridobivajo tudi sogla-sji za izgradnjo nove trgovine na Reki, za pridobitev lokacije za poslovalnico v Beogradu in v Baru.
Skratka, v Jelovici so dokazali, da so da marsikaj zgraditi in posodobiti
odlok, ki bodo bistveno vplivali na pogoje gospodarjenja v državi.
Zakon o plačevanju s konvertibilnimi devizami vzpostavlja štiri kroge solidarnostnega pokrivanja tujih dolgov. Če temeljna organizacija ne zmore svojih obveznosti, jih morajo poravnati v delovni organizaciji. Ce to ni mogoče, jih poravnajo v okviru sestavljene organizacije. Če tudi ta nima dovolj deviz, morajo njen dolg poravnati vse članice banke, v kateri ima sozd svoj račun. Ta krog se potem razširi na vse temeljne banke v združeni banki, potem pa na vse banke na območju republike in pokrajine.
Če tudi v republiki ne zberejo dovolj denarja za pravočasno plačilo zapadlih obveznosti, poseže Narodna banka Jugoslavije, v kateri se bo odslej zbiralo 5 odstotkov deviznega priliva v državi. Narodna banka bo imela v skrajnem primeru pravico zaseči devize vsem ban- -kam v državi pa tudi devize na njihovih računih v tujini. Razen teg$ bo Narodna banka namestila svoje kontrolorje v vseh jugoslovanskih bankah, ki bode odobravali dvigovanje deviz z računov, vendar samo do zneska, ki je predviden za vračanje garantiranih in fiksnih obveznosti.
Zakyn o garanciji federacije za odplačilo dolgov omogoča pooblaščenim bankam zadolževanje pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj, posojila pa lahko najemajo za strukturno prilagajanje gospodarstva. Te banke bodo lahko tudi dajale garancije delovnim organizacijam, da se same zadolžijo pri mednarodni banki. Seveda bodo morale iz deviznega priliva same najprej poravnati te obveznosti.
Delegati so sprejeli tudi dopolnitve in spremembe zakona o deviznem poslovanju, s katerim so pooblaščene banke za poslovanje s tujino zavezali, da do 31. julija podpišejo sporazum o medsebojni poravnavi dolgov. Doslej so likvidne banke pogosti) p(uravnavale račune delovnih, organizacij — članic nelikvidnih bank. Tako so nastali precejšnji medbančni dolgovi. Če tega ne bodo naredile, bo ZIS v enem mesecu sprejel poseben odlok.
Sprejet je bil tudi odlok, ki poo-'blašča Narodno banko, da lahko letos najame 4,2 milijarde dolarjev dolgov.
L. B.
NA DELOVNEM MESTU
Domače vzdušje v planinski
koči
t
Erjavčeva koča na Vršiču —
Milan Milanič je konec maja letos prišel na Vršič, kjer je v Erjavčevi koči prevzel dela in naloge oskrbnika. Pri opravljanju tega dela mu je v pomoč kolegica Dajana Podgorelec, ki je. tako kot on, gostinski delavec iz Ljubljane.
Po končani gostinski šoli je najprej dve leti delal v gostinskem obratu v Ljubljani, nato pa se je zaposlil kot kontrolor gostinskih storitev na vlakih pri ljubljanskem podjetju TTG. V osmih letih službovanja na tirih je bil stalno naokrog, zato si je zaželel mirnejšega življenja.
»Razpis za oskrbnika v planinski postojanki,»naglasa Milan,»je ustrezal mojemu hotenju in sem se prijavil nanj. Na Vršiču je delovno okolje res drugačno, v čistem zraku in miru, povsem raznoliko od prejšnjega pa je tudi moje sedanje delo. Oskrbnik mora postoriti v koči takorekoč od A do Z; naročati hrano in druge potrebščine, pripravljati jedila, streči gostom, razporejati jim ležišča, pospravljati notranjost in zunanjjosl koče, voditi evidenco gositov in Obračun prometa, razen
Poljane — Uranska cesta, ki zaradi pomanjkanja denarja zelo počasi napreduje od Zminca proti Gorenji vasi, je sedaj zgrajena do Kovačije v Poljanah. Pred nekaj dnevi so jo odprli za promet in s tem se vozniki izognejo ozkemu in nevarnemu delu skozi nas. Foto: F. Perdan
Težave se stopnjujejo
Po oceni poslovanja v Iskri-Kibernetiki ugotavljajo, da bodo težko dosegli načrtovane cilje, ker so se pogoji gospodarjenja še poslabšali. Imajo težave pri oskrbi z materiali za proizvodnjo, zato temeljne organizacije težko dosegajo dinamični načrt proizvodnje
Kranj — Po oceni bo proizvodnja Kibernetike v prvem polletju letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večja za 30 odstotkov in bodo tako dosegli 52 odstotkov letnega plana. Dinamični plan proizvodnje bo dosežen približno z 99 odstotki. Pri uresničevanju plana proizvodnje, je Iskra Kibernetika usmerjena v izvoz na konvertibilno področje, čeprav ji ta usmeritev prinaša precej manj dohodka, kot če bi izdelke prodajala na domačem trgu. Po vrednosti izvoza na tržišča s trdo valuto je Kibernetika na drugem mestu v sestavljeni organizaciji Iskra.
Doseženi izvoz Kibernetike bo v prvem polletju za šest odstotkov večji kot lani v enakem času, kar je za 47 odstotkov letnega načrta. Izvoz na konvertibilno področje bo večji za devet odstotkov, na klirinško pa bo manjši za štiri odstotke.
Kljub nenehnemu nadomeščanju uvoznih materialov z domačimi mora Iskra Kibernetika vse več repro-materiala uvažati s konvertibilnega
področja, saj je letos problematika z domačimi dobavitelji še bolj zaplete-na. Ta ko* ocenjujejo, da bodo uvozili za več kot 5.7 milijona dolarjev reprodukcijskega materiala in opreme, kar pa je za 32 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in le 3i odstotkov letnega plana. • Zaradi usmerjenosti v izvoz na konvertibilni trg dohodek Kiberreti-ke iz četrtletja v četrtletje pada. Vedno večji proivzodni stroški onemogočajo doseganje načrtovanega dohodka in s tem porazdelitev sredstev za osebne dohodke. Glede na ocenjeno proizvodnjo in dosedanje podatke bodo naredili vse, da bi ohranili vsaj takšen ostanek dohodka za sklade kot v prvem tromesečju. Po prvih ocenah naj bi v prvem polletju ustvarili 4,3 milijarde celotnega prihodka, kar je za 30 odstotkov več kot lani v enakem času. za prav toliko naj bi porasli stroški in naj bi 2anje porabili 2,9 milijarde dinarjev, dohodek pa naj bi znašal 1,4 milijarde dinarjev, a. Boe
Oskrbnik Erjavčeve koče Milan Milanič
tega pa poskrbeti tudi za pranje perila, pripravo kurjave in celo drobna popravila. Delo je dokaj samostojno in zahteva precej iznajdljivosti. Potrebne so tudi določene delovne in življenjske izkušnje, saj šola daje človeku le teoretične osnove. Ker sem samostojnosti vajen že od prej, nimam težav pri povezavi teorije s prakso. Zadolžitve mi povsem odgovarjajo in jih z zadovoljstvom opravljam.«
Brez pravega veselja bi bilo res težko zdržati dolg in naporen delovni dan v koči, ki je odprta med tednom od 7. do 22. ure, ob koncih tednov in praznikih pa se začetek in konec dela razmakneta še za kakšno uro narazen. Doslej je bilo toliko lažje, ker je prihajalo malo obiskovalcev; največ so bili šolarji na izletih pa posamezni tuji turisti. S poletjem se je števi lo gostov povečalo, zato pa je tudi dela več.
»Kljub naporom je tod delo prijetlieje kot v dolini,« ocenjuje
Milan in dodaja: »Imamo povečini hvaležne goste, med katerimi so najmanj zahtevni domači planinci. Tudi tuji turisti, med njimi so v glavnem Nemci, Avstrijci, Čehi in Italijani, so najbolj zadovoljni s skromno in prijazno postrežbo. Gostje največkrat naročajo čaj, domače žganje in razne vrste enolončnic, ponudimo pa jim tudi pečenko, piščanca in kuhano govedino, razne priloge, solato pa domač kruh in sladice.
Razen hrane in pijače prodamo veliko razglednic, značk, nalepk in drugih spominkov.
O naših gostih moram povedati še to! Med planinci se je hitro razširil glas o novem oskrbniku. Čeprav se vidimo prvič in se ne poznamo, me mnogi kličejo kar po imenu; človeku je prijetno, da ga stalni obiskovalec lepo sprejme. Se posebno domače vzdušje pa je v koči, kot pravijo, v zimskih dneh, ko pridejo na Vršič samo zares pravi planinci.«
Zaenkrat je Milan Milanič zadovoljen z delom oskrbnika v koči. Tod imata s sodelavko Dajano zagotovljeno stanovanje in hrano, osebnemu dohodku v višini poprečne plače v gostinski branži pa je dodan odstotek od skupnega prihodka. Tako sta, večji promet in dobro delo tudi*v njunem interesu.
»Pri svojem delu«, pove za konec prijazni oskrbnik Erjavčeve koče, dobro sodelujem z jeseni« škim planinskim društvom. Dogovarjamo se za dostavo robe ter si izmenjavamo potrebna napotila, doslej pa so mi koristili tudi nasveti oskrbnice Tičarjevega doma.«
Milanova edina želja je, da bi v* kočo ptihajalo vedno dovolj gol stov. Vesel bo tudi, če se bodo; uresničili načrti jeseniških pla-; nincev za prenovo koče, v kateri-ne ustrezajo zahtevam časa predvsem prenočitverie zmogljivosti.,"'
Besedilo in slika: Stojan Saj«
Otroci in knjige
Kranj — V naši družbi moramo seznanjati s knjigami tudi otroke. Mladi najlažje najdejo sebi primerno gradivo v knjižnici, ki je skoraj v vsaki osnovni in srednji šoli, na fakultetah, v vsakem mestu. Knjiga naj bo že od otroških let zvest spremljevalec vsakogar. Zato smo obiskali Pionirsko knjižnico v Kranju, ki razen Študijske in Ljudske knjižnice sestavlja Osrednjo knjižnico Kranj.
Pionirski oddelek je namenjen otrokom, ki prihajajo v knjižnico v spremstvu staršev in učencem do končane osnovne šole. Oddelek nabavlja knjige in revije, ki jih slovenski knjižni trg nudi za otroke in mladino, kupujejo pa tudi klasiko in leposlovje, namenjeno odraslim, ki ju mladi bralec že lahko razume.
Glavna dejavnost Pionirske knjižnice je izposoja knjig, ki iz leta v leto narašča in je bila v letu 1982 že 105.992 knjig, izposojevalcev pa je bilo 45.961. V oddelku poleg izposoje knjig posvečajo veliko pozornost tudi pedagoški dejavnosti. Otroke seznanjajo s katalogi in drugimi knjižnimi pomagali, se z njimi pogovarjajo, jim svetujejo, pomagajo pri izboru gradiva za seminarske naloge in govorne vaje. Redno sodelujejo z vzgojno varstvenimi ustanovami in šolami: »Vrtec na obisku«, »Razred na obisku« ... Skupine iz vrtcev in šol prihajajo na ure pravljic, literarne uganke, kvize.
Vsako leto knjižnica izda bilten Med knjigami, ki opozarja mlade bralce na kulturne dogodke, v njem spoznavajo mladinske ustvarjalce in sami objavljajo svoje prispevke. Zanimiva so tudi srečanja mladih bralcev z mladim ustvarjalcem (s pisateljem, pesnikom, ilustratorjem, znanstvenikom). Bralci lahko tudi po svojih željah opremljajo vitrine, oddelek pa enkrat letno pripravi večjo študijsko zasnovano razstavo.
Velika pridobitev za knjižnico je bila adaptacija prostorov, v katere so se preselili pred tremi leti. Žal pa so prostori, ki jih imajo skupaj s Klubom sa-moupravljalcev, skoraj neuporabni, ker so ločeni od knjižnice.
M. Jenko
Črtomir Zoreč
Cerklje — V čast/ razstave cvetja in lovstva so tudi učenci cerkljanske osnovne šole pripravili razstavo svojih ročno izdelanih izdelkov. — Foto: F. Perdan
Zanimiva planinska razstava — Planinski društvi Dovje-Mojstrana in Škofja Loka ter Loški muzej iz Škofje Loke so pripravili v galeriji na Loškem gradu razstavo z naslovom »Zasnove za prikaz razvoja slovenskega planinstva«. Gre za fotografsko, dokumentarno in drugo gradivo, ki ga je zbrala muzejska sekcija PD Dovje-Mojstrana za bodočo zbirko Triglavskega muzeja. Razstavo je ob odprtju 1. julija zvečer opisal predstavnik mojstranskega društva Ivan Jenko, odprl pa jo je podpredsednik PD Škofja Loka Miloš Mrak. Kljub času dopustov je za prireditev, ki si jo je moč ogledati še ves julij, dovolj zanimanja. (S) — Foto: F. Perdan
Linhartov nagrajenec Lojze Eržen
Igralec, režiser in organizator
Za štiri desetletja ljubiteljske kulturne dejavnosti, zlasti za izjemno zavzeto delovanje na vaškem amaterskem odru, prejema Lojze Eržen z Jezerskega Linhartovo plaketo
Jezersko — Domala štirideset let že traja Erženovo ljubiteljsko kulturno delo. Od leta 1945, ko je še pri vojakih doživel svoj odrski krst, kot amaterski igralec, režiser in organizator ni več zapustil odrskih deska. 1947. leta je obudil kulturno življenje domače vasi Besnice, 1951. pa so ga kot učitelja nastavili na Jezerskem, kjer je tudi takoj začel s kulturno prosvetnim budite! j stvom.
V štiridesetih letih je odigral od 30 do 40 vlog, v Razvalini življenja. Naši krvi, Verigi, Poti do zločina, Domnu, Rokovnja-čih, Mladosti pred sodiščem, Molčečih ustih, Hlapcih, Hlapcu Jerneju, Pohujšanju v dolini Šentflorjanski, Skupnem stanovanju, Vdovi Rošlinki, Desetem bratu, Plinski luči . . . Igral je študenta, ljubimca, berača, župnika, kmeta, sodnika, pa še številne druge vloge v ljudskih igrah.
V Besnici je režiral petero dramskih del. Kot režiserja so ga povabili tudi na ono stran meje, v vasico Lepene pri Železni Kapli. Več let ie bil predsednik kulturnega društva na Jezerskem in v tem obdobju je tudi navezal trdne kulturne vezi z zamejstvom. Predlanskim, je za nepretrgano, več kot 20 let trajajoče kulturno sodelovanje prejel Dro-bosnjakovo plaketo, ki jo je podelila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca. Tudi kulturno prosvetno društvo z Jezerskega je prejelo to plaketo, s katero se doslej ne ponaša nobeno društvo v Sloveniji.
Vsa leta po vojni že Lojze Eržen združuje svoje tri kulturne vloge: igralca, režiserja in organizatorja. Številne partizanske proslave od Radovne, Cerknega, Osankarice do Metlike nosijo njegov pečat. Osemnajst polnih let sodeluje s številnimi partizanskimi kraji po Sloveniji in Koroški, kjer je pripravil neštete proslave, srečanja in kulturne prireditve.
Za bogato kulturno snovanje je doslej prejel Linhartovo zlato značko, Drobosnjakovo plaketo, veliko Prešernovo plaketo, pred časom pa tudi Linhartovo plaketo, priznanje za življenjsko delo.
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE
(18. zapis)
Še ta zapis vsaj delno posvečam svojemu nedavnemu obisku (15. maja t. 1.) bavarskega Brižinja-Freisin-ga. Vseh vtisov seveda ne morem posredovati v teh skromno odmerjenih stolpcih, vendar vsaj na kratko še omenjam:
Monumentalen kip škofa Otona Brižinskega, zgodovinarja in pisca Svetovne kronike, ki stoji na osrednjem škofijskem dvorišču:
skoraj omamen pogled v 78 m dolgo glavno ladjo bazilike, ki ima tla prav tako poglobljena — nekaj metrov od zunanje ravni — kot sloveča bazilika v Ogleju; obe prastari cerkvi dihata nekako skrivnostno vzdušje, senčni hlad in suho vlago in — tišino...
primerjava seveda ni mogoča; v Ogleju kamen in mozaiki, tu romanika in baročne štukature, v Ogleju že rahel razpad, tu skrbna preparacija; le mogočnost prostora in polzasenče-no vzdušje pa globina tal — to oboje pa le druži obe svetišči.
BAVARCI IN TIROLCI
Ozemlje, ki so ga dobili brižin-ski škofje v dar od nemškega cesarja Otona Prvega, je bilo zvečine le rahlo poseljeno, nekateri predeli skoraj nenaseljeni. Bili so tu seveda Slovenci, poljedelci in živinorejci. Škofje, novi gospodarji, pa so si želeli od svoje posesti čim več koristi. Torej so se odločili, da pripeljejo svoje naselnike. Da bi bilo obdelano več zemlje in izkoriščenih več gozdov. In tako so na Sorskem polju naselili številne kmete s svojih bavarskih posesti, v Poljansko dolino slovenske Korošce, s svojih posesti ob Vrbskem jezeru, v Selško dolino in v Sorico pa Tirolce iz okolice In-nichena.
Sčasoma so se ti tuji prišleki docela slovcnižirali, le njihovi priimki govore o izvoru. Ponekod pa se je le ohranila še stara govorica, polna nemčizmov. Nad Sorico so še dandanes v veljavi tudi nemška gorska in ledinska imena.
PESNIŠKI OPIS
Rad bi v suhoparna naštevanja vtkal tople pesniške besede, ki jih je za loško ozemlje izrekel znan umetnostni zgodovinar:
Izlet na Pokljuko
Kranj — Društvo invalidov Kranj organizira v sredo, 20. avgusta, letos izlet s piknikom na Pokljuki. Člani se lahko prijavijo do 2, avgusta. Zaradi letnega dopusta pa bo pisarna društva invalidov zaprta od 3. do 13. avgusta.
»Med slovenskimi mesti se vidi Škofja Loka kot dragocen, še živ srednjeveški dragulj, položen na blazino zelenja naravnobogate in umetnostno no«trn nUnlice. vdelan v sre-brnkasto ogrlico obeh Sor, ki jo varuje visoki, temni Lubnik.«
OBSEG LOŠKEGA GOSPOSTVA
Brižinski škofje so bili po vsej priliki dobri gospodarji. Poskrbeli so za dodatno poselitev prerahlo naseljenih ali skoraj nenaseljenih predelov svojega ozemlja, hkrati pa ga obdržali v prvotnih mejah. Le-teh niso prekoračevali, a tudi odstopali niso od njih. Po zgodovinarju Pavletu Blazniku povzemam glavne črte obsega loškega gospostva brižinskih škofov:
Na Sorskem polju je posest omeje-ga potoka vse do njegovega izliva v Soro. Od Jeprce navzgor je tekla meja nekako po današnji cesti Jepr-ca —Kranj. Onstran ceste sta pripadali Loki še vasici Praše in del Jame. Od kianjskega mostu dalje se je meja držala Save do izliva Upnice (onstran Save je pripadalo Loki tudi Okroglo). Poslej teče meja po rečici Lipnici navzgor do izvira, nakar se je ostro obrnila proti jugu in tako pustila Kropo izven brižitiske posesti.
Od tu dalje se je meja vzpela na Golo Brdo in Jamnik, se dvignila na Črni vrh ter goro Skok in šla čez Jelovico na Visoki vrh, odkoder se je spustila na Rastovrhe in daleč proti jugu na Jesenovec nad Podlonkom in od tam krenila proti zahodu na Ratitovec. S tega vrha se je meja spet spustila na Ronclrošt nad Zgornjimi Danjami in dosegla planino Jirn. Meja se je nato usmerila na Veliko brdo in na Črni vrh severno od Soriške planine ter na Lajnar, odkoder se je spustila proti Petrovem brdu. Spet se je dvignila na Hoč, nato pa na planino Porozen in Hum.
V nadaljnjem je potekala meja na gori Črt, odkoder se je usmerila na Črni vrh in Robidniško brdo ter Škofje, prelaz Vrhulce ter na sedlo Na vratih. Odtod je tekla meja na Eržišče in Lanišče ter čez Slamovje na Mrzli vrh in na Koprivnik, Gradišče in Pečnik, se povzpela na Ider-šek, Cajnarjev vrh in Vekarše.
Odtod je šla meja mimo Potoka, zaokrenila na Sopot, med Hlevnim vrhom in Praprotnim brdom, nato pa po ravnini v območje Smrekovca proti Žirovskemu vrhu do Smrečja in dalje do sv. Jošta, skozi Suhi dol, na Selevčev vrh in dalje na Gabro već nad Lučami ter naprej po raz-vodju v vzhodni smeri proti Pusu> tniku, na Mlako in Ostrož, dalje na Kozjek, Tošč, na Igale čez Osjvnik proti Močeradniku in od tam la Go-steški potok.
Ml PA NISMO SE UKLONILI
To je bil čas tovarištva, čas poštenja
Nad vrati njegove lesene bajte na Goropekah visi številka 13. Vsak se je otepa. Hoteli sploh nimajo več sobe s to številko. Javor pa jo je mirno vzel. Nekoč je tudi njegov avion nosil številko 13, pa jo je vsakič srečno zvozil, s štirinajstko se je pa valjal po njivi tam pri Zrenjaninu.
Ivan Javor-Igor
Zadnje čase sva se pogosto srečevala. Na_sestankih, ko se je pripravljalo za zbor Prešernove brigade v Žireh. Pa še prej zaradi tiste nesrečne plošče na Marenkovčevi hiši, ki bi morala viseti pri Špehu, oziroma nekje na sredi Špehovega vrta. Koliko potov in sitnosti je imel zaradi tega. Šele zdaj razume tiste reveže, ki morajo od pon-cija do pilata za kakšno gradbeno dovoljenje ali kaj podobnega. Če se birokracija zaroti proti te-bf; se zlepa ne izvlečeš. No, zdaj so plošče tam in take, kot bi morale biti že od vsega začetka, pa ne bi bilo prerekanj. Pri Muronkovcu piše na plošči, da je 5. julija 1943 tu štab 2. operativne odločil, da bo iz Gorenjskega odreda formirana Gorenjska brigada, nov Gorenjski odred in Koroški bataljon. Natančno so lahko to zapisali, kajtt originalno odredbo hrani njegov goropoški sosed in politični komisar Gorenjskega odreda Ljubo Kr-. žišnik. Pri Špehu v Zali pa je zapisano, daje bila tU 12 julija 1943 ustanovljena 8. slovenska na rodnoosvobodilna brigada »Gorenjska'. Šele po zmagov itih borbah pri Turjaku je bila preimenovana v 7. slovensko narodnoosvobodilno udarno brigad«) France Prešeren. Na vrtu pri Špehu, v tisti luknji, da se nikamor ne vidi in tudi njih nih če ni mogel videti, so se postrojili borci pred (gorjem, prvim komandantom Prešernove briga de. Le malo časa je bil njen komandant. Potem so se stvari čisto drugače zasukale,
Ivan Javor-Igor ,je pred vojno žtvel v Podnar tu. V Kranju je obiskoval gimnazijo, potem pa je šel ha vojna akademijo v Sarajevo. Tu ga je zatekel i-a/.pad stare Jugoslavije. Ko so mladi oiieirji videli, du jih njihov komandant hoče predati
Nemcem, so pobegnili v Črno goro, ker so slišali, da se tam že tolčejo. Pa ni bilo nič takega. Italijani so jih hoteli zajeti, pa so jim ušli. Ce naj jih zajame tuja vojska, naj jih vsaj pravi vojaki. Nemci so jih zajeli potem v Sarajevu. Oba z bratom Bogdanom so transportirali v Nemčijo, v mednarodno taborišče kakšnih 50 kilometrov južno od Berlina, Stalag 7 a. Takrat je doživel prva ponižanja človeka. Lakota je pognala ljudi na smetišča. Edino Francozi so dobivali pakete od Rdečega križa.
Oče ju je s stalnimi prošnjami spravil domov. Jamčil je zanju, da politično nista nevarna. Potem sta drug za drugim namesto v nemško vojsko ušla v partizane. Aprila 1943 je Igor prišel v Četo Blaža Ostrovrharja. Mitraljezec je bil najprej Kako je bil utrujen od stalnih pohodov, od težkega mitraljeza! Samo da je sedel, je že spal. Fotem se je utrdil. Nič težkega niso bili potem pohodi, kot je bil na primer tisti, ko je v štiriindvajsetih urah prišel iz Marinj vrha na Jesenovec, na Prtovč, na Jelovico, v Kupljenik, čez Savo v Bohinjsko Belo, na Pokljuko, v Radovno in na Mežakljo, naslednji dan je bil pa spet nazaj v Martirij vrhu.
Tik preden so ustanovili Prešernovo brigado f>u je komandant 2. operativne cone postavil za komandanta združenih bataljonov, da je prepeljal vojsko iznad Frtovča do Špoha v Zali. V noči od 9. na 10. julij 1943 je bilo. Tu je bil Ivan Javni Igor 12. julija 1943 postavljen z« komandanta brigade, Ivan Franko-Izto.k pa za političnega komisarja brigade. Komandanti bataljonov so bili Milan Tominc, Albin Drolc-Krtina in Oton Vrhunc-Blaž Ostrovihar. 12 puškomitt aljezov so imeli, en težak mitraljez, veliko pušk. Zdelo se jim je, da so tako oboroženi, da bi lahko kar Berlin zavzeli...
13. julija so izvedeli, da bodo 15. julija v Dole nji vasi streljali tulce. K Magušarju so se premaknili 14. julija in se pripravljali na prvi udar. Ko priteče k, Maguš.T.ju fantič s sporočilom, da bodo streljali talce se tisti dan. Zdaj je bilo treba
hitro ukrepati. Cel 3. bataljon in pol 2. bataljona — ostali so že prej šli po hrano — so udarili proti Dolenji vasi. Že v višini Stirpnika je predhodnic a padla v zasedo. Prve zasede so partizani razbili, spodaj pa so Nemci pripravili prave obrambne linije. Talci so bili takrat že pobiti. Tudi spodaj so se Nemci umaknili, ker so partizani pridrli nad-nje kot poplava, pripoveduje Igor. Potem pa so partizane napadli s strani. Igor je bil tu ranjen. S težavo se je priylekel do Magušarja. Ofenziva se je takrat že začela. Nikakor ga niso mogli spraviti v bolnico. Borci so ga vlačili po selskih grapah, iz hriba v hrib. Lačni, izčrpani. Ko niso mogli več in je sovražnik vse bolj pritiskal, so ga nekje nad Zalim logom skupaj s še enim ranjencem dobesedno zakopali v zemljo. Deške so dali čeznju, pustili malo luknje za /rak, zakrili z zemljo in d račjem. Devet borcev, od vsake čete eden ju je zakopavalo. Zaradi sigurnosti. Nekdo bo vendarle preživel ofenzivo, da ju bo čez čas prišel rešit. Čez dva dni so ju prišli iskat in ju odnesli v bolnico v Ratitovec. Tu so jih spet presenetili Nemci, a jim je le uspelo uiti.
Že v bolnici je dobil odločbo, da je postavljen za namestnika komandanta Gorenjskega odre da. Avgusta 1944 je postul pomočnik komandanta Škofjeloškega odreda in ostal tu do konca sep tembra 1944, potem pa je bil pri glavnem štabu Slovenije postavljen za referenta za letalstvo. Po Sloveniji je organiziral aerodrome, spuščališča, inštruiral mlade partizanske pilote. 5. aprila 1945 pa je bil prestavljen v komando vazduhoplovstva v Zemun.
Povprašam ga še po najtežjih trenutkih njegovega partizanstva. Pa zamahne z roko: »Vprašaj me raje kdaj mi je bilo v življenju najlepše! Pa ti bom povedal, da je bil to čas partizanstva. Čeprav si jedel le enkrat na dan, bil brez denarja in je bil cigaretni dim že velik praznik. Toda to je bil čas tovarištva, čas poštenja. Kako z malim |e lahko človek zadovoljen in srečen!«
-: '■        (  •  i  .     '•)■[',     ) .( i i i  i  r i (• v
'       I). Dolenc
CLA8 6. STRAN
r—--
ZA DOM IN DRUŽINO, KRIŽANKA
PETEK, 8. JULIJA 1983
vlagamo, vkuhavamo
prekuhani sadni sokovi
Preizkušen star način pripravljanja sadnih sDkov je seveda s kuhanjem sadežev. Sadju dodamo vodo, prekuhamo, nato precedimo, soku dodamo sladkor, prevremo in s sokom napolnimo steklenice.
Opranemu jagodičju dodamo vodo, pokuhamo, da jagode popokajo in precedimo sok skozi platneno krpo. Soku dodamo sladkor po receptu in ga še enkrat prevremo. Nato ga nalijemo v čiste, vroče steklenice in zapremo z gumastimi zamaški.
Način priprave je hiter in enostaven, sadni sok ohrani prijetno aromo. Tudi vitamini se pri tem načinu ne uničijo preveč. Za pripravo sadnega soka po tem načinu niso potrebne nikake posebne priprave. Za hitro in uspešno delo zadostuje kozica ali lonec s celim loščem, čista ku-halnica, zajemalka, cedilo (lahko platnena krpa), lij, steklenice, guma ste kapice.
RABARBARIN SOK
Potrebujemo 5 kg rabarbarinih stebel, 1 liter vode, 1 kg sladkorja.
Oprana, neolupljena stebla rabar-bare zrežemo na rezance, prilijemo vodo in segrevamo, da se stebla zmehčajo. Pretlačimo, dodamo sladkor, segrejemo na 80" C in polnimo v vroče čiste steklenice. Zapremo z gumastimi kapicami.
RIBEZOV SOK
Potrebujemo 2 kg ribeza, 1/2 litra vode ter na 1 liter soka 50 dkg sladkorju.
NAGRADNA KRIŽANKA
Ribez z malo sladkorja kuhamo, da jagode razpadejo. Črni ribez kuhamo nekoliko dlje kot rdečega. Sok precedimo, mu dodamo sladkor, vre-mo še 10 minut, napolnimo vroče steklenice in jih zapremo z gumastimi kapicami.
MALI NOVEC
Potrebujemo 2 kg malin, 1/2 1 vode in na 1 liter soka 1/4 kg sladkorja.
Prebrane in oprane maline zalijemo z vodo in kuhamo le toliko, da maline razpadejo. Sok precedimo skozi platneno krpo, dodamo sladkor po receptu, prevremo, nalijemo v steklenice in zapremo z gumastimi zamaški — kupicami.
BOROVNIČEV SOK
Potrebujemo 1 liter soka (1 1/2 kg borovnic, 1/2 1 vode) in 40 dkg sladkorja.
Borovnice z malo sladkorja kuhamo, da razpadejo. Sok precedimo skozi platneno krpo ali gosto cedilo, dodamo sladkor, vremo še 10 minut, napolnimo vroče steklenice in jih zapremo z gumastimi kapicami.
JAGODNI SOK
Potrebujemo 5 kg jagod, 60 dkg sladkorja, 1 1/2 1 vode.
Vodo in sladkor prevremo. Jagode zmečkamo, nalijemo nanje še toplo vodo in pustimo nekaj ur stati. Nato jih segrejemo na 80" C ter s sokom polnimo vroče steklenice.
-/	nemški mescans filozof iceorgi	trimestno Število	NAttttu t*>SVw*i-t * W >l*ANj	pernate domače Ztvali	hrvaški skladatelj (krsto)	mestece pri zadru	letalo	pripadnik vandalov	pesniška oblika franc izvora	enaka samoglas nika
vesoljci										
iZOtLON/A LEC OOSLI 12 CREMONE										
SLAVNI ita1u DIRIGENT (ARTURO)										grafik debenjak
w	1 apetit					kraj KJER voda ZEMLJO odnaša koralni OTOK				
			SLOVESNA PESEM hvalnica	REKA OEPARTMA V SEV FRANCIJI	letopis poslanec OGLEOUH					
							ZDRAVILO GR boginja pravične JSODE			
			p»					torino ZVIŠANA NOTA C		
phipaonix ___PROTI p atenski INVOJSI	NO!   A BOJ BUp._M_ državnik o vodja								TISK stavni STROJ ZA vlivanje posamezNIM CAK	tropska papiga
mesto V JUŽNI FRANCU! OB poni						tenise (tka jausevec mesni" izdelek				
M')MUlOV t<dat				sodni PRIStONIK VRINJEN del						
iciori.DEN			ilirski _ pesnik fr film igralka vfrsois					__natrij seadmemic		
IMt •. ' N > v USTli, PNI dojeni ' " MM i					posoda za umivanje diplomat pismo					
slov PISAUl.' (janez)							_ oce _ PRIPAPNIK inkov			
japonsko satelitsko mesto naghjje										IMIl adamič
nestro kovnjaki susmarji										
organ sovjetske notranje varnosii /a BOJ PROTI konirarevoiuciji OO leta ItMlIcal						VRSTA POHUvAl A				
I rejeli smo 156 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Anica Per-ne, Kranj, Mlakarjeva 24, 2. nagrado (150 din) prvini.' Zdenka Itener, Kidričeva 20. Kranj, 3, nagrado (120 din) prejme Milka Stagar, Bled. Alpska c. 13, ostalih sedem nagrad po 100 din prejmejo: Slavka Kocijančič, Ljubljana, Zarnikova 12, Bo-za Pečjak, Kranj, Pot na Jošta 55. Mirko Silvester, Brezje 72, Vine in Brigita Lan-gerholc, Podlubmk 157, Škofja Loka, Kovač Marija, Titov trg 18/1, Kranj, Andrej Perne, Kranj, Mlakarjeva 24, Lidija Dražumerič, Valjavčeva t), Kranj. Nagrade bomo poslali po pošti.
ReAitev pošljite do 13. julija na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijadeja 1, Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada, 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100-dirw.....................-......-------
zaprte kozarce s sadjem. Že segreto pečico zapremo in priklopimo na 250" C. Pečico moramo opazovati. Ko se v kozarcih prično dvigati mehurčki, je znak, da pečico odklopimo. Pečico pustimo zaprto vso noč in cel naslednji dan, da se kozarci s sadjem počasi ohlajajo. Naslednji dan jih vzamemo iz pečice, obrišemo in shranimo v hladen prostor, kjer navadno shranjujemo vloženo sadje. Če smo ravnale pravilno, bodo zago-tovo vsi kozarci zaprti in odličen kompot bo lahko držal tudi več let.
Lahko pa sadje vkuhavamo tudi nekoliko drugače. Sadje prevremo v sladkorni vodi, vendar le toliko, da ta spremeni barvo. Že prej pripravimo vroče kozarce. V pečico jih damo in pečico segrejemo na 100" C. Ko je kompot kuhan (tudi tu velja 25 do 30 dkg sladkorja na kilogram sadja oziroma na liter in četrt vode), jem-
ljemo sproti vroče kozarce iz pečice, jih nalivamo s kompotom in hitro zapiramo s kovinskimi pokrovčki in patentnim zapiračem. Kozarce potem, ko smo jih dobro obrisali, postavljamo na debelo mehko podlago in dobro pokrijemo. Najbolje je, da jih zavijemo kar v debelo odejo. Pustimo jih čez noč, da se počasi ohlade. Naslednji dan pogledamo, če so kozarci dobro zaprti in jih spravimo na hladno. Tudi taki kompoti drže na leta.
Drage bralke, če veste za kakšen posebno dober in preizkušen recept za vlaganje, vas prosimo, da nam ga pošljete. Z veseljem ga bomo objavili. Marsikatera naša bralka vam bo zanj hvaležna, saj res zanesljivih receptov za vlaganje sadja manjka menda sleherni, še bolj skušeni gospodinji.
\
sok
iz borovnic
Za sok naberemo zrele jagode. Očistimo jih pecljev, pereščk in drugih smeti. Nato jih zgnetemo (ali enostavno zdrobimo v mešalniku) in zalijemo s prekuhano in ohlajeno vodo, v kateri smo raztopili vinsko ali citronsko kislino. Na 3 kg jagod damo 2 litra vode in 4 dkg citronske ali vinske kisline. Nato pustimo sadje dva dni stati, vmes ga pa večkrat premešamo. Sok nato precedimo skozi gazo ali platneno krpo. Prece-jenemu dodamo sladkor. Na 1 kilogram jagodičevja 1 kilogram sladkorja. Če je sadje bolj kislo ali če imamo radi bolj sladak sok, ga damo nekoliko več.
Steklenice, ki smo jih dobro očistili, »plaknili in osušili, napolnimo s sokom šele, ko je sladkor popolnoma raztopljen. Steklenic ne zapremo ne-produšno, temveč jih sprva zapremo le s čistimi belimi krpicami.
Sok hranimo na suhem in hladnem prostoru. Medtem začne vreti, vendar se kmalu umiri in se ne kvari. Ko do konca povre, ga zamašimo s plutovinastimi zamaški in shranimo.
Ta sok je zelo prijetnega okusa, najbolj pomembno pa je to, da so v njem ohranjeni vsi vitamini, ki nam jih nudi zrela borovnica. Sok lahko hranimo po več let, pa se nam ne bo skvaril. Zato bi bilo morda prav, da letos, ko je v naših gozdovih veliko borovnic, pripravimo večje količine soka tudi za prihodnje leto, ko morda ne bo na voljo toliko tega zdravega žlahtnega sadeža.
Borovničev sok redčimo z vodo, čajem ali slatino.
vložen ■
češnjev
kompot
Prijazna bralka Sonja J. iz Kranja nam je povedala, kako že vrsto let zelo uspešno vlaga v kozarce razne kompote. Tokrat so na vrsti češnje, pa naj velja zanje. Lahko pa isti recept uporabimo za vse vrste sadja, tudi za jabolka, hruške, marelice, breskve, slive in podobno.
V kozarce naložimo surovo sadje, ki pa mora biti seveda zdravo, oprano, dobrp odcejeno. Sadje v kozarcih prelijemo z vročo prevreto sladko vodo. Sladkorja naj bo približno 25 do 30 dkg na kilogram sadja Napolnjene kozarce (vsebina naj bo za prst pod robom, sadje naj bo povsem v tekočini) zdaj zapremo s kovinskimi pokrovčki, ki se dobe po vseh fiaših trgovinah. S patentnim zapiračem jih neprodušno zapremo. V veliko nizko posodo nalijemo do višine . Si cm vroče vode. vanjo pa postavimo
Za nove, lepše turistične sobe
Že nekaj let naše turistično gospodarstvo ugotavlja, da ima na voljo premalo reprodukcijskih sredstev, da bi samo zgradilo in opremilo večje število turističnih sob. ki so našemu turizmu nujno potrebne. Gre seveda za kvalitetnejšo ponudbo, za apartmaje, za turistične sobe prve kategorije, saj si danes sodobnega turizma v sobi brez kopalnice in ostalih sanitarij ne moremo zamisliti. Veliko pa bi k zapolnitvi te vrzeli v našem turizmu lahko pripomogla zasebna in kmečka gospodinjstva, ki bi sama s pomočjo kreditov uredila sobe in jih potem oddajala turistom preko turističnih organizacij. Gorenjska je v srednjeročnem programu razvoja turističnega gospodarstva še posebej poudarjena, kajti prav vse možnosti imamo za uspešen razcvet turizma.
K uresničevanju srednjeročnega programa razvoja turističnega gospodarstva je bila pritegnjena tudi Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske, ki je v ta namen pripravila tudi kredite pod ugodnejšimi pogoji.
Če se neko zasebno ali kmečko gospodinjstvo odloči, da bi se ukvarjalo z oddajanjem turističnih sob in se turistični organizaciji dolgoročno obveže, da bo sprejemala v svoje sobe turiste ter jim nudila penzion ali vsaj polpenzi-on. lahko dobi ta kredit pod ugodnejšimi pogoji.
V'čem ugodnejši? Občanu ni treba vezati nobenih sredstev, mora pa poslovno sodelovati z banko, to je, da ima pri njej hranjen denar, odprt žiro račun in podobno. Največ do 800.000 dinarjev lahko dobi tega kredita, vendar ga lahko uporabi le za izvedbo zaključnih gradbenih del, ne začetnih, in za nakup opreme. In še en pogoj je: da bo pridobil novo turistično sobo 1. kategorije. To pa pomeni, da bo prišlo vsaj 4 kvadratne metre sobne površine na vsako ležišče, da bosta v sobi največ dve ležišči in kvečjemu še pomožno ležišče, da bo oprema usklajena in udobna, da bo imela lastno kopalnico s straniščem in podobno.
Višina kredita zavisi od predračunske vrednosti in dosega 40 do 50 odstotkov le-te. največ pa, kot smo že zapisali, 800.000 dinarjev. Odplačilna doba pa traja od 6 do 10 let. različno od primera do primera. Obrestna mera pa trenutno velja 18 do 20 odstotkov, kar pomeni 60 do 70 odstotkov spiošne obrestne mere.
Seveda pa je mogoče dobiti kredit za pridobitev in urejanje turističnih sob tudi z vezavo dinarskih sredstev ali z vezavo dinarskih sredstev, pridobljenih s prodajo konvertibilnih deviz oziromja z varčevanjem dinarskih sredstev oziroma deviz. V tem primeru je višina kredita odvisna od višine vezanega oziroma privarčevanega zneska, dobi lahko tudi do 2,500.000 dinarjev, vendar v okviru kreditne sposobnosti občana Odplačilna doba je odvisna od roka. za katerega se je občan odločil, da bo vezal sredstva, pri čemer pa ne more preseči dobo 10 let pri naložbi v gradbeni objekt oziroma 6 let pri nabavi opreme.
Vezana sredstva se v tem primeru ne obrestujejo, oziroma se obrestujejo po 1-odstotni obrestni meri Od tega pa zavisi tudi obrestna mera za kredit, ki se giblje od 12 do 15 odstotkov. Vendar pa je pri tem ugodnost ta, da najemnik lahko kredit uporabi za različne kategorije turističnih sob, ne le za 1. kategorijo. Mora pa tudi v tem primeru skleniti dolgoročno pogodbo za oddajanje sob preko turistične organizacije.
Možnosti za najetje kredita za izgradnjo oziroma opremo turističnih sob je torej več. Marsikomu bi bil to lahko lep dodatni dohodek če bi radi izvedeli o pogojih kreditiranja še kaj več, se lahko osebno oglasite v katerikoli od petih enot Ljubljanske fcanke — Temeljne banke Gorenjske, v Kranju, na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki ali v Tržiču.
/O   ljubljanska banka
.Temeljna banka Gorenjske, Kranj
t
J
Smetišče v Stražišču —
Obiskovalci Jošta in tudi sami prebivalci krajevne skupnosti Stražišče ne morejo biti ponosni na kup odpadkov in smeli ob poti na Jošta v Stra/.i.šču. Prav bi bilo, ko- bi uivje
odlagališče končno že očistili in poskrbeli za organiziran odvoz, neodgovorno posameznike, ki takole onesnažujejo okolje, pa kaznovali. — Foto: F Perdan
PETEK, 8. IUUJA1983
OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA
7. STRAN GLAS
ALPETOUR
ALPETOUR
ŠKOFJA LOKA n. sol. o. Titov trg 4 b, Škofja Loka
razpisuje na temelju sklepa DS TOZD Potniški promet Kranj. n. sol. o. Koroška 5, Kranj
ZBIRANJE PISMENIH PONUDB
za prodajo zasedenega trosobnega stanovanja v fikciji Loki, Frankovo naselje 73.
Izklicna cena stanovanja s površino 68 m? je 1.533.120,00 din. Imetnik stanovanjske pravice ima predkupno pravico na stanovanju. Interesenti morajo ob predložitvi pismene ponudbe položiti kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene na žiro račun: 51510-605-5007 pri SDK Škofja Loka.
Odpiranje pismenih ponudb bo 26. 7. 1983 ob 10. uri v Škofji Loki, Titov trg 4/b — V. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločila pristojna komisija. Kupnino je treba plačati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe.
Interesenti naj pismene ponudbe z oznako »zbiranje pismenih ponudb« pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Alpetour, Škofja Loka. Titov trg 4 b, pravna služba, kjer so na voljo tudi podrobnejše informacije o prodaji.
ISKRA KIBERNETIKA KRANJ Tovarna merilnih instrumentov OTOČE
Za delo na področju razvoja, konstruiraja in tehnologije merilnih instrumentov
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke objavlja prosta dela in naloge >
1. RAZVIJALCA
1 delavec
2. KONSTRUKTERJA
1 delavec
3. TEHNOLOGA
3 delavci
Pogoji:
pod 1. — dipl. ing. elektrotehnike, smer industrijska elektronika
ali avtomatika, pod 2. — dipl. ing. strojništva, smer konstrukterska pod 3. — dipl. ing. elektrotehnike, smer industrijska elektronika
ali avtomatika (2 delavca), -» dipl. ing. strojništva, tehnološka smer (1 delavec) Delo oziroma naloge objavljamo za nedoločen čas.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra — TOZD Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5 a, Podnart, kjer lahko dobijo tudi podrobnejše informacije. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sklepu o izbiri.
CESTNO PODJETJE KRANJ
Oglaša na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela
1. 3 VZDRŽEVALCEV CEST ZA DELOVODSTVO KRANJ
2. 2 VOZNIKA MOTORINIH VOZIL
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. — priučen delavec — cestar z internim strokovnim tečajem, starejši od 18 let
pod 2. — poklicna šola za voznike motornih vozil, 2 leti delovnih izkušenj
Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo tri mesece.
Pismene prijave je treba poslati v roku 15 dni po oglasu del v kadrovsko službo podjetja.
K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri.
DOMPLAN KRANJ JLA 14
. Delavski svet razpisuje dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili za vodenje splošnega oddelka.
Za delavca s posebnimi pooblastili je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da je diplomirani pravnik,
— da ima 4 leta delovnih izkušenj pri urejanju pravnih zadev,
— da ima organizacijsko vodstvene sposobnosti ter družbe no politične in moralno etične vrline
Dela oziroma naloge se razpisujejo za dobo 4 let. Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi razpisa na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobe kandidati v splošnem oddelku DO Domplan.
Kandidati bodo pismeno obveščeni v 10 dneh po opravljeni izbiri.
. JviduMja BomRainik iadvlkou~<lhanj<
INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ
Komisija za delovna razmerja razpisuje 2 štipendiji in sicer:
1 štipendijo na Srednji tekstilni in obutveni šoli v Kranju za poklic tekstilni tehnik (V. st.) — L letnik 1 štipendijo na Ekonomsko administrativnem šolskem centru v Kranju za poklic ekonomski tehnik (V. st.) — 4. letnik
Kandidati morajo predložiti:
1. prijavo oziroma vlogo (Obr. DZS 8,40 — Vloga za uveljavljanje socialnih pravic)
2. potrdilo o vpisu v šolo
3. overovljen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spričevala
4. potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oziroma potrjuje ga davčna uprava in matični urad pri skupščini občine)
5. potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu. Navedeni morajo biti vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1982.
Prijave na razpis kadrovskih štipendij naj prosilci pošljejo najkasneje 15 dni po objavi oglasa na naslov Industrija bombažnih izdelkov Kranj, Cesta Staneta Žagarja 35, kadrovska služba.
LESNI NA
Proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom, n.sol.o. Ljubljana, Parmova 53
Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA GRADBENI MATERIAL Ljubljana, n.sub.o. Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosta dela oziroma naloge
za trgovino Lesnina v Kranju — les, Mirka Vadnova 9 1 PRODAJALCA II.
2. BLAGAJNIKA - REPERENTA POTROŠNIŠKIH KREDITOV
za določen čas •
Pogoji pod L — srednja poklicna izobrazba trgovske smeri, 2 leti delovnih izkušenj
Poskusno delo za dela oziroma naloge pod L, za katera sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, je dva meseca.
Pogoji pod 2. — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri ali srednja poklicna izobrazba trgovske ali administrativne smeri, — 2 leti delovnih izkušenj v stroki
Dela za naloge pod točko 2. združujemo za določen čas 3 mesecev.
za trgovino Lesnina v Škofji Loki — les, Kidričeva 65
3. MATERIALNEGA KNJIGOVODJA II.
s krajšim delovnim časom od polnega Pogoji: — srednja poklicna izobrazba administrativne ali trgovske smeri,
— 1 leto delovnih izkušenj v stroki
Za dela oziroma naloge pod 3., za katero sklepamo delovno razmerje /a nedoločen čas s krajšim delovnim časom od polnega (4 ure), zahtevamo 2-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj oddajo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave na naslov:
Lesnina Ljubljana, kadrovsko splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v 8 dneh od dneva objave.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem /hiranju prijav.
ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o.
Na osnovi določil samoupravnih splošnih aktov in sklepov delavskega sveta DSSS Telematike razpisujemo dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:
1. VODJE SLUŽBE ZA VZDRŽEVANJE
Pogoji: — visokošolska izobrazba strojne smeri,
2. VODJE ORGANIZACIJSKE SLUŽBE
Pogoji: — visokošolska izobrazba organizacijsko proizvodne smeri
3. VODJE SLUŽBE ZA IZOBRAŽEVANJE
Pogoj: — visokošolska izobrazba organizacijske-kadrov-sko izobraževalne smeri 4 VODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Pogoj: — visokošolska izobrazba ekonomske smeri
Skupni pogoji za vsa razpisana dela in naloge:
— 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela,
— aktivno znanje enega svetovnega jezika,
— pogoji določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju ka-dorvske politike v občini Kranj
Mandatna doba za vsa razpisana dela in naloge je 4 leta. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Telematika Kranj, kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj, z oznako »za razpis DSSS«.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 60 dneh po končanem roku za zbiranje prijav.
SAMOPOSTREŽNA RESTAVRACIJA KRANJ, Stritarjeva 5
razpisuje na podlagi 100. člena statuta podjetja .prosto delovno področje
1. TEHNIČNEGA VODJE
2. VODJE IZMENE V KUHINJI
pogoji:
pod l.
— VKV kuhar,
— 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih .delih v svoji stroki,
— ali KV kuhar in 5 let prakse na vodilnih delih v svoji stroki
pod 2.
— VKV kuhar
— 3 leta delovnih izkušenj
— ali KV kuhar in 5 let prakse
Pismene prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bomo obvestili kandidate v 30 dneh po končani objavi.
DOM UČENCEV ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1 a
Komisija za delovna^razmer-ja razpisuje prosta dela in naloge
za določen čas s polnim delovnim časom (od 1.9. 1983 do 20. 1. 1984)
VZGOJITELJA
Pogoji: najmanj višja strokovna izobrazba pedagoške smeri
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili najkasneje do 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.
ABC PO MURKA LOKA
n.sol.o. ŠKOFJA LOKA
TOZD Prodaja na drobno
objavlja prosta dela oziroma naloge
PRODAJALKE za samopostrežbo pri Tržiču
Bistrica
Delovno razmerje se sklene za določen čas, za čas nado meščanja delavke na porodniškem dopustu. Kandidati morajo imeti končano šolo za prodajalce. Poskusno delo traja 45 koledarskih dni. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 53, Škofja Loka, v 8 dneh po objavi oglasa.
OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH
CENTER SLEPIH IN
SLABOVIDNIH
DR. ANTONA KRŽIŠNIKA
Škofja Loka, Stara Loka 31
ponovno objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1 MOTOKULTIVATOR s priključki (prikolica, čistilec snega in snežni plug F-700)
2. OSEBNI AVTOMOBIL RENAULT R-4 TLS, letnik izdelave 1977
Licitacija bo v prostorih Centra slepih, 20. julija 1983 ob 8. uri.
Ogled in informacije na dan licitacije od 7. do 8. ure.
TRADICIJA, KVALITETA, MODA
V osemdesetih kriznih in cvetočih letih je Peko zrasel v največjega jugoslovanskega proizvajalca modne obutve, ki se uspešno kosa tudi s svetovnimi konkurenti — Povečati proizvodnjo, napraviti nov korak v kvaliteti in s tem osvajanju zahodnih trgov, to so glavni cilji današnjih tržiških čevljarjev
Tržič — Sposoben in neuklonljiv Slovenec Peter Kozina je, naslonjen na tržiške in okoliške čevljarske mojstre, 28. marca 1903. leta postavil temelje današnje tovarne obutve Peko Tržič.
V njenem osemdesetletnem življenju je bilo veliko kriznih, še več pa cvetočih let. Potem ko je tovarna po prvi svetovni vojni doživljala pravcato pomlad, jo je obdobje svetovne gospodarske krize skorajda ugonobilo. Štiri leta po smrti Petra Kozine, jeseni 1943, je bila do vratu v dolgovih. Kmetska posojilnica, največji upnik podje-tja, jo je znova postavila na noge.
Ob umiku okupatorskih sil, ki so zanetile drugo svetovno vojno, je bila tovarna dobesedno izropana. Popis skupne vojne škode je dal številko 54,7 milijona dinarjev. Vendar kleni tržiški čevljarji tudi tedaj niso popustili. Junija, v prvem letu svobode, so začeli izdelovati najprej vojaške čevlje, a hitro prešli na civilno obutev.
Proizvodnja je bila v prvih letih po vojni enostavna, tipizirana, omejena na nekaj številk velikosti obutve. Količinsko pa je hitro ra- • sla. Tako je bila že 1946. leta, ko so izdelali 243.276 parov, višja kot kdaj koli prej. Delovni kolektiv Peka je bil v majskem in novembrskem tekmovanju proglašen za najboljšega v slovenski predelovalni industriji, ker je imel največ udarnikov in pohvaljencev.
Pomembna prelomnica v osem-desetletni tradiciji tržiške tovarne obutve je bila 1950. leta. 5. oktobra je bil izvoljen prvi 45-članski delavski svet, predsednik je bil Franc Meglic, in devetčlanski upravni odbor. S simbolično predajo ključev so sprejeli tovarno v upravljanje delavci.
Sprva trije, danes 4300 zaposlenih
Ob ustanovitvi podjetja 1903. leta so bili v njem zaposleni trije delavci, pred drugo svetovno vojno se 'je njihovo število gibalo od 220 do 280,. danes jih je v Tržiču, Trbovljah, Ludbregu in v trgovski mreži skupaj že prek 4300.
Podobno bliskovito je v zadnjih 83 letih naraščala tudi proizvod* nja.Lani so v Peki izdelali blizu 3,8 milijona parov obutve. Prodali so, z dokupljenimi izdelki kooperantov, prek 5,7 milijona parov.
V razvoju tovarne obutve Peko zavzema izredno pomembno mesto začetek sodelovanja s tovarno obutve Budućnost v Ludbregu na Hrvaškem. Leta 1972 so tržiški in lud-breški čevljarji podpisali sporazum o poslovnotehničnem sodelovanju, ki je obema stranema prinesel dobre rezultate. Leta 1976 je v pičlih sedmih mesecih namesto starih, tesnih prostorov, v Ludbregu zrasla nova, sodobna tovarna, ki so jo pomagali graditi tudi Tržičani. Otvoritev je bila združena še z enim pomembnim dogodkom; Budućnost je postala temeljna organizacija Peka.
Zdaj je v Ludbregu zgrajena že šesta sodobna proizvodna hala. Gradnja je za nekaj časa sklenjena. Glavna naloga 1300-članskega kolektiva Budućnosti je, da se kadrovsko okrepi.
Novi prostori za tozd Obutev
Tržiški Peko je vsa leta po vojni namenjal izdatne zneske za naložbe v nove prostore in sodobnejšo tehnološko opremo. V zadnjih desetih letih je prek 808 milijonov dinarjev odvojil za investicijska vlaganja,, od tega dobro tretjino v pridobitev novih oziroma posodobitev 83 prodajaln. Pekova trgovska mreža ima 142 poslovalnic, raztresenih po vsej Jugoslaviji, največ v Sloveniji, Srbiji in Hrvatski. Najuspešnejše med njimi so v Zagrebu, Beogradu in Bistrici pri Tržiču.
Nadaljnji investicijski načrti delavcev tržaškega Peka so uperjeni v gradnjo novih proizvodnih in skladiščnih prostorov za temeljno organizacijo Obutev, ki so predvideni v industrijski coni Loka. Zadnja leta so se namreč hitreje razvijale vzporedne dejavnosti. Osnovna, obutvena, je /lasti zaradi omejenih prostorskih možnosti zaostajala, ob njej pa tudi proizvodnja poliure-tantsk.ih izdelkov, ki se stiska v starem tržaškem mestnem jedru.
Projekt, nove tovarne v industrijski coni, ki bo omogočila namestitev sodobnejše tehnologije in boljšo organizacijo dela, s tem pa tudi osvajanje kvalitetnejših modnih izdelkov, kot jih zahteva zahodni trg, bodo že letos predložili republiški komisiji za presojo investicij. Njeno mnenje bo osnova za pripravo glavnih načrtov, pridobitev zemljišč in sestavo finančnega pokritja naložbe.
Po preselitvi Obutve bodo v njenih sedanjih prostorih dobili boljše pogoje za delo in razvoj proizvodnja poiiuretana, ki bo tako zapustila mestno jedro, gumarna, plastika in orodjarna.
Izvozna vztrajnost se obrestuje
Peko je pripravil prvo pošiljko za izvoz 1955. leta, in sicer 25.000 parov kvalitetne moške obutve za Poljsko. Skupna proizvodnja je v tistem letu znašala 614.000 parov, torej je odšlo v tujino komaj štiri odstotke parov. Leta 1965 je Peko izvozil 209.800 parov ali 19,6 odstotka proizvodnje, deset let kasneje dober milijon parov ali 52,5 odstotka proizvodnje, lani 1,7 milijona parov ali krepkih 45 odstotkov proizvodnje.
Podobno kot druga jugoslovanska čevljarska industrija, je Peko sprva izvažal pretežno na vzhodne trge. Že 1985. leta pa je poslal 1200 parov čevljev, v glavnem v vzorčnih pošiljkah, na zahod. Deset let
kasneje je tja prodal 411.000 parov ali 25,5 odstotka celotne proizvodnje, lani skoraj 1,4 milijona parov ali 36,4 odstotka proizvodnje.
Začetnih težav je bilo veliko. Kupci so se hitro menjavali, vsak je želel nekaj posebnega, kar je zapletalo proizvodnjo, povzročalo zastoje in visoke stroške. Kljub temu in kljub izgubam je Peko negoval zahodni izvoz.
Odločilen korak pri osvajanju zahodnega trga so tržiški čevljarji napravili 1970. leta, ko so pristopili k firmi Afis iz Pirmasensa v Zahodni Nemčiji. Od tedaj gredo skoraj, vse pošiljke prek Afisa. Odpadle so tri kolekcije; za izvoz na zahod, za domači trg in za vzhod. Za zahodni in domači trg zdaj oblikujejo v glavnem enotno kolekcijo, iz katere izbirajo tudi ponudbo za vzhod.
Zaradi težav s surovinami in s tem zamujanja dobavnih rokov so lani v Peku izgubili nekatere zahodne kupce. Vneto so iskali nove prodajne poti. Skupaj s Afisom so ustanovili podružnično firmo na Nizozemskem in sklenili pogodbe z zastopniki vseh drugih zahodnoevropskih držav. To in pa srečna roka pri izbiri kolekcije za naslednje jesen in zimo jim je pomagalo, da so letos dobili več izvoznih naročil kot kdajkoli prej, kar sodelujejo z Afisom. Zdaj bijejp bitko za surovine in materiale. Ce jo bodo dobili, bodo lahko izpolnili izvozne načrte in jih morda celo presegli.
Medtem ko so lani izvozili za dobrih 27,7 milijona dolarjev svojih izdelkov, od tega več kot 18,6 milijona dolarjev na konvertibilne trge, imajo v letošnjih prvih mesecih precej težav prav zaradi motenj v oskrbi s kvalitetnimi usnji in materiali.
Količinsko plane sicer dosegajo, saj so v šestih mesecih ob odstotku višji proizvodnji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem izvozili
na zahod za deset odstotkov več oziroma 807.000 parov obutve. To je dobra polovica letošnje obveznosti, vendar pa je efektivni devizni priliv zaradi sprejemanja naročil v dodelavo za osemnajst odstotkov skromnejši od lanskega. * V tr'.iškem Peku rabijo za nemoteno proizvodnjo na leto okrog 1,15 milijona kvadratnih^ metrov različnih vrst usnja. Na domačem trgu, kjer je razen tega še dvakrat dražje in slabše od uvoženega, kljub združevanju deviz oskrba ni zadovoljiva. Zato so se odločili za dodelavo, kar pa seveda prinaša skromnejši devizni zaslužek. Dolgoročnejšo rešitev za boljšo oskrbno vidijo le v večjem ostanku ustvarjenih deviz oziroma v še povečanem izvozu na zahodne trge.
Prodajajo tudi znanje
V Peku ne poznajo zgolj klasičnega izvoza obutve, zgornjih delov ter izdelkov iz poliuretana, gu-marne, plastike in orodjarne. Lahko se pohvalijo tudi z izvozom znanja. Kot člani poslovnega združenja Rudis iz Trbovelj so pristopili h gradnji dveh tovarn obutve v Alžiriji, s čimer bodo zaslužili okrog štiri milijone dolarjev. Proizvodnja v prvi bo poskusno stekla konec tega leta, v drugi tri mesece kasneje.
Strokovnjaki Peka so zadolženi za prenos znanja v alžirski tovarni, za praktično šolanje vodilnih in strokovnih delavcev iz Alžirije v Kranju in Tržiču ter za usposabljanje delavcev v Alžiriji, za zagon tovarn in za strokovno-tehnično pomoč do dokončanega prevzema. Nastop v Alžiriji Peku odpira vrata tudi za kasnejše sodelovanje pri oblikovanju kolekcij, za izvoz orodij in sestavnih delov obutve.
Osebni in družbeni standard
Medtem ko je pred desetimi leti znašal povprečni mesečni osebni dohodek delavca v tovarni obutve Peko 2282 dinarjev, je lani dosegel že 13.855 dinarjev. V letošnjem prvem polletju se je v primerjavi z lanskim povzpel za 42 odstotkov, saj je celotni prihodek poskočil za 52 odstotkov, dohodek pa glede na 47-odstotno rast porabljenih sredstev kar za 72 odstotkov.
Tudi družbeni standard delavcev Peka dosega zavidljivo raven. V zadnjih petih letih so 419 prosilcem razdelili skoraj 110 milijonov dinarjev stanovanjskih posojil, pri čemer ni vštet denar, ki ga združujejo v občinskih stanovanjskih skupnostih.
	
TOVARNA OBUTVE	TRŽIČ
	
Po toplih obrokih v obratih družbene prehrane v Tržiču, Trbovljah in Ludbregu posega okrog 80 odstotkov vseh zaposlenih. Imajo ambulante za preventivno in kurativno zdravstveno zobozdravstveno nego. Se najmanj so dosegli na področju organiziranega letnega oddiha. Medtem ko so se delavci trgovske mreže že pred leti odločili Za nakup počitniških kamp hišic, so v drugih temeljnih organizacijah letos prvič po 1960. letu, ko so opustili počitniški dom, najeli za julij 33,-avgust 30 in zunajsezonske mesece osem hišic. To pa je prav gotovo spodbuden korak v ponovnih prizadevanjih za čim cenejši poletni oddih zaposlenih.
Pekova prodajalna Deteljica v Bistrici pri Tržiču je tretja najuspešnejša v Jugoslaviji. Bogata izbira kvalitetnih in nekoliko cenejših izdelkov modne obutve je zanimiva tudi za Tiupce iz sosednje Avstrije, kijih je približno kar polovica. Žal predpisi ne dovoljujejo prodaje za devize, ki hi kvaliteto storitev še izboljšala in hkrati odebelila Pekovo izvozno bilanco.
Ob praznovanju so podelili v Peku priznanja dolgoletnim delavcem in sodelavcem. Ob tej priložnosti so predstavili novo ploščo Komornega zbora Peko iti Kvinteta Bratov 'Zupan.
Osemdesetletnico obstoja svoje tovarne bodo delavci Peka počastili jutri, v soboto, ob 9. uri s slavnostno sejo skupnega delavskega sveta, ob 12. uri pa se bodo zbrali na prireditvenem prostoru za motokros v Podljubelju. Slavnostni govornik bo predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Andrej Marine, v kulturnem programu pa bodo sodelovali recitatorji in citraši skupine Pobratenje, tržiški pihalni orkester, komorni zbor Peko, bratje Zupan in člani KUD Anka Ošpuh iz Ludbrega.
J
Cerklje — V torek, 5. julija so v Cerkljah zaprli 5-dnevno Razstavo cvetja in lovstva. Z rezultati razstave so turistični delavci cerkljanskega področja zadovoljni, ugotavljajo pa, da je število obiskovalcev v primerjavi z lanskim letom padlo, kar je gotovo posledica bencinskih bonov. Zaradi problema s prevozom je razstavo obiskalo veliko manj ljudi kot so pričakovali. Kljub temu pa trud in delo, ki so ga vložili v razstavo, ni bilo za man; ljudje so bili nad razstavo navdušeni, kar so napisali tudi v knjigi vtisov. Med zadovoljnimi obiskovalci sta bila tudi Lidija Sentjurc in Mih t Marinko. Zlasti velik je bil obisk v večernih urah. Takrat so obiskovalci
VAŠA PISMA
RAZOČARANJE V SELCIH
Vpttek, dne 24/G-1983 je bila v Selcih zuhainu prireditev, katero je organizira! ansambel F 4- Z naslednjim programom: nogometna tekma (novinarji /?7T — domači), Vinko Šimek — Šraufciger ter ansambel F + naj bi igral za ples.
Zbralo se je veliko ljudi, ki so nestrpno pričakovali nastop Vinka Šimeka. saj jih je največ prišlo prav zaradi njega. Čeprav je bila noffOfnetna tekma :elo zanimiva, pa uma Vit čakali, kdaj se bo prikazal Šimek. saj je ansambel ves ras zatrjeval, da bo zagotovo prišel. Marsikateri obiskovalec je po končani tekmi razočaran odšel domov, kajti med obiskovalci je bilo veliko tudi starejših ljudi, ki jim ni bilo dosti za ples, ampak so prišli zgolj zaradi nastopa Šimeka.
Krajevna skupnost Selca, kot tudi vsi obiskovalci, smo zelo ogorčeni nad takim početjem ansambla, ker smatramo, da če se te nekaj organizira, naj se tudi izvede brez lažne reklame. .Ve zdi se nam pošteno ravnanje ansambla, da pod pretvezo, da bo nastopal tudi Vinko Šimek, zvabljajo ljudi na svojo prireditev. Mar res tako dvomijo v svojo priljubljenost med občinstvom, da potrebujejo takšno reklamo'.'
Zahtevamo, da organizatorji te prireditve svojo napako čimprej popravijo in da se v bodoče ne poslužujejo takšnih metod za zagotavljanja občinstva na svojih prireditvah.
Krajevna skupnost Selca
KAKO SEM PRODAJAL TELEČJO KOŽO
V soboto, 18. junija, sem proti večeru odnesel telečjo kožo h Ko-kljcvim v Kropo, kjer je Koteks — Tobusova zbiralnica. Vse je potekalo tako kot običajno: tova-nšica je kožo najprej obrezala, jo nato stehtala in odnesla v klet. Zataknilo se je, ko sem se pozanimal za ceno. Odgovorila mi je. da je pač takšna, kot je zapisana na računu — 144 dinarjev za kilogram. Ker je bil na mizi cenik, vendar narobe obrnjen, sem jo poprosil, če mi ga pokaže Pa ga je naglo pobrala, odnesla v sosednji prostor in zaklenila. Ogorčena mi je razložila, da cenika ne pokaže nikomur, ker jOfto pač poslovna tajnost. Ko je z računom dokončala, mi je namignila za podpis. Opazil sem. da na njem ni vpisana vrsta kože Opozoril sem jo na pomanjkljivost, vendar rubrike kljub temu ni hotela izpolniti. Še vedno sem dvomil o ceni in o pravilnosti računa, zato sem kožo zahteval nazaj in jo po daljšem pregovarjanju tudi dobil. Nazadnje mi je pojasnila, da je njej naročeno, da tako postopa s strankami. In ko sem jo (skrajno
lahko uživali v kulturnih in družabnih prireditvah. Z organizatorji so sodelovale in razstavljale številne cvetličarne (Agrarija Brežice, cvetličarna »Francka«), vrtnarije (Zlato polje, Rast), Hotel Bor, Turistična društva, gospodinje iz okoliških krajevnih skupnosti in lovske sekcije Cerkelj. Kokre in ljubljanske okolice. Poleg cvetja so bila razstavljena tudi ročna dela (gobelini, prti, stenski okraski, leseni izrezljani izdelki), ki so bili ljudem še posebno všeč. Razstava je uspela, žal pa se je pokazalo, da so bili med obiskovalci tudi tatovi.
M. Jenko. Foto: F. Perdan
Naložbe v krajevnih skupnostih
Tržič — Po samoupravnem sporazumu za financiranje investicij v krajevnih skupnostih bodo letos v tržiški občini združili 6,488 milijona dinarjev. Polovico denarju bodo dobile krajevne skupnosti neposredno in ga bodo razporejale skladno s svojimi letnimi plani, druga polovica, skupaj z ostankom sredstev samoprispevka, v višini 3,55 milijona dinarjev pa je namenjena za sofinanciranje naložb tistih krajevnih skupnosti, pridejo glede na sprejeta merila v prioritetni vrstni red.
Merila dajejo prednost komula-nim naložba, investicijskim prekoračitvam, manj razvitim krajevnim skupnostim in tistim, ki doslej še niso dobile združenih sredstev, razen tega pa upoštevajo samo naložbe, ki jih je glede na pripravljenost doku mentacije moč uresničiti.
Letos je investicijske programe posredovalo enajst krajevnih skupnosti. Predra'čunska vrednost vseh del znaša dobrih 38 milijonov dinarjev, od tega bi rabile kar 22.7 milijona dinarjev združenih sredstev.
Na predlog izvršnega sveta je skupščina občine Tržič razdelila 3,55 milijona dinarjev šestim krajevnim skupnostim, in sicer Lomu in Križam za razširitev pokopališč. Podljubelju za sofinanciranje RTV' omrežja za prvi program, Kovorju za gradnjo ITT omrežja, Ravnam za cesto na Zali rovt in Sebenjam za kanalizacijo v Žiganji vasi in v Sebe-njah. h. J.
predrzen} se vprašal, kdo ji je tako naročil, sem zvedel le, da me tO ČiMtO nič ne briga«?!
Ničesar nimam dodati, razen lega, da mi takšno ravnanje ni razumljivo.
B. B.
ZA GOSTINSTVO
JE POTREBNO ZNANJE
Na dolgo m na široko se je pisalo o slabih gostinskih uslugah na silvestrovanju na Gorenjskem sejmu. Podoben primer je bil opisan v Glasu z dne 14. junija pod naslovom »Postrezi si lam«. Opi" Mtfl je dogodek v Creini, ki se luliko pripeti samo nekvalificiranemu gostincu.
Skoraj na dnevnem redu so hude kritike na račun gostincev oziroma strežbe, pa se za kritiko očitno zelo redki zmenijo. Zelo hitro pa se glas o primerih slabe-ga gostinstva širi v tujini, kar je za nas vse prej kot dobra reklama. Počasi zgubljamo sloves dobrih gostincev, za kar so nas imeli včasih, in vedno pogostejše so najrazličnejše anomalije. Za kakovostno storitev ni dovolj le zvezdica kvalitete na obratu in gostinska šola zaposlenih, ampak odločata predvsem dobro delo in znanje. Seveda pa mora tudi za
gostinca veljati kvalifikacija kot za vsakega dobrega obrtnika. Vedeti moramo, da so gostinci prvi, § katerifni se gost sreča pri nas in od tega prvega srečanja je veliko odvisno mnenje o nas. Tega se premalo zavedamo.
Menim, da je osnovno za solidno opravljanje gostinske dejavnosti ustrezna kvalifikacija, plačilni sistem na osnovi natakarja, zadolženega za obračun, ter nagrajevanje na osnovi prometa posameznika in kvalitete opravljenih uslug. Nekvalificiran gostinec ne bi smel imeti opravka z gosti. Vem, da takšnih ljudi manjka, o čemer pričajo oglasi, da iščejo takšne ljudi, vendar bi se dalo vseeno marsikaj spremeniti na boljše
J. P.
POTNIKI BREZ STREHE
V Radovljici, na Bledu in še
marsikje drugje so na avtobusnih postajališčih uredili streho, marsikje pa so uredili tudi klopce. Na Bohinjski Beli pa se nihče ne spomni na streho na avtobusni postaji. V slabem vremenu čakajoči nimamo Zavetja niti pred dežjem niti pred vetrom ali mrazom. Ne bi bdo napak, če bi kdo pomislil tudi na to...
M. G.
NEOBJEKTIVNO PISANJE
Pritožujem se zoper neobjekti-imo pisanje v vašem časopisu v
zvezi z nesrečo, ki sem jo imel 10. junija na Kokrici, podatki pa so bili v Glasu objavljeni 14. junija. Nič nimam proti, da se o prometnih nesrečah piše. vendar naj bo taksno pisanje objektivno. Ne razumem, kako more novinar ocenjevati okoliščine nezgode, zlasti pa hitrost voznika. Tudi če je takšne podatke dobil na postaji milice, še ni rečeno, da so točni. Rekonstrukcija dogodka je bila opravljena precej ur po nesreči, pa tudi neposrednih prič dogodka ni bilo. Ni rečeno, da je nesrečo zakrivil voznik. \' pisanju ni nikjer rečeno, da je bilo gradbišče nezadostno zavarovano (nikakor ne z zapornicami, kot piše), da je bila tema, saj je bila ura pol enih zjutraj, da je bilo gradbišče neosvetljeno, saj žarometi niso delali. To najbrž nikogar ne zanima. Če bi voznik pripeljal s preveliko hitrostjo, kot trdi novinar, bi vozilo odneslo precej daleč v gradbeno jamo, ne pa. da je pri stalo čisto na začetku. O pomanjkljivi zaščiti gradbišče ničesar ne piše. Vedno naj bi bil nesreče kriv le voznik, pa vemo, da dostikrat ni tako. In končno nikogar ne zanima, kaj se je zgodilo z ljudmi v vozilu, zlasti še z otrokom. Takšno pisanje je škandalozno in docela neobjektivno, ihti najmanj pa ni argumentirano in podprto z dokazi. Pisanje na pamet in kur na slepo pa človeka, ki nesreče ni zakriv%sam, močno prizadene. Dvomim, če boste mojo izjavo tudi upali objaviti na prvi strani kot ste izkrivljene podatke 0 nesreči.
Franc Kopač, Pristavu 55 Tržič
Vaš dvom, tovariš Kopač, ali bomo tako korajžni, da bomo objavili vaš protest, je bil odveč. Na prvo stran, kot je bilo poročilo o nesreči, vašega pisma nismo uvrstili, ker pisma uredništvu objavljamo na ustaljeni strani Gorenjski kraji in ljudje. Tako kot za ostale nesreče smo tudi za vašo dobili podatke na upravi za notranje zadeve in v tem oziru vaša nezgoda ni posebnost, pa tudi njen opis je povsem enak kot je pri drugih nesrečah. Še najmanj nam pride na misel, da bi ocenjevali vzroke nesreče oziroma okoliščino. Ce še enkrat preberete vrstice na prvi strani, boste ugotovili, da gre le za suhoparno naštevanje glavnih podatkov, zato je vaše razglabljanje o ocenjevanju in objektivnosti pisanja in novinarja povsem odveč. Upamo, da podatkov v pismu niste sporočili samo nam, ampak tudi organom, ki so zadolženi in usposobljeni za raziskovanje vzrokov nesreč. Predvsem s tem boste lahko prispevali k večji objektivnosti podatkov o nesreči.
Naš pomenek
8 tisočakov za 36 let dela
Julka Tolar iz Mojstrane je ena izmed tistih gostinskih delavk, ki odhaja v pokoj z izredno nizko pokojnino, četudi je v 36 letih delovne dobe opravila nešteto nadur ob nedeljah in vseh praznikih
Bled — te leta in leta vemo, da imajo gostinski delavci silno skromne osebne dohodke in tudi zato ali kar predvsem zato ni in ni mladega kadra. Da kuharji še bolj ne odhajajo v tovarniške menze in natakarice v pisarne, je pripisati tudi temu. da v sezoni vztrajajo zato, ker z nadurami in nedeljskim delom pač nekoliko bolje zaslužijo od osnov in nizkega povprečja.
A ko je delovne dobe konec in ko se potegne pokojninska črta, se izkaže, kako beden je bil pravzaprav zaslužek za vse prej kot lahko delo. »Žrtev« nizke osnove in vseskozi težavnega položaja turističnega gospodarstva je tudi Julka Tolar iz Mojstrane, ki letos odhaja v pokoj,
s 36 leti delovne dobe v gostinstvu.
• Kje in kaj ste delali vseh 36 let?
»Vseh 36 let, do 61. lota Starosti, sem bila na Bledu, v gostinstvu. Najprej sezonsko leta 1948 v Toplicah, v Parku nadaljnjih dvajset let. Nismo veliko zaslužili, tudi zato, ker so se gradili novi hoteli in je bilo treba varčevati. Od leia 1972 pa sem bila v Lovcu, sobarica."
• Kaj se niste nikoli zavzemali za višji osebni dohodek? »Kako naj bi se, ko pa ponavadi za to ni bilo dovolj denarja. Sama pa sem bila tudi vedno navajena skromno živeti in sem vedno prišla »skoz«. Vedno sem tudi rada delala, karkoli je že bilo in tudi zdaj rada pridem na honorarno delo, če katera zboli ali je odsotna.«
• Pri pokojninskem kranjskem zavodu so vam naračunali 7.9<M) dinarjev pokojnine; preračunavali in preračunavali, kajti pokojnina je nizka. Tudi v HTP Bled jim ni vseeno, da kot ena izmed najboljših delavk odhajale s tuko skromno pokojnino.
»Za izračun pokojnine so vzeli pač mojo najbolj ugodno osnovo od leta 1970 do 1980, ki pa je bila tako nizkti. Z nadurami in nedeljskim delom sem zaslužila več — tedaj pa še pomisliš ne, da bo pokojnina tako majhna, ker je takšna osnovni dohodek. Kljub temu pa je pokojnina že tako visoka, da nisem več upravičena do varstvenega dodatka in tako pač ostaja 7.900 dinarjev.«
• Julka, kuj boste z njimi, /daj po 36 letih trdnega dela v nehvaležnem gostinstvu?
Vel jemite, da bom zmogla. Hvaležna sem hotelskemu podjetju, da so mi lani dali na Jaršah garsonjero. Pa saj ni kaj — z vsemi ostalimi sodelavci je bilo tako / vsemi tistimi, ki so vztrajali v gostinstvu. Če le pogledam naokoli: na Bledu je bil imeniten slaščičarski mojster, ki pa danes nima stari milijon pokojnine!«
Julka Tolar, prijazna in nadvse prijetna sogovornica, ki jih več kot petdeset sploh ne kaže, rada honorarno zapolni vse bolj pogoste kadrovske vrzeli v gostinstvu. V Hotelskem podjetju jim za Ju I ko sploh ni vseeno, radi bi vendarle, da bi delavna upokojenka vendarle dobila nekaj več za dolgih 36 let prizadevnega dela. Čeprav bo skromnosti vajena Julka nedvomno že shajala, ob njenem in podobnih primerih začutimo, da plačilo za minulo delo ni prav pošteno ...
D. Sedej
Turizem naš vsakdanji
Popusta ne dajemo ...
Letošnja turistična sezona, zduj pesimistično zdaj optimistično pričakovana, nam najbrž ne bo prinesla več nočitev in več gostov, devizni priliv pa bo vendarle nekoliko večji. Kljub temu, da smo daleč najcenejši v turistični ponudbi, penzionski in izvenpenzionski in kljub temu, da nam občasno še vedno zmanjka v trgovinah čokolade, v mesnicah pa mesa.
Na vsak način smo hoteli iztržiti kar največ, kar je razumljivo, saj nam turizem prinaša izdaten zaslužek, na drugem mestu je po deviznem prometu. Četudi penzionsko daleč najcenejši, četudi zaradi tečajnih razlik pijejo inozemci danes pri nas pivo, ki je zanje celo bolj poceni kot lani — čemur se nikakor ne morejo dovolj načuditi — smo jim ponudili še dinarske čeke. Jasno je, da so jih vzeli, računajoč-, da jim bodo potem gostinske in druge usluge še za deset odstotkov nižje.
In če se danes, v sezoni, malce sprehodimo po turistično obljude nth krajih in povprašamo, kako je kaj s temi čeki, potem bodo gostinci in turistični delavci zanesljivo zmigovali z glavami, češ, da jih sicer vzamejo, popusta pa ne upoštevajo. S čeki je namreč tako, da smo po svoji stari navadi tudi pri njih rekli A, potem pa nam je zmanjkalo sape do končnega Z. Priporoči j i
vo je, da jih delovne organizacije in drugi upoštevajo, od delavcev samih pa je odvisno, če zagotovijo tudi popuste.
Turistični delavci, ki se pač na stvar že morajo spoznati, odločno pravijo, da smo že itak tako poceni, da je včasih že kar mučno. Le skrajno vsiljivim in sitnim gostom pač zaračunavajo popust, čeprav nikomur, ki je pri zdravi pameti, ne gre v glavo, da mota obračunati 10 odstotni popust gostu, ki plačuje razglednico za sedem dinarjev in ponuja dinarski ček za novega tisočaka. Da niti ne govorimo o kuvi-cah in vrčkih piva, ki jih pijejo za manj kot eno marko, ki je priznano pri nas največ vredna.
Zato po nekaterih lokalih in trgovinah — resda ob morju — visijo opozorila, da ne nudijo popusta, po številnih pa so se zmenili za tihi dogovor, da popusta ne upoštevajo. Ne nazadnje so ti nesrečni čeki tako silno nedorečena uli »nedodelana« stvar, da bi znali spekulativno premamiti nepoštene gostinske posameznike, ki popusta ne bi dajali, čeke pa bi ob hotelskih blagajnah vendarle vnovčili z zagotovilom, da SO gostom spustili ceno za deset odstotkov. Deset odstotkov od dobrega prometa pu je dobra vsota, ki bi tako romala v zasebni žep.
D Sedej
POSTANITE TUDI VI NAROČNIK NAJBOLJ BRANEGA ČASOPISA NA GORENJSKEM!
Med Slovenci v Kanalski in Ziljski dolini
Kjer še lipe zelene
Do tja, kjer pod Karnskimi Alpami in Dobrčem še zelene lipe, simbol slovenstva, nas je pred leti s svojo prepričljivo besedo popeljal že profesor Zoreč, naš stari znanec iz Glasove rubrike »Naši kraji in ljudje«. Prav te kraje smo v začetku junija obiskali slovenski novinarji. Da spoznamo tudi ta delček sveta, kjer še žive Slovenci, kjer še vedno bijejo svoj stoletni boj za obstanek Slovenstva.
Salvador Venosi: »Kakih 1500 Slovencev še živi v Kanalski dolini. V našem inštitutu pravkar dokončujemo raziskavo o slovenskem šolstvu v Kanalski dolini, lotevamo se pa tudi regionalnega načrtovanja in obdelave izseljevanja Kanalskih Slovencev leta 1940 na Koroško, po arhivih od Celovca do Vatikana pa zbiramo dokumente o zgodovini Slovencev v teh krajih.«
Morda je prav, da smo zaprli meje. Vsaj zategadelj, da bomo zdaj znali dru- -gače hoditi v kraje onkraj meje. Ne le do trbiške tržnice ali celovškega Foruma in boroveljskega Konsuma. Da bomo hodili čez mejo s srcem, z zavestjo, da gremo med svoje ljudi, ki jim veliko pomeni, da pride mednje Slovenec iz njihove nekdanje domovine, s katero so se vezi zaradi močnih tujih vplivov veliko preveč zrahljale .. .
Saj smo si poleg nakupa v 'Trbižu morda privoščili še skok do Belopeških jezer, se morda povzpeli tudi na Višarje. To je bilo pa največ, kar smo videli in spoznali na oni strani. Nikoli pa nas pot ni zanesla v Ovčjo vas, kjer še danes žive sami Slovenci, v Ukve, kjer se župnik in slovenski učitelj z vsemi močmi borita, da bi spet uvedli v šolo slovenski jezik, v Pontabelj, kjer je bil pred sto leti še slovenski župan, v Liparjo vas, v Žabnice, kjer je še vedno slišati slovensko besedo, a ta zaradi vse hujšega italijanskega iri nemškega pritiska vse bolj pojema.
Veliko bližja nam je Koroška, vsaj Rož in Podjuna. kjer so se v zadnjih desetih letih vezi močno okrepile. Zilja in Kanalska dolina pa sta ostali odmaknjeni. Pa vendar so tu naši ljudje, ki so si za življenjski cilj zadali ohranitev in oživitev Slovenstva v teh krajih. Eden med njimi je prav gotovo Salvador Venosi. Priimek in ime sta povsem italijanska. Toda po materi in po srcu je Slovenec. Krčevito je zgrabil za delo, da reši, kar se tu še rešiti da. Veliko je že izgubljenega. Poznajo se leta, ko so se Slovenci tu prepuščali svoji usodi, pustili, da je italijanski in nemški vpliv tako naraste Včasih je bilo v teh krajih pet slovenskih šol. 1929. leta, ob reformi šolstva, so uvedli slovensko-nemške šole. Namen je bil čim prej potujčiti Slovence, kar jih je še ostalo. Avstrijci so pošiljali sem svoje učitelje, da so delali zanje. Kasneje so učili slovenščino le še v
prvem in drugem razredu. Danes uče slovenščino le še na dveh tečajih . . . Zadnja leta, ko sta stvari vzela v svoje roke Salvador in zavedni župnik iz Ukev Mario Garjup, se razmere vsaj malo obračajo na bolje. Medtem, ko sta pred leti hodila v Špetru od hiše do hiše in prosila starše in otroke, naj ti pošljejo slovenske spise na natečaj, se je letos brez takšnih prošenj oglasilo s svojimi spisi 65 odstotkov vseh otrok.
V Ovčji vasi, ki je v tem koncu menda še najbolj čisto slovensko naselje in se ljudje tod podobno kot v Ukvah preživljajo s planšarijo tako, da se čez poletje povsem preselijo v planine, spodaj pa oddajajo hiše turistom, je bil pred kratkim ustanovljen Slovenski znanstveni inštitut na Kanalsko dolino in Rezijo. Vodi ga Salvador Venosi. V nekdanjem župnišču, kjer je trideset let župnikoval Prešernov mlajši brat Jurij, so si uredili prostore. Pravkar so dobili tudi telefon in zdaj so povezani s svetom. S Trstom, kjer je matični sedež inštituta, s Celovcem, s katerim imajo močne kulturne stike, s Trbižem, kjer ustanavljajo novo slovensko knjižnico, z Vidmom, od koder dobijo tudi denarno pomoč za kulturne potrebe Slovencev v Kanalski dolini. Lani so dobili že 5 milijonov lir. Tesne stjke imajo tudi s Tolminci. Veliki prijatelji so, kajti Tolminci jih dobro razumejo. Sami so živeli toliko let pod tujci. Vsaj takšne vezi kot s Tolminci bi radi imeli z Jeseničani. Pa kar ne morejo zaživeti. In Salvador pravi, da se med
»  # f
*     '   L*Jlf? ff
v d** ncb?X>
Nagrobniki na pokopališčih najbolj zgovorno pričajo, kateri narod živi tod.' V Ovčji vasi in v Ukvah je vse polno Prešernov. Med njimi je živel tudi Jurij Prešeren, mlajši pesnikov brat.
Tolminci počuti kot doma, pri Jeseničanih pa, kot bi prišel na urad. Dobra primerjava! Pa vendar, koliko bi lahko Jeseničani in vsi ostali Gorenjci pripomogli k ohranjanju Slovencev tod. Če bi Jeseničani vsaj malo ojačali radijsko postajo, da bi se slišala tudi v Kanalsko dolino, bi bilo ogromno narejenega. In tudi drugi stiki bi morali biti tesnejši. Meja bi ne smela ločevati. Koliko huje je zanje zdaj, ko smo zaprli mejo! Saj ne bo dolgo, se tolažimo oboji, pa vendar je njihovo delo zdaj še toliko bolj otež-kočeno. Že tako je malo pomoči iz domovine. Zato pa je nemški vpliv vse močnejši* Nemci so za svojo manjšino v
Kanalski dolini zgradili nove šole, oddaje po radiu so tudi nemške, svojim dajejo izredno ugodne kreditev. Po 2-odsto-tni obrestni meri. Slovence pa tepe kar trojni bič: italijanski, furlanski in nemški. Le redkim posameznikom gre zahvala, da se Slovenstvo tod še drži Predvsem župnikom, ki s prižnic še vedno oznanjajo slovensko besedo. In takim entu-ziastom, kot je Salvador.
Z mešanimi občutki zapuščamo Ovčjo vas, Ukve. Čisto blizu je tod v Ziljsko dolino. Le gore ločijo tod zameiske Slovence, druži pa jih Ziljica, ki dobi svoje vode iz Rabeljskega jezera in izpod Kraljevske špice ter pod Trbižem prestopi avstrijsko me|o in se pod Dobračem zlije v Ziljo. Tod je tudi nas vodila pot na Koroško. Med Ziljane. Tja, kjer je nekoč živel Matija Mayer-Ziljski, župnik v Gorjah na Zilji. veliki panslavist, ki je avstrij-
skemu cesarju v brk povedal, da žive Slovenci od Šmohorja pa do Vladivosto-ka. Povsod tam, kjer zelene lipe . ..
Hud naliv je preprečil, da se nismo dobili na piknik s koroškimi študenti. Potem smo naredili svojega v hribu nad Ziljo, pod slovenskim kozolcem. Nekdo je zapel tisto Krnjakovo: »Kje je tisti Bi-stričan, ki je v Čajni dile kradu, kje je tisti Žabničan, ki ga je navadu . .« Prisluhnil mu je kmet v rebri, Slovenec. Videti mu je bilo na obrazu, da mu je dobro delo slišati mehko koroško besedo iz ust tujca. Pokramljal je z nami. Povedal je naravnost, da bo slovenska govorica preminula tudi tod, če se, ne bo kaj spremenilo. Le v osojah so še ostale povsem slovenske kmetije, prisoje in kraje ob jezerih so pobrali Nemci. Že davno. Plače so še povsem slovenska vas tu. Tudi v gostlini tu ne slišiš nem-
ške besede. Polovica Ziljanov je SIovq, cev, če bi jih pa šli štet. bi jih bilo le š^.' odstotkov . . .
Ko se zvečer poslavljamo od na§, Slovencev, od Salvadora Venoseja, c"1 bistriškega župnika Stanka Trupa, j" prav tako kot Mario Garjup v Ukvah, ^ svoji fari oznanja slovensko besecjV1 smo zamišljeni. Tudi pesem ne gre tav kot bi morala. Velike obveze ima/no tlc stran naših meja, smo spoznali dan^' dolžni smo storiti vse, da vsaj malo ol»^ šamo delo teh naših ljudi. In veseli srrf lahko, da imamo vsaj enega Salvador Venoseja, vsaj enega Mana Garjup/ vsaj enega Stanka Trupa . . Veliko p} slanstvo opravljajo Težko delo imajo, j" kot kaže, še težje jih čaka. Spozn/ smo se prav tisti dan, ko so fašisti v Bf zovici spet dvignili glave ... V
D. Dolenc
Naš pomenek: Dušan Mravlje — supermaratonec
»Neki Jugoslovan«,
ki je prehitel vse favorite
'Jkve, včasih povsem slovenska vas, je danes močno ponemčena. Veliko no-)o šolo so postavili tu Nemci, v kateri je reden pouk v nemščini in italijanščini. Za slovenščino pa le tečaj in slovenska pridiga v cerkvi... — Foto: D. Dolenc ' 1 '
Kranj — »Noben posebnež nisem. Tako kot se alpinistu zablestijo oči ob osvojenem vrhu in že na njem pogleduje ali razmišlja o drugih in še višjih, tako tudi tekači stremimo k vedno novim dosežkom. Ko si »zastrupljen«, te odvrne edino bolezen ali poškodba,« pravi Dušan Mravlje, 30-le-tni supermaratonec iz Stražišča pri Kranju. Posebnež le v toliko, ker zmore preteči izjemne, sto in večkilo-metrske razdalje.
Pogovore običajno pričenjamo z vprašanji — kje in kdaj ste začeli. Z garaškimi teki namreč.
»Krivdo nosi športno vzdušje v enoti na Pokljuki, kjer sem pred petimi leti služil vojaški rok. Ko sem sle-kel uniformo, sem poskusil na partizanskem maršu. Potem je imel prste vmes Franci Kavčič-Kavka. Po treh tednih treniranja me je nagovoril za 100-kilometrski tek v švicarskem Bie-lu. V devetih urah in 40 minutah sem bil na cilju — kot 162. med pet tisoč udeleženci. Res je, da po teku 14 dni nisem mogel hoditi, toda to me je prej spodbudilo kot odvrnilo od teka.«
Koliko kilometrov ste pretekli doslej?
»Evidence ne vodim. Približno 10 do 12 tisoč lettflo — toliko, kolikor je povprečni občan prevozil z avtomobilom v času, ko še ni bilo bonov. Pozimi pretečem dnevno okrog 20 kilometrov, poleti 40, ker treniram dvakrat dnevno. Zjutraj — vstanem 15 minut pred četrto — tečem po cesti do Crn-groba ali do Škofje Loke. Popoldan se podam v hribe, na Jošta, Šmarjet-no goro ...«
Na teku -ste po deset in več ur. Kam medtem uidejo misli?
»Dokler sem spočit, opazujem naravo, ljudi, si »zavrtim film« iz vsakdanjega življenja. Ko sem utrujen, premišljujem edino o cilju.«
Ste kdaj odnehali?
»Doslej se to ni zgodilo, čeprav sem med tekom imel krize, bolečine v želodcu, mišicah. Poglavitno je doseči cilj, čeprav sem »šele« dvajseti, trideseti. Takih rezultatov se ne sramujem. Odločilna pri teku je psihična pripravljenost. Če si pred tekom ro-čem — pretekel bom 150 kilometrov, bom to tudi zanesljivo zmogel. A če bi moral po končanem teku preteči samo kilometer, ne bi uspel. Človek se na startu psihološko »tempira« na določeno razdaljo. Kot bomba na vžig.«
Se ne bojite, da bi z neobičajnimi napori škodovali zdravju?
»Po končanih supermaratonskih tekih se dobro počutim, čeprav občutim bolečine v različnih delih organizma. Toda telo se navadi na 100-ki-lometrske teke, tako kot se pri kadilcih na dnevno »dozo«' 40 cigaret ali pri alkoholiku na 10 kozarčkov. Na zdravniške preglede pred teki in po njih ne hodim.«
, Menda obstajata dva tipu maratoncev, kar zadeva prehranjevunja med tekom. Za kakšne razlike gre?
»Hitrejši tekači porabljajo med tekom ogljikove hidrate in zato obilno jedo. To jim povzroča bolečine v želodcu, tudi bruhanja. Manj hitri, toda
bolj vzdržljivi, kamor spadam tudi jaz, koristimo med tekom lastne zaloge. Dodajamo le vitamine in minerale. Domala vsi maratonci smo si podobni v temf da ni nihče popoln abstinent. Med tekom in tudi po njem izredno prija pivo. Avstrijec Patter-mann ga je na nedavnem teku skozi Avstrijo popil 70 vrčev.«
Kje ste doslej tekli, kakšni so dosežki?
»V Varaždinu sem 100 kilometrov pretekel v 7 urah in 10 minutah, kar je najboljši rezultat v državi in zanesljivo med 20. na svetu. V Hirtenbergu v Avstriji sem za 150 kilometrov potreboval 12 ur in 33 minut. V dunajskem Pratru sem v 24 urah premeril 208 kilometrov, na jadranski magistrali v 17 dneh 2002 kilometra, na teku skozi Avstrijo v sedmih dneh 750 kilometrov*.«
Nekatera dogajanja se močnejo vtisnejo v spomin kot druga. Podobno je s teki.
»Hirtenbergu so bili na startu šte-' vilni rekorderji, svetovno znani su-permaratonci. Poleg njih pa tudi »neki Jugoslovan« (Dušan Mravlja namreč — op. p.) ki je bil na koncu od vseh hitrejši za Uro in 55 minut. Najtežji doslej je bil letošnji tek skozi Avstrijo. V neznanski vročini smo se
povzpeli tudi do nadmorske vi.šiiu dva tisoč metrov.«
Kaj ste torej — rekreativec ali v> hunski športnik?
»Treniram kot vrhunski športnik' dosegam rezultate evropske in sveW vne vrednosti, povsod pa sem »vzet. kot rekreativec. Pomagata mi le rne^J voski Donit, kjer sem zaposlen, in n<v vomeška Krka.«
Po zadnjih nastopih v tujini $. vam očitali, da tečete le za denar. <
»Res je. Govorijo o lepih zaslužkih Nikogar nimam namena prepričev^J ti, povem pa lahko, da običajno tiW prireditelji pokrijejo le stroške nasW pa — bivanje, hrano, pot.. . Če ne W imel tudi tam dobrih prijateljev W domače pomoči, bi moral dodati še H svojega žepa.« 1
Vztrajnost je lastnost človeka, ki j. cenimo tudi v vsakdanjem življenja Vum je kdaj to že prišlo prav? ^
»Namesto neposrednega odgovor« tole v razmislek: jutranja rekreacij je »recept« za dvig delovne storiln^ sti. Kadar tečem- še pred »šihtomV pridem na delo spočit; takrat lažje i*\ bolje delam. Če pridem neposredrU iz postelje, potrebujem dve uri, da W zagrejem.« i
C Zaplotnik
150-letnica rojstva Josipine Turnograjske
Glasbeno in slovstveno nadarjeno dekle izpod Storžiča
Jutri, 9. julija, bo minilo 150 let, odkar se je na gradu Turnu v Potočah pri Preddvoru rodila Josipina Urbančič-Turnograjska, prva slovenska pisateljica in skladateljica — Slovensko je pisala v času, ko je izobraženo ženstvo le nemškutarilo
Potoče — »Kdor dušno živi, ne umerje!« je zapisano na njenem nagrobnem spomeniku, na pet metrov visoki piramidi iz nabrežinskega marmorja v Lenartu pri Gradcu. Josipini se te besede niso v celoti uresničile. Živela je prekratko, le 22 let, da bi lahko izpolnila svoje načrte na glasbenem in slovstvenem področju. Bila je prva Slovenka, ki se je poskusila na tedaj povsem moškem ppdročju književnega ustvarjanja. Poskusila se je v času, ko je slovensko ljudstvo imelo le Ciglerje-vo povest Sreča v nesreči, ne pa tudi Martina Krpana in Desetega brata. Turnograjska je bila izjema v tedanjem ženstvu, ki je tako kot Julija Primičeva govorilo nemško. Morda se je nemškega vpliva obranila, ker je živela na turnskem gradu daleč proč od Ljubljane in je imela narodno zavedne vzgojitelje. Bivši učitelj Alojz Potočnik, ki je bival v Tupaličah, jo je poučeval osnovnih predmetov, teorijo glasbe in igranja klavirja. Preddvorski župnik Janez Kastelec jo je poleg krščanskega nauka učil še latinščine in italijanščine. Njega je kasneje nasledil kaplan Lovro Pintar, ki je graščakovo hčerko navdušil za domačo govorico in ji netil ljubezni do slovanskih narodov. Pri 17 se je Josipina zaljubila v sebi enakega — pesnika dr. Lovra Tomana iz Kamne gorice pri Kropi. Literarni zgodovinarji zatrjujejo, da sta bila najzanimivejši par tedanje dobe — on vzor rodoljuba in ona vzor navdušene Slovenke. Po poroki na očetovem gradu na Turnu sta se preselila v Gradec, kjer je Turnograjska 1. junija 1854 kmalu po rojstvu mrtvega otroka umrla zaradi vročice in ošpic.
Snov za svoje kratke povesti je Josipina jemala iz slovanskih časopisov in deloma tudi iz domačega izročila. Edina pesniška stvaritev Zmiraj krasna je narava je verjetno tudi njenf) najboljše delo. Znane so njene pripovedi o nesrečnih junakih, ječah in gradovih; zgodba o, Veroniki Deseniški, razmišljanje na Prešernovem grobu, povest 03 Rozmanovi Lenčici, ki gre med vojake in prva preplava Donavo, o hoji od Preddvora do grada Turna. Žensko pogosto prikazuje kot zmagovalko, povzdiguje gesla bratske sloge in slikovito opisuje naravo. Manj. znana je Turnograjska kot prva slovenska skladateljica. Spočetka je prepisovala tuje skladbe in jim podlagala domača besedila. Kasneje je na slovenska besedila napisala več napevbv in klavirskih skladb, v katerih »razodeva sicer skromno, vendar doživeto domiselnost«.
Jutri, 9. julija, bo minilo 150 let od rojstva Josipine Turnograjske. če se ne bomo obletnice tako ali drugače spomnili, bi veljalo vsaj počistiti okolico spomenika na grajskem dvorišču na Turnu in odstraniti it njegove bližine kontejner za smeti.
C. Zaplotnik
r
Novator Viktor Žan dobil večletno pravdo
»Tesnil ne maram več, denar pa naj dobijo bolni«
Novator Viktor Žan iz jeseniške Železarne je dobil prvo nadomestilo šele po dolgotrajnem sporu na sodišču združenega, dela v Kranju in v Ljubljani — Ves denarje namenil bolnim otrokom in ostarelim občanom — Dokler ne pozabi, tesnil za železarno ne namerava več izdelovati
JESENICE — Jeseniški inovator VIKTOR ŽAN, ki je ime! do zdaj 45 inovacij.bil deležen številnih ino-vatorskin, lokalnih in republiških priznanj ter ne nazadnje tudi izumitelj, je v veliko olajšanje in odobravanje maloštevilnih, ki mu niso nevoščljivi, dosegel svojo pravico na drugostipenjskem sodišču, združenega dela v Ljubljani.
Na kratko: že pred šestimi leti so v hladni valjarni Bela železarne Jesenice imeli neskončne težave z distančnimi obročki in naročili izvrsten material iz kranjske Save. A noben strugar Jih ni znal izrezati, ponudil se je Žan, ki je z izumom preprečil veliko gospodarsko škodo in zastoje. A nevoščljivost je bila tako brezmejna, da so raje naročali obročke — slabe — iz Anglije, čeprav so Žanove hvalili delavci. Vodilni so obročke domačega stru-garja celo zaklepali v omaro, da menda ja ne bo novator upravičen do večje inovatorske odškodnine.
Žana je razumljivo pogrelo, še posebej, ker so mu inovacijski predlo tedaj enostavno zavrnili, češ, da zaradi distančnih obročev ni bilo nobenih zastojev. Začel je dokazovati, s pomočjo poštenih sodelavcev in delavcev, strokovnjaka, ki je med drugim nedvoumno zapisal, da neki delovni dan ni bila le ena ura zastoja zaradi obročkov, ampak kar 64 ur... In tako dalje z maratonsko pravdo do Kranja in Ljubljane.
V teh dolgih letih je bila stvar kaj klavrna, inovator bi popustil, ko ga ne bi krivica tako zelo pekli-la in ko ne bi nekaj deset podjetij prihajalo k njemu in ga malodane na kolenih prosilo, naj izdela ta ali drug rezervni tesnilni del za stroj, ki se je ustavil — uvoza pa ni. Prepričan v lastni prav in v resnici, je s svojim pravnikom ure in ure preždel na sodišču in dokazoval pravniku železarne, da so dejstva nesporna, da železarna krši sporazum slovenskih železarn o inovatorstvu, da se prihranek obračuna za tedaj, ko se je delal prihranek in ne za tedaj, ko se je delala škoda . . . Nič. Kot jeklo trdnega upora železarskega pravnika, ki je kajpak branil interese železarne, se ni dalo streti.
Ali pač. Strlo ga je sodišče druge stopnje v Ljubljani, ki je odločilo, da ... »sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da predlagatelju pripada nadomestilo od gospodarske koristi, ki bi bila dosežena v času zastojev ... predlagatelju pripada nadomestilo v odvisnosti od dejansko dosežene gospodarske koristi z uporabo njegovih distan-čnikov ... odločba sodišča prve stopnje se ustrezno spremeni, v celoti pa zavrne pritožba železarne Jesenice ...«
Tako je dobil Žan prvo, sodniško dokazano rento, čeprav v železarni prav dobro vedo, da je upravičen tudi do nadaljnih dveh. Ce naj jih
dobi ali ne, je stvar poštenosti, kot pravi pravcati »pravnik z napako« ima tovrstnih sodnijskih dokazovanj dovolj za nadaljnjih petdeset let. Žclezarjem pa je le treba povedati, da so bili sodnijski stroški, ki jih je plačala železarna, še enkrat višji kot Žanorfb nadomestilo, ki pa nikakor ni bilo majhno. Nevdšč-Ijivcem za tolažbo je treba reči, da si je Žan vse svoje stroške moral povrniti sam, v zavist pa naj jim bo, da se je njegov gorenjski pravnik vsem stroškom odpovedal in da je bila novatorju v veliko uteho razumevajoč odnos in moralna podpora sedanjega direktorja železarne Borisa Breganta.
Viktor Žan si za več milijonov nadomestila, ki je ob njegovem izumu in koristih vendarle več kot simbolično, ni potisnil v žep; vse, do zadnjega ficka je namenil prizadetim otrokom in onemoglim ljudem, kakor do zdaj ni vzel niti dinarja tedaj, ko je v stiski pomagal delovnim organizacijam. Nasprotno: komaj je čakal, da je jeseniški' posebni šoli nakazal več kot 30.000 dinarjev, domu onemoglih 20.000 dinarjev, društvu za pomoč duševno prizadetim 32.000 dinarjev, jeseniški bolnici za ultrazvočno aparaturo 24.000 dinarjev ... Vsi so se javno zahvalili, dr. France Andoljšek z osebnim pismom, med drugim rekoč: ... »redki so . danes posamezniki tako odprtih rok ... Vemo, da ste denar dobili za svojo inovacijo, zato vam hkrati čestitamo in vam želimo krepkega zdravja in da vam nabavljena aparatura nikoli ne bi bila potrebna.«
Žanu krepko zdravje za zdaj še služi, dela, a tesnil ne mara več. Ne mara tudi denarja, pošilja ga tistim, ki se mu smilijo, ker so nemočni. Če železarno zapeče vest — razen tega, da se malo tudi povpraša, čemu razmetava milijone in milijone po sodiščih — in nameni Žanu še drugo in tretjo rento, jo bodo itak deležni otroci in bolni. 06 milijonskih prihrankih in vseh teh izkušnjah bi se splačalo v nadaljnji boj, a Žan noče, se je naveličal.
Zdaj vemo vse, jasno nam je — skoraj — vse. Kar je ostalo pod velikim vprašajem in v meglicah ino-vatorskih dosežkov je le to, kako je sploh mogoče, da se je Žanov izum ob skrajno zastareli tehnologiji tako vnemarno obravnaval, kako in kdo je lahko ščitil nekatere, ki so mu metali polena pod noge vseh dolgih dvanajsc let?
Vse skupaj je i> daAainjSTn času, današnjih novatorskih spodbudah in današnjih gospodarskih klicajih več kot žalostno!
D. Sedej
Obnovljena slikarija na Benedkovi hiši v Stražišču
Skoraj natanko pred desetimi leti (17. marca 1973) sem v Glasu pisal o naključno odkriti stenski slikariji na starem stranskem objektu Benedi-kove gostilne v Stražišču.
Takrat sem pisal: Slikarija je" bila dolga leta skrita pod ometom. Šele nedavno, ko so prizidavali del stavbe, je omet odpadel in pokazala seje zanimiva nabožna podoba na vnanji steni. Torej dobro vidna s stare romarske poti na goro sv. Jošta. Freska — kot bi ji manj strokovno lahko rekli — je obdana v bujen — a tudi le naslikan — baročni okvir. Velikost .slike, ki kaže svetega Jošta, kako z iztegnjeno levo roko usmerja mimoiduče romarje na Goro, ima tudi zanimivo krajinsko ozadje: upodo bljeni sta cerkev na Joštu in cerkev na Šmurjetni gori, niže spodaj pa še Šempotrska graščina. Velikost slike same (brez okvirja) je 140 cm v višino in 120 cm v širino. - Zraven te podobe se je prikazala izpod ometa še manjšo slikarija (120 x 90 cm) Križanoga z Marijo in Janezom ob strani. *
Starost stavbe s stensko slikarijo, kažejo tudi ostanki takoimenovane-
ga »šivanoga robu«, izjemno lepo or-namentiran okras hišnega vogala.
No, takrat — pred desetimi leti — sem nekako brez upanja v kak odmev, le napisal:
»A vsa slikarija je — žal — v tako razpadajočem stanju, da bi bilo nujno potrebno, reševati, kar se še rešiti da. — Freske na vnanjih stenah posvetnih hi&na Gorenjskem kot sicer tudi v vsem alpskem svetu, niso bile sicer nikoli kaka posebna redkost, a ohranjenih v današnje dni, je le še malo. Vsekakor pa so bile v onih starih časih pred stoletji vnanje znamenje hišne veljavnosti, redkeje tudi gospodarjeve verske gorečnosti.
In tako — iznenada — ne morem več govoriti o gluhi lozi, v katero že kar več desetletij zaman kličem najrazličnejše predloge se je zdaj, v maju letošnjega leta vendarle zgodi lo: slikarija in tudi del stavbe sta bila po prizadevanju Benedkovih (Rutar-jev) strokovno obnovljena. Seveda z ustreznim sodelovanjem Zavoda za spomeniško varstvo (konservator Tone Marolt). Zidarska in slična dela je zelo zadovoljivo opravil zasebni obrtnik Ivo Kovačevič.
Tako je Stražišče — v širšem smislu tudi Kranj — ohranilo še en drobec naše kulturne dediščine, hkrati pa tudi dokazalo, kako dragocena utegne biti zasebnikova pobuda za ugled stare zgodovinske'hiše pa tudi za vnanje turistično lice kraja samega.
Tovarišu Edvinu Rutarju, sedanjemu gospodarju na Benedikovini, pobudniku vse akcije, gre vse priznanje.
Č. Zoreč
Na slovesnosti ob izidu monografije Slovenija je izrekel priznanje Državni založbi Slovenije in Gorenjskemu tisku Kranj predsednik republiške konference socialistične zveze Franc Šetinc. — Foto: F. Perdan
Fotomonografija Slovenija
Ljubljana — V Stekleni dvorani slovenskega izvršnega sveta v Ljubljani je bila v petek, 1. julija, svojevrstna slovesnost, ki se je je udeležilo veliko slovenskih političnih in kulturnih delavcev ter časnikarjev. Založba Jugoslovanska revija iz Beograda in Državna založba Slovenije iz Ljubljane sta namreč predstavili veliko barvno fotomonografijo Slovenija. Razen tega so na predstavitvi sodelovali tudi predstavniki Gorenjskega tiska iz Kranja, kjer so monografijo v nakladi 35.000 izvodov in v štirih jezikih uspešno in kvalitetno tudi natisnili.
Kot uvod v monografijo je natisnjen zapis Ive Andriča z naslovom Počitnice v Sloveniji, kjer naš nobe-lovec s simpatijami piše o naši »neveliki« deželi. Obširno besedilo monografije je napisal Zvone Kržišnik, barvne folografije pa so prispevek naših mojstrov fotografije, ki jih je uredil Joco Žnidaršič. V monografiji je prikazan in predstavljen zgodovinski, kulturni in politični razvoj Slovenije z njenimi znamenitostmi
in posebnostmi Naklada slovenske izdaje je 8000 izvodov. Stane 1800 dinarjev, kupiti pa jo je moč tudi v angleščini, nemščini in italijanščini.
Predsednik republiške konference socialistične zveze Slovenije Franc Šetinc je na slovesnosti poudaril, da je monografija Slovenija pomembna iz več razlogov. Med drugim tudi zato, »k«r gre za projekt, kjer svoje sile združujejo založniki in grafiki v obsegu, ki pri nas še ni običajen. V tem smislu velja izreči posebna priznanja obema slovenskima organizacijama, ki sta uspešno sodelovali oziroma omočili to izdajo: Državni založbi Slovenije in tiskarju Gorenjskemu tisku iz Kranja, ki je dokazal, da je z razvojem v zadnjih nekaj letih sposoben natisniti tudi najzahtevnejšo^ tiskarske izdelke. S tem se uvršča med resnično maloštevilne, da ne rečem premaloštevilne grafične organizacije, ki so sposobne svoj kos kruha odločneje in tudi donosne-je iskati v mednarodni menjavi dela ...«
A. Žalar
Dr. Miloš Kus:
Zdravi
"v
krompirjevi nasadi so le še otoki sredi okuženih
Vedno več nasadov na Gorenjskem je okuženih z virusom, ki povzroča zvijanje krompirjevih listov — »Preslegavost«, slab vznik krompirja v okolici Kranja in Žabnice
Kranj — »Vremenske razmere za rast krompirja so bile doslej iz jemno ugodne. V zdravih nasadih zgodnje sorte bo krompir debel^ed-tem ko je za napovedovanje letine poznih sort še prezgodaj. Lahko rečem le to, da bodo letos — poudarjam — v zdravih nasadih tudi rekordni pridelki, če bo krompir vsaj do 20. julija imel dovolj vlage in ga ne bo ogrožala plesen. Oblačno vreme in za ta letni čas dokaj nizke temperature zavirajo razvoj listnih uši, ki prenašajo virus, in omogočajo gomoljem, da se na enem hektaru dnevno odebelijo tudi za tono,« je ocenil rast krompirja dr. Miloš Kus, priznani slovenski in jugoslovanski strokovnjak za gojenje krompirja.
Poudarili ste — zdravi nasadi. Za kaj pravzaprav gre?
»Žal pospeševalne službe nimajo podatkov o tem, koliko nasadov v kranjski občini in na Gorenjskem je okuženih z virusom. Zanesljivo pa so razmere slabše kot pred 20 leti, saj so zdravi nasadi le še otoki sredi okuženih. Čeprav je Gorenjska znana po ugodnih možnostih za pridelovanje semenskega krompirja, pa se tudi tu pogoji za semenar-jenje poslabšujejo zaradi širjenja bolezni. Popolnoma, stoodstotno, so okuženi nasadi jedilnega krompirja sorte desiree, kjer niso posadili potrjenega, zamenjanega semena. Na teh krompiriščih bo pridelek za 30 odstotkov manjši. Najmanj polovica nasadov igorja je 50-odstotno okužena in tudi tu bo za tretjino manj krompirja.« Kako se boriti proti virusu?
»Nobenega škropiva ni, le bolno, okuženo seme je treba zamenjati za zdravo. Statistika pravi, da v Sloveniji zamenjamo seme v poprečju le na vsakih 20 do 25 let. Za menjavo bi letno potrebovali okrog 60 tisoč ton »semenca«, toda že od sedaj pridelane količine (šest tisoč ton) ga uspemo le polovico prodati v Sloveniji. Z zdravim in potrjenim semenom bi na Gorenjskem lahko pridelali najmanj 20, če ne 25 ton na hektar. Takrat bi tudi pridelovanje krompirja postalo bolj gospodarno, nekaj njiv pa bi namesto krompirju namenili prevladujoči kmetijski panogi na Gorenjskem — živinoreji.«
Nekaterim kmetom iz okolice Kranja in Žabnice je letos krompir dokaj slabo kalil. Kje so razlogi?
»Gre za »preslego« predvsem v nasadih igorja in na peščenih tleh, kjer je bil lani krompir izpostavljen previsokim temperaturam. V času do saditve je že izgubil lastnosti dobre kalivosti. Nekateri kmetje so zaradi tega sadili krompir celo dvakrat ali so namesto njega posejali drugo kulturo. Letos imamo v okolici Kranja tudi par izjemnih primerov, ko so kmetje posadili potrjeno seme, nasadi pa so podpovprečni. Strokovna razlaga zaenkrat še ni našla zanesljivega odgovora.«
In kako kaže semenski krompir?
»Ob prvem pregledu krompirišč so strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije izločili nekaj manjših njiv, vsi ostali nasadi pa zaenkrat dobro zgledajo. Prej kot običajno smo začeli z uničevanjem krompirjeve nadrasti. Ne zaradi bolezenskih razlogov, temveč zato, da se gomolji ne bi pretirano odebelili.« q Zaplotnik
■'  *» — • .....i "i —     • <-•   ■<■■» »■ .»'m m.m ,n % ,;r, ,„T„-—i—--■ , |   --..ir. -  - - j/
ć'-Z2v*>' '     #2 k^OH     imjtir iliTMi* "Vj """""*
"1*19 1 "B Zbiefc 9:07,97, 3. Eflemeier (obe ZKN)
Obilica rekordov ^
V-^ tKJ M. M. M.M. W 223.30. 3. Alauf (Rudari 2-24QO. »«n
Slovenska pionirska vaterpolska reprezentanca je solidno igrala na turnirju Bratstvo in enotnost«. Reprezentantje Slovenije (v belih kapicah) so brez težav premagali reprezentanco Makedonije — Foro F Perdan
Vaterpolo
Najboljša reprezentanca Hrvaške
KRANJ — Letni bazen v Kruniu je štiri dni gostil pionirske reprezentance Črne gore, Makedonije, Srbije, Hrvatske, Vojvodine in Slovenije, ki so tekmovali na turnirju »Bratstvo in enotnosti
Na turnirju, ki ga je organizirala VZ Slovence, so mladi reprezentantje republik in pokrajin pokazali dobro vaterpolsko znanje Favoritev za prvo mesto je bilo več. V ožji izbor za prvo mesto so bile strte kar tri reprezentance: Črna nora, Srbija in Hrvatska. Po štirih dneh bojev se je pokazalo, da so bili najbolj pripravljeni reprezentantje Hrvatske, ki so v petih kolih premagali vse nasprotnike. Ob bok za prvo mesto se je Hrvatski spustila tudi Srbija, a je morala v medsebojnem obračunu priznati premoč zmagovalcu. Na tem utrujajočem turnirju so dobor igro pokazali tudi reprezentantje Slovenije, ki so osvojili četrto mesto. Žreb jim ni bil najbolj naklonjen, saj so že v prvem kolu naleteli na močnega nasprotniku Crno goro. V nadaljevanju so reprezentantje Slovenije i/ kola v kolo Igrali VSO bolje in / malo več športne sreče bi bili lahko celo drugi.
Izidi — I. kolo — Črna gora : Slovenija 14:3, Makedonija : Hrvatska 3:23, Srbija : Vojvodina 13:3; II. kolo - Črna gora : Hrvatska 7 12, Sloveniju : Vojvodina 13:7, Makedonija Srbija 2:14; III. kolo - Črna gora : Vojvodina 15:7, Hrvatska : Srbija 15:10, Slovenija: Make-
donija 7:2; IV. kolo -- Črna gora : Srbija Hi-, Vojvodina : Makedonija 6:8 Hrvatska : Slovenija 7:H; V. kolo — Črna gora : Makedonija 20.D, Vojvodina : Hrvatska 1:12, Srbija : Slovenija 12:ti. Lestvica:
Hrvatska
Srbija
Črna gora
Slovenija
Makedonija
Vojvodina
B928 61:36 65:34 3542 15:70 26:61
Najboljša strelca s po triindvajsetimi goli sta bila Udovičic (Srbija) in Cir-ković (Črna gora) Slednji je bil izbran tudi za najboljšega igralca, medtem ko je bil najboljši vratar vratar Triglava
I). Humer
Triglav prvi brez težav
KRANJ — Končano je tekmovanje vaterpolskih članskih moštev za slovenski pokal. V letnem bazenu v Kranju so v finalu nastopila moštva Kopra, Kamnika in Triglava. Brez težav je prvo mesto osvojil kranjski Triglav.
Izidi ~ Triglav : Koper 10:6 (3:1, 2:2, 3:2), Triglav : Kamnik 28:5 (10:2, 6:1, 7:0, 5:2), Koper: Kamnik 15:1 (4:0, 4:0. 4:1,. 3.0).
Vrstni red — 1. Triglav, 2. Koper, 3. Kamnik.
-dh
Smučarski skoki
Med dvesto skakalci največ uspeha Triglavu
Kranj — Tradicionalni teden smučarskih skokov na treh plastičnih skakalnicah v Kranju je tudi tokrat povsem uspel. Nastopilo je več kot 200 skukalcev iz Avstrije, ZRN in Jugoslavije. Kljub odsotnosti A reprezentance Jugoslavije (bila je na treningu in tek movanju v ZRN) je bila prireditev na dokaj kvalitetni ravni. V treh dneh smo videli pravo revijo smučarskih skokov od najmlajših cicibanov pa do •lunov Na 15-m skakalnici v Stražisču so nastopili cicibani in miajši pionirji. Naslednji dan so se pomerili starejši . pionirji in mlajši mladinci na 35-m skakalnici na Gorenji Savi. Osrednja prireditev pa je bila v soboto na 55-m skakalnici, kjer se je posebej izkazal kranjski mladinec Martin Škerjanc, ki ,e premagal vso člansko konkurenco, v' splošnem so imeli daleč največ uspeha .skakalci kranjskega Triglava, saj so osvojili pet prvih mest od sedmih.
Rezultati: 15-m skakalnica — mlajši cicibani: 1. Zupančič (Žiri). 2. Marti-njak (Triglav). 3. Jereb (Žirij, 4. Simčič Triglav). 5. Kavčič (Žiri); starejši cicibani: 1   Zupan (Triglav), 2. Ažman
(Braslovče), 3. Knez (Zahomc). 4. Pod-križnik (Braslovče), 5. Košelnik (Žirov-nicu), mlajši pionirji: 1. Jagodic (Triglav!. 2. Knalelj (Triglav), 3. Šemrl (Triglav), 4. Komovec (Triglav). 5. Tri-plat (Bled). 6. Vehar (Ziri), 35-m skakalnica: starejši pionirji: 1. Šmid (Triglav), 2. Janus (Ilirija). 3. Remic (Triglav). 4. Mubi (Triglav), 5. Dobnikar (Triglav), 6. Lipar (Triglav) 9. Kešar (Triglav), 10. Marjanovič (Žirovnica); mlajši mladinci: 1. Debeljak (Ilirija). 2 Zupan (Tržič), 3. Zupanič (Ilirija), 4. Demšar (Tržič), 5. Vidmar (Triglav), 6. Kopač (Ziri), 10. Vovk (Žirovnica), 55-m skakalnica — starejši mladinci: 1. Škerjanc (Triglav). 2. J. Štirn (Triglav). 3. Verdev (Braslovče), 4. Melin (Triglav). 5. Mortl (Zahomee), 6. Slat ner (Triglav) in Golob (T. Velenje) 8. Kešar (Triglav), 9. Dolenc (Triglav) 10. Mur (Ziri), člani: 1. Globočnik (Triglav), 2. Gašpirc (Triglav), 3. Benedik (Triglav), 4. Jošt. (Tržič), 5. Frat (Zahomee). (i. Vidic (Bled). 7. Kaštrun (Tržič), 8. Bizjak (Triglav).
J.'Javornik
KRANJ — Letošnji tradicionalni pluvalni mednarodni miting »Dan borca« je bil edorsnajkvalitetnejših doslej. Dva dni se je v kranjskem letnem ba-vru; borik) nad stosestdeset plavalk in plavalcev iz osmih evropskih držav. Vse so na miting poslale res kvalitetne tekmovalke in tekmovalce, ki sodijo v evropski plavalni vrh. To dokazujejo tudi rezultati, saj je bilo v dveh dneh. v
odlični organizaciji PK Triglava, postavljenih v štiriindvajsetih disciplinah kar sedemnajst rekordov mitinga pti tem pa sta bila izboljšana še en državni rekord ter dva republiška.
Junak kranjskega mednarodnega mitinga je bil Zahodni Nemec Rene Schaffgans, ki je dobil vse štiri discipline kravi in za rezultat na 400 m kravi je dobil 903 točke in za ta rezultat je bil proglašen tudi za najboljšega. Pri dekletih se je izkazala Vzhodna Nemka Manuela GobVit, ki je za rezultat na 800 m kravi dobila 870 točk in s tem pokal PZ Slovenije. Od naših predstavnikov smo zabeležili le dve zmagi. Prvo je na 400 m mešano dosegel Borut Pe-trič, drugo pa si je z odličnim rezultatom na 200 m delfin priplaval Zagrebčan Elvis ševo. ki je postavil tudi absolutni rekord SRH V obeh dneh je bilo V letnem bazenu res živahno in kvalitetno. Nad 2000 obiskovalcev je uživalo v lepih bojih v obeh konkurencah. Verjetno so več pričakovali od bratov Pe-trič. Oba sta plavala letošnje najboljše rezultate, borila sta se in dokazala, da se njihova forma vrača. Zavedati se moramo, da sta utrujena od napornih priprav za evropsko prvenstvo, ki bo konec avgusta v Rimu. Še prej bosta nastopila na državnem članskem prvenstvu in na balkanskih igrah. Državno prvenstvo in balkanske igre bodo na Reki, In takrat bomo že lahko od Obeh pričakovali še boljše rezultate. Zapisati moramo, da so ostali nastopajoči iz sosednjih držav prav pred kranjskim mitingom imeli svoja državna prvenstva in da so bili še vedno v prvi letošnji plavalni formi. Prav zato so tudi zmagovali. Od triglavank se je izkazala tudi Zala Kalan, ki je na 400 m mešano postavila nov državni rekord za ml. pionirke A, za isto kategorijo pa slovenskega na 400 m kravi.
vllada kranjska skakalca Zupan tri Jagodic — Fot<r. F, Perdan
V najzanimivejši disciplini drugega dne. ir)00m kravi, so bile po startu moči še izenačene.
V moštveni konkurenci je pokal, darilo ZZB NOV, osvojila e';ipa Jugoslavije, ki je bila boljša od NDR in Triglavu iz Kranja.
Moštveni vrstni red — 1. Jugoslavija 6 613. 2. NDR 6.597. 3 Triglav (Kranj) ti.357, 4. ZRN 6.288, 5. SSF (Bonn) 6.251.
Rezultati — moški — 400 m kravi —
1. Schaffgans (ZRN) 3:59,55. (rekord mitinga). 2. B. Petrič 4:01,14, 3. D. Pe-trič (oba Triglav) 4:01,87; 100m hrbtno
- 1. Potopov (BSSR) 1:00,32 (rekord mitinga) 2. Reich 1:00.71. 3. Grosshei munn (oba ZRN) 1:01,95; 100 m delfin
- 1. Malec 57,42, 2. Zvchovviez (oba Poljska) 58,42. 3. Lojimann (ZRN) 58,47; 200 m prsno — 1. Klimentjev (BSSR) 2:27,58, 2. Kominiak (Poljska) 2:29,45, 3. Sach.s^KRN) 2:31,04. 4. Jocič (Triglav) 2:32,69; 100 m kravi - 1. Schaffgans 53,87 (rekord mitinga) 2 Almeling 54,02. 3. Schadt (vsi ZRN) 54.74; 400 m mešano — 1. B. Petrič (Triglav) 4:42,22 (rekord mitinga). 2. Drob-nv (DDR) 4:43,46, 3. Grosvvheimann (ZRN) 4:44,79; 1500 m kravi - 1. Schaffgans (ZRN) 15:51,13, 2. D. Petrič (Triglav) 15:51.22. 3. Bučar (Ljubljana) 16:30.87; 200 m hrbtno - 1. Balavu" (Madžarska) 2:08,60 (rekord mitinga).
2. Koško (BSSR) 2:10,25, 3. Grosshei-mann (ZRN) 2:11.78; 100 m prsno - L Klimentijev (BSSR) 1:08,28. 2. Mertens (Bonn) 1:08,63, 3. Sachs (ZRN) 1:09.47; 200 m delfin - 1. Ševo (Mladost) 2:08,05 (rekord mitinga in absolutni rekord SRH), 2. Lohmann (ZRN) 2:09,44,
3. Drobnv (NDR) 2:09.51; 200 m mešano
- 1. KoŠko (BSSR) 2:11.23 (rekord mitinga). 2. Grossheimann 2:14,36, 3. Eic-hofl (oba ZRN) 2:14,68; 200 m kravi -1 Schaffgans (ZRN) 1:55;33. 2. B. Petrič
(Triglav) 1:56,78, 3. Almeling (ZRN) 1:57,24: ženske — 400 m kravi - I Zbi-ek (ZRN) 422,73 (rekord mitinga). 2 Berit (NDR) 4 23,05, 3. Fabri [ZRN) 4:33,13; 10« m hrbtno — 1. Steger (NDR) 1:04.52 (rekord mitinga), 2. Fo-dor (Madžarska) 1:07,51, 3. Locci (Trie-stina) 1:07,88; 100 m delfin - 1. Ruker 1:05.18 (rekord mitinga), 2. Von Appen (obe ZRN) 1:05,43, 3. Miklosfalvv (Madžarska) 1:05,44; 200 m prsno — L Has-se 2:41,14, 2. Schulz 2:43.38, 3. Janssen (vse ZRN) 2:45,19; 100 m kravi — 1. Oschatz (NDR) 59,21 (rekord mitinga) 2. Zbiek (ZRN) 1:00,22. 3. Fodor (Madžarska) 1:00,51; 800 m kravi - 1. Gop-fert (NDR) »48 56 (rekord mitinga). 2
(Madžarska)
2:23,30, 3. Alauf (Rudar) 224,99; 2i«0 dellin — 1. Von Appen (Bonn) 2:19,42 (rekord mitinga) 2:19,42, 2. Ruker (ZRN) 2:19.79, 3. Czopek (Poljska) 2 44.56; 100 m prsno — I. Hasse 1:14,83. 2. Schulz (obe Bonn) 1:16,78, 3. Janssen (ZRN) 1.16,93; 200 m mešano - 1. Schulz (Bonn) 2:24,56 (rekord mitinga) 2. Stegt-r (NDR) 2:25,24, 3. Locci (Trie-stina) 226,06; 200 m kravi — 1. Oschatz (NDR) 206.09 (rekord mitinga), 2, Zbiek 2:06.48. 3. Fabri (obe ZRN) 2:09,42; 400 m mešano — 1. Gdpfert (NDR) 502.45 (rekord mitinga). 2. Schulz 3   Locci (Triestina)
(Bonn)
5:08.10.
2:03,42,
D. Humer Foto: F. Perdan
Šestnajsti mednarodni miting »Dan borca« je na kranjskem letnem bazenu slovesno odprl predsednik čustnega odbora in predsednik republiške skupščine Vinko Hafner. Od leve proti desni: predsednik organizacijskega odbora Stane Božič. Vinko Hafner. Marjan Lenarčič in tajnik PK Triglav Joži Petrič.
Kriterij slovenskih mest
Titovo Velenje — Na atletskem kriteriju slovenskih j-nest, na katerem je nastopilo po osem moških in ženskih mestnih reprezentanc, sta bili najuspešnejši ekipi Celja v moški in Titovega Velenja v ženski konkurenci. Med posamezniki se je najbolj izkazal Ve-lenjćan Rezek, ki je s skokom v daljino 759 cm za en centimeter izboljšal 3 leta star slovenski rekord Novogoričana Pi-culina. V isti disciplini se je dobro odrezal tudi Kranjčan Udovč s 730 cm, izkazala pa sta se tudi Kabič v teku na 110 m z ovirami in Mencinger v metu kopja. Moška reprezentanca Kranja, ki ji sistem ekipnega tekmovanja s po enim tekmovalcem na disciplino najbolj ustreza, se je uvrstila na zelo dobio tretje mesto, ženska ekipa pa je bila šesta. Tekmovanje so vzorno pripravili atletski delavci iz Titovega Velenja in Celja.
REZULTATI: moški - 110 m ovire:
1. Kranjc (TV) 15,9, 2. Kabič (KR) 15.9,
3 Božiček (Ce) 16,4; 100 m: 1. Simunič (Ce) 11,0. 2. Hovnik (Rav) 11,2, 3. Bru-mec (Post) 11,3, 7. Stular (Kr) 11,6;
400 m: 1. Gaber (Ce) 49,6. 2. Kotnik" (Rav) 51.4, 3. Štajner (TV) 51,7. 6. Pivk (Kr) 56.0; 1500 m: 1. Popetru (TV) 400,0, 2. Markovič (Lj) 4:00,5, 3. Kuko-vica (Kr) 4:08.0; 5000 m: L Anič (TV) 15:14,7. 2. Škof (Ce) 15:32,8. 3. Repnik (Lj) 15:50.9. 5. Oblak (Kr) 16:12.2: daljina: 1. Rezek (TV) 759 (rekord SRS), 2 Udovč (Kr) 730, 3. Bilač (Post) 708: višina: l. Prezelj (Ce) 205, 2. Vidali (TV) 195. 3. Rejc (Kr) 190; krogla: 1. Vuk (TV) 14.68, 2. Lakner (Lj) 14,63. 3. Ste-pišnik (Ce) 13,47. 4. Prezelj (Kr) 12,44: kopje: 1. Urnek (Lj) 60,30, 2. Mencinger (Kr)   59,76.  3.   Ravnak   (Ce) 56,80;
4 x 100 m: 1 Celje 43,3, 2. Postojna 43,7. 3. Titovo Velenje 43.9. 4. Kranj 45,4; ženske - 100 m ovire: 1. Jug (TV) 14,7,
2. Hren (Ce) 14,9, 3. Zadravec (Lj) 15,3; 100 m: 1.-2. Krenker (TV) in Keresteš
(Ce) 12,0, 3. Bradač (Lj) 12.7, Čop (Kr) 12,8; 400 m: 1. Kmet (Lj) 58,6. 2. Mai-hen (TV) 59.8, 3. Štravs (Ce) 62,2. 6 I*-skovar (Kr) 70,2: 800 m: 1. Babic (Ce) 2:17,9, Jošt (TV) 2:20 4. 3. Lopatic (Brez) 2:20.8, 6. Mali (Kr) 2:38.1; daljina: 1 Ci-zej (Ce) 529, 2. Urbane (Brež) 508 3 Doiinar (TV) 508, 4. Meglic (Kr) 489; višina: 1. Lihteneger (Rav) 178, 2 Preželi (Ce) 176, 3. Pečovnik (TV) 165, 5 Raj' gelj (Kr) 150; kopje: 1. Jazbinšek (Ce) 42,70. 2. Imperl (Brež) 27,28, 3. Lukašev (Lj) 26,40, 4. Pangerc (Kr) 25.50; krogla: 1. Erjavec (Ce) 11.21, 2. Šalamon (TV) 10.25, 3. Žičkar (Brež) 8,65, 4. Jeretina (Kr) 7,99; 4x100 m: 1. Titovo Velenje 49,1, 2. Celje 49.4. 3. Brežice 52 9 4 Kranj 54,0.
EKIPNO - MOŠKI: 1 Titovo Velenje 73. 2. Celje 68, 3. Kranj 52, 4. Ravne 43, 5. Postojnu 42, 6. Ljubljana 41, 7. Brežice 31. 8. Radeče 6 točk; ŽENSKE-1. Celje 71, 2. Titovo Velenje 62. 3. Ravne 57, 4. Ljubljana 44, 5. Brežice 44, 6. Krunj 30, 7. Postojna 16, 8. Radeče 2 točki.
L Kavčič
Podvig Martinčiča
Murska Sobota — Judoističnega tekmovanja za pionirje in mladince, ki ga v Murski Soboti prirejajo vsako leto v spomin na pokojnega Štefana Kovača, se je letos udeležilo 200 tekmovalcev iz 15 slovenskih in jugoslovanskih klubov. Od judoistov kranjskega Triglava sta nastopila le Kalan in Martinčič. Medtem ko prvemu v Murski Soboti ni šlo, je drugi osvojil prvo mesto v kategoriji mlajših mladincev nad 68 kilogrami. S to zmago se je Martinčič še bolj približal vrhu lestvice najboljših slovenskih judoistov v tej skupini.
M. Benedik
Alpinistične novice
Paklenica 1983
Vsakoletnega alpinističnega tabora v Paklenici so se tudi letos udeležili kranjski alpinisti. Devet članov (4 alpinisti, 1 pripravnik in 4 tečajniki) je opravilo 91 plezalnih vzponov, od katerih jih je bilo kar 25 šeste težavnostne stopnje. Omenimo naj samo najtežje!
Andrej Štremfelj in Tomo Česen sta preplezala Jenjavo smer (VI, A2), Albatros (VI), Velebitaško smer (VI, Al), Klin (VI, A2) in Funkcijo (VI, A3). Igor JelovČan in Srečo Rehberger sta poleg naštetih smeri (razen Jenjave) splezala še Forma vivo (VI, A3). Rehberger in Štremfelj sta potem opravita še vzpon po smeri El Condor passa (VI, A3), Štremfelj in tržiški plezalec Matjaž. Ivnik pa 5. ponovitev smeri Šubara direkt (VI, A2).
Vzponi
V soboto, 14. maja, sta Tomo Česen in Igor Kalan preplezala Bolo-, stajo v SZ steni Vršičev, Andrej in Marija Štremfelj pa smer Kopač-Tarter v isti steni Popoldan sta Če-
sen in Štremfelj preplezala še Per čičev steber v SZ steni Vežice. Naslednji dan sta oba plezalca začela z Zajedo usmiljenja (IV, V — Al, A2), potem pa sta opravila še tretjo prosto ponovitev Hunikine smeri; ocena proste ponovitve, katero Tomo ni opravil povsem pravilno, je VI, V in lažje. Istega dne sta Igor JelovČan in Marko Štremfelj plezala v JV steni Kogla in preplezala Kamniško smer.
19. maja sta Rehberger in A. Štremfelj v 10 urah opravila 4. ponovitev Velike zajede (Rjavi pas). Ocena smeri je V, VI Al, značilna zanjo pa je tudi velika krušljivost. - 21. maja je A. Štremfelj z Jano Vidic- preplezal najprej SZ raz Vežice, potem pa še smer stare granate V Vršičih. Marko Česen in Franci Kokalj (AS Železniki) sta opravila vzpon po Perčičevem stebru v Vežici, Kalan in Rehberger pa sta preplezala smer Saše Kamenjeva v S steni Dolgega hrbta, kjer sta imela skoraj povsem zimske razmere.
Tomo Česen v
RADIJSKI SPORED
Petek. 8. VII Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Glasbena pravljica -8.45 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Z glasbe v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine -11.05 Ali poznate? 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Vedri zvoki - 13.00 Danes do 13.00-ih-Iz naših krajev — Iz naših sporedov 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Tango in valčki... v moderni orkestrski paleti -14.25 Vrtiljak - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Gremo v kino -19.35 Lahko noč, otroci -19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela - 20.00 Slovenski solisti in ansambli - Miloš Mlejnik — violončelo — Kvartet violončel - 21,05 Oddaja o morju in pomorščakih — glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program — glasba
Drugi program
7.15 Petek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih — Popotniška malha, Ob koncu tedna, glasba, Minute za EP in še kaj, Znano in priljubljeno - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
Sobota, 9. julij Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - 8.05 Pionirski tednik vmes: Počitniško popotovanje - 9.05 Matinejski koncert - 10.05 Po republikah in pokrajinah - 10.25 Panorama lahke glasbe -11.05 Pogovor s poslušalci -11.35 Srečanja republik in pokrajin - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.00 Danes .do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov 13.30 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo - 14.05 Glasbena panorama - 16.30 Obvestila in zabavna glasba -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin -18.00 Škatlica z godbo -18.30 Mladi mladim - 19.35 Mladi mostovi - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba
Drugi program
7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Sobotne pobude, Človek in prosti čas, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Ste-reorama - 21.45 60 minut z ... - 22.55 Glasba za konec programa
Nedelja, 10.7. Prvi program
5.00 Jutranji program — glasba - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -14.20 Humoreska tega tedna - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Poj o amaterski zbori - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.50 Zabavna radijska igra -20.00 V nedeljo zvečer -22.20 Skupni program J RT
— Studio Novi Sad - 23.15 Discb, disco - 00.05 Nočni program — glasba
Drugi program
7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -V nedeljo se dobimo, šport, glasba, Zimzelene melodije in še kaj - 19.30 Stereorama
- 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - 21.45 Nove plošče -22.55 Glasba za konec programa
Ponedeljek, 11. julij Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - 8.40 Pesmice na potepu - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13.00-ih
- Iz naših krajev^— Iz naših sporedov - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Zborovska pesem naših narodov - 14.25 Vrtiljak - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo — Iz finskega balad-nega izročila - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Pop barometer - 21 05 Glasba velikanov
- 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.15 Ob domačem ognjišču -00.05 Nočni program — glasba
Drugi program
7.15 Ponedeljek na valu 202
- 13.00 Od enih do sedmih
- Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«. Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Popularnih dvajset - 22.55 Glasba za konec programa
Torek, 12. julij Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - 8.35 Iz glasbenih šol - Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervirano za . .. - 11.05 Ali poznate? -11.35 Naše pesmi in plesi -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov
- 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.40 Naš gost -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi -20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -21.05 Radijska igra - 22.30 Mikrofon za" slovenske pevce zabavne glasbe - 23.15 Glasba iz filmov in musica-lov - 00.05 Nočni program
- glasba
Drugi program
7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, Na obisku v ... glasba. Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama
- 20.00 Glasbeno skladišče -21.33 Jazz na II. programu -22.55 Glasba za konec programa
Sreda, 13. julij Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Iskalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate? - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -12.30 Kmetijski nasveti -13.00 Danes do 13.00-ih -Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Pesmi Mihajla Nikolovskega - 20.25 Robert Schumann: Kreisleriana op. 16 - 21.05 Od arije do arije - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 00.05 Nočni program, glasba
Drugi program
7.15 Sreda na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Odprta vrata, kultura, glas ba, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.33 Melodije po pošti - 22.55 Glasba za konec programa
Četrtek, 14. julij Prvi program
4.30 Jutranji program — glasba - 8.05 Za šolarje -8.35 Mladina poje - MPZ Maribor - 9.05 Z glasbo v dober dan - 10.05 Rezervira no za... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13.00-ih — Iz naših krajev — Iz naših sporedov - 13.30 Od melodije do melodije -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo -18.35 Suiti za klavir Milana Potočnika - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije -22.30 Večerna podoknica -23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program — glasba
Drugi program
7.15 Četrtek na valu 202 13.00 Od enih do sedmih -»Vroče-hladno«, glasba, Minute za EP in še kaj, Znano in priljubljeno, Za mlade radovedneže - 19.25 Stereorama - 20.00 Spekter - 21.03 Zavrtite, uganitei . . - 22.00 S festivalov jazza - 22.55 Glasba za konec programa
Graditi hišo danes pomeni, odločiti se o načrtih in predlogih, o nivoju gradnje in ugodju, ki ga bo imela hiša v prihodnosti. To ni samo tloris in osnovna razporeditev prostorov, temveč tudi skrbna izbira pomembnih podrobnosti, ki sestavljajo celoto. Taka podrobnost so prav gotovo tudi okna. So sestavni del fasade in s tem tudi sooblikujejo zunanji videz hiše, hkrati pa so tudi »oči hiše«. Omogočajo pogled navzven ter vstop svetlobe v prostore. Prav tako pomembne so tudi izvedbe oken. Le-ta nam morajo služiti vrsto let, nuditi željeno toplotno in zvočno izolacijo, omogočati nam morajo kontrolirano zračenje ter zahtevano zrako- in vodotesnost. Prav zato bi moral vsak graditelj posvetiti izbiri ustreznih oken posebno pozornost. Ustrezno okno pomeni, da se na osnovi vseh kriterijev, ki so nam na voljo (dimenzije in izvedbe oken, površina oken naj ne presega 1/7 tlorisne površine prostora ipd.), odločimo za najprimernejšo rešitev. To pomeni, da z najustreznejšimi kombinacijami dosežemo željene učinke Ponuja se nam možnost, da z različnimi kombinacijami oken — spajanje oken zapiramo večje fasadne odprtine. Te kombinaci-
Informacije: tel. 061 — 861 411
je so: okno — okno, okno — balkonska vrata, balkonska vrata — balkonska vrata Pri vseh teh kombinacijah pa lahko uporabimo tudi fiksno zastekljene elemente, ki pomenijo pocenitev gradnie ter kasneje tudi manjše stroške pri vzdrževanju.
Spajanjem oken moramo posvetiti enako pozornost kot sami pravilni vgraditvi okna v fasadno odprtino Nepravilen spoj dveh oken lahko privede do velikih toplotnih izgub. Za spojitev dveh okenskih elementov v zidni odprtini potrebujemo vezno letev. Ta v zunanjem utoru okvirja predstavlja vez in je hkrati distančnik med oknoma Z vijaki učvrstimo to vez, samo režo pa zapolnimo s trajno elastičnim kitom Na koncu pokrijemo spoj s pokrivno letvijo - glej skico.
D. D
inles
r
NOVO V KINU
^KINO
Švedski barvni erotični film Zakonsko potovanje po švedsko opisuje mladi zakonski par Julije in Romea, kako sta odšla na poročno potovanje po francoski obali, naletela sta na mnogo izkušenj, kijih sicer ne bi doživela.
\ do
V Zahodni Nemčiji so posneli erotično komedijo Preko sedem postelj, v kateri stric Berni podari svojemu nečaku premoženje, pod pogojem, da dokaže, da je pravi moški, seveda v postelji. Vse te ženske, od frizerke do študentke, »• popeljale mladeniča v pravo moškost, vendar je na koncu prevladala ljubezen in sije obdržal mlado Ingrid.
Režiser ameriškega barvnega filma Petek 13. — II. del je v svojem filmu prikazal srhljivo zgodbo, kako je prišla skupina turistov v letovišče poleg Kristalnega jezera na počitnice z že poznano zgodbo o umorih, ki so se dogodili v preteklosti. Vendar temu nihče ni verjel, dokler skrivnostni morilec ni ponovil. . .
kkan.j center
S. julija amer. luur srhljivka petek 13. ii. <lcl ob 16.. IS tn 20. uri
9. julija a mer. bari', srhljnku peiek 13.. ii. del oh 16.. IS. i/i 20. uri. premični sred. bare -viol. komedije zakonsko /'O/O \ 1 kje po švedsko ob 22. uri
I0i intiju iimer bure. iresr. prihaja je/.de( ob 10. uri. honqk. ban: film '/.me /J/l v beatle creekv ob lr>. uri. amer. ban- trhljivka petek /.'/.. ii. del ob 17. in 19. uri. premieru nem. bare. crot. filmu preko sedem postili ob 21 uri
11. in 12. julija šved. barv. erot. komedija zakonsko potovanje po Šved
oko ob 10.. I H. m 20 uri
13. m N. juliju ImiKik. bare. komedija v Alt xost ZAGOTOVLJENA ob 16.. is. in
20 Siri
kranj stor2ic
H. julija amer bare. srhljivka POLETJE GROZE obli.. 10. in 21. uri
<). julija amer. barv. film PRIHAJA .//■./-dec ob 17., ti m 21. un
10. iulija amer. )>arv. srhlfivku VAMPIRJEVE IJElilMKE ob N. in IS. uri. fruiic. barv. crot. komedija EROTIČNE A\'AX"El -RE ob 16. un. premiera finxkepu barv. filmu MOŠKEGA XI Mooot I PĆSiUTI ob
20. uri
11. julija hongk. burv. d DA  \   i SEAT I E (REEKl
21. uri
12. julija amer. liarv. akcij, film SlARI \\HISKY ob 11.. 19. in 21. un
13 julija finski barv. film MOŠKEGA XI MOGOČE POSILITI ob 17.. 19 in 21. itn
N. julija fruin. barv. crol. film ERO11 ČXE A \ A\"l I RE ob 17.. I'.), iti 21. un
i j. film /ME d) 17.. 19. in
tr2ic
!>. julija amer. bare krim jdut SI ROVI 1 l)AR( I ob IX, in 211. uri, nem. barv. erot. komedija PREKO SEDIM POSOLI ob 22. uri -
10 julija mar. bare  fant film SI 'PER
soNicni Človek 6b is. un. omet ban-.
knm. film si rovi v d ARi 7 ob 17. in 19. uri. premiera šved. barv. crot komedije zakonsko potovanje po švedsko ob 21 uri
11 julija amer. barv. :qod. spektakcl DESET ZAPOVEDI II del ob IS. in 20. uri
12. in l.'i. juliju nem barv. crot. film PREKO SEDIM POSULI oli IS. ,i, 20. un
II. juliju m in. bare. erot. komedija KJE S/ p.O\lo /./17,7/./ ob IS. in 20. uri
kamnik dom
'.) juhju amer buri', film DESET ZAPOVEDI II. del ob 18 in 20, un
10. juliju amer. tiare ivest PRIHAJA JEZDEC ob 15 U r/. umer. barv. :()od. spek uikct DESET ZAPOVEDI II del ob 17., 19. in 21. uri
11. julija amer. bare film SIPERSOM < \/ ČLOVEK ob IS. n> 211. un
12. julija frane. barv. erot. komedije. EROTIČNI AVANTUREdb is in 20 un
13. juliju nam. ban. komedija KJE SE BOMO UIIUIJ ob IS. m 20 uri
11 juliju amer barv. srhljivka VAMPIRJEVE IJElilMKE ob IX u, 20. un
duplica
9. juliju finski burv. film MOŠKI-(.A XI MOGOČE POSILITI ob 20. uri
tO. julija amer bare. film DESET /APO \ I Dl II. del. ob 21. uri. hoiu)k. barv. film VARNOST ZAGOTOVLJENA ob 17. in 19. uri
13, julija šved. barv. crot. film /AKO\ SKO POK) \ A NJE PO S \ II >S KO o h ><) u i /
N. julija hongk. barv. film /MEDA V BEATLE ( REEKl ob 20. ur,
KOMENDA
S. juliju amer. barv. ;qod. spektnkel DESET ZAPOVEDI II del oh 2030
9. julija hongk, burv. akcij, komedija /MEDA V lil.ril t CREEKV ob 2$.30 uri
jesenice KADIO
S. juliju franc. barv. crot komedija EROTIČNE %VANTUREob 1H. in 20. uri
9. in 10. julija amer. burv. film STARI \\HISKYoh IX. in 20. ur,
11. julija itul. barv. ljub. drama /GOD-HE NAVADNE \'OROSTI ob IS. m 20. uri
12. julija [rune barv. crot. komediji: NISEM JAZ, ON JE ob is. in 20 un
13. julija amer barv. knm film SI KO VI UDARCI ob IS n, 20 ur,
jesenice IMAVŽ
8. juliju umei   bere  film SUPERSONI
(XI ČLOVEK ob i h in 20 uri
9. juliju Hal barv. ljub. dramu ZGODBE \A\ADXE NOROSTI ob IS. in 20. un
lil fulija franc  bare film MSEM JA/.
o\ JE ob is. m 20 Mri
//. julija amer. burv. akcij, film SlARI \\1I1SKY ob IS. u, 20. uri
12. julija amer barv. knm. film SUROVI VDARt l ob 18, m 20. un
13. julija amer. burv. krun film SIROVI I DARCI ah IS. in 20. un
N. julija nem. barv. crol film KJE. SE-ISOUO Lil PILI oh IS. in 20. uri
DOVJE
10 juliju umcr. burv. krim. film POD-/EMIJE MOXTRI Al A ob 20. uri
12 julija amer. barv. film DESET /APO \ 11)1 ii. del ob 20 m i
RADOVLJICA
h. julija nem. burv. film LILI mar len ob 20.30 uri
9. juliju amer. barv. knm. film PRO.II.KI umor ob 18.30 uri, franc. burv. film XO ROSI I gospe I I ODI Ob 20.30 ur,
10. juliju nem burv. film LILI mar len ob 18.39, un, amer. baf\\ krim. film PROJEKT umor ob 20.30 uri
11. tu 13. juliju franc. barv. erot. film norosti GOSPE. El.ODI ob 20.30 uri
12. julija nem. barv. film l.ll.l MAKI / V
ob 20.30 uri
14. julija amer. burv. film petek 13, II. del ob 20 30 uri
k led
S. julija amer. barv. film TO JE ELVIS PRESI EV ob 20.30 un
9. juliju dmei barv. film HERISI gre \ monte (ARI.O ob 18.30 uri. amer. ban:
film ro je 11 .vis presi i v ob 20.30 „n
10. juhju hongk, barv. film \IISIRA
sni /MAJ ob is.30 un. sl„v. ban: fUm rdeči liOOGI - KAJ II JE Dl KI K A oh 20 30 ur,
11. 111 12. julija amer. barv. film projekt umor ob 20.30 un
13. m N. juliju nem bure film LILI \IARLEX ob 20 30 un
BOHINJ - BOH. BISTRICA
9. julija Hongk. barv. film neustrašni /MAJ ob 10 30 uri ■
1(1. juliju umer. barv. film HERlil gre V monte caru) t>j> IX.30 un. umer. burv. film TO JE ELVIS PRESLEV ob 20.30 uri
N. julija frane. barv. film norosti GOSPE El.ODI ob 20 30 uri
Škofja ioka soka
*. julija itnt burv film VROČI IH HOVI ob 19. u, 21. un
11. in 10. juliju umer akcij, film nemirna MEJA ob 19. m 21. un
12 u, 13. juliju umer. komediju DAN. KO SO SE VSI SMEJALI oh 19. in 21. uri
U. juliju nem crol. film resnične /(.ODPJ III. ob it. uri
železniki obzorje
H. juliji umcr. akcij film nemirna MEJA oh 21. uri
9. julija uiu/l komediju edini MOŠKI
na sveti oh 2i. uri
10. juhju i tat. komedija vroči Dl IIOVI ob 19. in 21 un
13. julija amer. vojni film na ZAHODI \l(  \()VEGA ob 21. ur,
poljane
S. juliju angl. komedija e.i)IXI MOŠKI na svetu ob 21. uri
9 juliju amer film na zahodi koč noveqa ob is. uri
12. julija nem. crol. film Rl SXI( XI zgodbe III ob 21. ur.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA
Na podlagi 25. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu Ur. list SRS, št. 3/81. 6. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji Ur. list. SRS. št. 15/81. določil Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SamoupraL vne stanovanjske skupnosti občine Radovljica in aneksom k njem ter določil pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti, objavlja zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica
RAZPIS
za dodelitev posojil iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj v okviru usmerjene družbene gradnje stanovanj za leto 1983.
1 SPLOŠNI POGOJI
1. Razpisa se lahko udeležijo delovne organizacije z območja občine Radovljica, ki v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana in Aneksom k njemu, združujejo sredstva vzajemnosti v okviru stanovanjske skupnosti in delavci, ki prt njih združujejo delo ter namensko varčujejo za nakup stanovanja v etažni lastnini.
2 Posojila so razpisana iz dela sredstev vzajemnosti, ki jih delovne or-ganizacije združujejo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti občine Radovljica v višini 33.000.000 din.
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIIA
A Delovne organizacije pridobe pravico do posojila iz sredstev vzajemnosti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje sj^novanjskih vprašanj delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ter samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica za obdobje 1981 — 1985,
da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po merilih samoupravne stanovanjske skupnosti občine Radovljica,
da kupujejo stanovanja in so vključeni v program stanovanjske graditve samoupravne stanovanjske skupnosti, v primeru, da razpoložljiva sredstva in ostali pogoji dopuščajo, se lahko odobri posojilo tudi organizaciji, ki ne izpolnjuje »egu pogoja,
da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogoča zaključevanje finančne konstrukcije za nakup načrtovanega števila stanovanjskih enot,
da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo, da izpolnjujejo obveznosti iz že odobrenih posojil iz sredstev vzajemnosti ter da na ustrezen način sprejemajo obveznosti zagotovitve lastne udeležbe in vračila novega "posojila.
B. Delavci, ki združujejo delo v delovnih organizacijah iz prejšnje točke pridobe posojilo, če izpolnjujejo naslednje pogoje
da nimajo stanovanja, ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stanovanje ter sami ali njihovi družinski člani niso lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali počitniške hišice,
da imajo sklenjeno pogodbo o namenskem varčevanju pri poslovni banki za nakup stanovanja
da so kreditno sposobni.
III. POSOJILNI POGOJI
L Višina posojila in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delovne organizacije iz sredstev vzajemnosti za nakup stanovanj, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega'v >MtS po zadnji objavi in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v delovni organizaciji za isto obdobje, izračunana po lestvici iz 18. člena pravilnika,
2. Višina posojila in odplačilna doba, ki ga lahko dobe delavci se izračuna v skladu s pogoji, določenimi v 31. členu pravilnika.
3. Obrestna mera za posojila po tem razpisu je 5%.
4. Pri določitvi povprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SR Slo vemu se upošteva poročilo Zavoda za statistiko za leto 1982 in znaša 14.305,0(1 din.
IV. ostale določbe
L Udeleženci razpisa morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobe pri strokovni službi stanovanjske skupnosti ALPDOMU Radovljica. Cankarjeva 27., k njej pa priložiti še:
A. DELOVNE ORGANIZACIJE
— sklep samoupravnega organa o najetju in namenu uporabe posojila;
— prodajne, pogodbo za nakup stanovanja oz rezervacijo:
izjavo o uskladitvi samoupravnih splošnih aktov s predpisi s področja stanovanjskega gospodarstvu;
— višino povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka v delovni organizaciji za leto 1982;
IL delavci
— prodajnu pogodbo za nakup stanovanja oz. rezervacijo;
— potrdilo o dohodkih vseh družinskih člunov za leto 1982; - potrdilo o kreditni sposobnosti;
— potrdilo o premoženjskem stanju,
— fotokopijo pogodbe o namenskem varčevanju pri poslovni banki,
— potrdilo o številu družinskih članov.
2. Vloge za dodelitev posojila je potrebno dostaviti v 30 dneh od objave razpisa z vso dokumentacijo na naslov:
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA Cankarjeva 27 04240 RADOVLJICA.
3. O izidu razpisu bodo obveščeni vsi prosilci, najkasneje v 30 dneh po seji Odbora za graditev stanovanj.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE RADOVLJICA
Predsednik zbora uporabnikov: * Stanko KOŠNIK, lr.
ALPETOUR
ALPETOUR ŠKOFJA LOKA
Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge
PRIPRAVNIKA
v razvojni službi — za določen čas
Pogoji: — dipl. ekonomist ali ekonomist Pripravniška doba 12 oziroma 9 mesecev.
Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki. Titov trg 4 b, 8 dni po objavi.
Kandidati bodo o izidu obveščeni v G0 dneh po izteku prijavnega roka.
j i i
Delavska univerza TOMO BREJC KRANJ objavlja možnosti študija in izobraževanja ob delu v šolskem letu 1983/84 v naslednjih oblikah:
VISOKA TEHNIŠKA ŠOLA MARIBOR
Na PRVI STOPNJI bo organiziran študij v oddelkih za strojništvo, elektrotehniko, kemijsko tehnologijo in delno za gradbeništvo. Na DRUGI STOPNJI bo organiziran študij v oddelek za elektrotehniko z usmeritvami za energetiko, avtomatiko in procesno tehniko. Prijave sprejemamo do 10. avgusta 1983, možen bo tudi naknadni vpis.
EKONOMSKA FAKULTETA LJUBLJANA - poslovni oddelek študij je organiziran na prvi in drugi stopnji
Prijave sprejemamo do 1. avgusta 1983, možen bo tudi naknadni vpis. K prijavi je treba priložiti:
— spričevalo o zaključnem izpitu na srednji šoli
— izpisek iz rojstne matične knjige
— kratek življenjepis
— potrdilo o zaposlitvi
— izjava o kritju stroškov študija
— 2 fotografiji 4x6
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE PRI DELAVSKI UNIVERZI
TOMO BREJC KRANJ
vpisuje v 5., 6., 7. in 8. razred osnovne šole
Šolanje traja 20 tednov za vsak razred. Prijave sprejemamo do 5. septembra 1983.
Prijavi je treba priložiti:
— spričevalo o zadnjem končanem razredu
— rojstni list
— potrdilo o zaposlitvi Šolanje je brezplačno.
Pouk bo organiziran dvoizmensko tako, da se lahko v šolo vključijo tudi tisti, ki delajo v izmenah.
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Začetni tečaji in tečaji konverzacije
angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega in ruskega jezika.
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA .
za delavce iz drugih republik in pokrajin <■ Prijave sprejemamo do 10. septembra 1983.
IZOBRAŽEVANJE V IZVENŠOLSKIH OBLIKAH
— tečaj strojepisja
— tečaj blagajniškega poslovanja
— tečaj poslovne administracije in korespondence
— tečaj materialnega knjigovodstva
— tečaj skladiščnega poslovanja
— tečaj varstva pri delu
— tečaj za upravljalce naprav za ogrevanje
— tečaj za upravljalce telefonskih central
— tečaj za kinooperaterje 1
— tečaj vzdrževanja strojev in naprav
— tečaj za upravljalce viličarjev
— tečaj tehniškega risanja
— tečaj za kontrolorje v proizvodnji
— tečaj za snažilke
Prijave sprejemamo do 20. septembra 1983. DOPISNO IZOBRAŽEVANJE
Skupaj z dopisno delavsko univerzo UNIVERZUM Ljubljana bomo izvajali programe usmerjenega izobraževanja v kovinarsko predelovalni in elektro usmeritvah. Prijave sprejemamo do 20. septembra 1983.
Informacije o možnostih študija in izobraževanja ob delu dobite na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj, C. Staneta Žagarja 1, vsak dan (razen sobote) od 8,—16. ure.
Obveščamo vse slušatelje poklicnih in srednjih šol (tehniške srednje šole, strojne elektro in prometne stroke, delovodskih šol, poklicne šole elektro in kovinarske stroke, administrativne šole), ki so v preteklih letih začasno prekanili šolanje, da imajo možnost dokončati šolanje po starih programih do konca šolskega leta 1984/85. Vsi slušatelji, ki želijo nadaljevati šolanje, morajo izpolniti prijavo za nadaljevanje šolanja najkasneje do 15. avgusta 1983.
ISKRA TFLEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o.
TOZD Tovarna avtomatskih telefonskih central
Na osnovi določil samoupravnih splošnih aktov in sklepa delavskega sveta Tovarne ATC, razpisujemo dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo:
1. VODJE TEHNIČNE SLUŽBE
2. VODJE PLANSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE
3. VODJE PLANIRANJA SISTEMOV
4. VODJE PROIZVODNJE
5. VODJE KONTROLE KVALITETE
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje
pod 1., 4. in 5. — visokošolska izobrazba elektro, strojne ali organizacijsko proizvodne smeri
pod 2. in 3. — visokošolska izobrazba elektro, strojne, ekonomske ali organizacijsko proizvodne smeri
Skupni pogoji za vsa razpisana dela in naloge:
— 5 let delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela,
— aktivno znanje svetovnega jezika,
— pogoji določeni z družbenim dogovorom o uresničevanju ka-dorvske politike v občini Kranj
Mandatna doba za vsa razpisana dela in naloge je 4 leta.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Iskra Telematika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4. Kranj, z oznako »za razpis TOZD ATC«.
ii « t> i *. n •#    ' * t i I ___
-ir
SGP TEHNIK
ŠKOFJA LOKA
TOZD GRADBENIŠTVO
Objavlja proste štipendije za pridobitev poklica:
GRADBINEC L
(zidar ali tesar — ozki profil) Pogoj: — dokončanih 6 ali 7 razredov osnovne šole
GRADBINEC II.
(zidar ali tesar — široki pro-fil)
Pogoj: — dokončanih 8 razredov osnovne šole
Štipendistom nudimo poleg osnovne štipendije dodatno štipendijo na deficitarnost poklica, povrnemo v celoti potne stroške ter v celoti krijemo stroške šolskih potrebščin.
Učencem, ki niso končali 8. razreda, omogočamo tudi organizirano interno izobraževanje za pridobitev gradbenega poklica s tem, da so sprejeti v redno delovno razmerje za nedoločen čas in prejemajo osebni dohodek v višini 8.000 din. Vse informacije dobite v kadrovski službi SGP Tehnik, Stara cesta 2, telefon 60-371.
Ul inštalacije
ŠI0FJ* LOKA
INŠTALACIJE ŠKOFJA LOKA
Razpisna komisija v skladu z določili 83. člena Statuta ponovno razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
- VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA ODDELKA
Kandidati    morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: —■ da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in da imajo 2 oziroma 3 leta ustreznih izkušenj
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pisno prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov DO Inštalacije, Škofja Loka, Kidričeva 55, s pripisom »za razpisno komisijo«.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od dneva sprejema sklepa o izbiri.
DEŽURNI VETERINARJI
od 8.-15.7.83
za občini Kranj in Tržič Dr. CEPUDER BOGDAN; dipl. vet. spec., Kranj, Kaju-hova 23. tel.: 22-994
za občino Škofja I oka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130
za občini Radovljica in Jesenice
GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629
Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
proda kozolec, ki je postavljen na Bukovškem polju in ga bo kupec odstranil.
Prodaja bo izvršena najboljšemu ponudniku na dražbi, dne 12. 7. 1983 ob 9. uri na Bukovškem polju. Izklicna cena je 40.000 din in prometni davek.
r
PETEK, 8. JULIJA 1983
OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE
.15. STRAN O
ALPETOUR
alpetour Škofja loka
do creina tozd proizvodnja
kmetijske mehanizacije
kranj
Vabi večje število KV in NK kovinarskih delavcev raznih profilov (strugarje, rezkalce, ključavničarje, varilce) da združijo delo v naši TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije. Predvsem iščemo delavce za obrat v CeSNJEVKU in tudi za obrat na Primskovem.
Pogoji za KV delavce: — poklicna šola ustrezne stroke in 2 leti
delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece
Pogoji za NK delavce: — nedokončana osnovna šola, poskusno
delo en mesec
DO CREINA DS Skupnih služb Kranj ČISTILKE
Pogoji: — NK delavka in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo en mesec
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave — ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
KRANJ
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ, p.o. Koroška 53 c
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1 VODJE TEHNIŠKEGA SEKTORJA Kandidat.mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da imu visoko ali višjo izobrazbo elektrotehniške stroke — jaki ali šibki tok,
— da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj,
— da obvlada enega svetovnih jezikov
2 VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo elektrotehniške, ekonomske ali komercialne stroke,
— da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj,
— da obvlada enega svetovnih jezikov
Pri izbiri kandidatov za opravljanje razpisanih nalog pod 1. in 2. bodo upoštevana moralno etična merila.
Posebej bo upoštevana kandidatova samostojnost, ustvarjalnost in uspešnost opravljanja del in nalog.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Imenovanje bo za mandatno dobo 4 let.
Prijavo z dokazilom o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predlože v roku 15 dni od objave razpisa na naslov Elektrotehniško pojetje Kranj, Koroška 53 c.
S2 VERIGA LESCE DS TOZD Vzdrževanje
Delavski svet TOZD Vzdrževanje razpisuje na osnovi ustreznih določil statuta TOZD Vzdrževanje
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA VODJE TOZD VZDRŽEVANJE
Za individualnega poslovodnega organa se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih pogojev, z zakonom določenih pogojev, izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo strojne, metalurške, ekonomske ali organizacijsko proizvodne smeri,
— da pasivno obvladajo en tuj jezik,
— da imajo z visoko izobrazbo 4, z višjo pa 5 let delovnih izkušenj v zahtevanem poklicu,
— da t imenovanjem soglašajo DPO TOZD,
— da z imenovanjem soglaša koordinacijsko-kadrovska komisija pri občinski konferenci SZDL,
— da predloži zamisel realizacije razvojnega programa TOZD
Individualni poslovodni organ bo imenovan za 4 leta, po poteku mandata pa je lahko ponovno izvoljen.
Kandidati naj posredujejo vloge za razpis na naslov SŽ Veriga Lesce, Kadrovska služba, Alpska 43, s pripisom »vloga na razpis«, najkasneje v 15 dneh po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku roka prijave.
STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE - KRANJ
Dopolnitve k skupnemu razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1983/84
Skladno z določili samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini (34. člen) objavljamo skupaj dopolnitve k razpisu kadrovskih štipendij: v občini Kranj
razpisuje Osnovna šola Stane Žagar Kranj ENO štipendijo predmetnega učitelja zemljepisa in zgodovine (VI/1), v občini Škofja Loka razpisuje
Kmetijska zadruga Škofja Loka ŠE naslednje kadrovske štipendije:
1 za kmetijskega tehnika (V); 1 za avtomehanika (IV); 1 za mlekarja (IV)
Roz.alija Lovšin, Galvana cinkanje, Staru Loku 17, Škofja Loka razpisuje eno štipendijo za kmetijskega tehnika (V).
Kandidati bodo dobili podrobnejše informacije pri štipenditorjih, razpisni pogoji so bili objavljeni v Delu, 15. februarja 1983.
lesnina, - POHIŠTVO
KRANJ
OBVESTILO
Lesnina Kranj, salon kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju (nasproti starega Majerja), obvešča da zaradi preobnove salona nudi izredno 20 % znižanje na vse razstavljene vzorce kuhinj
Razprodaja bo do 16. 7. 83, dobava takoj.
Izkoristite priložnost, naj vam nakup kuhinj v Lesnini zagotalja prihranek, ki
vam bo v času dopusta še kako koristil.
Trgovina je odprta od 8. do 20. ure, v sobotah do 13. ure.
Informacije dobite po telefonu na štev. 21-485.
HGORENJSKA OBLAČILA KRANJ
TOZD Konfekcija Jesenice Savska cesta 1 b
Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in opravila
VRATARJA -TELEFONISTA
Pogoj:
— dokončana osemletka
— moralno primeren
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in je v turnusu. Poskusno delo je en mesec. TOZD stanovanja nima. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izteku objave.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA
Objavlja prosta dela in naloge
1 ŠOFERJA - VOZNIKA
TOVORNJAKA 2. PRIPRAVNIKA
Z EKONOMSKO
SREDNJO ŠOLO Pogoji:
pod 1. -— šola za voznika motornih vozil,
pod 2. — srednja ekonomska šola
Prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim življenjepisom sprejema sekretariat zadruge 8 dni po objavi oglasa.
Osnovna šola IVAN TAVČAR Gorenja vas
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
PRIPRAVLJANJE IN KUHANJE JEDI
— 1 delavec na centralni šoli
Pogoj: — poklicna šola kuharske smeri
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov OŠ Ivan Tavčar Gorenja vas.
kamniška
Gradbeno industrijsko podjetje INGRAD CELJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Mobilia Ljubljana, Tacenska 133, objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas za
1 ŽAGARJA (GATERIST)
— 1 delavec, — eZD žaga Seničica
2 NK DELAVCA
— 2 delavca, — eZD žaga Seničica
3 LESARJA ŠIROKEGA PROFILA (KV mizar)
— 2 delavca, — eZD Medvode
4. OBDELOVALCA LESA (PK mizar)
— 2 delavca, — eZD Medvode
5. NK DELAVCA (zaželjena ženska — delo v lakirnici)
— 1 delavec, — eZD Medvode
Pogoji:
pod L, 2„ 4. in 5. — poskusno delo 1 mesec,
— starost nad 18 let, pod 3. končana IV. zahtevnostna kategorija (KV mizar),
— poskusno delo 1 mesec,
— predhodni preizkus delovnih sposobnosti delavca Nastop je možen takoj ali po dogovoru.
Pismene prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 19 dni po objavi na naslov: GIP Ingrad Celje, TOZD Mobilia Ljubljana, Tacenska 133.
Osnovna šola PREŠERNOVE BRIGADE ŽELEZNIKI
Razpisna komisija razpisuje dela in naloge -RAVNATELJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike izpolnjevati še naslednje:
— da ima višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojnoizobraževalnem delu ter opravljen strokovni izpit,
— da je družbenopolitično aktiven,
— da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole
Mandat traja štiri leta.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Razpisna komisija OŠ Prešernove brigade Železniki, Otoki 13, 64228 Železniki.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izidu bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav.
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja DS ATS objavlja naslednja prosta dela in naloge V SLUŽBI KVALITETE
1. SAMOSTOJNEGA MERILCA
v elektro skupini za kontrolo polvodnikov (vezij)
2. MOJSTRA KONTROLORJA
za dimenzijsko in površinsko kontrolo materiala in jemanje vzorcev
Kandidati za razporeditev na prostu dela morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod 1. — 4-letna srednja šolska izobrazba elektrotehniške smeri, šibki tok,
— 5-letne ustrezne delovne izkušnje
pod 2. — 3-letna poklicna šola kovinarske smeri;
— 4-letne ustrezne delovne izkušnje.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi v kadrovsko Službo Iskre Kibernetike, Savska loka 4, Kranj.
OLA816 STRAN
OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE
PETEK, 8. JULIJA 1983
9
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n-sol.o. TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. KUHARICE
(priprava toplih obrokov med delovnim časom)
2. KLJUČAVNIČARJA - VARILCA
3. STRUGARJA
4. VEČ GRADBENIH DELAVCEV
5. ČISTILCA DELOVNIH PROSTOROV V MEHANIČNI DELAVNICI
Pogoji:
pod L, 2. in 3. — končana ustrezna poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj
pod 4. in 5. — končana osemletka
Za vsa objavljena prosta dela in naloge je poizkusno delo 3 mesece. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, razen za dela in naloge pod točko 4.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju predpisanih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi tega oglasa na naslov: GG Kranj, TOZD Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, Staneta Žagarja 53.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA KRANJ
Objavlja prosta dela in naloge
L ENEGA DELAVCA ZA KONTROLIRANJE OBRAČUNOV BLAGAJNE za nedoločen čas
2. ENEGA DEIAVCA ZA OPRAVUANJE ADMINISTRATIVNIH NALOG V ORGANIZACIJSKEM DELU KONTROLE
za nedoločen čas
3. ENEGA DELAVCA ZA RAZVRŠČANJE DOKUMENTOV za določen čas
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
pod-1. - srednja strokovna izobrazba (ESŠ ali gimnazija) in 2 leti
ustreznih delovnih izkušenj pod 2. - srednja strokovna izobrazba (ESŠ, gimnazija, UAŠ) in 3
leta delovnih ustreznih izkušenj pod 3. - osemletka - brez delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah sprejema kadrovska služba SDK, podružnice Kranj, Trg revolucije l, 8 dni po objavi.
Tiskarna in kartona/a GORENJSKI TISK, n. sol. o., Kranj Moše Pijadeja 1
L Delavski svet delovne organizacije razpisuje
v skladu s statutom delovne organizacije dela in naloge
ČLANA poslovodnega odbora za finančno računovodsko področje
Kandidat mora poleg splošnih/ pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora visoko .šolsko izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske uli komercialne smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih nalogah.
Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje:
— znanje angleščine ali nemščine,
— izpolnjevati morajo pogoje, ki jih za poslovodne delavce določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj,
~ ne smejo biti kaznovani ali v kazenskem postopku po 511. členu zakonu o združenem delu.
Mandat člana poslovodnega odbora za finančno računovodsko področje v smislu statuta delovne organizacije traja 4 leta.
II. Delavski svet TOZD Dodelava Kranj, b. o., razpisuje
v skladu s statutom TOZD dela in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD Dodelava Kranj, b. o.
VODJE TOZD DODELAVA
Kandidat mora polog splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo šolsko izobrazbo,
— da ima najmanj dve leti ustreznih delovnih izkušenj v grafični dejavnosti ah dejavnosti v okviru TOZD,
~ izpolnjevati mora pogoje, ki jih za poslovodne delavce določa družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politiko v občini Kranj,
— ne sme biti kaznovan ali v kazenskem postopku po 511. členu zakona o združenem delu.
Mandat individualnega poslovodnega organa TOZD v smislu statuta TOZD traja 4 leta.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov:
Tiskarna in kartona/a Gorenjski tisk, n. sol. o., Kranj. Moše Pijadeja 1, tajništvo
— pod točko I — za razpisno komisijo 500
— pod točko II — za razpisno komisijo 501
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka. . ^\
TnO
SREDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOLA KRANJ, S. Žagarja 33
Razpisna komisija pri svetu šole razpisuje dela in naloge
VODJE FINANČNO-RAČUNOVODSKE SLUŽBE
za določen čas, in sicer od L 8. 1983 do 30.4. 1984
Pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj pri vodenju finančno-računovod-skih del
Rok za zbiranje prijav je 15 dni po objavi javnega razpisa. Kandidati naj pošljejo prošnje s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na naslov šole s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od sprejetja sklepa o izbiri kandidata.
Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu ponovno razpisuje naslednja prosta dela in naloge:
- POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V OBUTVENI USMERITVI
za nedoločen čas s polnim delovnim časom (2 delavca)
- POUČEVANJE TEHNOLOGIJE DELOVNIH PROCESOV ALŽIRSKIH STAŽISTOV
za določen čas z nepolnim delovnim časom (15 ur tedensko od L 9. 1983 do 13.12. 1983).
Pogoji: — poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. alineja: — dipl. inženir usnjarsko predelovalne tehnolo-
gije ali najmanj obutveni tehnik s 5 leti delovnih izkušenj v obutveni stroki
2. alineja: — inženir usnjarsko predelovalne tehnologije
ali obutveni tehnik s 5 leti delovnih izkušenj v obutveni stroki.
Kandidati naj prošnje z dokazili o izobrazbi pošljejo v 15 dneh na naslov Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. Obvestila o izbiri bodo kandidati prejeli v 20 dneh po preteku roka za zbiranje prijav.
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA
objavlja dela in naloge
1 VZGOJITELJICE
za določen čas — 1 šolsko leto, za vrtec Bohinjska Bistrica
2 SNAŽILK
za nedoločen čas, za vrtec Bled
Pogoji pod 1.
pod 2. —
srednja ali višja strokovna izobrazba vzgojiteljske smeri,
ustrezne moralno politične lastnosti, po možnosti dokončana OŠ, opravljen tečaj za snažilke, — poseben pogoj: — poskusno delo 6 tednov
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za vložitev prijav.
KOVINSKA DELAVNICA BLED Seliška 4 b
Objavlja naslednje proste delovne naloge:
L FPLOSNO KLJUČAVNIČARSKA DELA
— 2 delovni mesti
2. KOVINOSTRUGARSKA DELA
— 2 delovni mesti
Poleg splošnih pogojev za sprejem se zahteva še: pod 1. — poklicna šola ustrezne smeri,
— obvladanje elektrovarilskih del pod 2. — poklicna šola ustrezne smeri,
— željena praksa na zahtevnih strugarskih delih
Kandidati naj imajo rešeno stanovanjsko vprašanje.
Za objavljene naloge velja poizkusno delo po sporazumnem aktu
DO.
Pismene prijave pošljite v roku 30 dni od objave na naslov: Kovinska delavnica Bled, Splošna služba, Seliška 4 b.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n. sub. o. Bled, Triglavska 47
Delavski svet temeljne organizacije razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih pogojev^ določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visoko strokovno, izobrazbo gozdarske smeri,
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki,
— da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje,
— da predložijo program razvoja temeljne organizacije.
Za sestavo programa razvoja temeljne organizacije lahko dobijo kandidati želene.podatke v temeljni organizaciji in v delovni skupnosti skupnih služb GG Bled.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijavi' Z doka/ili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov:
Gozdno gospodarstvo Bled, TOZD Gozdarstvo Pokljuka, Triglavska 47, Bled, »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh pr. izbin.
Gostinsko podjetje HOTEL GRAD PODVIN Radovljica
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
NATAKARJA Pogoji:
— končana poklicna gostinska šola,
— znanje dveh tujih jezikov, zaželjena je nemščina,
— nekaj let delovnih izkušenj
Delovna organizacija s stanovanji ne razpolaga. Vloge pošljite v roku 15 dni na naslov Hotel Grad Pod-vin, Podvin, Radovljica, p. p. 10 za kadrovski oddelek.
Osnovna šola Heroja Grajzerja Tržič
Komisija za delovna razmerja osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge
UČITELJA
za poučevanje harmonike na enoti glasbene šole za določen čas s polnim delovnim časom
Prijave z dokazili o strokovnosti kandidata pošljite komisiji za delovna razmerja osnovne šole heroja Grajzerja Tržič v 15 dneh po objavi razpisa.
ALPETOUR
ALPETOUR
TOZD Tovorni promet
Objavlja
JAVNO LICITACIJO TOČILNO HLADILNEGA PULTA
Izklicna cena 60.000 din. Licitacija bo v četrtek, .'
14. 7. 1983 ob 11. uri
v prostorih ALPETOURA
TOZD Mehanične delavnice Škofja Loka (Trata).
Ogled je možen uro pred pričetkom. Licitacija bo potekala po sistemu zaprtih kuvert.
g
kombivak
pomagamo vam
varčevati z energijo
cd
3
Cenjene goste obveščamo, da smo odprli vrt — teraso, kjer vam poleg ostalih jedi nudimo specialitete na žaru.
KOLEKTIV HOTELA CREINA
ISKRA KIBERNETIKA
Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje Kranj obja vlja prosta dela oziroma naloge:
1. NADZORNIKA ENERGETSKIH NAPRAV
2. ČISTILKE
za čišćenje proizvodnih, pisarniških in skupnih prostorov
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. — triletna poklicna šola,
— opravljen izpit za upravljalca visokotlačnega kotla z mehaniziranim kurjenjem,
— zaželene ustrezne delovne izkušnje,
— kandidat mora opraviti preizkus znanja iz varstva pri delu pod 2. — zaželena končana osnovna šola,
— starost nad 18 let,
— delo poteka v popoldanskem času
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika Kranj, Kadrovska služba,.Savska loka 4, Kranj.
BLED
HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE Bled
TOZD HOTEL JELOVICA BLED
Komisija za delovna razmerja objuvlja prosta dela in naloge
L PERICE
— 1 delavka
Pogoj: — dokončana osnovna šola. 1 leto delovnih izkušenj na podobnih opravilih, — poskusni rok traja 1 mesec
Delo se združuje za nedoločen čas!
2. NATAKARJA
— 1 delavec
Pogoji: — poklic natakar, 2 leti delovnih izkušenj v restavraciji hotela B kat..
— poskusni rok traja 2 meseca Delo se združuje za nedoločen čas.
Vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni od objave na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD hotel Jelovica, C. svobode 5. s pripisom »komisiji za delovna razmerja«.
TOZD hotel KRIM Bled
*•        Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. TAJNICE — administrator
Pogoji: — srednja administrativna ali ekonomska šola, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih opravilih.
— poskusni rok traja 2 meseca Delo se združuje za nedoločen čas.
Vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni od objavo na naslov: Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD hotel Krim, Bled, Ljubljanska 7, s pripisom »komisiji za delovna razmerja«.
/
TOZD hotel LOVEC Bled
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
L VZDRŽEVALCA
Pogoji: — kvalificiran obratni električar ali kvalificiran ključavničar,
— 3 leta delovnih izkušenj na podobnih opravilih,
— poskusni rok traja 2 mesecu Delo se združuje za nedoločen čas.
Vloge z dokazili pošljite v roku 8 dni od objave na naslov:
Hotelsko turistično podjetje Bled, TOZD hotel Lovec, Ljubljanska 6,
s pripisom »komisiji za delovna razmerja«.
Nujna popolna zapora prometa
Krajani krajevne skupnosti Kranj Center podpirajo program re vitalizacije in ohranitve starega mestnega jedra
Kranj — »Ko je bil pred'dvema letoma zgrajen in odprt nov Delavski most čez Savo, je bilo na otvoritvi rečeno, da so zdaj dani tudi pogoji za ureditev prometa v mestu,« je minuli teden v četrtek na zboru delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Kranj Center spomnil v razpravi eden od krajanov. Promet skozi stari del mesta postaja namreč vse bolj nevzdržen. Hrup, izpušni plini, tresljaji zaradi prometa vse bolj otežujejo bivalne pogoje v mestu. Uničujejo se fasade in onemogočen je živahnejši poslovni razvoj fcrgovskih, RO-stinskih in drugih organizacij ter dejavnosti v mestu.
Občinska skupščina bo še letos razpravljala o ureditvi prometa skozi mesto. Med variantami je tudi po-
polna zapora mesta za ves promet, razen za dovoz blaga in normaJno delovanje javnih služb. Krajani so na zboru prav zaradi podpore revitalizaciji starega mestnega jedra in za radi želje po čim bolj verni ohranitvi tega dela Kranja podprli popolno zaporo. Ob tem pa so izrazili upanje, da bodo takšeVi predlog podprle tudi druge krajevne skupnosti v javni razpravi.
Prav tako so pozdravili predlagano rešitev oziroma pozidavo nekdanje Podrti ne. Zavzeli pa so se tudi za čimprejšnjo ureditev gradu Kiesel-stein. Poudarili so, da je ta objekt v starem mestu treba oživiti z različnimi dejavnostmi in sklenili, da bo delegacija v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine in v samoupra-
vni stanovanjski skupnosti predlagala, da čimprej razrešijo problem spornega stanovanja v gradu. Izpraznitev še zadnjega stanovanja v gradu bi namreč pripomogla, da bi^, lahko postopoma začeli uresničevati začrtni program obnove gradu. Drugi pogoj za postopno oživljanje gra-xlu pa je ureditev ogrevanja.
A. Žalar
NAROČNIKI BEREJO GLAS CENEJE IN SODELUJEJO V NAŠIH NAGRADNIH IGRAH IN ŽREBANJIH
KAMEN SPOTIKE
KDO BO KUPU. ZAPUŠČENI HIŠI? - V Spodnji Rado-vni sta doma idila in mir, v vasi sta poleg dveh stanovanjski!) hiš le te elektrarna jeseniške Železarne, če ne štejemo dveh stanovanjskih hiš. ki zapuščeni vamev.ua in sta občasno naseljeni z občasnimi stanovalci, ki se vselijo, ker najbrž drugam nimajo iti. Naselitev je seveda nasilna, čeprav bi «> pravi nasilni vselitvi v te skrajno dotrajane prostore težko govorili. V notranjosti je polno navlake in odpadkov. Veliki stanovanjski hiši sta last samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica, ki pa jih namerava prodati. Streho so popravili, medtem ko ostalo čaka novega lastnika. Prav bi bilo, ko bi se jih kdo usmilil — če ničesar drugega, kraj je izredno lep in primeren za počitek. — Poto: D. Sedej
ZA KRESOM OSTALE SMETI - Od 1. maja. ki so p po-vsod (»značili tradicionalni kresovi, je minilo že nemalo faUM, vendar sledovi ognja so poneko;? še ostali. Tako je tudi na prireditvenem prostoru v Ribnem pri Bledu, kjer pogorišče označuje vse tisto, kar niso mogli upepeliti plameni. Ali je organizatorjem kresa res malo mar, da so tako nedelavno proslavili delavski praznik, ali pa pričakujejo, da bo smeti za njimi pospravil kdo drug;?! (S) — Foto: F. Perdan
POLIKS ŽIRI
Razpisna komisija pri delavskem svetu TOZD Lahka obutev Zi ri razpisuje prosta dela in naloge
VODJE TEHNIČNEGA SEKTORIA za dobo štirih let
Pogoji: — višja strokovna izobrazba čevljarske smeri in najmanj 3 le ta delovnih izkušeni na podobnih delih in nalogah,
— srednja strokovna izobrazba čevljarske smeri in.najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah,
— da je gospodarsko razgledan,
— da je moralno-Rplitično neoporečen,
— da izpolnjuje splošne in posebne pogoje, predvidene za ta dela in naloge
Kandidati za* razpisana dela in naloge naj pošljejo svoje vloge z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Poliks Žiri, splošni sektor. Strojarsku ulita 12, Žiri, s pripisom »Za razpisno komisijo TOZD Lahka obutev«.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po razpisnem roku.
Predelava plastičnih mas
TERMOPOL
SOVODENJ
Objavlja javno licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. excenlrični sekalni stroj
2. kompresor »Trudbenik* 2451
J. risalna deska »Libela«
4. clcktromor 7,5 kv\/2890 min 1
5. transportni vozički
Licitacija bo v prostorih tovarne 1«. i. 1983 ob 9. uri
Ogled sredstev in informacije 18.7.. 1983 ob 12. uri in tfl 7 1083 od 8. do 9. ure.
TELEVIZIJSKI SPORED
Petek, 8. VII
18.19 Poročila - 18.2(1 Doma či ansambli: 30 letnice a\-senikov - 18.50 Tarzan, ameri ška risana serija - 20.00 Rockfordovi dosjeji, a meri ška nanizanka - 20.50 Zrcalo tedna - 21.10 Nočni kino: Družabnika, ameriški film -22.40 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Test - 1815 Soba za igračke — otroška oddaja -18.45 Narodna glasba 20.00 Koncert violončolist-ke Ksenje Junkovič - 20.50 Prva živa slika na Balkanu — skica /u portret Miltona Munakiju • 21.40 Najboljši jugoslovanski filmi v Pulju Ines v dežju, slovenski film (do 23.10)
TV Zagreb — I« program:
15.50 Videostrani - 10.00 Poletno popoldne 18 05 TV koledar I «.15 Soba za igračke - 18 45 Narodna glasba 20 00 Ročk lordov i dosjeji, .imenska nanizanka - 21.00 Dober vočei. /.a Savno glasbena oddaja 12.00 Paleta, kulturni ma-3«lff-"W.SnTnrT)flla - —
Sobota. 9. VII
17.00 Poročilu - 17.08 Tarzan, ameriška risana serija
- 17.30 Dolgo iskanje: Vprašanje ravnovesja, ponovitev angleške dokumentarne serije ■ 18.$) Galaktika, ameriška nadaljevanka -20.00 Skrij se. italijanski film 22.1') bobei veceTj zabavno glasbena oddaja TV Zagreb   28.00 Poročila
Oddajniki II. TV mreže:
15.15 Hokej na travi za turnir narodov — Jugoslavija: Italija, prenos v odmoru premor 18.35 Jugoslavija, dober dan    17.05 Otroška
predstava - 18.05 Kraja ima
dolg rep. ponovitev otroške predstave 19.00 Narodna glusba  20.00 Glasbeni oder
- 20.30 Poezija - 21.10 Feljton 21.55 Športna sobota -22.15 Najstarejše evropske univerze: Heiđelberg dok serija
TV Zagreb -- I. program:
i:>,30 Sedem TV dni   tfi oo Porod ila   10.05 TV koledar 18.15 Poletno popoldne ■ iti.i5 Operno glasba lil.:oi
• Srčno v asi. dokumentarna serija - 10.30 TV dnevnik'-
* "Slivov  sok" "jtigoškf
vanski film - 21.35 TV dnevnik - 21.50 V soboto zvečer -23.05 Poročila
Nedelju. 10. 7.
0.15 Poročila - 9.20 Živ žav. otroška matineja - 10.05 V. Ku\ ucevte I Ivanec: Ka-peijski krosovi, nadaljevanka TV Zagreb - 11.20 025. oddaja za stik z gledalei -11.35 Čez tri gore: Gorenje-vaški oktet - 12.(10 Ljudje Iti zemlja - 15.30 Visok pritisk, zabavno glasbena oddaja TV Koper - 16.25 Dr., jugoslovanski film (ČB) - 17.50 .Športna poročila - 18.05 Spomini na Sutjesko, 2. del dokumentarne oddaje 1H55 Ne prezrite - 20.00 M 1'dovički: Zemlja, drama TV Novi Sad 21.20 Izviri — Istra: Naše mesto, dokumentarna serija - 21.45 .Športni pregled - 22.15 Potoci la
Oddajniki II. TV mreže:
10.55 Test - 17.It* Narodna glusba 17.40 Tula, nigerij ski dim 20.00 Operni veter C Monteverdi: Orfej, opera - 28.-20 Poročila (do
2,vri) - tv ^fsrsM w>'i
gram 11.50 Poročila • ' miF TCTnetTtSka -ortdvta* "
13 00 Majhno zlato sonce, češkoslovaški film za otroke - 14.30 J. Havdn: Stvarie-nje sveta   15.45 Glasbena
oddaja - 10.25 Galaktika, ameriška nadaljevanka -17.10 Narodna glasba -18.40 Tula, nigerijski film -20.00 Gospodična Rewent-lovv, serijski film 21.15 Potovanja 21.45 Športni pregled - 22.15 TV dnevnik
TV Zagreb L program:
17.50 Videostrani - 18.00 Polotila - 18.15 Slovenske ljudske pravljice - 18.30 Ho sunskohereogovski pesniki za otroke - 18.43 Glasba za mlade - 20.00 P. Golubovic: Pregon, 2. del TV drame 21 05 Glasbeni trenutek -21.10 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film Petrovski: Odprta proga - 22.10 TV dnevn i k
Ponedeljek, 11.7.
18.10 Poročilu 18.15 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje - 18.45 Glasba /a mlade 20.00 M Kmecl: Intervju, predstava SN(i Maribor 20,55 Odmevi 80-tih let 2. del angleške zabav noglusbene 'oddaje - 21.45 TV Dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Test 1)1.15 Slovenske ljudske pravljice, lutkovna seiija TV 1« U) Bosansko-hereogovski pesniki za Otroke - 18.45 TV plošča: ■Atomsko sklonište"   10.00
Športni grafikon - lo.no TV dnevnik     20.00 Po poteh spoznanj * 20.45 Poročila 20.50 Festival italijanske
i'dbte.no glasbo v Veroni. I pimpviiev -21.40.Ppt svobo,- 'm de ameriška nadaljevanka
Torek, 12.7
18.09 Poročila - 18.10 Sedem stopnic do glasbe: Dva Zmerjuvca - 18.30 Od vsakega jutra raste dan: Žiri 19.00 Knjiga 20.00 G. Mai-kov: Strogovi. sovjetska nadaljevanka - 21.05 Aktualno - 22.05 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže:
17.45 Test - 18.15 Pisani avtobus, otroška serija - 18.45 Zabava vas VIS rfONIC« 20.00 Polk parada 20.45 Maščevanje v barskem taborišču, dokumentarna oddaja   21.40 Čas knjiga
TV Zagreb I. program: 17.50 \'ideostr.ani - 18.15 Pisani avtobus - 18.45 Zabava
\as Vis iTONIC« 20.00 Otvoritev Inke bar. reportaža - 20.50 Teniški igralec, ameriški film - 22.10 TV dnevnik
Sreda. 13. 7.
18.10 Poročila - 18.15 Vojvodinski /bon: Komorni zbor Glasbene mladine, oddaja TV Novi Sad - 18.45 Mozaik kratkega filma: Zgodba o bojni ladji Wasa, švedski film - 20.00 Fflm tedna. Za sebno življenje, sovjetski film - 21.35 Kulturne diago nalet' 22.20 TV dnevnik II
Oddajniki H. TV mrože: 17.45 Test - 18.15 Aiiee in njena druščina, otroška na nizanka 18.45 Narodrra glasba - 20.00 Naša krajevna skupnost: Prisilno mrtev,, humoristična serija TV Ljubljana - 21.00 Proslava 500-letnico Cetinja, prenos -22.00 Glasbena dogajanja
TV Zagreb L program:
17.50 Videostrani 1« 15 Altce in njena druščin., 18.45 Narodna glasba • 20.00 Filmski večer: Pred 30, 1'uljem - 21.05 Z vlakom -proti jugu. ■ jugoKlovansk> film - 2240 TV dnevnik
Četrtek, 14.7.
17.40 Poročila 17 45 Mogo-čno morje: Žetev, angleška dokumentarna seiija 18.45 Glasba starega Jadrana: Hvar - 20.00 J. Cooke-B. Mortirner: TOM. D1CK IN HARRIET, angleška žaba vna serija - 20.25 Mogočni mikro; O strojih m denarju,
angleška poljudnoznanstvena serija 20 55 Kun cerl ..bora »Obala« i/. Kopi a - 21.40 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV in roža:
17.45 Test 18.15 Nadloge nekega Branimira, otroška oddaja 18.45 Yu ročk skozi čas, '- 20.00 M. Nov kovic: »Brisana pot«, posnetek predstave narodnega gledališča iz Leskovca - 21.15 Srečanja, oddaja i/, kulture - 21.45 Poročila
TV Zagreb I. program:
17.50 Videostrani - 18 05 TV koledar - 18.15 Nadloge nekega Branimira - 18.45 Yu ročk skozi čas - 20.00 1'oliti čni magazin - 21.05 Smo-je: Velo inisto, ponovitev TV Nadaljevanke 22 ■ TV dnevni!
Opomba: Novi Sad: Turnu v vaterpolu •
CLA8 18. STRAN
MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE
PETEK, 8. JULIJA 1983
Po hudi in težki bolezni nas je v 77. letu starosti zapustil naš drugi mož, oče, ded in praded
FRANC BAŠELJ
Od njega se bomo poslovili v petek, 8. julija 1983, ob 16. uri na pokopališču v Kranju.
OHRANILI GA BOMO V LEPEM SPOMINU! .
ŽALUJOČI: žena Marija, sinovi Božo, Franci, Milan z družinami, hčerke Zofka, Marica, Vera z družinami, ter sestra Kati z možem Jankom
Kranj, Lyon, Reteče
MALI
OGLASI
tel: 27-960
V SPOMIN
7. julija mineva žalostno leto, ko si tako mlad moral zapustiti svoje domače
RENATO ŠENK
Renato! Še danes ne moremo verjeti, da te ne bo več med nami in da si v cvetu mladosti moral zapustiti svoje najdražje; Veš, kako nesrečni te pogrešamo! Iskrena hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče TVOJI MAMI, ATI* in BRATEC Predoslje, 28. junija 1983
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 62. letu nenadoma zapustd naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat, stric, svak in bratranec
STANE FRLIČ
upokojenec
Pogreb pokojnika bo v petek, 8. julija 1983, ob 17-. uri na kranjskem pokopališču.
ŽALUJOČI: žena Marta, otroci Miro, Sonja, Stane in Jože z družinami ter drugo sorodstvo
Kranj, Šempeter pri Novi Gorici, Krapina, Sevnica, Komenda, Kamnik, Berlin
PRODAM
		V SPOMIN
		Zgodaj umirajo tisti, kogar Bogovi ljubijo
	1* 'M	CIRILU GRAŠIČU
7 juliju lani so se pretrgali vsi upi in nade njegovega mladega življenja. Ostali pa smo občutili vse odtenke bridkosti in žalosti.		
Vsem njegovim sošolcem, razredniku in sorodnikom najlepša hvala za cvetje in svečke		
i-		Gobov ce, 7. julija 1983
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, rjav žamet, Tel. 27-318
Prodajamo itn in rdeč RIBEZ. Dobi se od 15. do 20. ure na C. 1. maja 4, tel 21-582 6319
Proda* PRAŠIČKE, težke od 30 do 50 kg in mlado KRAVO s teletom, Visoko 5, Šenčur 0468
Ugodno prodam 9 lesenih JKRMENIC od 30 — 84 cm premera, v dobrem stanju, 2 ELEKTROMOTORJA, 6 in 10 KM z zaga-njučem in 2 TRANSMISIJI S krogličnim le-žajem, premera 45 mm. Čemažar, Stara Loka 4, Škofja Loka 6480
NEMŠKO OVĆARKO, staro 7 tednov, z rodovnikom, prodam. Drago Goričan, Naklo 121, tel. 47-334 6343
Prodam ZAJCE — belgijske orjake. Kova-čičeva 5, Kranj 6502
Prodam električni KAREL — 3-žilen, ventile za centralno in črpalko, 7 kg bakrene CEVI 15 mm, polnilne PIPE, SIFONE, rezila za cevi, primož, čevljarska kopita, telečji boks in SPALNICO. Telefon 26-409 6503
Prodam nov, še nerabljen ŠOTOR z baldahinom za 3 osebe. Andrej Kavčič, Gore* njesavska c. 58, Kranj 6504
Prodam suha DRVA. Informacije po tel. 23-963 6505
Prodam ŠOTOR za 5 in 4 osebe, dobro ohranjena. Kranj, C. talcev 77/A, tel. 26-025
6506
Poceni prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo in raztegljiv KAVČ. Naslov v oglasnem oddelku. 6507
Prodam 3 tedne starega BIKCA za pleme. Poženik 16, Cerklje 6508
Prodam planinske ČEVLIE, planinsko KLADIVO, topel SUKNJIČ in KAVČ. Naslov \ oglasnem oddelku. 6509
Prodam PŠENICO. Škofjeloška 32, Stra-/iM-e — Kranj 6510
Pn.dam novo MOTORNO KOSILNICO. Mlakar, Rritof 128, Kranj 6511
Prodam tesane TRAME 20 x 22 cm x 11 m, LETVE 4 x 5 cm, hrastovo »klaftro« DRV in 500 kg betonskega ŽELEZA, 6 mm Voklo 86, Šenčur 6512
Prodam novo OKNO »Jelovica«, velikost 120. * 120. Trata 19, Cerklje - 6513
Prodam PISALNO MIZO, za 1.000 din. Telefon 23-2*32    ' ' 6514
Športni VOZIČEK PEG in globok VOZIČEK tribuna, oba zelo dobro ohranjena, prodam. Ovtuček, Planina 31, Kranj 6515
Prodam PUNTE in 60 m P.AN KIX. Telefon 47-236 6516
Prodam 10 dni starega TELETA simental ca. Lahovce 26, Cerklje 6517 •Prodam KRAVO po teletu. Kidričeva 34, Škofja Loka 6518
Prodam dva meseca stare rjave in bele JARKICE; in PUNTE, 2,50 do 3 60 dolge. Telefon 42-209 6519
Prodam PEČ M etažno centralno kurjavo kuDpersbusch. Marjan Perko, Križe 71/A, Tržič • 6521
Prodam 12 ton CEMENTA. Telefon 26-149
6522
Prodam KITARO, znamke »Romanca«. Telefon 061-627-087 6523
Prodam 3 leta rabljen kiippersbusch ŠTE-DILMK s pečico. Vreček, Sr.. Bitnje 1, Žab-nica 6524
Prodam dolgo modro POROČNO OBLE KO št. 36-3«. Potočnik, Lajše 12, Selca, tel. 4o til 1 6525
Prodani kombiniran MIZARSKI STROJ elobi mio standard. Trče k, Langusova l, Radovljica, tel. 75-902 6526
Prodam bukova DRVA. Telefon 79-434 popoldan 6527
Prodam PONY KOLO na 3 prestave. Telefon 064-61-515 6528
Prodam PSlCKO — koker španjel, staro 1 leto,.z rodovnikom, odličnih staršev. Tepina, tel.27-108 6529
Prodam tri leta staro SLIVOVKO in 200 m I V.P KAB1^\ 4 k 2,5. Naslov v oglasnem oddelku. 6530
Prodam 50-litrski HLADILNIK gorenje in električni RADIATOR. Ogled dopoldan. Ne-nad Dokovič, Juleta Gabrovška 21/27, Kranj -Planina II. 6531
Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. Sta-nonik, l/)g 9, Škofja I>>ka 6532
Prodam 400 kosov STREŠNE OPEKE tra-janka, svetlo sive barve brez posipa in dve plošči BAKRENE PLOČEVINE. Markun, Sr. vas 2, Šenčur 6533
Prodam POROČNO OBLEKO, lila barve, št. 38 — 40. Ogled med 19. in 20. uro. Šala-mon, IH. Lojzeta Hrovata 5, Kranj — Planina II. 6534
Prodam mlade ZAJKLE, primerne za pleme. Franc Tušek, Lenart 11, Selca 6535
Prodam LAK za parket. Telefon 061-611-527 653G
Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 4 kW. Roman Benedik, Rovte 1, Podnart, tel. 70-115 6537
Prodam DRVA in traktorske VILE. Telefon 70-069 6539 Prodam dve OVCI z jagnjeti. Zg. Lipnica 7, Kamna gorica, tel. 74-404 6540
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše nenadomestljive, ljubljene mame, babice, prababice,
sestre, tete in tašče
ANGELE GRAŠIČ
Lenčkove mame iz Strah inja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali. Iskreno zahvalo smo dolžni dr. Janezu Bajžlju, ki ji je vsak trenutek nudil pomoč. Posebno se zahvaljujemo
z^Pn*ku Stanetu Zidarju in g. dr. Francu Rozmanu za lep pogrebni obred in govor. Najlepša hvala tudi pevcem iz Naklega in tov. Janezu Moharju za govor ob odprtem grobu. Nadalje se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki ste nam ustmeno ali pismeno izrazili soža-lje in vsem, ki ste našo plemenito mamo v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
LJUBLJENO MAMO BOMO OHRANILI V NAJLEPŠEM SPOMINU!
VSI NJENI Strahinj, 26. junija 1983
Prodam 3 železna vrtna dvokrilna VRATA 220 > 150, 330-130 in 145 x 120 cm. Pavle Zganjar, Pungart 15, Škofja Loka 6541
Prodam rabljen HLADILNIK. Martinjak/ Čošnjovck 2, Cerklje 6542
Prodam ekscentrično 30-tonsko STISKALNICO Telefon 15-387 6543
Prodam mlade PSE — novofundlance in OPAZE za okroglo jamo, za 100 kub m. Pri Benedičič, Globoko 11, Radovljica 6544
Prodam kipet PRIKOLICO in SLAMO-REZNIOO. Prezrenje 8, Podnart 6545
Globok otroški VOZIČEK, malo rabljen, prodam. Telefon 74-128 6546
Prodam JARKICE, stare 9 tednov, znamke prelux. Jože Urh, Reber 3, Zasip — Bled
6547
TISKARSKO »ŠTANCO« - amerikanko, OFSET A 4« iti fotoaparat MAMIYA C 330 profesional, ugodno prodam. Telefon 74-183
6548
Prodam skoraj nov KOTEL za žganjeku-ho, na plin in macesnove SODE za namakanje sadja. Ivka Koren, Zasip — Dolina 2, Bled 6549
Prodam novo STREŠNO OKNO pura!, dimenzije 85 x 112. Telefon 41-027 6550
Prodam KRAVO simentalko, ki bo v kratkem petič teletila, ah po izbiri, novo dvokril-no vezano OKNO 180 x 140. Janez Kučič. Lancpvo 11, Radovljica 6551
Prodam DIRKALNO KOLO na 5 prestav (junior), ugodno. Marija Maric, Špicarjeva 4, Radovljica 6552
Zelo poceni prodam KRZNEN PLAŠČ, ŽENSKO GARDEROBO, zimsko in letno, št. 33-40. Ogled v nedeljo od 11. do 13. ure. Senčar, Šorlijeva 37, Kranj 6553
Prodam suha hrastova DRVA in dve toni CEMENTA. Preddvor 10, tel. 45-368 6554
KAMP PRIKOLICO »Kamper«, ugodno prodam. Kranj, Moša Pijade 17, stanovanje 18 • 6555
Prodam 8 tednov staro TEJJČKO. Sv. Duh 41, Škofja Loka 6663
Prodam dve LONČENI PEČI, po 8.000 din in KMEČKO PEČ, za 21.000 din. Telefon 28-912 6664
OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka, prodam. Telefon 064-61 -048 6665
Poceni prodam PISALNI STROJ tops M 3 m nekaj KNJIG. Vprašajte po telefonu 62-018 6349
Prodam PSA čuvaja, starega 7 mesecev. Karlin, Vulog 4, Škofja Loka 6666
Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK in PEČ na olje ter trajnožarečo PEČ na trda goriva. Telefon 064-62-588 po 18. uri
6667
Prodam diatonično HARMONIKO C.FB »Kucler-. Telefon 064-60 709 6668
Prodam dolgo svetlo modro POROČNO OBLEKO, Si. 40. Logar, Stara c. 11, Škofja Loka M69
Prodam 4 zidne .LEGE* 18 m 16x 700, eno 24 x.22 x 400, 20 LAT 5 k 4 ter več- starih ŠP1-ROVCEV. Puštal 19, Škofja Loka 6670
Prodam samohodni OBRAČALNIK »vo-gel-nool«, štiritaktni motor. Štefan Petea-nelj, Gornja Zetina 1, Poljane 6671
Prodam mlade čistokrvne nemške OVČARJE. Zvon« Fireder, Gorenja vas — Reteče 63, Škofja Loka 6672
I Vodam 8 tednov stare PUJSKE. Oman, Zmmec 12, Škofja Loka 6673
Prodam KRAVO pred telitvijo. Smid, Zg. Luša 10, Selca ''674
Prodam PRAŠIČKE, težke od 20 do 30 kg. Cerkljanska Dobrava 10, Cerklje 6675
Prodam malo rabljeno štiri-tonsko kiper PRIKOLICO, DESKE za »pobjon«, smrekove PLOHE in suha DRVA v »klaftrah«. Lahovce 32, Cerklje 66 '*5
Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Grad
43, Cerklje
6671
Prodam električno gradbeno OMARICO. Zg. Brnik 46, Cerklje 6678 Menjam KRAVO z mlekom, za visoko brejo. Cerklje 33 G6-79
Prodam m suhih smrekovih DESK, debeline 25 mm. Viševca 3 pod Šent. goro, Cer-4 kije H680
Prodam novo AUBO. Kranj, Oprošmkova št. 27 6681
Prodam diatonično HARMONIKO, znam- I ke •Prostor«. Forme 18, Zabnica 6682
Ugodno prodam 1000 ZNAČK in KLJUČE »Gidore«. Naslov v oglasnem oddelku 6083
Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Stare, Valjavčeva 4, Kranj, telefon 23-227 6684
Prodam KOKOŠI za zakol ali rejo, hranjeno s koruzo. Šenčur, Štefetova 18 6685
Prodam več lepih macesnovih HLODOV. Ogled v soboto ali nedeljo. Frelih, Davča 39, Železniki 6686
Prodam nov ročno prevozni CIRKULAR, s 3 kW motorjem. Telefon 47-408, Strahinj št. 117 6687
Prodam ŠOTOR za 5 oseb. Telefon 23-737 od 17. do 19. ure 6688
Prodam PAPIGE (en par — ona bela, on svetlo moder) ter opremo. Janez Grašrič, Črnivec 9, Brezje (popoldan) 6689
Dve nosi STREŠNI OKNI pural (74 x 112) z obrobo, prodam. Luznarjeva 24/A, Kranj — Primskovo, telefon 23-531 6690
Prodam dve SOBNI OPRAVI (ena starejša, druga novejša) in TELEFONSKI APARAT, vse zelo poceni. Naslov v oglasnem oddelku. 6691
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 150 kg. krmljena z domačo hrano. Zalog 49, Cerklje
6692
Prodam mlado KRAVO, jalovo, ima 10 1 mleka. Podbrezje 64, Duplje 6693
Prodam hidravlično »PUMPO« z motorjem 380 V, 1,5 KM, 2810 O/min, 1.1 kW ter valj s komandami, tlačnim stikalom in ostalo napeljavo, primerno za stiskalnico ali hidravlično dvigalo. Stare, Luže 33, Šenčur
6694
Prodam SLAMOREZNICO »Gastol«, 380 V, 180 W, 1500 obr/ min. Stare, Luže 33, Šenčur        . 6695
Prodam električno STIKALNO URO. M. Šimič, Godešič 85, Škofja Loka 0696
Prodam kombinirano PEČ za v kopalnico ter GUME za VW 165 - 15 col. Ogled popoldan. Tommac, C. 1. avgusta 3, Kranj (nasproti AMD) 6697
Prodam približno 660 kg betonskega ŽELEZA, premera 16 mm in neka: betonskih MREŽ, Informacije po telefonu 27-t526 6698 Prodam ŠOTOR za 5 oseb. Gogala, Tomšičeva 40, Kranj 6699
Prodam ŠTEDILNIK iskra corona (2 ♦ 2). Turnim, Staneta Žagarja 15, Rado\ Ijua 6700
Ugodno prodam skoraj novo moško športno KOLO in otroško KOLO cros-, m 8 plošč pocinkane PLOČEVINE za žlebove. Š.škovo naselje 23. Stražišče 6701
Prodam staro poslikano SKRINJO in »MENTRGO«. Bogdan Žiberna. Savska lok«. 7 za »Iskro- proti »Planiki«- 6702
JARČKE hisex, stan- 2 meseca, dobr« nesnice, lahko dobite vsak dan. Podbrezje 52. Duplje . 6703
Bakreno PLOČEVINO (-1 plošče), ugodna prodam. Telefon 22-831 C. Staneta Žagarja 32, Kranj 6704
Prodam KAVČ in dva FOTEIJA ter PEČ za centrali^) (feroterm, 35 IIOO ecal, brez bq£ lerja, novo) in dve CISTERNI (Ribnica) Ogled popoldan. Posnajak, Pot na Jošta 12 Kranj 6705
Ugodno prodam ŠOTOR za 4 ost>be l\>• nič, Britof 220/B ' g?,^
Prodam JARKICE, rjave, stare 7 tedno" Zgoša'47/A, Begunje 6707"
Prodam novo PEČ za etažno ogrevanje 20.000 ecal. Visoko 31, Šenčur ^TOS
Prodam ŠTEDILNIK na trdo gorivo, star 1 leto. Ifnormacije po telefonu 74-232 <id 1*> do 15. ure 6709
Prodam 6 tednov stare PISKE. Telefon 40-146. Breg ob Savi 75 (Porenta) 6710
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga
FRANCKA BROLIH
roj. REHBERGER
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, 9. julija 1983, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici v Kranju.
ŽALUJOČI: sestra Johanca, brata Jože, Lojze z družinami in Nada Strouken z družino ter drugo sorodstvo *
Kranj, Ljubljana, Britof, 7. julija 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame, stare mame, tašče, sestrične, tete in svakinje
MARIJE NADIZAR
p. d. Vidmarjeve mame iz Čirč
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ji v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, poklonili cvetje in jo tako številno pospremili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Udirju in sestram iz ZD Kranj ter sestri Mavrini, ki so jo tako skrbno negovale na domu. Hvala tudi g. kaplanu in pevcem za lepo opravljen obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
VSI NJENI
PETEK. 8. JULIJA 1983
MALI OGLASI, OBVESTILA KRONIKA
19. STRAN O LAS
DEŽURNE TRGOVINE
Prodam črnobelo TELIČKO, staro en teden in zgodnji krompir. Kubelj, Zapoge 33: Vodiee 67] 1
Prodam nov HLADILNIK - skrinja. 38-litrski, 12 V. 220 V. plin. Francka Cernigoj. Za žago 4. Bled 6712
Ugodno prodam sestavljivo OMARO za v dnevno sobo. Telefon 21-653 6713
Prodam teden dni starega TELETA. Les-Fegunjska 4 6714
Prodam bukova DRVA. Informacije po telefonu 77-917 6715
Prodam dve novi OKNI glin z roletami in VRATA »Lip« Bled, cena 1.1 SM. Kranj, Tomšičeva.'« 6716
Zelo ugodno prodam raztegljiv kotni KAVC. Jakelj, Likozarjeva 27, Kranj - Planina II. 6717
Prodam KRAVO po prvem teletu. Mulej. Bodešce 2/A, Bled 6718
Ugodno prodam malo rabljeno, skoraj no-\ o KOLO junior, na 5 prestav. Ogled v popoldanskem času, .-»ifkovič, Kalinškova 3, Kranj 6719
Prodam šotorsko PRIKOLICO skip, za 4 "'.•oc, rabljeno 14 dni, 20 % ceneje. Jože Tr-ćek, Dražgoška 10. fari 6720
Prodam TRAKTOR štore 404. letnik 1979 (opravljenih 900 ur). Vidmar, Brezje 32, Tržič 6721
Prodam STENSKO URO na tri uteži. Ošlaj, Valjavčeva 8, Kranj 6742
Prodam bele PISKE, stare 2 meseca. Cerklje 19 6743
KUPIM
Kupim do 10 dni starega TELETA. Telefon 064-60-734 6556
Kupim nov ali rabljen TRAKTOR fergu-son. Plačilo v šilingih in dinarjih. Nikola Ivankovic, Savska loka 19, Kranj 6658
Kupim alpinistični ŠOrOR MONT -METKA. Telefon 064-23-300 6659
Kupim boljši TENIŠKI LOPAR. Naslov v oglasnem oddelku. 6660
Kupim avto DKVF 12, odlično ohranjen. Strehovec. Bntof 231 / A, Kranj 6661
Kupim KRAVO z mlekom ali menjam za mlado jalovo. Kidričeva 28, Škofja Loka
6062
VOZIIJL
Prodam SPAČKA, letnik 1974. prva registracija 1976. Benedikova 11, Kranj — Strani šče 6557
Prodam ZASTAVO 750, obnovljen, registriran do junija 1984. Ogled popoldan. Lu-skavec, Delavska 9, Šenčur.
Ugodno prodam PZ-125, letnik 1971, vo-cen, neregistriran. Triplat, Žirovnica 47 6558
Prodam dobro ohranjen PONT EXPRESS v. dodatno opremo. Vlesovska 19, Šenčur
6558
■ Prodam R-4 TLS, letnik 1978, kot nov. Ogled možen vsakčdan od 16. do 20. ure. Vasca 5. Cerklje na Gorenjskem 6560
Za R-5, prodam nov levi BLATNIK, svečke, jermena, filter, cena 10.000 din, vse skupaj. Fende, Britof 235, Kranj 6561
Prodam dobro ohranjeno ŠKODO 100 L, letnik 1973, registrirano do junija 1984. Ogled možen popoldan. Komič, Tončka Dež-mana 8, Kranj 6562
Prodam LADO -pedal, letnik 1980. Telefon 22-298 6563
Prodam OPEL ADMIRAL, 2600 cem, 75 KM avtomatik, poraba »—111. štular, Sorii-
i«'va !H. telefon 28-427 6564 Prodam ZASTAVO 1300 E, letnik 197H, ««.000 km. Jože Kešnar, Adergas 22, Cerklje
6565
BMW, letnik december 1977, prodam. Hrastje 156, Kranj, telefon 23-013 6566
Prodam VW 1600 BUGY - športen, nevozen. Miran Štern, Šmidova 13, Kranj 6567
ŠKODO 100, letnik 1972, neregistrirano, poceni prodam. Ovniček, Planina 31, Kranj
6568
Zelo ugodno prodam ZASTAVO 101. oktober 1978, dodatno opremljeno, ohranjeno. Helmut Klemene, Jenkova 3, Kianj — center — lokal MM 6569
Poceni prodam NSU 1200, dobro ohranjen, z rezervnimi deli. Telefon 47-343 6570
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Branko BasU, Stara c. 27, Kranj 6571
Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1969. I. Radonjič, Tončka Dežmana 10. Kranj 6572
CROSS IOMOS 50, malo vožen, dobro <>h:anjen, prodam. Primož Jurman, Ladja 31, Medvode 6573
Prodam ZASTAVO 125-P. letnik 1979, s plinsko napravo ali brez. Stane Zupan, Pan-Keršica 3, Golnik 6574
Prodam PZ, vozen, letnik 1972, cena 25.000 din. Milan Jankova, Tončka Dežmana 2, Kranj 6575
Prodam RENAULT 4, letnik 1979, malo karamboliran. Telefon 70-497 6576
Prodam KOMBI 1600 IMV moriš furgon. Sp. Brnik 85 (popoldan) 6577
Prodam R--4, modre metalne barve, letnik 1S78. Preddvor 10/A. telefon 45-002 6578
Prodam NSU 1200, z rezervnimi deli, registriran do maja 1984. Informacije po telefonu 74-009 po 19. uri 6579
DACTA 1300 - R-12, letnik 1974, prodam. Rant. Škofja Loka. Podlubnik 157, telefon 62-535 6580
L godno prodam FIAT 850, za rezervne dele. Ogled v soboto, nedeljo in ponedeljek. Srečo Oman. Rateče l/D — Planica 6581
Ugodno prodam R-12, registriran do junija 1984. Telefon 77-650 r 6582
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977, cena 14 SM. Telefon 27-455 6583
Ugodno prodam MERCEDES 180 D. Za žago 8. Bled, telefon 78-033 popoldan 6584
VW GOLF, letnik 1980. z novo karoserijo, prodam ali menjam za cenejši avto. Telefon 75-236 6585
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, cena 19 SM, registrirano do aprila J984 Stanislav Mohonč, Tavčarjeva 1, Zfri 6586
Prodani ŠKODO 100 S, letnik 1970, neregistrirano, celo ali po delih. Telefon 064-74-225 6587
Prodam FIAT 126-P. Vida Rozman, Poljši-ea 4. Podnart 6589 Prodam ZASTAVO 12B-P. letnik 1978, registrirano do maja 1984. Bruno Brcmec, Alpska 19/1, Bled 6590 ZASTAVO 730, obnovljeno, registrirano, ,dam   Informacije zvečer po telefonu
proč 064-74-538
6591
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1978. Janez Ahačič. Podljubelj 36, Tržič 6596
Zaradi bolezni prodam MOSKVIČA, prevoženih 13.000 km. Olged v soboto po 17. un in v nedeljo dopoldan. Tepina, Planina 16, Kranj . 6597
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. motor letnik 1982, še v garanciji, cena 10 SM. Informacije po telefonu 064-81-542 6598
Prodam avto R-4 TLS, letnik 1977. Informacije vsak dan po telefonu 064-24-491 od 17. do 20. ure 6599
Prodam BMW 1600, letnik 1968 Križe 94/A. Tržič 0600
Piodarn MOPED APN-4, rdeč', nov, s ščitnikom. Jože Khnar, Dvorska vas 13, Begunje 6601
Prodam ŠKODO 105, letnik 1978. Ljubo Brezovnik. Bled, Alpska 13 6602
Prodam ZASTAVO 750, letnik i973. Ogled popoldan. Lahov če 56, Cerklje 6603
Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1*83. Sp. Brnik 91. Cerklje 6604
KOMBI FIAT, nosilnost 600 kg, prodam za dele. Disco bar Pibernik, Bled, Prešernova 33, telefon 77-886 6605
Prodam desno strana o za GOLFA Telefon 26-638 6606
Prodam ZASTAVO 750, star leto in pol, čelno karamboliran. Janez Kučič, Laneovo U, Radovljica 6607
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977, cena 120.000 din. Mraz. Pot na Jošta 25, Stražišče, Kranj 6608
Prodam ZASTAVO 750, po delih in novo PRIKOLICO. Franc Starman, Pungart 17, Škofja Ix)ka 6609
Prodam oba sprednja BLATNIKA in izpušni lonec za VW 1300. Ravnihar, Virmaše 29, Škofja Loka 6610
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do septembra, celo alt po delih. Kalan, Križna gora 9, Škofja Loka 6611
Prodam MZ 125, športno opremljen. Milan Mur, Podgora 15, Gorenja vas 6612
Prodam SIMCO 1100, letnik 1976, neregistrirano Volčič, Reteče 24, Škofja Loka 6613
OPEL KADETT 13. letnik 1982, 9.000 km. prodam. Telefon 064-60-705 6614
Prodam FIAT 127. letnik 1973. Spodnji trg 15, Skorja Loka 6615
Prodam ZASTAVO 101 konfort. letnik 1080, prevoženih 29.000 km, registrirano do februarja 1984 Telefon 22-221 - int. 33-42 dopoldan; 23-773 zvečer 6616
Prodam VV A RT BURO, letnik 1981. Dacar, Pivdosljc l/A, Kranj 6617
Poceni prodam FIAT 125 italijanski. Bu-banja. Britof 99, Kranj 6618
Prodam nov levi BLATNIK za FORDA 17 M, letnik 1970. Vinko Zavrl. I^ihovče L Cerkije 6619
Prodam GOLF .IGL, letnik 1981, karam bohrana karoserija. Lahovce 11, Cerklje, telefon 27-746 po 15. un 6620
Prodam ZASTAVO 101, registrirano do junija 1984. Suha 4, Kranj 6621
Prodam ZASTAVO 101, prva registracija 1976. Stara U)ka 28, Škofja Loka 6622
Prodam MENJALNIK, MOTOR in prednje steklo za Z-750. C. na Belo 4, Kokrica — Kranj 6623
P...dam MOTORNO KOLO MZ. 150 cem, prevoženih 5.600 km. Jože Naglic, Kokrica, C. na Brdo 26 6624
Prodam R-4, nevozen. Gabrijel Vrhovnik, Sv. Duh 86, Škofja I^jka 6722
Prodam PONV EN PRESS. Šmartno 11, Cerklje 6723
Prodam ZASTAVO 7.-)'» in MOPED AFN - 4 TL. Velesovo 56, Cerklje 6724
Za ZASTAVO 1300 prodam nove rezervne dele: blatnik, prag,- izpušno icev. Telefon 28-095 6725
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto, prednje blatnike in glavo z ventili za ŠKODO Kranj, Jezerska c. 124 6726
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do 6. 7. 1984. Kuhar, Župančičeva 25, Kranj - Huje 6727
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, vozno, tef PRALNI STROJ gorenje. Cirilova 10, Krani - Orehek 6728
Prodam TOMOS AUTOMATIC, letnik 1975, dobro ohranjen. Osterman, Luže 41, Šenčur 6729
BMW 316, letnik 1978, vgrajen radio in plinska naprava, prodam. Informacije po telefonu 26-143 ali Luznarjeva 12, Kranj 6730
Prodam VVARTBURG karavan, 1977/78, eer.a 12 SM. Vidic, Lesce, Na Trati 16, telefon 74-368 6731
Ugodno prodam NSU za dele. VangHov, Huje 2, Kranj. 6732
Prodam razne dele za SPAČKE: HAUBO, VSA ŠTIRI VRATA IN PODVOZJE.. Ani Pintarič. Naklo 64. Kranj 6733
Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Ogled cel dan. Matija Kapler, Veljka Vlahoviča 7. Kranj 6734
Prodam PRIKOLICO za osebni fivto, nosilnost 600 kg in zadnjo desno stran za kombi FIAT 435 K z oknom. Informacije pot ele-fonu 24-917 6735
Novo ŠKODO 120 LS ter ŠOTOR za 2 osebi, prodam. Suška 26/A, Škofja Loka, telefon 62-366 * 6736
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Adergas 13, Cerklje 6737
Prodam osebni avto FIAT 1500 elegant. letnik 1979. Knežević, Bokalova 18, Jesenice, telefon 82-531 6738
ELEKTRONK' M, športno preurejen, prodam. Robert Križaj, Draga Brezarja 20, Kranj, telefon 21-439 6739
Pn»dam R-18. letnik 1979, prevoženih 49.500 km, bele barve, francoske proizvodnje. Informacije po telefonu 064-74-007 od 19. ure dalje 6740
PrOdam »SPAČKE«, skupaj ali po delih. Trgovina kmetijske zadruge Križe (dopoldan! ali telefon 50-543 zvečer 6741
WARTBURG karavan, letnik 1976, prodam. Telefon 064-77-216 6742
STANOVANJA
Prodam enosobno STANOVANJE i telefonom, v Škofii Loki. Informacije po telefonu 064-62-454 in 60-218 6625 Moški srednjih let išče SOBO ali ležišče v Kranju ali okolici. Cenjene ponudbe pošljite pod Šifra: Gorenje 6626 STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju, takoj najamem. Telefon ?7-718 6627 > Iščem SOBO v Kranju ali okokui. Milorad Pavlov, Titova 106, Jesenice 6628 Oddam dve SOP.I s souporabo kuhinje in kopalnice. Telefon v oglasnem oddelku. 6629 Fant - nekadilec, išče SOBO v Kranju ali okolici. Ponudbe |>od: Domačin 6630
POSESTI
Ugodno prodam ZASTAVO 101 konfort. letnik december 1981 Telefon 69-027 - Petome lj 65fl2
Prodam AMI 8, po delih. Tone Peterman, Z«. Gorje, Podhom 51 6593
Ugodno prodam golfa. Informacije pa telefonu 23-112 6594       Trosohno   nekomfortno STANOVANJE
- i Prodam dobro pririinjen EORD TAUNUS .(pol sjuumv unji kc HI ŠE)-prJ sumžišču, »fa»
Prodam pol HIŠK s posebnim vhodom, vrtom, garažo, telefonom, v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 6631
Trosohno   nekomfortno STANOVANJI
Kupim staro KMEČKO HIŠO (kajžo), mlin ali zago (lahko razpadlo). Ponudbe po telefonu 064-25-713 6633
Oddam STANOVANJE - pol HIŠE, naj boljšemu plačniku. Pot na Jošta 35, Kranj
6634
Prodam ah zamenjam stanovanjsko HIŠO (možnost obrti) v Prevaljah na Koroškem. Informacije po telefonu 064-26-723 6635
ZAZIDLJIVO PARCELO, kupim v okolici Ljubljane ali Kranja. Ponudbe z okvirno ceno po telefonu 061-340-740 aii pod: Gotovina
6636
5000 m smrekovega GOZDA na Pokljuki, prodam Telefon 061-573-962 po 20. uri 6637
GARAŽO, v okoli Vodovodnega stolpa kupim. Ponudbe s ceno pod: Jesen 83 6744
ZAPOSLITVE
Takoj zaposlim VKV STRUGARI A. Naslov v oglasnem oddelku 6638
Sprejmem delavca za priučitev v CEM ENTNI \ ARSTVU. Cementni izdelki -Kranj, Staneta Žagarja 52 6639
STRUGARJA, sprejmem, za urejevanje stružnih avtomatov. Ponudbe na »Glas« Kranj pod: Soliden — dOgOVOl 6640
Dekle l končano osemletko, iz Kranja in bližnje okolice, dobi takoj zaposlitev. Oglasite se na naslov: Viktor Konjedič kipar — keramik, Šiškovo naselje 11, Kranj 6641
Gostilna »MANGERT« - Kolodvorska 2, Bled, telefon 77-132. Takoj zaposlimo NATAKARICO za nedoločen čas. OD po dogovoru 6642
OBVESTILA
POPRAVLJAM vseh vrst tranzistorske aparate, gramofone, kasetofone Silvo Mu lej, Staneta Žagarja 57 (pri plinarni) Kranj
6453
Cenjene stranke obveščam, da bo gostilna »PRI SLAVCU' v Zalem logu zaradi rednega letnega dopusta zaprta od 7. 7., do 4. 8. 1983. Za nadaljnji obisk se priporočamo! 6456
Obveščamo vas, da bo »MESARIJA KU-NEJ IVANKA«, Šenčur, Pipanovj 13 v času od 19. 7. 1983 do vključno 24. 8. 1983 zapita zaradi letnega dopusta 6643
Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna na ČEPULJAH, zapita zaradi rednega letnega dopusUi od 13. julija, do 10. avgusta 1983. Priporočamo se za nadaljnji obisk 6644
MONTIRAM V»e vrste stropnih in stenskih oblog. Telefon 25-666 6645
Izvajam vsa SUKOPLESKARSKA DE-I^\. Telefon 23-308 % 6646
PRIREDITVE
Ansambclu SIRILA vabi v SOBOTO, ob 20. uri in v NEDELJO, ob 16. uri na veliko VRI \() VESELICO v NAKLO 6647
gasilsko društvo ŠTEFAN. Ia GORA, vabi 10 VII. 1983, ob 15. uri na veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom in keglanjem za koitruna. Igra ansambel
bratov poljanšek. vabijo gasilci:
6648
HOKEJSKI klub naklo, priredi v soboto, 9. vil, ob 19. un kresno noč in v nedeljo 10. vil, ob 16. uri vrtno veselico. Igra ansambel SIBILA 6649
V nedeljo, 10. vil, ob 16. uri vas vabimo na veliko vrtno veselico v moste pri komendi. Igra skupina trgovci s pevko marjano 6657
POZNANSTVA
Želim spoznati prijateljico srednjih let,za občasna srečanja. Šifra:Poletje 6652
IZGVBIJENO
Na praznik dan borca sem izgubila temno modro žensko JOPICO od mlekarne v Čir-čah do Rupe. Poštenega najditelja prosim, naj mi jo vrne na naslov: Marjeta Strupi, Rupa 5. Kranj 6765
Izgubil se je PES — nemški ovčar, črno-sive barve, z utetovirano številko 65056 na levem uhlju. Sliši na ime Ego Javite na Go-renjesavsko 62, Kranj, ali telefon 49-017
0651
ČESTITKA
Dragi BRODARIEVI mami iz Lahovc\ /a Življenjski jubilej, iskrene čestitke. Hčerke Milita z družino in pravnukinji Anita in Urška 6650
OSTALO
Star — srednjih let, grem pomagat delat na kmetijo, območje Gorenjske. Ostalo po dogovoru, osebno. Naslov v oglasnem oddelku 6653
INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Informacije vsak dan od 16. do 18. ure Bligita Urbane, Krožna 5, Kranj 6654
Iščem moškega vajenega krovskih del, za popravilo strehe. Janez Rems, Struž.evo 14, Kranj 6655
Prepovedujem vožnjo s tovornjaki in traktorsko vleko po parceli 160/1 — 190 — 215, dokler ni pogodbe. Jakob Langus, Pera-čica 5, Brezje 6656
kamniška
@ gorčica
V soboto,
9. julija bodo dežurne naslednje prodajalne TrgovskfB in gostinske delovne organizacije Živila Kranj na področju
KRANJA in okolice:
TOZD maloprodaja Kranj: SP Pri
Petercku, Kranj, SP Pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina Kranj, Župančičeva 24, PC Planina Kranj. SP Preddvor, PC Britof od 8. do 20. ure, S P Šenčur, PC Bitnje od 8. do 18. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 14. ure, Dom Srednja vas od 8.30 do 14. ure, Hrib Preddvor, Kočna Jezersko, Klemenček Duplje in Krvavec Cerklje od 8. do 20. ure, Na vasi Šenčur in Naklo v Naklem od 8. do 14. ure.
V nedeljo pa bodo dežurne naslednje prodajalne:
TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj od 7.30 do 11.30, Krvavec Cerklje od 7. do 11. ure, Naklo v Naklem od 8. do 12. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure.
TOZD maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 8. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg, mesnica Mestni trg TRŽIČ
ABC Bistrica, Mercator, Trg svobode
10, in Mercator, JLA 6
NESREČE
MATERIAL ZASUL RIBIČA
Orehek — V soboto, 2. julija, popoldne sta Darko Pavlin in Drago Kaštrun, oba iz Kranja, lovila ribe na desnem bregu Save. Okoli 18. ure pa je v kanjon Save po strmem bregu stresel material od izkopa za hršo Jože Vidmar, ki je tja pripeljal material s traktorsko prikolico. Odpadni material je zdrsel proti Savi, tako da se oba ribiča nista mogla pravočasno umakniti. Pavlina so s pretresom možgan in zlomljeno nogo, Ka.štruna pa z zlomljeno roko prepeljali v Klinični center.
PADEL Z ODRA
Kranj -- V sredo, 6. julija, dopoldne je padel s tri metre visokega zidarskega odra Stane Filič (roj. 1022) iz Kranja tako nesrečno, da je že med prevozom v bolnišnico umrl. Pokojni je urejal zunanjost stanovanjske hiše, na kateri so malo pred tem obnovili fasado.
UTONIL V JEZERU
Bled — V ponedeljek. 4. julija, popoldne je v Blejskem jezeru utonil 12-letni Stane Debelak. Dopoldne se je prišel kopat v Zako s svojo starejšo sestro, nato pa seje pridružil vrstnikom, s katerimi so se igrali kdo najdlje zdrži pod vodo. Ko pa ga dlje časa ni bilo iz vode, so otroci poklicali odrasle, ki pa so Staneta že nezavestnega potegnili na suho. Kljub oživljanju in zdravniški' pomoči je deček umrl.
GORSKA NESREČA
V severni steni Triglava v Skala-ski smeri so je V sredo, 0. julija, popoldne ponesrečil Bojan .r .^skošek. star 22 let, iz Ljubljane. Pri plezanju s soplezalcem se mu je izpulil kamen, tako da je padel kakih 20 metrov globoko in obvisel na soplezal-čevi vrvi. Klice na pomoč je s stene slišal dežurni meteorolog na Kredarici in obvestil reševalce iz Mojstrane Leti sr> se povzpeli do alpinista ter ga s helikopterjem prepeljali v dolino. V bolnišnici so ugotovili, da naj gre /a liui.se poškodbe..      . . - . .
RADOVLJICA — Predvidoma avgusta bo zgrajen prizidek k domu upokojencev dr. Janka Benedika v Radovljici. Veljal bo okrog 106 milijonov dinarjev. Denar gre iz sklada za gradnjo domov in stanovanj upokojencev, ki se zbira pri radovljiški skupnosti pokoj-ninskoinvalidskega zavarovanja, solidarnostno pa h gradnji prispevata tudi jeseniška in kranjska skupnost, vsaka po 2,5 milijona dinarjev. V domu je zdaj 124 oskrbovancev, pretežno iz radovljiške občine, v prizidku pa bodo pridobili še 80 postelj. — H. Jelov-
ŠOLSKA TELEVIZIJA - Pred sedmimi leti so v Železarsko izobraževalnem centru na Jesenicah začeli z interno šolsko televizijo. Tak način obveščanju pa se je pokazal za življenjskega. Sodelavci televizije dobro sodelujejo z železarno, v pomoč pa jim je za na novo sprejete delavce, za ekskurzije in razna izobraževanja. Vsak mesec imajo 00 oddaj, šolska televiziju pa je med najbolj opremljenimi tovrstnimi televizijami v Sloveniji. Zdaj pu si želijo, da bi že zastareli sistem zamenjali /. novejšim VHS sistemom. — A. Ker-štan
JESENIŠKA OBVOZNICA - Delavci SGP Gradbinec z Jesenic so začeli graditi novo obvoznico za Carinarnico Jesenice. Obvoznico so Jeseničani dolgo načrtovali, bila je v planu republiške skupnosti za ceste, vendar pa je zmanjkalo denarja, zato ga morajo prispevati Jeseničani sami. Obvoznica od Cufarja do podvoza Podmcžaklo bo odpravila najbolj ozko prometno grlo skozi Jesenice. — Foto: D. Sedej
Wt t «■"♦ I |j % tj * tVtVt'»V* f ».».V*    » 6 « « I t ♦ t.V».f.t tJJ j
GLASOVA ANKETA
Iščemo par za
blejsko kmečko ohcet
Bled — Vsako leto avgusta, tedaj, ko je poletna turistična sezona na višku, organizira Turistično društvo Bled tradicionalno blejsko kmečko ohcet, ki privablja številne obiskovalce in goste. Ob tej priložnosti se čisto zares po starih gorenjskih svatovskih šegah in običajih poročita fant in dekle kmečkega stanu, Turistično društvo pa obenem pripravi številne zanimive spremne prireditve, ki so prava paša za oči.
Tudi letos pripravljajo kmečko ohcet in tudi tokrat si želijo, da bi se zares vzela mlada Gorenjca, tja do 35 let starosti in sklenila zakonsko zvezo na zanimiv, prijeten način. Čaka ju obilo zabave, obilo resnične pozornosti gostiteljev in organizatorjev, ki bodo mlademu paru namenili skupaj s hotelskimi hišami izvirna in nepozabna svatovska darila. Vsi pari, ki so se do sedaj poročili na blejski kmečki ohceti, so odnesli enkratne in-nadvse lepe vtise z ohceti, za katere v prvih avgustovskih dneh živi ves Bled.
Če ste torej mladi in tik pred usodnim »da«, se lahko čimprej prijavite Turističnemu društvu Bled, kjer izbirajo letošnji par za ohcet. Zaželeno je, da imate svojo narodno nošo, ni pa obvezno, da ste kmečkega stanu. Kmečka ohcet na Bledu bo od 4. do 7. avgusta, ob tem pa bodo tudi odprli sejem domače in umetne obrti, stregli z ohcetnimi dobrotami, pripravili bodo promenadni koncert pihalnega orkestra Gorje, odprli razstavo. Sama ohcet pa se bo začela z vasovanjem, »fantovšno«, vabljenjem svatov na ohcet, prevozom bal iz nevestinega doma na ženinov dom, nadaljevala s šrangq in končala s poroko na gradu ter seveda z obvezno poročno pojedino. ,
D. S.
Kvalitetno gostinsko ponudbo hotela Jezero v Bohinju dopolnnje tudi prostrana zunanja terasa. — Foto: H. J.
Uspešen krst hotela Jezero
Zimska sezona je bila za hotel Jezero v Bohinju, ki je bil odprt konec novembra lani, zelo ugodna, žal pa so nespremenjene cene storitev vplivale na skromnejšo rast dohodka — Veliko breme tudi anuitete za posojila — Kljub temu vrsta prijetnih novosti, ki bodo poleti popestrile bivanje hotelskih gostov v Bohinju
Bohinj — Najmlajši med šestimi bohinjskimi hoteli, s katerimi upravlja Alpetourova temeljna organizacija Hoteli Bohinj, je povsem na novo zgrajen in za lanski praznik republike odprt hotel Jezero. Gradnja je stala 70 milijonov dinarjev, od katerih predstavljajo več kot polovico bančna posojila.
Hotel Jezero sodi v B kategorijo. Ima 70 ležišč, njegova posebnost pa je delikatesna restavracija, edina te vrste v gorenjskih hotelih. Objekt nosi pečat značilne gorenjske arhitekture; znotraj in zunaj je izredno okusno opremljen, domač.
V glavni poletni turistični sezoni hotel Jezero pričakuje največ tujih gostov, predvsem Angležev in Nemcev. Glede domačih gostov se pozna
jj,. stabilizacija tudi v njem. Medtem kb so načrtovali blizu 65odstotno zasedenost v prvem letu obratovanja, zdaj računajo, da bo za dva do tri odstotke skromnejša.
Zimska sezona je bila zaradi obilice snega na Voglu oziroma pomanjkanja na drugih gorenjskih smučiščih zelo ugodna, tako da je hotel Je-
^ /.ero uspešno prestal svoj krst. To velja za zasedenost postelj, ne pa tu-
di za dohodek od storitev, katerin cene so lani ostale nespremenjene. Gostinske storitve v hotelu, kot smo se lahko prepričali, so kvalitetne. Žal pa tudi tod ne gre brez kadrovskih problemov. Osebni dohodki zaposlenih so predvsem zaradi odplačevanja visokih anuitet za posojila vse prej kot zavidljivi.
Sicer pa v temeljni organizaciji Hoteli Bohinj kljub omejenim denarnim možnostim pripravljajo za svoje goste nekaj novosti. V poletni turistični sezoni Bosta odprti dve diskoteki, zabavala jih bosta dva ansambla, organizator'planinskih tur jih bo pod vodstvom izkušenih vodnikov usmerjal na krajše ali daljše pohode v gore, na voljo bodo imeli kolesa, čollie, dve novi teniški igrišči pri hotelu Zlatorog in ocf srede julija naprej se minigolf. Pri hotelu Pod Voglom bo urejen prostor za piknike gostov, z otroškimi igrali pa bodo opremili osrednji bohinjski prostor.
V čim pestrejšo in kvalitetnejšo turistično gostinsko ponudbo Bohinja se vključujejo tudi žičničarji. Gondola na Vogel vozi čez poletje vsak dan od 7.HO do 18. ure, sede/m ca Orlove glave pa od 9. do 16. ure.
H. Jelovi a n
Večno buči Sutjeska
Kranj — Od 1. do 10. julija je na Tjentištu ob levem bregu reke Sutje-ske v naselju heroj Sava 7. zlet Zveze tabornikov Jugoslavije. Namen tega zleta je obujanje, ohranjanje, razvijanje in prenašanje tradicij narodnoosvobodilnega boja in krepitev bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti in etničnih skupin. Program je razdeljen na štiri področja: obujanje revolucionarnih tradicij, kulturni program, taborniška srečanja in tekmovanje ter ostale dejavnosti. Velik del obujanja revolucionarnih tradicij se izvaja na petih celodnevnih izletih v okolico Tjentišta. Na zletu se organizirajo tudi najrazličnejše kulturne prireditve. Taborniki se predstavijo z recitacijami, instrumentalno glasbo, literarnimi in dramskimi deli, folklornimi skupinami. V delu taborniških srečanj in tekmovanj pa se predvsem kali bratstvo in enotnost, izvajajo se tekmovanja v kurjenju ognjev, postavljanju šotorov iz so-tork, vozlanju, lokostrelstvu in uporabi šotorskega krila. Med ostale dejavnosti lahko štejemo urejanje stenskih časopisov in biltena, organiziranje razstav, kopanje in še mnogo drugih oblik taborniškega dela.
Tudi z Gorenjske je na 7. zlet tabornikov Jugoslavije odšlo štirinajst tabornikov, in sicer: iz Kranja štirje, Škofja Loke dva in z.Jesenic deset. Vključeni so v III. dalmatinsko brigado, komandir gorenjske čete pa je tabornica Marjana Pančur z Jesenic. Stroški na udeleženca znašajo 5500 din. V to ceno pa so vračunani stroški prevoza, prehrane in bivanja. Republiška zveza tabornikov je na udeleženca prispevala 2500 din, osta li del zneska pa so si razdelili udeleženci sami in občinske zveze tabor nikov.
Na zletu bodo taborniki ppkažali kaj so dosegli v svoji organizaciji v zadnjih letih, kako so usposobljeni za delo na vseh področjih taborniškega delovanja, kako skupaj z borci gojijo in razvijajo izročila narodnoosvobodilnega boja, kako krepijo tovarištvo in bratstvo med narodi in narodnostmi. Dokazali bodo, kaj je resnično tovarištvo, nesebičnost, delavnost, medsebojna pomoč in spoštovanje narave.
T. Bilbija
Vabljeni na praznik koscev
Nova Oselica — Turistično društvo Sovodenj vabi spretne kosce in grabljice na tekmovanje »Praznik koscev«, ki bo 31. julija v Novi Oselici. Prijave sprejema turistično društvo najkasneje do 25. julija.
Posojilo ni zagotovilo za izhod iz sedanjih težav
Jugoslavija ima v tujini 19 milijard dolarjev dolga. Letos bi morala tujim upnikom vrniti 6 milijard, vendar z lastnimi devizami tega ne bo zmogla. Zato je za redno odplačevanje doslej najetih posojil in za preusmeritev gospodarstva v izvoz najela v tujini še 4,2 milijarde dolarjev posojila, za kar pa so tuji partnerji postavili dodatne zahteve. Tako bo morala država jamčiti za redno odplačevanje dolgov s svojim imetjem v tujini — z ladjami, letali in s podobnim. Zaradi enega nerednega plačnika bodo propadla posojila tudi ostalim bankam in organizacijam. Novo zadolževanje pa je po mnenju zveznih organov neizbežno, ker bi se sicer proizvodnja zmanjšala za petino, upadel bi življenjski standard in poslabšala bi se preskrba na domačem trgu. Da bi zagotovili več reda pri vračanju dolgov in najemanju novih posojil, so delegati zvezne skupščine v zgodnjih nedeljskih urah sprejeli tri zakone in odloke.
Kaj menijo o njih občani?
skobacali iz sedanjih težav. Upam le, da bomo odslej sposojene dolarje bolje izkoristili, kot smo dosedanje in iz katerih je »zrasla« tudi prenekatera zgrešena naložba. Na televiziji sem slišala predlog enega, od občanov. Zdi se mi zanimiv, saj govori o tem, da bi bili najbrže vsi državljani pripravljeni pomagati iz težav s svojo »plačo«. Toda le pod pogojem, če bi se s tem kolčno otresli tujih dolgov.«
Igor Oblak iz Nakla: »Ob tolikšnem dolgu je edino pravilno, da dobi posojilo le tista tovarna, ki bo izvažala in ima tudi zagotovilo, da bo sposojeni denar vrnila. •Novi zakon predvideva solidarnostno poravnavanje tujega dolga. Če tega ne bo zmogla temeljna organizacija, ga bo pokrila delovna, sestavljena organizacija, banka, republika in nazadnje Narodna banka Jugoslavije. Menim, da bomo s tem le prelagali breme z enih ramen na druga. Ne razumem, da sprejemamo zakone šele po tem, ko so nas k temu prisilili v tujini.«
Irena Juhant s Kokrice: »Nova posojila iz tujine so lahko le spodbuda za oživljanje proizvodnje. Niso pa zagotovilo, da se bomo
Pavle Močnik iz Kranja: »Zopet kasnimo z ukrepi in jih sprejemamo šele tedaj, ko nam teče voda v grlo. Preje smo — zdi se mi tako — le mirno gledali, kako so tudi nelikvidni najemali posojila. Menda še pred par leti sploh nismo vedeli, kolikšen je naš dejanski dolg v tujini. Podpiram odločitev delegatov, ep bodo zakoni resnično pripomogli k smotrnejšemu zadolževanju v tujini in večji doslednosti pri vračanju dolgov. V nobenem primeru pa posledic našega dolga v tujini ne bi smeli občutiti delavci, ki že zdaj prejemajo osebni dohodek nižji od desetih tisočakov.«
C. Zaplotnik
Pomembna pridobitev za planinca
Zavetišče pod Špičkom, od koder vodi najlažja pot na Jalovec, je bilo že dolgo pretesno za vse obiskovalce — Planinsko društvo z Jesenic ga je začelo prenavljati 1980. leta — Nov objekt so slovesno odprli minulo nedeljo
Zavetišče pod Špičkom — Planinec, ki se nameni po Slovenski planinski poti ali Poti prijateljstva na vrh Jalovca, najraje izbere dostop z Vršiča proti zavetišču pod Špičkom. Vršiško cesto zapusti nasproti odcepa k Tičarjevem domu in se usmeri navzdol pod obronki Male Mojstrovke, zatem pa še zložno dviguje pod pobočji Suhega vrha, Travnika, Velike dnine in Šit. Globoko pod njim ga spremlja dolina Zadnja Trenta, iz katere se od izvira širi šumenje Soče" onstran nje pa mu zastirajo pogled vrhovi od Ušja do Bavškega Grintavca; tod se greben daleč pred njim obrne na sever in se prek prevala Kanja spusti do skupine Pelcev, od katere opazi severno izrazito skalno ostrico,, imenovano Špiček. Pod njo stoji 2050 metrov visoko Zavetišče pod Špii kom. ki ga doseže v približno treh urah hoda z Vršiča.
Zavetišče so jeseniški planinci uredili po vojni na pobudo Antona Blaže j a, duhovnega očeta transverzalne planinske poti, i/, nekdanje italijanske opazovalnice. Leta 1061 so ga posodobili s skupnimi ležišči, tako da je bilo v zavetišču skupno 14 ležišč. To je bilo ob naraščajočem obisku Jalovca, ki je postal eden od ciljev tudi na Poti prijateljstva, kmalu premalo. Zato so v jeseniškem društvu že pred dobrim desetletjem zasnovali misel o novi postojanki, ki pa je v vodstvu slovenske planinske organizacije naletela na razumevanje šele po daljšem čakanju. Leta 1979 so naredili nov načrt in začeli pripravlja,ti'dokumentacijo ter material. Nusfednje leto so s helikopterjem prepeljali- material na goro, po-
drli staro zavetišče in na novih temeljih postavili skelet sedanjega objekta. Pred dvema letoma so ga oblekli v pločevino, lani pa v njem uredili notranjost, kjer na okrog 30 ležiščih z vzmetnicami najde prostor tudi do 60 obiskovalcev. Letos so postavili prizidek s sanitarijami in zimsko sobo ter opravili zadnja dela za ureditev notranjosti zavetišča.
»Okrog 1,65 milijona dinarjev vreden objekt,« je ocenil predsednik koordinacijskega odbora planinskih društev jeseniške občine Janez Ko.š-nik med nedeljsko svečanostjo ob odprtju zavetišča, »je pomembna pridobitev za obiskovalce vrhov okrog Jalovca. Dosegli smo jo s požrtvovalnostjo jeseniškega društva in prostovoljnim delom njegovih članov, z njo pa smo označili 80-let-nico organiziranega planinstva v gornjesavski dolini in 90-letnico slovenske planinske organizacije.« ' Na slovesnosti, ki so se je udeležili poleg številnih planincev iz raznih slovenskih krajev pa Slovencev izza meje z Italijo tudi predstavniki gospodarske komisije PZS. Janko Mir-nik, Peter Štiglic in Janez Bizjak, je govoril predsednik slovenske planinske organizacije Tomaž Banovec. V govoru je označil prenovo zavetišča kot pomoč tolminski občini pri razvijanju planinstva, opisal položaj planinstva v naši družbi in njegove sedanje dosežke ter predstavil pomen usmerjanja obiskovalcev v tukajšnje območje Julijskih Alp, kjer se dviga lepotec naših gora Jalovec.
Zatem ko je predsednik Banovec izročil ključ zavetišča načelniku gospodarske   komisije   PD Jesenice
KljuČ novega zavetišča pod Špičkom ]i> predsednik Banovec izročil gospodarju \'inku \ J Raziiigerju — loto: S. Saje »S Vinku Ra/.ingerju, je oskrbnik Fran, ce Ciuha, ki že trinajsto leto gospe dari pod Špičkom, povabil obiskovj ce na ogled nove postojanke. Gost& ljubno, kot zna le malokdo, je pon^ jal dobrote i/, kuhinje žene Mink* Izmenjal besedo /daj s tem zdaj* onim, za povrh stresel kakšno' šato vsakega pa je ob odhodu obveznog zdravil z dvigom prometne tablice > piskom piščalke, ki ju je nekdaj up0 rahljal v železničarski službi. Njo^ vo veselje je bilo tudi razumljivo, & je v novem zavetišču več udobja /a in za vse, ki jih tja znova in zno\ zvabljajo nepozabni pogledi na j\ tranje pa večerne zarje okrog kar-nitega sveta od Špika do Krna.
S. Saje