15. november 1965 Leto XII. št. 11 CINKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE MUDI SO OCENILI SVOJE DELO IZT' V sredo, 20. oktobra je bila v sindika lni dvorani našega kolektiva letna konferenca aktiva ZM. Poleg delegatov — mladin cev so se konference udeležili tudi predstavniki občinskega komiteja ZM Dagmar Šuster, pomočnik glavnega direktorja Slavko Vrhovec, dipl. ing., sekretar TK ZK Jožica Farčnik — Mrvar, dipl. ing., predsednik UO Anton Benčina, dipl. ing., podpredsed nik izvršnega odbora sindikalnih podružnic Viktor Tratnik in predstavniki mladinskih aktivov Tovarne emajlirane posode, Tovarne tehtnic in IFA iz Celja. Prejšnji predsednik aktiva tovariš Roman Terglav je v obširnem referatu seznanil navzoče z delom in problemi aktiva v pretekli mandatni dobi. Med drugim je dejal: »Pri pregledu našega dela nikakor ne moremo mimo važnih dogodkov, ki so vplivali na naše delo. Gotovo je danes osnovna naloga naše organizacije, da se aktivno in ustvarjalno vključi v izvajanje gospodarske reforme. To pa postavlja pred nas vrsto zahtevnih nalog. Ugotavljamo lahko, da v precejšnjem številu mladi ljudje, mladi pro-ivzajalci in upravljalci, niti ni- « Vsem delovnim ljudem čestitamo ob prazniku republike ter jim želimo še mnogo osebnih in delovnih uspehov UREDNIŠTVO so dovolj seznanjeni z osnovnimi vzroki in cilji reforme. To pa jih vprecejšnji meri zavirain postavlja precej ob stran splošnim družbenim prizadevanjem. Ker pa bo v koreferatu govora samo o nalogah mladih ob izvajanju gospodarske reforme, bi se želel v referatu dotakniti drugih važnih problemov. (Nadaljevanje na 2. strani) NOVI TOVARNIŠKI KOMITE ZMS Na letni konferenci našega aktiva ZMS so bili izvoljeni v novi tovarniški komite naslednji mladinci in mladinke: Djordje PAN-ZALOVIČ — predsednik, Anica SPAT, Ivan POHO-LE. Jure AMON, Majda JELEN. Jože DOJER, Dorica DEČMAN, Dušan KRAŠOVEC, Ivan SMOLE, Jožica ŠTOR, Slavica KOSEC, Marinka GOBEC, Jože LESKOVŠEK. Drago-ljub JOSIPOVIC in Frida DOLAR. Nadzorni odbor tvorijo Zlatko ŠENTJURC, Janez MIRNIK in Franc SMEH. Za delegate na občinski konferenci ZMS so bili izbrani: Anica SPAT, Djordje PANZALOVIC, Jožica ŠTOR, Jože DOJER. Ivan POHOLE in Jure AMON. Novi proizvodi v obratu kemija III v Mozirju Nov obrat v Mozirju je pričel proivazajati tri nove proizvode in sicer tiskarsko barvo organol in dva zaščitna premaza: cinkor ter ftalni minijev. ORGANOL Organol je trgovsko ime za tiskarske barve, katerih proizvodnja je pričela lani v novem obratu kemije III. To so zelo kvalitetne barve za prehrambeno in drugo embalažo iz različ- nih umetnih in metalnih folij, kot so celofan, polietilen in aluminijeve folije. Te barve spadajo v skupino tekočih barv za razliko od mastnih, ki se uporabljajo za časopisni ali roto« tisk. knjižni ali tipografski tisk (Nadaljevanje! na 2. strani) Proizvodnja in produktivnost v. oktobru V mesecu oktobru je bila dosežena vrednostno večja proizvodnja, kakor v septembru. Nekateri izmed obratov pa niso dosegli postavljenih zadolžitev. Tako v topilnici še nista pričeli obratovati obe novi peči. Zaradi pomanjkanja cinka pa je v obratu cinkovega belila obratovala le ena peč. V oktobru je izpadla tudi proizvodnja kontaktne žveplene kisline, ker je bila naprava še vedno y remontu. Zaradi pomanjkanja svinca obrat svinčenih oksidov ni dosegel planske zadolžitve, obrat superfosfata pa je obrato-vla deloma v dveh, deloma v eni izmeni. Vse te izpade proizvodnje pa smo nadomestili z veliko proizvodnjo v predelovalnih obratih (cinkova pločevina, žlebovi, čašice) ter s povečano proizvodnjo v ostalih obratih anorganske kemije. Kljub vsem tem težavam pa smo letni proizvodni plan dosegli. Kumulativna vrednost proizvodnje desetih mesecev letošnjega leta je za 14,4 % večja od dosežene vrednosti proizvodnje v istem razdobju lanskega leta. Ker je kumulativna vrednost prozvodnje v razdobju januar — oktober 1965 porastla za 14,4% v primerjavi z, istim razdobjem v preteklem letu in ker je povprečno število zaposlenih v obračunskem razdobju letošnjega leta le za 0,4% večje od povprečnega števila zaposlenih v lanskem obračunskem razdobju, je torej porasla tudi produktivnost dela. Ta je za 14 % več j a od produktivnosti dela v razdobju januar — oktober 1964. / Dosežena vrednost izvoza v oktobru znaša 407.759 $, kar je pod mesečnim izvoznim planom, vendar pa kumulativna vrednost izvoza v znesku 4,510,776 S, ki smo jo dosegli v letošnjih desetih mesecih kaže, da smo letos izvozni plan dosegli z 85,2 %. Presegli smo ga torej za 2 %. Ce primerjamo dosežen izvoz v razdobju januar — oktober letošnjega leta v znesku 4,510.776$ z doseženim izvozom v istem razdobju lanskega leta pa vidimo, da je letošnji kumulativni izvoz za 13,7% večji od izvoza v lanskem razdobju. Glavno izvozno področje je bilo tudi v tem razdobju področje konvertabilnih valut — na to področje odpade 82 % izvozne vrednosti, 14 % izvoza je bilo usmerjenega na kliniško področje 4% pa na ostala področja. MLADI SO OCENILI SVOJE DELO (Nadaljevanje s I. strani) Pri obravnavanju našega dela nikakor ne moremo mimo kadrovskih težav, ki so se pojavile v organizaciji ZM v podjetju. Te so bistveno vplivale na neuspehe, ki jih beležimo pri našem delu. Zdi se mi, da je že lanski komite vodil napačno politiko kadrovanja, saj je v komite izbral člane, ki niso imeli dovolj sposobnosti in znanja, še manj pa prakse. Naj navedem samo nekaj primerov. V komite so bili predlagani oziroma izvoljeni kar štirje mladinci, vključno s predsednikom, ki so komaj prišli v podjetje. Res bili so aktivni na šolah, toda delo organizacije Z.\l na šoli se bistveno razlikuje od dela ZM v gospodarski organizaciji. V novem komiteju so bili le trije člani prejšnjega komiteja, oziroma vodstva obratnih aktivov, od teh je bil le en sam član ZK, v CDS nobenega, v UO prav tako nobenega, v ODS pa dva člana komiteja. Mislim, da to nazorno kaže stanje v komiteju. Zato je nujno treba pričeti s temeljitim delom na polju izobraževanja članov komiteja, kakor tudi članov obratnih vodstev. To smo tudi storili. Sprva je delo potekalo kljub neznanju in pomanjkanju izkušenj uspešno. Toda ko smo kmalu naleteli na naj- [ različnejše probleme, pa se je stanje zelo poslabšalo. Odnosi v samem komiteju so bili slabi, ni bilo prave kolektivnosti in povezanosti med nami. To se je zlasti odražalo pri tem, da je več članov prosila za razrešitev, od teh nekateri iz objektivni vzrokov, drugi pa z enostavnim izgovorom — se ne izplača delati. Res pa je tudi, da smo pri predpostavljenih naleteli na negodovanje zaradi aktivnega dela posameznih članov. Resnično, marsikatero nalogo smo reševali med delovnim časom,, toda dejstvo je, da se mnoge stvari drugače niti ne daje rešiti, oziroma urediti. Toda bodimo odkriti in se vprašajmo: koliko izgubljenih ur gre na račun drugih še manj potrebnih stvari, ali pa koliko ur so porabili za svoje delo funkcionarji drugih družbeno olitičnih organizacij, saj so ile seje med delovnim časom in to ne ena. Torej, kje je tu enakost, zakaj lahko nekdo, ki je na višjem položaju nemoteno opravlja svojo funkcijo med delovnim časom, medtem ko njegov podrejeni, ki dela v ZM ne sme oziroma je zato celo kaznovan. Jasno, da je pori takimi pogoji dela in še ob dru-ih neuspehih morala padla, e k temu prištejemo šc popolno mrtvilo v enkonomskih enotah samih, kjer ni bilo razen v enem aktivu zaslediti nobene aktivnosti, je mera polna. ji CINKARNAR Le zakaj bi se trudili vedno le za isti krog mladine, le za-kajbodo razne prireditve vedno enim in istim. To pa je ravno tisto, kar je osnovna in glavna napaka vsega našega dela. Ozkost, premajhna povezanost med članstvom in neenakost, to je v veliki mfcrj odvzemalo moči in vpliva ZM v podjetju. Dotaknil bi se še enega vprašanja. To je materialno stanje aktiva ZM. Naš aktiv je praktično celo leto delal brez finančnih sredstev. V proračunu sindikalne podružnice je bilo predvideno za ZM samo 200.000 din in to za pripravo konference. Za ostale dejavnosti pa naj bi iz sindikalnega proračuna jemali potrebna sredstva. To pa ni bilo tako lakho, saj smo le z največjimi težavami dobili vsak dinar. Ni mi pa jasno, za- (Nadaljevanje s 1. strani) in ofset ali litografijo. Tekoče barve se uporabljajo za gravur-ni in flexografski (analiniski) tisk. Razlika je v pripravi klišejev: gravurni ali fotogravurni kliše pripravijo iz bakrene plošče s pomočjo fotografiranja in jedkanja, pri velikih nakladah tako pripravljen kliše še kro-rajo*. Pri flexogrufskem tisku pa se uporabljajo klišeji iz gume. Pri pripravi recepture za barvo (forinuiliranje) je treba paziti, da bo imela barva vse last- V . kaj so člani lO SP tako črnogledo ocenjevali mladino, ko je šlo. za delitev finančnih sredstev, medtem pa so iz fonda dajali prenekaterim društvom izven podjetja, za mladino pa razen za stroške konference ni bilo denarja. Upam, da bodo v prihodnje imeli več razumevanja za delo mladih. Eno izmed perečih vprašanj za mlade ljudi je tudi standard mladih^ Tu bi se želel opredeliti predvsem na samce in takšne, ki so prišli v Cinkarno predvsem iz podeželja in drugih republik. 2e enostavno dejstvo, da je večina teh ljudi nekvalificiranih nam dovolj jasno kaže. kakšen je njihov materialni položaj, saj vemo. da so osebni dohodki nekvalificiranih delavcev sorazmerno nizki. Povprečen zaslužek mladincev n nosti, ki jih od nje zahteva stroj, podloga na katero se tiska. uporabnik embalaže in potrošnik. Barva mora biti stabilna na skladiščenje, ne sme vsebovati razredčil, ki nagrizajo gumo, ne sme vsebovati trdih in ostrih pigmentov, ki nagrizajo metalne klišeje, mora prijeti na različne podloge. Tu se srečamo s problemom, ali napraviti drago barvo, ki je več ali manj univerzalna, ali za vsako podlago napraviti posebno najcenejšo pa se giblje od 53.000 din do 57.000 din. Ta podatek na žalost ni najbolj točen, toda velikih razlik tudi v zadnjih mesecih ni bilo. Oh razgovorih, ki smo jih imeli je pogosto prišla do izraza predvsem neurejena prehrana pa tudi stanovanje, ki je za njihove materialne možnosti predrago. Veliko negodovanja pa je bilo zlasti po zadnji podražitvi stanovanja v samskem domu. Samski dom, ki je že tako slabo zaseden z delavci iz Cinkarne, je po podražitvi zapuščalo vedno več samcev. Jasno, saj ni bil niti nihče seznanjen, zakaj je sploh prišlo do 50 % podražitve in to pred gospodarsko reformo. V samskem domu ne obstoja nobeno predstavniško telo stanovalcev in o cenah odloča uprav- (Nadaljevanj.e na 3. strani) KEMIJA III recepturo. V inozemstvu, kjer so večje potrebe po barvah večinoma formulirajo za vsako podlogo posebno vrsto barve. Tako imajo npr. za navaden nela-kiran celofan eno vrsto barve za različno lakirane pa zopet različne barve. Ker pa je pri nas industrija vseh vrst folij šele na začetku svojega razvoja so. nas ekonomski faktorji silili k temu, da smo izbrali čim univerzalnejšo barvo, ki prime tako na polietilen, različne vrste celofana, aluminijasto folijo, voščene papirje itd. Nadalje mora barva zdržati nizke temperature hladilnikov, kamor gredo prehrambeni artikli, mora biti obstojna na vlago, trenje, a da pritegne potrošnike mora imeti lep sijaj. _ Organoli ustrezajo skoraj za vse opisane zahteve in so izdelovalci tiskane embalaže z njimi zelo zadovoljni. Cinkarna pa pri tej veliki izbiri različnih tiskarskih barv ne namerava ostati samo pri eni vrsti, temveč deluje v dveh smereh. Prvič, da pri proizvodnji preide iz poplroduktov na čimbolj osnovne surovine in da vključi čim več domačih surovin. Drugič, proučuje tržišče in tchnolgijo novih vrst tiskarskih burv. CINKOR Cinkor je antikorozijski premaz na bazi cinko^ega prahu — v svetu znan pod imenom >zinc jrich primer«*. Značilno za tovrstne premaze je, da imajo v suhem filmu od 92—96 % (Sinkovega prahu. Zaradi tega imenujejo po svetu premazovanjc $ to barvo tudi hladno galvanizacijo. V Jugoslaviji so vse večje tovarne lakov poizkušale s proizvodnjo tega premaza, vendar so svojo proizvodnjo bazirale n« inozemskih recepturah T katere je vključena tudi ino- (Nadaljevanje na 3. strani) OBISK 12 ZDRUŽENE ARABSKE REPUBLIKE V soboto, 6. novembra sta obiskala naš kolektiv predstavnika centralnega odbora sindikata Združene arabske republike Sabet Mohamed el Saffari, predsednik sindikata rečnih in transportnih delavcev in Abdel Motela el Sayed Salem, predsednik sindikata gradbenih delavcev. Spremljala sta ju tovariša Jože Plevnik, član republiškega odbora zveze sindikatov in Ivan Cokan, predsednik občinskega sindikalnega sveta. Gosta iz Združene arabske republike sta se pri predstavnikih uprave, samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij zanimala za razvoj in perspektivo podjetja, za pomen in vlogo sindikata ter samoupravnih organov, predvsem pa sta jih intere-sirala način in pogoji strokovnega izobraževanja delavcev. NOVI PROIZVODI V OBRATE MLADI so ocenili svoje delo v pheteklem obdobji (Nadaljevanje z 2. strani) ni odbor, katerega člani niso vsestransko seznanjeni z dejanskim stanjem v samskem domu. Nujno pa se mi zdi, da tudi v našem samskem domu ustanovimo neko predstavnško telo iz vrst stanovalcev, saj je menda edini dom. kjer tega še ni. Ker pa je v samskem domu večina mladičev, se mi zdi, da je ravno to naloga mladinske organizacije, da se temeljito loti tega problema in ga spravi na zeleno vejo. Po drugi strani opažamo, še vedno veliko vozačev in takih, ki stanujejo pri okoliških kmetih. Torej če bi vsi ti stanovali v samskem domu, ki je res urejen, za kar pa bi bilo seveda potrebno urediti še ostale probleme, bi nikdar ne mogli govoriti o nezasedenem domu. Zelo zaskrbljujoče- je tudi družbeno življenje v domu. Za to sta namenjena le dva prostora. kar pa je očitno premalo. Saj vsakemu niso zadovoljene potrebe, če ima na razpolago šahovsko sobo in sobo kjer si lahko ogleda televizijski program — ta pa je premajhna. Problem o katerem se je prav tako mnogo govorilo in je bilo dano nešteto obljub, je nedvomno ureditev bifeja v samksem domu. Res želel bi, da bi se na lastne oči prepričal, koliko stanovalcev bi na poti iz službe oziroma kosila pod pazduho, prineslo kruh in druga živila. Vemo tudi, da je prepovedana uporaba kuhalnikov, torej je jasno, da večina nima urejene večerje. Veliko pa je tudi takih, ki jih srečaš dvakrat na dan v naši kuhinji toplega obroka. Drži pa tudi to, da je premnogo takšnih, ki namesto večerje pregloboko pogledajo v kozarec in takih primerov ne manjka v domu okoli 15. v mesecu tudi v raznih nočnih urah. Vsi ti problemi, ki sem jih na kratko nakazal, bi morali vplivati na prihodnje delo organizacije ZM v Cinkarni, morali bi jih ob sodelovanju vseh uspešno rešiti, saj nam ne sme biti vseeno v kakšnih razmerah živi mlad človek. Želel bi se dotakniti še vprašanja dela mladih v samoupravnih organih. V UO je en mladinec, v CDS trije in sedemnajst v ODS. To je sorazmerno nizko število. Toda, kaj nam povedo same številke. Nič! Kajti še ti ne izpolnjujejo svoje naloge tako kot bi jo morali. V razgovoru z mladino je bilo dovolj jasno opaziti, da mladi, pa tudi ostali niso dovolj seznanjeni z delom samoupravnih organov. Nikakor ne bi želeli govorili, da samoupravni organi ne delajo tako kot bi morali, toda zdi se mi, tla poleg sklepanja in odločanja, obstoja- še več faz samoupravljanja. Zdi se mi, da s tem. ko neke sklepe razobesimo na oglasne deske, še ne dosežemo vsega. Saj vemo, kakšna je zavest proizvajalcev, posebno še mladih. Pred oglasnimi deskami se ustavi, toda le tam kjer je kino spored in podobno. Tudi v tovarniškem glasilu ni o delu samoupravnih organov toliko, da bi lahko ress vedeli vse, kar se dogaja znotraj njih. Do samih kontaktov med člani samoupravnih organov in proizvajalci pa prihaja zelo redko, pa čeprav naj bi predstavniki zastopali mnenja proizvajalcev, ne >pa lastnega. Ravno zaradi tega poudarjam, da je potrebno, da mlade sezna-najamo z delom samoupravnih organov, jih uvajamo v to delo in tako pripravljamo za tako važno družbeno funkcijo. Seveda se postavlja tudi tu vprašanje na kak način, V minulem obdobju smo poizkušali to doseči na različne načine, vendar v tem nismo uspeli. Ena izmed oblik je bila klub mladih proizvajalcev in upravljavcev, ki pa tudi ni dosegel zaželenega uspeha. Zdi se mi, da KMPU pri našem delu ne bi ustrezal, pač pa bi bilo po mojem mnenju uspešnejše razvijati proizvodne konference obratnih aktivov, na katerih naj bi se mladi resnično ukvarjali s pro- blemi proizvodnje in se preko samoupravnih organov zavzemali za njihovo rešitev. Prav-tako pa bi bilo potrebno na proizvodnih konferencah temeljito se seznanjati s snovjo, ki je na programu zasedanja DS. Le na tak način bi se mladi lahko vključili v delo samoupravnih organov. Skrajni čas je torej, da oživimo klub mladih komunistov, saj bi lahko mladinska organizacija dobila veliko pomoči ravno od kluba, ker bi aktivno delo mladih komunistov pospešilo delo mladinske organizacije. Skrajni čas je, da privedemo nekatere ljudi do spoznanja, da mladinska organizacija ni društvena organizacija, temveč, da je družbeno politična organizacija, ki ima svoj program z načeli marksistične teorije in smernicami ZKJ. Ravno zaradi tega protislovja, predvsem pri nekaterih starejših ljudeh, prihaja mladinska organizaci- (Nadaljevanje na 5. strani) Novi proizvodi v obratu kemija III (Nadaljevanje z 2. strani) zemska kvaliteta cinkovega prahu nalašč pripravljenega za ta namen. Samo eno podjetje v Jugoslaviji je baziralo proizvodnjo na ainkarniškem prahu in je postalo velik odjemalec našega topilniškega cinkovega prahu, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji cinka. V Cinkarni smo opravili obsežno delo v zvezi z ugotavljanjem antikorozijskili lastnosti našega cinkovega prahu, v zvezi z ugotavljanjem obstojnosti pri skladiščenju (največje težave pri tovrstnih premazih — metalni prah se rad usede) in v zvezi z obnašanjem pri pre-tnazovanju in pri brizganju. Danes imamo produkt, ki je odlično antikorozijsko sredstvo za vse vrste železnih konstrukcij in železnih predmetov, uporablja se z in brez zaščitnega premaza in ima to dobro lastnost, da rjo na rjavi železni površini reducira v magnetit in telo inaktivira, seveda če sloj rje ni predebel in rja ni prestara. Naslednji korak v tej smeri smol. bomo tudi mi pričeli s proizvodnjo tega premaza — fta-lataega minija. FTALATNI MINIJ iNasieanji norak v tej smeri pa bo namenjen ladjedelništvu. je antikorozijski p V novejši tehnologiji izdelova- bazi modificirane alk; nja ladij vso železno pločevino ob prihodu v ladjedelmški prostor pleskajo in 'pokrijejo z 10 —15 milimetrov debelim zaščitnim cinkovim premazom. V ta namen uporabljajo izključno cinkov premaz na bazi epoksi smol, zaradi ujemanja z lastnostmi nadaljnjih plasti barve, ki pridejo v kompletni zaščitni sistem. remaz na kidne smole. Osnovne surovne za izdelavo ftalatnega minija so: modificirana alkidna smola, minij in barit. Vse omenjene surovine, razen nekaterih za pripravo alkidne smole (laneno olje, glicerin), so' domačega izvora. O-membe vredno je, da bomo tudi izdelavo smole vključili v naš proizvodni program v kemiji III. — v Mozirju. V ta namen smo že naročili kotel za kuha- MINIJSKI PREMAZI ŠoJZ}™ ££! da CuS Delegati volijo nove člane tovarniškega komiteja ZM Najbolj razširjen osnovni premaz je še vedno minij. Kot vezivno sredstvo so nekdaj mnogo u|x>rablja!i laneno olje, oziroma laneni firnež. Do neke mere se še danes uporablja oljni minij,, ker po mnenju strokovnjakov daje najkvalitetnejšo zaščito, vendar ima to slabo lastnost, da se počasi suši — predvsem 'v globino. Zato ga uporabljajo samo tam kjer je dovolj časa za sušenje, predvsem izdelovalci železnih konstrukcij kot prvi premaz. Vsepovsod, kjer je potrebno napraviti ogrodje za železno konstrukcijo pa uporabljajo al-kidni, tujnij ki ima dve veliki prednosti: hitro se Suši in z uporabo modificirane smole se izogibajo uporabi lanenega olja, ki se vedno težje, dobi. Ker v zadnjem'času tržišče vedno bolj zahteva minijski premaz no'bazi modificiranih alkidnih 'ko v njem po potrebi »kuhali« tudi ostale vrste smol in ne sa-modificirane alkidne smole. Ftaiatni minij ima visoke anti-korozijske lastnosti, saj modificirana alkidna smola ima vsestransko uporabo. Ona sltjži kot samostojno vezivo pri izdelavi zelo .elastičnih — odpornih pig-mentamih proizvodov, sušečih se na zraku in v peči. Če jo kombiniramo s sušečimi olji, bodo izboljšane lastnosti - elastičnost in odpornost do atmosferskih sprememb (npr. za ličenje mostov in ostalih železnih konstrukcij): Eri nas v Jugoslaviji proizvajajo nekatera podjetja modificirane alkidne smole le za lastno uporabo! medtem ko na tržišču ni večjih količin teh smol. O ČEMSO RAZPRAVLJALI NAŠI SAMOUPRAVNI ORGANI (Nadaljevanje) Na izredni seji CDS so obravnavali izključitev nediscipliniranih članov iz delovne skupnosti. Na predlog komisij za urejevanje kršitev delovnik razmerij, je centralni delavski svet izglasoval izključitev 32 tovarišev in tovarišic iz delovne organizacije. Šesta seja, bila je v začetku avgusta, je bila v glavnem posvečena obravnavanju položaja v katerem se nahaja naše podjetje po sprejetju novih gospodarskih ukrepov. Na tej seji je bil odobren nakup novega parnega kotla. Ob koncu seje pa so zopet izglasovali izključitev dveh tovarišev iz delovne organizacije. Naslednja seja je bila posvečena poslovnim rezultatom podjetja v letošnjem prvem polletju. Razveljavljen je bil sklep o skrajšanem delovnem času za poročene žene in matere. (O tem smo poročali že v prejšnji številki Cinkarnarja). Na osmi seji, bila je v septembru, so potrdili formiranje in črpanje sredstev amortizacije poslovnega sklada in sklada skupne porabe za letošnje leto. Sprejeli so tudi sklep o oblikovanju osebnega dohodka v novem obratu za proizvodnjo žlebov in cevi. Zaradi podražitve goriva in vzdrževalnih storitev so spremenili 11. člen pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov, v službene namene. V pravilniku o delitvi osebnih dohodkov so spremenili 93. člen, ki govori o povračilu stroškov prenočevanja na službenem potovanju. Ker so se hotelske usluge močno podražile, je bilo nujno potrebno povišati tudi povračilo stroškov prenočevanja. ■Na tej seji so potrdili odločbe o zaključnem računu našega podjetja, ki jih je izdelala služba družbenega knjigovodstva narodne banke. Tudi to pot so izglasovali izključitev 12 nediscipliniranih tovarišev iz delovne organizacije. Delavski sveti delovnih enot in delovnih skupnosti Če primerjamo delovanje vseh petih delavskih svetov delovnih enot (metalurgije, predelovalni obrati, kemija I. in III., kemija II. in skupne delavnice), vidimo, da so se ukvarjali s podobno problematiko. Vsi so obravnavali proizvodne naloge (določanje operativnih nalog in izpolnjevanja planskih zadolžitev). Analizirali pa so tudi poslovne rezultate, dosežene v prvem polletju letošnjega leta. 4 CiNKARNAR Po uvedbi novih gospodarskih predpisov, ki jih je sprejela zvezna skupščina, so obširno razpravljali o položaju našega podjetja v novih pogojih gospodarjenja in o internih ukrepih, ki jih je potrdil centralni delavski svet. Vsi delavski sveti so posvetili precej pozornosti številnim neopravičenim in bolezenskim izostankom ter delovni disciplini. Razprave o teh problemih kažejo, da bo treba te pojave čim-prej odpraviti in povečati delovno disciplino. V novelm obratu žveplene kisline zaključujejo dela na rezervoarjih za kislino Štipendija za učence poklicnih šol Od 1. septembra 1965 je nagrada učencev poklicnih šol odvisna tudi od doseženega uspeha pri praktičnem in teoretičnem delu. . Centralni delavski svet je na predlog upravnega odbora sprejel sklep, s katerim je nagrajevanje učencev poklicnih šol urejeno tako, da je višina nagrade odvisna od uspeha, ki ga posameznik doseže pri praktičnem in teoretičnem delu. Od 1. septembra 1965 dalje bodo učenci poklicnih šol, oziroma učenci šolskega industrijsko kovinarskega centra v Štorah, ki se šolajo za potrebe našega podjetja, Tovarne emajlirane posode in Železarne Štore, nagrajevani po enotnem sistemu. •Nagrada oziroma štipendija se sestoji iz osnovne ter iz nagrade za uspeh pri praktičnem in teoretičnem delu. .Način nagrajevanja je naslednji: Nagrade za uspeh pri praktičnem in teoretičnem delu pouka bodo izplačevane po vsaki redovalni konferenci, to je vsake tri mesece. Iz tabele je razvidno, da ocena zadostno ni upoštevana pri praktičnem delu pouka, kajti učencu poklicne šole je praktični del pouka osnova za njegov bodoči poklic. Zaradi tega torej ne zasluži posebne nagrade, če je pri praktičnem delu dosegel le zadostni uspeh. Učenci, ki ob redovalni konferenci Osnovna Štipendija Nagrada za uspeh ob redovalni konferenc Praktično Teorija delo zadostno dobro prav dobro odlično dobro 1.000 1.500 2.500 3.500 1. letnik 10.000 prav dobro 1.500 2.000 3.000 4.500 odlično 2.500 3.000 4.000 5.500 dobro 2.000 3.000 4.000 5.500 2. letnik 12.000 prav dobro 3.000 4.000 5.000 6.500 odlično 4.500 5.500 6.500 8.000 dobro 2.500 4.000 6.000 8.000 3. letnik 14.000 prav dobro 4.000 6.000 8.000 10.000 , • • odlično 6.000 8.000 10.000 12.000 Delavski svet metalurgije se je sicer sestajal povprečno vsakih 20 dni, toda udeležba na zasedanjih tega DS nikakor ni zadovoljiva (od 21 članov je navadno navzočih le 11 do 16), saj je celo včasih ogrožena sklepčnost sveta. Člani DS delovne enote predelovalni obrati dobro poznajo svoje obrate in njihovo problematiko, zato je pa seveda potrebna velika aktivnost pri razpravah. Ko so člani delavskega sveta skupnih delavnic razpravljali o sklepih centralnega delavskega sveta, so zahtevali, da je treba utrditi disciplino in povečati izkoristek časovnega fonda.' Precej manjšo aktivnost za-sledftno pri delavskih svetih delovnih skupnosti. DS delovne skupnošti kadrovski in finančni sektor, plansko analitski oddelek in pravne službe ter DS delovne skupnosti komerciala, transport in skladišča sta se trikrat sestala, medtem pa se je DS delovne skupnosti investicije in razvojni inštitut le konstituiral (to je bilo zasedanje tega DS od maja pa do konca soptembrh). D. Murovič niso dosegli pozitivnega uspeha ne dobijo posebne nagrade. U-čencem, ki ne bodo imeli p ra--vice niti do popravnega izpita bo štipendija ukinjena, učna pogodba pa razveljavljena. (Nadaljevanje na 5. strani) Gasilci so se udeležili občinskega tekmovanja Gasilskega tekmovanja v Štorah, bilo je dne 26. septembra na novem športnem igrišču na Lipi, se je med drugimi udeležilo tudi naše gasilsko društvo. Posvečeno je bilo proslavi 20-obletnice osvoboditve. Na tekmovanje so prišle tudi vse prvo in drugo kategorizirane gasilske enote is terena na področju občine Celje. Vsaka desetina je pred komisijo morala opraviti tri vaje in sicer: tridelni napad v mokri izvedbi, teči štafeto 450 m in gasilski deveteroboj. V tej vaji so vključene razne ovire, ki jih mora gasilec premagati; proga je dolga za 270 m. Člani našega društva so na tem tekmovanju častno zastopali svoje društvo in dosegli 4. mesto. To je lep uspeh, saj imajo druga društva boljše pogoje, predvsem razpolagajo z mlajšim kadrom, pa so se uvrstila za nami. r S, L. ) MLADI SO OCENILI SVOJE DELO (Nadaljevanje s 4. strani) ja v Cinkarni v težaven položaj, ker nas starejši vidijo oziroma se na nas spomnijo le takrat, kadar rabijo pomoč pri pripravah — krasitve prostorov ali za razna podobna opravila. S tem -ne mislim, da se mladi hočemo izogibati tega dela. Ne, saj je to ena lžmed oblik naših dejavnosti. Rad bi nakazal oziroma poudaril socialistično vzgojo mladih. Za socialistično vzgojo mladih smo odgovorni vsi, ker le z nenehno budnostjo in dajanjem smernic ter pomočjo pri delu, pravilnijni odnosi v službi, na cesti, doma in pravilno vzgojo v šolah, lahko pričakujemo, da bo mlad človek pravilno vzgojen. Drage mladinke in mladinci! Če trdimo in kar danes že lahko, da je ZM osnovna družbeno politična vzgojna organizacija ter demokratična tribuna ljudi, je vedno bolj jasno, da postaja mesto, kjer mladi rešujejo svoje probleme in se tako vzgajajo in usposabljajo za prevzemanje odgovornih nalog v družbenem življenju, potem ni prav, da moramo govoriti o tem, da se premalo občuti prepričanje, da imamo možnost vplivanja, poseganja in preoblikovanja dogajanj v našem družbenem sistemu. Vzroke za tako premajhno odražanje zavesti aktivnih oblikovalcev družbe bi morali iskati med nami samimi mislim pa, da ni napak, če rečem, da obstojajo tudi takšni, ki jih povzroča zunanje okolje. Vse pogostejša in vsakodnevna postaja politika širokega odpiranja organizacije navzven, za sodelovanje z ostalimi organizacijami, vendar pa se tega še ne zavedam.o dovolj, do izraza pride v izjemnih akcijah, sicer pa sami pri sebi iščemo rešitve. Zgodi se tudi, da v primeru, ko iščemo pomoč pri ostalih, naletimo na gluha ušesa, naša stališča niso obravnavana tako resno in podobno. Zlasti takrat, kadar jih zastopamo kot mladinci — člani organizacije, precej drugače pa gledajo nanje takrat, ko se^bo-rimo zanje kot člani delovne skupnosti. Menim, da je bilo o tem že mnogokrat govora, težko pa nam je da te stvari še vedno občutimo in so kot takšne tudi bolj boleče. Zakaj na primer tako radi pri raznih posvetovanjih ali odločitvah o perečih problemih delovne organizacije pozabljamo na to, da bi tudi s strani mladih povabili koga, če lahko vabimo predstavnike ostalih družb, političnih organizacij. Morda tu in tam izpademo kot »borci za nekakšne pravice«, v resnici pa si hočemo uveljaviti tisto mesto v družbeno političnih dogajanjih, ki nam .ga zagotavljata ustava in statut. Sami si večkrat postavljamo vprašanje, zakaj nekaterih stvari ne moremo hitreje iz- peljati, utrditi in jjotem sprejeta načela in stališča izvajati. Opažamo pa, da vlogo Zveze mladine ne pojmujemo vsi enako. Del našega^ kadra pojmuje politično vzgojno vlogo organizacije. Z ozirom na razširjeno mnenje, da je politično samo tisto, kar neposredno daje vidne rezultate, se je vzgoja mladih čestokrat štela za manj politično. Iz razgovora z mladimi je še vedno mogoče povzeti misel, da smo vse premalo idejni oblikovalec doraščajoče mladine, barometer razpoloženj in hotenj mladih. Vloga zveze mladine danes ni več v operativnem reševanju problemov, ampak predvsem v analizi politične situacije, iskanju ustreznih rešitev in najširši mobilizaciji mladih v samoupravnih organih in drugih telesih za realizacijo teh stališč. Kakor sem že prej om,enil, morda pogosto pričakujemo, da bodo stališča prodrla v avtoriteto organizacije, premalo pa smo doslej nastopali z argumenti in pri tem iskali najširšo podporo mladih ljudi. To so tudi vzporedni vzroki o katerih sem malo prej govoril in ki izvirajo iz nas samih. Istočasno pa naj opozorim še na kritike in prakso, da naši kadri že po letu ali dveh dela v organizaciji odhajajo v druge organizacije. Menimo, da je normalno, da mladinski aktivisti po določenem obdobju dela v ZM odhajajo v druge organizacije, da je. potrebno kritizirati prakso neplaniranega odvzema kadrov, ki so se šele vključili v delo ZM. Organizacije in samoupravni organi na vseh nivojih bi se morali več in konkretneje dogovarjati o vodenju kadrovske politike, ne pa, da je opaziti nasprotno — premajhno zanimanje za idejno vzgojo mladega človeka. Šele takrat bi potem lahko kritizirali nedejavnost, ker bi lahko zagovarjali in dokazovali s pomočjo, ki so nam jo nudili. (Nadaljevanje na 7. strani) Naši devetmesečni poslovni rezultati Pri pregledu tričetrtletnih poslovnih rezultatov ugotavljamo, da smo dosegli 75,2 odstotkov proizvodnega plana. V tem času smo izvozili za 18 % več naših proizvodov kakor v istem obdobju lanskega leta. Ker so se letos močno povečali poslovni stroški, je bil naš celotni dohodek manjši, od dohodka, ki smo ga dosegli lani v istem času. Obseg poslovanja Za to . razdobje je značilen velik porast vrednosti prodane in plačane proizvodnje — celotnega dohodka, ki znaša 38 % v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. Na ta porast so vplivali trije činitelji: porast obsega proizvodnje, izboljšanje asortimenta (več finalnih izdelkov), povečanje prodajnih cen pred 23. marcem in po 26. juliju 1965. Povečanje cen pa ni vplivalo na povečanje dohodka podjetja, ker ni moglo pokriti podražitev reprodukcijskega in ostalega materiala. To je podrobneje obrazloženo v poglavju o ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja. Porast celotnega dohodka je za 3 enote manjši od porasta fakturirane realizacije. V tem razdobju je bilo v tujino prodano za 4,103.017 $ ozi- Na konvertibilno področje smo plasirali 82% izdelkov, na vzhodnoevropsko 14% in 4% na preostalo — klirinško področje. Izvažali smo v 17 držav. Po prodani vrednosti je še vedno na prvem mestu Zahodna Nem-■ čija, sledijo Francija, Danska, USA itd. Proizvodnja Letni plan proizvodnje je bil dosežen s 75%, v primerjavi s preteklim letom pa je vrednost proizvodnje porastla za 14,3%. V glavnem objektivne težave, ki so že v prvem polletju negativno vplivale na potek proizvodnje" nekaterih proizvodov, so se pojavljale tudi v tretjem četrtletju. Te težave so se odražale v pomanjkanju svinca, elektrolitskega cinka, bakra. Ti metali so v državnem merilu deficitarni. Zaradi tega ni dose- Gibanje celotnega dohodka v 000 din Po fakturirani realizaciji 1964 196? Po plačani realizaciji 1964 1965 Indeksi I-II 1964 = 106 Pri faktu- Pri plača« rirani re- ni reali-alizaciji zaciji 10,661 361 15,051.811 9,778.149 11,496.875 roma za 18 % več naših izdelkov kakor v preteklem letu. S tem pa se je udeležba izvoza v strukturi prodaje gotovih izdelkov povzpela na 34%. S tem je bil presežen tudi visok plan izvoza, kar nam je o-mogočilo nemoteno preskrbo z uvoženim reprodukcijskim materialom. posebno še z ozirom na izredno ugodno regionalno usmerjenost naše zunanje trgovine. žena planirana proizvodnja svinčenih oksidov, dela valjanih proizvodov in modre galice, oziroma je nekaj manjša kakor v preteklem letu (oksidi, pločevina). Del težav v proizvodnji je treba iskati v rekonstrukciji topilnice, zaradi česar se proizvodnja ni mogla normalno odvijati in je zaradi tega pod planom. Ob sestavi tega poročila se je proizvodnja že močno popravila, do konca leta pa b« izpad nadoknaden. Zaradi obsežne rekonstrukcije pražilnih agregatov in kontaktne žveplene kisline, je pod planom tudi kontaktna žveplena kislina. Zaradi zastoja prodaje superfos-fata je proizvodnja močno pod planom. Zastoj v prodaji umetnih gnojil v letošnjem letu je splošni državni problem. Do reforme so bile cene kmetijskih pridelkov v dispariteti s cenami gnojil, kar je seveda povzročilo padec uporabe gnojil. Mesec dni po reformi pa so nastale nejasnosti okrog regresiranja individualnih kmetovalcev, kar pa je bilo med tem časom tudi že rešeno, tako, da lahko v prihodnjem letu pričakujemo nor. malizacijo na tržišču. Pomanjkanje svinca in cinka nam je delno uspelo ublažiti z uvozom. Sicer pa so izpadi pri navedenih najpomembnejših proizvodih bili pokriti s proizvodnjo novih proizvodov, oziroma,s povečanjem proizvodnje rentabil-nejših proizvodov, zaradi česar je bil vrednostni plan proizvodnje celotnega podjetja celo nekoliko presežen. (Nadaljevanje na 6. strani) Štipendije za učence (Nadaljevanje s 4. strani) Poleg navedene štipendije pa lahko upravni odbor v izjemnih primerih, na predlog kadrovske komisije ali sektorja, odobri znesek za vzdrževanje učenca v domu. Za ta dodatek bi prišli v poštev zelo slabo situirani, toda le pridni učenci in sicer sinovi naših delavcev, sinovi upokojencev, članov ZB in priza-devnejši 'učenci. Višina tega dodatka pa bo znašala največ polovico stroškov vzdrževanja v domui CINKARN AR . NAŠI DEVETMESEČNI POSLOVNI REZULTATI (Nadaljevanje s 5. strani) Ekonomičnost in rentabilnost poslovanja. Upadanje učinkovitosti proizvodnje, kar se odraža ▼ hitrejšem porastu poslovnih stroškov od porasta celotnega dohodka — ugotavljali smo jo že ob sprejemanju polletnega obračuna — je prišlo po zaključku devetih mesecev poslovanja še močneje do zraza. V avgustu in septembru se namreč že odražajo posledice ukrepov reforme, tembolj zato. ker v tem času še niso bile skladno s principi reforme dokončno formirane naše prodajne cent Tako je letos v devetih mesecih celotni dohodek porasel od 9,778-146.000 din, kolikor je bilo doseženo v razdobju januar — september 1964 na 13.496.857.000 din oziroma za 3.718.706.000 din (za 38 %), medtem pa so poslovni stroški porasli od 7*208.264000 din v prvih devetih mesecih preteklega leta na 11,020.944.000 din v letošnjem letu, to se pravi za 3,812.6804)00 din. Iz tega pa je razvidno, da je porast poslovnih .stroškov za 93,954.000 din večji od porasta celotnega dohodka, kar ima za posledico zmanjšanje dohodka za 93,9544)00 din v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. Tako se je udeležba poslovnih stroškov v strukturi celotnega dohodka povečala od 73,72% na 81,66% oziroma v absolutnem znesku za 52,8 %. Zaradi tega pa je udeležba dohodka podjetja, ki je v lanskem letu znašala v celotnem dohodku 26,28 % padla na 18,34 %, oziroma v absolutnem znesku za 5,7 % V strukturi poslovnih stroškov je prišlo do največjega povečanja pri vrednosti uporabljenega materiala in sicer kar za 60,1 % ali za 3,233.598.000 din. S tem pa se je udeležba v strukturi poslovnih stroškov povečala za 8,78%. Prav pri tem elementu poslovnih stroškov, ki je najpomembnejši v strukturi IZLET NA GORIŠKO s Aktiv žena je 26. septembra priredil izlet v Brda Kljub slabemu vremenu in zelo zgodnji jutranji uri smo se' ose pri.jaoljenke. razen ene izjeme, udeležile izleta. Iz Celja do Ljubljane nas je spremljala neljuba megla, kasneje okoli osme ure, pa že prVe kaplje dežja. V Novake smo prišle pred deveto. Čeravno je deževalo nas ni moglo zaustaviti, da ne bi obiskale partizansko bolnišnico Franjo. njeno tirkizno zeleno barvo, se vpraša: »Soča, kdo ti daje tako izjemno barvo in to samo tebi*, res »Krasna si hči planini, kot ti je dejal Simon Gregorčič. V gostilni Ob Soči smo se odpočile in okrepčale za pot v Brda. Postrežba je bila presenetljivo vzorna. V Brdih smo si ogledali vinsko klet Dobrova. Pokazali so "m nam obrat za predelavo grozdja, za kuho žganja in predelavo grozdnega sladkorja. Vse je podobno obratu kemične industrije; mletje, merjenje, stiskanje, hlajenje, prečrpavanje in nazadnje avtomatsko pranje in polnjenje steklenic. Celotna klet se nahaja pod zemljo. V kleti so sodi — velikani. saj eden lahko sprejme 6.500 litrov vina, takih pa je okoli 245. Za slovo smo si kupile še dobro briško rebulo. Bilo je prekrasno, toda, da nas ni od trinajste ure dalje spremljal močan dež, zato si nismo mogle ogledati Nove Gorice, bi izlet ostal res nepozaben. Dež nam nikakor ni hotel prizanesti. Ob mirnem potovanju nas je presenetil vzklik — Boris zaprite gornja okna. Ker je včasih pač marsikaj narobe, je bilo tudi to. da se okna na strehi niso dala zapreti, zato je bilo treba v avtobusu razpreti lepe pisane dežnike. M. Udeleženke izleta so si ogledale partizansko bolnišnico »Franjo« — slika levo in vinkso klet Dobrava v Goriških Brdih — slika spodaj Ko smo si ogledovale prostore bolnišnice sn.io bile presenečene nad lem kaj zmore človeška volja, pogum in moč ter upor, ki ga je takrat koval vsak napreden človek. Na sredi sovražnikovega ozemlja je nastalo zavetišče za naše borce in sicer organizirana zdravniška služba — bob išhica. Čeprav dež ni pre-nelnl, nam je ogled bolnišnice poplačal ves hud. Tovariš Frio nas je odpeljal dalje proti prekrasni Soči. Ko se čiooek vozi ob njej in gleda celotnega dohodka, je prišlo do zamrznjenja cen. 23. marca 1965 in po reformi do najmočnejših podražitev, ki pa niso bile pari rane s povečanjem cen, delno zaradi intencij reforme, delno pa zaradi še ne dokončno določenih prodajnih cen. Vsa ostala povečanja v absolutnem znesku in udeležbi v strukturi porabljenih sredstev izhajajo iz podražitev uslug, transporta pa povečanje vrednosti osnovnih sredstev. Povečanje vrednosti porabljenih sredstev v absolutnem znesku, ki znaša 3,787.841.000 din, oziroma v strukturi povečanja udeležbe za 9,59 %, je povzročilo zmanjšanje neto produkta za din 694)15.000, (za 2,2 %), u-deležba neto produkta v celotnem dohodku pa se je zmanjšala za 9,59 %. Povečanje ostalih elementov poslovnih stroškov kot so obresti od kreditov, obresti od poslovnega sklada, prispevki in članarine zbornicam, prispevki za izobraževanje strokovnih kadrov, so posledice povečanega obsega poslovanja, ki so v glavnem utemeljene, ker je njihova udeležba v strukturi celotnega dohodka kljub povečanju v absolutnem znesku letos manjša, ali pa je ostala na isti ravni z izjemo dodatnega prispevka za socialno zavarovanje, ker se je povečala tudi udeležba v celotnem dohodku, do česar pa je prišlo zaradi spremenjenih predpisov. Ukinjen je bil 2 % prispevek za dopolnilno socialno zavarovanje iz osebnih dohodkov, ki prej v strukturi poslovnih stroškov ni bil viden, zato pa je bil povečan odstotek dopolnilnega prispevka za socialno zavarovanje, ki bremeni poslovne stroške. Posledica takega stanja je seveda upadanje rentabilnosti poslovanja na vseh področjih. Tako je rentabilnost skupnega prometa padla za 10 enot, saj smo v letu 1964 ustvarili na 100 din celotnega dohodka 33 din neto produkta, v letošnjem letu pa 23 din. medtem ko smo na 100 din vloženih sredstev (osnovnih in obratnih) v letu 1964 ustvarili 35 din neto produkta, v letošnjem letu pa le 26 din neto produkta. Razvojna linija finančnih pokazateljev kaže zato negativne tendence, to se pravi da finančni učinki upadajo, vložena in uporabljena sredstva pa rastejo. S smiselnim formiranjem cen, ki je sledilo v oktobru se bo ta situacija do neke mere popravila. vendar brez učinkovite mobilizacije vseli notranjih rezerv, učinkov iz prctklega leta ne bo mogoče doseči, ker je reforma, kot je že omenjeno, povzročila gospodarske premike v aknmulativnosti posameznih panog, kar je prizadelo predvsem kemično industrijo, s tem pa seveda tndi Cinkarno. (Nadaljevanje na 7. strani) MLADI SO OCENILI SVOJE DELO (Nadaljevanje s 5. strani) Lahko rečem, da se je zaradi tega razvilo mnenje in občutek, da smo transmisijski organ, nekakšen podaljšek ostalih organizacij. Prizadevati pa si moramo, da bo zbledelo, kar pa bomo uspeli samo s širšo družbeno ekonomsko razgledanostjo karda. Eno izmed osnovnih protislovij pri kadrih je namreč, močna voljni, zanos in zanimanje. Preveč smo osamljeni in doslej ni bilo mogoče ustvariti nekih političnih jeder kot nosilcev organizacije. Z vlogo, ki pripada ZM kot nosilcu idejne- ga in političnega izobraževanja na vseh področjih dela, mora naša organizacija res postati najširša samoupravna tribuna mladih ljudi. Ce pa ugotavljamo, da se ta vloga premalo odraža, potem nujno izhaja iz tega tudi premahjen vpliv ZM pri oblikovanju javnega mnenja. Proces izoblikovanja »nove zavesti« v zavesti upravljavca, je dolgotrajen, povezan z materialnimi možnostmi, ostanki mezdne miselnosti itd. Mi si moramo prizadevati vzgojiti mlade ljudi v vsestransko razvite oziroma družbeno razvite osebnosti, osebnosti osvobojene neznanja iz vseh predmetov, ki imajo svoje korenine še v preteklosti, v ljudi, ki jim je delo najvišja morala oziroma moralna vrednota, ter imajo aktiven in ustvarjalen odnos do vseh vprašanj družbenega življenja. Le takšna pot nas bo privedla do željenega cilja in le takrat bomo lahko vsi svponosom ugotavljali, da smo vzgojili ljudi, ki bodo dostojni naslednki vseh tistih, ki so se postavili na žrtvenik za najvišje ideale — Naši devetmesečni poslovni rezultati (Nadaljevanje s 6. strani) Produktivnost dela in izkoristek časov-ega fonda Porast tehnične produktivnosti dela je večji od porasta produktivnosti dela na zaposlenega, do česar je prišlo zaradi ponovnega poslabšanja izkoristka časovnega fonda, ki je znašal v letošnjem letu samo 81,83 % možnega časovnega fonda. Bolezenski izostanki so ostali na približno isti ravni, kakor v preteklem letu, medtem pa so bili vsi ostali izostanki večji. Pozitiven pojav je zmanjšanje števila nadur. V preteklem letu je bilo od skupnega števila opravljenih ur 5,19 % opravljenih v nadurah, v letošnjem letu pa 3,87 %. To predstavlja izboljšanje v absolutnem številu kakor tudi v strukturi. Iz pregleda gibanja proizvodnosti po posameznih obratih je Povprečna vrednost točke od 1. januarja do 30 .septembra 1903 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Prepražarna in žveplena kislina • 3. Skupne službe (1. ii 4. Topilnica surovega 9. Cinkovo belilo . . 9. Metalurško-kemični analitski 10. Plinarna in metalurška kotli O. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: L Valjarna cinkove pločevine ....... 2. Cinkografija ............................ 9. Oblikovalnima cinkove pločevine ......... A. Cinkovi 6. Skupne službe predelovalnih obratov................... m. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun...................................... 2. Na-hidrosulfit in metalit............................. 3. Na-aulfid.......................... .......................1^6 4. Litopoa, Ba-sulfid, Zn-sulfat.......................... 5- Svinčevi oksidi ..................................... 4. Superfosfat . ..................k.................. . 7. Ultramari ...................... ............... 0. Modra galica ......................................... 9. Modri baker........................................... 10. Supne službe anorganske kemije........................ 11. Obratovodstvo: Na*hidrosuIfid, modri baker, modra galica 12. Obratovodstvo: kromov galun, Na-sulfid................ 13. Kemični obrat lil. Mozirje............................ IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe . . . . •.......... v. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprav« dela..................v . J. Gradbeni obrat . . . 4. Merilni obrat .... 4. Elektro obrat .... 4, Obrat energetike . . . VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: t. Strokovne službe, transp< Z. Družbena prehrana . . ■Si ■s*; 2 si v !•= Vrednost od 1. jam 30. septem — neto C Ji £ o Z ° Cu > 145, 52 — 145,42 145,42 4,29 141,75 2,08 143,10 5,18 142,05 5,52 145,58 — 145,02 — — 144,25 T 147,11 7,97 145,2* 18,02 144.69 5.05 144,05 7,56 142,74 — 154,78 ““ 159,59 154,16 — 159,56 — 134,92 — 158,50 — 147,55 5.60 144*88 — 160,16 — 147,84 — 154,13 . 149,09 — 156.64 — 137,08 4,51 . 159,66 ' 160,17 152,37 — 145,82 5,85 145,82 1.28 145,82 0.29 145,82 4,61 145,82 1,20 145,82 2,28 145,82 — 146,80 9,64 razvidno, da je. v obratih, kjer je proizvodnja normalno potekala in ni bilo zunanjih motenj oziroma rekonstrukcij ali nepredvidenih remontov, proizvodnost povsod porasla. Gbanje izplačil osebnih dohodkov Povprečni osebni dohodek Indeks 52.915 din 100 I — IX 1964 66.518 din 125,70 I — IX 1965 57.316 din 100 v letu 1964 66.518 din 116,05 I —IX 1965 V znesku povprečnega osebnega dohodka za razdobje I—IX 1964 znaša udeležba neindivi-dualiziranega osebnega dohodka (topli obrok in ostalo) 1.246 din, v letu 1965 pa 2,253 din. Če primerjamo porast povprečnega osebnega dohodka v primerjavi s preteklim letom ugotavljamo, da je ta v skladu s povečano proizvodnjo dela, vendar pa zaradi spremenjenih odnosov v delitvi celotnega dohodka zaenkrat rušimo odnose med skladi in osebnimi dohodki za okoli 2 %, kar pa nam bo gotovo do konca poslovnega leta uspelo popraviti in tako ponovno doseči odnos 81:19, ki ga je DS določil s pravilnikom o delitvi čistega dohodka. svobodo — mir in enakopravnost. Tovariš Djordje Paznalovič se je dotaknil nalog novega komiteja. »Želel bi se dotakniti predvsem problemov in nalog v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme ter skušal nanizati nekaj misli o nalogah ZM v prihodnjem obdobju. Gospodarska reforma, kot je znano, je odraz stopnje našega razvoja. Prav v času uveljavljanja gospodarske reforme je vloga družbeno politjčnih organizacij posebej poudarjena, kajti od maksimalnega prizadevanja vsakega posameznika je odvisno, kaJco bomo uveljavili načela reforme in ali bomo dosegli resnično to, kar smo z reformo želeli doseči. Moj namen pa ni, kritično oceniti dosedanje aktivnosti ZM v Cinkarni ob razpravah o reformi, pač pa želim nakazati nekaj nerešenih problemov. Ob iskanju notranjih rezerv se bomo morali vsi angažirati do maksimuma in prispevati svoj delež k uresničevanju reforme. Iskanje notranjih rezerv v odpuščanju delavcev, ni samo predmet razmišljanja, ampak zaskrbljujoč pojav. Še bolj pa je žalostno, če so med temi »rezervami« tudi mladi ljudje. Razumljivo je, da so pri odpuščanju najprej na vrsti slabši delavci. Kako naj na to gleda mladinska organizacija? Tovariši ne sinemo se zadovoljiti s tem, da imamo službo in nas ne brigajo tisti, ki jo nimajo. Ne smemo biti malodušni in ne pomisliti na to, kaj bo z mladim človekom, ki je na začetku živ-ljenske kariere in je ostal brea službe. (Nadaljevanje na 8. strani) Dopisujte v naš list! Mladinske konference so se udeležili tudi predstavniki uprave in družbeno-političnih organizacij MLADI O SVOJEM DELU (Nadaljevanje s 7. strani) Mislim, da bi mladinska organizacija v prihodnje morala zavzeti določena stališča in prispevati svoj delež, da do takšnih pojavov ne pride. Ne mislim pri tem, da bi podpirali lenuhe. Nasprotno, moramo se boriti proti lenuhom, ker jih v naši družbi ne rabimo. Iz lenuha moramo ustvariti pridnega delavca. Seveda ne moremp pričakovati, da bo mladinska organizacija spremenila ljudi in njihove navade, pač pa je včasih dovolj že to, da posameznik spozna, da je mladinska organizacija tista, ki se zanima zanj in da nekaj pričakuje od njega. Pri izvajanju gospodarske reforme je v podjetju prišlo do precejšnjega premika strokovnjakov v direktno proizvodnjo, kar je vsekakor zelo pozitivno, vendar pa bo v prihodnjem obdobju potrebna še marsikatera organizacijska sprememba, kajti ponekod je še vedno preveč ljudi, ki odločajo v primerjavi s tistimi, ki resnično proizvajajo. Že dolgo let je postavljeno vprašanje izobraževanja delavcev na delovnem mestu. Zelo veliko je storjeno, saj je naša tehniška šola dala prve diplomate iz vrst delavcev. Zahvaliti se je tudi našim upravnim organom in vodstvu podjetja, ki so imeli posluha in razumevanja do slušatejev in so jim nudili pomoč med študijem, kolikor se je dalo, kar je v večini podjetij redkost. Kaj pa je mladinska organizacija storila glede izobraževanja? Zelo malo ali skoraj nič, ko je šola bila ustanovljena, se "je računalo predvsem na mlade ljudi, vendar se je pokazalo, da so obiskovalci predvsem starejši delavci. "Vprašajmo se takoj, zakaj mladina ni izkoristila te možnosti, ki jo je nudilo podjetje, ko je vložilo v ta namen ne mala fi-načna sredstva. Odgovor ni v tem, da mladina ni zainteresirana za izobraževanje, kar je tudi pokazala lanskoletna anketa. Odgovor je v tem, da mladina nima pogojev za šolanje na srednji šoli. Še bolj porazna je slika, če vemo, da je pri nas še veliko število mladincev brez popolne osemletne izobrazbe. Razen osemletne izobrazbe, je pri nas čutiti veliko potrebo po organiziranju tečajev za pridobivanje kvalifikacij metalurškega ali kemičnega delavca. Naš izobraževalni center je tudi v tem oziru veliko storil, s'aj je organiziral v tem letu vrsto tečajev, (tečaj za kurjače parnih kotlov, varilni tečaj, tečaj za žerjavo-vodje itd.). Mislim, da je takšno delo izobraževalnega centra 8 CINKARNAR zelo pozitivno in ga mladina mora v prihodnje še bolj podpreti. Omenil bi še to, da naše podjetje štipendira nekaj študentov na visokih šolah in da šola precejšnje število vajencev elektro in strojne stroke, kar je tudi ponekod redkost, posebno sedaj ob izvajanju gospodarske reforme. Pri koncu bi predlagal današnji konfrenci, da sprejme sklep o izobraževanju mladincev, ki še nimajo dokončane osemletke. Mislim, da zato obstojajo možnosti, saj so v Celju šole, ki imajo poseben pouk za izredne slušatelje. f Dolaknil bi se še pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Res je sicer, da je obstoječi pravilnik marsikatero neskladje in nepravilnost, ki smo jo imeli v starem pravilniku, odpravil, vendar iz dneva v dan tudi ta postaja zastarel, ker razen norm na nekaterih delovnih mestih ne vsebuje nobenih meril za zmanjšanje oziroma povečanje deleža osebnega dohodka v okviru obračunske enote, kljub temu, da se vsi zavedamo., da je prizadevnost posameznih članov (kolektiva zelo različna. Če je z reformo družba jasno odločila, da ostane kolektivu samo toliko, kolikor je ustvaril z lastnim trudom, potem se bomo morali kmalu lotiti izdelave- takšnega pravilnika, ki bo upošteval enaka načela v okviru.kolektiva. V predsednikovem referatu je bilo dovolj rečeno o delu dosedanjega TiK ZM. Zato želim v nakazati nekaj smernic za delo novega TK ZK. Nihče od nas mladincev in bodočih članov TK si ne sme ustvarjati iluzij, da se lahko aktivnost organizacije v tako velikem kolektivu, kot je naš, spremeni čez noč. Zhto je potrebno daljše obdobje in precej trdnega organizacijskega dela. Delo organizacije je odvisno od vseh članov, delo tovarniškega komiteja in njegova aktivnost pa izključno od članov komiteja. Mislim, da ima novi tovarniški komite z ozirom na kodrovski sestav vse pogoje in sposobnosti, da bo delo potekalo boljše, kot v preteklem letu. To bo obenem tudi garancija. da! se bo aktivnost celotne mladinske organizacije povečala. Pri tem bi rad opozoril na nekaj, pogostokrat se narmeč zgodi, da se člani to-. varniškega komiteja oziroma vodstvo odtuji od ostale mladine. Razumljivo je, da tako izoliran TK ne more zastopati (Nadaljevanje! na 11. strani) NA GRADBIŠČU OBRATA ZA PRIDOBIVANJE ŽVEPLENE KISLINE — na sliki montaža hale za granulacijo Zdravilo, za katerega ni nadomestila OB NEDAVNI KRVODAJASKI AKCIJI Velika prizadevanja naše delovne organizacije, da pri izvajanju gospodarske reforme — ob težjih pogojih — poveča proizvodnjo in zviša produktivnost, niso bila ovira pri izvedbi druge letošnje krvodajalske akcije, dne 23. okto- bra 1963. Delavci v proizvodnji in vodilni delavci so ponovno dokazali. da se zavedajo ne le potrebe po večji količini proizvodov. po boljšem osebnem dohodku in številnejšim dobrinam osebne potrošnje, ampak da razumejo tudi potrebo po zdravju kot najvišjem izrazu življenjskega standarda ljudstva. Za mnoge ponesrečence in bolnike pa ni zdravja brez transfuzije krvi in kdorkoli svojo kri daruje sočloveku, kdorkoli nesebično in zavestno omogoča zbi-ranje^krvi, je človek, ki je dosegel višjo, lahko bi rekli nadpovprečno stopnjo srčne kulture. N \. Lepi uspehi krvodajalskih akcij zadnjih nekaj let niso uspavali naših sindikalnih aktivistov in delovodij, da ne bi v pripravah na akcijo ruzvili žive agitacije med tovariši — sodelavci. Še prav posebno odgovorno in težko dolžnost so prevzela obra-tovodstva, ki so morala organizirati delo tako, da ni bila prizadeta proizvodnja zaradbadho-da mnogih delavcev k oddaji krvi in zaradi dela prostih dni krvodajalcev. Ta skrb vodilnih delavcev za nemoteno proizvodnjo je njih same tudi ovirala, da pri tej akciji niso mogli, kot drugikrat, prednjačiti z osebnim zgledom pri oddaji krvi. Ogledalo vse te-aktivnosti je uspeh akcije. Od 5. ure zjutraj do'.ure popoldne in je bil prihod krvodajalcev v obratno ambulanto enakomeren in neprekinjen. Posameznik se je zamudil pri zdravniškem pregledu in odvzemu krvi največ 1 uro, za kar gre vse priznanje prizadevanju osebja postaje za transfuzijo krvi v Celju. Prijavilo se je 177 krvodajalcev, kri pa je bila od- vzeta 166, ker je bilo 11 prijav-ljencev zdravniško odklonjenih. Pri tej akciji smo zbrali 51,195 litrov krvi. Čeravno je bil osnovni numen te druge letošnje akcije, da darujejo kri tisti tovariši, ki niso prišli na vrste 27. januarja, je ponovno oddalo' kri 58 tovarišev. Prvič pa se ja udeležilo oddaje krvi 32.tovarišev. Kri so darovali naslednji tovariši in tovarišice (v oklepajih poleg imena navajamo kolikokrat je doslej daroval kri); IŽ ‘TOPILNICE — 20 — krvodajalcev Štorman Konrad (1), Kajtna Stauc (18), Žolgar Tomo (10), Treblčnlk Vlado (18), Preložnlk Martin (5), Korošec Pavel (8), Laublč Ciril (3), Bclej Anton (5), Mlakar Leopold (1), Perc Milan (17), Bobovlč Milan (5), AntlcJ Jože (3), Stublčar Jurij (2), Strmšek Ivan (3) , Salamon Konrad (3), Zupanc Gabrijel (3), Kamenar Jože (3), Dorn Franc (1), Lenko Valentin (3), Grobelnik Rudi (1). IZ KERAMIKE — II krvodajalcev Repas Anton (4), Grobelnik Franc (2), Markovič Slavoljub (6), Tanšek Alojz (14), Planko Miha (4), Pinterič Jože (6), Novokmct Aleksander (2), Cakš Vinko (4) , Tepeš Milan (2), Ferlinc Ivan (13), Strmeckl Franjo (2). IZ PRAZARNE IN PIKA — 13 krvo-dajalcev (Nadaljevanje na 9. strani) Dodelitev stanovanja Je po prioritetni listi Stanovanjska komisija je na seji 16. oktobra ugotovila, da posamezniki vse pogosteje poskušajo izsiljevati prednost pri dodelitvi stanovanj. Da bi take poskuse omejili, je komisija zavzela razna načelna stališča in sklenila seznaniti z njimi vse člane kolektiva. Onim delavcem, ki sami ne sodelujejo pri reševanju svojega stanovanjskega problema z najemanjem kredita za individualno stanovanjsko gradnjo niti ne sodelujejo v kolektivni zadružni stanovanjski gradnji v organizaciji podjetja, dodeljuje podjetje stanovanje po postopku in kriterijih, ki jih določa pravilnik o dodeljevanju stanovanj. Po določilih pravilnika je upravni odbor leta 1962 sprejej prednostni vrstni red prosilcev za stanovanje tako imenovano prioritetno listo, ki je zajemala 157 upravičencev. Stanovanjska komisija sme dodeljevati nova stanovanja ali primerna izpraznjena stanovanja edinole upravičencem s prednostne liste. Sedaj je na listi iz leta 1962 še 42 upravičencev in dokler ti ne bodo dobili primernih stanovanj, se stanovanjska komisija ne bo lotila novega razvrščanja prosilcev. Stanovanja torej ne more dobiti nihče, ki ni upravičen po prioritetni listi. Izjemno določa pravilnik, da lahko dodeli stanovanje tudi višjim strokovnim kadrom, ki so neobhodno potrebni podjetju, upravni odbor na predlog direktorja podjetja. Mimo pravilnika pa je stanovanjska komisija pooblaščena po svoječasnem sklepu upravnega odbora, da lahko dodeljuje zasilne stanovanjske prostore tudi prosilcem, ki niso zajeti v prioritetni listi, če žive v izredno težkih stanovanjskih razmerah. Stanovanjska komisija se te pravice poslužuje običajno le tedaj, kadar mora oddati stanovanjski prostor, ki ga noče sprejeti noben upraviče- nec s prioritetne liste. Pojasniti je treba tudi to, da so med 42 upravičenci le tisti prosilci za stanovanje, ki so vložili prošnje do 1. avgusta 1961 in ki so do tedaj dopolnili pet letni delovni staž v Cinkarni. Predvidevamo, da bodo upravičenci dobili stanovanje v dveh do treh letih. Pred tem časom ne bo mogla stanovanjska komisija dodeliti ustreznega stanovanja nikomur izmed okoli 200 prosilcev, ki so vložili prošnjo po 1. avgustu 1961, čeravno je med njimi okoli 70 takih, ki stanujejo v najtežjih razmerah ali pa sploh nimaj^> stanovanja. Ta kritična stanovanjska situacija v našem podjetju je znana vsakemu delavcu, saj jo slehernemu-" novodošlemu delavcu pojasni referent za sprejemanje delavcev. Zato tudi vsak delavec pred sprejemom na delo podpiše izjavo, da ima stanovanjske razmere urejene Zdravilo za (Nadaljevanje z 8. strani) CIterer Vlado (2), MllojevU Nikola (6), Šturbej Rudi (2), Romih Franc (3), Škafar Jože (1), Rozman Ivan (2), Salobir Karel (3), Frišek Franc (1), Kranjc Adolf (1), Govedič Franjo (4), Hrovatin Ivan (6), Muiar Ivan (2), Vlndler Peter (7). IZ PREDELOVALNIH OBRATOV — 33 krvodajalcev in 2 zdravniško odklonjena Filipič Jože (16). Petkovški Simon (11), Pompe Anica (3), Smajs Anton (6), Gutovska Peter (1), Templak Marjan (4), Kampuš Martin (1), Poznič Miha (2), Vuzen Štefan (4), Det Negro Boris (14), Strašek Anton (1), Rupert Anton (4), Zdolšek Franc (1), Plevnik Anica (5), Štancer Franc (2), Vengust TOPILNICA. Manever je končan. Še okna je treba zamalati z ilovico in namestiti alonže. in da sprejema na znanje, da najmanj pet let ne more zaprositi podjetja za dodelitev stanovanja. Medtem, ko velika večina delavcev ve. da mora. kakor povsod, tudi pri dodeljevanju stanovanj, vladati določena zakonitost in red, ki je za vse enak, pa nekaterimstvajjajo hote ali nehote situacijo, ki naj bi primorala' podjetje, da jim nudi stanovnje izven tega reda in pred drugimi prosilci, ki so ravno tako, ali pa še bolj potrebni stanovanja. Stanovanjska komisija opaža, da se pojavljajo predvsem naslednje oblike izsiljevanja prednosti. (Nadaljevanje na 10. strani) NOVI LITOPON. Zadnji »proces« pri proizvodnji litopo-na se odvija v prostoru za polnje nje in tehtanje vreč. katerega ni Stefan (3), Lorenčak Marija (5), Kala-fatič Slavko (3), Kalafatič Marija (2), Kranjc Vinko (5), šribar Karel (7), Jarc Bernard (2), Mastnak Janko (1), Muškatevc Djordje (2), Sotošek Friderik (2), Smukovič Rudi (3), Pulko Franc (5), Pernek Vlado (4), Rojc Ivan (3), Vidmar Viktor (4), Drobnak Mihael (3). Magdalene Jože (1), Zupanc Ivan (2), Krznar Alojz (7), Virant Alojz (2), Vidovič Stanc (3), Vidovič Ivanka (3), Zorko Anton (6). IZ KEMIJE I — 22 krvodajalcev in 2 zdravniško odklonjena Kranjc Viktor (1), Robnik Ivan (I). Teržan Albert (2), Dečko Franc (9), Mulec Anton (13), Zupanc Albin (12), Feguš Karel (12), Stojadinovič Ilija (1), Petek Ludvik (3), Moškatevc Alojz (1), Krumpak Milan (9), Šeško Ludvik (2), Bračko Viktor (5), Frišek Anton (1)* Poženel Franc (1), Čretnik Ivan (5), Krajnc Rudi (2), Arsovski Vojislav (2), Zdolšek Martin (1), Kojkič Todor (2), Lugarič Drago (1), Zupanc Ivan (2). IZ NOVEGA LITOPONA — 7 krvodajalcev Kos Vili (9), Dobraž Drago (1), Rup-ret Feliks (2), Bezgovšek Ludvik (7), Lugarič Milan (1), Tomažič Franc (9), Kristan Alojz (1). IZ KEMIJE II — 6 krvodajalcev Mlakar Martin (2), Verhovšek Ivan (4), Ivakič Drago (6), Cater Jože (1), Polenik Maks (6), Esih Karel (3)., IZ MEHANIČNE DELAVNICE 29 krvodajalcev in 3 zdravniško odklonjeni Medved Vili (4), Žlavs Jože (4), Repar Ivan (3), Goršek Stanko (1), Gajšek Emil (2), Žlender Matevž (3), Dojer Jože (3), Lončar Ivan (1), JaVh Jože (2) , Zorko Jože (1), Kobola Zvone (2), Stečuk Slavko (3), Tomažič Ivan (3), Planko Ivan (3), Kveder Rihard (1), Ramšak Karel (6), Cimerman Marjan (3) , Kosu Franc (2), Lužar Ivan (8), Vlnder Jože (5). nadomestila IZ ELEKTRODELAVNICE — 2 krvodajalca in 1 zdravniško odklonjen Hladin Viljem (2), Zlbret Martin (10). IZ GRADBENEGA ODDELKA — 9 krvodajalcev Krajnc Franc (22), Žnidar Alojz (2), Košak Matija (1), Kozmus Aleksander (1) , Gaberšek Franc (12), Hudlnčec Stefan (2), Lipovšek Anton (4), Slamnik Emil (3), Radič Adolf (3). IZ GLAVNEGA LABORATORIJA — 2 krvodajalca Kastelic Metoda (2), Stlfter Franc (6). IZ KADROVSKEGA SEKTORJA — 7 krvodajalcev ln 1 zdravniško odklonjen Kaurič Jože (9), Stojkovič Slobodan (8), Sedminek Leopoldlna (2), Kramer Stana (1), Gliha Anica (5), Speglič Ivan (3), Špes Ivan (16). IZ KOMERCIALNEGA SEKTORJA IN SKLADIŠČ — 6 krvodajalcev in 1 zdravniško odklonjen Jagodič Leopold (3), Gobec Ferdo (4), Javornik Ljubomir (4), Vdovič Drago (2) , Romih Franc (6), Poklešek Franc (5). IZ FINANČNEGA SEKTORJA — 2 krvodajalca ln 1 zdravniško odklonjen Konec Anica (2), Krašovec Cvetka (2). IZ UPRAVE: Malinovsky Rudi (7). Pogoj za zlato značko 'sta pri tej oddaji dosegla 2 člana kolektiva, za srebrno značko pa kar 15. (Nadaljevanje na 10. strani) CINK&RN&R Delitev stanovanja le po prioritetni listi (Nadaljevanje z 9. strani) 0 Samovoljne vselitve v stanovanja s katerimi razpolaga Cinkarna. Mnogi namreč vedo, da je Cinkarna doslej le v redkih primerih dosledno postopala za doseg izpraznitve neopravičeno vseljenega stanovanja, kar daje posameznikom pogum za samovoljno vselitev. V takih primerih bo podjetje dosledno uveljavljalo prisilno izpraznitev, brez posebnega sklepa stanovanjske komisije. O dodelitvi najpotrebnejših prostorov ali drugega stanovanja, komisija ne bo razpravljala. Po enem izmed sklepov de-]a\ skega sveta izgubi delavec, ki se j ■ samovoljno vselil pravico do dodelitve stanovanja za dobo petih let. Zoper delavca, ki se samovoljno vseli bo dosledno uveden postopek zaradi kršitve delovnega reda, ker je onemogočil ali oviral izvršitev sklepo\ samoupravnih organov. Podjetje ga bo tudi prijavilo sodniki: za prekrške, ki lahko za samovoljno vselitev izreče upravno kazen do 10.000 dinarjev. 0 Delavci se vseljujejo tudi sainovoijno v stanovanja s katerimi razpolagajo občine. Ko potem .odredi sodišče prisilno izprazn tev, pritiska delavec s pomočjo raznih institucij na Cinkarno za nujno dodelitev drugega stanovanja ali vsaj najpotrebnejših prostorov. Stanovanjska komisija vztraja pri sklepu, da teh primerov ne bo obravnavala, ker bi reševanje pomenilo le dajanje potuhe neupravičenemu vselje-vanju. 0 Delavci se vseljujejo z družinami v podnajemniška stanovanja. Ko nosilec stanovanjce pravice ali hišni lastnik uveljavi izpraznitev, pritiskajo razni forumi na podjetje in zahtevajo nujno rešitev. Tudi v teh primerih komisija ne bo reševala prošenj kot nujne razen tedaj, ko je prizadeti delavec zaposlen v Cinkarni vsaj 5 let. 0 Nekateri sklepajo podnajemniška razmerja pri stanovalcih. za katere vedo, da se bodo v kratkem izselili. Računajo, da bodo po izselitvi stanovalca lahko ostali v stanovanju. Podjetje bo v teh primerih dosledno vztrajalo, da se stanovanje izprazni in bo uvedlo postopek kakor pri samovoljni Vselitvi. V primeru, ko je nosilcu stanovanjske pravice dodeljeno drugo stanovanje z odločbo podjetja, bo taka odločila razveljavljena. Koristniki posojil za stanovanjsko gradnjo pa bodo pogodbeno vezani na izpraznitev stanovanja tako, da morajo takoj povrniti celoten znesek posojila, v kolikor stanovanju ne bi izpraznili. 0 Delavci se z družinami vseljujejo v razne prostore, ki jetje uveljavilo namenske republiške kredite za gradnjo stanovanj, da je lahko tem kadrom nudilo stanovanja. V teh primerih je v smislu pravilnika dodeljeval stanovanja upravni odbor po predlogu glavnega direktorja. Mnogi visoko in srednje kvalificirani strokovni delavci vlagajo prošnje za stanovanje na stanovanjsko komisijo v upanju, da bodo dobili stanovanje mimo vrstnega reda. Stanovanjska komisija vztraja, da po pravilniku nihče ne more dobiti stanovanja, v kolikor ni upravičen po prioritetni listi. Izven prioritetne liste* bo reševala le najnujnejše primere iz socialnih razlogov z dodelitvijo neustreznih izprazn jel nih stanovanj. Prošenj VU in SU delavcev,'ki niso na prioritetni listi stanovanjske komisije ne more reševati. Za delavce, ki so necvbhodno potrebni podjetju velja poseben postopek in presoja upravičenost vloge kadrovska služba podjetja. Na isti seji je stanovanjska komisija sprejela tudi sklep, da se v letošnjem letu, ko praznujemo 20 obletnico zmage nad fašizmom, da prednost dodelitve stanovanj štirim borcem NiOB, ki so na prioritetni listi in ki so uveljavili priznanje udeležbe v NOB. so neprimerni za človeško bivališče in so najčešče že opuščeni. Nato pa po raznih instancah izsiljujejo nujno rešitev. Pri dodeljevanju stanovanj bo komisija dosledno upoštevala le upravičence s prioritetne liste. Najnujnejše stanovanjske primere izven prioritetne liste bo komisija reševala kot doslej le z dovoljenjem, starih neustreznih, toda najpotrebnejših prostorov', ki jih ne bi hotel sprejeti nihče s prioritetne liste. Tudi v takih primerih bo komisija obravnavala le tiste prosilce, ki so zaposleni v Cinkarni vsaj 5 let. Novodošlim delavcem je treba obrazložiti sistem in možnosti dodeljevanja stanovanj v Cinkarni, da ne bo s praznimi upi podpisal izjavo, da ima stanovanjske razmere urejene. 0 V času, ko so bili podjetju zaradi nujnih rekonstrukcij iu investicijskih gradenj nujno potrebni številni visokokvalificirani strokovni kadri je pod- Pogled v našo pomožno elektrarno Ob nedavni krvodajalski akciji (Nadaljevanje z 9. strani) Ni mogoče razumeti kolektiva plinarne, ki je bil prejšnja leta med najboljšimi pri krvodajalskih akcijah, letos pa je pri obeh akcijah popolnoma abstiniral. Tudi iiz transportnega oddelka, modrega bakra, priprave dela, investicijksega sektorja in razvojnega instituta ni bilo to pot nikogar. Nekam nerazumljivo slaba udeležba je bila tudi a strani uslužbencev nasploh, saj se jih je prijavilo le osem. Program občinskega odbora RK v Celju je predvideval za naše podjetje v letošnjem letu 350 krvodajalcev, ki naj bi dali skupno vsaj 90 litrov krvi. Ze do konca oktobra pa je 365 krvodajalcev iz naše delovne organizacije darovalo 119 litrov krvi. Pri akciji 27. januarja smo od 184 darovalcev zbrali 57 litrov krvi, med letom, pa je 35 posameznikov oddalo v bolnici skupno 11 litrov krvi. V letošnjem letu smo edini celjski kolektiv, ki je doslej plan oddaje krvi v celoti izpolnil in je celo presegel. To pa je mogoče doseči le z dvema akcijama. Ena sama akcija, ki bi zajela toliko število krvodajalcev v enem dnevu, bi preveč zavrla redno proizvodnjo pa tudi celjska bolnišnica ne bi mogla koristno uporabiti takšne količine krvi v dveh do treh tednih, kolikor znaša maksimalna doba trajnosti krvi. Prispevek, ki ga naša organizacija daje zdravstveni službi s podpiranjem krvodajalstva, se ne odraža le v količini oddane krvi in v spodbujanju humanega odnosa do sočloveka pri članih kolektiva, temveč tudi v materialnem, bremenu, ki ga s tem prostovoljno prevzemamo v obliki občutnih stroškov za plačilo dela prostih dni krvodajalcev. Povprečni osebni bruto dohodek za 385 plačanih prostih dni krvodajalcev je znašal 1,740.000 din ali za vsak darovan Liter krvi 14.620 din, v če- mer niso šteti drugi stroški za izvedbo krvodajalskih akoij. Kri je zdravilo, za katerega ni nadomestila. Mnogi med nami in našimi svojci iščejo zdravje v bolnišnicah. Ker zajema proizvajalno prebivalstvo naše organizacije približno eno sedmino celjskega prebivalstva, smo eden najmočnejših potrošnikov 900 litrov krvi, ki jo celjska transfuzijska postaja vrača prebivalcem celjske občine. Ko smo letos izpolnili svojo dolžnost darovanja krvi, se globoko zavedamo, da smo kri dali le zase in da nam je vrnjena r obliki najdragocenejšega zdravila. Ivo Svetličič MLADINKE, MLADINCI! Za sestavo mladinskih športnih ekip, iščemo najboljše strelce, šahiste, rokometaše in nogometaše, ki bodo tekmovali v počastitev 29. novembra z ekipami drugih podjetij. Vsi, ki se zanimajo za omeneje šprartne dejavnosti, naj se čimprej prijavijo športnemu referentu, tovarišu Ivanu Poholetu v pripravi dela, telefonska številka 330, ali pa kateremu koli drugemu članu tovarniškega komiteja ZM. Zaželjeno bi bilo, du bi se prijavile tudi mladinke. Tovarniški komite ZMS NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V septembru je bilo: 10 poškodb pri delu 192 izgubljenimi dnevi in 5 poškodb na poti s 123 izgubljenimi dnevi; skupaj 15 poškodb s 315 izgub-ljenimi dnevi.______________ nesreč Vzroki poškodb 6 neprevidnost 3 neprevidnost in slaba organizacija dela 1 neprevidnost in neustrezen prostor________________ 10 skupaj IZVOR POŠKODB: poškožb Izvor P°škodb 5 proizvodni proces 3 interni trapsport 1 vzdrževanje in čiščenje 1 ostala dela 10 skupaj Prizadevanja za preprečevanje nesreč pri delu v posameznih ekonomskih enotah nam pokažejo naslednje rezultate: Obrat Metalurgija Predelovalni obrati Kemija I. in III. Kemija II. Vzdrževalni obrati Uprava _____________ Število poškodb Število igubljenih dni 4o5!enih<‘bSOl“tn0 zaposlenega 4 -9,5 82 1,94 — — 5 0,31 2 9,1 39 1,77 2 32,9 8 lj32 2 7,2 58 2,02 10 6,6 192 L17 V primerjavi s povprečjem devetih mesecev letošnjega leta opazimo zmanjšanje ne samo števila poškodb, temveč tudi števila izgubljenih dni zaradi samih poškodb. Do letošnjega septembra se je pri delu mesečno poškodovalo povprečno 25 oseb — v septembru pa 10 oseb. Povprečno šte- vilo izgubljenih dni v 1 mesecu na podlagi doseženih rezultatov v devetih mesecih je 385 dni — v mesecu septembru pa samo 192 dni. Še zanimivejša je primerjava rezultatov doseženih v devetih mesecih letošnjega leta z rezultati 9 mesecev preteklega leta. Število poškodb Število izgubljenih dni enota absolutno zaposlenih absolutno na iuu zaposlenih 1%4 1965 196- 1 1965 1964 1965 1964 1965 Metalurgija 113 95 28.2 22,8 1668 1449 4,18 3,48 Predelovalni obrati 26 17 17.1 10,5 261 338 1,72 2,19 Kemija I. in III. 60 35 26,9 17,1 1114 615 5,02 3,0 Kemija 11. 2 7 3,8 14,0 24 64 0,45 1,27 Vzdrževalni obrati 48 45 19.0 16,6 703 552 2,79 2,09 Uprava 21 26 4.9 5,8 649 451 1,50 1,01 Skupaj 270 225 17,8 14,6 3469 4419 2.92 3 2,25 V septembru so se pri delu poškodovali: V PRA ŽARNI: Jože ŠIROVNIK se je pri obračanju industrijskega vozička na vrtilni plošči, nameščena je v tesnem prostoru, znašel med zidom in vozičkom. Pri tem mu je stisnilo prsni koš. Istočasno je padel in udaril z glavo ob tračnico industrijskega tira Stane GUZELJ je odpiral ventil na kislinovodu. Ker je iz ventila nenadoma brizgnila kislina je dobil kapljico kisline v oko. V TOPILNICI: Jovan LAPADATOVIČ se je poškodoval pri Thede peči. Ludvik MLINAR si je poškodoval nogo, ker mu je pri menjanju retort padel železni drog nanjo. V KEMIJI I.: Zdenko STRITIH je premeščal boben z odpadnim hidro-sulfitom. Pri tem mu je spodrsnilo in si je izpahnil nogo v kolenu. Matjaž KODRE je na kolo« drobu drobil cinkov pepel. Pii tem ni opazil, da je med pepe« lom komad železa. Ko je prišel komad železa pod rob koluta za drobljenje, ga je vrglo v glav* ponesrečenca. V KEMIJI H.: Milica HUDEJ se je pri pomivanju steklene posode urezala v prst na roki. Lado JANEŽIČ je hotel pri raztapljanju kromove ruda zmeriti temperaturo lužine. Ken mu je termometer pri dotiku z vročo lužino počil, je začela lu-žina brizgati. Opekel se je poi rokah in obrazu. V ODDELKU PLINSKIH GENERATORJEV: Edvard FIJACKA, ker ni podložil voziček na nagnjenem tiral ga je le-ta zadel zadaj v nogo. Ivan KOSABER, je potiskal pod podestom voziček. Sodelavcu, ki je delal na podestu jai padla deska ter udarila ponesrečenca po roki. ŠAHOVSKO PRVENSTVO CINKARNE Letošnje šahovsko prvenstvo Cinkarne bo igrano po brzoturnirskem sistemu in sicer 20 minut za partijo. Tekmovanje bo odigrano v dveh dneh oziroma v dveh krogih. Sestanek vseh udeležencev bo v četrtek, dne 18. novembra ob 1?. uri v Šahovskem domu. Tam se bomo pogovorili o točnem pričetku tekmovanja, ter morebiti tudi o kraju, kjer bi bilo tekmovanje. Pravico do udeležbe imajo vsi člani kolektiva. Prijave sprejema tehnični vod ja.. sekcije Jože Šnajder (mojster v cinkovem belilu). ODBOR (Nadaljevanje z 8. strani) MLADINA O SVOJEM DELU inlerese mladih in da program dela, ki ga postavi TK brez povezave s članstvom ne more biti zanimiv za vso mladino, kot si to nekateri milijo. Vodstva naj se ne zapirajo vase, ampak naj bodo povezana s članstvom. Zanimajo naj za njihove in-trese in potrebe, da bi ga tako pritegnila v široko družbeno aktivnost. Mladinke in mladinci! Izvolili ste svoje predstavnike v novi TK, s tem ste jim izkazali določeno zaupanje pri vodenju naše organizacije. Ali bo res TK uresničeval to, kar ste mu zaupali? Mislim, da vam to ne sine biti vseeno. Vaša pravica in dolžnost je, da to zahtevate in preverjate, če je to potrebno. Upam, da se bodo člani novega 'TK zavedali vašega zaupanja iu da ga bodo upravičili. V prihodnji mandatni dobi TK ne bo sprejemal široko poteznih programov, ki so že vnaprej obsojeni na pro[>ad in povzročajo demoralizacijo posameznih članov, pač pa menim, da je bolje sprejeti manj obširen program, pa tega do konca' realizirati. Program novega TK naj bo takšen, da bo mlademu človeku, ki si šele utira življenjsko pot, pomagal pri tein, da ga bo usmeril na pravo življenjsko pot, da bo vsak v tem programu našel to, kar ga zanima in da se bo prepričal, da je to del njegovega programa. To je naš namen, to je naša želja*. Konferenca je bila sicer dobro pripravljena, vendar pa čas ni bil ravno najbolj posrečen. Ob pričetku zasedanja, ob 13. uri. je bilo navzočih 68 delegatov, po f4. uri pa so mnogi odšli — nekateri verjetno zaradi toga ker se jim je mudilo na(vlak ali avtobus. Prepričani pa* smo. da je bilo nekaj tudi takih, ki jih pregled uspehov, oziroma neuspehov ni mnogo zanimal. Tak odnos do konference pa novemu komiteju nikakor ni spodbuden. K razpravi se je prvi prijavil predsednik občinskega komiteja ZM tovariš Dagmar Šuster. Poudaril je, da je za aktivno in uspešno delo aktiva potrebna dobra povezava med aktivom in drugimi družbeno političnimi organizacijami. Dejal je tudi. da bi bilo na konferenci brezpredmetno razpravljati o programu prihodnjega dela aktiva, ker je skoraj polovica delegatov zapustila zborovanje. Novemu komiteju je predlagal, naj bi se člani temeljito pogovorih o konkretnih nalogah in sicer prav kmalu. Sekretar tovarniškega komiteja ZK'tovarišica Jožka'Farč-nik-Mrvar, dipl. ing. je priporočila novemu vodstvu aktiva, da se čimprej pogovori o konkretnem programu dela v novem obdobju. Nadalje je dejala, da tako stanje mladinskega aktiva, kot je bilo v minulem obdobju, res ni spodbudno, vendar je prepričana, da se bo sčasoma tudi to izboljšalo. Zavedati se moramo, da sc naš kolektiv nahaja po reformi v precej težkem položaju. Pri reševanju teh težav pa bomo vsekakor dosegli večji uspeh, če bomo enotni, saj smo vsi enakopravni člani kolektiva. Torej tudi mladinski aktiv lahko pri reševanju teh nalog odigra, pomembno vlogo. Pomočnik glavnega direkten« ja Slavko Vrhovec, dipl. ing. se' je pohvalno izrazil o mladih! kot proizvajalcih. Presenetljiv© je torej, da so mladinci, dobri proizvajalci, popolnoma odpovedali pri delu v svoji organizaciji. Med drugim je opozoril tudi na to, da je Cinkarna zadnja tri leta v zelo intenzivni izgradnji.-V takem podjetju st> pogoji drugačni kakor v podjetju, ki skrbi samo za razširjeno reprodukcijo. Ko pa bosta dokončani rekonstrukcija in izgradnja novih objektov, bomo lažje reševali vprašanja, ki so povezana s finančnimi sredstvi, Predsednik upravnega odbor« ra Anton Beličina, dipl. ing: meni, da je v organih urpavljanjft premalo mladih, čeprav so enakopravni člani naše družbe. Dejal pa je tudi, da se mladinci premalo zanimajo 'za delo samo upravnih organov. Medklubska razstava umetniške fotografije v Celju POHVALJENA DVA ČLANA NAŠEGA KLUBA Vsako leto prirejajo različni fotoklubi, zveza foto-kino amaterjev Slovenije, Jugoslavije in razne fotoamaterske 'organizacije doma in v inozemstvu številne razstave umetniške fotografije, kjer se fotoamaterji pomerijo med seboj. Pogoj za sodelovanje na taki razstavi je le članstvo v Zvezi foto-kinoamaterjev Jugoslavije, v kateri je registriran tudi naš klub. Torej lahko na vseh razstavah enakovredno sodelujejo tudi člani našega kluba. Še pol leta! — foto J. Senčar dipL ing. (slika levo). Spopad — foto J. Klemenčič dipl. ing. (slika spodaj). Poslane fotografije najpogosteje morajo imeti format 30 X 40 cm, le redkeje tudi manj (18 X it cm). Te fotografije potem oceni posebna žirija, ki'jo običajno sestavljajo mojstri umetniške fotografije in fotoamaterji 1. klase. Fotografija, ki je ocenjena z zadostnim številom poenov, je sprejeta na razstavo. Glede na uspeh pri sodelovanju na telf razstavah si pridobijo fotoamaterji lahko tudi določene nazive, kot so: fotoamater lil., II. in I. klase, kandidat mojster in mojster .K' : irun 12 umetniške fotografije. Naš fotoklub je letos kar uspešno sodeloval na nekaterih razstavah, med drugim na H. medklubski razstavi umetniške fotografije v Celju, ki je bila od 29. avgusta do 12. septembra v Mali dvorani kina Union, organiziral pa jo je foto-kino klub »Klima« iz Celja. Na tej razstavi sta sodi^Ovala tudi dva člana našega fotokluba — Senčar in Klemenčič, diplomirana inženirja. Oba sta dobila tudi pohvali, kar je nedvomno lep uspeh. Skupno je 65 avtorjev predložilo >52 slik, od tega je žirija sprejela 177 slik od 60 avtorjev, ki so bile tudi razstavljene. Tema fotografij je bila različna. Kot kaže je žiriji najbolj ugajala dinamičnost. Prednost so imele fotografije, ki-včasih tehnično niso bile najbolje izdelane, po ideji pa morda bolj originalne. Sicer pa je kriterij na teh razstavah kaj različen, na primer na mednarodni razstavi v Zadru — fotografija, ki je letos na republiški razstavi v 'Mariboru prejela zlato medaljo, ni dobila niti pohvale. Torej nedvomno močno odloča subjektivni moment. Važno je, da je fotografija odraz naše dobe, ne glede na to, v kakšen žanr jo že uvrstimo. Včasih že kakšen na videz brezpomemben de-talj, ki ga zabeleži oko fotografskega aparata, učinkuje prijetno — to pa je že nekaj. Marsikdo ima morda nekaj negativov, ki jih je poslikal med letom. Iz njih bi lahko napravil fotografijo večjega formata. V fotoklubu bo dobil na razpolago ustrezen papir, sam pa naj poskusi napraviti fotografije, ki jih bo potem lahko poslal na razstavo. Dobro bi bilo, če bi fotoklub občasno organiziral take debatne večere, kjer bi amaterji primerjali svoje fotografije. Pri takih debatah se človek mnogo več nauči, kot pa iz knjig. Dopusti so za nami. Marsikdo je »ujel« na diapozitiv kakšen lep posnetek z morja ali s planin. Zelo uspel večer barvnih diapozitivov smo že imeli — žal samo en — zakaj jih ne bi bilo še več? Upamo, da se bodo naši fotoamaterji spet malo razgibali in tudi drugim posredovali svojo dejavnost. jak Število voznikov amaterjev se je zopet povečalo Dejavnost naše avto-moto sekcije pri društvu Ljudske tehnike se je v obdobju od maja do konca septembra spet močno povečala, saj je sekcija v tem času usposobila večje število voznikov amaterjev. Zanimanje članov kolektiva za vozniški tečaj je še vedno veliko, zato morajo interesenti čakati tudi po eno leto, da se lahko udeležijo tečaja. V letošnjem letu je bil program tečajev nekoliko spremenjen. Predvidena sta bila dva tečaja, prvi spomladi, drugi jeseni. Za obe skupini je bil teoretični del tečaja združen, praktični del — vožnje — pa je bil v dveh turnusih. Na ta način so se tečajniki iz druge skupine izognili vožnjam v pozni jeseni, ko vre-mAndi notrnii niso na »boli ugodni. Od 52 tečajnikov, ki so obiskovali tečaj, je trinajst članov že opravilo izpit za A in 34 članov za B kategorijo. Preostalih pet članov, ti ponavljajo, pa bo opravilo izpit predvidoma do 15. oktobra. Zaradi velikega števila tečajnikov je moral odbor avto-moto sekcije vključiti še več inštruktorjev za pouk praktične vožnje, kajti za enega tečajnika je predvideno petnajst ur vožnje, to pa pri večini tečajnikov ne zadošča. Zahteve pri izpitu, predvsem pri vožnji so zelo velike, zato morajo biti kandidati res temeljito pripravljeni. Vozila sicer dobro funkcionirajo toda od časa do časa so se pokazale potrebe po manjših popravilih, to pa je včasih oviralo potek praktičnega dela tečaja. Tečajniki so bili zelo disciplinirani, le pri drugi skupini sta dva nedisciplinirana tečajnika hotela izbirati inštruktorje po svoji volji. Takšni primeri naj se v prihodnje ne bi več ponavljali. To je bil v letošnjem letu zadnji tečaj. Prihodnje leto pa pridejo na vrsto novi interesenti. Program avto-moto sekcije predvideva še ocenjevalno tekmovanje v vseh kategorijah in kondicijske vožnje. Upamo, da se bodo člani kolektiva obeh prireditev udeležili v čim večjem številu. Daftisufie r CINKARNAR Noto y invalidskem zavarovanju Zvezna skupščina je po sprejemu temeljnega zakona ,o pokojninskem zavarovanju sprejela še zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o invalidskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 5/1965), ki je začel veljati 15. februarja 1965, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Ta zakon je določil tudi novo ime zakona, ki se glasi »temeljni zakon o invalidskem zavarovanju«. V prečiščenem besedilu je bil objavljen v Uradnem listu SFRJ, št. 10 od 10. marca 1965. Za razliko od zakona iz 1958. leta vsebuje temeljni zakon o invalidskem zavarovanju spremembe oziroma dopolnitve prejšnjih določb o invalidski pokojnini, glede na določbe novega temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju.Najpomembnejše nove določbe so določbe o pogojih za pridobitev pravic iz invalidskega zavaro-« vanja, o odmeri posameznih denarnih nadomestil in o uskladitvi teh nadomestil glede na gmotni položaj zaposlenih zavarovancev te#r določbe o invalidskem zavarovanju oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost. Ker ravno v zadnjem obdobju naši delovni invalidi prejemajo od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju nove odločbe o pravici nadomestila, zaradi manjšega o-sebnega dohodka po novih predpisih, bomo najprej na kratko obdelali tisti del iz poglavja o odmeri posameznih denarnih dajatev, ki govori o nadomestilih zaradi manjšega o-sebnega dohodka na drugem delovnem mestu. Delovni invalidi so razvrščeni glede na svojo preostalo delovno zmožnost v L, II. ali III. kategorijo invalidnosti. Invalidi Kljub katastrofalno majhnemu številu igralcev je Slovenskemu ljudskemu gledališču Celje uspelo v roku naštudirati že drugo premiero. V en večer sta združeni starejši slovenski komediji VARU in RENDEZ-VOUS. Prva datira iz prve polovice prejšnjega stoletja. Dejansko gre za slovenitev angleškega izvirnika, ki ga je »na slovenska tla presadil« Prešernov prijatelj Andrej Smole. Druga pa je nastala v prvem desetletju našega stoletja. Napisal jo je slovenski pesnik in dramatik Anton Medved. Obe deli lahkotno in šaljvo pripovedujeta o preprostih ljubezenskih zapletih in zamenjavah v izbiri ljubljenega btja. Premiero je zrežiral slušatelj zadnjega letnika na oddelku za režijo na igralski akaderdiji Franc Uršič. Njegovo režjo odlikuje predvsem posluh za modernizacijo, posodobljenje, vse preveva rahla ironija. Igralci II. in III. kategorije invalidnosti, ki so izkoristili pravice do zaposlitve in so se zaposlili na delovnem mestu, na katerem prejemajo manjši osebni dohodek od tistega, ki so ga prejemali na delovnem mestu, na katerem so delali neposredno pred invalidnostjo, imajo pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na novem delovnem mestu. To nadomestilo je enako razliki med osebnim dohodkom, ki ga prejema zaposleni delovni invalid na novem delovnem mestu in valoriziranim osebnim dohodkom, ki ga je imel v zadnjem letu na delovnem mestu, na katerem je delal neposredno preden je postal invalid. Ta razlika se ugotovi vsakih šest mesecev na podlagi periodičnega obračuna oziroma zaključnega računa gospodarske organizacije, v kateri je invalid zaposlen. Tako se znesek sorazmerno prilago-juje spremembam višine osebnih dohodkov. Da bi bil novi način izračunavanja višine nadomestila čim bolj jasen, navajamo nekaj primerov. Za* primerjavo smo vzeli tri zavarovance, ki so postali delovni invalidi na delovnem mestu II. topilca in so se zaposlili na ustreznem delovnem mestu tako rekoč ironizirajo sami sebe. To obujanje naše kulturne davnine, ki se zučne z V ARHOM, zaključi spevoigra — tako bi lahko rekli — RENDEZ-VOUS. V to delo je režiser vkomponiral glasbo z (vratarji). Razlika je v tem, da je pri prvem invalidu nastopila invalidnost leta 1960, pri drugem leta 1962 in pri tretjem leta 1965. Invalid iz leta 1965. Pri tem zavarovancu je nastala invalidnost v februarju letošnjega leta. V zadnjem letu pred nastankom invalidnosti od 1. februarja 1964 do 51. januarja 1965 je njegov osebni dohodek znašal povprečno 63.367 din na mesec. Ker se osebni dohodki, po sklepu skupščine republiške skupnosti socialnega, zavarovanja z dne 28. aprila 1965 doseženi v letu 1964 in 1965 preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1964 z valorizacijskim količnikom 100. je tako valorizirana osebni dohodek, v našem primeru ostane neizpremenjen in znaša 63.367 din na mesec. O-sebni dohodek tega zavarovanca. sedaj invalida, je znašal na ustreznem delovnem mestu (vratar) v 6-mesečnem obdobju letošnjega leta 39.677 din na mesec. Razlika med osebnim dohodkom, doseženim na sedanjem mestu in valoriziranim osebnim dohodkom na prejšnjem delovnem mestu predstavlja višino nadomestila, zaradi manjšega osebnega dohodka na sedanjem, delovnem Vilharjeve »Jamske Ivanke«. Občinstvu je bilo s tem pripravljeno lepo in humorno doživetje. 'Na fotografiji so Drago Kastelic, Minu Kjudrova in Pavle Jeršin v RENDEZ-VOUS. . , ... ,. mestu. V našem primeru znaša razlika din 23:690 mesečno. Ta znesek je bil invalidu mesečno nakazovan do 30. junija 1965, a od 1. julija 1965 dalje pa ga prejema kot akontacijo do izdaje nove odločbe, ki sledi po zaključnem računu gospodarske organizacije. (Nadaljevanje prihodnjič) CINKARNARJEVA POŠTA Tovariš urednik! Ne morem zapustiti Cinkarne in Celja, ne da bi se javno zahvalil nekdanjim sodelavcem. Vsem nekdanjim sodelavcem iz mehanične delavnice se pri-srčno'zahvaljujem za tovariški odnos in prijetno sožitje. Vedno se bom vseh rad spomnil, posebno pa tovarišev Bena Pečarja, Martina Rojnika in Adolfa Tomana. S tovarškimi pozdravi in najboljšimi željami. Andrej Ožegovic-Šibenčan Uredništvu Cinkarnarja Preko leto dni je od tega kar sem po dolgoletnem službovanju zapustil podjetje in odšel v pokoj. Sprašujem se, ali še izhaja časopis »Cinkarnar« in če izhaja, zakaj mi ga ne dostavljate. Nekoč sem v njem čital. da ga brezplačno pošiljate vsem upokojencem Cinkarne in še tistim, ki odhajajo na odslu-ženje vojaškega roka. V kolikor so od avgusta 1964 izšli kaki izvodi in jih imate na zalogi, vas prosim, da mi jih dostavite. Če nisem upravičen na brezplačno dostavo, prosim da me obremenite in dostavite račun. Po 36-Ietnem službovanju v Cinkarni me še vedno zanima razvoj podjetja. Tovariški pozdrav Stane Lenarčič ' Skušali smo nadoknaditi zamujeno. Nedavno smo vam poslali od vsake številke Cinkarnarja, ki je izšla od avgusta lani, po en izvod. Glasilo še vedno pošiljamo brezplačno vsem upokojencem, štipendistom in tistim članom kolektiva, ki služijo kadrovski rok, seveda če imamo njihove naslove. Če bi torej imeli vaš naslov, bi tudi vi Cinkarnarja redno prejemali. 13 ■nimam Ob pričetku novega obdobja dela mladinske organizacije Niti mesec dni še ni minil, ko smo začeli z riooim delovnim obdobjem. Mislim, da sedaj ni potrebno ocenjevati delo v preteklem obdobju, ker je že sama letna konferenca najbolj pokazala kako je delo Z M v tem času potekalo. Kljub temu pa ne moremo mimo nekaterih najbolj karakterističnih dejstev, ki so vplivala na delo mladinske organ.izacje v preteklem obdobju. Ze na samem začetku preteklega delovnega obdobja je TK začel sprejemati naloge in sklepe. Program dela, ki ga je izdelalo nekaj članov komiteja, ni bit znan. niti je o njem razpravljal širši krog mladine. Čeprav so ustvarjalci programa imeli najboljši namen, pa niso mogli v programu zajeti to, kar mladino zanima in to. kar bi dejansko morala delati. Razumljivo je potem, da s takšnim programom ni bilo uspeha, ker je že vnaprej obsojen na propad. Druga napaka je bila ta, da je TK sprejemal številne sklepe, ne da bi člani predhodno premislili o možnosti- njihove realizacije. Tako so se že na samem začetku pojavili neuspehi in so sklepi ostali samo na papirju. S tem je še bolj padla morala ne samo mladine temveč tudi članov TK. To so v glavnem najbolj karakteristični vzroki slabega dela mladinske organizacije v peteklem obdobju. Še nekaj besed o novem TK in bodočem delu mladinske organizacije. Prvo kar mora biti jasno, je to, da o prihodnje ni mogoče delati po starem načinu. Torej, moramo ubrati drugo pot. Ze samo dejstvo, da je sesta-stav novega TK nekoliko drugačen kot o preteklem letu, nam obeta opitimistična pričakovanja. Namreč novi. TK je tako sestavljen, da so o njem zastopane skoraj vse ekonomske enote. Tudi povprečni nivo izobrazbe članov tovarniškega komiteja je nekoliko višji kakor pri članih prejšnjega komiteja. In kar je najbolj važno, o komite so izvoljni ljudje, ki so pripravljeni delati. Večina njih že ima določene izkušnje pri delu mladinske organizacije. Čeprav ima komite ose [>ogoje, da delo v organzaciji zaživi, to še ni garancija, da bo vse potekalo tako, kot je treba. Kajti za uspešno delo je potrebno čim več stikov TK s preostalo mladino in čim več podpore iz mladinskih vrst. Z ATO TOVARNIŠKI KOMITE POZIVA VSE MLADINKE IN MLADINCE, NA J SODELUJEJO PRI DELU MLADINSKE ORGANIZACIJE, ZLASTI SEDAJ, KO SI ZAČRTAVAMO POT IN USTVARJAMO PROGRAM DELA. Le tako bo mogoče delati to, kar mlade ljudi resnično zanima. Kot predpogoj dinskih organizacij danes povsem razlikujejo od nekdanjih. Danes na primer ni potrebe, da bi se mladina na tako revolucionaren način borila zato, za kar se je 'borila predvojna mladina. Kajti to so nam o revoluciji priborile starejše generacije. Čeprav danes ni potrebe po tako Ob valjarni gradijo novi parni kotel. Dela so v zaključni lazi. Ko bo kotel dograjen, bo v glav nem kril potrebe pa pari. Jlomliizmše KNIIfNICE Adrezar naučnlh Institucija SFRJ. Beograd 1965. S. 05«. Araaitovid R.t Organizacija 1 poslovanje trgovinskih preduzeča. Zagreb 1965. S. 658.5 BelenkIJ D. M.: Maglstral'nye kon-vejery. Moskva 1965. S. 621.86. Bošnjakovič Fr.: Technlsche Ttier- modvnamlk. 1. 4. Ausl. Dresden und Leipzig 1965. S. 536. Buta6 N., M. Drenjanln: Prlručnlk za Izraelu period Ičnog obračuna. Zagreb 1965. S. 657.3. Clauss H., H. Meusel: Fllterpnols. Halle 1962. S. 77. Drenjanln M.: Sistem raspodele do-hotka. Zagreb 1965. S. 658.155. Hblzel G.: Neue Amateurfilmschule, Leipzig 1964. S. 77. Korozija u baznoj hemljskoj Industriji. Beograd 1965. S. 620.19. Kos f., M. Oto, F. Kostrevc: Kablovodi. I. Maribor 1965. S. 621.315. Otpadnc vode 1 zaštlta voda od zaga-fllvanja u SFRJ. Beograd 1965. S. 628.3. Pintar M., J. Miler, V. Miloševič: Kemikalije, droge 1 kemijski proizvodi kao trgovačka roba. Zagreb 1965. S. 54. Tomašič V.: Komentar zakona o prt-jevozu na ieljeznlcama s medunarod-nim konvencijama. Zagreb 1965. S. 656.2 Tomič V.: Unutrašnja raspodcla u privrednlm organizacijama. Zagreb 1965. S. 658.155. Velizarič D.: Prlručnlk za primerni propisa o menici 1 čeku. Beograd 1965. S. 347.7. Vlšekruna D., D. Mlleševtč: Razvoj industrije veštačkih djubrlva 1 moguč-nostl integracije. Beograd 1964. S. 631.8. ............................................................................... dobrega sodelovanja in enotnih mnenj, pa je ustanovitev aktivov po enokonomskih enotah — tako imenovanih obratnih aktivov. Vprašajmo se na kratko, kaj je pravzaprav delo mladinskih organizacij. Ob tem vprašanju srečujemo zelo različna mnenja. Veliko jih trdi, da je mladinska organizacija nekoč mnogo več delala in postavljajo vprašanja, zakaj tudi danes ne dela tako. To je res. pač pa nam mora biti jasno, da se delo in naloge mla- 1 CIKKARNAR ZAHVALA D Dne 25. oktobra je bita v Cinkarni izvedena že druga kvodajalska akcija letos. Ekipi transfuzijske postaje se je prijavilo 176 krvodaajlcev. Od teh je darovalo kri 166 pri-javjjencev. Preostali so bili .zaradi bolezni odklonjeni. Da je bila tudi druga akcija prav tako uspešna kakor prva, je zasluga sindikalne podružnice in njenih članov, ki so zavedajoč se odgovornosti in dolžnosti do sočloveka, kolektiva in družbe, za organizacijo in priprave radi žrtvovali tudi svoj prosti čas. Za tako humano in požrtvovalno delo se jim občinski odbor rdečega križa in transfuzijska postaja iskreno zahvaljujeta. Prav tako prosimo^ da sporočite vsem darovalcem krvi nuše veliko priznanje in posebno zahvalo tistih, katerim bo darovana kri potrebna. Vse za zdravje in blaginjo skupnosti! Občinski odbor RK in transfuzijska postaja čvrsti organiziraosti in revolucionarnosti, potrebna pa je določena enotnost. Napačno je tudi mnenje, da je mladinska organizacija izključno politična organizacija in da vzgaja samo >politike<, ravno tako je zmotna tudi trditev, da osi mladinski uktiDi morajo povsem enako delati. Kajti mladi- , na v gospodarskih organizacijah ima drugačne naloge, kakor mladina na šolah. Glavna skrb mladih o gospodarski organizaciji je proizvodnja in produktivnost dela. Poleg teh skrbi, pa mora zlasti mlad človek, gledati bolj široko tudi na ostale probleme in dogajanja okoli sebe, zlasti na tista, ki se nanašajo na gospodarsko organizacijo. Kajti sodelovanje v delavskem samoupravljanju ni samo pravica, ampak tudi dolžnost vsakega j proizvajalca in zahteva od posameznika da je poleg dobrega proizvajalca tudi dober gospo- | dar. Ravno sedaj pri izvajanju j gos/zodurske reforme se ne bi | smelo zgoditi, da gre reševanje raznih problemov mimo mladih j ljudi, kajli reforma nima začasnega pomena, temveč je pričetek novega načina gospodarjenja. In če se mladi ljudje že na začetku ne vključijo v nove. /nzgoje gospodarjenja in če niso od začetka na tekočem, je vprašanje kako ■ se bodo pozneje vživeli. Vpraša- \ nje je liuli to, kako se bo mlad j človek znašel jutri, če bo moral ;; odločati o ključnih problemih v podjetju, če že prej ni priprav- j; Ijen na to. Tega se mladi v pro- j j izvodu ji morajo zavedati in se pravočasno pripraviti na naloge, ; ki sn pred njimi. Kako pa se na (Nadnljevanje na 15. strani) WADI - EL - MMTROU^ - 64 (Nadaljevanje) Takoj po zajtrku smo se z avtobusi odpeljali k faraonovim grobnicam. Kot vsak dan doslej, je tudi danes močno pripekalo sonce. Kljub temu, da smo bili že deset dni v Egiptu, se še nismo popolnoma privadili klimi. Težko smo pričakovali, da .se pripeljemo na cilj in da se bomo lahko vsaj delno ohladili v kašni senci. Naši upi so bili žal zaman, saj nismo videli nikakršnega zavetišča, kamor se bi bili lahko skrili pred direktnemi sončnimi lo oko, smo videli le ravno pe-žarki. Povsod, kamor je sega-ščeno površino. Zaradi segretega peska so nas pekla stopala, kljub temu, da smo imeli obute čevlje. Bosi sigurno ne bi mogli zdržati na pesku niti minuto, tako je bil vroč. Po kratkem »oddihu s na soncu nas je vodič odpeljal k vhodu v faraonovo grobnico, ki je vklesana v skalo nekaj metrov pod površino. Po hodniku, ki je že precej zasut s peskom, smo se pomikali močno sključeni. Na koncu hodnika se je nahajala mala dvorana. Hladen zrak, pa čeprav nekoliko slab, nam je prijal, saj smo si tako ohladili preznojena telesa. V tem prostoru smo se razdelili na dve skupini, vsaka skupina pa je imela svojega vodiča, ki nam je razdelil nekoliko jamskih svetilk. Jugoslovani smo se držali skupaj zaradi tega, da sta nam lahko Saša in Pero prevajala težko razumljivo vodičevo angleščino. ‘Dolgo časa smo hodili po širokem hodniku, ne da bi videli kaj drugega razen kamnitih sten. Končno smo prispeli v velik dolg prostor, v katerem je bila ob straneh vrsta globokih prostorov — lahko bi jih imenovali sobane. Na dnu vsake sobane so bili ogromni, iz granita izklesani in s hieroglifi popisani »zaboji«, v katere so shranjevali trupla faraonov. V ,tej ogromni grobnici je bilo pokopanih 25 faraonov in ogromno njihovo bogastvo. Mumije teh faraonov so še sedaj ohranjene, in spravljene v nacionalnem muzeju v Kairu. Ne morem se načuditi neverjetni ustvarjalnosti starih Egipčanov, ki je sigurno prese-nitila vsakega od nas. Nato smo si ogledali še stopničasto piramido in dela raziskovalcev hodili po pesku, ki nam je uha-v okolici piramide. Težko smo jal v čevlje, z avtobusom pa nismo mogli nadaljevati kratke, a za nas naporne poti, zaradi tega, ker ni bilo ceste. Domačini so nam sicer ponujali »prevozna sredstva« vendar po takšni ceni, da si vožnje nismo mogli privoščiti. 51. julija zjutraj smo se pri- pravili za dolgo potovanje. Z Zokijem sva vzela tudi kopalke, nameravala sva se okopati v Sredozemskem morju. Po zajtrku smo se »vsidrali« v naš 16-sedežni avtobus, v katerem smo vedno zelo udobno — se- ’ veda kolikor je to mogoče v taki vročini — potovali. (Nadaljevanje prihodnjič) Tempelj v Dolini kraljev OBJ PRIČETKU NOVEGA OBDOBJA M (Nadaljevanje s 14. strani) vse to pripraviti, pa je odoisno najoeč od mladih, kako sp bodo vključili o delo d mladinski organizaciji in kakšen program si bodo začrtali. Mladinska organizacija bo morala o prihodnje po tem vprašanju več ukrepati. ^ Druga naloga, ki bi ji, mladinska organizacija morala o prihodnje posvetiti več pozornosti, je izobraževanje mladih. Jasno nam mora biti, da bo v prihodnje zahtevala potek razvoja. zlasti v Cinkarni ob njeni investcijski politiki, veliko več sposobnosti in znanja ter da sedanji nivo izobrazbe pri večini ne bo zadostoval za nove pogoje in zahteve tehnologije. Zato bi moral vsak posameznik skr- F DEL DNEMA * 6 F r 1 5 I JED K/KALM- * ■4- (j 0C*A GRDO -> VRSTA POSODE HAJVIŠJA KARTA Sanitet* HATCMAL ■> L F* {t 4> 4e i OR Zamre r M AT t Psa L /sr/ -L M£SrO v eetnrrci BAlLSOfU. ZToner POJtH -> r Oti Ci. MOro»M TBfSeBT K L uš 4- ŽCHSKV IME LAHKO HLAPU. SHOV * • •L h reka B/h 4- rcicSMA ROŠKO D-•ŠA ■» ž. ifte IGRA KO+iKl pecot&d ■> sitem ČLOVEK ♦ i eael.sog VEŠ N/K ■* A poevotm Sfinsm ♦ 4r 1 L m 1 ZAtngA ■» 1 beti za izobraževanje in izpopolnjevanje na delovnem mestu, ker je to najoeč v njegovem interesu. TK bo v prihodnje posvetil temu vprašanju najoeč pozornosti in bo ob sodelovanju kadrovskega sektorja in izobraževalnega centra skušal nuditi največ pomoči tistim, ki želijo dvigniti svoj nivo znanja, (že v kratkem bodo imeli možnost dokončati osemletko tisti, ki jo še niso). Drugi načini izpopolnjevanja pa bodo razna predavanja, tečaji in podobno. Seveda ne bo mogoče ugoditi vsakemu posamezniku, pač pa želji večine mladih. Naslednje vprašanje, ki mu bo TK posvetil več pozornosti je kulturno zabavno življenje mladih. Mladina v proizvodnji NAGRADNA KRIŽANKA Današnja slikovna križanka je nagradna. Reševalcem, ki bodo pravilno rešili križanko bodo podeljene nagrade: 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. in 5. nagrada 3.000 din 2.000 din 1.000 din 5.00 din nima takšnih možnosti za razvedrilo in zabavo kot 'jih ima. mladina na šolah. Kajti veliko mladih je, ki po delovnem času imajo opravke še doma, ali pa se dodatno izobražujejo. Veliko je tudi takšnih, ki v prostem času ne najdejo drugega razvedrila, razen da zahajajo o razne lokale, ki včasih samo negativno vplivajo na mlade ljudi. Zato je izredno pomembno, zlasti o Cinkarni, omogočiti mladim razvedrilo in medsebojno spoznavanje. Tako ne bomo zapuščali podjetje samo utrujeni in včasih slabo razpoloženi. Možnosti za razvedrilo in zabavo je več: razne prireditve, mladinska srečanja, plesi, filmi, izleti, ekskurzije itd. Treba je samo izkoristiti te možnosti. Razen omenjenih oblik dela mladih je važna tudi športna aktivnost. V šolah in drugod Je telesna vzgoja o rednem programu in je vsakemu posamezniku omogčeno da se ukoarja(S športom Pri mladiniv proizvodnji pa jene-koliko drugače. Zato si bomo prizadevali poživeti športno aktivnost. Vsem tistim mladincem, ki se ukvarjajo s športom, bomo pomagali, kolikor bo to o naših močeh. V nekaj odstavkih sem skušal nakazati možnosti dela naše organizacije. Kako bodo sestavljeni programi uresničevani in koliko bo pri tem uspeha pa ni odvisno samo od članov TK, ampak predvsem od širšega kroga mladine. Če bomo oživeli delo našega aktiva, bomo pokazali, da nismo mladi /samo na papirju, ampak, da smo resnično mladi. D. P. Izpolnjeno križanko oddajte v nabiralnik »Cinkarnarjeve pošte« do 4. decembra 1965. . -CINK A RJt Afi- 1 Vrednost točke ednost 5ke oktobru neto £ 3 oktober 1965 tfgl S E-9 >1» i I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina — 2. Aglomeracija , 170,06 5,10 3. Skupne službe (1. in 2.) . 167,63 — 4. Topilnica surovega in finega cinka 0.15 5. Cinkovo belilo , 152,10 3,78 6. Keramika , , 6,22 7. Skupne službe obratov topilnice — 8. Povprečje ekonomske enote metalurgija . . . — 9. Metalurško kemični analitski laboratorij . . . — 10. Plinarna in kotlarna . , 156,09 3,15 II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine 7,04 2. Cinkografija , , 164.74 16,88 3. Oblikovalnica cinkove pločevine . . 158,37 — 4. Cinkovi žlebovi 9 , , 160,24 11,1» 5. Valjarna žice . , 156,76 — 6. Skupne službe predelovalnih obratov .... III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA 1. Kromov galun — 2. Na-hidrosulfit in metalit — 3. Na-sulfid , — 4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat — 5. Svinčevi oksidi , 6. Superfosfat 3,52 7. Ultramarin , . , 8. Modra galica , , 157.00 — 9. Modri baker — 10. Skupne službe anorganske kemije — 11. Obratovodstvo: modri baker, modra galica . . — 12. Obratovodstvo: svinčevi oksidi, ultramarin, kromov galun, Na-sulfid . . . . 162.62 — 13. Kemični obrat III. Mozirje 8,07 IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: — 2. Kotlarna , , , ^ 172,51 — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI 1. Priprava dela — 2. Strojni obrat , , 158.00 15.68 3. Gradbeni obrat , , 158,00 — 4. Merilni oddelek 8,11 5. Elektro obral , , i58,oo 2,44 VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe , , 158.00 4,10 2. Družbena prehrana — VII. CELOTNO PODJETJE 5,60 Objavljamo spored filmov, ki Jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. novembra do 15. decembra 1965: KINO UNION: Od 16. do 17. novembra »BELA KARAVANA« ruski barvni Cs film Od 18. do 19. novembra »KRVAVI PRESTOL« japonski film Od 20. do 24. novembra »NORMANI« ameriški barvni Cs film Od 25. do 26. novembra »OBRAZ VOJNE« švedski film Od 27. do 28. novembra »PRAVKAR POROČENI« ameriški film Od 29. do 1. decembra »VESELA LAŽN1VKA« jugoslovanski film Od 2. do 6. decembra »PREZIR« ameriški barvni Cs film Od 7. do 8. decembra »PASTIR KOSTJA« ruski film Od 9. do 12. decembra »OD TU DO VEČNOSTI« ameriški Cs film Od 13. do 14. decembra »DAN ZA LEVE« Italijanski film i Od 15. do 16. decembra »ZGREŠENI SESTANKI« poljski film KINO METROPOL: Dne 17. novembra »UMOR V TAKSIJU« poljski film Od 18. do 21. novembra »SLABOST IN VRLINA« ameriški barvni Cs film Od 22. do 24. novembra »NA NEWYORSKEM DOKU« ameriški film Od 25. do 26. novembra »SPOPAD« danski film Od 27. do 30. novembra »I.OLITA« angleški Cs film Od 1. do 4. decembra »IZ DNEVA V DAN BREZ UPANJA« Italijanski film Od 5. do 9. decembra »DOLGE LADJE« ameriški barvni Cs film Od 10. do 11. decembra »SOJENJE V NURNBERGU« ameriški film Od 12. do 13. decembra »HEIDI« O DELU POČITNIŠKE ZVEZE V CINKARNI Družina PZ Cinkarne je bila ustanovljena v letu 1954 in je imela ob ustanovitvi 103 člane, kasneje se je število članov skrčilo na 40. Zmanjšanje je nastalo zaradi plačevanja obveznosti, ki so znašale 450 dinarjev za eelo leto. Plan dela, ki si ga je družina PZ zadala na svojem 1. rednem sestanku, je bil v pretežni meri izvršen. Odpadel je samo izlet na Plitvička jezera in to zaradi objektivnih vzrokov. Med svojim delovanjem smo naleteli tudi na težave, ki jih kot novoustanovljena družina nismo mogli sami rešiti, zato smo zaprosili za pomoč TK ZM, vendar pri njih nismo naleteli na razumevanje. Ker nismo imeli sredstev za administracijo smo TK ZM zaprosili, da nam od svojih denarnih sredstev odstopijo nekaj sredstev. Vendar nam tega niso odobrili. Ker nismo imeli denarna sredstva, smo morali vse stroške sami plačevati — iz svojih osebnih sredstev, vse dotlej, ko Smo dobili vrnjene procente od pobrane članarine. Plan dela PZ Cinkarne je predvidel, da se v letu 1964 izvedeta 2 izleta, v letu 1965 pa trije izleti. Lani smo organizirali dvodnevni izlet v Bohinj z udeležbo 35 članov in tridnevni izlet ameriški film (kinoteka) Od 14. do 15. decembra »SALAMBO. v Šabac z udeležbo 30 članov; letos pa dvodnevni izlet na Mozirsko kočo z udeležbo 10 članov in dvodnevni izlet v Logarsko dolino z udeležbo 40 članov. Tako je potekalo delo PZ Cinkarne v letu 1964/65. Upamo pa, da bo v letu 1965/66 delo družine še boljše in, da bo imela družina še več članov, saj vsak človek mora gledati tudi na rekreacijo duha. I. Š. KADROVSKE VESTI V oktobru so prišli v podjetje: Zupanc Alojz, Dečman Emil, Berglez Anton, Korez Leopold, Kranjc Miroslav, Vodušek Rudolf, Žnidaršič Jože, Valjavec Stjepan, Krušič Alojz, Omerzel Peter, Farčnik Jožef, Mehič Muhamed, Mihalič Josip, Sačič Smail, Dajnko Stefan, Turk Alojz, Mušič Anton, Golob Albin, Pernek Božo, Plajnšek Ignac, Strašek Anton, Štancer Franc, Gradič Martin, Kranjc Adolf, Tržan Franc, Krulc Engelbert, Coli Zvonko, Vidmar Stanislav, Tanšek Anton, Zorko Ladislav, žerjav Stanislav, Pengerl Viktor, Žagar Friderik, Mlinar Edvard, Devčič Edmund, Calasan Stojan, Romih Ferdinand. Odšli iz podjetja: Marinkovič Jordan, Cigler Terezija, Gradič Fani, Vrečko Fanika, Poznič Nada, Baumgartner Jožica, Petek Elizabeta, Velenšek Elizabeta, Drekonja Avgust, Mušič Anton, Nlnlč Dušan, Dpbraš Milenko, Kalšek Angela, Zupanc Alojz, Oinerčehajič Ibrahim, Maksimovič Božidar, Gregorič Jože, Turk Alojz, Vodušek Franc, Dajnko Stefan, Terglav Roman, Polanc Jože, Hrastnik Martin, Mehič Muharern. Klajnšek Anton, Sačič Smail, Pernek Božo, Ožegovič Andrej, Širovnik Jože. Izključeni iz podjetja: Pejič Radivoj, Dukič Vladimir, Kranjc Karl, Cikarič Ljubodrag, Struklec Zvonko, Romih Alojz, Rugani Franjo, Cigler Alojz. francoski barvni Cs film Predstave so vsak dan ob 16., 18. m 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Upokojeni so bili: Kovačič Milka, Lednik Martin, Lampret Rudolf. Poročili so se: Bregar Ana in Hcrlah Viktor, Borgijcvlč Jovan, Gobec Marinka, Skolnik Tomaž. šahovski dvoboj Rudnik Velenje - Cinkarna V nedeljo, tlne 7. novembru je imela naša sekcija v gosteh šahiste Rudnika lignita iz Velenja. Odigran je bil prijateljski brzoturnirski dvoboj >po ševe-niškem isistemu. Tekma je bila predvidena na desetih deskah. Žal pa se jo je udeležilo le sedem naših igralcev, čeravno je za ta dvoboj bilo predvidenih trinajst članov sekcije. Res je, da so nekateri bili opravičeno odsotni, vendar pa tega ne moremo reči za vse, ki niso prišli na tekmovanje. V tem dvoboju so se Velenjčani pokazali kot izkušeni igralci v brzoturnirski igri (* časom deset minut za partijo). saj so tekmo odločili v svojo korist z visokim rezultatom 30:19 točk. Izdaja Cinkarna, metuluniko-kenrična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Z1 a t k o S en tj ur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov tel stik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cmkarnar<, Cdntkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje.