Poštnina platana d gotovini U CiutUlani, locek is. |uni|a 1937 Z Ilustrirano prilogo „Tcdcn o slikah Rusija v strahu pred delavskimi upori London, 15 junija, o Dogodki zadnjih dni, zlasti pa negotovost, ki je nastopila po usmrtitvi vodilnih osebnosti v sovjetski vojski, so, kakor poroča »Daily Mail« povzročili po vsej Rusiji resne politične nemire. Po poročilu tega lista so delavci napadli v Rostovu, v Gorkem, v Stalingradu in idrugod poveljstva GPU. Povsod je prišlo do spopadov z oddelki milice, ker sovjetske oblasti ne upajo poslati nad demonstrante redne vojske. Delavstvo se upira sedanjemu režimu nele z neposrednim nastopanjem, marveč tudi s tem, da ne mara več na delo. V zadnjih Štirinajstih dneh je zaradi tega pasivnega odpora skoraj docela zastala vsa železna, jeklena in petrolejska industrija. Nešteti obrati in tovarne so se morali docela ustaviti. Zaradi tega je padla proizvodnja v nekaterih panogah na ničlo, v drugih pa vlada velika zmeda, >ker sovjetske oblasti neprestano zapirajo obratne roditelje. Londonski Ust napoveduje v kratkem izbruh splošnih delavskih nemirov. O tem si je na jasnem tudi sovjetska vlada, kar je moči sklepati iz odred- London, 15. jun. Sporazum, ki so ga sklonile v soboto v Londonu Anglija, Francija, Nemčija in Italija, obsega dva dela: dogovor štirih velesil o vsebini spomenice, ki jo bo v njihovem imenu poslal britanski zunanji minister Eden obema špan-gkima taboroma, in dogovor med Štirimi velesilami v ožjem pomenu besede. V spomenici, ki jo bo minister poslal v imenu štirih velesil obema Španskima taboroma, bo zahteval: 1. da izdasta stroge zapovedi svojim pomorskim oblastvom, da bodo spoštovale tuje ladje, ki vrše nadzorstvo; 2. da določita tako imenovane Varnostne predele za ladje; 3. da vzameta na zna- be, naj sovjetski Državni potovalni urad in turist za nedoločen čas ne organizira več potovanj iz inozemstva. Prav tako je vlada odgodila volitve odposlancev za kongres sovjetske stranke. Te volitve bi morale biti v avgustu, a so prestavljene na november. Dejstvo, da je proces proti maršalu Tuhačev-skemu in njegovim tovarišem prišel takorekoč čez noč, daje povoda za različna bolj ali manj utemeljena ugibanja o tem, koga bo Stalinov strah pred uporom in izdajstvom postavil pred sodišče pri naslednjem procesu. Nekateri napovedujejo, da čaka ista usoda kakor Tuhačevskega še maršala Vorošilova, Jegorova in Bliicherja, ki poveljujejo večjim vojaškim enotam in jih Stalin smatra za svoje osebne nasprotnike. Drugi domnevajo spet, da bo naslednji proces veljal bivšemu načelniku GPU Jagodi, kar sklepajo iz tega, da je policija zaprla bivšega njegova sodelavca Prokofjeva in pa Agrarova, ki je bil namestnik komisarja za notranje zadeve ter tako voditelj vse policijske službe. tam ustanavljali šole. Italijanska vlada bo dovolila samo pod gotovimi pogoji delovali angleškim misijonarjem v Abesiniji, to pa 6amo, če 6e bodo omejili zgoli na karitativno delo. Eden je ob tej priliki še dejal, da bo angleška vlada prisiljena seči po nasprotnih ukrepih. Dosedaj je angleška vlada dovoljevala vsem misijonarjem, brez ozira na pripadnost, prosvetno delovanje na ozemlju, ki spada pod angleško upravo. Z ozirom na stališče italijanske vlade si angleška vlada pridržuje pravico, da na svojih področjih postopa po sličnih načelih kakor italijanska vlada. nje, da se bo odslej vsak napad na katerokoli nadzorno ladjo smatral za napad na vse štiri velesile sodelujoče pri nadzorstvu. V tem primeru si vse štiri državo pridrže pravico do solidarnega odgovora, toda s tem ravno izključujejo pravico neposredno napadene države, da bi odgovorila na lastno pest in neposredno. Drugi dogovor pa določa, da bo nastal nov položaj tedaj, če štiri velesile za primer napada na svojo ladjo ne sklenejo česa skupnega v določenem roku. Prvo spomenico g. Edena bodo poslali v Bur-gos in Valencijo v torek. Nemčija proti političnim taborom! Budimpešta, 15. junija. 0 razgovorih nemškega zunanjega ministra v Budimpešti so izdali uradno poročilo, ki pravi med drugim: V razgovorih, prežetih z medsebojnim zaupanjem, so nemški zunanji minister in madžarski državniki pretresli vsa evropska politična vprašanja, zlasti pa takšna, pri katerih sta Nemčija in Madžarska neposredno prizadeti. Ugotovili so s posebnim zadovoljstvom, da odklanjata obe vladi vse poizkuse, ki naj ustvarijo posamezne tabore držav. Vrhu tega so dognali, da so stališča obeh vlad v vseh proučenih vprašnjih istovetna in da sta obe vladi sklenili ohraniti tudi v bodoče sedanje prijateljske stike med Nemčijo in Madžarsko. Dejstvo je, da vlada v Sovjetski Rusiji silna negotovost in ni mogoče domnevati niti za dan naprej, kaj se utegne zgoditi. Na varnost in zanesljivost svojega položaja se ne morejo več zanesti niti najvišji državni strankarski funkcionarji. Poveljnik Stalinove telesne straže aretiran London, 15. jun. o. »Daily Express« poroča iz Varšave, da so včeraj prijeli poveljnika grajske straže v Kremlju, kjer prebiva Stalin, majorja Smorgina. Smorgin je osumljen, da je bil pristaš Tuhačevskega in član zarote, ki naj bi odstranila vodilne osebnosti sovjetske vlade. Včeraj so prijeli tudi 19 višjih častnikov, med njimi štiri člane sovjetskega generalnega štaba. V Moskvo so dospeli včeraj trije vlaki s političnimi ujetniki, ki so jih v zvezi z zadnjimi dogodki prijeli po vsej Rusiji. Vlaki so bili 6trogo zastraženi. Isti vir poroča tudi, da je Stalin zaradi zadnjih razburjenj dobil hud srčni napad. Vesti 15. junija Pogajanja za sklenitev nove trgovske pogodbe med nami in med Švico eo se pričela danes v Bel-gradu. Naš novi poslanik v Rimu Hristič bo te dni odf>otoval iz Aten na novo službeno mesto. Romunski kralj Karol bo v spremstvu prestolonaslednika Mihaela odpotoval v Varšavo 25. junija, da vrne obisk predsednika Poljske republike v Bukarešti. Nemški vojni minister Blomberg je včeraj priletel iz Florence v Berlin 6 trimotornim letalom. Angleški paviljon na pariški svetovni razstavi bodo morali končati angleški delavci, ker so francoski dela tako zavlačevali, da bi utegnil biti angleški paviljon zadnji odprt. Italijanski parnik so napadli komunisti v Mar-seilleu. Vdrli so na parnik »Celina«, ki je vozil nekega političnega zločinca iz Paname v Italijo. Z dinamitom so razbili vrata celice in ujetnika po vrvi spustili s parnika. »Dan usmiljenja« so praznovali berlinski katoličani v nedeljo tako, da so jim dušni pastirji po vseh katoliških cerkvah prebrali okrožnico berlinskega škofa o preganjanju katoliške Cerkve v Nemčiji. 449 km brzine na uro, bodo imela najnovejša angleška bombna letala, ki si bodo lahko dvignila 4500 m visoko. Turška zbornica se je zahvalila predsedniku Kemalu Ataturku za naznanilo, da daruje vse svoje imetje državi. Ponesrečilo se je francosko potniško letalo, ki vozi iz Marseillea v Alger. Potnike je rešila neka italijanska torpedovka, ki je prihitela na kraj, kjer je moralo letalo pristati. Mednarodni kongres avtorjev in skladateljev se je začel včeraj v Parizu. Udeležuje se ga 200 odposlancev iz 28 držav. Kongres naj pripravi predloge za mednarodno ureditev avtorskega prava. Uspeh svetovne gospodarske konference je odvisen od izida razgovorov, ki jih bo van Zeeland imel s predsednikom Rooseveltom, je izjavil angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain. Japonsko šolsko ribiško ladjo so zaplenile sovjetske oblasti, pod pretvezo, da je protizakonito priplula v sovjetske vode. Atentat na mandžurskega cesarja so pred dvema dnevoma poskusili naznani zločinci. Atentat se je ponesrečil. Bivii romanski zun. minister Titulesca, ki je zadnje tedne veliko letal po Evropi ter se na svojo pest razgovarjal z raznimi vladami, se bo menda vrnil nazaj na Romunsko. Angleški zun. minister Eden ne pojde v Turčijo, kakor so pisali zadnje čase nekateri listi. Dva milijona angleških funtov je do zdaj izdala za oboroževanje Nemčija. Tako trdi spomenica nemške tajne »stranke svobode«. Ameriška vlada terja evropske države za povračilo vojnih dolgov. Večje obroke vojnih posojil ji dolgujejo Anglija, Italija, najjveč pa Francija. Belgijski bivši bojevniki groze vladi s pohodom na Bruselj, češ da ne bodo mirno prenašali, da bi se izvajal zakon o amnestiji Flamcev. Obiska kitajskega finančnega ministra v Berlinu pripisujejo velik pomen in pravijo, da ta obisk priča o pomembnih nemških načrtih gledo Kitajske. Zagonetna sovjetska letala so spet opazili nad finskim ozemljem blizu ruske meje. Nemški gospodarski minister dr. Schacht pride 17. junija na Dunaj, kjer bo s predsednikom avstrijske državne banke uredil nekatera gospodarska vprašanja. Krvave bitke s policijo so bile pred dvema dnevoma v Washingtonu, kjer so stavkujoči kovinarji napadali straže, ki so omogočale delo stav-kolomcem. Propagandno politično šolo za študente iz Male zveze bo ustanovila češkoslovaška vlada v letovišču Tatranska Lomica. Novega španskega poslanika v Parizu je včeraj sprejel preds. francoske republike Lebrun. Trije dnevi v letošnjem juliju Trije dnevi v letošnjem juliju, in 6icer 2, 3. in 4. julij bodo prinesli Ljubljani atrakcijo prvega reda: do danes največjo interno državno prireditev v lahki atletiki, troboj med Ljubljano, Zagrebom in Belgradom. V Ljubljani bo nastoipilo v vsaki mestni reprezentanci po 40 atletov, skupaj 120 atletov. Tekmovanje se bo vršilo v tehle disciplinah: 100 m, 200 m, 400 m, 800 m, 1500 m, 5000 m, 10.000 m, v maratonu (42.000 m), 110 m zapreke, 400 m zapreke, v štasetah 4x100 m, 4x400 m ter v balkanski štafeti 800x400x200x100 m. V metih bodo tele discipline: disk v navadnem in v helenskem stilu, krogla, kopje in kladivo. V skokih: skok v višino, skok v daljavo, skok ob palici in troskok. Priprave so v polnem teku. Agilno vodstvo našega lahkoatletskega gibanja ima noč in dan dovoli posla z organiziranjem te težke preizkušnje. Dokazati hoče, da smo Slovenci v Jugoslaviji brez-konkurenčno najboljši in najsmotrnejši organizatorji, Vsi si MiffiPj da.bi.v tem popolnoma uspelo! Francoske skrbi zaradi usmrtitev v sovjetski vojski: Moč ruske vojske le navidezna Cerkveni vlomilec - izsleden Ljubljana, 15. junija. Zadnje tedne smo že večkrat imeli priliko, poročati o različnih vlomih v cerkve po ljubljanski Dkolici. Tako je bilo vlomljeno v cerkev na Šmarni gori dvakrat, dalje v cerkve v Šmartnem pod šmarno goro, v Kosezah, na Črnučah in pri Sv. Jakobu. Pri zadnjih dveh vlomih na Črnučah in pri Sv. Jakobu ob Savi, ki sta bila oba izvršena na isti način isto noč, se je ježenskLm orožnikom posrečilo dobiti prstne odtise vlomilca. Ljubljanska policija je zdaj na podlagi odtisov ugotovila, da je bil rlomilec v navedene cerkve stari znanec policijskih taporov Rokavec Franc iz Dobrniča na Dolenjskem. Doslej pa Rokavca niso mogli še najti- Bilbao izobeša bele zastave med strankami. Kadar pa postane vojska igrača v rokah politikov, tedaj ni več sposobna, da bi zaščitila domovino. Stalin je prizadejal smrtni udarec vsemu obrambnemu sistemu Sovjetske Rusije. Tudi »Oevre« se po pravici vprašuje, kakšna je danes obrambna moč Sovjetske Rusije. Sovjetska diplomacija in komunisti zahtevajo od sednaje francoske vlade, da se naj podpiše vojaški sjx>razum v okviru pakta med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Naš tovariš na levi postaja zaradi streljanja tolikih generalov v Moskvi oprezen. Upajmo, da se bo posebno naš generalni štab uprl podpisu sporazuma s sovjetsko armado. Zaradi usmrtitve generalov v Moskvi, ki so bili proglašeni za vohune, moramo ponovno podčrtati potrebo, da se prouči vojaški problem med Francijo in Sovjetsko Rusijo. Za nas sta samo dve možnosti: ali ima Stalin prav, ko strelja izdajalce in vohune in tedaj mi ne moremo biti zavezniki armada, katere generalni štab je v sovražnikovih rokah, ali pa se Stalin moti in tudi tedaj mi no moremo biti zavezniki režima, ki vodi Sovjetsko unijo v prepad. Mi 6mo imeli dovolj že od enega Brest Litovska. com in vlado v Bilbaou. Pri teh pogajanjih je general Franco baje obljubil, da ne bo storil baskovskim vojakom ničesar hudega, toda samo pod pogojem, če mu izroče odgovorne politične osebnosti in agitatorje, ki jih namerava postaviti pred vojaško sodišče. Povelje za Izpratnitev Madrida Madrid, 15. jun. AA. General Miaja je izdal snoči povelje, da morajo iz Madrida takoj vsi civilisti. Mesto bodo izpraznili v tem redu: 1. najprej odidejo iz mesta tisti, ki so pribežali v mesto iz pokrajin, ki so v rokah upornikov ali pa so kje tani doma; 2. vsi tisti, ki so iz pokrajine Madrid; 3. osebe, ki so iz okolice Madrida. V povelju prosi general Miaja, da naj politične in strokovne organizacije pomagajo pri tem delu. Med Italijo in Jugoslavijo Rim, 15. junija. AA. Rimski listi priobčujejo podrobna poročila o otvoritvi razstave jugoslovanskih umetnikov v Rimu, ki se je je udeležil tudi zunanji minister grof Ciano. Razstavi, o kateri prinašajo tudi slike, pripisujejo tudi velik političen pomen. »Popolo di Roma« podčrtava vzajemno iskrenost, ki je privedla do te razstave in ki bo približala dušo jugoslovanskega naroda italijanskemu. Listi prinašajo tudi krajša poročila o sestankih, ki so bili v Belgradu 11. in 12. junija med pomočnikom zunanjega ministra Piljo in senatorjem Ganinijem, na katerih so določili delo gospodarskega odbora, ki so ga ustanovili na podlagi dogovora od 26. marca t. 1. Odbor se sedaj sestane r Rimu 28. junija. Njegova naloga bo voditi gospodarstvo obeh držav k popolnemu medsebojnemu sodelovanju. Sodba nad prvaki bolgarskih zemljedelcev Sofija, 15. junija. Sinoči jo bila končana razprava proti celotnemu upravnemu odboru bivše zemljoradniške stranke Aleksandra Stambolijske-ga. Obsojeni so dr. Kosta Todorov, Nedeljko Ata-nasov, Kosta Stojanov, Georgij Jordanov, dr. Dimitrov in Avram Avramov zaradi klevete, ki so jo zagrešili nad ministrom Gičevim. Vsi so obsojeni na 1 leto in 15 dni zapora in na denarno kazen 2.625 lejev. Zaenkrat ni res London, Irt. jun. TG. Nocoj je izšlo poluradno poročilo, ki pravi, da trenutno nikakor ni res, da bi zunanji minister Eden ali njegov državni podtajnik lord Cranborne nameravala potovati v srednjo Evropo in tamkaj obiskati prestolnice Avstrije, Češkoslovaške in Madjarske in da tudi ne odgovarja dejstvom, da bi bila Anglija pripravljena tem državam ponuditi kakšne gospodarske ugodnosti, v primeru, če bi med seboj organizirale kakšno gospodarsko skupnost, Pariz, 15. jun. AA. Sinočnja »Liherte< objavlja članek njenega ]wlitičnega ravnatelja Jacquesa Doriota, ki je predsednik francoske ljudske stranke Sn bivši tajnik francoske komunistične stranke. — Članek ima naslov: »Prvi Brest Litovsk nam je bil jdovolj!« V članku pravi, da postavljajo usmrtitve v Moskvi pred Francijo težko vprašanje. Pristaši pogodbe med Francijo in Rusijo in poveličevalci vojaškega sodelovanja med Francijo in Rusijo so se v evojih dokazih vedno sklicevali na izredno moč ruske vojske in ruskega letalstva. Odkar se je začela ruska notranja kriza razvijati v tej smeri, sem stalno opozarjal te ljudi na njihove napake. Ruska kriza je morala zajeti tudi rdečo armado. Ta kriza jje opravila svoje delo v vojski in sedaj je njena moč samo še dozdevna. Zato je silno nevarno računati na njeno moč posebno tedaj, ko mislimo, da ee bo borila na naši strani. Smrt maršala Tuhačev-ekega, ki je bil ustreljen s številnimi generali, častniki in podčastniki, pač dokazuje, da je moč ruske vojske več kot dozdevna. Tuhačevski je bil eden izmed tistih strokovnjakov, ki so se takoj pridružili sovjetski vladi. Menil je, da je sovjetski režim samo prehoden, ki bo znal utreti večni Rusiji njen pohod v bodočnost. Dal-je vladi svoje znanje, ker je mislil, da bo tako pač najlepše služil V6ej Rusiji. Naloga teh vojnih strokovnjakov je bila velikanska in so oni pač največ vplivali na organizacijo ruske armade. Brez njihove politične pomoči generala Vorošilov in Budjenij svojega dela nikdar ne bi mogla izvršiti. Sodelovanje med temi generali strokovnjaki in generali politiki je omogočilo Trockemu, da je v revoluciji polovil tolpe po Rusiji in jih vtaknil v vojaško suknjo. Spor med Anglijo in Italijo zaradi misijonarjev v Abesiniji London, 15. junija, m. Med Anglijo in Italijo Je izbruhnil nov spor glede nameščanja angleških funkcionarjev v Abesiniji. Italijanska vlada je že prej izgnala iz Abesinije angleške misijonarje, ki so imeli tam syoje šole. Angleški zunanji minister Eden je na včerajšnji seji Spodnjega doma sporočil, da je italijanska vlada zahtevala odobritev izgona angleških misijonarjev ali pa, da Anglija v6aj dovoli, da bi prišli v Abesinijo drugi misijonarji. Toda angleški veleposlanik v Rimu je dobil z odločilnega mesta poročilo, da italijanska vlada 6ploh ne bo dovolila angleškim misijonarjem v Abesiniji, da bi Vsebina sporazuma glede nadzorstva v Španiji Pokojni Tuhačevski je bil najvidnejši zastopnik teh generalov in je bil njihov duševni vodja in teoretik, ki je vodil za seboj vse ustanovitelje rdeče armade. Brez vseh teh sodelavcev bi eo rdeča vojska morala šele ustvarjati. Sedaj so vsi ti izginili in dejstvo je, da je njihov odhod oslabil rdečo armado. Trocki prav dobro pozna rdečo vojsko in pravi, da je sedaj na čelu sovjetske vojske skupina političnih generalov, ki se zna klanjati Stalinu, ne ve pa reševati vojnih problemov. Vorošilov ni bil nikdar dober strateg. Njegove burne dogodivščine v revolucionarnih bitkah na jugu Rusije so izzvale smeh med vojaškimi strokovnjaki. Danes pa je rdeča armada pod njegovim poveljstvom in jx>d poveljstvom generalov-lizunov. Vsa vojna moč kakšne armade se vidi ravno v tem, da se vojska ne udeležuje sporov Pariz, 15. jun. m. Iz Bilbaoa poročajo, da so nacionalistične čete generala Franca že v tamkajšnjih predmestjih. Sploh pravijo, da so Francove čete zelo napredovale. Na nekaterih hišah v predmestju Bilbaoa so že razobešene bele zastave. London, 15. jul. m. Semkaj prihajajo vesti, da je Bilbao že padel in da se je baskovska vlada že vdala. Z baskovske strani pa zatrjujejo, da te vesti ne odgovarjajo resnici ter da je imela vlada sejo, ki je trajala do 3 zjutraj. Pravijo tudi, da so nekateri sklenili,' da bodo Baski za vsako ceno branili Bilbao. »Ewing Standard« trdi, da so se zadnje dni vodila pogajanja med generalom Fran- Kako je bil umorjen Rudolf Dolinar Žrtve napadla Teden dni po nečuvenem zločinu Maribor, 14. junija. Dane« poteka teden dni ob zločinskega dejanja v Prelogah pri Konjicah. V6a Slovenija je v tem tednu z največjim ogorčenjem in gnusom obsodila zločin in zločince ter njihove gospodarje, ki 60 jih poslali na krvavo pot. Sedaj ob tednu nam je dovoljeno, da opišemo potek strašnega dogodka, pri katerem je moral pustiti svoje mlado življenje idealen slovenski fant, akademik Rudolf Dolinar. Opisali ga bomo na podlagi izpovedi očividcev, ki so bili priče vsega dogodka. Ti kmečki ljudje so nam povedali nekatere podrobnosti, ki bodo gotovo bistveno vplivale na potek preiskave in ki kažejo, da ni bila 6mrt akademika Dolinarja zgolj nesrečen slučaj, ampak premišljeno dejanje, ki se kvalificira pri sodniji kot umor. Mariborska garda za Živkoviča Pri opisu dogodkov v Prelogah moramo seči nekoliko nazaj med dogodke, ki so se razvijali v Mariboru ob prihodu Petra Živkoviča in njegovih prijateljev. Mariborska jeenesarija je bila zaradi ljubljanskih demonstracij v silnih skrbeh, da se tudi v Mariboru kaj takega ne pripeti. Demonstracije v Ljubljani so bile silna blamaža za slovensko jeenesarijo, ki je poprej vedno pripovedovala 2iv-koviču, kako sijajno ga bodo sprejeli »nacionalni Slovenci«. Hoteli so mu vsaj v Mariboru to blamažo prihraniti, pa 60 poverili proslulega vodjo bivše Orjunc, upravnika »Večemika« in »Jutra« Slavka Rejo, z organizacijo zaščitne garde. Reja je dobil v ta namen primeren kredit ter je zbral okrog sebe svoje preizkušene borce, člane strelskih družin iz okolice, sokolskih edinic, četnikov Narodne odbrano in svoje tovariše iz bivše Orjuno. Nekaj jih je dobil v Mariboru in okolici, nekaj mu jih je pa dal Št. Lenart v Slov. goricah. Svojo gardo je deloma že v Mariboru oborožil, nekateri so prinesli s seboj tudi pištole in bikovke. Ker pa se v Mariboru niso upali javno nastopiti, razen takoj v začetku demonstracij za hrbtom policijskega kordona, so sklenili, da bodo napadli ljubljanske akademike na cesti, ko 66 bodo vračali nazaj v Ljubljano. Obenem so imeli namen spremiti Živkoviča in njegove prijatelje do Konjic, ker so se bali, da bodo med potjo kje napadeni. Zaseda v Prelogah Pesniški trgovec s sadjem Srečko Krajnc, nekoč hud nemškutar, sedaj pa eden največjih »Jugo-slovenov« na severni meji, je dal za prevoz te garde na razpolago svoj tovorni in svoj osebni avtomobil, slovenjgraški propadli »kralj« dr. Gorišek pa svoj osebni avto, katerega je šofiral njegov sin dr. Milan Gorišek ml. Garda je spremila nekatere voditelje JNS do Konjic, dočim so se drugi z Živkovi, čem na čelu za vsak slučaj, da bo bolj varno, peljali čez Rogaško Slatino v Celje. Iz Konjic se je garda na avtomobilih vrnila nazaj proti Mariboru, ustavila pa se je v Prelogah, ki jih je Reja izbral za napad na akademike. Avtomobili so se ustavili pri kapelici, kjer se odcepi stranska cesta v Vinarje. Tu je garda poskakala z avtomobilov ter se postavila/v vrste, Reja pa je imel na njo ognjevit nagovor. Potem je razdelil nekaterim, ki niso imeli orožja, dolge mesarske nože, ki jih je prinesel s seboj v aktovki. Določil je tudi vsakemu svojo vlo^o, ki jo ima vršiti pri napadu. Avtomobile so skrili na stransko cesto, kakih 100 metrov vstran od glavne ceste proti posestniku Sajku. Kmetje so gledali te čudne manevre, pa nihče ni vedel, kaj naj pomenijo. Rejev oddelek se je razdelil na dva dela. Prvi je šel nekoliko naprej iz vasi v smeri proti Mariboru ter se skril v hosto, drugi pa je ostal v zasedi v bližini kapelice. Izvršitev napada Napadalci so vzdrževali na eni strani z osebnim avtomobilom št. 17-71 zvezo s Konjicami in tamošnjo »rezervo«, na drugi strani pa je patruljiral njihov avto v smeri proti Mariboru ter oprezoval, kdaj se bo približal avtobus z akademiki. Slednji se je nekoliko zakasnil, ker je imelo eno od vozil defekt. Prvi avtobus je privozil na mesto napada nekako ob sedmi uri zvečer. Najprej ga je napadla skupina, ki je čakala v gozdu v zasedi. Obmetavala ga je s kamenjem. Ko pa je vozilo pa-siralo mesto napada ter privozilo nekaj sto metrov nižje do kapelice, je dal Reja s strelom iz pištole znak za glavni naval. Počili so streli in z divjaškim vpitjem so razbojnki navalil na avtobus. Medtem je pripeljal osebni avto prvi odelek napadalcev na pozorišče borbe in združeni četniki so navalili na neoborožene, goloroke fante, ki niso imeli drugega v obrambo, kakor svoje pesti, s katerimi so se branili pred revolverji, noži, bikovkaini in gorjačami. Napadalci junaško beže Pred silo prvega navala so sc morali akademiki umakniti. Pred nožem in bikovko se je težko braniti z golo pestjo. Med tem časom pa je privozil na mesto drugi avtobus s kakimi 30 akademiki. Sedaj se je položaj na mah izpremenil. Novodošli fantje 60 si'bili takoj na jasnem, kaj se godi, naglo so poskakali iz vozila, na bližnji njivi so populili fižolovke ter začeli strojiti orjunske hrbte. »Junaki« iz Maribora 60 se jadrno obrnili v beg. Hlačali so, kar so jih noge nesle, na vse strani. Eni so se poskrili na hleve bližnjih posestnikov, drugi so pobegnili v gozd in kmalu je bilo bojišče očiščeno. Fantje so razkačeno zasledovali begunce. Enega — Brajkoviča — so ujeli na hlevu posestnika Pirša, drugega — trgovca Bajgota iz Sv. Lenarta — so prijeli malo naprej, pa jih je prevaril s strahopetno lažjo; vlegel se je na tla ter dejal, da ima zlomljeno nogo. Ko so ga pustili tam, da ga nazajgredc poberejo, pa se je dvignil ter naglo zbežal v gozd. Enega od orjuncev je na begu zgrabil Pliberškov pe6 za nogo ter ga pošteno vgriznil. Ko so se napadalci razbežali na vse vetrove, so se začeli akademiki zbirati okrog svojih avtomobilov. Prvi avtobus je bil zelo razbit. Niti ena šipa cela, 6vetiljke zdrobljene, vse je bilo stolčeno, pa motor je še kljub temu deloval ter ga je šofer spravil v tek. Akademiki so šteli svoje žrtve. Franček Zebot je ležal nezavesten na tleh od udarca s kolom, Planinc je imel dve silni rani na glavi ter mu je iz prerezane žile na licu curkoma tekla kri, skoraj vsak pa je imel nekaj odrgnin in prask. Naglo so zasedli avtobuse ter 6e odpeljali, da spravijo ranjence čimprej k najbližjemu zdravniku. V Konjicah jim je nudil zdravnik tamošnje bolnišnice dr. Rudolf prvo pomoč. Žebot je prišel k zavesti, Planinca pa so takoj odposlali naprej z osebnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Dolinarja pogrešajo Šele v Konjicah so utegnili fantje prešteti svoje vrste. S strahom so opazili, da Dolinarja ni nikjer. Nihče ni niti pomislil, da se je zgodilo najhujše. Akademiki so menili, da je Dolinar padel napadalcem v roke kot ujetnik, kakor so oni sami zajeli Brajkoviča, katerega so v Konjicah takoj oddali orožnikom. Naprosili so predstavnike oblasti, da bi poslali orožnike iskat Dolinarja. Žal so se ti bolj pozno, šele v mraku odpravili s kolesi v Preloge, tako da je bilo v temi iskanje brezuspešno. Šele naslednjega jutra je prispela v Konjice žalostna vest, da so našli Dolinarja v pšenici posestnice Leskovar — mrtvega. Kmetje zatrjujejo, da mrtveca zvečer ni bilo v pšenici Zanimivo izjavo je podala posestnica Marija Leskovar, lastnica njive, na kateri je bilo najdeno Dolinarjevo truplo. Takoj po končanem spopadu, še za dnevp, ko se je dobro videlo, se je podala gledat škodo, ki so jo napravili napadalci in napadeni na njeni pšenici. Njena njiva leži kakih 30 metrov vstran od ceste, med njivo in cesto pa je njiva, posejana s turščico. S ceste, ki leži nekoliko višje, se na njivo prav lepo vidi tor bi bila truplo morala že s ceste opaziti. Ona pa je šla tik ob njivi ter jo je prehodila tudi po sredini, po razgonih. Videla je, da je vse močno steptano, trupla pa ni opazila nikjer, dasi bi ga morala zlahka videti, saj so ga zjutraj ljudje takoj opazili, ko so šli mimo njive. Če se je pokojnik v resnici zadušil, kakor trdita zdravnika, ki sta izvršila obdukcijo, bi morala vendar slišati kako stokanje ali klice na pomoč. Vsega tega ni bilo in Leskovarjeva je za trdno prepričana, da mrtvec zvečer ni ležal na njeni njivi. Kaj je delal tajinstveni avtomobil? Drugo zanimivost zna povedati posestnik Brdnik iz Prelog. Ta je videl v pozni noči osebni avtomobil, ki je privozil v smeri od Maribora ter se je ustavil na mestu, kjer je bil avtobus napaden od druge 6kupine. Iz avtomobila je izstopilo nekoliko oseb. Kljub temi in oddaljenosti je Brdnik videl, kako so te osebe imele nekaj opraviti na Leskovarjevi njivi, potem pa so se zopet vrnile k avtomobilu, se vsedle v vozilo, ki je takoj nato obrnilo ter se naglo odpeljalo nazaj proti Mariboru. Vsekakor je čudna stvar, kaj je delal ta avto v temni noči po napadu na mestu spopada in kaj so delali neznani ljudje, ki 60 60 z vozilom pripeljali, na njivi, na^ kateri so našli naslednje jutro Dolinarjevo truplo. Škoda, da ni bil takoj naslednjega dne na mestu izkušen kriminalist, ki bi bil te siučaje preiskal, še preden je masa ljudi prišla k truplu Dolinarja ter zabrisala V6e sledove. Sama od sebe se vsiljuje misel, da so. napadalci pripeljali ponoči mrtvega Dolinarja ter ga pustili na mestu spopada, kakor da je tam padel. KORN Enodnevni izlet v Trst in popoldne iz Trsta z avtobusom v kopališče Gra-dež, mimogrede si ogledamo še Oglej. — Cena vožnji samo 155 dinarjev. Prijave sprejema do petka Izletna pisarna M. OKORN, LJUBLJANA, HOTEL »SLON« Nova odkritja o Taiblovih sleparijah Ljubljana, 15. jun. Sleparski trgovec Taibel, ki je bil te dni aretiran, se je v Ljubljani in drugod ljudem predstavljal kot upokojeni železniški inšpektor, ki je stopil v pokoj zgolj zaradi tega, ker mu šablonsko pisarniško delo ni ugajalo. Nastopal je pri trgovcih, s katerimi je prišel v stik, kot bogat veleposestnik, kot lastnik večih hiš v Ljubljani, Zagrebu in BeJgradu. Sploh si je sproti izmišljeval razne bajke o svojem premoženju, o službah, ki jih je vse že imel, o sorodnikih ter visokih zvezah, ki jih vsepovsod ima. -Skrivnostno je namigoval, da ima on stike in zveze z ženo ravnatelja sladkorne tvornice v Belju, žena njegova pa se intimno pozna s samim ravnateljem te tovarne. S takimi bajkami je hotel pri naivnih ljudeh napraviti vtis, da je vsa kupčija s sladkorjem že zaradi takih intimnosti zelo delikatna in he smejo te zveze priti v javnosti. Taibl „liferuje" sladkor... Taibel je človek z izredno bistrim duhom, zelo prisoten ter nikdar ni prišel v zadrego pri svojih kupčijah. Trgovskemu potniku P. iz Lesc na Gorenjskem je Taibel prodal masti in moke za 40.000 din. Čim je Taibel denar imel v rokah, je pisal v Lesce, da žal ne more dobaviti moke in masti, pač pa lahko dobavi sladkor. Z potnikom P. sta se potem pobotala. Taibel je potem pri veletrgovcu Verliču kupil 2 zaboja sladkorja ter 4 sode masti ter vse to poslal na Bled kot prvo po-šiljatev. V Ljubljani je Taibel nekomu trgovcu prodal 3 vagone moke po 30 par ceneje. Ta trgovec je seveda s primernim dobičkom prodal moko naprej drugemu trgovcu, ta pa je napravil pogodbo s tretjim trgovcem Z., ki zdaj zahteva naročeno moko, ki pa je sploh nikjer bilo ni. Iz te kupčije se je razvila že tožba, ki trenotno teče pred ljubljanskim sodiščem. — Sladkor je prodajal Taibel trgovcem po 8 din kilogram, dočim je znano, da velja sladkor na debelo okroglo 14 din. Taibl pisari iz Nemčije Ko se je Taibel vrnil iz Berlina v Monakovo, je tam zaman čakal brzojavke od Blatnikove, ki naj bi^ mu povedala, če so njegove kupčije razkrite. Zato je sam pisal Blatnikovi iz Monakovega, naj mu sporoči mero svojih čevljev, da ji bo kupil primerne čevlje. S tem jo hotel Vedeti, kako stoji njegova stvar doma. Ker ni prejel nobenega odgovora, je mislil, da je brez skrbi in je odpotoval domov. Na Jesenicah je iz časopisov zvedel, da je stvar odkrita. Brž se je zatekel k svojemu dekletu v neki kraj blizu Ljubljane, kjer ga je čakalo drugo presenečenje. Deklo mu je pokazalo -pod nos časopis, ki je pisal, da je Taibel slepar, ki je bil v Zagrebu skupaj s svojo ženo aretiran. Taibel pa je tudi zdaj povsem ravnodušno gladko utajil ter zanikal resničnost časopisnih poročil, češ, saj vidiš, da sem tu, časopis pa piše, da sem bil v Zagrebu aretiran... Tako je pri dekletu še enkrat zbudil vtis najpoštenejšega človeka. Vendar pa sc je Taibel potem hitel skriti v samotno Selško dolino. Policija v Ljubljani pa je kmalu odkrila njegovo bivališče ter so ga orožniki brž mogli aretirati v Selcih. Taibl-Intihar-Veber-Blatnik . Kakor Taibel, je bila predrzna in spretna tudi njegova priležnica Blatnikova. V Stožicah sta stanovala pod imenom Taibel ter so vsi mislili, da sta to v resnici mož in žena. Ko pa je Taibelova z Dve uri ga je elektrika ubijala Tragična smrt mladega krčmarja Maribor, 14. junija. V Framu pri Mariboru se je pripetila včeraj popoldne tragična smrtna nesreča, kateri je podlegel mladi in spoštovani framski krčmar g. Anton Jarc. Pokojnik, ki je rodom iz Rač, je sicer po poklicu električar, zaposlen v mariborski tovarni Kovina. Pred nekaj leti pa se je priženil v Fram ter sta z ženo začela gostilno, ki jo je vodila njegova soproga. Jarca so vsi Framčani Imeli radi zaradi njegove blage, dobre narave. V nedeljo je bil naprošen, da izvrši neka popravila na električni napeljavi v župnišču. Rabil je v to svrho kontrolno električno svetiljko, ki jo je pa hotel šele napraviti. Podal se je v klet, kjer je imel urejeno delavnico. Bilo je okoli 2. ure popoldne, ko je delal v kleti ter je hotel s kleščami preščipniti električno žico. Ni pa pazil pri tem, da je bila žica nabita z elektriko. Ker je stal na vlažnih tleh, da je zagrabil električni tok ter ga podrl na tla. Dasi je teklo po žici samo 220 voltov, vendar je zadostovala ta sila, da je Jarca ubilo. Elektrika je namreč tekla skozi njegovo telo skoraj dve uri. Ob štirih popoldne je prišla njegova žena pogledat, zakaj moža ni iz delavnice. Ko ga jo zagledala na tleh, je presunljivo zaklicala, nakar so prihiteli gostje, ki so z lesenim drogom izvili ležečemu klešče iz rok ter ga tako oprostili smrtonosnega dotika. Zanesli so ga na prosto, začeli z umetnim dihanjem ter poklicali zdravnika, ki mu je dal injekcijo v srce, bilo pa je vse zaman. Ponesrečenega niso mogli več obuditi v življenje. Nesreča je vzbudila v vsej okolici globoko sočutje z žrtvijo ter njegovimi svojci, j avtomobilom odpeljala pohištvo v Zagreb, se je tam prijavila pod imenom Intihar, kakor 6e je pisala z dekliškim imenom njena mati. Zelo dramatičen je bil trenotek, ko je Blatnikova prišla v Zagreb na policijsko 6tražnico na Treš-njevki prijavit svoj prihod v Zagreb. Istočasno je namreč prišla na isto stražnico tudi trgovka Lombar jeva iz Ljubljane, ki je Taibla najprej zainan iskala na Bledu, potem pa je zvedela, da se je Blatnikova odpeljala v Zagreb. Blatnikova je pred stražniki tako samozavestno in predrzno nastopala, da policija sprva niti ni hotela vzeti prijave Lombarjeve na znanje. Blatnikova je sploh zanikala, da Lom-barjevo pozna. Zunaj stražnice je potem Blatnikova hotela pregovoriti Lombarjevo, naj bi 6e pobotale. Loinbar-jeva je seveda to odbila,1 češ, dajte mi denar nazaj! Ko iz tega ni bilo nič, se je 'Lombarjeva odpeljala tiazaj v Ljubljano, kjer je zadevo prijavila policiji. Blatnikova pa je stanovala v Zagrebu samo dva. dni, gospodarju pa je plačala stanovanje za poldrug mesec naprej. Gospodar se je sicer jezil, češ. da je (o zanj sramota, da tako hitro zapušča 6tranka stanovanje, pa mu je dala Blatnikova pismeno izjavo, da se seli zaradi tega tako hitro, ker je njen mož zo|>et brzojavno premeščen v Belgrad. Tudi prevoznikom je rekla, da se seli v Belgrad. Sele na kolodvoru, ko je bilo jx>hištvo že v vagonu, je deklarirala vagon za Laško in sicer j>od imenom Veber, kakor je bilo njeno dekliško ime. V Laškem je vagon s pohištvom stal zgolj na kolodvoru, že drugi dan ga je Blatnikova, zdaj pod imenom Blatnik, odposlala naprej v Maribor, kjer se je naselila v Nekre-tovi ulici. Tam so jo našli detektivi ljubljanske policije ki so jo 2. junija aretirali. Blatnikova je bila rojena leta 1900 v Trbovljah, pristojna je na Vransko, bila je izučena kuharica in šivilja. Oče njen je bil strojevodja, mati pa še živi v Trbovljah. „Jutro" sprašuje ... Današnje »Jutro« je zopet potrdilo znani pregovor, da maček takoj zacvili, čim mu stopiš na rep. Zaletelo se ja namreč v »Slovenca«, ki je včeraj zapisal nekaj bridkih, pa žal resničnih ugotovitev iz ljubljanske podružnice Poštne hranilnice. »Jutro«^ piše, da so te trditve zgolj pavšalne denuncijacije. Kaj je denuncijacija, »Jutro« seveda bolj dobro ve, kakor kdorkoli drugi v Sloveniji, zato že vc, kdaj in zakaj postavlja to besedo. Nato »Jutro« hoče, naj bi »Slovenec« navedel dejanske dogodke in imena iz Poštne hranilnice. Kadar bo potrebno, bo »Jutro« vsekakor dobilo točen odgovor, od naše strani pa svetujemo »Jutru«, naj vpraša ravnatelja Poštne hranilnice v Ljubljani, čemu je včeraj klical k sebi uradništvo drugega za drugim ter kaj jim je pripovedoval... Huda ura nad Celjem V soboto se je utrgal oblak nad Celjem. Deževalo je tako močno, da je potok Sušnica narastel v dobri uri za dva metra. V hudi uri je med ploho dežja bila tudi toča in udarjala strela. Po nevihti je šel posestnik Koštomaj s svojo ženo pogledat, kakšno škodo je naredilo neurje na njegovem jrolju. Za njima 60 prišli tudi njuni štirje fantje in 20 mesecev stara hčerka Anica. Pot jih je vodila ob potoku Sušnici. Mali Anici, ki je hodila zadnja, je spodrsnilo in je padla v potok Sušnico in izginila v naraslih valovih. Ko je mati male Anice videla strašno nesrečo, 6e je še sama hotela pognati v valove, da bi rešila otroka. Mož ji je to zabranil in skušal na kak drug način rešiti Anico, vendar se mu to ni posrečilo in so otroka šele drugi dan našli kakih sto metrov od kraja nesreče. Drugega „detektiva" so našli Ježica, 15. junija. Prod dobrim tednom smo poročali o dveh veseljakih, ki 6ta bila prišla v Nadgorico in se tam pri ljudeh predstavljala kot »detektiva«. Hotela sta po hišah opravljati hišne preiskave. Pri tem pa sta naletela na korajžno nadgoriško dekle, ki je oba pustolovca razkrinkalo. Orožniki so po njenem opisovanju kmalu dobili prvega izmed obeh pustolovcev, in sicer v Šmartnem pod Šmarno goro. Privedli so ga v Nadgorico, kjer ga je domače dekle brž spoznalo kot pravega. Vendar pa pustolovec ni hotel izdati svojega tovariša. Zdaj pa se je ježenskim orožnikom vendarle posrečilo izvedeti tudi za drugega pustolovca. Tudi ta je, kakor prvi, mizarski pomočnik, doma iz Dravelj, piše se Rozman. Tudi on je potem gladko priznal svojo nerodnost. Orožniki so seveda celo zadevo izročili državnemu tožilstvu, ki bo pač postopalo po zakonu. Izvedeli smo še, da sta oba »detektiva«, preden sta bila prišla v Nadgorico, veselo popivala najprej v Klečah pri Unku, potem pri Alešu na Ježici, sled-njic pa na Črnučah pri Rogovilcu. Ceho sla ©eveda po večini pozabila plačati. Kolesarsko*avtomobllski karambol . Celje, 14. junija. Danes dopoldne okrog 11. eo pripeljali v celj-eko bolnišniro okrog 85 let ©tarega neznanca, ka-teri je treščil s kolesom na nekem klancu pri Rogateu-v-avtomobil. Ponesrečenec si je zlomil pri karambolu levo ključnico in razbil lobanjo, vendar so ga iz neznanega vzroka šele danes pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Kdo je neznanec, se zaenkrat še ni moglo ugotoviti, ker ni imel pri sebi ničesar drugega kakor listč, na katerem je bilo napisano ime Golob. Divjaški napad na dve ženski Celje, 14. junija. V nedeljo, 13. junija, je sunil neznanec s pečevja po stopnicah 45 letno delavko Strnad Terezijo, doma iz Lip pri Veharju. Pri padcu je dobila Strnadova poškodbe po plečih. Nesrečnici je razen tega tudi počila lobanja. Prepeljana je bila snoči v celjsko bolnišnico, kjer so jo takoj operirali, ven-dar je njeno stanje smrtnonevnrnn. Isti dan je napade! v vi:;'rm.,li Srebre Alojzijo, posestnico v Lačni gori pri 'Oplotnici, njen mož ki jo je tako dolgo pretepal, da je dobila težje 'poškodbe po glavi, hrbtu in roki. Očividec pripoveduje Kako je bilo pred gorečo sokolsko lopo O požigu in o dogodkih, ki so se razvili potem, in ki niso le nedolžno kaljenje nočnega miru, bo gotovo mogel poročati najbolj verodostojno tisti, ki je ravno v tem trenutku, ne več kot dve minuti pred izbruhom požara šel po poti mimo »Kino Tivolija« z velesejma. To je bil človek, ki se je sedaj zglasil v našem uredništvu in se namenil, da nam s tem, kar je tedaj vjdel, prikaže v pravi luči dogodke izpred goreče sokolske lope na sokolskem telovadišču poleg velesejma v noči od sobote na nedeljo, torej prvo noč, ko je zemlja zagrnila truplo pokojnega slovenskega mučenika Rudolfa Dolinarja. Očividec, ki o verodostojnosti njegovega pripovedovanja ni dvoma in niti najmanjšega povoda za kak dvom, takole pripoveduje: »Vračal sem se okoli pol 1 ponoči z velesejma po drevoredu, ki zavije mimo »Kino Tivolija« čez železniško progo proti poslopju humanistične gimnazije. Na tej poti nisem opazil ničesar, kar bi bilo nenavadno v tej pozni nočni uri. Povsod je bil mir, le od daleč se je še slišala godba iz velesejma. Od železniškega prelaza, ki je poleg Kina Tivolija, torej čisto v neposredni bližini nekaj minut pozneje pogorele sokolske lope, nisem proti omenjenemu gimnazijskemu poslopju napravil gotovo ne sto metrov poti, kajti napravil sem morda le nekaj deset korakov naprej od Bleiweisove ceste. Tedaj pa sem nenadoma zaslišal nekje za seboj nek čuden pok, kakor da bi pokale petarde. Obrnil sem se, v tem trenutku pa sem že opazil rdeči sij v smeri sokolskega telovadišča. Za hip sem prisluhnil, ker pa se je zaslišalo nenadno razburljivo vpitje, sem pohitel nazaj na Bleiwei-sovo cesto in ko sem zavil okoli vogala, sem že zapazil silen plamen tik za železniško progo, kakor veliko plamenico. Do mesta na Bleiweisovi cesti nasproti rdeči lopi gotovo nisem rabil več kot dve minuti. Na tem kraju nisem bil prvi, kakih dvajset jih je bilo v tem kratkem času najmanj pred menoj tam. Ko sem se pri teh hotel informirati, kaj prav za prav gori in kaj naj po-meni to za primer požara nenavadno vpitje in preklinjanje, so mi od vseh strani hiteli pripovedovati, kako se je maščevala nad Sokoli »farška banda«, »klerikalne svinje« itd. Komaj sem dobro zvedel, zakaj gre, se je nabralo na cesti pred gorečo lopo veliko število ljudi, vse pa je nudilo sliko, kakor ob kakih demonstracijah. Veliko število navzočih je bilo na tem mestu s kolesi, nemalo jih je imelo tudi palice, ki so jih visoko dvigali in z njimi žugali. Nabralo se je med tem tudi že večje število stražnikov, ki so demonstrante potisnili na obe strani, na eni strani v smeri proti Aleksandrovi cesti, na drugi pa proti Gosposvetski. Gasilci so po mojem prepričanju prišli na kraj požara in začeli z gašenjem v rekordnem času, saj pet minut gotovo ni minulo od izbruha požara pa do takrat, ko so že nastavili svoje gasilske cevi na gorečo lopo. Topovski streli se niso slišali zaradi silnega prasketanja ognja in nenavadnega pokanja, kakor menda ne pokajo nikdar samo goreči tramovi, saj sem bil že večkrat navzoč, kadar je kje gorela kakšna lesena zgradba. Čudil sem se, kako morejo v prvih trenutkih, ko je komaj začelo goreti, padati vzkliki iz zbrane množice: »Svinjarija, niti gasilcev ni, še vedno jih ni!« Kakor rečeno, po mojem mnenju gasilci gotovo niso mogli prispeti na kraj požara prej, kakor pa so. Stražnik mi je med drugim povedal tudi to da so bili tedaj, ko je izbruhnil jiožar, na prostoru sokolskega telovadišča, ljudje. Plameni nad pogorelim tramovjem so bili zadušeni kako minuto pred 1. Vse zanimanje in vsa pozornost je bila osredotočena na kričečo množico na Bleiweisovi cesti pred Delavskim domom. Imel sem vtis, da med to množico ni nikogar drugega razen Sokolov in njihovih simpatizerjev. Videl sem vsega skupaj enega ali dva, ki bi o njih menil, da množici nista bila všeč, ko nista hotela z njo vred kričati. Z njima bi zbrana množica gotovo temeljito obračunala, če ne bi bilo varnostnih organov. Sicer pa se mi je zdela policija neverjetno popustljiva in mirne krvi na vzklike, ki so padali na njen račun in na račun njenega vrhovnega šefa. Demonstracije pred Delavskim domom so izzvenele v: »Živijo Zivkovičk Demonstrantje so istočasno s tem, ko je izbruhnil požar ob Bleivvesovi cesti, raznesli tudi že' ' k i j ^or* lu<*1 na Taboru. Zato sem se nekako od jxil dveh ponoči podal nalašč zato tudi tja, kjer paje bilo vse mimo in nikjer sledu o kakšnem požaru. Ko sem po Gosposvetski cesti odhajal v mesto, sem bil še priča, kako je razbesnela množica ustavila »Slovenčevega- kolporterja, ki bi se mu najbrž slabo godilo, če ne bi bilo na mestu stražnika. Samo toliko je povedal očividec. Pa je vendar dosti povedal, Kulturni koledar Ivan Grohar 15. junija 1867 sc jc rodil v Sorici slfkar Ivan Grohar. Po ljudski šoli je^ postal pastir in šele dorastel je odšel 7.a nekaj časa kot vajenec k slikarju Bradašku v Kranj ]>oteni pa se v Zagreb, kjer je moral svoje slikarske študije prekiniti zaradi vojaščine. Po vojaščini je odšel 1892 s podporo kranjskega deželnega odbora v Gradec, kjer se je vpisal v Landschaftliche Zeichenschule. Ker po 3 lotili ni bil sprejet v dunajsko akademijo, se je vrnil v Ljubljano, kjer se je seznanil z Jakopičem. Potem je bil Se 2 leti v Monakovem, kjer je hodil v Ažbetovo šolo. Ko se je vrnil v Ljubljano, je skromno živel, slikal in bil blagajnik v odboru Slov. umetniškega društva, kar pa mu je zaradi znane afere zagrenilo vse življenje. L. 1903 je odšel na Dunaj, kjer je sodeloval pri Awethkejevi razstavi. Potem se je zopet vrnil v Ljubljano, živel v Sorici in Škofji Loki. Ker je ves čas živel v pomanjkanju, se ga je lotila jetika, za katero je umrl 18. aprila 1911. Liuhljana danes Koledar Danes, torek 15. junija: Vid in T. Jutri, sreda 16. junija: Benon. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Drama: Zaprto. Opera: Car Kalojan. Red B. Kino Union: Čarobni zvoki. Kino Sloga: Ljudje v rovu. Kino Matica: Avgust Močni. * K I N TEI. 27*30 SLOGA Velenapetl film Ljudje v rovu Oiadnla tunela pod reko Hudson- Katastrofa m požar v podvodnem tunelu. DODATEK: Domaft Kulturni Mm: S kalakom po savskih Drzican m cerkniškem jezeru. TEI. 21-24 MATICA Veliko zgodovinsko delo lz ilvltenfa galantnega kralja, osvajata ln l)ubl]enca žensk... Avgust Močni Michael Bohnen, Lil Dagover ln drugi UNION MARTA EOGERTH v velikem glasbenem nirau Čarobni zvoki Kronanje v Londonu — Tehntkolor film v naravnih barvah. NaJnovelSl žurnall: Poroka vojvode Wlndsorskega l.t.d., l.t.d. Predstave danes ob 19*16 ln 21*18 uri Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek, 15. junija: Zaprto. Sreda, 16. junija: Cyrano de Bergerac. Red Sreda. Četrtek, 17. junija: Cyrauo de Bergerac. Red Četrtek. Petek, 18. junija: Zaprto. Sobota, 19. junija: Tisočak v telovniku. Premierski abonma. OPERA. Začetek ob 20. uri: Torek, 15. junija: Car Kalojan. Red B. Sreda, 16. junija: Veseli studenček. Red C. Četrtek, 17. junija: Prodana nevesta. Premierski Umetnostno - zgodovinsko društvo v Ljubljani priredi v četrtek 17. t. m. izlet v Gornji grad, k Sv. Frančišku in v Nazarje. Avtobus 40 Din. Zglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do srede ob Štirih popoldne. Odhod s Kongresnega trga točno ob osnuh zjutraj. Dražba. Dražba raznih zarubljenih predmetov 6e bo vršila dne 16. t. m. ob 9 dopoldne v baraki na Jegličevi cesti 10, na kar opozarjamo interesente. Pred trgovskim davčnim odborom se bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 26. junijar 1937 ob 8: trgovine z mešanim blagom; 28. junija ob 8: branjarije in mlekarne: 30. junija ob 8: modno blago, manufaktura, konfekcija in kramarija. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 12. junija do 19. junija 1937. Zadnji dan velesejma Ljubljana, 15. junija. Včeraj so se vrata ljubljanskega velesejma zopet zaprla za nekaj mesecev. Ljudje so odšli zopet po svojih domovih, paviljoni so se izpraznili, tam med kostanji se jc zopet naselil mir. Ob zaključku moremo le ugotoviti, da je tudi letošnja velesejemska prireditev zadovoljivo uspela. Vsega je velesejem obiskalo 94.000 ljudi, mnogo je bilo vmes resnih kupcev, skoraj eno petino. Ljubljanski velesejem uživa med svetom že tak sloves, da je zanimanja zanj zmerom dovolj. Letos je celo zmanjkalo prostora ra razstavljalce, ki jih je bilo vseh 671, od teh 143 iz inozemstva. Zastopane so bile sledeče tuje države: Amerika, Anglija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Francija, Italija, Madjarska, Nemčija, Nizozemska, Švica in celo Švedska. Izmed posameznih industrij je bila posebno močno zastopana avtomobilska, dalje pohištvena, kovinska industrija ter živila. Kupčije so se na velesejmu sklepale povsem zadovoljivo, zlasti za pohištvo je bilo mnogo resnih kupcev. Zelo mnogo je bilo dalje prodanih avtomobilov, koles, motornih koles, šivalnih stro- jev, raznih hladilnih naprav, kozmetičnih izdelkov, stavbnega gradiva itd, Izmed inozemskih obiskovalcev omenjamo posebno močan obisk iz Italije in Avstrije. Iz obeh naših najbližjih obmejnih držav so bila letos prirejena na velesejem mnoga skupna potovanja v posebnih vlakih ter iz Italije zlasti cela avtobusna kolona. Številni obiskovalci pa so bili prišli tudi iz ostalih evropskih držav, v Romuniji pa je celo zmanjkalo naročenih legitimacij ter so jih morali poslati nekaj še naknadno. Jesenska prireditev na velesejemu bo od 1. do 12. septembra ter bo posebno posvečena novinarstvu. Prirejena bo namreč posebna razstava, kjer bomo lahko videli celoten razvoj slovenskega ter jugoslovanskega novinarstva, ves ustroj novinarskega dela, celoten pregled tiska in sploh vsega, kar ima vsaj malo zveze z novinarskim delom. Kakor smo poučeni, bo za časa jesenskega velesejma dnevno izhajal kar na velesejmu poseben list pred očmi vseh obiskovalcev, ki bodo tako nazorno mogli videti, kako dolga je pot od dogodka do časopisa in do čitatelja. Občinske volitve v Moravčah pred sodiščem Ljubljana, 15. junija. Bivši moravški župan, veljak in vnet pristaš JNS, Ignac Tomec, 43 letni posestnik in trgovec v Moravčah in njegov soobtoženec Janez Lunder, 43 letni posestnik v Češnjici pri Moravčah, sta včeraj že v drugič sedela na zatpžni klopi v dvorani št. 79 pred sodnikom-poedincem g. Franom Gorečanom. Prvič sta se pojavila 26. aprila, da sta se zagovarjala zaradi prestopka po členu 4. zakona o zaščiti javnega reda in mira v državi, ker ju je državni tožilec dr. Pompe obtožil, da sta širila in delila neke letake, da bi z njimi povzročila nerazpoloženje proti državnim napravam in političnemu redu v državi. Obtožnica navaja, da je bivši župan Ignac Tomec na več sestankih pred občinskimi volitvami, ki so se vršile 25. oktobra lani, delil letake z naslovom >Vsem poštenim Slovencem«, ki so pozivali slovenske delavce, da naj ne volijo JRZ, ker je prav ona zakrivila štrajk v Kranju, da so nedolžne delavce neusmiljeno pretepali, hodili po njih, jih tolkli s palicami in puškami. Mrtva trupla, zlomljene roke in noge ter razbite glave so vozili proč, ki pričajo o zverinstvu posvečene klerikalne gospode. Ignac Tomec je dalje na sestankih, zlasti pri Sokliču v Zalogu, napadal notranjega ministra dr. A. Korošca, očitajoč mu, da je on poslal na delavce policijo, ki je s plini osolzila delavce, ki jih je pretepala in jih z razbitimi glavami in zlomljenimi udi vozila v bolnišnico. Drugi obtoženec je bil osumljen, da je delil letake z gori omenjeno vsebino. Že na prvi in tako tudi na včerajšnji drugi razpravi, ki je trajala kar dobre 3 ure, sta oba obtoženca odločno zanikala vsako krivdo in se zagovarjala, da sploh nista delila letakov z inkriminirano vsebino. Sodnik je včeraj zaslišal 10 prič, ki so vse skušale razbremeniti glavnega obtoženca, povdarjajoč, da Ignac Tomec ni na shodih niti omenjal notranjega ministra dr. Korošca, samo omenjal je tuintam, da se je nekaj zgodilo v Kranju, kar pa noče razkladati, ker vsi sami o tem dobro vedo. Nekatere priče so skušalo glavno obremenilno pričo ,T. .Rovška, ki je sedaj pri vojakih, zelo očrnili, češ, da je na slabem glasu in da je bil že kaznovan. Izkazalo se je pozneje, da je kazenski list J. Rovška popolnoma cist in prazen in da ga sploh nimajo zapisanega v kriminalni evidenci pri državnem tožilstvu. Druge priče niso hotele nič vedeti o letakih. Nekatere priče so pravile, da je obtoženi Ignac Tomec delil samo neko okrožnice, ki jih jc poslalo tajništvo JDS iz' Ljubljane in so vsebovale samo navodila, kako je treba postopati pri volitvah in agitirati za župana Ignaca Tomca. Priča Urankar France je pravil, da je Tomec samo govoril o občinskem gospodarstvu in prosil volivce, da ga znova izvolijc). Sodnik: >0 ministru dr. Korošcu ni nič govoril?« Priča ponižno: >Nič. Rekel jc samo, da se je nekaj v Kranju zgodilo. Kdo bo deistl klub v II9I Včeraj je bilo odigrano drugo kolo kvalifikacijskih tekem za deseti klub, ki bo jeseni vstopil v ligo. Rezultati so bili naslednji: Varaždin: Slavija : Borne (Banjaluka) 14:1. Križevae: Jedinstvo (Belgrad) : Obilic 3:1. Subotica: Baška : Vojvodina 3:2. Kragujevac: Gradjanski (Skop.) : Šumadija 4:3. Šibenik: Sašk (Sarajevo) : Osvit 0:0. Petrovgrad: Zak : Elektra (Osijek) 3:2. Po dosedanjih rezultatih bodo v tretjem kolu igrali za vstop v ligo Jedinetvo iz Belgrada, ki je doseglo v dveh tekmah 11:1, varaždinska Slavija s 17:1, Ciradjanski (Skoplje) 10:3, Vojvodina s 6:3, Zak in Sašk s 3:2. V tretjem kolu igra za vstop mariborski Železničar z varaždinsko Slavijo. Dr. Korošca sploh ni omenil.« Sodnik: sMogočo slabo slišite?« Priča: *5e dobro. Nisem gluh. Rov-šek pa jc na slabem glasu.« Priča je glavno obremenilno pričo Rovška nato opisal kot človeka, ki je brez vesti. Druga priča .lože Urankar: »Tomec ni govoril o dr. Korošcu. Omenil je samo, da se je v Kranju nekaj zgodilo, kaj, da ne bo pravil, saj sami veste.« Druge priče so slično izpovedalo, nobena pa ni hotela striktno potrditi, da bi bil delil glavni obtoženec odnosno njegov soobtoženec kake letake. Ugotovljeno pa je bilo, da so nekateri ljudje dobili letake na shodu, ki se je vršil pri Sokliču v Zalogu in kjer so bili razdeljeni letaki z inkriminirano vsebino. Ker je državni tožilec dr. L. Pompe predlagal zaslišanje važne priče Antona Škrjanca, posestnika pri Sv. Valentinu, ker je tudi branilec dr. Marjan Zajec zahteval zaslišanje priče Jakoba Vehovca, ki je en tak letak prinesel s shoda domov, jo sodnik prekinil razpravo in se bo prihodnja razprava vršila 24. junija ob 9 dopoldne. Za to razpravo vlada v moravški občini še precejšnje zanimanje. Deževen junij Ljubljana, 15. junija. Okoli 22.40 se je snoči vlila nad mestom ploha, ki pa drugače ni napravila kake posebne škode. Deževalo je le kakih 20 minut in je davi metereolo-ški zavod zaznamoval, da je padlo vsega v mestu le 2.7 mm dežja. Prav zanimiv pojav pa je bil na Barju, kajti tam se je davi okoli 3. vrstila hujša nevihta in je silno lilo. Vihar je celo podrl nekatera drevesa. Nevihta se je nato sukala tja proti jugu. V ljubljanskem padavinskem pasu, ki obsega del Gorenjske, dalje ozemlje proti Kamniku tja do Gornjega grada, del Notranjske in del Dolenjske proti Kočevju, je znan junij kot mesec, ko je največ lokalnih neviht in se doseže junija Sekundarni mesečni povprečni maksimum padavin. Ta znaša okoli 140 mm. V prvi polovici junija do davi jc sedaj padlo že 105.8 mm dežja, največ 8. junija, ko je divjala nad mestom najhujša nevihta in je takrat padlo 64 mm dežja. V juniju pa smo imeli 6 dni popolnoma lepih, vročih in brez dežja. Na Barju se sedaj pričenja košnja in je že po travnikih zjutraj prav živahno. Po mnogih krajih, kjer ni bilo neviht s točo, kaže košnja prav lepo in bodo kmetje spravili obilo krme pod streho. Drugod, kjer žc pritiska suša, pa je krma slaba in bo košnja izpadla bedno. Concordija v Zagrebu Včeraj so se vrnili v Zagreb lalikoatleti Con-cordije, ki so v nedeljo nastopili proti atletom tržaške Giovinezze. Zagrebčani so dvoboj sicer izgubili z 19 točkami, vendar niso nastopili kompletni. Manjkali so dr. Buratovič, Ivanovič, dr. Manojlovič Miloš. — Rezultati posameznih točk: 100 m: Avguštin 11.2, 200 m: Hegolj 23.5, 400 m: Braun 53, 1500 m: Srakar 4:17.8, 5000 m: šindelar 16:51. Štafeta 4krat 100 m: Concordija 44.9, 110 m zapreke: Hanžekovič 15.8, met krogle: Kovačevič 14.24, met diska: dr. Narančič 40.90. Med Tržačani so se prav posebno postavili: Caldana v teku na 110 m z zaprekami v času 15.3. Isti v skoku v daljino, kjer je dosegel 6.98. Dalje je treba omeniti tudi Obenvegerja, ki je vrgel disk 50.15 m, to je namreč najboljši mat diska v letošnjem letu v Evropi. Zagrebška Concordija jo pokazala, da ima dobre atlete in brez dvoma bo srečanje med Zagrebom, Ljubljano in Belgradom, ki se vrši v začetku julija, izredno zanimivo. Zagrebška reprezentanca bo po rezultatih, ki jih vidimo, precej močna in bodo morali naSi atleti koristno uporabiti ča6 do tega srečanja. Od tu in tam Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer že nekaj časa boleha. Zadnji čas se je bolezen delno obračala na bolje, pa takoj spet na slabše. Zdravniki specialisti so stalno ob njem. Bojazen vzbuja menjajoča se temperatura in pa neenakomereu puls srca. Zaradi visoke starosti bolnika se je bati najhujšega. V Mostarju bo 4. in 5. julija profesorski kongres. Preko 4<)0 profesorjev in profesoric se ga bo udeležilo. Na programu pa ne bodo samo zadeve njihovega društva, temveč tudi vprašanja, ki zadevajo našo srednjo šolo in vzgojo. Po zaključku kongresa bodo priredili izlete po Hercegovini. Konferenca za kombinirani potniški promet med našo državo in Nemčijo ter Avstrijo, Češkoslovaško, ki je bila v Makarski, se je včeraj zaključila. Med Nemčijo in Jugoslavijo je bil dosežen popoln sporazum, enako tudi z Madjarsko in Češkoslovaško, dočim se z Avstrijo ni dosegel. Avstrija je namreč zahtevala, da se valuta za potnike, ki potujejo skozi Avstrijo, zaračunava v šilingih, dočim so vsi drugi pristali na predlog, da bodi valuta zaračunana v nemških markah. Stališče avstrijske delegacijo pa ni končno veljavno, ker bo veljavni sklep izdala vlada. Filmanje filma »Kornlska princesa« hitro napreduje. Te dni so posneli večjo vrsto prizorov na otoku Hvaru. Najeli so preko 200 ljudi za statiste, zraven tega pa večje število čolnov, ladjic, jaht in motornih čolnov. Slikali so kopališče in življenje v njem ter nekaj športnih prizorov. — Nemci so s posnetki baje zelo zadovoljni. Podgane so otroku razgrizle obraz v Sisku. V neki hiši, kjer stanuje pet družin, je prav za prav sama revščina. Skoraj vsi očetje teh družin so brezposelni, stanovanja pa nehigijenična in zanemarjena. Jovan Simič ima malo 7 mesečno hčerkico. Včeraj je mati le^la z otrokom vred spat in kmalu trdno zaspala. Sele otrokov jok jo je prebudil. Vsa prestrašena je ugotovila, da so med teni podgane napadle otroka in mu razgrizle obraz. Pod stanovanja je namreč ves razbit, da so mogle podgane nemoteno prihajati v sol>o. Otrok je bil tako nevarno ranjen, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Banko, ki je prikrivala svojo rezervo, so odkrili v Novem Sadu. To je Trgovska in obrtniška banka. Pred leti jc bilo namreč z zakonom prepovedano skrivati rezervo, od katere bi bilo treba plačevati po zakonu odmerjene davke. Preiskava je v banki trajala štiri mesece, nakar jo prišlo na dan rnnogokaj. Rezerva je znašala okrog 4 milijone dinarjev, pa so jo prikrivali tako, da so velik del pripisali na ime tistih vlagateljev, ki so svoje vloge že dvignili, odnosno svoje naložbo sploh likvidirali. Na take knjižice so uradniki banke zapisovali vloge po 100.000 do pol milijona dinarjev. Odkritje, ki ga je na dan prinesla preiskava, je pripravilo banko do tega, da je tudi sama priznala obstoj takega fonda. Država in banovina sta bili pri teni oškodovani za velike denarje. Prišla bo pa zraven se kazen. Za vse skupaj bo morala baje banka plačati nad petnajst milijonov dinarjev. Alera s sladkorjem v državni sladkorni tovarni v Belju se širi. Poleg ravnatelja ing. Branka Čujiča ]e dala oblast prijeti tudi še nekaj drugih tovarni-ških uradnikov, ki so bili pri tem delu soudeleženi. Čujič je že dolga leta dobavljal zagrebškemu trgov-cu Failneru sladkor in suhe rezance sladkorne repe po takih cenah, da je mogel Failncr seveda vsem drugim trgovcem brez nadaljnjega konkurirati. Komisija, ki jo lju za strokovnjaka, proti kateremu si nihče ne upa izreči kakšnega jx)mi-sleka. Značilno je tudi to, da niso člani te Akademije lahko samo oni učenjaki, ki so rimsko katoliške veroizpovedi, čeprav je ustanova pod visokim jx>kroviteljstvom najvišjega cerkvenega poglavarja rimsko katoliške Cerkve, sv. očeta. Nekako deset do petnajst članov ni katoličanov. Edina predpostavka, ki veže vsakega, kdor hoče postati in ostati član Akademije, je ta, da vsak 6tori vse, kar bi moglo biti v največji meri v koriet in čast napredujoči znanosti, to se pravi, da se vsak. kolikor je le mogoče, posveti z vsem 6vojim ustvarjajočim genijem iskanju resnice. Slavnosti ob priliki otvoritve Papeževe akademije. ali bolje rečeno takrat, ko je. »Accademia dei Lincei« dobila svoje sedanje ime, se je ude- Blagodejni trenutki med zidarji v poletni vročini. ležil tudi profesor dunajske visoke šole inž. Petrič kot njen član. Ta je ob svoji vrnitvi domov izjavil, da 60 te svečanosti, kjer se je črna barva frakov prelivala z barvo najrazličnejših noš duhovnikov in višjih cerkvenih dostojanstvenikov, na vse navzoče napravile neizbrisljiv vtis. Med učenjaki ni bilo nič manj kot devet velikih znanstvenikov, ki so si za svoja dela nevenljive slave pridobili najvišje odlikovanje in priznanje — Nobelovo nagrado. Malo denarja, pa več Idealizma Gotovo 60 pri vsaki vsaj podobni ustanovi velika ovira za nemoteno in za prihodujost zagotovljeno delovanje nezadostna materialna sredstva, ki naj bi bila v ta namen na razpolago. Tako so tudi dohodki te Akademije v primeri s tem, koliko nekatere države žrtvujejo za jjodobne 6voje usta- nove, precej majhni. Za primer bi lahko služila Amerika, kjer n. pr. vsako leto žrtvujejo za razna znanstvena raziskovanja nič manj kot okoli deset milijard dinarjev. Čeprav je izključeno, da bi mogla Sveta stolica dajati svoji Akademiji toljkšno gmotno podporo, vendar so njeni člani prepričani, da bo Akademija storila veliko delo. Za primer navajajo med drugim tudi vatikanski observatorij, v katerem so bila v zadnjem času izvršena nad vse pomembna opazovanja. Železno opeko so začeli izdelovati na Angleškem in v Ameriki. Opeka je iz litega železa, ima docela isto obliko kot sicer običajna, je pa v notranjosti votla. Njena prednost je, da ji vremenske neprilike ne škodujejo in da je razmerno cenejša od navadne opeke. Kosi pa so nekoliko težji. Baje je kritje z njo lažje, tudi se da poljubno pobarvati, kar zna njeno tekmo z dosedanjo opeko izdatno pospešiti. Razlika bi bila pač ta, da bi izdelovanje opeke iz litega železa zantogle voditi samo velike tovarne, dočim bi izginila že udomačena obrt manjših jiodjetnikov. Češnje zorijo. Koroški Wasserleonburg - letovišče windsorskega vojvode Kakor je grad Candč v Franciji postal radi bivanja in jx>roke vojvoda Windsorskega zgodovinsko slaven in iz svoje zapuščenosti in osamljenosti poznan vsemu svetli, tako bo gotovo postal slaven tudi neznatni in malo jioznani grad Wasser-leonburg v naši Koroški. Grad leži južno od Beljaka, na majhni vzpetini pod Dobračem. iz doline ga komaj opaziš, vendar pa je razgled z njega na vse strani izredno lep. Podnebje je zelo ugodno, napol planinsko, vendar zaradi toplih vetrov, ki prihajajo iz bližnje Italije, precej milo. Zvončkljanje kravjih zvoncev z bližnjih reber in bujno visokogorsko rastlinstvo dajeta prijeten občutek, kakršnega pozna vsak človek, ki je kdaj prebil nekaj časa v pastirskih kočah po planinah. Zgodovina gradu sega kakih 500 let nazaj. Imel je že mnogo lastnikov, ki so ga vsi malo preurejali in popravljali tako, da je danes grad čudna mešanica vseh slogov: barok, rokoko, benečanska steklarska ali nemška kovaška umetnost 6e čisto prijateljsko družijo z najmodernejšimi napravami. Koliko bi ta grad vedel pripovedovati o številnih starih trgovskih mogočnjakih, ki 60 izkoriščali bližnje svinčene in cinkove rudnike, prihajali po kupčijah iz Nemčije, Španije, Italije in Vzhoda, sklepali ugodne trgovske pogodbe in bogateli ali pa imeli smolo ter popolnoma propadli. Leta 1533 le najmogočnejši lastnik gradu in rudnikov, Viljem Neumann, ki je imel 6voje prste tudi pri idrijskem rudniku, dobil hčer Ano. Bila je zelo na 6labem glasu, a si je znala nakopičiti ogromno premoženje samo z visokimi možitvami. Omožila se je šestkrat — zadnjič v starosti 88 let — in vedno z mnogo mlajšimi od sebe. Pripisovali 60 ji čarovniško moč in jo dolžili 6mrti njenih mož. Celo cesarju je posojala denar za državno blagajno. Notranjost gradu hrani imenitne lovske zbirke. Vsakemu lovcu bi 6rce poskočilo in se mu začele sline cediti, če bi zagledal lovske spomine iz vseh mogočih krajev. Tam so jtoleg rogov divje koze slonovi okli, kraljevi fazan prezirljivo gleda LJUBEZEN, KI UBIJA' Ta soba je bila tista, v kateri je stanoval moj oče, kadar je bil na obisku pri teti. Ob tej peči se je grel v zimskih jutrih. Pri tej mizi ob oknu je delal, na tej postelji je sanjal, kot zdaj jaz. To mi je prišlo v spomin v odločilnem trenutku. 2e soba sama po sebi mi je poklicala v spomin očetovo podobo. Zdelo se mi je, da je njegov duh vstal iz groba in me prosi, naj držim prisego za maščevanje, ki sem jo tolikokrat dal njegovemu spominu in zvestobi do "ježa. Če bi mi ta pisma dajala samo upanje, da bom izpolnil tisto, kar sem prisegel, bi se ne bil smel nič obotavljati. Vsi ugovori so se mi zdeli ob tem otročji. Ni bilo treba nobenih dokazov, da sem popustil tisti temni volji, ki je rasla v meni in me je gnala. Naglo sem raztrgal ovoj, ki so bila v njem pisma. Listi papirja so trepetali v mojih rokah. Bili so rumeni od starosti. Prepoznal sem pisavo, ki je bila stisnjena, oglata, pa vendar lična. Kdaj so bila pisma oddana, je oče velikokrat pozabil zapisati; zato je pa teta na v.sako pismo napisala, kdaj ga je dobila v roke. Niti enkrat mi ni prišlo na misel, da teta j leži na mrtvaškem odru v sosednji sobi. Julija je prišla zaradi pogreba in drugih reči, ki se tičejo mrliča. Dal naj bi ji bil navodila. Odgovoril sem ji, da sem preveč utrujen. Naj kar sama odloči vse, kakor se ji zdi prav. Rad bi bil to jutro sam. Zatopil sem se v branje pisem in sem pozabil na vse. Pozabil na čas in na tisto, kar se je godilo okrog mene, pozabil sem na jed, na obleko in celo na rajno teto... Takoj po prvih pismih sem že umel, zakaj mi je hotela teta za vsako ceno preprečiti, da bi bral ta očetova pisma. Vedela je, kako grenka pijača bo to zame, saj je sama pri sebi okusila. Bila so strašna pisma! Zdelo se mi je, da govori očetov duh mrke, zamolkle besede iz pisem. Prikrita ža-loigra se je razvijala pred mano. Še sanjalo se mi ni, da bi mogla biti tako strahotna in pretresljiva. Teta, ki je edina vedela za vse, je vse življenje mislila samo na to, kako bi mi prihranila to grenko spoznanje iz pisem. Tako daleč je šla, da je hotela pisma uničiti. Ni se mogla odločiti, a ko se je, je bilo že prepozno. Prvo pismo je bilo iz leta 1864. Pisano je bilo meseca januarja. Začenjalo se je z za- panferjevih kožuhov itd Pred gradom so krasni stopničasti nasadi, sredi njih pa prijazno kopališče. Notranjščina gradu 6 svojimi različnimi motivi, od preproste domače sobe alpskih kmetov pa do največje gradbene razuzdanosti v rokokoiu zadostuje vsem okusom in tvori z idilično okolico bivališče, da malo takšnih. (g) hvalo teti, ki mi je za novo leto podarila trdnjavo s svinčenimi vojaki. Ti so mi povzročali veliko veselje, ker so bili jezdeci tako narejeni, da sem lahko snel vojake raz konj. V tej preprosti zahvali sem ta trenutek spoznal nekaj več, kakor bi bil pa človek na videz mogel sklepati. To je bil izliv trpeče ljubezni. Oče je tožil sestri, moji teti, o srečni mladosti, ki sta jo preživljala skupaj v rojstni hiši. Iz njegovih besedi sem razbral, da ni bil zadovoljen s svojim tedanjim življenjem. Iz pisma pa je zvenela prikrita tožba in bolest, ki me je spravljala v začudenje. Kajti do tedaj sem mislil, da sta bila moj oče in mati popolnoma srečna v zakonu in zadovoljna drug z drugim. V naslednjih pismih je ta tožba rasla. Oče je pisal sestri vsak teden, tudi takrat, kadar jo je med tednom obiskal. V pogostem dopisovanju pridejo do izraza in do pripovedovanja vsi, celo najmanjši dogodki. Ko sem bral ta pisma, sem se spomnil vseh naših takratnih navad, ki so spet oživele pred mojimi očmi. Vse te'malenkosti je v pismih spremljala rahla otožnost, ki je pričala, da je bilo med očetom in materjo, ki sem ju jaz imel za tako edina, globoko in nepopravljivo nasprotje. Videl sem pred sabo očeta takega, kakor me je pustil k sebi v sobo ob sedmih zjutraj. Oblečen je bil v domačo obleko. Zajtrkovala Nemški zunanji minister baron v. Neurath (desno) na obisku pri bolgarskem ministrskem predsedniku Kjoseivanovu. Električni ljudje Inženjerji in zdravniki se v Moravski Ostravi že dolgo časa bavijo z vprašanjem, kaj je s svojevrstnimi sposobnostmi, ki so jih ugotovili na 35-letnemu mehaniku VJtavkyju in 21 letnemu delavcu Sykoraju. Vltavky in Sykora moreta s tem, da se dotakneta žice, ki ima stik z radijskim zvočnikom, povzročiti, da ta zvočnik začne zveneti. Poizkusi, ki sta jih delala v neki kleti, so privedli do neverjetnih rezultatov. Posrečilo se jima je tudi, da je cev, v kateri je bil zaprt plin neon, s samim dotikom žice zažarela, kakor bi bila v zezi z močnim električnim tokom. Ta poizkus sta napravila na ta način, da je eden od njiju prijel med dva prsta neonsko cev, drugi pa je s prsti napravil stik, s tem da se je dotaknil kratke dovodne žice. Radijski zvočnik, ki sta ga postavila v to klet, ne da bi bil v kakršnikoli zvezi z električnim tokom od zunaj, se je že zaradi samega dotika s prsti oglasil. Da ne bi pri tem kdo mislil, da so ljudje, ki so to slišali, dojemali glasove od tega zvočnika po nekakšni lastni sugestiji, so te zvoke vjeli tudi na gramofonsko ploščo. Takoj za tem je posebna komisija pojav tudi fizikalno zmerila in ugotovila, da je električna napetost, ki jo imata ta dva človeka v sebi, močna za 50 do 300 voltov, pa tudi to, da je ta tok, ki prihaja iz njunih teles, isto-smeren. Pri strokovnjakih, ki se dobro razumejo na električne pojave, prevladuje prepričanje, da tu ne more biti govora o kakšni slepariji, pač pa da gre za nekaj čisto resničnega, čeprav na prvi videz tako neverjetnega. Preiskovalna komisija je dalje tudi ugotovila, da sta ta dva človeka zmožna delati te »čarovnije« samo v oni kleti in nikjer drugod. Oba zatrjujeta, da v kakšnem drugem prostoru ne moreta biti toliko prisebna. Eelektrične lastnosti, ki jih ima omenjena klet, so še vedno predmet največjega zanimanja, od strani strokovnjakov pa tudi najtemeljitejšega raziskavanja. Takšni električni pojavi pri ljudeh niso sicer pogosti, vendar se le sem pa tja kdo more z njimi ponašati. Bilo je tako že tudi prej nekaj takšnih, ali-vsaj podobnih primerov. Vselej pa so jih znanstveniki skušali razložiti na način, ki bi se zdel še najbolj prepričevalen. Pri vsaki razlagi pa velja, da je dobra le toliko časa, dokler kdo ne postavi boljše. Neki berlinski inženjer je svojčas na Dancu Johansenu dognal podoben električen pojav. Iz Johansenovih prstov so ob gotovih okoliščinah odskakovale električne iskre. Poleg tega pa je ta čudoviti mož imel še magnetične lastnosti. Če se je z roko dotaknil kompasa, se je v hipu magnetna igla odklonila. V zadnjm desetletju so v Londonu živeli trije takšni »električni možje«. Med temi je bil tudi nek šofer, ki je imel to moč, da je lahko prižgal električno svetilko že s tem, da se jo je s prsti dotaknil. Lansko leto so imeli podoben primer tudi v Budimpešti, ki je dal posebni komisiji precej posla. Vendar tudi tam niso mogli ugotoviti, kaj je prav za prav pravi vzrok takšnih električnih pojavov na človeku. Programi Radio Ljubljana Torek, 15. junija 12 Virtuozen drobiž (plošče) —> 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila —, 13.15 Vsakemu nekaj (Radijski orkester) — 14 Vreme, borza — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.3« Nae. ura — 19.30 Nae. ura — 19.50 Deset minut zabave 20 Harmonisti pojo (plošče) 20.10 O pogledu potrebnih javnih del v dravski banovini (ing. Ladislav Bevc) — 20.30 Glasbeno dramatični večer. Sodelujejo: g. Milan Skrbinšek, čl. nar. gled. gdč. Majda Skrbinškova in Radijski orkester — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Z rokami po svetu! (igra Ra-, rijski orkester). Koneo ob 23. sva skupaj, nato sem moral jaz ob osmih V šolo. Prej sva z očetom na kratko P°n0.J. ; kar sem se moral za tisti dan naučiti. Mati je vstajala dosti pozneje kakor midva. Odkar sem hodil v šolo, je oče spal v drugi sobi, da je ne bi tako zgodaj budil zaradi mene. Bil sem pri teh skupnih zajtrkih tako zelo zadovoljen! Lahko sem klepetal po mili volji o nalogah, o knjigah, o tovariših. Oče je v pismih govoril tudi o teh jutranjih sestankih med nama. A videti je bilo, da mu je bilo zelo težko zaradi tega, ker je v teh pogovoril polagoma spoznaval, da se je mati malo brigala zame. I o ga je bolelo. Takrat je napisal nekaj besedi, ki so se mi zdele preroške, ko sem videl, da se je pozneje res zgodilo tisto, česar se je oče bal. Spraševal se je: »Kaj bo z otrokom, če bi se kdaj pripetilo, da ne bi imel več mene?« Ob desetih sem se vračal iz šole. Oče je je bil takrat že v pisarni in sredi dela. Jaz sem navadno imel tudi kako nalogo, tako da nisem očeta videl do drugega zajtrka ob pol dvanajstih. Takrat je prišla v jedilnico tudi mati, v jutranji obleki, ki ji je tako dobro stala, ker jo je zelo skrbno izbrala. V poznejših letih, po očetovi smrti, se mi je vedno tožilo po teh razgovorih z njim in materjo, posebno, kadar sem ob isti uri sedel pri mizi med njo in gospodom Termondom. .Slovenski dom* izhaja vsak delavnik ob 12- Meaefina naroSnina 12 Din. za inozemstvo 28 Dla Urefei5Wo: Kopitarjeva alicaJja Telefon 2994 in 2996. Uprava; Kopitarjeva U toiovensiu aom« izuaja Telefon 29931 Za Juiroslnvanako tiskarno * Ljubljani: K. Ced Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Kosiče k.