Leto V., štev. 232 Ljubljana, četrtek, 2. oktobra 1924 Poštnina pavsaiti-am. Cen« 2 Din izhaja ob 4 «j aferah ^ Stane mesečno 20-—- Din n inozemstvo 39*~ , neobvezna Oglasi po tarifo. Uredništvo! Miklošičeva cesta it 16/1 Telefon it 72. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo t Lfnblfana. Prešernov« aL it 54. Telet it » Podružnic! i Maribor. Barvarmka oL L Celje, Aleksandrova e. Raiua pri poitn. iekot, zavodu itev. 11.842. Ljubljana, 1. oktobra. Ni samo pri nas tako. Cela Evropa trpi na težkih posledicah svetovne vojne. Niti Amerika ni ostala neprizadeta in malone po vseh državah se pojavljajo v javnem življenju dogodki, bi spominjajo na jesensko vretje novi-ne. Ničesar ni še stabilnega. Svet tava še kakor v blodnji, tiplje in išče izhoda v konsoliciiranost in urejenost. Navzlic velikim notranjepolitičnim bojem, ki se odigravajo pri nas že od prevrata naprej, moramo, ako motrimo veliko politično življenje z nekoliko višjega stališča, priznati, da je bila naša domovina vendarLe obvarovana hujših potresljajev in da naž najboljši zdravnik — čas precej skrbi, da se bolj in bolj približujemo normalnim razmeram. Marsikaj še ni tako, kot bi želeli, prav mnogo je tega, kar nam še manjka, mnogo je še slabega in neprijetnega, ali «ipak se mi6e». S tega stališča je treba presojati tudi politične dogodke zadnjih dveh mesecev. Ob nastopu gosp. Davidoviča in njegove vlade je marsikdo čudno pogledal. Zdelo se mu je nemogoče, da so dobili oblast v svoje roke v glavnem elementi, ki po svoji predvojni in povojni preteklosti niso nudili nobenega jamstva za to, da bo njihovo delo na vladi na korist edinstvene države. Zlasti grenka kaplja je bila to za one na cijonai ne Jugoslovene, ki so za to državo hrepeneli, zanjo se izla-gali, trpeli in si jo najideainejše zamikali. In vendar je bila tudi ta preizkušnja potrebna. Dogodki zadnjih dveh mesecev so dali premnogo dokazov, ki od dne do dne bolj potrjujejo, kako prazna fraza je bala krilatica, govorjena in zapisana Ob nastopu današnjega režima, češ, da je to vlada »sporazuma, reda, zakona in poštenja.* Izkazalo se je, da si je vlada sporazuma pridejala ta epiteton, še predno je smela trditi, da je dosežen od vsega prebivalstva v ostalem tako silno zaže-/;eni »sporazum med Srbi in Hrvati«. Sporazuma še danes ni in izgleda, da tudi po sedanji poti ne bo dosežen. 2,e se bolj in bolj bliža umestnost prejšnje politične koncepcije, ki trdi, da je treba najpreje razgnati separatistične in federalistične agitatorje in ščuvarje, ako se hoče doseči v državi mir med narodom. Kakor si je vlada federalistov furti-maško nadela naziv »sporazuma*, ravno tako po nepoštenosti in neiskrenosti si je uzurpirala naslov reda, zakonitosti in poštenja. Vse to je sama laž in varan je ljudstva. Kaos v državi šf. Radicevci ne votopifo v vlado PO BREZUSPEŠNIH KONFERENCAH SE JE PODPREDSEDNIK HRSS MAČEK VČERAJ VRNIL V ZAGREB- — «POLOŽAJ JE DELIKATEN* BURJA V DAVIDOVIČEVEM KLUBU. — ENOTNOST OPOZICIJE. Generalna debata o mirovnem paktu PLENARNA SEJA ZVEZE NARODOV. — SIMPATIČEN NASTOF FRANCOSKEGA ZASTOPNIKA- — KDO SE SMATRA NAPADALCEM. Ženeva, 1. oktobra, s. Prvikrat je da* 1 se bo morala na vsak način baviti z vse« Zveze Beograd 1 oktobra, p. Naše včerajšno' slabša nego je bila od začetka. Pri tem nes m dnevnem redu zborovanja Zveze mi temi vprašanju Brez razorožitve n« poročilo da je noložaj vlade zelo teža-j pa prihaja zasedanje Narodne skupščine, j narodov razsodišče, varnost in razoroži, more biti razsodišč in varnosti, brez raz. ven, se 'danes v polnem obsegu potrjuje. I V političnih krogih se v os!alem sma- tev kot nekaj enotnega, kar je treba sodišč in varnost pa tudi ne more biti Z gotovostjo sc lahko trdi da je vpraša-1 tra. da bi e. Davidovi« moral izvajati udejstviti. Tribune so močno zasedene, raozrozitve Dr. Benes je precital potem nje vstopa radičevcev deliniiivno rešeno | konsekvcnce iz dejstva, da mu krona ni , Burno ploskanje je pozdravilo poročevalk . resolucijo ki naj se predloži zborovanju. J -1 * !____. „ ____. . ■ __ r>_____ TI _ I:.:__J. D«.«;. rn ;n nnnl«;«] A n K>n rpctnci^vaclr. .ni nn zahtevo favne' iS^ifonalne politik^ jT Radič rijTk"ot Tako tokol in da ga bo podpisala^ Nasproti Danes dopoldne sta v Pašičevem slano-; vi poročevalec še enkrat s pomembno vsem napačnem nazorom in trditvam m vanju dalj časa konferirala Pašič in Ljuba ! definicijo «napadalca», na kateri slone n- mo-s dovolj, naglašati, da hoče Fran-Jovanovifi. Po tej konferenci se je v po- sankcije in njihovo takojšnje uveljavi je- cija mir. Kdor pravi, da j_e Francija mili- Današnji dan je potekel v brezuspešnem iskanju novih formul in izhodov. Dopoldne je dr. Maček najprej konferiral eno uro z g. Davidovičem. pozneje so tem razgovorom prisostvovali tudi gg. Marinko-vič, Spaho in Petrovič. Nato so s* sestali šefi federalističnega blcka gg. Maček, Spaho in Korošec ter so dopoldne in popoldne razpravljali o nestalih težkočah. Pri tem se je dr. Korošec bridko pritoževal nad agresivnostjo Stj. Radiča proti škofom in duhovnikom, češ da bi ta ofenziva mogla resno omajati medsebojno zaupanje v federalističnem bloku. Dr. Maček je odgovarjal da je HRSS. > svoji politiki na Hrvati avtonomna . . . Zvečer ;'b dr. Maček odpotoval zopet v Zagreb z nekaterimi novimi predlogi, ki jih pa sam označuje kot ctežavne>. Položaj je danes ta, da prehaja HRSS. v politiko slobodne roke napram Davido-vičevi vladi. Ona še ni odpovedala prijateljstva, toda užaljena ge umika v vlogo «krifika», ki se more vsak hip spremeniti v sovražnika. Situacija Davidovičeve-ga kabineta je torej po dveh mesecih litičnih krogih govorilo, da se je Jovano-vifi popolnoma pridružil stališču Pašiča ter da v vseh podrobnostih soglaša z njegovim mnenjem. Popoldne je bila konferenca v klubu samostojnih demokratov. Po tej konferenci je dr. Ninčifi eno uro nje. Kot napadalec se smatra: 1.) Kdor , tarUtična, jo hudo žali. Francija nikakor začne vojno, ne da bi se obrnil do raz* ni imperialistična in bo storila vse, da sodišča, ali ki se noče ukloniti izreku pripomore tako važnemu delu za svetovni razsodišča; 2.) kdor začne vojno, čeprav je bil zahteval od sveta Zveze narodov začasnih ukrepov; 3.) kdor začne vojno. konferiral s Pribičevičem. V političnih ! dasi je bilo znano, da spada sporno vpnu krogih se tej konferenci pripisuje posebna važnost, ker je bil Ninčič eden izmed poslancev, ki je odobrava! akcijo Ljube Jovanoviča. S tem činom se poudarja, da v nacionalnem bloku vlada absolutna eno-dušnost glede situacije in načina rešitve današnje krize. Zagreb, 1. oktobra, r. «Hrvat» poroča iz ~ šanje v izključno kompetenco druge dr. žave in še niso Izčrpane vse možnosti po« botanja in sporazumljenja. Dr. Bencš se je bavil v svojem govo* ru s tehnično stranjo problema in z vpra« šanjem varnosti. Spretno je opisal vso temo: pretnje napada, varnost nastop sankcij, razorožitev in razmerje med pak ni bil nikdar tako velik. Edinole trez- j boji med makedonstvujuščimi pod vod- nosti in samozatajevanju pristašev cacijonalnega bloka se ima vlada zahvaliti, da niso v poedinih delih države izbruhnili vsled neznosnih separatističnih provokacij in partizanskih orgij režima večji nemiri in neredi. Za nezakonitost in nepoštenost pa še noben režim v dejanjih ni doprinesel toliko dokazov kot režim federalistov, zlasti pa slovenskih avtonomistov. Tretji mesec že je ta režim na krmilu. Medtem ntle, da ni ničesar, prav ničesar izpolnil, kar je volilcem lani obetal, marveč je vso svojo moč ie vladno silo porabil samo za preganjanje urad- Nova bolgarska akcija proti Jugoslaviji REORGANIZACIJA MAKEDONSKIH KOMITSKIH TOLP. — BOLGARSKA VLADA POŠILJA ČETE NA NAŠO MEJO- — ATENTATORJI 2E V JUGOSLAVIJI? ganizacija namerava po vesteh iz Bolgarije nove akcije. Okoli 150 makedonskih rezervnih častnikov naj organizira nove bojne edinice 8 pomočjo Cankove vlade. Dopotovali so v Džumajo in Nekropol, kjer bodo prevzeli poveljstvo nad tako-zvano milico, ki je ostala po Todoru Aleksandrovu. Na naše ozemlje je bilo poslanih 80 teroristov, da izvrše ukaze makedonstvujuščih, po možnosti tudi a t eL tate na kralja. Pašiča, Marinkovida in druge odlične osebe. Sofija, 1. oktobra, p. Tu se javno go veri. da je Jugoslavija v razsulu, ter da je treba, da bolgarska vojska vkoraka v Macedoiiijo. Trdi sp, da sta G ligo rije Va-siljev in Nikoia Miijev bila poslana v Bru- „ Beograda, da radikalci povodom da. tom in protokolom. V zvezi s sankcijami našnjih konferenc med Pašičem in Ljubo se * dotaknil dr. Benes tudi pomoči na* Jovanovičem pričakujejo krizo vlade in Padeni državi in vprašanja posebnih do. stremijo za tem. da s pomočjo Ljube Jo. govorov in regionalnih pogodb. Govor, vanoviča vnesejo zmedo. nik se * baviI * razorožitvijo m izjavil, da je, kar je treba vedno znova naglasa, ti, razorožitev brez varnosti nemogoča. Prihodnja razo roži tvena konferenca da Sofija, 1. oktobra, r. Včeraj popoldne je bil na tukajšnjem kolodvoru uvago-niran bataljon pehote, ki je bil odpravljen v Džumajo. Četudi se v vladinih krogih izjavlja, da so čete bile tja poslane samo v svrho ohranitve reda, se vendar razširjajo trdovratne vesti, da so ti ukrepi bili storjeni povodom izjav drž. podtajni-ka Cemoviča pred predstavniki tiska v Beogradu. Vlada v Sofiji se boji, da bi naši oddelki v preganjanju komitašev v resnici prestopili mejo. Zato so bile v Džumajo in Petrič razun čet, ki se tam že nahajajo, poslana še nova ojačenja. Po nekem drugem poročilu se nadaljujejo stvom Protogerova in njegovimi nasprotniki. Vladne čete da so namenjene v podporo generalu Protogerovu. Beograd, 1. oktobra, p. Makedonska or- ni ir, ki je na dnevnem redu, k ude}-stvitvi. Kdor se za kaj takega zavzema, ne more biti imperialističen. (Burno ploskanje). Briand je izjavil nadalje, da je protokol ogromna ovira vojevanju in da je zato neprecenljive vrednosti. Burno pozdravljen je izjavil angleški delegat lord Parmoor, da bo angleška delegacija zastavila ves svoj vpliv, da bo privedla vlado do tega, da podpiše pro-tokoL Senator knez Scialoia (Italija) je ugotovil, da je storjen prvikrat pameten poskus, da se uvede razsodišče. Ako dane« ne zadosti protokol še vsem zahtevam, se ne sme pozabiti, da smo mogli ostati la v okviru onega, kar se da res izvesti. Na temelju tega protokola bo mogoče delati dalje. Zaupnica Seiplovi vladi Dunaj, 1. oktobra, j. V zbornici je izjavil danes poslanec dr. Dinghofer, da stoje Avstrijci na načelu svobode trgovine in prometa da pa nikdar ne bodo vneti za vstop v podonavsko federacijo ah v Malo antanto, in da kaj tacega ne bodo nikdar dopustili. Pri glasovanju je bila nezaupnica socialnih demokratov odklonjena, sprejet pa je bil predlog krščanskih sociaJcev, da se vzame poročilo o posvetovanjih v Ženevi na znanje. Poljsko-češko zbližan! e Ženeva, 1. oktobra s. Poljski zunanji minister Skrzynski in češkoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš sta se ... . . , . , ,.- .danes sporazumela. Oba ministra sta do- selj da organizirata .^matično akcijo ,ceUa ^,ovn, pr0frram, k, gre M tcm, ^ v pričakovanju važnih dogodkov. Iz seje ministrskega sveta Nova preganjanja odličnih prosvetnih delavcev Beograd, 1. oktobra, p. Nocojšnje zem» Ijoradniške »Novosti® poročajo, da je prosvetni minister dr. Korošcc odstavil Beograd, 1. oktobra, p. V nocojšnji se. ji ministrskega sveta je vlada sklenila, da se radi določitve sestanka Narodne skupščine jutri sestaneta ministrski pred. j tri odlične nacionalne šolnike \ Bosni in sednik Davidovič in predsednik Narodne ' sicer ravnatelja Milana Gjukoviča, nad* mštva. 2e sam začetek klerikalne stra skupščine Ljuba Jovanovič. Skupščini na* ; zornika osnovnih šol Stevana 2 a k u 1 o hovlade po naših uradih je dovolj zna- ; merava predložiti vlada invalidski zakon, in nadzornika srednjih šol Gjoko K o» čilen za moralno kakovost Škofovih : zakon o pobijanju korupcije ter trgovin. ; v a č e v i č a ter je na njihova mesta ime. se urede za obe državi aktualne zadeve, ki se nanašajo deloma na že sklenjene, pa doslej še ne ratlHdrane pogodbe deloma pa na dogovore, ki jih le treba še skleniti. Ureditev odnošajev dobrega sosedstva zahtevajo revizijo teh zadev. Uverjena o tej potrebi, sta oba ministra sklenila, da ie treba takoj proučiti vsa še nerešena vprašanja. Varčevanie na Cešk°m Državni proračun za prihodnje leto. Praga, 1. oktobra, s. »Prager Presse» _____ _________ _______ ________poroča, da znaša budžet za prihodnje ljudi Klerikalci stoje danes razkrin- i sko Pogodbo z Italijo. Na zahtevo mini. j noval tri izrazite separatiste med njimi ]eto 17 mii;iar(j, v primeri z letošnjim za kani pred vso javnostjo. Široke pla.-ti strstva za zunanje stvari se je za 1 mih. , znanega Tandariča. »Novosti, opozarja. 2 miIjjardi manj. Zmanjšanje se ima pred-ljudstva uvidevajo, da so bile od vodi- ' -ion '-)in P°ve£al kredit za razmejitvene jo, da je Žakula podobno kakor G-sngl teljev SLS oci°-aiijene in premnog ' komisije. Sklenilo se je, da se za oseb. eden od voditeljev jugosovenskega So. dosedanji pristali klerikalne stranke ne izdatke "Saškega gledališča odobri kolstva ter zahtevajo takojšnjo ---- spoznavajo, kako prav smo imeli, da kredicl za mesec 0,kt0ber- N.a PocLfg' duro- Časti glionii na afera Rim, 1. oktobra, j. Afera Castiglion! daje opoziciji povod za ljute napade na vlado. Njeni listi naglašajo, da se je Ca-stiglioni le s pomočjo fašizma povspel tako visoko. Budimpešta, 1. oktobra, j. Policija preiskuje zadevo generalnega ravnatelja De-pozitne banke Neumanna v zvezi s Ca-stiglionijevo afero ne bo ga pa izročila Avstriji, ker je madžarski državljan in prepoveduje zakon njegovo izročitev. / Dunaj, 1. oktobra, s. Zastopnik bank« Commerciale Italiana Adolf Rossi, ki stanuje kot njegov zaupnik v hiši Castglio-n-irvi na Dunaju je posetil danes pod-kancelnra dr. Franka in mu je naznanil da Castiglioni z ozirom na svoje gmotne razmere danes nikakor ne more založiti kavcijc v znesku več milijard avstrijskih kron. Rossi je zaprosil dr. Franka naj bi oblastva pustila Castiglionija na svobodi brez kavcije. Banca Commerciale ki je poslala dr. Giussania kot svojega drugega zastopnika iz Milana na Dunaj, iz javlja, da je v načelu pripravljena urediti obveznosti tvrdke CastiglionL V to svrho je dobila že obsežna jamstva za Caitiglionijevo imovino na Dunaju. Težka železniška nesreča Osebni vlak zavozil v brzovlak. — 20 mrtvih. Mainz, 1. oktobra, j. V predoru, ki \f že južni kolodvor z glavnim in je pre=> smo neprestano opozarjali na škodljivost, nepoštenost in koruptnost kleri-kalizma. Ako bi ne bila škoda za spi oš • nost prevelika, bi bilo želeti, da bi vsaj še nekaj časa klerikalci z dejanji potrjevali, kaj znajo. Ljudje so pri nas, na žalost vse prehitro pozabili, kaj je slovensko ljudsivo pod klerikalizmom kaj so pravi njegovi 284. finančnega zakona je vlada odobrila kvoto za odkup privatnega premoženja, zgradb in zemljišč ob progi Južne želez, niče. Minister Spaho je poročal, da pri. pravlja referat o vprašanju ministrov n. r. Nato je bilo razveljavljenih nekoliko odlokov bivšega ministra za šume in -u. de dr. Srskiča. Končno je vlada razprav. že pretrpelo in .n.«., ,»<.,1 ii,-^.^.*. , , . , . pod ruševinami še nekaj mrtvih ta odstopila i ranjenih, tako da bo število zivljenskib I žrtev preseglo 20. SOCIJALNOPOUTIČNI ! KONGRES V PRAGI- JACKIE CCOGAN PRI PAPEŽU- Praga, 1. oktobra, j. Pripravljalni odbor Rini, 1- oktobra, j. Jackie Coogana je za socijalno-politični kongres je ca po- danes sprejel papež v avdijcnci. Pij XI. poldanski seji sklenil voliti Alberta Tho- ga je vprašal, kaj ga najbolj zanima. Mla- masa za poslevodečega predsednika kon- di filmski igralec je rekel, da ga najbolj gresa. Proti temu sklepu so protestirale veseli, kadar vid: na platnu Coogana,^ ki švicarska, nemška in avstrijska delega- vendar ni on sam. Jackie potuje sedaj v cija, ker bi Thomas, ki je predsednik Armenijo, kjer bo sodeloval pri akciji za mednarodnega delovnega urada v Zc-nevi, podporo trpečih otrok, utegnil poskušati izvesti na kongresu po- „.„„,,i,r I7rvtv tirrvF Danes ie bil litiko JZsz urada. Na prigovarjanje če- IZ RUMUNIJE IZGNAN ŠKOF. podpisan ukaz, s katerim je bilo imeneva- škoslovaškc delegacije jc Thomas vseeno Budimpešta, J- oktobra, s KumunsKa " , -,,0 ............. ..i.„ =nr»i.i \wdohili zastoc- vlada e škoia dr. Lanyia, ki je zadnje nih za častnike 212 gojencev vojne aka- sprejel izvolitev. Nemci so dobili zastop Varadinn ^dai I stvo le v častnem nredsedstvu :a je bil čase skoioval v \ c...olno depolitizacijo centralne prometne uprave potom izgraditve generalne direkcije, ki ne bi bila odvisna od noprestano se menjajoče politične situacije, me-sto da bi s »popolnitvijo organizacije, razdelitvijo dela in kom-loetcnc na oblastne direkcijo omogočil. !da prične prometni upravni aparat 1 ?voboilnejše in normalnejše delovati, tlači prometno upravo nazaj v politiko. Ta.'w> je delta! italijanski fašizem. »Poministril* je železniško upravo, ukinil generalno direkcijo italijanskih železnic, da je mogel popolnoma izvajati svojo politično moč nad cob.icm. Toda Žalostne posledice so že tn. Italijanski promet, ki itak ni bil nikdar dober, sedaj še vidnejše propada. Pri naših političnih razmerah je uničevanje takih institucij še posebno velik greh. ker morejo samo one dati stabilnost v gospodarstvu in zmanjšati prevelik vpliv političnih strank, zlasti onih z demagoiškimi praktikami. kakršne je uvedla v življenje zlasti SLS. Predpostavljamo pač, da so primerno organizirane. Ali hoče gosp. Sušnik železnice morda federalizirati? Gotovo so vsi pa kmetijskega učitelja, pa ne radi njegove pripadnosti k SKS, temveč radi nekvalificiranega obnašanja, ker je kot načelnik Orjune atakiral neko povsem nedolžno učiteljico, ki služi v Italiji... Torej zbog privatnega incidenta z učiteljico iz Italije preganja Kulovec jugoslovenskega uradnika v Jugoslaviji, samo zato ker je Orjunaš. To je več kakor škandalozno. Tak reakcijonami duh, poln strankarske maščevalnosti, karakterizira vso Davido-vičevo vlado. Ta vlada s svojimi Kulovci preganja kralju in državi zveste uradnike ir se še hvali s tem! To je prav tako gl"po kakor nečnveno, tn to si je treba zrpomniti. + Z radfealskim r^regatom N*sta-soin Petrovičem 0 vsesokolskem zletu v Pragi«. V Novi vasi pri Rakeku ob 7. uri zju traj. Predava živinozdravnik Ivan Pestot-nik: »Živinoreja in prva pomoč živini v sili«. V Starem trgu pri Rakeku ob 3. uri popoldne v Sokolskem domu. Predata živinozdravnik Ivan Pestotnik: »Živinoreja in prva pomoč živini v sili«. V Koroški Bell ob 9. uri zjutraj v Sokolski telovadnici. Predava g. prof. Dolžan: »O postanku greta«. Iz Primorja motni ljudje za zdravo dekoncentracijo I v odločilnem trenutku, ko so se mu državne uprave, tudi *.eWniške, ali j že nudili boljši iz;ledi. To je brezobzir-glava mora oetati kljub dekoncentra- j n°st, ki se mu je res dobro izplačala: ciji in ta glava mora začeti misliti in i 1 danes je notranji minister in Davidovičev najintimnejši sotrudnik, Radič pa mu je v Zagrebu odktiio priznal, da je njegovo renegatstvo ustvarilo današnjo politično situacijo v državL Enako ostro napada delati tako, da bo v korist železnici in narodu, ne pa tako, kakor misli vsak mesec drug minister. Za našo državno železniško potiliko bi. morale veljati sledeče smernice: depoliti-, Petroviča tudi »Vreme zacija oprave, to je zmanjšanje vpliva mi- j _ nistrstva na upravne posle, zato pa teme-1 fjj ueiTOkratske Stranke ljitejša organizacija generalne direkcije I v , . _ , .. _ .... i ., j, i •• j . i i v soboto in nedeljo so se vršili prav in oblastnih direkcij, določite"/ kompetenc, .. „ - ^V, ■ . ,.„/„„ , , ji-,*. .., . . dobro obiskani zaupniski sestanki odno3- končna redakcija železniških zakonov in , _ • , mo v «i r> ., ., . ■,,•■! . « no plenarne seje k o. JDa za Krško, Ra- pravilnikov; komercijalizacija obrata v * > Kaj je Radie še povedal za »škofe m pope" NEKOLIKO GRADIVA ZA »SLOVENČEVO* POLEMIKO Včerajšnji »Slovenec* se huduje nad < Jutrom >, da se je zgražalo nad pastirskim listom hrvatskih škofov, ki poziva vernike, naj zbirajo o priliki proslave lOOOletniee hrvatskega kraljestva za nabavo zlatega keliha a napisom: »Hrvatski narod Svetemu Očetu Piju XL, Jezusovemu namestniku na zemlji — povodom lOOOletniee njegovega kraljestva.* »Slovenec* piše, da to, «kar počenjajo Jntrovci s svetinjami slovenskega in v tem slučaju hrvatskega naroda, presega vse meje.* Da se »Slovenec* ne bo prav po farizejsko hudoval samo nad »Jutrom^, rrni predlagamo še par ocvirkov iz govora njegovega intimnega zaveznika Radiča proti škofom in popom: «Sedaj bo 1000 let, odkar so naši pradedje rekli banu Tomislavu: Vsi naši sosedi imajo kralja, pa bodi še ti, da bo naš ugled večji. Zato je prišlo gospodi na misel, da je treba slaviti lOOOietnico kraljestva. Škofje pravijo, da so medtem prišli celi narodi pod t.uja gospodstva in propadli. Samo hrvatski narod da je rešen in le njemu ni bilo prisojen© to, kar so doživeli drugi še večji narodi. Kdo je to tako odločil? Škofje pravijo: Bog naš. Mi imamo torej svojega posebnega Boga, kakor imajo tudi drugi narodi vsak svojega! Baš tako so tudi poganski Rimljani imeli posebne svoje bogove ia vsak narod, ki so ga podjarmili, svo-jSga. Tako je bilo y celi rimski državi čez 30.000 bogov, ki so jih Rimljani proglasili vse za zajedniške. Za vse so sezidali en sam hram Panteon. Ti pogani so bili torej boljši od naših škofov in bližji k resnici o enem Bogu vseh ljudi. Naš pravični Bog jemlje drugim narodom, kar daje nam, ker t nami držL Škofje nadalje velijo, kako smo bili slavni v prošlosti in dieni. Na enem koncu pravijo, da smo veliki, a na drugem. da smo zadnji, ker grešimo, da imamo velike grehe. Dalje pravijo: »Prazne so cerkve.» »Naravski, ako župnik ne moli, nego samo špota.* So kraji, kjer pop stare ljudi klofuta, in jih zmerja, da so svinje, krave. So tudi taki ki s prižnice s prstom kažejo na pristaše drugih strank. Ti ljudje imajo toliko ponosa, da ne gredo v serkev, kjer je tak pop. Dalje pravijo škofje, da prazne oer-icve jokajo, ker so potomci prvega katoliškega kraliestva postali izrodki. Trdijo na. da Hrvati lahko postanejo narod božji in svet narod, ako zberejo denar in sra pošljejo papežu v Rim. To je pogansko. Kakor govore škofje o Bogu. tako so govorili židje. Vera ni nobena parada. «Ona nije ni popovska, ni bšskupska.* Ako so škofje odredili, da naj se drugo loto prirejajo svečani obhodi in da to j so ves narod skozi celo leto pokorava, svobodno iim to. Samo meni s© zdi, da bi največjo pokoro morali delati baš ti škofje in duhovniki. Ako bi v pastirskem listu ne bilo ničesar druzega kot da se na petih, šestih mestih z naravnost trdovratno glupoetjo ponavlja, da smo mi Hrvati katoliški narod ž» to je dovolj, da za vedno zavrnemo tako pogansko škofovsko politiko. Pastirski list je poln satanskega napuha, za katerega veli katekizem, da je začetek vseh grehov. Škofje so nas Hrvate vzeli iz vrste vseh drugih narodov in nas proglasili za «izvoljeni» narod, kd ga Bog posebno čuva. To je tako nedostojno, to je tako beda sto, pa tudi tako podlo, da se ne da povedati. Kako je že samo to podlo reči narodu, da bo postal svet! Jezus še o Bogu ni dejal, da je svet. Jaz vam pravim to-le: Vse to jo škofovski ju-riš na hrvatski seljački pokret. Juriš iz zasede v ime naše vere in baje v ime božje. Vsi ti škofje skupaj se ne upajo na seljački shod, da bi tam ust-meno objavili to svojo pogansko politiko. Zato so se pa sestali pri najsla-bejšem izmed njih, pri djakovskem škofu Akšamoviou, da so sestavili pastirski list-.* Tako torej Radič, ki ga je »Slovenec* opetovano proglasil za edinega pooblaščenega zastopnika hrvatskega naroda. To je tisti Radič, s katerim se veže čuvarica verskih svetinj SLS v najožjem in najintimnejšem prijateljstvu, medtem, ko trdi. da je njena sveta dolžnost, z vsemi sredstvi in. na najogabnejši način voditi boj proti da-leko krotkejšim slovenskim naprednja-kom. Tudi na tem primeru se zrcali vsa notranja lažnivost klerikalno politične m verske morale. S prometom v politiko (Iz narodnogospodarskih krogov.) Iz Beograda prihaja vest, da sta vpokojena šef generalne direkcije državnih železnic M. Ilič in njegov pomočnik E. Deroko. Ni naš namon, da se spuščamo v politično razpravo tega vprašanja. Nas zanima predvsem govorica, ki se v zadnjem času trdovratno širi iz klerikalnih krogov, da namreč namerava gosp. Sušnik generalno direkcijo sploh podreti ter prenesti njene glavne kompetence zopet na ministrstvo prometa samo. V tem oziru je upokojitev gg. Hiča in Deroka simptomatična. Oba sta v desolatnih razmerah, v katerih se je dolgo nahajal naš promet in vočigled skoraj popolnemu pomanjkanju upravnega aparata pokazala mnogo dobre volje in tudi energije. Koliko je na njih tudi krivde za storjene pogreške. to naj raziskujejo drugi. Oba pa sta vedno zastona.la pravilni princip depolitizacije železniške uprave. Organizacija železniške uprave je zastajali baš radi tesra. ker smo ostali navzlic arenoralni direkciji v glavnem pri mi-nisterijalnem sistemu. Sedaj kažejo znamenja, da se gosp. Sušnik popolnoma vrača na to staro opasno in po-srubiv.' m>t. Mesto da bi skušal aprove- nasprotju z dosedanjim sistemom, ki preveč dopušča favoriziranje političnih interesov potom ministrov ali favoriziranje posameznih slojev brez ozira na sploš-nost. Slediti bi morali avstrijskemu ali nemškemu zgledu in železniško obratovanje postaviti izven državnega budžeta, bodisi da se izroči vodstvo mešani politično državno gospodarski korporaciji, bodisi čisto gospodarsko upravno telo. Tudi bi trebalo inicijative in dela! Pred politiziranjem v prometni upravi pa odločno svarimo. Naše železnice so že dovolj pretrpele vsled ministrskih in partizanskih eksperimentov in ne prenesejo nobenega »ministerijaliziranja* vet Politične beležke ko, Št. Jernej in Kostanjevico. V-vi društva so podala poročilo o svojem delovanju in si določila smernioe za bodočnost. Poročilo o politični situaciji in o taktiki samostojne demokratske stranke, ki ga je podal g. dr. Rape, so sprejele k. o. z odobravanjem na znanje in sklenile soglasno izreči vodstvu stranke neomaja-no zaupanje. Na Jesenicah je v nedeljo vršil okrožni sestanok za radovljiški okraj. Udeležile so si ga. vse k. o. JDS po svojih delegatih. Ftv>Hlo o politični situaciji je podal g. Fran Majcen, posamezni delegati so pa poročali o delovanju k. o. v pretekli sezoni in so končno tudi stavili predlog; za poslovanje v bodoče. Danes, v četrtek se vrši plenarna seja. k. o. JDS v Trebnjem ob 8. zvečer. Poroča g. dr. Rape iz Ljubljane. V petek dne 3. oktobra se erši plenarna soja k. o. JDS v Radohi. Poroča g. dr. * Žrtev zadnje povodnji na Goriškem. Poročali smo že, da je divjalo prošli teden v sredo in četrtek v soški in bašk dolini strahovito neurje z nalivi. V čet-tek zjutraj se je hotel prepeljati 63 1. posestnik Anton Bajt iz Kamnega na d: gi breg Soče, kjer leži njegovo posestv Peljal se je po vodi s pomočjo žice, za katero je bil privezan njegov čoln. Vsled nalivov narasla Soča pa je odtrgala čoln ter odnesla njega in nesrečnega starca. Utopljenca dosedaj še niso našli * Grozna nesreča v tržaški prosti laki. Na parniku »Barion*, zasidranem v tržaški prosti luki, je bila te dni zaposlena z razkladanjem tovora večja skupina težakov, katere je vodil delovodja Benedet-tL Delo je vrvelo s polno paro in Be-nedetti se je kot vesten delovodja brigal za potek razkladanja. Podal se je tudi v skladišča parnika, da bi videl koliko blaga še leži v njem. Nesreča pa je hotela, da se Js tedaj pri hidravličnem žerjavu, ki je dvigal vreče cementa iz parnikovc-ga skladišča, utrgala jeklena žica in ves tovor (okolu 20 vreč) je padel nazaj v skladišče na Benedettija ter ga zmečkal. Ko so nesrečnega moža pripeljali v bolnišnico, je bil že mrtev. = Novo obleko — imate, ako daste pooošeoo kemično čistiti in barvati t 1B52-b I I. kemični čistilnici in barvariji Jos. Reich, Poljanski nasip št 4. Podružnica: Selenbursova al. št. 3. Sodišče g Kaplan Rovtar obsojen radi za sram«, vanja. Včeraj se je vršila pri tukajšnje t: okrajnem sodišču zanimiva razprava proti okrajnem sodišču zanimiva razprava proti iškemu kaplanu Itovtarju, ki je kakor znano svoj čas šolske otroke, kateri so pri sokolskem naraščaju zmerjal 6 svinja- + Batinaška vlada reda in pravice- Beograjski »Balkan* je nedavno pisal, da batinjanja v naši državi ne poznamo. Se- j Rape h Ljubljana. paratisti, ali vsaj naši bi na to porekli: V soboto dne 4. oktobra se vrši ple- ^ "terabann itd. ter "grozil njim in nji-«Zda, ze ne, ko vlada red in pravica, j nama t c. jds v Mirni ob pol 10. sUrižem s p,kiom. Tožil ga je g. splosno zadovoljstvo itd. itd.*... Zagreb- i ur5 T ^stilni g. Kolenca. Poroča g. Fran ški »Hrvat* pa pove čisto nekaj drugega Majcen iz Ljubljane. češ: »Mi bi privoščili glavnemu uredni-i _______________ ku »Balkana,, da dobi toliko batin, kakor Iz KULTURNIH DRUŠTEV. Preteklo zimo in pomlad je ZKD prire- so jih zadnjih 14 dni dobili hrvatski selja-ki!» Evo, tudi današnja vlada je batinaška. Sicer pa si bodo gospodje reda in pravice ta epiteton prislužili z vso svojo dobro in slabo voljo. -r Minister Kulovec — ste čali? Naš dični agrarni in vodni minister Kulovec je dal beograjskemu dopisniku »Ju-tarnjega lista® kolosalen intervju kot odgovor na zemljoradniške pritožbe pri ministrskem predsedniku. NI vse zabavno, kar je tu izprtal gospod minister, pač pa je zabavnejše, kako mu zagrebška »Rijed* bere levite: »Duhovnik Kulovec enostavno nima pojma o agrarni reformi, o veličini tega socijalncga problema, niti ne ve, kaj so veleposestva, ki jih v Sloveniji ni. Javornik radi zasramoeanja. Rovtar sa razprave ni udeležil osebno. N;egov zastopnik je skušal izpodbijati verodostojnost prič in predlagal, da se zaslišijo dila v ljubljanski oblasti pri svojih včlanjenih društvih skupno 182 predavanj in to v pretežni meri iz področja gospodarstva in politike. Tudi v letošnji seziji bo j ZKD vršila svojo veliko kulturno nalogo, zato je razposlala na vse včlanjene organizacije točen seznam predavateljev in naslovov predavanj, da utegne vsaka organizacija sama izmed zanimivih zase izbrati najzanimivejše predavanje. Dosedaj so društva zaprosila skupno za 225 predavanj. ki se bodo vršila od nedelje dne 5. oktobra dalje tedensko ob sobotah in nedeljah. Drnštva. ki še niso odgovorila na poslano okrožnico bodo morala malo potrpeti, ker so po večini vsi predavate- Kar je on povedal o agrarni reformi in ; iji, kojih štpje ZKD v letošnjem letu 40. o melijoracijah, so stare obrabljene zgod- ; ž0 zaposljeni za mesec oktober, november be; sploh pa on kot minister poljedelstva j jn december. Zamudnike bo skušala Zve-in vod nima pravice rešavati agrarno j n uvrstiti po novem letu in se bo le v vprašanje, niti o tem, ne bo kdaj imel kolikor bo seda? stvar tehnično izvedlji- merodajne besede. Zato je smešno in de-plasirano pripisovati njegovim agrarnim izjavam kako važnost Toda druga stvar je, ki duhovnika Kulovca predstavlja v še bolj reakcionarni luči. On opravičuje preganjanje uradnikov na senzacionalen način. Pravi n. pr.: Odpustil sem nekega okrajnega ekonoma, ker ni bil kvalificiran za ta položaj; a je napadel našo stranko s svo.im podpisom brez kakega stvarnega razloga. To je zares divno! pravi «Riječ*. Napadali so Pribičeviča, da je baje divjaško preganjal in odpuščal uradnike iz strankarskih razlogov. Toda Pribičevič ni odpustil niti enega državnega uradnika brez stvarne državne potrebe. Ti uradniki so napadali obliko države, državno in narodno edinstvo, in sicer prav mnogi s svojim podpisom. Kulovec pa odpušča uradnika, ker je napadel va nanje ozirala tndi že v jesenski in zimski sezoni. Da ne zamude prilike tndi za kasneje, prosimo, da nemudoma po-Jljejo svojp želje pismeno na ZKD. V nedeljo dne 5. oktobra se vrše v ljubljanski oblasti sledeča predavanja: V Radomljah ob 10. uri dopoldne v Sokolski dvorani br. I. Jermana. Prodava dr. Joža Bohinjc: ^Delavstvo in strokovne organizacije«. V Domžalah ob 9. uri zjutraj v restavraciji pri kolodvoru. Predava Valentin Urbančič: »Nezgodno in bolniško zavarovanje«. V Straži pil Novem mestu ob 7. nri zjutraj v gostilni g. Trn. Sitarja. Predava j šolski otroci. Sodnik je predlog zavrnil. G. Javornik je bil pripravljen se poravnati in je zahteval samo primeren znesek za slepe vojake. Rovtarje? zastopnik pa je to odklonil in le prosil za milo kazen. Kaplan Rovtar je bil nato obsojen na 200 dinarjev, v slučaju neizterljivosti na štiri dni zapora in plačati mora vse stroške. Razpravljala «e je ob enem tudi zadeva ge. Skala, katero je Rovtar zmerjal z brezverko ter ji očital slabo vzgojo otrok Zanimiva priča v tem pri>-oesu je bil klerikalni priganjač ključavničarski pomočnik na Igu Ciril Podržaj 22 let star, ki se je nahajal ob dogodku pri kaplanu. Pod prisego najprej vse zanika da je bil kaplan inkriminirane besede izrekel. Na ponovno vprašansodnika pa izjavi, da ji je morda preden sta pričela kričati, lahko očital sbbo vzgojo, nikakor pa ji ni rekel brezverka. Naj-interesantnejše je pač bilo, da je 10 letni deček Strle vprašanje kaplanovega zagovornika, ali je ta res rekel »brezverka , potrdiL Ker se nahaja gospa Skala v bolnišnici, je sodnik razpravo preložil, di bo, ko ozdravi zaslišal še njo. Rovtar e sedaj sodnijsko žigosan kot za sramoval'-a in si naj prečita v evangeliju sv. Matevža 12. poglavje 34. vrsto: »Gadja zalega, kako morete govoriti dobro, ko gte hudobni? Kajti usta govore, česar je erce prepolno.« TURIH: I. oktober: Beograd 7.175. New-Yort g. Stojan Bajič: »Zgodovina gospodarskih 505 London 23.43. Pariz 27.775, Milan gibanj«. V Toplicah pri Novem mesto oi> 7. nri njegovo separatistično stranko, in to 5e : zhitraj v gostilni g. Im. Sitarja. Predava sam prizna! Takšen minister je resnično hujši in reakcijonarnejši ko vsi ministri, kar jih je doslej imela naša država. Nadalje je izpovedal Kulovec: Premestil sem Redne čestitke našita odličnih dam k sijajni lzber jumptrjev je deležna samo tvrdka Fran Lukič, Pred škofijo 19. g. Stojan Bajič: »Zgodovina gospodarskih gibanj«. V Krškem ob 10. uri dopoldne v Sokolski dvorani. Predava žirinozdravnik Lov-ro Tepina: »Prva pomoč živini v sili«. V Leskovco ob 7. uri zjutraj. Predava živinozdravnik Lovto Tepina: »Prva pomoč živini v sili«. V Hotederšlci ob 3. uri popoldne. Predava ga Jerica Zemljanova: »0 gospodinjskih vprašanjih«. Na Vrhniki oh 3. uri popoldne. Predava Josip Zupančič: »Stari in moderni diplomati v luči Svetega pisma«. 22.C9, Praga 15.65, Budimpešta 0.006* Bukarešta 2.69, Sofija 3.875. Dun* 0.0074. DUNAJ: B"Ograd 971 do 975. Londoi 316.300 do 317.500. Milan 3104 do 311« New-York 70.985 do 71.185. Pariz 3765 do 3778. Praga 2119 do 2129, Sofija 511 do 516. dinarji 967 do 973. dolarji 70.4« do 70.860. lire 3*185 do 3105. PRAOA: Beograd 46 50, Dunaj 471625 Rim 149.50. Ne\v-York 33.95. BERLIN: Beorrrad 5.77, Milan 18.37. Pa riz 22.19, London 18.70. LONDON: Beograd 323. Berlin 18872 Pariz 84.15. Italija 101.85. Švica 23.44 New-York 446 50. Dunaj 317 Rumuniu 870. Budimpešta 119.25. Kaos v prosvetni upravi Naša nedavna razkritja o popolni zmešnjavi, ki je zbog naravnost urnobesnega centralizma klerikalnih ministrov zavladala tudi v prosvetni upravi, so ostala -- brez odgovora. Prizadetim sc očivid-tio popolnoma zaprla sapo. Danes smo izvedeli nov slučaj, ki dokazuje, da klerikalci niti lastnih ukrepov r:e izpeljuje o in da gre vlada zakona, reda in pravice celo tako daleč, da za-fcranjuje celo izvršitev kraljevskih ukazov. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta bila šolska upravitelja Janko Nep. Jeglič in Josip Cepuder v Ljubljani razrešena dne 3!. julija t. 1. svoje službe in šef prosvetnega oddelka je odredil, da morata izročiti svoje posle najstarejšima članoma učiteljskega zbora, g. Jeglič g. učitelju Tratarju, g. Cepuder pa g. Šemetu. Toda ne! Onadva vodita še sedaj šolo, podpisujeta uradne akte in izpričevala. Po najem mnenju so vsi uradni spisi z njunim podpisom neveljavni. Šei prosvetnega oddelka in okrajni šolski nadzornik za mesto Ljubljano, kje sta? Očividno se ne upata postopati po zakonu in ukazu, ker je vodstvo SLS drugačnega mnenja nego kraljevski ukaz! Velike vaie vojne mornarice Našo vojno mornarico javnost malo pozna. Kako bi tudi bilo drugače! Mirov« ni pogodba nam je dodelila samo J 2 tor« pedovk raznih tipov ter par starih le« senih ladij, katere je že pokojna A vstri« ja poslala v pokoj. Ako prištejeirio k te« rnu še nekoliko minonoscev in vlič.icev, ki smo jih pozneje nabavili, imamo pri* bližno popolno sliko jugoslovenskega po» morskega brodovja. Organizacija naše vojne mornarice je bila silno težavna stvar. Po prevratu so se bivši avstro « ogrski pomorci vrniii domov ter se večinoma posvetili novim poklicem. Samo nekoliko požrtvovalnih mož je ostalo zvestih pomorski službi in ti so začeli kovati strokovno terminolo gijo, popravljati ostavljene ladje, ladje« delnice, zapuščena poslopja in hidroavi« one. Vse to je namreč bilo v obupnem stanju razpadanja. Tekom petih let se je naša vojna mornarica popravna in dvi« gnila na visoko stopnjo. Potrebni časti niki so sc našli, moštvo tudi, in ako jc zadeva naše vojne mornance dozo res k tako daleč, da so se letos od 15. av« £osta do 15. septembra mogle vršiti že prve pomorske vaje na naši jadranski 600 km dolgi obali. Že o priliki angleškega poseta Dubrov« nika, Gruža, Boke Koto.-ske, Splita in Šibenika je bilo opaziti, da je naša voj« na mornarica na svojem mestu. Angleži se tedaj niso mogli nač ?diti izurjenosti naffih skromnih cdinic ter so venomer ponavljali, kako ,ih je prijetno iznenadi« lo vse kar so videli. Angleški »dtniral Brock je pozval našega viceadmiraia g. Pričo, naj obišče z našo mornarico an« gleško oporišče ua otoku ">la'.ti. Ko je g. Priča odgovoril, da bi se haš nc res prezentiral dobro z našimi malimi ladji* cami, je angleški admiral ponovil svoje povabilo z utemeljitvijo, da se jugoslo« venska mornarica glede svoje izurjenosti in pripravljenosti nima ženirati pred no« beno veliko pomorsko silo. Manevri so začeli 15. avgusta. Udele« zevale so se jih: torpedovke št. 5, 7, 8, 11; pomožne ladje: Jaki, Silni, šolska ladja «Sitnica», jahta «Vila», ladje Sokol, Jastreb, Galeb, Orao, Labud, Kobac ter flotilja minonoscev. Od čet na suhem so prisostvovali manevrom bokokotorska, dubrovniška, trebinjska, splitska, šibeni« ška, biogradska, sušaška, kraljeviška in krška gamizija. Pomorske vežbe, ki sta jih vodila vice« admiral Priča in kontreadmiral Koch so se obnesle odlično. Angleži so poveljnik kom naše mornarice čestitali na tolikem uspehu ter so voščili najlepšo srečo v prihodn josti. Omeniti je treba tudi, da je ves čas manevrov naše mornarice bi« la v naših vodah italijanska ladja «Fran« cesco Ferruccio«, na kateri se je naha« jalo 140 kadetov italijanske pomorske akademije v Livornu. Ta ladja je poz* dravila našo pomorsko eskadro s 15 to* povskimi streli. To srečanje je bilo ob s enem prvo službeno srečanje italijanske vojne mornarice z našimi pomorskimi ladjami. Na javnosti je sedaj ležeče, da pod* pre akcijo za okrepitev jugoslovenske mornarice z vsemi svojimi silami. Saj je vprašanje naše mornarice tudi vprašanje našega Jadrana in svobodne Dalmacije. na enega strojnega inženjerja — če bi bila taka delitev danes sploh mogoča — 31 do 32 tedenskih ur; to število ur vzdržati je fizično nemogoče, kakor je tudi nemogoče pri tem številu učnih ur tehnično izvesti urnik. Posledica tega je. da stojita omenjena dva letnika pred katastrofo in nevarnostjo, da izgube prizadeti učenci to celo šolsko leto, če se v zadnjem hipu vprašanje pridobitve učne moči ugodno ne reši. Brez strokovnega pouka je sedaj v II. letniku višje strojne šole 32 učencev in v II. letniku strojne delovodske šole 24 učencev. Kriza na Tehniški srednji šoli v Ljubljani Ravnateljstvo Tehniške srednje šole nam piše: Vsled izstopa zadnjega strojnega inženjerja, ki je še omogočal redni strokovni pouk v strojno-električnih predmetih, je z današnjim dnem deloma ukinjen pouk v II. letniku višje strojne šole in v II. letniku strojne delovodske šole. V teh dveh letnikih odpadejo vsled tega glavna strokovna predavanja o strojegradbi in pripadajoče konstrukcijsko risanje do tedaj, ko se posreči pridobiti vodstvu zavoda primerno kvalificirano učno moč, ki bo v stanu vršiti pouk v takem obsegu in v taki meri, da ne bo v škodo pravemu strokovnemu pouku, kakor tudi ugledu zavoda. Na zavodu so dosedaj ostali samo še štirje strojni inženjerji, ki bi morali vsled izstopa petega prevzeti skupno najmanj 126 tedenskih ur stroino-tehničnih predmetov, vsled česar bi povprečno odpadlo Nova srednja tehnična šoia Prošli teden je bila otvorjena v Beo- ; gradu nova srednja tehnična gola, ki j je prva te vrste v SrbijL Šola je v bi-■ stvu enako urejena kot srednja teh-j nična šola v Ljubljani ter ima svrho. da pripravlja kandidate za tehnični poklic in to v gradbeni, arhitektonski, strojni, elektrotehnični in industri.isko-kemični stroki. Absolventi te šole bodo zaposleni kot pomočniki inženieriev in arhitektov ter bodo na ta način izpolnili globoko vrzel, ki vlada v tem po-crledu v Srbiji, kjer zavzemajo slična mp«ta skoro sami inozemci. V šolo se sprejemajo dijaki, ki so dovršili štiri razrede toke srednje šole. a študijska doba traja štiri leta. Po dovršenem štiriletnem študiju polagajo absolventi diplomski izpit, a šola uživa vse pravice srednjih šol. Za prvi letnik se je sedaj priglasilo 200 dijakov, a sprejetih je bilo le 100. Kot posebni oddelek je bil od strani finančnega ministrstva otvorjen oddelek za geometre. V ta oddelek so bili prejeti le učenci, ki so absolvirali šest razredov kake srednje ali strokovne šole. Študijska doba znaša v tem oddelku dve leti. V zvezi z iistanovitvnjo te šole je bila nstanovliena tudi nižja tehnična šola, ki bo pripravljala kandidate za vse obrtne panoge. Šolsko noslonje. ki je last. ministrstva za trgovino in industrijo, se nahaja pod Malim Kalimegdanom. Šola je dvonadstropna in je ena najmodernejših v naši državi, zlasti v higijen-skem pogledu. Umetniška šola društva ,-Probuda" v Liubliani Zelja po ustanovitvi slovenske umetniške šole sega gotovo v ono dobo, ko so se pojavili prvi slovenski umetniki, ki so se zavedali, da so sinovi našega naroda. Zaman smo čakali, da bi to šolo dobili od avstrijske vlade. Tudi preobrat nam je ni dal. Teren je bil pač premalo obdelan, manjkali so gotovi predpogoji za ustanovitev takega državnega zavoda. Da imamo danes v Ljubljani vsaj društveno umctniSko šolo, ki se od leta do leta lep- šo vredne, da vidijo prekrasen film Gosta. Berling ki ga za svojo otvoritev predvaja ELIT ril KINO MATICA V LJUBLJANI. 49793 še razvija, se moramo zahvaliti peščici j požrtvovalnih strokovnjakov, kateri so ji : z nesebičnim delom postavili temelj in ki 1 grade začeto delo smotreno naprej. N.im se imamo zahvaliti, da stopa umetniška šola društva »Probuaa» letos v svoje četrto šolsko leto. Šolskemu vodstvu se je posrečilo pridobiti za nadaljni pouk nekaj novih odlič nih učnih moči. V kratkem bodo objavljeni točnejši podatki o preteklem šolskem letu in o novi organizaciji šole v letu 1924/25. Za danes opozarjamo za oblikujoče umetnost navdušeno mladino in vse druge interesente na vpisovanje, ki se bo vršilo v novi risalnici Tehn. srednje šole (mezz. štev. 11) dne 6. in 7. oktobra od 18. do 19. ure in dne 8. oktobra od 16. do 18. ure. Ravnateljstvo umetniške šole društva «Probuda». pridobi?a stalno na prijateljih. 1946/a II Češkim vojakom, k? so bili 1- 1918 od avstrijskih oblasti obsojeni in ustreljeni v Kragujevcu, je bil na njihovem pokolapšču v nedeljo, 28. septembra odkrit skromen spomenik. Slabi časi zahtevajo štedenja. K''or h če ^tediti. si mora nogavice svilene po Din 70 —, flor nogavice v vseh barbab, rokavice, modne potrebščine, vezenine, gumbe, trakove itd., kupiti pri tvrdki a bin Turi PFBierim ulica 18. Dopisi LIIUA. V proslavo 25«letnice smrti našega pesnika — velikana Ketteja pri« redi šentjakobski literarni krožek iz Lju« bljane v nedeljo dne 5. oktobra ob 7. uri zvečer v sokolski dvorani v Litiji re« citacijski večer s spominskim govorom. Kot recitator Kettejevih pesmi in sone« tov nastopi g. Markič, kot predavatelj pa akademik g. Žun. Vstop prost. NOVO MESTO. Tombola podružnice Jugoslovenske Matice v Novem mestu je uspela prav povoljno. Odbor podruž« niče se najiskreneje zahvaljuje vsetn, ki so v dejanskem bratoljubju pripomogli k lepemu uspehu: pred vsem darovalcem dobitkov v Novem mestu in oko.ici i nabiraLkam dobitkov, nadalje marljivim prodajalcem in vnetim prodajalkam in požrtvovalnim kupcem tabiic (neki dijak , jih je prodal 900) in sploh vsem, ki so kakorkoli rodoljubno sodelovali. Naj jim mila usoda povrne žrtve in trud, naj 1 jih blaži zavest, da so služili narodu in : domovini. — Odbor. SV. MIKLAVŽ NAD LAŠKEM Tudi pri nas je že ljudstvo sito klerikalnega terorja. Četudi s precejšnjo vnemo de* lajo klerikalci proti naprednjakom, ven« dar z veliko hitrostjo prodira pri nas na* predna misel. Vse hujskanje nasprotnih agitatorjev proti demokratom nič ne za« leže. Ljudstvo vedno bolj in bolj spoz« nava, kaj so že dosedaj napravili za kme« te in dclavce poslanci samostojne demo« kratske stranke, med tem časom, ko so klerikalci spali. Akoprav imajo v Beo« gradu kar štiri ministre, ne ukrenejo za nas prav nič koristnega. Klerikalci nam nalagajo le vedno večje davke, ne zmo nijo se za slovenske vojake v Macedoni« ji in ne za draginjo. Čemu nam je potem taka stranka, koji ie ljudstvo deveta briga? HRASTNIK. Časi se izpreminjajo in po njih tudi gotovi neznačajni ljudje. Se« daj so dobili vlado v roke klerkalci, ki se izdajajo za može poštenosti in pra« vičnosti. Delavci jih poznamo še iz leta 1920., ko so na Zaloški cesti streljali na« j še nedolžne tovariše. Ti ljudje so tudi žalostne trboveljske dogodke hoteli izra« biti v svoje politične namene, a pamet« no delavstvo jim več ne nasede. Povsod pa se seveda nahajajo ljudje, ki skušajo vsako situacijo izrabiti v svojo korist. Tudi v Hrastniku »mamo nekaj klerika!« no « komunističnih hujskače v, ali bolje rečeno koritarjev. Med njimi se najboij odlikuje delavec Franc Podstudenšek. Ta možakar je bil leta 1919. najhujši so« cialist, a ker mu socializem ni nesel, je kmalu postal navdušen propagator ko« munističnih idej, misleč, da mu bo komunizem prinesel veič osebnih koristi. Leta 1920. je bil pod klerikalno vlado zaprt, ker je delal razne komunistične prevrat« ne neumnosti. Kmaiu se je začelo hudo preganjanje komunizma in Podstudenšek je svojo barvo znova izpremeniL Pričel je simpatizirati z narodnimi socialisti in poslal v takratni dnevnik »Jugoslavijo« celo neko izjavo, v kateri je naglašal, da pristaši komunistične stranke delavstvu le škodujejo in da je zato prisiljen, da izstopi iz vseh političnih in strokovnih komunističnih delavskih organizacij. Ča« si so se začasno zopet izpremenili. Rudar Podstudenšek pa ima seveda novo vlogo v obliki agenta za klerikalno stranko. V tem svojstvu vara delavce na vse mogo« če načine, da jih na ta način pridobi za tisto stranko, ki je delavstvu doslej naj« več škodovala. Naš glas se glasi: »Delav« ci ne dajte se zapeljati od klerikalnih de« magogov!» — Rudarji iz Hrastnika. BRASLOVČE. Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva priredi ▼ dneh od 12. do 14. oktobra t 1. v šoli sadni ogled za tukajšnjo okolico. Ta ogled ima na* men, da vidimo kaj imamo in katere vr» ste naj se posebno gojijo in razmnožu« jejo za naš okoliš. Na dan otvoritve raz« stave bodo strokovnjaki imeli poučna predavanja o sadjarstvu, zadnji dan se bo licitiralo razstavljeno sadje v prid po« družnice. Vsi zavedni sadjarji, zlasti ud« je sadjarske podružnice se uljudno va* bi jo, da ta ogled bogato založijo s pri« mernimi vrstami ter prav marljivo pose« čajo razstavo. Kdor ima izredno lepo poljske in vrtne pridelke ter cvetlice naj iste tudi razstavi. Sadjarji, od vas je od< visno, da bo ta poučni ogled imel po= poln uspeh, zato naj nobeden napreden sadjar ne izostane! 5 Špirit gorljiv S terpeetin. salmijatf, nravi kranjski tirnež prašno olje, oljnate in snhe barve, slikarske in pleskarske potfebščine. Ravhekar & Derganc 1943a Pred Škofijo št 20 Pst! Oha! Trajno nničevalno sredstvo ,.T*uolf6r4' proti stenicam, ščurkom in eril en. Patent !>r. 2538. 800% prihranka! Trajen učinek! Ogromen uspeh! V zalogi ga imajo v Ljub-l ani : Winter, Sv. Petra c. 35. Nabav, za dr. . rz nam .-eencev, Legat, Slomškoma 13. Le^ sltovic & Medeu, 2idov. A. Sobota, 4.: »Majska noč>. Izv. Nedelja, 5.: »Cavalleria rusticana* in »V vodnjaku*. Izv. Torek, 7.: »Majska noč*. D. Mariborsko gledališče-Četrtek. 2.: »Nikolaj Subic Zrinjski». C. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: »Nikolaj Subic Zrinjski.. A. E. Rostand: Cyrano de Bergerac Slnočnja premijera ljubljanske drame. Tale Cyrano je čudovita harfa, na kateri svira sam vrag svoje najbolj objestne melodije. Potem pa polzš zopet angelski prstki po njenih strunah in v srcu nam vzkipi že davno pozabljen, sladek ton, kakor iz trubadurskih spevov pro-v&nžkih. Ko je E(L Rostand doseteal s to svojo romantično komedijo pred četrt stoletjem svoj prvi, zares velikanski uspeh, se je mnogo pisalo o »novi romantiki« kot reakciji proti naturalizmu. Toda socialna moderna drama in najbolj naturalistična tragedija živita dalje. Romantika se ni porodila drugič, dasi je Rostand kot resnično velik pesnik posegel v stare strune. S svojo scensko tehniko je nastopil in se ni ocribal niti naivnih efektov, pokazal se je izrednega mojstra jezika in verza, opremil je svo; umotvor z rezko, galsko duhovitostjo in svežim. neodoljivo učinkovitim humorjem, spojil je virtuozno vse pesniške stile in jih prepojils časovnim koloritom ter globokimi občutji. Glavno na je, da je ustvaril Cvranov značai, ki ima sbakespearsko veličino. Bistvo je zajel pesnik iz resnice, zgodovine. Savinien de Cvrano, sodobnik Moližrov, je bil v istini svobodomiseln pesnik, vitez in pretepač, ki je bil nalašč ali iz lahkomiselnosti ubit, gredoč mimo neke hiše. Skozi okno mu je namreč priletela na glavo klada.. Sumi se, da ga je tako ubil neznani tekmec ali sovražnik. Tudi skoraj vse ostale osebe je zajel Rostand iz dobe Ludvika XIII. Tako se rmi ie iiL Študija zgodovine rodila vrlo posrečena slika običajev in mišljenja Cy- J ranovih časov. 17. veka. To je doba pre-cioz, ki jih že poznamo iz Molierovih »Les preeieuses ridicules«. Cyrano de Begerac je vzorna tragi-komedija. Nekak nadčlovek je Cvrano, vitez peresa in meča. a zaljubljen ;e v ' preciozno svojo sestrieno Roksano. K nesreči ima Cvrano strašno velik nos in je torej navidezno grd človek. Roksano pa ljubi tudi Kristi:an de Reuivilette, navidezno krasen mladenič, a plitka duša brez pesniškega poleta. Romantično plemeniti Cvrano' piše za Kristijana plnmte-ča ljubavna pisma Roksani. mu suflira pri razkrivanju ljubezni, prenaša pisma 'ter pomaga Roksani in Kristijanu celo 'no nagle"poroke. A Kristi'an pade na 'bojišču, in Roksana žaluje za njim pelib ! petnajit let. Tako ljubi Roksana Kristija- I nov obraz, a Cvranovo dušo. šele tik ' pred Cvranovo smrtjo se za ve Roksana svoje življenske zmote. Tracikomedija je polna intimnih, rafi-niranih. neizrečeno finih pesniških potez. Krasna je že ekspozicija 1. dejanja, neverjetna a močno poetična scena pod oknom, impozantna na bojišču in uprav jesensko melanholska v samostanu. Užitek, ki ga ima čitatelj ob knjigi, ki jo je , Oton Župančič posloveni! z vsem žarom svoje duše in z vsem jezikovnim mojstrstvom, e resnično izreden. Priznanje ravnateljstvu, da ie otvorilo sezono z literarno in odrsko tako močno j dramo. Za začetek je, žal, seglo celo mno- 1 go previsoko. Delo je na našem malem, tesnem dramskem odriču sploh neuprizor-ijivo in bi bilo treba zanje vsaj opernega odra. Nedostaje tudi kostumov razkošne in dragocene precizne dobe, časovnega j orožja, opreme, razsvetljave, kulisja in. zvečine tudi osobja. . G. MitroviS je z njemu lastno marljivostjo in vestnostjo naStudiral opero. Skladateljevo ime in popularna vsebina op^rc sta jamčila za simpatičen sprejem. Sreča? je bila m;?el ravnatelja Mitroviča, da jc v predvčerajšnjem uvede! delo tudi med šir.^o publiko z zanimivimi črticami o življenju Ivana Z-:ica. zlasii z osebnimi spomini nanj kot svojega biv""','a učitelja. !=!cvnostao razpoloženje je vladalo sinoči v sko.ro razprodanem gledališču. ko smo pozdravili na^e stare znanke in znance na odru in nekaj novih moči. Za danes naj zadcsluie samo kor;!n-tacija. da je bila ga. Mitrovičeva. kakor vedno, na višku iii da je briljirala gdč. Viadimirovna. V polni meri sla si zaslužili cvetje, katpre so jima poklonili častilci, kakor i« tudi as^duSeuo ploska- V 6 Sil •N&pIP^ \\\ x ; aPHfVi?«.!-® »Slovenca« v aib?tembra povozil avto inž. Teodorja B. v Lajters-bergu 14 letnega kmetskega sina Maksa Cmagerja. Težko ranjenega fanta so takoj prepeljali v bolnico, kjer je predvčerajšnjim podlegel notranji izkrvavitvi. * Tragična smrt ljubimcev. V zagrebškem hotelu pa je zapisal ime Marija. V obedovalnici sta bila dobre volje in uslužbenci so bili mnenja, da je to pač srečna zakonska dvojica. Ko predvčerajšnjim mladega para ni bilo k obedu, je personal hotela postal pozoren. Trkali so na vrata hotelske sobe. a nikdo se ni odzval. Ko so šiloma odprli sobo, se jim je nudil grozen prizor: namišljena zakonca sta ležala v postelji mrtva s prestreljeno glavo. Komisija je po legi trupel ugotovila, da sta mlada človeka šla prostovoljno v smrt. Iz pisem, ki jih je policija našla v kovčgu. se je dognalo, da je ustreljena Marija Vidas. žena upokoiene- delirsko šolo pa pripadniki raznih stavbenih in umetnih obrti ter eventuelr.o j ga kapetana. Mate Svetina pa absolviran tudi učenci višjih razredov srednjih šol, I medicinec. Kaj ju je gnalo v smrt. ni | ali učiteljišča. Pouk v teh dveh oddel- znano. Svetina" je bil star 31. Vidasova M- A- C-: kih se vrši vsako soboto od 15. do 13.; Pa 23 let. Nesrečna ljubimca sta bila po-| ure. Vse druge podrobnosti so razvidne j kopana v skupnem grobu. * Slovenski trgovec okrailen t vlaku. * Izplačilo novih draginjskih doklad iz razglasa v vestibulu zavoda za upokojence — odgodeno. Iz Beograda • Vlom v brezalkoholno gostilno. V j bra zvečer ob 8. uri v salonu hotela brezalkoholno gostilno Štefana Tkalca v; «Lloyd> na Sv. Petra cesti predavanje: Ptuju, ki stoji na samotnem kraju blizu ^Dolžnosti in pravice do bolniških bla tovarne kor tudi gg. delodajalce. Odbor. 1117 u— Vinska trgatev v Štepanji vasi. Frijatelji in znanci Sokola prirede v nc deljo dne 5. oktobra vinsko trgatev pri g. Ivanu Briclju. Vstopnini 5 Din. Začc« tek ob 16. uri. Ker je čisti dobiček nn« menjen za zg-» sokolskega doma v Stepanji vasi, sc Sokolu naklonjeno ob-činstvo vabi k obilni .ideležbi. Zdravo! — Prireditelji. 2122 u— Pričetek pouka v gostiiničnrski šo- miznih prtov, več garnitur jedilnega orodja in drugih gostilniških potrebščin. Colombo Cey!on Tea je vsled svoje izredne jakosti in fine arome ceuejši od vsake druge znamke; zahtevajte ga pri nakupu v lastno korist. i9S4a Iz Ljubi? ara e u— lxW n.i Tiiriak. Ilmetnnstnojztfos prizadela vse upokojence, motivira vlada ' Valnica se nahaja v poslopju Glasbene Ma-s tehničnimi težkočami, češ da se Se ni tice, Vegova ulica 7-II., soba št. 14. Vpi- moglo izvršiti «preračunanje». Ta izgo vor je precej jalov, ker je vlada mora« la vendar že takrat, ko je pripravljala uredbo o novih dokladah poskrbeti, da se bodo doklade mogle likvidirati! Sedaj obljublja, da bodo nove doklade izplača« nc prihodnji mesec in sicer za septem« ber, oktober in november skupaj. Po« dobno, kakor z dokladami za upokojence se godi tudi z izplačilom diference urad« niških plač. Vlada ie to izplačilo sloves* no obljubila za 1. oktober, pozneje jc neznan uzmovič, ki je Karničniku prerezal mQstu nj Do;enjski cesti; voznina znaša J ure v 5olskih Prostrrih na Gosposvetski zep in izvlekel kuverto, v kateri se je 35 Djn za osebo Prijave sprcjema tainik j cesti- Priglasiti sc morajo vsi vajenci ho-nahajalo 88 bankovcev po 1000 Din nove , druStva do sobotc opoldne (Umetnost« ! tellrske, gostilničarje, kavarniške in iz« izdaje ter 2 bankovca stare izdaje. Kar- j nn!7(,njnvilK,.: seminar na univerzi). i kuharske obrti. Novo vstopivš, si ucenti sovanje se vrši v pisarni trgovske aka- nahajalo denrije, Aškerčeva ulica 9-II. izdaje ter - uauKuv«, slare .zoaje. j odovjnskj semjnar na univerzi). * Lsposofcljenostni izpiti za osnovno m j nicmk je torej prizadet za celih 90.000! u_ p0licijske prijave Od torka na nai pnneso s seboj zadnje izpričevalo mešžanske šole. Usposobijenostni izpiti, Din. Dospevši v Zagreb je stvar takoj i sretj0 so bili prijavljeni' poiici-i sledeči b'v5i učenci Pa izpričevalo, ki so ga prc = za osnovne in za meščanske šole pred ; prijavil policiji, ki pa ima z zasledova-! s|u^a;j. t prestopka'tatvine 5 prestop« jeli koncem šolskega leta. Pouk se prične Karničnik o 'u I v petek dns 3. oktobra ob 2. uri popol- razpošiljala sednik. * Učiteljsko društvo kranjskega okraja zboruje v soboto dne 4. oktobra dopoldne ob 9. uri v Kranju. * Jiigoslovenskim delavcem. Naše zunanje minislrstvo je sprejelo od avstrijske potom šolskega vodstva okrajnemu šolskemu svetu, tako da bodo najkasneje do 25. oktobra 1924. v rokah izpraševalno dala razglasiti, da se stvar nc da izvršiti j komisije. Posebna obvestila o pripustu k naenkrat, temveč le stopnjema do konca j ;ZT)itu se ns b0C;0 razpošiljala. — P decembra. Sedaj pritiskajo v Beogradu opozicionalni poslanci ter opozarjajo vlado, da naj ne vleče uradništva nepre« stano za nos. Morda se bo energični in« tervenciji ie posrečilo spraviti zadevo v naglejši tok. Tudi delegati ura J niških or« ganizacij so intervenirali. * Izpromerr.be v drž. službi. Imenovani so: Dr. Ivan Kavčič za šefa personalnega odseka pri ministrstvu za promet; Ante I> ičič, doslej v Osijeku, za pomočnika komisarja železniške policije v Dravogradu; Pavel Tanko za slugo pri okrajnem so-dišču v Metliki. Premeščena sta: višji železniški uradBik Alojzij Pregelj, doslej 5>ri direkciji v Ljubljani, v ministrstvo za promet kot še* prometnega odseka pri proitieino-komercialnem oddelku; višji izpraševalno komisijo v Mariboru (na, njem tem težji posel, ker drž. moškem učiteljišču) se prično dne tatvini ne more dati nikakih konkretnih čestneoa polVcijske'-«a reda, 1 preko« j dne* 4. novembra 1924. ob 8. uri zjutraj. Pra-vilno opremljene prošnje naj se vpošljejo septembra je več nepoznanih vlomilcev . tuje lasTnine" Aretariiii7ta~se"-^ršiii vdrlo v trgovino Ivana Lorbeka pri Sv. i dvi Rupertu v Slov. goricah. S seboj so imeli1 voz, na katerega so naložili veliko množi- e in sicer: 1 radi kaljcnja nosnega mi« ru in 1 radi razgrajanja. , u— Iz policijskega varstva je bil učitelj Pred- no manufakturnega blaga v skupni vred- Franc Pctn-e , Gli 0 či3ar stanovanj nosti 250.00') Din. Odpeljali so svoj plen' - bržkone proti Ptuju. Korajžo so si med delom ustvarjali s kuhanim vinom, katerega so pustili še pol steklenice v izro-pani trgovini. Roparski ea»an,e 36 °dpOS- * Prijave točilnih (prodajalcev) alko-! Pri ^ tudi mnogo denarja, čigar pro-' holnih pijač radi odmere točilne takse 7.11 l"c^3nce ne norela pojasniti. 1 aU karirasto obleko in visoke čevlje; na hrj posehna obvestila o pripustu k izp Caj. ta rastlina Daljnjsga vzhoda, se je ' g:avi nosi ruto. Zadržuje se bržkone kje t ' hodo ra/nošiliala „n D„m.:. _ „.„ 1 —1>— . . . misijo v Mariboru na mariborskem nK !f„m v d„ZI..V ,r_°U,h I u- Pobegnila je od svojih staršev na učite!jižCu se prično dns 4. n0vcm« :aj dnevi 16=Ictna Mari« e srcdnie.-močne posta« ti potoin 5o!skega vodstva okrajnemu ve. okroglega obraza, oblečena v črno 5olskemu svetu najpozneje do 25. oktn. leto lf'25. Do konca septembra tek. Ie!a mora vsak točileo (prodajalec) alkoholnih pijač pristojnemu oddelku finančno kontrole predložiti podatke, ki so potrebni pri nas že tako udom ..čila, da se skoraj: v Ljubljani tu se ne bodo razpošiljala. — Glasbeni društvo v Ma= •osnje za pripust k pravosodnemu arzav- | vsakdo" neinudoma ^dosti svoj pri- mu le na otoku Cejlon. V promet prihaja ncki berač, ki si jc v mu izpitu naj se cdsloj izročajo ali po CJ MUU°" l11 Srs!avjif>n ,v-i,v"nn n^finoisp, r. • • ■ - -ŠH nošiliaio 4red«edni'u iznitne komi- Javni doliiostl. Seboj e prinesti: obrtne j ^ S0*?:,1*™ }ZlJ>ui n,° n'1,1I,e ;1 vrst Burgerjcva za nekaj ca-ibti pošiljajo preaseoni.u izpitne komi , , „„,,„,,.„ „ J u ._st._«u ceylonskih caiev. ped imenom Colombo noi-cfii ter in h-ž , uradnik Hinko Goliias, doslej v Zagrebu^ k direkciji državnih železnic v Ljubljani.1 za f>(!mero touilne ta!:se za Iefo 1S23- K«i-* Pravosodni državni izpit. Prejeli smo: i 31 ^ zamndo opustitve ali netočnosti so Prošnje za pripust k pravosodnemu držav- i vredno ostre; v lastnem interesu naj to-nens po; s;ie vsenč. prof. dr. Milanu Šicerlju, k-nnat juridične fakultete na univerzi Ljubljani. Kandidat, čigar prošnja po 15. vsakega meseca, ne mere tovostjo računati, da se mu odredi termin v istem mesecu. 30- IS)24- (posebej na drobno, po Razpisano službeno mesto. Finančna SRbe-' na (,cbe1°'-. izkazila o obrtnih pra trenutku, ko jc _ .. časa odšla, stekleni« ?_el«a šolskega leta na celjskih arnosti širjenja škrlatni šolsko leto na vseh ceii-. oktobrom. Zanimivo zavodih jako zadovn-in jih pri tem pošteno oskuoiL Njegovi iiiv. Na mestni deški osnovni šoli jc v prokurntura v Ljubljani razpisuje mesto pisarniškega uradnika s predpisano kvalifikacijo za III. kategorijo državnih urad-iJkov. Prošnje je vložili do 15. oktobra. * Črnogorski princ Peiar v Beogradu. \ Beograd je prispel črnogorski princ Petar sin pokojnega kralia Nikole. Nastanil se je v hotelu | daljnji oskrbi 1. Disenterija: ostal 1, še večkrat napolnil naše gledališče. h sarajevskega gledališča. Poročali smo že, da je prevzel vodstvo sarajevskega gledališča letos igralec g. Bel:, pod katerim se zdi, da bo institucija uspevala povsem dobro. Otvoritvena predstava je bila Shakespeariev tHamleto, v katerem je igral nasioveo vlogo gospod Bek. Na- ozdravel 1. Škrintica: Ostalo 16, na novo obolel 1, ozdravelo 6, umrl 1, ostane v nadaljnji oskrbi 10. * Sadjarji! Po odredbi kmetijskega ministrstva se teč?j za sušenje, sortiranje in vkladanje sadja na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru radi pomanjkanja kredita dno 3. in *?. oktrbra ne vrši, odnosno je slednja predstava je prinesla na oder' preležan n.-: poznejši čas. liogoljevega -'Revizorja?. j * Nov občinski gerent. N: mesto umr- Stiridesetletnica roškega gledališke-! lega občinskega gerenta v Odraneih Jo-tra igralca. Dne 6. oktobra ob!iaja srbski j sipa Lonca je imenovan za gerenta ome-gledališki igralec Ljuba Stanojevič štiri- ■ njene občine tamkajšnji posestnik Štefan desetletnico svojega udejstvovanja na; Markoja. gledališkem odru. Ob tej priliki nastopi j * >'ov tednik v Prekmurju. S 5. okto-v naslovni vlogi Shakespearjevega cOtbel-: broni izide v Murski Soboti naš prijatelj-la» v beograjski drami. j ski tednik pod imenom cMurske Novine>, CajkoTskepa opereta: «ZaiagoTalka>' kateri bo prinašal aktualna gospodarska, se bo v tekoči sezoni uprizorila na du-: kulturna, politična ter socijalna vpraša-najski ljudski operi. V naslovni, vlogi bo ' njf kakor tudi zabavno vsebino. Pri lislu nastopila primadona ga. Ranlzan. : sodelujejo mnogobrojni odlični gospodje Igor Stravinskj v Pragi. 11. novem-1 in prepričani smo, da bo list zadostil po-bra se pripelje v Prago zr.." :\i ruski skla- i po--icma zahtevam svojih naročnikov. Za-datelj Igor S'ravinsky ter priredi kon-; lo tu novouslanovljeni tednik vsakomur eert lastnih kompozicij. Praška javnost j priporočamo, da ga naroči, pričakuje tega dogodka z velikim zanimanjem. j ni meščan Splita. Kakor javljajo iz Splita, Češka dramska novost. Češki drama-; bo ameriški viceadmiral Andrews, ki z lik Franjo Šramek, ld se je i:s med sve-' večjo eskadro ameriške vojne mornarice lo-.no vojno prestavil oruškemu občinstvu, v kratkem obišče naš J.-.drun. pri tej pri-1 dramo cPoklje>, je napisal komedijo i imenovan za častnega meščana mesta »Sodišče?, ter jo izročil upravi vvnohrad- SpliU v priznanje zasluge, da je preprečil to čaj izbomih kakovosti in posebno pri _ ____ _ _ _ _____ poročljiv vsled svoje izredne izdatnosti.' ^rtvi sta bila med drugimi tudi Frančiška 6 osnovnih razredih in 4 sporednicah Porabi se ga tretjino manj kakor druge-j h. iz 5:ške, katero jc ohrai z.i 2000 Din skupno 321, na dekliški osnovni šoli v '> ga č"ja. Prava posebnost pa je čaj te tcr nckj posestnik iz Z3. 5iškc. Po dol« osnovnih razredih in 3 vsporednicah znamke v pločevinastih in jako okusno gem zasledovanju jc bil nevarni igralec J skupno 298 obiskujočih otrok. Obe mc« aroma. Pri tej priliki opozarjamo gg. tr-; Predan ie bil sodišču. i rcdnice z 170 učenci. Tudi število učen« govce kakor tudi vse ljubitelje čaja na j u_ Narobe svet. Vsakdo trdi. da bi cev na drž. realni gimnaziji je letos več« oglase. ki bodo objavljeni v našem listu. bU Kadlč pri prihodnjih volitvah brez« jc od lanskega leta. Zavod šteje 310 2123 dvomno izvoljen, ako bi prodajal v svo« uccnccv. ji papirnici v Zagrebu po tako nizkih ce- Godbeno društvo železničarjev nah, kakor sc prodaja manufuktura v tr« priredi danes dne 2. oktobra vinsko trga« govini J o s. Bedrač, Aleksandrova ce« tev v vseh prostorih «Pri zelenem trav« 1 sta 12. Kdor nc veruje, naj poskusi. : niku». Začetek ob 19. uri. 2124 r. Celjski Slovenci! Bliža se zima, ko prion? v četrtek 2. t. m. z pre ivajanjem dvodelnega nion :mcnt- 'r.e^a filma u— Poziv. Onega neznanca, ki je — si priskrbi vsak skrben gospodar in go« j morda pomotoma — v torek ob 6.21 zve« spodinja potrebno kurivo, t. j. premog in ; čer pri štajerskem vlaku vzel na peronu drva. Vkljub temu, da imamo v Ccij'i : glavnega kolodvora velik ročni kovčeg z narodno zavedne trgovce s kurivom, sc razr.imi steklenicami vina, prosim, da vr« mlačni Celjani raje podpirali doslej na- nc na upravo ojutra« vsaj naročilne knji« rodne nasprotnike. Temu mora biti pc gc. tiskovine in poštne položnicc. Last« zadnjih izzivanjih v Celju za vselej ko- nik. 2124 nec. Držimo se vsepovsod gesla: Svo: u— Gremijalna trgovska nadaljevalna k svojim! romanu Viktor Hugo tr. ! šola v Ljubljani. Cireraij trgovcev v Lju- ' c— Celjski nemSkutarji pretijo, da bo« Fiirn snm u i seb 1 bljani obvešča vse svoic člane, da sc do vložili proti občinskim volitvam pri« sprejemajo vajenci v gremijalno trtfov« po znamenitem .,Zvonar iz Noire Dame ;e ede in ločila. Vsak igralec ima svojo ulogo, t. j. tokst, ki ga on govori in iztočnice, to so zadnje bes Jo svojega partner.':!. Marsikateri se je že veselil, ko je doma čital svojo ulogo, češ, koliko lepih mest h v nji. ki se bodo daht krSflMJ povedati. Na bralni skušnji pa z nevo-ijo konštatira. da ima nj"gov partner še bolj: i tekst. Marsikateri se je zgra žal, ko je dobil ulogo. ki ima samo tri ali štiri strani in še same kratke stavke. za katere pa seveda tudi še nima garancije, da mu jih presneti režiser še polovico ne črta. Ves nejevoljen godrnja: »Same »pse* igram.* Toda že r.a bralni rkušnji. kjer se seznani s celo dramo, uvidi, da je uloga le po tekstu neznatna, sicer pa zelo hvaležna. Druga skušnja je ž«-> na odru. ki jc 5e precej prazen. Sobo predstavljata dve različni kulisi, recimo stena ječe in grajski vrt. ka- je pač, pri _ roki. Onromo v sobi pa iu.-u-kira.io itoJL sto- lice in mize. Igralci igrajo z ulogo in svinčnikom v roki ter si beležijo situacije. Sufler si pa medtem pridno ureja in črta knjigo, istotako inspkijent za odrom. Tekom tedna tekst žo «g»». SH«H-ia in ton prilično že »stojita* in v gledališču začno misliti na prvo uprizoritev. Razpišejo se tri zadnje skušnj-.: I dekoracijska in kostumska, glavna, kvr je že vse pripravljeno, samo n -šminkano, in generalna, ld jo popolnoma kakor predstava. Mladi avtor je od dne do dne bolj nervozen. »Pa sluga v prvem dejanju ima rokoko - livrejo! In zakaj še vedno koncem prvega dejanja solnce sije, ko vendar junak govori o zvezdnatem nebu? Pa ti rekviziti! Ljubimki sto dali mesto trške vaze v drugem dejanju — štefrn; le zakaj ji ne daste m.i- jolike?! . . .* Toda stari gospod režiser se tax>> malo meni za nervoznost mladega avtorja. da je to temu že preveč. Ob' .;-iajo ga črne misli. češ. »uničiti me hočejo, "ker sem mlad. Ampak jaz jih razkrinkam v časopisju!* Medtem pa izbira rtži-er z gledališkim ministrom kulise no skSadaščilu Tržna poročila Novosadska blagovna borza. Pšenica Saška, stara, 79 — 80, 380, nova 75—76 (30 vag.) 355, ječmen baški (10 vag.) 365, oves baški 250, banatski 255, koruza ba, ška (4 vag.) 275 — 277.50, v stokih (2 va, gona) a10, sremska v Stokih (3 vag.) 115, sušenj 230, fižol beli baški (2 vag.) 520, moka «0ss» (1 in pol vag.) 690, «6» (4 vag.) pariteta Senta 388, mekinje za dej cember 186. Ljubljanski živinski sejem dne 1. ok» tobra. Na današnji živinski sejem je bi, lo prignanih 262 konj, 62 žrebet, 46 volov 102 kravi, 22 telet in 140 prašičev. Cene: Za volovsko meso I. vrste se je plačevat Jo do 15 Din za kg, II. vrste do 13.50, III. pa do 12.50; krave, debele 12.50, klo, basarice 7 do 9; teleta 16 do 17. Prašiči so bili večinoma majhni, plemenski 6 do 8 tednov stari in so jih prodajali od 250 Din dalje. — Na trg je prišlo tudi nekaj italijanskih trgovcev, vsled česar so ce, ne živini nekoliko poskočile, in sicer za 50 par do 1 Din pri kg od zadnjega ži, vinskega sejma. Zagrebški živinski sejem 1. oktobra. Cene so bile na današnjem živinskem — Predmetu! oglasi z natančne jSmi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic« t Ljubljani interesentom na vpogled. — Pri komandi 8. žandarraerij-skega polka v Ljubljani se bo vršila dne 10. oktobra ponovna efert.ilna licitacija glede dobave drv za kurjavo. O pogojih se interesenti lahko dnevno najpozneje do 9. oktobra informirajo med uradnimi urami pri imenovani komandi, Bleivveisova cesta št. 3, pritličje, desno. dnevi popustila na 0.10. notira danes 0.1035. Švica je zabeležila te dni porast za približno 45 točk, t. j. od 1350 na 1397.50. Blaga je bilo na trgu le malo, ker ga prodajalci niso ponujali v nadi, da ga bodo mogli kasneje prodati po višji ceni. Narodna banka je stopila danes v akcijo z obilnimi ponudbami in ji je uspelo, da je vsaj ustavila nadaljnji porast cen. Promet je bil srednji. Trgovalo se je največ v devizah na Dunaj, Italijo, " - "__' .__. ' ,, - , ; Prago in Švico. — Notirale so devize: = Izvozna t ar, Ta za v.no. Nova želez-, Dunaj 010,o do a:042, Ma£i]o 317.50 do 320.50, ček 31G.50 do 319.50, niška tarifa za vino, ki je stopila s 15. septembrom v veljavo, znaša približno po. lovico redne. Prevoz vagona vina od Met-koviča do Jesenic stane sedaj 3750 Din, prej 6330; Vršac—Maribor 2S30 (7780), Vršac—Rakek pa 2900 (7980). London, izplačilo 324.50 do 327.50. ček 324 do 327, New-York ček 72.40 do 73.40, Pariz 388 do 390. Traga 217 do 220, Švica 1391.50 do 1401.50, ček 1389.30 do 1399.30. valute: dolarji 71.50 do 72.50, švicarski = Nove železnice. Po podatkih pm- franki 0 do 1385, lire 315.50 do 318.50; metnega ministrstva se grade naslednje ■ afekti: bančni: Trgo 29 do 30, Eskomptna proge in bodo še letos gotove in izro- 110 do 112, Kreditna Zagreb 113 do 118. oene prometu: Gračac—Knin (G7 km), Ormož—Murska Sobota, (38 km). Tite!— Orlovac (28 km) in Užice—Vardište (50 kilometrov). Proga Niš—Prokuplje, ki se ie začela, graditi kasno ne bo še letos gotova. V načrtu za gradbo novih železnic sejmu naslednje: Goveda "(za kg žive te, !» ^ Beograd-Obre- nevac. m Skopi je—Teto vo—Gostivar. normalnega, tira- Po vojni se je zgradilo v naši kralievini okoli 500 km novih že- že v dinarjih): voli I. vrste 14 do 14.50, II. 12.50 do 13.50, III. 10.50 do 11.50, bi* ki 10 do 14; krave I. 14 do 14.50, II. 12.50 do 13.50, III. 10.50 do 11.50, teleta I. 20 do 21.50, II. 18 do 19; svinje domače pi« tane 22 do 23.50, sremske pitane 24.50 do 25; sremske zaklane svinje 28 do 28.50 za kg mrtve teže; ovce 7.50; koze za kos mad 100 do 200; konji, za komad: tovor, ni I. vrste 8 do 10.000, II. 7 do 8000, III. 5500 do 6500, vozni I. 5 do 6000, II. 4500 do 6500, klavni 2.75 do 5 za kg žive teže. Krma za q: detelja navadna 125 do 169, ler.nic. To pomenia zelo dosti ker je bilo pri nas zelo težko najti potrebnih denarnih sredstev. = Promet v snšaški loki. Od izpraznitve Sušaka, t. j. od 24. februarja, pa do 21. junija je prispelo v sušaško luko 68 parnikov s skupno tonažo okrog 100.000 ton in 156 jadernio s 30.000 tonami no-s^jivosti, pri čemur niso všteti parniki rednih prog' in majhne ladje izpod 10 ton. Jugoslavenska 102 do 107, Ljubljanska kreditna 222.50 do 235, Praštedioua 915 do 917.50, Slavonska 0 do 94, industrijski: Eksploatacija 100 do 101, Šečerana 850 do 870, Gutmann 850 do 875, Strojne 150 do 0, Trboveljska 370 do 400; državni: Posojilo 63 do 0, Vojna škoda 114 do 115. skromno sokolsko odlikovanje v polni meri zaslužita. Poljaki o zagrebškem zletu. Kakor znano, se je udeležila avgustovih sokol-skih prireditev v Zagreba tudi močna de. putaeija poljskega Sokolstva. Član te de-putacije dr. Aleksander Szczepanski pn-občuje v varšavski »Gazeti« serijo člankov, v katerih opisuje zlet in vtise, ki so jih Poljaki dobili v ZagTebu. Razpravlja o ideologiji našega Sokolstva ter o veliki vlogi, ki jo je Sokolstvo igralo pri narodnemu osvobojenju. Povdarja, da sta si iugoslo rensko in poljsko Sokolstvo docela identična v sokolski, slovanski in občečloveški ideologiji. Dr. Szczepanski dalje podčrtnie, da je zagrebško meščanstvo sprejelo Sokole v velikim entuzijaz-mom, čeprav so gotove stranke hujskalo na bojkot. Svoje članke zaključuje z željo. da bi čimprej uspelo konsolidiranje mlade jugoslovenske države, ker bo to v veliko korist Slovanstvu in vsemu svetu. I. mednarodna deia ••ska olimpijada se bo vršila od 24. do 28. julija prigod, njega leta v F.-'nkfurtu zvezi s tek, mami. Udeležiio se jo vse socialistične delavske organizacije, ki se pečajo s tc» lesno vzgojo, m sicc iz Belgije, Češke, Finske, F ran,rije, Itaiijc, Jugoslavije, Nemčije, Avstrije il. Svite. Priprave eo v polnem teku, le o tem še ni odločeno, ali se smejo u Irležiti olirr,pijadc tudi ko» BEOGRAD. Na današnji borzi je bila j munisti, ki se zato potegujejo a socialisti tendenca čvrsta. Tečaji vseh tujih deviz se Jih branijo. Odločitev o tem pade še so zabeležili večji porast. Blaga je bilo ta mesec na Dunaju, malo na tržišču. Po borzi je ostala ten- ! -Sf denca nadalje čvrsta. — Notirale so de-, Načelnik Mnnjič pri ka-čakih Srezki načelnik Munjlč, katerega so ka čaki v lužni Srbiji ujeli hi odpeljali s seboj ter zahtevali za njegovo glavo 350 tisoč Din odkupnine, se J« v soboto 27. septembra ob 3. popoldne vrnil tz rob-stva v Djakovico. Okolu njega se je seveda zbrala velika množica ljudi, ki Je hotela vedeti, kako se je u.etnik počuti! v suženjstvu. Munjič je opisal dopisniku beograjskega »Vremena* svoje doživljaje v kačaški oblasti takole: »Napad name je bil nedvomno že dolgo natančno pripravljen. Ko so me ka-j čaki obkolili ter se pripravljali, da me odpeljejo, nisem natančno razumel za kaj pravzaprav gre. Sele polagoma sem | uvidel, da sem prišel v pest ljudem, s i katerimi ni lahko črešenj zobati. Vpraša! i sem: »Kaj vendar hočete od mene?« Odgovor na moje besede je bil oster in kra-j tek. Glasil se je: »Odložite orožje, mi I smo kačaki!» Vse to se je odigralo s iilmsko naglico, j Bil sem tako zmeden, da nisem verjel ! temu, kar so mi povedali. Vsi, kar nas | je prišlo v roke kačakov, smo bili raz-oroženi, a meni so še posebej odvzeli samokres in sabljo. Ker so nas zajeli na polju, kjer je rasla prilično visoka koruza, so z nami krenili v drugo smer, kjer so bili varni pred zasledovalci. Slednjič smo prišli gozd. Spotoma so razbojniki ujeli še par kmetov, ki so jim služili za kažipote. Ko smo prišli v globoko šumo, se jc lucerna 125 do 150, otava 115 do 150, se, j Celokupni uvoz je znašal 14.170 ton in no I. vrste 113 do 125, II. 85 do 100, sla, ma 75 do 125 Din. S HMELJSKEGA TRŽIŠČA. Niirnberg, 30. septembra. Prodanih 300 bal, 30 zlatih mark višje. Živahno. = Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: P. Končar, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Cerknici; Konrad Gologranc., stavbenik v Celju - Gaberjih; And. Čeme, stavbno podjetje in trgovina s stavbenim materija! om v Ljubljani; P. Krečie, tvornica tiskarskih barv in kemikaliskih izdelkov v Ljubljani; Josip Nadai, trgovina z vinom na debelo v Murski Soboti; A. Gris, trgovina z živino v Pijavi gorici; Franc Ger-£elj, trgovina s semenom in slamo na Pragerskem. Franc Olivotti, lesna trgovina v Rečici: Franc Globočnik, trgovina s mešanim blagom v Tržiču; Janez Putre, trgovina z lesom in ogljem v Turkovi Dragi; A. Kremsir, trg. agentura in komisijska trgovina s stajališčem v Ljubljani. — Izbrisale so se nastopne tvrdke: Marija Breza.n, omož. Žerjav, trgovina z usnjem v Litiji; Karol Havelka, trgovina z vinom v Krškem; Leopold Knez, trgovina z mešanim blagom v Krškem; Slavko Kalin, trgovina z mešanim blagom na, Obrežju. — V zadružni register sta se vpisali: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani in Zadružna elektrarna v Št. Jerneja. — Novosadska efektna borza se ne bo otvorila s 1. oktobrom, kakor je bilo prvotno rečeno, ker še ni končana njega organizacija. Kakor znano, obstoja v Novem Sadu samo blagovna borza. Sedaj se dela na tem, da se otvori tudi borza za vrednote. — Dobave in prodaje. Dne 25. oktobra se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: liri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave črk in tiskarskega materijala: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave sikativa, lanenega olja., terpentina, olja za bronci-ranje kromofaga: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave sestavnih delov svetilk (stenja, cilindrov in električnih žarnic) ter glede dobave loja, mila. barv, lanenega olja, terpentina, sikativa firneža. smole gipsa, smirkovega platna, steklenega papirja, krovne lepenke, katrana in krtačarskega materijala. 6190 hI vina. in sicer 7811 ton cementa, 4145 oglja, 230 gradbenega kamna. 288 gradbenega peska, 8 olja, 548 drv za kurjavo, 20 apna 1120 asfalta in 6190 hI vina. Celotni izvoz je znašal v tem razdobju 6962 ton. Dnevni promet v suša-ški luki je znašal v tem času dnevno povprečno 20 vagonov. Ako se vzamejo v poštev samo delovni dnevi in parniki rednih prog, je znašal dnevni promet nad 40 vagono v. = Oddaja kolodvorske restavracije ▼ Zenici v zakup. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 25. oktobra ofertalna licitacija glede oddaje kolodvorske restavracije v Zenici v zakup. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. = Nova uprava nemških železnic. Na prvi seji upravnega sveta nemške družbe dr/avnih železnic je bil za predsednika upravnega sveta soglasno izvoljen Karel Fridrich v. Siemens, za prvega podpredsednika državni podtajnik Stiller, za II. podpredsednika pa Aquort. Za generalnega ravnatelja je bil izvoljen prometni minister Esser. Predsednik nemške republike je izvolitev odobril Stalni odbor tvorijo v. Siemens. Stiller, Aquort, Berg-mano, Fischer in Arnhold. TRŽIČ. Otvoritvena predstava drama, . _____..____ _______ _____,____ vize: Dunaj 0.1031 do 0.1033. Budimpešta tičnega odseka Sokolskega društva se je obrnil k meni poglavar kačakov ter mi 0.09 do 0.10. Bukarešta 37.25 do 38. Itali-! z nedeljsko uprizoritvijo veseloigre «Av, dejal: »Gospcd načelnik, ali me poznate? ja 319 do 320, London 323.25 de> 323.50, * ".......- ■ - 1 ' " ........ New-York 72.70 do 73.70. rekviziter išče po mestu pravo grško va.zo za prvo dejanje, par živih belili golobov za tretje dejanje, dva oleandra in preprogo za zadnje dejanje. Krojač in šivilja pomerjata kostume, vlasuljar 1. oktober: LJUBLJANA. Vrednote. Vojna Skoda 114 do 116, Celjska posojilnica 210 do 0, Ljubljanska kreditna 225 do 233. Merkan-tiina 123 do 130, Praštediona 916 do 919, Slavenska 0 do 96, Strojne 135 do 150, Vevče 115 do 120, zadolžnice Kranjske deželne banke 0 do 89. Blago: Trami od 3-3 do 8-10, monte, 4 do 10 m dolžine, franko meja 395 do 0. 4 do 13 m dolž., 8-8, 8-11, 11-11, 11-13, 13-16, 13-19, 16-21, 19-24, 21-27. franko meja 425 do 0; deske I., II., 20, 25 mm. franko meja 0 do 700, Sokol ■ ZNAČILNO- Češki »Vestnik Sokolsky» piše: Pred 10 leti je priobčil klerikalni list »Našinec« v Olomucu patriotično pesem, v kateri klerikalci razglašajo, (navaja doslovno pesem) da gredo zvesto z dinastijo in tajijo slovansko sorodstvo, da jim ie krščanstvo več nego narod, a avstrijstvo več nego slovanstvo, da ne zamenjajo svojih barv m ostanejo črnorumeni itd. Na to klerikalno parafrazo avstrijske him ne sem se spomnil, ko sem čital v osrednjem listu češkoslovaških Orlov poročilo, da bodo Sokoli izvajali velik pritisk na vlado, da jim postavi stadion, kjer naj bi se vršil VIII. zlet in ko sem tam čital nastopno ljubeznivost: »Toda to se jim (Sokolomj ne posreči. Tokrat bomo pri tem govorili tudi mi (Orli) in politična stranka, ki stoji za nami. Mi (Orli) imamo pa še časa dovolj, ker bo naš zlet še le L 1929; nas torej ne žuli čevelj.« Torej ljudje, ki jim je bil pred 10. leti Avstrijec več nego Slovan in navodila iz Rima več nego češka zavednost, se pre-drznejo o našem zletu odločevati. Da bi nas gospod bog obvaroval pri zdravi pameti! Iz tele kratke notice je razvidno, da je ošabnost čeških Orlov ravno tako velika kakor pri nas v Jugoslaviji. Povsod se silijo v ospredje in zbadajo Sokolstvo ter se zaletavajo vanj, četudi jih Sokolstvo navadno ignorira. Kadar pa dobijo primeren odgovor takrat Je pa vik in krik. . j Značilno Je tudi poročilo o izidu olimpijske telovadne tekme v zadnji številki »Mladosti«, glasilu slovenskih Orlov. V tem poročilu, ki našteva narode, kakor so izšli pri tekmi, je Jugoslavija izpuščena, menda zato, ker so se tekme udeležili le Sokoli. tomobilist« zelo dobro obnesla. S to igro ■ Jaz sem oni Boškovič, na glavo katerega se je začela letošnja sezona, ki nam bo I je razpisana nagrada. Toda mi bomo to nudila vso dolgo zimo gotovo obilo za, bave ter zdravega razvedrila. Zapazili smo nekatere nove diletantske moči, ki so pa po večini svoje vloge dobro iz» vedle. Ugajala nam je začetnica Pipcži. Tudi Milči nas je presenetila. V sploš, nem se pa priporoča več življenja v iz* vedbi iger. Iznenadila nas je točnost pri, četka predstave ter kratkost odmorov, katere je iz prijaznosti pridno in umet» niško izpolnil tukajšnji salonski orke» ster. Kakor se čuje, namerava orkester v bodoče vedno sodelovati pri enakih prireditvah, kar z veseljem pozdravlja, nagrado obrnili. Vi, vaš pisar, učitelj in orožniki, morate plačati 350.000 Din, da se odkupite. Denar pa lahko izroči tudi država.« Načelnik Munjič je nadaljeval: »Videl sem takoj, da moj nagovarjalec ni Boškovič in da kačaki prikrivajo svoja prava imena. Nekega spotoma zajetega revnega seljaka so obsodili na 50 turških lir odkupnine. Mož je začel prositi, naj mu vsoto znižajo vsaj za polovico. To je dosegel. Nato sem poslal pisarja k okro-: nemu načelniku ter mu sporočil kačaške zahteve. Povedal sem tudi doklej se mo- tno. Mimogrede bodi omenjeno, da bi ra izročiti denar. pač merodajni faktorji poskrbeli za red, no razsvetljavo ceste proti kolodvoru, kakor nalašč je vedno ob prireditvenih večerih ▼ temi. Zasledujmo! štakete, 1.40 m, na drobnem koncu 2.5, omizja, društva; do 4 cm, franko nakl. post., tek. meter j Tabor v zadnjih Sokol I. v Ljubljani. Mnogi so se spomnili v zadnjih tednih sokolskega : ^Tabora« in nove zgradbe. Manjše in več- i je prispevke nakazujejo posamezniki, i — v blagu so z lesom dneh lepo podprle za- Spori Športna senzacija. V korist sokolskega doma na Taboru se vrši v nedelio 5. t m. ob 16. uri na športnem prostoru Ilirije nogometna tekma, ki bo gotovo našla mnogo odziva med občinstvom. — Tekmovala bosta dva mogočna protivni-ka: na eni strani old boys-team S. K■ Ilirije, sestavljen iz najboljših slovenskih nogometašev bližnje preteklosti, na drugi strani nogometni team Sokola /., ki ga tvorijo telovadni prvaki Ljubljane — znameniti slovenski nogometaši bližnje pri-hodnjosti. V old boys-teamu sodeluje več znanih, še pred kratkim aktivnih nogometašev Ilirije. Omeniti bi bilo v prvi vrsti znanega prvorazrednega vratarja Pela-na, nadalje centerforwarda Betetta, desnega halfa Deržaja, nekdanje branilce Kavška, Kušarja, Kanca, desno krilo Va-laška itd. Predprodajo vstopnic sta prevzeli tvrdki Albin Turk, Prešernova ul. in J. Goreč, Dunajska c. Old boys Ilirije se sklicuje na sestanek, ki se vrši v petek, 3. t m. ob 20. uri v kavarni Evropa. Prosi se polnošte-vilnega odziva! Isti dan ob 16.30 trening. S. K. Ilirija. Hazena. — Victoria (Zagreb) : Ilirija. V nedeljo 5. t. m. ob 14. uri se vrši na igrišču Ilirije prva večja ženska rokometna tekma letošnje sezone. Proti S. K. Iliriji, naši najboljši hazenski družini 0 do 0.50. hlodi smrekovi (10 odrt. jelovi), j vedne notranjske tvrdke Športni klub J «^vi M Za^- ba. Z ozirom na visoko stopnjo zagrebške hazene bo tekma zanimivo merilo za od 10 cm naprej dab., 4 m dolž., zdravo | »Ilirija« tekmuje v nedeljo popoldne z blago, franko Novo mesto (3 vag.) 325 mošt vom, ki so odlični telovadci Sokola.1. do'330; oglje Ta, vilano, franko meja 1141 Sokolska in športna javnost: z napetost jo : ^HtetoTn rt^teVA" sportn^iano^ do 0; drva, suha, bukova, 1 m dol«., fran- [ pričakuje ,z.da č.st. dohodek je_ name-, n kj se je za(Jnje dye ,etj ža] ze,0 njen za Tabor Cene 3, 7, 10 m lo dinar- zanemarjala. Pr,;iakuie se lahko ekshibi-jev. Začetek ob lo. un. Članstvo Soko- ; cjjske igre Zagre^.ank jn nailepšega ko nakl. post. (5 vag.) 26.50 do 27, jese-novi suhi plohi, 20 do 100 m, franko Domžale 0 do 1400; panji hrastovi, 27, 30 cm. 2.5 do 4 m dolž.. franko Ljubljana 0 do 1500; pšenica, domača, franko Ljubljana 370 do 0, bačka, par. Ljubljana 0 do 415; oves bački, par. Ljubijana 0 do ia I. opozarjamo, da razvije med občin- j spcrtnega užitka. stvom primerno propagando za čim večji obisk. — Finančni odsek. Jugosiovenski Sokolski Savcz jc ob smrti br. d'. Božo Vinkoviča, bivšega 315, koruza bačka, par. Ljubljana 0 do staroste SoVoiskega društva v Karlove 325; suhe gobe, srednje, par. Ljubljana vlasulje, elektrik pa se poskuša v soin- 60 do laneno seme. medjimursko, par. cu, luni, nebu in večerni zarji. Mladi avtor se bije po čelu: »Nikoli več kaj takega,, le klasične dramo ne! O, da bi bila premiera za menoj! . . . Ampak, ta presneti režiser, jaz mu jih ze povem . . .» Pri generalni skušnji sedi mladi avtor v parterju in nervozno čaka. Avditorij je teman, le rampa medlo sveti. Zastor se dvigne in dejanje se prične . . . in velezasluincga sokolskega dclavca iz, razil sožalje pokojnikovi vdovi in Sokol, Ljubljana (pol. vag.) 610 do 640; konop- skemu društvu v K.irlovcu. Pri seji Sa, lja mandžurska, b-n, franko Ljubljana 0 veznega starešinstva sc jc v toplih bt.se, do S80; repica, divja, franko slavonska dah spomnil pokojnika starosta brat post. 0 do 255; krompir uzančni, franko nakl. post. 0 do 120; fiSpl, ribničan, orig., franko Ljubljana 525 ot> 0, GangL Spominska plaketa JSS je bila izro, prepelicar, čena na zadnji seji Saveznega starešin. orig-, franko Ljubljana 450 do 0. mando- stva bratoma dr. Murniku in Kajzciiu. Ion, orig., franko Ljubljana 325 do 0; Spominsko plaketo podeluje zaslužnim orehi, franko Ljubljana 400 do 0; Ia ga- sokolskim delavcem odbor JSS. Podeli--rant. banat. čista svinjska mast, za kg tev plakete obema bratoma je bila skic, franko skl. Ljubljana 0 do 35, Ia soljena.1 njCna že na zadnji odborovi seji. ker pa Finale tekma za prvenstvo države. Finalna nogometna tekma za prvenstvo države se bo odigrala šele v nedeljo dne | 12. t. m. v Zagrebu, in sicer med beograjsko Jugoslavijo in Hajdukom iz Splita. S. K. Primorje. Danes ob 6. zvečer v damskem salonu kavarne »Emona« sestanek plavalne sekcije obvezen za vse članstvo. Ljubljanski plivački podsavez. Danes 2. t. m. odborova seja v kavarni Emona, damska soba ob 8. Tajnik L Cim je pisar odšel, so me vlekli dalje. Hodili smo celo noč in ko se je zdanilo, smo bili že globoko v osrčju gozda, v pečskem okraju. Kačaki so zakurili ogenj in začeli peči koruzo. Ko smo se nekoliko odpočili, smo se napotili zopet dalje. Prekoračili smo že pečsko Bistrico. Hodili smo od zore do mraka in zvečer smo dospeli v selo Leočane, kjer so razbojniki pripeljali pred nas dva kmeta. Veleli so jima, da morata odnesti moja pisma za denar, ker se že bliža rok odkupnine. Toda baš medtem se je začulo prasketanje pušk in streljanje iz mitralje-zc. Morali smo se umakniti in ob tej priliki smo srečali drugo kačaško četo, katero je vodil neki mož iz Djurdjevika. Razbojniki so še vedno čakali na denar. Toda ker denarja ni bilo, so sklenili poslati ponj še učitelja, katerega so ujeli z mano vred. Prosil sem, naj ga izpuste, ker je bolan. Ugodili so mL Tako je odšel še zadnji ujetnik in jaz sem ostal sam. Lopovi so mi začeli pretit;, da me bodo trpinčili na najstrašnejši način do smrti. Ustrelili, so rekli, me ne bodo, ker ie škoda nabojev. Tudi zaklati so se me branili, ker si niso hoteli omadeževati rok z mojo krvjo. Predlagali so mi celi}, naj sam odidem po denar, toda, rekli so mi, da me mora do povratka nadomestiti moj otrok. To zahtevo sern odbil in suženjstvo je trajalo dalje. Bil sem strašno lačen in še bolj žejen. Tri dni in tri noči nisem pokusil ničesar. Kar so mi ponujali razbojniki, sem prin-cipijelno odklanjal. Spal sem na golih tleh in prezebal. Naposled so me kačaki privlekli v vas Prilep ter so pritiskali na me, naj iztisnem zahtevano odkupnino od lastnih rojakov, češ da so kmetje v Prilepu bogati. Ker pa so se kačaki bali pogona za njimi, so se zopet umaknili. Peljali so me v gozd, kjer sem zopet prebil noč na zemlji. Naslednji dan je bil četrtek. Rano zjutraj sem slišal, kako se kačaki razgovar-jajo z odposlanci, ki so prir.es!i zahtevano odkupnino. Toda med razgovorom sem dozna!, da niso prinesii zahtevanih 350.000, temveč samo 338.000 Din in manjkalo je tudi 25 zlatih lir. Šele po dolgih pogajanjih so prišli z računi na čisto. Sprejeli so tisočake ter mi rek!i, da sem prost in da lahko grem. Šel sem in v vasi Zubice sem naletel na naše orožnike, ki so me potem spremili do doma...» Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Odgovorni ure-mik Fr. Brosorič. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. IT IC* & Gt JO. S O Ljubljana. 1. okt. lira 1924 poročilo Ljubi ians 30(> nad tnoriem Premiera. V portirjevi loži venci in šopki. Vse kar leze ino gre za odrom nervozno. Glavni junak bolan, režiser besen, ljubimka je nesrečna radi kc stuma. Inspieijent ne ve, kje se ga glava drži in kaj bo. Le eden je zelo miren: sufler. Konec prvega dejanja: aplavz, venci. avtor na oder. Režiser je miren kot nikdar ter stiska avtorju roko: «Ce se jaz lotim kakega dela, jamčim za V£peh. pa čeprav ni delo nič vredno!« samo hrbtna slanina, za kg franko skl. Ljubljana 0 do 34, Ia prekajena slanina, franko skl. Ljubljana 0 do 36. ZAGREB. V efektih je tendenca še nadalje slaba. V bančnih papirjih je bil promet malo živahnješi Od industrijskih papirjev je padla Slavonija še nadalje, drugi so se sicer obdržali, zanimanje pa ni bilo zanje. — DeTize. Dinar je v Curihu nazadoval na 7.20, vsled česar je bila na današnji borzi tendenca precej čvrsta in so tečaji vseh tujih deviz zabeležili večji porast. Deviza na Dunai. ki ic ored Dar niso bile izdelane, sta se izročile šele se» daj. Pri tej priliki je savezni starosta br. Gangl nagovoril br. Kajzeija — br. dr. Murnik ni bil navzoč — in se spominja! mnogih zaslug, ki si jih jc stekel brat Kajzclj za Sokolstvo tako v svojem dru» štvu kakor tudi v Savczu ter je vedno skim Sokolstvom. Br. Kajzelj se je za, hvalil za plaketo kakor tudi za lepe bc, , sede, ki jih je br. starosta naslovi! na , njegovo osebo. — Oba odlikovanca sta obče nriznana sokolska delavca ter Krai opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavini; j mm j I.jabljana . 7. 7608 8-6 rzhod reč. oblač _ Ljubiiana . 14. 759 0 166 n več. jasno — Liobljana . 21. 759 8 10 4 jasno — /.agreb . . 7. 760 7 10-0 brezvetra dež 7"0 Beograd . 7. 7626 11-0 n lasno 40 l>una: . . 7. — ! iraga . . 7. 759 2 80 brez vetra megla — Inomost 7. — Ljubljani barometer nest tomper. nizka Solnce vzhaja ob 5-59 zahvn ob >8 3» Dunajska vremenska napoved za četrtek: Sedanje jesensko vreme bo traja' lo še dalie. Kratka motenia niso izključena. «J JUTRO & št. 232 , . ^ , 1-1 preseljevanje podjetja, nadalje ako se de ! za socialno politiko skuša zdaj z uredba« | samo dober učitelj plastike, ampak se | malo bori z materijo. Elegantnoet pe- Delovm cas V tFgOVSKlE f mora nadafjevati, da se prepreči ško* mi za vso državo urediti enotni delovni prav posebno klasičen vzornik, etičen | mke fole zastopa B. ka.ua -Njegova mo- Ministrstvo za socialno politiko je te Hrti razposlalo projektirane uredbe in pravilnike o delovnem času v trgovskih jje> kakor je zanj predpisan delovni čas. da na blagu ter ob dnevih letnih sejmov, i čas. Toda gotovo je, da bodo mišljenja, j mentor. Vzgojil je tri generacije in še delacija -e brezhibna, včasih nekoliko ne-Toda vse osobje, nameščeno v teh pod« ki jih oddajo delavske in delodajalske današnjim mladim, ki so že vnuki njego- j osebna, vedno pa skoraj harmonična. Kal- ietjih, mora imeti tekom dneva predpi« ' organizacije tako raznovrstna, da bo tež« sani odmor ter ne sme biti zaposleno da« ko najti srednjo mero. podjetjih v presojo poslodajainim in de« Izjemoma lahko oblastna nadzorstva po lavskim organizacijam. Uredbe so zamiš« ■ zaslišanju delavskih in delodajalskih or« Ijene kot adneks zakona o zaščiti dela. ganizacij dovolijo, da podjetje ostane od V vrstnem redu govorijo uredbe o delov« j prj-0 največ dve uri preko delovnega ča« nem času v trgovskih podjetjih, o odpi« sa> toda samo v nastopnih slučajih: ob renju in zapiranju, o nadurah itd. Razstava „Mauesa" II. Kiparstvo. Po sijajnem razmahu po baročni dobi ve šole, se pozna blagodejni upliv stare- j kova dela ciiči izredna tehnična izvedba ga borca. tudi marmor obvlada izvrstno. Par dei praznikih, ob letnih sejmih, oh priliki : propade Judi češko kiparstvo. Mora pro Uredba o delovnem času je kratka in velikih ljudskih zborovanj ter slično. De« , vince leži na njem v prvi polonci XIX. ;ma v vsem tri paragrafe. Prvi odreja, da lodajalci pa morajo nameščencem plača« stol. in dasi zraste iz nazarenske tradicija more pomožno osobje v trgovskih pod« ti nadure. Zaprta pa morajo biti obrtna tudi Cehom dober kipar, pobožni Vaclav in trgovska podjetja v nedeljah ves dan Levv, vendar ni mogoče govoriti o češki kakor to odreja § 12. zakona o zaščiti moderni plastiki. Za ustvarjanje razvoja delavcev. Izjemo tvorijo: letni ali nedelj« i je bilo treba_ močnega značaja, bojevite ski sejmi, preseljevanje in pa zadnja nr« delja pred Božičem. Te dni so lahko pod« j ''ost obrnem. jetja odprta ves dan, le ob sejmskih dneh pa dopoldne. jetjih biti zaposleno največ 9 ur dnev« no, odnosno 54 ur tedensko. Drugi na« vaja izjeme: za bančna in njim stična podjetja, za zavarovalnice, za ekspedicij« ske in transportne tvrdke velja delovni čas največ 8 ur dnevno. Za tvrdke, ki prodajajo živila (ne vštevši delikatesne trgovine!), za prodajalnice novin, tobake in sveč, ter za podjetja, ki se bavijo s transportom ljudi in blaga, pa se odreja 10«urni delovni čas. Uredba o odpiranju in zapiranju po« slovnic je obsežnejša. Ob delovnih dneh obrtna in trgovska podjetja ne smejo biti odprta pred 6. zjutraj, a tudi ne po ; ru še dokaj zmede po zastarelih predpi« 1 Q On^lrtnA rrn m/vra i/v hiti citi nnrp.fihnb in nbičaiib. Ponekod se še ' S1 rave, ki rešuje nalogo zase in za obč- Tak umetnik je bil Josef V. Mvslbck. Iz skromnih rokodelskih začetkov se je Razstava , ki je ; primitivne, na pratvorbo spominjajoče for kljub nagnenju za neizrazite forme že ' me. Včasih zazveni v tem delu narodni zgubila slikovit značaj, potrjuje program, j nota, ki mu je tembolj tuja, čimbolj •>• z življensko zgrajeno, plastično prečuteno delo približuje splošni evropski povpreč 'Počivajoto plesalko pa ta program nosti. podčrtano izpoveduje. Javlja se pozitivno V moderni smeri ima prvo besedo Gut To so v »lavnem propisi novih uredb, 1 preko dunajske in praške šolo razvil v . ki so zadele na prav različno kritiko, kar tvornega delavca visokega reda. Živel je razmerje do življenja, erotika, znak moza, freund, ki je ustvaril v reliefu za Legio je pri toliki raznolikosti dosedanjega dc« 1 osamljen in le sila notranjega prepričanja stopa v ospredje. Žena z grozdoma pred- banko začasno sintezo modernih češki! V nop.dinih pokraiinah prav ! ga je inoala vesti po strmi poti dovrše-j slavlja zaključek tega razvoja; njene for-; plastičnih stremljenj. Če sodimo po njej lovnega reda v poedinih pokrajinah prav sumljivo. Za vso državo velja sicer za« | nosti. Myslbek je pod dojmom francoske konito so izkristalizirane, mirne ški plastiki tudi danes ne manjka sok' predelal 8." "uri zvečer. Opoldne pa morajo biti ! sih, naredbah in običajih. Ponekod sc še | se je povzpel do popolne samostojnosti, mogel uveljaviti umetnikov občutek. Iz-1 zaprta vsaj 1. uro. Izjemoma so lahko j oaršijsko odpirajo trgovine, «od zvezde ! Okras mostu Palackega, Krucifite j [ednojlelo opoldne odprte kavarne, mlekarne, izkuhovalnice. fike in prodajalnice novin, ako se Obnovite pravočasno Btaa. «ta b««da 3» pu te.rx>T>1nrr.nl«- trn JUt>nrW » rntne* vsaka beseda 1 Din. - Prlobčnielo s. le mali oglasi, ki „ ^ateaal T aapnl «««• «• laliko tndt v m.Kkoh Na vprašanja odgovarja oprava 1», to J. vprašanja prlloSea« raamk« «a mpirar 'ar nanlpalacllaka pristojbina 0 OlnV Važno Važno za krojače in krojačice Noben krojač, nobena Šivilja, nobena dama naj ne zamudi obiskovati krojni tečaj v Židovski ulici št. 5, ki se prične dne 5. oktobra 1924. Najugodnejša prilika za iz-popolnjenis svojega znanja. Na razpolago vedno najmodernejši kroji Bvetovnili modelov. Vsaka dama ima priliko pod strokovnim nadzorstvom izvršiti svojo toaleto. Na željo dajem učne are na lastnem domu. 20742 Pouk v klavirju se daje. Natančnejša pojasnila se dobijo med 11. ln 12. uro v Ljubljani, Zrlnj-siega cesta št. 10. 205S2 Učitelj prevzame pouk v predmetih osnovne šole v slovenskem in nemškem jeziku. Naslov j Provizijski potnik dobro vpeljan pri trgovcih z železnino v Sloveniji, kateri obiskuje tudi provinco In bi bil pripravljen vzeti na potovanje z drugimi predmeti vred tudi neko gospodarsk orodje, se išče od avstrijske tvrdke. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Zanesljiv". 20539 Fotogralični atelje išče za Italijo prvovrstnega retušerja za povečane slike. Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Italia". 20737 Špedicijski činovnik traži namještenje. Cij. po-nude na upravu ..Jutra" pod ..Eksistenca 10530". 20749 Srojni risar ki je obenem veSč tudi drugih pisarniških po6lov, išče službo. Pisemne ponudbe na upravo ,Jutra' pod ..Risar". 20687 Brzojavne droge antene jelove, suhe, 15 do 20 cm, S do 12 m ; žaeance jelove 25 mm III: železna tovarniška okna. pruske, nemške državne papirje ku- Naznanilo! Večja množina raznih otroških in igračnih vozičkov (ostankov posameznih vzorcev) tovarne ..Tribuna", sc pim. Ponudbo na XI. Krivec, po znatno znižani ceni proda v LJubljani, Karlovska c. št 4. 1933 Konec sezije prodajam kolesa, kar jih jc še v zalogi po znižanih cenah. — Kolesa so ..Pucb-Helios". Ceniki na razpolago.. Šivalni stroji „Mund-los" pravkar dospeli. — Re- T.jubljana I., poštnoležeče. 20664 Pisalni stroj kupim. Ponudbe z navedbo znamke in cene na upravo . tr.t-:?" pod ..Pisnlnl strni 10510". 20728 Pisarniška moč moška, s prakso, perfektno vešč slovenščine in nemščine, se lSče za takoj. Ročno pisane ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod „1500/10491" na upravnl-Stvo „Jutra". 20691 Postransko službo Instrukcije Iz francoskega in nemškega jezika se daje. Naslov pove uprava „Jutra". 20712 i dobi izurjen korespondent v pove uprava ..Jutra". 20741 > laščini, po možnosti tudi v j francoščini, ki bi opravljal ! enkrat ali dvakrat na te-i den, na ta način, da bi se I peljal s popoldanskim vlaknin na deželo ln bi se z večernim vlakom vračal v LJubljano. Lahko bi tudi ob nedeljah popoldne to opravljal. — Ponudbe na upravo ,,J utra" pod „ Samostojen". 20692 Gozdna kladiva črke in številke za užiga-nje v les, izdeluje po najnižjih cenah tvrdka Josip Stirn, ključavničarstvo in kovinarstvo v Kranju. Zahtevajte cenik. 20262 Najugodneje naročite ali pustite delati obleko po meri za gospode in dečke le v krajačnic! Jakoba Smerajc, Poljanska c. št. 13. 20746 Korespondent ^erfekten in samostojen, ki obvlada razeT slovenskega in hrvatskega tudi nemški in italijanski jezik, se sprejme Prednost imajo ponudniki (iščejo) Deklica z dežele ki je dovršila dva razreda meščanske šole, želi vstopiti v večjo trgovino kot učenka kjer bi imela vso oskrbo v hiši. Ponudbe pod „Učenka št. 47" na upravo „Jutra". 20598 Materijalni upravitelj ln vseh drugih industrijskih poslov vešč, išče službe. Govori slovensko, srbo-hrvatsko in nemško ter lina 251etna prakso. Ponudbe na upravo „Jutra" pod šifro ..Upravitelj". 20490 Trgovsko izobražen Vodja pisarne korespondent, točen in zanesljiv uradnik, popolnoma feiamnl predmeti " zastonj. - k , va.iov nove uprava vešč vseh pisarniških de! i Tvrdka Jos. Selovin-Cuden. ; seT„k"p!; " asl0> p0 C ter samostojnega vodstva Ljubljana, Mestni trg St. 13 • •••''"'a ■ Damsko kolo Pri pismenih vprašanjih, informacijah ali kakih drugih željah, na katere naj upravništvo pismeno odgovori, je brezpogojno priložiti manipulacijsko pristojbino 2 Din. Na pismena vprašanja, pri katerih ni priložena navedena pristojbina, ne odgovarjamo. ^^^ ,)Jutra«. Sobo „Jutra" s popolnoma. scpariranlm vhodom v Trnovskem. Ja-kobskem okraju ali v k_raju | pisarne z 121etno prakso odvetniški pisarni, samostojen referent v trgovskih, civilnih, izvršilnih, zemljiškoknjižnih in drugih zadevah, želi vstopiti z novim letom v stalno službo kot vodja pisarne, blagajnik, osebni tajnik ali korespondent t večjo trgovsko ali drugo pisarno ali tovarno. Cenjene ponudbe z navedbo plače pod „Vodja pisarne" na upravo ,, Jutra". 20674 19040 ----- kraju I Rimske. Hilšerjeve ali Blel Štedilnik (Tischherdl se proda. — ,„„.., Naslov pove uprava ..Jutra" 1 rod ..Stoli 10504 . 20727 Nekaj boljših stole v dobro ohranjenih, se kupi. Ponudbe na upravo ..Jutra" 20707 vsestransko uporabljiv go-ki so že bili v kožarskl In- spod srednjih let, išče služ-dustriji. Ponudbe in pogoje bo; na željo položi kavcijo na naslov: And. Jakil, Kr- do 100.000 Din. Pismene po- melj, Dolenjsko. 20638 Boljše pridno dekle !ii govori dobro nemško, se išče k 2 otrokoma na Hrvatsko proti dobri plači. — Vaslov pove uprava „Jutra nudbe na upravo ,Jutra' pod ..Zanesljiv 10332". 2033S Blagajničarka Uradnik star 28 let, oženjen, z enim otrokom, vešč vseh pisarniških del, z daljšo prakso [ v špediciji in lesni Industriji, z dobrimi spričevali, želi premenltl službo. — Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..November". 20699 Registrirna blagajna 99.99 in beneški jarmenik (Venecijanka) 1.20 m premera in 5 m dolžine, dobro ohranjena, se proda. — Ponudba pod šifro ..Blagajna" na Aloma Company, Ljubljana. 20620 Salonska garnitura lepa ln velika s preprogo, se proda. Naslov pove upr. ..Jutra". 20616 Spalnica prav dobro ohranjena, orehovo furnirana, z marmornatimi ploščami, se proda za 6000 Din. Vprašati Je vsak popoldan. Naslov pove uprava „Jutra". 2072S 2 novi gostil- kredenci J omara za led, železna peč In drugo, se proda. Naslov v upravi ..Jufra". 20729 Več oblek darnskib in otroških, dobro ohranjenih, kakor tudi čevljev ln nogavic, prodam. — Naslov pove uprava ..Jutra 20590 «Wanderer» avto v najboljšem stanju, se proda. Ponudbe pod ,Wanderer' na upravo ,,Jutra". 20587 Štiri nove postelje iz orehovega lesa, se prodajo komad po 600 Din. — (strojepiska) Išče službe. — Naslov pove uprava „Jutra" Pripravljena je pomagati tudi druga hišna dela. — [ Ponudbe na upravo „ J utra" j j pod ..Vestna 16S". 20121 ! 20531 Jzprašauega strojnika sprejmem z 31. oktobrom v svojo tovarno pri Domžalah V: parni lokomobill in kotlu, i Izučen mora biti sko v strojno-ključavničarskl stroki in mora znati nadzirati tudi druge strojne naprave ln električno razsvetljavo v tovarni. Reflektlra se Ie na moč s prvovrstnimi spričevali. Starost od 28 do 15 let. Stanovanje, luč, kurjava in kos zemlje na razpolago. Služba stalna. Plača po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja naj se naslovijo na naslov : J. B o n a b sin, kart. tovarna. Ljubljana, Čopova ulica 16. 2057 Mesto kontoristinje ali bla.eajničarke sprejme gospodična s prakso. Cenj. m huliui : .. - . ,, vsestran-i Ponudbe na upravo Jutra' pod .Nastopim takoj 10514'. 20718 Stavbni tehnik absolvent višje stavbne šole z večletno prakso, dober konstruktor In staticr (že-lezobeton), želi spremeniti svoje mesto. — Ponudbe pod ..Mlad št. 10506' ,,Jutra". 20725 Blagajna j Werthelm, sokraj nova, se i za 3000 Din proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 20522 5000 kg beton, železa močnega 7—9 mm, dolžine 12 m, prodam po 3'30 Din kilogram pri odvzemu cele množine — franko Skofja Loka, kolodvor. — Anton____________________ ,_ ---kn ____ t .k. o«-«, po najvišji ceni m vsaho Ogrin, skofja Loka. 20o04 , Množino. - Ponudbe z na---------j vedbo cene a vzorcem na: Šivane odeje IIvaa Sever' v"eaje' 19371 Proda se: starinsko kolo, različni bencinovi vergaserjl in različne potrebščine za avto. — Poizve se v Rožni ulici 8. I. nadstr. 20726 Fotografski aparat 13 -f 18. tri dvojno kaseto, dobra optika, z vsemi potrebščinami, se po zelo nizki ceni proda. Naslov pove uprava ..Jutra". 20735 Nov vinski mošt prvovrsten, 20 odst. sladkorja po Din 7'50 nudi veletrgovina P ač n 1 k, Laško. 20606 Jabolka Ia Izbrali a namizna Is za prešanje, sc kupujejo v vsa-, ki množini. Ozira se samo | na ponudbe z navedbo cene I in vrste. Ponudbe pod značko I ..Jabolka 10444" na upravo i ..Jutra" r Celju. 20583 Za zimska jabolka vagonske ali manjše pošiljke. se Iščejo ektporterjl. oz. odjemalci. Naslov pove upr. ..Jutra". 204S5 i Lepa svilena obleka se proda za 250 Din. — Sever, Kollzej, vrata št. 2. 20715 Ženski zimski plašč nov, se ugodno proda t Novem Vodmatu, Društvena ul. St. 38. 20730 Prenosna baraka 2'5 X 1'70, > okni, priprav- i na za prodajo, skoraj nova, se proda. Naslov t upravi ..Jutra 20751 i Otomana dobro ohranjena, se ugodno proda. — Kje, pove uprava ..Jutra". 20710 Kufruri Otročjo posteljco z mrežasto ograjo, kupim. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ,,Dobro ohranjena". 20611 Kupim suhe gobe Mlin na tri tečaje ob močni vodi ln promst. kraju ob cesti, 10 minut od železniške postaje, se proda pod zelo ugodnimi pogoji za 120.000 Din. Lovro tremožulk, Prešernova ulica 5t. 19, Celje. 20496 Žaga se d& v gozdnem kraju. 20 minut od železniške postaje tik deželne ceste v najem. Naslov pove uprava ..Jutra" 20414 Pri prodaji posestva doseiete priznano najboljši uspeh, če se poslužlte posredovanja Reallietne pisarne «Posest», d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra c. 24. pri kateri se stalno oglašajo kupci. L 1887 Hiša t popolnoma prenovljena, se j pod ceno proda. Pripravna ' je za trgovino in obrt. — Naslov: Šmartno ob Savi 9, p. Moste pri LJubljani 20709 Praktikant Sli priKtiliantinja z dovrSe-no nižjo srednjo šolo ali meščansko šolo. se sprejme v knjigarno. — Ponudbe pod šifro ..Knjigarna" na upr. ..Jutra" do 10. okt. 1S24. 20559 Uradnik lesne stroke, išče primerne _________! službe. Cenjene ponudbe na upravo ..Jutra" pod značko ..Uradnik 10530". - „ ,-„„ fkoltre) lz klota, 145 X 200 J.I2-" centlm. razpošilja poštnine prosto po povzetju i 260 Din 1 Hanufaktura Krisper, LJub-i Ijana. Rožna ul. 19. 20349 Parcela in mreže za ribice se pro-20748 . dajo. Naslov v upravi „Ju-tra". 20278 Služkinja ki zna šivati, išče službe IS. oktobrom. ■ pustiti v upravi ..Oktober IS". Dobra šivilja Ta dom, največ za prenavljanje, se išče. 2'il plačo sc ne gleda — samo na dobro izven Ekonom vešč vseh* panog kmetijstva išče primerro službe v ali Perje Naslov je j kokošje, gosje ln gosji puh .Jutra" pod i ter račje odda:a vsako mno-206S2 žlno po zmernih cenab tvrdka E. V aj d a. Cakovec. 1883 Opremljena seba zračna, se odda gospodu s 15. t. m. Naslov pove upr. ..Jutra". 20740 Opremljeno sobo išče gospod za takoj. — Ponudbe na upravo ..Jntra" I weisove ceEte, Išče samec takoj za dobo enega meseca. Tudi neopremljeno. Komfort postranska stvar. Plača 800 do 1000 Din. Ponudbe pod ..Dobra plača" na upravo „Jutra". 20644 Opremljena soba z električno razsvetljavo, v sredini mesta, se odda boljši gospodični ali gospe. Naslov pove uprava ..Jutra". 20734 Sostanovalko (i uporabo kuhinje) boljšo samostojno, pošteno gospo, sprejme istotaka gospa. — Kje, se Izve v lopi štev. 10 na Vodnikovem trgu. 20714 Družabnika s 5500 Din kapitala, se išče za mizarsko obrt. Naslov v upravi ,,Jutra". 20530 20-30-000 Din posojila iščem proti visoki sigurnosti — Ponudbe pod ..Posojilo 6 mesecev" na upravo ,Jutra'. 8»96I It — Na hrano in stanovanje se sprejme dijak aH gospo-' dična k boljši rodbini. — Naslov pove uprava ,,Jutra" Degantna soba z električno razsvetljavo v sredini mesta, se odda gospodu. Pripravna je tudi za pisarno. NsbIov pove uprava ..Jutra". 2073S Boljša gospodična išče sobo s hrano v sredini mesta. Ponudbe pod značko , Zračno 10529" na upravo „Jutra". 20747 Dve prazni sobi prostrani. Iščem za takoj šenipetcrskem okraju. Cena 1 postranska stvar. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod šifro „TakoJ 10501". 20704 SianovanjkJ s hrano ali brez nje, iščem za takoj. Prijave na upravo ,,Jutra" pod „Hrana". 20706 Opremljeno sobo g brano, išče takoj državni nameščenec v Spodnji Sliki aH bližini. Ponudbe s ceno na upr. ..Jutra" pod Šifro ..Učitelj". 20702 Celje, Laško-Ljubljana Zamenjam dve stanovanji. — A in e 1 1 n, Ljubljana, Mestni trg 24/11. 20440 Brezplačno stanovanje dobi poštena, starejša ien-ska (pietllkn, šivilja), ki bi bila za malo oporo starejšima zakoncema brez otrok. Naslov pove uprava „Jutra" pod št. 15. 20698 Trgovina manufakturo. najboljše se Pod upravo 20427 Seznanil bi se rad lrmetskl fant iz Primorskega ki je srednje posta\c. ico-zunanjosti, star 23- let, z večjim premoženjem — s kmetskim dekletom, starim 18—23 let, tudi vdove brez oifok niso Izvzete, najraje ako Imajo kako obrt aH posestvo. Tajnost zajamčena. Ponudbe, ako mogoče s sliko, na upravo „Jutra" pod šifro ..Mlad fant". 20743 Za predtiskanje ročnih del se priporoča O. FrBhllch, Gradaška ulica S, I. nadstr. — Cene nizke. Postrežba točna. 20520 Dobre direktne zveze iščem za oddajo raznih juta vreč v večji množini. — Ponudbe na upravo ..Jutra" pod Šifro ..Vreče". 20477 Prostov. javna dražba pohištva, salonska garnitura, gostilniških stolov, sodov do 100 litrov, slik ln več drugih antlkvarij. Vrš! e dne 3. oktobra 1924. od n. do 12. ln od 2. do 5. ure na Pnilah 17. 2036 j. Magyar holgyek figyelmčbe ajanlkozik flgyes varrčno. Florllana u. 12/11. 20705 Dve gospodični plavolasa in temnooka, želita znanja z dvema gospodoma. veselega značaja, od 20—25 let. Dopise pod šifro ..Metka ln Katica" na upr. ..Jutra". 20677 Perica prevzame perilo na dom- --Naslov pove uprava ..Jutra-' 20-3SS ..Krasen ..Jutra". lokal" na Klavir dobro ohranjen, se proda zt 4000 Din. Kje, pove uprava „Jutra". 20708 Klavir se iiče v najem. Ponudbe ca upravo ..Jutra" pod značko ..Klavir 30497". 20676 Psa volčje pasme 3—9 me&ocev starega, se kupi Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Vo!k". 20622 Potnik ki potuje v galanterija) 1 stroki, prevzame proti proviziji zastopstva za različne predmete. Ponudbe na upr. „Jutra" pod ..Potnik 36". 2070J Karel Grabnar Pepl, Grabnar, roj. Eltošck poročena Motnllt Šoštanj 20745 Lilšhip Turški med, pravi Forl-. \ ■ umeč-1 bomboni — v salo;: i samo pri Josipu Vlteku Ljubljani, Krekov trg št. V prodajo se sprejmejo vsakovrstne volnene pletenine, spodil, toplo trleot perilo ln dri: za konkurenčne cene, v loo: št. 10 na Vodnikovem trgu. 2971 : Inserirajte v „JUTRU"! Werthe5m blagajne kupuje M. GerŠak&Komp. j LJubljana. Kongresni trg 10. | Polhove i in vso druge kože divjačine Slovenije. — Cenjene priporoča ..Ljubljanska ko- kupuje skozi celo leto v vsa- moč. Ponudbe In naslov na ponudbe na upravo ..Jutra" . mercijalna družba". LJublja- ki množini D. Zdravlč, upravo ..Jutra" k.M. 1000", 208781 20750 ped značko i pod šifro ..Ekonom 1053CT. j na. Blciwelsova cesta St.^18. ^ usnja^ v^LJubyan! St. Flo-1905 Opremljeno sobo Išče takoj bančni uradnik. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Elektrika". Kot sostanovalka Za plesalce se oddaja lepa nova dvorana. kakor za razna zborovanja, plesne vaje In veselice v hotelu Tratnik, Ljubljana. 20285 Trgovina I z ruznim blagom v ljubljan-z lastno posteljo, se sprejme skl okolici, ceno prodam. — gospodična. Poizve se: Sin- , Naslov povo uprava „Jutxa kovoe. Pred Prulaaai it. 23. | 2068-i Msspearjeva dramatična dela. Prevel Oton Zupančič. Sen kresne nočL BroS. 15 Din, vez. 21 Dte, po poŠti 1 Din 25 p vet Macbeth. BroS. 15 Din. v«. 21 Din, po poŠti 1 Din 25 p več. Othello. BroS. 23 Din, vez. 29 Din, po poŠti 1 Din 25 P več. Julij Cezar. Broš. 16 Din, vez. 22 Din. po pošti 1 Din 25 p več. Beneški trgovec. BroS. 16 Din. vez. 22 Dic, po posti 1 Din 25 p več. Knjise se naročajo pri TISKOVNI ZADRUGI v LJUBLJANI «JUTRO» št. 232 Peridicus , In saj sem resnično vse njeno bilje videl vsak dan — vedno ' ziveje, vedno plastičneje pred seboj! Zdaj sem strmel za njo, a zdelo se mi je, da se nisva ločila nikoli. Vedno je bila ob ■ meni, čim več časa in prostorno čim dalje sva bila narazen, tem bliže in tem telesneje sva se videla in čutila. In prihitel je prijatelj Grčar, nato gospa Glowacka z mlado | gospo Grčarjevo, sedeli smo pod dežnikom ter govorili. Imeli | smo si povedati toliko, in čas je hitel, da ga nismo niti opazili. | Tudi Micika je prihajala, posedala, me molče opazovala in j vedno znova odhitela v vilo. Očividno je bila razburjena, j Končno nas je poklicala k večerji. Prestrašil sem se. Resnično, solnce se je že bližalo obzorju. ; A skupna večerna molitev in večerja v samostanu? — Urno sem vstal in se hotel posloviti. Opravičeval sem se, da ne vedo, kje sem..da bodo vznemirjeni... Toda gospa Grčarjeva in Micika me nista pustili, češ, da je večerja prav zaradi mene posebej pripravljena, gospa Glo-wacka me je jokaje prosila, naj ostanem, da ji kaj povem o rajnem Ivanu-p. Angeliku, prijatelj Grčar pa me je z rahlo silo vlekel v vilo, češ: Še na pragu sem se branil in prosil, naj mi dovolijo oditi. Že me je izpustil Grčar, tedaj pa je rekla ona: — in ostal sem. Nisem mogel drugače. Kakor je ona izgovorila cgospod Janko> in me pri tem pogledala, — ne, bilo bi neusmiljeno, odreči ji... Grčarjevi žive zelo udobno. S seboj imajo kuharico. Micfta je le še gospodinja in tovarišica gospejina; gospa Glowacka pa nahaja vsaj nekaj utehe med temi tremi mladimi veselimi ljudmi, ki skrbe zanjo kako za najljubšo . Tako jo tudi kličejo. Miciko pa so prekrstili v Minko, češ, da je tako mestneje in umestneje... Bliskoma sta minili dve uri. Ko sem se nato vozil , se mi je zdelo, kakor da me nosijo peroti. Kako srečni so in kako se ljubijo! Miniva jim je kakor sestra. Obljubiti sem jim moral, da pridem še. Grčar pa mi je za-žugal, da pride v celico pome, ako me ne bo... O, če bi slutil, kaj se vrši v moji duši!--Usoda, goni me kamorkoli! Ne upiram se več, nego plavam, plavam... » * » Ne, nič več ne pojdem tja. Blaznost je, misliti, da me more struja čuvstev, ki mc nosi, izkrcati v srečni luki. Čaka naju Roman po usfnift, pisanih in tiskanih ulrlh Zopet sem se izprehajal. Hodil sem popoldne tri ure — čez hrib in plan. Kako se je zgodilo? Sam Bog ve! Naenkrat sem stal pred vilo v Logu. Kdaj sem zašel tja? Kdo me je zanesel prav na to pot? Ko sem se zavedel, kje sem, pa bi bil najraje pobegnil. Okna so bila v prvem nadstropju odprta, čul sem ženske glasove ... vreče me je obšlo: gospa C-lowacka je torej že tukaj in z njo Grčarjeva. In ona, ona tudi! Hotel sem se skriti, urno oditi mimo vrta. Tam je stal velik rdeč dežnik, pod njim spleteni stoli, na enem je sedela dama. V naročju je imela ročno delo, a glavo si je naslonila na roko in zamišljena je strmela predse. ;Mlada Grčarica je,» sem pomislil in pospešil korak. Tedaj sem začul vzklik. Ozrl sem se — dama je hitela tri, štiri korake proti vrtni ograji — iišče si obe roki na svoje prsi je obstala in strmela vame. V nemem prepadenju sva se gledala. Zardevala, pobledevala sva, kolena so se nama tresla, a bila sva nepopisno srečna. Saj ne vem, kako sem dospel na vrt Samo tega se spominjam, da sva se držala za roko in oba hkratu vzklikala: sem zajecljal. <;Saino navidez. Ostala sem ista, ki sem bila nekdaj,> je odgovorila. cVesel sem, da vas vidim po tolikem času.» je dejala. A takoj se jc popravila: « Gospo d Grčar vas je prav danes hotel posetiti; komaj čaka. da vas vidi... Hitim ga poklicat... Izvolite nekoliko sesti —?> Odhitela je v vilo, jaz pa sem strmel za njo kakor v snu. Njene 'rile- srnčnje oči, njena vitka, a vendar polna postava, njene energvčne, a mehke kretnje... ah, vse mi je bilo tako znano, tako prijetno, kakor bi bil vse to gledal vsak dan... le poguba, obup, sramota in smrt. Jaz ne morem ničesar nuditi njej — ona ne more biti nič meni. V dveh svetovih živiva, ki se ne smeta in ne moreta | združiti. Samo muka je, kar počenjava, samo greh, kar se godi med nama. Zato ne pojdem več tja. Izgovorim se, da sem bolan in se ne premaknem iz cele. Malodane vsak dan sem bil v Logu. Boril sem se sam s seboj, smešil sem se, si očital, da se vedem kakor zelen dijacek, dopovedoval sem si, da sem jim gotovo nadležen, da morajo sumiti, kaj me goni neprestano v njih družbo, da se zgražajo nad zaljubljenim redovnikom in se mu smejejo... Zaman. Kar sem sklenil zjutraj, sem pozabil vsako popoldne. Poslednjič grem, sem si dejal, po slovo. Vedel se bom mirno in hladno, z ničemer se ne izdam... Minki pa pakažem, da je niti ne vidim več, da ni nobena misel več pri nji. Naj me pozabi! In ceio naravnost ji rečem, naj se omožL Potem bo konec njenega in mojega nemira. Tako sem razmišljal dan na dan... delal sem se junaka resignacija — toda, ah, srce mi je krvavelo in zaječal sem: — In sen šel zopet tja. In bil sem teh štirinajst dni skoraj vsako popoldne pri nji. Včasih par ur — včasih jedva nekaj trenutkov. A vselej sem bil srečen, ako sem jo le videl in sem govoril ž njo nekaj besed. Kakor blisk je švignil ta čas mimo. Kakor bi bil za trenutek pogledal iz grobne teme v solnčni svet se mi zdi. A zdaj sem se umaknil v svojo krsto — ne slišim, ne vidim ničesar več — le še mislim na doživljaje, ki so za mano kakor lepe sanje... Počasi oblede tudi ti spomini, se skrčijo, uvene: končno umro... In jaz bom, kakor večina mojih tovarišev, le še živa mumija. Sedeli smo na vrtu ali smo se izprehajali med visokim žitom, preko bujno cvetočih in vonjajočih travnikov. Hodili smo na hribček sv. Lenarta, sedeli pred starodavno cerkvico, obdano s trdnim ozidjem, in zrli preko dolin in hribov. Včasih pa so me spremljali po ovinkih proti samostanu. Gospa Glowacka hoče poslušati vedno znova, kako mi je njen pokojni Ivan razlagal svoje neznosno hrepenenje po materi, kako me je prosil cigarete, dasi je še jedva dihal, in kako smo ga našli nekega jutra mrtvega, z obrazom brez sledu kake bolesti. — Izdihnil je pač speč, kakor ugasne dogorela sveča. Pripovedovati ji moram vse vedno znova, vsako malenkost Hvaležna mi je in neutolažna je, da sem moral zaradi Die trpeti, ko sem storil vendar samo svojo človeško dolžnost. i ................................................................................................ Slavita se bodo postreglo vsakemu pri nakupu m&imfakiurnega in modnega blaga s popustom. — Blago ravnokar uošlo. — Velika izbera pri tvrdlsi JOS. SNOJ, Ljubljana Prešernova ulica 3, joso i'iimm.iin i'nniitiim[inH»Tinwii*ni'tmiini:Hii»imii 'itnim;Hnm;'i'iini?tmii>innmin?mn:n'* anocčna in reklamna družba z o. z. Centrala: Filijalka: s I Hi ll §ji LJUBLJANA Kongresni trg 3 BEOGRAD Koiarčeva 7 Generalno zastopstvo za Italijo: C, Cehovin, Trst, Viale XX Seitsa-.bre 65 Oglase š&da-ese po originalnih časopisnih tarifah za vse tu- in inozemske časopis« trgovskih, industrijskih in drugih podjetij, garantirano pravilne Plakatiranie v Ljubljani, Beogradu in ostalih mestih Jugoslavije, železniško plakatiranje po vseh jugoslov. železniških postajah šSiRerefciareis §r=Sopm-sgiJa kraljice Maz>xje za negovanje obraza, nadalje parfume, t ga lasna dela, specijaliteta: lasne obročke in kito v vseh barvah, priporoča 1888/'al ALEK3. GJUD ml. higienižno urejeni moderni damski česalni E&lon v I»jtiMjanl, Kongresni trg štsv. 6. Odprto: od 7,8. do 12. ure in od '/, 2. do 7. nre, ob sobotah do 8. nre zvečer. m išče tvoruica za čimprejšnji nastop. Oženjeui brez otrok samo absolutno trezne in zaupljive osebe naj »pošlje jo svoje poudbe z navedbo plače in prepis; spričeval. Stanovanje, razsvetljava in kurivo brezplačno. 1'rcdnost i imajo oni, kateri obvladajo i nemški jezik. Ponudbe pod | šifro „Vratar lll-A-43" naj | se vpošiiejo na 1NTEH-I REKLAM D. D., Zagreb, 1'almoticeva al. 18. 4962-r. Tfl vseh. vrst in vsako množino, v čisto opranem stanju nndi, za takojšnjo dobavo Prodajni urad ^nfion^eaa premogovnika &ND. JAKIL LJobljana, Krtkov trg 10 1018 a v Ljubljani kakor tudi v drugih jugoslovanskih kinematografih trgovskega značaja iz Jugo .»lavije kako- tudi iz drugih držav £ast©pitiii;ii!H!lltllltllii]liHiiNuiiiiiii;iuuutHili!ti;iiiiiMMin^iitMt>tiimHiHliMltiniii:ii:iiiiiiiiii!>!tir- zui m\m n mislili! najboljših tovarn Bosendorfer, Czapka, Ebrbar, Sclnveighofer, Ornjinai Stingl i » itd. -■ m Jerica Hubad, roj. Dolenc s LJUBLJANA, Hilšerjeva ulica št. 5. Ob prebridki izgubi našega iskreno-ljubljenega soproga, očeta, sina, brata in svaka, gospoda Antona Cigoja zasebnega uradnika izrekamo za prisrčne dokaze iskrenega sočutja in mnoge izraze sožalja vsem svojo najpri-rčno zahvalo. V LJUBLJANI, dne i. oktobra 1924. MM:ri Modistka 1. Gorjanc & Co. Ljubljana, S«. Petra c. 21 pole; t-.tela Tratnik priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih najmodernejiih damskih klobukov. Sprejema klobnčevino (filce) t prekrojevacje ter vsa popravila. Zaloga Spaterie-oblik Postrežba točna. lsuoa Cene najnižje. Najvišja odlikovanja PARIZ, LONDON, Dunaj S. H£I7TE ! tovarna koiuhevlne Največje podjetje naše države. Sarvanle kakor ▼ Leipciga. •v&ŠigggS« Strojesje in konfekcijoniranje. Najnovelsi modeli, kožuhovinasti obrobi in obšivi. Strojenje na irhovino. Popravila in preobnove. Nakupovanje kož. Naročila in prodaja v Ljubljani, Sodna ulica št. 5. Na debelo! Na drobne! zldeaino posestvo= 9'/, orala zemije z vinogradom, vilo, gospodarskim poslopjem, 15 minut od postaje Konjic, vozna cesta, i vsem letošniim pridelkom in bletarskim inventarjem se zara popolnoma renoviran in sedaj naj-elegantnejši v vsej Jugoslaviji se svečano otvori 2. oktobra 1524 Vodstvo kina je zaključilo samo prvovrstne in najnovejše filme svetovnoznanih kinoigralcev. Kot novost se vpelje „Gaumont-ted-nik", ki se stalno predvaja izven programa. Prvovrstna umetniška godba svira pri vseh predstavah. Predstave ob pol 4., 5., pol 7. in pol 9. uri. Cene sedežev: 4, 6, 8,10,12,16 in 18 Din. n<