LISTLK. lx groba w ži Januš G-tlec. (Konec^ Pa v t«j jugoslovanski družuii ai spal grobao Bpanje samo »den družinski rod, ampak vsi trij« — Slovenoi, Hrvati in Srbi. Sedaj naenkrat pa je ta-le Irohneča jngoslovaiiska družina zam*njala grob z žialjenjem, *alosi in solze z nepopisno radostjo. Kratko malo, Jugoslavija, to ni red Srni grob, am5)ak čudežno noyo, samostojno, svobodno družinsko -ivljenje. Iz groba t — žirljenje, t teb besedah ]e povedana ia zabeležena vsa firna preteklost in bajna sedanjost Srbor, Hrva.tor iu Sloveneev. Kristov r"liotc1j Lazar jc bll-obnjea v živl]finie 1*0 Co?porIo\rJl) s:>lzah in molitvi. Nam Jnroslova. ¦om so polzele stoletja solze usode suženjstva po od muk razoranih licih, kapljale so na tla, se stekale v vrele», potok in roko, ki bi se naj bila po sklepu našib sorragov izlila v puščavo novih — povojnih krivic in tlačenj. Plavali, da, že potapljali smo se r lastnib valovih solz, stegovali roke proti nebu in iz grgrajofiih ust se nam je izvijal klic: Kriste, Kriste, ti ediai naš prijatelj, naš zamoreš spasiti ter odrešiti! Pa tsg te krčevite molitve potapljajoCega se naroda so se BRm dozdeTale brezplodne, nbuslišane. Sam Bog nas je ostavil, so mrmrali in nevoljno godrnjali nckateri jugoslovanski sužnji. Pa valovi reke solz in obupne bridkosti nas je priyalovila v pogubno, neizmerno morje — svetovne vojne. Izbruhnila je ta najTečja morija, kar jo pomni zgodovina, od nas JugoslovanoT »e ni terjalo in iz nas izžemalo samo solz in molitve, ampak očetov^a, bratska in sinovska Sri. In yzduh te preobilo prolite očetovske, bratske ter sinovske krvi, ki žo dandancs izpuhteva in kipi proli ncbu mz vo;nih "boyM svcfo-.-ne vo.lne, je tudi jiiiS .Tu;.jos!orane vzdramil in vz" '"' v nas { ro; ri - čanje, da nismo samo klavna živina nemških Tn ma9-< žarskih žrtvenikov, ampak — ljudje z neumrjočo d&* šo in čutnim telesom. Ko smo se priplazili ko mlakužah očetovske , bratske in sinovske krvi do zavesti, da kot ljudje zv služimo tudi pravico, smo se strnili, združili in oBjeli v skupni družini — Jugoslaviji. Naša samostojao svobodna Jugoslavija je naš edino rešilni brod, ki s« je dvignil na valovih solz in krvi in gugan od vefcra molitve, je pohitel v svobodno luko, kjer ne bodeta ve<5 gospodarila trinoga Nemec in Madžar, ampatc bratje: Srbi, Hrvati in Slovenci. Bvangeljsko Lazarjevo obujenje iz groba y žlv/i ljenje nam bodi in ostani kratka podoba našega sIoh Tenako-hnratsko-srbskega TStajenja po stoletnih aoln zah in molitvi y preveselo, čadezno življenje v bratekem objemu Jugoslavije.