teto XXI. m |y|#| ■ • |P ■■§ številka 141. Naročnina za Jugoslavijo: H HL H H H H Ljubljana, celoletno 180 din (za lno- Kj> H H H U Gregorčičeva ulica 23. Tet zemstvo: ‘/ileta tt| M H H B^^B S ^^B H Gregor- 90 din. za ‘/. leta 45 din, W W ^B w w - tičeva Ul. 27. Tel. 47-«. mesečno 15 din Tedenska * Rokopisov ne vračamo. — K^li^ Časopis za trgovino. industriio. obrf In denarništvo ^TlSES izhaja SLTZS Ljubljana, sreda 28. decembra 1938 Cena SSjgTS, rs<> Ob zadnii uri Le Se nekaj dni bo veljala prepoved ustanavljanja veleblagovnic, kajti v sedanji uredbi o veleblagovnicah se izrečno pravi, da je prepovedano izdajanje dovolil za veleblagovnice le do 31. decembra. Če torej do 31. decembra ne bo izdana nova uredba ali vsaj sprememba sedanje uredbe, da se prepoved ustanavljanja veleblagovnic prepove tudi še v bodoče, nas more že 1. januarja zadeti novica, da se v tem in tem mestu odpre podružnica >Ta-Teo čl. 139. odnosno v primeru davčne utajbe po členu 142. zakona o neposrednih davkih. Vsi delodajalci se opozarjajo tudi na določila zakona o davku na samce (Služb, list 27/4 iz 1931 od 15. januarja 1931). Podrobnejša določila glede zavezanosti temu davku, iznosa davka in oprostitev so razvidna iz razglasa na uradni deski davčne uprave in mestnega načelstva. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 24. decembra objavlja: Uredbo o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah. Nemčija postaja za naš lesni izvoz vedno važnejša in zato bo gotovo zanimal naslednji članek švicarskega lista o stanju nemškega lesnega gospodarstva. Iz članka »N. Z. Z.« posnemamo naslednje podatke. Uradna izjava državnega redilnega stanu ugotavlja, da je napačna trditev, ki se je dostikrat priobčevala, kakor da bi letna sečnja v Nemčiji znašala 80 do 90 milijonov kubičnih metrov. Do te številke se je prišlo na ta način, ker se je vštevala tudi sečnja dračja. Če se pa šteje samo les, ki ima v premeru vsaj 7 cm, potem znaša v stari Nemčiji letna sečnja povprečno 37 milijonov kub. metrov, katerim je treba prišteti še okoli 4 milijone kub. metrov lesa iz negozdnih površin, kakor iz sečnje sadnih dreves, drevoredov itd. V Avstriji pa znaša letna sečnja okoli 9 milijonov kub. metrov. Lesno gospodarsko leto 1935. je bilo prvo leto, v katerem se je uveljavila narodno socialistična gospodarska politika ter zaradi nje povzročena večija potreba na lesu. Zato se je sečnja povečala na 141 % normalne sečnje ali na 52 milijonov kub. metrov. Naslednje leto je ostala sečnja na isti višini, 1. 1937. pa se je zvišala na 56 milijonov m3 ali 151 %, 1. 1938. pa celo na 59 milijonov kub. metrov ali na 159 %. To veliko povečanje ije bilo mogoče samo zato, ker se je že pred svetovno vojno vodilo gozdno gospodarstvo na podlagi čim večjega varčevanja in čim večjih rezerv, ker je mogla Nemčija skoraj vse svoje potrebe med vojno kriti z lesom iz zasedenih dežel. Na povečanje sečnje ni imela potreba po drvih nobenega vpliva. L. 1937. je znašala sečnja drv 18 milijonov kub. metrov, 1. 1938. pa se je posrečilo to množino znižati za 4 milijone m3. Vsa ta količina se je oddala industriji, zlasti oni, ki izdeluje stanično blago. Novo lesno gospodarsko leto, ki se je začelo 1- oktobra 1938., mora izpolniti zelo velike naloge. Še vedno trajajoče gospodarsko oživ-ljenje, zlasti večja stavbena delavnost, zahteva zelo velike količine stavbenega lesa. Zato se bo skušala še bolj znižati uporaba drv. Potreba stavbenega lesa obsega toliko različnih vrst lesa, da se bo moral v novem lesnem gospodarskem letu spremeniti način dzra-čunanja sečnje. Zato se ne bo več določala ta v odstotku do dosedanje normalne sečnje, temveč po vrstah lesa. Tako so bile sedaj pod koristnim lesom obsežene naslednje vrste lesa: stanični les, jamski les, stavbeni les, iglasto drevje lin rezan les iglavcev. Sedaj se bo določila sečnja po teh vrstah lesa. Samo potreba stavbenega lesa se ceni na 28 milijonov kub. metrov. Pričakovati je, da se bo prihodnje leto ta potreba še povečala. Sedanja sečnja pa se kljub temu ne bo več mogla dosti povečati, ker bi to bilo škodljivo za gozdove. Gledalo se bo zato, da se izvede čim večje varčevanje. Sečnja sama pa se bo določila na podlagi predlogov lastnikov gozdov. Zlasti velja to za določitev sečnje za posamezne vrste lesa. Pri dobavah za lesni trg bodo pritegnjeni vsi gozdovi, tako oni, ki so javna last, ko tudi kmečki gozdovi. Organizacije lesnih gozdnih lastnikov si prizadevajo, da čim bolj ustrežejo potrebam trga, a tudi konsumenti bodo morali upoštevati zahteve dobrega gozdnega gospodarstva. Povpraševanje in ponudba za rezan les nista na nemškem lesnem trgu niti primeroma izravnana. Zlasti zahteva stavbeni obrt izredno veliko lesa. Zaradi premaij- Nemško line ponudbe se niso mogle potrebe zasebne delavnosti tako upoštevati kakor javne. Zlasti pa se niso mogle upoštevati prošnje za povečanje kontingentov okroglega lesa. Lesni izvoz v Nemčijo je znašal: pol- v tisoč letju tonah 1936 1937 1938 okroglega lesa 767 681 565 rezanega lesa 456 461 599 lesa za papir 562 393 457 vezanega 13 13,4 21,5 Da se bolj preskrbi notranji trg, so se raztegnila določila o gozdnem in lesnem gospodarstvu tudi na Avstrijo in sudetsko ozemlje. Avstrijski les, ki se je prej večinoma izvažal, se bo sedaj skoraj v celoti porabil za nemški notranji trg. Ker potrebuje javna roka skoraj ves ta les, se bodo mogla izdajati nakupna dovoljenja za avstrijski les samo proti predložitvi potrdila o nujnosti porabe. Za nemško lesno preskrbo je darskl svet Praška vlada je izdala uredbo z zakonsko močjo o ustanovitvi gospodarskega sveta pri ministrskem predsedništvu. Naloga gospodarskega sveta je, da je svetovalni organ vlade za vsa gospodarska, finančna in socialno-skrbstvena vprašanja. Predsednika, tri njegove namestnike in ostale člane gospodarskega sveta imenuje vlada. Po en namestnik morata biti Slovak in Ukrajinec oz. Karpato-Rus. Med člani sveta morata biti Slovaška in Karpatska Ukrajina paritetno zastopani. Gospodarski svet bo nova vsedržavna ustanova. Gospodarski svet bo štel 65 članov. Od teh mora biti po osem zastopnikov kmetijstva, industrije, trgovine in obrta, prometa in denarništva ter zavarovalništva. 15 članov imenuje vlada iz vrst tehničnih in narodno-gospodarskih strokovnjakov. Deset članov pa more predsedništvo kooptirati. Gospodarski svet bo imel pet sekcij: 1. kmetijsko, 2. industrijsko, 3. trgovinsko-obrtno, 4. prometno in 5. sekcijo za denarništvo in zavarovalništvo. Vsaka teh skupin bo imela svojega predsednika, ki ga imenuje ministrski predsednik izmed 8 članov sekcije. Pri imenovanju članov gospodarskega sveta se mora paziti na to, da bodo delodajalci in delojemalci enako zastopani. Funkcijska doba članov gospodarskega sveta traja tri leta. Poleg 65 rednih članov pa sme vlada imenovati tudi dopisujoče člane, ki imajo pravico predlagati pismene predloge in svoja strokovna mnenja. Gospodarski svet sklene sam svoj poslovnik, ki ga pa mora vlada potrditi. Sej gospodarskega sveta se udeležujejo: zastopniki gospodarskih ministrstev, Narodne banke in iz- Svetovni lesni izvoz V prvih treh letošnjih tromesečjih je znašal svetovni lesni izvoz (v milijonih kubičnih metrov) 29-39 proti 39-44 lani ter je torej nazadoval za 26 odstotkov. Evropske države so izvozile 19-48 (lani 27-88), torej za 30 odstotkov manj. Izvoz Kanade je nazadoval le od 8-01 na 7‘7, le za 4 odstotke. Izvoz U. S. A. pa je padel za 38%, od 3 55 na 2-19. Iglavcev je dobavila na angleški trg Kanada za 9% (1'56 namesto 1-71) manj, evropske dobave pa so padle za 34 odstotkov. Zelo važno, da predvideva nemško-polijski dogovor povečanje poljskega lesnega uvoza od 38 na 42 milijonov zlotov, poleg tega pa še dodatni kontingent v višini 5 milijonov zlotov. V prvih 5 mesecih pa je tudi Češkoslovaška dobavita Nemčiji za približno 60.000 kub. metrov več lesa. Dosedanji predpisi o določanju cen so se za 1. 1938./39. spremenili. Posebno za dragocen les so se cene zvišale ter maksimalne določbe o cenah odpravile. S tem se je zelo ustreglo lastnikom gozdov. Cena lesa je omejena sedaj le z določbo, da se cene gotovih lesnih izdelkov ne smejo zvišati. Za vi-sokovreden les, kakor oni, ki se uporablja za turnirje, pa se smejo prodajne cene svobodno določati. Bukovina, borovima in smrekovima srednjih vrst se morajo prodajati po določenih cenah. Ža les, ki se uporablja za brzojavne drogove, jambore itd., je dovoljen 50 odstotni pribitek k ceni, V lokalnem prometu pa je dovoljen za vse vrste 20 odstotni pribitek. ———■ '■■'IIMBIIHIIIIII ■ lili mn mi 11 11—rnunrr- ški gospo-ustanovlien voznih zavodov. Gospodarski svet mora pred vsako sejo o njej obvestiti predsedništvo poslanske zbornice, senata in varčevalne komisije. Predsednik poslanske zbornice more delegirati na sejo gospodarskega sveta člana gospodarskih odsekov zbornice (kmetijskega, trgovinsko-političnega, prometnega in proračunskega) ter prav tako predsednik senata ter predsednik varčevalne komisije enega člana le komisije. Nasprotno pa morejo predsednik poslanske zbornice, senata ali varčevalne komisije pozvati gospodarski svet, da pošlje k sejam navedenih korporacij svojega strokovnjaka. Gospodarski svet se mora temu pozivu odzvati. * Nič manj ko Češkoslovaški je potreben tudi nam gospodarski svet. Čeprav pa je uzakonjen, vendar še vedno ni ustanovljen. A ravno sedaj, ko se naj izvajajo velika javna dela, je potreba gospodarskega sveta zlasti evidentna. Če hočemo, da bodo ta javna dela v resnici dvignila naše gospodarstvo, potem pač moramo gledati na to, da pride do plodnega sodelovanja med javno upravo in zasebnimi gospodarskimi podjetji. Javna dela bi mogla dati povod za nastanek cele vrste novih domačih podjetij, če bi seveda bilo omogočeno zasebni iniciativi, da v resnici pri javnih delih sodeluje kot enakopraven činitelij. Pa še cela druga vrsta vzrokov je, ki nujno opominjajo k ustanovitvi gospodarskega sveta. Te razloge smo že tolikokrat navedli, da jih danes pač lahko izpustimo. Zato samo uporabljamo priliko ustanovitve češko-slovaškega gospodarskega sveta, da znova opozorimo na nujno potrebo ustanovitve jugoslovanskega gospodarskega sveta. je nazadoval tudi ameriški izvoz na Kitajsko in na Japonsko. Povečal pa se je kanadski izvoz lesa za papir. Izvoz posameznih vrst lesa je znašal: rezan les 14‘13 (lani 20'60, nazadovanje 29 odstotkov, les za papir 6-27 (lani 7-24) nazadovanje 13 odstotkov, jamski les 2-81 (3-82), nazadovanje 26 odstotkov, okrogel les 2'37 (3'74), nazadovanje 37 odstotkov. Zaradi manjšega izvoza so padle cene, zlasti za rezan les. Kot zadnji razlog nazadovanja se navaja pomanjkanje dalekovidmega načrta za lesno proizvodnjo ter za razdelitev blaga na posamezne trge. Foliličite vesli Francoski veleposlanik v Rimu Foncet je izročil v italijanskem zunanjem ministrstvu odgovor francoske vlade na italijansko noto, v kateri je odpovedala italijanska vlada Laval-Mussolinijev sporazum iz 1. 1935. ter zahtevala, da se novi odnosa ji med Francijo in Italijo urede na podlagi londonskega oak-ta iz 1. 1915. V svoji noti je italijanska vlada tudi naglasila, da je bil La valov sporazum sploh'mrtev, ker ni Italija zasedla ozemlja, ki ga ji je ta sporazum dal. Vsebina francoskega odgovora sicer še ni znana, potrjuje se pa, da ie Francija odklonila vsak odstop francoskega ozemlja in da se morejo pogajanja vršiti le na tej bazi. Italijani pa to odklanjajo. Položaj e zaradi tega nasprotja zelo težaven. Vendar pa mnogi upajo, da bo moglo angleško posredovanje v Rimu najti možnosti za premostitev teh nasprotij. V zvezi s francosko-italijansldmi nasprotji poročajo nekateri, da se pripravlja nova konferenca štirih velesil. Na tridnevnem kongresu francoske socialistične stranke je zmagal Blum nad Faureom. Blumova resolucija, ki poudarja, da je stranka pripravljena sodelovati pri ukrepih za zaščito Francije, je bila sprejeta s 4.322 glasovi proti 2.837 glasovom, oddanim za resolucijo Faurea, ki je zahteval razoroževa-nje. Nad 1000 delegatov se je vzdržalo glasovanja. Prebivalstvo k Madžarski priključenega mesta Nagy Surany se je na sveti večer zbralo pred orožniško postajo ter zahtevalo, da se mesto zopet priključi češko-slova-ški. Orožniki so prebivalstvo razgnali. Drugi dan so prišli z isto zahtevo ljudje pred orožniško postajo, a so orožniki streljali na ljudi. Eden je bil ubit, več pa je bilo ranjenih. Madžarski ministrski predsednik Imredy je objavil v »Pester Llo-ydu« članek, v katerem zagotavlja, da bo madžarska vlada poskrbela, da bodo imeli nemški otroci že v ljudski šoli pouk v nemškem jeziku in tudi že v otroških zabaviščih. Ustanovile se bodo tudi posebne nemške učiteljske šole. Izdali se bodo nadalje ukrepi, da se bodo mogli Nemci v občevanju z uradi posluževati nemščine, iste pravice se bodo priznale tudi drugim narodnim manjšinam, zlasti pa Slovakom. Vojvodinja Athollska, ki je iz opozicije proti Chamberlainovi zunanji politiki odložila poslanski mandat in nato pri prvih dopolnilnih volitvah kandidirala proti ofi-cialnemu konservativnemu kandidatu, je dobila pri volitvah kljub podpori liberalcev in laburistov samo 10.495 glasov, njen konservativni protikandidat pa 11.808. Ukrajinci v USA so na svojem velikem zborovanju sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo samostojnost Ukrajine, ki bi štela 45 milijonov prebivalcev. Namesto božičnega premirja je začel gen. Franco veliko ofenzivo na katalonski fronti, ki se je tudi po vesteh gen. Franca posrečila. Dosedaj je bilo ujetih 7000 republikanskih vojakov in zaplenjeno mnogo vojnega materiala. Francove čete so zavzele tudi več mest. Maršal Čangkajšek je demantiral vesti o mirovnih pogajanjih z Japonsko. Izjavil je nasprotno, da pripravlja Kitajska veliko ofenzivo in da je v ta namen že zbranih 6 milijonov vojakov. To bo največja ofenziva, kar jih je doslej videl svet. Zasedanje gornje zbornice je otvoril japonski cesar s prestolnim govorom, v katerem je naglašal, da so japonske čete sicer zavzele velike dele Kitajske, da pa je treba zaradi ohranitve reda v Vzhodni Aziji mobilizirati še nove sile japonskega naroda. V svoji prestolni besedi ob otvoritvi parlamenta pa je japonski cesar zlasti poudarjal prisrčne odnosa je Japonske z azijskimi in nekaterimi evropskimi državami. Tako spodnja ko gornja zbornica sta izjavile svojo vdanost cesarju ter se izrekle za nadaljevanje vojne proti Kitajski ter za novo mobilizacijo, da se ohrani red na Daljnem vzhodu. Zadnja plenarna sela. panameri-ške konference v Fimi !e bila zelo svečana Deklaracija o solidarnosti ameriških držav je bila sprejeta z aklamacijo. Nato je govoril zunanji minister Hull, ki je naglasil, da je tudi sedaj prišla do izraza solidarnost ameriških držav in volja ameriškega ljudstva, da se ohrani mir. Na koncu svojega govora je podčrtal važnost deklaracije, ki govori o enodušnosti ameriških držav in ki obsoja vsako plemensko ali versko intoleranco. Za njim je S®’ voril zastopnik Argentine. Prihodnja panamerlška konferenca Do v Bogoti. Poslovne rezerve in rezervni fondi zavaro denarnih zavodov in socialnih ustanov Beearstvo Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 22. decembra navaja te izpremem-be (vse številke v milijonih din): Podloga se je povečala za 0'46 na 1.907'89. Devize izven podloge so se zmanjšale za 24'29 na 547T3. Vsota kovanega denarja se je povečala za 9’59 na 338'99. Posojila so narasla za 6'4 na I.7707, in sicer so se dvignila menična posojila za 1'09 na 1.716'9, lombardna pa za 5'32 na 5379. Razna aktiva so se zmanjšala za 1'12 na 2.349. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 88'05 na 6.692‘43, zato pa so se dvignile obveze na pokaz za 64 12 na 2.373’08. Razna pasiva so se povečala za 15‘3 na 326‘2. Skupno kritje se je povečalo od 26‘96% na 27'04%, samo zlato pa od 26'83 na 26"90%. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici v Češnjici pri Železnikih za dobo 6 let za dolgove, nastale pred 4. julijem 1936. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2 %. * Nemčija je dovolila Turčiji posojilo v višini 150 milijonov RM. Posojilo se bO' v glavnem porabilo za turške nabave v Nemčiji. Obtok bankovcev jc po izkazu Francoske banke z dne 15. decembra padel za 767 na 108.013 milijonov frankov. Kovinska podloga banke je ostala nespremenjena na 87.265 milijonov fr. Zlato kritje znaša 61.87%. Washingtonska vlada pripravlja dopolnilna določila k zakonu o kontroli bančnih zavodov, s katerim se bo kontrola še poostrila. Hkrati pa bo bankam omogočeno, da v večji meri kreditirajo ameriško gospodarstvo. Vseh denarnih zavodov je registriranih v USA 14.400, ki imajo 30,7 milijard dolarjev aktiv. Proizvodnja zlata v Transvalu je dosegla v prvih 11 mesecih t. 1. II.13 milijona unč proti 10.75 milijona lani. ETE C kvote za leto 1939. sprejete Vse države, ki so članice Euro-pean Timber Exporters Convention (ETEC), so sprejele na zadnji konferenci v Stockholmu sprejete lesne izvozne kvote v skupni višini 2,903.200 standardov. Te kvote se razdele na posamezne države takole: Finska 804.000 standardov, Sovjetska unija 760.000, Švedska 656.000, Poljska 250.400, Romunija 196.800, Jugoslavija 134.400 (ali okoli 630.000 m3) in Latiška 101.600 standardov. Češkoslovaška je izstopila iz konvencije. Prof. Degen Friderik; Banke in njih zgodovinski razvoj (Konec.) Nastale so dalje razne veleban-ke ter bančni koncerni — banke so se združile v interesno povezanost. Znan je angleški bančni koncern »Big Five«, katerega tvori pet največjih angleških bank ter nemške »Die-D-Banken« — to so banke, katerih imena se prično s črko »d« kakor Deutsche Bank, Dresdener Bank, Deutsche Reichs-bank, itd. Po vojni nastopi za banke konjunktura, ustanove se številne banke, katerim donašajo zlasti špekulacijske kupčije velike dobičke. Banke zlasti finansirajo razne gospodarske panoge, posebno industrijo. Nastalo je v tem zaletu tudi mnogo bank, ki niso imele gospodarsko osnovo in so zato propadle. V letih 1928. in še prej se pojavijo prvi znaki bančne krize, ki je dosegla pred par leti svoj višek. Sedaj se gospodarsko stanje bank Finančni minister je predpisal pravilnik o izvrševanju uredbe o ustanavljanju poslovnih rezerv in rezervnih fondov pri zavarovalnicah, denarnih zavodih, socialnih ustanovah in zadružnih organizacijah ter o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih fondov v državne vrednostne papirje. Pravilnik ima 30 členov ter med drugim določa: Vse domače in tuje zavarovalnice, ki opravljajo kakršne koli zavarovalne posle v naši državi, morajo tvoriti svoje matematične rezerve po določilih uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnicami in po določbah pravilnika k tej uredbi. Nalaganje 25 odstotnega zneska matematičnih rezerv po § 8. odst. I. točka a) in b) uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji v kratkoročne in druge državne vrednostne papirje morajo zavarovalnice v celoti izvršiti samo v notranja državna in po državi garantirana dolgoročna posojila, in sicer v roku, ki ga določa omenjena uredba. Od prirastka matematičnih rezerv, t. j. od 1. julija 1938., ko je stopila uredba v veljavo, ter po odbitku zneska dovoljenih posojil zavarovancem na njih lastne police, morajo vsa za ta zavarovalna podjetja nalagati najmanj 40 % v notranja državna in po državi zajamčena posojila. Te naložbe se morajo izvršiti v vsakem tromesečju za preteklo tromesečje v skladu s približnim zneskom prirastka matematičnih rezerv ter po odbitku dovoljenih posojil. O izvršenih naložbah morajo zavarovalnice takoj obvestiti trgovinsko ministrstvo. Končni obračun naloženih zneskov pa se mora izvršiti najkasneje v treh mesecih po odobritvi letnih zaključnih računov. Ostanek matematičnih rezerv se more naložiti v druge vrednosti po' načinu, ki je določen v uredbi. Ravno tako morajo vsa zavarovalna podjetja začenši s 1. julijem 1938. nalagati najmanj 40 % od prirastka statutarnih rezerv in fondov v državna notranja in po državi zajamčena dolgoročna posojila. Te naložbe se morajo izvršiti najkasneje v treh mesecih po potrditvi letnih računskih zaključkov. Ostanek teh rezerv in fondov se more naložiti v nepremičnine ali v druge vrednosti ali pa v drž. vrednostne papirje. Poleg teh obveznosti pa mora podružnica tujega zavarovalnega zavoda, ki opravlja kakršne koli zavarovalne posle pri nas, naložiti zboljšuje, razmere se normalizirajo in dejstvo, da so banke prepotrebne gospodarske ustanove, se vedno bolj potrjuje. Kakšna je zgodovina naših bank — našega bankarstva? Nekaka predhodnica naših bank je Kranjska hranilnica, ki je bila ustanovljena leta 1820. Slovenske banke smo dobili Slovenci dokaj kasno, bili smo v sklopu nemškega gospodarstva. Prva slovenska banka je bila ustanovljena leta 1900. in to Ljubljanska kreditna banka. Pet let kasneje leta 1905. je bila ustanovljena v Trstu Jadranska banka, leta 1911. pa Deželna kranjska banka. Na Hrvaškem je bila ustanovljena prva banka leta 1846., to je Prva hrvatska štedionica, za ustanovitev katere so se zavzemali tudi odlični Ilirci kakor Ljudevit Gaj, Dimitrije Demeter ter J. Draškovič. Prva srbska banka je bila ustanovljena leta 1869; v Bosni in Hercegovini pa je bila ustanovljena kot prva banka leta 1908. podružnica Avstro-ogrske banke. Leta 1901. je bila ustanov- v notranja državna in po državi zajamčena dolgoročna posojila celotni znesek njej dotiranega kapitala po uredbi o nadzorstvu nad zavarovalnicami, in sicer v roku petih let po uveljavljenju te uredbe, t. j. do 1. julija 1943. v enakih letnih obrokih. Državni vrednostni papirji, ki jih zalagajo tuja zavarovalna podjetja kot kavcijo za dovoljenje poslovanja v naši državi, se ne morejo jemati v poštev kot nalaganje v notranja državna in po državi zajamčena dolgoročna posojila. Obvezno nalaganje v državne vrednostne papirje po § 5. uredbe velja za vse ustanove socialnega zavarovanja (SUZOR, in njegove okrožne urade, pokojninske zavode za zasebne nameščence, bratovske skladnice, bolniške fonde državnega prometnega osebja i. dr.) ter humanitarne zavarovalne ustanove (bolniški, pokojninski in podporni fondi prometnega osebja, drugi pokojninski zavodi in fondi itd.), ki izvajajo obvezno zavarovanje za primer bolezni, nesreče ali iznemoglosti, starosti ali smrti. Enako morajo postopati po določilih uredbe in tega pravilnika ustanove, ki so izvzete iz obveznega zavarovanja po pokojninskem zavarovanju, če ima zavarovanje, ki ga izvajajo, obvezen značaj. Vse te ustanove morajo začenši s 1. julijem 1938. naložiti v notranje državna in po državi garantirana posojila najmanj: 60 % razpoložljive gotovine kapitalnega kritja in premijskih rezerv, 50 % razpoložljive gotovine varnostnih rezerv ter svojih drugih fondov. To nalaganje se mora izvršiti postopno v vsem letu in izkazati v 30 dneh po potrditvi zaključnega računa. Ostanek razpoložljive gotovine se more naložiti v nepremičnine ali druge vrednosti. Vse te ustanove morajo enako postopati tudi z gotovino, naloženo v druge plodonosne svrhe pred 1. julijem 1938., v kolikor se ta realizira ter postane kot gotovina razpoložljiva. Vsi zasebni domači in tuji denarni zavodi v državi morajo imeti svoje rezervne fonde, iz katerih krijejo izgube. Višina rezervnega fonda mora znašati najmanj 50% nominalne vrednosti vplačane osnovne glavnice. Zasebni denarni zavodi pod zaščito morajo v petih letih po prenehanju zaščite po stanju, v katerem bodo njih rezervni fondi tega dne, postopati po § 7. uredbe. Ta rok 5 let pa ne velja za novo poslovanje zavodov pod zaščito, za katero veljajo v vsem predpisi uredbe in tega pravilnika. Kršitve uredbe in pravilnika kaznuje finančni minister. Višino denarne kazni določi fin. minister po svobodnem preudarku. Proti njegovemu odloku je dopustna pritožba v 30 dneh na državni svet. Denarne kazni se stekajo v Posebni račun fin. ministrstva po deviznem in valutnem prometu pri Narodni banki. Za zavarovanje denarnih kazni veljajo predpisi o zavarovanju davkov po zakonu o neposrednih davkih ter po uredbi o prisilnem plačilu neplačanih davkov. Pravica na izterjavo izrečenih kaznih zastara v treh letih. Neprimerno večji pomen bi si mogli priboriti balkanski narodi, če bi seveda živeli tako ko nordijski narodi. Že zato priporočamo knjigo »Nordijske države v svetovnem gospodarstvu«. Knjiga je izšla v nemščini in francoščini ter se dobi v Knjigarni nauka v Zagrebu. Naše terjatve proti Nemčiji znova padle Naši kliringi kažejo v zadnjem času precej stalno tendenco ter padajo tako naše terjatve proti Italiji ko tudi proti Nemčiji, padajo pa tudi naši dolgovi Češkoslovaški, Madžarski in Romuniji, kakor je razvidno iz naslednje tabele (vse številke v milijonih do-tične valute): Aktivni kliringi; 22.12. 15.12. Bolgarska (red.) din 1,84 1,64 Bolgarska (tur.) din 0,16 0,16 Italija din 42,64 48,96 Nemčija RM 23,13 25,82 Poljska din 3,33 3,15 Turčija din 18,78 18,50 Španija pezet 2,92 2,92 Pasivni kliringi: Belgija belg 2,40 2,41 Madijarska din 19,33 22,24 Romunija din 8,77 9,87 Češkoslovaška Kč 142,13 145,65 Švica šv. fr. 3,68 3,73 Še vedno torej rastejo naše terjatve proti Turčiji, Dolg Nemčije se je sicer zmanjšal za 38,5 milijona din, a je še vedno zelo visok in znaša 331 milijonov din. Znižanje naših terjatev do Nemčije je slej ko prej zelo nujno. Zunanja trgovina Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu prosi, da se mu v bodoče pošiljajo vsi dopisi samo na naslov: Beograd, poštni predal (fah) 818. V novembru smo izvozili (v milijonih din) žive perutnine za 2,98, zaklanih kokoši za 4,33, zaklanih plšk za 5.69, zaklanih puranov in puric za 2,07, zaklanih rac za 0,79, zaklanih gosi za 2,22 in svežih jajc ter vloženih za 5,69 milijona din. V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka nakaznice do številke 20.528 z dne 3. novembra 1938. V poljskem kliringu je izplačala nakaznice do št. 842 z dne 6. decembra 1938., dočim v bolgarskem in turškem ni bilo izplačil. Bolgarska vlada namerava povečati poleg svoje rečne trgovinske mornarice tudi svojo pomorsko trgovinsko mornarico. Dosedanja to-naža bolgarske trgovinske mornarice v višini 30.348 ton se je izkazala kot nezadostna. Bolgarska bo uvedla z marcem novo blagovno tarifo. Dočim je bila stara izdelana na podlagi avstrijske tarife, bo slonela nova na sistemu, kakor je sedaj uveden v Romuniji. Posamezne tarifne postavke pa bodo ostale v glavnem neizpremenjene. Francija je znižala uvozne takse za jabolka in hruške za 50%, Taksa za jabolka znaša sedaj 16, za hruške pa 24 frankov za 100 kg. To znižanje velja do 30. septembra 1939. Izvoz rud iz nacionalne Španije se je v 1. 1938. zvišal za 100.000 ton na 1.30 milijona ton. Nemška vlada nakupuje v zadnjem času, kakor poroča »Prager Presse« velike količine surovin, zlasti žitaric in oljaric. Te surovine bodo vskladiščene v raznih skladiščih bivše Avstrije in zlasti v okolici Dunaja. Nakupi se bodo nadaljevali. Med Francijo in Anglijo je bila sklenjena pogodba o dobavi angleškega premoga Franciji, ki bo ta premog plačala z izvozom železa. Skoraj polovico vse francoske potrebe na premogu bo krila Anglija. Monopolske družbe za uvoz čaja, kakava, drog vseh vrst in kolonialnega blaga se ustanavljajo v Italiji. Namen teh monopolskih družb je, da omeje uvoz tega blaga iz drugih držav in da pospešujejo uvoz iz italijanskih kolonij. Ameriška tekstilna industrija namerava začasno ustaviti obratovanje, da ne pride do nadproduk-cije. Standard Oil Co of Ohio je v nadrobni trgovini znižala ceno za bencin za 1 cent. Izvoz braziljske kave se je v prvih 10 mesecih, t. 1. znatno povečal. Lani je znašal samo 9,8 milijona vreč, letos pa 14,5 milijona, vreč. Nordiiske države v svetovnem gospodarstvu Tak je naslov knjige, ki je izšla v založbi Einarja Munkgaarda v Kodanju in v kateri je popisana vloga Danske, Finske, Islandije, Norveške in Švedske v svetovnem gospodarstvu. Knjiga prinaša v resnici izčrpen material ter številne statistične podatke, a tudi cele tabele, da si more vsak ustvariti jasno sliko o izredno visokem gospodarskem stanju nordijskih dežel. Posebno za nekatere predmete so te države kljub maloštevilnosti svojega prebivalstva — vseh pet nordijskih držav ima le 16,7 mil. prebivalcev — soodločujoče glede njih položaja na svetovnih trgih. Tako Finska, Švedska in Norveška za les, Danska za kmetijske proizvode, vse za mor- ljena Prva nikgička štedionica v Nikšiču, leta 1906. pa Črnogorska banka na Cetinju. Druge važnejše banke so bile ustanovljene: leta 1907. Kreditni zavod za trgovino ter obrt v Ljubljani kot podružnica banke istega imena na Dunaju, 1906. Prekmurska banka d. d. v Murski Soboti, ki je bila leta 1922. nacionalizirana, leta 1920. Zadružna banka v Ljubljani, 1922. Celjska posojilnica d. d. v Celju. Leta 1893. Hrvatska-slavonska zemaljska hipotekarna banka v Zagrebu, leta 1895. Srbska banka v Zagrebu. Za pospeševanje ter organizacijo bankarstva v naši državi je bila ustanovljena leta 1920. Zveza denarnih zavodov kraljevine Jugoslavije. V Jugoslaviji imamo danes okoli 600 bank, večji del teh je v mestih kakor so Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad ter Split. Naše banke opravljajo v našem gospodarskem življenju sila važno funkcijo in je tedaj narodno-gospodarsko pravilno postaviti (jih na kar najzdravejšo osnovo. ske ribe ter rude itd. Nekatere rude in surovine nordijski držav so naravnost standardno blago, tako n. pr. švedsko jeklo itd. A tudi vloga nordijskih držav v pomorski plovbi je razmeroma izredno važna, saj je tonaža trgovskih ladij nordijskih držav večja ko tonaža francoskih in italijanskih trgovskih ladij. Temu primerna je tudi vloga nordijskih držav v zunanji trgovini. Samo izvoz nordijskih držav je dosegel v letu 1935. vrednost 182,4 milijona funtov. Na prvem mestu so kmetijski proizvodi, nato papir in papirni izdelki, kovine in kovinski izdelki, les, rude, razni industrijski izdelki in ribe. Udeležba Jugoslavije v zunanji trgovini nordijskih držav je tako minimalna, da se v statistiki posebej niti ne omenja. A vse nordijske države imajo zdravo valuto in bi že zaradi tega morali trgovini s temi državami posvetiti več pozornosti. Vsaka stran knjige je živ dokaz, kako morejo tudi maloštevilni narodi doseči najvišjo stopnjo materialne in duhovne kulture, če so složni in če znajo urediti svoje razmere ter če je med njimi prava strpnost. Posebno za nas Jugoslovane bi moral biti vzgled nordijskih držav vedno živa vzpodbuda, da tudi mi sledimo njih primeru. Tudi nordijski narodi so se med seboj hudo borili, danes so vsi ti boji pozabljeni in vsak narod živi svoje življenje, vendar pa tudi vsi svoje skupno življenje nordijskih držav. Po jeziku, krvi in navadah se Finci stokrat bolj razlikujejo ko mi in Bolgari, a kako lepo sožitje je med Finci in Švedi. In kako fnodro je bil uravnan svoje dni spor med Norveško in Švedsko in kako vzorno se je rešilo razmerje med Danci in Islandci. Vse gre, če se le hoče. Dobave - licitacije Direkcija drž. rudnika v Vrdniku sprejema do 5. januarja ponudbe državnih zastav, samotne opeke, samotne moke, raznih barv in laka. Komanda pomorskega arzenala v Tivatu sprejema do 2. januarja ponudbe raznih kladiv in dlet, motvoza, lanene jadrenine, železnih vodovodnih cevi; 10. januarja raznih vijakov, elektrotehničnega materiala; 12. januarja fajansnih zidnih umivalnikov, jeklene žice in ščetk, raznega platna in sukanca, železnih pocinkanih obročev in medeninastih očic; 14. januarja katranaste smole, medeninaste verige in žice, lanene jadrenine; 16. januarja raznih stekel za vodo-kaze, ogledal idr.; 18. januarja tkanine za preproge. Štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 2. januarja ponudbe za dobavo lanenega platna in jeklene vrvi. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 10. januarja ponudbe za dobavo raznega elektrotehničnega materiala. Strojna šola mornarice kr. Jugoslavije Kumbor — Boka Kotorska sprejema do 12. januarja 1939. ponudbe za dobavo raznih cevi, transformatorja, varnostnih pasov, klešč, cinka itd. ter ponudbe za dobavo raznega orodja (svedrov, brusov, karborunduma, nožev itd.). LICITACIJE Dne 4. januarja 1939. bo pri štabu utrjevanja v Ljubljani licitacija za oddajo del napeljave vodovodne instalacije. Pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v čačku bo dne 5. januarja licitacija za dobavo laka, dne 10. januarja pa za dobavo pločevine. Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu bo dne 7. januarja ofertna licitacija za oddajo slikarskih del za adaptacijo uradovih prostorov. Dne 4. januarja bo pri Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu licitacija za dobavo 4900 m ameri-kanskega platna. Dne 4. januarja bo pri Upravi zavoda »Obiličevo« pri Kruševcu licitacija za dobavo raznih steklenih cilindrov, cevi, vodnih črpalk, barometrov ter kapilarnih cevi; 26. januarja instalacije za nitra-cijo celuloze. Dne 9. januarja bo pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu licitacija za dobavo dveh enakih trupov za motorne čolne; 10. januarja dveh motorjev za čolne; 11. januarja dveh sesalk »War-thington«; 12. januarja za motorni čoln za ribarsko policijo. Dne 12. januarja bo pri štabu vazduhoplovstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo rezalnih strojev in orodja; 13. januarja avion-skih gum in dne 14. januarja raznega materiala iz platna in sukanca. Dne 12. januarja bo pri Upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu licitacija za dobavo stroja za vlivanje bakrenih in medeninastih plošč. Dne 11. januarja bo pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo kositra v blokih za zameno za stare ban-daže; 12. januarja zavornih naprav; 13. januarja pločevinastih sodov in ročk za petrolej; 17. januarja stroja za izdelavo železnih profilov; 21. januarja bronce RG5 v zameno žlindre in pepela kovin. Dne 12. januarja bo pri Upravi policije v Zagrebu licitacija za dobavo svečanih uniform in dne 13. januarja za dobavo raznih opremnih predmetov za 21 nadzornih uradnikov zbora policijske straže. Dne 12. januarja bo pri upravi smodnišnice v Kamniku licitacija za dobavo amonij akovega solitra; dne 18. januarja za dobavo kalijevega solitra; dne 19. januarja radi nabave raznega papirja za zavijanje. Pri Upravi smodnišnice v Kamniku bo dne 16. januarja ofertna licitacija za nabavo gutaperke in parafina, dne 17. januarja pa ofertna licitacija za nabavo navadne smole. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Elektrarne na Pohoriu V kratkem bodo preskrbovale tudi Maribor z industrijskim tokom t ttarvn. nlesiru In 7p u II kemično snažl Lu * t** III OH ob|eke klobuke Itd. Skrohi in svetlolika srajee. ovrat alke in manšete Pere. suši. manga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4 6. Šelenhurgoga ul 8 Telefon št. 22 72 Zeleno Pohorje na južnem bregu Drave, dobro uro hoda od Maribora, je v marsičem gorovje zase Ne vzpenja se visoko, njegovi vrhovi segajo komaj poldrug tisoč metrov v oblake. Pogorje skoraj ni v zvezi z ostalim gorstvom Slovenije, dasi tvori poslednje obronke Alp. Pohorje spada še v srednji pas Alp in je menda edini kraij v dravski banovini, ki je iz granita. Zato so tudi največji kamnolomi granita v naši državi tudi na Pohorju in pomenijo važno gospodarsko panogo. Če hodiš v Ljubljani, Zagrebu in drugih krajih po granitnem tlaku, vedi, da imaš drobec Pohorja pod seboj. Na Pohorju ni onih ostro zarisanih obrisov, kot jih imajo gorski velikani na Gorenjskem, Obstoječi večinoma iz apnenca, ne, Pohorje je kopasto, konture so mehke, zaokrožene. Tu ne najdeš silnih prepadov in vrtoglavih previsov, tu ni domovina visokogorskega živalstva, vendar ima Pohorje tudi nekaj gamsov, pa tudi jelen se včasih priklati od nekod, sicer pa kraljuje v temnih gozdovih, največjem pohorskem zakladu, srednja divjad, srna, dobiš pa tudi merjasca, v zraku pa plava ponos gozdov, divji petelin in daje našemu Pohorju čar Blegaša. Vode na Pohorju ne manjka in bistri studenčki in žuboreči potočki so za vsakim ovinkom. Po zasekah šume in drve mizdol večji potoki, na severu proti Dravi, na vzhodu in jugu pa proti Polskavi in Dravinji. Na več krajih so močni padec pohorskega vodovja zajezili in zgradili majhne elektrarne, ki preskrbujejo predvsem planinske koče in počitniške kočice s tokom. V projektu pa je sedaj večja naprava, ki naj oddaja tok mariborski industriji. Ker gre za važno gospodarsko zadevo, se hočemo za hip pomuditi pri pohorskih elektrarnah. Prva, ki si je omislila lastno elektrarno, je bila pred par leti stavbena zadruga mariborskih mestnih nameščencev, »Pohorski dom«. Poleg planinskega hotela tega imeina je zadruga na vzhodnem delu Pohorja pred par leti zgradila majhno električno centralo, ki preskrbuje s tokom ves hotel, oddaja ga pa tudi četrt ure oddaljeni Mariborski koči, ki je last Slov. planinskega društva. Dve uri odtod je bil pri Sv. Martinu nad Slov. Bistrico pred par leti zgrajen Počitniški dom kraljice Marije, last Društva za zaščito dece v Mariboru. V bližini je bila postavljena majhna elektrarna, ki daje zavodu dovolj toka za razsvetljavo in za pogon motorjev v lastni ekonomiji. Lani je zasvetila električna luč v penziji Lobnici, ki si je tudi postavila elektrarno za lastno potrebo. Pred par dnevi je bila otvorjena četrta elektrarna na Ribniškem selu, ki jo je zgradil poleg svoje počitniške koče mariborski industriijec Josip Hutter ob majhnem potočku. Toka ni dovolj le za kočo, ampak tudi za sosednji planinski hotel Senjorjcv dom, ki je sedaj opremljen z vsem kon-forom. Končno je na pogorju, bolj ob vznožju še nekaj manjših central, ki pa so le del pohorskih žag in so v jez zgrajene majhne turbine, ki dajejo tok le za par svetilk za domačo potrebo. Pohorje kot producent elektrike pa stopa v krog večjih podjetnikov. Največja mariborska tekstilna tovarna Hutter in drug, katere glavni lastnik je pravkar omenjeni podjetni industrijec Josip Hutter, potrebuje velike množine toka za pogon stotine motorjev. Saj ima podjetje nad 800 modernih statev in v predilnici mnogo tisoč vreten, ki vse kar požirajo elektri- ko pri pogonu. Tvrdka je imela nekaj časa svojo parno elektrarno, potem pa jo je opustila in prejema sedaj tok od Mestnih podjetij. Ker pa znaša račun kljub nizki tarifi še vedno zelo mnogo, se je podjetje odločilo, da si zgradi na Pohorju pri Bajgotu nad Rušami ob močnem potoku srednje veliko elektrarno, ki naj oddaja tok tovarni v Mariboru, da se s tem še nekoliko znižajo režijski stroški. Dela bodo trajala dve leti in bo pri tem zaposlenih mnogo delavcev, kar pomeni za Pohorje tudi socialno mnogo. Vode potok nima ravno velikOj zato pa je padec ogromen, dobrih 600 metrov. Potok se bo zajezil visoko gori na Pohorju, voda pa se bo po močnih ceveh napeljala v dolino in bo nad Rušami v grapi postavljena centrala, ki bo pri polni izrabi in najvišjem vodostaju imela kapaciteto 3000 konjskih sil. Da bo kolikor mogoče vedno dovolj vode na razpolago, se v bližini izvirka zajezi dolinica in napravi umetno jezero, kar bo še povečalo vodni pritisk. Dočim imajo vse elektrarne ob Dravi in drugih tekočih vodah Curtisove turbine (mnogo vode, a nizek padec), dobi Hutter jeva elektrarna Peltonove turbine (malo vode, toda z velikim padcem) s 3000 in več obrati na minuto. Posebni avtomatični regulatorji bodo urejevali pritisk vode in s tem enakomerno število obratov. Generatorja (en glavni in en rezervni) bosta oddajala tok transformatorju, ki ga bo odvajal z visoko napetostjo, najbrže 10.000 voltov, po žicah kot trofazni izmenični tok, v Maribor tovarni. Stroški so preračunani na več milijonov, investicija pa se bo že v par letih izplačala. Baje se že zanimajo nekateri tvorničarji v Melju, kjer stoji Hutterjeva tovarna, za ta tok in bi odvisne množine radi najeli za svoje stroje, vendar doslej še ni konkretnih vesti o pogajanjih. Za Hutter jev tok se zanima tudi več lastnikov počitniških hišic na Pohorju in tudi nekaj kmetov, ki bi radi napeljali žice do svojih domov. Upati je, da se bo dal skleniti v tem pogledu ugoden aranž-man, ker bo imela tvomica vedno dovolj toka na razpolago. Za stvar se zanima tudi vodstvo nekaterih tujskih postojank na Pohorju, ki bi rade dobivale električni tok za razsvetljavo in pogon gospodinjskih strojev. Pohorje se vedno bolj modernizira in dobiva lice jugoslovanskega Semmeringa. Prihodnje leto bo dograjena velika pohorska cesta, po kateri že sedaj prihajajo avtobusi do Pohorskega doma in Mariborske koče, potem pa dobi priključek na glavno prometno žilo tudi koča pri Sv. Arehu. Ko bo v nekaj letih zgrajen tudi podaljšek po grebenu Pohorja proti zapadudo Slovenjega Gradca ter bo zvezano severno in južno pobočje pogorja s cesto preko grebena, potem bo temu gorovju v vsakem oziru zaje mčena gospodarska bodočnost. Tujski promet se bo še bolj dvignil, kmetje pa bodo mogli dobro vnovčiti bogastvo svojih gozdov in z lahkoto spraviti les v dolino. A. B. Inserate za Novoletno štev. »TRGOVSKEGA spreiema uprava še do četrtka popoldne! Predsednik vlade dr. Milan Sto- jadinovič je odpotoval v tujino. Za časa njegovega bivanja v tujini ga nadomestuje prometni minister dr. Spaho. Tudi bivši notranji minister dr. Korošec je odpotoval za nekaj dni v tujino. Nj. Vis. knez namestnik Pavle je odlikoval bivšega notranjega ministra dr. Antona Korošca z naj-višjim odlikovanjem Karadjordjeve zvezde I. stopnje. Naše poslaništvo v Bukarešti je bilo povišano v veleposlaništvo. To je prvo veleposlaništvo, ki ga ima Jugoslavija. Gradbeni minister dr. Krek je odobril naslednje licitacije: _za zgraditev vodovoda v Suhi Krajini (dela je dobila družba Tehna iz Ljubljane za 1,781.731 din), za zgraditev sodobne ceste Maribor— Pesnica (delo je dobil Adolf Berlis iz Maribora za 4,515.552 din), za rekonstrukcijo drž. ceste Kranj— Naklo (delo je dobil Ivan Bricelj za 8,740.774 din) in za izvršitev betonskih vodnih naprav na reki Muri pri Cmureku. Dohodninska odmera za 1. 1938. ostane v veljavi tudi za 1. 1939. Kdor pa je imel manjše dohodke, more zaprositi za nižjo odmero. Iz italijanskih zaporov je bilo izpuščenih za božič 14 Slovencev, ki so bili od .italijanskih sodišč obsojeni na 20 do 30 let ječe. Med njimi so večinoma ljudje, ki so bili obsojeni v starosti 20 do 27 let. Ministrski svet je dovolil mestu Zagrebu podporo v višini 100.000 din za pomoč siromakom in nepreskrbljeni deci. Podružnica Narodne banke v Zagrebu je izplačala mestni občini v Zagrebu 16.000 din kot prispevek banke za podporo revežem. Na sveti večer je skupina napitih kmetov napadla v Mariji Bistrici žandarmerijsko postajo. Ker kljub pozivu poveljnika postaje niso hoteli nehati z napadom, so orožniki uporabili strelno orožje, nakar so se napadalci razbežali. En kmet je bil takoj mrtev, eden pa je podlegel ranam. Pet drugih kmetov je bilo ranjenih. Čsl. notranji minister je odredil s takojšnjo veljavo dolžnost vizuma za potovanja v Jugoslavijo. Ker se zadeva potnih listov tiče vse države, velja tudi odredba notranjega ministra za vso češko-slo-vaško. V Washingtonu so bili aretirani Ivan Butkovič, predsednik Hrvat-ske bratske zajednice, Anton Der-kos, njen tajnik in Vinko Buk, glavni blagajnik te blagajne zajednice, ker so poneverili društveni denar. Proti kavciji po 1000 dolarjev so bili sedaj izpuščeni, da se bodo mogli zagovarjati na svobodi. Karel čapek, naj večji sodobni češki pisatelj, publicist, feljtonist in kritik ter eden najmočnejših zastopnikov polpretekle češke politike — je umrl. S svojimi dramami, romani, spisi in razpravami si je pridobil Karel čapek svetovno ime in po pravici je bil predlagan za Noblovo nagrado, ki je pa ni dobil ker je ta za Slovane sploh težko dosegljiva. O velikem pomenu Karla čapka ne le za češko, temveč za svetovno literaturo, so podrobno pisali vsi večji listi v lepih nekrologih po pokojniku. — Karel čapek je ves živel za svoj narod, za demokracijo in za humaniteto in se za te ideale boril z vso svojo osebnostjo, z vso svojo izredno duhovitostjo in vsem svojim visokim intelektom, da je bil eden prvih borcev za te ideale. — Večna slava njegovemu spominu. Emil* Vandervelde, vodja belgijskih socialistov in večkrat minister, je nenadoma umrl v Bruslju. Pokojnik se je zgodaj pridružil de- lavskemu gibanju in je bil že leta 1894. izvoljen za poslanca. Veliko vlogo je igral Vandervelde tudi v 2. internacionali. Od 1. 1932. ni bil več v nobeni vladi, temveč se posvetil stranki in svojemu poklicu. Z Vanderveldom je izgubila socialistična stranka enega svojih naj-večjih mož. Bivši romunski zunanji minister Fetrescu Comnen je imenovan za romunskega poslanika pri Vatikanu. Za novega čsl. poslanika v Rimu je bil imenovan dr. Viastimil čer-mak, ki odlično pozna razmere v balkanskih državah. Novi skupni proračun Češko-slo-vaške je bil znižan na 3,1 milijarde Kč. Doseženi so bili veliki prihranki, za katere je dal dober zgled sam predsednik republike, ki je odredil, da se njegova plača zniža za 234.000 Kč, njegovi uradni izdatki pa za 466.000 Kč. Sedaj se dela na to, da se zniža še vojni proračun. Panevropska unija na Češkoslovaškem se je razdružila. Vsi židovski profesorji in docenti na praških nemških visokih šolah so bili poslani na dopust oz. pozvani, da zaprosijo za upokojitev. Politične stranke so odslej na češko-slovaškem juridične osebe, ki morejo tožiti in tudi tožene biti. Nova stranka je dopustna le z izrecnim dovoljenjem vlade. Dovolitev pa mora biti objavljena v uradnem listu. Prijavo nove stranke more vlada odkloniti po svobodnem preudarku. Bivši vodja francoske vojaške misije v Pragi gen. Faucher je po svojem prihodu v Pariz izjavil, da se je začelo govoriti o odtrganju sudetskega ozemlja od češkoslovaške šele v trenutku, ko je bila češkoslovaška od vseh zapuščena. Ni res, da bi obvladali češkoslovaško boljševiki ali prostozidarji. Usodni dogodki so dokazali, da so čeho-slovaki majhen narod, toda z veliko dušo. Drama, ki smo jo preživeli, naj bi Francijo streznila, da bi se zavedla vseh resnih posledic. Sedanji angl. ministrski predsednik Chamberlain izvira iz kraljevskega rodu in je 18 potomec kralja Eduarda I., kakor je sedaj ugotovil angleški genealoški strokovnjak Anthony Wagner. Madžarska se pripravlja na izvršbo agrarne reforme. Seveda pa ta reforma ne bo izvedena tako temeljito ko v drugih državah. Razdelila se bo predvsem samo neobdelana zemlja, nato pa zemlja, ki Je last delniških družb in bank ter zemlja Zidov. Madžarski magnati zaradi agrarne reforme ne bodo prizadeti. Iz Španije poročajo, da se Francova ofenziva uspešno nadaljuje. Repatriacijo poljskih emigrantov iz Brazilije, Argentine, Francije in Združenih držav Sev. Amerike zahteva poljski list »Polonia«, ker je teh izseljencev 8 milijonov in bi se z njimi vojaška moč Poljske silno povečala. Za božične praznike je zaradi avtomobilskih nesreč izgubilo življenje v Združenih državah Sev. Amerike 263 oseb. Na progi Galac—Besarabska sta trčila dva potniška vlaka Trčila sta z grozovito silo. Obe lokomotivi in sedem potniških vagonov je bilo popolnoma razbitih. Po dosedanjih vesteh je bilo okoli 95 potnikov ubitih, nad 500 pa ranjenih. Nesreča je nastala, ker so bile napačno postavljene kretnice. Radio li«lil!"pa BP*- četrtek dne 29. decembra. 12.00: Razni pevski zbori (plošče) —12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Brata Goloba igrata na harmonike — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) — 19-00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Predavanje ministrstva za telesno vzgojo — 19.50: Deset minut zabave — 20.00: Koncert radijskega orkestra —21.00: Prenos iz Turina. Simfonični koncert skladb Igorja Stravinskega — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz restavracije Emona. Petek dne 30. decembra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: ženska ura: Delo kmetijske gospodinje v zimskih mesecih (ga. Franja Brodarjeva) — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: Napovedi, pomočila — 19.30: O potrebi tovarn6 avtomobilov v Jugoslaviji — 1950: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21-10: Božične pesmi igra kvartet klarinetov (V. Laun, Fr. Urbanec, M. Gunzek, J. Gregorc) __ 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče. Vsak trgovec mora biti MroMk, Jrgovskeoa *itta" Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, nje gov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik likar, tiska tiskarna »Merkur« d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.