PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 56 (13.287)
Trst, sreda, 8. marca 1989
Včeraj odobrili člen o spolnosti med mladoletniki
Polževa hitrost razprave o zakonu o spolnem nasilju
RIM — Pred natanko letom dni je proslavljanje mednarodnega ženskega praznika 8. marca izzvenelo v odločno, skoraj jezno zahtevo ženskega gibanja v Italiji, da bi parlament po enajstih letih brezplodnih razprav končno izdelal zakon proti spolnemu nasilju.
Medtem je naš planet sklenil cel sončni krog in na predvečer novega 8. marca še ni povsem jasno, če bo parlament prinesel ženskemu gibanju v dar toliko pričakovani zakon. V poznih večernih urah je bila namreč razprava o najbolj kočljivih delih zakonskega osnutka še vedno v teku, medtem pa je javnost, kot leto prej, pretresla vest o novem gnusnem posilstvu handika-piranega dekleta v Rimu.
Kaj lahko človek reče ob vsem tem? Minilo je leto, ki so ga prav v zvezi z razpravo o tem zakonskem osnutku označevale neverjetne polemike v dokaz, da italijanska družba še ni premostila velikih predsodkov na spolnem področju, a vsa zadeva je še daleč od pravega zaključka. Po dolgotrajni razburljivi razpravi v poslanski zbornici se bo moral zakonski osnutek spet vrniti v senat, kjer bodo možni novi popravki.
Včeraj je v zbornici vsekakor potekala zadnja in najtežja runda. Odločati je bilo treba še o štirih členih, okrog
katerih je bilo največ nesoglasij in so jih prav zato pustili za konec. To so členi, ki zadevajo problem spolnosti med mladoletnimi ter vprašanje, kako sprožiti sodni postopek proti obtoženemu spolnega nasilja oziroma, ali je potrebna sodna prijava, ali pa postopek steče avtomatično brez specifične prijave. Poudariti velja, da je zakon, ki naj bi v italijanski kazensko pravni sistem vnesel predvsem neko novo kakovostno tolmačenje spolnega nasilja, ne več kot prekrška nad javno moralo, temveč kot prekrška nad človeško osebo, nenadoma zadobil nešteto različnih tolmačenj in vnesel nesoglasja ne le med strankami, ki imajo po tradiciji različne poglede na ta vprašanja, temveč tudi znotraj posameznih strank.
Včerajšnja zaključna razprava je bila še posebno živahna in je še enkrat razkrila vsa protislovja v tolmačenjih spolnega nasilja. V poznih popoldanskih urah je skupščina z večino glasov odobrila člen, ki urejuje spolne odnose z mladoletniki in med mladoletniki. Odnosi med mladoletniki, ki so dopolnili trinajsto leto starosti, niso kaznivi. To je očitno sprejel tudi del poslancev KD, ki je bila načelno proti.
DUŠAN KALC
Osmi marec za humanejše zakone
Teme, ki se neposredno nanašajo na ženske, so dobile že tako razsežnost, da se pojavljajo na prvih straneh časopisov vsak dan, ne samo ob 8. marcu. Že dobrih deset let ženske čakajo na pravičnejše in humanejše zakone, ki jih vsiljuje sodobna družba, na bolj človeško obravnavanje prekinitve nosečnosti ali spolnega nasilja. Prav o slednjem teče razpra-
va v parlamentu, njen izid pa naj bi bil marčevsko darilo ženskam. Darilo ali pravica? Dan žensk naj ne bo priložnost, da si družba olajša vest, temveč ■dan, ki vedno bolj opozarja, da je vzrokov za grenkobo še veliko. Pot do spoštovanja pravic žensk pa še dolga.
(foto Mario Magajna)
Ob delnem razočaranju, ker niso določili datuma prihodnjega vrha
Ameriški državni tajnik James Baker bo maja odpotoval na obisk v Moskvo
državni tajnik Baker in zunanji minister SZ Ševardnadze sta se včeraj prvič sestala (Telefoto AP)
BOJAN GROBOVŠEK
DUNAJ Včerajšnje dveurno srečanje na »štiri oči« med ameriškim državnim sekretarjem Jamesom Bakerjem in sovjetskim zunanjim ministrom Eduardom Ševardnadze-jem je bilo osrednji dogodek drugega dne dunajskega ministrskega srečanja vodij diplomacij 35 držav udeleženk procesa varnosti in sodelovanja v Evropi. Vendar pa se vodji ameriške in sovjetske diplomacije nista dogovorila o datumu naslednjega ameriško-sovjetskega vrha.
Razočaranje dvesto novinarjev in ducate televizijskih ekip, ki so se drenjali na vrtu rezidence ameriškega veleposlanika v Avstriji, kjer je bilo uradno srečanje med Bakerjem in Ševardnadzejem, je sicer nekoliko ublažilo skupno poročilo, da bo Baker v prvi polovici maja letos obiskal Moskvo in da bosta zunanja ministra tam nadaljevala z konzultacijami. Vendar pa je bilo skopo tudi uradno sporočilo o vsebini ameriško-sovjetskih razgovorov, saj je bilo povedano le, da sta se Ševardnadze in Baker razgovarjala o razorožitvenih pogajanjih, o Bližnjem vzhodu, Srednji Ameriki ter o globalnih problemih kot so terorizem in mamila. Nekoliko je konkretiziral le Ševardnadze, ko je povedal, da je izrazil sovjetsko željo, po kateri naj bi se ženevska pogajanja o strateški jedrski oborožitvi (ŠTART) nadaljevala v maju, Bakerjev odgovor pa naj bi bil, da želi ameriška stran
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zaradi neredov med stavko prekinili pogajanja
LIVORNO Zaradi včerajšnjih spopadov v livornskem pristanišču je zvečer prišlo do prekinitve pogajanj med predstavniki ministrstva za trgovsko mornarico in predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL glede reforme pristanišč. Med stavko so v eni izmed prodajaln voznih listkov podtaknili ogenj, vrgli pa so tudi nekaj molotovk in z vlačilci tovornjakov zaprli dostope do pristanišča. Do teh neredov je prišlo med prihodom trajekta Freccia Rossa iz Palerma.
Kot so sporočili s sedeža pristaniške policije, je bilo poškodovanih pet pri-staniščnikov in en karabinjer, ki je zaradi pretresa možganov ostal na opazovanju v bolnišnici. Med protestno manifestacijo so sile javnega reda uporabile solzilec, da bi razgnale demonstrante, ki so hoteli preprečiti pristanek Freccie Rosse. V spopadih je sodelovalo več deset ljudi.
Stavko pristaniščnikov so v Livornu oklicali zaradi odločitve pristaniškega vodstva, da začne izvajati določila odloka ministra za trgovsko mornarico Prandinija glede zmanjšanja števila delavcev v skupinah z deset na pet ali tri glede na blago, ki ga je treba pretovoriti.
Sklep o sinhrotronu odmeva med manjšino
TRST - Sklep deželnega tehničnega odbora o lokaci-h sinhrotrona pri Bazovici je naletel na negativne odme-Ve med našo narodnostno skupnostjo, ki očita deželnemu °dboru, da se je med postopkom za odobritev ustrezne Urbanistične variante Občine Trst izmikal stvarnemu soočanju s prizadetim prebivalstvom. Predsednik SKGZ Klavdij Palčič poziva predsednika Dežele Biasuttija, naj Pred podpisom uradnega odloka vzame resno v pretres argumente in stališča zainteresiranega prebivalstva in njegovih predstavništev. To bi bil po Palčičevem mnenju edini način, da se namesto brezobzirnih in nesprejemlji-V,A pritiskov vzpostavi odgovoren odnos do kraškega te-rltorija ob doslednem spoštovanju okolja in skupnosti, ki na njem prebiva.
Na ponedeljkovo stališče najvišjega tehničnega tele-Sa odborništva za prostorsko načrtovanje sta reagirala udi deželna svetovalca Miloš Budin (KPI) in Bojan Brezi-(SSk). Predstavnik KPI pravi, da slovenska manjšina sme biti spet žrtev površno načrtovanega splošnega razvoja, Brezigar pa zahteva, da se o tem vprašanju čim-Prej izreče deželni svet, ki še še ni izjasnil o ljudski Peticiji proti namestitvi sinhrotrona pri Bazovici.
NA 5. STRANI
Arianne 4 v vesolju
Raketa Arianne 4 je po dveh odložitvah končno ponesla v vesolje oba satelita: meteorološkega, ki bo kril območje Evrope, in telekomunikacijskega, ki ga je naročila Japonska	(Telefoto AP)
Londonski mednarodni posvet utrdil skupno skrb za okolje
LONDON — Mednarodna konferenca o ozonu, ki se je je udeležilo 123 delegatov z vsega sveta, se je včeraj zaključila. Delegati se niso dogovorili za noben praktičen ukrep, pač pa so skoraj v celoti odobrili sklepni dokument, ki ga je predstavil predsednik konference in britanski minister za okolje Nic-holas Ridley. Dokument, ki vsebuje skupno zahtevo po čimprejšnji odpravi klorofluoroogljikovodikov (CFC), je nato poslal finskemu kolegu Kaju Barlundu, ki bo maja vodil srečanje podpisnikov montrealskega protokola.
Konferenco o ozonu je zaključila britanska premierka Margareth Thatcher, ki je izrazila zaupanje, da bo znanost s časom rešila tudi ta pereči problem. »Tudi če bi že jutri prepovedali pridobivanje in uporabo CFC,« je dejala Thatcherjeva,
»bi morali čakati vsaj deset let, preden bi se položaj v ozonosferi ustalil.« Tudi velike industrije bi morale pospešiti raziskovalno delo in čimprej dobiti neškodljivo nadomestilo za CFC. Problem tanjšanja ozonskega sloja zaradi prekomerne uporabe klorofluoroogljikovodikov zato ne bo lahko rešljiv. Države vzhodnega bloka so sicer podpisale londonski dokument, zaenkrat pa ne bodo uvedle nobenih drastičnej-ših ukrepov. Propadel pa je tudi predlog Indije in Kitajske, da bi ustanovili poseben svetovni sklad za ozon, iz katerega bi črpale predvsem države, ki se tehnološko šele razvijajo. Maja bo na vrsti helsinški posvet, ki bo bolj tehničnega in znanstvenega značaja, in morda bodo prav ob tej priliki besedam sledila tudi dejanja.
Ker ni ukrenila nič konkretnega proti Rushdieju in njegovi knjigi
Smrdljiv oblak
Tudi v Bangkoku so bile včeraj demonstracije proti Rushdiejevim Satanskim stihom	(Telefoto AP)
Delegacija Dežele Veneto na obisku v SR Sloveniji
LJUBLJANA — Na povabilo Skupščine SR Slovenije je na tridnevnem obisku v Sloveniji delegacija Deželnega sveta Dežele Veneto, ki jo vodi predsednik sveta dr. Fran-cesco Guidolin. Med prvimi pogovori sta predsednik slovenske skupščine Miran Potrč in predsednik deželnega sveta Veneta dr. Francesco Guidolin poudarila, da se mora že doslej uspešno sodelovanje med Slovenijo in Venetom še razširiti.
Obe delegaciji sta zelo ugodno ocenili simpozij Dve kulturi za jutrišnjo Evropo, ki je bil decembra lani v Benetkah. Ker je opozoril na vrsto stičnih točk, naj bi še letos ali najpozneje v začetku prihodnjega leta Skupščina SR Slovenije in Deželni svet Veneta organizirala podoben posvet o znanstvenem in gospodarskem sodelovanju. Na tem srečanju, ki bo v Sloveniji, naj bi politologi, pravniki, ekonomisti in politiki spregovorili o možnostih dežel oziroma republik pri njihovem medsebojnem sodelovanju v bodočih integracijskih procesih. Predlagano je bilo, da bi k sodelovanju pritegnili tudi Hrvaško, Furlanijo-Julijsko krajino in Lombardijo, tako da bi v razmišljanje o pripravah na Evropo po letu 1992 vključili tudi te članice skupnosti Alpe-Jadran.
Ko sta se delegaciji pogovarjali o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Venetom, sta posebej omenili možnosti na turističnem področju in skupnem turističnem nastopu na tretjih tržiščih. Pri tem so se predstavniki obeh delegacij strinjali, da mora biti v središču pozornosti vseh razvojnih programov človek in vse tisto, kar prispeva h kakovosti življenja slehernega med nami. Torej bo tudi turistično sodelovanje uspešnejše, če bosta Slovenija in Veneto poskušala skupaj reševati vprašanja onesnaženosti Jadrana ter druge ekološke probleme, s katerimi se spopadata tako Jugoslavija kot Italija.
Na začetku pogovora obeh delegacij sta oba predstavnika spregovorila o družbenoekonomskih in političnih razmerah v obeh državah. Dr. Francesco Guidolin se je posebej zahvalil Miranu Potrču za izčrpno informacijo o sedanjem političnem trenutku v Sloveniji in Jugoslaviji.
Popoldne bo delegacija Dežele Veneto obiskala Rogaško Slatino, kjer bodo tekli pogovori o slovenski zdraviliš-ko-turistični ponudbi. Jutri pa bo po sprejemu pri predsedniku Predsedstva SR Slovenije Janezu Stanovniku, obiskala Restavratorski center SR Slovenije.
ogroža zahodno predmestje Palerma
PALERMO — Kakih 40 tisoč meščanov zahodnega predmestja Palerma že 48 ur živi v strahu za svoje zdravje. Iz javnega smetišča v Bellolampu se je proti jugu razširil smrdljivi oblak. Že dvajset let palermska občinska uprava prav tu sežiga palermske smeti.
Naravovarstveniki že leta opozarjajo, da je lokacija mestnega smetišča neprimerna, saj se nahaja na ozemlju, ki ga sestavljajo mezozoični apnenci in je preblizu naselbinam. Zaradi propustnosti tal bodo smeti v roku dveh let zastrupile podtalne vode, palermska uprava pa se bo znašla pred afero Seveso v malem, je včeraj izjavil pokrajinski predstavnik palermskih geologov Michele Pipitone.
Do zapleta je torej prišlo še pred predvidevanji. Smrdljiv oblak dima duši sedaj zahodna predmestja, tako da se ljudem solzijo oči, težko dihajo in imajo vnete dihalne organe. Kot vedno v sicilskih zadevah je sedaj polemika med Deželo, Pokrajino in Občino, ki naj bi bila edini krivec za sedanje stanje.
Iransko zunanje ministrstvo prekinilo diplomatske odnose z Veliko Britanijo
TEHERAN — Iransko zunanje ministrstvo je včeraj dopoldne sporočilo, da v celoti prekinja diplomatske stike z Veliko Britanijo. Vest je objavila iranska tiskovna agencija Irna.
Po pisanju Irne se je teheranska vlada za ta ukrep odločila po tednu dni, ki ga je dala na razpolago Londonu, da pojasni svoje stališče do Rushdieje-ve knjige Satanski stihi. Britanska vlada je sicer priznala, da knjiga lahko žali verska čustva muslimanov, toda proti izdaji in prodaji knjige ni ukrenila ničesar in zato je sledila prekinitev diplomatskih stikov. Toda sporočilo iranskega zunanjega ministrstva tudi navaja, da naj bi bila Velika Britanija že dve stoletji v prvih vrstah zarote proti islamu in muslimanom s tem, da je stalno sejala seme razdora med muslimani in nudila podporo sionistom. Vendar pa naj bi vse to Britanci presegli, ko naj bi pod pretve-
zo,da branijo svobodo izražanja in človekove pravice, zagovarjali in dovolili objavo Rushdiejevih Satanskih stihov. Ta knjiga po trditvah iranskega zunanjega ministrstva predstavlja žalitev verskih čustev milijarde ljudi. Ob koncu sporočila iransko zuanje ministrstvo še trdi, da nobeni državi ne bo dovolilo zarote proti muslimanom in bo v odnosih z drugimi državami vedno zahtevalo tudi spoštovanje verskih vrednot islama.
Rushdiejeva knjiga Satanski stihi pa je bila uvrščena tudi na uradni dnevni red zasedanja zunanjih ministrov islamske konference, ki združuje 46 islamskih držav. Zasedanje bo v ponedeljek v Džidi v Savdski Arabiji. Odločitev o tem pa je sprejel generalni sekretar islamske konference Hamed Al Ghabed, ki je s tem v zvezi dejal, »da je uvrstitev Satanskih verzov na dnevni red zasedanja zahtevala neka anonimna članica konference.«
Težje do potnega lista v Jugoslaviji
BEOGRAD — Jugoslovansko ministrstvo za notranje zadeve bo sprejelo konkretne ukrepe, s katerimi naj bi zmanjšali število jugoslovanskih lažnih azilantov v ZRN.
Pomočnik zveznega ministrstva za notranje zadeve Jovan Vučkovič je povedal, da bo eden od ukrepov zadeval poostreno obravnavanje prošenj pri odobritvi novih ali podaljšanju starih potnih listov in da bodo v vseh primerih, ko bodo za to zakonske možnosti, takšne zahteve zavrnili. Poudaril je tudi, da restriktivni ukrepi ne bodo prizadeli nobenega jugoslovanskega državljana poštenih namenov.
Vsem morebitnim prosilcem za politično zatočišče v ZRN pa ministrstvo sporoča, da lažno predstavljanje v tujini povzroča škodo ugledu in interesom Jugoslavije. To pa je podlaga, na kateri je moč prošnje za potni list zavrniti oziroma zavrniti podaljšanje. Jasno se je izkazalo, o čemer so se strinjali tudi predstavniki jugoslovanskih in zahodnonemških organov za notranje zadeve, da je moč gospodarske motive samozvanih političnih beguncev brez težav prepoznati in da ZRN ve in sprejema dejstva, da v SFRJ ni političnega preganjanja.
Vučkovič je dejal, da bodo ukrepi veljali tudi za vse tiste, ki na kakršenkoli način kršijo zakone ZRN, bodisi da gre za bivanje, daljše od dovoljenega, delo na črno, kriminal, tihotapstvo in trgovino z mamili in podobno.
Voda na mlin azilantom je bila doslej tudi počasnost zahodnonemških oblasti pri obravnavanju prošenj za politično zatočišče. Namesto tri do štiri leta, obljubljajo v ZRN, pa bodo po novem sprejemali sklepe o tem v roku treh mesecev, ali največ pol leta. Tiste, ki jim azila ne bodo odobrili, bodo izgnali. Jugoslovansko stališče je, da z uvedbo vizumov problem lažnih azilantov ne bo rešen (primer turških državljanov v ZRN je v tem smislu zelo nazoren). Za rešitev tega resnega problema si je treba prizadevati na obeh straneh in s pomočjo sodelovanja pristojnih organov Jugoslavije in ZRN.
Na vprašanje novinarjev, kaj storiti v primeru, če bodo v ZRN kljub vsemu uvedli vize, se je odgovor glasil: »Z ZRN bomo sodelovali in storili vse, kar je v naši moči, da bi razrešili ta problem. V ta namen smo pripravili tudi obvestilo državljanom SFRJ o pogojih vstopa in bivanja v ZRN. Obveščanje javnosti o tem, da je pričakovati v ZRN politično zatočišče le iluzija, je samo eden od ukrepov«, (dn)
Dva dni trajajoče zasedanje predsedstva ZKJ ki mu še ni videti končaj priča o resni krizi
BEOGRAD — Predsedstvo ZK Jugoslavije je pričelo zasedati že v ponedeljek popoldne. Včeraj se je seja nadaljevala in po nekaterih vesteh se še ni končala, člani predsedstva pa naj bi zasedali še danes. O vsem tem ni niti besedice uradnih vesti, veliko je ugibanj in napovedi, vsekakor pa tako dolgo zasedanje kaže na resno politično krizo, ki pretresa jugoslovansko družbo.
O vsebini seje lahko sodimo samo po veliki napovedi srbskega tiska, da je treba takoj sklicati izredni kongres ZKJ. Včerajšnja beograjska Politika na prvi strani na veliko poroča o seji predsedstva srbske partije in o zahtevi po izrednem kongresu.
V tem obsežnem poročilu polemično omenjajo vsa kočljiva vprašanja in predvsem federativno ureditev, ki bi je v partiji ne smelo biti. To pa naj bi pomenilo, da bi v ZK tudi formalno imela glavno besedo srbska partija, ki ima sama od skupnih približno dveh milijonov članov jugoslovanske zveze komunistov skoraj milijon.
S Kosova ni pravih vesti, saj uradna agencija Tanjug ponavlja že oguljeni obrazec, da se stanje
normalizira. V ta namen so iz Srbije poslali številno skupino aktivistov, ki sedaj molčeče Albance prepričujejo, da jim z novo srbsko ustavo ne bo nič slabše. Hkrati pa se nadaljujejo aretacije, čistke in podobni postopki. V praksi to pomeni, na primer v partijskih organizacijah na univerzi, da se morajo vsi albanski študenjte in še zlasti profesorji javno izreči, samokritično oceniti svoje prejšnje ravnanje, sicer jim seveda grozi izključitev, kar pomeni tudi konec študija ali poučevanja. Ukrepati so pričeli proti okrog 750 zasebnim prodajalcem, ki so imeli med stavko zaprto.
V petek naj bi se sestali vsi trije zbori kosovske skupščine; govorili bodo o položaju in začeli razpravo o ustavnih spremembah. Ne bodo pa še glasovali. Napovedujejo, da bo posebna seja 20. marca.
Srbski tisk na veliko in dolgo poroča o Vllasi-ju in njegovi ženi in med drugim celo netočno trdi, da ga bodo zagovarjali odvetniki iz Slovenije in Hrvaške, češ da so drugi zagovor zavrnili. To ne drži, je sporočila srbska odvetnica, ki je z Vlla-
sijem tudi govorila. Srbski tisk še omenja možnost, da bo preiskava trajala 6 mesecev, češ da to omogoča zakon.
Razplamtela se je zelo ostra polemika med srbskimi predstavniki in članom CK Bosne in Hercegovine, odgovornim za ideološko delo CK, dr. Faudom Muhičem. Na seji bosanske partije je namreč ostro obsodil Miloševiča, češ da je kot partijski tajnik napovedal aretacije in v imenu srbske partije zagotovil, da bo do sodnih preganjanj prišlo. Muhič je mnenja, da so sodne zadeve stvar države, nikakor pa ne partije in je na to temo včeraj izredno ostro polemiziral v zagrebškem Vjesniku.
V takem ozračju seveda za gospodarske probleme in celo za sestavo nove vlade ni ne časa ne prave možnosti. Ante Markovič bi moral po prvotnih napovedih sestaviti in predstaviti vlado v teh dneh, sedaj pa ni niti pravih neuradnih govoric. Omenja se samo možnost, da se bo vlada predstavila skupščini 16. marca.
BOGO SAMSA
Predlogi za konvencionalno razorožitev
DUNAJ - Predlogi v zvezi z konvencionalno razorožitvijo v Evropi, ki sta ju NATO in varšavski pakt predstavila na Dunaju večinoma niso novost.
NATO predlaga omejitev števila tankov na 40.000 enot (vsaka stran po 20.000), omejitev števila artilerijskih sistemov na 33.000 enot (vsaka stran po 16.500 enot) ter oklepnih vozil na 56.000 enot (vsaka stran po 28.000 enot). Nobena od članic obeh blokov obenem ne bi smela imeti več kot 30 odstotkov od tega skupnega potenciala (t.j. največ 12.000 tankov, 10.000 artilerijskih sistemov in 16.800 oklepnih vozil). Tretji element v predlogu NATO, ki ga je ponovil britanski zunanji minister Geoffrey Hov/e pa je, da se mora določiti maksimalno število tankov, artilerijskih sistemov in oklepnih vozil, ki jih ima neka država stacionirane v tujini. Tako naj bi imele vse članice obeh blokov skupno stacioniranih v tujini 3200 tankov, 1700 artilerijskih sistemov in 6000 oklepnih vozil. Kar zadeva v zadnjem času napovedanih in objavljenih razorožitvenih pobud držav varšavskega pakta, pa NATO meni, da bi Vzhod tudi v primeru uresničitve vseh teh pobud v tankih in v artileriji
ostal v premoči do Zahoda in sicer v razmerju 2:1.
Pogajalsko stališče varšavskega pakta pa je bistveno drugačno, saj vzhodna vojaška zveza meni, da bi se v pogajanja o konvencionalni razorožitvi moralo vključiti tudi letalske ter pomorske sile in taktično jedrsko orožje. Tega pa mandat pogajanj o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi ne določa. Sicer pa je Eduard Ševardnadze predlagal razorožitveni proces v treh etapah. V prvi, ki bi trajala 2-3 leta, bi obe strani odstranili vse asimetrije in neravnotežja v oborožitvi (v katerih zvrsteh Ševardnadze ni navedel). V drugi etapi bi vsaka stran zmanjšala svojo oborožitev še za 25 odstotkov. V tretji etapi pa bi oba pakta svoje sile povsem prestrukturirala v obrambne namene. Ševardnadze je prav tako povedal, da bo SZ svoje sile, stacionirane v ostalih evropskih članicah varšavske zveze, še letos zmanjšala za 20.000 mož, 27.000 tankov in za 300 bojnih letal, ter da bo SZ iz NDR umaknila 24 nosilcev za taktične rakete. Do konca 1991 pa bodo članice varšavskega pakta skupno zmanjšale svoje oborožene sile za 300.000 mož, 12.000 tankov in za 930 bojnih letal, je potrdil Ševardnadze.
B. G.
• James Baker
NADALJEVANJE S 1. STRANI
najprej oceniti dosedanje rezultate teh pogajanj in da bo to storila šele do konca aprila. Ševardnadzejeva ugotovitev o pogajanjih START je zvenela kot mašilo, nekoliko pa tudi po razočaranju, saj je sovjetska stran, ki še posebej iz notranjepolitičnih razlogov rabi zunanjepolitične rezultate, od srečanja verjetno vendarle pričakovala nekaj več konkretnosti. O razgovorih pa je Ševardnadze povedal, da je »zadovoljen z njimi«. V oceni razgovorov je bil Baker celo nekoliko bolj evforičen obenem pa tudi zelo diplomatski, saj je povedal, da je bil razgovor »zelo dober in zelo vsebinski, in da se je razvijal v ozračju, ki odraža namen nas vseh, da delamo skupaj in da sodelujemo«. Z zadržanostjo ameriške strani se je skratka potrdila ocena tistih, ki so pred dunajskim srečanjem obeh zunanjih ministrov menili, da bo Bakerju Dunaj služil predvsem kot teren za sondiranje in otipavanje in da Busheva administracija še nima izde-
maja v Moskvi
lane lastne politike. V to sondiranje terena sta očitno sodili tudi Bakerjevl dunajski srečanji z zunanjima miniS' troma Madžarske in Poljske, ki veljata za najbolj »liberalni« vzhodnoevropski državi, in da Baker ni pokazal zanimanja, da bi se na Dunaju srečal z zunanjim ministrom še katere druge socialistične države. Precej jasno je tudi, da želi Busheva administracija umiri11 sovjetsko ofenzivo razorožitvenih P°' bud, vendar pa ne tako, da bi ozlovoljila svoje evropske zaveznike (me° njimi še posebej ZR Nemčijo) in nar6 dila vtis, da nima nobenega posluh3 za sovjetske in razorožitvene pobud6 nasploh. Dokaz zato je tudi BakerjeV predvčerajšnji sicer dokaj ideološk govor, v katerem je med drugim P° zval Sovjetsko zvezo naj se javno o pove Brežnjevi doktrini omejene suv6 renosti vzhodnoevropskih držav, kj pa je Baker pravtako povedal, da J Busheva administracija ukazala, naj f pospeši z umikom ameriškega kenu nega orožja iz ZRN.
Na seji odbora za ekonomske odnose s tujino v Kopru
Zavrnjen poskus razvrednotenja Tržaškega in Goriškega sporazuma
KOPER — »Namesto da bi v maloobmejni menjavi končno spoznali prednost, ki je ne gre zanemariti, ki jo gre izkoristiti, se pri nas očitno trudimo za razvrednotenje pomena tovrstne menjave, za uničenje le-te,« je včeraj na seji Odbora za ekonomske odnose s tujino pri MGZ v Kopru menil predsednik Tomaž Može. V razpravi so člani odbora to mnenje potrdili, ob razmišljanjih in predlogih Alojza Rožmana, predstavnika jugoslovanske gospodarske zbornice v Trstu, pa si bili edini, da je treba storiti vse za ohranitev in krepitev maloobmejne menjave, ki je in bo — tudi po letu 1992 — pomemben most v odnosih z Italijo in tržiščem EGS nasploh.
Prav zato so na včerajšnji seji ponovno zavrnili poskuse razvrednotenja pomena Tržaškega in Goriškega sporazuma iz leta 1955, ki so mu, tudi zaradi nepoznavanja vsebine, mnogi nalepili negativne etikete, češ da gre za legalni »šverc«, podtikali nekakšno nelojalno konkurenco z rednim izvozom, ga pa ob tem v pravem trenutku tudi primerno »izkoristili«. Ne gre namreč prezreti dejstva, da se je število operaterjev v maloobmejni menjavi z 18 v začetku osemdesetih let povzpelo na več kot sedemdeset v tem trenutku, da je bila prav maloob-
mejna menjava pomemben »ventil« za uvoz repromaterialov, ko je bila devizna suša zelo velika, da so po tem »kanalu« uvažali tudi zdravila itd. Prednosti preferencialnih sporazumov, ki jih v Evropi spoštujejo in jih imajo še šest (Francija — Italija, ZRN — NDR itd.) so jasne in priznane. Seveda pa v njih ne vidijo (tako kot mnogi v Jugoslaviji) nekaj slabega, pač pa prednost za obmejno območje in vso državo. Da je to določen čas veljalo tudi v Jugoslaviji potrjujejo tudi številke, da je v ta promet vključenih nad 600 ozdov iz vseh republik in pokrajin.
Žal se koristi, prednosti ob vedno spreminjajočih se pogojih, dnevni gospodarski politiki, hitro tudi pozabijo. Nekateri pa jih hočejo zatreti tudi tako, da se trudijo to menjavo povsem izenačiti z redno blagovno menjavo. Nič čudnega torej, da nekateri italijanski partnerji že govore o tem, da bi bilo ob takem izenačevanju pogojev izvoza oziroma uvoza tako menjavo treba kar ukiniti. Seveda so tudi nasprotna mnenja, ki se zavzemajo za kakovostnejšo menjavo, torej ne samo blogovno, pač pa ustanavljanje kooperacij, skupnih firm in drugih skupnih poslov, ki so ob meji povsem logični. V zadnjih štirih letih se je
število kooperacij s 15 (11 milijard lir menjave) povečalo na 80 (300 milijard lir menjave), kar kaže na premike, ki bi jih bilo nujno še okrepiti. Tudi na ta način, da bi z jugoslovansko zakonodajo omogočili oziroma naredili zanimiva skupna vlaganja v carinske cone, ne nazadnje pa še vedno ostaja aktualna — v EGS priznana — industrijska cona iz osimskih sporazumov. Alojz Rožman je opozoril tudi na to, da so možnosti menjave z Italijo še vedno izjemno velike, saj Jugoslavija v celotni zunanjetrgovinski bilanci Italije predstavlja komaj slaba dva odstotka, interes za sodelovanje z Jugoslavijo pa je med italijanskimi partnerji še vedno velik, čeprav so pogosto soočeni z neznankami in postopki, ki niso Jugoslaviji v ponos. Dovolj ilustrativen primer je primer list C in D (možnosti brezcarinskega uvoza v obe deželi), ki ju je Italija ratificirala že marca 1987. leta in si tako povečala možnost brezcarinskega uvoza na 35 milijard lir, Jugoslavija pa do danes list še ni ratificirala in znašajo možnosti brezcarinskega uvoza še vedno samo 13 milijard lir. In da ne govorimo o tem, da je čas listi že »povozil« in da ju bo treba v najkrajšem času spremeniti.
DUŠAN GRČA
Goste nagovoril igralec Vladimir Jurc
Umetniški večer v sežanski knjižnici
SEŽANA Kljub deževnemu vremenu se je minuli petek v Kosovelovi knjižnici zbralo kot zmeraj ob podobnih priložnostih veliko ljudi. Gostje knjižnice so bili pesnica Neža Maurer in slikarja Rok Zelenko in njegova žena Lea Bernetič.
Z izborom poezije Neže Maurer je goste večera nagovoril gledališki igralec iz Trsta Vladimir Jurc. Umetniško podani pesniški besedi so zbrani z veliko zavzetostjo sledili, kar je potrdilo, da je Neža Maurer med najbolj priljubljenimi avtorji poezije na Slovenskem. Njene pesniške zbirke: Skorja dlani in skorja kruha, Ogenj do zadnjega diha, Čas ko je vse prav, Tej poti se reče želja, Drevo spoznanja, so bile: kmalu po izidu razprodane. Lučka Čehovin je predstavila pesnico in tudi poudarila, da so knjige Neže Maurer v knjižnici med najbolj iskanimi. Podčrtala je njene vrednote, ki so življenjska resnica, človečnost, ljubezenska spoznanja, toplina do sočloveka, odkritost, s katero pesnica vedno spregovori o sebi, npr. Igram za vse kar imam, Sprejemam vsakršna pravila igre, Plačam vsakršno ceno, za tisto kar ljubim itd.
Neža Maurer pa je enako priljubljena tudi pri mladih bralcih, zato ni čudno, da so jo v petek dopoldne s tolikšnim veseljem počakali v šoli. Mnogi pa so se do nje pridrenjali tudi zvečer v knjižnico. Mnoge pesmi Neže Maurer so tudi uglasbene.
Tudi v knjigah, ki jih je napisala za mladino: Čukec, Kam teče voda, Kako spi veverica, Televizijski otroci, Ka-
dar Vanči riše, Uh kakšne laži, Kostanjev škratek, so vse razprodane.
Iz te zvrsti literature so učenci pripravili kulturni program, študentka glasbe Mateja Prem pa je zaigrala na harmoniko nekaj resnih skladb.
V pogovoru, ki ga je vodila Lučka Čehovin, je Neža Maurer povedala veliko o svojem bogatem življenju. Spomnila se je svojih prvih službenih let kot učiteljice na Črnem vrhu in Ilirski Bistrici, pa vojnih časov, govorila je o svojem materinstvu, o svojih dveh otrocih, o svojem ustvarjanju. Pogovor je zaključila z eno izmed svojih neobjavljenih pesmi. Knjižnica je pesniški večer povezala z razstavo dveh mlajših likovnikov, ki živita in ustvarjata v istrskem mestecu Grož-njanu.
Rok Zelenko je dal na ogled izbor slik v. olju, izmed katerih so posebne pozornosti vredni zlasti portreti in nekaj prefinjenih keramičnih izdelkov. Krožniki in nakit. Njegova žena, Lea Bernetič, pa razstavlja keramične krožnike in nakit živopisanih barv in mediteranske izpovedi. Posebne pozornosti pa so vredni njeni drobni izdelki - nakit, s katerim napoveduje, da z vso resnostjo vstopa med mojstre keramike na Slovenskem.
Razstava bo v knjižnici na ogled do 20. marca.
Naj omenimo, da je razstava kot nalašč v prazničnih dneh ob 8. marcu in bo lahko marsikoga, ki ne najde primernega darila rešila iz zadrege, saj so razstavljeni predmeti naprodaj po zelo ugodnih cenah.
a. n.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pavel Strani
c' Jf!"
' #
i

Jr-TH
Odnos Furlanov do furlanščine
Dežela Furlanija-Julijska krajina leži na stičišču italijanskega jezikovnega prostora s slovenskim in nemškim; znotraj nje pa poteka še manj izrazit jezikovni prehod med furlan-ščino in beneško govorico (»veneta«), Ta raznolikost bi lahko bila povod za razna trenja, a absolutna premoč, ki jo ima italijanski jezik v uradni rabi, dopušča razmeroma malo »manevrskega prostora«. Poleg tega imajo vse Prisotne jezikovne skupine (furlanska, beneška, nemška in slovenska) precej lasno in že dolgo začrtana vplivna ozemlja.
In vendar bi se lahko zgodilo, da bi Prišlo do kakega zunanjega dogodka, bi bi porušil to ravnotežje, deželna oprava vsaj ne izključuje te možnosti. Ob potresu se je začutilo, da dobiva furlanski jezik večji naboj kot sicer ter da začenja jezikovna vez združe-vuti tudi tiste družbene sloje, ki v preteklosti niso imeli veliko skupnega.
Leta 1977 je Deželna komisija za Proučevanje jezikovnega položaja pri Odborništvu za vzgojo, poklicno izobraževanje in kulturne dejavnosti pomerila goriškemu inštitutu ISIG nalo-9°, da razišče jezikovno obnašanje Prebivalstva, še posebej odnos do »lojalnih jezikov«.
. V tej raziskavi je bil pred leti ob-lavljen članek"1 * * *, ki je opisal metodo in rezultate samo tistega dela vzorca anketiranih, ki so se opredelili kot Fur-ar}L Mimogrede povedano, ta razi-kava se ni dotaknila Slovencev v tr-zaški in goriški pokrajini, ker so nji-|J0v jezikovni položaj imeli za po-,sf*n drugačen od vseh ostalih eželnih jezikovnih območij.
Navedeni podatki se zato nanašajo n*o A
deni odstotki pa se nanašajo na celot
36n od9rovore 385 oseb, od katerih je 0 običajno govorilo furlansko, navedi odsto*'~ — ~~ -------1 *
ni vzorec.
: Osnovni in najbolj zanimiv podatek Primerjava med rabo furlanskega
. nka v družinah nreišnie nenernriie
družinah prejšnje generacije sedanjo: 74 % intervjuvancev je iz
„ 01(5, da so njihovi starši med seboj r /°rhi furlansko, med njimi pa jih je iarJ ? materin jezik s svojim partner-vj ®e pb%. V 71% primerov so njiho-starši občevali z njimi v furlanšči-or’
Urni c
OC V «VT /V {JI lllltJU
furlanšči-
sami pa rabijo isti jezik s svo-"U otroki še v 54% primerov. ^JzPoredno z izginjanjem fu,
‘t£ Se ‘Pojavlja italijanščina: starši in-j/mjuvancev so med seboj govorili vPJljanščino v 7% primerov, intervju-0 nc1 Pa v 19%. Z otroki se danes po-3j V^yia v italijanščini skoraj tretjina:
Pro^ generacijami je torej v teku Sq ^es zamenjave jezikovnega kodek-to^torica članka navaja ob tej ugo-m,p/i eno zanimivo dejstvo, na-r°dn' razisbave, znane iz medna-da ■6 znanstvene literature, kažejo, Stare~ ta zamenjava navadno varljiva.
L bi opustijo rabo narečja v od-
nosu z otroki, da bi jih tako obvarovali pred neuspehi, ki naj bi jih povzročala raba »neuglednega« narečja, navadno sami ne obvladajo knjižnega jezika in ga tudi ne čutijo kot svojega. Njihovi otroci doživijo zato dvojno kulturno in jezikovno obubožanje, ker je komunikacija s starši revnejša tako po obliki kot po vsebini.
Med mlajšo generacijo sedanjih staršev se že čuti vpliv in jezikovne učinke menjave. Čim mlajši so anketiranci, tem bolj omejena je raba furlanščine. Med mlajšimi se v furlanšči-ni pogovarja s soprogom 55%, z otroki pa 48%.
Jezikovno zamenjavo je pospešila šola, ki je povsem odklonila še živ domači furlanski jezik. Čim višja je izobrazba anketirancev, tem manj rabijo furlanščino. Dovolj je že nižja srednja šola, da več kot polovica opusti rabo materinščine.
Drugi važen dejavnik, ki je prišel do izraza, je velikost naselja: v naseljih z manj kot 7.000 prebivalci govori furlanščino 72%. V naseljih z več kot
30.000	prebivalci pa le še 8,5%. Zanimivo je še, da kažejo večjo trdnost pri ohranjanju furlanščine moški kot ženske. Avtorica se sprašuje, ali ni razlaga za to v večji težnji k prilagajanju okoliščinam, ki naj bi prevladovala pri ženskah. Dejstvo pa je, da imajo najbolj pozitivno mnenje o rabi furlanščine manj izobraženi moški zrelih let, ki živijo v manjših naseljih.
Vendar je med mnenji in dejansko uporabo velika razlika. Med tistimi, ki so izrazili ljubezen do furlanskega jezika, jih četrtina govori s svojimi otroki v italijanščini. Zavest o tem protislovju imajo tudi sami intervjuvanci. Približno dvema tretjinama se to zdi zaskrbljujoče. Očitno je utilitarizem močnejši od čustvene in ideološke naklonjenosti do jezika. Slika pa ni povsem negativna ali brezupna. Ravno med mladimi, ki so doma in v šoli slišali najmanj furlanščine, se opaža naklonjenost do rabe furlanščine. Na splošno pa skoraj 60% intervjuvancev meni, da se furlanski jezik ne bo oši-bil. Skoro vsi, tudi Nefurlani, menijo, da bi bilo treba jeziku »pomagati« (96%). Skoraj enak odstotek je za uvedbo furlanske kulture in zgodovine v šole, 84% je za uvedbo jezika (gre za splošno načelo, brez določenega števila ur) in 90% je za večjo rabo v množičnih občilih.
Ali pomenijo rezultati zadnjih volitev (in poraz Furlanskega gibanja), da bi nova raziskava dala bolj pesimistično sliko?
(1) Bruna De Marchi, La condizione
linguistica nel Friuli-Venezia Giulia:
analisi degli aspetti teorico-metodolo-
gici e di alcuni risultati di una ricerca.
Objavljeno v reviji Studi goriziani, jan. — dec. 1980, str. 13-40.
V Sloveniji solidarnostna akcija
za obnovo Franje
S seje odbora pri republiškem vodstvu SZDL
LJUBLJANA — Republiško vodstvo SZDL vabi vse prebivalstvo Slovenije, drugih krajev Jugoslavije in tudi Slovence ter protifašiste v drugih državah, da prispevajo v sklad za obnovo in ohranitev partizanske bolnice Franja. To so sklenili včeraj v Ljubljani na seji Odbora za sanacijo in zaščito bolnice Franja pri republiški konferenci SZDL.
Kot je znano, je v noči od 7. na 8. januar plaz zasul dostop v sotesko Pasnice, kjer je znana partizanska bolnišnica, v kateri se je zdravilo mnogo ranjenih partizanov vseh narodnosti. Prizadevni ljudje s Tolmin-
skega, Cerkljanskega in Idrijskega so takoj naredili to, kar je bilo potrebno za ohranitev znane bolnišnice. Iz barak v soteski so po strmih poteh odnesli muzejske eksponate, ki so bili v njih. Istočasno so gradbinci in gozdarji pričeli odstranjevati plaz. Dela sicer potekajo zelo počasi. Sreča je hotela, da ni v letošnji zimi deževalo, sicer bi bile že vse barake pod vodo. Nevarnost je zelo velika, zaradi tega si želijo, da bi plaz odstranili čimprej. Že na prvih sestankih v Idriji in drugod je prišla do izraza volja in zahteva, da se bolnica Franja ohrani takšna, kot je bila doslej, takšna, da lahko privabi še vedno vsako leto tisoče in tisoče obiskovalcev, ki se ne morajo načuditi dejstvu, da so slovenski partizani tako skrbeli za svoje ranjence. Želja po ohranitvi naprav nekdanje bolnišnice je prišla do izraza tudi na včerajšnjem sestanku v Ljubljani, ki ga je vodil predsednik SZDL Jože Smole. Sodelovali so idrijski muzealci, zastopniki idrijske občine, zastopniki slovenske vlade, raznih svetov in strokovnih zavodov.
Slovenska vlada je z 200 milijoni dinarjev prva priskočila na pomoč za finansiranje najnujnejših del. Is-
točasno je stekla nabiralna akcija. Na posebnem tekočem računu Mestnega muzeja v Idriji se je doslej nabralo 109 milijonov dinarjev. Seveda so to le majhne številke, saj je nabiralna akcija v teku. Za sanacijo pa potrebujejo 5 milijard dinarjev. Zaradi tega so na včerajšnjem sestanku govorili o raznih možnostih finansiranja.
Sklenili so, da bodo akcijo razširili na vso Slovenijo. Istočasno naj v ta sklad prispevajo ljudje iz vse Jugoslavije. To bo dokaz enotnih pogledov jugoslovanskih narodov, kar je še zlasti pomembno v sedanjem trenutku.
V akcijo so se že vključili tudi slovenski in italijanski protifašisti v naši deželi in v Italiji nasploh. Na včerajšnjem sestanku v Ljubljani sta govorila tudi Boris Rače za SKGZ in Arturo Calabria za ANPI. Ta je povedal, da so udeleženci vsedržavnega kongresa ANPI, ki je bil v Livornu, nabrali 8 milijonov lir. V Trstu pa se je konstituiral posebni odbor. Nabiralna akcija je v teku. V akcijo bodo pritegnili tudi Italijane in Furlane iz naše dežele, saj ima bolnica Franja velik pomen tudi zanje.
MARKO VVALTRITSCH
Vodstvo Zveze izseljencev pri Brezigarju
TRST Vodstvo Zveze slovenskih izseljencev (prisotni so bili Clavora, Cruzil, Matte-lig in Slavich) se je v prejšnjih dneh sestalo z deželnim svetovalcem Slovenske skupnosti Brezigarjem, s katerim je podrobno proučilo problematiko slovenskih izseljencev v F-JK. Predsednik Clavora je deželnemu svetovalcu orisal dejavnost Zveze, ki je zelo razvejana in ima številne sekcije širom po svetu. S to dejavnostjo, je poudaril Clavora, izseljenci vzdržujejo stike z rodnimi kraji in ohranjajo jezik in kulturo.
Svetovalec Brezigar je zagotovil vso podporo pobudam Zveze slovenskih izseljencev.
Avtobusno postajo bodo gradili v Luciji
LUCIJA — V piranski občini že nekaj časa razmišljajo, kako bi prišli do nove glavne avtobusne postaje v Luciji in jo tja preselili iz Pirana. Ker je v Piranu vse premalo prostora, da bi lahko tik pred mestom počivali avtobusi, so že lani naročili Projektivi koprskega Stavbenika, da razišče, kakšne so možnosti zidave nove avtobusne postaje, in da pripravi strokovne podlage, na osnovi katerih bo mogoče narediti zazidalni načrt.
Nalogo so pri Stavbeniku pripeljali h koncu, zdaj pa je že skoraj povsem jasno, da bi bilo že konec tega leta moč začeti zidati povsem novo središče Lucije, ki bi zraslo na območju nekdanjega nogometnega igrišča, oziroma prav blizu nekdanje železniške postaje v Luciji, pri nekdanjem gostišču Rubin (zaradi hitrega razvoja je v Luciji že marsikaj "nekdanje").
V strokovnih podlagah so ugotovili, da bi Lucija potrebovala večjo blagovno hišo (namenjena bi bila tudi Portorožu), v isti stavbi naj bi bili tudi vsi postajališ-ki prostori - od prometne pisarne do čakalnice. Ob blagovnici in postajališki stavbi pa bi bile še površine za avtobusno postajališče (večje število avtobusnih terminalov in parkirišč). Ta del bi pomenil prvo fazo predvidene pozidave območja, s katero naj bi začeli letos, denar pa naj bi prispevala zainteresirana trgovska organizacija, avtobusno podjetje in sklad za urejanje stavbnih zemljišč. Drugi dve fazi predvidevata, da naj bi ob postajališču zgradili še vrsto parkirišč, garažno hišo in nekaj poslovnih objektov za pisarniške prostore nekaterih organizacij, oziroma za prodajne lokale. Spomladi naj bi izdelali osnutek sprememb zazidalnega načrta "Lucija 1 - nadaljevanje" in ga že posredovali v javno razpravo. Najpomembneje pri tem pa bo poiskati ustrezne sovlagatelje, ki bodo pomagali uresničiti zastavljene načrte. V okviru istih načrtov naj bi tudi poskrbeli za gradnjo podhoda pod magistralno cesto Koper-Pulj. Podhod bi povezoval bodoče postajališče in blagovni center s pretežno stanovanjskim delom na severni strani magistralne ceste, kjer prebiva večina od 7000 prebivalcev Lucije. Z uresničitvijo te naloge bi v občini ubili tri muhe na en mah. Zaokrožili bi urejanje naselja Lucija in z dograditvijo štiripasovne ceste Lucijo tesno povezali s Portorožem...
BORIS ŠULIGOJ
Pod pokroviteljstvom Mednarodne pomorske organizacije
V Trstu je včeraj zaživela Mednarodna pomorska akademija
Predsednik ZSMJ o položaju v Jugoslaviji
Greganovič: Različnost je pogoj za napredek
Od včeraj deluje v Trstu še ena pomembna mednarodna vzgojno-izobra-ževalna ustanova. Gre za Mednarodno pomorsko akademijo, ki jo ustanavlja tržaška pokrajinska uprava pod pokroviteljstvom italijanskega zunanjega ministrstva in Mednarodne pomorske organizacije, pri njenem snovanju pa sodelujeta tržaška univerza in predvsem podjetje skupine IRI za strokovno izpopolnjevanje in svetovanje AN-CIFAP. Včerajšnja otvoritvena slovesnost je bila v konferenčni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah, akademija pa bo začasno delovala na tržaškem sedežu ANCIFAP v Ul. Valmaura.
Za ustanovitev Mednarodne pomorske akademije v Trstu si je pridobil veliko zaslug pokrajinski svetovalec in bivši pokrajinski odbornik Bonat, ki je sicer po poklicu ladijski kapitan. Na njegovo pobudo je tržaška pokrajinska uprava leta 1986 dala nalog podjetju ANCIFAP, naj izvede študijo o možnosti uresničitve mednarodne visoke šole za strokovno izobraževa-
nje pomorščakov v Trstu. Šola bi podobno kot Mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru in drugi centri, ki so na Tržaškem nastali po njegovem vzorcu, bila namenjena predvsem pomorščakom iz manj razvitih držav, na njej pa bi poučevali in raziskovali strokovnjaki mednarodnega ugleda. Za projekt sta se prav kmalu zavzela Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in italijansko zunanje ministrstvo, ki sta natanko pred letom, in sicer 10. marca lani, podpisala sporazum za njegovo uresničitev.
Na osnovi tega sporazuma je tržaška pokrajinska uprava lanskega julija poverila podjetju ANCIFAP nalogo, naj poskrbi za začetek delovanja Mednarodne pomorske akademije. Le-ta bo svoje dokončne prostore dobila v kompleksu bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, in sicer v paviljonu T. Kot rečeno, pa bo začasno gost na sedežu podjetja ANCIFAP na Valmauri. Tu se bo odvijal tudi prvi tečaj, ki je včeraj uradno stekel. Trajal bo 13 tednov,
udeležilo pa se ga bo 20 ladijskih kapitanov iz 20 različnih azijskih, arabskih, latinskoameriških in evropskih držav. Pod vodstvom priznanih strokovnjakov IMO in Italijanskega ladijskega registra (RINA) bodo proučevali vprašanje pomorskih nesreč z najrazličnejših vidikov.
Na včerajšnji otvoritveni slovesnosti je številne udeležence najprej pozdravil izredni komisar padriškega Centra za raziskave Romeo, nato pa sta glavni tajnik IMO Srivastava in predsednik tržaške pokrajinske uprave Crozzoli slovesno odkrila tablo, ki bo stala na bodočem sedežu ustanavljajoče se visoke šole. Crozzoli je v otvoritvem nagovoru poudaril, da je nova mednarodna ustanova še en dokaz odprtosti Trsta svetu, in zagotovil, da bo uprava, ki jo vodi, storila vse, da bi akademija v najkrajšem času polno zaživela. Pri tem je med drugim omenil, da so se dela za ureditev primernih prostorov v kompleksu bivše umobolnice že začela.
Zelo tehten poseg je nato imel tajnik Srivastava. Povedal je, da ni slučaj, če bo Mednarodna pomorska akademija nastala v Italiji oziroma v Trstu, saj ima pomorstvo tu dolgo in bogato tradicijo. Govoril je o pomenu, ki ga ima dobra strokovna priprava kadrov tudi na tem področju človekovega delovanja, posebno pa je poudaril funkcijo zbliževanja med ljudmi, ki jo pomorstvo od vedno ima. To bo tudi ena osnovnih nalog, ki jih bo snujoča se akademija načrtno opravljala in s tem prispevala k utrditvi miru v svetu.
Na slovesnosti so govorili še predstavnik podjetja ANCIFAP, tržaški pristaniški poveljnik Itri, občinski odbornik Trauner in eden izmed prvih gojencev Mednarodne pomorske akademije, ladijski kapitan A. K. Prasad.
Na sliki (foto Magajna) otvoritvena slovesnost v Centru za raziskave.
Branko Greganovič
»Jugoslavija preživlja globoko politično krizo, ki je predvsem kriza sistema in njegove ideologije. Zato izhod iz krize ni mogoč brez reforme sistema. Med osnovnimi vzroki krize pa je dolgoletno nepriznavanje in nespoštovanje različnosti in pluralizma.« To je samo nekaj misli iz trezne in poglobljene analize sedanjega stanja v Jugoslaviji, ki jo je v ponedeljek zvečer podal Branko Greganovič, predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije, na srečanju v dvorani v Ul. Madon-nina v Trstu.
Greganoviča so povabile k nam štiri mladinske organizacije — Mladinski odbor Slovenske kultumo-gospodar-ske zveze, MO Slovenske skupnosti, Zveza komunistične mladine in Zveza mladih socialistov — v prizadevanju, da bi si tukajšnja javnost lahko ustvarila čim popolnejšo in vernejšo sliko o dogajanju onstran meje, in to iz pričevanj neposrednih protagonistov. Sre-
Srečanje med ARCI in Z SKD
Člani odbora sprejeli posebno izjavo
Preprečiti je treba rasno in narodno diskriminacijo
Združenje aktivistov NOG o dogajanju v Jugoslaviji
V ponedeljek je obiskal Zvezo slovenskih kulturnih društev v Trstu član vsedržavnega predsedstva ARCI Antonio Benetollo, ki ga je spremljal deželni tajnik organizacije Maurizio Villani. Namen srečanja je bil utrditi stike in postaviti temelje novemu sodelovanju med obema organizacijama.
Predsednik ZSKD Ace Mermolja je gostu obrazložil delovanje in ustroj Zveze, nato pa je naglasil, da moramo Slovenci, ki živimo v Italiji, najti čim več zaveznikov in prijateljev, da nam bi pomagali obveščati in ozaveščati širšo italijansko javnost o naših problemih. Slovensko vprašanje je v bistvu vsedržavno, na žalost pa italijanska javnost o nas zelo malo ve. Poleg tega — je nadaljeval Mermolja — potrebujemo Slovenci nove vzpodbude, soočati se moramo z novimi idejami in hkrati reševati vrsto organizacijskih vprašanj. Prijatelje pa potrebujemo tudi v odnosih s krajevnimi in vsedržavnimi ustanovami. Skratka, naša prizadevanja za razvoj in za legitimne pravice bi morala odjekniti v širšem italijanskem in tudi evropskem prostoru, drugače tvegamo, da postanemo žrtve nenavadnega molka.
Antonio Benetollo je v svojem posegu poudaril, da je vprašanje Slovencev resnično vsedržavno, saj gre za načelo človekovih pravic in pravičnosti. Organizacija ARCI je vedno bolj pozorna do problemov, kakršna sta narodna in rasna diskriminacija. Kultura solidarnosti in
sožitja je osnova delovanja ARCI in tudi uveljavljanja te organizacije. Bližamo se letu 1992, ki bo v marsičem spremenilo odnose med državami in narodi. V tem kontekstu pa bo treba paziti, da ne bo prišlo do novih oblik diskriminacije in tudi na to, da združevanje ne bo pomenilo izločevanja vseh tistih, ki bodo ostali izven meja ES. Benetollo je spregovoril tudi o povezovalni vlogi ZSKD, saj živimo Slovenci na obeh straneh meje, in izrazil skrb, da ne bi sedanje dogajanje v Jugoslaviji zbudilo v ljudeh odpora do vsega, kar je slovansko oziroma jugoslovansko. Odločno se je treba boriti proti takšnim težnjam, ker so lahko samo škodljive.
Na ponedeljkovem sestanku je bil govor tudi o organizacijski preosnovi združenja ARCI, ki je postalo konfederacija z milijon in 400 tisoč člani. Posamezne članice, ki so v svojem delovanju avtonomne, se ukvarjajo s kulturo, športom , ekologijo, z izobraževanjem, z vprašanji mladih itd. Gre torej za razčlenjeno združenje, ki goji zelo različne interese.
Pred sestankom med ZSKD in predstavnikoma združenja ARCI se je Benetollo srečal s tajnikom Zveze kulturnih organizacij Slovenije Vojkom Stoparjem in odgovornim za mednarodne odnose Vladom Ravnikarjem. V razgovoru so poudarili, da mora priti med organizacijama do konkretnega sodelovanja in izmenjav, pri čemer lahko igra prav ZSKD vlogo posrednika.
Odbor Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja Tržaškega ozemlja je velik del svoje zadnje seje namenil razpravi o sedanjem dramatičnem položaju v Jugoslaviji. Dogajanje v državi našega matičnega naroda vso slovensko in demokratično javnost v zamejstvu močno vznemirja in zaskrblja, razumljivo pa je, da še zlasti globoko prizadeva vse tiste, ki so se bodisi kot borci ali aktivisti, politični preganjanci in interniranci v času narodnoosvobodilnega boja borili ob strani jugoslovanskih narodov za svobodo, za novo, demokratično, enakopravno in srečno domovino slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Po izčrpni, zavzeti in prizadeti razpravi so člani odbora Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem sprejeli naslednjo izjavo, ki jo objavljamo v celoti:
Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja Tržaškega ozemlja z veliko zaskrbljenostjo spremlja dogajanja v Jugoslaviji, ki iz nacionalističnih izhodišč vnašajo razdor med bratske jugoslovanske narode in narodnosti in resno ogrožajo sožitje med njimi v državi, kakršna je nastala iz skupnega osvobodilnega boja, in prav tako resno ogrožajo obetajoči demokratični razvoj in napore za izhod iz gospodarske, družbene in politične krize. Vznemirjeni smo spričo dejstva, da je zato, ker se dosledno zavzema za popolno enakopravnost veh naro-
Razpis natečaja zavoda IRRSAE
Deželni pedagoški zavod IRRSAE je razpisal natečaj na podlagi naslovov za 5-letno zaposlitev za naslednja mesta: eno mesto za knjigovodsko službo, osem mest za izvršno službo in eno mesto za izredno službo (prevajalec za slovenski jezik).
Od osmih mest za izvršno službo sta dve namenjeni osebju, ki je doseglo diplomo nižje srednje šole na slovenski šoli.
Natečaja se lahko udeleži neuč-no osebje v staležu. Na razpis za prevajalca se lahko javi upravno osebje v staležu z diplomo slovenske višje srednje šole.
Rok za vložitev prošnje zapade 24. marca t. L, podrobne informacije pa dobite na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. Carducci 8, vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure in v sredo in petek od 16.30 do 18. ure.
Na Opčinah srečanje z jezuitom in misijonarjem Janezom Srako
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši je pred dnevi v Prosvetnem domu na Opčinah priredila srečanje z misijonarjem jezuitom Janezom Srako. Gosta je predstavil župnik Žerjal, ki je podčrtal, da je ljudski misijon, ki ga je razglasila tržaška škofija, priložnost za preverjanje celotne človeške osebe, tako z verskega kot z duhovnega vidika.
Peter Sraka se je v pogovoru s poslušalci dotaknil številnih tem, ki so tačas v ospredju cerkvenega dogajanja in ki so temelj katoliškega vrednotenja stvarnosti. Dalj časa se je misijonar mudil pri vprašanju nasilja: nasilje kot svetovni pojav v politiki — je razlagal Janez Sraka — bo še tako dolgo prisotno, dokler najbolj zavesten del človeštva ne bo odkril, kako pokoriti najbolj razburkano plast v psihologiji množic in posameznikov, saj je nasilje pojav, ki ga je težko miselno obvladati. V zgodovinski razlagi nasilja pa je bil Sraka dokaj protisloven. Najprej je dejal, da je s francosko revolucijo nasilje dobilo opravičilo in cilj v funkciji urejanja in spreminjanja družbenih razmerij, s čimer naj bi se usidralo v sodobno miselnost. Ko pa so ga prisotni opozorili na nasilje cerkve za časa sežiganja čarovnic, je to opravičil, češ, da je s tem cerkev skrbela za javni red. Po predavateljevih besedah je klasična teologija zmeraj dopuščala, da se človek nasilju upre in da je v samoobrambi dopuščen tudi umor.
Poslušalci so izzvali predavatelja, naj se izrazi o protislovenskem stališču Krščanske demokracije. Sraka je dejal, da je taka politika razumljiva, ker gre za italijansko stranko in da je zatiranje manjšin predpostavka varnostne politike sleherne države. Resnični problem pa je — je dodal — upadanje števila rojstev med Slovenci. (w)
dov in narodnosti v SFRJ na osnovi ustave in splošno veljavnih demokratičnih načel, kakor tudi za svobodno izražanje različnosti v družbi, pod ostrimi napadi unitarističnih sil še zlasti Socialistična republika Slovenija, država slovenskega naroda v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in zato tudi matica Slovencev, ki živimo v Italiji. Zaskrbljeni smo, ker čutimo, kako se sedanje napeto stanje v SFRJ negativno odraža tudi na življenje ob meji in posredno na učinkovitost boja za naše narodnostne pravice v državi, v kateri živimo in v kateri si prizadevamo biti čimbolj uspešen posredovalni člen med našima sosednima državama.
Kot Slovenci v Italiji, udeleženci narodnoosvobodilnega gibanja v sklopu Osvobodilne fronte slovenskega naroda in ponosni na delež, ki smo ga prispevali v skupnem boju za zmago nad fašizmom, za demokracijo in za osvoboditev, izrekamo vso podporo družbeno-političnemu vodstvu Socialistične republike Slovenije in njegovim stališčem. Prepričani smo, da je v tem težkem trenutku najprimernejše orožje za izhod iz nevzdržnega stanja skrajna treznost in razsodnost ob doslednem vztrajanju na načelih medsebojnega spoštovanja in prizadevanja po enakopravnosti vseh narodov in narodnosti v Jugoslaviji, s pravico, da v širši državni skupnosti sami odločajo o svoji narodni usodi. Izrekamo srčno upanje in želje, da bi v interesu nadaljnjega demokratičnega razvoja in blagostanja vseh treznost in razsodnost čimprej prevladali nad nacionalističnim brezumjem, kjerkoli se pojavlja, in omogočili uspešnost naporov za izhod iz sedanjega dramatičnega stanja.
V ostalih točkah dnevnega reda se je odbor Združenja aktivistov NOG na Tržaškem pogovoril o letošnji tradicionalni proslavi 8. marca (ki bo v skupni priredbi Društva slovenskih upokojencev, Združenja aktivistov in Žveze invalidov NOB v petek, 10. t.m., ob
17.30	v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu s priložnostnim govorom in kulturnim sporedom), o poteku pobude za zbiranje pomoči za obnovo partizanske bolnice Franje in začel razpravo o novih pravilih Združenja, ki jo bo nadaljeval na prihodnji seji.
Odbor Združenja aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja je nadalje sklenil, da bo dal pobudo za obnovitev stikov z združenji Zveze borcev v Kopru, Sežani in Ilirski Bistrici, na koncu zasedanja pa se je poklonil spominu nedavno umrlega protifašističnega borca in velikega prijatelja Slovencev Bortola Petronia. (-e-n)
Čanje je bilo namenjeno tudi italijanski publiki (bilo je poskrbljeno za simultano prevajanje), ki pa se žal razen redkih izjem ni odzvala vabilu. Res škoda, kajti mladi govornik je marsikateremu poslušalcu odprl nekatera nova obzorja in opozoril na nekatere bistvene aspekte sedanje krize, ki jih iz časopisnega poročanja ni lahko zaslediti.
Že Greganovičevo opazovališče je svojevrstno: mlademu Mariborčanu, ki živi in dela v Beogradu, in to v nekem zveznem organizmu, se naravnost vsiljuje potreba, da se otrese shem in vnaprej pripravljenih scenarijev in da išče rešitve na osnovi globljih spoznanj o zgodovinskih in družbenih vzrokih sedanjega dramatičnega stanja. Vendar je Greganovič takoj na začetku opozoril na staro in žal prevečkrat pozabljeno pravilo politične kulture, da namreč ne obstajajo resnične in neresnične trditve, pravilna in zgrešena stališča: obstajajo samo drugačna stališča. Tudi v času, ko ljudje zgubljajo razsodnost, je dejal, so večne resnice in avtoritete vse prej kot koristne.
Že sam scenarij jugoslovanske krize se nam ponuja v izkrivljeni obliki: navidezno gre za spopad nacionalnih in teritorialnih interesov, dejansko pa gre za spopad dominantnih političnih skupin na teh teritorijih. V enopartijskem sistemu je danes legaliziran le teritorialni pluralizem, ki se ga interpretira (in manipulira) kot nacionalni pluralizem. Toda z instrumentarijem nacionalnih odnosov ni mogoče doumeti jugoslovanske situacije. Prevečkrat ne znamo ali nočemo ločevati med nacionalnimi in človekovimi pravicami.
Tu je bistveno vprašanje komunikacije. Prave komunikacije danes dejansko ni, saj se v zvezi pogovarjajo med gluhimi, znotraj republik pa se prepričujejo prepričani. Vzrok nerazumevanja ni različnost jezikov, ampak dejstvo, da se uporablja ideološki ali oblastniški jezik, ne pa politični jezik. In kjer ni možen dialog, je možno samo nasilje.
In še: problem Jugoslavije je v tem, da pojmuje kot oviro napredku prav to, kar je v resnici njegov pogoj, to pa je pluralizacija in različnost.
Kaj pa recepti za izhod iz krize? V tem trenutku, pravi Greganovič, je najbolj potrebno premirje, ki naj omogoči ponovno vzpostavitev komunikacije in dialoga ter pravil igre, ki jih danes nihče več ne spoštuje. Treba je uveljaviti skupščinsko oblast, ki danes obstaja le na papirju, kot dokazuje dejstvo, da Zveza komunistov danes prevzema celo odgovornosti in krivde, ki ne morejo biti njene. Tudi kar se tiče Kosova, ki ga je govornik sicer le bežno omenil, je problem v uporabi metode zakonov, ne pa politične volje.
V taki situaciji pa obstajajo tudi pozitivni trendi: na primer v sami ZSMJ, kjer so uspeli ohraniti strpnost in dialog med različnimi (pa čeprav so morali včasih zganjati ekvilibrizem, kot je avtokritično dejal Greganovič) ter na osnovi različnosti izoblikovati skupne projekte, (tm)
Že spet odložitev seje skupščine Tržaške KZE
Prva seja novoizvoljene skupščine Tržaške krajevne zdravstvene enote, ki bi morala biti danes, je bila odložena na 23. marec. To je že druga odložitev seje, za katero se je odločil predsednik skupščine Camber, vzroki pa so tudi tokrat tehnične in politične narave.
Sicer pa tudi tehnični vzroki imajo politični izvor, in sicer v položaju, ki je nastal v Miljah, kjer je večina občinskih svetovalcev opozicije izstopila iz občinskega sveta. Med njimi so tudi taki, ki so bili izvoljeni v skupščino KZE (kjer imajo pasivno volilno pravico le svetovalci občinskih svetov tržaške pokrajine), od tod pa problem, ali so po odstopu lahko še člani skupščine. V zahtevi po odložitvi seje, ki j° je v imenu PSI podpisal odbornik An-ghelone, pa se govori tudi o "še nepopolnih političnih sporazumih", iz česar bi se dalo sklepati, da se stranke, k1 upravljajo Občino in Pokrajino, j>e niso dogovorile o porazdelitvi vodilnih mest v KZE.
Proti novi odložitvi seje skupščin® KZE - po zakonu bi se morala sestati najkasneje en mesec po izvolitvi - j® ostro nastopila tržaška federacija Kpl: ki opozarja, da je tržaški zdravstven sektor že preveč mesecev brez vodstva, in to v trenutku, ko bi bilo treh ^ zavzeti odločna stališča do program skih izbir Dežele.
Ob današnjem prazniku žensk
Vrsta manifestacij in prireditev v znamenju nerešenih vprašanj
Danes na praznik žensk se bo kot vsako leto zvrstilo veliko manifestacij, okroglih miz, srečanj in tudi preprostejših družabnih prireditev. Vsebina 8. marca se spreminja, kot se spreminja čutenje praznika, čeprav to še ne pomeni, da so problemi žensk rešeni, kar dokazuje tudi program osrednje pokrajinske manifestacije, ki bo danes ob 16. uri na Borznem trgu.
Shod prirejajo članice sindikatov CGIL, CISL, UIL, strank KD, KPI, PRI, PSDI, PSI, zeleni, združenje ACLI, ZKMI, koordinacijski odbor 0-6 in ZŽI. Govor bo o ženski brezposelnosti, o družini in materinstvu ter o kočljivem problemu nasilja. Pravica do dela je pravica vseh, v naši deželi in pokrajini pa se ženske srečujejo s hudimi težavami in ni se jim lahko osamosvojiti, ker je med njimi odstotek brezposel-
nosti velik. Vemo, da zakon o splavu še vedno ločuje gibanja in stranke, kljub temu pa so si ženske edine, da mora materinstvo pomeniti svobodno izbiro. Zato zahtevajo več posvetovalnic, več podpore med nosečnostjo in seveda boljše informacije o vsem, kar je v zvezi s spolnostjo. Odločno se ženske borijo proti nasilju in seveda še posebej proti spolnemu nasilju, ki je zločin proti osebi.
Članice komunistične partije bodo na Goldonijevem trgu razdeljevale informacijski material, praznik prirejajo v Ljudskem domu pri Pončani (s pričetkom ob 16. uri) in v Ljudskem domu v Naselju sv. Sergija (s pričetkom ob 19. uri). Sindikat upokojencev CGIL prireja ob 16. uri na Pomorski postaji srečanje z upokojenkami, na
katerem bo govorila Iole Burlo. Vrsto srečanj in praznikov prireja tudi ZŽI-UDI, in to v raznih mestnih predelih ter po okoliških vaseh.
Nekatere prireditve, o katerih smo že poročali, bodo imele kulturni značaj, kot na primer na Opčinah in v Miljah. Včeraj pa so članice Ženske konzulte Občine Trst v počastitev 8. marca priredile v Krožku za kulturo in umetnost CCA srečanje na temo »Ženska in italijanska ustava«.
Tako se namreč glasi naslov knjige, ki je izšla pretekli mesec na pobudo vseh ženskih organizacij, včlanjenih v konzulto in s podporo dežele FJK. Srečanja bi se bila morala udeležiti tudi poslanka Tina Anslemi, zaradi nujnih parlamentarnih obveznosti (glasovanje o zakonu o spolnem nasilju) pa je bila v zadnjem trenutku prisiljena odpovedati obisk.
Predsednica pred kratkim ustanovljene konzulte Carla Mocavero je po kratkem uvodu predala besedo uglednim gostom srečanja. Deželni odbornik za finance Dario Rinaldi je izrazil upanje, da bo parlament čimprej odo-brnil zakon proti spolnemu nasilju, obenem pa je opomnil, da lahko Dežela, kljub precej omejenim pristojnostim marsikaj stori za uresničitev dejanske in ne samo formalne enakopravnosti med obema spoloma.
Prof. Giorgio Conetti, ravnatelj pravne fakultete na tržaški univerzi, pa je natančno razčlenil posamezne prispevke uglednih strokovnjakov na pravnem področju, ki so s svojim znanjem obogatili vsebino knjige. Avtorji tekstov se lotevajo res pomembnih vprašanj o zakonskih določilih ustave in o njihovem izvajanju. Tudi italijanska ustava, ki so jo sooblikovale tudi ženske (v ustavodajni skupščini jih je bilo 21), vsebuje zakone, ki so v sodobnem času za t.im. »nežni spol« nesprejemljive.
Študentje nadaljujejo protestno akcijo
Rektor Tržaške univerze danes pri ministru za šolstvo
Rektor Tržaške univerze Fusaroli se bo danes v Rimu srečal z ministrom za šolstvo Gallonijem, da bi skupaj našla rešitev naravnost absurdnemu položaju na Fakulteti za leposlovje in filozofijo in na Visoki šoli za prevajalce in tolmače. Študentje obeh fakultet pa nadaljujejo s protestnimi akcijami ter bodo danes zjutraj priredili "sit-in" pred Prefekturo. Med oblikami protesta pa velja še posebno zabeležiti nekoliko izzivalno zahtevo študentske skupščine, da bi obe fakulteti nekako odcepili od Tržaške univerze ter ju priključili univerzi v Ljubljani.
Študentje obeh fakultet so na včerajšnji tiskovni konferenci podali obračun enotedenske protestne akcije in poudarili pomen današnjega rimskega srečanja med rektorjem in ministrom. Na njem naj bi končno prišlo do odločitve, kako zagotoviti predavanja kar 38 predmetov (10 na filozofski fakulteti in 28 na šoli za prevajalce), brez katerih bi nekaj tisoč študentov bilo prisiljenih izgubiti akademsko leto. Prav v času, ko se bosta Fusaroli in Galloni pogovarjala, pa bodo študentje priredili manifestacijo pred vladno palačo na Trgu Unitd. Študentje so tudi zahtevali od političnih strank, naj pomagajo premakniti položaj z mrtve točke, v prejšnjih dneh pa so obsuli ministrstvo za šolstvo s protestnimi brzojavkami.
Brzojavko pa so, kot rečeno, poslali tudi rektorju ljubljanske univerze Edvarda Kardelja. V njej študentje predlagajo, da bi tako filozofska fakulteta kot šola za prevajalce »postali sestavni del« ljubljanske univerze: zahteva »izhaja iz potrebe«, je rečeno v brzojavki, »da bi se mirno učili, kar pa nam sedanje početje ministrstva za šolstvo italijanske republike preprečuje«.
Sestanek delegacij CGIL in SKGZ
V Trstu je bil pred dnevi sestanek delegacij sindikata CGIL in SKGZ, ki sta ju vodila pokrajinski tajnik CGIL Roberto Treu in predsednik SKGZ Klavdij Palčič. V daljšem in poglobljenem razgovoru sta se delegaciji dotaknili različnih področij, ki zadevajo tako življenje naše narodnostne skupnosti kot tudi splošno gospodarsko in družbeno problematiko obmejnih krajev. Prišlo je do izraza mnogo sličnih pogledov, zlasti glede perspektiv gospodarskega in družbenega razvoja naših krajev, ki naj bi se odločneje in jasno potegovali za primerno mesto v procesu združevanja Evrope.
Kot eden izmed pogojev za rešitev splošne stagnacije in nazadovanja v tržaški pokrajini, je bila izražena potreba po širini, odprtosti in ustvarjanju resničnega sožitja in sodelovanja med slovenskim in italijanskim prebivalstvom. V tem oziru je bila naglašena nujna potreba, da se čimprej sprejme pravični zaščitni zakon za Slovence v Italiji in da se z objektivnim obveščanjem javnosti onemogočijo racionalistične špekulacije, ki se ob tem vprašanju redno obnavljajo. Sindikat je v zvezi s tem seznanil delegacijo SKGZ s svojimi pobudami v tej smeri.
Posebno pozornost sta delegaciji namenili vprašanju upravljanja tržaškega teritorija, ki je spričo vedno novih posegov težko prizadet in na katerem je treba uveljaviti drugod že splošno priznani pojem aktivne zaščite. Delegaciji sta ob koncu podčrtali pomen medsebojnega tesnejšega sodelovanja in sta v tem pogledu začrtali okvirni program.
Deželna vlada se je doslej izmikala konkretnemu soočanju o sinhrotronu
Negativne reakcije SKGZ, KPI in SSk, zmagoslavje KD
Deželna uprava se hoče čimprej rešiti kočljivega vprašanja namestitve sinhrotrona. Iz neuradnih virov smo izvedeli, da bo deželni odbor že na eni izmed prihodnjih sej sprejel poročilo deželnega tehničnega odbora in takoj pooblastil predsednika Biasuttija, da podpiše dekret, ki bo tudi formalno dokončno odprl pot lokaciji svetlobnega pospeševalnika pri Bazovici. Deželnim upraviteljem se kot vidimo zelo mudi, pri tem pa gre podčrtati tudi dejstvo, da se je deželna vlada razen nekaterih začetnih posegov in obvez predsednika Biasuttija — v nadaljevanju postopka dokaj načrtno izogibala resnemu političnemu soočanju z bazoviško in vzhodnokraško krajevno stvarnostjo in tudi s predstavniki slovenske manjšine, ki jo bodo načrtovana razlaščanja spet prizadela.
Po mnenju predsednika SKGZ Klavdija Palčiča je deželni tehnični odbor s svojim zadržanjem potrdil globoko nerazumevanj e, ki sta ga deželna in občinska uprava izkazali do tega yprašanja, in to kljub zagotovilom, številnim ugovorom in tudi posegom na najvišjih ravneh. »Nihče ne more uPravičeno zatrjevati, da je bil postopek izpeljan v dialogu z zainteresiranim prebivalstvom ter s številnimi organizacijami in združenji, ki načrtova-
ni lokaciji še vedno nasprotujejo. Za našo skupnost še posebej je tako omalovaževanje brezobziren udarec, sa je bilo nasprotovanje bazoviški lokaciji vseskozi stvarno utemeljeno.« Namesto upoštevanja resnih argumentov smo bili po Palčičevem mnenju deležni celo žaljivega odnosa do slovenskega jezika, v katerem so bili napisani ugovori. Predsednik SKGZ je vsekakor mnenja, da ima predsednik Dežele še zadnjo priložnost, da resno vzame v poštev argumente naše skupnosti in naravovarstvenikov. »To bi bil edini način, da se namesto brezobzirnih in nesprejemljivih pritiskov vzpostavi odgovoren odnos do lokacije sinhrotrona ob doslednem spoštovanju okolja in skupnosti, ki na njem prebiva.«
Deželna svetovalska skupina KPI je mnenja, da je vprašanje sinhrotrona s političnega vidika še vedno odprto. »Pri vsem tem morata deželni odbor in predsednik Biasutti upoštevati predvsem dejstvo, da bi izbira bazoviške lokacije nepopravljivo prizadela ne le kraško naravno ravnovesje, marveč tudi in v prvi vrsti že tolikokrat načeto ravnovesje slovenske narodnostne skupnosti, za katero je razmerje s teritorijem njene zgodovinske naselitve osnovnega pomena,« piše v tis-
kovni izjavi Miloš Budin. Predstavnik KPI dodaja, da je zato nujna premišljena in pravična politična odločitev, ki jo omogoča tudi tehnična možnost alternativne lokacije ARI znotraj območja Centra za znanstvene raziskave. »Slovenska narodnostna skupnost ne sme postati še slednjič žrtev površno načrtovanega splošnega razvoja pri nas in teženj po politični prevarikaciji njenih potreb in zahtev.«
Deželni svetovalec SSk Bojan Brezigar pravi, da je ponedeljkov sklep tehničnega odbora odraz politične odločenosti, da se sinhrotron zgradi v neposredni bližini slovenske vasi na razlaščeni zemlji, kar seveda predstavlja nov udarec po celovitosti naše manjšine. »Zagotovilo, ki ga je mogoče prebrati v tiskovnem sporočilu Dežele, češ da bo treba pri gradnji povzročiti čim manj škode prebivalstvu, zveni kot norčevanje iz slovenskega prebivalstva, ki je bilo pripravljeno sprejeti drugačno rešitev, pri kateri bi bila škoda resnično manjša. Ne more pa sprejeti vsiljene lokacije sinhrotrona, ki je izključno politična, pa čeprav jo oblasti predstavljajo kot tehnično.« Brezigar bo že danes formalno zahteval od predsednika pristojne svetovalske komisije, socialista Riga, da pospeši postopek za glasovanje o petici-
ji, s katero je skupina domačinov predlagala drugo lokacijo sinhrotrona.
Zelo zadovoljen s povoljnim mnenjem deželnega tehničnega odbora pa je demokristjan Vattovani, deželni svetovalec, ki je bil kot odbornik za urbanistiko Občine Trst med najbolj vnetimi in trmastimi zagovorniki lokacije sinhrotrona pri Bazovici. Predstavnik KD je sinoči izdal naravnost zmagoslavno tiskovno sporočilo, v katerem izraža veliko zadovoljstvo Krščanske demokracije, da je tehnični organ deželne uprave podprl načrt padriške znanstvene ustanove in tržaškega občinskega odbora o tem, da se svetlobni pospeševalnik zgradi pri Bazovici. (S. T.)
Štipendije Friulie za podiplomski študij
Več kot dvajset mladih univerzitetnih diplomirancev se je prijavilo na natečaj, ki ga je letos četrtič priredila Deželna finančna družba Friulia za podelitev 3 štipendij za študijsko izpopolnjevanje na tečaju za voditelje podjetij pri visoki šoli Bocconi v Milanu. V teh dneh se je zaključila prva selekcija, imena treh dobitnikov pa bodo znana šele konec tega meseca.
t
Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona
Olga Kovačič vd. Švab
(BOČNA)
Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ.
Žalostno vest sporočajo sinova Marjo in Božo, hčerke Cvetka, Marica in Roži, vnuki in pravnuki.
Križ, Trst, 8. marca 1989
Svojci
Sergija in Gabrijela Husuja
sporočajo, da bo pogreb danes, 8. t. m. Od 11. ure dalje bosta krsti ležali v proseški cerkvi, ob 15. uri bo pogrebni obred.
Prosek, 8. marca 1989
Draga Gabri in Sergij! Vedno bosta ostala v našem spominu
Branko, Alfredo, Sergij, Vasilij, Edi, Walter, Dora, Tanja in Elena
Gabri!
Nezaceljiva rana se je odprla v mojem srcu.
Najboljšemu prijatelju v spomin Vasilij z družino
Ob boleči izgubi dragih Sergija in Gabrija izrekajo prizadetim družinam iskreno sožalje
sestrična Marija ter bratranci Karlo, Pino in Bruno z družinami
Ob tragični nesreči, ki je terjala mladi življenji bratov Gabrija in Sergija Husuja izraža nogometna komisija ZSŠDI prizadetim družinam in društvu Primorje najgloblje sožalje.
Ob težki izgubi Sergija in Gabri jela izreka ŠD Zarja hudo prizade tim svojcem globoko sožalje.
Ob tragični izgubi Sergija in Gabrijela izreka iskreno sožalje prizadeti družini
ŠK Kras
Ob tragični smrti dragih prijateljev Sergija in Gabrija Husuja izrekajo iskreno sožalje družinam
družine Kapun in Blason
Ob hudi izgubi dragih Gabrijela in Sergija izrekajo najgloblje sožalje prizadetim svojcem
nona Milka, družina Zocchi ter Ariana in Paolo
Nenavadni pojav sončnih peg
, Izvedenci Astronomskega opazova-isča prj Bazovici so včeraj spet opazi-1 nekatere velike pege na vzhodnem e!u sonca, ki povzročajo nenavadne Pojave žarčenja, ki si jih tudi strokov-^Jaki težko razlagajo. Tržaški astro-o® Mauro Messerotti je v izjavi za skovno agencijo ANSA potrdil, da sn6 -res za precej nenavadne pojave, ki jj0 Jih v prejšnjih tednih že opazili . ugod po svetu. Profesor Messerotti tudi mnenja, da bi lahko te pege • Ptožile nepričakovane in silovite ^agnetske potrese", ki znajo precej ovirati oziroma škodovati ra-. Jskim zvezam in telekomunikacijam Slr|® po svetu.
(je e včeraj je ponekod prišlo do hu-Unsv moten-ia radijskih zvez in medce-ko komunikacij, ki potekajo pre-Pen Sot*°bnih računalnikov. Sončne We 50 včeraj precej jasno videli v je ,aterih severnih predelih ZDA, kjer žava P°jav baje povzročil največ te-
Požar v kamnolomu Scoria nad Borštom
V kamnolomu družbe Scoria nad Borštom je včeraj dopoldne izbruhnil požar, ki je povzročil ogromno gmotno škodo. Lastnik naj bi bil po prvih ocenah oškodovan za kakih 300 milijonov lir. Okrog 11. ure je namreč začelo goreti v centrali, ki poganja tekoči trak. Ko so delavci v kamnolomu opazili gost, črn dim, so poklicali gasilce, še pred njihovim prihodom pa so skušali brez uspeha zajeziti plamene tako, da so prerezali goreči trak. Gasilci iz Milj z vodjo skupine Isidorom, ki so v nekaj minutah prihiteli v Boršt, so pogasili plamene po kaki uri napornega dela. Ogenj je precej poškodoval centralo, tako da bo treba nekaj motorjev nadomestiti, druge pa temeljito pregledati. Tudi prenosni trak za kamenje je bil v požaru popolnoma uničen.
O vzrokih požara gasilci še ugibajo. Vse kaže, da ga je povzročila napaka delavca, ki je upravljal stroje. Treba pa je povedati, da je družba Scoria pred nedavnim nabavila novo centralo. Včeraj so jo pravzaprav šele preizkušali. Plameni so se razvijali zelo počasi in delavci kamnoloma so požar opazil šele, ko se je iz goreče centrale začel dvigovati črn dim. Škodo, ki jo je povrzočil požar, so si že včeraj dopoldne temeljito ogledali agenti zavarovalnice. Solastnik kamnoloma nam je rekel, da je hotela družba Scoria z nabavo nove centrale zaposliti nekaj novih delovnih moči, kar se bo sedaj nujno zavleklo.
V Kopru zadnje slovo od Bortola Petronia
Starosta tržaških protifašistov, odločen borec za pravice delovnih ljudi, vsestransko angažiran družbenopolitični delavec, obenem pa velik prijatelj Slovencev in pobornik prijateljskega sožitja med Slovenci in Italijani, Bortolo Petro-nio, počiva od včeraj popoldne na koprskem pokopališču. Od njega so se prišli poslednjič posloviti njegovi nekdanji soborci, sodelavci in prijatelji iz Trsta, Italijani in Slovenci, predstavniki PSI, KPI in SKGZ ter borčevskih organizacij, pa tudi številni predstavniki družbenopolitičnih in borčevskih organizacij iz Kopra in drugih obalnih mest.
Predno je žalni sprevod krenil na pokopališče, sta se od pokojnika poslovila njegova dolgoletna sodelavca v težkih povojnih letih, Eugenio Laurenti v italijanščini in Branko Babič v slovenščini, prvi s prikazom Petroniove revolucionarne življenjske poti, drugi z osebnimi spomini nanj iz let skupnih bojev in prizadevanj v povojnih letih v tržaškem mestu. Ob odprtem grobu pa mu je poslednje besede slovesa in zahvale izrekel Vladimir-Miro Kenda v imenu tržaških slovenskih in italijanskih protifašistov in soborcev.
Nad krsto v jami so se sklonile v zadnji pozdrav borbene zastave in številne roke so spustile nanjo prgišče rdeče istrske zemlje. Tako je odšel tiho in skromno s tega sveta zaslužen in največjega spoštovanja mož, ki se je s svojim življenjem, delom in bojem častno zapisal v zgodovino tržaškega italijansko-slovenskega protifašizma.
NK BOR se pridružuje žalovanju ob bridki izgubi bratov Husu in izreka družini globoko sožalje.
S Silvano in družino sočustvujejo
Rožica, Tatjana in Mariza z družinami.
Vzgojiteljice openskega didaktičnega ravnateljstva izrekajo kolegici Rosani in hčerki iskreno sožalje.
Pri zahvali dne 5. 3. 89 je bilo pomotoma objavljeno ime pokojnika: točno se glasi
ANDREJ KRALJ
SLOVENSKO STALNO.. GLEDALIŠČE
Oscar VVilde
Vazno je imenovati se Ernest
Režija MARKO SOSIČ
Danes, 8. t. m., ob 16. uri
ABONMA RED I
Jutri, 9. t. m., ob 16. uri
ABONMA RED H
gledališča
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi danes, 8. in jutri, 9. t. m., ob 16. uri Oscar-ja VVilda VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST.
Slovensko stalno gledališče gostuje v petek, 10. t. m., ob 11. uri v Postojni ter v soboto, 11. t. m., ob 17.30 v Novi Gorici s predstavo A. P. Čehova STRIČEK VANJA.
V nedeljo, 12. t. m., ob 17.30 na Proseku s predstavo Hermanna Brocha POVEST SLUŽKINJE ZERLINE.
VERDI
Jutri ob 20. uri (izven abonmaja) ponovitev Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Spiros Argiris. Režiser Beppe De Tommasi.
Ponovitve bodo trajale do 11. marca.
ROSSETTI
Od 9. do 23. t. m. se bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine predstavilo z delom Harolda Pinterja PREVARA. V glavnih vlogah nastopajo: Paola Bacci, Giampiero Bianchi in Paolo Bonacelli. Režija Furio Bordon. V abonmaju: odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev Alan Aykbournovega dela SINCE-RAMENTE BUGIARDI, ki ga predstavlja Teatro Moderno iz Rima. Režija Giovan-ni Lombardo Radiče. V glavnih vlogah nastopajo Valeria Valeri, Paolo Ferrari, Chiara Salerno, Stefano Benassi.
koncerti
Societa del concertl - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 13. marca, bo ob 20.30 v gledališču Rossetti nastopila pianistka MARIA TIPO.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce di nome Wanda, kom., VB 1988, r. C. Črichton, i. J. Člesse, J. Lee Curtis. EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 Misslssippl burning, r. Alan Parker EKCELSIOR AZZURRA - 17.30, 21.45 Betrayed tradita, r. Costa Gavres, i. Debra VVinger, □
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 Frustrazio-ni, porn., □ □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lel, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Chi ha incastrato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
NAZIONALE IV - 17.30, 22.00 Gorilla nella nebbla, pust., ZDA 1988, r. M. Apted, i. Sigourney VVeaver, Bryan Brown.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Sotto ac-cusa, i. Kelly Mc Gillis, Jodie Poster,
□ □
MIGNON - 15.30, 22.00 Dersu Uzala, dram., Jap./SZ 1975, 140'; r. Akira Ku-rosavva, i. Maxim Munzuk, Yuri Salo-mine.
EDEN - 15.30, 22.10 Bocche vogliose per cavalli In calore pom., □ D
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Mon-do cane 2000, It. 1988, r. G. Crisanti,
CAPITOL - 16.30, 22.10 L'orso, pust., r. Jean-Jacques Annaud; i. medvedek Vouk in medvedinja Kaar, Jack VValla-ce, Andre Lacombe.
LUMIERE FIGE - 18.00, 22.00 I racconti di Canterbury, It. 1972, r. Pier Paolo Paoslini, i. Hugh Griffith, Laura Betti, Ninetto Davoli.
ALCIONE - 15.30, 22.10 Dentro la noti-zia, kom., ZDA 1988, r. J. L. Brooks, i. W. Hurt, A. Brooks, H. Junter.
RADIO - 15.30, 21.30 D'estate le gonne volano, porn., □ D
Prepovedano mladini pod 14. letom O -
18. letom □ □
POTOVALNI URAD
AURORA
vabi na
pomladansko križarjenje z M/L »ISTRA« od 21. do 29. aprila z naslednjim programom:
(Trst) - Benetke - Dubrovnik Malta - Tunis - Palermo Sorrento - Costa Smeralda Genova - (Trst)
Cena od 690.000 lir dalje.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, tel. 60261.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
sklicuje v petek, 10. marca, ob
19.	uri v prvem sklicanju in ob
20.	uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (UL sv. Frančiška 20, 2. nadstr.)
35. REDNI OBČNI ZBOR
z naslednjim dnevnim redom:
1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. izvolitev volilne komisije, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika, odgovornega za predavanja ter načelnikov smučarskega, alpinističnega, jamarskega in mladinskega odseka, 5. pozdravi gostov in razprava, 6. poročilo nadzornega odbora ter raz-rešnica staremu odboru in 7. volitve novega odbora.
Vabljeni!
razstave
V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 16. t. m. na ogled razstava slikarke Luise M. SGUAZZI.
V	Kulturnem domu v Trstu bo do 10.
t. m. na ogled razstava slik petih slikarjev, bivših učencev oziroma učiteljev Ci-ril-Metodove šole. Razstavo organizira Pripravljalni odbor za proslavo 100-letni-ce Ciril-Metodove šole. Urnik: vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00. Danes odprta od 16. ure dalje. Vabljeni!
ZŽI-UDI Križ vabi ob DNEVU ŽENA na ogled razstave ženskih ročnih del. Razstava bo odprta še danes, 8. t. m., v soboto, 11. t. m., od 16. do 18. ure ter v nedeljo, 12. t. m., od 11. do 13. ure ter od 15. do 18. ure.
Zveza žena iz Milj vabi danes, 8. t. m., ob 11. uri v Beneško hišo na otvoritev razstave umetniških in obrtnih ročnih del. Na ogled bodo tudi izdelki učencev italijanskih in slovenskih šol iz Milj. Urnik: vsak dan od 10.00 do 12.00 in od
16.00	do 19.00. Ob nedeljah: od 10.00 do 13.00. Razstava bo trajala do 19. t. m.
V	Finžgar j e vem domu na Opčinah je
v okviru Ljudskega misijona odprta razstava SVETIH PODOB Norberta Grčarja.
V	galeriji Al Bastione - Ul. F. Venezi-an 15 - je do 16. t. m. odprta razstava slikarja ZANGRANDEJA.
šolske vesti
Sindikat slovenske šole sporoča, da so datumi pismenih nalog za izredne habilitacije za slovenske višje srednje šole naslednji: 9. t. m. slovenščina, italijanščina in latinščina, 15. t. m. angleščina, matematika, 16. t. m. kemija in 17. t. m. telesna vzgoja.
razna obvestila
V okviru Ljudskega misijona bo jutri, 9. t. m., ob 20.30 na sedežu Sklada M. Čuk, Proseška 131, Opčine - SREČANJE s prof. Egidijem Košuto: POGOVOR S STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK.
Sekcija Zveze borcev Boljunec obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franje v Partizanskem klubu in mlekarni v Boljuncu.
KRUT obvešča udeležence plavalnih ur v Strunjanu, da je odhod avtobusa jutri, 9. t. m., ob 14.30 s Trga Perugino.
Slovenska skupnost - sekcija Rojan, Greta in Barkovlje priredi PREDKONGRESNI SESTANEK, ki bo danes, 8. t. m., ob 19. uri na sedežu v Ul. Machiavelli 22/2 nadstr. Vabljeni vsi člani in somišljeniki.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov - Union in Tržaško enogastronomsko združenje vabita vinogradnike na ciklus predavanj o negovanju vina in praktičnih vaj s pokušnjo vin, ki bodo v Ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24) 6., 10., 13. in 14. t. m. z začetkom ob 19.30. Interesenti naj se predhodno prijavijo osebno ali po telefonu na naslov: Scuola Popolare - Ul. Battisti 14/A (tel. 733376) vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
Sekcija VZPI-ANPI Padriče obvešča vaščane, da sprejema prispevke za obnovo bolnice Franje. (Lojze Škabčev).
Odbor za proslavo ob 40-letnici ustanovitve klasične gimnazije se bo ponovno sestal v petek, 10. t. m., ob 18. uri v prostorih znanstvenega liceja. Pozivamo vse, ki jih stvar zanima, da se udeležijo sestanka.
Sekcija VZPI-ANPI Dolina, Mačkolje in Prebeneg obvešča vaščane iz Mačkolj , da sprejemata Ema in Danica prispevke za obnovo bolnice Franje.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 11. t.m ., na predvajanje filma TRIJE STRIČKI TER DOJENČEK (Tre scapoli e un bebe). Igrata Tom Sel-leck ter Steve Guttemberg. Začetek ob 18.30.
Društvo slovenskih upokojencev, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Zveza vojnih invalidov NOV priredijo
v petek, 10. t. m., ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu
PROSLAVO OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA
Nastopata MePZ Rdeča zvezda pod vodstvom Marte Werk-Volk in dramska skupina KD Kraški dom z lepljenko Vaški vrtiljak, režija Drago Gorup. V imenu organizatorjev bo spregovorila Nadja Pahor.
Danes praznujeta 25. obletnico poroke
ADA in DARJO HLABJAN
Mnogo sreče, zadovoljstva v nadaljnjem skupnem življenju jima želijo sin Edmund, hči E lena z možem Marinom in malim Deanom
čestitke
V Dolini praznujeta 25. obletnico poroke ADA in DARJO. Čestitamo! Mama Marija, oče Zoro, Boris in Sandro.
Ob 25. obletnici poroke voščita ADI in DARJU mnogo sreče in skupnega razumevanja Irma in Vincenzo z Opčin.
izleti
Zveza žena občine Dolina priredi v nedeljo, 19. t. m., enodnevni izlet v Ptuj in Rogaško Slatino. Cena 55.000 lir. Za informacije in vpisovanja v gostilni pri Tatjani tel. 228497 ali 232223.
III. zimske igre Sklada Mitja Čuk se bodo odvijale v nedeljo, 19. t. m., v Žab-nicah. Prijave za avtobusni izlet na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, in v baru Prosvetnega doma na Opčinah, tel. 212289.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 8. marca 1989
DAN ŽENA
Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.01 - Dolžina dneva 11.30 - Luna vzide ob 6.41 in zatone ob 19.15.
Jutri, ČETRTEK, 9. marca 1989
FRANČIŠKA
PLIMOVANJE DANES: ob 3.49 naj-nižja -44 cm, ob 9.42 najvišja 45 cm, ob
15.49	najnižja -56 cm, ob 22.10 najvišja 58 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,8 stopinje, zračni tlak 1022,8 mb pada, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 68-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marco Fanfarillo, Roberta Zaccai, Manuel Destro, Luana Bat-taglia, Alessandro Rebec.
UMRLI SO: 83-letni Mario Zeriali, 70-letna Angela Finotto por. Černivc, 68-let-ni Redento Lungo, 82-letni Vasco Manet-ti, 80-letni Giuseppe Schneider, 65-letni Luigi Motta, 64-letni Mario Perin, 83-let-na Maria Ludvik vd. Bertok, 80-letna Vanda Russo, 83-letna Ameba Zotich vd. Toso, 68-letni Desiderio Pribaz, 44-letni Franco Sturmar, 69-letni Guido Godini, 79-letna Violetta Švara vd. Milazzi, 72-letni Mario Mantini, 69-letni Adriano Vecchiet, 64-letna Tena Adele Esposto vd. Radin.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6. marca, do sobote, 11. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Ul. Flavia 89 (Zavije).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35, Mira-marski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni?
Samo na RAZPRODAJ I
»TRŽAŠKI KNJIGARNI
DO 31. MARCA
razne prireditve
ZŽI-UDI Križ vabi danes, 8. t. m., vse ženske na praznovanje DNEVA ŽENA, ki bo v Ljudskem domu v Križu ob 20. uri. Poskrbljeno za prigrizek in kozarček. Vabljene!
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom.
Danes, 8. t. m., ob 20.30 ob dnevu žena bo srečanje ženskih pevskih zborov ZAPOJMO SI PESEM VESELO. Sodelujejo: ŽPZ Prosek-Kontovel, ŽPZ I. Grbec iz Skednja in ŽPZ Tabor - Opčine. Večer bosta popestrili točki Bianka in Gabrijela ob 8. marcu in koncertino v S-mešnem tonu. Sledi družabnost. Vabljeni žene in možje ter fantje in dekleta.
V	počastitev dneva žena, ki bo danes, 8. marca, ob 18.30 priredi KD Rovte-Ko-lonkovec DRUŽABNI VEČER. Po kratkem govoru bo sledila družanost. Dobimo se v Ul. Montesernio 27.
ZŽI-UDI Boljunec vabi na proslavo' DNEVA ŽENA danes, 8. t. m„ ob 19.30 v gledališče F. Prešeren.
Kulturni večer ob 8. marcu bo danes, 8. t. m., ob 20. uri v osnovni šoli P. Tomažič v Trebčah. Nastopajo malčki iz vrtca, osnovnošolci in gojenci V. G. Š. V. Parma. Vabijo žene iz Trebč.
KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria priredita danes, 8. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih PROSLAVO OB DNEVU ŽENA. Vabljene vse vaščanke.
SKD Vigred - Šempolaj prireja ob prazniku dneva žena KULTURNO-ZA-BAVNI VEČER, ki bo jutri, 9. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih. Sodelujejo: klepetulja Tonca s prijateljicama (članice KD F. Prešeren) in mladi igralci na diatonične harmonike. Vabljeni!
Srenja Boršt priredi v petek, 10. 3., ob 20. uri predavanje o žlahtni oljki, njenem gojenju in zaščiti. Predaval bo strokovnjak inž. Darko Sedmak iz Kopra. Vljudno vabljeni!
KD F. Venturini priredi PROSLAVO DNEVA SLOVENSKE KULTURE v petek, 10. t. m„ ob 20. uri v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju. Nastopajo: MePZ Primorsko in MPZ F. Venturini.
Zveza žena Prebeneg vabi v petek, 10. t. m ., ob 20. uri na praznovanje DNEVA ŽENA z dramsko skupino SKD Tabor z Opčin z narečno enodejanko Deštin ter Vančo in Tonco iz Boljunca. Govor predsednice KD F. Prešeren Nadje Švare. Sledila bo družabnost. Vabljeni!
Zveza žena iz dolinske občine vabi ob mednarodnem dnevu žensk na KULTURNO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, 12. t. m., ob 18. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Zveza žena Mačkolje vabi na PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA v soboto, 11. t. m., ob 19.30 v Srenjsko hišo v Mačkolje. Poleg družabnosti so na spredu: otroci s svojim programom, govor Nadje Švare ter srečanje s klepetuljama Vanko in Tonco Radia Koper.
V	Društvu slovenskih izobražencev v Trstu (Peterlinova dvorana) bo 13. _t. m., ob 20.30 večer, posvečen temi DRUŠTVO 2000 DANES IN JUTRI - pogovor s predstavniki društva ob 20-letnici delovanja. V isti dvorani je na ogled razstava fotografa Vlast j a Simončiča.
mali oglasi
NUDIM lekcije iz nemščine. Tel. 231858.
KUPIM hišo z zemljiščem v Gorici ali okolici, tudi potrebno popravil. Tel. 040/575145.
IŠČEM hišno pomočnico, pripravljeno pomagati starejši osebi. Tel. 828603.
IŠČEMO inštruktorja/co za latinščino, vsaj enkrat tedensko. Tel. v večernih urah na št. 44710.
PRODAM hišico v centru Opčin. Tel. 211468 od 13.30 do 15. ure.
PRODAMO 2.000 kv. m. zazidljivega zemljišča na Padričah. Za podrobnejše informacije tel. v uradnih urah na št. 0481/85713.
PRODAM motokaro Guzzi, dve kompletni gumi 19x400 ter tehnico z nosilnostjo 8 q. Tel. 226138.
DAJEM v najem lokal v Tržiču. Tel. 0481/776329.
KROMATIČNO harmoniko, tip Bajan Professional, 120 basov, 50 prostih basov, 11 registrov, prodam.Tel. 231805.
PRIGRIZEK iz domačih kolin, zalit s kraškim vinom, nudi Berto Tonkič v osmici na Tržaški cesti v Doberdobu.
PODJETJE zaposli uradnico/ka z dokončanim trgovskim zavodom. Zahteva se dobro znanje italijanščine in slovenščine in po možnosti srbohrvaščine. Pismene ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica".
PANDO 45 S, letnik 1983, prodam v dobrem stanju. Tel. ob uri kosila ali večerje na št. 0481/391179.
HITRO TIPKARICO, brezposelno iščem nekaj ur tedensko za slovenski tekst. Tel. 220110.
prispevki
Namesto cvetja na grob Angela Dolja-ka daruje Franc Briščak z družino 15.000 lir za SK Devin in 15.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Borisa Čuka daruje Marija Stepančič 20.000 lir za Godbo na pihala Breg.
V	spomin na pok. Lucijana Gustinčiča, Kristino in Ivana Mihelja, Jožka Sakside in Nadana Prodana darujejo družine Gustinčič, Prodan in Saksida 60.000 lir za popravilo bolnice Franje.
V	spomin na Uga Furlana in Anico Preprost daruje Ivana Furlan-Gombač
25.000	lir za bolnico Franja.
Namesto cvetja na grob dr. Draga Gantarja darujeta Milka in Stanko Kralj iz Vižovelj 100.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	počasitev spomina gospe Marije Peric vd. Pahor daruje Zora Kocman 20.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na Marijo Pahor daruje družina Antonič (Cerovlje 34) 100.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob Ivana Štoke daruje Ivan in Marcella Ban 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Marije Mikla-vec-Micheli darujeta Marcella in Ivan Ban 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka darujejo Veseli godci 50.000 lir za pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob dragega brata Benedikta Žerjala daruje Zofka z družino
20.000	lir za KD F. Prešeren, 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec in 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Marijo Košuto darujeta sestrična Slavica in Rudi 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa.
V	spomin na starše, brate in sestre darujeta hči Slavica in Rudi 30.000 lir za KD Vesna.
Namesto cvetja na grob dragega Benedikta Žerjala daruje družina Vecchiet
20.000	lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Lojzko Čebohin - Groz-dano darujeta Iči in Avgusta 30.000 lir za bolnišnico Franjo.
V	spomin na Borisa Čuka darujeta Marija in Franc 20.000 lir za bolnišnico Franjo.
Ob plačilu članarine darujeta za Društvo slovenskih upokojencev Zorka Zobec
5.000	lir ter Enrica Mrakič vd. Kavs
10.000	lir.
V	spomin na pok. brata Ludvika daruje Marčela Kalc 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Trebč.
Za sekcijo VZPI-ANPI iz Trebč darujejo: Nerina Kralj 20.000 lir, Olga in Mimi Stuckler 20.000 lir, Alfred Kralj 10.000 lir, Bruno Kralj 20.000 lir ter Ivan Malalan
10.000	lir.
V	spomin na Andreja Kralja darujeta Mario in Renata Collerig 10.000 lir za SKD Primorec.
V	spomin na Andreja Kralja darujejo Bruno, Genia, Miro in Nerina Kralj
40.000	lir ter Ladi in Zorka Coretti 10.000 lir za SKD Primorec.
V	spomin na Andreja Kralja darujejo Marija, Mario in Lojze Furlan 50.000 lir za SKD Primorec.
Za poravilo bolnice Franja darujejo: družina Leonard Kralj 5.000 lir, Alfred in Mariza Kralj 10.000 lir, Mirko in Meri Čuk 10.000 lir, Evgen Čuk 5.000 lir, Gize-la Čuk 5.000 lir, Aleksander in Jolanda Čuk 10.000 lir, Stano Kralj 5.000 lir, Lucijan Padovan 5.000 lir, družina Emil Čuk
20.000	lir, družina Kralj (št. 141) 20.000 lir, družina Sergio Milkovič 10.000 lir, družina Ferluga (št. 71) 15.000 lir, Ivan - Miče Malalan 50.000 lir, Lucijan in Anica Malalan 50.000 lir, Miranda Kralj ter kolegice 45.000 lir, Fani Kokoravec 15.000 lir, družina Bruno Kalc 30.000 lir, VValter Malalan 10.000 lir, Karlo Pahor 10.000 lir, Aleksander Kalc 5.000 lir, Marjan Kalc
10.000	lir, Ivanka Kralj 15.000 lir, Kosen-ka Crispini - Kralj 15.000 lir, Viktorija Kralj 10.000 lir, Zoran Škabar 5.000 lir, Mimi in Olga Stuckler 20.000 lir, Stano Škabar 5.000 lir, Francko Kralj 10.000 lir, Albert Žerjal 10.000 lir, Livio in Savina Malalan 20.000 lir ter Mario in Renata Collerig 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Albina Lovrečiča darujejo družini Lojzka in Aldo Strain ter družina Claudia Carboncini
100.000	lir za Sklad M. Čuk.
_ Namesto cvetja na grob pok. Borisa Čuka daruje družina Kočevar 20.000 lir za godbo Breg.
Namesto cvetja na grob Stane Pertot daruje družina Rojc 20.000 lir za Glasbeno matico.
Ob 7. obletnici smrti Milana Kosmine darujeta sestra in brat 50.000 lir za potre-sence v Armeniji.
V_ spomin na Borisa Čuka in Četkota Loredana daruje Slavko Žerjal z družino
30.000	lir za pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Borisa Čuka
darujejo Veseli godci 50.000 lir za pihalni orkester Breg.
Ob 5. obletnici smrti nepozabne sestre Anite Kralj daruje Sonja 50.000 lir za obnovo bolnice Franja.
7. 3. 1989
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIKING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1364.— 1353.—
Nemška marka........ 734,950	733.—
Francoski frank..... 216,320	214,500
Holandski florint ... 651,150	650.—
Belgijski frank.....	35,069	34,600
Funt šterling....... 2349,250	2325.—
Irski šterling..... 1958,300	1940.—
Danska krona........ 188,570	187.—
Grška drahma........	8,751	8,250
Kanadski dolar...... 1139,900	1120.—
Japonski jen ........ 10,591	10,20
Švicarski frank..... 860,140	857.
Avstrijski šiling... 104,447	104.-"
Norveška krona...... 201,450	199."
Švedska krona....... 214,590	211-"
Portugalski eskudo .	8,905	8,4
Španska peseta ..... 11,785	tl,?
Avstralski dolar.... 1105,600	1050 "
Jugoslov. dinar .... —	"
ECU................ 1529,600	"
				
				
Carreras navdušil občinstvo v Scali
Glas se mu je začel tresti šele po zaključku koncerta, po ponovnem uspehu, po priznanju občinstva, ki mu je z burnim aplavzom izkazalo občudovanje in navezanost. »Spet sem nastopal v največjem gledališču na svetu,« je ganjeno rekel, naprej pa ni mogel. Tako se španski tenorist Josč Carreras vrača po dolgi in mučni bolezni k svojemu občinstvu. Na solističnem koncertu v milanski Scali je začel z arijami Vincenza Bellinija, nadaljeval z Masse-netom in drugimi avtorji, v spored pa je vključil tudi štiri pesmi Paola Tostija. Drugi del koncerta je zaključil s Puccinijevo arijo, občinstvu pa je za zaključek poklonil še dve krajši ariji. Josč Carreras bo v soboto zvečer skupaj z jordansko kraljico Noor Al Husein gost vedno bolj uspešne oddaje Alla ricerca delTarca, ki jo na tretji mreži vodi Mino Damato.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Nekaj osmomarčevskih utrinkov
In spet je tu, osmi marec namreč, ki se z neusmiljeno točnostjo javi vsako leto in nas sili, da delamo obračune. Verjetno ni tako neumno trditi, da je dandanes največji pomen zgodovinskega osmega marca prav v tem, da se v kopici obveznosti zamislimo nad lastnim položajem in nad položajem žensk na splošno.
Takoj ob tem se pojavi vprašanje, ki ni tako brezvezno, kot bi nekateri radi mislili, kako bi bilo prav in lepo proslaviti mednarodni dan žensk. V času, ko se je osmi marec po eni strani sprevrgel v enega izmed potrošniških praznikov, po drugi pa še ostaja ena izmed redkih priložnosti, da se ženske skupaj zberejo, je izbira načina praznovanja precej veren odraz resnične moči žensk in njihovih hotenj.
Istočasno osmi marec ostaja dan boja žensk za uresničitev nekaterih bistvenih zahtev, kajti velikopotezni načrt o uveljavitvi ženske kot polnopravne članice družbe je še vedno pretežno na papirju. Ker torej ne more biti samo praznik, hkrati pa je nemogoče stati na okopih več desetletij, se ženske zadnja leta odločajo za nekakšno mešano tehniko praznovanja. To pa pomeni, da družabnim srečanjem dodajajo bolj delovna, na katerih se pogovarjajo o aktualnih temah.
Veliko vprašanj se pravzaprav ob večjih in manjših polemikah vleče že dolgo let. Med temi v Italiji prav gotovo izstopata zakon o prostovoljni prekinitvi nosečnosti in zakonski osnutek proti spolnemu nasilju, o katerem v tem trenutku še razpravljajo. Zato je povsem razumljivo, da so se tržaške ženske, ki so aktivno vključene v razne politične stranke in sindikate, odločile, da ob letošnjem osmem marcu razpravljajo o teh dveh vprašanjih in pa o strategiji enakih možnostih, na katere bi morale računati vse ženske, predvsem na področju zaposlovanja.
Med letošnjimi krajevnimi pobudami velja omeniti še eno tržaško, in si-
cer prvi javni nastop občinske ženske konzulte, ki je ^poskrbela za zanimivo publikacijo o »Zenski in italijanski ustavi«. Tržaška občinska konzulta je nekakšna akcijska zveza med trinajstimi, med seboj zelo različnimi organizacijami, ki skušajo najti skupni jezik ob posameznih pobudah.
Tudi letos so v naši skupnosti največ ustvarjalnosti pokazale Benečan-ke, ki so poskrbele za krstno izvedbo
izvirnega teksta, tokrat je avtorica ter režiserka Marina Cernetig. Zanimiva novost je odločitev na Goriškem, kjer bo nocoj v Kulturnem domu osrednja prireditev s sodelovanjem ZSKD. Tudi pri tej pobudi gre za združevanje raznih elementov, saj se bo kulturni program prepletal z družabnostjo. Seveda bo tovrstnih prireditev, dasi v manjšem okviru, v teh dneh vse polno, predvsem na Tržaškem.

III lili!
		

današnji tplpvhihki in radihki snnvpdi aanamji leievizijsm in ruuijsui sporeui
rc ra| 1____________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok.: Kvarkov svet
15.00	Inf. oddaji: Odprta šola,
15.30	Block notes
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik in kviz Doma-ni sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in dnevnik
20.30	Variete: Io Jane tu Tarzan
21.35	Nadaljevanka: Don Lui-gi Sturzo (1. del)
22.25	Dnevnik
22.40	Športna sreda: košarka, Nashua-Scavolini , nato boks, Sorgentoni-Lag-
- ratta (iz Vasta)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti U-15 Aktualnosti: Dopo mez-
zanotte
9-25 Košarka: Ali Starš '89
RAI 2_____________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Agente Coplan, missione spionaggio (krim., Fr. 1964, r. Mau-rice Labro, i. Virna Lisi)
10.45	Risanka'in Trentatre
11.05	Božanska komedija
11.35	Varieteja: Aspettando
mezzogiorno, nato Mezzogiomo e...
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nan.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, Argento e oro
17.00	Dnevnik
17.25	Tednik: Bellitalia
17.45	Aktualno: Lago della bilancia
18.30	Športne vesti, nato nanizanka Hunter
19.30	Horoskop in dnevnik
20.30	Nad.: Come stanno bene insieme (kom., It. 1988, r. Vittorio Sindoni,
i.	Stefania Sandrelli)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.25	International DOC Club
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Aktualno: Uomini e af-
fari
0.25 Film: Piccole donne (kom., ZDA 1949, r. Mer-vyn Le Roy, i. Margaret OBrien)
^ RAI 3
9.10	Film: 11 grano e vercče / (kom., ZDA 1945, r. Ir-' ving Rapper, i. Bette Davis)
11.00	Posebna oddaja o 8. marcu
13.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Passaggi
15.00	Film: Smith il taciturno (pust., ZDA 1949, r. Les-lie Fenton, i. Alan Ladd)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualno: Destini per voi
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: L'isola del tesoro (pust., ZDA 1950, r. By-ron Haskin, i. Bobby Driscol, Robert Nevvton)
22.05	Dnevnik - večerne vesti
22.15	Dok. oddaja: Drobci
22.30	Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dokumentarna oddaja:
Pred 20 leti
j Ir RTV Ljubljana^
10.00	Video strani
10.10 Mozaik. Osmi dan, 10.50 Aktualna oddaja: Svet na zaslonu
11.30	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45 Mozaik. Osmi dan, 17.25 Svet na zaslonu (pon.)
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Kaj je naj lepše (Tone Pavček), 18.35 kratki igrani film Mala Odiseja
19.05	Risanka
19.15	TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik
19.55 Vremenska napoved
20.05	Film tedna: Poletje '42 (dram., ZDA 1971, r. Robert Milligan, i. Jenni-fer 0'Neill, Gary Gri-mes, Jerry Houser, Oliver Conant, Lou Frizell)
21.50 Dnevnik
22.00	Pregled dogodkov: Svet poroča
23.00	Ob izboru za pesem evro vizij e: Videonoč (vodijo Saša Einsiedler, Saša Gerdej in Samo Satler)
PpP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	Mednarodni nogomet
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka in film
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji: SOVODNJE — Prireditev Zveze beneških žen TRST — O knjigi Ženska in italijanska ustava TRST — In še slačimoški TRST — Skupina Momix navdušila občinstvo
19.30	TVD Stičišče
19.55	Nogomet: Madžarska-Irska, za SP 1990
21.35	TVD Novice
21.50	Sportime magazine
22.05	Nogomet: Škotska-Fran-cija, za SP 1990
23.55	Šport spektakel
RTV Ljubljana 2
18.30	Iz studia Maribor
19.00	Dok. o Novi Zelandiji
19.30	Dnevnik
20.05	Pogled na glasbo - Puri-ša Djordjevič
21.30	Dnevnik
21.40	Znanstveni forum
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji;
9.00	Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (14. del); 15.15 Oddaja s kvizi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Literarne podobe; 18.25 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.05 Oddaja o SLO; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela glasbene mladine; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori po želji: Ljubezenske pesmi; 20.35 Čembalistka Tjaša Požar; 21.05 S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Hlapec Jernej;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
C~
CANALE5
^.OO
8-30 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital
'30 Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
Aktualno: Agenzia ma-trimoniale
Nan.: La časa nella prate-. ria, 16.30 VVebster 'dO Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00
19.00	O-K-Uprezzoegiusto! Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-1°), 19.45 Tra moglie e uiarito (vodi Marco Co-20.2s lAu,mbro)
2q3q Aktualno: Radio Londra vilm: Speriamo che sia iemmina (kom., It. 1985, r. Mario Monicelli, i. Liv 23,q0 kdlman, Philippe Noiret) Aktualno: Speciale don-5e--- piu (vodi Teresa
23.30	v6ni)
Variete: Maurizio Co-
1.0o planzo Shov l in Rubrika: Pri
ow
1-10 č.UDrika: Premiere
Nanizanki: Baretta, 2.10 Mahnix
RETE 4________________
7.50	Nanizanke: Lou Grant,
8.40	Switch
9.30	Film: Cerasella (kom., It. 1959, r. Raffaello Mata-razzo, i. Claudia Mori)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.20	Gosi gira il mondo,
16.15	Aspettando il do-mani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: New York
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California
20.30	Film: Bullitt (krim., ZDA 1968, r. Peter Yates, i. Steve McOueen, Robert Vaughn)
22.45	Nanizanka: Spencer
23.45	Film: Rose (dram., ZDA 1979, r. Mark Rudell, i. Alan Bates)
IT ALI A 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and
McCormick, 11.00 L'uo-mo dai sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Tele Vision
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: Toto e le donne (kom., It. 1952, r. Steno in Mino Monicelli, i. Toto, Peppino De Filippo)
22.20	Kviz: Per la strada
22.50	Variete: Dibattito
23.10	Nan.: Crime Story 0.10 Rubrika: Premiere 0.20 Nanizanke: Troppo for-te, 0.50 Giudice di notte,
1.20	Kung-fu
OPEON________________
8.00	Nadaljevanki:	Agua
viva, 9.00 Good times
9.30	Nadaljevanka: Marcia nuziale
10.00	Nanizanka
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes nanizanka The Bill Cosby Show
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
19.00	Rubrika: Fiori d'arancio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Parking Paradise (kom., ZDA 1980, r. Robert Batler, i. Melanie Griffith, Jerry Ohrbach)
22.30	Film: Una su 13 (kom., It. 1969, r. Nicholas Ges-sner, i. Vittorio Gassman, Sharon Tate, Ottavia Piccolo)
TMC____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Aktualno: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggiatori del tempo
16.00	Film: Donne (kom., ZDA 1974, r. Paul Bogart, i. Maureen Stapleton, Paul Sorvino)
17.30	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Variete: La festa di TV donna
22.15	Nogomet: Pokal prvakov, Škotska-Francija (iz Glasgowa), vmes TMC nocoj
24.00	Športne vesti
TELEFRIUL1 __________
13.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
14.30	Risanke
15.00	Glas. odd.: Musič box
16.50	Nadaljevanka: George
Sand
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Zabavna oddaja: Buine-sere Friul
22.30	Nadaljevanka: Il gioco degli inganni
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja:
News dal mondo
TELE 4	_________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila,- 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Od enih do treh in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Če bi zvoki govorili; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 Avtomobilizem; 14.33 Pesem tedna; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Glasbena oddaja; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Filmska glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst, nato Nočni spored.
Predlog goriških kulturnikov Občini in Pokrajini
Pobuda za postavitev obeležja tolminskim puntarjem na Travniku
V krvi zatrti upor tolminskih puntarjev je nedvomno eden med najbolj pomembnimi dogodki goriške zgodovine, hkrati pa je morda tudi najbolj "pozabljen", Najbrž malokateri italijanski someščan ve, kaj se je pri nas dogajalo v začetku 18. stoletja. Na Travniku, kjer so aprila 1914. na okruten način usmrtili voditelje kmečkega upora, ni spomenika niti drugega še tako majhnega obeležja, ki bi spominjalo na takratne dogodke. Pa vendar imajo ti dogodki svoje mesto v zgodovini.
Izhajajoč iz teh ugotovitev, se je porodila zamisel za postavitev plošče, ki bi na Travniku spominjala na muče-niško smrt Ivana Gradnika in drugih, ki so jih pred 275 leti spoznali za voditelje upora. Pobudo sta prva dala profesorja Karlo Černič in Dario Stasi, k njej pa je takoj pristopila in jo podprla skupina vidnih goriških kulturnikov. Med njimi so ravnateljica pokrajinskih muzejev dr. Maria Masau Dan, predsednik Inštituta za družbeno in versko zgodovino prof. Fulvio Salim-beni, predsednica pokrajinske komisije za kulturo Aleksandra Devetak, predsednica kulturnega krožka Rinas-cita prof. Anna Digiannantonio, ter še
Carlo Michelutti in Franco Bressan. Skupina se je združila v odbor za postavitev obeležja tolminskim puntarjem in pred skoraj dvema mesecema, 14. januarja letos, poslala goriškemu županu Scaranu ter predsedniku Pokrajine Crisciju pismo z utemeljitvijo predloga ter prošnjo, naj bi sprejela na razgovor predstavnike odbora.
Na to prošnjo za zdaj ni bilo odziva, zato so podpisniki želeli opozoriti javnost na ta vsekakor zanimiv predlog in pridobiti s tem še druge osebnosti in organizacije, ki bi ga podprle.
V pismu najvišjima predstavnikoma Občine in Pokrajine pobudniki akcije za postavitev obeležja prikazujejo zgodovinski pomen upora, ki je v začetku 18. stoletja zajel Soško in Vipavsko dolino, Brda in Kras ter se tragično zaključil z usmrtitvami na goriš-kem Travniku. Dogodek bežno omenjajo razni zgodovinarji, med njimi de Morelli in von Czoernig. Goričan Prospero Antonini je že pred več kot sto leti pisal, kako so obsodili in nato na Travniku razčetverili in obglavili voditelje upora. Pri tem omenja Ivana Gradnika in pravi, da je bil ponosen kot Spartacus, kot Masaniello pa je znal zbuditi občudovanje množic ter jih vžgati z besedo.
Kljub temu pa današnje italijansko zgodovinopisje obravnava tolminski punt samo v nekaterih in presplošnih odlomkih, ki jih zasledimo v posameznih publikacijah. Študije, ki jih je o tem pripravil slovenski goriški zgodovinar dr. Branko Marušič, še niso prevedene v italijanščino, prav tako še ni prevoda Pregljevega zgodovinskega romana Tolminci, pa čeprav je knjiga prvič izšla že leta 1927.
Iz teh ugotovitev je razbrati oceno, da je tolikšno nepoznavanje določenega dela goriške preteklosti nedopustno. Prav tako pa je tudi nedopustno, da še danes ni v Gorici obeležja ne drugega najmanjšega znaka, ki bi spominjal na takratne dogodke. V Devinu, opozarjajo podpisniki, so pod grajskim obzidjem, s katerega so s topovi streljali na puntarje, leta 1973 postavili manjše obeležje.
Zaradi tega poziva odbor za postavitev spominske plošče v Gorici občinsko in pokrajinsko upravo, naj prevzameta pobudo, da se na Travniku na primeren način obeleži pomemben zgodovinski dogodek. Člani odbora so pri tem na razpolago za morebitne predloge in sodelovanje.
Pred nocojšnjim družabnim srečanjem
V Kulturnem domu razstava umetnic B. Doljak in C. Raza
Goriški Kulturni dom bo drevi prizorišče kulturno-družabnega srečanja ob mednarodnem dnevu žena. Za to priložnost so prireditelji, uprava doma, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Zveza slovenskih kulturnih društev, pripravili niz pobud, da bi svojevrstno, a primerno proslavili 8. marec.
V prvem delu večera, ob 19. uri, bo v galeriji Kulturnega doma odprtje razstave dveh umetnic: kiparke Bogomile Doljak in slikarke Claudie Raza—Floreancig. Doljakova, ki živi in dela v Nabrežini, se je v zadnjem obdobju posvetila raziskovanju in uveljavljanju kraškega likovnega izročila v umetni obrti. Kot je o njej zapisal umetnosti kritik Jožko Vetrih, ki bo umetnici tudi predstavil, »pri Do-ljakinih novejših skulpturah opazimo, da se živo. in koherentno zanima za naravo v vseh njenih različnih podobah, kar je razvidno iz izbranih motivov in iz le-tem ustreznega načina izražanja.«
Claudia Raza—Floreancig, ki je po rodu iz Čedada, je najprej poskusila v akvarelih, pastelih in risbah ustvarjati prijetne in plastične krajinske podobe, toplih barv, zaokroženih črt in mehkih obrisov. Zadnje čase pa je ustvarila vr-
Rajonski svet za Placuto ostro proti onesnaževanju
Na čelu goriške Občine se še zavlačuje reševanje krize, ki ji je bilo povod vprašanje onesnaževanja iz upe-peljevalnika pri Sovodnjah, v goriški javnosti pa se množijo zaskrbljeni posegi v zvezi s tem problemom. V prejšnjih tednih so o onesnaženosti okolja razpravljali v raznih rajonskih svetih. Zadnji med njimi je te dni bil rajonski svet za Placuto in Svetogorsko mestno četrt. Svetovalci so na seji odobrili resolucijo, v kateri izrekajo ogorčenje nad brezbrižnostjo občinske uprave glede potrebe po obveščanju mestne javnosti. Vsaka občina mora namreč skrbeti za zdravje svojih občanov ter jih pravočasno opozoriti, ko preti zdravju nevarnost zaradi prekomernega onesnaževanja.
Našega ozračja ne onesnažuje le upepeljevalnik pri Sovodnjah, trdijo rajonski svetovalci, ampak tudi večina tovarn goriške industrijske cone in strupeni plini iz avtomobilskih izpušnih cevi. Tudi vodo ogrožajo atracin in vsakovrstne strupene kemijske snovi. Zato je napočil čas, da se poskrbi za poglobljeno analizo onesnaženosti zraku, vode in zemlje na celotnem go-riškem ozemlju.
Rajonski svet je med drugim odločno obtožil nekdanji način gradnje določenih onesnaževalnih struktur, ki so jih gradili na meji z drugimi občinami, da bi se pri tem nekako otresli prevelikega onesnaževanja neupoštevajoč škode, ki bi je bile deležne sosedne občine.
Problemi onesnaževanja okolja v goriški občini bodo nocoj ob 20.30 v središču pozornosti tudi na zasedanju rajonskega sveta pri Madonnini. Seja bo potekala na sedežu v Ul. Brigata Avellino 2. Ob okolju je na dnevnem redu še razprava o občinskem progra-
mu pobud za mladino, o prednostnih izbirah glede del na območju rajona ter izbira grba rajona.
Drevi v Verdiju »Sul lago dorato«
Drevi ob 20.30 bo v Verdijevem gledališču skupina Teatroinsieme nastopila z znano Thompsonovo komedijo "Sul lago dorato". V glavnih vlogah nastopata Erneste Calindri in Liliana Feldman, poleg njiju pa še Maurizio Scarottin, Anna Rossini, Christian Fer-ro in Sergio Romano. Delo je režiral Luigi Sguarzina.
■ Drevi ob 20.30 bo v cerkvi v Podturnu koncert svetovno znanega slovenskega orglarja Huberta Berganta. Bergant bo izvajal skladbe Scheidta, Bacha, Dupreja, Fleuryja, Rogeta in Langlaisa. Vstop je prost.
Pokrajina še odprtje centra
Pokrajina se bo na Deželi odločno zavzela za uresničitev centra za informatiko v Gorici. Predsednik Crisci je dal to zagotovilo na včerajšnji seji pokrajinskega sveta, ko ga je načelnik KD Bergamin opozoril na problem. Bergamin je namreč ugotavljal, de je Dežela svoj čas zagotovila Gorici odprtje sodobnega centra za informatiko, ki naj bi zagotovil zaposlitev visoko kvalificirane delovne sile. Predsednik Biasutti je ob svojem nedavnem obisku na Pokrajini imel pomisleke o uresničljivosti tega načrta, ker da sta Trgovinska zbornica in Goriška hranilnica že sklenili pogodbi z drugimi družbami za storitve na področju informatike. Nadalje se je te dni pojavila vest, da so v Vidmu odprli nove prostore tamkajšnjega sedeža deželne družbe za informatiko, pri čemer so omenili odprtje sedeža tudi v Pordenonu, o Gorici pa nič. Pomeni to, je vprašal Bergamin, da smo v Gorici ponovno diskriminirani in nam ne name-
Iz sindikalnih vrst v Tržiču
Kritike načrtu Fincantierija
V tržiških sindikalnih vrstah so včeraj kritično ocenjevali načrt za preosno-vo ladjedelnic, ki ga je te dni odobrila družba Fincantieri. V glavnih obrisih so bili nameni družbe že znani, vseeno pa so sindikalni predstavniki negativno ocenili namene podjetja glede tržiške ladjedelnice. Minimalna stopnja zaposlenih (2200 delavcev in uslužbencev) je po njihovem mnenju prenizka, da bi zagotavljala učinkovitost tržiške ladjedelnice. Preupokojitve že s 50. letom starosti sindikat sprejema, je dejal predstavnik FIM Billa, vendar trdi, da je treba hkrati zaposliti mlajšo delovno silo, odpraviti dopolnilno blagajno, povečati varnost na delovnih mestih in preveriti stanje glede zakupov za dela, ki jih ne izvajajo neposredno v ladjedelnici. Na ohranitev dela v tukajšnji stvarnosti, namesto da bi posegali po podjetjih iz drugih krajev opozarja tudi predstavnik tovarniškega sveta Peric, ki trdi, da je treba večjo produktivnost doseči z novimi investicijami in ne s povečanjem pritiska na delavce.
vedno zahteva za informatiko
ravajo dati niti tega, kar so nam svoj-čas svečano obljubljali?
Crisci je zagotovil, da Pokrajina ne namerava odstopiti od tega načrta. Odprtje sedeža deželne družbe za informatiko, ki je last IRI (večinski delničar) in Dežele, je bilo svoj čas zagotovljeno kot nadomestilo za zaprtje številnih tovarn z državno soudeležbo v goriški pokrajini. Odprtje centra za informatiko, ki naj bi ne samo nudil storitve, ampak tudi proizvajal računalniške programe — zato ne drži, je poudaril Crisci, izgovor o odstopanju Trgovinske zbornice in Hranilnice, ki pač nujno potrebujeta te storitve in nista mogli čakati v nedogled na odprtje novega centra — je nujno, če hočemo odpraviti današnjo neuravnovešenost med goriško in drugimi stvarnostmi v deželi. To stališče bo predsednik pokrajine v petek zagovarjal na srečanju z deželnim odbornikom Carbonejem, postavil pa ga bo tudi ministru Fracanzaniju, ki bo prihodnji teden na obisku v naši deželi.
Požar pri Vrhu
Včeraj okrog 14. ure so goriški gasilci posegli na Vrhu, kjer so se ognjeni zublji zaradi vetra nevarno približevali vaškim hišam. Gasilcem je uspelo v sodelovanju s skupino gozdarjev in prostovoljcev pogasiti ogenj v dobrih dveh urah. Ogenj je zajel kakih 7 tisoč kv. metrov travnatega predela in del borovega gozdiča. Zdi se, da je nekdo podtaknil ogenj.
■ V tržaški bolnišnici je prejšnjo noč 82-letni upokojenec Vasco Manet-ti podlegel poškodbam, ki jih je prejšnji četrtek dobil v prometni nesreči v Gorici. Ni še znano, kdaj bo pogreb.
Na Pokrajini sestanek o težavah s poslopji za višje srednje šole
Slovenski šolski center napovedujejo že v prihodnjem šolskem letu
Na sestanku med predstavniki goriške pokrajinske uprave, šolskega Skrbništva in nekaterih goriških občin so v teh dneh preučili stanje in potrebe glede šolskih poslopij za višje srednje šole na Goriškem v prihodnjem šolskem letu 1989/90. Kot je uvodoma povedal predsednik Pokrajine Gian-franco Crisci, je bilo to srečanje neob-hodno potrebno, saj bo na ta način uprava lahko pravočasno upoštevala potrebe šolstva v naši pokrajini ter izdatke za vzdrževanje in najnujnejša popravila šolskih poslopij vnesla v proračun za letošnje delovanje.
Na razgovoru so ugotovili, da je čas že močno načel nekatera goriška šolska poslopja. Nekatera so že začeli popravljati, druga bodo morali kasneje. S prostorskimi težavami zaradi popravil, ki so že v teku, oz. zaradi neprimernih prostorov, se danes srečujejo na italijanskem klasičnem liceju Dante, na tehnično industrijskem zavodu Gali-lei, na italijanski trgovski šoli Fermi, na poklicnem zavodu da Vinci in na znanstvenem liceju Duca degli Abruz-zi, kjer imajo prostorske težave za dijake prvega dveletja.
Tudi namestitev slovenskih višjih srednjih šol v malem semenišču povzroča nekaj problemov, sicer pa bodo težave, so ugotovili na sestanku, kmalu premoščene. Že v prihodnjem šol-
Zasedanje upraviteljev In šolskih oblasti na Pokrajini
skem letu namreč pričakujejo selitev slovenskih šol v nov šolski center, ki naglo raste v Ulici Puccini.
Nič kaj spodbuden ni položaj v Gradišču, kjer namerava pokrajinska up-
rava poskrbeti za prepotrebna popravila tehnično kmetijskega zavoda. V Krminu pa'bodo v kratkem pričeli z zidayo novih šolskih objektov za sekcijo trgovske šole Fermi, saj so že poverili dela specializiranemu podjetju.
SPD gre na sneg
Potem ko jih je letošnja zima precej časa prikrajšala za užitek na snegu, se bodo v nedeljo smučarji Slovenskega planinskega društva končno lahko spet spustili po belih strminah. Priložnost bo izlet, ki ga SPD prireja na Monte Elmu (Helm) na Južnem Tirolskem. Pri tem opozarjajo vse, ki so se prijavili k smučarskemu tečaju, da se morajo za nedeljski izlet ponovno prijaviti, pri tem pa jim bodo vrnili denar, ki so ga vplačali za tečaj. Prijave za nedeljski izlet sprejemajo samo še danes v trgovini Bavcon.
Ukradel je žensko perilo
Mladega tatu intimnih ženskih oblačil so v Tržiču prijeli, ko je bil tako rekoč še na delu. Alessandro Foschian iz Štarancana, Ul. Begliano 10, je včeraj ponoči razbil šipo izložbe trgovine Crasy v Ul. Resistenza v Tržiču. Iz trgovine ni odnesel dosti blaga: polastil se je para finih ženskih nogavic in nekaj drugih spodnjih oblačil, ni se pa zmenil za vse drugo blago, ki je bilo v izložbi. Morda je tat hotel obdariti zaročenko ali početi bogve kaj drugega. Fant se je že oddaljil od trgovine, ko je nočni čuvaj najprej zagledal razbito šipo izložbe nato pa še bežečega tatu. Spravil se je za njim in ga po krajšem zasledovanju ujel ter izročil policiji. Foschiana niso aretirali, pač pa so ga prijavili zaradi kraje in povzročitve škode.
sto grafik in akriličnih slik večjega formata.
Po odprtju razstave bo Eliana Bensa podčrtala pomen mednarodnega praznika žena in ob tej priložnosti bodo izročili priznanje ženski skupini iz Sovodenj, ki je izoblikovala in pred kratkim predstavila Thomasovo kriminalno komedijo »Osem žensk«.
Drugi del ženskega srečanja v Kulturnem domu pa bo potekal v mali dvorani in bo bolj zabavne narave. Prireditelji, kljub tradicionalni »ženski« radovednosti, nočejo povedati, kaj vse imajo v programu. Presenečenj in zabave gotovo ne bo manjkalo.
Pobude ob dnevu žena
Danes popoldne ob 15. uri bo na pobudo sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL v pokrajinski sejni dvorani odprto zasedanje skupaj s pokrajinskim svetom, na katerem bodo razpravljali o vprašanju nasilja nad mladoletniki in potrebi po novi kulturi odnosov do mladoletnikov. Na srečanju bodo tudi predstavili druge pobude, ki jih imajo ženske komisije pri sindikatih v programu glede vprašanja enakopravnosti med spoloma predvsem pri zaposlovanju.
Ženska komisija KPI bo kot vsako leto pred ljudskim vrtom na Verdijevem korzu delila mimoze, ob tem pa bodo predstavili in prodajali izdelke laboratorijev Aurora in Tempesta. Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, so komunistke izdale letak, v katerem opozarjajo na pridobitve ženskega gibanja, a tudi na številne probleme, ki v naši družbi še čakajo na rešitev. Zato ugotavljajo, da je še vedno potrebno organizirano prizadevanje žensk za enakopravnost in družbeni napredek.
razna obvestila
MO Jezero iz Doberdoba prireja jutri ob 19.30 turnir dame. Prijave (čimprej) pri članih mladinskega odseka.
KD Sovodnje priredi v nedeljo, 12. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah proslavo ob dnevu žena. Nastopata Dramska skupina zbora Rupa-Peč in ansambel Miramar.
Društvo slovenskih upokojencev Gorica prireja v soboto, 11. marca, ob 19. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu srečanje z gledališkim igralcem Stanetom Raztresenom, ki bo podal šopek pesmi slovenskih pesnikov.
KD Jezero in Ženski odsek iz Doberdoba vabita na proslavo dneva žena v soboto, 11. t. m., ob 20.00 v občinski telovadnici v Doberdobu. Nastopajo ženska skupina Stu ledi iz Trsta, Gledališka skupina iz Gorice, animator Sten Vilar in Krucenal band iz Doberdoba. Prijave pri odbornikih društva in v trgovini Pri Mili.
Slovenski dijaški dom v Gorici nudi možnost bivanja tudi univerzitetnim študentom. Informacije v upravi, Ul. Monte-santo 84, tel. 83495 od 11. do 15. ure.
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-22.00 »Gorilla nella nebbia«.
VERDI 20.30 Gledališka predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Uisola dell amo-re«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-20.00 »Der Rekord«-Vstop prost.
EKCELSIOR Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Pekel v šoli«. ŠEMPETER Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Legenda o zlatem bise-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Marzini - Korzo Italia 89 - tel. 531443-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. Rosselli 23 - tel-410340.
ZAHVALA
Vsem, ki ste nas tolažili in izreki* sožalje ob smrti našega nepozabne?8 očeta, nonota in pranonota
Albina Valentinčiča
se zahvaljujemo. Posebna zahvala 9re Domu upokojencev v Novi Gori / kjer so ga negovali in mu stregli- 9° riški bolnišnici, pevcem za zapete t lostinke in gospodu župniku Voj Makucu za lepo opravljeni obred.
Gorica, Nova Gorica, 8. marca
Vsi njegovi
1989
Danes in jutri ponovitvi v Kulturnem domu v Trstu
Ernest Oscarja Wilda za praznik 8. marca
Konec tedna prvovrstni gledališki dogodek v Trstu
Srečanje z ruskim gledališčem
Posnetek iz komedije Oscarja Wilda Važno je imenovati se Ernest
Ponovitev komedije Važno je imenovati se Ernest angleškega dramatika Oscarja VVilda v režiji Marka Sosiča, je bila že dalj časa planirana na dneve okrog osmega marca. Vabljiva tema je bila kot nalašč primerna za ta čas.
Jack VVorthigton si izmisli brata Ernesta, da bi s pomočjo te neobstoječe osebe varovanki Cecily laže prikril svoje ljubavno življenje v mestu.
Njegov gizdalinski prijatelj Algernon, si je v isti namen izmislil prijatelja Bumbu-ryja, da se je lahko nemoteno umikal na deželo. Ko se oba prijatelja pogovarjata o svojih ljubavnih avanturah, pride Algernonu na misel zvijača. Izkoriščajoč prijateljevo bivanje v mestu, se takoj odpravi na deželo in se predstavi lepi Cecily kot Jackov brat Ernest. Zmešnjave z imeni in osebami se nadaljujejo do srečnega konca, ko se izkaže, da je Jack v resnici Ernest, pred leti izgubljen otrok, ki ga je zmedena guvernanta zamenjala z rokopisom svojega romana, in da je Algernon njegov brat.
Namen organizatorja, Slovenskega stalnega gledališča, je bil, da privabi s to predstavo v Kulturni dom v Trstu kar čimvečje število slavljenk osmega marca in jim poleg zabavne komedije nudi tudi družabno srečanje ob prigrizku, pijači in veselih zvokih glasbe.
Dobri nameni so v zadnjih tednih zvodeneli na programu pa je ostal zabeležen datum ponovitve, 8. in 9. marec obakrat ob 16. uri.
O igri so zelo dobro pisali slovenski gledališki kritiki. Prav je, da zabeležimo njih misli.
Igra je grajena na briljantnosti paradoksov. Tipični angleški humor je zazvenel domače, prav nič zaprašeno, celo aktualen in predvsem ves čas nadvse zabaven.
Gledalec se z užitkom prepusti igri, vseskozi se zavedajoč, da se bodo vse majhne in nepomembne laži ob koncu srečno razpletle, da ga po dveh urah zabave čaka happy-end.
Tržaški igralci igrajo VVildovega Ernesta s prisrčnim smislom za humor, ki so ga že večkrat dokazali, in nič čudnega, da prav s komedijami dosegajo pri občinstvu in tudi pri strogi gledališki kritiki največ uspehov.
Wildova duhovita igra še vedno igrivo preseneča s svojimi domislicami, obrati veljavnih moralnih norm s prikritimi nagibi in z neskrupuloznim uveljavljanjem individualnih pravic jemanja užitkov zase, ne da bi bil v poteku dogajanja prizadet moralni kodeks družbe, ki ji je avtor slikal podobo po lastni ironično humorni in nekoliko tudi satirični presoji.
Če upoštevamo le delček tega, kar smo doslej napisali, je samo po sebi umevno, da si tisti, ki še ni videl te predstave Slovenskega stalnega gledališča, ne sme zamuditi prilike teh dveh izrednih popoldanskih prireditev.	A. R.
Sovjetski gledališčniki v Goldonijevi Krčmarici Mirandolini
Srečanja s tujimi gledališči so vedno spodbudna, saj dajejo možnost primerjave različnih odrskih izrazov, ki pa so v končni inačici vendarle samo potrjevanje gledališke nepredvidljivosti in ustvarjalnosti. Pri tem seveda niti skromno poznavanje jezika ali celo popolna nevednost ne delata preglavic. Šolski primer te trditve je bilo gostovanje Teatra studia Jugo-zapadnaja iz Moskve, ki sta ga omogočila Združenje Italija-ZSSR in Slovensko stalno gledališče ter tako ponudila v soboto in nedeljo v Kulturnem domu prvovrstni gledališki dogodek.
Na dlani je, da se Teater studio Ju-gozapadnaja odloča za nekonvencionalna odrska izrazila in skuša tudi klasične tekste oblikovati na sodoben način, pri čemer se poslužuje moderne glasbe, za naše razmere res nekoliko zastarele, a vendarle današnje in žanrsko opredeljene. Pri tem se takoj opazi roka režiserja Valerija Roma-noviča Beljakoviča, ki uveljavlja postavke Mejercholdove ruske šole in njegovo zamisel emotivnega teatra. Glavna opredelitev pa je v iskanju in posodabljanju posameznih literarnih partitur, ki na odru ne potrebujejo drugih rekvizitov, kot denimo le omaro, zvočno opremo in vešče uporabljene reflektorje, ki postavljajo v fokus zdaj enega, zdaj drugega igralca, zdaj tako in potem drugačno situacijo. V ostalem napolnjuje ogromen prazen prostor le hitro, v teku izraženo gibanje, kateremu je kot kontrapunkt postavljen statični recitativ na meji med odrom in avditorijem. Vse kaže, da je številno občinstvo, ki se je tako v soboto kot v nedeljo odzvalo povabilu prirediteljev, uživalo ob sproščeni, a precizni igri ruskih gledališčnikov.
Goldonijevo Krčmarico Mirando-lino poznamo kot komedijo lahkotnih čustev in najrazličnejših preobratov. Režiser Beljakovič jo je postavil v karnevalsko vzdušje, med katerim se vse udejanja kot igra, tudi zaljubljenost in ljubezen. A čeprav igra, je tisti, ki v njej dejansko čuti, tisti, v katerega se je vsidral ljubezenski ogenj, resnično strt, kljub karnevalu. Miran-dolina se poigrava z vsemi svojimi plemenitaškimi oboževalci, koketira zdaj z enim zdaj z drugim, z vsemi zmaga, tudi s tistim, ki noče priznati svojih čustev, a je od vseh najbolj prizadet. Ta, če ji lahko tako rečemo, »drama« pa teče pred našimi očmi
lahkotno, v poskočnem ritmu popevk Cotugna, Celentana, Milve itd., v plesu in pisanih zvitkih, skratka, na prijetni gledališki platformi, ki je ogrela občinstvo. Na tem mestu bi seveda lahko odprli vprašanje, kako bi občinstvo reagiralo, ko bi si podobno postavitev privoščilo naše gledališče ?
Gogoljeva Ženitev, ki smo jo gledali v nedeljo, je tekla skorajda pod istim taktom in v istem igralskem slogu. Kljub temu, da je bila nekoliko manj razgibana od Goldonijeve komedije, je Gogoljeva Ženitev vendarle pokazala na več igralskega artizma nastopajočih in bila celo duhovitejša. Člani Teatra studio Jugozapad-naja se niso poslužili tolikih efektov, a so po drugi strani znali odlično in umetniško dovršeno upodobiti to čudno ženitovanjsko komedijo, kjer ženin zbeži iz objema izvoljenke in s tem premore edino pogumno dejanje svoje avanture, v katero pa so ga vrgli drugi. Ritem tu ni bil več v luči italijanske melodioznosti, ampak v roc-kovskih akordih, to se pravi, da je bila predstava agresivnejša, čeprav mogoče manj spektakularna.
Srečanje s tem delčkom vsemirja ruskega gledališča je bilo vsekakor lepo in dobro. Dokaz več, da je umetniško iskanje na vseh diagonalah sveta vedno v službi gledališke resnice in resničnosti, ki ji ne more oporekati nihče.
MARIJ ČUK
Machiavellijeva Mandragola v PDG
Primorsko dramsko gledališče bo jutri, 9. marca, kot četrto premiero v letošnji sezoni uprizorilo Mandragolo Niccoloja Machiavellija. Sloviti politični teoretik si je žalostni čas državnega razsula lajšal s pisanjem komedije. Vendar iz njegovega bravuroznega in vseskoz duhovitega komedijskega tkiva izbija misel na izprijenost sodobnega sveta. Novo postavitev Mandragole pripravlja režiser Georgi j Paro s scenografom Davidom N. Flatenom, gostom iz ZDA, kostumografko Marijo Vidau, dramaturginjo Diano Koloini, komponistom Mirkom Vuksanovičem, lektorjem Srečkom Fišerjem in oblikovalcem giba Andrčsom Valdesom.
V Mandragoli igrajo člani ansambla PDG Radoš Bolčina, Ivo Barišič, Stane Leban, Bine Matoh, Mira Lampe-Vujičič, Sergej Ferrari, Breda Urbič in kot gostja Maja Sever.
Paolo Ferrari in Valeria Valeri v tržaškem gledališču Cristallo
Ayckboumova komedija nesporazumov
Pokojni angleški gledališčnik Step-hen Joseph je nekega deževnega popoldneva pred več kot dvema desetletjema telefoniral takrat še ne tridesetletnemu igralcu in dramatiku Alanu Ayckbournu in ga zaprosil, naj — za božjo voljo — napiše komedijo, ob kateri naj bi se gledalci resnično smejali. Josephu je takrat dež prekrižal počitnice: zatekel se je zato v gledališče, da bi se sprostil, a — vsaj po telefonskem klicu »na pomoč« sodeč ~~ kaže, da se mu želja ni uresničila.
Ayckbourn je o tej anekdoti pozneje zapisal, da se mu je zazdel telefonski klic prijatelja zadosten razlog za komedijo. In tako je nastalo delo Relati-vely Speaking, ki ga z italijanskim nasiovom Sinceramente bugiardi (Resnično lažnivci) uprizarjajo te dni v tržaškem gledališču Cristallo.
Komedija Relatively Speaking je doživela konec šestdesetih let v An-9Hji izjemen uspeh. Nekateri kritiki s° delo ocenili kot »najboljšo komedi-1° nesporazumov po Shakespearju«. p°stavitev rimskega Teatra Modemov rpžiji Giovannija Lombarda Radice-a,le' vsaj po toplem odzivu tržaškega °očinstva, potrdila to oceno.
Ayckbourn je »zgradil« komedijo na hmelju enega samega nesporazuma,
1 Prepleta dogajanje na odru: štirje t~r°tagonisti se zapletejo vanj in ta esporazum jih trdno vodi iz ene korene situacije v drugo, ne da bi se
Protagonista Ayckbournove komedije Valeria Valeri in Paolo Ferrari
mu igralci mogli izogniti. Ayckbour-nova zgodba je sicer sila preprosta: mlada Ginny (Chlara Salerno) se hoče otresti starega ljubimca Philipa (Paolo Ferrari), da bi lahko zaživela z mladim zaljubljenim in ljubosumnim Gregom (Stefano Benassi). Fantu se zlaže, češ da gre na obisk k staršem, medtem ko se v resnici napoti k
Najbolje prodajano v Tržaški knjigarni
l- Peter Skoberne: STO NARAVNIH ZNAMENITOSTI SLOVENIJE (Prešernova družba)
4 Alojz Rebula: JUTRI ČEZ JORDAN (Mohorjeva družba Celje)
4 Ciril Žebot: NEMINLJIVA SLOVENIJA .	(Mohorjeva družba Celovec)
4 Razni avtorji: SLOVENSKI GLAS -	(Narodna in študijska knjižnica)
' paolo Petricig: PER UN PUGNO Dl TERRA SLAVA (Založništvo tržaškega tiska)
Philipu na zadnji sestanek. Greg jo pri tem prehiti: prispe k Philipu in njegovi ženi Sheili (Valeria Valeri), misleč seveda, da sta Ginnyjeva oče in mati. In tu se začne skoraj dveurni komični besedni in izrazni show štirih protagonistov, ki se, kot pri vseh dobrih komedijah, konča s presenetljivim razpletom, ki pa bi lahko dejansko pomenil tudi nov zaplet.
Komedijo karakterizirajo hiter ritem in iskrivi dialogi. Vsi štirje protagonisti so lepo izkoristili možnosti, ki jih ponuja tekst (Ayckbourn je bil tudi sam igralec in je večkrat pisal tekste »na kožo« igralcem svoje gledališke skupine), in ustvarili like, ki bodo gotovo ostali v spominu gledalcev: še posebno oba starejša partnerja, gosposki in avtoironični Paolo Ferrari in fina in duhovita Valeria Valeri. Scenografijo in kostume je prispeval Aldo Butti, komedijo pa je uvedla in med posameznimi slikami spremljala glasba Paola Gattija.
M. K.
V Trstu odprli prvi del tradicionalne Božične razstave
Zapoznel pregled likovne ustvarjalnosti v deželi
Tradicionalna deželna likovna manifestacija, ki se že ves povojni čas iz leta v leto ponavlja pod naslovom Božična razstava, je letos prišla s precejšnjo zamudo. Edino kolikor toliko primerno tržaško razstavišče — galerija Costanzi je bilo na prehodu iz starega v novo leto zasedeno. In tako so veliki vsakoletni pregled, ali če hočemo, prikaz deželne likovne zmogljivosti odnosno ustvarjalnosti odprli šele v petek, 24. februarja. Samo ob sebi se razume, da je svečano odprtje razstave privabilo v galerijo izredno veliko občinstva, navzoči pa so bili tudi predstavniki krajevnih oblasti, ki so celo obljubili več razumevanja za tovrstno dejavnost, saj je znano, da je stroka v precejšnjih gmotnih težavah.
Deželno likovno razstavo, ki je letos že 42., pripravlja Deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov, ki se je — po lanskoletnih pozitivnih izkušnjah tudi tokrat odločil, da tradicionalno razstavo razdeli na dvoje. Znano je namreč, da je likovna ustvarjalnost v deželi Furlaniji-Julijski krajini zelo živa in tudi dokaj veljavna ali v splošnem na dokaj visoki ravni. Med stotinami ljudi iz dežele FJK, ki se preizkušajo v tej zahtevni in pogosto nehvaležni dejavnosti, jih je več, ki so se uveljavili tudi daleč preko deželnih meja, celo preko državnih okvirov. Zato je razumljivo, da se je vabilu strokovnega sindikata za sodelovanje na letošnji razstavi odzvalo veliko likovnikov prvenstveno iz Trsta in s Tržaškega nasploh, tako da je imela ustrezna izbirna komisija veliko dela, da je na treh sejah odbrala kakih sedemdeset predloženih del, ki naj bi po njeni oceni bila najboljša. Nato so izbrana dela razdelili na dvoje, da bi namreč vsako delo v sicer ne preveliki galeriji palače Costanzi dobilo dovolj prostora, da bi prišlo do izraza oziroma, da bi ne bilo preveč na tesnem.
Kakor je bilo na svečanem odprtju razstave izrecno poudarjeno, ne gre torej za dve razstavi (za sedanjo ter za tisto, ki bo tej sledila), ki bi se delili po kakovosti, tematiki, tehniki itd., pač pa je komisija zbrana dela razdelila na dva dela in uredila najprej sedanjo razstavo, ki bo trajala do 14. t.m., nakar bo sledila druga razstava, ki bo trajala do konca meseca.
Tudi tokrat moramo žal poudariti, da se kakovostno relativno dobre razstave ne udeležujejo najbolj znani in veljavni mojstri, zaradi česar, seveda, prireditev sama izgubi nekaj na veljavnosti. Prav tako velja dodati, da je tudi tokrat največ sodelavcev iz Trsta in s Tržaškega, in da je udeležba ostalih predelov dežele bolj šibka. In končno bomo pribili, da tokrat ni navzoč niti en slovenski mojster.
Pri tolikšni razstavi, kjer sleherno razstavljeno delo predstavlja ustvarjalnost posameznega mojstra, se ne bomo niti lotili podrobnejših ocenjevanj, pač pa bomo rekli, da tudi bežen ogled razstave pove, da stare, rekli bi, klasične figurativnosti ni več, pač pa je na razstavi razmeroma veliko del, ki bi jih mogli uvrstiti med najsodobnejše izrazne tokove. Skratka nam razstava daje prerez današnje likovne ustvarjalnost odnosno likovne zmogljivosti v deželi, v razmerah, ko so odpovedali vsi nekdanji kanoni, vsa še nedavno veljavna pravila. Zato smemo reči, da se v deželi FJK razvija moderna umetnost, ki pa ne rine preko določenih meja.
Ob koncu še en podatek, še ena zanimivost: na Tržaškem je razmeroma zelo veliko likovnic. Čeprav na razstavi ne sodelujejo, kot smo že rekli, številni znani mojstri, seveda tudi znane likovnice, nosi vsako četrto razstavljeno delo podpis likovnice, podpis ženske.
Tudi ob letošnji zapozneli božični razstavi je izšel ustrezen katalog, ki sicer ne vsebuje veliko teksta, pač pa reprodukcije vseh razstavljenih del.
(FRE)
Jugoslovanske banke po tržnih načelih
Jugoslovanske banke bodo po 1. januarju 1991 poslovale le po tržnih načelih (likvidnost, rentabilnost) in zasledovale naj večji profit. To je dejala vršilka dolžnosti pomočnika zveznega sekretarja za finance Radmila Stojanovič na srečanju s tujimi novinarji, ko jim je obrazložila novi zakon o bankah. Cilj zakona je deregulacija, sicer pa omogočiti bankam samostojno sklepanje poslov in lastnoročno kritje rizika. Bankam ne bodo več krojili usode dolžniki: ustanovni člani (domače in tuje pravne oz. fizične osebe) bodo najprej položili denar in šele nato sorazmerno z vloženo vsoto odločali o poslovni politiki zavoda. Banke bodo morale delovati na vsem državnem ozemlju. V pripravi sta še zakona o vrednostnih papirjih in o denarnem tržišču, »kajti z denarjem bo treba poslovati tako kot drugje po svetu«, zato pa bodo morali zavodi delati račune o tem, komu in zakaj posojajo denar. Začetni kapital banke bo moral znašati najmanj 6 milijard dinarjev, vložiti pa ga bo moralo (nepovratno) vsaj 10 ustanovnih članov. V pripravi je tudi zakon o delovanju mešanih in tujih bank.
Chevron, IN A in Shell
Pod Jadranom iščejo nafto
Petrokemijska kolosa Chevron in Shell sta se po podpisu ustreznega sporazuma pridružila jugoslovanskemu državnemu podjetju INA-Naftap-lin iz Zagreba v prizadevanjih za izkoriščanje novih naftnih ležišč pod srednjim Jadranom (nedaleč od Splita). Tuji družbi naj bi opravili polovico vrtalnih opravil, IN A pa bi morala dati na razpolago družbi Chevron lastno opremo. IN A trenutno išče nove naftne vire pod južnim Jadranom, kjer namerava že v prihodnjem letu začeti izkoriščati pet novih vrtalnih ploščadi, obenem pa seveda nadaljevati vrtanje do globine 7.000 metrov pod morskim dnom. Strokovnjaki zatrjujejo, da je tam okrog 300 milijonov ton črnega zlata. Lani je IN A odkrila v Panonski nižini za 4,2 milijona ton naftnih ležišč.
Ob Renaultovi zavarovalni pobudi »31100 non stop«
Za vedno večjo varnost avtomobilov
Avtomobilisti postajajo iz dneva v dan zahtevnejši, in avtomobilske hiše se morajo njihovim zahtevam prilagajati in jim nuditi vedno več. Prenekatera hiša se je že odločila, da izdelku, ki ga ponuja, priključi še vrsto dodatnih storitev. Med prvimi se je oglasil francoski Renault, ki je sicer v veliki eksistenčni stiski in je deležen velikih državnih finančnih injekcij. Francozi ponujajo kupcem svojih modelov posebno obliko zavarovanja, ki so ga poimenovali »3/100 non stop« (kar pomeni popolna garancija za dobo 3 let in do 100.000 prevoženih km).
Pobuda je zanimiva, saj predvideva seveda predvsem vplačilo zavarovalne premije (ki gre od najmanj 184 tisoč lir za formulo »silver« ter za modele renault 4 in 5, do 1.164.000 lir za formulo »gold« ter za prestižna vozila, kot so renault 25, cherokee in espace), nakar vam Renault zagotavlja brezplačna popravila za dobo 3 let in do 100.000 prevoženih kilometrov.
Na voljo sta dve formuli, odvisno pač od premije, ki ste jo pripravljeni plačati. Cenejša je formula silver, ki zagotavlja brezplačna popravila motorja, mehanskega in avtomatskega menjalnika ter prednje in zadnje preme. Druga, mnogo popolnejša oblika je formula »golden«. Predvideva brezplačne posege na motorju, menjalniku, prednji in zadnji premi kot formula »silver«, poleg tega pa zagotavlja popravila na vseh mehanskih in električnih organih ter popravila nekaterih delov karoserije (mehanizmi vrat, varnostni pasovi, sedeži itd.).
Skratka, čeprav je končni cilj Renaultove pobude očitno okrepitev prodaje, je pa zavarovanje »3/100 non stop« koristno za avtomobilista odjemalca, ki se na ta način zavaruje pred nepredvidenimi stroški in izdatki, poleg tega pa lahko tudi vedno računa na brezhibno vozilo, kar je zelo pomembno, saj je število avtomobilov, ki so slabo vzdrževani in torej potencialno nevarni, zelo visoko, (if)
Dolar napredoval marka nazadovala
Ameriški dolar se je včeraj v Milanu okrepil: na fiksingu je veljal 1.364 lir proti 1.358,22 v ponedeljek. Nasprotno se je zahodnonemška marka ošibila, saj je milanska kotacija zdrsnila s predvčerajšnjih 736 na samih 734,975 lire. Francoski frank je v Milanu zdrknil z 216,63 na 216,32 lire, holandski florint pa s 652,25 na 651,15 lire. Tečaj funta šterlinga zunaj evropskega denarnega sistema je znašal včeraj 2.349,25 proti predvčerajšnjim 2.347,5 lire. Zeleni bankovec se je močno učvrstil tudi v Tokiu, kjer je dosegel raven 129 jenov ali 1,40 jena več kot dan poprej. Dolar so najbolj podprli ravno Japonci, ki so zadovoljni z zdajšnjo ravnijo obresti. Italijanski emisijski zavod Ranca dltalia je izdatno nastopil nasproti zahodno-nemški valuti: nakupil je kar 175 milijonov mark od skupno razpoložljivih 194 milijonov. Ni pa Bankitalia nastopila nasproti dolarju, ki ga je šlo v promet za 50,5 milijona.
■ :
::::::::::::::::::::::::::::::



patronat inac svetuje
UL

Kako inflacija učinkuje na pokojnino po konvenciji
VPRAŠANJE. Bliža se dan upokojitve, kar mi povzroča hude skrbi, saj ne vem, katero od možnih variant naj izberem. Decembra sem dopolnila 55. leto, a nameravam ostati v službi do konca tega leta. Aprila bom imela v Italiji 15 let delovne dobe. Poleg tega imam tudi v Jugoslaviji priznanih 5 let in pol. Strašijo me vesti o načrtih za upokojitev s 60. letom in o povečanju najnižje dobe na 20 let. Katera rešitev bi bila zame najugodnejša? S. L.
ODGOVOR. Tako imenovano pokojninsko reformo vlada oz. pristojne parlamentarne komisije pripravljajo in obljubljajo že več kot 10 let. Toda zaradi neusklajenih stališč med političnimi skupinami se rešitev vprašanja vleče v nedogled. Pred kratkim je dokaj razburkal vode drastičen predlog predsednika vlade De Mite, ki je v prizadevanjih za ublažitev državnega primanjkljaja napovedal celo vrsto strogih ukrepov na področju socialnega varstva in skrbstva, ki bi dejansko še bolj osi-
romašili že itak pomanjkljivo dosedanjo stopnjo socialne zaščite najšibkejših družbenih slojev. Tako reduktivna inačica reforme verjetno ne bo prodrla v parlamentu. Vendar pa je na dlani, da bodo po vsej verjetnosti z letom 1990 uvedli postopno večanje upokojitvene starosti (od 60 na 65 za moške in od 55 na 60 za ženske) in minimalne pokojninske dobe od 15 na 20 let, kar pravzaprav že vrsto let velja v večini evropskih držav. Napovedano je tudi, da bo merilo za računanje pokojninske osnove plača v zadnjih 10 letih (sedaj upoštevajo zadnjih pet let) pa tudi "pokojninska streha" bo verjetno doživela kako korekturo na slabše. Prav v tej luči so seveda dileme naše bralke povsem razumljive, saj bi se lahko v teoriji kar čez noč znašla v precej slabšem položaju, vendar pa je vsak strah odveč, saj imate že danes pridobljeno pravico do pokojnine po sedanjem normativu in dejansko lahko sami prosto izbirate med variantami, ki se vam zdijo ugodnejše. Pa začnimo z naštevanjem.
1.	Ker ste decembra dopolnili 55. leto in ste tedaj imeli preko 20 let skupne dobe v Italiji oz. Jugoslaviji, lahko tudi danes zahtevate priznanje starostne pokojnine po konvenciji od 1. januarja dalje. Opozoriti pa vas moram, da je postopek po konvenciji časovno precej daljši, obstaja pa tudi možnost da bi ob sedanji stopnji devalvacije dinarja v razmerju do lire z leti utrpeli celo finančno škodo in bi ne imeli zajamčene minimalne pokojnine. Ker bi namreč bila odločujoča jugoslovanska doba za pridobitev pravice, bi dejansko del integracije minimalne pokojnine moral prevzeti SPIZ, vendar se ta vrednost v lirah v zadnjih letih zaskrbljujoče zmanjšuje. Ta pomislek- bi ne veljal le v primeru, da imate dokaj visoko plačo in da tako italijanski sorazmerni del presega znesek minimalne pokojnine.
2.	Aprila boste pridobili pravico do samostojne italijanske pokojnine, če ne bo medtem novih zakonskih ukrepov. Če boste še zaposleni, boste lahko prejemali tudi pokojnino, vendar vam
bodo na plači odtrgali znesek, ki je enak presežku minimalne pokojnine. Po prekinitvi delovnega razmerja bi imeli pravico tudi do jugoslovanskega sorazmernega dela, ki bi ga sprejeli le v primeru, da bi bila vaša pokojnina INPS višja od minimalne. Sicer bi jugoslovanski delež absorbiral INPS in znižal svoj sorazmerni del.
3.	Če nameravate biti zaposleni do konca leta in se upokojiti z januarjem 1990, vam ta varianta ne prinaša bistvenih prednosti, saj bi vam verjetno pripadala vedno le minimalna pokojnina; če pa imate visoko plačo, bi se vam pokojnina povišala za slaba 2%. Pri tem pa bi izgubili 8 mesečnin od maja dalje.
Sami se morate torej odločiti za svojo "usodo". Vsekakor naj poudarim, da bi v primeru novih in bolj restriktivnih zakonskih ukrepov lahko vedno optira-li za retroaktivno priznanje pokojnine po konvenciji od 1. januarja 1989 dalje in bi tako ohranili pridobljene pravice.


	6.3.	7.3.
URADNE KOTACIJE		
Generali		41600	41250
Lloyd 		17800	17100
Lloyd risp		9300	9200
RAS 		40900	40700
RAS risp		.	16830	16700
Sai 		19950	19700
Sai risp		8100	8100
Montedison 		2025	3000
Montedison risp		1162	1146
Pirelli 		3080	3060
Pirelli risp		3090	3065
Pirelli risp. nc 		1735	1735
Snia 		2660	2570
Snia risp		2625	2570
Snia risp. nc		1350	1325
Rinascente		4750	4700
Rinascente priv		2990	2950
Rinascente risp		3125	3100
Premuda 		1790	1790
Premuda risp		1400	1430
SIP 		2710	2650
SIP risp		2400	2380
Bastogi		358	349
Comau 		2950	2900
______________________________7.3.	spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar....................... 8900	+1,59
Buitoni ........................ —	—
Eridania..................... 5690	—
Perugina........................ —	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO
Alleanza Ass		. . .	37000	—0,02
Alleanza Ass. risp. por.	. . .	36150	—0,13
Assitalia		. . .	15250	—2,89
Ausonia 		2180	—1,35
Latina Ass. ord		...	17640	—0,61
Generali Ass		. . .	41300	—1,24
Italia Ass		. ..	11240	—2,76
A belile 		. . . 104900	—0,09
La Fondiaria spa		. . .	74310	—0,38
La Previdente 		. . .	23500	—3,88
Lloyd Adriatico 		. . .	17120	—3,82
RAS fraz		. . .	40920	—0,07
RAS risp. port		. . .	16780	—0,41
Toro ord		. . .	20055	—1,20
Unipol priv		...	16406	—2,34
Banca Comm. Italiana .	3595	—0,11
Banco dl Roma 		9300	—0,10
Credito Italiano 		1899	—0,83
Interbanca ord		—	—
Mediobanca		...	20400	—0,94
PAPIRNA INDUSTRIJA -	CEMENT	
Cart. Burgo ord............. 13000	—1,06
L’Espresso ................. 24200	—
Mondadori .................. 21560	—1,32
Mondadori priv.............. 12970	—0,53
Poligraf. Editoriale......... 4259	—0,95
Cementir .................... 3575	—0,61
Italcementi................ 115000	—0,26
6.3.	7.3.
Fidis........................ 6820	6800
Gerolimich..................... 93	92
Gerolimich risp................ 90	90
SME ......................... 3890	3800
Štet......................... 3430	3380
Štet W 10 ...................... —
Štet W 9 ....................... —	—
Štet risp.................... 2920	2900
Tripcovich .................. 7230	7120
Tripcovich risp. nc ...... .	3100	3100
Att. Immobiliari ............ 4150	4110
FIAT ........................ 9309	9237
FIAT priv.................... 5844	5785
FIAT risp.................... 5930	5875
Gilardini................... 12700	12700
Gilardini risp.............. 10050	10000
Dalmine ...................... 338	336
Marzotto..................... 7100	7100
Marzotto risp................ 7100	7160
Marzotto risp. nc............ 5270	5250
NEURADNO TRŽIŠČE__________________________
I. C. C. U.................... 720	715
SO. PRO. ZOO.................. 850	850
Carnica Ass................. 10700	10600
7.3. spr. %
Unicem................ 23380 —0,84
Unicem risp........... 10795 +0,41
KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI
Calp ....................... 3015	+0,83
Fidenza Vetrar 1000 ........ 7790	—0,95
Italgas .................... 2215	+0,63
Mira Lanza................. 42900	—0,46
Montedison 1000 ............ 2017	—0,39
Montefibre ................. 1464	—0,06
Pirelli .................... 3063	—0,48
Pirelli risp................ 3068	—0,71
Recordati ord............... 9995	—0,24
Saffa....................... 8935	—0,44
Siossigeno................. 33300	—0,59
Snia BPD ................... 2545	—3,99
Snia Fibre ................. 1353	+0,07
Snia Tecnopolimeri.......	6051	+0,64
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE___________________
Rinascente.................. 4721	+ 0,02
Silos Genova................... —	—
Standa .................... 26800	—0,37
Standa risp. port........... 9000	+0,56
Alitalia cat. A............. 2176	—0,18
Alitalia priv............... 1265	—0,47
Italcable.................. 11000	+1,65
SIP ........................ 2626	—2,30
SIP risp. port.............. 2395	—0,99
Sirti....................... 8951	—1,31
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE__________________
Ansaldo Trasporti .......... 5225	—1,96
Tecnomasio.................. 2165	—0,55
Bastogi...................... 352	—0,56
______________________7.3. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI
BTP april 1989 12%.....
BTP junij 1990 9,15% ....
BTP maj 1990 10,5% ....
BTP marec 1989 12,5% ...
BTPjanuar 1990 ........
ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA
CCT ECU 1982/89 13% ...	102,75	+0,84
CCT ECU 1982/89 14% ...	—	—
CCT ECU 1983/90 11,5% . .	104,10	—
CCT ECU 1984/91 11,25% .	103,80	—0,19
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	105,80	—
CCT ECU 1985/93 9% ....	101,00	—0,25
CCT ECU 1985/93 9,6% .. .	101,75	—0,05
CCT ECU 1985/93 8,75% . .	100,00	—0,25
CCT ECU 1985/93 9,75% . .	103,65	+0,05
CCT april 1992 10%.......... 94,50 —0,32
CCT julij 1992 IND.......... 97,10 —0,05
CCT januar 1991 IND.........	99,30 —0,20
CCT julij 1993 IND..........	94,10 —0,26
7.3. spr. %
Bonifiche Siele ............. 38000	+1,06
Bonifiche Siele risp......... 11620	+0,86
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	5520	—1,16
CIR risp...................... 5370	—1,55
Cofide........................ 5849	—0,84
Comau Finanziaria ............ 2900	—1,52
Editoriale SpA ............... 2600	—3,70
Euromobiliare ................ 6130	+0,01
Ferruzzi Agric................ 1980	—1,09
Fidis......................... 6500	+ 0,30
Fimpar ....................... 1756	—2,44
Finarte ...................... 4280	—
Fiscambi Holding.............. 7110	+0,14
Fiscambi risp................. 1970	+3,41
Fornara ...................... 2578	—0,65
Gaic ........................ 30900	—
Gemina........................ 1710	—0,05
Gemina risp................... 1650	—0,60
Gerolimich................... 92,75	—0,26
Gerolimich risp. port.....	90,00	—
IFI priv..................... 18090	—0,33
Spil. fraz.................... 4150	—1,19
IFIL risp. port. fraz......... 2320	—1,27
Iniziativa Meta.................. —	—
Iniziativa Meta risp............. —	—
Italmobiliare............... 142900	—0,10
Pirelli & C................... 7255	—1,29
Riva Finanziaria ............. 9949	—0,01
Sabaudia Finanziaria ....	—	—
Sabaudia risp. nc ............... —	—
Saes.......................... 1918	—0,10
SME .......................... 3820	—1,29
SMI MetalIi................... 1390	—3,84
SMI Metalli risp.............. 1275	—0,70
SOGEFI........................ 4630	—0,53
Štet.......................... 3350	—0,50
Štet risp. port............... 2927	+ 0,41
7.3. spr. %
CCT december 1990 IND .	.	99,70	+0,30
CCT februar 1991 IND_______	99,40	—0,15
CCT februar 1997 ................ —	—
CCT junij 1993 CV IND ...	.	94,55	—0,21
CCT marec 1991 IND.........	99,10	—0,30
CCT nov. 1993 CV IND_______	96,35	—0,31
CCT sept. 1993 CV IND ...	94,30	—0,05
CCT avgust 1992 ............. 97,30	—0,05
CCT avgust 1993 ............. 95,00	—0,37
CCT 1983/93 TR 2,5% _________ 89,70	—0,33
CCT avgust 1988/93 IND .	.	—	—
CCT avgust 1990 IND........	99,80	—0,10
CCT avgust 1991 IND........	99,70	—0,10
CCT avgust 1995 IND........	93,30	—0,11
CCT avgust 1996 ............. 92,35	—
CCT april 1991 IND ......... 100,50	—0,15
CCT april 1992 .............. 97,50	+0,41
CCT april 1995 IND .......... 91,80	—0,05
CCT april 1996 .............. 92,50	—0,16
CCT december 1990 IND .	.	101,20	+0,15
CCT december 1991 IND .	.	99,45	—0,10
CCT december 1995 IND .	.	93,40	—0,16
_________________________________7,3.	spr. %
Tripcovich ..................... 7120	—1,45
Tripcovich risp.	nc........... 3100	—0,16
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO
Attiv. Immobiliari		4112	—0,89
Calcestruzzi		13500	—1,09
Cogefar 		5185	—0,28
Del Favero		4865	—0,71
Grassetto SpA 		13040	+ 0,30
IMM Metanopoli		1281	—1,38
Risanamento Napeli . ..	28200	—0,87
Vianini 		3880	—0,12
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord		. . . .	2970	—1,00
Danieli & C		. . . . 8026	—0,11
Data Consyst		. . . . 10800	—0,27
Fiar SpA				19900	+ 2,57
Fiat		9251	—0,43
Fiat priv		5798	—0,78
Fiat risp		5885	—0,52
Franco Toši 		. . . .	22250	—0,22
Gilardini				12700	—
Magneti Marelli		2710	—0,55
Merloni				3500	—1,40
Necchi ord		2960	—1,00
Olivetti ord		. . . .	9100	—1,62
Olivetti priv		. . . .	5205	—1,79
Pininfarina				9199	—1,07
Rodriguez SpA		9528	—0,75
Safilo 		6850	—1,22
Safilo risp		. . . .	6300	—1,71
Saipem		. . . .	2670	—1,83
Saipem risp		2525	—3,21
Teknecomp 				1295	—0,14
7.3. spr. %
CCT december 1996 IND	.	.	—	—
CCT ECU febr. 1994 ............. 92,20	—0,11
CCT ECU maj 1994 ................... —	—
CCT EFIM avg. 1988 IND	.	.	—	—
CCT ENI avg. 1988 IND	.	.	.	—	—
CCT februar 1991 IND ....	100,90	—0,05
CCT februar 1992 IND ....	98,25	—0,35
CCT februar 1992 9,8%	.	.	.	102,00	—
CCT februar 1995 IND______	96,70	—0,05
CCT februar 1996 ............... 93,80	+0,16
CCT februar 1997 IND ... .	—	—
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	101,75	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	101,75	—
CCT jan. 90 USL 12,5%	.	.	.	101,40	—0,05
CCT januar 1991 IND.......	101,15	—0,05
CCT januar 1992 IND.......	98,95	—0,15
CCT januar 1992 11%____ 98,90	+0,41
CCT januar 1993 IND.......	96,45	—
CCT januar 1996 CV IND	.	.	97,60	—0,41
CCT januar 1997 IND.......	—	—
CCT januar 1995 IND.......	92,25	+0,05
CCT januar 1996 IND.......	93,05	—0,21
CCT INAM jan. 89 12,5% . .	—	—
CCT jul. 88 EM 83 IND ... .	—	—
CCT julij 1990 IND..... 99,65	+0,05
CCT julij 1991 IND ............. 99,90	—
CCT julij 1995 IND ............. 93,80	+0,11
CCT julij 1996 ................. 92,65	+0,11
CCT maj 1991 IND..........	100,10	—
CCT maj 1992 ................... 96,45	+0,05
CCT maj 1995 IND....... 91,90	—0,11
CCT maj 1996 ................... 92,40	+0,11
CCT maj 1997 IND......... —	—
CCT marec 1991 IND........	100,25	—0,10
CCT marec 1995 IND........	92,05	—0,11
CCT marec 1996 ................. 93,10	—0,11
CCT marec 1997 IND........	—	—
CCT nov. 1990 IND...... 99,20	+0,05
CCT nov. 90 EM 83 IND	.	.	.	100,90	—0,05
CCT nov. 1991 IND...... 99,80	—0,05
CCT nov. 1992 IND...... 96,50	+0,26
CCT nov. 1995 IND...... 92,90	—0,11
CCT nov. 1996 IND.........	—	"
CCT oktober 1993 IND ... .	—	"
CCT okt. 88 EM 83 IND . . .	—	"
CCT oktober 1990 IND______	99,30	—OJ5
CCT oktober 1991 IND______	99,65	—OJ0
CCT oktober 1995 IND ...	.	92,75	—0,05
CCT oktober 1996 IND ... .	—	"
CCT sep. 88 EM 83 IND . . .	—	"
CCT sep. 1990 IND...... 99.40	—OJ5
CCT sep. 1991 IND...... 99,75	—0,1°
CCT sep. 1995 IND...... 93,05	+ °.1®
CCT sep. 1996 IND...... 92,40	—0,11
CTT marec 1994 IND ............. 72,50	+ 1'°°
CTT april 1994 IND ............. 71,90	—°'14
ED SCOL 1975/90 9% . ; . .	99,70
ED SCOL 1976/91 9% _______ 100,00
ED SCOL 1977/92 10% . . .	100,00
REDIMIBILE 1980 12% . . .	102,40
RENDITA — 35 5% .......... 7^,00
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
Po letih nazadovanja in nekakovostnih prireditev prvi konkretnejši znak ponovnega vzpona
Nauticamp 89 se je letos res uspešno uveljavil tako na tržaškem kot na tržiškem razstavišču
Letošnji Nauticamp upravičeno nosi prilastek »novi«. Po prvih izvedbah od leta 1977 pa do prvih osemdesetih let, ko je Nauticamp vsestransko blestel, so nastopila leta nazadovanja. Nauticamp je skoraj dosegel dno leta 1986, tako da so se mu leta 1987 odpovedali. Enoletni premor je po vsem sodeč koristil. Lanskoletna prireditev se je skoraj rešila kramarskega koncepta, s katerim je letošnja dokončno pometla. Še več, organizatorje so dosedanje izkušnje spametovale, tako da so v organizacijo letošnjega Nauticampa vključili tudi go-riško sejemsko ustanovo in tržiško občinsko upravo, Nauticamp je tako postal medpokrajinska prireditev. Rezultat tega sodelovanja sta dvojna razstavna prostora, v Trstu in Tržiču, ki se med seboj dopolnjujeta in delno tudi konkurirata, kar pa je vsestransko pozitivno, saj to daje organizatorjem in razstavljalcem novega zagona iz strahu, da bi se »konkurent« bolje izkazal.
Trst je skoraj podvojil svoj razstavni prostor, ki ga je v bistvu razprodal, saj na njem kakih 80 podjetij razstavlja, ali bolje rečeno, ponuja najrazličnejša plovila, počitniške prikolice in opremo za prosti čas. Šest tisoč kvadratnih metrov pokritega razstavnega prostora in tisoč kvadratnih metrov pod milim nebom, nam zgovorno pove, da letos niso varčevali. Še več,'prihodnje leto nameravajo razširiti razstavni prostor, da je končni cilj organizatorjev zagotoviti Na-uticampu 11 tisoč kvadratnih metrov razstavnega prostora.
Prvič po nekaj letih so se po zaslugi enega naj starejših tržaških podjetij na Nauticamp vrnile kajutne jadrnice prestižnega zahodnonemškega obrata Dehler. A tudi drugi razstavljale! so se izkazali. Tu ne bi navajali njihovih imen, saj so na razstavišču v bistvu prisotne skoraj vse pomembnejše navtične trgovine iz tržaške pokrajine. Prav njim gre zasluga, da so trmasto verjeli v koristnost Nauticampa in vztrajali, ko ga je marsikdo v bistvu že pokopal. Tu so še ladje-delniški obrati, predstavniki podjetij, ki skrbijo za vzdrževanje in popravila plovil. Prav ta podjetja imajo ob našem zalivu največ prihodnosti. Ko se bo število privezov tako povečalo, da bodo lahko v naših vodah puščali svoja plovila tudi naši bližnji in daljni severni sosedi, jim ne bo manjkalo dela.
Orjaških prestižnih jaht v Trstu ni bilo, če izvzamemo 10-metrski cragli-etto 33, ki je v bistvu dokazoval, da se Trst lahko pomeri tudi pri gradnji prestižnih jaht. To pa navsezadnje ni nobena pomanjkljivost, saj nima smisla razstavljati plovil, ki na našem območju nimajo potencialnih kupcev. Smotrnost je bila torej glavno gibalo ponudbe. Nič čudnega torej, da je bilo največ odprtih dnevnih gliserjev, med kajutnimi pa so prevladovali taki, s katerimi se podamo na letovanje kar po morju, da se tako Izognemo poletni gneči na cestah. Izbira teh plovil je bila kar se da pestra (od znanih Cris-Craft, Byliner, Cranchi, Rio, Sessa, Ilver pa do manj znanih Hellas in Conero). Seveda so tu tudi napihljivi čolni najbolj prestižnih svetovnih in italijanskih znamk. Ob čolnih s plastičnim dnom
Stran napisal in uredil
VOJKO COLJA
je prav tako pestra ponudba klasičnih gumenjakov z napihljivim ali lesenim gredljem. Trst ima navsezadnje ob jadrnicah še največ napihljivih čolnov. Tej ljubezni botruje kronično pomanjkanje privezov in športni duh. Prav slednji omogoča, da v Trstu prodajo tudi večje hibridne napihljive čolne s plastičnim dnom.
Ob takem številu gumenjakov in dnevnih gliserjev se ne smemo čuditi, da v Trstu v bistvu razstavljajo vse kakovostnejše krmne motorje od japonskih in ameriških do edinega italijanskega obrata, ki še kljubuje svetovni konkurenci. Letos je precej manj jadralnih desk, saj je trg v bistvu nasičen, zamenjali so jih kajaki.
Poglavje zase je razstava opreme za prosti čas. Tu smo opazili skrb tako organizatorjev kot razstavljal-cev, da ne bi ponovili napak iz prejšnjih let. Pri opremi za prosti čas je namreč meja med sejmom in krama-rijo skrajno labilna, tako da lahko kar radi zaidemo v kako skrajnost, ki lahko diskreditira vso prireditev. Ob počitniških prikolicah znanih znamk (Burstner, Roller, Dethleffs, Hobby in Adria) in kemperjih so letos kraljevala terenska kolesa (mountain bike). Precej manj je ležalnikov in druge skrajno vprašljive, na pol kičaste opreme, ki smo je bili navajeni v prejšnjih letih. Na Nauticampu je tudi opreme, ki spada tako v navtiko kot v kampiranje. V mislih imamo hladilnike in električne generatorje.
Ko smo že pri opremi, moramo poudariti, da je te precej več na tržiškem razstavnem prostoru. Z vstopnico (5.000 lir) si lahko namreč ogledamo tako tržaški kot tržiški razstavni prostor. Upamo si celo trditi, da je za stare obiskovalce Nauticampa tržiški razstavni prostor celo zanimivejši od tržaškega. Že res, da je tu kvadratura razstavnega prostora manjša, da se pokriti prostor omejuje na dva ogromna šotora. Je pa po zaslugi sejma rabljenih čolnov, gliserjev in jadrnic v plovnem kanalu Valentinis ob razstavnem prostoru vzdušje precej bolj navtično kot v Trstu. Navsezadnje je tudi Genova spoznala, da ni pravega navtičnega sejma, če plovil ne razstavljajo tudi v vodi, tako da jih lahko potencialni kupec tudi preizkusi. Pri Nauticampu je to vlogo uspešno prevzel Tržič. Glede rabljenih plovil moramo navesti, da jih v glavnem razstavljajo razna podjetja, med njimi pa je tudi nekaj posameznikov. Ponudba je skrajno pestra, prav tako kakovost. V glavnem lahko trdimo, da so večji kajutni gliserji in jadrnice zanimivi, saj se že na pogled pozna, da so jih lastniki s skrbjo vzdrževali. Poglavje zase so manjša rabljena plovila, saj je bilo v njih vloženega manj denarja, trud pa je odvisen od posameznika. Če je 50 milijonov lir za 8,35 metra dolgo motorno jadrnico danskega obrata LM iz leta 1981 morda previsok znesek, je treba takoj dodati, da se na njej sploh ne pozna zob časa. Višja se nam zdi cena 15 milijonov lir za 7-metrsko jadrnico, na kateri se pozna vsako leto starosti.
V Tržiču je 62 razstavljalcev, ki v glavnem ponujajo navtično opremo, od sonarjev, radarjev, kompasov do jader, ladijskega pohištva, potapljaških kombinezonov in vsega, kar služi na morju in pod njim. V obeh šotorih je razstavljalcem v malem uspelo pričarati ozračje raznih paviljonov genovskega salona, kjer kramarstvo in kič nimata vstopa.
NAVTIČNE KARTE REVIJE
URE - BAROMETRI
M AIITir^UC	INSTRUMENTI
I IvllE	ZA NAVIGACIJO
ULICA TORINO 2 - TRST - TELEFON (040) 307775

Povsem drugače se jadrnica predstavi v svojem naravnem elementu	(Foto Aleš VValtritsch)
Kljub temu da je bilo jadralnih desk manj, pa nanje ne smemo pozabiti	(Foto Magajna)
Charterska križarjenja so le navidezno draga
Povpraševanje po charterskih križarjenjih je iz leta v leto večje. Večina nedeljskih kapitanov je namreč spoznala, da sta nakup in vzdrževanje večje kajutne jadrnice ali gliserja zelo draga naložba, ki se po navadi ne obrestuje. Rešitev je skrajno preprosta, saj se lahko na nedeljske izlete podamo tudi z manjšim plovilom, če pa si želimo dopustniško križarjenje, si najamemo večjo jadrnico, gliser ali motorni čoln, in smo brez večjih skrbi. Preprosti račun nam pove, da so cene le navidezno visoke. Tržaški Adriatur, ki se je pri nas uveljavil kot resna turistična agencija, ponuja dansko motorno jadrnico LM 27 za 1.275.000 lir na teden v osrednji sezoni. Tritedensko križarjenje v bistvu stane 4.100.000 lir. Le redki lastniki »bivalnih plovil« si lahko privoščijo časovno daljša križarjenja, ki pa v bistvu stanejo več kot najetje tujega plovila. Upoštevati je treba namreč nakupno ceno takega plovila, stroške vsakoletnega vzdrževanja, ceno priveza, davke in seveda skrbi ter vsakoletni spopad z birokratskimi obveznostmi.
O ADRIA
NOVA PROIZVODNJA ZA EVROPO ’89
POPOLNA IZBIRA ZA VSE OKUSE CENE PRIMERNE KAKOVOSTI IN ELEGANCI
Na sejmu NAUTICAMP boste opazili, da so naše cene najbolj konkurenčne
NAUTICARAVAN
Gl AN NI BENSI
MILJE-TEL. 271256
CASINO’
NOVA GORICA
MS VABI NA OGLED SEJMA NAUTICAMP
Pri našem razstavnem prostoru v Tržiču boste dobili brezplačno vstopnico za igralnico.
OB OBISKU CASINOJA BOSTE DOBILI LOTERIJSKO SREČKO, S KATERO BOSTE LAKHO NA ŽREBANJU 26. APRILA ZADELI GLISER VRSTE HELLAS
Tečaj za turistične vodiče
Obnovljeno staro mesto, obvezna etapa turističnega Trsta
Moramo priznati, da danes ni več turizem-samo sektor v razmahu, ampak je postal že prava industrija in zato potrebuje tudi profesionalne turistične delavce.
Prav zato, da bi zadostili zmeraj večjemu povpraševanju po profesionalnih turističnih vodičih, je Deželni inštitut za delovno usposabljanje (IRFOP), v sodelovanju z Deželnim ravnateljstvom za trgovino in turizem, organiziral v Pordenonu tečaj za turistične vodiče. Tečaja se mora, po deželnem zakonu, obvezno udeležiti, kdor se hoče zaposliti v tej stroki.
Po predhodnem kolokviju, kjer bodo preverili, če kandidat obvlada vsaj dva jezika (eden mora biti obvezno angleščina ali nem-
ščina ali francoščina), se bo lahko tečaja udeležilo samo 35 oseb. Poleg glavnega bodo lahko kandidati izbrali še en jezik, in sicer lahko bodo izbirali med slovenščino, srbo-hrvaščino, španščino ali ruščino. Izbrane jezike, osebne podatke in kraj bivanja bodo morali kandidati navesti v prošnji za vpis in jo poslati na naslov: Centro IRFOP, Settore commercio e ser-vizi di Pordenone, Viale Martelli 26, Condo-minio Panorama, telefon 0434/522439. Podrobnejše informacije lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu inštituta, ki je odprto od ponedeljka do petka od 9 do 12 ure.
Rok za vpis na tečaj, ki stane 300.000 lir, zapade 20. marca.
UNIVERZE
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za 8 raziskovalcev na fakulteti za matematiko, fizike in naravoslovne vede. Eno mesto za skupino predmetov št. 89, eno za skupino št. 90, eno za skupino št. 92, dve mesti za skupino št. 92-bis, eno mesto za skupino predmetov št. 93, dve mesti za skupino št. 103.
Natečaja za skupino predmetov št. 89 se lahko udeležijo diplomanti matematike, fizike, informativnih ved in filozofije.
Natečaja za skupino predmetov št. 90 se lahko udeležijo diplomanti matematike, fizike, informativnih ved, inženirstvo in statističnih ved.
Natečaja za skupino predmetov št. 92, št. 92-bis, št. 93 in št. 103 se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakulteti za matematiko, fiziko, informativne vede in inženirstvo.
Rok za vpis na natečaj zapade 22. aprila 1989. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati na naslov: Ufficio personale, Universita degli Studi di Udine, via Antonini 8, 33100 Videm. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista. - Natečaji in izpiti - z dne 21. februarja 1989.
Univerza v Vidmu razpisuje javni natečaj za 12 raziskovalcev na fakulteti za jezike in tujo literaturo. Eno mesto za skupino predmetov št. 29, eno za skupino št. 36, eno za skupino št. 37, eno za skupino št. 38, dve mesti za skupino predmetov št. 40, eno mesto za skupino št. 45, eno mesto za skupino št. 46, eno mesto za skupino št. 47, dve mesti za skupino št. 49, eno mesto za skupino št. 54.
Natečaja se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakultetah, ki so za vsako skupino in sektor navedene v Uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 22. aprila 1989. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati na naslov: Ufficio personale, Universita degli Studi di Udine, via Antonini 8, 33100 Videm. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 21. februarja 1989.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca na fakulteti za politične vede. Natečaja skupine predmetov št. 36 (splošni zemljepis, fizika, politični in gospodarski zemljepis in zgodovina zemljepisa ter dva jezika, od katerih mora biti eden obvezno angleščina ali nemščina ali francoščina) se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakulteti za politične vede. Rok za vpis na natečaj zapade 18. aprila 1989. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu tržaške Univerze. Za Ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti -z dne 17. februarja 1989.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca na fakulteti za matematiko, fiziko in naravoslovne vede. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti iz naravoslovnih ved ali biologije. Rok za vpis na natečaj zapade 14. marca 1989. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 13. januarja 1989.
Univerza v Trstu razpisuje javni natečaj za raziskovalca na fakulteti za matematiko, fiziko in naravoslovne vede. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti iz fizike. Rok za vpis na natečaj zapade 14. marca 1989. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati na naslov: Al Magnifico Rettore, Universita degli Studi di Trieste, Piazzale Europa 1, Trst. Vzorec za prošnjo lahko interesenti dobijo tudi v tajništvu tržaške Univerze. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 13. januarja 1989.
Univerza v Benetkah razpisuje natečaj za 10 raziskovalcev na ekonomski fakulteti. Dve mesti za skupino predmetov od 2 do 7. Dve mesti za skupino 20. Tri mesta za skupino 21. Eno mesto za skupino 22 in dve mesti za skupino 93. Natečaja za skupino predmetov od 2 do 7 se lahko udeleži, kdor je diplomiral na ekonomski, pravni ali fakulteti za politične vede.'
Natečaja za skupino 20 se lahko udeležijo diplomanti arhitekture, urbanistike, ekonomije, statistike, matematike, inženirstva, prava, sociologije in še ostalih fakultet, ki so navedene v Uradnem listu.
Natečaja za skupino 21 se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakulteti za ekonomijo, za bančne in ekonomske vede, za bančne in zavarovalne vede in administrativne vede.
Natečaja za skupino 22 se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakulteti za statistiko in ekono-
mijo, statističnih in demografskih ved, političnih ved, za matematiko, za ekonomijo, za kemijo, za naravoslovne vede in še ostalih fakultetah, ki so navedene v Uradnem listu.
Rok za vpis na natečaj zapade 14. aprila 1989. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati na naslov: Universita degli Studi di Ve-nezia, Ufficio affari generali e dipartimentali, Dorsoduro 3246, Benetke. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 14. februarja 1989.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za raziskovalca na fakulteti za jezike in tujo literaturo. Natečaja za skupino predmetov 47, se lahko udeležijo diplomanti fakultet, navedenih v Uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 14. aprila. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati na naslov: Universita degli Studi di Venezia, Ufficio affari generali e dipartimentali, Dorsoduro 3246, Benetke. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 14. februarja 1989.
Univerza v Benetkah razpisuje javni natečaj za 2 raziskovalca na fakulteti za filozofijo in literaturo. Natečaja za skupino predmetov 23 ali 28 diplomanti fakultet navedenih v Uradnem listu. Rok za vpis na natečaj zapade 14. aprila. Prošnjo za vpis z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju po vzorcu, ki ga dobijo v Uradnem listu, in jo poslati na naslov: Universita degli Studi di Venezia, Ufficio affari generali e dipartimentali, Dorsoduro 3246, Benetke. Za ostale informacije glej posebno izdajo Uradnega lista - Natečaji in izpiti - z dne 14. februarja 1989.
Tržaška krajevna zdravstvena enota razpisuje javni natečaj za 2 asistenta zdravnika za anestezijo in oživljanje. Natečaja se lahko udeležijo diplomanti medicinske fakultete, ki so vpisani v poklicni seznam, imajo enoletno delovno izkušnjo kot anestezist in še nimajo 38 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli tisti kandidati, ki izpolnjujejo še ostale pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 16 z dne 17. februarja 1989. Rok za vpis na natečaj bo naknadno objavljen v posebni izdaji Uradnega lista - Natečaji in izpiti - in bo zapadel 45 dni po objavi. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju, in jo poslati na naslov: Presi-dente deli' Unita Sanitaria locale n. 1 Triestina, via Farneto 3, Trst.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 3 neurofiziopatološke
tehnike. Natečaja se lahko udeleži, kdor je po končani višji šoli obiskoval poseben dveletni tečaj za neurofiziopatologe ali univerzitetno šolo in nima še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 142 z dne 13. decembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. aprila 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju, in jo poslati na naslov: Presidente deli' Unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 2 tehnika za audiomet-rijo. Natečaja se lahko udeleži, kdor je po končani višji šoli obiskoval poseben dveletni tečaj za tehnika audiometrije ali univerzitetno šolo in nima še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 142 z dne 13. decembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. aprila 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju, in jo poslati na naslov: Presidente deli' Unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 17 glavnih sester ali bolničarjev. Natečaja se lahko udeležijo profesionalni bolničarji/ke z dveletno izkušnjo kot glavna sestra ali bolničar, ki nimajo še 45 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ter so vpisani v poklicni seznam. V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 142 z dne 13. decembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. aprila 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju, in jo poslati na naslov: Presidente deli' Unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmska krajevna zdravstvena enota
razpisuje javni natečaj za 9 otroških varušk. Natečaja se lahko udeležijo profesionalne otroške varuške, ki nimajo še 35 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon) ter so vpisane v poklicni seznam. V poštev bodo prišli kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v Deželnem vestniku št. 142 z dne 13. decembra 1988. Rok za vpis na natečaj zapade 6. aprila 1989. Prošnjo za vpis na natečaj z overovljenim podpisom morajo kandidati napisati na kolkovanem papirju, in jo poslati na naslov: Presidente deli' Unita Sanitaria locale n. 7 Udinese, via Colugna 50, 33100 Videm.
Videmsko občinsko podjetje za vodo, plin in elektriko (A.M.G.A.) razpisuje javni natečaj za odgovornega administrativno-računovodstve-nega in trgovskega oddelka. Natečaja se lahko udeleži, kdor je diplomiral na fakulteti za ekono-
mijo, za statistične in bančne vede ali na enakovredni fakulteti. Rok za vpis na natečaj zapade 20. marca 1989. Prošnjo za vpis morajo kandidati poslati na naslov: Ufficio aziendale, Via Trento 67, Videm. Ostale informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo na sedežu A.M.G.A. v Ulici Trento 76 v Vidmu.
Videmsko občinsko podjetje za vodo, plin in elektriko (A.M.G.A.) razpisuje javni natečaj za vodjo urada za stike z uporabniki. Natečaja se lahko udeleži, kdor je pred desetimi leti končal šolo za računovodje ali trgovske izvedence in še nima 40 let (razen izjem, ki jih predvideva zakon). Rok za vpis na natečaj zapade 20. marca 1989. Prošnjo za vpis morajo kandidati poslati na naslov: Ufficio aziendale, Via Trento 67, Videm. Ostale informacije in kopijo razpisa lahko interesenti dobijo na sedežu A.M.G.A. v Ulici Trento 76 v Vidmu.
delo dobi

Mladi (20-30 let), ki se želijo zaposliti kot vodje animatorske skupine, animatorji, pantomimiki, disc-jockeyi, kabaretisti, kitaristi, pianisti in športni inštruktorji. Zaposlitev v svojih počitniških naseljih in klubih v Italiji in tujini jim ponuja Club vacanze. Interesenti naj pošljejo svoj kratek življenjepis in sliko na naslov: Club Vacanze, via Rastrelli 2, 20122 Milan.
Diplomiranci in absolventi znanstvenih ali ekonomskih fakultet. Zaposlitev v svojih oddelkih za marketing, raziskavo, razvoj in izdelavo jim ponuja IBM Italija. Interesenti naj pošljejo svoj kratek življenjepis na naslov: Direzio-ne del personale (rif. rep. 1/89), Passaggio L. Ga-udenzio 1, 35100 Padova.
Mladi animatorji-ke (gledališki animator, scenograf, hostesa, inštruktor za bridge, programer za kompjuter, otroški animator, športni inštruktor, prodajalka v butiku, spremjevalec in kuhar), ki nimajo še 32 let in niso poročeni. Zaposlitev v poletni sezoni od maja do septembra jim ponuja v svojih počitniških naseljih Valtur. Interesenti naj pišejo na naslov: Valtur Spa, Ufficio Planning personale, via Milano 42, 00184 Rim. Prošnji priložite še sliko večjega formata.
Vajenec ali usposobljen mizar. Zaposlitev mu ponuja mizarska delavnica v dolinski občini. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "BI".
Monter za tapete in tapison, polagalec marmornatih in keramičnih podov, zidarji in tesarji, mizar-monter, elektrikarji in vodni inštalaterji. Zaposlitev za obnavljanje hotelov in bolnišnic jim ponuja Giorgio Masiero Design and supporting Services. Poleg teh zaposli še gradbenega delovodjo in direktorja del. Pogoji: starost 40/45 let, končana višja šola za geometre ali gradbene izvedence, delovne izkušnje v opremljanju.
Kogar zanima, naj se zglasi na sedežu podjetja Giorgio Masiero Design and supporting Services na Trgu Liberta 7 v Vidmu, telefon: 0432/507295.
Trgovski agent. Zaposlitev v tržaški in go-riški pokrajini mu ponuja podjetje za prodajo papirja za tisk in urade Augusto Berni Spa. Zagotovljeno je kadrovanje Enasarco, minimalne provizije in tečaj za delovno usposabljanje. Interesenti naj pišejo na naslov: Cassetta postale nu-mero 138, San Lazzaro di Savena (Bologna).
delo išče
16-letni fant, ki je končal srednjo šolo in poklicno šolo E.N.A.I.P. za avto mehanike. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: 'B2 ".
18-letno dekle, ki je končala tečaj za tehnično administrativne uradnike na Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje. Poleg slovenščine in italijanščine obvlada tudi srbohrvaščino in nemščino. Vpisana je v šolo za prevajalce, kjer se uči še angleščino. Ponudbe pošlji16 na naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "C1'.
20-letno dekle, ki je končala višjo srednj0 šolo, z opravljenim tečajem za tipkanje (obiskuj6 tudi tečaj za personal kompjuter) in z delovninj1 izkušnjami, išče zaposlitev kot uradnica. Ponudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, tajni®/ tvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifr0, "A5".
20-letno dekle, ki je končala šolanje na uči teljišču, išče zaposlitev kot uradnica. Obvla ^ angleščino in srbohrvaščino. Ponudbe pošljite naslov: Primorski dnevnik, tajništvo, Ulica M° tecchi 6, 34137 Trst, pod šifro: "A9".
22-letni fant, ki je odslužil vojaški rok obvlada angleščino, nemščino in srbohrvašci ' išče zaposlitev kot uradnik ali knjigovodja-nudbe pošljite na naslov: Primorski dnevnik, ništvo, Ulica Montecchi 6, 34137 Trst, pod si "A8".
Trenutni politični položaj v jugoslovanskih karikaturah
Na vseh koncih slovenske dežele so izhajali in še izhajajo humoristični listi. Primorci smo imeli Čuka na palci, Štajerci Toti list. Taki listi, ki so žigosali trenutne kulturne ter politične razmere so imeli precej zvestih bralcev. Sicer pa slovenski humoristični listi niso imeli velike sreče, saj so zaradi finančnih težav izhajali le malo časa. Sredi vojne vihre se je rodil Pavliha. Bil je v pomoč in oporo drugim partizanskim listom. Po vojni si je Pavliha našel svoj prostor v slovenskem časnikarstvu. Od takrat izhaja redno. V glavnem so se humoristi v tem listu lotevali domače birokracije, tu pa tam so nudili branje in slike tudi iz tujih humorističnih listov.
V sedanjem dokaj razburkanem času imajo jugoslovanski mojstri karikature veliko priložnosti za svoje izživljanje. Pavliha pri tem seveda ni osamljen. V skoro vseh dnevnikih
so objavljene karikature, ki same od sebe marsikdaj povedo več kot kak komentar. To je še zlasti važno v tem trenutku, ko so zelo vidna nesoglasja in spori med jugoslovanskimi politiki.
Pluralizem v Sloveniji, ki se sedaj razvija pod streho SZDLS, je dal povod karikaturistu v Pavlihi, da je v predsedniku SZDLS Jožetu Smoletu videl istočasnega predsednika vseh zvez, ki so se rodile v zadnjem času in ki so članice SZDLS, ker je pač tako napisano v obstoječih zakonih. V isti številki Pavlihe je mogoče videti kakšna radijska vojna je v tem trenutku med Severom in Jugom države, konkretno med Slovenijo in Srbijo.
Tudi v zagrebškem Vijesniku imamo vsak dan precej karikatur. Tokrat smo izbrali dve. Na prvi je mogoče videti »nekoga«, ki koraka po
suhem, za seboj pa pušča potapljajoče se ljudi. Ni težko ugotoviti, na katerega politika je mislil karikaturist zagrebškega dnevnika. Na drugi sliki Vijesnika pa vidimo vpijočega človeka, ki se potaplja v birokratskem morju papirja. Tudi to je odraz sedanje jugoslovanske krize. Dodajmo še zelo prodornega karikaturista ljubljanskega Dela, ki se vsak dan pojavlja v osrednjem slovenskem dnevniku. Tokrat smo izbrali dve njegovi vinjeti. Učitelj - srbski politik - ima lekcijo o kontrarevoluciji, v kot pa je poslal porednega učenca, ki je, kot vse kaže, Slovenec. Na drugi karikaturi pa Milan Maver zelo zgovorno prikazuje nov ljudski šport udeležencev raznih mitingov: streljanje na slovenske politike.
Objavljamo še eno sličico, ki jo je Delo povzelo iz nemškega dnevnika Suddeutsche Zeitung iz Miinchna. Slika in komentar sta zelo zgovorna.
Kvalifikacije za nogometno SP
Odločilno za Francijo
PARIZ Francoski selektor Platmi je pred današnjo morda odločilno tekmo proti Škotski v okviru kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo 1990 v precejšnjih težavah: manjkali mu bodo namreč Toure, Tigana in Frunier. Tolaži se lahko le s tem, da sta po poškodbah okrevala branilca Battiston in Sonor. Platinija seveda največ skrbi, kako bo nadomestil Ti-ganaja, veznega igralca Bordeauxa. Kaže, da med pripravammi ni našel prave rešitve, saj je dejal, da bo moral drugače organizirati igro. V Franciji sicer ne manjka dobrih igralcev s številko 10, a to so sami tujci: »Šest najboljših na tem mestu so Jugoslovani, a za njimi pride - Tigana«, je dejal Platini. Jugoslovan Susič ima sicer francosko državljanstvo, vendar še vedno igra za jugoslovansko reprezentanco in tako zaenkrat nanj ne more računati.
Poleg tekme Škotska - Francija bodo danes odigrali še tekmo Madžarska - Irska, ki nastopata v skupini 6, v kateri vodi Španija s 6 točkami (3 tekme) pred Madžarsko (3 točke, 2 tekmi) in S. Irsko (3 točke, 4 tekme).
SKUPINA 5
DOSEDANJI IZIDI
Norveška - Škotska 1:2, Francija -Norveška 1:0, Škotska - Jugoslavija 2:2, Ciper - Francija 1:1, Ciper - Norveška 0:3, Jugoslavija - Francija 3:2, Jugoslavija - Ciper 4:0, Ciper - Škotska 2:3.
LESTVICA
Jugoslavija	3	2	1	0	8:3	5
Škotska	3	2	1	0	6:4	5
Francija	3	111	4:4	3
Norveška	3	1	0	2	4:3	2
Ciper	3	0	1	2	3:11	1
PREOSTALI SPORED DANES: Škotska - Francija; 25. 4. Škotska - Ciper; 29. 4. Francija - Jugoslavija; 16. 5. Norveška - Ciper; 14. 6. Norveška - Jugoslavija; 5. 9. Norveška - Francija; 6. 9. Jugoslavija -Škotska; 11. 10. Jugoslavija - Norveška; 11. 10. Francija - Škotska; 28. 10. Ciper - Jugoslavija; 15. 11. Škotska -Norveška; 18. 11. Francija - Ciper.
Košarkarski pokal prvakov
Nashua - Scavolini
PESARO Pri Scavoliniju so se že sprijaznili, da se jim je nastop v finalu pokala prvakov (od 4. do 6. aprila v Miinchnu, kjer bodo igrale štiri prvou-vrščene ekipe iz izločilnega dela) že izmuznil iz rok. Do konca kvalifikacijskega dela sicer manjkajo tri tekme in matematika še ni dokončno obsodila Magnifica in tovarišev, praktično pa bi se moral zgoditi čudež, da bi lahko potovali v Mimchen. Grški Aris bi namreč moral izgubiti vsa tri srečanja, a Scavolini zabeležiti prav toliko zmag. Italijani na lestvici sicer lahko dohiti-
Makabi	LESTVICA 11 9 2			1027:953 18
Barcelona	11	9	2	929:869 18
Jugoplastika	11	7	4	938:892 14
Aris	11	7	4	975:972 14
Limoges	11	4	7	953:943 8
Scavolini	11	4	7	892:926 8
CSKA	11	3	8	883:912 6
Nashua	11	1 10		900:1040 2
SPORED 12. KOLA DANES: Nashua - Scavolini, Limoges - Barcelona; JUTRI: Makabi -CSKA, Aris - Jugoplastika.
jo tudi splitsko Jugoplastiko, vendar imajo slabšo razliko v koših v medsebojnih tekmah, tako da bi jim to nič ne pomagalo.
Danes se bo Scavolini srečal z nizozemskim Nashuo, ki je zadnji na lestvici, saj je doslej osvojil le dve točki, in sicer v 2. kolu proti CSKA. Nashua lahko računa na ameriško dvojico Reddick - Thompson (slednji je bil s 27 točkami najboljši strelec v prvi tekmi), ostali pa so dokaj skromni, tako da zmaga Scavolinija ne bi smela biti v dvomu, čeprav še vedno ne bo igral poškodovani Američan Drevv. Prav njegova odsotnost se je v pokalnih tekmah zelo poznala, medtem ko v domačem prvenstvu Scavolini še kar dobro shaja brez njega.
Bolj kot na izid današnje tekme pa so oči igralcev in navijačev iz Pesara uprte v Solun, kjer bo Aris jutri gostil Jugoplastiko. Kot smo dejali, so se v Pesaru z izločitvijo sprijaznili, a glede na njihovo strastno navezanost na košarko verjetno marsikdo na tihem še upa, da je tudi v današnjem času možen čudež...
Kolesarska dirka po Kampaniji
Rabottini v sprintu
CASERTA — Kolesarska dirka po Kampaniji se je odločila s sprintom, v katerem je bil naj hitrejši 31-letni Rabottini, ki je tako prišel do svoje četrte zmage med profesionalci. Veliko pričakovanje je vladalo za nastop Fondriesta, ki je prejšnje dni imel težave s kolenom. Prvo mesto mu je sicer ušlo, kar pa ga ni preveč potrlo, saj je hotel predvsem preveriti, v kakšni formi je.
VRSTNI RED: 1. Rabottini, ki je 225 km prevozil v 5.59T4" s poprečno hitrostjo 37,681 km na uro; 2. Ballerini; 3. Vol-pi; 4. Passera; 5. Salas; 6. Fondriest; 7. Del Tongo; 8. Gusmeroli; 9. Vitali; 10. Roscio-li, vsi isti čas.
De VVilde prevzel vodstvo
SAINT ETIENNE - Z včerajšnjo zmago na 2. etapi kolesarske dirke Pariz-Nica (zaključila se je s sprintom) je vodstvo na skupni lestvici prevzel De VVilde. Francoz Fignon je zaradi težav z želodcem 120 km pred ciljem moral odstopiti.
VRSTNI RED: 1. De VVilde (Bel.) 10.29'30"; 2. Marie (Fr.) po 7”; 3. Indurain (Šp.) 8"; 4. Roche (Ir.) 10"; 5. Petito (It.) 14"; 6. Lavainne (Fr.) 15"; 7. Moreau (Fr.) 16"; 8. Gorospe (Fr.) 18".
V rokometni C ligi
Krašovci presenetili
Na univerziadi v Sofiji
V slalomu zlato za Bukalovo (Jug.)
SOFIJA — Jugoslovanska smučarka Nataša Bukal je na univerziadi v Sofiji osvojila zlato kolajno v slalomu. Buka-lova je bila najhitrejša tako v prvem kot v drugem spustu, zmagala pa je v času T29"31. Na drugo mesto se je uvrstila Italijanka Borzachijeva (1’29"55), a tretja je bila Američanka Delgreenova (1'29'89).
Veselje v 10-članski jugoslovanski ekipi je bilo razumljivo veliko, saj je to prvo žensko zlato odličje, odkar Jugoslavija sodeluje na zimskih univer-ziadah.
Poraz Raya Mancinija
RENO (ZDA) Ameriški boksar portoriškega porekla Hector »Macho« Camacho je z zmago po točkah proti Rayu »Boom Boom« Manciniju osvojil svetovni naslov v superperesni kategoriji. Za Camacha je bila to 35. zmaga v karieri, za Mancinija, ki se je na ring vrnil po štirih letih, pa četrti poraz v 29 dvobojih.
Kras Trimac -
Pastajolly TV 20:20 (9:9)
KRAS: Klinc, Kozlovič 2, Sardoč 8, Gruden 3, Grilanc 2, Raseni 2, M. Milič, A. Milič, VVeissenegger 3.
Verjetno je bilo res treba počakati na pomladansko sonce, da bi videli naše fante zaigrati, kot je treba. V nedeljo smo lahko v Zgoniku prisostvovali zanimivi in napeti tekmi, v kateri so se Krasovi rokometaši izkazali popolnoma enakovredni gostom iz Tre-visa, ki so glavni favoriti za napredovanje v B ligo.
Kljub temu da je za krasovce izenačenje proti taki ekipi, kot je Pastajol-ly, vse prej kot negativen rezultat in da je nova točka za Krasov položaj na lestvici zlata vredna, je bilo po tekmi slišati številne opazke, češ da bi lahko tekmo fantje tudi zmagali in da so pravzaprav točko prej zapravili, kot pridobili.
Po izenačenem prvem polčasu so namreč v drugem delu igre krasovci povsem nadigrali nasprotnike in vodili vse do zadnje minute, ko je prišlo do izenačenja. Res škoda, saj so naši še pet minut pred koncem vodili kar z 20:16, a so nato vidno popustili v zbranosti, kar so gostje, ki se nikakor niso hoteli vdati, izrabili in s hitrimi protinapadi uravnotežili rezultat.
Pri tem se moramo še enkrat spomniti, da je Krasova ekipa še mlada in da so taki spodrsljaji lahko pričakovani.
Kar se pa nasprotnikov tiče, so ti z resnim odnosom do igre in z borbenostjo dokazali, da si popolnoma zaslužijo vodilno mesto na lestvici. Krasov trener Lazar je lahko res zadovoljen, da so njegovi fantje znali spraviti v hude težave tako ekipo.
(Pjotrj
V ženskem namiznoteniškem promocijskem prvenstvu
Krasovke so se oddolžile borovkam
Trenutek s srečanja ženske promocijske lige med Borom Farco in Krasom
Globtrade
V ženskem promocijskem namiznoteniškem prvenstvu se je v Borovem športnem centru v soboto Kras oddolžil za poraz, ki ga je doživel v prvem srečanju z Borom Farco. V povratni tekmi so namreč Kraševke v slovenskem derbiju premagale Tržačanke s 5:3.
Dvoboj je bil dokaj zanimiv, gostje pa so slavile zmago predvsem zato, ker so igrale bolj preudarno od Tržačank, ki tokrat niso imele najbolj srečnega dne. (-boj-)
BOR FARCO -
KRAS GLOBTRADE	3:5
Bersan - Štoka 2:0 (23:21, 21:17); Posega - Radovič 2:0 (21:15, 21:9); 'Cergol
-	Simoneta 0:2 (15:21, 10:21); Posega -Štoka 2:1 (21:17, 19:21, 21:17); Bersan -Simoneta 2:1 (17:21, 21:7, 14:21); Cergol
-	Radovič 2:1 (18:21, 21:17, 15:21); Posega - Simoneta 2:0 (13:21, 19:21); Cergol
-	Štoka 0:2 (9:21, 6:21).
OSTALI IZID: Chiadino - Lega Na-zionale 4:5. LESTVICA: Lega naziona-le Gorica 8, Bor Farco, Kras Globtrade 6, Chiadino Trst 0.
MOŠKA C LIGA
Krasovo moštvo v postavi Matjaž Šercer, Edi Bole in Boris Štoka je premagalo vodilni Fortitudo iz Bologne. Ekipa Fortituda je nastopila v svoji standardni postavi. Napovedanega Kitajca ni bilo, saj so ga najeli za prvenstvo v B ligi, kjer je že odigral tekmo in zato so mu bila vrata za nastop v nižji ligi zaprta. Zanimivo je, da so tako krasovci kot gostje obdržali isti vrstni red postave, le namesto poškodovanega Miliča je vstopil Bole. Štoka in Bole sta proti Mussu osvojila po eno točko v dolgih in zagrizenih setih. Neporavnane račune z gostovanja v Bologni je na domačem terenu poravnal Šercer z mladincem Polijem. V gosteh so namreč naši fantje izgubili s 3:5. Za ostala dva nasprotnika Rossija in Mussa sta Šercerju zadostovala običajna dva seta. Kras Globtrade je obdržal drugo mesto na lestvici.
KRAS GLOBTRADE -
FORTITUDO BOLOGNA	5:4
Štoka - Rossi 0:2 (16:21, 11:21); Šercer
-	Musso 2:0 (21:12, 21:17); Bole - Poli 0:2 (22:24, 10:21); Šercer - Rossi 2:0 (21:13, 21:16); Štoka - Poli 0:2 (16:21, 16:21); Bole - Musso 2:1 (22:20, 18:21, 21:17); Šercer - Poli 2:1 (21:16, 19:21, 22:20);
Bole - Rossi 0:2 (14:21, 15:21); Štoka -Musso 2:1 (21:16, 19:21, 21:14).
IZIDI 12. KOLA: Alto Adige B Bočen
-	Nettuno Bologna 5:4, Arsenal Ca' del Bosco - CMM Trst 4:5, Kras Globtrade
-	Fortitudo Bologna 5:4, Edera Porde-non - TT Calto 1:5.
LESTVICA E SKUPINE: Fortitudo Bologna 20, Kras Globtrade 18, TT Calto 16, Arsenal Ca' del Bosco 13, CMM Trst 10, Nettuno Bologna, Edera Pordenon 4, Alto Adige B 3.
ŽENSKA B LIGA
Krasova dekleta Elena Colja, Martina in Tanja Ravbar so končalaletošnje prvenstvo v B ligi s tesnim porazom 4:5 v gosteh pri bocenskem Recoaru Agostini.
Častitljiva dama namiznega tenisa Edith Santifaller ne more in ne more prepustiti mesta mladim v ekipi in tako je zopet s svojim veteranstvom izzivala mlade vrste krasovk. Bodočnost pa je na strani mladih, kar je dokazala tudi Tanja Ravbar, ki je z dinamično igro prepričljivo premagala veteranko. Tanja je bila uspešna tudi v srečanjih s Carlo Delugan in Antonio Santifaller. Njena sestra Martina je v prvi tekmi povedla Kras Globtrade v
vodstvo z zmago nad Deluganovo z nekaj več sreče pa bi ji uspelo premagati tudi Antonio Santifaller, saj je bila njuna borba v treh setih precej izenačena.
RECOARO AGOSTINI -
KRAS GLOBTRADE	5:4
Delugan - M. Ravbar 0:2 (14:21, 14:21); A. Santiffaler - Colja 2:0 (21:13, 21:9); E. Santifaller - T. Ravbar 0:2 (16:21, 12:21); A. Santifaller - M. Ravbar 2:1 (21:13, 17:21, 21:18); Delugan - T. Ravbar 0:2 (12:21, 13:21); E. Santifaller -Colja 0:2 (21:14, 21:8); A. Santifaller - T. Ravbar 1:2 (13:21, 21:19, 10:21); E. Santifaller - M. Ravbar 2:0 (21:13, 21:17); Delugan - Colja 2:0 (21:13, 21:18).
Z Carneidom in Recoarom si Kras Globtrade na končni skupni lestvici deli drugo do četrtega mesta, saj imajo vse tri ekipe enako število točk z rahlo razliko v dobljenih in zgubljenih setih. Tretje mesto krasovk med petimi ekipami dokazuje, da so dekleta svojo nalogo v prvenstvu solidno opravile.
IZIDI 10. KOLA: Recoaro Agostini -Kras Globtrade 5:4., Fincantieri Trst -Carneid 5:4, Azzurra Gorica počiva.
LESTVICA: 1. Azzurra Gorica 12, 2. Carneid, 3. Kras Globtrade, 4. Recoaro Agostini 8, 5. Fincantieri Trst 4. (J.J.)
V nogometnem prvenstvu under 18
Vesni derbi z Bregom
VESNA - BREG	3:1 (0:1)
STRELCI: v 2' Tamaro (Breg), v 61' Peter Sedmak, v 87' Tence, v 90' Diego Sedmak (vsi Vesna).
VESNA: Francioli, Košuta, Esposito, Zarotti, Sterni, Madotto, Babich, Peter Sedmak, Tence, Diego Sedmak, Zor-zut, (v 65. min. Pavel Švab).
BREG: Castellano, Pitacco, Pečar, Sancin, Cossena, Diminich, P. Tamaro, Kerstič, M. Tamaro, Bandi, De Fran-ceschi.
Ekipi sta stopili na igrišče z namenom, da odneseta celotni izkupiček in to so gostje že v 2. min. igre dokazali, ko so prešli v vodstvo s Tamarom. Križane je zadetek nekoliko prizadel. Ni jim pa vlil dovolj moči, da bi se upirali nasprotniku. V prvem polčasu je namreč Breg prevladoval na igrišču, čeprav so Križani občasno nastavili kako nevarno akcijo.
V drugem polčasu so se razmere na igrišču bistveno spremenile. Že od vsega začetka so začeli Križani napadati, čeprav so do zadetka prišli šele v 61. min. s Petrom Sedmakom, po lepo izpeljani akciji po levem krilu. Trener Kralj je naposled poslal na igrišče Švaba, ki je toliko bolj pripomogel, da so fantje igrali homogeno. Malo pozneje je uspelo Tenceju z močnim diagonalnim strelom zatresti mrežo. Brežani so se ob taki igri povsem zmedli. Ne Paiano ne Ota, katere je trener zamenjal v nadaljevanju, nista vzpostavila reda v ekipo. Kriški nogometaši so še naprej pritiskali, tako jim je sodnik dal na razpolago 11-metrovko, ki pa je niso vnovčili. V zadnji minuti je Diego Sedmak realiziral po delni zmešnjavi v kazenskem prostoru, tako da so Brežani popolnoma razočarani zapustili igrišče. (Sedmak)
PRIMORJE - OLIMPIA	0:1 (0:1)
PRIMORJE: Blason, Luksa, Škabar (Praselli), Tence, Princival, Štoka, Šuc, Žagar, Gherbassi, Trampuž, Tomma-settig.
Prosečani so izgubili popolnoma nezasluženo. Imeli so nekaj zelo dobrih priložnosti, Štoka pa je zastreljal 11-metrovko, medtem ko so gostje zatresli mrežo z enim samim strelom na vrata iz prostega strela, ki se je odbil od nasprotnika.
Predvsem v drugem polčasu so imeli domačini najboljše priložnosti. Ob zgrešeni 11-metrovki je Tommasettig iz ugodnega položaja streljal malo mimo vrat. Niti strel z glavo Lukše po kotu Šuca ni našel prave poti do gola in "rdeče-rumeni" so morali tako kloniti pred skromnim nasprotnikom. (Š. M.)
OSTALI IZIDI 21. KOLA: S. Andrea - Muggesana 1:2, Supercaffe - Costa-lunga 0:1, Edile Adriatica - Opicina 1:2, S. Sergio - CGS 2:2, Montebello -Chiarbola 1:2, Fortitudo - Vivai Busa 1:0.
LESTVICA: Vivai Busa in Fortitudo 30, S. Sergio 28, Edile 27, CGS 26, Cos-talunga in Muggesana 24, Breg 20, Montebello, Olimpia in Chiarbola 19, Opicina 17, Vesna 16, Primorje 12, S. Andrea 11, Supercaffe 10.
Na Goriškem
NAJMLAJŠI
VILLESSE - JUVENTINA 1:4 (0:3)
STRELCI: Marko Devetak (2), Marko, Dario in Marino Petean.
JUVENTINA: Peric, Devetak, Flore-nin, Marušič (Frandolič), Peršolja, Petean, Dario, Kobal, Devetak, Gergolet (Ferfolja), Marvin (Lakovič). Meniš.
Mlada postava Juventine nadaljuje z uspešnimi nastopi in naskakuje vrh razpredelnice. Tako je bilo tudi proti Villesseju, ki je kaj kmalu moral pri-
znati premoč gostov, čeprav je dobro začel in si celo zapravil 11-metrovko. V nadaljevanju pa je Juventina prevzela vajeti igre v svoje roke. V drugem polčasu je Villesse skušal zmanjšati razliko v golih, vsakič, ko se je predstavil pred nasprotnim vratarjem, pa ga je Juventinova obramba onesposobila. Naj ob koncu povemo, da so mladi nogometaši med zimskim premorom redno trenirali in da večina igralcev je bila izbrana v selekcijo šole Trinko za mladinske igre, kjer so se uvrstili v deželni finale. (Aleš Ferfolja)
ZAČETNIKI
MLADOST TRATT. AL LAGO -
STARANZANO	1:3 (1:0)
STRELEC: P. Gergolet.
MLADOST: Pavio, M. Gergolet, Ambrosi, Zanier, Trampuš, Černigoj, Pisk, A. Gergolet, Mažgon, P. Gergolet, Lorenzut, Gergolet, Subani, Peric, Pahor.
Mladi predstavniki Mladosti so dobro začeli srečanje in prvi prešli v vodstvo. Škoda, da so v nadaljevanju precej popustili in dovolili Staranza-nu, da je uredil svoje vrste in trikrat zatresel doberdobsko mrežo. (A. G.)
Korak na poti k združevanju
V ponedeljek se je sestala v prostorih ŠD Zarja v_ Bazovici nogometna komisija pri ZSŠDI. Člani komisije so se pred začetkom del z enominutnim molkom poklonili spominu bratov Husu, odbornikoma in dolgoletnima igralcema proseškega Primorja, ki sta v petek zvečer umrla v prometni nesreči. V nadaljevanju je predsednik nogometne komisije Gombač orisal dveletni delovni program, ki ga je pripravil selektor Vremec. Po obširni diskusiji, ki se je razvila po obrazložitvi programa in v katero so posegli predstavniki vseh prisotnih društev, je nogometna komisija sklenila, da sprejme predloženi program o ojačenem in organiziranem skupnem nastopanju mladinskih reprezentanc. Sprejeta odločitev lahko le delno zadovoljuje, a je kljub vsemu nadaljnji korak na poti k združevanja moči in skupnega nastopa.
SK BRDINA
obvešča, da bo v nedeljo, 12. t. m., ob priliki tržaškega prvenstva izlet v Sappado. Vpisovanje in informacij® na sedežu kluba, Proseška 131. Lju* bitelji smučanja vabljeni.
ZSŠDI
obvešča, da bo danes, 8. t. m., o®
19.30	na sedežu ZSŠDI v Trstu, ul. fi' Frančiška 20 seja smučarske kotni5!' je. Dnevni red: organizacija zamejskega smučarskega prvenstva.
SK DEVIN
priredi 12. marca smučarski izlet Sappado. Informacije in vpisovanj na sedežu društva v torek in četrte od 20. ure dalje v osnovni šoli v C® rovljah ali na tel. št. 200236.
ŠZ SLOGA IN SK DEVIN	5
vabita v nedeljo, 12. marca, na 1 zimski vzpon na Snežnik, ki ga org nizira pobrateno planinsko društ Snežnik. Prevoz zagotovljen s k° bijem. Za informacije Viktor Stop ' tel. 226283 ali Bruno Škerk, 200236.
FC PRIMORJE	. j0
sporoča, da danes, 8. t. m., odpa vsi treningi.
1. MOŠKA DIVIZIJA
Skupina A
SLOGA B - CUS 0:3 (5:15, 8:15, 9:15)
SLOGA B: Maver, Renčelj, Čuk, Li-moncin, Radetti, Stopar, Riolino, Mesar.
Mladi slogaši so v soboto gostili vodilni CUS. Tudi tokrat so naši fantje šli z igrišča brez osvojenega seta, vendar so se boljšim gostom žilavo upirali. Pri naši ekipi je najbolj pešal sprejem servisa, tako da je CUS kar lepo število točk osvojil brez naprezanja. Ob mreži in v polju pa so slogaši tokrat zaigrali solidno in tudi večkrat presenetili boljšega nasprotnika. (Inka)
OSTALA IZIDA 9. KOLA: La Marmot-ta - Inter 2:3, Club Altura - DLF B 3:2.
LESTVICA: Club Altura in CUS 12, La Marmotta, DLF B in Inter 1904 8, Sant'-Andrea 4, Sloga B 0. (Sloga B in SanfAn-drea imata tekmo manj.)
Skupina B
PREVENIRE - BOR	3:1
(15:13, 6:15, 17:15, 15:9)
BOR: Neubauer, Fučka, Ciliberto, Riz-zo, Starc, Visintin, Škabar, Furlanič, Zai-na, Livon in Pavlica.
Borovci so z vodilnim in še nepremaganim Prevenirejem opravili letošnji najboljši prvenstveni nastop. Z nekoliko več sreče bi lahko bil končni izid celo drugačen. Po dolgem in izenačenem obračunu je bila končna bera točk 53:52 v korist gostitelja. Najlepši je bil bržkone tretji niz, ki je trajal nič manj kot 34 minut in borovci so žal izgubili na razliko. V zadnjem nizu sta bili šesterki enakovredni do 9:9. Le škoda, da je tekmo motilo sonce. (G. F.)	.
LE G O VINI - SLOGA SAGOR	0:3
(7:15, 3:15, 1:15)
SLOGA SAGOR: Božič, Čač, Jercog, David in Marko Kralj, Pahor, Sain, Zgu-bin.
Tudi v drugem povratnem kolu so slogaši zmagali brez težav. Nastopili so sicer brez poškodovanega Marka Kerpana, vendar je bila razlika med ekipama tako velika, da je domačini res nikoli niso ogrožali. (Inka)
OSTALI IZID 9. KOLA: Le Volpi -Volley Club 3:0.
LESTVICA: Prevenire 16, Sloga Sagor 14, DLF A in Le Volpi 8, Bor 6, Legovini Šport 2, Volley Club 0. (Legovini Šport in DLF A imata tekmo manj)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
VIRTUS - SLOGA SAGOR	3:2
(15:11, 17:16, 12:15, 10:15, 15:8)
SLOGA SAGOR: Drasič, Fabi, Grgič, Grilanc, Kosmina, Pieri, Regent, Jogan, Repinc, Škerk.
Slogašice so v soboto morale poražene Zapustiti igrišče, saj jih je premagal domači Virtus, ki je bil do tega kola še brez točk. Sloga Sagor je na tej tekmi
LiBERTAS A - CICIBONA	80:83
(33:39)
CICIBONA: Simonič 10 (1:4), Cecco 4 JjZ), Turk 8 (0:1), Lippolis 19 (5:10), Race Vodopivec 14, Gašperini, Pertot 10 , Bogateč 15 (1:2).
n v četrtem kolu so se mladinci Cicibo-i 6 na najboljši način oddolžili za never-dei n P°raz' ki so ga utrpeli v prvem ®hi prvenstva. Naši so bili že od same-Začetka v vodstvu in so to vodstvo 'lranili vse do konca, čeprav so se jim ppsprotniki v zadnjih trenutkih močno
riiJ0 Je že šesta zaporedna zmaga mla-t„ncev Cicibone, ki jih je dokončno polnila z dna lestvice. (A. Race) S^TonaVALE - SOKOL 91:74. (50:30) pVKOL: Bogateč, R. Stanisa 17, Škrk 13, 13	5' RHPel 4' I- Stanisa 10, Lesizza
fumat, Golemac, Dolhar 12.
^1	vjuiciiiai, lvuiiiai iz..
0<;, kozi ves prvi polčas so sokolovci za-teuaiaR za 15 točk in več. V drugem delu titn e 50 z dobro obrambo in učinkovini n,aPadbm zmanjšali zaostanek v 30. vsii e na tri točke. Nato pa so pred-ra,; zaradi utrujenosti popustili in po-Je bil neizbežen. (I. L.) lofr?RTVICA: Stefanel 26, Saba in Inter A in ?4' Alabarda 17, Cicibona, Libertas kr,!1; Ratte Carso 16, Motonavale 10, So-4' CGI Milje 2, Libertas B 0.

DRŽAVNI KADETI
t.^ Finalna skupina
ARic»p farco -
JAr>D ?PAT°RI	112:96 (57:38)
Crhn,AN FARCO: Bajc 8, Daneu 7 (1:3), Sosif. Ž 26 (2:4), Berdon, Prešel, Sterni 30, (1:21 r/ (1:2), Ažman 19 (1:2), Oberdan 15 Ggrli.
VTSCKE; Oberdan 2. stva Prv.em kolu finalnega dela prven-0 Jadranovci brez težav premagali
naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih - naše šesterke v pokrajinskih prvenstvih
Včasih ne gre vsem vselej od rok
Nepričakovana spodrsljaja slogašic v L in brežank v 2. diviziji - V ospredje se prebijata obe šesterki Bora Friulexport - Kontovelke under 15 utrdile vodstvo
nastopila v okrnjeni sestavi, vendar bi kljub temu lahko zmagala, če bi le igralke imele več zaupanja v svoje moči. Tako v prvem kot v drugem setu so namreč naše vodile že s precejšnjo prednostjo, ki pa je niso znale izkoristiti in po pravi maratonski tekmi, ki je trajala več kot dve uri, so morale drugič letos prepustiti točke nasprotnicam. (Inka) OSTALA IZIDA 9. KOLA: Legovini Šport - Killjoy 1:3, CUS - DLF 0:3.
LESTVICA: DLF 14, Sloga Sagor 12, CUS Trst 10, OMA Mobili S. Giusto 8, Killjoy 6, Legovini Šport in Virtus 2. (Virtus in OMA imata tekmo manj.)
Na Goriškem
AGOREST - ACLI RONCHI	3:0
(16:14, 15:6, 15:10)
AGOREST: Maša _in Magda Braini, Florenin, Krašček, Černe, Fajt, Tabaj, Pavšič, Grillo.
Po dveh neodigranih tekmah so predstavnice združene postave proti enako uvrščeni ekipi izbojevale tretjo prvenstveno zmago. Tekmo so začele sicer slabo, da so nasprotnice povedle s 13:6. Odtlej so predstavnice Agoresta igrale po svojih sposobnostih in osvojile set. V naslednjih dveh nizih pa je prišla do izraza boljša igra domačink.
SIS LUCINICO - SOČA
ČERIMPEK	3:0 (15:8, 15:6, 15:9)
SOČA ČERIMPEK: E., S., A. in M. Černič, Princi, K. in S. Florenin, Devetak, Tu-niz.
V prvem setu so se sicer sočanke nekam upirale, igrale so precej dobro, vendar pa je zaradi nekaterih zgrešenih sprejemov zbranost padla. Igra Goličevih varovank je bila precej slaba, razen v nekaterih trenutkih, ko so izvedle tudi nekaj lepih akcij. Dekleta še niso uigrana, ob tem jim jo je to pot »zagodla« tudi trema. (E. Č.)
2. ŽENSKA DIVIZIJA
Skupina A
BOR FRIULEXPORTB - CLUB ALTURA	3:2 (15:11, 10:15, 15:7,
4:15, 15:12)
BOR FRIULEXPORT: Gregori, Ažman, Čok, Neubauer, Legovič, Zubalič, Vitez in Vodopivec.
Mlade borovke so poskrbele za prvovrstno presenečenje in so zadale prvou-vrščenemu nasprotniku drugi letošnji poraz. V boj za končnico so se tako znova vmešale tudi varovanke trenerke Na-cijovijeve, ki so vse še igralke supermi-niodbojke! Srečanje s Club Alturo je bilo izenačeno in privlačno. Gostje so imele dokaj močan napad, borovke pa so igrale v polju zelo dinamično. V zadnjem nizu so plave poskrbele za pravcati podvig, saj so nadoknadile zaostanek 11:5, kar je v »tie-breaku« zelo težko.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -OMA	3:0 (15:7, 15:13, 16:14)
KONTOVEL: Pertot, Kralj, Briščik, Černe, Canziani, Crissani, Rebula, Gruden, Lukša.
Kljub gladki zmagi Kontovelke niso povsem zadovoljile. Dobro igro so prikazale le v prvem setu, ko so zelo malo grešile. V drugem in tretjem setu pa so po visokem vodstvu nerazumljivo dopustile nasprotnicam, da se jim približajo. Obakrat pa so se pravočasno zbrale in zaključile tekmo v svojo korist. (Tanja Černe)
OSTALI IZID 9. KOLA: Sokol Indules - Le Volpi 3:1 (igrana v četrtek) LESTVICA: Club Altura 12, Bor Friu-lexport B 10, SanVAndrea, Kontovel Electronic Shop in Sokol Indules 8, OMA Mobili S. Giusto 6, Le Volpi B. (Kontovel Electornic Shop in Sant’An-drea imata tekmo manj)
Skupina B
BREG - LA MARMOTTA	2:3
(16:14, 11:15, 15:8, 14:16, 10:15)
BREG: Seganti, Gaburro, Glavina, Sancin, Kralj, Ota, Canziani, Giorgi.
Tokrat so Brežanke na domačih tleh nepričakovano klonile pred La Marmot-to. Po dobri in požrtvovalni igri v prvem nizu so v drugem Brežanke slabo sprejemale in nenatančno servirale, da je bil poraz neizbežen. Tretji set so znova dobile, predvsem zaradi dobrega napada. Četrti set je bil izenačen, v ključnem trenutku pa je nasprotna šesterka dobro igrala in zmagala. V začetku petega seta so gostje povedle z 8:1. Brežanke so se zbrale, ulovile nasprotnice na 8:8, nato pa so jim prepustile žogo. La Marmotta je to izkoristila in povedla s 14:8, kar je bilo na koncu, kljub reakciji Brežank odločilno. V izenačeni tekmi je bilo na obeh straneh več zanimivih akcij, a tudi mnogo napak. (Giorgi)
JULIA - BOR FRIULEXPORT A 1:3 (7:15, 10:15, 15:10, 9:15)
BOR FRIULEKPORT A: Rojc, Callega-ris, Bandelj, Pernarčič, Del Piero, Gregori, Milanič, Bandi in Gulič.
Borovke so se po tem novem uspehu povzpele na sam vrh lestvice in imajo v petkovi zaostali tekmi z DLF priložnost, da z zmago trdneje postavijo svojo kandidaturo za uvrstitev v končnico. Proti Julii so borovke igrale spremenljivo, toda le dovolj dobro, da njihova zmaga ni bila nikoli resnično v dvomu.
OSTALI IZIDI 9. KOLA: Prevenire -Le Volpi A 1:3, Blitz Vivai Busa - DLF 3:1. ZAOSTALA TEKMA: La Marmotta -Julia 3:2.
LESTVICA: Bor Friulexport A, Breg in La Marmotta 14, DLF 10, Blitz Vivai Busa 8, Prevenire in Le Volpi 4, Julia 2. (Bor FriuIexport in DLF imata tekmo manj).
UNDER 16 MOŠKI
DLF TRIESTE - SOČA ČERIMPEX 0:3 (3:15, 12:15, 0:15)
SOČA ČERIMPEK: Pellegrin, Pisk, Milocco, Belloni, Dorni, Terpin, Ferfolja, Černič.
Soča je z lahkoto zmagala tudi v povratni tekmi deželnega prvenstva under
16. Sočani so pokazali svojo premoč, le v drugem setu so nekoliko popustili, tako da so tržaški odbojkarji pridobili 12 točk. (Pellegrin)
INTER 1904 - SLOGA	1:3
(5:15, 6:15, 15:11, 13:15)
SLOGA: Ban, Andrej in Martin Maver, Mijot, Natalicchio, Radetti, Riolino, Si-monettig, Stopar.
Slogini mladinci so brez večjih težav odpravili tržaški Inter. Slogaši so dokazali, da lepo napredujejo iz tekme v tekmo in so svoje nasprotnike, posebno v prvih dveh setih, dobesedno nadigrali. Trener prof. Drasič je na igrišče poslal vse svoje varovance, ki so svojo nalogo dobro opravili, s to zmago pa so tudi potrdili, da jim naslov tržaškega pokrajinskega prvaka skoraj ne more več uiti. (Inka)
OSTALA IZIDA 8. KOLA: Volley Bali Maniago - Pallavolo Trieste 3:2, ACLI Ronke - Volley Bali Videm 0:3.
_ LESTVICA: Volley Bali UD 16, Soča Čerimpex 14, Sloga 12, ACLI Ronke in VB Maniago 8, Inter 1094 4, Pallavolo TS 2, DLF TS 0.
UNDER16 ŽENSKE
Finalni del
BOR FRIULEKPORT - SLOGA SAGOR 3:0 (15:4, 15:2, 15:8)
BOR FRIULEKPORT: Sancin, Grbec, Vidali, Fučka, Brazzani, Visentin, Gregori, Ažman.
SLOGA SAGOR: Drasič, Grgič, Jogan, Grilanc, Pieri, Regent, Repinc, Skerk.
Tudi v prvi finalni tekmi, tako kot že v obeh kvalifikacijskih, so borovke zmagale s 3:0 in tako še bistveno utrdile svojo vlogo favorita za končno zmago v tem prvenstvu. Plave so igrale zelo zbrano, čeravno ne brezhibno, slogašice pa so nasprotno popustile že po prvih udarcih, saj so proti objektivno močnejšemu nasprotniku nastopile okrnjene, najboljšo napadalko Škerkovo pa je še med samim srečanjem obšla slabost, da je začasno zapustila igrišče. Le v tretjem nizu, ko se je udarna moč plavih naenkrat polegla, so se vzhodnokraške igralke zdramile in se približale na 10:7, vendar pa so nato borovke spet poprijele in zlahka zmagale. SLOGA SKLAD MITJA ČUK - CLUB ALTURA OMSE	3:2 (15:12,
10:15, 16:14, 11:15, 15:10)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Bertoli, Brišnik, Daniela in Kristina Bogateč, Bizjak, Fonda, Hrovatin, Kalc, Mahnič, Starc, Verše.
Ekipi sta se letos srečali že tretjič, saj sta bili tudi v isti izločilni skupini. Tudi tokrat so slavile slogašice, pravzaprav so se morale tokrat kar precej namučiti, preden so ugnale svoje nasprotnice. Iz agonističnega vidika je bila tekma lepa, najbolj privlačen pa je bil tretji set, v katerem so slogašice že visoko zgubljale s 5:12, a jim ga je uspelo z zagrizeno igro osvojiti. (Inka)
LESTVICA: Bor Friulexport 4, Sloga Sklad Mitja Čuk in Sloga Sagor 2, Club Altura Omse 0.
Na Goriškem
SOČA ČERIMPEK - AZZURRA 3:0 (15:2,, 15:3, 15:7)
, SOČA CERIMPEK: E.,. S., A. in M. Černič, Princi, K. in S. Florenin, Devetak, Tuniz.
Sočanke so v nekaj več kot polurni tekmi premagale nasprotnice iz Gorice. O tej tekmi ni veliko povedati. V prvem in drugem setu so naša dekleta igrala lepo in brez večjih napak. V tretjem nizu pa sta si bili ekipi enakovredni, vendar so sočanke z lepimi akcijami napredovale in zasluženo slavile zmago. (E. Č.)
UNDER 15 ŽENSKE
Na Tržaškem
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP -PRIMA SCUOLA	2:0 (15:7, 15:0)
, KONTOVEL: Pertot, Kralj, Briščik, Černe, Lukša, Canziani, Crissani, Gojča.
V prvem nizu so Kontovelke igrale negotovo in nekoncentrirano. V nadaljevanju pa so prikazale lepo igro in jim nasprotnice niso mogle kljubovati, saj so z dobrimi bloki in premišljenim napadom domačinke zatrle vsak napad nasprotnic. (Tanja Černe)
OSTALA IZIDA 9. KOLA: CUS Trst -Breg 2:0 (15:2, 15:4), Zaule Rabuiese - Ric-reatori 0:2.
LESTVICA: Kontovel Electronic Shop 14, CUS, OMA Mobili S. Giusto in Ricre-atori 10, Breg in Zaule Rabuiese 4, Prima Scuola Pallavolo.
Na Goriškem
TORRIANA - SOVODNJE AGOREST	2:0 (15:13, 15:7)
SOVODNJE AGOREST: Bizaj, Jarc, Petejan, Marson, Sfiligoj, Volk, Soban, Devetak, Jakin, Sošol.
Kljub lepi in borbeni igri so igralke Sovodenj Agorest prišle z gostovanja v Gradišču praznih rok. Prvi set je napovedal zmago Sovodenjk, saj so že vodile s 13:11, kar pa je bilo premalo za delno zmago. V drugem setu nikakor niso mogle urediti svojih vrst. (Miran Strgar)
UNDER 14 ŽENSKE
LIBERTAS GO - DOM AGOREST 0:3
(5:15, 6:15, 13:15)
DOM AGOREST: Marson, Volk, Peric, Sfiligoj, Sošol, Jakin, Soban, Vižintin, Jelen, Lavrenčič.
Mlade igralke Doma Agorest so na gostovanju proti goriškemu Libertasu slavile pomembno zmago. Po dveh zaporednih porazih so namreč igralke dokazale, da so sposobne boljše igre in boljšega uspeha. Tokrat si pohvalo zaslužijo prav vse nastopajoče, saj so se resnično srčno borile. (Miran Strgar)
naši košarkarji v mladinskih prvenstvih - naši košarkarji v mladinskih prvenstvih
Kontovelove ekipe so se izkazale
Šesta zaporedna zmaga mladincev Cicibone - Državni kadeti Jadrana Farco spodbudno začeli - Domovi naraščajniki premagali moštvo San Marca
Ricreatorija in na najboljši način začeli odločilni del prvenstva. Že od vsega začetka so naši prevzeli pobudo in z Ažmanom in Sternijem polnili koš z veliko lahkoto. Naši so visoko povedli predvsem po zaslugi conske obrambe, s katero so nasprotniku onemogočili prodore.
V drugem delu se je Ricreatori nevarno približal našim, vendar razigrani Cris-ma in mirna kri sta pripomogli, da so naši visoko zmagali. (L. Furlan)
Tolažilna skupina
KONTOVEL TECHNA - LATTE
CARSO	82:67 (40:33)
KONTOVEL TECHNA: Ban, Emili 1, Kralj 24, Bizjak, Briščik, Pečar 23, Daneu 2, Rebula 13, Vodopivec, Gregori 19.
Kontovelci so z dobro igro povsem zasluženo premagali nasprotnika, ki je bil našim kos le v prvem polčasu. V drugem delu pa so Kontovelci poostrili ritem in visoko zmagali.
DEŽELNI KADETI
MOTONAVALE - SOKOL 63:37 (25:14)
SOKOL: Gabrovec 5 (1:2), Krevatin 2, S. Pertot 18 (1:2), Cosma, Qoloni 3, A. Pertot, Kapun 9 (0:2). TRI TOČKE: S. Pertot 3, Čoloni 1, Kapun 1.
Proti okrnjenemu moštvu Motonavale so sokolovci igrali dobro, predvsem v prvem pplčasu, ko so uspeli zaigrati umirjeno. Četudi so v prvem polčasu zadeli rekordno nizko število košev, so zaigrali dobro v obrambi in spravili nasprotnika v težave. V drugem polčasu pa so sokolovci vse preveč silili met za tri točke in zato so nasprotniki iz minute v minuto večali prednost. (A. Pertot)
NARAŠČAJNIKI
Na Goriškem
DOM - S. MARCO	75:70 (42:34)
DOM: Silič 14, Pavšič 10, Skok, Bednarik 6, Primožič, Bordon 36, Zavadlav 11.
Naraščajniška postava Doma je po dveh spodrsljajih proti vodilnemu San Benedettu in Arteju slavila zmago proti peterki San Marca iz Gradišča. Semoličevi varovanci so že od vsega začetka prevzeli vajeti igre v svoje roke in izbojevali določeno prednost, ki je ob polčasu znašala 8 točk.
V	nadaljevanju igre pa so gostje nado-
knadili razliko, nič pa niso mogli storiti v poslednjih minutah (igrali so v treh), ko je Dom zbral zadostno prednost, ki mu je zagotovila zmago. (Alex Pavšič) DOM - ITALA	69:75 (40:35)
DOM: Silič 16, Pavšič 9, Skok, Primožič, Bordon 25, Zavadlav 12, Covi 2, Lo Grasso.
Domovci so na domačem igrišču morali priznati premoč Itale, katero so v prvem srečanju premagali na tujem. Semoličevi varovanci so tokrat zaigrali precej nezbrano, to še posebno v drugem polčasu, ko so zapravili prednost in dovolili Itali, da je dosegla zmago.
V	naslednjem kolu čaka mlade Domove predstavnike zahtevna naloga, saj bodo sredi Gradeža igrali proti solidnim domačinom, ki zasedajo vrh razpredelnice. (Alex Pavšič)
Na Tržaškem
KONTOVEL TECHNA -
INTERMUGGIA	124:54 (53:28)
KONTOVEL TECHNA: Ban 29 (1:2), Turk 8 (2:4), Emili 4, Spadoni 4 (0:2), Gruden, Cingerla, Budin 40 (4:7), Daneu 16 (0:1), Černe, Vodopivec 21 (3:5).
Naši so brez težav odpravili skromno peterko iz Milj, gostje niso nudili "plavim" nikakršnega odpora, niti v začetnih minutah igre, tako da zmaga Kontovel-cev ni bila nikoli v dvomu. Visoka prednost je omogočila trenerju, da je lahko poslal na igrišče vse razpoložljive izral-ce, med katerimi sta predvsem v napadu ponovno zablestela Ban in Budin. (R.M.)
POLET FURLANI - DON BOSCO	44:139 (19:79)
POLET: Pro, Devetak 4, Gruden 19, Hmeljak 4, Rauber 5, Vatta 6, Vidali 6.
Zdesetkana postava Poletovih naraščajnikov je spet visoko izgubila, tokrat proti prvi z lestvice. Od naših je bil zopet najuspešnejši Matej Gruden. (A. Granier) LESTVICA: Don Bosco 28, Stefanel 24, Latte Carso 22, Ricreatori 20, Kontovel Techna 16, Bor Indules 14, Tecnoluce 10, Libertas 8, Polet in Inter 1904 4, Inter-muggia 0.
DEČKI
KONTOVEL TECHNA - LATTE CARSO B	77:47 (36:19)
KONTOVEL TECHNA: Colja 8 (0:1), Spadoni 12, Križman 2, Emili 2, Danieli 2, Cingerla 4 (0:2), Budin 24, Černe 23 (1:2).
Proti zadnjeuvrščeni ekipi Latte Carso B so Kontovelci dosegli četrto zaporedno prvenstveno zmago. Tekma je bila zelo neprijetna, pri čemer je botroval predvsem sodnik, kateri je enostavno prepustil igralcem vse mogoče poteze in le nekajkrat ustavil igro ter dosodil v vsej tekmi skupnih 9 prekrškov. Naši so se v takem vzdušju povsem zmedli in zelo slabo zaigrali. Tehnični in fizični nivo nasprotnika pa je bil na zelo nizki ravni, tako da so naši z lahkoto zmagali. (M.R.) POLET FURLANI - LATTE CARSO A	77:88 (33:38)
POLET FURLANI: Vidali 21, Vavpetič 17, Legiša, Gerli 6, Talocchi 6, Clarich 7, Vatta 8, Malalan 4, Pro 8.
Če pomislimo, da so poletovci v prvem delu proti istemu nasprotniku izgubili skoraj s 50 točkami razlike, je jasno, da so med prvenstvom napravili velik napredek. Openski predstavniki bi lahko celo poskrbeli za veliko presenečenje, saj so po prvem delu tekme zaostajali le za štiri točke. Ko bi ne grešili toliko pro-
stih metov in po neumnem tudi zapravili nekaj žog, bi lahko celo presenetili favoriziranega nasprotnika.
Tokrat bi posebno pohvalili Igorja Malalana. (A. Granier)
BOR INDULES - POGGI B	68:85
(30:36)
BOR: Ferluga, Gallopin 16 (4:9), Grbec 5 (1:10), Samec 23 (7:10), Giacomini, Vodopivec 7 (1:2), Calzi, Cupin 4, Porporati 13 (3:10).
Nadaljuje se serija porazov Borovih dečkov. Proti slabšemu nasprotniku so naši visoko izgubili in tako pokvarili vse tiso, kar so dobrega naredili v prvem delu prvenstva. V teh zadnjih tekmah so naši očitno pozabili na vse tisto, kar znajo, saj igrajo mnogo pod lastnimi sposobnostmi. Borovci so stopili na igrišče brez vsake volje do zmage, kmalu nato je nastopil tudi individualizem s strani nekaterih standardnih igralcev, in tako je bila mera polna. (A. Kovačič)
LESTVICA: Poggi A 28, Don Bosco 26, Ricreatori 24, Latte Carso A in Poggi B 20, Bor Indules 18, Kontovel Techna 16, Polet in Scoglietto 10, Libertas 8, Barco-lana in Latte Carso B 2.
MINIBASKET
Turnir ZINI&ROSENVVASSER
POLET - RICREATORI	48:49
POLET: Germani 12, Petaros 6, Sosič, Košuta 4, Franco 6, Vavpetič 6, D. Taučer 12, Ferfolja, I. Lakovič 2, E. Taučer, Ge-nardi, E. Lakovič.
Poletovci bi kmalu poskrbeli še za eno prijetno presenečenje. Po zelo izenačenem in napetem srečanju so namreč le za eno točko izgubili proti solidni ekipi Ricreatorija.
Za požrtvovalno igro bi tokrat pohvalili vse poletovce. (A. Granier)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
8. marca 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Sirena De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
r,;i;a^Tz:	jčjjjj]
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
»Sirski mir« povzroča v Libanonu homogenizacijo protisirske fronte
Bombni atentat v zahodnem delu Bejruta dokazuje nemoč sirskih okupacijskih sil
BEJRUT - S trotilom natrpani avtomobil je včeraj dopoldne eksplodiral v zahodnobejrutskem trgovskem središču Hamra kakih 300 metrov od italijanskega veleposlaništva in v neposredni bližini ameriške bolnišnice American University Hospital. Po prvih neuradnih vesteh je življenje izgubila neka ženska, enajst oseb pa je bilo lažje in težje ranjenih. Prizorišče atentata so takoj obkolile sirske vojaške enote, ki so z rafali v zrak razgnale množico.
Trenutno ni odgovornosti za atentat prevzela nobena bližnjevzhodna teroristična skupina. Prav tako ni povsem jasno, kdo je bil tarča včerajšnjega atentata. Vsi politični opazovalci pa se strinjajo, da je včerajšnji dogodek nov udarec za sirske »mirovne enote«, ki jim ni uspelo pomiriti zahodnega Bejruta. Sirci se v zahodnem Bejrutu obnašajo kot prava okupacijska sila, ki ji je malo mar, da bi posredovala med sprtimi libanonskimi verskimi in političnimi skupinami. Nič čudnega torej, da se širi protisirska fronta, saj je večina Libanoncev že spoznala, da Damask v bistvu noče sprave, zavzema se le za tak mir, ki bi bil v skladu z dolgoročnimi sirskimi načrti za rešitev bližnjevzhodne krize. V takem položaju ni torej bistveno, kdo je zagrešil včerajšnji atentat. Prav tako ni važno, ali je bila tarča ameriška bolnišnica. V vsakem primeru včerajšnji atentat dokazuje, da Sirci niso kos libanonskemu kaosu in državljanski vojni. Če pomislimo, da vlada vsaj navidez mir le v vzhodnem, krščanskem delu Bejruta, kjer ni sirske vojske, se samo po sebi zastavlja vprašanje, ali ni morda prav sirska prisotnost kriva za zaplete.
Na sliki (telefoto AP): ob 9.20 je v Ulici Surati eksplodiral s trotilom natrpani rumeni fiat 131, ki je povzročil razdejanje še drugih treh parkiranih avtomobilov.
Trije karabinjerji in zaprisežen stražnik mrtvi v prometni nesreči pri Bariju
GORATO (BARI) — Prejšnjo noč so štiri osebe izgubile življenje na cesti med Tranijem in Coratom pri Bariju. V »giulietti«, ki jo je upravljal bivši zapriseženi stražnik, 25-letni Domeni-co Boragine iz Terlizzija, so bili še trije karabinjerji. Četverica je bila namenjena v Terlizzi, kjer je stanoval Boragine in so službovali trije karabinjerji. Na nekem nadvozu pred križiščem za Terlizzi je šofer iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom. Avto je prebil zaščitno ograjo in zgrmel dvajset metrov globoko.
27-letni karabinjerski podčastnik Gianfranco Martini iz Fossombrona pri Pesaru, 22-letni karabinjer Fran-cesco Oriali iz Oristana in njegov 20-letni kolega Andrea Lamontanara iz Barija so bili pri priči mrtvi, medtem ko je bivši zapriseženi stražnik podlegel težkim poškodbam med prevozom v coratovsko bolnišnico.
Vzroke nesreče raziskuje prometna policija iz Barlette in karabinjerji iz Tranija. Po prvih neuradnih ugotovitvah naj bi nesreči botrovala pretirana hitrost, s katero je voznik zapeljal v skrajno zahrbten ovinek. Svojo napako je voznik spoznal prepozno, tako da je vozilo silovito trčilo v zaščitno ograjo in jo prebilo.
Severnokorejska teroristka je sama podtaknila bombo
SEUL — Kirn Hion Hui je priznala, da je prav ona podtaknila bombo na korejskem letalu, ki je nato eksplodiralo v zraku pred burmsko obalo. Na krovu je bilo 115 potnikov, tragedija pa se je odigrala 29. novembra 1987.
Teroristko, ki je stara 27 let in je hči nekega severnokorejskega diplomata, so aretirali dva tedna po atentatu. Na begu je bila skupaj s svojim 70-letnim pajdašem in severnokorejskim tajnim agentom, ki je naredil samomor, da bi se izognil aretaciji. Na vseh dosedanjih zasliševanjih je ženska trdila, da je samo posredno sodelovala pri atentatu, na zadnjem zaslišanju pa je menda povedala resnico. Priznala je tudi, da se je v Severni Koreji naučila vohunske tehnike, atentat na potniško letalo pa je menda naročil in osebno vodil Kirn Jong, sin severnokorejskega predsednika Kirn II Sunga. Ženska je ob koncu zaslišanja med drugim dejala, da se svojega dejanja kesa. Kirn Hion Hui bo verjetno obsojena na smrt, vendar bo obsodba znana šele prihodnji mesec.
Obstaja tudi možnost, da bodo sodniki preklicali smrtno kazen. Sodno palačo v Seulu je med procesom stražilo 1.500 policajev in vojakov.
Na sliki (telefoto AP): Kim Hion Hui v solzah zapušča sodno dvorano
Južnotirolski teroristi imajo svoj center v ZRN
BOČEN — Preiskave v zvezi z atentati na Južnem Tirolskem so se zadnje čase iz Italije in Avstrije razširile tudi v ZR Nemčijo. Prav zahodnonemške oblasti preverjajo možnosti obstoja centrale južnotirolskega terorizma na nemškem ozemlju. O tem je bil pred kratkim govor tudi v Miinchnu in nemške pristojne oblasti so se obvezale, da bodo sodelovale z italijanskimi pri iskanju teroristov.
Preiskovalci iz Italije, Avstrije in Nemčije menijo, da bi bilo treba nadzorovati predvsem osebe, ki sodelujejo pri glasilu Der Tiroler. Časopis, ki izhaja vsak mesec ima močan neonacistični pečat, redno pa ga pošiljajo tudi nekaterim naročnikom iz okolice Bočna. Med sodelavci časopisa so tudi znani pripadniki mirnberških neonacističnih krogov (Kienesberger, Erhard Hartung in drugi), ki so bili v Italiji že obsojeni zaradi prevratniškega delovanja zlasti v šestdesetih letih.
Poljaki zahtevajo od SZ resnico o katynskem pokolu
VARŠAVA - Poljske oblasti so prepričane, da so pomor poljskih častnikov v Katynovem gozdu zagrešili pripadniki Stalinove tajne policije in ne nacisti, kot je to trdilo uradno sovjetsko zgodovinopisje. Glasnik poljske vlade Jerzy Urban je izrazil upanje, da bo mešana sovjetsko-poljska komisija, ki je zadolžena za pojasnjevanje črnih madežev v sovjetsko-poljski zgodovini, čimprej pojasnila tudi ta pokol.
Pred dnevi je poljsko časopisje objavilo dokument Rdečega križa o preiskavah na truplih 4.343 poljskih častni-
kov. Gradivo naj bi potrjevalo, da je do pokola prišlo med marcem in majem leta 1940, ko so to območje na podlagi tajnega sporazuma Ribbentrop - Molotov zasedle sovjetske čete. Poljaki so ta dokument že izročili sovjetskim zgodovinarjem, za katere pa to gradivo ne dokazuje, da so poljske oficirje res pobili enkavedejevci. Urban je to negativno stališče ocenil kot željo sovjetskih zgodovinarjev, da bi iz do sedaj tajnega sovjetskega gradiva izvedeli resnico o katynskem pokolu.
Po tridnevnih spopadih med policijo in uporniki kitajske oblasti v Lhasi oklicale vojno stanje
\y PEKING Po treh dneh velikih neredov v Lhasi v Tibetu so osrednje kitajske oblasti za to pokrajino oklicale veljavnost vojnih zakonov. Objava tega ukrepa je bila sporočena po TV, kot utemeljitev pa so navedli »potrebo po zaščiti družbene ureditve, življenj in lastnine prebivalstva, kar naj bi bilo zaradi akcij nekaj separatistov ogroženo«.
Uradna kitajska tiskovna agencija Xinhua je objavila, da je bilo v dosedanjih spopadih 12 mrtvih (od teh en policist) in več kot 100 ranjenih, toda zahodni viri govorijo o 40 do 50 žrtvah. Tudi nekateri ameriški turisti v Lhasi so po telefonu povedali, da naj bi tudi v ponedeljkovih spopadih med demonstranti in policijo umrlo približno deset ljudi.
Najhujši boji naj bi tudi Včeraj potekali v vzhodnem delu tibetanske prestolnice. Ta del ima približno 110.000 prebivalcev, ki so skoraj vsi Tibetanci. Vzhodni del Lhase je okupiralo približno tisoč demonstrantov, ki zahtevajo odcepitev Tibeta od LR Kitajske, policija pa si prizadeva, da bi ta del mesta ponovno iztrgala iz rok upornikov.
Včeraj se je iz izgnanstva v New Delhiju oglasil tudi tibetanski politični in verski voditelj dalajlama. Ta je voditelje držav pozval, naj mednarodna javnost pomaga prepričati Peking, da preneha s kršenjem človekovih pravic in da se najde primerna rešitev za tibetansko krizo.
O spopadih pa so nekatere priče še 'povedale, da je šlo za pravo brutalnost na obeh straneh. Tibetanci naj bi po teh trditvah skušali uničiti in požgati vse, kar je bilo kitajskega v vzhodnem delu Lhase, poleg tega pa naj bi tudi fizično napadli najvidnejše predstavnike kitajske skupnosti v mestu. Zato se po mnenju teh očividcev ni čuditi, da je bil odgovor policije tako brutalen.
Na sliki (AP): gasilci skušajo pogasiti požar v neki kitajski trgovini v Lhasi.
Rekordna letina ne bo nahranila Etiopcev
ADIS ABEBA — Po vseh napovedih bi morala biti letošnja letina v Etiopiji rekordna v tem stoletju, toda vse to ne bo dovolj, da bi se premagala velika revščina in predvsem lakota, s katero se otepa velika večina etiopskega prebivalstva. Da bi Etiopija pridelala dovolj hrane za vse potrebe ostajajo še naprej le sanje.
Po predvidevanjih organizacije OZN za prehrano FAO naj bi letos v Etiopiji pridelali rekordnih 7 mili]0' nov ton žita in drugih kmetijskih pridelkov, kljub tefflu pa bodo morali uvoziti še približno 350.000 ton najrazličnejših živil, da bi lahko kolikor toliko dostojno nahranili 47 milijonov prebivalcev. To je sicer mnog manj kot za časa velikega pomanjkanja hrane let 1984/85, ko je zaradi lakote umrlo kar milijon ljudi m so takrat uvozili 1,7 milijona ton hrane.
Po mnenju mnogih tujih kmetijskih strokovnjake Etiopija ima možnosti, da bi pridelala toliko hrane, bi zadostila najosnovnejšim potrebam prebivals . Toda istočasno se mnogi tudi bojijo, da bi to_deze prizadele nove naravne katastrofe. Zato se zdijo ^ realni tisti izračuni, ki kažejo, da bo Etiopija tu J naslednjih letih potrebovala vsaj 500 do 700 tisoč hrane iz tujine. Vse to pa naj bi bilo dovolj le za mi malno količino živil in lakota oziroma slaba prehran) nost s tem nikakor ne bi bili odstranjeni.
Vzrokov za slabe pridelke je več. Ob občasnin šah, je del krivde iskati tudi v zaostalosti kmeti] proizvodnje, veliko škodo v kmetijstvu pa stalno P vzroča tudi dolgoletna vojna med pripadniki 91 ej-u za neodvisnost Eritreje in vladnimi silami na s države.	_