Leto LXVI PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v nedeljo, rine 26. junija 1938 Štev. 144' &ročnina mesečno Din, za inozemstvo 40 Din — ne- Jieljska izdaja ce-oletno 96 Din, za tinozemstvo 120 Din lUredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva fn uprave: 40-01, 4iavžje*iCi Na višku leta, v bohotni rasti polj in hladilnem zelenju gozdov, v dneh žgočega sonca in težkih oblakov, ki se prepeljujejo preko vrhov, ob uri, ko se narod prebuja in z živimi očmi pogleduje v svet, v dobi, ko po naši zemlji še odmeva beseda rajnkega škofa Jegliča o velikem času, Kristusovi in satanovi fronti, je zadonel klic slovenskih fantov in deklet in šel preko vseh naših vasi. Vse je oživelo ob njem, srca so vzplamtela in mišice so vzvalovile — za dan, ki ga je ta klic napovedoval in ki je danes napočil: tabor naše mladine. Ta klic pa je segel preko.meja naše domovine in vabil v belo Ljubljano mladino istega duha, po obrazih neznane sodelavce iz vse Evrope. Tudi tam so slišali ta klic in že prihajajo. Soborci, prijatelji iz daljnih dežel, ki hodite k istim studencem kakor mi za telesa moč, duha krepost, pozdravljeni! Pozdravljeni vi bratje in sestre od Vltave in Morave, pozdravljeni vitezi sv. Vaclava in svečenice sv. Ljudmile! Domača nam je vaša beseda in vaše ime. Srčno smo želeli videti vas v tej veliki družbi, da bi spet slišali vašo pesem in videli vaše vrste, pa ste nam ustregli, kot samo bratje bratom morejo. Precej vod£ je že preteklo v morje, ko smo si zadnjič segali v roke, danes si bomo spet, da pred svetom potrdimo našo družino in da se združimo v enem klicu: »Dedictvi otcuv naših, zachovej nam Pane — dedščino naših očetov nam varuj, Gospodi« Pozdravljeni bratje in sestre od Čenstohove, ki ste napravili dolgo pot do nas, da ste nam žive priče rodu, ki je na slovanskem severu za vso Evropo ustavil poplavo krive vere! Večkrat smo se čudili vaši trdo- Pod pokroviteljstvom Nj. Vel, kralja Petra JI. g Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani Od 26. do 29. junija 1938 Ljubljana pred dnevi zmagoslavja Ljubljana, 25. jnnija. Dnevi, posvečeni naši mladini, so se prav zn prav že pričeli. Naše mesto, Ljubljane, »ljubica nebes in sreče«, kakor jo opeva Prešeren, bo z radostjo in s ponosom sprejemala tisoče in tisoče fantov in deklet iz domovine in iz tujine in občudovala njihove strumne korake ter delila z njimi navdušenje in zmagoslavje duha in lepole. Povsod, kjer je kakšen pogovor, povsod se ljudje pogovarjajo skoraj 6amo o taboru in o slovesnostih, ki 6e pripravljajo. Z žarečiini očmi izjavljajo zastopniki iz posameznih krajev, ki prihajajo v Ljubljano, da urede še vse potrebno, koliko bo udeležencev iz njihovih krajev. Kar e ponosom in z nekako bahavostjo naštevajo številke: »Od nas nas bo toliko! Mi 6e bomo postavili !< Pa tudi Ljubljančani ne drže rok križem. Hitro je treba še pregledati, če je na krojih vse v redu, nekateri bodo tudi jahali ter se seveda vež-bajo. Dekleta pa z radostjo ogledujejo lepe dekliške kroje ter popravljajo, če je treba še kaj jiopraviti. V našo mladino je sinil nekak nov ogenj. Oči kar žare in ne morejo dočakati dneva, ko bo nastopila. Pojavili so se že taborski znaki dn mladina, kakor tudi starejši, si go z radostjo pripenjajo na prsa. Na cesti, na tramvaju, povsod vidiš že ljudi s tem lepim in okusno izdelanim znakom. Že danes, v soboto, so se na mnogih hišah pojavile zastave. Upajmo, da bo v nedeljo in na glavne dni le malo poslopij, ki ne bi izobesila zastav ter tako izkazala naši mladini in pa tujcem čast, kakor jo res zaslužijo. Glavno zanimanje pa je seveda osredotočeno ina Stadion. Menda ga ni v Ljubljani an celo v okolici našega fanta ali dekleta, ki ne bi rekel: >Grem še na Stadion pogledat!« Človek kar občuduje zanimanje in ljubezen, s katerima se je mladina, pa ne samo mladina, temveč tudi starejši, oklenila Stadiona. Ko so preurejevali in izpopolnjevali, so nešteti prihajali in občudovali nove naprave. Morda jim niti govorili ni bilo treba, saj ee jim je kar na obrazu,- in očeh poznalo, s kako veliko samozavestjo gledajo na Stadion: »Naš Stadion, naš ponosi« Veliko zanimanje seveda vzbu-jao tudi telovadci, ki 6e vežbajo. Tudi Čehe vse občuduje pri njihovem treningu. Ljudje že ugib-Ijejo, kako se bodo naši kaj odrezali, kako se bodo drugi itd. Ljubljana je sedaj v znamenju tabora mladine, mogočnega tabora, kakršnega še ni doživela in ga potem najbrž še dolgo ne bo. Posebni vlaki v Ljubljano .Shranite objavo posebnih vlakov! Knpite vozne karto vsaj en dan prej. da ne bo pred odhodom- vi,ika navala na potniško blagajno. Ne pozabite na legitimacije in taborne knjižice zaradi znižane vozne cene! Potujte s posebnimi vlaki, na rednih vlakih že nh navadnih dneh ni prostora. Vozne karte naj v Ljubljani nihče ne odda, ker velja s potrdilom o udeležbi na taboru za brez-plačuo vožnjo pri povratku. V torek, 28. junija zjutraj: 1. Jesenice—Ljubljana za udeležence od Jesenic do Sv. Jošta odhod iz Jesenic ob 6.25. (Udeleženci iz bohinjske in gornjesavske doline se peljejo do Jesenic s prvim jutranjim vlakom). 2. Kranj—Ljubljana za udeležence od Kranja do Št. Vida—Vižmarje odhod iz Kranja oh 8/10. (Udeleženci iz tržiške proge potujejo do Kranja s prviin jutranjim vlakom). 3. Novo mesto—Ljubljana za celo progo do Ljubljane, odhod iz Novega mesta ob 7.05. Udeleženci iz Bele Krajine, šentjanške ln kočevske proge s prvim jutranjim vlakom. 4. Zidani most—Ljubljana za celo progo, odhod iz Zidanega mosta ob 3.59. 5 Celje—Ljubljana za celjsko okolico in progo do vključno Rimskih toplic. Odhod iz Celja ob 5.20. 6. Zagreb—Ljubljana za udeležence od Savskega Marota do vključno Zidanega mosta. Odhod iz Savskega Marofa ob 5.35. 7. Velenje—Ljubljana za udeležence od Ve-lenj do izključno Celja. Odhod iz Velenja ob 5.50. Udeleženci od Diavograda do Velenja s prvim jutranjim vlakom, odhod iz Dravograda ob 3.52. 8. Poljčanc—Ljubljana za udeležence od Polj-čan do Štor. Odhod iz Poljčan ob 6.10. Udeleženci iz konjiške in rogaške proge s prvim jutranjim vlakom do Poljčan. odnosno Grobelnega. 9. Ljutomer—Ljubljana za vse udeležence vzhodno od Pragerskega, odhod iz Ljutomera ob 6.37, iz Ormoža ob 7.30. (Udeleženci iz Mursko Sobote, Gornje Radgone in Dolnjo Lendave—Ča-kovca s prvim jutranjim vlakom do Ljutomera odnosno Ormoža. Udeleženci iz Maribora in proge do Rače— Frama s prvim jutranjim vlakom, odhod iz Maribora ob 5. V sredo, 29. junija zjutraj: 1. Jesenice—Ljubljana za udeležence od Jesenic do Sv. Jošta. Odhod z Jesenic ob 3.30. Udeleženci iz bohinjske in gornjesavske doline 6 prvim jutranjim vlakom do Ljubljane. 2. Kranj—Ljubljana za udeležence do Št. Vida—Vižmarje. Odhod iz Kranja ob 6.02. Udeleženci s tržiške proge s prvini jutranjim vlakom do Kranja. Odhod iz Tržiča ob 5.27. 3. Iiakek—Ljubljana za udeležence s cele proge, odhod z Rakeka ob 5. 4. Kamnik—Ljubljana za celo progo, odhod iz Kamnika-mesto oh 6.86. Udeleženci naj uporabijo tudi redni vlak ob 5.50. 5. Stična—Ljubljana za udeležence od Stične do Lavrlce. Odhod iz Stične ob 4.45. 6. Št. Jani na Dol.—Trebnje—Ljubljana za Sentjanško progo, odhod iz Št. Janža ob 3.45. Od Trebnjega dalje z rednim jutranjim vlakom. 7. Novo mesto—Ljubljana za progo od Novega mesta do Radohove vasi. Odhod iz Novega mesta oh 4.40. Udeleženci z belokranjske proge potujejo do Novega mesta z zadnjim večernim vlakom dne 28. junija, prihod v Novo mesto ob 21.14. 8. Celje—Ljubljana za progo od Celja do Rimskih toplic. Odhod iz Celja ob 3.43. 9. Maribor—Ljubljana za progo od Maribora do štor in od Ormoža do Pragerskega. Odhod iz Maribora ob 3.10, iz Ormoža ob 2.32. Udeleženci iz ljutomerske proge in^ čakovske proge morajo priti v Orinož na predvečer z zadnjim potniškim vlakom. Udeleženci progo Dobova—Zidani most potujejo z izletniškim vlakom, ki odhaja iz Zagreba ob 2.20 in nima postanka na vseh postajah. Za udeležence s kočevske proge bo vozil dne 29. junija zjutraj posebni vlak od Kočevja do Ljubljane. Odhod iz Kočevja ob 3.35. Odhodi posebnih vlakov iz Ljubljane v sredo, 29. junija zvečer Na Gorenjsko Odhod iz Ljubljane gorenjski kolodvor. 1. Ljubljana gor. kol.—Bistrica Boh. jezero, odhod iz Ljubljane gor. kol. ob 19.15 za udeležence severno od Kranja. Vlak bo imel zvezo proti Ratečam—Planici. 2. Ljubljana gor. kol.—Kranj, odhod iz Ljubljane oh 21, za udeležence Kranj (z okolico) in tržiško progo. 3. Ljubljana gor. kol.—škofja Loka, odhod iz Ljubljano gor. kol ob 23.45, za udeležence od št. Vida do škofje lx>ke. 4. Ljubljana gor. Vol,—Kamnik, odhod iz I.iuh-Ijane gor. kol, ob 19,15 za udeležence kaOmišlIo proge. Na Dolenjsko Odhod iz Ljubljane glavni kolodvori 5. Ljubljana gl. kol,—Črnomelj, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 19.30 za novomeške in belokranjske udeležence. 6. Ljubljana gl. kol.—Stična, odhod h Ljubljane gl. kol. ob 20.40 za udeležence Lavriča— Stična. 7. Ljubljana gl. kol.—Novo mesto, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 21 za udeležence od št. Vida do Novega mesta. 8. Ljubljana gl. kol.—Kočevje, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 22.20 za udeležence s kočevske proge. Udeleženci s šentjanške proge potujejo z rednim vlakom, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 19.10. Na Notranjsko Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor. 9. Ljubljana gl. kol.—Rakek odhod iz Ljubljane gl. kol ob 19 za vse postaje do Rakeka. Udeleženci z vrhniške proge potujejo z nedeljskim vlakom, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 22.25. Proti Zidanem mosta, Mariboru in Zagrebu 10. Ljubljana gl. kol.—Zidani most, odhod ii Ljubljane gl. kol. ob 19.05 za udeležence od Zaloga do Zidanega mosta. 11. Ljubljana gl. kol.—Pragersko. Odhod is Ljubljane gl. kol. ob 19.20, za udeležence od Štor do Pragerskega ter za konjiško in rogaško progo. 12. Ljubljana gl. kol.—Velenje, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 20.10, za udeležence od Celja do Velenja odnosno Dravograda. 13 Ljubljana gl. kol.—Celje. Odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 20.20, za udeležence od Rimskih toplic do Celja. 14. Ljubljana gl. kol.—Celje, odhod iz Ljubljane ob 20.35, za Celje in okolico. živosti in vaši ljubezni do domovine, zato vas danes sprejemamo kot brate, ki so krepko objeli svojo ljubo zemljo. Z vami vred prosimo Devico Marijo — »Kraljico poljske krone« — da bi bil mladi slovanski rod zvest temu božjemu izročilu, ki je v vaši zemlji tako bogato potrjeno! Pozdravljeni vi z zahoda, z obal Atlantskega morja, vi, priče francoskega genija! Brez vas bi bilo našemu taboru težko reči, da je mednaroden! Vi, narodnjaki do dna in Francozi z vso dušo, ste v beli Ljubljani dokaz mednarodnosti! Prihajate iz domovine, ki je neizčrpna zaloga duha, kjer mnogo občudovani, pa nikdar doseženi genij snuje in ustvarja čudovita dela — v vsakem rodu. Ali ste vi kristjani iz katakomb ali iz katedral, ob katerih še odri stoje 7 Sveta zbranost katakomb je v vas in vzgon katedralskih zvonikov. Rod kardinala Verdiera, pozdravljen! Pozdravljeni vi iz Belgije, ki prvič vidite to naio domovino, kakor smo jo v rodovih izklesali. Veseli smo vaše družbe, vaše čilostl in vaše solidarnosti z nami, ki nas druži isti, Kristusov duh. Tudi vi potrjujete mednarodnost našega tabora in dokazujete, da Kristusova mladina v nobenem kraju ni osamljena. Idealizem, s katerim so vaše vrste tako globoko prežete, vas je pripeljal v slovensko Ljubljano, da podprete besedo slovenskih fantov. Pozdravljena zveza med slovensko in belgijsko mladino! Najbolj pa pozdravljeni vi, ki ste preko oceana prišli v »stari kraj«! Kadarkoli se zbiramo v takih tisočih, ste tudi vi med nami. Veliko žrtev je bilo treba za to dolgo pot, zato je vaša zvestoba nam toliko večje bodrilo. Znova ste potrdili našo rodovno skupnost, ki je ne more razrahljati ne daljava ne čas! V povračilo vam želimo, da bi v teh dneh čutili topel dih domovine in utešili svojo žejo po domači besedi. Mladina iz »starega kraja« vas pozdravljal 15. Ljubljana gl. kol.—Murska Sobota, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 21.10, za udeležence od Pragerskega proti Murski Soboti in Cakovcu. 16. Ljubljana gl. kol__Maribor gl. kol., odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 22.10 za udeležence od Pragerskega do Maribora. 17. Ljubljana gl. kol.—Zagreb, odhod ii Ljubljane gl. kol. oh 23.15 za udeležence od Zidanega mosta do Zagreba. Razdelitev stanovanj Članice in mladenke prenočuje o: 1. V šoli sv. Jakoba: udeleženke iz Bohinjskega, Triglavskega, Radovljiškega, Kranjskega in Tržiškega okrožja. 2. V šoli v Sp. Šiški: udeleženke iz Škofjeloškega, Logaškega, Vrhniškega, Cerkniškega in Trboveljskega okrožja. 3. V uršulinskem samostana! članice in mladenke iz Kamniškega, Žužemberškega, Mirenske-ga, Trebanjskega, Novomeškega, Črnomeljskega, Ribniškega in Šmartinskega okrožja. 4. Na mestni ženski realni gimnaziji (Licej na Bleiweisovi cesti) udeleženke iz obeh Mariborskih okrožij in Slovenjegoriškega okrožja. 5. V Trgovski akademiji! udeleženke iz Gu-štanjskega, Ormoškega, Ljutomerskega, Ptujskega in Suboškega okrožja. 6. V šoli na Ledini, Komenskega ulica in v Marijinem domu; udeleženke iz okrožij Celjske podzveze, to je iz okrožij: Celjskega, Gornjesavinj-skega, Konjiškega, Laškega, Mislinjskega, Posavskega, Rogaškega, Šaleškega, Savinjskega, Šmar-skega in Kozjanskega okrožja. Člani in mladci prenočujejo: I. Šola v Zgornji Šiški udeleženci iz: Triglavskega, Kranjskega, Tržiškega, Škofjeloškega, Logaškega, Cerkniškega, Barjanskega, Šmarnogorske-ga, Kamniškega, Stiškega in Žužemberškega okrožja. n. Druga državna realna gimnazija na Poljanski cesti; udeleženci iz Mirenskega, Novomeškega, Črnomeljskega, Ribniškega, Šmartinskega, Veliko-laškega, Trboveljskega in Krškega okrožja. III. V prvi državni realni gimnaziji, Vegova ulica (realka): udeleženci Celjske podzveze, t. j. udeleženci iz Celjskega, Gornjesavinjskega, Konjiškega, Laškega, Mislinjskega, Šaleškega, Posavskega, Rogaškega, Savinjskega, Kozjanskega in Šmar-skega okrožja. IV. Ljudska šola na Grabnu, Cojzova cesta: udeleženci Mariborske podzveze, t j, udeleženci iz obeh Mariborskih okrožij, Slovenjegoriškega, Prevaljekegaj Ljutomerskega, Ormoškega, Ptujskega, S.oboškega in Lendavskega okrožja. V. Vsi tekmovalci, ki se udeleže tekem v dneh 26., 27. in 28. julija 1938, prenočujejo T osnovni šoli na Vrtači, Erjavčeva cesta. Za udeležence, ki imaj'o prenočišča bolj na periferiji mesta ob tramvajski progi, opozarja stanovanjski odsek, da imajo vsi udeleženci, ki se izkažejo s tabornim znakom in legitimacijo ali knjižico, popust na tram-vau in sicer plačuje v dnevnem času od vsake vožnje po 1 din ne glede na daljavo vožnje, pri nočnih vožnjah pa doplačajo še 1 din tudi ne glede na dolžino vožnje. Na skupnih ležiščih ni nobenih odej no rjuh, te mora vsak član prinesti s 6eboj, kdor hoče imeti odejo. Za pravilno razdelitev po eobah na skupnih ležiščih odgovarjajo odsekovni in okrožni načelniki. Vse sobe morajo biti zasedene točno po številkah, kakor bodo označene na vratih, 6icer bodo morali posamezni odseki ostati brez prenočišč. Vstopnice Vstopnice za tekme v nedeljo, ponedeljek in torek se dobe le pri vhodih na Stadion. Prosvetna zveza prodaja le knjižice in enake, ki veljajo za vstop v stadion na glavni dan 29. junija. Vstopnice ca vse akademij« s. do zadnje razprodane, le za koncert Moravana, ki bo danes ob 20.30 v Unionski dvorani, jih je še nekaj na razpolago. Te vstopnice se dobe le pri blagajnah kina Union. Nova darila za zmagovalce Minister za telesno vzgojo g. dr. Vekoslav Miletič je daroval krasen kip žene z vencem nad glavo. G. Josip Mozetič, zidarski mojster, je daroval izredno lepo vazo. Urar g. Vilhar je daroval športno uro. Tvrdka Štirn je darovala ličen pokal. Prehrana Za prehrano veljajo v dneh Mednarodnega mladinskega tabora te smernice: Organizirane skupine, nastopajoče na Stadionu, prejmejo hrano v neposredni bližini Stadiona. Prehranjevalna mesta bodo odka-zovali reditelji Ker bodo imele te skupine za prehrano le dobro uro časa, se bodo delile predvsem gorke konzerve s 300 grami vsebine: meso, riž in grah Cena konzervi bo 4 din Kruha bo na prehranjevalnih prostorih dovolj po 0.50 din komad. Za vsako konzervo bo na razpolago odpirač. Konzerva je praktična, ker služi obenem tudi kot posoda. Žlico naj prinese vsak s seboj. Poskrbljeno bo za vse vrste pijač, pripravljena bo tndt juha, golaž, obara, hrenovke, klobase, vse po zmernih ljudskih cenah. Zajtrk prejmejo organizirane skupine po gostilnah v bližini svojih prenočevališe. Da se izognemo neredu in zagotovimo zajtrk vsem, kateri ga želijo, nujno prosimo za naročila in plačila vnaprej, najpozneje do ponedeljka, dne 27. t m. do 18 Priporočamo dostavitev teh naročil no posebnih selih, kateri ostanejo potem Dom in Sveta«, tajnikov namestnik g. Ivan Jakopič in preglednik računov g. Ivan Ra-kovcc. Organizacija, ki ima za seboj 40 letno tradicijo, je gotovo življenjska potreba naroda in njen obstoj priča o ogromnem delu, ki ga je organizacija v tej dobi izvršila. Za rast našega katoliškega gibanja je bila Prosvetna zveza tako nujno potrebna, kakor je potreben zrak za dihanje. Iz njenega debla so izrasle mladike kot bivša Orlovska in Orliška zveza, sedaj pa Zveza fantovskih odsekov in Vodstvo dekliških krožkov. Te mladike 60 znova pognalle, vzcvetele tako bujno, da njih cvet objema že danes sleherno slovensko vas. Zato je primerno, da se združi praznik slovenske mladine z jubilejem Prosvetne zveze. Tudi druge mladike eo pognale iz tega debla 1 j. Zveza ljudskih odrov, katera pospešuje zflasti Jjudsko igranje po naših odrih. Nad tisoč ljudskih iger se preigra vsako leto v prosvetnih domovih. Slovenska krščanska ženska zveza je nadaljnji vrh naše prosvetne organizacije. Koliko materinskih ■dnevov, koliko gospodinjskih tečajev je organizirala ta skrbna gospodinja naših prosvet. ustanov. Ena najmllajlih mladik, ki pa letos praznuje Že svojo lOletnico, je Radio odsek Prosvetne zveze. Dan za dnem, večer za večerom, širi ta institucija izobrazbo, prosveto, glasbeno kulturo širom naše zemlje. Za rast našega naroda, ki živi za mejami, je to največjega prosvetnega pomena. To je njihova šola, njihova prižnica, njihov prosvetni dom, njihov dnevnik in njihov učitelj. Knjižnice, katerih je okrog 500 po slovenski zemlji, so našle v okrilju Prosvetne zveze svoje varstvo in zavetje. Lepa knjiga je še dandanes glasnik slovenske omike in prosvete. Tako je zbrala v teku 40 letnega obstoja pod ■tvoje mogočno drevo nad 500 prosvetnih društev, 500 kresov, ki gore po slovenskih župnijah, 500 ognjišč, od koder se širi ogenj goreče ljubezni do Boga, do domovine in do jugoslovanske države. Razstava Prosvetne zveze «e prične v nedefljo 26. junija 1938 ob 11 v dvorani Serafinskega doma v Frančiškanski ulici. Razstava bo dprta vsak dan od 8—12 in 2—6. Razstavo otvori v imenu g. bana šef prosvetnega oddelka banske uprave. 401etno delo se nam bo nazorno pokazalo v raznih grafikonih, slikah in tudi modelih. Prosvetna zvez« se udejstvuje na nacionalnem polju, kar priča 2120 predavanj narionnllne vsebine v zadnjih 14 letih. Organizirala je 126 zborovanj in taborov, 980 narodnih proslav. Njeno versko udej-stvovanje v istem časti obsega 2820 verskih predavanj. 26 romanj, katerih se je udeležilo 16.540 oseb, 164 verskih prireditev in jubilejev, 138 duhovnih vaj in obnov, na ljudskih odrih se je uprizorilo 2258 verskih iger. Izvršila je Uepo socialno delo, saj je organizirala 86 socialnih tečajev, 1452 socialnih predavanj, dvoje potovanj je priredila med naše izseljence, katerim je darovala 48 zabojev knjig. Pa tudi stanovskega poflja ne zanemarja. saj je v tem času priredila 1G80 kmetijsko gospodarskih predavanj, 130 gospodinjskih in kmetijskih tečajev, neštelo zlvorovanj in nad 700 stanovskih iger je šlo preko ljudskega odra. Lepi modeli prosvetnih domov krasijo glavne prostore razstave Prosvetne zvezo. Kakor je centralni oddelek nad vse zanimiv in podučen. okrašen po slikah naŠQ vladarske rodbine, ustanovite- lja Prosvetne zveze dr. J. E. Kreka, njenega pokrovitelja pokojnega nadškofa dr. A. B. Jegliča in njenega obnovitelja dr. A. Korošca. Ogromni zemljevidi plastično kažejo, kako je razširjena njena organizacija. Velik model dovršenega stadiona krasi naslednje prostore. Diplome, odllikovanja, pokali pričajo o bivši mladinski organizaciji Orlovski zvezi. Tudi sedanja organizacija ZFO in VDK s svojimi podatki dokazuje neukročeno mladinsko rast in voljo do prosvetnega udejstvovanja. Radio oddelek, naša sedanja ljudska univerza, s svojimi podatki priča, kako je ta institucija tesno spojena z vsem našim kulturnim udejstvovanjem. Kritično oko pa bo našlo, kako smotrno se vrstijo predavanja, kako skrbno se zbira tvarina in da sodelujejo tukaj vrhovi naše kulture. Zanimiv je potovalni odsek, ki je razstavil ogromen zemljevid Evrope, na katerem se vidi, kam je držala pot njenih ekskurzij in poučnih potovanj. Tudi tukaj je Prosvetna zveza orala ledino, in odkrivala naravne lepote in kulturne spomenike slovenskemu narodu. Razstava obsega dalje propagandni oddelek, oddelek za knjižnico, ljudski oder, tehnične priprave, prosvetno okrožje Kranj, prosvetno društvo Tržič in delovanje Slovenske krščanske ženske zveze. Razstava nudi pogled v delavnico naših kulturnih organizacij in zasluži, da si jo ogleda vsakdo. Tehnično organizacijo je izvršil g. arhitekt Simon Kregar s pomočjo gg. akademikov teh. fakultete. Slavnostni zbor ob 40 letnici Prosvetne zveze v Ljubljani bo v torek 28. junija ob 18 v veliki dvorani hotela Union. Spored obsega dledeče točke: 1. Slavnostna fanfara; 2. Državna himna; 3. J. Vovk, Pesem mladih, zborna deklainacija; 4. dr. F. Kimovec: Prosvetna himna, zapoje Glasb, društvo »Ljubljana« s spremljevanjem orkestra Radiofonske postaje; 5. Beseda ob 40 letnici Prosvetne zveze. Spregovori predsednik dr. F. K. Luknian; 6. Stanko Premrl, Zdravica (besedilo F. Prešerna), zapoje Glasb, društvo »Ljubljana« s spremljevanjem orkestra; 7. Slovenka sem, simbolična vaja članic dekliških krožkov; 8. J. Aljaž, V Gorenjsko oziram se skalnato stran, zapoje gl. društvo »Ljubljana o Domobranski cesti na Ambrožev trg. Vsak vodi-teflj skupine mora poznati vso sodelujoče. O poza r^ jajo se zlasti narodne noše, da ohranijo ves čas sprevoda dostojnost, da se zavedajo, da je narodna noša svetinja naših prednikov, katera 6e 110 sme skruniti z nespodobnim vedenjem. Moški naj puste cekarje doma, ali pa ženskam prepuste. Sprevod bo šel mimo naših najodličnejših predstavnikov in bo posnet na zvočni film, da ohranimo potomcem jubilej Prosvene zveze tudi v besedi in sli lu. Minister dr. Šramek zastopa na mladinskem taboru čsl. vlado Praga, 25. junija. AA. (ČTK) Listi poročaj«, da sc bo minister msgr. šramek, predsednik češkoslovaške ljudske stranke in predsednik čei škoslovaškega Orla, udeležil Mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani. Na včerajšnji seji vlade je bilo sklenjeno, da minister šramek v imenu češkoslovaškega naroda ponese pozdrave jugoslovanskemu narodu o priliki mladinskih dni v Ljubljani. Prihod poljske delegacije v Ljubljano Ljubljana, 25. julija. Z dunajskim brzim vlakom ob 5 je dospel v Ljubljano del delegacije »Mlodeži Polskie«, katoliške poljske mladinske zveze, ki bo zastopal poljsko mladino nu mednarodnem mladinskem taboru v Ljubljani. V Ljubljano so prispeli msgr Leopold Bilko, ki je predsednik le zveze, ter delegatu Vladislav Oleskv in Vidalis Uoroziila. V nedeljo ob 4 zjutraj pridejo še delegatki gdč. Jean ne Soblovvčak in Felicija Žo-ro\\ska ter delegat Jean Marcinkonski. Prvi tri so nu kolodvoru sprejeli in prisrčno pozdravili dr. midolf Mole, ki je zastopal Društvo prijateljev poljskega jezika in zadržanega poljskega konzula dr. Steleta, dalje predsednik ZFO dr. Zitko z odborniki llvaletom, predsednikom pripravljalnega odbora /a tabor, Pcršuliom za sprejemni odsek, inž. Sodjem za propagandni odsek, tajnikom inž. Nerimo, predsednica Vodstva dekliških krožkov gdč Marija Pogačnikova in nodpredsed. prof. Milena Dobovškova ter drugi. Msgr. Bilka je pozdravil dr. Mole v poljskem jeziku in mn želel prijetno bivanje v Ljubljani, da bi odnesel najlepše vtise iz uušega mesta, nakar sc mu je msgr. Bilko prisrčno zahvalil, Ali so Nemci v Sloveniji sploh še manjšina? — »Mdnchener Neueste Nachrichten« trdi v avojem članku »Nemci v 6vetu«, da je v Jugoslaviji 650.000 Nemcev. Tudi sicer so v zadnjem času izšle številne nemške publikacije o nemšlvu v Jugoslaviji, ki prinašajo še večje številke, pri tem pa jemljejo v račun za Nemce isli naravni prlraslek, kot velja za ostalo prebivalstvo jugoslovanske narodnosti. To je v temelju pogrešeno. Znano je namreč, da je povprečni jugoslovanski naravni prirastek 16% utemeljen predvsem v veliki plodnosti Jugoslovanov, medtem ko je ta prirastek pri Nemcih in Madžarih zelo majhen; pri Nemcih se mestoma opazuje v tem desetletju celo močuo nazadovanje. Zato priobčujemo nekoliko podatkov iz zadnjega ljudskega štetja, katere številke nam kažejo pravo sliko stanja Nemcev v Jugoslaviji in posebno v dravski banovini. Kraljevina Jugoslavija je imela po štetju iz leta 1031 13,934.038 prebivalcev, od katerih je bilo Nemcev 499.969 ali 3.59%. Če od teh odbijemo nemške, avstrijske in ostale tuje državljane z nemškim materinim jezikom, ostane državljanov kraljevine Jugoslavije z nemškim materinim jezikom 482.348 ali 3.46% od celotnega prebivalstva. Dravska banovina je imela leta 1931: 1,144.298 prebivalcev. Od teh je bilo Nemcev 28.998-ali. 2.53%. Če odbijemo nemške, avstrijske in ostale tuje državljane, ostane jugoslovanskih državljanov z nemškim materinim jezikom 2o.0')4, kar predstavlja samo 2.11)% od celotnega prebivalstva Slovenije. Naša avtonomna mesta nam kažejo za 1. 1931 nastopno število nemškega prebivalstva z jugoslovanskim državljanstvom: 1. Ljubljana 2. Celje . 3. Maribor 4. Ptuj , 1326 ali 2.22% 359 ali 4.72% 2010 ali 6.16% 457 ali 10.74% Kočevje je imelo leta 1931: 949 nemških prebivalcev, to je 30 82% svojega skupnega prebivalstva. Jugoslovanov je pa bilo 2024, torej »/,. Zanimiva jo tudi statistika nekaterih okrajev, v katerih so bili nekdaj Nemci močno zastopani. Število Nemcev z jugoslov. državljanstvom je bilo leta 1931 v okrajih: 112 ali 0.33% 389 ali 0.66% 825 ali 2.55% 8665 ali 22.83% 267 ali 1.26% Brežice , , Celje . . Dravograd Kočevje Konjice . Ljutomer 2456 ali Maribor, d. b. 708 ali Maribor, 1. b. 1310 ali Ptuj ... 283 ali Slov. Gradec 207 ali Šmarje . . 205 ali 5.94% 1.30% 2.39% 0.40% 0.68% 0.45% (Kočevski otok) (Apaška kotlina) Iz vsega tega je razvidno, da predstavljajo Nemci v dravski banovini v razmerju s celotnim prebivalstvom tako neznaten odstotek, da 6e sploh ne more govoriti o kaki narodni manjšini. v Canghajšeh odklanja pogajanja Tokio, 25. junija. AA. Tokijska vlada je dobila po uradni poti izjavo maršala čangkajšeka, s katero Kitajska odklanja vsak razgovor o premirju z Japonsko. Prav tako odklanja vsak stik z japonsko vlado. Japonski krogi polagajo na to dejstvo posebno pozornost, ker vedo, da ima kitajski maršal še vedno na razpolago toliko sredstev, da more nuditi Japoncem za daljši čas odpor in s tem postavlja Japonce v ne-izvestnost, kdaj bi se dale končati sovražnosti na kitajskem ozemlju. Kljub temu pa je v uradnih krogih prevladalo mnenje, naj Japonska ne začenja nobenih razgovorov s Čangkajšekom, ki čaka, da bo začela posredovati kaka tretja sila. V dobro poučenih krogih smatrajo, da bi japonska vlada pač lahko našla primeren način, da se morebiti izvleče iz težkega položaja, s tem, da bi se vzpostavil reden stik med Čangkajšekovo vlado v Hankavu in Japoncem prijaznima začasnima vladama v Nankingu in Pekingu. V japonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je po nekih vesteh iz Šanghaja tak stik že vzpostavljen, vendar pa o njem Tokio uradno nič ne ve. Tokio. 25. junija. A A. (Stefank). Japonske čete so danes zavzele otok Namku zapadno od gvatova v provinci Kvantung. Kanton, 25. junija, b. Močna japonska eska- dra, sestavljena iz 35 bombnikov, je izvršila davi letalski napad na južni del železniške proge Hankav—Kanton ter jo na več mestih popolnoma uničila. Zaradi tega je vsak promet ustavljen. Poljska ne uslanavtia nobenega bloka držav Varšava, 25. junija. AA. Pat: »Kurier Porany« objavlja v današnji številki članek, ki je najbrž napisan zato, da tolmači uradno mnenje. Člankar protestira proti temu, da so se v tujini razširile vesti, da Poljska ustanavlja »blok baltiških držav«, ki bi se naj razširil od Severnega do Črnega morja in ki naj bi preprečil spopad med dvema ideološkima blokoma, zapadnim in vzhodnim. List piše, da se lahko poljska zunanja politika v Baltskem morju takole pojasni: 1. Poljska ne želi ustanoviti nobenega nevtralnega bloka, ker je dovolj znano, kako je ona proti ideološkim blokom; 2. Poljska ne želi zase nobene premoči na Baltskem morju; 3. Poljska h°če sodelovati s baltskimi državami po načelu, da more biti sodelovanje samo z enakopravnimi koristno in plodno. Italijanski general našteva prednosti italijanske vojskej hi šteje tO miljonov mož Km, 25. junija, b. V »Rassegna Italiana« je napisal državni tajnik v vojnem ministrstvu general Pariani obširen članek o italijanski vojski. General poudarja, kako je fašistični režim po prevzemu oblasti posvečal vedno večjo pozornost italijanski vojski in našel sredstva, da jo usposobi za največje vojne operacije. Italijanska vojska je dobila povsem novo orožje in ima danes 39 vrst avtomatskega orožja, od le-teh 12 težkega. Italijanska vojska razpolaga danes tudi s topovi premera 75.18mm, ki so se odlično obnesli Motoriziranje armade je vedno bolj izpopolnjeno in omogoča italijanski vojski preboj na vsakem ozemlju. Velik razvoj inženirskih čet omogoča italijanski armadi, da izvede tudi najvažnejše naloge pod najtežjimi pogoji. Ukrepi za mobilizacijo so takšni, da celotni vojni aparat odgovarja sodobnim potrebam. Italija Osebne vesti Belgrad. 25. junija, m. Napredovali so: na Državni srednji tehnični šoli v Ljubljani za prof. 6. skupine, inž. arh. Dragotin Fatur in za strokovnega učitelja 7. skupine Rudolf Ušnik, na Drž. trgovski akademiji v Mariboru pa je napredoval za predmetnega učitelja v 5. skupini Rudoll Ra-kuša. Belgrad, 25. junija. AA. Na predlog ministra trgovine in industri je je postavljen na Drž. srednji tehnični šoli v Ljubljani za direktorja 4-1. inž. Leon Novak, profesor iste skupine na istem zavodu. — Napredovali pa so na državni trgovski akademiji v Mariboru za prof. 6. skup. dr. Vladimir K r a I j , za kontrolorje meroizkus-nega urada 6. skup. v odd. sreskih načelstev v Celju Ignacij Novak, v Ljubljani Josip Letnik ter Josip Košir, v 7. skup. pri sreskem načelstvu v Ljubljani Josip Fojkar in v Mariboru Miroslav P u c. Na predlog prometnega minis-tra je upokojen Tomaž Bon cel j, ravnatelj direkcije drž. žel. v Ljubljani. Napredovanja v prometni s užbi Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani so napredovali: v skupino 4-2 za svetnike inž. Zvo-niinir Diehl, inž. Ivan Roglič; v 6. skupino za višje kontrolorje Alojzij černač, Janez Pogačnik, Ludvik Janežič, Mihael Zupane. Franc Legar, Fr. Vovko, Janez Erker, Martin Mikuš, Feliks Sene-kovič, Alojzij Tikvič, Viktor Štob, Bogomil Sed-laček, Henrik Fabljan, Jožet Cundrič, Evstahij Jošt, Josip Markič, Josip Pirš, Maksiiniljan Ve-dernjak, Henrik Murn, Janez Rozman, Franc Me-gušar, Maksiiniljan Mramor, Frančišek Hribar, Gabriel Lavrenčič, Ludvik Erker, Maksiiniljan Zurdin, Jožef Juvanc, Dcbec, Vladimir Soršak, Janez Sluga iu Raiael Lipovšek. Belgrad, 25. jun. AA. Opozarja ee občinstvo, da obratuje v času letne sezone med Belgradom in Jesenicami poseben par brzih vlakov. Iz Belgrada odhaja vlak ob 20.55, iz Zagreba ob 4.30 ler pride v Ljubljano ob 7.25, na Jesenice pa ob 9.34. V nasprotni smeri odhaja vlak z Jesenic ob 20.1o, iz Ljubljane ob 21, iz Zagreba ob 0.10, ter pride v Belgrad ob 8.16. lahko danes v najkrajšem £asu poHfZe pod orožje 10 milijonov vojakov ta častnikov. Tu sem niso vračunane vojne sile italijanskih kolonij. Gornje število odgovarja sedanjemu številu prebivalstva Italije. Končno pa general Pariani poudarja, da je zaradi uvedbe avtomatičnega orožja zelo povečana udarna sila italijanske pehote, ki lahko izvede tudi najtežje preboje na določenih odsekih ali pa na celotni irontL Ustanavljajo pa se nove enote, ki bodo popolnoma odgovarjale sodobnim potrebam vojskovanja. Najvažnejše so priprave za vojno in se jim posveča tudi največja skrb. Osemu'ni delavnik na pomorskih ladjah Belgrad, 25. jun. AA. Prometni minister je predpisal pravilnik o ureditvi in razdelitvi delovnega časa na pomorskih trgovskih ladjah kraljevine Jugoslavije. Pravilnik je izdelan na osnovi uredbe o ureditvi pogojev dela na pomorskih ladjah od leta 1935. Kot čas dejanskega dela na ladjah se v načelu odreja osemurni delavnik Za izredno in nadurno delo se določa posebna nagrada. Služba se vrši v treh posadili. Predvidena je tudi pravica vsakega člana ladijske posadke na plačan letni dopust. V zvezi s tem pravilnikom je tudi določitev najmanjšega števila posadke na ladjah. Poseben zadevni pravilnik bo podpisan takoj za prvim pravilnikom. Ta pravilnik bo stopil v veljavo šest mesecev po objavi. Belgrad, 25. junija, m. Sinoči je potovala skozi Belgrad v Prago na kongres Pen-klubov skupina bolgarskih pisateljev in pesnikov. Jeruzalem, 25. junija, c. Danes je bilo objavljeno, da misli angleško prometno ministrstvo zgraditi važne železnišk e proge čez Palestino. Tako bo zgrajena proga Jaffa—Mossul in Jaffa— Bagdad. Praga, 25. junija. AA. (ČTK) Nevihte, ki so besnele te dni po Nemčiji, so bile katastrofalne. Več ljudi je pri tej priliki utonilo, ali pa se ponesrečilo. Pri Breslavi se je ponesrečila neka ženska. V nekem drugem kraju pa se je utopil neki moški. Antijohija, 25. junija. AA. DNB: Ker bo tajnik volivne komisije odpotoval, pričakujejo, da bo danos objavljen odstop celo komisije Waschington, 25. junija, b. Ameriška tovarna letal »Loopbead« je dobila od ameriškega vojnega ministrstva naročilo za 200 vojnih letal. Tovarna jih mora v najkrajšem času izdelali, — Tovarna letal »Boeind« pa poroča, da je od vseameriškega letalskega društva dobila večje naročilo za izdelavo 6-niotornih letal, ki bodo lahko v 12 urah preletala Atlantski ocean. Lelala bodo mogla prenašati do 100 potnikov. Sofija, 25. junija. AA. (DNB) »Utro« poroča, da se bivši sovjetski poslanik v Sofiji Razkolnikov, ki je pred tremi meseci izginil iz Sofije, nahaja v Parizu. Spored mladinskega tabora Gremo k naslednjim prireditvam: Nedelja, 26. junija: Ob 8, 8.40 in 9 prihod češkoslovaSklli vlakov v Ljubljano, slavnostni sprejem na kolo-> dvoru, sprevod telovadcev in gostov po Miklošičevi cesti. Od 9 do 12: mednarodne telovadne tekmfi posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (obvezne orodne vaje in poljubna prosta vaja)j na Stadionu. Ob 11: začetek prosvetne razstave v Frančiškanski dvorani. Od 16 do 20: nadaljevanje tekem ni Stadionu. - Tekme ZFO v orodnem deseteroboju. Ob 21: koncert moravskega akademskega pevskega zbora »Moravan« v Unionu. Ponedeljek, 21. junija dopoldne: Od 9 do 12: a) mednarodne telovadne tekme posameznikov za prvenstvo v dvanajsteroboju (lahkoatletski del in plezanje); ^ b) mednarodne tekme v lahki atletiki. ^ Od 7 do 12: a) tekme v odbojki (člani in mladci); b) tekme v odbojki (članice ln mladenke)'. Poslovne in družabne zveze med Italijo in Nemčijo Munchen, 25. junija. AA. (Štefani) O priliki IV. kongresa delegatov fašističnega industrijskega instituta in delegatov nemške industrije, je predsednik bavarske vlade Siebert priredil svečan sprejem v čast italijanskih delegatov, katerega so se udeležili visoki predstavniki nemškega gospodarstva in industrije. Ob isti uri pa je priredil miinehenski župan sprejem v čast odposlanstva italijanskega strelskega združenja, ki je prispelo v Munchen, da sodeluje pri strelskih tekmah z nemškimi strelci. Župan je imel govor, v katerem je želel italijanskim gostom dobrodošlico, in poudaril, da športna os Rim—Berlin prav tako služi poglabljanju italijansko-nemškega sodelovanja. Berlin, 25. junija. AA. (Štefani) Danes se je zaključil drugi mednarodni kongres izdajateljev časopisov. Vodja italijanskega odposlanstva Chi-arlalini in izdajatelj Bompiani, sta bila ponovno izvoljena za člana stalnega izvršnega odbora izdajateljske organizacije. Oba dva je sprejel propagandni minister dr. Gohbels, šef italijanske delegacije je ponovil svoj predlog, naj se prihodnji kongres vrši v Rimu o priliki velike svetovne razstave leta 1941. Svetovni kongres ustanove „Za razvedrilo delavcev" Neapelj, 25. junija. AA. (Štefani) Nemška ladja »Wilhelm Gustlof«, ki je bila nedavno zgrajena in ki pripada organizaciji »Kraft durch Freude« je včeraj priplula v Neapelj s 1000 člani te organizacije. Z isto ladjo je dopotovalo tudi 310 delegatov iz 38 držav, ki bodo prisostvovali svetovnemu kongresu »za razvedrilo delavcev«. Drobne domače in tuje Nanga Parbat še neosvojen Miinchen, 25. junija. AA. (DNB). Potrjujejo se vesti, da se je morala nemška odprava na Nanga Parbat vrniti v svoje glavno taborišče, ker je v pogorju začel padati gost sneg. Odprava bo morala počakati toliko časa, da prenehajo plazovi, nakar se bo spet poskušala pospeti na Nanga Parbat. Verska društva v Nemčiji razpuščena po zakonu o zaščiti naroda ' in države Berlin, 25. junija. A A. (DNB). DrJavni vodja SS oddelkov in šef nemške policije Himmler je izdal na osnovi zakona o zaščiti naroda in države odlok, s katerim se razpuščajo vsa katoliška in protestantovska združenja, kakor tudi združenja bivših dijakov. Ta odlok se spravlja v zvezo z razpustitvijo katoliških organizaeji v Avstriji. Mussolinijev dar Albaniji Tirana, 25. jun. A A. Štefani: Albanski listi ponovno poudarjajo veliko hvaležnost albanskega naroda Mussoliniju, ki je stavil vfladi v Tirani na razpolago 10.00 met. stolov koruze, ki se bo razdelila med narod v tistih krajih, ki jih je hudo prizadela suša. 900 letnica smrti prvega madžarskega kralja Budimpešta, 25. junija. AA. (DNB). Dane« to se tukaj začele slovesnosti v zvozi s 900 letnico smrti prvega madžarskega kralja sv. Stevana. V dvorani madžarskega parlamenta je bila seja, kateri so prisostvovali med drugim regent Horthy, člani madžarske vlade, narodni poslanci in člani diplomatskega zbora. Horthy je imel kratek govor, v katerem je poudarjal pomen te obletnice. Za njim je govoril ministrski predsednik Imredy„ ki je govoril o zgodovinski vlogi sv. Stevana. „X 139" Hamburg, 25. jiinf]«. AA. (DNB). Danes je bil v pristanišču v Bremenu izvršen prvi poskus- ni polet novega letala >X 139«. Letalo so spustili z metalcem z ladje »Vaterland«. Poskusni polet je odlično uspel. Novo letalo je v bistvu izpopolnjen tip letal »Nordmeer« in »Nordvvind«, ki sta izvršila uspele polete preko Severnega in Južnega Atlantika. Hitrost novega letala so povečali od prejšnjih 300 km na uro na 325 km. Po španskih bojiščih Salamanca, 25. junija. AA. Havas: Vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje uradno poročilo: Včeraj smo na teruelski fronti zavzeli zelo važne postojanke v gorovju Muele. Zavzeli smo tudi gradič Ondupa in tako v tem odseku zlomili odpor sovražnika. Nacionalistične čete 90 Miares in prodrle do Onde. prekoračile reko Drobite vesli Praga, 25. junija, b. Italijanski poslanik v Pragi Facendis je odpoklican in je ze zapustil ČSR. Zamenjal ga bo dosedanji poslanik v Ko-penhagenu Francon. Kaunas, 25. jun. A A. (ČTK) Češki šahovski prvak in svetovni velemojster Salamon F'lohr je potolkel litvanskega prvaka Mikenasa z 8:2. Flohr je dobil 6 partij, 4 je remiziral, a nobene izgubil. New York, 25. junija. A A (.Štefani) Danes je priplula v New York jugoslovanska šolska ladja »Jadran«. Priredili so ji prisrčen sprejem zastopniki ameriških pomorskih oblasti. Belgrajshe vesti Belgrad, 25. junija, m. Skupina Srbov, izseljencev iz Amerike, ki je pred nekaj dnevi prispela v Belgrad, se je danes odpeljala na Avalo in Oplenac, kjer je položila vence na grob kralja Aleksandra in na grob neznanega vojaka. Belgrad, 25. junija, m. Preiskovalni sodnik, ki zaslišuje morilca Krešimira Blaieviča, je danes predlagal, da se zoper morilca uvede preiskava jn ukrene preiskovalni zapor, ker je prepričan, da je izvršil zločin z naklepom. Belgrad, 25. junija, m. V Belgradu bo jutri popoldne nogometna tekma za srednjeevropski pokal. — Nastopili bosta moštvi praške »Siavije« in BSK. Kakor je znano, se ta kongres začenja 26. I m. v Rimu Člani italijanske organizacije Dopo lavoro so člane nemške delavske fronte in delegate posameznih držav nad vse prisrčno sprejeli. Gostjo so nadaljevali potovanje do Rima e posebnim vlakom. . .. - 550 let univerze v Kotna Koln. 25. jun. AA. (DNB) V nizu svečanosti, ki jih prirejajo ob 550-letnici kolnske univerze, je bila danes svečana seja na univerzi. Seji so prisostvovali prosvetni minister dr. Rust, italijanski prosv. minister Bottai, številni rektorji nemških in tujih univerz, mnogi diplomatski predstavniki itd. Prosv. imnister Rust je imel pri tej priliki govor, v katerem je čestital rektorju univerze jubileju in mu v imenu nemške vlade predal 200.000 mark za razširitev univerzitetnih zgradb. V isti namen je rektorju podaril 100.000 mark tudi kolnski župan Schmidt. Zatem je rektor prečital seznam novih častnih doktorjev te univerze. Med drugimi je imenovan za častnega doktorja tudi itaL prosv. minister Bottai. Gospodarski razgovori med Anglijo in Nemčijo London, 25. junija. AA. (DNB) Nemško-an-gleški gospodarski razgovori, ki se vodijo v Londonu, potekajo /elo ugodno. V dobro obveščenih krogih pristavljajo, da obstoje sicer nekatere težave, vendar pa niso takega značaja, da bi mogle ovirati pravilen potek razgovorov. Zaradi tega sklepajo, da bodo ti raj^ivori v kratkem dovedli do želenih rezultatov. Da se razgovori vodijo v ozračju, ki omogočuje nado na dobra rezultate, se sklepa po pisanju angleškega tiska, ki je še prejšnji teden poročal o nekaterih »nemogočih zahtevah«, a zdaj več ne govori v podobnem tonu. Povsem se zdi, da je ves material sicer obilen vendar gi bodo delegati obeh držav vsega prerešetali, da bodo angleško-nem-ški gospodarski razeovori prinesli tolikanj zaželeno ureditev odnosov med obema velesilama in splošno pomirjenje. Svetovni kongres političnih preganjancev Pariz, 25. jan. e. Dne 6. julija se bo v Evi-ansu les Bains začel svetovni kongres političnih preganjancev. Nemčija na vabilo ni odgovorila, Italija pa je udeležbo odklonila. Zastopniki ameriških držav bodo kongresu predložili izjavo, kdo naj bo v bodoče politični preganjanec in kako mu je treba pomagati. * Zagreb, 25. junija, b. Danes ob 11 je bila odprta razstava Jadranske straže v prisotnosti številnih predstavnikov, med katerimi je bil zastopnik Nj. Vel. kralja, zastopnik vojnega ministrstva, predsednik Narodne skupščine in številni predstavniki kulturnih in rodoljubnih ustanov. Zemunska vremenska napoved: Toplo in vedro bo v vsej kraljevini. Samo na 6everozapadu in severu države se utegne nekoliko pooblačiti. Zagrebška vremenska napoved: Lepo. Dunajska vremenska napoved: Lepo poletno in sončno vreme bo še trajalo; številne krajevne nevihte. P! Zahvala Vsem, ld ste našega nepozabnega, dragega Jankota Lani osebno ali v duhu spremili na njegovi zadnji poti in mu izkazali zadnjo naklonjenost — prav iskrena hvala I Žalujoči prijatelji in znanci Naši tekmovalci na Stadionu »Ielovuditi som začel doma nn Jezici. Že kot liarušvajnik sem imel veliko veselje za telovadbo. Ker pa pri nas nismo imeli orodja, smo jo vsako nedeljo popoldne mahnili v Še nt Vid, kjer je bila takrat nekaka glavna šola za telovadbo I * r \ it- sem javno nustopil /e pri naraščaju. na Okrožni prireditvi šentviškega Orla v Preski 1908. \ Ljubljani sem potein pristopil k dijaškemu Orlu Telovadili smo v Ljudskem domu in pa pri šempetrskem odseku. Tam smo se pripravljali za prve tekme, ki bi morale biti v avgustu 1914 na Sv. Gori pri Gorici. Zavili ruta pn je vojna in namesto tekmovat smo morali v fronto. Jaz sem bil tam prav do konca; večinoma ob Soči in v Tirolah. Takoj po končani vojni sem doma na Jezici spet oživil Orla, ki je bil med prvimi, ki so se prebudili po vojni v življenje. No, pa sem bil spet kmalu poklican, da še v svobodni domovini odslužim svojo vojaško dolžnost. V Celje so me poslali. Zatem sem Prijavljenih je okoli 1000 tekmovalcev iu* tekmovalk za mednarodne in slovanske tckime. t''e odštejemo okoli 100 inozemcev, moramo priznati, da tako velikega števila tekmujočih pri nas doslej še ni bilo. Sodniški zbor šteje okoli 150 sodnikov in sodnic, tekmovalni prostor pa je ves zaznamovan s črkami, ki točno ustrezajo be-. sedilu na tekmovalni listi,, kjer ima vsak telon vadeč svojo številko, kakor jo bo nosil pri tek-« movanju. Na moč živo in razgibano je na Stadionu v teh zadnjih pripravljalnih dneh. Pa lepo je tudi. Posebno nove betonske terase kar pritegnejo pogled naše. Sedaj še vozijo notri mlaje in druge okrase, s katerimi ga bodo okrasili. Napeljujejo razne vode za zvočnike in mikrofone ter končujejo zadnje priprave na tekmovališču. lako bo res lepo pripravljen, da sprejme od- lične goste in telovadce, ki bodo tekmovali v »bitki narodove. V senci šotora sem naletel na Varška, ki si je ravno privoščili trenutek oddiha. Nič kaj po volji mu ni bilo takole »izpraševanje vesti«, kot je rekel. »Ivan mi je ime, doma z Viča, star 54 let«, s takimi lakoničnimi stavki je hitel odgovarjati na moja vprašanja. »Telovadil sem že pri naraščaju na Viču v znani Hvaletovi šoli, ki je bila po večini sestavljena iz obrtnega naraščaja. Viška tekmovalna vrsta; vsi so jo poznali. Prvič sem tekmoval v nižjem oddelku na Mariborskem taboril. Za mednarodne tekme v Rimu leta 1926 nas je bilo 12 zelo pripravljeinh tekmovalcev. Računali smo na prva mesta. Vadili smo se za Rim še huje kot zdaj. Tekme pa so bile od-povedane in smo iz telovadcev postali božjepot-miki. V Pragi sem dosegel v naši vrsti četrto mesto. Zato so mi pa dali veliko diplomo iin medaljo. V Parizu sva bila lansko leto z Natlače-nom, in sicer pri najtežji skupini v dvanajsteroboju. Izmed dveh sto tekmovalcev sem jaz dosegel deveto mesto, Natlačen pa sedmo. Čisto dobro sva se odrezala. Lepo je takole hoditi v svet, ne samo zaradi krajev — tudi to je flet-no — ampak predvsem, da vidiš novosti in uspehe v telovadbi. Čehi so nas najbolj ime-nitno sprejemali. Na lanskem celjskem taboru pa sem prvič tekmoval v orodnem deseteroboju in dobil pokal dr. Korošca.« »Orodje? Imam vse rad. Drog je pa najbolj moj. Telovaditi je lepo, tekmovati tudi. Drugo leto gremo v Prago, upam, da bomo dosegli velike uspehe.« Natlačena, Železnika in Legana sem našel pri krogih. Vsi trije z Jesenic doma. Vsi so v jeseniškem odseku »gor rasli«. »Moja prva telovadba je bila na orodju«, pove Natlačen. »Prvič sem tekmoval v Pragi in bil v vrsti za višji oddelek peti. Venec, diplomo in bronasto plaketo imam od tam. Pri tekmovanju v Parizu, kamor sva šla z Varškom, sem dosegel sedmo mesto. Diplomo so pozneje poslali za menoj. Tabora in tekem se prav veselim.« Tudi Želez-liik, ki je pravi hrust, pove, cla je bil v Pragi. »Dvanajsto mesto sem dobil in srebrno plaketo. V Ljubljani sem pa pri zveznih tekmah za nižje prvenstvo dosegel prvo mesto. Zvezno darilo so mi dali, lep kip tekača.« — »Jeseničani smo sploh tiči«, se oglasi Legan Jože, ki je bil tudi v Pragi. »Svojo posebno vrsto za proste vaje smo imeli. V vrsti za"iiižji oddelek sem bil drugi. Na Celjskem taboru sem v orodnem šesteroboju dosegel tretje mesto, v deseteroboju pa prvo. Nagrada je bil prehodni pokul marilior-skega župana. Moj posebni prijatelj telovadnega orodja je konj.« Kermavner Franci pa ima najrajši bradljo. Tekmoval je samo enkrat, pri mladcih v Trnovem, drugi jc bil. Pozneje jc šel v pod-oficirsko šolo in je šele pred kratkim zopet prišel v civil. Trenira od lanske spomladi. Po postavi je čisto atletski tip kot njegov brat Ivo. Janež Karel od Sv. Helene pa je najmlajši med vsemi. Komaj 24 let star z veselim, nežnim obrazom Na orodju je pričel telovaditi šele lansko leto in ni še nikoli tekmoval. Pri nastopu v Moravčah ga je opazil in »snel« br. Kermavner in sedaj je v mednarodni tekmovalni vrsti. Benjamin. Zato ga ima vaditelj še posebno rad in mu v bodočnosti prerokuje velike uspehe. Rad bi dobil še T u r š i č a, pa ga sedaj šc ni v Ljubljani. Trii sedem fantov je naša tekmovalna Vanjo pa spadata še dva, ki pa zaradi prezapo- slenosti pri tabornih prireditvah ne bosta mogla tekmovati. To sta naša stara »kimona« v mednarodnih tekmah Ivo Kermavner, trener tekmovalne vrste, in pa Jože Hvale, referent za orodno telovadbo in predsednik pripravljalnega odbora. Zaio sem šel še ta dva »lovit«. Dobiti v teh dneh Hvaleta za takle po-menek, je tudi poglavje zase. Telefon ga kliče, nestrpne/.i žele raznih informacij, pisarije, glava prepolna skrbi. Pa sem ga le iztaknil med popoldanskimi urami in kar zaklenila sva se v »štabu« Prosvetne zveze. Pa še sedaj je pel telefon in^ se vmešaval v najin pogovor. »Takole nekako se je začelo tam v letu 1908 doma na Viču. Takrat je bil ustanovljen .Orel' in jaz sem se kot majhen in droben frko-linček takoj vpisal v naraščaj. Prvikrat sem javno nastopil pri prireditvi na Brdu', in sicer na bradlji. Tekmoval pa sem prvič leta (915, ko je bil v Ljubljani katoliški shod. pa češki Orli so prišli k nam na svoj prvi večji in zadnji obisk. 1 ekme so bile v Domobranski vojašnici. Z menoj vred so tekmovali še Peterlin iz Komende, Klinar z Jesenic in Kvas iz št. Vida. Sodniški zbor in.i je prisodil drugo mesto za Pcter-linom, diplomo — tiskano v zlatu — pa mi je izročil tedanji predsednik zveze dr. Lovro Pogačnik. Svetovna vojna pa je seveda prekinila dete v domačem društvu. Takoj prve dni po končani vojni pa se je na Viču spet ustanovil Orlovski odsek. Ustanovni občni zbor je ugotovil, da manjka mnogo, mnogo bratov, ki so legli na bojna polja. Vodstvo odseka je bilo poverjeno meni, žena pa je vodila orliški krožek, sirom domovine je bila poznana viška vrsta, ki je veselo telovadila po deželi, doma pa vzbujala nejevoljo staršev, ker fantov nobeno nedeljo ni bilo doma. Pri naraščaju so se takrat pojavili sedaj popularni Varšek, Loj, Jezeršek, Bregan, Petelin, Mrak, Štrukelj, Markič in drugi, s katerimi smo skupno delali dolgo vrsto let. Duša odseka je bil pa E. Kasine in n jegov brat Janko (Jože je preskromen, da bi sebe omenil, pa mi že vemo.) Mariborskega tedna 1920 sc je naš odsek udeležil v velikem številu in ker je šlo za ugled V popoldan sllli uTaTi "vUilA povsod lepe, nežne obleke izi svile, crepe georgetta inSilfonaj ki so prav tako lepe kakor so pripravne. Te obleke so„,pai tudi praktične: v bogati, blagi peni milnih lusk Lux jih brez truda operete tako, da so spet kot nove, in pri tem njihove niti iji barve prav nič' ne trpe% $e nosijo zdaj krajše odseka, sem navzlic slabemu zdravju tekmoval in dosegel drugo mesto. Leta 1924 sem se s Ker-mavnerjem in Varškom pripravljal na Pariško Olimpiado, žal se je nismo mogli udeležiti. Prav tako je bilo z Rimom leta 1926. Leta 1925 sva se z Varškom ndeležila mednarodnih tekem v Parizu, kjer je nastopilo 510 tekmovalcev za prvenstvo mednarodne Unije. Dobil sem prvo nagrado in drugo mesto. Za mednarodne tekme, ki so bile v letn 1929 v Pragi, sem imel najboljše izglede. Moral pa sem 14 dni pred pričetkom odstopiti zaradi hude poškodbe na roki. Vrsta je tedaj dosegla prvo mesto pred Francozi, Nemci itd. V teku posameznikov je prvo mesto dosegel Kermavner, drugo pa Ulaga.« Hvale je tih i.n skromen človek in sem le po ovinkih zvedel, da ga je že leta 1919 pokojni viteški kralj Aleksander I., takrat še regent, odlikoval z redom sv. Save V. stopnje za zasluge na polju telesne vzgoje. »O pripravl jalnem odboru bi nekaj rad zvedel? Odbor šteje 15 pododborov in ti zopet imajo svoje odseke itd. Dela je ogromno, storili pa smo vse, da bo prireditev v redu in da bo res veličastna. Pri tem delu nam večina fantovskih odsekov stoji zvesto ob strani. Naval bo ogromen in take mladinske prireditve Ljubljana še ni videla. Množica s 50.000 ljudmi in več bo valovala po ljubljanskih ulicah. Veliki dnevi bodo •to..« Kermavnerja sem dobil tam, kjer ga je edino mogoče dobiti: na Stadionu pri delu in treningih. Med treningom sem lovil od veterana naših tekmovalcev podatke in spomine. sivo, kako si začel svojo telovadsko kariero?« prišel spet v Ljubljano, kjer sem kot član sodeloval pri pripravah za mariborski tabor. Sam pa sem vse vodil za slovansko prvenstvo posameznikov in sem takrat v Mariboru dosegel prvo mesto. Naslednje leto sem se v vrsti Orlovske Zveze udeležil mednarodnih telovadnih tekem v Strassburgu. Naša vrsta je dosegla prvo mesto. V Strassburgu sem videl toliko novih in lepih stvari, da sem prišel nazaj z še večjim navdušenjem in veseljem do telovadile. Posledica tega je bila, da sem na taboru v Brnu leta 1925 dosegel v mednarodni tekmi posameznikov prvo mesto. Že sledeče leto pa sem se v jugoslovanski Orlovski vrsti udeležil mednarodnih tekem v Parizu. Tekmoval sem tudi kot posameznik za mednarodno prvenstvo in dosegel sedmo mesto. Doma smo se nato začeli pripravljati za olimpijske igre v Parizu, ki so bile leta 1924. Pa se udeležba zaradi odklonilnega stališča Sokola ni dala izvesti. Leta 1927 pa nas je povabila na II. mednarodne tekme Nemška katoliška telovadna zveza (Deutsche Jugend.kraft) v KoLn. Med 210 tekmovalci sem dosegel prvo mesto in Nemci dolgo časa niso objavili rezultata, ker jim ni šlo v glavo, da bi mogli inozemci doseči tak uspeli, čeprav mi nismo imeli nobenega našega sodnika. To so bile najlepše tekme v mojem življenju. Leta 1929 pa so bile mednarodne tekme v Pragi ob priliki Svetovaclavskih Orlovskih dni. Pri teh tekmah si je Jugoslovanska orlovska zveza priborila vrstno prvenstvo, v tekmi posameznikov pa sem dosegel prvo mesto. To jc bil naš največji uspeh. Telovadci naše tekmovalne vrste, ki zastopajo našo državo na mednarodni mladinski prireditvi v Ljubljani, so po mojem mnenju na taki stopnji, da se z njimi lahko mirno spustimo v borbo z drugimi narodi. Po večini so to mla jše močj, ki še nimajo skušenj pri takih težikih tekmah, toda po pripravah sodeč upam, da bomo dosegli lep uspeh. Največje zadovoljstvo pa mi jc to, da sem pri tem treningu, ki je trajal v manjših presledkih od lanske jeseni, odkril talente, ki bodo lahko v bodočnosti igrali na svetovnih tekmah odločilno vlogo. Omenim zlasti mladega Janeža, ki bo ob pravilnem pripravljanju lahko dosegel v telovadnem svetu odlične uspehe. Pri telovadbi bosta glavno vlogo za prva mesta igrala Varšek in Natlačen. Pa tudi drugi, kakor Turšič, železnik, Kermavner Franci, Legan lx>do napravili vse, da bo uspeli čim večji.« »Po mojem prepričanju bo po udeležbi in odličnosti telovadcev mednarodni mladinski bor presegal vse tabore, kar jih jo kdaj pri priredila kakšna mladinska organizacija. Stadionov poznam precej in moram reči, da jo naš edinstven ne le na Balkanu, marveč še daleč naokrog naše države, čeprav še ni toliko dovršen, kot predvidevajo načrti. Toda že sedanje lice, ki ga ima, je takšno, da mora priznati vsak nepristranski opazovalec, da je to prvovrstna športna naprava«. Kako pa pri nas uspevajo druge športne panoge? »Tudi drugod, zlasti v lahkoatletiki, imamo med naso mlado gardo moči, ki bodo igrale važ-no vlogo tudi pri naših državnih reprezentancah. Odbojka še ni razvita v tako višino kakor pri Čehih, mislim pa, da bomo svoj »ognjeni krst« kolikor toliko srečno prestali. Nasprotno pa jo smučarstvo v naših vrslali po številu in kvaliteti na tako odlični stopnji, da smo upruvičeiio ponosni. Plavanje jc še zelo v povojih, vendar pa se razvija v smer, tla bo tudi la lepa panoga športa še velik ponos naše mladinske organizacije. Zato v bodočnost gledamo lahko z največjim optimizmom. Telovadni in športni razvoj jo pri nas že kar na /.a vid ni višini.« ., Ti...? Hm. Nu to Kermavner ni odgovoril nič. Samo mišice so mil zaplesale po krasnem telesu in iz oči je zažurel mladostni sij. Poslovila sva se in ko sem sc mimo Stadiona vračal v mesto, jo bilo slišati veselo čebljanje mladine, ki še v tej večerni uri telovadi, da bo dostojno pripravljena za svoj veliki dan Kaj pravite? Pred nekim londonskim sodiščem je bila ne-davno obravnava zaradi ločitve zakona. Predlog za ločitev je vložil mož in sicer, kakor je navedel, zaradi nemoralnega življenja svoje žene. Ta pa je takoj vložila protiložbo, in sicer z enakim očitkom napram možu. Pričeli so zasliševati priče, nakar se je hitro pokazalo, da nima nobeden od zakoncev, ki pripadata tako imenovanim »najvišjim Icropomdrugemu prav nič očitati. Videz je bil, kakor da se je v sodni dvorani razpočila kloaka polna smradu in gnilobe. Naenkrat je sodnik prekinil razpravo in izjavil: »Nikdar nisem mislil, da bi bilo mogoče spraviti kred sodišče slučaj, čigar podrobnosti so tako umazane, da v celoti le dokazujejo strahotno nizko moralno slan je obeh zakoncev. Imam vtis, da sta oba zakonca popolnoma drug drugega vredna. Zato odklanjam pravdorek za ločitev, da ne bosta imela možnosti se znova poročili. Ne iz verskih nagibov, ampak ker ljudje luko nizkega moralnega stanja ne smejo imeli možnosti, da bi poročili dostojnega človeka. Ali naj mar verjamemo, da se bosta, potem ko bi zopet svobodo dosegla, kar v enem dnevu čisto spremenila? In če ne, ali moremo upati, da bo nov zakon, ki ga vsak za sebe namerava sklenili, bolj harmoničen in človeka bolj vreden, kakor tisti, ki naj se sedaj razdere? V resnici ni le moralno poboljšanje teh dveh zakoncev izredno dvomljivo, ampak bati se je, da bosta pri zopetnem zakonu šc nove žrtve potegnila v svoj moralni prepad Ta razsodba je r londonski javnosti napravila izreden vtis. Splošno so občudovali sodnika, da je imel pravico glasneje govorili kakor postava. Kaj pravile, ali ne bi ludi pri nas marsikateremu paru bila prihranjena ločitev, če bi sodnik na enak način postopal? Stanlio in Olio 1 Kralja smehu ! Za staro ln mlado I Neustrašna viteza Smehapolne prigode z divjega zapada v velikem filmu POZOR ! Matinejska predstava ob 11. uri dopoldne Marlene Dlelrlch — ANGEL Ob 15., 17., 19. in 21. uri bo danes odprta do 2 ure popoldne. Udeleženec(-ka) ne potrebuje drugega kot sliko s podpisom na prednji strani za skupni potni list. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 25. t. m. je objavljena »Uredba o javnih zapriseženih oboroženih organih za nadziranje ribolova (javnih ribarskih stražnikih in javnih ribolovnih čuvajih)«, »Pravilnik o upravljanju in uporabljanju sklada za pospeševanje ribarstva pri ministrstvu za kmetijstvo«, »Pojasnilo k določbam točk 2. in 3. § 19. fin. zakona za leto 1938-39« in »Naredba pred-stojništva mestne policije v Mariboru o prometni omejitvi na območju predstojništva mestne policije v Mariboru«. Z enim samim kosom odličnega domačega HUBERTUS mila operete večji kup perila kot sicer! Zato je v porabi cenejše! — Vpisovanje na Drž. dvora/redni trgovski šoli v Ljubljani. Tisti, ki žele v šolskem letu 1938-1939 na novo vstopiti v prvi razred ali ga ponavljati, se morajo osebno zglasiti pri ravnateljstvu dne 24, 25., 26. in 27. avgusta 1938 med 8. in 12. uro Prinesti morajo s seboj: t) rojstni list; 2) izpolnjeno prijavo, ki jo dobe za 5« par pri šolskem slugi in jo morajo kolkovati z tO dinarji; 3) izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu Kino limon Telefon 22-21 PziuHn^Mired-l I stava nb 21 uri I I radi koncerta I I o f! p a (1 e ! s Danes ob 10.30 dopoldne in ob 15., 17 in 19. uri Hirchfdiskl lopnih Dopoldanska predstava po znižanih cenah! Najlepši film z Haiis Jaragem v glavni vlogi Koledar Nedelja, 20. junija: Tretja pobinkoštna, treznostmi nedelja. Janez in Pavel, m učenca; VigUlJ, mučenec. Ponedeljek, 27. junija: Hema, vdova; Ladislav, kralj. Mlaj ob 22.10. Herechel napoveduje lepo vreme. Osebne vesli — Na agronomski fakulteti v Zagrebu sta Lila diplomirana za inž. agronomije Repen-š e k Viktor in Rozman Ivan. Oba sta bila ag.ilna člana AK.D »Danice« v Zagrebu. Iskreno čestitamo! = Zaroči se danes v Mosta r i u gdč. Darinka Marjanovič, hčerka tajnika realne gimnazije v Mostarju, z g. Ladom Peternelom, poslovodjo tvrdke liadrovič v Mostarju. Iskreno čestitamo! ali završnem izpitu; 4) davčno potrdilo. Kdor je na dan vpisovanja star več nego 17, toda manj kakor 19 let, mora predložiti šc 3) rešitev banske uprave o spregledu starosti. — Ob 9 dne 30, avgusta 1938 l>o na uradni deski razglašeno, kdo je sprejet. Nesprejeti bodo prejeli istega dne svojo listine pri šolskem slugi. — Sprejeti se bodo de-finitivno vpisali dne 1., 2. ali 3. septembra 1938 med 8 in 12 in plačali: 1) dodatni kolek za prijavo 40 din; 2) šolnine i.n drugo, kakor je objavljeno na uradni deski. — Vpisovanje v drugi razred bo dno 1., 2. ali 3. septembra 1938 med 8 in 12. Predložiti jc treba: 1) prijavo, ki jo dobe pri šolskem slugi za 50 par in jo morajo kolkovati s 50 din; 2) izpričevalo prvega razreda; 3) davčno potrdilo ter plačati šolnino in drugo, kakor je objavljeno na razglasni deski. — Dijaški dom, Kočevje, sprejema gojence srednješolce kot običajno. Pišite po prospekt. Pater Vojteh Danes ob 10-30 isti film po glo-. boka znižanih cenah Popoldne ob 15., 17.. 19. in 21. uri _ Pomembna knjižna novost. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani izide v kratkem dolgo pričakovana knjiga izpod peresa vse-učOiškega prof. dr. Franca Grivca: Slovenski knez Kocelj. Poleg običajne izdaje v Kosmosu izide tudi kot biblioiilska izdaja v 300 numeriranih izvodih. Knjiga bo razkošno opremljena in vezana v celo usnje po načrtu akad. slikarja Slavka Pengova. Subskribenti, ki se priglase do konca junija t. L direktno pri založbi, dobijo bibliofilsko izdajo te knjige za 240 din, pozneje pa bo cena znašala 300 din. — Šmarna gora. Zaradi mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija t. 1., ne bo službe božje na Šmarni gori. _ Duhovne vaje za učiteljice in tečaj Katoliške akcije. Opozarjamo, da je bilo v vabilu pomotoma izpuščeno, da se vrše pri uršulinkah v Ljubljani, in sicer od 13. avgusta ob 6 uri zvečer do 19. avgusta ob 9 uri zjutraj. Prijavite se do 10. avgusta na naslov: Dom dijakinj, Miklošičeva 21. Vzdrževalnina za 5 dni 120 din. Vse prisrčno vabljene! tkanim a. & e. Skaberne Ljubljana — Za 3 dni v Gorico in Trst z avtom po Vipavski dolini od 10. do 12. julija; »Putnikova« prireditev za naše svetogorsko romanje. Vpisujemo do 2. julija. Priglasite se takoj za brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. < _ — Denarni zavodi v dravski banovini na Vidov dan, dne 28. t. m., ne poslujejo. — Društvo bančnih uradnikov za dravsko banovino. — Razglednice slovenskega škofa Jakoba Trobca, čigar 100 letnico rojstva obhajamo dne 10 julija 1938, se dobe v trgovini II. Nu-man, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2. Ker je čisti dobiček namenjen za postavitev prosvetnega doma, posvečenega njegovemu spominu, zato te razglednice naj topleje priporočamo ccnjenemu občinstvu v nakup. — Kakor nalašč za fantovske in dekliške odseke je izšla te dni v salezijanski izdaji na Rakovniku prelepa knjižica Stadion. V jedrnatih stavkih, polnih krasnih misli in spodbudnih besedi, obdeluje z nekakim zanosom najvažnejša vprašanja, ki morajo stati v središču zanimanja naših fantov in deklet: samovzgoja, odnos do organizacije in versko življenje. Knpzico, ki je povrh okusno opremljena in izredno poceni — sa| stane komaj 1 din — našim članom toplo priporočamo kot neobhodno potrebni vade-mecum. — Predsedstvo ZFO. — Za dvodnevni obisk naših mrtvih bratov na Doberdobu, Sv. Gori, Kalvariji in Oslavju se lahko prijavite samo še danes in jutri v ponedeljek. Potovanje, ki ga organizira Zveza bojevnikov, bo najlepša počastitev v svetovni vojni padlim junakom ob Soči. Ob tej priliki si bomo ogledali tudi Trst in Gorico. Ne zamudite ugodne prilike. Stroški za vozmno, prehrano, prenočišče in skupni potni 'list so aoiočem po 180 din za ojiebo. Naša pisarna v Kolodvorski ulici 25 — Privatisti na Drž. dvora/redni trgovski šoli v Ljubljani. Tisti, ki žele v šolskem letu 1938-1939 polagati izpit kot privatisti čez prvi ali drugi razred, na j se zglase v začetku šolskega leta v ravnatelj.ski pisarni, da dobe potrebna navodila za študij. Zahvala. Gospodu dr. Janku Hafnerju specijalistu bolezni ušes, nosa in grla v Ljubljani se za izredno uspelo in spretno izvršeno težko operacijo sred. ušesa s katero mi je rešil življenje s tem javno najiskrenejše zahvaljujem. Oto Zazvonil, Tržič. V — Na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani so bili završni izpiti pod predsedstvom gospoda dr. Milisava Lutovca, profesorja Ekonom-sko-komercaaln3 visoke šole v Belgradu, v času od 7. do 24. junija 1938. K završnemu izpitu je bilo pripuščenih 63 rednih učencev in učenk ter dva privatista in dva popravljalca. Završni izpit so opravili: z odličnim uspehom 2, s prav dobrim uspehom 13, z dobrim uspehom 36, z zadostnim uspehom 14. Dve kandidatinji sta bili odklonjeni za 3 mesece. — Uradno ure na Banovinski podkovski šoli v Ljubljani so od 1. julija 1938 dali je od 8 do 13.30. — »Materam!« Priredil dr. Justin. Izdala in založila Slovenska krščanska ženska zveza. Cona 3 din. Knjižica se bo dobila tudi na kulturni razstavi. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. SUPER — 4000 vrtnic vseli mogočih vrst v najlepšem cvetju ima na svojem vrtu v Medvodah trgovec z usnjem g. Franc Jenko. Kaj podobnega se ne vidi ziepa. Se izplača pogledati! Obisk vrta vsakomur prost. ABBAZIA ATLANTICA Hoteli: PRINCIPE AL MARE Posestniki: TomaSii - tervar V centru Abbazie ob morju. — Lastna kavarna, dancing, bar. Terase ob morju, vrt. Lastno kopališče brez plačno. Govori se slovenski — Podružnica Slomškove družbe za kamniški okraj ima svoje zaključno zborovanje z občnim zborom v soboto, 2. julija 1938 v Kamniški Bistrici ob 10 dop., v primeru neugodnega vremena pa v Stranjah ob isti uri. Na sporedu je tudi zanimivo predavanje tov. Franceta Kokalja o izkustvih iz njegovega učiteljevanja na jugu. Avtobusna zveza od kamniškega vlaka ob 9 je ugodna. Za kosMo se prijavite tov. Komanu v Stranjah^ do 1. julija, ker v Bistrici ni vsak čas možna večja postrežba. Vabljeni razen članov vsi somišljeniki in tudi drugi člani S. D. izven kamniškega okraja. — Vsem čebelarjem. Obveščamo vse čebelarje, da bo v kratkem izšla nova naredba o prevažanju čebel na ajdovo pašo. Po tej naredbi bo mogoče postaviti čebele v ajdovo pašo le na določena stojišča, ki bodo navedena v naredbi. Čebelarjem, ki stalno vozijo čebele na ajdovo pašo, so njihova stojišča zagotovljena. Tem letos ni treba vlagati nikake prijave. Vsi oni stalni prevaževalci, ki teh stojišč letos ne bodo uporabili, jih morajo do 5. julija odjaviti. Na razpolago pa je še nekaj prostih stojišč. Za ta stojišča pa je treba vložiti prijavo do 10. julija. Seznam prostih stojišč bo na razpolago pri okrajnih načelstvih in Čebelarskemu društvu. (Poslati je znamko za odgovor.) Vsa stojišča za ajdovo pašo bo odslej nadzorovalo in jih oddajalo pristojno okrajno načelstvo in ne županstva. Vse ostale podrobnosti bodo čebelarjem na razpolago, ko bo naredba izdana. Ugodno in zdravo za osvežitev v poletni vročini je čaNa-predak« se je zbrala velika množica društev in prebivalstva, ki je odšla po glavnih sarajevskih ulicah v sprevodu do nadškofijske palače, kjer je nadškofa nagovoril in mu izrekel čestitke vernikov narodni poslanec dr. Jure Šutej, zahvalil pa se mu je nadškof. Hrvatsko pevsko društvo »Tre-bevič« je zapelo nekaj pesmi. V nedeljo, 26. t. m. pa bo cerkvena proslava jubileja. Ob 9 bo nadškof sam daroval pontifikalno sv. mašo v stolni cerkvi, po službi božji bo procesija po glavnih sarajevskih ulicah, popoldne pa prirede kulturna društva akademijo. Na proslavo so prišli tudi drugi cerkveni dostojanstveniki, kakor zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac, grško katoliški škof dr. Njaradi in drugi. Nadškof dr. Šarič se je rodil 27. septembra 1871 v Travniku, v duhovnika je bil posvečen 1894, maja 1908 je bil imenovan za pomožnega škofa, za nadškofa pa je bil ustoličen 1922. Dr. Šarič je znan hrvatski pisatelj in pesnik ter je izdal že pet zbirk svojih pesmi, napisal pa je tudi več versko-moralnih knjig. Dr. Šarič 6e bavi tudi s časnikarstvom ter redno sodeluje pri katoliških hrvatskih listih. Sam s ponosom naglaša, da je tudi on časnikar. Njemu se je zahvaliti, da ima Bosna danes v Sarajevu moderno katoliško tiskarno, v kateri izhajajo trije moderno urejevani listi. Velike zasluge si je pridobil tudi za organizacijo katoliških društev in sploh društvenega življenje med bosanskimi katoličani. L. 1930. je hotel tedanji Živkovič-Srskičev režim zapleniti premoženje društva »Napredak«, toda dr. Šarič je proglasil to premoženje za narodno cerkveno, zaradi česar si nosilci tedanjega režima niso upali poseči po njem. Dr. Šarič je na otoku Lapadu pri Dubrovniku uredil tudi moderen duhovniški dom »Salvator< za svoje duhovnike, sedaj pa gradi veliko cerkev sv. Jožefa v Sarajevu. Nadškofu-jubi-lantu želimo še mnogo srečnih let in veliko uspehov v blagor Cerkve in vernikov. i parlament o Slovencih Ni nam več treba razpravljanja o pomenu obiska ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča v Ameriki in o važnosti clevelandskih slavnosti ob otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta, ker je sodbo o tem izrekel že tudi ameriški poslanec Robert Crosser v kongresu Zedinjenih držav ameriških. »Ameriška domovina« objavlja dne 1. junija t L »Po odhodu dr. Adlešiča« daljši uvodnik in piše med drugim: »Zavedamo se, da je imel obisk dr. Jurija Adlešiča ogromen pomen tako za nas ameriške Slovence kot za naše rojake doma, predvsem pa je naredil obisk gospoda župana sijajen in pomemben vtis na ameriško javnost. Pred nami je uradni zapisnik »Congressional Record«, ki dnevno prinaša ves zapisnik o poslovanju kongresa Zedinjenih držav. V zapisniku kongresa z dne 17, maja beremo med drugim sledečo značilno izjavo Hon. Robert Crosserja, ki je kongresman iz 21. okraja. Mr. Crosser je govoril v kongresu; »Preteklo nedeljo sem bil počaščen od zastop-nflcov malega slovenskega naroda v Clevelandu, ki me je povabil na otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Rečem, da sem bil počaščen od zastopnikov »malega« slovenskega naroda. Toda, gospodje tovariši v kongresu, povem vam, da so to ljudje, katerim v vseh svojih dolgih letih občevanja z narodi nisem še našel para. Ti Slovenci v Clevelandu so inteligentni, lojalni Amerikanei, in nas, rojene Amerikance, prevladuje nekaka nova, vzvišena misel, ko se pogovarjamo s temi ljudmi, ki so v resnici vredni vsega našega spoštovanja. Poznam Slovence že nad 30 let, odkar sem tu med vami, gospodje tovariši v kongresu, toda nisem imel prilike še vse do 15. maja letos priti v stik s toliko voditelji slovenskega naroda, ki bi tako inteligentno predstavljali ne samo svoj narod, pač pa našo Ameriko!« Ljubljana da ime novi torpiljarki Na Vidov dan bodo v Splitu velike slovesnosti ob spuščanju tretje velike torpiljarke naše kr. vojne mornarice v morje. To bo tretje torpiljarka, ki zareže prvič valove sinjega Jadrana v teku ©nega lleta, kar pomeni tudi prav velik napredek okrepitve naše vojne sile na morju. Prva torpiljarka je dobila ime »Belgrad«, druga ee imenuje »Zagreb« in na tretji, najmodernejši torpiljarki se bo na Vidov dan prvič zasvetilo v soncu ime tretje prestolnice naše države in gllavnega mesta Slovenije »Ljubljana«. Ne samo naše mesto, temveč prebivalstvo vse Slovenije se čuti počaščeno e tem odlikovanjem, ker prvič v zgodovini našega meeta dobi njegovo ime vojna ladja. Stara »slovenska bollest«, ki jo izraža »Buči morje Adri-janskoc, bo popolnoma potolažena in se na Vidov dan spremeni v veliko veselje. Prav posebno pomembno je pa še drugo odlikovanje, ki ga je našemu mestu dodelil Nj. Vel. krallj Peter II., namreč njegova odredba, naj ponosni novi torpiljarki ku-nmje pri krstu predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič s kumico gospo Jeleno generala Nediča, soprogo načeilnika glavnega generalnega štaba. Poleg ljubljanskega župana in njegove gospe soproge se na povabilo prirediteljev udeleže kot oficieflni zastopniki mesta Ljubljane se člani mestnega sveta gg.: Bahovcc Josip, Kozamornik Viktor, Mašič Pavel in inspktor We-stor Josip ter en uradnik kot tajnik delegacije. Slovesni krst ladje bo ob 7 zjutraj, ob 13 bo pa svečan banket v hotelu »Ambasador«, ki ga prirede »Jadranska brodogradil.išta«. Poleg predstavnika te domače ladjedelnice, ki je poleg torpiljarke »Zagreba« zgradila tudi »Ljubljano«, torej polleg podpredsednika inž. Kargotiča in načelnika generalnega štaba generala Nediča, bo na banketu govoril v imenu mesta Ljubljane kuni, župan dr. Juro Adlešič. Mesto Ljubljana bo po sebi imenovanemu novemu vojnemu brodu poklonilo častno vojno zastavo, kjer bo uvezen tudi grb našega meeta, da bo ob najsvečanejših prillikah in najtežjih preizkušnjah zastava zavihrala tudi na vojnem brodu »Ljubljana«. Bronast grb mesta Ljubljane bo krasil pramec ladje, slika Ljubljane bo pa v častniškem salonu opozarjala na mesto, ki je torpiljarki dalo ime. Bronasti grb je izdelal akad. kipar S. 1'engov, slika je pa delo akad. slikarja Maksima Sodeja. Darovi so sicer že pripravljeni, toda izročeni bodo šelle pomladi, ko l>o ladja že opremljena. Poleg delegacije mesta Ljubljane se udeleži splitskih svečanosti tudi več zastopstev raznih organizacij, v duhu bo pa slavnostni krst prve vojne ladje, ki ob 20 letnici naše osvoboditve in ustanovitve kralljevine Jugoslavije sprejme ime Ljubljane. gotovo z občutki počaščenja in ponosa spremljalo vee ljubljansko prebivalstvo. K tem, iz 6tenografskega zapisnika parlamenta prevedenim besedam starega parlamentarca dostavlja »Ameriška domovina med drugim sledeče: »Bratje in sestre, take besede, izrečene v kongresu Zedinjenih držav po veteranu kongres-manu — Mr. Crosser je bil že desetkrat izvoljen od naroda, da zastopa 21. kongresni okraj v po-stavodaji Zedinjenih držav — take besede zale-žejo in so v korist vsemu našemu narodu. Trenutno sicer ne bomo obogateli zaradi tega, toda pride čas, pride prilika, ko se nas bo bolje upoštevalo in bodo imeli posamezniki kot ves narod materialno in moralno korist od tega. Da se je ustvarila najboljša vez med domovino in med Ameriko, je v najobilnejši meri prispeval gospod ljubljanski župan dr. Jurij Adlešič in pri tem je plemenito pomagala njegova gospa soproga. Dr. Adlešič se je tekom svojega bivanja med nami seznanU z najbolj odličnimi predstavniki Amerike, z ljudmi, ki imajo besedo v Ameriki, in pri vseh teh nas je tako fino prijateljsko in razumno modro zastopal, da smo pridobili na ugledu in spoštovanja kot narod v Štirinajsta dnevih več kot v vseh letih našega bivanja v Zedinjenih državah. Mnogi Amerikanei še danes ne morejo verjeti, da je gospod dr. Adlešič ljubljanski župan. Oni eo mnenja, da je predstavnik Velike Anglije, tn le s težavo smo mnoge prepričali, da je to naš slovenski sin, ki j« prišel počastit slovenski narod v Ameriko. Pot dr. Jurija Adlešiča v Zedinjene države se je obilno poplačala z največjim moralnim uspehom, katerega smo pridobili zaradi njega v Ameriki, in katerega obiska odmev sc je našel v prvi postavodaji sveta — v kongresu Zedinjenih in nam vlili nor ogenj narodne zavesti in spoštovanja do domovine,« naposled pa zaključuje: »Potujte srečno z gospo soprogo, vrnite se v Ljubljano in povejte Sloveniji, da smo v Ameriki zvesti sinovi Slovenije, kakor smo lojalni Amerikanei. Saj sin ali hči, ki pozabi na mater, ni vreden neveste! Tisočkrat pozdravljeni Vi in po Vas vsa Slovenija!« Tudi te ameriške pozdrave je izročil župan dr. Adlešič že Ljubljančanom in V6ej Sloveniji v ljubljanskih dnevnikih. Pod citiranim člankom pa piše »Ameriška domovina« v svoji 6talni rubriki »Kaj pravite?« naslednje: »Lahko smo ponosni na našo Slovenijo, zlasti na našo staro Ljubljajio, ki se je spomnila, da je treba dati priznanje tudi Amerikancem, ki so nam dali kruha ia strehe. S krasnimi in trajnimi darili, ki jih je prinesel župan dr. Adlešič Clevelandu in drugim ameriškim mestom, smo dobili vsi tukajšnji Slovenci še večji ugled. Zato moramo biti pa večno hvaležni naši domovini za njeno pozornost in taktnost.« Stara domovina se veseli uspeha svojih rojakov v Ameriki. V takem tonu nadaljuje »Ameriška domovina« ter poveličuje zasluge ljubljanskega župana in njegove soproge in pravi, da je ljubljanski župan dr. Adlešič »ustvaril krasno vez med našimi ljudmi in med našo staro domovino« in da je »za enkrat v najbolj dovršeni meri izpolnil svojo nalogo. Kjerkoli je bilo mogoče nekaj hladnosti napram domovini, ste Vi s svojim gorkim srcem pregnali hlad držav, kakor tudi v mestni zbornici elevelandski,« Smrtna nesreča Ljubljana, 25. junija. Davi se je peljal g. Hinko Tabor, poslovodja kavarne »Nebotičnik«, s svojim tovarišem na motornem kolesu na Turjak. Ko sta se vračala okrog pol 8, se je Tabor hotel v bližini Plankarja na Dolenjski cesti izogniti mlekarskemu vozičku. V tistem hipu pa je nasproti privozil tovorni avto in še neki drugi voz. Tabor je prišel preblizu tovornega avta, tako da ga je zadnji konec avtomobila z vso močjo zadel na sence. Tabor in njegov tovariš sta padla na tla. Tabor je bil nezavesten, njegov tovariš pa se je takoj pobral in skušal pomagati ponesrečencu. Kmalu je prihitel reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v Leonišče, kjer pa je ob 'A2 podlegel poškodbam. Pokojni Tabor je bil soliden človek in pri vseh zelo priljubljen. Star je bil šele 32 let. Zapušča vdovo in 10 letno hčerko. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje! Rokavic«, nogavice, Karničnik, Nebotičnik. Slovenske izseljenske matere prihajajo Žjvi mati, družina ostane. Umrje mati, družine ni^več. Zato, če hočemo rešiti zamejno slovenstvo, rešimo mater! Rešili smo mater, rešili smo narod. V tem prepričanju je Družba sv. Rafaela lani stopila v zvezo z g. Leonom Zakrajškom, lastnikom slovenske potniške pisarne v Newyorku, ko je bil tukaj doma, in ga prosila, da bi ji pomagal za letos pridobiti čim največ slovenskih izseljenskih mater iz USA, da bi prišle domov na kratek in prisrčen obisk domovine. Uspeh njegovega dela je, da je tu doma že nekako petdeset slovenskih mater iz USA in 70 jih je pa na širnem oceanu na mogočnem parniku lile de France. Do tisoč bi jih bilo, ko bi ne stiskala mogočno USA tako huda kriza, ki se je zadnje mesece poostrila, in ko bi ne pretila vedno vojna, katero ameriško časopisje neprestano napoveduje. Organizacijo tega izleta je vzela v roke največja slovenska ženska organizacija, kar smo jih kdaj imeli doma in na tujem, Slovenska ženska zveza iz Chicaga, katere nekako sto zastopnic bo letos doma. Sedaj prihaja skupina s svojo predsednico in ustanoviteljico go. Prisland iz Sheboygana. Te dni je prišla tudi zastopnica slovenskih izseljenskih mater iz Južne Amerike, gospa Paternost iz Sao Paulo, Brazilija. Slovenske matere prihajajo domov utrujene, izmučene, po novega ognja, nove moči, novega navdušenja za svoje veliko poslanstvo, katerega vrše za naš narod na tujem. O, naj bo to prilika, da povežemo z novimi, prisrčnimi vezmi slovenstvo doma in ono na tujem! Slovenske matere, velika prilika za Vas, da izvršite na teh svojih sotrpinkah svojo narodno dolžnost, jih prisrčno sprejmete, jih navdušite za skupno delo vseh slovenskih mater za naše stare slovenske ideale vere in narodnosti. Slovenske matere, velike ste bile v zgodovini, bodite velike tudi sedaj v tej največji krizi slovanstva! Te matere morajo dobiti sprejem, kakršnega še nismo dali nobeni izseljenski skupini. Zlasti naše zavedno slovensko ženstvo mora pokazati vso svojo žilavost in svoje navdušenje. Za Jesenice, Lesce in Kranj smo naprosili ondotne ženske organizacije, da jim prirede na kolodvoru prisrčen sprejem, kjer naj jih obsujejo s cvetjem slovenskih trat. Ostale župnije smo naprosili, da bi ob progi zbrale ženstvo in mladino, ki bi jih s cvetjem in vzkliki pozdravljala. Posebno velik in prisrčen sprejem jim pripravlja Rafaelova družba v Ljubljani na glavnem kolodvoru. Naprosila je kakor gospoda bana dr. Marka Natlačena, tako prevzvišenega gospoda škofa dr. Rožmana in gospoda župana dr. Adlešiča, da pridejo pozdravit slovenske izseljenske matere. Ves sprejem bodo vodile članice krščanskega ženskega društva pod vodstvom gospe banice dr. Natlačenove. Slovenske matere in dekleta Ljubljane vabimo, da pridejo pri tej priliki na kolodvor. To bo 30. junija ob 8.50 dopoldne. Slovenski izseljenski dnevi ob tej priliki bodo naslednji: V soboto, dne .9. julija: Ob 8. zvečer bo v frančiškanski dvorani pozdravna akademija slovenskim izseljenskim materam in vsem izseljencem, ki bodo do tedaj v domovini. V nedeljo, dne 10. julija: Ob 10. slovesno odkritje spominske plošče velikemu slovenskemu izseljencu gospodu škofu Trobcu v Polhovem gradcu. Avtobusi bodo vozili iz Ljubljane. Priglase sprejema Rafaelova družba, kjer se dobe nadaljnje informacije. Isti dan ob 4. popoldne počastitev drugega velikega slovenskega izseljenca gospoda Franca Šu-šteršiča na pokopališču na Viču, kjer leži pokopan. Bil je soustanovitelj najmočnejše slovenske dobrodelne organizacije KSK Jednote. V ponedeljek, dne 11. julijar Zjutraj ob 9. prvo nstanovno zasedanje Slovenske izseljenske zbornice v frančiškanski dvorani, na katero vabimo vse slovenske izseljence, ki so sedaj v domovini. Vabimo pa tudi vse včlanjene župnije, občine in društva, da pošljejo čim največ delegatov na to zasedanje. Kot poslušalci se morejo udeležiti tega zasedanja tudi vsi drugi. Glavni govornik bo gospod minister dr. Krek. Natančnejši sporedi se bodo sproti objavljali. Družba sv. Rafaela. vabi! DOBRNA PRI CELJU Zdravlliščo za srčne, živčne ln ženske bolezni. Presoj netljivl uspehi pri ženskih boleznih. Dvajsetduevna pavšalna kura z vso oskrbo 1100 do 1650 din v prod- in posezoui. Prospokti direktno ali pri Putniku. RIMSKE TOPLICE Radium termalno kopališče — Jugoslovanski Gnstcln. Indikacija: 2ivčne, žonske bolezni, silit, visoki krvni pritisk itd. Nizke paušalne kure za 10 dni 650—1(100 din. Državni uradniki popust. Prospekti pri Putniku oil pri Zdraviliškem ravnatelju, Kimske toplice. Tujsko prometna zveza »Putnik«, Maribor. Zadnja pot Andreja Gabrščha Ljubljana, 25. junija. Danes ob 5 popoldne je bila zadnja pot jkm kojnega publicista in izdajatelja Andreja Ga-brščka. Žalni sprevod je bil iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokojxi-lišče na Viču. — Cerkvene obrede so opravili oo. frančikani, nato pa sta ee poslovila s primeri nimi govori od pokojnika v imenu rojakov Gori-čanov g. Urbančič, v imenu časnikarskih tovarišev pa g. Rasto Pustoslemšek. Pevski zbor »Grafike« je pokojniku, ki je bil v Gorici tiskamar, zapel »Človek glej!« V žalnem sprevodu je šlo mnogo časnikarjev s podpredsednikom združenja glavnim urednikom g. dr. Ahčinom na čelu, mnogo grafič« nega dellavstva, tiskarnarjev, zlasti mnogo pa go« riških rojakov. Zastopane eo bile Sedejeva dru-žina, »Soča« in druge emigrantske organizacije. Nad grobom se je od pokojnika poslovil senator dr. Marušič. Žrtev motocihlistične nesreče Dne 11. aprila t. 1. sla po nesreči trčila Mizu šmartinske cerkve motociklista g. Oblak Ciril, 29 letni privatni uradnik iz Zabnice, in g. Peruzzi, trgovski zastopnik tvrdke Vovk iz Ljubljane. Pri karambolu je dobili g. Oblak poškodbo na nogi, dočim je ostal g. Peruzzi popolnoma nepoškodo-van. Ponesrečenca so spravili k zdravniku v Kranj, ki je ugotovil, da ima g. Oblak nalomljeno nogo, nakar je bi.l ponesrečenec oddan domači oskrbi. Ker se po 14 dneh ponesrečencu še ni noga prav nič ozdravila, je zdravnik odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnišnico. V Ljubljani so se zdravniki skrbno zavzeli za tjesrečnega fanta, skušali so ga ozdraviti s transfuwjo krvi — noga je bila namreč zastrupljena — končno so mu nameravali odrezati nogo, vendar je bili ponesrečenec preslab za to operacijo. Včeraj popoldne so ponesrečenega Oblaka prš* .peljali domov, kjer je zvečer previden s svetimi zakramenti, umrl. Pokreb pokojnika bo v nede« Ijo 26. junija ob 5 jx>poldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Zabnici. Naj v miru počiva! Žalu-joči m naše sožalje! — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Grozno zločinstvo dveh razbojnikov V eni noči eno žrtev ustrelila, tri pa nevarno ranila Maribor, 25. junija. Kraje, ki leže ob državni cesti med Slovensko Bistrico in Framom, so pretresli in razburili danes strahoviti dogodki, ki so se odigrali v nocojšnji noči vzdolž ceste. O dogodkih se je v dopoldanskih urah razvedelo tudi v mestu ter so tudi v Mariboru povzročili umevno razburjenje, saj se je serija drznih razbojstev, ki se zadnje dni dogajajo v mariborski okolici, zopet pomnožila in to kar za štiri zverinske zločine, ki sta jih v nocojšnji noči izvršila dva nepoznana razbojnika. Zločini so alarmirali vso javnost, z največjo vnemo vrši sedaj orožništvo pod osebnim vodstvom poveljnika dravskega orožniškega polka polkovnika Barleta iz Ljubljane preiskavo ter so številne orožniške patrulje cernirale celo Dravsko polje, da bi bili zločinci čimprej izsledeni. Roparski umor v Kalšah Zločinstva so se pričela nocoj okrog pol 1 ure po polnoči v vasici Kalše nad Zgor. Polskavo. Pri posestniku Romanu Ačku sta se pojavila v noči dva neznanca z maskami na obrazu. Vdrla sta skozi vezna vrata v posebno sobo. Ropot vlomilcev je prebudil malega otroka ter jc Ačkova žena prižgala luč, da bi dete previla ter ga pomirila. Čim pa sta razbojnika opazila v spalnici luč, sta mislila, da sta odkrita, pa sta vstopila naglo v sobo z revolverji v rokah. Namerila sta samokresa na Ačka in njegovo ženo ter vzkliknila: »Denar ali življenje!« Takoj nato sta začela brskati po spalnici, kar je Ačko izrabil, pa je naglo planil skozi vrata ter stekel iz hiše k hlevu, kjer se je oborožil z gnojnimi vilami ter je šel nazaj, da bi razbojnika pregnal. Ko pa je pogledal skozi okno v hišo, je eden od razbojnikov ustrelil ter zadel nesrečnega Ačka sredi čela. Brez glasu se je zgrudil pri priči mrtev na tla. Oba razbojnika sta potem zbežala. Nova žrtev v Zgornji Polskavi Oba razbojnika sta po umoru posestnika Ačka zbežala iz Kalš proti cesti ter sta jo mahnila skozi Zgor. Polskavo proti Mariboru. Poleg ceste sta v vasi zagledala novo žrtev. Bil je to krojač Julij Krpon, katerega je huda vročina motila, da ni mogel spati v sobi, pa se je ulegel v bližini ceste v travo poleg poštnega poslopja. Trdno je spal, ko sta ga oba razbojnika zagledala ter takoj planila nanj. Začela 6ta ga pretepati ter sta zahtevala od njega denar, grozeč mu s smrtjo. Prestrašeni kroiač iima ie izročil v?n imovino, ki jo je imel pri sebi v žepu — dva in pol dinarja. Razbojnika sta ga potem še znova pošteno pretepla ter osuvala s čevlji, da je zadobil hude poškodbe, potem pa sta se napotila naprej. Junaška borba viničarja z razbojniki Šla sta po državni cesti iz Polskave proti Framu ter kmalu srečala zopet novo žrtev. Bil je to pri mariborskem odvetniku dr. Hojniku uslužbeni viničar Martin Fideršck, ki je šel še pred svitom kosit. Imel je na rami koso. Razbojnika sta ga takoj ustavila ter zahtevala denar, svoje zahteve pa sta kar podkrepila z bunkami. Fidcršek pa se je napadalcema junaško postavil v bran ter je navalil nanju s koso. Razbojnika pa sta potegnila samokrese, počila sta dva 6trela in Fideršck se je zgrudil dvakrat zadet v obraz na cesto. Napadalca sta mu prebrskala žepe, našla nekaj dinarjev ter odšla naprej, ranjenca pa sta pustila nezavestnega na cesti. Streli na gonjača živine V bližini Rač se je odigral potem četrti razboj-niški napad, ki sta ga izvršila ista storilca. Srečala sta posestnika Vincenca Duha iz Nasipne ulice 24 na Pobrežju pri Mariboru. Duh je gnal na sejem v Ptuj 4 vole; eden je bi! bele, trije pa pšenične barve. Razbojnika sta ustrelila na Duha ter ga zadela v vrat. Strel je nesrečneža težko ranil ter ga podrl na tla. Nato sta mu prebrskala žepe, mu vzela denarnico s 70 din gotovine, potegnila sta mu s prsta zlat poročni prstan ter odgnala vole naprej po ccsti. Kdo sta zverinska razbojnika? Ranjeni Duh je kmalu prišel k zavesti, odplazil se |e do najbližje hiše ter prebudil ljudi, katerim je povedal, kako je bil napaden. Takoj so bili obveščeni o napadu orožniki v Pragerskem, ki so alarmirali vse . sosednje postaje. Tudi vse prebivalstvo je na nogah/ ter pomaga orožnikom pri zasledovanju neznancev,' iii r,sta 'lh razb°)'nika odgnala potem, ko sta ob-strelila Duha, so že našli v bližnjem gozdu. Upaj«, da se napadalca ne bosta mogla dolgo skrivati tet ju bodo čimprej izsledili. Vse pa je v nestrpnem pričakovanju, da se razjasni skrivnost maskiranih razbojnikov. Sumijo, da je izvršil ta dejanja sloviti vlomile in rokovnjač Črepinko, ki je pred nekaj tedni pobegnil iz mariborske kaznilnico. Črcpinka, ki je iz-učen slikar, so poslali na delo v neko zasebno stanovanje na Mcljskem hribu, pa je izrabil ugodno priliko ter pobegnil. Z njim vred si je sam vzel svobodo tudi vlomilec pa ni izključeno, da sta se oba begunca sedaj združila ter sta navedena razbojništva skupaj izvršila. Ljubljanske vesti T nedeljo, dne 2«. junij« 1978 '^ffli Gledališče Opera: Nedelja 26. junija: zaprto. — Ponedeljek, 27. junija: »Boris Uodunov«. Premiiera. Premierski abonma. — Torek, 28. junija: Akademija češkoslovaških Orlov. Izven. — Sreda, 29. junija: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — četrtek, 30. junija: »Manon Lescaut«. Red Četrtek. Prireditve in zabave Spored koncerta moškega zbora akademikov u Brna na Češkoslovaškem. Zbor se imenuje >Moravan« in ga vodi dirigent Josip Veselko. — Zbor šteje 40 mladih svežih pevskih grl. Izvaja naslednja dela: Smetana: Pesem na morju — JanAček: Kaj ta naša breza — Križkovski: Dar za ljubezen — KHčka: Visoko je zvezdica — Aiman: Mamici na grob — Axman: Očetu — Foerster: Sv. Vaclav — Blažek: Pesem božične noči — Suk: Varaždinski ban — NovAk: 12 belih sokolov. Pred začetkom izvajanja koncertnega sporeda zapoje zbor jugoslovansko in češkoslovaško himno. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union ter zvečer ravnotam. , Sestanki Podporno društvo Železniških uslužbencev in npokojencer v Ljubljani sklicuje za torek 28. t. m. ob 19 sestanek delegatov in članov ljubljanskega okoliša v dvorani »Sk>ge« v poslopju »Ljubljanskega dvora«. V a ž n o. Jegličevci! V torek B. julija na praznik sv. DiriHa in Metoda bo v zavodih redni letni seetanek reeh Jegličevcev. Ob 9 bo sv. maša za rajne to-rariše in ustanovitelja zavode, nato pa redni dvoletni občni zbor društva »Jeglič«. Ob 11 ima svoj redni občni zbor tudi zadruga »Jeglič«. Po zborovanjih bo v zavodu skupno kosilo. Vsi jegličevci prav iskreno vabljeni! Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: V nedeljo: mr. Sušnik, Marijn trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded., Rimska reeta 31; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komolar, Vič. Poizvedovanja Izgubilo se je šolsko Izpričevale in krstni list na ime Pogačar Jožef. Najditelj se naproša, da odda na naslov: Pogačar, Ljubljana, Jegličeva cesta 10, I. stopnišče, I. nadstropje. Zgubila se je denarnica s 50 din in nekaj drobiža ter 1 kljufek iz tramvaja od glavne pošte do vogala Jegličeve ulice. Razstava Prosvetne zveze v Serafinskem domu (Frančiškanska nlica) bo »Lovesno odprta v nedeljo 26. junija ob 11. Spored: 1. Predsednik PZ prof. dr. F. Lukman spregovori pozdravno besedo. 2. Zastopnik g. bana, načelnik prosvetnega •ddelka kr. banske uprave dr. L. Sušnik odpre fazslavo. 3. Odbornik PZ in načelnik razstavnega odteka, ravnatelj dr. I. Pire, pojasni ureditev raz-itave. 4. Ogledovanje razstave. Razstava bo odprta do nedelje 3. julija vsak irtnn od 8 do 12 in od 15 do 18. Vstopnina 2 din; kdor kupi vstopnico pa B din, bo mogel obiskati razstavo kolikorkrat koli. Slavnostni »bor Prosvetne zveie. v spomin njene štiridesetletnice bo v torek 28. junija ob 18 (ne ob 161) v veliki dvorani hotela tlnion. Trajal bo natančno eno uro. Sedeži od I. do XVI. vrste po 5 din, ostali sedeži po 2 din. Vstopnice se prodajajo pri blagajni kina »Union«. Služba božja ZA člane prosvetnih društev bo na praznik sv. Petra in Pavla ob 5.80 skupna sv. maša in obhajilo v frančiškanski cerkvi. C. p. gvardian Kri- zostom Sekovanič bo imel kratko pridigo, nato bo predsednik PZ opravil sv. daritev za rajne ustanovitelje in za rajne in žive delavce in člane naše prosvetne organizacije. Lahke tkanine — volnen fresco, Jropical piatno itd. za vrole dneve priporota tvrdka Drago Schwab Lfubl/ana, Aleksandrovm cest/t 7 Obleke, plahli iz balonske svile, deint piliti in pelerince vedno v zalogi. 1 Jugoslovansko-češkoslOTaška liga v Ljubljani. Opozarjamo svoje članstvo, da pride na mednarodni mladinski tabor v Ljubljano 'udi številna delegacija iz Češkoslovaške, namreč zastopniki čai. Orlov. Naša dolžnost je, da sprejmemo primerno naše brate Cehoslovake ter jim pokažemo naše simpatije in naše občudovanje za njihovo popolno eložnost in samozavest v teh, zanje tako težkih časih. Zato vse člane vabimo, da ee udeleže posebno: 26. junija ob fl dopoldne sprejema čsl. goltov na ljubljanskem kolodvoru; 26, junija, v nedeljo koncerta akad. zbora »Moravan« pod okriljem Glasbene Matice v Ljubljani ob 21 v Unionski dvorani. 27, junija Mednarodne akademije ob 20 v Unionu. 2«. junija Ceškoslovnke akademije v opernem gledališču ob 20.30. 29. junija od 14.30 do 18 javnega nastopa na Stadionu. — Jugoelo-vnneko-češkcmlovaška tigw v Ljubljani. N <0 DOMAČE |.N SLAVONSKE PARKETE J VAM DOBAVI IN SOLIDNO POLOZl BOKAL A.LRJEl SIJ EVA c 2$ 1 Jiigoslovansko-čcškoslovaika liga v Ljubljani opozarja svoje članstvo na veliki koncert akademskega pevskega zbora »M o r n v a n a « v nedeljo, dne 26. junija ob 21 v veliki dvorani hotela Union. Odlični povski zbor l>o pod dirigentom prof. Veselkoni izvajal kompozicije Smetane, JanAcka, Kfižkovskega, Kflčke, Axmana, Foer-sterja. Blažka, Suka in NovAka. Pokažimo bratom Cehoslovakom svoje uimpallje s čim večjim obiskom. 1 Na kulturni razstavi v Soratinskem domu bo iz gospodinjskega tečaja ženskega odsek« ftenl-netrfke prosvete n« razlago pecivo in brezalkoholne pijače. I Brezplačen ogled muzeja «a časa mladinskega tabora. Ravnateljstvo Narodnega muzeja je na prošnjo Zveze fantovskih odsekov dovolilo brezplačen ogled muzejskih zbirk za udeležence medn, mladinskega tabora. Ta ugodnost velja ca vse taborne dni, razen v nedeljo in na praznik popoldne, pri skupnem ogledu (vsaj 10 poeetnikov na enkrat). KINO KODELJEVO m 41-64 Dane« oh HS, in Ha ter jutri ob HA ari dva veleftlma Car Kalifornije um» Ljubim I« (AaaMta) 1 Zastopnik goriškega nadškofa pri pogrehn g. A hrama. Zastopnik goriške duhovščin g. Ru-tar je pri pogrebu pokojnega župnika Abrama zastopal tudi goriškega nadškofa msgr. Margotti-ja, s čimer izpopolnjujemo naše včerajšnje poročilo. 1 Prebivalstva Ljubljano! Dne 2B. junija praznujemo narodni praznik Vidovega dne kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino. Na poslopjih državnih, banovinskih in mestnih uradov, zavodov in podjetij bodo ta dan razobe-šene državne zastave. Pozivam someščane, da v s>lavo za vero in domovino padlim junakom na Vidov dan okrase gvoje domove z državnimi zastavami. Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim opravilom v stolnici od 10 do 11 zaprta. Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič, 1. r. STROJNO PODJETJE IN<3. BORŠTNflR TPI ZLR-fin Ljublj.na-ŠISka I C.L_. 5«. Jerneja c. 1B STROJI - ŽEL KONSTRUKCIJE - POPRAVILA 1 Vodstvo po razstavi Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu bo imel danes ob 11 akad. slikar Stane Kregar. Razstava 1» odprta le še 8 dni, zato naj ljubitelji umetnosti pohite z obiskom te zanimive razstave. 1 20 letnico matur« bomo obhajali maturanti bivše II, drž. gimnazije dne 2. julija ob 20 v kmečki sobi pri Slamiču. Priglasite ee takoj. I Lichtenihurnov zavod. Vpisovanje učenk, novink, v ljudsko šolo je 30. junija od 8. do 12. ure. S seboj naj prineso krstni list ali spisek in izpričevalo o cepljenju zoper koze. Vpisovanje ostalih učenk je 30. junija od 18. do 17. ure in 1. julija od 8. do 12. ure. Zdravniški pregled učenk novink je 1. julija ob 17. uri popoldne v Lichtenthumo-vem zavodu. Zobozdravnik Dr. Puher ne ordlnlra do 15. avgusta 1 Samo danes in jutri v ponedeljek se še lahko v naši pisarni v Kolodvorski ulici 25 prijavite za dvodnevni obisk Trsta, Doberdoba, Gorice, Kalvarije in Oslavija. — Potrebna je samo slika s podpisom na prednji strani. Zveja bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 25. 1 Vos se zvrnil na ženo. Včeraj ob 1 je Ma po Gosposvetskl cesti pleskarjev« žena Antonija Jenko iz Zgornje Šiške. Ravno, ko je stopila mimo nekega kmečkega voza, ee Je vozu odtrgalo kolo in voz se je zvrnil na Jenkovo. Dobila je hude notranje poškodbe ter Je bila prepeljana z reševalnim avtom v bolnišnico. Gostilna Rokodelski dom Ljubljana - Komenskega ulica štev. 12 se toplo priporoča obiskovalcem Mladinskega tabora ZFO. Jedača in pijača po zmernih cenah 1 Lokale t kreslji, ki jih ima sedaj tvrdka I. C. Mayer, odda odbor meščanske imovine s 1. novembrom skupno ali večlm tvrdkam ter je treba ponudbe vložiti do 4. julija pri mestnem gospodarskem uradu, ki daje tudi potrebne informacije. 1 Dr. Knllav nc ordinira do 4, iuliia. 1 Dent. tehn. Pavla Marija Kocjančič ne ordinira. 1 Kuhinja v Delavskem domu bo izdajala 26., 27., 28. in 29. junija kosilo *e ob 11 dopoldne. 1 Brivsko Irlzorskl saloni bodo na Vidov dan v Ljubljani odprti do 9 zvečer, za pro se le med slovesno službo božjo. Na praznik sv. Petra in Pavla bodo pa ve« dan zaprti. 1 UmetiiOHtna razstava Dalmatika Inkiostrlja in Petra Lobode t Jakopičevem paviljonu. Dne 28. junija 1938 ob 11 dopoldne otvori R. Jakopič razstavo slik D. Inkioslrija iz zadnjih let ter večje skupine kipov P. Lobode. Opozarjajo se vsi prijatelji umetnosti In vabijo na ogled. i Licitacija slame. Zveza fantovskih odsekov bo im^la naprodaj okoli 25.000 kg slame. Prevzem slame v šolah. Ponudbe je poslati najkasneje do 5. julija na Zvezo fantovskih odsekov — Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Maribor m Mariborčani, nn mladinski tabor v Ljubljano! Mladinski tabor v Ljubljani bo privabil na deset tisoče Slovencev in Slovenk. Tudi Mariborčani se bodo tabora v velikem številu udeležili. Taborne knjižice in znake, r katerimi imajo udeleženci pravico do polovične voznine dobe v tajništvu Prosvetne zveze, Aleksandrova Cesta 6 in v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila na Koroški in Aleksandrovi cesti. V sredo, 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla bo vozil iz Maribora oh 3.10 zjutraj poseben vlak. Vozne karte si morejo udeleženci nabaviti tudi v predprodaji pri kolodvorskih blagajnah. Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru naznanja, da bodo uradni prostori v ponedeljek, dno 27. junija, zaradi slikanja zaprti. m Maistrovi liorci se pozivajo, da se udeleže v ponedeljek ob 4 po|»oldne n« Pobrežju )>ogrpba pokojnega tovariša, gostilničarja Kud. (Iračnerja. m Porok«. Včeraj dopoldne M« se v tranči- Aknnski cerkvi v Mariboru poročlln gdč. Marija Vogrinc, uradnica, in g. Viktor Princi, tehnlčn vodja mestnega avtobusnega promet«, Iskreno fe' Vogrinc, uradnic« tor Princi, tehnični Čehi pridejo med II in 12 zaradi 3 urne zamude P««ebni vlaki, s katerimi se dane* pripeljejo feSkoslovaški Orli, bodo imeli pri prihodu na našo obmejno postajo Kotoribo tri ure lamude in bodo prišli v LJubljano med 11 i« 12 dopoldne. Mogoče je pa, d* sp bo t« zamuda na naSih progah nekoliko »manjšala. Zato potivamo občinstvo, da se ibere k sprejemu na glavnem kolodvoru najkasneje do pol 11 dopoldne. Slovenski narod sprejema francoske goste stitomo ter želimo mlademu p«ru obilo sreče! im« dane« ob pol 11 v Domu nn Slomškovem trgu važen seninnek. Vabljene vse članice, . , V vlnku so dame pripovedovale, dn so bile ganjene do solz, ko so slišale našo godbo, da igra marseljezo, iu pa prekrasno petje, kateremu se Francozi niso mogli nnčnditi. V/tjala se ie parkrat tudi magnezija in frnncoski foto-grof je ujel kar tri slike tega veličastnega sprejem«. V prijetnem kramljanju je potekla pot ilo LJubljane, krer so Francozi doživeli drug triumfalen sprejem. V srcu Slovenije — v Ljubljani Ljubljana, 26. junija. Dravi nnm francoski gostje, ki prihajajo .na Mednarodni mladinski tabor v Ljubljano, so morali svoj prihod v naše mesto določiti za pozno uro. to ie opolnoči. Zaradi velikega sprejema na Rakeku pa se je vlnk zakasnil še zn dobre pol ure. Kljub temu pa je ogromna množica. ki je napolnila peron, vztrajala ves čas in željno pričakovala prihoda vlaka. Nnv/očni so bili med drugimi francoski konzul g. Rcme-rand. češkoslovaški konzul g. MinOvskv. predsednik Zveze fantovskih odsekov dr, Žitko, n predsednikom' tabora g. Hvnletom in načelnikom g. Kermnvnefjem ter r. vsem odborom, predsednica VDK trdč. Pogačnikov« z deputa-cijo deklet v krojih, M slovenskih fantov v krojih, ki so pod vodstvom g. Persuha^ tvorili častno četo pri sprejemu, zastopniki občinskega *\etn gg. Novak, Vider, Stoic. Vtnsar in drugi. Ves peron ie /e slikovito okrašen z zelenjem, državnimi, češkoslovaškimi, francoskimi in drugimi zastavami. Ko je vlak privozil. so zadoneli viharni vzkliki s perona in z vlnk«. Nnšr občinstvo je vzklikalo KrnnH.il, Francozi nn Jugoslaviji. Na-vdnšenle ie bilo nepopisno. Z razprostrtimi ro-knmi so Francozi pozdravil nI I nnšo mladino, ki je prekipevala ovacii. Francozi so s seboj pripeljali Ins-tno godbo, ki je internirala jugoslovansko himno, nakar je vin množica zonet Izbruhnila v en snm orknn prekinevaločlh vzklikov Nn5n mlndinn je v zboru kbcala živi«. nn'o pn KrnnHfl. krWnterpoofu je zmagala Viktorija nad Trtestiiio s T : I. I OSJEČKA IJEVAONICA I^LUlifl ■ tvoHNfcn tifrgJVffil^ K V £ T V n Ji ■OBRH Čigav ie J. Gallus - Petelin? (Dalje) Jože! Gallns iz Brada Janez p. Ciril Petelin iz Stične Ga. Netti Turič roj. Gallus Gallusov oče — Jurij Tudi za ime Gallusovega očeta bi nikoli ne vedeli, ako bi na srečo njegovo ime ne bilo ohranjeno v dunajskem dvornem računovodstvu (Hof-zahlmeisteramts-Rechnungen), kjer stoji za leto 1574 zabeleženo: »Juriju Petelinu, očetu Jakoba Petelina, rim. ces. Vel. kapelnega pevca, sem na posebno povelje in pobotnico 14. marca (1574) izplačal 20 renskih goldinarjev (rajnišev), katere mu je najvišje imenovano Veličanstvo milostno naklonilo z ozirom na to, da je napravil tako dolgo pot k imenovanemu sinu in še drugega sina seboj pripeljal.« (Dobesedno: Georgen Hahn, der Rom. Khay. Mt. Capeln- Singer Khnabes, Ja-koben Hanns Vatern hab Ich Inhalt Particular Beuelchs Vnndt Quittung am Vierzehenden Marty Benendlichen Zvvanzig gulden Reinisch, welliche hochsternendte Khay. Mt. Ime In Erwegung das er zu gemeldtem Sohn so weith hieher geraist, vnnd seinen Andern Sohn mitgebracht. Auss gnaden zuegeben genedigst Bewilligt haben, Entricht... (Račun v dunajski dvorni knjižnici fol. 506. Prim. Denkmiiler, lc. XII). Drugi tukaj ne izrečno imenovani sin je očividno Gallusov brat Jurij, ki je prišel z očetom na Dunaj in verjetno še dalje, morda že takoj sedaj naravnost v Prago, kjer je vstopil v tiskarsko obrt. Zakaj dvorni računovodec beleži 30. dee. istega leta za očeta Jurija Petelina zopet milostni dar, to pot samo 2 rajniša. Zdi se, da je na povratku zopet obiskal svojega sina Jakoba Gallusa. (Ravnotam.) Jurij G a 11 u s, ki je po bratovem zgledu tudi polatinil svoje ime, je ostal v Pragi kot ti-skarnar, najbrž pri podjetniku Juriju Nigrinu (Cerny?), (tam XXIV.), kjer se je tiskalo tudi več Gallusovih del. Nikdar pa ni bil v Norimbergu kot idrijski »Silbervervvesorc (kakor trdi g. Zazula na omenjenem mestu), dasi je tudi tam dajal tiskati Gallusova dela, pa šele po njegovi smrti. Kako je prišlo našim ljudem na misel, da so tako daleč potovali in to v tedanjih prometnih razmerah? Za Ribničana to ni bila nikaka posebnost, saj ne poje zastonj ribniška himna, da »Ribničan Vrban po cejlem svejt sem znan«. Od pamtiveka eo Ribničani po svetu krošnjarili s svojo »suho robo«. Cesar Friderik jim je leta 1492 na novo potrdil pravice, da smejo svojo robo prodajati po vseh avstrijskih deželah. Prišli so do Dunaja in Prage in Budimpešte, prav v Romunijo, Reka, Istra in Trst so jim bili domači kraji. Zato so jim bili ti kraji znani iz lastnih obiskov in pripovedovanja in nikakor tuji. Gallusov oče Jurij je moral biti o svojem obisku na Dunaju star okrog 54 let, sin Jurij okrog 20 let, doma pa je ostal morda najmlajši brat, ki je ohranil slovenski Petelinov rod. Je to čisto v smislu tedanjega gospodarjenja. Zakaj v tistih časih nihče ni prav rad in prav kmalu dal gospodarstva iz rok. Ženili so se sinovi šele med 30. in 40. letom, ali pa še starejši, šele v času Marije Terezije in cesarja Jožefa vidimo, da so bili očetje stari po 20 do 22 let, ker so se skušali hitro oženiti, da jih niso rekvirirali za vojake. Kje je s lata Gallusova rojslna hiša? Ni pa gori navedena betva Petelinov edina, 'dasi najdirektnejša in najdaljša.'Zgoraj pod štev. 7. imenovani Martin Petelin (sedmi rod nazaj), rojen 28. okt. 1706, je imel poleg Antona Petelina (»Barbkac) tudi še sina Andreja Petelina, roj. 24. nov. 1751, ki je ostal na domu hšt. 55. in se je poročil z Nežo Lesar, rojeno 23. dec. 1753. Imela sta dva sinova, ki sta ohranila rod. Prvi je bil Franc Petelin, rojen 30. dec. 1778, in se je priženil na hšt. 149. »pri Najzku« (sedaj last poštnega sla g. Matija Oberstarja), in se je poročil s Frančiško Lovšin, rojeno 30. jan. 1785. Imela sta sina Jožefa Petelina, rojenega 28. avg. 1815, izvrstnega pevca, ki se je poročil z Uršulo Rajh, rojeno 2. okt. 1825. Rodila sta edino hčer Jožefo (Najzkovo Pepco), rojeno 18. marca 1813. Oče je umrl 25. sept. 1906, hči 13. nov. 1907, mati pa 6. dec. 1911. Tako je ta linija izumrla. Drugi sin gori navedenega Martina je bil Janez Petelin, rojen 20. maja 1783, ki se je poročil na dom hšt. 55. z Marijo Prijatelj, rojeno 2. okt. 1793. Imela sta tri sinove: Janeza, rojenega 22. jan. 1817, Jožefa, rojenega 25. februarja 1827, in Antona, rojenega 4. marca 1833. Janez Petelin se je priženil na hšt. 51, ki je nosila ime »Kosama«,' ker so v nji stanovali »leblajtarji« in ob francoski okupaciji francoske straže (ječa je stala še do najnovejših časov). Že njegov oče, kakor tudi predniki so bili trški sodniki (Oberrichler, judex oppidi), torej popolni svobodnjaki. Ta je imel tri otroke: Marijo, rojeno 27. sept. 1853 s prvo ženo Marijo Jaklič (Kočeva-rico), z drugo nič, s tretjo Marijo Testin (tudi Ko-čevarico) pa Karola, rojenega 6. nov. 1860, in Janeza, rojenega 20. jan! 1864. Hiša je propadla, družina se izselila v materino domovino kočevsko, in kosamo je dobila Marija Debelak iz hšt. 103 (»pri Kramarju«), katere rodbina jo ima še sedaj v posesti (»pri Krnmarčku). Tako je izginila tudi ta veja Petelinov. Brat prejšnjega Jožef Petelin, rojen 25. febr. 1827. se je poročil z ribniškega učitelja hčerjo Krisiino Kavšek in sta imela edinega sina Karola, rojenega 17. nov. 1852. Imel je hišo štev. 77. (sedaj »pri Burji«), V teku petih let po sinčkovein rojstvu so vsi trije pomrli. Hiša je prišla v druge roke. Tretji Janezov sin Anton Petelin, rojen 4. marca 1833, je ostal na rojstni hiši štev. 55. »pri Rihtarju«. Toda nekdaj sloveča in trdna hiša je šla nazaj. Od pamtiveka je družina na hšt. 55. dajala domu in javnosti vplivne ljudi, učitelje, trške sodnike itd. Nji so hodili za botre ljudje iz grada, kakor Rozalija Wildmayer, »cameraria« grofa Trileka, — Luka Locatelli, grajski »gra-narius« (žitničar), Marija Regina Locatelli, Janez Erko, sodnik, — kaplana Jožef Mrak (1726) in Jurij Ernest Coballi (1728 in 1731) itd. Kot ugledni ljudje so bili trški sodniki, tako da je trdna hiša dobila ime »pri Rihtarju«. Tudi imoviti so bili, tako da so ljudje govorili, češ Rihtarjevi imajo v Ribnici 7 hiš. Seveda hiše niso bile vse enega Petelina, ampak vsega sorodstva in rodovinstva, kakor sem že zgoraj razpletel. Riharjeva hiša pa je, kakor rečeno, imovinsko propadla, tako da so zadnji Petelini iz te hiše prosjačili, dokler niso v revščini pomrli. Potomci skladatelja Jakoba Gallusa v nepretrgani ravni vrsti z imenom Petelin so sedaj živeči Petelini na hšt. 139 (in 150, ker imajo dve hiši) pri »Barbku«. Predaleč pa bi vodilo, ako bi hotel še raziskavati, kako so si v rodu še drugi Petelini, ki jih je v Ribnici cela množ, tako da se nam ni treba sklicevati na enega ali dva. Kje je torej Gallusova rojstna hiša? Brez dvoma hšt. 55, nekdaj Rihtarjeva hiša, odkoder izvira rod Petelinov. Ža Petelini jo je kupil Ivan Pauser in jo združil s hš. štev. 54 v eno, seveda prezidano, ker je prejšnja 'opetovano, zlasti 1. 1778, ko je cel — večinoma tedaj še leseno grajeni ■ trg pogorel, nazadnje leta 1887, ko se je ravno v tej hiši razljutil požar. Ker je nastala ta hiša ie dveh, še danes nosi številko 54 in 55. Za Pauser-jem imajo v lasti to hišo njegovi rodovinci Picki. Konec hiše ob Arkotovem hotelu je kraj, kjer je stala rojstna hiša Gallusova, dasi o nji sami v 400 letih in čez ne more biti ne duha ne sluha. Gotovo pa je, da, kjer so nekdaj živeli Petelini, sedaj žive Picki. Gallusov rod pa živi pri »Barbku«. Malo vrzel onih dveh imen, ki nam jih do Jakoba Gallusa ne povedo več matice, pa izpolnjuje ustno izročilo, ki sem ga sam veeltrat slišal, da je bil nekdaj iz družine Petelinov slaven »pevec in muzikank. Tudi gori omenjena, pa na žalost sežgana listina z Gallusovim imenom nam to brez-dvomno priča. Gallusova šola Ko smo na najverjetnejši način dokazali, kje je domovina Jakoba Gallusa, se nam vriva vprašanje: Kje je slavni rojak dobil svojo prvo humanistično in inuzikalno podlago? Koit mladenič je bil izvrsten muzik, latinsko je pisal izborno. Brez dvoma je dobil, prve humanistične nauke v Ribnici. Že koncem 14. in začetkom 15. stoletja je slovela šola v Ribnici. To pa ni bila navadna trivialna šola, ampak »latinska šola« za izobrazbo duhovskega naraščaja, ki je učence usposabljala tudi za vseučilišče. Švabski kronist Burghard Zink pripoveduje, da je potem, ko je dovršil ljudsko šolo v Memmingenu na Švabskem, leta 1407 prišel v Ribnico in tu hodil v šolo 7 let, da se pripravi za vseučilišče ali postane duhovnik. Imel je namreč sorodnike pri nekaj desetletij prej tu naseljenih Kočevcih, župnik Zink v Kočevski Reki mu je bil stric (Prim. Mitt. des Mus. Ver. f. Kr. 1900. i. si.) Mož je na podlagi te šole napravil sijajno karijero, tako da je bil pozneje augsburški župan in je opravljal veliko diplomatskih poslov po različnih dvorih. Kronika Burgharda Zinka, ki jo je sam pisal in sega od leta 1407 do 1468, spada med najizvrstnejše zgodovinske beležke 15. sto letja, kar se tiče ribniške zgodovine. Hrani se v augsburškem mestnem arhivu. Iz nje je razvidno, kakšna je bila takrat ribniška šola, ki jo smemo imenovati prvo latinsko šolo ali gimnazijo na Kranjskem. Ustanovil jo je gotovo kak ribniški naddiakon (bržkone Miklavž, znan iz leta 1383), da si je izobraževal duhovski naraščaj, ki ga je potreboval za novonaseljene pokrajine na Kočevskem in v svoji širni naddiakoniji. Zato nahajamo v 15. in 16. stoletju izredno veliko duhovnikov-domačinov Ni pa imela pozneje ta šola izključno tega namena, da bi vzgajala samo duhovnike, saj so rabili pismene ljudi tudi za druge službe. Satirična pesem iz 13. stoletja že pravi o takih »scolarih«, ki niso hoteli ali mogli postati duhovniki: »Quid faciet tališ, si forsan presbyteralis ordo negetur ei? Confusio sit faciei. Discat pulsare, vel sacrae serviat arae, sit campanista, qui noluit esse sophista.« Po naše nekako: Kaj storil bo ta, ki morda se mu odreče duhovniški red? Sram v lire ga speče. Nnj uči se zvoniti, krog oltarja hoditi, naj bo pa zvonar, ki modrosti ni bilo mu mar. Šola ni mislila vzgajati samo duhovnikov, ampak tudi učitelje, ki naj bi bil vsaj kleriki. V nekem pismu 7. dne 10. avgusta l"k)4 se imenuje klerik Štefan Pehlar iz Ribnice, ki ga jo bržčas naddiakon Daniel poučeval v svoji šoli Smarijski župnik Šterlekar ga je vzel za voditelja svoje šole ter je zapisan kot Clericus et scolarum Reclor in Hardland . (Izv. muz. dr. III. 126.) Župnik mu je 12. dec. 1004 obljubil, da ga vzame za kaplana, ako dobi od papeža spregled »super defeetum na-talium«, ker je bil nezakonskega rojstva. Torej so za učitelje vzgojevali tudi take, o katerih kratko-tnalo niso upali, da morejo postati tudi duhovniki. Kdaj je la višje organizirana šola prenehala, ne moreni točno dognati. Bržkone se je umaknila jezuitski šoli v Ljubljani, kjer se jo potem šolalo več ribniških duhovnikov. Kaj je bolj upravičeno na dlani kot to, da je tudi Gallus dobil prve humanistične nauke v tej šoli? Voditelj mu je bil naddiakon Andrej Majer (1543—1571), ki je imel hude boje z lutrovci. Saj je sam Primož Trubar, rojak iz naddiakonata, v tem času često šaril po Ribnici. Tako je na povabilo nekega mladega Staremberga prišel Trubar v Ribnico dne 29. avg. 1562 na »trizmo« (trideseti dan) po rajni Uršuli pl. Lamberg (Gruden, Zgodovina 651.). Pokojna je bila gospodarica v graščini na Bregu zraven Ribnice, ki je bila vsa lutrovska. Trubar je nameraval imeti v ribniški cerkvi pridigo in mrtvaško opravilo za pokojno hiteranko. Toda naddiakon mu je vstop v cerkev zabranil, na kar je Trubar s plemenitaši in go-spenii, ki so se hotele mrtvaškega opravila udeležiti, jezdil v graščino na Breg, kjer je tudi pridigal. Vse tri graščine v župniji: Ribnica, Breg in Ortnek so bile v lutrovskih rokah. Dne 4. sept. 1562, torej par dni po tem dogodku, je že pisal Trubar Ungnadu, da je to, ker je na Bregu pridigal, »farje« tako razdražilo, da so pridrli za njim celo na Breg in mu pretili, da ga ustrele, kar pa da njega (Trubarja) dosti ne vznemirja (»Welches mich gottlob wenig anficht«. Dimitz, Geschichte Kr. II. 269.) Gallus je bil takrat 12 let star. Te novotarije so se mu zdele odvratne in v predgovoru II. knjige Opus Musicum obsoja »insanos petulantium quorundam et novorum hominum sensus« (nezdrave misli nekaterih nesramnih in novotarskih ljudi). Nadaljnje humanistične ln muzikalne študije je moral delati v Stični pod odločnim opatom Volf-gangom Neffom (1549—1566), ki je bil hud nasprotnik verskih novotarij. Stična je bila kot soseda naddiakonata z Ribnico v vednem stiku, fodbena in pevska šola pa je bila takrat samo v tirni. Iz zapiskov »trškega samostana iz istega časa je razvidno, da so tam imeli tudi šolo za orga,-niste in učitelje. Leta 1580. 23. junija piše stiški opat Lavrencij Zupan (Suppan) opatu maternega samostana v Relnu pri Gradcu, ki je prosil za organista (za svoj samostan ali za kam drugam, ne pove), da mu bo poslal izvrstnega organista v osebi krškega Ambalda (Ambaldssohn aus Ober- !;urk); imena pismo ne pove. — V istem času se e iztekel v Višnji gori prepir med šolnikom in organistom na eni strani, na drugi pa stiškim patrom kot tamošnjim vikarjem, tako da so prisodili vikarju nadzor organista. — Leta 1581. 23. febr. poroča isti stiški opat, da pride v kratkem v Rein, kjer se bo posvetoval s tamošnjim opatom o nekem šolniku iz stiškega samostana. Vidi se, da stiški menihi niso poučevali petja le svojih kandidatov, temveč tudi druge. Tako šolo izrečno omenja patriarhov vlzitator Frančišek Barbaro, ki je leta 1593 pregledoval naše kraje. Četudi je to nekoliko let pozneje, dve leti po Gallusovi smrti, vendar se ta šola ni šele začela, ampak je trajala že prej. Vizitator o Stični piše v poročilu: »Opat vzdržuje tudi seminar mla-deriičev, ki jih poučuje v veri in dobri nravi, v vedi in muzi ki, da jih more potem porabiti v cerkveni službi svoje opatije.« (Dimitz, lc. VII. 325.) Takoj za Stično je vizitator obiskal tudi Ribnico. Muziki se je Gallus posvetil z vso dušo že kot deček, kakor sam pravi v predgovoru k prvi knjigi svojih maš (1580), ne iz dobičkaželjnosti, ampak zaradi duhovnega užitka in ker ga je vabila njena visoka vrednost in dostojanstvo. (»Huic ego me studio cum puer dedidissem, non quaestus spe ulla, sed cum animi mei fructu tum illius dignitate allectus.c) Se je li tudi on hotel posvetiti v Stični cister-cijanskemu redu, pa ga je želja po muziki, kateri je ves živel, potegnila v svet, kdo ve? Po samostanih je povsod hodil in bil z njimi v najtesnejših stikih, kar so mu brezdvomno omogočila priporočila stiskih opatov. Samostani in škofje so mu bili stalni in širokogrudni meceni. Je li po svojem šolanju v Stični šel na Reko, v Trst, v Benetke, ni nikjer zapisano in tudi sam nikjer ne omenja. Verjetno je, da je bil, zlasti v Benetkah, kjer je poslušal z Markovih empor več-zborno petje in se je tam njegov muzikalni duh navzel tovrstne glasbe. A učil se tamkaj dab časa ni. Njegova muzika ni ne italijanska, ne nemška, ne francoska ali nizozemska, ampak samo — Gallusova. On j« samosvoj mojster. Kaj pa Gallusi? .Takob Gallus, ki je umrl v Pragi 18. jul. 1591 in je tam, kjer je bil pokopan, sedaj skladišče za premog, je bil samski. Nekateri navajajo Martina Gallusa kot njegovega sina, ki mu je zapisal znano posmrtnico: »Hic situs Handelius modica requescit in urna, Piramidum dignus, cui tegat ossa labor ... llaec tamen interea solalia mortis habebis, Quod tua laus nullo sit moritura die.« (Tukaj Petelin počiva v rakvi neznatni, piramid vreden, da teža krije njega kosli ... To vsaj tolažbo imel boš po smrti, slava da tvoja noben dan umrla ne bo.) Podpisan je Mart(inus) Gall(us). F(olius?) Toda imeti Martina za Jakobovega sina, 1k> zmotno, ako m ii ga kdo morda noče pripisovati kot nezakonskega sina, o čemer pa nikjer ni sluha. Bržkone je ta Martin sin Jakobovega brata Jurija, ki je bil oženjen, in je tako le Jakoba Gallusa nečak. Kratica F pomeni lahko ravnotako Fratruus bratov Sin ali nečak. Tudi se je za Handeliusa podpisoval samo Jurij, ne pa Jakob. Tudi si ne moremo razlagati, kako hi Jakob vso svojo zapuščino izročil bratu Juriju, ne pa svojemu sinu, če bi ga bil imel. In vendar brat Jurij pravi: »... facinus, germano amore indig nnm putavi, si lucubrationes fratris interire, opus que a multis desideratum, oblivione sempiterna aboleri paterer (smatral sem za dejanje nevredno bratske ljubezni, če bi dopustil, da se uniči bra tov trud in delo, od mnogih zaželeno, zapade večni pozabi). Ravnotam se imenuje »me ipsius gcrmnnum et heredem« (rodnega brala in dediča) in pravi: >ego supremam illius voluntatem e\se qnor — izvršujem njegovo poslednjo voljo.« (Cerkv. Glasbenik, 1891, 61.) i Je li imel tudi Jurij kake naslednike? Ne bom jih mogel pokazati v taki vrsli, kakor v Ribnici, pa vendar vsaj nekaj. Da ie Jurij živel takrat v Pragi (n«? pa v Norimbergu), sledi jasno iz inventure po Jakobovi smrti, ki se Hrani v praškem (slaromestnem) arhivu pod št. 1173 z napisom: »Leta panie 1->91 w strzedu v NVigilij »>. Jakuba apostola stal se p°P18 partes a knieh po niekdy Jakubovvi Ilandlovv kantoni przi kostele s«. Jana na Brzehu v przitoin-nosti Girzika Handle tehož Jakuba Bratra Itd.« (ZenkmtUer 1 c. 1)X1X.) . . Teden po Gallusovi smrti je bila torej inventura njegovih knjig in muzikalij. O drugem imetju ni nikakega govora. Poleg Jurija, Jakobovega brata, sta bila navzoča še dva eksperta, Tomaž Folckmann in Janez Ssuman (Šuman?), kakor tuiji mestni pisar Pavel Pihavvi. Šlo je, kakor se zdi, za to, da se dožene vrednost zapuščenih muzikalij, ki jih je moral Gallus zastaviti tiskarju Juriju Nigrinu za tiskarske terjatve. Univerzalni dedič Jurij pa je menda pri Nigrinu, kjer je bil zaposlen, terjatev poravnal in tako prišel v posest vsega bratovega inventarja in je pozneje^ izdajal njegova še ne natisnjena dela (1596). Pri Juriju je Jakob tudi stanoval in umrl. — To se mi je zdelo vredno poudariti, da Gallusov ne bo kdo proglasil za norimberške »Silbervervveserje«. Na tem tudi nič ne izpremeni dejstvo, da je dal Jurij bratove nenatisnjene »Moralia« leta 1590 tiskati pri Aleksandru Theodoriku v Norimbergu. Posvetil pa je delo itak »prevzvlšenemu in prestavnemu senatu stare Prage«, »gospodom iu patronom svojim«. Jurijeva betva je ohranila ime Gallus do današnjega dne. Tudi ta rodbina hrani v družinski zgodovini spomin, da izvira iz Jurija Gallusa, oziroma od slavnega skladatelja. Ne bom mogel navesti neposrednih potomcev, pač pa vsaj nekaj iz zadnjih stoletij, vse pa na podlagi uradnih dokumentov, ki mi jih je dala na razpolago gospa Vetti Barbara Turič roj. Gallus, majorja Emila Turiča vdova, ki živi v Karlovcu in ji tem potom izrekam svojo zahvalo. Od prvih rodov Gallusovih nisem mogel —' samoposebi umljivo — dognali ničesar. Okrog leta 1770. je bil rojen (kje, ne vem) Peter Gallus, ki se je poročil z Barbaro Roszler. Ob času Napoleonovega padca je bil višji oficir na Francoskem. Zaradi hoinatij se je bal za svojo družino, zato je mimogrede tam se mudečega ogrskega fabrikanta naprosil, naj vzame s seboj na Ogrsko (Bržkone jo bil tudi sam tam rojen) njegovo ženo in edinega sinka neznanega imena, dokler se tudi sam ne naseli ali pa pride po družino. Fabrikant je njegovo ženo in sina spravil na Ogrsko v Sombor, kamor je v resnici prišel tudi Peter Gallus. Tam se mu je leta 1820. rodil drugi sin Jožef Gallus. Ta se je prvič poročil z Amalijo Herman, ki mu je umrla brez otrok. Drugič se je poročil 14. febr. 1870 v Temesvarti s Frančiško Hatschek, rojeno 1845 v Gumpensdorfu (v Avslriji), stanu-jočo pa v Temesvžru-Jozsefvarosi. Ob svoji drugi poroki je stanoval že v Aradu, kjer je bil knlapos mester, to je tovarnar klobukov in cilindrov. Tam je bil eden najuglednejših meščanov in je z drugimi vred ustanovil »starostni dom«, ki sprejema dvanajst najspoštovanejših meščanov in kjer je 4. aprila 1893 umrl tudi sam. List »Aradi Kozlo-ny« ga je z vznesenimi besedami veličal. Njegova vdova je umrla 7. nov. 1913. Imela sta štiri otroke: 1. Sina Jožefa, rojenega v febr. 1873, ki pa je 20. aprila istega leta, torej dva meseca star, umrl in z njim je ta betva moških Gallusov izumrla. — 2. Hčer Knrolino omoženo Dokker, katere sin Šlefan je hotelir v Budimpešti. — 3. Hčer Jožefo, omož. SchabhOttl, katere sin Franc je direktor, Hugo pa kurir zunanjega ministrstva, oba v Budimpešti. — 4. Hčer Vetti Barbaro Josipo Gallus, rojeno v Aradu dne 2. nov. 1$74, ki se je dne 27. jun. 1911 v Budimpešti pri sv. Štefanu poročila s častnikom Emilom Turidem, rojenim 13. sept. 1877 v Mitrovici. Leta 1914 je šel na srbsko bojišče, kjer se jo junaško boril, bil opetovano odlikovan, postal major, toda bil ranjen tako, da je na obe nogi ohromel in so ga morali 10 let vozili v vozičku. Junak je umrl v Karlovcu 17. okt. 1924 in bil v Dubovcu pokopan. Major Emil Turič in Vetti Barbara Josipa roj. Gallus sla imela tri hčere, katerih Jožefa Karla je umrla tri leta slara, Angela Karolina in Štefanija Jelena, obe rojeni v Budimpešti, pa živita kot privatni nameščenki, dočini njihova mati Vetti Turič roj. Gallus živi v Karlovcu. Njen materni jezik je nemški, hčerk pa hrvaški. Ime Gallus se še pogosto nahaja po Češkem, Moravskem in na Dunaju. Tako živi 52 letni Leon Gallus na Dunaju (IX., Pulverturmgasse 7), čigar rod izhaja iz Lipnika na Moravskem. V Pragi živi 85 letni Sigmund Gallus, dalje dr. Ervvin Gallus, svojčas okrajni sodnik v Opavi, eden pa v Karlovih varih. Morda so Gallusovi potomci označeni tudi z imenom Handl, kateri priimek se nahaja v telefonskem seznamu na Dunaju vsaj 31 krat, ime Ilandel 6 krat, Hfindel 8 krat. Imena Petelin tamkaj ni, pač pa Rudolf Petele (Dunaj VI. Sand-vvirtgasse 2.). Toda to potomstvo oziroma sorodstvo preiskovati ne sodi v obseg našega spisa, dasi bi utegnilo tega ali onega zanimati, kako in kod se jc razrastcl in razlctel naš ribniški rod. Zadovoljimo se, dn smo izsledili Gallusov rod slovenskih in — ribniških Petelinov. Tako so se naši slovenski ribniški Petelini, rojeni Slovenci, tekom stoletij polatinili v Galluse, ponemčili v Hiindle in Haiidle, gotovo tudi po-češili, poogrili, pohrvatili, dočiin jc njih rod v Ribnici ostal skozi stoletja ponosen — petelin. Hotel sem pokazati, da je imela Glasbena Matica prav, ko je v Ribnici postavila Jakobu Gallusu dostojen spomenik in njegov domovinski list pritisnila v obliki marmornate plošče nn ribniško šolo. In to sem bolel pokazali in nič drugega. Če pa sem se v slavo ribniškega rojaka obširneje razpisal, — zaslužil je! Ako kdo bolj verjetno z zanesljivimi dokazi pokaže Gallusov rojstni kraj, bom brez pridržka proglasil spis v imenu slovenske kulturne zgodovine za trudapolno, pa ponesrečeno šolsko nalogo. Dokler se pa to ne zgodi, naj ta spis stoji! Jakob Gallus je — Ribničan! (Dekan Skubic.) Učenjak ... Kdo vam je dovolil usesti se na mojo pe- i:c ». . na kakšno pečico?« / EJENEC 'Pv®zrnih slovenske mladine Kakor se študentki in potoki zlivajo v roko in reke v morje, tako se zbirajo danes v boli Ljubljani faiftje in dekleta iz vseli krajev naše slovenske domovine. Zbirajo se, du premerijo svoje mlade sile in pokažejo gostom, ki prihajajo iz drugih držav, svojo voljo, vztrajnost in samozavest. Kolikor src,- toliko plamenic, ki bodo v teh dneh kakor mogočen kres zaplapolale proti nebu. To bo kres ljubezni, tisto živo, tople, iskrene ljubezni, ki v mladih srcih gori kot večna luč in ue ugasne, pu naj gredo čez njo najhujši viharji. Majhen je slovenski narod, reven je, hude stiske in nadlogo ga tarejo, — tembolj se ga moraš zato okleniti ti, mladi rod, ki prihajaš za nami, ki rasteš sredi viharnih dni in jc vse polno stranskih poti, ki tc kot zapeljive vešče vabijo v vrtoglave strmine. Mnogo se jih je že iztrgalo iz materinega objema, mnogo izgubilo, kar pu jih je ostalo zvestih, ne bodo klonili nikdar. Dobro se zavedajo: Slovenski narod ni od včeraj, slovenski narod ni od danes, slovenski narod je bik je in bo! Dne 26. junija (nedelja): Mladinski tabor se prične danes ob 9 z mednarodno telovadno tekmo posameznikov za prvenstvo. Ob fl bo v Frančiškanski dvorani otvoritev razstave Prosvetne zveze. Popoldne ob 4 so prično mednarodne telovadne tekme pozameznikov (poljubne vaje na orodju). Dne 27. junija (ponedeljek): Ob 9 dopoldne začetek mednarodnih telovadnih tekem posameznikov za prvenstvo v dvanajstero!)«ju: mednarodne tekme v lahki atletiki; tekme v odbojki (nastopijo člani in-mladci) in tekme v odbojki (aastopijo članico in mladenke). Popoldne od 3 do 7 zvečer: mednarodne tekme v lahki atletiki: slovanske toktne članov v višjem oddelku; tekme mladcev za prvenstvo posameznika v telovadnem' deseteroboju; slovanske tekme članic za prvenstvo posameznic; tekme v odbojki (člani in mladci); tekme v odbojki (članice in mladenke); tekmo zamejskih telovadcev po njihovem narodnem sporedu. Zvečer od 8 do 10 mednarodna akademija v Unionu. Dne 28. junija (torek): Od 9 do 12 dopoldne: mednarodne tekmo v lahki atleliki: slovanske tekme članov v nižjem in srednjem oddelku; tekme vrst mladcev; slovanske tekme vrst članic; tekme vrst mladenk: odbojka Češkoslovaška : Jugoslavi ja. Ob- 9 dop.: Blagaslovje samo nekaj cas lepa«. Tako se po človekovem veakratnem okusu in občutu spreminjejo oblike v govorici, noši, stanu, jedi, pijači, vožnji itd. Vedne spremembe, žal! ne vselej tudi veden napredek. Tudi vasi in sela na kmetih spadajo h krogotoku človeške družbe, kako bi moglo in smelo v njih ostati vse po starem! So pa oblike, ki se ne smejo kakor človekove oči spremeniti nikoli, da se morejo ohraniti vidiki, po katerih edino se mora uravnavati človeka vredno življenje. Mesta nosijo prvo in glavno krivdo, da so spremenila ohlike življenja, in sicer spremenila tako, kakor bi jih nikdar spremeniti ne smela. Te pogubonosne spremembe so se pokazale tudi že na kmetih. To se vidi na vseh poljih in v vseh kmetovih odnosih do družine, soseščine in občine. Preden so v domači hiši urejene družinske in premoženjske razmere, že se mora iz moralnih ozirov v nedorasli svoji dobi poročiti bodisi hči ali sin, da ni nepotrebnega spogledovanja in govorjenja po vasi. Take prerane ženltve in molitve bi bile toliko bolj opravičljive, ko bi šlo pri tijih vselej za zdravje ali v prid dobrega imena; toda gre večkrat le za veliko doto, ne za veliko lepoto... Čast in vera manj pomenita kakor strast in denar. Pri ponesrečenih porokah pride sicer malokdaj in malokje do ločitve, ker se kmetje le še vedno drže božje in cerkvene zapovedi. Vendar, kjer je ni ljubezen zvezala, tam zakonske zveze ljubezen tudi ohranjati ne more, marveč čuva zakonsko zvestobo le moralna dolžnost in navada. De je materinstvo prvi In neravni poklic žene, to je še splošno prepričanje na kmetih. Mlada kmečka žena še dosti rada pričakuje in sprejme otroka, med tem ko misli njen mladi mož pri tem bolj na bodočega delavca in dediča v gospodarstvu. Ako je celo zemljak, bi si sicer želel' več domačih delavcev, vendar ne preveč otrok. Zlasti po vojni je ljubezen do velikega števila otrok tu in tam na kmetih pri nas in drugod precej ohlajena. Rojstvo novega otroka je še vesel, a morda ne več zaželen dogodek. Tudi vzgoja otrok je na kmetih v zadnjih desetletjih že toliko utrpela, da moramo misliti na odpomoč. Mati se še nekoliko potrudi za vzgojo otrok, Skrbno prebira in zbira po »Domoljubu« in »Bogoljubu«, kar bi bilo poučnega zanjo; toda oče to vzgojo večjidel zanemarja z izgovorom, da mu tega ne dopuščajo gospodarske skrbi. Kadar pa otroci odrastejo šoli, odrastejo, žali, velikokrat tudi Na modernih kmetih fm§ skrbni nadaljnji vzgoji v domači hiši fn družini. Naše organizacije, v katere zahaja naš mladi iz-venšolski naraščaj, doslej še niso dovolj premislile in našle načinov, po katerih bi vnet drustve-nik ostal vdan član svoje domače družine. Društvo ne more nadomestiti in zato ne sine izpodna-šati družini njenih temeljnih tal. Četrta zapoved velja za vsakogar in v vsakršnem položaju. Matere in očelje na kmetih pa tožijo, da pri njih ni več vselej in povsod tako. Dorasli sinovi kakor dozorele hčere pa hodijo svojo pot in večkrat se oče in sin ne srečata več v potrebnem skupnem posvetu in še večkrat hodi hči z molkom mimo matere. Mislimo pa, kar morejo odrasli verni otroci prinesti blagrov v svoje mladinske organizacije, morejo in morajo biti zajeti le v blagoslovu spol-njene četrte božje zapovedi. Kar zadeva odnošaje kmečkega ljudstva med seboj, splošno ne gre preko nazora: »Jaz tebi dam, da ti meni daš.« Dobrodelnost do ubogih in ubožnejših vaščanov je le preveč preračunjena na določeno dnino. Denar gre danes kmetu še težje izpod palca kakor v prejšnjih časih, zato ee je varčnost marsikje prelevila v skopost, ki je bila že od nekdaj pri bogatih kmetih precej na glasu. Samo bala in svatba sta pogostokrat še razkošni, da se pokaže, koliko premore hiša. Posli na kmetih se deloma že ravnajo in bi s« radi popolnoma ravnali po poslih v mestih. Kako zapeljiva je zahteva po osemurnem delul Malokdo jjomisli, kakšna razlika je med delom na polju in med delom v tovarni; med delavcem pri kmečkem orodju in med delavcem pri stroju. Kar prvi izgubi na dobičku, pa pridobi na zdravju; in kar drugi pridobi na času in denarju, pa izgubi na zdravju. Zakaj mora biti ravno denar tolikega pomena! Ali tolikokrat opevano zlato polje, tolikokrat pozdravljena razcveteni travnik in zeleni gozdič res nimata za delavca več privlačne sile kakor ob nedeljah in praznikih na sprehodih in begih iz mestnih ulic? Pa kdo ee dane« še sprehaja med polji in travniki? Kolo v raznovrstni obliki in naglem obteku je simbol, da danes naglo živimo tudi že na kmetih. Pri nas včasih ženske niso hodile na dopust, ker pač nismo imeli uradnic in drugih javnih na-meščenk. Zdaj ima že vsaka družina kako hčerko, ki »gre na dopust« in se odpelje kam — ali k morju ali pa v hribe. Nemara je res prav, da človek malo zrak spremeni. Za take čase vzamemo s seboj to in ono, seveda nekaj oblek in perila. Na sliki vidiš primerna oblačila za čas na dopustu. Te obleke so seveda kasneje tudi pripravne za mesto in pisarno. Štev. 2 pokaže jopico iz svetlordečega platna, ki dobro pristoji k obleki štev. 4 iste barve, ali pa h kaki temnomodri ali črni krepasti obleki. — Obleka štev. 5 je lahko enobarvna ali pa pisana. Kroj je jako ličen in moderen. — Obleka štev. 6 je vsa pražnja in naj bo črna ali pa iz svetlega krepa. Rokavi in okrog vratu in zgornji konec krila so v zgfhkih. Ta obleka je prav gosposka in lina. — Štev. 3 je lepa bluza za h kostimu. — Štev. 1 je bluza v obliki moške srajce za športni Aiv- 1K- Ai:—' /N Pohištvo za na vrt in verando je pleteno in je trpežno in pripravno. Če obložiš stole s pisanimi blazinami, je še bolj udobno in lepo za oko. Lahke mizice lahko prnstavijni in jih primerno razporejaš. kostim. Sem spadajo iz istega blaga spodnje hlsa-čice. Oboje je pripravno za sončenje. — Na štev. 7 vidiš dva robca iz mušlina. Takole združena tvorita tnrban, da si zvežeš lase. Poskusi, to je jako lično! — Slednjič pa še nekaj o ovratnikih, ki jih vidiš na sliki. Beli platneni ovratniki eo jako moderni. Treba jih je malo naškrobiti in okrasiti x vezenjem. Vsakdo bo mislil, da ste bili v Parizu, zakaj Pariz je zdaj ves živ takih ovratnikov. Družina in počitnice »Najlepše je doma,« pravi pregovor. Dandanes je to pravilo mnogim, če ne vsem, v žalost. Vse tišči na morje, v hribe, s kolonijo, kamorkoli, samo ne doma! Mogoče je to prav za mestne in bolehne otroke; trdim pa, da vsaka mati tudi čez počitnice najbolje preskrbi otroke. Dijaki, dijakinje, ki ste med šolskim letom v mestu, mar ste pozabili, kar ste prepevali, že v ljudski šoli: »Res lepo je tam na deželci!« Še vas čaka domači potoček, vaška cerkvica, zeleni travnik, gozd in loka. »Ne išči sreče drugod, doma jo najdeš povsod!« Kako je otrokom, družini, ki preživlja počitnice v kolonijah, v hribih ali na morju, naj si vsak sam misli... Obstati hočem in opisati naslednjo sliko: Družina doma. Oče krojač, mati je mati. Otrok sedem; najstarejša se uči za šiviljo v domačem kraju, naslednji sin in hči hodita v mestne šole, trije so doma učenci ljudske šole, dva sta še manjša. Med tednom so vsi zaposleni. Ena hodi šivat, drugi v gozd po drva, eden pri sosedovih pase, drugi zopet pomaga ^nateri na polju. Ko pride nedelja, so vsi zgodaj na nogah, tudi najmanjši, ki ima šele tri leta. »Danes pojdemo na Žalostno goro, ker ste bili med tednom tako pridni. Oče vam bo kupil prve češnje,« tako je budila mati otroke in pripravljala še vse drugo, kar so vzeli s seboj. Nepopisno veselje je zavladalo v hiši, ki sc je še povečalo, ko je inati dejala, da se bodo enkrat med počitnicami peljali z vlakom tudi na Brezje k Mariji Pomagaj. Enkrat pojdejo tudi k Sv. Trem kraljem. Na tak preprost in vendar tako ljubek način jc In družina najlepše preživljala počitnice le doma. (A. Z) Poceni blazine si moreš narediti iz blaga za obleke in jih okrasiti z vezenino ali našivi, ki jih prej izrežeš iz blaga. Obrobiš jih z navadno vrvico. Sončnice varujejo krompir Pravijo, dn sončnice varujejo krompir, da ga ne napadejo razne bolezni. Zato posadi sončnice na njivo, kjer raste krompir! Galoši ostanejo prožni in ne ra/pokajo, če jih čez poletje kda j pa kdaj namažeš z glicerinom, a prej jih obriši z vlažno krpo Poletna obleka iz modre, belopikčaste svile. Obleka je preprostega kroja in jo lahko doma narediš Jagode Ves trg diši po njih. Skoraj se ne moreš premagati, da jih ne kupiš. Najboljše so in najbolj zdrave, da jih poješ, kakršne so. Vendar moreš iz njih napraviti tudi kako močnato jed. Tako: Jagodov riz Vzame.š četrt kilograma riža in ga do mehkega skuhaš na 1 litru osladkancga mleka. Ko se shladi. dodaš osminko litra smetane in en listek razmeheane želatine. To goščo daješ v skledo tako, dn je zmeraj ena plast riža in ena plqst jagod. Vse postaviš na led in preden daš na mizo, prekucneš na tortni krožnik in okrasiš z vtepeno smetano in svežimi jagodami. Jagode s prepečencem Posodo, ki je za peko, obložiš nn dnu s prepečencem. ki je bil namočen v vinu ali moštu. Nato daš zn dva prsta na debelo opranih, s sladkorjem posutih jagod. To naj precej časa stoji. — Zraven zavreš na pol litru mleka 100 g stolčcnih orehov. g sladkor ja in malo cimeta. V vrelo mleko daš dva rumenjaka, 50 g krompirjeve nioke in malo vanilijevega sladkorja. Ko vse to pre\ rc. poli ješ jagode in prepečenee, tlnš na vrh sneg i/ dveh beljakov in postaviš v pečico, da nalahno zarumeni Mladinski tabor sedmih držav, ki ga t teh dneh doživljamo, bodi našim dru-šinam plamen, ki nam kakor kres oznanja najvišji dan, tisto sončno luč, ki naj se je naši otroci oklenejo. Družina, ki se njeni vtroei zbirajo t taki družbi in jim je Bog vodnik, sme biti vesela svojih otrok in nanje ponosna. Navzlic vsemu okrog nas: še je mladina med nami, še v svetu, ki z vero v srcu trdno stoji in ki bo nekoč imela svojo družino i Bogom v srcu in z molitvijo sredi težav. Še bo naš narod močan in zdrav, zakaj Gospod je po naši mladini zasejol kleno zrnje v naše domove. Tebi v spomin Nič več! Le dvajset mladih let kot rožnat vrt — pri cvetu cvet. In slana padla je na vrt — im rožnat kras na vek je strt Kaiko mi lepo je pri srcu nocoj, ko da pogovarjam se, draga, s teboj in gledam od blizu ti v bledi obraz: na licah trepeče ti trpek izraz. Prav taka si, kakor bil čl si nekoč, ko reikla si mi: »Glej, prelestna je noči Te zvezdice zlate in modro nebo — oblaki srebrni — kako je lepo! In koliko skriva v vrhovih d reves se lepih in nam neumljivih čudes: Ko sapica lahna po drevju šumi na listih srebrna s« rosa iskri in sv6ti na bilkah zelenih se trav —> v vseh kapljah odseva modrina višav —* Še slavček raduje se jasne noči ki pesem o sreči v tih večer drobi Ah', toliko bo še samjavih noči in zlatega sonca in radostnih diri; zelenja gozdov in dehtenja cvetlic, šumenja valov in prepevanja ptic; vriskainja pastirjev in pesmi zvonov, grmenja, bliskanja, buoanja vetrov čez vrte, livade — za sinjo goro. Nad vsem pa razgrnjeno modro nebo A v grobu fcrohnelo bo moje telo in zame več pesmi nobene ne bo; ne sonca ne zvezd — le gomila prsti bo pričala, kje moje truplo leži.« Nocoj uri je nate spomin oživel otožen na pol, n« pol srčno vesel: Presrečna si sredi nebeških livad — nad zvezdami večna cvete ti pomlad! Wa boij? ajlvi nevesed stoji nad grobom kamen bel. Pobožal je lehak cefir Mpist Bog daj ji večni mir I i (Marija Brenčičeva.) Poletni narezki Zakaj s! ne bi poleti obložili kruh s paradižniki in kumaricami, čeprav tega še nismo vajeni? Kos kruha, ki damo nanj rezine paradižnika in kumare ni le lep za pogled, marveč vsebnje tudi obilo vitaminov. Le da gospodinjo narobe delajo, da olupijo kumaro, paradižnika pa ne. Prav nasprotno je treba storiti. Paradižnikov olupek je neprebavljiv. Olupimo pa paradižnike prav lahko, če jih damo v vrelo vodo in koj nato potegnemo kožico s paradižnika. Kumara je lahko v olupku. Na paradižnik in kumaro ne damo ne soli ne popra, ampak le nekaj kapljic citronovega soka. Redkvice nareže.š na rezine in jih položiš na kruh. Lahko jih pa tudi sesekljaš in jih obložiš z rezinami jajc. Korenje narežeš na dolge, lianke rezine, daš na kruh in pokapljaš z limono. v..- C..:. • v-.. »Mislim, da smo že uottt4. Tistile oblaki se mi zdijo tako znani.. .« Naš domači zdravnik D. K. M. - Velike drsalke imate, ki vam stalno delajo neprilike in težave. Stari ste II let. Zdravnik vam je svetoval, da bi si jih dali operirati. Bojite pa se operacije. — Vidim, da sle prav korujžna in odločna punčka. Zato se tudi operacije ne boste več bali ampak boste šli zdaj o počitnicah k zdravniku, ki vam bo to nadlogo i/rezal. Zdravila, ki bi vam trajno pomagalo, ni. Če vas neprestano vrat boli, me lepo ubogajte. Če ne vam lahko zboli šc srce, ledvice: pa revmati/em vas prav lahko obišče. To bi bilo pu vendar le mal« preveč. Revma-tizem je za stare ženice, ne pa za vas. Korajža velja! N. Fr. L. Š. - Že skoraj tri leta čutite na desni spodnji strani trebuha bolečine. To prav posebno, če jeste jedi, kakor n. pr. fižol, meso. Lansko leto se jc nadloga še povečala, ko ste vso zimo jedli koruzni kruh. Zaprti ste in prav težko greste na strnil. Po iztrebitvi pn čutite olajšanje. Trebuh se vam zdi na desni strani napet Če pritisnete na desno spodnjo stran trebuha, vas boli. Poleti vam je bolje, pozimi slabše. Najbolje se počutite v jeseni, ko jeste mnogo sadja. — Menim, da imate razširjeno belo črevo, v katerem se nabira in zaostaja blato, ki vam dela popisane težave. Ta nadloga je nekaterim prirojena. Pokaže se že v otroški dobi in še v veliko hujši obliki, ali pa šele v poznejših letih. Trdovratno, hudo zaprtje, napihnjen trebuh kažeta preti vsem na to nadlogo. — Prav verjetno pa je, da se je tej nadlogi pridružilo še kronično vnet je slepiča. Za to govori občutljivost, če pritisnete na opisano mesto. Točno bo pa povedala rentgenološka preiskava, katero vam priporočam Primerna prehrana in redno iztrebljanje vam bo omililo^ nadlogo. — Druga nadloga pa. ki vas teži, je v sorodu s prvo Menite, da imate zlato žilo Močno srbenje in pekoče bolečine pa povzročajo tudi oksi-uri. Potrebna bi bila preiskava, da se dožene, kaj je. U. Z. Lj. - Od lanskega leta imate neprestano rdeč nos. Menite, da vas je sonce ožgalo. — Rdeč nos je dostikrat znamenje motenj v splošnem krvnem obtoku, ali pa samo motenj v lokalnem krvnem obtoku. Posebno pri deklicah, ki jih rado zebe in imajo mrzle noge. Včasih pa je to v zvezi z drugimi boleznimi kože. Tudi pri motnjah v prebavi se pojavlja rdeč nos. Prav tnko pri boleznih v nosu in v obnosnih votlinah, pri boleznih vratu (golša), jeter, ledvic itd. Vinskim bratcem pa ga pobarva alkohol. — Pri rdečem nosil, ki je izraz motenj v krvnem obtoku, ne dose/.emo z zdravljenjem nosu samega veliko. Uporabljamo različne ihtliv-olove maže. Krpice, namočene v bencin in pri-tisnjene na nos, pomagajo le za kratek čas Zvečer se umivajte z vročo vodo in ihthyoloviin milom, zjutraj pa i mrzlo vodo. Tudi obsevanje s kremensko lučjo pomaga. Posebno važne pa so splošne higienske mere, ki se jih moramo držati Ogibati se moramo vročih dražečih pijač, kukor n. pr. močne kave, čaja, alkohola. Poskrbeti moramo za redno prebavo. Zdraviti moramo bledičnost in slabokrvnost. Nagle temperaturne spremembe škodujejo Važne pa so bolezni nosu in njegove okolice. Prav te so često vzrok tej dolgotra jni in trdovratni nadlogi. F. S. J. - Že pol leta vas boli pod levim rebrnim lokom Povem naj vam, kaj je vzrok tej bolečini. — Veliko zahtevate. Redkobesedni ste pa tuko, da se čudim! Ta lastnost je redek gost pri ženskah. Moral bi biti vseveden, cla bi vam lahko in prav povedal. Žal pa, da do danes ztlravniki še nimamo te lepe in priporočljive lastnosti. Cela vrsta bolezni je, ki opozarjajo človeka nase z bolečinami pod levim rebrnim lokom. Zelo pogosto so vetrovi, ki delajo te neprilike človeku Bolezni levih ledvic, vranice, porebrnice pridejo prav tako v po štev. Iz enega samega stavka ne morem sklepati in povedati ničesar. P. A' M. - Kaj pomaga proti sončnim pegam? — Zanesljivo, če tudi počasi učinkujoče zdravilo je bilo precipitatno mazilo. Uporabljati pa ga morate redno in vztrajno, da dosežete zadovoljiv uspeh. Naj vam ga napiše zdravnik! Od domačih zdravil pa pomaga ekstrakt iz lipovega cvetja. Priporočljivo pa je, da začnemo z zdravljenjem že zgodaj spomladi, dokler sonce še ni tako močno. Kožo zavarujemo pred ultra vi joletnimi žarki z mazili. Nosimo klobuk s širokimi kraji. Pred soncem se zavarujmo z rdečim ali modrim sončnikom ali pa pajčolanom istih barv. S. U. Šk. L. Manjka vam samo moške volje, pa bi splavali na drugi breg. Tablete, katere mislite, niso prav nalašč za to Krepijo le živce. Če bi bile tudi za vas dobre, ne vem. Šele po preiskavi bi vam priporočal ali pa odsvetoval V letih ste. Če vam gmotno stanje dopušča, se oglejte po življenjski družici. Vse se bo potem uravnalo samo po sebi! D. J. C. - 0 izpadanju las sem razpravljal že parkrat. Mislim, da ste dobili tudi zase kaj primernega. Priporočam pa, da se v vašem primeru obrnete na strokovnjaka za kožne bolezni. Pravni nasveti Posredovalna pisarna. G. — Niste povedali, Ikakšne vrste posredovalno pisarno bi radi odprli. Morda za potsredovanje pred upravnimi oblastvi? Dovolitve za pisarne za zastopanje strank pred upravnimi oblastvi se izdajajo samo onim, ki so dovršili pravno fakulteto s predpisanimi izpiti in ki dokažejo najmanj desetletno državno službo pri javni upravi ali pri občinah s pravicami občega upravnega oblastva prve stopnje. Finančni upravni zastopniki smejo posredovati kot pooblaščenci pred finančnimi oblastvi, če so dovršili pravno fakulteto in služili najmanj 15 let v davčni stroki. Dovolitve za pisarne za posredovanje pri vojaških oblastvih glede opravljanja vojaške dolžnosti, kakor tudi za zastopanje v pravnih poslih pred sodišči sc ne smejo izdajati. Odškodnina za poškodbo. Z. B. — VoznSk, ki je vozil levo, je zadel ženo, ki se je vozila s kolesom. Kazensko sodišče je voznika oprostilo. Vprašate, ali in kako bi žena dobila odškodnino. — Če je žena pred kazenskim sodnikom zahtevala odškodnino, jo je sodnik zaradi oprostilne sodbe z odškodninskim zahtevkom zavrnil na pot civilne pravde. Za odškodnino bo torej morala tožiti in v pravdi dokazati voznikovo krivdo za njene poškodbe, odnosno za poškodbe kolesa. Šele v tem nri-meru bo mogla dobiti odškodnino. Patent. O. J. — Glede pravice patenta se morate obrtniti na »Upravo za zaščito industrijske svojine v Belgradu«. Naslovov inženirjev, odnosno advokatov iz razumljivih razlogov ne moremo tu navajati. Poglejte v kakšen poslovni koledar. Zaračunavanje poslovnega davka gostilničarki. A P. — V nedeljo, 12. junija t. 1., smo pojasnili, da prodajalec (n. pr. vinski trgovec) ne sme kupcu posebej zaračunati poslovnega davka in ga tako prevaliti nanj. Davek mora biti vkalkuliran že v ceni. Imam okrog 4000 debel vrtnic, kjer cvete okrog 300 imenskih vrst. „„Vsak ima prost vstop v moj vrt skozi celo leto. Fran Jenko usnja Medvode Plot na meji. M. V. O. — Na mejo niste smeli postaviti plota brez pristanka mejaša. Ob meji ga pa lahko postavite, če s tem ne posegate v kakšne pravice (n. pr. služnost hoje) soseda. Niste povedali, iz kakšnih razlogov zahteva sosed, da morate plot prestaviti 40 cm od meje. Ali morda pri oranju bodi za mejo po vašem svetu? Če je tako, mu morate pač pustiti toliko prostora, da ne bo oviran pri hoji. — Če voda že od nekdaj teče s sosedovega na vaše zemljišče, mu odtoka vode ne boste mogli samolastno zabraniti. Carinski posrednik. P. F. — Radi bi vedeli, kakšni pogoji so predpisani za poklic carinskega posrednika. — Službo carinskih posrednikov ureja »pravilnik o carinskih posrednikih«, ki je objavljen v 53. številki »Uradnega lista« z dne li. jun. 1925. Za to stroko se zahteva pravna fakulteta in najmanj dveletna carinska praksa ali visoka šola za trgovino in promet, gimnazija ali .realka z zrelostnim izpitom ali abiturientski tečaj, ali trgovska aka-demija ter poleg tega šestletna carinska ali carin-sko-posredniška praksa, aH nižja srednja šola in desetletna praksa. Poleg tega je treba opraviti izpit za carinskega posrednika. Ostale predpise si oglejte v navedenem pravilniku. Posvojitev tujega otroka. S. F. Radi bi zvedeli, kaj je vse treba ukreniti za posvojitev tujega otroka — Tujega otroka sme posvojiti oseba, ki nima svojih zakonskih otrok. Oseba, ki hote koga posvojiti, mora biti vsaj 40 let iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii................... ODRFŽITF iiiiitiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiini M Sr.Ofl-INTKT 1 odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen tale odrezek. j ..Slovenec" 26. junija 1938 | illlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIHIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIII^ stara, otrok, ki naj se posvoji, pa mora biti vsaj 18 let mlajši od svojih posvojiteljev. Poročena oseba sme posvojiti ali posvojena biti le s pritrditvijo svojega zakonca. Če je otrok nedoleten, se more posvojiti le s privoljenjem zakonskega očeta; če ga nima, je treba privoljenja matere, varuha in sodišča. Tudi za posvojenje polnoletnega otroka je potrebno očetovo privoljenje. Posvojitveni postopek se sme pokreniti pri sodišču samo na osnovi pismene ali na sodni zapisnik sprejete pogodbe med posvojiteljem in posvojencem ali njegovim zakonitim zastopnikom. Pismena pogodba mora biti napravljena v obliki notarskega zapisa ali overovljena po sodišču ali notarju. Če je treba odobritve varstvenega sodišča, se preda prošnja s posvojitveno pogodbo vred pristojnemu okrajnemu sodišču. Če pogodba^ ustreza zakonitim predpisom, jo okrajno sodišče pošlje z obrazloženim predlogom okrožnemu sodišču. Okrožno sodišče izda odločbo. Ko postane odločba, s katero se posvojitvena pogodba potrdi, pravomočna, se pošlje pristojnemu oblastvu zaradi vpisa v matične knjige. Posvojeni otrok dobi poleg svojega rodbinskega imena še ime svojih posvojiteljev. Čevljar. A. Z. Pojdite na domače okrajno načelstvo in se javite pri obrtnem referentu, kateremu vse odkrito povejte, kako je z vami. Brez dokazov o strokovni izobrazbi za čevljarstvo ne boste dobili dovoljenja za samostojno izvrševanje te obrti. Prošnja za državljanstvo. R. P. Prošnjo za pridobitev našega državljanstva je treba vložiti pri upravnem oblastvu prve stopnje, v čigar območju je občina, ki je prosilcu zagotovila sprejem v domovinsko zvezo, odnosno občina, kjer stanuje. Prošnji je treba priložiti listine, s katerimi dokažete pravno osnovo za pridobitev državljanstva. Z rojstnim (krstnim) listom dokažete, da ste 21 let stari, ker pred dovrši-tvijo te starosti ne morete vložiti prošnje za državljanstvo. Ker ste slovenske narodnosti, vam je treba poleg navedene listine priložiti še dokaze o lepem vedenju (nravstveno spričevalo) in o tem, da morete vzdrževati sebe in svojo rodbino. Če ste rojeni ali če stanujete vsaj tri leta v občini na ozemlju naše države, vam ni treba dokaza, da vam je domača občina zagotovila sprejem v domovinsko zvezo. S pridobitvijo državljanstva boste pridobiti domo-vinstvo v občini, kjer ste rojeni, odnosno kjer stanujete. Prošnjo za naše državljanstvo je treba kolkovati s takso 100 dinarjev. Kolkovati se morajo tudi vse priloge. Taksa za dekret o pridobitvi državljanstva pa znaša 1000 din. Minister za notranje posle more oprostiti v primerih, vrednih posebnega ozira, plačila vseli taks za pridobitev državljanstva tiste osebe, ki so Jugoslovani po rodu in jeziku, pa nastanjeni in priseljeni v kateri izmed občin kraljevine Jugoslavije, če ne plačujejo na leto nad 1000 dinarjev državnega neposrednega davka. Parcelacija. F. P. Sosed je parceliral svojo njivo, ki leži ob vašem posestvu. Ob meji je tlal začrtati štiri metre široko pot za dovoz k po-edinim parcelam in kot svoječasno zvezno cesto med državno in občinsko cesto. Ker pa je pri vas predpisano, da se morajo projektirati ceste v najmanjši širini 8 metrov, obstoji nevarnost, da boste tudi vi morali svoječasno odstopiti štiri metre širok pas za pot. Menite, da je sosed s tem, da je začrtal za pot samo 4 metre, a ne 8 metrov širok pas zemljišča, posegel v vnšo posest in vprašate, ali imate pravico ugovarjanja. — Parcelacija mora ustrezati predpisom regulačnega načrta. Drugače je občina ne otlobri. V vašem primeru je po regulačnem načrtu verjetno projektirana 8 metrov široka pot tako. da zanjo odstopite vi ni vaš sosed vsak polovico zemljišča. Sicer boste pa to lahko zvedeli pri občini. Gradbeni zakon namreč določa, da morajo lastniki, ki parcelirnjo svoje zemljišče, odstopiti občini brezplačno in neobremenjeno zemljišče, določeno z načrtom, ki je potrebno zn javne prometne namene. Nepravično bi bilo. ako je projektirana cesta nn meji dveh sosednih zemljišč, pn bi moral v to svrho odstopiti potrebno zemljišče snmo lastnik ene parcelo, drugi pa nič, čeprav bi on prav tako nncl korist od bodoče ceste. Zato ni verjetno, da bi z ugovorom zoper parcelacijo uspeli. Tudi velja pravilo, tla se morajo zasebne koristi vedno podrediti splošnim. štetje delavskih let za pokojnino. A. V. P. Po podatkih rešenja pomočnika ministra za promet, s katerim ste bili upokojeni in se Vam je odmerila osebna pokojnina, ste dne 22. maja 1906 stopili v službo pri družbi južne železnice kot delavec, ob podržavljenju južne železnice dne t. septembra 1923 ste bili prevzeti v državno službo in ste v svojstvu delavca vršili službo do 1. junija 1927, s katerim dnevom ste bili prestavljeni po takratnem zakonu o državnem prometnem osebju za Ciljava proge — zvaničnikn II. kategorije. Dne 29. januarja 1958 ste bili upokojeni in vam je v rešenju priznan za pokojnino samo čas nastavljene službe, t. j. od 1. junija 1927 do 29. januarja 1958. Po vašem mnenju je rešenje nepravilno, ker vam za pokojnino ni priznan čas delavske službe — O štetju delavskih mezd za pokojnino zakon o državnem prometnem osebju iz leta 1951, ki za vas v smislu § 258 edino pride v poštev, izrečno nikjer ne govori, pač pa se po točki 5 § 258 tega zakona pod gotovimi pogoji šteje za pokojnino tudi čas, prebit po dovršitvi 18 leta starosti v svojstvu stalnega dnevničar-j a. Ker je bil pojem »stalni dnevničar« z načelno odločbo državnega sveta tako pojasnjen, cla spadajo sem tudi stalni delavci, bi za vas prišel v poštev navedeni zakonski predpis, to pa le ob pogojih uvodnega odstavka § 258, predvsem, da ste bili nastavljen pred 1. septembrom 1925. Ker pri vas ta pogoj ni izpolnjen, se vam delavska služba pred nastavitvijo — ne glede na članstvo pri provizij-kem zavodu — za pokojnino ni mogla všteti. Ne glede na to, cla ste rok za pritožbo že zamudili, bi vaša pritožba ne imela uspeha. Pripominjamo pa, da se že dolgo dela na spremembi S 258 v tem smislu, da bi se stalna delavska služba štela za pokojnino ne glede na datum postavitve. Čim bo ta sprememba uzakonjena, boste lahko zaprosili za odmero pokojnine po novem predpisu. »Obupana«. R. T če mislite, cla se je mož zaradi svojega nerednega življenja spolno okužil, potem vam ne moremo drugega svetovati, kot da možu zagrozite z ločitvijo, če se ne bi spametoval. Spolna bolezen, ki jo je zakonski drug iztaknll izven doma, je zadosten razlog za takojšnjo ločitev. Z ozirom na vaše posebne razmere vam svetujemo, cla se posvetujete še z zdravnikom. Potek najemninske pogodbe. B. J. L. Ko poteče najemna doba, bo moral najemnik, kakor je v pogodbi določeno, vrniti vse v najem vzete prostore nepoškodovane. Običajna obraba prostorov se ne smatra za poškodbo. Če se z najemnikom ob prevzemu prostorov ne bosta mogla sporazumeti glede odškodnine sploh ali pa samo glede višine odškodnine za to, kar bi smatrali vi za škodo, najemnik pa le za običajno obrabo, potem se bo tak spor moral rešiti s tožbo, ki jo morate vložiti v teku enega leta. Ko bo vam prisojena odškodnina, jo bo moral plačati najemnik. V zavarovanje najemnine pa imate zastavno pravico na prineseno pohištvo in premičnine, ki so last najemnika ali njegovih, z njim v skupnem gospodarstvu živečih rodbinskih članov. Najemniku tedaj nič ne bo poma-dalo, da je inventar izročil'ženi. Če ob izselitvi najemnina ne bo plačana, smete torej pridržati stvari na svojo nevarnost, morate pa v treh dneh pri sodišču zaprositi za zastavni popis. Nesreča na železniškem tiru. I. L. šolarji so šli čez železniško progo po cesti. Proti njim je privozil voznik z gramozom naložen voz. Otroci so se umaknili, le eden je obstal na progi. Tega i'e voznik ošvrknil z bičem, pa ni mogel s poti, er je z nogo stopil med tračnice, ki so ga držale. Kravja vprega je prišla mimo fanta, voznik ni ustavil in je prednje kolo povozilo dečkovo nogo in šele nato je zaradi vpitja voznik ustavil. Vprašate, kdo je kriv. — Če se je stvar tako godila, kot je opisano, potem zadene krivda le voznika Ta je moral gledati, ali je pot pred njim prazna ali ne. Moral bi videti fantovo zadrego ni bi mogel pravočasno krave ustaviti, če bi bil pazljiv voznik. Poškodovani dečeik, oziroma njegov zakoniti zastopnik ima pravico zahtevati od voznika povračilo za dejanske stroške zdravnika in bolnišnice, nadalje primerno bolestnino in odškodnino za trajne posledice. Posvojitev otroka. F. M. Ž. Ker ste prevzeli tujega, nezakonskega otroka v rejo, ne da bi se dogovorili z njegovim varuhom, lahko varuh vsak čas zahteva, da izročite otroka materi nazaj in nimate nobene pravice zahtevati od matere ali nezakonskega očeta povračilo rejnine. Svetujemo vam, tla otroka posvojite, ker potem vam ne bo mogla več nezakonska mati nagajati, čeprav bi se kasneje premislila. Za posvojitev je potrebno, cla ste stari najmanj štirideset let, otnok mora biti najmanj 18 let mlajši od vas in ne smete imeti lastnih zakonskih otrok. S posvojitvijo bodo veljale med vami in posvojenim otrokom enake pravice, kakor med zakonskimi roditelji in otroki. Otroka lahko posvojita oba, mož in žena; če pa žena še ni stara 40 let, ga lahko zaenkrat sami posvojite, kasneje pa še žena. Pri nakupu posestva dogovorjenn pot. D. N. Prejšnji lastnik vam je prodal hišo in nekaj vrta in pri tem ste si izgovorili še pot čez vrt, ki je ostal prodajalcu. Slednji je pa sedaj prodal še ostali svet drugemu kupcu, ki vam dela težave pri uporabi poti: izkopal je kamenite stopnice, naložil na pot staro železo itd — Svetujemo vam, da dosežete od prodajalca, da pripravi drugega kupca do tega, cla dovoli vknjižbo poti, ki jo je vam kot kupcu zagotavljal na pridržanem svetu, ki ga je prodal sedaj drugemu kupcu. Kajti, če pot ne bo vknjižena, ni dolžan drugi kupec, ki je od prodajalca kupil svet brez bremen, da bi vam dovolil pot. Vi boste v tem primeru imeli le pravico, da zahtevate od prodajalca odškodnino za to, ker ne morete več uporabljati poti po sedaj drugemu kupcu odprodanem svetu. Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! l>na: »Nimaš nobene prijazne besede zame?« On (ves zatopljen v križanko): »S Koliko črkami?« originalna, naravna In zdravilna Je samo eno, ona z rdečimi srci. Zdravje in užitek I Kmetijski nasveti škropljenje krompirja proti peronospori. K. J. M. — Ker letošnje [»mladi pogosto dežuje, se bo gotovo razvila rja (peronospora) na krompirju, ližolu, pesi in korenju. Da bi se mogoče pravočasno zavarovali proti tej rastlinski bolezni, naj nasvetujemo. kaj je storiti in ob katerem času proti tej nepriliki. Dalje, kako pripraviti škropivo, da bi rastlinam ne škodovalo. — Krompir napade navadno glivična plesnobna bolezen peronospora alipalež; fižol, peso in korenje pa rja, ki je različna od one. Proti tej ne poznamo sredstva, pač pa proti peronospori, ki je slična oni na trtah. Ta nastopa kaj rada ob vlažnem vremenu, posebno, če se vročina menja z deževnimi rosami, plohami. Kakor zatiramo plesen na trtah z rastopino modre galice in živega apna, isto storimo s perenosporo na krompirju in fižolu. Za škropljenje krompirja jemljemo ravno tako zmes galice in apna, kakor za trte, in sicer: na 100 1 vode 1 kg galice in 1 Vi kg apna. Ta sredstva najprej vsako zase raztopimo in vlijemo galično rastopino med neprestanim mešanjem v apneno mleko (ne narobel). S to mešanico poškropimo s trtno škropilnico krompir takoj, ko se pokaže na njem najmanjša sled paleža. škropiti je enkrat, ob neugodnem vremenu dvakrat. — Fižolu največkrat škoduje v vlažnih letih pegavost fižo-lovega etročja, pa tudi druge vrste rje. Ta bolezen napada stročje, liste in stebla. Obolelo steblo ali listje ima črne proge. Peso napada pesna rja. Korenja pa druga vrsta rje. Proti rjam si ne vemo pomagati, ker do sedaj niso znana sredstva proti njim. Škropiti z modro galico teh rastlin, ne moremo, ker so njih listi preveč občutljivi in bi jih škropivo osmodilo. Zatiranje bramorja na vrtu. M. H. Š. — Na vrtu vam dela bramor veliko škodo z objedanjem sadik in vsega, kar raste. Lovili ste ga z lončki, pa brez uspeha, ker se je le tu pa tam kateri ujel. Poskusili ste s karbidom in živini apnom, toda vse to je ostalo brezuspešno. Kakšna sredstva pomagajo zanesljivo proti temu škodljivcu? — Proti braitlorju imamo mnogo pripomočkov, toda popolnoma zanesljivega ni do sedaj še nobenega. Treba pa poskusiti vse, kar je mogoče, da uničimo tega škodljivca naših vrtov. Koristno je loviti jih potom lončkov z gladkimi stenami. Se večji učinek dosežemo, če od lončka do lončka položimo pokoncu gladko nizko desko, ob kateri bramorji ne morejo splezati kvišku ali čez. Ko pride bramor, ki leze po zemlji, do deske, teče ob njej in pae nasmehnila, u smehljaj Ji je zamrl nu ustnicah, ki so bile blede kot njen obraz. Zaprla je oči, ko da bi umirala. Pri tem je pokimala in ponovila besede svoje matere: »Resnično, prav jo imela moja mati, huda reč je ljubezen.« (Charles Foley) HaiSi in njegov ose! Haifi se tedaj pojavi, na obali pri Luksorju, kadar se v Nilovih vodah začno zrcaliti rožnati oblaki jutranje zarje. Haifi je lepo umit, ima blesteče se belo obleko; njegove urne oči se svetijo ko zlato, in njegov osel, ki se zove Gam-betta, je sit, da je kar okrogel, je lepo pokr-tačen in osedlan z bleščečim se usnjem. Mnogo tekmecev pride na obrežje, ki so sami bradati možje, visoki, krepki fantje. Nobeden ni tako majhen in slaboten ko Haifi, saj ima Haifi največ deset let in ne bo torej nikoli, da bi bil težkoatlet. Drugim je le do tega, da iz svojih strank izžamejo čim več pijastrov in venomer beračijo, a Haifi želi biti plačan za dobro postrežbo, hoče, da si ga l judje zaželijo in da si obdrži stalne odjemalce. Kadar ima svojega jezdeca na Gambetti, reče »ejj...« in požene osla v tek, on sam pa je na svojih drobnih, majhnih nogah zmeraj vštric njega in vleče s seboj tudi še površnik ali zavoj z nadevanimi kruhki in še fotografski aparat svojega gospoda, čeprav pripeka sonce ko velikanska peč, čeprav se njegovi žarki vžigajo v puščavski pesek, tako da prodira žgoča vročina v malega Haifija za-eno od spodaj in od zgoraj. Končck svojega kaftana si vtakne v usta, ko da si s tem gasi žejo in dokler še more dihati, dokler mu še utripa srce, bo Gambetta urno tekel naprej, bo stopal po strmih pobočjih in po ostrih pečinah ob prepadih, zmeraj »ejjj Gambetta . .« od te do druge skrivnosti mesta Teb, ki je neizmerno v svojih razvalinah. Če je k je kos poti, ko stopa osel v koraku, ali če počivajo, ker se je utrudil jezdec — ni se utrudil osel ali Haifi — jezdec se je utrudil, tedaj se začne Haifi pomenkovati. Tu in tam je pobral kako zmee angleščine in si je nabral, kakor si golobček nabere zrne v golšo; tako borna in majhna je ta njegova angleščina, saj je šele eno ali dve leti v službi. A dasi more o sebi govoriti le kot o »this boyu« — o tem dečku — ker besedice za »jaz« še ne pozna, je vendarle za.baven in ljubezniv. Efendiju ponudi kako svojo dobro cigareto, namesto da bi ga prosil drobiža za cigaretni tobak. Po ure dolgo čaka na samem pripekajočem soncu, ne da bi se ganil z mesta, da le efendiju ne bo treba iskati ga ali ga poklicati. Kadar se tujci gosti jo, tedaj Haifi pogrne mizo in streže in je za tolmača v hotelu in pri nakupovan ju popotnih spominov. Zvečer pa je vsakdo, ki je jezdil z njim, teh misli: »Prekrasne, veličastne so te Tebe. A ta mali fantič z oslom je pa le nekaj najlepšega od vsega.« Naklonjenost doinaša zlato, in noben poga-njač oslov ne zasluži toliko kot Haifi; nobeden ne stoji zvečer tako strumno ob glavi svojega živinčeta, nobeden ne bo drugo jutro tako urno spoznal svojega efendija iz množice drugih in ga živahnih oči pozdravil ko Haifi. Brž ko nato odrine barčica in je že zadosti dolgo nežno mahal za n jo, se mali fantič povzpne na Gam-betto ko kaka opica, napravi nato krasno ježo naokoli, pri čemer meče ose! ko v navdušenju vse štiri kopita zaeno v zrak, nato pa odrineta domov, v veličastno hišo očetovo. Oče in mati sta zmera j doma; brat Muhmadi in njegov osel Bonapartc sta tndi že dolgo doma; kokoši in golob je že spijo; psi le šc po tihem bevskajo, ker ni nobenemu tujemu življenju na tej strani Nila kaj oporekati, zakaj, vse tiste gospe in gospodje iz Amerike in Fv-rope, se pogrezajo zdaj tain v Luksorju v svoje blesteče se kopalne banje, se škropijo s prlio in se pripravljajo na slavnostno večerjo. Haifi še ni tdrej. Haifi ima še mnogo dela, preden bo mogel večerjati. Očetova hiša ima veliko stanovanj. Okrog dvorišča se vrsti ilovnata koča za ilovnato kočo, vse je kakor trdnjava obdano z debelini obzidjem iz gline. Tu spijo starši, tu jedo, tu stanuje Gambetta. tu stanuje Bonaparte, tu spi Muhmadi in v tej mali luknji — kočici, ki je bolj slična pasji kolibi kot človeškemu bivališču, spi tudi Haifi. Tn kakšno je vse to, kako ne-pometeno, zanemarjeno! Vse čaka samo llaifija, ki najprej oskrbi Gambetto, mu da ovsa. mu prinese vode, mu nastelje. Nato oskrbi šc Bona-parta, ker mu Muhmadi komaj odvzame sedlo in rajši brezsrčno leži v svojem bivališču, češ »ti stari osel, sam si pomagaj,« in slednjič vzame flaifi še metlo v roke Nato sledi obračun z očetom. To je resna ura, zakaj brez olepša vanja bodi povedano, da je ta častitljivi, molčeči, na pogled vprav plemeniti poglavar družine ves dan čakal samo na denar, ki mu ga bosta njegova dva sinova prinesla domov Niti enega sivepa lasu nima še v bradi, mogoče je komaj štirideset let star, a v Egiptu ne dela nihče, ki je lastnik trdnjavi podobne ilovnate zgradbe, dveh oslov in dveh sinov. On le moli, pridno kadi, použiva vse tiste dobre kaše, čežane in omake, ki jili mati skuha, včasih si privošči tndi kakega golobčka ali nekaj jajc, pije dvanajstkrat na dan svojo črno kavo, spet moli in kadi, dokler ne napoči ura, da se odpočije od vseh težav tega živl jenja. Muhmadi prinaša malo denarja domov; efendiji ga nimajo radi, mimo tega ga pa več kot polovico utaji. Najrajši bi imel tudi on že sinove in svoj mir. Močan je ko medved, kocine mu poganjajo iz brade in oči so mu zaspnne. A Haifi s svojim jasnim glasom in žvenketajočim, polnim mošnjičkom iz svile je povsem drugačen. ITaifi se rad pobaha s svojim bogastvom, ponosen je na svoj zaslužek. Vse pokaže, a oddati noče vsega. Potrebuje nov kaftan in milo, čistilo za oslovo opremo, nov jermen; potrebuje mnogo cigaret, da jih more ponuditi drugim: rad vrže kak pijaster med paglavce, da ga občudujejo. Slednjič pa le odda očetu dvakrat toliko kot veliki brat. Očeta je besedovanje ra/.vnolo, mati je hvaležna in vdana, Gambetta mirno žveči svoje zrnje, nato sledi kaša. nato nastopi noč... Če se zvečer kje spričkajo, ker kak poganjat ni zadovoljen s plačilom in bakšišem, pa pokličejo Haifija, ki si da vse razložiti: kako dolga je bila ježa in kam, koliko je ponudil efendi in koliko je zahteval poganjač. Včasih razsodi talko, da je ježa že preplačana in tedaj vzame svojim po deset ali dvajset let starejšim tovarišem denar iz mošnjička, rekoč: »Fant se je zmotil,« in da efendiju nekaj pijastrov nazaj. Ali pa žalostno zmajuje z glavo, na ".široko razpre svoje rjavozlate oči in zatrjuje, »little bakšiš, master«; potem mora skopuh še enkrat seči v žep, in to tudi stori, zakaj Ilaifi-jeva beseda zmeraj obvelja. Kako je to? Ko je tako majhen in nima še nič izkušenj? Haifi je pameten in pravičen, to mu bereš s čela in z ustnic; vsak človek in vsak osel to občuti. Kako šele Gambetta! Gambetta nikoli ne stoji osedlan in obrzdan na soncu, če se njegov jezdec pogrezne v grobove, zakaj llaifi dobro ve: to traja uro dolgo in za uro časa se že izplača razsedlati osla in mu odpeti uzdo« Človek niti verjeti ne more, kako zna ta inršavi palček, po imenu llaifi, vzdigniti težko sedlo in ga posuditi na osla — vendar se mu to zmeraj posreči. Drugi oslovski poganjali ne ravnajo tako. Gambetta nikoli ne sloji pred gostiščem, kjer jč njegov jezdec ali kjer dobi llaifi kak požirek, ne da tudi on ne bi bil napojen. Gambetta je tudi obdrgnjen s slamo, če moker in utrujen pride domov Gambetta dobi zjutraj in zvečer poljub na mehki smrček, in ker ni Gambetta nikdar tepen, teče tudi brez batin tako hitro, kakor zaukaže llaifi. Dvakrat, trikrat na leto so ondi v Luksorju dirke vpričo visokih tribun in visoke gospode. Okrog dirkališča je vse živo luksorškega ljudstva, nekaj tisočev ljudi je zbranih. Dirkajo kamele, konji. osli. Nazadn je je dirka oslovskih poganjačev Tedaj je zmeraj Gambetta zmagovalec, vsi stavijo nanj in dobijo vsaj toliko denarja nazaj, kolikor so ga vplačali, llaifi jezdi brez palice, reče samo »ejj j ...« in Gambetto prešine neskončna častililepnost, oči se mu zaleskečejo, če ga ogroža kak d mg osel. noge meče kvišku ko kozel in je zmeraj prvi Potem je vsa množica divje navdušena, llaifi! Gambetta! llaifi! Gumbetta!« — in oba sta ponosna, ko delijo nagrade in obema se smeje srce v pršili. »Mene jezdi najboljši jezdec,« si misli Gambetta, in Haifi si misli: »Jaz imam najbolj urnega, najkrasnejšega, najplcmenitcjšega osla na svetu « * * H« t . . V Nilovih vodah se potepa mikrolia, T;t zagnezdi v človeka iii žival bolezen, ki se ji pravi bilharzia. To je ostudna, huda bolezen, ki ji nujno sledi smrt. Seveda je mogoče, da se je kaka druga strupena klica vgnezdila v Gambettovo črevesje. Kdo ve. Nobenega živino-zdravnika ni bilo najti, ko je bilo Gambetti slabo, ko ni mogel več stopili na noge in je kropeče dihal. Potem je šlo vse strašno hitio li koncu, trebuh je bil od krčev napet, še enkrat je odprl oči, ko so curkoma lile llaifijeve solze med ječanjem na njegovo glavo. Potem je bilo vsega konec, in ostanek.. Gambetta je bil mrtev in je izginil, ko da bi ne bil nikdar živel. Njegova lepa spalnica je bila prazna, njegova stelja požgana, in kjer je nekoč bival, ondi se valja majhen, ubog deček, otroček z zalepl jenimi, rdečimi očmi in nič več ne vstane, ko se začno daniti, in nič več ne pride h kotlu, ko je skuhana kaša, le joka se in izgublja v žalosti še tiste bore mišico in /a spoznan je masti z udov, in tako dan in noč, dan in noč Kam je šla vsa tvoja pridnost, vsa tvoja vmema, tvoja poštenost in pamet, mali llaifi? Oslovski poganjač brez osla — zdaj nimaš kaj opraviti nn obali in skoraj ne bo nihče več poznal tvojega lepega, hrabrega obraza in tvo-jop_ ljubkega imena: llaifi! A kaj bi s tem! Sijaj in slava, ki si ju izgubil, (o bi se že dalo preboleti, ko bi ne bilo tiste luknje v svetu, kjer je bil Gambetta! Če bi le mogel spet poljubiti njegov topli, mehki smrček, objeti njegov gladki, vlažni vrat! Če bi le ne bilo te strašne bolečine v pršili, ko da bi kdo porinil kamnitni valjar pod malega Haifija. Saj novega osla ne morejo vee kupiti: saj niso nič štedili v dobrih časih, ko se, je denar kar tisipal v kočo. Saj so mislili: oba sta mlada, Gambetta in llaifi, pofemu bi človek mislil na prihodnost? A zdaj je prvi mrtev in drugi je uničen — odkod bi mogel priti nov osel? Pa če bi prišel, ali bi bil to Gambetta ... Seveda, to gorje ne bo večno. Nekoč se bo ITaifi izkopal iz žalosti; v Luksorju bo dobil delo, čistil bo čevlje pred kavarnami, odpiral in zapiral bo vrata pri avtomobilih in kaj podobnega, kar pač zmore takle fantič brez osla. Toda — ali je to še naš llaifi? Zdaj mu moreš dati vsega: denarja, osla, sedlo, bele kaftane, vsega v izobilju — in vendar — prejšnjega llaifija ne bi več dobil. Takole felališko otroče je le za kratko dobo v cvetju.., (Bulder) Ljubi, mali Andi i. Nekega lepega, poletnega jutra je šel v Londonu ljubi, mali Andi s svojo pestunjo na sprehod v park. Na potih je bilo vse živo ljudi, vsi so občudovali krasoto cvetja in marsikak sprehajalec je pogledal tudi Andija, ki je videti zdaj ko angelček, čeprav ima že sedem let. Pestunji pa to ni všeč, precej stroga je. Pravkar ju je prešla stasita gospa; pot je ozka —zdajci se gospa okrene ko blisk in prisoli gospodu, ki gre poleg nje, silovito zaušnico. Nastane prepir, ljudje 6e zbirajo, pride policija — in pestunja potegne svojega varovanca hitro za seboj, da ne bo priča takemu prizoru. Nekaj časa gre vsa razburjena in molče dalje. Nenadoma vpraša Andi: »Kako vam je ugajala tista gospa?« »Kakšna gospa?« sc dela pestunja nevedno. »No, tista, ki je gospoda tako oklofutala!« »Niti videla je nisem.« »Tako. — Meni namreč ni bila prav nič všeč,« pravi Andi. »Ko ie šla mimo, mi je stopila na nogo, in jaz sem jo vščipnil v bedrol« II. Nekoč pričakujejo Andijevi starši visokorod-nega gosta. Mr. Maugham 6e je napovedal, da pride na čaj — in to ni karsibodi! Mr. Maugham je eden najbogatejših in najbolj učenih zbiralcev umetnin, in Andijev oče komaj čaka, da bi mu razkazal svoje umetnine. Vse 6o storili, da bi bil mr. Maugham dobre volje, in ker je znano, da so mu zlasti otroci pri srcu, naj bi bil tudi Andi pri čaju. Mama se nekoliko boji, kar trese sc, saj dobro pozna svojega ljubega, malega Andija. In ko je Andija umila in preoblekla in ga uredila in mu še poslcdnjič počesala plave lase, ki 60 mu tako ljubko štrleli nad čelom, mu prav milo proseče reče: »Kaj ne, Andi, da si ti moj dobri, mali fantek in da ne boš zijal v nos gospoda Maughama? Veš, ta gospod ima jako debel in rdeč nos. Pa nima rad, če kdo zija vanj.« And i obljubi, da bo priden fantek, in se jako potrudi. Ves čas ne pogleda gospoda Maughama, ki sedi zraven njega in mu polaga najboljše slaščice na krožnik in ga ljubkuje — in Andi, ki jc ves pTcvzct od tega nosu — ne črhne niti besedice! Vse lepo mirno poteka. Na mizo prinesejo čaj, mama si oddahne in pravi: »Tako, Andi, zdaj pa le pojdi. Lepo sc poslovi od gospodal« Andi vstane in pravi: »Zbogom, gospod Maugham!« Odide k vratom, se obrne in lepo pomaha Z roko, rekoč: »Zbogom, gospod Maugham!« Zdaj se ne bo nič več ničesar pripetilo. Mama naliva čaj. Andi že drži za kljuko. Zdaj je že zunaj. Mama vsa srečna ponudi skodelico gospodu in pravi: »Izvolite sladkorja v nos, gospod čaj!« (G- F-) Anekdota Napela drama Angleški pisatelj, čudak, Bernard Shaw je ravnatelju velikega londonskega gledališča priporočil dramo nekega mladega pisatelja, češ tla je juko napeta in učinkovita. »Prav,« je odvrnil ravnatelj, »ali mi morete z nekaj besedami povedati vsebino?« »Seveda,« je pripomnil Shaw, »kar poslušajte! Prvo dejanje- On ljubi njo, ona ljubi njega. Drugo dejanje: On ljubi njo, ona ljubi njega. Tretje dejanje: On ljubi njo, ona ljubi njega.« »To se vam zdi napeto? Iz tega se vendar ne more razplesti drama?« je pripomnil osupli ravnatelj. »Kaj da ne!« je odgovoril Schaw. »Ona je seveda v vsej igri ista oseba, a on je v vsakem dejanju druga oseba!« širite katoliško O cčo o » • L? o O »• O« •PVo»°0O» • I .o »Aha, ti pa t,pet politizira jot« Križanka 1 2 3 4 5 i I7 8 9 10 U 12 13 14 15 16 17 1 I'8 19 20 1 r 22 1 1 23 24 25 26 1 i" 28 1 1 29 30 31 32 33 i r 1 35 36 37 38 1 r 40 i h 42 43 1 1 44 1 I 45 46 47 48 49 1 1° 51 52 53 54 1 I" 56 57 58 59 60 61 1 I62 63 1 1 64 65 66 67 68 | I6* 71) 1 I'1 72 73 1 r 75 1 I" 1 77 78 79 80 1 I" 1 I 82 1 83 84 85 80 87 i 1 88 1 J W 1 1 ^ 91 l 1 92 1 |93 1 1 94 Sah V tekmah za državno medklubsko prvenstvo )e v dravski banovini Mariborski šahovski klub tudi v revanžni tekmi porazil Celjski šahovski klub in sicer i z rezultatom 5 in pol: 2 in pol. V jeseni se bosta torej ! sestala Mariborski in Ljubljanski šahovski klub pri ' nadaljevaniu medklubskili tekem. V savski banovini je zmagal zagrebški Amaterski šahovski klub, ki je z visokim rezultatom odpravil šahiste iz Karlovca. V se-mifinalnih tekmah se bosta tako srečala najverjetneje Ljubljanski šahovski klub in Amaterski šahovski klub ter Belgrajski in Subotiški šahovski klub. Končni rezultat teh tekem je težko predvideti, favorita za finale sta pa vsekakor Ljubljanski in Belgrajski šahovski klub. Ljubljanski šahovski klub ima tudi letos lepe izglede, da obdrži državno prvenstvo, če bo te tekme vzel resno in se nanje skrbno pripravil. Na turnirju v Nordwijku je presenetil s sijajno igro sedaj nemški velemojster Eliskases in je imel pred poslednjim kolom zmago že skoraj zagotovljeno. Nevaren mu je bil samo še Keres. Presenetil je s slabšimi uspehi bivši svetovni prvak dr. Euwe, ki je doživel hud poraz proti Keresu. Naš državni prvak Pire je sicer nesrečno izgubil proti Estoncu Schmidtu, toda si je pozneje z zaporednimi zmagami proti Spielmannu, Bo-goljubovu in dr. Tartakowerju zagotovil najmanj četrto mesto. To je pri tako močni zasedbi lep uspeh, ki bo popolnoma popravil Pirčev slabši uspeh na turnirju v Ljubljani. ^ Kandidat za svetovno prvenstvo Salo Flohr je pred matehem z Mikenasom igral simultanko v Kan-nasu z rezultatom +32, —2, =17 in v Rigi +21, —16, = 13, kar je zelo lep rezultat. V matehu z Mikenasom je zaigral silovito in je od prvih petih partij dobil štiri in eno remiziral. Po peti partiji je moral biti V vsak prostorček vstavi po eno črko. Besede se začno pri številkah, nehajo pri debelejših črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. pletena posoda, 4. prebivalec Jugoslavije, 7. predstojnik samostana, 11. majhna ura, 16. važen del glave, 17. izumirajoča divja žival, 18. velika sibirska reka, 19. delavec v premogovniku, 20. druga beseda za znanost, 21. prijatelj tuje lastnine, 22. kraj iz svetega pisma, 23. bližnja zvezda, 24. velika kača, 27. skrajšano žensko krstno ime, 28. tuja beseda za zagon, 29. rusko pristanišče ob istoimenskem morju, 33. ode-beljena korenina, 34. koristna vrtna žival, 35. kraj ob Donavi v Sremu, 39. strupena žuželka, 40. nekdanja pokrajina v srednji Grčiji, 41. pristaniško mesto na zahodnem obrežju Finske, 44. druga beseda za pristanišče, 45. druga beseda za vrsto, 46. majhen zajec, 50. priprava za merjenje časa, 51. leposlovna oblika, 52. domače obuvalo, 55. del glave, 56. tuja beseda za pripravo, 60. ženska oseba iz svetega pisma, 61. gruča prsti, 62. del obraza, 64. del telesa, 66. mesto v Srbiji, 67. mesto v zahodni Romuniji, 69. slavnostna poveličujoča pesem, 71. kuhinjska potrebščina, 72. moška oseba iz sv. pisma, 67. tuja beseda za krožek, 76. skrajšano žensko krstno ime, 77. vrsta davščine, 78. del telesa, 81. gorata hrvaška pokrajina, 82. človeška naselbina, 83. nadležna žuželka, 87. planinska rastlina, 88. sveti jezik južnega budizma, 89. sladka tekočina, 90. druga beseda za jarem, 91. naslovna moška oseba iz Gogoljevega romana, 92. močvirni plin, 93. trgovski izraz za predplačilo, 94. tatarski poglavar. Navpično: 1. druga beseda za kovanje, 2. ud družine, 3. kraj v vzhodni Slavoniji, 4. slovnični pojem, 5. tuja beseda za spretnost, 6. slovensko žensko krstno ime, 7. del cerkve, 8. vrsta zvoka, 9. tuja beseda za zgodovinske zapiske, 10. jezero v Abesiniji, 11. kemična prvina, 12. železniška postaja v Sremu, 13. gora v zahodni Mali Aziji, 14. vladarski naslov, 15. kraj v Franciji, 24. druga beseda za zapoved, 25. nevestin delež, 26. vzhodni krivoverec, 30. slovenski nabož.ni pisatelj, 31. domača žival, 32. ribiška potrebščina, 36. nebesno telo, 37. del utrdbe, 38. okusna pijača, 42. tuja beseda za listino, 43. pristaniško mesto v severni Afriki, 44. indijanska lovilna priprava, 47. papirnato pokrivalo, 48. sestavina zraka, 49. vrsta pokrivala, 52. druga beseda za vrednost, 53. rimski pesnik, 54. turški naslov, 57. slovenski mladinski pisatelj, 58. pripadnik izumrlega naroda, 59. pritok reke Drine, 63. posebne vrste posušena klobasa, 64. slovenski slovstveni zgodovinar, 65. poljski plevel, 68. beneški denar, 69. druga beseda za obrežje, 70. grad na severnem obrežju Jadranskega morja, 73. hranilna potrebščina, 74. oblika cvetenja, 75. skrajšano moško krstno ime, 78. druga beseda za lučaj, 79. tuja beseda za časovno razdobje, 80. mlečni izdelek, 84. domača žival, 85. turški naslov, 86. reka v Ukrajini. 127. prašič, 128. priba, 129. pika, 130. kreda, 131. branik, 132. Batum, 133. Bari, 134. Novi, 135. pasta, 136. kosa, 137. Besi, 138. Levi, 139. Litija, 141. bala, 142. raca, 143. kava, 144. lava, 145. ralo, 146. Sana, 147. Donava. Navpično: 1. prema, 2. Dornava, 3. rosa, 4. Kaniža, 5. Soli, 6. baraka, 7. saje, 8. Monako, 9. rele, 10. Sahara, 11. Lipe, 12. Makole, 13. gaza, 14. lilija, 15. Jaka, 23. lipa, 24. dama, 26. letev, 28. para, 30. palec, 32. kača, 34. dativ, 36. maža, 38. namen, 39. seja, 40. soda, 41. talar, 42. solia, 43. motor, 44. vrana, 45. kaša, 46. Ženeva, 47. vodomet, 48. koruza, 49. kulisa, 50 komora, 51. Kapi tol, 52. peča, 54. Rača, 56. vaza, 58. tabor, 60. mati, 62. gaža, 64. Cabar, 66. jaglo, 67. solza, 74. balon, 76. baker, 77. Valona, 78. roža, 79. Manto-va, 80. vreča, 81. Metava, 82. porok, 83. Lastovo, 84. repa, 85. vabilo, 86. bahač, 87. Jagode, 88. salo, 89. lisa, 96. tata, 98. maša, 100. sadjar, 102. čekan, 104. bata, 106. zavod, 108. čelo, 110. vile, 111. koja, 112. vada, 114. Nikšič,116. torba,'118. marka, 120. narda, 122. parnik, 124. Hartum, 126. gorila, 127. pravica, 128. pristava, 129. pisava, 130. kresilo, 131. bravina, 132. batina, 133. Baba, 134. Nora, 135. Paka, 136. Kola, 137. bera, 138. lesa, 139. Lido, 140. Java. Rešitev ugank z dne 19. junija Rešitev ztogovne križanke Vodoravno: 1. predor, 3. roka, 5. soba, 7. Samo, 9. resa, 11. Lima, 13. Galija, 16. mana, 17. sani, 18. lira, 19. Jena, 20. leha, 21. Peko, 22. Zalika, 23. livada, 25. Žale, 27. kapa, 29. kopa, 31. raka, 33. Leda, 35. Jama, 37. Panama, 39. setev, 40. sova, 41. talec, 42. Soča, 43. motiv, 44. vraža, 45. kamen, 46. žeja, 47. voda, 48. kolar, 49. kuha, 50. Kotor, 51. kanape, 53. šara, 55. Neva, 57. dota, 59. Ruma, 61. liga, 63. moča, 65. pijača, 67. Solčava, 68. zamet, 69. borza, 70. Tisa, 71. žara, 72. Bartol, 73. globa, 75. zabava, 78. roman, 80. Vreme, 82. pola, 84. reva, 86. Baja, 88. salon, 89. liker, 90. loža, 91. toča, 92. tarok, 93. stopa, 94. Bihač, 95. golota, 97. Sama, 99. nasad, 101. Vače, 103. vaba, 105. voza, 107. Loče, 109. devica, 111. kosava, I13u Jarnik, 115. Kantor, 117. tamar, 119. vodnar, 21. lopar, 123. Lehar, 125. jagoda, mateh prekinjen, ker je Flohr zbolel. Iz mateha prinašamo partijo, v kateri je Flohr z izvrstno tehniko izkoristil majhno prednost. Flor — Mikenas 1. Sgl—f3, Sg8—f6; 2. c2—c4, g7—g6 (t. j. tzv. kraljevo-indijska obramba, ki je sedaj manj v modi kot Njemcovičeva-indijska obramba.); 3. Sbl—c3, Lf8—g7; 4. e2—e4, d7—d6; 5. d2—d4, 0—0; 6. Lfl—e2. SbS— —c6; 7. d4—d5 (nastala je tipična pozicija za to obrambo. Beli obvlada več prostora, črni pa išče izgledov v napadu na beli centrum.j, Šoti—b8; 8 0—0, c7—c5 (moč nejše je c7—c6J; 9. Lcl—f4, Sf6—e8; lO.Ddl—d2, Lc8—g4; (ta izpad ni dober, ker vodi do izmenjave lovca za konja.) 11, h2—h3, Lg4Xf3; 12. Le2Xf3, e7—e5; (to še bolj pokvari črno pozicijo. Boljše je bilo Sb8—d7.) 13. d5Xe6 e. p., f7Xe6; 14. e4—e5 (grozi LXb7 in e5Xd6 in prisili črnega, da žrtvuje kvaliteto.) Tf8Xf4; 15. Dd2Xf4, Lg7Xe5; 16. Df4—g4, Dd8—e7; 17. Tal —el, Sb8—d7; 18. Lf3— —dl, (grozi f2—f4 in napad na vsej liniji.) Se8—g7; 19. Ldl—c2, kg8—h8; 20. kgl—hI, Ta8—f8; 21. f2— —f4, Le5—d4; 22. Sc3—J>5, Sg7—f5; 23. Lc2Xf5, g6X Xf5: 24. Dg4—f3, a7—a6; 25. Sb5Xd4, c5Xd4 26. Df3—d5! (s tem izsili beli menjavo dam in premoč kvalitete odloči.) e6Xd5; 27. TelXe7, Sd7—c5j 28. c4Xd5, Sc5—e4; 29. kgl—h2, d4—d3; 30. Tli—dl, d3—d2; 31. g2—g3, Tf8—c8; 32. Te7Xe4, (edino proti grožnji Tc8—cl, toda zadostno.) f5Xe4; 33. TdlXd2, kh8—g7; 34. kh2—g2, kg7—f6; 35. kg2—f2, kf6—f5; 36. kf2—e3, b7—h5; 37. Td2—g2 (grozi z g2—g4 napraviti vezana prosta kmeta, ki morata igro hitro odločiti. Črni proti tej grožnji nima dobre obrambe.) Tc8—g8; 38. g3—g4+, h5Xg4j 39. h3Xg4+ partija je bila tukaj prekinjena in črni se je brez igre vdal. Po izsiljenem Tg8Xg4, Tg2Xg4, kf5Xg4, ke3Xe4 je končnica s kmeti za črnega popolnoma izgubljena. Razvezano snop je Kmetski upori Vzroki kmetskih uporov so: Prehod od naravnega gospodarstva k denarnemu. Prej so graščaki uporabljati poljske pridelke za prehrano svojih služabnikov in vojakov, zato niso zahtevali od svojih podložnikov več, kakor so mogli porabiti ali shraniti. Ker pa so zdaj lahko svoje dajatve prodajali za denar, se jih je polastil pohlep po denarju. Svojim podložnikom so nalagali vedno večje dajatve, pa tudi nove. Povečali so tudi tlako. Poleg vsega tega gorja 60 prišli še Tujrki. Pustošili so naše kraje in mladino odvajali v sužnost. Kmetje so morali utrjevati mesta in gradove, sami pa niso imeli pravice, da bi se zatekli v ta utrjena mesta. Zaradi obrambe je deželna gosposka nalagala nove davke. Tudi sodstvo je bilo pristransko, saj je bilo v rokah teh zemljiških gospodov, in vse pritožbe kmetov niso zalegle prav nič. Bedo kmečkega stanu so povečale še razne vojne, kakor vojna za celjsko dediščino, z Benečani in drugimi. Beda zaradi neprestanih vojn, beda zaradi propadanja kmečkih posestev, dajatve in tlaka, razni davki, vse to je gnalo slovenskega kmeta, da je iskal pravice v uporih. Prvi večji upor je bil leta 1478 v Ziljski dolini, kjer so se kmetje združili v tajne zveze ali »punte« z obvezo, da bodo dajali graščakom samo toliko, kolikor jim gre. Premagali so jih Turki, ki so prav takrat vdrli čez Predil na Koroško. Leta 1490. in 1495. sta bila manjša upora na škofjeloških posestvih in gomejgrajski graščini. L. 1515 je izbruhnil upor na Kočevskem proti kočevskemu graščaku Juriju Turnu, Geslo upornikov »Za staro pravdo« je hitro zajelo Kranjsko, Štajersko in Koroško, Po brezuspešni pritožbi pri cesarju Maksimilijanu 6o kmetje napadli gradove. Plemiška vojska je premagala Komšce pri Starem dvoru blizu Velikovca, Štajerce pri Vuzenici pri Celju, glavno skupino upornikov pa pri Brežicah. Ko so Kranjci uvideli neuspeh glavne skupine, so se razšli. Kmetom pa so plemiči naložili nov davek: puntarski davek. Leta 1572 je izbruhnil največji kmečki upor, ln sicer zaradi madžarskega graščaka Ferencza Ta-hija, ki je imel svoja posestva v Susedgradu pri Stubici v hrvatskem Zagorju in v Stattenbergu pri Makolah na Štjerskem. Uporniki — hrvatski in slovenski kmetje — so hoteli ustanoviti kmečko državo z enakimi pravicami in dolžnostmi, splošno davčno in vojaško dolžnost ter ukiniti carine in Rešitev ztogovnice 1. mahagonovina, 2. legitimacija, 3. Gregori-jevčev vrh, 4. helioterapija, 5. gričevje, 6. Zelenica, 7. Mošenjska planina, 8. vegetarijanec, 9. Limarica planina, 10. keramika, 11. ceremonija, 12. leksikografija, 13. poboljševalnica, 14. živino-zdravnik, 15. racionalizem, 16. Morozinski otok. Male grehe grizemo, velike cele požiramo. mitnino. V Zagrebu so hoteli postaviti posebno cesarsko vlado, ki bi pobirala davke in branila mejo pred Turki. Voditelji upora se bili: Matija Gubec, Ivan Posavec in Ivan Mogaič, vojni poveljnik je bil Ilija Gregorič, Ko se je hotel združiti s štajerskimi kmeti, je bil 8. februarja 1573 premagan od vojske štajerske gospode, naslednji dan, 9. februarja, pa je bila vsa glavna kmetska vojska premagana na Stubiškem polju od hrvatske plemiške vojske. Dne 15. februarja so »kmetskega kralja« Matijo Gubca posadili na razbeljen železni stol, mu posadili na glavo razbeljeno železno krono, trgali s kleščami z njega meso in ga nazadnje razčetverili. Težki davki, ki so nastali zaradi tridesetletne vojne (1618—1648) so bili vzrok novim uporom. Leta 1627 je izbruhnil upor okrog Tolmina, ki se je po posredovanju cesarske komisije mirno končal. Leta 1631 je bil upor v Kočevju in Metliki, Večji upor je nastal leta 1635 v Savinjski dolini. Upornike je razkropilo vojaštvo. Manjši nemiri »o bili v letih 1644, 1650, 1675 in 1687. Leta 1713 je zaradi novih davkov in proti grofu Antoniju Coro-niniju nastal veliki tolminski punt, ki je zajel skoraj vso Goriško. Graničarske čete pa so ga udušile. Enajst upornikov so obsodili na smrt. Ta upor nam opisuje tudi pisatelj Pregelj v svojem romanu Tol-minci. Leto 1848Je pripeslot kmečkemu stanu svobodo in njegov položaj se je tedaj zboljšal, tlaka in desetina sta odpadli, kmetu so bile priznane njegove pravice in kmet je zadihal v novem življenju. i »Lej, lej..., kar zdi se mi, da so tole sle-1 dovi slonov .. .c Frtaučhu Gustl ma beseda Jest več.kal tku-la, sevede sam tekat, keder mam glih kej časa udveč, natihem preme.šlujem, kuku je vender tu mugo-če, de je dondons tulk eneh sort Idi na tem svet. Sej Ide sa vender usi pu ix>ži pudob ustvarjen, koker smo se u šul učil. Če b bli pa Ide tud res pu boži pudob ustvarjen, b mogel bit pa pu mo-joh misleli tudi usi glih in edetn drugmu pudoben, ket krajccr krajceri. Pa nisma, koker se vid. Sej nč na rečem, mugoče sa bli ta peru Ide, ke jih je Buh ustvaril, drgačen, koker pa srna dondons. Za kurita in druge take dubrote se tiste čase prou gvišen nisa Ide tku med saba preklal in mrcvarpl, koker se zdej mre varni a. Mrzvarel se pa mende zatu nisa tekat mod saba, ke tekat kurit in drugeh takeh dubrot sploh še ni blu na svet. Ud šampanea se tekat Idem še sajnal nI, zdej ga pa tku ubrajtaja, do se kar ublizujeja, če le slišja ud nega. Lungbratna, bečka šnicla sa reštovanem krnmpirjem, al pa kukuš sa ble ldem tud šc španske vasi. /.a kua b se pa pol preklal med saba? Tiste čase se res ni splačal. Dondons je pa use čist drgač na svet, koker je blu tekat. Če maš kej pud palicam, koker se prau, t je use na razpula-gajne, kar t srce puželi. Sevcdc, pol pa ni nc čudenga, če dondons usak kar kuprtn, de b hiter duhu kej pud pauc. Zatu sa sc pa Ide tud začel preklat med saba za usak sniorcn. Sam zavle tega se je rudila tud foušija med ldmi, če prou ni foušija Bugu dupadliva. De se Ide med saba kar na morja več za-stopet, pa ni nubeden drug uržah, koker sam tist babilonsk turen. Če b babilonskega turna na začel zidat, bi se prou gvišen med saba še don s dober zastupil. Kene tekat, ke je Buh Adama in pol še Eva u raj pustavu, sta prou gvišen uba guvorla en ježek, de sta se zastu-pila. Če b Eva guvarila kuhi ta jč, Adam pa jugo-sluvenarst, b se sploh na mogla zastopet in b Eva tudi na mogla Adam s tistmu jabukam za-pelat. Tist jabuk je pa uržah, de morma zdej na tem svet taka brunda toučt. A b na blu fajn, če b bli še dons lisi u raje in se lepu med saba zastupil. Gespud dolitar Korošec, pa gespud dolitar Krek, koker tud gespud dolitar Kramer, b bli lohka zmeri skp. še gespuda Puclna b medse puvabil, če prou ni dolitar, de b jih unterholtu, ke gespud Puri je koker ustvarjen za unterholtcnga. Keder se spou-nem na tist jabuk, ke je uržah, de se zdej eden druzga čez rama gledaja, sem tku jezen, do b sam sebe zgrizu. Ceu svet more zavle tega trpet. Tu se pa še du dons ni mogel dugnat, kašen ježek sta prouzaprou Adam pa Eva guvorla. > fulroc in pa negau popoudansk repek trdta, de sta guvorla jugosluvenarsk, ke druzga jezika tku ni blo tiste čase še na svet. Če je res, pa na vem. . De sa bli jngosluvenari tist, ke sa tli babilonsk turu sezidat not gor du nebes, jc pa že verjeten. Sej jngosluvenari čja met zmeri kašen ekstravuršt. Bugu pa ni mogel bit tu pu voj, de b jngosluvenari nn začel šc gor u nelieseh kasna zgaga delat, koker maja navada. No. jim jr, pa L;ar ajnfoh jeziko zmešii, pn nisa mogel nekamer več naprej, ke se nisa več zastupil med saba. Sevede jih je tu jezil, pumagat s pa nisa mogel, čeprou sa z usem žaubam namazan. Če pa Buh reče enkat: ne, jim tku nubena žauba več na pumajra. Koker sem slišu, leži še dons ves tist stau-ben materijal, ke je ustou ud turna, tam tku, koker sa ga tekat pusti. Če b mogel kerga du-bit, de b nam tist stauben materijal u Iblana zvozu, pa b lohka naš špetau ta nar mu u pet štuku sezidal. Puseben, ke en par fur peska že tku leži tam pr našmu špetale. Kar prec b ga lohka sezidal, Čeprou b nam naš brati na tli prskoet na pumuč. Kar b nam ud špetala ustal materijala, b se pa tud še kuludvor lohka pustavu pud zemla, koker ga Iblančani želema, sevede, ee b Buh tudi našem zidarjem pred jezike na zmešu, koker jih je babilonskem. Noja, pol b mogel pa tud mi pestit useskp u štih. Sej zavle tega b na šou še svet eu grunt. Vajen sma že tku usega. Če b se nam začel zdej kar naenkat dober gudit, b tku niurde na mogel zdržat. Člouk se more ja usake reči pred pr-vadet, drgač mu še škodje. Če nam boja ker-kat naše ceste tku zrihtal, koker sa ble tiste, ke sa nam jih na velesejme letaš kazal, še ni gvišen, če boma znal pu nh hodet še ta narbl se boma zaduvolne pučutil, če bo use tku listal, koker je že ml nekdej. Čakte no! Zdej, ke sem glih per pisajn, noj pa še tu puvem, de sem biu una nedela spet na jurjevajn. Tista gespoda, ke je priredila ta reč gor na Grad, je tku hitela delat za narod, de je use tekel ud ne. Gespud Olup jc biu pa še puseben priden. Na vem že kulk tncatu šnajctiliclnu je punucu, de s jc sprut pot brisu. Prou lušten je blu gor škoda, de na morja za usaega Jurja. kulker jih je u Iblan, priredit jurjevajne. Mal preveč jih je. Jest na vem, kulk jurjevajn b mogel priredit vsak dan. če 1» tli. de b usi iblansk Juri prsli na soj račun. Murdc b šln na ta vi/a. če b ivsaka miza pusebi s starem zakleni zaplankal. kokrr je bla zdej grajska restauraeija. Pol b lohka pr usak miz sojga Jurja praznuval, pa b šlu. Člouk s more znat holt pumagat. Sej se da use naredit Prmejduni! Dons mam tulk ene ruputije u glau, de b kmal na prefesarske volonterje puzabu. Gespud dohtar Ozvald je zadenč dan soje nasvete u »Sluvencec, kuku b se brezposelnem prefesarjem dal pumagat. Tist ud strganga ru-kava, palce beraške in pa prazenga bukala, je prou dober puvedu. Tu jest z iibema rukama pudpišem. Ampak jest b dau še bi pameten nasvet. Gespudem brezposelnem prefesarjem b se dal tud brez palce beraške in pa prazenga bukala pumagat. Pa še čist ajnfoh b se dal tu naštimat. Kene, prec ke b štedent napravil pre-fesarska skušna, al izpit, koker se prau pu jugosluvenarsk, b se ga dal u penzjon, če b na blu prustora zajnga u šul. Sevede, penzjon b mogu bit tak, de b na mou prou nč s palca beraška in pa s praznem bukalam za upraut. Ilolt en voreng penzjon. U penzjon nej b se ga pusti saj eneh petnajst let, de b soja mladost tku uživu, koker se za enga prefesarja šika. U teh petnajsteh leteh b se pa že dubu zajn li šul kašen prostor. No, pol nej b pa začeu druge učit in jih učiu du soje smrt. Mladmu člu-vek b se velik bi penzjon prlegu. koker pa starmu, ke se mu že več nč na lub. Mladmu čluvek nej se mal uddiha prvoš, ke s je že eneh dvejset let pu šulah glava beiu. Veste, de j« tak res uddiha putreben. Tud na vzgoja b se tak hI zastupil, koker pa tist, ke sa mel že tulk in tulk let s palca beraška in pa s praznem bukalam za upraut. Nej b tala reč gespud menister za uk in botročastje mal bi natančen premislil. Jest sein trden prepričan, de b men prou dau. Sej tak gespudi se bi na ta reč zastopja, koker se moja malenkost. Če b mu glih kašna reč na šla skp, nej pa še mene puvab na pusvetvajne Uba skp bova pa z lahkota ta problem rešila, de bo za use prou. Asten, zdej sem pa za dons že use puvedu. kar m je na src ležal. F, G. S češkimi telovadci na Stadionu Sonce, kl je vee dan neusmiljeno pripekalo, se je proti Sesti uri nagnilo nad sinjkaste grebene hribov. Na Stadionu, kjer Je bilo sicer ve« dan živahno, p« je bilo ob tem času še bolj živo kot na mravljišču: vsakdo Je hotel ie v poslednjih urah pripomoči k film večjemu uspehu veilike prireditve, ki je pred vrati. Radoveden sem, kako se počutijo Cehi, ki tudi trenirajo med našimi fanti, »ato »e razgledujem po včllkl areni, da bi našel predsednika češkega Orla dr. Jileka. Ko ga zagledam, kako pravkar pojasnjuje enemu od svojih telovadcev, kakšno napako je naredil pri skoku v višino, stopim k njemu, ee mu predstavim kot poročevalec »Slovenca«, in prosim, če ga smem za nekaj trenutkov motiti. »Rad bi namreč, gospod predsednik, da bi za naše Čitatelje povedali kaj zanimivega o vaših fantih in dekletih, ki so že prišli v Ljubljano. Pa vaše najboljše telovadce bi rad spoznal.« »O. lepo, da ate prišilll Le kje naj začnem, ne vem. To, da smo pri vos zelo zadovoljni s vsem, sem že ponovno poudaril. Naši telovadci pridno trenirajo, kot vidite. Tisti tamle, ki si dd opraviti pri zaprekah Je mladi dr. H rs tka, češkoslovaški državni prvak v deseteroboju, oni pole« nJega pa Haluza, rekorder na 800 in llMKlin. Tisti na onem koncu, kl ima bambusovko v rokah. Je Hodovskf, rekorder v skoku e palico. Pri bradlji pa so Driml, Kroutilok, Bčhar in Hromiidka. Eden naših najboljših, Kuhat. pa na žalost nI mogel priti, ker si je prav zadnji dan posnel pri treningu kožo na dlani. — Dekleta pa eo gori za tribuno, kjer z vašimi tekmovalkami igrajo odbojko. Voditeljica ženske skupine Kukulova je temle sredi arene, kjer ee prav živahno zgovarja s Slovenkami, kot vidite. — Sicer pa se ml zdi, da hi od telovadcev samih isvedeM knj več zanimivega kot od mene, nato dovolite, da vas z nekaterimi seznanim le Mladi Hrstka, lep, visokorasel fant, kl Je letos v februarju promovirarl za doktorja prava, Je Član Orla v Kralovem polu, Brno, ima poleg o&liMh telesnih zmožnosti tudi zavidanja vreden duševni talent. Mož no m reč govori sedem jezikov, ln ko sva si podaJa roke, me je pozdravil v srbohrvaščini, ki jo zna odtod, ker se Je rodil v Jugoslevljl ln njegova mati »e zdaj bolje govori srbsko kot (/6 §1(0 »Oprostite, gospod doktor, kot mi Je znano, ate eden najboljših čeških lahkoatletov. Ali se že dolgo bavite s to panogo in koliko rekordov »te dodo^li ?< »Treniram že šest let. Razen pri »Orlu« sem ee udejstvoval tudi v organizaciji »Visokošolski športe, kjer sem dosegel nekaj državnih rekordov.« »Kdaj pn ste imeli prvi večji uspeh?« »Leta 1902, ko sem postal pri VS Junlorokd mo|ster v troskoku. Nato sem postavil državni rekord tudi v teku na 200 m z zaprekami s časom 26,3. L. 1986 pa sem postal v Brnu državni prvak v deseteroboju, kjer sem po novem štetju dosegel 6315 točk. — Poleg tega pa imam še pri »Orlu« naslednje rekorde: v skoku v daljino s 8,82 m, f troskoku s 13,42 m, v metu krogle s 13.45 m, v teku na 400 m z zaprekami e časom 56,6 in v teku na 110 m t zaprekami « časom 16,6.« »Potem takem boste pri sedanjem tekmovanju prav nevaren konkurent?« »Mislim, da ne. Lani sem se namreč vse leto pripravljal za rigoroze, zaradi Česar nisem mogel trenirati in sedaj nisem v formi.« Kako pa se počutite kot naš gost?« »Hvala! Z eno besedo naj povem, da J» v»e odlično, tako Stadion kot naša oskrba. Samo v oklepaju pa bi pripomnil, da piva nimate kaj iz Julijske krajine Naj našemu zadnjemu poročilu o posvetitvi svetišča presv. Srca Jez asovega v Gorici dodamo še nekaj besed. V nedeljo ob pol 1 zjutraj je Imel v mogočnem novem božjem hramu pon-tlfikalno sveto mašo rldemski nadškof Nogara, Ob desetih je bila, kakor smo že javili, velika sv. maša, katero je daroval bolonjski nadškof kardinal Navali-Rocca z vsem cerkvenim sija-ObSirna cerkev je bila polna vernikov. Polog številne duhovščine, ki je prihitela iz vse dežele, v kolikor ni bila zaradi nedelje zadržana, so bili v velikem številu zbrani zastopniki raz-mih civilnih in vojaških oblastev, Ob 6 zvečer je bila velika teoforifina procesija iz novega svetišča na Travnik, kjer Je kardinal blagoslovil množice ljudstva, ki so mod proccaijo delale po ulicah špalir, Zvečer je bil goriški grad razsvetljen in so obžarevali jasno nebo številni umetni ognji. V ponedeljek je imel v novi cerkvi pontiJikal vojaški škof BaTtolomassi; novo svetišče, za katero jo daroval, kakor smo že pisali, načelnik vlado veliko vsoto, je namreč posebej posvečeno spominu padlim v svetovni vojni, V torek in sredo so se nadaljevale razne pobožnosti ni slovesnosti. Novo svetišče je proglašeno za škofijsko cerkev presv. Srca Jezusovega Zato je marsikoga bolelo, da se nihče ni spomnil, da so naši ljudje žc pred vojno pomagali pri gradibi cerkve ln da tvorijo oni veliko večino v goriški nadškofiji. škoda, da tudi dzpodbudne cerkvene slovesnosti ne gredo bTez grenkob mirno. Letina. Pred tedni smo pisali, kako sta suša in zmrzal spravili poljske pridelke im sadje v vsej deželi v skrajno nevarnost. Mnogi so že obupovali, ker je kazalo res slabo. Močni in še pravočasni nalivi v maju in v začetku junija »o pa položaj docela preokrcnlli. Swlnj se v vsej Julijski Krajini obeito še dobra let na, žita »o si opomogla in valove tn zore, da jih je veselje gledati. Krompir in drugi poljsk sadeM so v sijajnem stanju. Vinogradi cvetejo z bogatimi nastavki. Sadje ne kaže povsod enako; /podnje je ponekod močno trpelo, vendar «1 je v celoti še razmeroma dobro opomoglo. Tudi travniki in sonožeti so se popraviti. Prva košnja je bila sicer bolj pičla, upamo pa na prihodnje, Čeprav ne računamo na obilen pridelek. U češnje jo srednja letin«. Zadnji, najboljši sad bo Selc prišel na trg. Srednja tržna cena Je ves čas nad L t.50.Breskve so začelo prihajati na trg. Lahko zaključimo: naš kmet jo zopet vesel svojega polja im samo prosi, da bi ga Bog obvaroval prod poletnimi nesrečami. . u Po Soški dolini vre delo. Izravnavanje. Urjenje, asfaltiranje državne ceste od Kanala do Kobarida je v živem teku, Na "to'ne delavcev se trudi, tla bi bila dela čimprej dovrSena, ker jc sedaj restn ponekod vsa m/.kopana in težko porabna. Ubogi kolesarji tn nvtomob listi, ki morajo po nej! - Pri podzemeljski električni centrali v Doblorjii »redo de n h konru. .Samo ogromni jez pri Podsellli zakasniijo Izvršitev; ob njem bodo delavci še nekaj mesecev zaposleni. - Dela za drugo elektrarno v 1'lovali hitro napredujete. Rov, po katerem bodo »peljali Sočo mi Kanala v rontralo v Plavah, pridno vrta|o tn so vzdolž dianega brega žc več »m metrov v- zemlji prida. Saj voste: kar 6e tega tiče, smo pri nas kaj dellkatni. Pomislite: Plzen itd.i A pijem vaše pivo kljub temu, kajti vročina je neznosna.« Med tem pogovorom se je dr. Jilek oprostil, ker so ga nekam klicali, mladi doktor pa se 1111 je ponudil, da me spremi do drugih tekmovalcev. Najprej ava prISla do akademika Haln*«, ki študira pravo v Brnu, pri »Orlu« pa je včlanjen v Ujezdu v Sokoliei, ki tudi spada pod Brno. —■ Kot je povedal, trenira šele dve leti Prej je igral nogomet, prvi rekord pa je dosegel 1, lfiflO na mednarodni ollmpljadi na Dunaju, in sicer v teku ha 1300 m s Časom 4,10. Poleg tega pa im« tudi rekord na 800 m s Časom 2 min. Zdaj Študira z« drugi državni izpit, ali kljub temu je, kot pravi, letos preoej treniral in »e v«aj na 800 m nadeja uspeha. Hodovsky, ki se postavlja pri skoku s palico 8 840 cm, pa je krepak kmečki fant, ki se je prvi« Izkazal v Pardublcah 1. 1994. Zdaj trenira že četrto leto, vendar zelo malo, kajti poleg tega, da-mu kmetovanje jemlje Čas, nima doma tudi 110 priprav in »e mora z vlakom voziti v Brno k tral-mlngu. Nato smo vsi skupaj odSll do ostalih tekmovalcev, kl so trenirali na bradlji, ln smo se tudi s temi prav lepo pogovorili. Kot so dejali, se nadejajo največ uspehov na konju ln krogih, Celjski mestni svet Na seji ie bil izvoljen minister dr. Anion Korošec za častnega člana C«lta Celje, dno 24. maja. Nocoj je bila v posvetovalnici mestnega po-Rlavarstvn Javna plenarna seja. (t. župan Alojzij Mihelič je poročal, da so bili vsi sklepi zadnje plenarne seje izvršeni, odnosno, da so že v teku. Pred kratkim Je bila sela mestnega ubožnega Sveta, ki dajo stalno mesečno podporo 30 osebam. ZviSnna je bila podpora 23 osebam, v zavellSPo pa je bilo poslanih 8 oseb. V sanntorij sta bili poslani dve osobl, v Dečji dom pa 1 otrok. Nato Jo poročal o goepodarkem odboru mestnega zavetišča, kjer je sedaj (50 oskrbovancev. Za ureditev obiskov jo določen termin obiskovanja In stcer od 1. do 4. popoldne. Nadalje Je poročat o izkazu dohodkov občinskih doklad od 1. IV. do 20. VI. Donos znaša 1,490.250 din. Prt občinskih delih Jo bilo od 27. maja do 2. junija zaposlenih 112 delavcev, ki so zaslužili 21.986 din. s povprečhlm zaslužkom na uro 8.04 din. Od 10. junija do 16. je bilo uslužbenlh 118 delavcev, ki so zaslužili 18.021 din. Poročilo nadzornega odbora je bilo soglasno sprejeto. Nato je poročal finančni referent g. Prelog. Podpora za CKT, odkup za portrete ln kritje Od nedelje do nedelje Zunanji pregled T r i l e t n i c a vlade Stojadinovič-Korošec-Spaho je imela velik odmev po vsem svetu. Menda ga ni pomembnejšega časopisa v kateri koli evropski državi, ki bi te dni ne pisat o Jugoslaviji in ji ne čestital k velikim uspehom, ki jih je dosegla v triletnem razdobju, in k ugledu, ki ga kot mirna, na zunaj priljubljena, na znotraj utrjena država uživa v družbi evropskih držav. Brez dvoma je to prvi odmev te vrste, ki ga je Jugoslavija doživela v vsej svoji zgodovini, ln ga je kot takšnega treba prišteti med najpomembnejše zunanjepolitične dogodke preteklega tedna. V špantkem vprašanju ie prišlo zadnji teden do zanimivega preokreta. izvedba Itali-jansko-angleškega sporazuma Je pogodbeno odvisna od tega, da Italija umakne svoje prostovoljce lz Španije, Sporazum je bit podpisan pred dvema mesecema, a Italija svojega pogoja Se nI mogla izpolniti. Ker pa Italija nn vsak način ieti, da bi se sporazum t Anglijo spravil v življenje, je pretekli teden dala šlrohopotezno pobudo, da Je pripravljena umakniti del svojih prostovoljcev, ako tudi Francija stori Isto. Na podlagi tega so se v Londonu sporazumeli 0 postopku umikanja in ureditve španskega prepira. Sedaj je pot do popolnega sporazuma Uglajena, a mu nagajajo še vedno nekatere velesile, k! Jim nI prav, da bi med Italijo in Anglijo nastopila doba prijateljstva in ki se na vse mogoče načine trudijo, da bi izspletkarili nadaljnje zadrege in ovire. Ker pa Anglija in Italija t vso silo pritiskata na sporazum in gre tudi Francija ob Angliji, je verjetno, da je španska kriza C""la i mrtve točke ln se bliža končni rešitvi. tem pa traja Francova ofenziva zmagoslavno Zelo pomemben Js ▼ preteklem tednu tudi obisk romunskega kralja Karola pri prtdttdniku Turčije Ataturku v Čari gred u. S poredno s tem obiskom gre potovanje bivšega romunskega predsednika vlada Tataresra t London, kjer ima že več dni pogovore 1 angleškimi državniki. Gre torej sa obsežno delo, ki objema Anglljo-Romunljo-TurČljo. Ker govore, da bo Anglija dala Romunom posojilo na Isti način, kot ga Je dala Turčiji, domneva, da Anglija s tem, da gospodarsko utrjuje tn tudi oborožuje ti dve važni državi t Južnovzhodnl Evropi, gradi neke vrste branik proti razmahu nemškega gospodarskega in političnega vpliva proti vshodu, nI vzeta is zraka. Kajti obstojajo tudi drugi stvarni znaki as to, da je Anglija pripravljena na velike žrtve, da si pridobi prevladujoč gospodarski In politični vpliv v tem delu Evrope. Č e »ko»l o v a I k o vprašanj* sedaj dozoreva v sorazmernem pokoju. Praška vlada se posvetuje sedaj na vse strani tn bo sredi julija, ko bodo posvett končani, prišla na dan s svojim narodnostnim pravilnikom, kl naj sajamčt narod* nim manjšinam njihove pravice. To vprašanje je sedaj postalo »opet notranjepolitično. A velesile še vedno skrbno pazijo, da ne bi nastopiti sunanjt vplivi, kl bi i« Čisto notranjepolitičnega vprašanja češkoslovaške drŽave iopet ne napravili evropsko bolečino ln nevarnost za evropski mir. V pokrajini (landiaku) Aleksandreti, kjer so sedaj volitve in gre sa »o, alt naj imajo tamkaj glavno besedo Turki ali Francozi, so bili pretekli teden stalni nemiri. Turška armada je zbrana na meji in čaka na povelje, da vkoraka. Ker pa želi Francija s Turčijo prijateljskih odnosov, je verjetno, da bo turškim željam ugodila in bo napetost, ki je nastopila okrog le pokrajine, ki leži v severnem kotu Sirije (med Palestino ali sveto deželo), kmalu izplahnela v zadovoljno«! Turčije. Na Kitajskem sta sedaj obe velikanski reki tlongho (Rumena reka) in Jangce (Modra reka) prestopili obrežne nasipe tn preplavljata pokrajino. Vojne operacije so zastale, ker sta armadi obtičali v vodi. Po izjavah japonskih državnikov pa bo vojna Sla neizprosno dalje In pripravlja Japonska ogromen napadalni stroj, da doseže svoje cilje. Nolranji pregled Naša ožja domovina je vsa pod vtisom Mednarodnega mladinskega tabora v Ljubljani, ki se je danes pričel. Prihajajo prvi gostje lz države in iiiozcvmstva, zdaj Se največ telovadci, ki imajo danes in jutri svoje tekme. Obseg tc velike mladinske prireditve pa bo najbolj prlSol do izraza na pruznik sv. Petra ln Pavla, ki Je glavni dan tabora. V tem slovesnem razpoloženju nas najbolj s ponosom navdaja zavest, da je ta tabor pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra It. To najvišje priznanje masi mladimi je obenem velika vzpodbuda za nadaljnje tetesno-v*gojno in kulturno delo, (iotovo bo vos narod, kl bo te dni zibran v Ljubljani, združen v eni Želji, da bi Bog dal Nj. Vel. kralju veliko blagoslova na njegovem odgovornem in težkem me-frtn v nadaljnjo rast Jugoslavije. Politični dogodki pa so v znamenju počitnic in shodov tistih strank, ki jih pač zmorejo prirejati. Večji tn pomembnejši sliodi se posrečijo samo JRZ, zbiranje drugih skupin minejo zelo brez vsakega ličinka. Pretekli toden se je spet razneslo, da bo dr. Maček obiskal Belgrad im vrnil obisk prvakom tako imenovane »združene opozicijo«, pa »o vse govorice »pet »plahnele v prejšnjo negotovost. V sredo zjutraj pa je v Ljubljani na domu zdravnika dr. Breclja umrl zaslužni duhovnik in vnet narodni delavee msgr. g. Josip Abram, nokdaj župnik pri Sv. Luciji ob Soči, sodni pa župnik v Povrni pri Gorici. PriSel je v LJubljano obiskat svoje sodelavce im prijatelje iz mladostnih let, pa se ni več vrnil na svojo faro. Pokopali so ie ob dr, J. Pokopati so ga pri Sv. Križu v LJubljani, kjer ie ob dr. J. Ev. Kreku našel svoj zadnji dom. Naj mu bo lahka slovenska žemljica, kl jo je tako neizrečeno ljubil, pri Bogu pa večno plačilo za njegovo delo! V petek je bilo tri leta, odkar Je nastopila vlada dr. Stojadinoviča. To je prva vlada v Jugoslaviji, ki praznuje tako visok Jubilej. V projšnjih dobah Jugoslavijo toke stalnosti ni oilo^ zato je bil ta dan za razvoj države najlepši dokaz, da je po zaslugi modrih mož v vladi, zlasti njenega predsednika dr. Stojadinoviča in slovenskega voditelja notranjega ministra dr. A. Korošca in prometnega ministra dr, Spaha, pri-Sla na stalno pot, ki pelje samo naprej v napredek. stroškov znaSajo skupno 16.715 din. Za Pittsbur; ško univerzo, kjer bo posebna jugoslovanska dvorana, bo celjska občina prispevala za nabavo Prešernovega ln Vegovega portreta 1000 dim Bano-vinski šolski odbor je poslal krajevnemu šolskemu odboru 10.000 din za vzdrževalna dela. Za gradnjo stanovanjskih hiSic za uslužbence Je Pokojninski zavod obljubit posojilo 8 milijone din. Predlog Pokojninskega zavoda Je mestni svet vzel na znanje, vendar se Se o tem ni nič odločilo, ker Se niso tzpregovorill interesenti sami. Vsekakor pa se nam zde pogoji Pokojninskega zavoda presUogl. Finančno ministrstvo Je potrdilo najetje posojila 480.000 din za nakup avtogaraže in zemljišča na Sp. Lanovžu. Nato je bilo soglasno sprejeto poročilo odbora za gradnjo novega kopa-ltSča ob Savinji. Proračun za načrt je mestni svet soglasno odobril. Za gospodarski odbor Je poročal referent g. inž. Janko Dollnar. Za gradnjo treh nagrobnie na mestnem pokopališču je bilo odobrenih 27.806 din. Dela so bila oddana najcenejšemu ponudniku g. Jezerniku. Istemu mojstru so bila oddana dela obrobitve rodbinskih grobov, ki veljajo 28.525 din ln so Že odobrena. Za gradnjo betonskih stopnic na Fridorlkovem stolpu je bilo odobrenih 14.329 din. Te stopnice pa bi segale le do 13 m rlSine, dočim le celotna višina 21 m. Celjski mestni svet je na današnji seji sprejel še dodatni proračun, ki znaša 9.041 din. Nato Je poročal referent za občinska podjetja ln elektrarno g. Gologranc. Zaradi prevelikega Škropilnega omrežja je dobava vode lz vodovodnega mestnega okrožja prevelika. Do sedaj je moral škropilni avtomobil zajemati in črpati vso vodo pri rezervoarju pred mestnim gledališčem, kar pa je za Gaberje in bolj oddaljene dele mesta slino nerodno in nepraktično. Zato bo mestna občina zgradila pri Dečjem domu v Gaberju večji vodnjak, kjer bo lahko Škropilni avtomobil zajemal vodo. Naprava tega vodovoda bi stala 2 do 3000 din. Pri Prtstovniku na 8p. Hudinji pa bodo jioglobill vodnjak. S to ureditvijo pa se bo zaščitil mestni vodovod, studenci pa so izredno važni za gasilsko obrambo. Nato js poročal referent gradbenega odbora g. dr. VorSIč. Higljonskl zavod je ugotovil, da je voda, kjer bi se moral zgraditi nov Javen studenec na Dobravi, popolnoma nezdrava, zaradi česar se tukaj ne bo gradil javni studenec. Pač pa se je poudarilo, da bo mestna občina gledala, da si bodo ti predeli čimprej opomogli z razširitvijo vodovoda. Nadzidek meščanske Sole je nujno potreben. Za ta dela je potrebnih 180.000 din. Fi-nančni referent bo skrbel, da se najde potreben kredit. Za socialno odbor je poročal referent g. prof. Mirko Bltenc, kl je prečita! zahvalna pisma okoliške šole, ki se zahvaljuje za podporo 6.000 din, a katero je vodstvo šole dajalo Številnim otrokom prepotrebni zajtrk. Pri .Pomožni akciji je znašal znesek podpor 10.909 din. Nato Je pojasnil vzrok zakasnitve osnutka pravilnika sa delavce, ki pa bo ▼ kratkem končan in predložen mestnemu svetu. G. župan je nato poročal, da maje predsednik pravnega odbora g. dr. Hodlar predložil predlog, da bi notranjega ministra dr. A. Korošca imenovali za častnega člana celjske mestna občine in mesta Celja. Mestni svet je 1 navdušenjem pozdravil ta predlog, po dvorani pa je saoril »Živio dr. Kerošeol« G. iupan je stavil predlog v debato, nakar je ispregovoril g. dr. HodSar: Leto 1038. je 80. lete postanka kraljevine Jugoslavije, katere eden glavnih tvorcev je bil voditelj in predsednik Narodnega veča g. dr. A. Korošce. Vse njegovo delo in življenje je bilo posvečeno narodu in državi vsekdar in bro* izjeme. Pri tem herojskem ustvarjajočem delu ni llo trpljenje mimo njega, ni mu bila priianeaena internacija v polpretekli dobi. Danes pa je poteklo tri leta, odkar jo kakor vodnik na krmilu države Jugoslavije, v kateri vlada mir In red, kakor na otoku sredi mednarodnih valov. Vso njegovo življenje predstavlja delo in trpljenje ia slovenski narod, še posebej pa sta mu bila prt sreu napredek in proevit mosta Celja in celjskega okoliša, katerega zastopnik je bil že r avstrijskem parlamentu. Ia> kot skromen Izraz hvaležnosti vollkemn sinu slovenskega naroda naj se sprejme predlog: dr. Anton Korošee Je Častni član mestne občino celjske t Mestni svet je z navdušenjem sprejel predlog, tople besede o našem velikem slovenskem voditelju pa so vžgale mestne svetnike, da so navdušeno ploskali. Potočka zifalka in njen pomen za prazgodovinsko vedo I« Koprtvne sem šel z nekaterimi tovariši na OlŠevo prve dni julija 1984 v mnenju, da bo to prijeten sprehod kakor po Pohorju. Ko smo se povzpeli na obronke Olševe, smo morali .leati po zelo strmih travnatih rebrlh na grebem Olševe. Dolgo smo hodili po grebenu, sdi se mt, proti sahodu in smo hoteli priti v Potočko sijatko. Na srečo smo našli pastirja, kl nas je vodil po oskih stezah preko selo strmih obronkov Olševe in kar nisem se mogel načudttl, d« se vzhodne Alpe kot r zadnjem naponu dvignejo v tako mogočno sleme ali hrbet ali greben do 1980 m višine, kot bi hotele tekmovati s KamnlSktnil Alpami, Končno orno prišli do markirane poti, kl nas je pripeljala v višini 1700 metrov do Potočke zjjalke. Ta jama pa res zijal Zdi se, kot bi ee bila gora tu prt kaki katastrofi odprla ln bi pozabita zapreti svoje Ir&lo. 15 m je široka odprtina In 5 m visoka. Jama je bila v polnem »prazgodovinskem« prometu. ZamUlIll smo ee, ko smo stali na hribčku pred Jamol Tu so torej Imeti medvedi svoj prazgodovinski dom! Skozi stoletja In morda tisočletja so. so ti medvedi brlogarjl zatekali v to jamo. HM so to pravi orjaki, do dva ln pol metra visoki in sa trot I no daljši od rjavih medvedov: njihovo lobanjo so bilo skoro pol melra dolgo. Toda bili so ti brlogarjl vegetarijanci; zato tudi ne nahajamo oetankov njihovega plen« v jami I Pa v tej idilični samoti Jih jo motil človek, ki je prihajal Iz doline. Morda je sta^ prav pred jamo in jih Is zasedo pobijal s kamen]!? Pa vso to nam naj razloži g. prof. Brodar kl Je prav tam v jami s svojimi delavci In koplje, meri In preslpa vsako pest zemljo. Na tihem sem mislit: moji tovariši, ki «0 to vos dan profanlratl prazgodovino « svojimi Salami, bodo morali »daj umolkniti In poslušati. Pri večini ljudi vzbujajo Jamski medvedje, pest-njakl, kamnonl arlofakll, medvedji »obje Itd., neko prešerno vosolost In najbolj še pomilovanje: č(«š, In* vsm prinesem Is bližnjega potoka 100 takih kamnov. G. prof. Brodar je najprej kazal dol na velik nasip odpadkov, grušča ln zemlje: vse to so njegovi delavci izvozili iz jame: dotlej Je ugotovil ostanke otl 900 medvedov; odtlej Je naraslo na 1500 medvedov. V jami pa počivajo še kosti tisofl in tisoč medvedov, tako da predstavlja jama velikansko grobISče medvedov; gotovo se ti stari koci-narjl niso nadejali, da bodo njihove kosti po deset-tisooletiiem počitku »tako žalostno« končale: toda naj eo tolažijo s tem, da so Žrtve na oltarju prazgodovinske znanosti, Prof. Brodar nos je peljal v notranjost jamo, katero pozna kakor svoj dom; saj se je v njej strokovno udomačil. Prvi pogled v notranjost jame vsbudl vtis nek pošastne veličastnosti: zdi eo, kot bi so jama plazila pod zemljo vkreber kakor velika kača: jama so dvia« v sredi za 15 m in se potem pred očmi zgublja v temno krivuljo. Jama je namreč, nam raslaga prof. Brodar, 115 m dolga, 20 do 40 m široka In 4 do 10 m visoka. Ko prodiramo polagoma pod njegovim vodstvom v notranjost, ee ml je zdelo, da hodimo po velikanski groblji kakor razvalinah razpadlega gradu. »Pazile, tam je jama, tu, na ta kamem stopile, tam hosto izpodrsnili,« tako nas je veSčo vodit g. profesor. Ravno parket jamsko tla niso, sevoda ker no hodimo po naravnih tleh Jamo, ampak po orjaških skalah In kamnih. Neki »prazgodovinski Čut« ga je kar ob prvom Izkopavanju (16. eopt. do 6. okt. 1028.) gonil v ozadje jame, klor Jo Žo po deset-dnovnem kopanju našel prvo koSČnno, lepo Izdelano Silo In po tritedenskem delu ugotovil na približno 40 različnih medvedjih kosteh sledove človekovega obdelovanja, nadalje jo izkopal skupaj 3(1 krasno ohranjenih košiVnlh »11 In zalmdalcev, vaS umetno proluknjanlh Čeljusti; nI bilo več dvoma: prof. Hroilar Jo odkril prvo postajo palooll-tlSne kulture no Slovenskem. Naslednje loto (2. Jut, do 26. avg. 1929) Je prof. Brodar nadaljeval v ozadju Jame svoje delo In jo končno prekopal 1(10 kv. molrov površino približno 1 m globoko. Dal jo izkopati tudi globlji rov, o I obok do 4.25 ni In dolg 5 tn, da jo mogel pregledati globlje plasti. Rezultati tr-gn kopanja «0 bMl fireiOnetljivli Koščenih bodalo. Sil, zabadalo jo našel 81, TI ko-košfonl artefakti »o sicor različno dolžino (4—20 em), Imajo več ali manj vsi Isti lik: na spodnjem delu se proti sredini nekoliko širijo in so ploščna-tl, proti gornjemu delu se zožijo In končajo v šl-lasto konico. Večina konic je odlomljena. Čemu jo služilo to fino orodje jamskemu človeku? Ugibaj-mo! Potočka zijalka je bila pravi eldorado za lov na medvede. V jami si je človok, kakor dokazujejo kurišča, očlvldno pokol medvedjo pečenko! So mu tO ročne, fine koščene konice služile kot vilice, da Jn natikal nanje pečenko? OdevaH eo je brezdvom-no v medvedjo kože I Prebadntl jih jo moral, da si jih je pripel, recimo z rastlinskimi vlakni Itd. Pa se več! Prof. Brodar Je našel pravo »koSčono Iglo«, iz drobne covaste kosti, 5 cm dolgo, • katero Jo naš jamski lovec prav lahko »šival«. Vsa ta fina, kostna tehnika ne spada v starejši paletolitlk in Je očlvldno mlajšoga izvora, brtkone orlnJaSkega, toroj Iz mlajšega paloollttka. Toda vse vprek se najdejo v istih plasteh številni odlomki medvedjih kosti, kl so so v Istfh likih našli v švicarskih Jamah NVIldklrchM (1500 m), Dra-ehenloch (2445), Wldonmannlsloch In Petershflhle pri NUrnborgu, DrachonhOhle pri Mixnltsu blizu Gradca (1000 m). 80 to odlomki eovastth kosti, M so as dali natakniti kot harpunsko konico, drugI spet kot praskala In drgala, sabadalca Itd. Je bilo to ČloveSko orodje? Profesor Brodar pravi odločno: da, kor jo ugotovil, da Je od 2 prelomljenih kosov modvodske ul.no edon bil očlvldno oglajen, drugI pa ne. — Po tudi nekatero medvedje Čeljusti so tako fino preluknjane, da bi skoro mislili na kako primitivno godalo. Zdi se, da jo Potočka zijalka pravo odkritje m prazgodovlnarje: Lovec tlslo dobe, kl jo obvladal to tehniko finih koičnnlh konic, Je Istočasno porabljal medvedjo kosti v primitivni obliki, kakor Jih Je prav na licu mesta jemal od ubitih medvedov. S tem hI padln teorija o samostojni, svojstveni kostni kulturi starejšega paloolilika, kakor so si jo zamislili Monglln In nokalorl drugI, Ž.o tu vidimo, do bodo odkritja prof. Brodorja risnia gioimke brazde v prazgodovinski vodi. Nadaljnje sasledovanjo nas bo v totn Šo potrdilo. Profesor L. Eh rilci. »Četudi umrjem, zemlja mora biti obdelana!" Kitajski kmet beži pred razdivjanimi valovi Rumene reke ki je ležal v košari s trdo zaprtimi očmi. Človek bi mislil, da je otrok mrtev, toda ko mu je stari dvignil glavo, tako da so dečkova usta dosegla rob skodelice, je deček začel počasi požirati, dokler ni zmanjkalo gorke jedi. Stari mu je neprestano prišepetaval: Glavna kitajska reka Hoangbo, kar se po slovensko pravi Rumena reka, je poplavila obširne kitajske pokrajine, kjer prebiva na milijone ljudi. Zaradi teh povodnji so tudi japonske čete v veliki nevarnosti. Japonci so zaradi tega morali prenehati z napredovanjem ob tej reki in so začeli napadati drugje. Sedaj pa jo tudi druga velikanska kitajska reka Jangcejang začela prestopati nasipe in poplavljati deželo. Tako bodo tudi tukaj Japonci primorani umakniti se. Naša slika nam kaže pogled na veliki most pri Kajlengu. Slovita angleška časnfkarlca Pearl R. Buek opisuje v naslednjem silovite boje kitajskih kmetov za svojo zemljo, in otroke, na katere so bolj navezani kot na svoje življenje. Vlekli eo se skozi novo glavno mesto, kakor tujci iz daljne dežele, čeprav je bila njihova lastna zemlja le malo kilometrov oddaljena od ceste, po kateri so hodili. Toda njim se je zdelo to silno daleč. Njihove oči so bile podobne očem ljudi, ki jih je zagonetna 6ila nenadoma iztrgala iz njihovega sveta, v katerem so vedno živeli in bili prepričani, da ga ne bodo nikdar izgubili. Več sto se jih je tako vleklo mimo po cesti. Ničesar in nikogar niso opazili, nihče se ni pobrigal zanje. Mesto je bilo prenapolnjeno s tisoči in tisoči beguncev. Zadnji v tem dolgem nemem sprevodu mož fn žena je majhen, sklonjen starček. Nosil je breme dveh košar, ki sta mu viseli na vsaki strani ob ramah s povprečne palice, ki jo je nosil na tilniku. Toda nenadoma ne more več naprej. Silno skrbno položi svoje breme na tla, povesi glavo med kolena in obupno lovi sapo vase. Na njegovih sestradanih licih ee pokaže malo krvi, ki je napravila majhne temne madeže. Razcapan prodajalec vročih rezancev je primaknil svojo stojnico bliže in izkliceval svoje blago. Luč iz njegove stojnice je padla na stari sestradani obraz. Mimo je prišel nnjž, obstal je in začel nekaj iskati v svojem strganem pasu. Izvlekel je erebrnik in ga položil po kratkem obotavljanju in mrmranju staremu na kolena. Malo nato je priložil še bakren novec. »No, stari oče«, je dejal z grenko prisrčnostjo, >jej rezance«. Stari je počasi dvignil glava »Gospod, jaz te nisem proefl. Gospod, m! tma-mo dobro zemljo in še nismo nikdar tako stradali, ker imamo tako dobro polje. Toda letos je reka nastopila in v takih časih stradajo tudi možje, ki imajo dobro zemljo. Gospod, niti posevek nam ni ostal. Svoj posevek smo pojedli. Saj sem jim pravil, da posevka ne bi smeli pojesti. Toda bili so mladi in lačni in so ga pojedli.« Prodajalec je pripravil skledo s rezanei ln zaklical: »Koliko hočeš, stari?« Tedaj ee je razgibal starček. Ko Je zapazil oba novca, bakrenega in srebrnega, je dejal: »Mala ekledica bo dovolj.« »Ali more ena mala ekledica biti dovolj za te?« je prodajalec začuden vprašal. »Saj ni zame«, je odgovoril stari. Prodajalec ga je spet začuden pogledal, ker pa je imel pred seboj preprostega človeka, ni rekel nič, ampak pripravil naročeno skledico. Ko Prodajalec ga je opazoval, kako je dvigal pokrov, Je bila pripravljena, je glasno zaklical: »Tukaj je!« Nato pa je čakal, da bi videl, kdo bo jedel. Stari se je z velikim naporom dvignil, vzel skledico v tresoče se roke in šel k drugi košari, dokler se ni pokazal zgrbančen obrazek otroka, Rdeči poklali 500 kmetov »Na, 6rce moje ... na, moj otrok .. .c »Tvoj vnuk?« je vprašal prodajalec. »Da«, je odgovoril stari, »sin mojega sina. Moj sin in njegova žena sta utonila pri delu na polju, ko se je privalila voda«. Nežno je pokril otroka in čepe skrbno polizal malo skodelico, da ni ostalo nobenega sledu o rezancih. Nato je, kakor da bi bil jedel, dal skodelico prodajalcu nazaj. »Saj imaš vendar še srebrnik«, mu je zaklical razcapani prodajalec in še bolj strmel, ko je videl, da stari ne naroči ničesar več. Stari mož je odkimal. »To je za posevek«, je odgovoril, »dobro vem, da ti tega ne moreš razumeti. Toda če bi ti imel polje, bi vedel, da ga je treba obdelovati, če ne, bo lakota tudi prihodnje leto. Najboljše, kar moreni svojemu vnučku 6toriti je, da kupim nekaj posevka za polje, pa čeludi jaz umrem in bi moral kdo drugi sejati: polje mora biti obdelano!« Zopet si je naložil breme, njegove stare noge so se tresle, odtaval je dalje po cesti z očmi krčevito uprtimi v daljavo. Žaloigra španske vasi Pariški list »Journal« poroča lz Španske vasi Santa Catharina del Pulpis, ki je blizu Castellona, tole pretresljivo žaloigro: Vas Santa Catarina del Pulpis Šteje kakih 500 duš kmečkega ljudstva. Vaščani so že od nekdaj bili revni ljudje, ki so bili odvisni od veleposestnikov, kateri so bili lastniki večine zemlje. Zarad tega tudi ni bilo čudno, če eo ti siromaki naglo prešli v tabor revolucije ter se pridružili rdečim. Ti 90 jim namreč obljubljali, da bodo kmalu postali vsi lastniki veleposestniške zemlje. Tako so takoj spočetka močno držali z rdečo vlado in zanjo glasovali. Ko je pozneje izbruhnila državljanska vojna, so vaški občinski možje na svojo roko brž ustanovili vaški sovjet, kar so vaščani sprejeli na znanje, saj 60 že dosti bili poučeni o marksistični teoriji in organizaciji. Nekega dne pa se je zgodilo, da je vaški sovjet sklenil, da bo po ruskem vzorcu uvedel splošno skupno, kolektivno gospodarstvo, ki se mu morajo priključiti vsi brez izjeme. Tako so tistega dne kmetje izvedeli, da ne bodo lastniki zemlje, po kateri eo hrepeneli že dolge rodove, marveč da eo celo nehali biti lastniki tistega, kar so dotlej imeli v svoji lasti. Izvedeli eo, da sedaj niso več lastniki ne svojih hiš, ne orodja, ne živine, ne oprave, ne njiv, ne travnikov, ne žetve in pridelkov, ker vse to je poslej skupna last »kolektiva«, kakor se to komunistično imenuje. Kmetje eo zaupali, da jim bo rdeči marksizem pomnožil njihovo posest, pa jim jo je v resnici vso vzel. Sedaj je eamo po sebi prišlo vse tako, kakor ee dogaja v Rusiji, kjer so ee kmetje spuntali. Kmetje niso več obdelovali svojih polj, zaradi česar je nastala silno slaba letina. Zaradi slabe letine so rdeče oblasti bile pokonci ter so nastopile s hudimi kaznimi. Začeli eo izvajati »odločno čiščenje« med kmeti. Toda vseh kazni se kmetje niso ustrašili, temveč eo jih strogosti rdečih ob; lastnikov še bolj razpalile. Ker je vedno bolj vrelo med ljudmi, so člani vaškega sovjeta sklicali zborovanje vseh vaščanov. Vsa vas se je morala udeležiti tega zbora, na katerem naj bi se pojasnilo ter obravnavalo. Kmetje so res polnoštevflno prišli na to zborovanje. Kakor hitro pa so člani vaškega sovjeta začeli razlagati, da tako mora biti ter da naj se kmetje lepo vdajo v skupno gospodarstvo, so kmetje pograbili svoje vile in kose in nože ter planili na vaški sovjet. Kabor bi trenil, so kmetje pobili vse može vaškega sovjeta. Ko je to zvedel okrožni odbor komunistične stranke v Castellonu, je takoj poslal v vas tovorni avtomobil z 20 oboroženimi rdečimi gardisti, ki so imeli nalogo v vasi Santa Catarina del Pulpis napraviti red in mir ter kaznovati krivce tega pokolja. Kmetje pa so kajpada pričakovali, da se bo nekaj podobnega zgodilo. Zato so šli izven vasi ter v zasedi priča- V londonskem parku Hatficld imajo sedaj odprto kmetijsko razstavo, ki je na njej razstavljena tudi tale ovca iz kraljevih hlevov. To je menda najlepša ovca na svetu, vsekakor pa najlepša na Angleškem. kovali avtomobil. Napadli so ga in poklali vse rdeče gardiste. To je razkačilo vse rdeče oblastnike ne le v Castellonu, marveč tudi v Valenciji, odkoder so nemudoma odposlali večji oddelek mednarodne brigade, da v vasi Santa Catarina del Pulpis napravi red. In mednarodna rdeča brigada je povelje dobro izvršila. Takoj, ko so vojaki rdeče mednarodne brigade prišli v vas, so jo zažgali in do tal razdejali. Vse prebivalce pa so brez usmiljenja postreliii in poklali, kakor je pač naneslo. Od 500 vaščanov jih je le peščica ostala živa. Živi so ostali le tisti, ki so se pravočasno rešili v gore in se skrili v gorskih soteskah, kamor jim rdeči mednarodni rablji niso mogli več slediti. Ko so se sedaj Francove čete polastile Castellona in vse obširne okolice ter gorskih sotesk, so naleteli tudi na te begunce, ki so se skrivali v tujini. Pod varstvom Francovih čet so se redki preživeli vrnili na kraj svojega nekdanjega domovanja ter nemudoma začeli znova graditi razdejane svoje hiše^ in gospodarska poslopja. Pri tem delu jih je našel tudi poročevalec francoskega lista »Journal«, ki so mu kmetje sami povedali svojo žalostno zgodbo. Ločena milijonarsha starša se kregata za edinega otroka ŠL 161. Tempiarjevi načrti Malvoiein je le čakal Brianda. Zato je takoj radovedno vprašal: »No, dolgo je trajalo. Kaj pa ti je? Ali ei morda bolan?« »Skoro bi sam mislil, da eem bolan. Vsekakor mi je ta Judinja vzela zadnji košček notranjega miru. Kar ima me, da bi stopil k velikemu mojstru ter mu povedal v brk, da me ni volja poslušati njegovo povelje in da zapuščam red.« »Ta bi bila vsekakor najbolj modra, kar ei si jih mogel izmisliti!« se je rogal Malvoiein. »To bi te takoj pogubilo, deklici pa bi ne bilo s tem prav nič pomagano.« »Seveda bi bilo! Kdo drugi bi se namesto mene moral boriti zoper njo. Jaz pa bi lahko nastopil kot njen branilec.« »Kaj ti pride na misel!« je odgovoril oni. »Stari 06el, kakršen je naš veliki mojster, bi te imel celo za začaranega, pa bi te zaprl ter začel golide bla-le. Ne, dra-imaš samo eno sc boriš, siccr " ei za vedno omadeževan!« »Ne, pobegnil bom in njo vzamem 9 scbojl« je kričal vitez. »Z njo pojdem proč od tod, proč Se te praznoverne dežele! Dokler sa bom živel, aai sc mi ie nihče ne dotakne!« Med najbogatejše ženske na svetu spada Brez dvoma Barbara grofica Haugwitz-Reventlow, rojena Hutton, prvič poročena z vzhodnjaškim knezom Mdiviani, nečakinja umrlega ameriškega večkratnega milijonarja Woolwortha. VVoohvorth je zapustil ogromno premoženje, med njimi 2700 velikih prodajaln, kjer ljudje kupujejo vse po 10 centov ameriškega denarja. Po naše bi se reklo, da se v teh trgovinah dobi vse po 4 dinarje. In dohodke teh 2700 prodajalen uživajo 3 ženske, ki so dedinje bogatega Wool-wortha. Helena Woolworth je poročena z možem, ki se piše Mc Cann. Jessie se po možu piše Do-nahue. Prva je častitljiva ženska, ki živi v lepem zakonu. Jessie je imela za moža kvartopirca, ki ji je sproti zapravil vse v igrah. Nazadnje se je pa ustrelil. Najmlajša je Barbara, nečakinja prvih dveh, ki se je pisala po svojem očetu Hutton. Ta pa je skrajno lahkoživa ženska in po razvajena. Menda je to najbolj razposajena ženska, kar jih je poznal bogati Newyork. Seznanila se je z nekim vzhodnjaškim princem, ki se je pisal Mdivani. Poročila sta se in on jo je začel učiti šele lepega vedenja. Kmalu pa se je ločila od njega in se poročila z grofom Haugwitz-Reventlow. V zakonu sta imela enega otroka, ki je sedaj 2 leti star in mu je ime Lance. Ta bogata ženska, ki ima 200 milijonov premoženja, je mlada in lepa. Ker je poleg tega bogata in razvajena, je moral tudi ta zakon iti narazen. Tako sta se tudi ta dva ločila. Nista pa se mogla zediniti, kaj naj bi se zgodilo z otrokom. Tega bi bila rada oba. Ker ona prebiva sedaj na Angleškem, on pa v Parizu, pogajanja dolgo trajajo. On bi rad svojega otroka dal vzgojiti na Danskem, kjer je sam doma, mati pa bi ga rada vzgojila na Angleškem. Vpisala ga je, dasi je šele 2 leti star, v sloveči angleški vzgojni zavod Eton. Te dni pa je ona zvedela, da je na Angleško namenjen neki moški, ki ima namen, njenega sina ugrabiti ter ga odvesti k očetu. To je ženska takoj sporočila londonski policiji, ki je takoj ukrenila, da tistemu moškemu onemogoči dostop na angleška tla. Obenem je policija z močno policijsko stražo zavarovala hišo grofice Barbare, v kateri stanuje v Londonu. V četrtek pa je angleška javnost zvedela, da tisti »moški«, ki naj bi hotel ugrabiti grofičinega otroka, ni nihče drugi, kakor otrokov oče in grofičin mož grof Haugvvitz-Reventlow. Zoper tistega »moškega« je grofica Reventlow silno energično nastopila. Preteklo sredo je v spremstvu več svojih odvetnikov odšla na policijsko sodišče, kjer je predlagala, naj tistemu »moškemu« angleška policija prepove dostop na ozemlje angleškega kraljestva. Kakor rečeno, se ji je to tudi posrečilo doseči. Seveda je bilo v Londonu že drugi dan znano, da tisti »moški« ni nihče drugi ko njen mož. Obenem je pri policiji prosila, naj njenemu sinu postane varuh angleško sodišče. Ona ima zoper svojega moža pri angleških oblasteh precej lahko stališče. Tukaj njeno velikansko premoženje ne pride toliko v poštev. Pač pa ji je njeno stališče olajšal mož sam, ki je iz Pariza pisaril več grozilnih pisem, ki je v njih napovedoval, da ji bo sina odvedel. Taka pisma je pisaril tudi drugim znancem in članom tako-imenovane boljše angleške družbe. Ta pisma sedaj pričajo zoper njega. Mdetem pa grof Reventlow prebiva v Parizu ter doslej še niti poskusil ni, da bi prestopil angleško mejo. V Parizu se je večkrat sešel z očetom svoje žene, ameriškim bogatašem Hutto-nom. Kaj sta ta dva govorila, ni znano. Pač pa je Reventlovv časnikarskim poročevalcem v Parizu sporočil, da sta se z ženo res skregala zaradi sinove vzgoje, da pa je kar smešno, če kdo trdi, da hoče on sina s silo ugrabiti. Naj bo že zadeva tako ali tako, zgodba tega zakona vsekakor dokazuje, kako malo je zakonska sreča odvisna od denarja in velikega premoženja. V četrtek »jutraj oh treh, šteto po našem fasn, sta se v Newyorku o boksu spopadla Nemec Maks Schmeling in pa Zamorec Louis. Desettisoči ljudi so prišli gledat ta dvoboj za svetovno prvenstvo v boksu. Nemci so pričakovali, da bo zmaga! njihov rojak in so ni« ž? vnaprej čestitali k zmagi. 55 njegovo zmago bi bil nemški vpliv v Ameriki silno zrastel. Zgodilo pa se je, da je Zamorec Lonis v dobri minuti, natančno povedano v 71. sekundi, vrgel in zbil Nemca tako, da se ni mogel več dvigniti. Razume se, da jc razočaranje na Nemškem veliko. Slika nam kaže, kako je bilo- o BEŽIGRAD »»r«1 """Vi"*4'"' GL KOLODVOR MOSTE KODELJ. .6 RAD Pfflf^l"«!!.,!!!""1 Jugoslovansko jeklo Na svoji seji dne 34. junija, ob triletnici vlade g. dr. M. Stojadinoviča, g. dr. A. Korošca in g. dr. M. Spaha je ministrski svet sprejel tri važne uredbe za naše gospodarstvo. 99 Jugoslovansko jeklo 1. V Sarajevu se osnuje delniška družba »Jugoslovansko jeklo« (»Jugoslovenski čelik« je srbski naziv te družbe) z ogromno glavnico 600 milijonov din. V to novo družbo ee fuzionirajo državna podjetja: a) Industrija jekla, Zenica, katere glavnica znaša 15.0 milij. din, je do 97% v rokah države; b) premogovnik v Brezi (državni rudnik) in c) rudnik železne rude Ljubija (državni). Tako bomo dobili največje industrijsko podjetje v naši državi po višini glavnice. Za primerjavo pripominjamo, da ima naša največja delniška družba Priv. agr. banka v Belgradu glavnice 700 milij. din, naša največja Industrijska delniška družba pa je Trboveljska premogokopna družba z glavnico 200 milij. din. O obsegu poslovanja državnih rudnikov nam niso še na razpolago podatki za 19S7, razen za Zenico, ki je delniška družba. Pač pa lahko za primerjavo navedemo podatke o obsegu poslovanja teh podjetij za 1906, kakor sledi: Zenica: produkcija premoga 341.646, ton vrednost 28.1 milij. din. Breza: produkcija premoga 149.291 ton, vrednost 19.15 milij. din; Ljubija: produkcija železne rude 298.184 ton, vrednost produkcije 19.2 milij. din; Skupno: produkcija premoga 390.937 ton, produkcija železne rude 293.184 ton; vrednost produkcije 66.45 milij. din. . Število zaposlenega delavstva je lani naraslo v Zenici od 900 do 2100, ker je začela v jeseni obratovati groba proga, ki je dala že februarja prvih 20 vagonov tračnic. Bilančna vsota Zenice je narasla od 1936 na 1937 od 117.7 na 257.2 milijonov din, dobiček pa od 2.3 na 4.5 milij. din. Tako je ustvarjena organizacija državne železne in jeklarske industrije, ki sega od produkcije železne rude v Ljubiji in Varešu do topilnic rude v visokih pečeh Vareša, to železo pa se zopet predeluje naprej v jeklo v Zenici in tu se tudi jeklo valja. Vsi obrati pa imajo tudi svoje premogovnike, tako da so preskrbljeni s pogonsko silo. Pričakovati pa je, da se bo v premogovnikih Zenice in Breze izdeloval tudi koks za visoke peči v Varešu. Ljubija je svojo rudo v velikem delu izvažala doslej v inozemstvo, kar bo po novi organizaciji odpadlo in bomo vso doma izkopano železno rudo predelovali doma. Iz obvestila o seji ministrskega sveta je razvidno, da bo drž. edini delničar novega podjetja. 2. Sprejeta je bila tudi uredba o tekočih gorilnih sredstvih, ki ima namen preskrbeti potrebna sredstva za raziskovanje terenov, kjer se nahaja petrolej, in tudi sredstva za izkoriščanje tega petroleja. Produkcija je bila doslej majhna. Nalaganje rezerv v drž. papirje 3. Sprejeta je bila uredba o stvarjanju poslovnih rezerv in delnem vlaganju teh in rezervnih skladov v državne papirje. Za to uredbo je imela vlada pooblastilo v finančnem zakonu za 1938-39 in bo s to uredbo dobila država za nakup svojih papirjev stalne odjemalce. Po dosedanjih obvestilih bodo morala podjetja del svojega čistega dobička vsako leto odvajati v poseben sklad in a temi sredstvi nakupovati državne papirje. To pomeni, da podjetja ne bodo tega denarja dala državi brez protiusluge na razpolago, ampak bodo kupila zanje državne papirje, ki prinašajo obresti. Gre predvsem za novo 6°/o posojilo. To drugod v svetu ni novost. Tako je Nemčija že v letu 1934 uvedla zakon z nazivom »Bildung eines Anleihestocks bei Kapitalgesellschaften«, ki je določal za delniške družbe, rudarske združbe in družbe z omejeno zavezo, da morajo dividendo, ki presega dividendo iz leta 1963 in 6%, odvajati v poseben sklad in ta sklad naložiti v državne papirje, ostane pa ta znesek vezan za celo vrsto let. Tudi v drugih državah imajo slične predpise. Tako obstojajo tozadevni zakoni za banke v Belgiji, Bolgariji, Poljski in Romuniji. Belgijske banke morajo vse svoje zakonite rezerve nalagati v državne papirje ali pa v papirje, za katere jamči država in morajo te postavke posebej navajati v svojih bilancah na aktivni strani. V Bolgariji morajo banke naložiti najmanj 20% svojih rezerv v državne papirje ali v papirje državnih podjetij ter vse te papirje obvezno deponirati pri Emisijski banki. Na Poljskem je delniškim bankam predpisano, da morajo najmanj 50% svojih rezerv nalagati v prvovrstne papirje. Končno imajo banke v Romuniji predpis, da morajo najmanj 50% svojih rezerv nalagati v državne papirje ali po v druge papirje, za katere daje romunska Narodna banka svoje predujme. Grški zakon lz leta 1931 o bankah predpisuje bankam, katerih glavnica je manjša kot 50 milij. drahem, da morajo plasirati v državne papirje vse vloge a vista, ki presegajo štirikratni znesek njih delniške glavnice in rezerv. Italijanski zakon iz leta 1826 je predpisal, da morajo banke oni znesek vlog, ki presega najmanjše razmerje 5% med lastnimi sredstvi in skupno višino vlog, ptasiranih v državne papirje, ki 60 deponirani pri Banca dTtalia. 2 milijardi posojila že zagotovljeni Iz poročila finančnega ministra ministrskemu svetu je razvidno, da je že zagotovljen vpis 2 milijard novega 6% notranjega posojila. To poročilo je bilo sestavljeno na podlagi možnosti absorba-cij obeh državnih depozitnih zavodov in uredbe o nalaganju dela rezerv v državne papirje. Zlasti bodo veliko prispevali lahko za novo posojilo so-cialno-zavarovalni zavodi v državi, posebno po razširjenju nameščenskega pokojninskega zavarovanja na vso državo in uvedbi delavskega staro-rostnega zavarovanja. Končno je ministrski sveit sprejel sklep o razdelitvi sredstev: 1. za gradnjo novih drž. cest; 2. za regulacijo rek in melioriranje poplavljenih terenov, namakanje in preskrbo brezvodnih krajev z vodo; 3. za gradbo novih železniških prog. 1929 1936 1937 5358 4454 4810 262 162 207 1 137 200 241 481 493 96 302 327 254 203 200 60 48 57 15 11 14 6310 S823 6336 Svetovna produkcija avtomobilov Iz najnovejšega statističnega mesečnika Zveze narodov za junij posnemamo te-le podatke o svetovni produkciji avtomobilov v lanskem letu v primeri s prejšnjimi leti. Količina produkcij« je navedena v tisočih voz. Statistika obsega i osebne i tovorne avtomobile. Produkcija je znašala: USA Kanada Rusija Evropa: Anglija Nemčija Francija Italija ČSR Svetovna produkcija V ostalih državah je produkcija majhna. Tako je znašala lani v Avstriji 6000 voz, v Belgiji 1000 in na Švedskem 7000 voz. Tabela kaže, da je lani znatno napredovala produkcija v Angliji, Italiji in Nemčiji, pa tudi v malih državah, dočim se je v Franciji zaradi tamošnjih industrijskih težav zmanjšala v primeri z letom 1936, Primerjava z letom 1929 kaže, da sta Anglija in Nemčija daleč prekoračili tedanjo višino produkcij«, Francija zaostaja, Italija pa tudi Je ni popolnoma dosegla vilka produkcije iz 1929. Tudi ameriika produkcija i« ni dosegla višine iz 1, 1929. * Trgovine na Vidov dan bodo v Ljubhjanl, kakor že objavljeno, zaprte samo v času službe božje od 10 do 11 dopoldne. Na sv. Petra ln Pavla bodo ves dan zaprte. — Združenje trgovcev v Ljubljani. Zvoza hrvatskih gospodarskih zadrug v Zagrebu je prva poslovna zveza v smidlu novega zadružnega zakona, kateremu pripadajo zadruge, ki 60 včlanjene v treh revizijskih zvezah: Zadružna zveza in Glavna zveza hrvatskih gospodarskih zadrug v Zagrebu in Zadružna matica v Splitu. Včlanjenih je bilo 78 zadrug, ki so imele zvezo za vnovčenje kmetijskih proizvodov, za nabavo življenjskih potrebščin in izvoz živine in proizvodov. Skupni promet je znašat 83.14 millij. din in je znašal dobiček zveze 1.64 milij. din. Bilančna vsota 5.28, lastna sredstva 0.63, čisti dobiček 0.04 milij. dinarjev. »Titanit«, d. d. za kemično industrijo v Karlovcu. Bilanca podjetja za 1937 izkazuje pri glavnici 8 in bilančni vsoti 11.1 (10.7) milij. čistega dobička s prenosom vred 1.39 (1.37) milij. dinarjev. — Kljub tako ugodnim poslovnim rezultatom je predlagana občnemu zboru delničarjev dne 30. junija 1938 likvidacija in volitev likvidatorjev. Zedinjene tvornice stekla, Zagreb, z obrati v Sloveniji izkazujejo za leto 1937 povečanje brutto-dobič.ka od 10.7 na 12.0 milij. dim, časti dobiček pa je narastel od 0.174 na 0.432 milij. dinarjev, tako da se je izguba iz prejšnjih let zmanjšala na 1.74 milij. din pri glavnica 10 in bilančni vsoti 55.65 (55.1) milij. din. Keramična industrija, Zagreb, s podjetji v Savinjski dolini. Glavnica 0.84, bilančna vsota 12.06 (12.77) milij. din, dobiček za 1937 0.05 milij. dinarjev, s čimer se prenos izgube zmanjša na 0.14 milij. din. Občni »bori delničarjev: Ljudevit Mant, tovarna lakov d. d., Domžale s sedežem v Ljubljani (na občnem zboru je tudi na dnevnem redu sklepanje o prenosu sedeža družbe) 12 julija 1938 ob ll; Narodna tiskarna, Ljubljana, 11. juUja 1038 ob 10. . . . Poravnalno postopanje je uvedeno o imovim Ermenca Ivana, trgovca v Ljubnem; narok za sklepanje poravnave 4. avgusta; oglasiti ee je do 30. julija. _ . Likvidacija: Jadranskoposavska čevljarna d. z o. z. v Kranju. Likvidacija. Domovinska d. d. za gozdno industrijo v Zagrebu predlaga občnemu zboru delničarjev dne 6. julija 1988 likvidacijo, BHanca za 1936-87 (do 80. septembra 1987) izkazuje pri glavnici 0.5 miliij. din dobička 0.04, iz prejšnjih let je znašal dobiček 0.02 milij. dan. Borza Dne 25. Junija 1938. Denar Ta teden Je znašal devizni promet na ljubljanski l>orzi 7.996 milij. din v primeri s 5.609, 4.867, 9.858 iu 6.076 milij. din v prejšnjih tednih. Curih, 25. junija: Belgrad 10, Pariz 12.145, London 21.605, Newyork 435.5, Bruselj 73.975, Milan 22.90, Amsterdam 241.35, Berlin 175.50, Dunaj 36, Stockholin 111.40, Oslo 108.575, Kopenha-geu 96.45, Praga 15.10, Varšava 82. Budimpešta 88.50, Atene 8.95, Carigrad 8.50, Bukarešta 8.25, Ilelslngfors 9.52, Buenos-Aire« 113.50. Živina Živinski (tejem v Tinskem v okraju Šmarje prl Jelšah 20. junija ti. Dogod ca 200 glav goveje živine, prodanih okoli 50 glav. Cone: voli 1. vrste 5.50 din, 2. 4.50, 3. 8.50 din; telice 1. vrste 5 din, 2. 4 din, 3. 3 din; krave 1. vrste 4 din, 2. 8.50, 8. 2.50 din; teleta 1. vrste 6 din in 2. vrste 5 din za kilogram žive teže. Živinski sejem v Šmarju pri Jelšah dne 21. junija t. 1. Dogon 187 komadov goveje živine, prodanih ca 80%. — Cene: voli I. vrste 5.75 din, II. vrste 4.75 din, III. vrste 3.50 din; telice: 1. vrste 5.50 din, II. vrste 4.50, III. vrste 3.25 din; krave I. vrste 4 din, II. 3.50, III. 2.50; teleta I. vrst« 6.50 in II. vrste 5.50 za 1 kg žive teže. živinski sojem v Ptuju dne 22. junija ti.: Voli 1. vrste 5.50 din, volt 2. vrste 4.50. 8. 3.50 din; telice 1 vrste 5.50 din, 2. 4.50, 8. 4 din; krava 1 vrste 4 din, 2. 3, 8. 1.75 din; teleta 1. vrste 6.75 din, 2. vrste 6 din; prašiči špeharji 8.50, prašiči pršutarji 7 do 7.75 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, goveje meso 2. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din; svinjina 13 din, slanina 16 din, svinjska most 18 din, čisti med 20 din; goveje surove kože 9 do 12 din, telečje surove 14 din za 1 kg. — Pšenica 240 din, ječmen 250 din, rž 240, oves 225, koruza 170, fižol 160 do 200, krompir 150, seno 40, slama 30 din, pšenična moka 425 do 450 din, koruzna moka 225 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 4 do 5 din, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5 do 7 dinarjev za 1 liter. Mariborski tejem. Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 111 svinj; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5-6 tednov 95—130, 7—9 tednov 140— 170, 3—4 mesece 190—260, 5—7 mesecev 300—430, 8—10 mesecev 440—650, 1 leto 710—820; 1 kg živa teže 6.50—8, 1 kg mrtve teže 8.50—11.25. Prodanih je billo 60 svinj. Posojilo zvezi srbskih kmet. zadrug v Sarajevu V ».Službenih novinah« z dne 24. t. m je izšla uredba o odlogu plačil Zveze srbskih kmetijskih zadrug v Sarajevu in brezobrestnem posojilu tej zvezi. , ., , , Zveza je dobila odlog plač ti za 10 let, računajoč tu 15. november 1934, ko je prošnja prišla v kmetijsko ministrstvo. Odlog velja za dotedanje dolgove in znaša obrestna mera 2% brutto. Nadalje je pooblaščen kmetijski minister, da da zvezi iz državnega rezervnega sklada ".a škode po toči, ki je vložen pri Drž. hipotekami banke v Belgradu, brezobrestno posojilo do 5 milij. din na 10 leit, katerega bo začela Zveza vračati od 6. leta dalje v enakih letnih obrokih in ga vrniti do konca desetega leta. Za zavarovanje tega posojila bo dala zveza fondu svoje obveznice, odnosno menice svojih članic, katere bo zveza žirirala. 50 milij. posojila za agrarne zajednice Ministrski svet je na predlog kmetijskega in finančnega ministra predpisal uredbo o drz. garanciji za kredite zvezam agraimih zajednic — zadrug v Novem Sadu, Petrovgradu, Osjeku, Zagrebu in Skoplju. Finančni minister je pooblaščen izdati jamstvo za 50 milij. din za kredite, (katere bi dobile te zveze pri državnih ali od države z ugodnostmi opremljenih zavodov. Te kredite bodo zveze lahko izkoristile samo za dajanje hipotekarno zavarovanih posojil, 'kolonistom, prostovoljcem in ostalim agrarnim interesentom za dokup zemlje. . Podrobnosti bodo še predpisane s pravilnikom. Razdelitev kreditov na zveze bo izvršil kmetijski minister. Stanje naših ktiringov Po podatkih Narodne banke z dne 22. junija je bilo ©tanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 15. junija): Aktivni kliringi: Italija stari račun 17218 577 (— 841.689) lir, novi račun 112.912.612 f— 11.369.361) din, Nemčija 8.118.354 (- 273.574) mark, Poljska 11.033.879 (- 39707) din, Bolgarija redni račun 1.650.181 (+ 187.197) din, turistični 4S2 219 (— 5.805) din, Turčija 12.130.270 (- 349.814) din, Španija 2.850.028 (- 6.000) pezet. P a a i v n i kliringi: Švica 2.001.174 /+ 131716) frankov. Češkoslovaška 144.132.758 4.322.345) kron. Belgija 2.923.066) — 22.996) belg, Romunija 9.222.730) (- 332.486) dan m Madžarska 39.577.325 (+ 1.402.427) dan. Razvoj Ljubljane in tramvaja od teta 1900 do 1938 Ko je bila leta 1900 ustanovljena Splošna maloželezniška družba, ki je zgradila tramvajsko omrežje v Ljubljani, je štela Ljubljana 36.547 prebivalcev (na podlagi podatkov ljudskega štetja leta 1900 dne 31. decembra). Karta nam kaže, kako malo je bilo zazidano zemljišča ljubljanskega mesta in ln kako daleč je posegel tramvaj v razvoj mesta že tedaj. To tramvajsko omrežje Ljubljane ■e ostalo neizpremenjeno do leta 1931. V dobi od 1900 do 1931 ee je Ljubljana izredno razvila ter je postala veliko mesto, ki je štelo dne 31. marca 193l 59.765 prebivalcev. Tedaj zgrajeno tramvajsko omrežje je poseglo celo v predmestja tedanje Ljubljane na Vič in v Šiško, oz. ŠL Vid. Za izpopolnitev tramvajskega omrežja v Ljubljani je bila leta 1984 zgrajena krožna proga, ki je obnovila dosedanjo staro progo. In sedaj pristopa SMD k novemu povečanju tramvajskega omrežja Ljubljane z zgraditvijo proge k Sv. KriSu. Pričujoča karta nam kaže zazidano površino mesta v teh fazah, da se vidi lahko istočasno 1 razvoj tramvajskega omrežja i mesta Ljubljane. Razvoj zazidave je naslonjen na razvoj tramvajskega omrežja in upošteva stanje zazidave v časih povečanja tramvajskega omrežja. J'»f ZAZIDANA P0v*$.t90<*^ — / '*J —■ 19S* 6L.C.2EL. 1900 — M. 1911 •O) — «• -M. 1914 projekt i9ia W7 ^.JŽZiLt JR BRklJT Mavtia t* ptoga tioma DUPLICA PRI KAMNIKU ■esmkouokftf remec-co W flK Bnfe gm m^— ■ Oglejte naše zaloge v tov ■ m m ■ ^ ■ m Ol ■ L1CIBL1ANA. Kersnika*)* Oglejte si naie zaloge v tovarni ali v pisarni LJUBLJANA, Kersnikova ulica 7, poleg Slami?« Spoti Bog živi, taborni telovadci in tahkoatleti! Od vseh strani ste prihiteli v našo belo Ljubljano, da v viteških bojih pokažete svoje znanje in svojo spretnost. Boljši naj zmaga in proslavi kraj, odkoder je prišel na naš mladinski tabor. Častne naj bodo tekme in dostojne duha, ki je bil priklical v življenje to našo veliko prireditev. V plemeniti borbi l>oste primerjali svoje moči, I vse svoje sile boste zastavili, da ogrnete s častjo svoj rojstni kraj in svojo državo. Niste poklicni ♦jrci, zdrava mladina ste, ki ve, da more le v zdravem telesu stanovati zdrav duh. Vaš boj ni boj rekorderjev, ki tudi v življenju izven arene ne mislijo na drugega, kot na nove športne uspehe, vaš boj je boj mladih moči, ki jim šport in telovadba liista namen, ampak sredstvo za dosego zdrave uravnovešenosti med duhom in telesom. Vam vsem, ki ste iz širnega sveta prihiteli, da se pomerite na »Stadionu« v teh velikih dneh katoliške mladine med seboj in z drugimi, pa želimo čimveč in čim lepših uspehov. Bog živi! Mnenje „Sportlagb1atta" o današnjih igrah v hladna in Belgradu Dunajski »Sporttagblatt« od 25. junija 1908: Jugoslovani v Kladnu«. Češkoslovaško provincij-sko moštvo, ki je v prvenstvu zasedlo četrto mesto, sprejema obisk iz Zagreba. Jugoslovanski državni prvak Hašk pride. Svoječasno smo gledali te Zagrebčane na Dunaju in jih začeli ceniti, saj igrajo nogomet zares na vzgleden način in imajo pravo sredn jeevropsko šolo... Jutri se nam zdi izid prav negotov, mnenja pa smo, da zmaga Kladna ne bo tako visoka, da je Hašk v povratni tekmi v Zagrebu ne bi mogel paralizirati.« Nemci napredujejo na Nanga Parhatu Nova nemška ekspedicija na Nanga Parbat (že tretja) je dne 16. junija postavila svoje tretje taborišče v višini 5900 m (do vrha jim manjka še približno 2200 m). V dneh med 12. in 15. junijem so divjali nad Himalajo siloviti snežni me-teži, ki so prekinili zvezo z drugim taboriščem. Letalo, ki stoji v Srinagarju sproti pridno zalaga ekspedicijo z vsem potrebnim. Dne 16. junija je nastalo krasno vrenie, tako da se naskakovalci nadejajo najboljšega. Mnenja smo, da bo ta nemška ekspedicija dosegla svoj eilj — ne morda zato, ker gre v tretje rado — če bo imela količkaj sreče. Tokrat so Nemci, ki imajo neizčrpno zalogo sijajnih alpinistov, poslali ljudi, za katere menimo, da so najboljši, kar jih premore danes za taka visokogorska podjetja evropska alpinisti-ka. Najstarejši je star komaj 30 let, večina pa so sami mladi, od 24 do 26 let stari fantje, ki pa so se bili izkazali doma in v tujini že z zavidanja vredno serijo najtežjih prvih vzponov v skali, snegu in ledu. Tako srečamo med njimi sijajnega Matijo Rebitscha (ki je bil doslej najvišje prodrl po severni steni Eigerja v družbi z Ludvvigom Vorgom), dalje mladega Hamburžana Rutza in enega najuspešnejših lednih mojstrov vseh časov, 25 letnega Monakovčana Ludwiga Schmadererja (zmagovalca zahodne stene Ušbe na Kavkazu). Angleška ekspedicija na Mount Everest Prav te dni so poročali evropski časopisi, da so Angleži obupali nad svojim letošnjim uspehom in se vrnili. To pa dejansko ne drži. V resnici so prišli — kakor poroča vodja ekspedicije H. W. Tillman v londonskem dnevniku »Times«, da so že napredovali precej više naol North Col. North Cot — severno sedlo — je izredno važna postojanka na vseh ekspedicijah. Leta 1921, dne 10. oktobra, so tekači Phara-Dzong prinesli vest angleških naskakovalcev, da je North Col prehoden. In od tega časa dalje se je vsaka ekspedicija lotevala naskakovanja na vrh odtod. Podoba je, da je odtod — vsaj za zdaj — tudi v resnici možen edini dostop na vrh. V Kalingong je prispelo poročilo letošnje angleške niountevereške ekspedicije, da je pred nedavnim presenetil ogromen snežni plaz vodjo angleške ekspedicije, H. W. Tillmana, tri njegove tovariše in štiri nosače. Stopali so pravkar po vesinah Northcola. Enega Angleža in dva nosača je plaz posnel in potegnil za seboj. K sreči pa so bili vsi trije z vrvjo navezani na svoje tovariše, tako da so jih ostali lahko še o pravem ča- su izkopali izpod snežne odeje. Ob času, ko_ je bilo Tillmanovo poročilo napisano, se je angleška ekspedicija pravkar pričela ukvarjati s poskusom vzpona po zahodni plati gore. Letošnja angleška ekspedicija ima v svojih vrstah svetovno znane alpiniste. line Franka Sinythea in Shiptona pozna dandanašnji vsak alpinist. Prvi je izvedel nekaj sijajnih vzponov v Centralnih Alpah, drugi pa se je specializiral za vzpone v izvenevropskih gorovjih. Vprašanje je, če bodo Angleži letos končno uspeli, ker je pravkar nastopil monsuin. Nogometni brzoturnir SK Korotana Danes popoldne ob 1« so pomerijo na igrišču Ko-rotaiui 11.1 Rakovniku saJezijanski klubi: Korotan, Mladika in Mladost iz Zagreba. Borili so bodo za lep srebru pokal, ki sa jo poklonil Korotanu bivši rakovniški ravnatelj g. Zaje z namenom, da zanj tekmujejo sule-zijanski klubi. Doslej si je osvojil pokal enkrat Korotan in enkrat Mladost iz Zagreba. Kdo bo letošnji prvak, bomo videli danes. Vsi trije klubi razpolagajo z dobrimi in svežimi močmi. Korotan je spremenil ves napad La obdržal samo obrambo staro. Mladika je imela smolo v nedeljo in upajmo, da le danes ne bo imela. Mladost je prvak II. razreda ZNP in ima i recej izgledov za prvo mesto. Upajmo pa, da se bodo vsi trije dobro držali in bo zmago določila le večja rutina in tehnika. Red tekem jo sledeč: Ob 16. uri Korotan : Mladika, »odi g. Vrhovnik. Ob 17. uri Korotan : Mladost, sodi g. Mrdjen. Ob 18. uri Mladost : Mladika, sodi g. Vrhovnik. Velike motorne dirke na dirkališču »Hermesa« Se je v živeim s.pominu poslednja motorna dirka v Zagrebu, na kateri jo startal tudi naš piva,k Starič (leteči Kranjec) ter je premagal vse svoje konkurente. Očividci te dirke v Zagrebu pripovedujejo, da je bila to grandiozna borba, na kateri so vozači pokazali vso svojo sposobnost. Dne 10. julija 1938 pa bomo imeli t Ljubljani priliko videti prav tako veliko dirkališčno dirko, katero bo priredil agilni moto klub »Hermes« na svojem dirkališču v šiški. Na tej dirki bodo razen najsposobnejših domačih vozačev tudi vozači iz Celja in Maribora, toda višek vsega pa bodo vozači iz Zagreba, ki se nameravajo revanžirati Staričn, mod njimi posebno nova zagrebška zvezda Rabič Jerrko. Ta je zelo talentiran vozač posebno za dirkališčno «Dirt-fcraek« vožnjo. Svojo sposobnost je dokazal že s tem, da je v Zagrebu dosegel za Btaričem drugo mesto ter premagal celo Uroiča. Za to dirko vlada veliko zanimanje, tako med pn-MUco kakor tudi mod vozači samimi, kar se razvidi že i* tega, da se je včeraj zbralo na dirkališču precejšnje število voaačev, ki so pridno preizkušali svojo stroje, da ee tako temeljito pripravijo za dirko. v Celjski šport Prijateljnka nogometna tekma med SK Kapi dom, Maribor, in Atletiki, »e bo vršila dane« ob 10 dopoldne na igrišču pri Skalni kleti. Danet popoldne ob pol S b« na Olhnpovem igrišču prvenstvena nogometna tekma med SK Retjerm (Trbovlje) in SK Jugoslavijo. Tekma je važna zaradi vstop« t I. raared. Prihodnjo nedeljo pa bo revanžna tekma t Trbovljah. Flanincit Zbirališče ndelnftemeev Izleta SPD nezna-nokam v nedeljo, dne 3. julija t. 1. je ob 5 zjutraj v Tavčarjevi ulici. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1, najkasneje do torka, rine 2$. junija, da more pravočasno preskrbeti avtobus z zadostnim številom sedežev. Vsak udeleženec mora imeti okovanke in oprtnik. Za prehrano bo preskrbljeno v planinski koči, ki ho končna postaja izleta. Hitite s prijavami, da ne boste zakasnili! ZFO Člani v krojih, ki bi radi v sprevodu 29. t m. jezdili, naj se oglasijo jutri 27. junija ob 6 zvečer v Trnovem pri Popoviču. Konjeniki morajo imeti kroje, škornje in ostroge ter bele rokavice. Konja in 6edio dobite. f Jože Abram Če me je kdaj katero slovo pretreslo, me je smrt našega Jožeta! Pet dni je od tega, ko sva se srečala v Marijanišču. Pet dni in je napovedal svoj obisk in z mladeniško živahnostjo zaničeval nas, ki ne moremo več kakor on — mladenič, živahen, poln domislekov in zaničujoč ljudi, ki trde, da se mora človek čuvati. Mene je obiskal svoje dni v Sori, ko sem pisal Besede. Skoraj vdrl je s svojo naglostjo v mojo sobo; in ko je videl, da je zairadi bolezni le trpel moj spomin, se je široko zasmejal: »Ali me ne poznaš?« Če bi ga ne bil prej poznal, bi ga bil po njegovem smehu! Ali se spominjam, da sem za Goriško Mohorjevo obljubil povest? Ni vprašal, ali sem zdrav, ali kaj delam, aH sploh morem delati? »Obljubil si povest!« In ko sem mu obrazložil, kako in kaj, je pristavil: »Toda o honorarju bo gwvor, ko povest izide!« Mislim, da ta pogovor odkriva vso njegovo nesebičnost. Ali nisi iz teh besed slišal: »Za svoj narod moraš tvegati, da boš delal zastonj! Nimamo, da bi mogli vzeti na svoje rame tudi izgube, izgubo trpeti je tvoja in moja dolžnost!« In ko sem mu pritrdil, se nrn je žele raz- lezcl obraz. »In proste roke nam moraš dali; na vse se (moramo ozirati!« Tudi to je izsilil od mene. »Za narod izgube trpeti je tvoja m moja dolž.i.ost!« Kaj smo z njim izgubili, nrti ne moremo 7. besedo povedati in bo vse ostalo med prijatelji v spominih, da čas zabriše potrebno. In še nekaj je značilno zanj! če smo zašli na sentimentalno razmišljanje starih dni m uspehov, se je očividno dolgočasil. Skoraj si imel vtis, da so spomini za starce Samo za starce! On je oživel samo pri načrtih! Kadar pa je bil v veseli družbi in je prišel pogovor na stare dni, ko smo se spominjali dr. Kreka, njegove »Siči« ali dijaških junaštev, jc oživel, kakor bi bil še enkrat dijak.. Samo take spomine je prenesel! Osebne vragolije in drzne podvige dijaških dni. Dr. Brecljevi otroci so mu rekli stric, ti mu nisi smel tega reči! Mislim, da nam je težko, ker prišlo je nekaj trentarskega v Ljubljano, da tu zamre. Da tu zamre? Mislim, da ne! Da tu oživi našo zaspanost, na So starševsko miilsel, našo lenobo, našo strašno neodločnost, naše strašno samo-Ijubje, da med nami zaživi vztrajnost trentarskih gora! Redko sem videl optimista, lci bi tako mogočno obvladal vsako omahljivost, ni redko takega opreznega človeka, ki ne bi bil predvidel naprej vseh težav, ki se stavijo r napotje tej ali oni zamisli. V Gorici so dijaki sroje dni igrali njegovega »Zlatoroga«! Res, da se ni hotel sprožiti strel, ko je bilo najbolj usodno in so ga morali markirati z udarcem po deski, res je potem tekel čez oder zlatorog ritenski, a nikogar ni to motilo, nam vsem so bile v ušesih besede trentarskega lovca, nam vsem so bile v nšesih njegpve pesmi, ki jih je Vodopivec znal tako vplesti v benečanski in trentarski vonj, v vonj prenasičene, zvijačne gospode in vonj trentarske odkritosti in poštenosti Dijaki smo njegove besede požirali. Kakor hitro se je pokazalo, da Ljudski oder v Ljubljani zmore njegovega »Zlatoroga«, smo ga imeli na deski. Ali kdo ve, kaj je bil čar njegove igre? Če jo deneš pod sivo lečo umetnostnega kritika, potem bi bilo morda bolie drugače to ali ono, če se pa vprašaš, ali bi mogel ohraniti trentarske barve, ti morajo upasti moči. »Zlatorog« je verna slika Abramo-va, njegove srčne vere in dobrote. In prav žal mi je, da lansko leto nisem mogel videti njegove igre na prostem v Trnovem. Tone špik, trentarski lovec, ka hoče sreče zaradi drugih! Tone Špik, ki hoče »Zlatoroga«, a zaradi tega omahne! Drzen fant, ki tvega vse! Z Bogom, Tone špik! Nekdo je dejal; »Njegova dobra dela ga bodo gorkega potisnila v nebesa!« Marte Velikonja. Jesenice 30 tekmovalcev z Jesenic. Velika mladinska prireditev v Ljubljani je zopet zbrala jeseniško mladino, ki se vežba vsak dan. Trije najboljši: Zelez-nik, Natlačen in Legan pa trenirajo že v Ljubljani. Udeležba z Jesenic bo na taboru ena izmed najbolj številnih in Jeseničani ponosno gledajo na svoje lante, ki bodo kot nekdaj odnesli gotovo nekaj najboljših uspehov v naše industrijsko mesto. Prvi delavski izlet je lepo uspel. Preteklo nedeljo je železniški oddelek KID priredil svoj prvi izlet v krasno planino Javorniški Rovt. Udeležilo se ga je 250 delavcev in svojcev. Takoj po jutranji maši so se zbrali udeleženci na kazinskem vrtu in skupno z godbo in s pevskim zborom na čelu odkorakali skozi Jesenice in Javornik ob najlepšem razpoloženju. Izlet je potekel dostojno, brez vsakega incidenta in brez vsakega primera opijanje-nja, na kar so kovinarji najbolj ponosni. Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 popoldne in ob pol 9 zvečer film »General Garcia«. Močna drama iz kubanske revolucije. Dodatek Foxov tednik. Trbovlje Čudne manire. V petek je prišel v pisarno zadružne ellektrarne bivši njen načelnik in zahteval od tajnika, da pisarno zapre in ključe njemu izroči, češ da si je premislil in zopet prevzel .lačelstvo. Uradnik je ugovarjal, slednjič se je vda grožnjam in pisarno zapri, ključe pa je izročil nadzorstvu. Vse to je dalo povod raznim govoricam. Posebno ker je še ugotovljeno, kako so si včasih odborniki dali plačati svoj trud. Nekatera leta je bilo razdeljenih po 4000, 5000, enkrat celo 28.000 din. Na občnem zboru obeta biti živahno, ker so vsi radovedni na pojasnila. Občni zbor zadruge bo v ponedeljek ob 4 v prostorih Društvenega doma. Občni zbor Zadružne elektrarne r Trbovljah, sklican na dan 27. junija 1938 ob 4 popoldne, se e tem preklicuje. Čae, kraj in dnevni red novega občnega zbora se bo članstvu objavil. Radio Programi Radio Llublhnai Nedelja, 26. junija: 8 Vesel nedeljski pozdrav (pl.) — 8.13 Sprejem gostov iz Češkoslovaške (prenos s kolodvora) — 8 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbo iz trnovske cerkve — 10.15 Verski govor (msgr. Viktor Steska) — 10.30 Slovanski plesi (plošče) — 11 Prenos otvoritve jubilejne razstave Prosvetne zveze — 11.30 Otroška ura (Tetka Marička) — 12 Narodne ob spremljevanju Kmečkega tria, poje gdč. Štefka Koren-čanova — li) Napovedi — 13.20 Za kratek čas (igra Had. orkester — 17 Kmet. ura: O v&reji mlade živine (g. Janez Zobec) — 17.30 Slovenske narodne s spremljevanjein harmonike. Sodelujejo: gg. Jean Franzl, Vekoslav Janko in Stanko Avgnst, vmes Radijski orkester — 19 Na-I>ovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Naša trgovska mornarica in naša pomorska politika (Viktor Cerič, dir., Zagreb) — 19.50 Udovičeva in Laušetova — 20 Vesel domač večer. Radijski orkester — 21 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Bodimo danes dobre volje (plošče). Ponedeljek, 27. junija: 12 Glasbene slike (plošče) — K.45 Poročila — 1(1 Napovedi — 13.20 Šramel kvartet »Štirje fantje« — 14 Napovedi — 18 Pester spored Rad. orkestra — 18.40 Ljubljanski Št. Jakob od Valvazorja do Plečnika - II. del (g. dr. Jože Rus) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Velikokikindska okolica (dr, D. Nikolič) — 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert. Sodeluje: pevski zbor Glasbene Matice (dirigent Mirko Polič), okrepljeni Radijski orkester (dirigent D. M. Šijanec) in prof. K. Rupel (kot solist) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert lahke glasbe (Radijski orkester). Dragi programi t nedelja, iS. junija: Belgrad: 20 Narodne pesmi, 21 Zabavni koncert, 22 Plošče — Zagreb: 20 Pihala, 20.45 Zab. konoert, 22.20 Lahka glasba — Praga: 19.25 Salonski orkester, 20. Vok. koncert, 20-30 Zabavna glasba, 22.-20 Plošče — Varšava: 20 Plošče, 21 Zabavni program, 22 Donizettijeva opera »Don Pastiuale« — Sofija: 20 Bariton, 20.45 Operetni spevi, 21.45 Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 20 Tgra, 21.45 Ork. koncert, 23 Ciganski orkester — Trst-Milan: 17.15 Simf. koncert nemške in italijanske sodobne glasbe, 21 Igra, 21.35 Trio, 22.40 Plesna glasba — kim-Bari: 17 Citre, 21 Lirična Jtomedija ((Prevzetni ljubimci« — Dunaj: 19 Kom. glasba, 20 Oper. glasba, 22.30 Zabav, koncert, 24 NaTodna in zab. glasba — Berlin: 20 Operna glasba — Kbnigsberg: 20 Stara in moderna, operetna glasba — Monakovo: 20 Rossinijeva opera »Scviljski brivec« — Strassbourg: 20.30 Vojaška godba. Ponedeljek, 27. junija: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Violina, 20.30 Komorni trio, 20.45 Vokalni kvartet, 21.15 Komorni trio, 22.20 Kvartet — Praga: 19.30 Vo kalni koncert, 20.1.5 Operetna glasba, 22.15 Potpuri — Varšava: 19.30 Zabavni koncert, 21.10 Mornarske pesmi, 22 Cerkvena glasba — Sofija: 20 Simf. koncert — Budimpešta: 20.10 Plošče, 21.30 Operni orkester, 23.10 Jazz — Trst-Milan: 21.10 Citre, 22 Narodna glasba — Rim-Bari: 17.15 Klavir, 21.10 Vokalni koncert, 21.30 Simfonični koneer.t iz bazilike — Dunaj: 19.10 Orkester in solisti, 22.30 Operetna glasba, 24 Orkester in mandoline Berlin-Frankfurt-Stuttgart: 20.Orkester in 6olisti — Monakovo: 20 Plesna glasba — Beromunster: 19.55 Strans-sova opereta «2ena, ki ve, kaj hoče« — Strassbourg• 21.45 Orgelski koncert. Žalostni naznanjamo, da je danes nmrl naš dobri oče, stari oče in tast, gospod Jurij Jurman Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 27. junija ob pol 7 popoldne rz iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče na Viču. V Ljubljani, dne 25. junija 1938. Žalujoči ostali Novo mesto »Slovenec« je že ponovno pisal o neugodniH železniških zvezah z Dolenjsko, zarodi katerih ee vse prebivalstvo neprestano pritožuje. K temu pripominjamo, da je pred uvedbo novega poletnega voznega reda sprejel novomeški občinski odbor predlog, da se naprosi direkcija državnih železnic, da uvede zadovoljive zveze z Dolenjsko. Novomeška občina je nato skupno z okoliškimi občinami poslala tozadevno prošnjo direkciji državnih železnic. Istotako je novomeško Olepševalno in tuj&ko-prometno društvo podvzelo vse, da ee uvedejo za prebivalstvo ugodne zveze. Žal se prošnje niso upoStevade in'merodajni činitelii niao ugodili potrebi in željam prebivalstva. To v pojasnilo vsem prizadetim in nezadovoljnim. Natečaj - Fond Nj. Vel. kralja za izdelavo oblek za oficirje kra^eve garde sprejme __ krojaškega mojstra za šefa krojačnice z mesečno plačo 4000—5000 din. Pogoji sprejema: 1. da je podanik kraljevine Jugoslavije; 2. da še ni bil kaznovan in da je primernega obnašanja; 3. da ni pripadal kaki ilegalni organizaciji; 4. da je zadostil vojaški obveznosti; 5. da ni star nad 50 let; 6. da ima mojstrski izpit in da ima klasifikacijo prvovrstnega mojstra za oficirske uniforme. Vse zgoraj navedeno je treba dokazati s potrdili. Prijave s prošnjo, pravilno taksirane, treba dostaviti upravniku fonda Nj. Vel. kralja za izdelavo oblek za oficirje kraljeve garde na Topči-derju do 1. VII. 1.1. z navedbo natančnega naslova. Izbrani kandidat se ima javiti upravi fonda 9. julija dopoldne, o čemer bo obveščen, ostalim se pa vrnejo dokumenti. Izbrani kandidat bo prvi mesec na poskušnjo z odrejeno plačo 4000 din, nato pa, ako se pokaže, da je sposoben, se sprejme v stalno službo, v nasprotnem primeru se razreši službe. Iz pisarne uprave fonda Nj. Vel. kralja za izdelavo oblek za oficirje kraljeve garde na Top-čiderju. ______________________ Natečaj za idejno skico za prezidavo in dozidavo Narodnega gledališča Kralja Pelra II. v Sarajevu. Ministrstvo prosvete razpisuje javni natečaj za izvršitev idejne skice za prezidavo in dozidavo Narodnega gledališča Kralja Petra II. v Sarajevu. Pravico na sodelovanje imajo vsi arhitekti kraljevine Jugoslavije,' ki bivajo v državL Ocenjevalno sodišče sestavljajo: > a) Člani: G. Djoko Kovačevič, pomočnik min. prosvete. G. arh. Dimitrije Leko, profesor univerze r Beogradu. G. ing. Radoslav Todorovič, šef tehničnega odseka ministrstva prosvete. G. Milutin Janjuševič, upravnik Narodnega gledališča kralja Petra II. v Sarajevu. G. ing. Sekula Kneževič-čaldovič, načelnik tehničnega oddelka (od strani kr. banske uprave v Sarajevu). G. ing. Matija Popara (od strani mestnega poglavarstva v Sarajevu. G. arh. Mate Bajlon (od strani D. J. J. A. sekcije Sarajevo). b) Namestniki: G. Panta Arandjelovič, načelnik prosvetnega oddelka kr. banske uprave v Sarajevu. G. arh. Emanuel Šamanek. Nagrade za to delo so naslednje: Prva 30.000.— (trideset tisoč) dinarjev. Druga 20.000.— (dvajset tisoč) dinarjev. Tretja 15.000.— (petnajst tisoč) dinarjev. Za odkup je določena vsota 20.000.— (dvajset tisoč) dinarjev. Rok za izročitev del je 1. oktober 1938. Načrti obstoječe zgradbe, pogoji in program tega natečaja se morejo dobiti vsak delavnik od 1. julija 1938 v pisarni Uprave narodnega gledališča Kralja Petra II. v Sarajevu po ceni 80 dinarjev za izvod. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je naš ljubljeni soprog, sin, brat itd. GRAČNER RUDOLF gostilničar danes, dne 25. junija 1938 ob 6, po dolgi in mukepolni bolezni, v starosti 47 let, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek, 27. junija 1938 ob 16 iz mrtvašnice na Pobrežju na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, 30. junija ob 6 pri Sv. Magdaleni. Maribor, Essen-Karnap v Nemčiji, dne 25. junija 1938. Rezi Gralner, soproga. Franc Grafner, oče. Franc Grainer, brat, in ostali sorodniki. Zahvala Vsem in vsakemu, ki ete izkazali toliko časti pok. iupnlku Jos. Abramu ko ste ga neprestano hodili kropit, obsuli z venci in šopki, spremili v tako velikem številu na zadnji poti, peli mu pretresljive žalostinke in ga slavili ob odprtem grobu, bodi izrečena naša prisrčna zahvala. Bog vam plačaj! Molimo za nepozabnega in nenadomestljivega pokojnika, najboljšega Krekovega učenca! Ljubljana, 25. junija 1938. ANTON RUTAR DR. BRECELJEVI V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovonjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. I Slu/be iščejo Prodajalka z enoletno prakso Išče Bljfižbo. Naslov v upravi »Shtivenca« pod 10.030. (a Mesarski pomočnik zmožen vseh poslov, mlad ln zdrav, ISče mesto. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10121. (a) Pekovski pomočnik B znanjem slaščičarske stroke - išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10050. (a) Šofer - mehanik B večletno prakso - Išče službo. Nastop lahko takoj. Naslov v upr. »SI.« pod št. 10094. (a) Baraga Ludv. Ljubljana - Nebotičnik ima najceneje in največjo izbiro: Nalivnih peres 4 barvnih in avtomatičnih svinčnikov Boljša gospa ISče v Ljubljani mesto hišnice, najrajši v novem velikem poslopju. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Stanovanje« 9852. (a) Šofer (kovač) dober vozač tšče stalne službe k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9996. (a) Fant z dežele ▼ojaščlne prost, išče službo v skladišču ali kaj etičnega. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Zanesljiv« 10.033. (a) Za sezono TSčem službo kot natakarica ali sobarica. Sem mlada ter znam več jezikov. Ponudbe podružn. »Slov.« v Kranju pod »Urna« št. 10160. (a) Dekle Jcrščansko, staro 2* let, bi šla v pomoč gospodinji, tudi k otrokom. Zna Šivati. Naslov v podružn. »SI.« v Kranju pod »Po-gtena« št. 10159. (a) Kmečki par ▼■.Jen kmečkega dela ln živinoreje, išče skupno službo na deželi ali v mestu. Vzame tudt kmetijo v najem ali v oskrbo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10127. (a) Dober delavec ISče službo pri gospodarju, kl rabi delavca za travnik in vinograd celoletno dobo. Nastop takoj za vsako plačilo. - Franc Božič, Gornja Prekopa 7, p. št. Jernej. (a) Pridno dekle z znanjem nemščine želi premeniti službo. Nastop 1. ali 15. avgusta. Grem najrajši na Gorenjsko ali v Maribor. Naslov v upr. »Slovenca« pod 9840. (a) Potnik za dravsko banovino z lastnim novim avtom Išče primernega zastopstva. Zmožen je vsakršne garancije. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten ln marljiv« 9271. (a) Službo v pisarni skladišču ali kaj sličnega Iščem s 1. julijem. Grem tudt za inkasanta. Zmožen sem tudi v lesni stroki. Vložim potrebno kavcijo. Naslov v upr. »SI.« pod št. 10093. (a) »Evropa« poučuje dvanajst jezikov. Dobi se v trafikah ali pa naroča: Gosposvetska cesta 12-11. Ljubljana. (u) Oblastveno konceslonlrana šoferska šola I. GABERSCIK btvSt komisar za ioferske Izpite BlomSkova ulica itev. L Telefon it 2« 20 ln 28 28. 15. julija bo nagradno žrebanje „SLOVENCA" Rezervna 14 krt. zlata peresa Popravljam vse sisteme nalivnih peres Brusača sprejme Ivristaltja, Celje. Krojaškega vajenca sprejme salon šofic Vinko, Sv. Fetra nasip 29. Mizarskega pomočnika ln vajenca takoj sprejmem. Mizarstvo Clmer-man, Dev. Mar. v Polju. Steklar se takoj sprejme. Ponudbe s prepisi spričeval na steklarstvo Julij Klein, LJubljana. (b) Služkinjo sprejmem takoj za na kmetijo in gostilno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10105. (b) Kolarskega pomočnika takoj sprejme Ivan še-tina, Mokronog 16. (b) Služkinjo za vsako delo, sprejmem takoj.• - Jesih, Medvode. Krojaškega pomočnika za male kose, sprejme takoj krojaštv.o Tomšič, Slomškova 6. (b) Dekle za župnišče v Savinjski dolini — se sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10075. (b) Strežnica za Vodmat za ves dan se sprejme takoj. Naslov v upravi Slovenca« pod 9999. (b) Šivilje samostojne 8el«,vke' takoj sprejme tvrdka Moiko -šelenburgovS. ulica 6. (b Mizarski pomočnik dober, se takoj sprejme. Anton Svetelj, Šenčur pri Kranju. (b) Hlapca za kmečka dela, sprejmem. Plača 300 din. Ivan Podboršek, Šmartno ob Savi 10, pri Ljubljani. Dekla pridna, poštena, se takoj sprejme. - štebe Anton, tes. mojster,. Komenda-Moste. (b) Kmečko dekle staro 25—35 let, sposobno kuhanja ln vseh gospodinjskih del, sprejme takoj tričlanska učltel-J-ska družina. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiva« št. 10073. (b) Natakarica čedne zunanjosti ln prl-kupljivega vedenja, poštena, spretna, do 24 let stara - Be sprejme v dobro znano pošteno gostilno na Gorenjskem. - Ponudbe v upravo »Slov,« pod »Natakarica« 10074 Delavca izvežbanega v izdelovanju podpetnikov za obutev, Išče podjetje v Bač-ki. — Naslov se dobi pri tv. Niklsbacher & Smr-kolj, Ljubljana, Pražako-va ulica 4. (b) Družabnika sprejmem v novo modno trgovino v industrijskem kraju na Gorenjskem. — Biti mora dober prodaja lec, aranžer in organiza tor. Ponudbe na upravo Mizarskega pomočnika za pohištvo, sprejme Anton Mrak, Gunclje 23, p. Št. Vid nad Ljubljano. Izurjene šivilje in vezilje sprejme za stalno tvrdka K. Soss, Mestni trg, Ljubljana. (b) Tkalski mojster na raznih statvah vsestransko izvežban se takoj sprejme. - Podrobne ponudbe upravi »Slov.« pod »Tkalnica« 9959. (b) Trgovskega potnika sprejmem. - Provizija in fiksna plača. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Eksistenca« št. 10068. lzvežbane pletilje osobito na »links« Btroje, dobe stalno zaposlitev v tovarni pletfenin Janko Novak, Radovljica. (b) Mizarski pomočnik in ključavničar, z znanjem nemščine, se sprejmeta. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 10122. (b) Šofer-mehanik z večletno prakso s tovornim avtom ali avtobusom se takoj sprejme v stalno službo. Ponudbe na R. Hojak, Domžale. Kuharico veščo meščanske kuhe tn vseh gospodinjskih del -sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10138. (b) Služkinja kt zna opravljati vsa hišna dela ln je deloma zmožna tudi samostojne kuhe, se sprejme takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10107. (b) Služkinja srednjih let, za vsa domača dela, ki zna, tudi samostojno kuhati — se sprejme k veččlanskl odrasli družini. - Pismene ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« 10.052. (b Trgovina z meš. blagom v LJubljani, Išče trgovsko pomočnico, navajono tudi manufakture ln kl bi pomagala pri gospo dlnjstvu. Hrana ln stano-vanje v hiši. Pismene ponudbe z navedbo prejšnje službe v upravo »SI.« pod »Pridna ln zanesljiva« št. 10124. (b) »Slovenca« pod št. 9956. »Alko« (b) Inkasantje inteligentni, dobijo takoj nameščenje pri naklad-nem konzorciju, ki dela po celi državi. Velike fiksne plače, dnevnice in provizijo. Javijo naj se samo osebe, kl odgovarjajo mestu. Kavcija najmanj 1000 din. Delavni krog, kjer stalno bivate ln okolica. Pismene ponudbo na Propaganda d. d., Zagreb, Jelnčičev trg št. 5 pod K. B. S.. U>) Urarskega pomočnika z daljšo prakso, sprejme takoj tvrdka H. Suttner Ljubljana, Prešernova ul. Pismene ponudbo poslati na H. Suttner, Ljubljana Za hišnika v sredini mesta se takoj sprejme zakonski par. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Pošten 50« št. 10086 Služkinjo sprejmem k trem osebam za vsa dela ln šivanje. -Pismene ponudbe z navedbo starosti pod zn. »Poštena« 10.008. (b) Tkalka Izurjena na ročni statvi, so takoj sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izvežbana tkalka« št. 10.000. " (b) Služkinjo za MAna ln vrtna dela - sprejmem takoj. — Plača 200—250 din. — Ponudbe osebno. Pirnat, Verstov-škova 9, Ljubljana. (b) Hlapca h konjem ln za vsa poljska dela, In pošteno služkinjo - sprejmem. Andrej Kregar, mizarstvo, št. Vid nad LJubljano. (b) Pekovski poslovodja se sprejme, event. se proda tudi pekarna po zelo ugodni ceni in plačilnih pogojih. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Dobra bodočnost« št. 10056. (b) Dva mizarska pomočnika dobra, sprejme tovarna pohištva »Bor«, Vižmarje št. 87, št. Vid nad Ljubljano. (b) Trgovska pomočnica zmožna, pridna, poštena mlajša moč se sprejme takoj. Karel Koželj nasl., trgovina, Tržič. (b) Služkinjo lahko začetnico, sprejmem. — Prednost sirote brez staršev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vrt-«- 10.176. (b) Gospodična ki se razume pri prodaji mesnih Izdelkov — dobi službo. Kavcija 5000 din. Plača po dogovoru. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod 989. (b) Služkinjo veSčo samostojne kuhe, sprejme tričlanska dru žlna. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Takoj 10.169. (b) Mehanik za pisarniške stroje, popolnoma verziran v jpt-salnlh ln računskih stro Jih, za notranjo ln zunanjo službo, so sprejme s 1. Julijem. Ponudbe Prepričaj se sam buffetu, Vegova ulica 2 v Ljubljani (pri lekarni Uahovec) Dalmatinsko belo in (rno lit. Din 10'— Cvllek.......... ..12— Rizling ...........12— Tramtnec letnik 1934 . ' t« •• 14— Buffet in trafika Ukmar. ISSMSII Učenko in pomočnico za šivanje in vezonje — sprejme »Julijana«, Gosposvetska 12. (v) Vajenca sprejme Butinar Josip, splošno kleparstvo. Celovška cesta 102. (v) Učenca za trgovino močnega in poštenega — sprejmem. Kačičnik Andrej, Loče pri Poljčanah. Učenko sprejme trgovina z meš. blagom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10119. (v) Učenka za kuhinjo se sprejme. Naslov pove uprava »Slovenca« Maribor pod št. 986. (v) Krojaškega vajenca sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Joško Lombar, Preddvor 44 pri Kranju, (v) Fant z dobrimi spričevali so želi izučiti kakršnekoli obrti, najraje kroja-štva, z vso oskrbo v hiši. šerek Prane, Mlšičeva 21, priti., Ljubljana. (v) Učenca zdravega, poštenega, 14 do 15 let starega, takoj sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Dopise upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Zanesljiv« 97,4." (v) Fant z meščansko šolo, 15 let star, zdrav, močan, po-navedbo plače ter dose-jštenlh staršev, se želi iz- Učenko za strojno pletenje takoj sprejmem. Naslov v upr. »Slovenca« pod 9905. (v) Vajenca za železollvarsko obrt — sprejmem. Smole Franc, Trata 18, p. št. Vid nad Ljubljano. (v) Želim se izučiti mehanlčarske obrti v Ljubljani «11 okolici. Sem z deželo, star 17 let. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10125. (v) Vajenca poštenega in dobreg* ra čunarja sprejmem v trgovino z mešanim blagom Ponudbe upravi »Slov« pod št. 9897. (v) danjih službenih mest v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Mehanik« št. 347 kr. (b) učiti trgovine — z vso oskrbo v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.036. (v) Učenec s potrebno šol. Izobrazbo so sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Zdrav ln močan« št. 10098. (v) msm Dijaki preko li let se sprejemajo na hrano ln stanovanje v dobro hišo (vila na Ilribu sv. Jožefa). — Možna nemška ln francoska konverzacija. Vprašati upravo »Slovenca« v Celju. (D) Zaslužek 1000 din in več zaslužite mesečno doma. Potreben kapital 2500 din. Pišite: »Anos«i Maribor^ Orožnova 6 (z)| Agilnim osebam zmožnim gotovine, se nn^ tli dober, stalen zaslužek; Ponudbe v podružn. »SI.« v Celju pod značko »Agl-len«. (z)| 1000 dinarjev in več zaslužite mesečn« i delom doma. Pošiljam material, prevzamem gotovo blago. Majhen kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite znamko za odgovor. »Hemipa« Pnuče-vo, Tru krulja Aloksaudra št. 8. (z) Čolni na Ljubljanici se že izposojajo. Dobi ga vsak v Jančarjevi čolnar^ ni, kamor Je prevoz pre« ko Ljubljanice s Trnovi skega pristana brczplaJ čen. V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, »a-dovnjaki in gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega veleposestva. Pojasnila pri inž. Miklau Otmar, Brežice. Krasna vila štlrlstanovanJskaj z vsem komfortom( velik vrt, veliko novozidano gospodarsko poslopje, v Mariboru pod cenilno vrednostjo naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dehabe« 9735, (p) temaal IŠČEJO: Gostilno vzamem v najem ali na račun. Grem tudi v službo v gostilno h krščanskim ljudem. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Poštena« št. 10081. .(m) ODDAJO; Lokal primeren za kakršnokoli obrt ali pisarno, se poceni odda. Židovska ulica št. 6. (n) Dobro vpeljano mlekarno na prometni točki oddam. Izve se popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.174. (n) Trgovsko hišo z gostilno v prometnem kraju konjiškega okraja - da ugod no v najem s 1. septembrom M. Tomlč, Rimske Toplice. (n) Stavbne parcele lepe, od 540 do 926 m*, ob TržaSki cesti, takoj izven mestne meje, po ugodnih pogojih naprodaj. Poizve se pri Ljudski posojilnici v Ljubljani. (p) Pri št. Jerneja na Dolenjskem naprodaj manjše vinogradno posestvo, dva orala zemlje s hišo ln kletjo. Pojasnila pri Anki Majzel, St. Jernej. (P) Lep vinograd s Krasnim sadonosnlkom, gospodarskim poslopjem, kompletno stiskalnico — naprodaj za 18.000 din Pol ure od banovlnske ceste. Topolovec Vinko, Podlehnik pri Ptuju, (p) Nova hiša pwt dvosobnih stanovanj, prltlkllne, dve kopalnici, vse podkleteno. Mesečni donos 2500 din. — Cena 270.000 din. Pet minut od tramvaja — naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10111. (P) Zemljišče 480 kvadr. sežnjev, 16 m ulične fronte, lepa lega ob žel. postaji, na glavni cesti v mestu Dobova naprodaj. - Vprašati na naslov: Franjo žnuderl, Savska c. 129, Zagreb, p Hišo z dobro idočo trgovino ter nekaj posestva z lepim sadonosnlkom v Slovenskih goricah, po naj ugodnejši ceni prodam. NaRlov v upravi »Slov.« Maribor pod 783. (p) Buftet dobro vpeljan, stanovanje, zajamčena ekslsten ca, odda resnemu kupcu Ana Sladlč, Bužanova 35 v Zagrebu. """ ^ * ^ 80 Zlato večnega Juda »Molimo tudi za naše škofe in duhovnike m krščansko ljudstvo.« »Kako je Cerkev umazana!« je mielil. »Moli ze ipvoje ljudi U . Mikrofon pa mu je takoj odgovoril: »Molimo za naše katehumene, za spreobrnjence, ki še niso z nami, da jim bo Gospod odprl nšesa in srca ... Oče naš.« »Tega ne molijo zame. Tudi že bi »e hotel »preobrniti, ne bi bil katehumen. Po njegovih besedah sem odpadnik. Toda ne, jaz sem Jud in moj zakon je talmud.« Mikrofon mu je odgovarjal naprej m zdej ga je odgovor zadel: »Molimo za Jude, da bi jim Gospod »nel ten-Bico, ki ovija njihova erca in bi tudi oni spoznali Jezusa Kristusa!« Mauricio Kohen je čutil, da mu po obrazu dero eolze in viharna molitev mu je privrela i® ust: »Gospod Jezus Kristus, v katerega^ ne verujem, ker ne maram verovati v Sina božjega! Pomagaj mi, če imaš moč! Reši me iz te mračne papežniške pasti in potrdi mojo nevero!« Napovedovalec je zavpil: »Polnoč! Začel se bo sveti obred ma5e v spomin Žrtve na Kalvariji. Po posvetitvi bo tristo duhovnikov s ciboriji delilo obhajilo. Niste vi tisti, ki prihajajo h Kristusu. On sam je, ki vas pojde iskat po cestah, po trgih in po oglih.« Koihen ni hotel zamuditi tega prizora, ki je Obnavljal prizore ie evangeijskih časov. Stopil je 7. balkona in se pomešal med človeški hudournik ter mrmral vrstico iz preroka £zck i fl! »Šel bom iskat zafflo ovco in dvignil bom tistega. ki je padel.« Torej ickai samega sebe? Ne. sameea sen« gel On ne veruje in "ne mera verovati v gosf»>- dorja vinograda, ki je iskal delavce vsepovsod in ob vseh urah.« Šel je po cestah dalje t drugimi vred, počasi vee do Plaze de Mayo. Trdovratno je vztrajal v svojem uporu, čeprav je viharno človeško morje dušilo njegove misli. Napovedovalec je spregovoril snrtva: »V nekaj trenutkih 6e bo začelo obhajilo. Opominjam in svarim svoje brate, naj ee nihče ne približa, da bi sprejel telo Kristusovo brez potrebne priprave, da se ne bi prej epovedal.« Začelo se je molčanje, ki se je dvigalo do zvezd. Množica je bila ocean globokega, tihega kesanja. Napovedovalec je »klicah »Ni ga greha, ki ne bi bilo aanj odpuSčanja. Za najrazuzdanejše grehe, ki si jih more zamisliti človek, m hujše pregrehe, kakor jih more želeti človeško srce, so že dale zadoščenje Kristusove roke in noge, ko je bil pribit na križu in je umrl, da bi nas rešil. Kdo bo nocoj tako nespameten, da bi izpljunil Kristusovo kri?... Povzdigovanje! Na kolena bratje, počastimo Hostijo!« »Stotisoči moških eo pokleknili ne tla tn ee priklonili hoetiji, ki ee je dvignila na daljnem oltarju. Drhteči ognjeviti glas je začel spet opozarjati: »Ni ga greha, da se ne bi odpustil. Ce kdo ni utegnil izpovedati se, lahko to stori zdej na cesti pri slehernem duhovniku. Po izrednem določilu svete stolice morejo nocoj vsi duhovniki odpuščati vse, tudi najbolj pridržane grehe. To izredno možnost, ki je ni tako na široko Cerkev še nikdar dovolila, je dala za to, da ne bo nikogar, ki ne bi danes prejel Kristusa, ki je Pot, Resnica in Življenje.« Ta trenutek je Buenos Aires kazal čndei, ki je to noč zaznamenovnl m najbolj čudovito njegovih noči. Videti je bilo moške, ki so se trgali iz vrst in so bližali duhovnikom, ki so korakali med množico. Spovedovali so se kar tam, Bredi ceste ali kje oh vznožju stebra ali po vežah ali po kotih v kavarnah, ali v senci pred izložbami. na kolenih ali stoje. In bilo jih je na tisoče in tisoče, ki so tako izbrisovali svoje grehe. In Mauricio Kohen je bil eden izmed njih. Napovedovalec je vprav izgovoril Kristusove besede: »Kdor j6 ta kruh, bo živel vekomaj!« Mauricio je začutil, da ga je prebodel ognjen žarek milosti in zavzdihnil je iz globine raz-bolelega srca: »Gospod, pomagaj moji neveril Tudi jaz bom jedel od tvojega mesa, da ne umrjem ...« Stopil je do duhovnika in se izpovedal pod Cabildskim stebriščem nasproti Plaze de Mayo. — Vstal je z objokanim obličjem in šel do tja, kjer so delili obhajilo. Kakor je naznanil napovedovalec, je tristo duhovnikov prijelo ciborije s hostijami, posvečenimi pred kratkim na štirih oltarjih na trgu, in začeli eo jih deliti. Ni bilo mogoče dati vsakemu obhajaneu cele hoetije, ker bi jih ne bilo zadosti. Zato eo jih začeli lomiti in deliti po koščkih. In ker se je človeška reka širila v ogromno daljavo, je veliko duhovnikov šlo v podzemeljsko železnico. Prvikrat so, kar je svet stal, nosili v teh hitrih in nadvse modernih podzemeljskih vlakih Kruh, ki daje večno življenje. Nihče si ne bi bil nikdar mislil, da bo to kdaj mogoče. Ob dveh zjutraj je zmanjkalo hostij in treba je bilo nenadno poklicati nekaj duhovnikov, da so maševoli v stolnici in hostije posvetili. Posvetili in razdelili so to noč 209.000 svetih kruhov. Bilo je ob štirih zjutraj, danil se je 12. oktober. A še zmeraj eo se ljudje po ulicah spovedovali in hodili k obhajilu na Avenido de Mayo, v daljavi dveh kilometrov od enega trga do drugega. To uro se jc Mauricio umaknil, razsvetljen po novi luči. Čutil je trudno sladkost v obupanem kriku Julijana Odpadnike: »Zmagal si, Galilejec.« Kajti sladko je priznati zmago ljubezni nad eeboi, XIV, Jaz bom udri bronasta Trata. Spreobrnitev Meuricia Kohena je vzbudila osuplost v sinagogi, kjer eo se takoj zbrali na posvet, da ga udarijo s heremom. »Rodil se je v mesecu švatu, ko je vladal nadangel Gabrijel. Noj bo preklet po tem nadangelu in po vseh angelih, ki so mi poslušni.« Tamara je zaprla vrata svoje hiše, kakor da ji je brat umrl. In dneve in dneve ni marala dovoliti služabnikom, da bi rekli, da je doma, in ni hotela poiskati zveze z njim. Toda pozornost Judov je od tega dejanja od« vrnilo nekaj drugega. Zlato, ki je zaradi smrti Julia Rama vrtoglavo poskočilo, ee je znova ustavilo ter začelo nevzdržno padati. Vsi Kahali na svetu eo ee obrnili na buenos-aireški Kahal in izpraševali, kaj je vzrok za smrtni boj zlata. Ta boj bi prav lahko bil zgolj Adali-dova špekulacija. Toda v Buenos Airesu ni nihče trgovali niti z malo zlata. Mauricio Kohen, ki ee je odcepil od >)Iayer-beerov, je kljub temu hotel vedeti Adalidove misli in ga je prosil za sestanek. Adalid ee ni več brigal za zlato. Njegovi posli so napredovali s trdnim korakom; po drugi strani pa mu je politika jemala ves čas. Vprav so bile razpisane predsedniške volitvo in on je bil volilni kandidat desničarskih strank. Ljudstvo je vedelo, da je Adalid rešil človeštvo dolgov in vojn. In ni bilo mogoče misliti, do bi tisti, ki so ee okoristili po njegovi zaslugi, oddali glasove nasprotniku. Kljub temu pa je Blumen, ki je bil nasprotni kandidat, bil docela trdno prepričan, da bo zmagal on. Razmetal je milijone za propagando. Sejal jo obljube in vznemirjal državo z neprestano agitacijo. Vsa lahka letna oblačila si nabavite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Prek in dira ngodno naprodaj. - Kon- grešni trg 14. Cl) Kočijo prodam po ugodni ceni. Rožna ulica 29. (D Šivalni stroj nov, pogrezljlv, poceni naprodaj. Hcrmes, Stari trg 21-1. (1) Konjski gnoj dober, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 6t. 10.032. (D Cvetlični med domač zdravilni nudi najceneje J. Menart — Domžale. (1) Svilene srnice moShe Dtn »6 -damshe biu/c Din 16-inoCne svilene nofia-vtie . . . um io -mostte nogavice močne, moderni vzorni Din 6 -domshe letne nogavice .... Din 3- in razno drugo modno blago prodaja po priznano nizkih cenah „ZOHA" Ljubljana. Mlkloiileva (.30 Trgovci imajo znaten popust. Obiščite nas in prepričajte se o naših nizkih cenah, da bosle lahko povečali svoj zaslužek. Otroški voziček Športni, in odeja poceni naprodaj. Maribor, Gaje-va ulica 7 (pri Koroški cesti). (1) »Singer« šivalni stroj pogrezljlv, malo rabljen, naprodaj. Cegner, švabi-čeva št. 1. (1) Vrtne stole EloZljlve, nove, poceni proda Tribuč, Tržaška cesta 42, telefon 26-05. Mesnico moderno opremljeno, b hladilnico, dobro vpeljano, na prometnem kraju prodam ali oddam v najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.172. 1 Gostilničarji, pozor! prodam 25 hI rudečega Sromel.ičana 15—20, belega rizling, sllvanee. — Vino je prvovrstno. Ponudbe podružnici »Slov.« v Trbovljah. (1) Inventar ea špecerijsko trgovino naprodaj. V najem se od-0a suho, prostorno podstrešje. Vprašati pri hiš tilku Franclnu, Krekov trg 11, dvorišče. (1) Vino flobro rdeče in jabolčnfk nudi Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. Sprejme tudi šoferja mehanika, ki je voljan vmes opravljati domača opravila. (1) KOLESU najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana - Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Narodno nošo za srednjo moško postavo poceni proda Franc Jenko, Medvode. (1) Žensko narodno nošo kompletno, prodam. Poizve se v upravt »Slov.« pod št. 10002. (1) Pozor! Gasilske čete, stavbna podjetja! Za polovično ceno prodam novo patent tridelno lestvo, razpetlne 14 m. Zlvavič, Gunelje 9, Št. Vid nad Ljubljano. (1) Jesenski cenik cvetličnih in gospodarskih semen ter cvetnih gomoljev s preko 1000 vrst, s prekrasno barvaniml platnicami - dobite zastonj t Pišite ali pa pridite ponj. SeVer & Komp^ Ljubljana. (1) POZOR! POZOItl Nova kolesa od 500.— dinarjev dalje: Wanderer, Goricke, Diamant, Brenabor, Herkules Presto itd., najceneje edino le pri tvrdki Plevel v Preski pri Medvodah Resnico govorfi, ko trdljoi da prodajamo najboljša ln najcenejša kolesa rezervna del* ia Starinsko avbo In pas prodam. Izdelujem ln popravljam avbe ln narodne noše. Drnovšek Pavla, Mestni trg 12-111. (1) VINO raznih letnikov - proda cerkev na Polenšaku, p. Moškanjci Moderen stroj za drobljenje skorje, zaradi opustitve obrata naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 975. (1) immm Ugodno prodamo nekaj kosov starega pohištva ter kuhinjske posode. - Skaza, Podjunska št. 12. (S) Novi naslov: Frančiškanska ul. 3. Razno pohištvo omare, stole, mize, žim-nice in razne okvirje — prodam. - Bleiweisova 7, III. nadstr. (š) Hladilno napravo na električni pogon, motor 1000 kalorij, kompletno, poceni prodam. -Florjančičs Florijanska ulica 19. . . (1) Kolesa in šivalne stroje v veliki izbiri, prvovrstnih znamk, z garancijo, dobite zelo poceni v trgovini »Triglav«, Reslje-va 16. (1) Specijalna delavnica za previjanje in popravljanje elektromotorjev ln dinam. Kvalitetni elektro materijal in elektromotorji svetovnoznane firme »Siemens« vedno na zalogi. Franjo Periinlif konce*, •laktropodjetle, Ljubljana, Gosposvetski c. 18, leltfon 23-71. Posvelajte svojo pažnjo, Velika Izbiral Kolesa od 600 din naprej. Splošna trgovska družba b o, b. 8t Vid nad Ljubljano Kolesa ženska in moška, skoraj nova — in več šivalnih strojev prvovrstnih znamk, kt tudi štikajo in štopajo, ln partija otroških vozičkov poceni naprodaj pri »Promet« nasproti križanske cerkve V Va31 lastni koristi je, da si čimpreje nabavite „VIKTORIA" električni pralni stroj. Cena stroju v očigled koristnosti, prihranku na času in komo-diteti zelo nizka. Iščejo se zastopniki po vseh bano vinah. Glavni zastopnik: Gustav Puc, Ljubljana Tržaška cesta 9 Telef. 26-97 Čitajte in širite »Slovenca« Dotrpela Je na5a dobra in skrbna mati, babica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Amalifa Logar roj- Plavsak bivša gostilničarka in posestnica K veJSnenra počitku jo spremimo v ponedeljek, dne 27. junija ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Studence 29, na Dolsko pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v torek, dne 28. t m. ob pol 8 v hrastniški cerkvi. Hrastnik, Trbovlje, Sv. Jurij ob Taborit, dne 25. junija 1938. Polda in Drago Logar ter ostalo sorodstvo. + Nenadoma nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak, goepod Hinko Tabor poslovodja kavarno »Nebotičnik« Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, 27. t. m., ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. junija 1938. Žalujoče rodbine Tabor, dr. Ahčin, Wohini ln ostalo sorodstvo. Vsakovrstno pohištvo v priznano solidni Izdelavi so dobi samo v veliki za logi tvrdke »OPRAVA« Celovška cesta 50. Spalnice 4e od din 1450,— naprej. Sprejemajo se naročila. HRANILNE KNJIŽICE ODST. OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, dlvane tn tapetniške Izdelke nudi najceneje Rudolf Radovan tapetnlk - Mestni trg 1J Ugoden nakup morske trave, žime in cvllha za modroce ter blaga za prevleke pohištva. Starinsko pohištvo okvirje, slike, umetniške, stare in moderne, kupim. »Umetnost«, Cankarjevo nabrežje 25, Ljubljana. Vsakovrstno pohištvo na obroke! Spalnice od 1600 din Vrtno sklopne mizo 110 din Sklopni stoli 35 din Mizarstvo »Sava« Rožna dolina — e. i št. 18 TRGOVINA POHIŠTVA Nebotičnik - Gajeva ulica Pohištvo dve postelji, sobno kredenco in mizo, vse prima orehovo, politirano in čl sto, zaradi i renovlranja zelo poceni prodam. Ko-deljevoj, Klunova 10. (š) Hranilne knjižice Prve hrvatske štedlonice sprejme v plačilo tovar na Lutz-pečl, Ljubljana 7 Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta St. 40 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank ln hranilnio VREDNOSTNE PAPIRJE 3•/• obveznice, bone ter ■rečke, dclnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije. Trgovci, privatniki! Kdor vloži 60.000 din v modno trgovino — dobi stalno službo in od letnega prometa 700.000 din 2»/« provizije. Sigurnost zajamčena. Ponudbe upr. »Slov.« pod šitro »Kom-panion« št. 10151. (d) 50.000 tflin posojila Išče državni uradnlk-po-sestnik za dograditev hiše proti dobri garanciji aH vknjižbi na prvo me sto. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Solidne obresti« št 10069. (d) Posojila različna, prcskrbim hitro, brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujcm proti takojšnji gotovini. Oblastv. dovoljena plBarnn Rudolf Zore Ljnbljana, Gledališka 12 Znamka 3 din. Posojila na dolgoročno amortizacijsko mesečno odplačo vanje dajemo vsem drž. In samoupravnim uslužbencem, upokojonccm ln zasebnikom Itd. Vsa pojasnila vam daje brezplačno naš pooblaščenec F. L. Klemen t, Ljubljana, Gosposvetska c. 10. Banka i hranilnica d. U. Družabnika aH družabnlco s ca. 25 tisoč gotovine, za povečanje dobro vpeljane trgovino - se sprejme. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Napredek« št. 10111 fl Kupimo po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu Konccsijouirana trgovska agentura za bančne posle AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova 14 . Tel. 35-10 Družabnika z gotovino 25.000 din Išče vpeljano eksportno čevljarstvo za povečanje obrti. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Vesten« št. 9923. (d) Posojilo 40—100.000 din iščem za kratko dobo proti vknjižbi na hišo ali za dosmrtno oskrbo, event. brezplačno stanovanje. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dogovor Ljubljana« 10.179. (d) Konjsko seno poljsko, I. košnje, kupim. Sušnlk, železnlna, LJubljana, Zaloška cesta, (k) A-Ž panje prazne kupim. Ponudbe pod »Panj« 9871 upravi »Slovenca« (k) Vsakovrstno zlato kupole po najvišjih cenab CEH NE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3 Zidno opeko večjo množino, kupim. — Dolnlco 18, St. Vid nad Ljubljano. (k) Stroj za skubljenje »Union«, 100—120 cm širino, dobro ohranjen — kupim. Ponudbo v upravo »Slov.« pod št. 10077. (k) Stroj za spajanje lesenih pletenih košar (Heftmaschtne) na nožni aH jermenski pogon, kupim. — Crnologar Josip, Bled 27. (k) IMJiii DKW 4 sedežni Cabriolet dobro ohranjen, z novim motorjem, prodam. - Ve- likonja, Jernejeva 8. (f) *--- Majhno motorno kolo š tombole - ugodno naprodaj. Ogled pri Senica, Domžale. (£) Majhen motor dobro ohranjen, prodam. Poizve so v Kranju, Men-clngarjev trg 8. (f) Motor znamke Motosackoshe B00 com, v dobrem stanju, je ugodno naprodaj. Anton Pogačnik, Zlato polje 9. Limuzina 5 sedežna, se zamenja za tovorni avto. Ponudbe v upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Avto 784«. f Avto limuzina 4 sedežna, Ford typa 29, v dobrem stanju, naprodaj za 5000 din. Leopold Grabrijan,, Metlika. (I) 350, 500 in 600 ccm 0HV kakor tudi 200 In 250 ccm najnovejši modeli dospeli. Na ogled pri gl. zastopstvu O. ŽUŽEK Ljubljana, Taviarjeva11 »Fiat 501 osebni, zelo dobro ohra njen, nove gume, po niz ki ceni naprodaj. Vprašati : s kladišče Flgovec. Motor s prikolico brezhiben, kompleten ugodno prodam zaradi nakupa avtomobila. Res-ijeva cesta 4. (£) Motorno kolo športno, 200 ccm, novo, ugodno naprodaj zaradi odpotovanja. Naslov pove uprava »Slovenca« v Ma riboru pod št. 782. (t) Motor 500 ccm dobra znamka, najnovejši model, malo rabljen, s Stelb (Schwlndaxe) prikolico - poceni prodam ali zamenjam za majhen avto'. Poizve so: Maistrova ulica 2 (ves dan), (f) Naročajte S LOVE ti CA najcenejši s/ovensti dnevnik Staro zlofo, zlato zobovje ln §rebrne Krone kupulem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEZ urar Ljubljana, Miklošičeva 14 krojaške odrezbe, star papir. tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovco) — kopi vsako množino Arbeiter - Maribor Dravska 15 II Živali ii Krava s teletom naprodaj. - Iskra Frane, Ljubljana, Vič 16 a. (j) IV. s. u. najcenejše pri F. H. Tschinkel Tovarniški zastopnik za Kočevje Trgovci z bcnzlnom In garale! Prinašamo praktično ln ceneno pumpo za bezin, nafto, petrolej itd. i—i Pumpa se enostavno pritrdi na sod Preizkušena ln odobrena po Kontroli mer Zahtevajte prospektel Antotelma bencinske pumpo in instalacije ZAGREB, IIICD 89 Drž. rudnik Velenje ^ je z ureditvijo sušilnice za premog znatno izboljšal kvaliteto In nudi dobro gorivo za domačo rabo po nizkih cenah: meterski stot lignita .... po Din 12-— kosovca ... po Din 10--. orehovca . . po Din 9--» plus l%ni prispevek za Osrednji in rezervni sklad Bratovske skladnice. Odvzem t vagonskih pošiljkah ali na drobne i Molzna krava Kupujte domače blago! naprodaj. Poizve se: Ko- roška cesta 60, soba S, ja a v ■ a Al V X nadstr Kr« Ma OglaSUjtC V »S 10 VC H C U«! + Javljamo tužno vest, da je nenadoma nmr! poslovodja naše kavarne, gospod Hinko Tabor Pogreb bo v ponedeljek, 27. junija, ob 15 iz mrtvaške veže Stara pot št. 2. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spomina! V L j u b 1 j a n i, dne 25. junija 1938. Uprava kavarne »Nebotičnik« Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da sta nas za vedno zapustila naša ljubljena mati in oče, oz. brat in svakinja, gospa in gospod Marija in Josip Bezlaj ravnatelj meščanske šole v p. in žena učiteljica v p. Na zadnji poti ju spremimo v nedeljo, dne 26. junija, ob 6 pop. izpred mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta) na pokopališče k Sv. Križu, Ljubljana, dne 25. junija 1938. Žalujoči ostali Vse za telovadbo, lahko atletiko In ostale športe Vam nudi po zmernih cenah v veliki izbiri tvorni ca telovadnega orodja športnih potrebščin in smuči „AEPINAW Ljubljana, Tyrševa cesta 7 Več fisoč vzorcev čeških Gjorgjetov od vsakega desena samo po eno obleko ima TRPIN, Maribor, Vetrlnjska 15 Ob priliki ogleda prenovljenega trga pri sv. Jakobu ne pozabite obiskati znano gostilno Ražem no Žabjoku kjer boste v prijetnem hladu podzemeljske jame a zadovoljstvom srkali priznano dobro kapljico, podprti z dobrinami odlične kuhinje. Hotei Vilo Lucifa Aleksandrovo, otok Krk Pension z vsemi taksami od din 45"- naprej. Prospekti se dobijo brezplačno pri Putniku in pri upravi hotela. Poznani 8ALVAT-laj zoper žolču e kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnem zastopniku lekarni pri St. Ivann, Zagreb, Kaptol 17. Prospekt« o zdravljenju pošljemo zastonj. ______ _ Ogl. reg. S. br. 27870 (Navaden zavojček sa približna j t. t kg marmelade, cant Din 4'— j OtroSkl vozički naj- Dvokolesa, Mvalnl stroji nova] Sili modelov motorji, trlcUclJl pogTeilJlvl Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! ..TRIBUNA" F. BAVJSl, t JUDI. J AN A, Karlovik« 4 Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 2« Najpreciznej ša ura sedanjosti KOLESA v prvovrstni izdelavi, solidni okvirji, zunanje lotani, z obojkami, poni-klani ali kromirani znamke AXO, kupite ugodno pri H. SSlTinm - Ljubljana ■ Aleksandrova c. 6 Zahtevajte brezplačen ceniki Ugodni plačilni pogojil Lastniki srečk! Iščemo one srečneže, ki so že zadeli glavne ali večje dobitke, česar pa še ne vedo. — Lastniki srečk vojne škode, Rdečega križa, tobačnih srečk, javite nemudoma vse svoje srečke s serijami in številkami — na naslov: ..NOVICE O SREČKAH" — Maribor — Cankarjeva ulica štev. 14 Priložite 3 dinarje v znamkah! Gospodinjska šola spojena $ tcčaicm m ncitišft! ježih šolshih sester ¥ Eggenberg-n pri Gradcu, Georgigasse Nr, 84 - Nemčija Cena zmerna DruHnshl dom za dchHcc s prvovrstno oshrlto Prospekti se dobe pri predstojništvu gospodinjske šole IU Svetovno znane nemške znamke »BRENABOR« dvokolesa petkrat kromirana ln odporno emajllrana, z nezlomljivim okvirjem dobltte po ugodnih obročnih odplačilih pri tvrdkt KLEINBIENST & POSCH Maribor, Aleksandrova 44. pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. Q. PIGCOtil, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Poročne prstane tire, verižice, uhane, kakor tudi očala, kupite zelo usodno pri Josipu JANKU urarju v Kamniku, Sutna. nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva št. 8. (1) uzarji! Stavbno ln pohištveno okovje si nabavite najugodneje pri tvrdki »JEKLO« Stari trg. VINA iz Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivce najbolj! TtCLEFON ŠTEV. 25-73 Štedilnike lz Jekla — rje j prosto, kromlrane, želez-j ne, vseh velikosti, brzo-I pnrllnlko, griojn. črpalke, vrtne ograje po najnižjih cenah pri Ciril Podržaj Tg et. 147 pri Ljubljani. ECm> KUPUJTE PRI f^ŠIH INSERENTiH! iniBUi' • 2381-13840 Najnovejši vzorec otroških sandalic. Za lepe dneve Vašim malim. Od št. 27—30 Din 59—. Št. 31—34 Din 69—. Št. 35—38 Din 79*—. 3385—16164 »MIJAMI« Elegantna sandala iz belega nabuka za soparne poletne dneve in za sprehod v kopališču ali na morju. 3339-14799 Moški polčevlji šivani na rom, izdelani iz belega na* buka, okrašeni z luknjicami in usnjenimi podplati. 1 ^ Zračni lahki in udobni. Dobro in poceni želi bili vsak postreženl Vse to Vam nudijo radovotjno naši inserentil Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor CenčIS Jubilej nadškofa dr. Šarica Sarajevo, 2. junija. Sarajevski nadškof dr. Ivan Šarič slavi 30 letnico, odkar je bil posvečen za škofa. Ob tej priliki so bosanski katoličani organizirali širokopotezno proslavo, katero je vodil predsednik društva »Na-predak« kanonik Ante Alaupovič. Proslava se je pričela danes, v soboto. Pred palačo društva »Na-predak« se je zbrala velika množica društev in prebivalstva, ki je odšla po glavnih sarajevskih ulicah v sprevodu do nadškofijske palače, kjer je nadškofa nagovoril in mu izrekel čeetitke vernikov narodni poelanec dr. Jure Sutej, zahvalil pa se mu je nadškof. Hrvatsko pevsko društvo »Tre-bevič« je zapelo nekaj pesmi. V nedeljo, 26. t. m. pa bo cerkvena proslava jubileja. Ob 9 bo nadškot sam daroval pontifikalno sv. mašo v stolni cerkvi, po službi božji bo procesija po glavnih sarajevskih ulicah, popoldne pa prirede kulturna društva akademijo. Na proslavo so prišli tudi drugi cerkveni dostojanstveniki, kakor zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinae, grško katoliški škof dr. Njaradi in drugi. Nadškof dr. Šarič se je rodil 27. septembra 1871 v Travniku, v duhovnika je bil posvečen 1894, maja 1908 je bil imenovan za pomožnega škofa, za nadškofa pa je bil ustoličen 1922. Dr. Šarič je znan hrvatski pisatelj in pesnik ter je izdal že pet zbirk svojih pesmi, napisal pa je tudi več versko-moralnih knjig. Dr. Šarič se bavi tudi s časnikarstvom ter redno sodeluje pri katoliških hrvatskih listih. Sam s ponosom naglaša, da je ludi on časnikar. Njemu se je zahvaliti, da ima Bosna danes v Sarajevu moderno katoliško tiskarno, v kateri izhajajo trije moderno urejevani listi. Velike zasluge si je pridobil tudi za organizacijo katoliških društev in sploh društvenega življenje med bosanskimi katoličani. L. 1930. je hotel tedanji Živkovič-Srskičev režim zapleniti premoženje društva »Napredak«, toda dr. Šarič je proglasil to premoženje za narodno cerkveno, zaradi česar si nosilci tedanjega režima niso upali poseči po njem. Dr. Šarič je na otoku Lapadu pri Dubrovniku uredil tudi moderen duhovniški dom >Salvator< za svoje duhovnike, sedaj pa gradi veliko cerkev sv. Jožefa v Sarajevu. Nadškofu-jubi-lantu želimo še mnogo srečnih let in veliko uspehov v blagor Cerkve in vernikov. Ameriški parlament o Ni nam več treba razpravljanja o pomenu obiska ljubljanskega župana dr. Jura Adlešiča v Ameriki in o važnosti clevelandskih slavnosti ob otvoritvi Jugoslovanskega kulturnega vrta, ker je sodbo o tem izrekel že tudi ameriški poslanec Robert Crosser v kongresu Zedinjenih držav ameriških. »Ameriška domovina« objavlja dne 1, junija I. 1. »Po odhodu dr, Adlešiča« daljši uvodnik in piše med drugim: »Zavedamo se, da je imel obisk dr, Jurija Adlešiča ogromen pomen tako za nas ameriške Slovence kot za naše rojake doma, predvsem pa je naredil obisk gospoda župana sijajen in pomemben vtis na ameriško javnost. Pred nami je uradni zapisnik »Congressional Record«, ki dnevno prinaša ves zapisnik o poslovanju kongresa Zedinjenih držav. V zapisniku kongresa z dne 17. maja beremo med drugim sledečo značilno izjavo Hon. Robert Crosserja, ki je kongresman iz 21. okraja. Mr. Crosser je govoril v kongresu; »Preteklo nedeljo sem bil počaščen od zastopnikov malega slovenskega naroda v Clevelandu, ki me je povabil na otvoritev Jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu. Rečem, da eem bil počaščen od zastopnikov »malega« slovenskega naroda. Toda, gospodje tovariši v kongresu, povem vam, da so to ljudje, katerim v vseh svojih dolgih letih občevanja z narodi nisem še našel para. Ti Slovenci v Clevelandu so inteligentni, lojalni Amerikanci, in nas, rojene Amerikance, prevladuje nekaka nova, vzvišena misel, ko se pogovarjamo s temi ljudmi, ki so v resnici vredni vsega našega spoštovanja. Poznam Slovence že nad 30 let, odkar sem tu med vami, gospodje tovariši v kongresu, toda nisem imel prilike še vse do 15. maja letos priti v stik s toliko voditelji slovenskega naroda, ki bi tako inteligentno predstavljali ne samo svoj narod, pač pa našo Amerikol« Ljubljana da ime novi torpiljarki Na Vidov dan bodo v Splitu velike slovesnosti ob spuščanju tretje velike torpiljarke naše kr. \ojne mornarice v morje. To bo tretja torpiljarka, ki zareže prvič valove sinjega Jadrana v teku enega lleta, kar pomeni tudi prav velik napredek okrepitve naše vojne sile na morju. Prva torpiljarka je dobila ime »Belgrad«, druga ee imenuje ■»Zagreb« in na tretji, najmodernejši torpiljarki se bo na Vidov dan prvič zasvetilo v soncu ime tretje prestolnice naše države in gllavnega mesta (Slovenije »Ljubljana«. Ne samo naše mesto, temveč prebivalstvo vse Slovenije ee čuti počaščeno e tem odlikovanjem, ker prvič v zgodovini našega mesta dobi njegovo ime vojna ladja. Stara »slovenska boilest«, ki jo izraža »Buči morje Adri-jansko«, bo popolnoma potolažena in se na Vidov dan spremeni v veliko veselje. Prav posebno pomembno je pa še drugo odlikovanje, ki ga je našemu mestu dodelil Nj. Vel. kralj Peter II., namreč njegova odredba, naj ponosni novi torpiljarki ku-niuje pri krstu predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič s kumico gospo Jeleno generala Nediča, soprogo načelnika glavnega generalnega štaba. Poleg ljubljanskega župana in njegove gospe soproge se na povabilo prirediteljev udeleže kot oficiellni zastopniki mesta Ljubljane še člani mestnega sveta gg.: Bahovec Josip, Kozainernik Viktor, Mašič Pavel in inspktor We-ster Josip ter en uradnik kot tajnik delegacije. Slovesni krst ladje bo ob 7 zjutraj, ob 13 bo pa svečan banket v hotelu »Ambasador«, ki ga prirede »Jadranska brodogradilišta«. Poleg predstavnika te domače ladjedelnice, ki je poleg torpiljarke »Zagreba« zgradila tudi »Ljubljano«, torej poleg podpredsednika inž. Kargotiča in načelnika generalnega štaba generala Nediča, bo na banketu govoril v imenu mesta Ljubljane kuni, župan dr. Juro Adlešič. Mesto Ljubljana bo po sebi imenovanemu novemu vojnemu brodu poklonilo častno vojno zastavo, kjer bo uvezen tudi grb našega mesta, da bo ol> najsvečanejših prilikah in najtežjih preizkušnjah zastava zavihrala tudi na vojnem brodu »Ljubljana«. Bronast grb mesta Ljubljane bo krasil pramec ladje, slika Ljubljane bo pa v častniškem salonu opozarjala na mesto, ki je torpiljarki dalo ime. Bronasti grb je izdelal akad. kipar S. Pengov, slika je pa delo akad. slikarja Maksima Sedeja. Darovi so sicer že pripravljeni, toda izročeni bodo šele pomladi, ko bo ladja že opremljena. Poleg delegacije mesta Ljubljane se udeleži splitskih svečanosti tudi več zastopstev raznih organizacij, v duhu l>o pa slavnostni krst prve vojne ladje, ki ob 20 letnici naše osvoboditve in ustanovitve kraljevine Jugoslavije sprejme ime Ljubljane, gotovo z občutki počaščenja in ponosa spremljalo vse ljubljansko prebivalstvo. K tem, iz 6tenografskega zapisnika parlamenta prevedenim besedam starega parlamentarca dostavlja »Ameriška domovina med drugim sledeče: »Bratje in sestre, take besede, izrečene v kongresu Zedinjenih držav po veteranu kongres-manu — Mr. Crosser je bil 2e desetkrat izvoljen od naroda, da zastopa 21. kongresni okraj v po-stavodaji Zedinjenih držav — take besede zale-žejo in so v korist vsemu našemu narodu. Trenutno sicer ne bomo obogateli zaradi tega, toda pride čas, pride prilika, ko se nas bo bolje upoštevalo in bodo imeli posamezniki kot ves narod materialno in moralno korist od tega. Da se je ustvarila najboljša vez med domovino in med Ameriko, je v najohilnejši meri prispeval gospod ljubljanski župan dr. Jnrij Adlešič in pri tem je plemenito pomagala njegova gospa soproga. Dr. Adlešič se je tekom svojega bivanja med nami seznanil z najbolj Odličnimi predstavniki Amerike, z ljudmi, ki imajo besedo v Ameriki, in pri vseh teh nas je tako fino prijateljsko in razumno modro zastopal, da smo pridobili na ugledu in spoitovanfu kot narod t štirinajstih dnevih več kot v vseh letih natega bivanja v Zedinjenih državah. Mnogi Amerikanci še danee ne morejo verjeti, da je gospod dr. Adlešič ljubljanski župan. Oni so mnenja, da je predstavnik Velike Anglije, m le s težavo smo mnoge prepričali, da je to naš slovenski sin, ki j« prišel počastit slovenski narod v Ameriko. Pot dr. Jurij« Adlešiča v Zedinjene države se je obilno poplačala z največjim moralnim uspehom, katerega smo pridobili zaradi njega v Ameriki, in katerega obiska odmev 6e je našel v prvi postavodaji sveta — v kongresu Zedinjenih in nam vlili nov ogenj narodne zavesti in spoštovanja do domovine,« naposled pa zaključuje: »Potujte srečno z gospo soprogo, vrnite 6e v Ljubljano in povejte Sloveniji, da smo v Ameriki zvesti sinovi Slovenije, kakor smo lojalni AmerikancL Saj sin ali hči, ki pozabi na mater, ni vreden neveste! Tisočkrat pozdravljeni Vi in po Vas vsa Slovenija!« Tudi te ameriške pozdrave je izročil župan dr. Adlešič že Ljubljančanom in V6ej Sloveniji v ljubljanskih dnevnikih. Pod citiranim člankom pa piše »Ameriška domovina« v svoji stalni rubriki »Kaj pravite?« naslednje: »Lahko smo ponosni na našo Slovenijo, zlasti na našo staro Ljubljano, ki se je spomnila, da je treba dati priznanje tudi AmeTikancem, ki so nam dali kruha in strehe. S krasnimi in trajnimi darili, ki jih je prinesel župan dr. Adlešič Clevelandu in drugim ameriškim mestom, smo dobili vsi tukajšnji Slovenci še večji ugled. Zato moramo biti pa večno hvaležni naši domovini za njeno pozornost in taktnoet.« Stara domovina se veseli uspeha svojih rojakov v Ameriki. V takem tonu nadaljuje »Ameriška domovina« ter poveličuje zasluge ljubljanskega župana in njegove soproge in pravi, da je ljubljanski župan dr. Adlešič »ustvaril krasno vez med našimi ljudmi in med našo staro domovino« in da je »za enkrat v najbolj dovršeni meri izpolnil svojo nalogo. Kjerkoli je bilo mogoče nekaj hladnosti napram domovini, ste Vi 6 svojim gorkim srcem pregnali hlad držav, kakor tudi v mestni zbornici elevelandski.« Smrtna nesreča Ljubljana 25. junija. Davi se je peljal g. Hinko Tabor, poslovodja kavarne »Nebotičnik«, s svojim tovarišem na motornem kolesu na Turjak. Ko sta se vračala okrog pol 8, se je Tabor hotel v bližini Plankarja na Dolenjski cesti izogniti mlekarskemu vozičku. V tistem hipu pa je nasproti privozil tovorni avto in še neki drugi voz. Tabor je prišel preblizu tovornega avta, tako da ga je zadnji konec avtomobila z vso močjo zadel na sence. Tabor in njegov tovariš sta padla na tla. Tabor je bil nezavesten, njegov tovariš pa se je takoj pobral in skušal pomagati ponesrečencu. Kmalu je prihitel reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v Leonišče, kjer pa je ob '/t 2 podlegel poškodbam. Pokojni Tabor je bil soliden človek in pri vseh zelo priljubljen. Star je bil šele 32 let. Zapušča vdovo in 10 letno hčerko. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel Rokavice, nogavic«, Karničnik, Nebotičnik. Slovenske izseljenske malere prihajajo Živf mati, družina ostane. Umrje mali, družine ni več. Zato, če hočemo rešiti zamejno slovenstvo, rešimo mater! Rešili smo mater, rešili smo narod. V tem prepričanju je Družba sv. Rafaela lani stopila v zvezo z g. Leonom Zakrajškom, lastnikom slovenske potniške pisarne v Newyorku, ko je bil tukaj doma, in ga prosila, da bi ji pomagal za letos pridobiti čim največ slovenskih izseljenskih mater iz USA, da bi prišle domov na kratek in prisrčen obisk domovine. Uspeh njegovega dela je, da je tu doma že nekako petdeset slovenskih mater iz USA in 70 jih je pa na širnem oceanu na mogočnem parniku lile de France. Do tisoč bi jih bilo, ko bi ne stiskala mogočno USA tako huda kriza, ki se je zadnje mesece poostrila, in ko bi ne pretila vedno vojna, katero ameriško časopisje neprestano napoveduje. Organizacijo tega izleta je vzela v roke največja slovenska ženska organizacija, kar smo jih kdaj imeli doma in na tujem, Slovenska ženska zveza iz Chicaga, katere nekako sto zastopnic bo letos doma. Sedaj prihaja skupina s svojo predsednico in ustanoviteljico go. Prisland is Sheboygana. Te dni je prišla tudi zastopnica slovenskih izseljenskih mater iz Južne Amerike, gospa Paternost iz Sao Paulo, Brazilija. Slovenske matere prihajajo domov utrujene, izmučene, po novega ognja, nove moči, novega navdušenja za svoje veliko poslanstvo, katerega vrše za naš narod na tujem. O, naj bo to prilika, da povežemo z novimi, prisrčnimi vezmi slovenstvo doma in ono na tujem! Slovenske matere, velika prilika za Vas, da izvršite na teh svojih sotrpinkah svojo narodno dolžnost, jih prisrčno sprejmete, jih navdušite za skupno delo vseh slovenskih mater za naše stare slovenske ideale vere in narodnosti. Slovenske matere, velike ste bile v zgodovini, bodite velike tudi sedaj v tej največji krizi slovanstva I Te matere morajo dobiti sprejem, kakršnega še nismo dali nobeni izseljenski skupini. Zlasti naše zavedno slovensko ženstvo mora pokazati vso svojo žilavost in svoje navdušenje. Za Jesenice, Lesce in Kranj smo naprosili ondotne ženske organizacije, da jim prirede na kolodvoru prisrčen sprejem, kjer naj jih obsujejo s cvetjem slovenskih trat. Ostale župnije smo naprosili, da bi ob progi zbrale ženstvo in mladino, ki bi jih s cvetjem in vzkliki pozdravljala. Posebno velik in prisrčen sprejem jim pripravlja Rafaelova družba v Ljubljani na glavnem kolodvoru. Naprosila je kakor gospoda bana dr. Marka Natlačena, tako prevzvišenega gospoda škofa dr. Rožmana in gospoda župana dr. Adlešiča, da pridejo pozdravit slovenske izseljenske matere. Ves sprejem bodo vodile članice krščanskega ženskega društva pod vodstvom gospe banicedr. Natlačenove. Slovenske matere in dekleta Ljubljane vabimo, da pridejo pri tej priliki na kolodvor. To bo 30. junija ob 8.50 dopoldne. Slovenski izseljenski dnevi ob tej priliki bodo naslednji: V soboto, dne 9. julija: Ob 8. zvečer bo v frančiškanski dvorani pozdravna akademija slovenskim izseljenskim materam in vsem izseljencem, ki bodo do tedaj v domovini. V nedeljo, dne 10. julija: Ob 10. slovesno odkritje spominske plošče velikemu slovenskemu izseljencu gospodu škofu Trobcu v Polhovem gradcu. Avtobusi bodo vozili iz Ljubljane. Priglase sprejema Rafaelova družba, kjer se dobe nadaljnje informacije. Isti dan ob 4. popoldne počastitev drugega velikega slovenskega izseljenca gospoda Franca Šu-šteršiča na pokopališču na Viču, kjer leži pokopan. Bil je soustanovitelj najmočnejše slovenske dobrodelne organizacije KSK Jednote. V ponedeljek, dne 11. julija: Zjutraj ob 9. prvo ustanovno zasedanje Slovenske izseljenske zbornice v frančiškanski dvorani, na katero vabimo vse slovenske izseljence, ki so sedaj v domovini. Vabimo pa tudi vse včlanjene župnije, občine in društva, da pošljejo čim največ delegatov na to zasedanje. Kot poslušalci se morejo udeležiti tega zasedanja tudi vsi drugi. Glavni govornik bo gospod minister dr. Krek. Natančnejši sporedi se bodo sproti objavljali. Družba sv. Rafaela. Slovenija Vas vabil DOBRNA. PRI CELJU Zdravilišče ta srčne, živčne tn ionske bolezni. Presei notljivi uspehi pri ženskih boleznih. Dvajsetdnevna pavšalna kura z vso oskrbo 111*1 do ltidO rlin v pred- ia posezoui. Prospekti direktuo ali pri 1'utnii.u. RIMSKE TOPLICE Radlum termalno kopališče — Jugoslovanski Gasteln. Indikacija: Živčne, ženske bolezni, irilit. visoki krvni pritisk itd. Nizke paušalne kure za 10 dni 650—1000 din. Državni uradniki popust. Prospekti pri Putniku ali prt Zdraviliškem ravnatelju, ltimske toplice. Tujsko prometna zveza »Pntnlk«, Maribor. Zadnja pot Andreja Gabrščka Ljubljana, 25. junija. Danes ob 5 popoldne je bila zadnja pot pokojnega publicista in izdajatelja Andreja Ga-brščka. Žalni sprevod je bil iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdaneki cesti na pokopališče na Viču. — Cerkvene obrede so opravili oo. frančikani, nalo pa 6ta se poslovila s primernimi govori od pokojnika v imenu rojakov Gori-čanov g. Urbančič, v imenu časnikarskih tovarišev pa g. Rasto Pustoslemšek. Pevski zbor »Grafike« je pokojniku, ki je bil v Gorici tiskarnar, zapel »Človek glej I« V žalnem sprevodu je šlo mnogo časnikarjev s podpredsednikom združenja glavnini urednikom g. dr. Ahčinom na čelu, mnogo grafičnega delavstva, tiskarnarjev, zlasti mnogo pa goriških rojakov. Zastopane eo bile Sedejeva družina, »Soča« in druge emigrantske organizacije. Nad grobom se je od pokojnika poslovil senator dr. Marušič. Žrtev motocihtistične nesreče Dne 11. aprila t. 1. sla po nesreči trčila blizu šmartinske cerkve niotocikldsta g. Oblak Ciril, 29 letni privatni uradnik iz Zabnice, in g. Peruzzi, trgovski zastopnik tvrdke Vovk iz Ljubljane. Pri karambolu je dobili g. Oblak poškodbo na nogi, dočim je ostal g. Peruzzi popolnoma nepoškodovan. Ponesrečenca 60 spravili k zdravniku v Kranj, ki je ugotovil, da ima g. Oblak nalomljeno nogo» nakar je bil ponesrečenec oddan domači oskrbi. Ker se po 14 dneh ponesrečencu še ni noga prav nič ozdravila, je zdravnik odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnišnico. V Ljubljani so se zdravniki skrbno zavzeli za nesrečnega fanta, skušali so ga ozdraviti s transfuzijo krvi — noga je bila namreč zastrupljena — končno so mu nameravali odrezati nogo, vendar je bil ponesrečenec preslab za to operacijo. Včeraj popoldne so ponesrečeneg« Oblaka prepeljali domov, kjer je zvečer previden s sveliini zakramenti, umrl. Pokreb pokojnika bo v nedeljo 26. junija ob 5 popoldne izpred hiše žalosti na pokopališče v Žabnici. Naj v uiiru počiva! Žalu« jočim naSe sožalje! — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtja in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Joselove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Grozno zločinstvo dveh razbojnikov V eni noči eno žrtev ustrelila, lri pa nevarno ranila Maribor, 25. junija. Kraje, ki leže ob državni cesti med Slovensko Bistrico in Framom, so pretresli in razburili danes strahoviti dogodki, ki so se odigrali v nocojšnji noči vzdolž ceste. O dogodkih se je v dopoldanskih urah razvedelo tudi v mestu ter so tudi v Mariboru povzročili umevno razburjenje, saj se je serija drznih razbojstev, ki ee zadnje dni dogajajo v mariborski okolici, zopet pomnožila in to kar za štiri zverinske zločine, ki sta jih v nocojšnji noči izvršila dva nepoznana razbojnika. Zločini so alarmirali vso javnost, z največjo vnemo vrši 6edaj orožništvo pod osebnim vodstvom poveljnika dravskega orožniškega polka polkovnika Barleta iz Ljubljane preiskavo ter so številne orožniške patrulje cernirale celo Dravsko polje, da bi bili zločinci čimprej izsledeni. Roparski umor v Kaliah Zločinstva so se pričela nocoj okrog pol 1 ure po polnoči v vasici Kalše nad Zgor. PoUkavo. Pri posestniku Romanu Ačku sta se pojavila v noči dva neznanca z maskami na obrazu. Vdrla sta 6kozi vezna vrata v posebno sobo. Ropot vlomilcev je prebudil malega otroka ter je Ačkova žena prižgala luč, da bi dete previla ter ga pomirila. Čim pa sta razbojnika opazila v spalnici luč, sta mislila, da sta odkrita, pa sta vstopila naglo v sobo z revolverji v rokah. Namerila sta samokresa na Ačka in njegovo ženo ter vzkliknila: »Denar ali življenje!« Takoj nato sta začela brskati po spalnici, kar je Ačko izrabil, pa je naglo planil skozi vrata ter stekel iz hiše k hlevu, kjer se je oborožil z gnojnimi vilami ter je šel nazaj, da bi razbojnika pregnal. Ko pa je pogledal skozi okno v hišo, je eden od razbojnikov ustrelil ter zadel nesrečnega Ačka sredi čela. Brez glasu se je zgrudil pri priči mrtev na tla. Oba razbojnika sta potem zbežala. Nova žrtev v Zgornji Polskavi Oba razbojnika sta po umoru posestnika Ačka zbežala iz Kalš proti cesti ter sta jo mahnila skozi Zgor. Polskavo proti Mariboru. Poleg ceste sta v vasi zagledala novo žrtev. Bil je to krojač Julij Krpon, katerega je huda vročina molila, da ni mogel spati v sobi, pa se je ulegel v bližini ceste v travo poleg poštnega poslopja. Trdno je spal, ko sta ga oba razbojnika zagledala ter takoj planila nanj. Začela sta ga pretepati ter sta zahtevala od njega denar, grozeč mu s smrtjo. Prestrašeni krojač jima je izročil vso imovino, ki jo je imel pri sebi v žepu — dva in pol dinarja. Razbojnika sta ga potem še znova pošteno pretepla ter osuvala s čevlji, da je zadobil hude poškodbe, potem pa sta se napotila naprej. Junaška borba viničarja z razbojniki Šla sta po državni cesti iz Polskave proti Framu ter kmalu srečala zopet novo žrtev. Bil je to pri mariborskem odvetniku dr. Hojniku uslužbeni viničar Martin Fideršck, ki je šel še pred svitom kosit. Imel je na rami koso. Razbojnika sta ga takoj ustavila ter zahtevala denar, svoje zahteve pa sta kar podkrepila z bunkami. Fideršek pa se jc napadalcema junaško postavil v bran ter je navalil nanju s ko60. Razbojnika pa sta potegnila samokrese, počila sta dva 6trela in Fideršek se je zgrudil dvakrat zadet v obraz na cesto, Napadalca sta mu prebrskala žepe, našla nekaj dinarjev ter odšla naprej, ranjenca pa sta pustila neza« vestnega na cesti. Streli na gonjača živine V bližini Rač se je odigral potem četrti razbojrf niški napad, ki sta ga izvršila ista storilca. Srečala sta posestnika Vincenca Duha iz Nasipne ulice 24 na Pobrežju pri Mariboru. Duh je gnal na sejem v Ptuj 4 vole; eden je bil bele, trije pa pšenične barve. Razbojnika sta ustrelila na Duha ter ga zadela v vrat. Strel je nesrečneža težko ranil ter ga podrl na tla. Nato sta mu prebrskala žepe, mu vzela denarnico s 70 din gotovine, potegnila sta mu s prsta zlat poročni prstan ter odgnala vole naprej po cesti. Kdo sta zverinska razbojnika? Ranjeni Duh je kmalu prišel k zavesti, odplazi! se )e do najbližje hiše ter prebudil ljudi, katerim je povedal, kako |e bil napaden. Takoj so bili obveščeni o napadu orožniki v Pragerskem, ki so alarmirali vso sosednje postaje. Tudi vse prebivalstvo je na nogah ter pomaga orožnikom pri zasledovanju neznancev, .ii ' razhojnika odgnala potem, ko sta ob- strehla Duha, so že našli v bližnjem gozdu. Upajo, da se napadalca ne bosta mogla dolgo skrivati tet ju bodo čimprej izsledili. Vse pa je v nestrpnem pričakovanju, da se razjasni skrivnost maskiranih razbojnikov. Sumijo, da je izvršil ta dejanja sloviti vlomilec in rokovnjač Črepinko, ki je pred nekaj tedni pobegnil iz mariborske kaznilnice. Črcpinka, ki je iz-učen slikar, so poslali na delo v neko zasebno stanovanje na Meljskem hribu pa je izrabil ugodno priliko ter pobegnil. Z njim vred si jc sam vzel svobodo tudi vlomilec Babič, pa ni izključeno, da sta se oba begunca sedaj združila ter sta navedena razbojništva skuoai izvršila. Ljubljanske vesti V nedeljo, dne 26. junija 1938 ■ f Gledališč Opera: Nedelja 26. junija: zaprto. — Ponedeljek, 27. junija: »Boris Godunov«. Premijera. Premierski abonma. — Torek, 28. junija: Akademija češkoslovaških Orlov. Izven. — Sreda, 29. junija: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Četrtek, 80. junija: »Manon LescauU. Red Četrtek. Prireditve in zabave Spored koncerta moškega zbora akademikov H Brna na češkoslovaškem. Zbor se imenuje »Moravan« in ga vodi dirigent Josip Veselko. — Zbor šteje 40 mladih svežih pevskih grl. Izvaja naslednja dela: Smetana: Pesem na morju — Janaček: Kaj ta naša breza — KHžkovski: Dar za ljubezen — Kfička: Visoko je zvezdica — Axman: Mamici na grob — Axman: Očetu — Foerster: Sv. Vaclav — Blažek: Pesem božične noči — Suk: Varaždinski ban — Novak: 12 belih sokolov. Pred začetkom izvajanja koncertnega s]>oreda zapoje zbor jugoslovansko in češkoslovaško himno. Predprodaja vstopnic pri blagajni kina Union ter zvečer ravnotam. Sestanki Podporno društvo železniških uslužbencev in Upokojencev v Ljubljani sklicuje za torek 28. t. m. ob 19 sestanek delegatov in članov ljubljanskega okoliša v dvorani »Sloge« v poslopju »Ljubljanskega dvora«. Važno. Jegličevci! V torek 5. julija ne praznik sv. CiriSa in Metoda bo v zavodih redni letni sestanek vseh Jegličevcev. Ob 9 bo sv. maša za rajne tovariše in ustanovitelja zavoda, nato pa redni dvoletni občni zbor društva »Jeglič«. Ob 11 ima svoj redni občni zbor tudi zadruga »Jeglič«. Po zborovanjih bo v zavodu skupno kosilo. V6i jegličevci prav iskreno vabljeni I Lekarne Nočno službo imajo lekarne: V nedeljo: mr. Sušnik, Marijn trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4 in mr. Bohinec ded.,' Rimska cesta 81; v ponedeljek: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič. Poizvedovanja Izgubilo se jc šolsko izpričevalo in krstni list na ime Pogačar Jožef. Najditelj se naproša, da odda na naslov: Pogačar, Ljubljana, Jegličeva cesta 10, L stopnišče, I. nadstropje. Zgubila se je denarnica s 50 din in nekaj drobiža ter 1 ključek iz tramvaja od glavne pošte do vogala Jegličeve ulice. Razstava Prosvetne zveze v Serafinskem domu (Frančiškanska ulica) bo slovesno odprta v nedeljo 26. junija ob 11. Spored: 1. Predsednik PZ prof. dr. F. Lukman spregovori jjozdravtio besedo. 2. Zastopnik g. bana, načelnik prosvetnega iHWtallt&"ifer.; tonske uprav? dr. L. SuMk odpre razstavo. 3. Odbornik PZ in načelnik razstavnega odseka, ravnatelj dr. I. Pire, pojasni ureditev raz-•tave. 4. Ogledovanje razstave. Razstava bo odprta do nedelje 3. julija vsak (lan od 8 do 12 in od 15 do 18. Vstopnina 2 din; kdor kupi vstopnico pa 5 din, bo mogel obiskati razstavo kolikorkrat koli. Slavnostni zbor Prosvetne zveze, v spomin njene štiridesetletnice bo v torek 28. junija ob 18 (ne ob 16!) v veliki dvorani^ hotela llnion. Trajal bo natančno eno uro. Sedeži od I. do XVI. vrste po 5 din, ostali sedeži po 2 din. Vstopnice se prodajajo pri blagajni kina »Union«. Služba božja Za člane prosvetnih društev bo na praznik sv. Petra in Pavla ob 5.90 Bkupna sv. maša in obhajilo v frančiškanski cerkvi. C. p. gvardian Kri-zostonj Sekovanič bo imel kratko pridigo, nato bo predsednik PZ opravil sv. daritev za rajne ustanovitelje in za rajne in žive delavce in člane naše prosvetne organizacije. Lahlce tkanine — volnen freseo, „tropieal", platno itd. za vroče dneve priporoča tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta 7 Obleke, plašči iz balonske svile, dežni pl&iči in pelerince vedno v zalogi. 1 Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani. Opozarjamo svoje članstvo, da pride na mednarodni mladinski tabor v Ljubljano tudi številna delegacija iz Češkoslovaške, namreč zastopniki čsl. Orlov. Naša dolžnost je, da sprejmemo primerno naše brate Celioslovake ter jim pokažemo naše simpatije in naše občudovanje za njihovo popolno eložnost in samozavest v teh, zanje tako težkih eaeih. Zato vse člane vabimo, da se udeleže posebno: 26. junija ob 8 dopoldne sprejema čel. goltov na ljubljanskem kolodvoru; 26. junija, v ne-deiljo koncerta akad. zbora »Moravan« pod okriljem Glasbene Matice v Ljubljani ob 21 v Unionski dvorani. 27. junija Mednarodne akademije ob 20 v Unionu. 28. junija Češkoslovake akademije v opernem gledališču ob 20.30. 29. junija od 14.90 do 18 javnega nastopa na Stadionu. — Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani. DOMAČE SLAVONSKE PARKETE S VAM DOBAVI IN SOLIDNO POLOŽI RrtllAl A LJUBLJANA Dv/fvML M.resljevac25 1 Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Ljubljani opozarja svoje članstvo na veliki koncert akademskega pevskega zbora »M o r a v a n a « v nedeljo, dne 26. junija ob 21 v veliki dvorani hotela Union. Odlični pevski zbor bo pod dirigentom prof. Veselkom izvajal kompozicije Smetane, JanAcka, Kfižkovskega, Kfičke, Axmana, Foer-šterja, Blažka. Suka in Novfika. Pokažimo bratom Cehoslovakom svoje simpatije s čim večjim obiskom. 1 Na kulturni razstavi v Serafinskem domu bo j. ,»(>gp0(ji)1jsk{.r;a tečaja ženakpcra odseka Šent-petrske prosvete na razpolago pecivo in brezalkoholne pijačo. 1 Brezplačen ogled muzeja sa časa mladinskega tabora. Ravnateljstvo Narodnega muzeja je na prošnjo Zveze fantovskih odsekov dovolilo brezplačen ogled muzejskih zbirk za udeležence medn. mladinskega tabora. Ta ugodnost velja za vse taborne dni, razen v nedeljo in na praznik popoldne, pri skupnem ogledu (vsaj 10 posetnikov na enkrat). KINO KODELJEVO Tel.41-64 Danes ob V46, ln ter Jutri ob urt dva velefilma Car Kalifornije ms mnn* Ljubim t« (Mnabella) 1 Zastopnik goriškega nadškofa pri pogrebu g. A hrama. Zastopnik goriške duhovščin g. Ru-tar je pri pogrebu pokojnega župnika Abrama zastopal tudi goriškega nadškofa msgr. Margotti-ja, s čimer izpopolnjujemo naše včerajšnje poročilo. 1 Prebivalstvu Ljubljano! Dne 28. junija praznujemo narodni praznik Vidovega dne kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino. Na poslopjih državnih, banovinskih in mestnih uradov, zavodov in podjetij bodo ta dan razobe-šene državne zastave. Pozivam someščane, da v »lavo za vero in domovino padlim junakom na Vidov dan okrase svoje domove z državnimi zastavami. Obrtna in trgovska podjetja morajo biti med slovesnim opravilom v stolnici od 10 do 11 zaprta. Predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič, 1. r. STROJNO PODJETJE IN<3. BORŠTNflR TF"I AR.fin Ljubljina-ŠUka I C.L, tJ-UU 5v. Jerneja c. 18 STROJI • ŽEL KONSTRUKCIJE - P0PRRVILR 1 Vodstvo po razstavi Neodvisnih v Jakopičevem paviljonu bo imel danes ob 11 akad. slikar Stane Kregar. Razstava bo odprta le še 3 dni, zato naj ljubitelji umetnosti pohite z obiskom te zanimive razstave. 1 20 letnico mature bomo obhajali maturanti bivše II. drž. gimnazije dne 2. julija ob JO v kmečki sobi pri Slamiču. Priglasite ee takoj. 1 Lichtenthurnov zavod. Vpisovanje učenk, novink, v ljudsko šolo je 30. junija od 8. do 12. ure. S seboj naj prineso krstni list ali spisek in izpričevalo o cepljenju zoper koze. Vpisovanje ostalih učenk je 30. junija od 15. do 17. ure in 1. julija od 8. do 12. ure. Zdravniški pregled učenk novink je 1. julija ob 17. uri popoldne v Lichtenthurno-vem zavodu. Zobozdravnik Dr. Puher n« ordinira do 15. avgusta 1 Samo danes in jutri v ponedeljek se še lahko v naši pisarni v Kolodvorski ulici 25 prijavite za dvodnevni obisk Trsta, Doberdoba, Gorice, Kalvarije in. Oslavija. — Potrebna je samo slika s podpisom na prednji strani. Zveja bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica, 25. i Voz se zvrnil na ženo. Včeraj ob 1 je šla po Gosposvetski cesti pleskarjeva žena Antonija Jenko iz Zgornje Šiške. Ravno, ko je stopila mimo nekega kmečkega voza, ee je vozu odtrgalo kolo in voz se je zvrnil na Jenkovo. Dobila je hude notranje poškodbe ter je bila prepeljana z reševalnim avtom v bolnišnico. r Gostilna Rokodelski dom Ljubljana - Komenskega ulica štev. 12 se toplo priporoča obiskovalcem Mladinskega tabora ZFO. Jedača in pi jača po zmernih cenah 1 Lokale v kresiji, ki jih ima sedaj tvrdka I. C. Mayer, odda odbor meščanske imovine ,s 1. novembrom skupno ali večini tvrdkam ter je treba ponudbe vložiti do 4. julija pri mestnem gospodarskem uradu, ki daje tudi potrebne informacije. 1 Dr. Kallay no ordinira do 4. julija. 1 Dent. tehn. Pavla Marija Kocjančič ne ordinira. * 1 Kuhinja v Delavskem domu bo izdajala 26., 27., 28. in 29. junija kosilo že ob 11 dopoldne. I Brivsko frizerski saloni bodo na Vidov dan v Ljubljani odprti do 9 zvečer, zapro ee le med slovesno službo božjo. Na praznik sv. Petra in Pavla bodo pa ves dan zaprti. * 1 Umetnostna razstava Dalmatika Inkiostrija in Petra Lobode v Jakopičevem paviljonu. Dne 28. junija 1938 ob 11 dopoldne otvori R. Jakopič razstavo slik D. Inkiostrija iz zadnjih let ter večje skupine kipov P. Lobode. Opozarjajo se vsi prijatelji umetnosti in vabijo na ogled. 1 Licitacija slame. Zveza fantovskih odsekov bo imela naprodaj okoli 25.000 kg slame. Prevzem slame v šolah. Ponudbe je poslati najkasneje do 5. julija na Zvezo fantovskih odsekov — Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. Maribor m Mariborčani, na mladinski tabor v Ljubljano! Mladinski tabor v Ljubljani bo privabil na deset tisoče Slovencev in Slovenk. Tudi Mariborčani se bodo tabora v velikem številu udeležili. Taborne knjižice in znake, s katerimi imajo ude leženci pravico do polovične voznine dobe v tajništvu Prosvetne zveze, Aleksandrova cesta 6 in v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila na Koroški in Aleksandrovi cesti. V sredo,' 29. t. m. na praznik sv. Petra in Pavla bo vozil iz Maribora ob 3.10 zjutraj poseben vlak. Vozne karte si morejo udeleženci nabaviti tudi v predprodaji pri kolodvorskih blagajnah. m Pri nagradnem žrebanju naročnikov »Slovenca«, ki bo 15. julija in pri katerem bo razdeljenih 152 nagrad v skupni vrednosti nad sto tisoč dinarjev, bodo upoštevani vsi mariborski naročniki, ki bodo ob času žrebanja izpolnili vse pogoje, to je, da bodo stari naročniki imeli poravnano naročnino tudi za mesec julij, novi naročniki pa. da bodo plačali naročnino vsaj za 3 mesece. Tudi stari naročniki morajo biti na list naročeni vsaj ie tri mesece. Ce to še ne bodo, naj doplačajo toliko naročnine v naprej, dn bodo dosegli predpisani čas. Naročnino in nove naročnike sprejema naša uprava na Koroški c. 1 in podružnica na Aleksandrovi cesti 6 v Prosvetni knjižnici. m Smrt popularnega gostilničarja. Na Fran-kopanovi cesti 29 je umrl znani gostilničar »Pri lokomotivi« gospod Rudolf Gračner. Smrt ga je pokosila v najlepši moški dobi' 46 let. Zdravje mu je izpodkopal netzprosni rak. Pokojnik je bil znana osebnost, imel je veliko prijateljev in je bil povsod priljubljen zaradi svojega odkritega značaja in dobrega srca. Bil je zavednega katoliškega prepričanja, veliko je pomagal tudi revežem. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, 27. t. m. ob 4 popoldne na pobreškem pokopališču. Naj počiva v miru, njegovi soprogi in sorodnikom naše globoko sožalje. m Pogreb ravnatelja Josipa Ošlaka je pokazal izredno veliko popularnost blagega pokojnika. Ogromna množica pogrebcev ga je spremila na poslednji poti. Pogreb je vodil stolni župnik msgr. Umek, mestno občino je zastopal podžupan Zebot, mestno hranilnico predsednik ravnateljstva Hrastelj, Mestna podjetja Stabej. Številni mestni svetniki so spremljali pokojnega svojega tovariša, dalje so bili prisotni mnogi industrijalci in trgovci ter pokojnikovi številni prijatelji. V poslednje slovo je zapel pevski zbor magistralnih uslužbencev dve žalostinki. Mariborčani bodo pokojnika ohranili v trajnem spominu. m Maistrovi borci se pozivajo, da se udeleže v ponedeljek ob 4 popoldne na Pobrežju pogreba pokojnega tovariša, gostilničarja Rud. Gračnerja. m Dekliški krožek frančiškanske prosvete ima danes ob pol 11 v Domu na Slomškovem trgu važen sestanek. Vabljene vse članice, da se ga sigurno udeleže. m Učiteljicam lavantinske škofije. Takoj po Dekliškem dnevu, ki bo 15. avgusta na Betnavi pri Mariboru, bodo istotam v dneh od 16. do 21. avgusta za učiteljice duhovne vaje in tečaj Katoliške akcije. Oskrbnina za 5 dni 120 din. Prijavite se do 12. avgusta na naslov: Kalehistinje E. K., Betnava pri Mariboru. Pišite tudi na isti naslov za pojasnila. Prisrčno vabljene I K. A. za dekleta. m Poroka. Včeraj dopoldne sta se v frančiškanski cerkvi v Mariboru poročila gdč. Marija Vogrinc, uradnica, in g. Viktor Princi, tehnični vodja mestnega avtobusnega prometa. Iskreno čestitamo ter želimo mlademu paru obilo sreče! m Učni uspehi na drž. trgovski, akademiji. Konec letošnjega šolskega leta je bilo na zavodu 189 gojencev in sicer 90 učencev in 99 učenk. Uspeh je sledeči: odličnih 7, dobrih 90, zadostnih 34. Izdelalo je razred 151 (79 89%), padlo je 7 (3.76%), popravne izpite pa jih ima 31 (16.35%). Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru naznanja, da bodo uradni prostori v ponedeljek, dne 27. junija, zaradi slikanja zaprti. m Mati in sin v bolnišnico. Na cesti med Št. Lenartom v Slov. goricah in Voličino sta se ponesrečila mali in sin, 45 letna posestnica Marija Letnik in 23 letni Franc Letnik. Sin je peljal mater na svojem kolesu iz št. Lenarta domov v Voličino. Spotoma se je hotel izogniti vozu, pa sta oba padla s kolesa ter se nevarno poškodovala. Francu Letniku je počila lobanja, njegova mati pa si je obraz čisto razbila. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico. m Nabava novih hišnih in uličnih tablic. — Mestno poglavarstvo v Mariboru razpisuje nabavo 2000 komadov hišnih ter 700 komadov uličnih tablic. Pismene ponudbe je predložiti do 6. julija t. 1. Podrobnosti so interesentom na razpon lago pri mariborski mestni občini. "• "v x/ m Ubita in vržena v Dravo? V Selnici, ob Dravi je naplavila reka žensko truplo, ki je' imelo na glavi sumljive poškodbe. Zdravnik, ki je utopljenko pregledal, je izrekel sum, da izvira rana na glavi najbrž iz zlonamerne poškodbe ter je bila utopljenka šele potem vržena v Dravo. Državno pravdništvo je odredilo obdukcijo in preiskavo. Celje c Češki Orli in Orlice v Celju. Danes vozijo skozi Celje trije posebni vlaki češkoslovaških Orlov. Dolžni smo, da zastopnike bratskega naroda dostojno sprejmemo. Zato vabimo k sprejemu vse narodno zavedne Celjane. Pri sprejemu bo sodelovala tudi godba. Goste bo sprejel na postaji celjski Fantovski odsek, pozdravil pa jih "bo predsednik mestne občine g. Alojzij Mihelčič in predsednik Podzveze fantovskih odsekov g, prof. Bitenc. Ker je bil vozni red iz Budimpešte brzojavno spremenjen in v tem trenutku še ne vemo, kdaj pri-vozijo .vlaki, naj se občinstvo informira na postaji. c Mestno poglavarstvo. Hišne posestnike vabim, da na Vidov dan, dne 28. junija, razobesijo državne zastave na svojih poslopjih. A. Mihelčič. Prvovrstne trajne kodre izdeluje frizerski salon »PAVLA«, CELJE, KOVAŠKA 1 c Višji tečajni izpit na državni realni gimnaziji v Celju je bil pod predsedstvom g. ravnatelja Mravljaka Franca od 13. do 24. junija. K izpitu se je priglasilo 36 rednih učencev in 15 rednih učenk, 2 privatista in en repetent. Od 54 kandidatov in kandidatinj so višji tečajni izpit uspešno dovršili: Baša Zdenka (oproščena ustm. izp.), Belej Martin, Birsa Zvonimir (opr. ustm. izp.), Božič Stanko, Cvenk Ladislav (oprošč. ustm. izp.), Domitrovič Vinko, Gajšek Friderik, Golobič Nives, Gologranc Stanko, Gorjup Erik, Gruden Maks, Hodžar Marjan, Horvat Matilda, Hosner Vladimir, Jagodič Marjan (privatist), Jerin Similijan, Jer-nejšek Friderik, Kobe Vekoslav, Kolenc Adolf (privatist), Kolman Ljudmila (oprošč, ustm. izp.), Kobše Marijana (oprošč. ustm. izp.), Kossar Greta (oprošč. ustm. izp.), Kossar Kurt (oprošč. ustm. izp.), Kramer Leon, Kreenik Vladimir (oprošč. ustm. izp.), Kroflič Marijana, Langus Vladimira (oprošč. ustm. izp.), Likar Dušan, Lukavič Aleksander, Milanez Emil, Milkovič Zvonko, Mravljak Tatjana (oprošč. ustm. izp.), Mulaček Jelena (oprošč. ustm. izp.), Pilih Amalija (oprošč. ustm. izp.), Pirih Marijan, Pobrarc Adolf, Prelog Anton, Raz-boršek Zoran, Rebeuschegg Franc (oprošč. ustm. izp.), Repič Slavko, Ropotar Josip (oprošč. ustm, izp.), Šter Ivan,, Tertnik Vida, Tom Vida (oprošč. U6tm. izp.), Urbančič Marjan, Vidic Cvetka, Vovk Vinko, Vidmar Filicita in Zupan Gustav. Pet kandidatov ima popravni izpit, padel ni nihče. c Vincencijevi konferenci je daroval namesto venca na grob pokojnega očeta g. župan Alojzij Mihelčič 100 dinarjev. c Kino Union. »Princesa Sisi«. Romantična ljubezen cesarja Franca Jožefa in Elizabete. Matineja: »Trdnjava tišine«. c Hud avtomobilski karambol na križiiču pred polto. Včeraj okoli pol 8 zjutraj je privozil izpod že> lezniškega podvoza tovorni avtomobil, last avtopre-voznika Frana Sovineka iz Celja. Iz Aškerčeve ulice pa je v istem trenutku privozil osebni avtomobil Ro-žanca iz Dobrne. Na ovinku pred Banovinsko hranil nico je tovorni avtomobil butnil v osebnega ter ga vlekel kakih 5 m po ulici. Osebni avtomobil je precej poškodovan ter znaša skupna škoda več tisoč din. c Blagoslovitev križa ob mrtvainld bolnišnice za duševno bolne v Novem Celju bo danes ob 3 popoldne. Pri tem križu opravljajo pogrebne obrede za one ki umrjejo v bolnišnici v Novem Celju. Po blagoslovitvi bo šla procesija k državni cesti k »zlatemu križu«, ki bo tudi blagoslovljen. Oba križa imata zgodovinski pomen. Prvi spominja na srednjeveške kužne bolezni V nedelio, dne 10. julija bo v proslavo 20 letnice osvobojenja in obstanka lastne narodne države pri Sv. Trojici v Slov. gor. velik narodni tabor s sledečim sporedom: Do 9 prihod posameznih skupin na zbirališča, kakor so bila javljena v okrožnici. Ob 10.15 pri cerkvi na prostem pridiga (dekan Fr. Gomilšek) in sv. maša z ljud. petjem. Ob 11 tabor, na katerem bodo govorili notranji minister dr. A. Korošec in zastopniki organizacij, ki so včlanjene v Narodnem odboru ter zastopnik gasilcev. Vsi zavedni Slovenci iz krajev Maribor levi in desni breg, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota in Gor. Lendava se bodo tabora v častnem številu udeležili 10. julij bo dan našega narodnega veselja! Narodni odbor. in na smrtne obsodbe okrajne sodnije Brunov grad, sedaj Novo Celje. Drugi spominja na slavne graščake, kneze Hausmanove in Gaisrukove. Tu so tudi priredili sprejem avstrijskega cesarja Ferdinanda in cesarice Katarine. c Celjski šahovski klub priredi v ponedeljek, dne 27. junija, ob 8 zvečer, v igralni sobi hotela Evrope, brzoturnir za vse svoje člane. To bo nekako oiicielen zaključek šahovske sezone, Vabljeni vsi člani in dijaki! c Pododbor UROIR Celje opozarja rezervne častnike na kajmakčalanske slavnosti, ki bodo 12. julija. Dovoljena je četrfinska voznina do Bitolja. Prijave sprejema tajnik tov. Vrečko, Cinkarna, tel. št. 28, do vključno 27. t. m. c Ugodna avtobusna zveza iz Celja v Logarsko dolino. V četrtek dopoldne je bila s prenovljenim avtobusom celjskega mestnega avtopodjetja komisijska vožnja. Mestno avtobusno podjetje je uvidelo, da je za tako važno turistično progo potreben prostornejši voz, posebno za sezijsko vožnjo. Na novo moderno prekuliseriran avtobus je napravila tvrdka Rojina v Ljubljani. Voz je zelo udobno opremljen. Komisija, kateri sta načelovala gg. inž. Pfeifer in inž. Fišer, banska nadsvetnika, je avtobus za to progo odobrila. Od včeraj naprej bo vozil ta avtobus ob 8.45 iz Celja ter pripeljal ob 11.50 v Logarsko dolino. Vračal se bo ob 4 popoldne ter prišel ob 7 zvečer k večernim vlakom v Celje. fSPium&Šg OSJECKA LJEVAONICA ZELJEZA i TVORNICASTRbJIVAD.D ptu; Tečajni izpiti na gimnaziji. Na ptujski gimnaziji so se vršili višji tečajni izpiti pod predsedstvom oziroma nižji tečajni izpiti pod nadzorstvom upok. gimn. ravn. dr. Josipa Tominška v času od 11. do 22. junija. K višjem teč. izpitu se je priglasilo 43 kandidatov in kandidatinj. Višji teč. izpit so uspešno opravili: Antauer Oton, Breznik Dušan (oproščen ustnega izpita), Breznik Svetozar, Cuček Tatjana (opr. ustn. izp.), Farčnik Dušan (opr. ust. izp.), Gajzer Edeltraut, Hojer Ivan, Jam-šek Božena, Jamšek Svetka, Kafol Ljudmila (opr. ust. izp.), Keržar Janez, Kolarič Josip, KolariS Mirko, Korban Majda, Kosi Vladimir, Kovačič J^ida (opr. ust. izp.), Lešnik Dragica (opr. ust. izp.), Levačič Štefan, Lipič Arnošt, Pavlo Drago-tin, Praprotnik Cvetka (opr. ust. izp.), Rojnik Ivan, Samec Pavla, Skapin Leon, Sušnik Martin, Šara Kunibert, Šiftar Ivan, Tam Helga, Tory Tugomir, Vodopivec Danica (opr. ust. izp.), Zorčič Jožica, Zore Leopold; privatisti Gračner Edvard, Skvarča Ivan in Škerlj Alojz. Za dva meseca so bili zavrnjeni trije kandidatje, za leto dni ni bil zavrnjen nikdo. — K nižjemu teč. izpitu ee je priglasilo 55 kandidatov in kandidatinj. Od teh je bilo oproščenih opravljanja izpita 16 kandidatov in kandidatinj. Od ostalih kandidatov in kandidatinj za leto dni ni bil zavrnjen nikdo, za dva meseca pa le trije kandidatje; vsi drugi so nižji teč. izpit napravili z uspehom. Obvestilo. Komanda mesta je sporočila, da bodo od 6. junija t. 1 dalje vsak dan ponto-nirske vaje (razen ob nedeljah) od 6 do 11.30 ter od 15 do 18.30 ter ponoči od 20 do 24. Med vajami je prepovedana plovba po Dravi ter se imajo splavarji, ribiči itd. ustaviti najkasneje nad lesenim dravskim mostom. Za času vaj bo postavljena ob Dravi vojaška straža, ki bo opozarjala, da je plovba prepovedana in da mora vsakdo pristati. Vojaška stra/a bo postavljena na desnem bregu Drave približno 1200 m nad lesenim mostom ter bo imela rdečo signalno ploščo ob obali. V nočnem času bo imela straža namesto rdeče plošče rdečo svetilko. Prebivalstvo naj se izdanih navodil točno drži ter tudi upošteva vse odredbe vojaške straže. Stranke, ki bi teh navodil lic upoštevale, bodo odgovorne za vso povzročeno škodo. Prizadete stranke naj za plovbo po Dravi uporabijo le čas. ki ni za vaje določen. Ker pa ni izključeno, da bo prehod po Dravi zaradi vojaških vaj zaprt tudi delj časa. kot je zgoraj navedeno, 11 pr. v primeru, da sc zgradi vojaški most preko Drave, naj se stranke vedno informirajo pri vojaški straži, ali je prehod po Dravi prost. Iz ljubosumnosti je na svojem domu v sobi ustrelil posestnik Težak Jože letnega Suhača Jožeta iz Vitomarcev pri Sv Andražu v Slovenskih Goricah. Oba posestnika in zakonska moža sta živela delj časa v slabih odnošajih. Včeraj dopoldne je Težak Jože našel v sobi pri svoji ženi Suhača in ga v prepiru ustrelil v vrat Suhača so prepeljali v ptujsko boliušnico, kjer pa je podlegel rani.