Insorull se sprejemaj. in volji tristopnn vrsta :
H hr., če ho lin li n I Krut,
»a „ ...... * ..
I!"' M II II II ' II
Pri večkratnem tiskanji n« .miiii primarno mnanjSa.
It o k o p I 8 I
on nu viačajo, niifraiihovanu pisma »» n« .prejemajo.
N .ročnino prejema npravniitvo (ailin nistrncija) in uliaj eiiieija na rt moii trg« Ii. št- 16.
PolitlCen lis! za
\mm\t
slovenski Baron
l'o poiti	prejemnn volja :
Za eeln letu	. . 10	gl. liri
r.a polli la	. , f,	„ _
r.a četrt lota	, , 'J ,, r,o
v administraciji velja: 7,a eelo lelo , . K gl. 40 lir ra pni leta . . I „ 'JO „ r.a iVt.i t lota . . « „ 10 ,,
V Ljubljani na liom poiiljan velja (HI lir. več na leto.
VrednIMvo je v Kravji dolini štev. 211.
Illiaja pn trikrat na teden in »iror v torek, četrtek in soboto.
Avstrijska vojna v Bosni.
Avstrijske zastave žo vilirujo nu bosenski in horcegovinski zemlji. V pondeljek 20. julija je Sla naša vojna v naj lepšem redu in brez opovir čez mejo. Prvi je stopil na turška tla nadvojvoda J. Salvatur, ki je na čelu svojo brigade došel v P e r b i r. Pri H r o d u je šla ravno tistega dne zjutraj prednja straža L'l. armade vpričo višjega poveljnika generala Filipoviča iu njegovega štaba mod veselim krikom vojakov in taroošnjih prebivalcev če/. Savo. Prehod je bil v treh urah dovršen in ob K), uri do-poludne so žo vihrale avstrijske zastave na zemlji bosenski.
Pred odhodom je general Filipovič vojakom razglasil svojo prvo vojno povelje, ki se glasi:
„Vojaki I Notranja vojska v najstrašnejši podobi, in fauatičcn verski in naroden boj ob naših mejah prisilil je sto tisuče beguncev na auvstrijsko ogerski zemlji iskati varstva pred grozovitim preganjanjem.
Nj. Veličanstvo cesar, naš najvišji vojni gospod, nehoteč svojo zemljo prepustiti kot bojišče tujemu bro/.vladnemu prizadevanju in Se dalje trpeti zmešnjave v sosednih deželah ki so žugale nevarno postati tudi našemu miru in varnosti, so v soglasju z vsinii velikimi državami Kvrope in s privoljenjem turške vlade sklenili, tem nesrečnim razmeram z zasedenjem Bosne in Hercegovine na odločen način konec storiti. Zvestim načelom lojalnosti, ki jo bila od nekdaj znamenje nnše politike, nam tudi sedaj no veleva želja po osvojitvi, ampak ne obhodna skrb za lastni blagor prestopiti dr žavne moje.
Vojaki ! Vaša naloga je jasna. V nekem vam ob vm-m ravglušeunu oklicu se, prebival cem Hosno in Hercegovine slovesno beseda zastavlja, da hočemo ž njimi, čo so voljno podvržejo mojim naredbam, kot z odkritosrčnimi prijatelji ravnati, pravico vsake narodnosti in vere kakor tudi obstoječo šege in navade spoštovati, posestvo iu domače pravice pa braniti.
Vaša vselej vesela pokorščina pod povelja našega najvišjega vojnega gospoda, vaša iz gledna disciplina ste mi porok , da se boste dižali te v vašem imenu dane obljube. Pri zviševanju nam izročene naloge ne bodem trpel nobenega ugovora in se krepko zoperstavil vsakej opoviri, naj pride od kjer koli hoče.
Vojaki I vaša naloga, blaga in vzvišena v svojem namenu, je težavna I Zarad razmer dežele, v ktero pridete, viuu prete težavne poti, pomanjkljiva stanovanja , in vsake vrsto pomanjkanju in težave. Toda s trdnim prepričanjem zaupam vaši trdni volji in stanovitnosti; za vas ni nobena ovira tako velika, da bi je lahkoma no premagali.
Vojaki! Se enkrat ponavljam, da vas ne peljem v zmagovalno vojsko, ampak k hudemu delu v službi človekoljubja iu olike I Ti tako dostikrat, zlo rabljeni besedi naj pod varstvom dvoglavnega orla po vas zadobe nov svit in pravo veljavo..,
Oklic do prebivalcev pa se glasi:
, Prebivalci ltosne iu Hercegovine I
Vojska cesarja avstrijskega iu kralja oger skega se pripravlja , da bode prestopila meje vaše dežele; oni pridejo kot prijatelji, da bi konec storili zlu , ktero je že več let ne lo
Hosno in Hercegovino, ampak tudi sosedne av-strijsko-ogerske dežele uznemirjevalo, Cesar in kralj je z žalostjo čul, da notranja vojska to lepo deželo uničuje; da se prebivalci eno in iste. dežele med seboj vojskujejo; da jo kupčija iu vse delovanje preuahalo, da tolovajsko odganjajo vaše čede, da vaše polje ni obdelano in da se je revščina vdomačila po mestih in na deželi.
Veliki in hudi dogodki so vaši vladi nemogoče storili, da bi za trdno napravila mir iii slogo, na ktero se blagostanje naroda opira. Cesar iu kralj ni mogel več gledati, kako da posilnost in nemir vlada blizo njegovih krono-vin , kako pomanjkanje in revščina trkate na mejo njegovih dežel. Opozoril je toraj evro pejske države na vaše stanje in v svetu narodov je bilo enoglasno sklenjeno, da naj vam Avstro-ogerska država zopet pripravi mir iu srečo, ktere že toliko časa pogrešate.
Njegovo veličanstvo sultan, želeč vašo srečo se jo odločil vas izročiti varstvu svojega mogočnega prijatelja, cesarja in kralja.
Tako bodo tedaj c. k. vojna prišla med vas; ona vam ne prinese vojske, ampak mir. Naše orož|e bode vsakega hranilo, in nobenega ne zatiralo. Cesar iu kralj veleva, da imajo vsi sinovi te dežele po postavi enako pravico; da se bode vsem varovalo življenje, vera iu premoženje.
Vaše postave in naredbe se no bodo samovoljno odpravilo, vašo šege in navade so bodo varovale. Nič se šiloma ne bode prena-redilo brez resnega prevdarka, kaj da je vam potrebno. Staro postave toliko časa ostanejo veljavne, dokler se ne okličejo nove. Od vseh
Občni zbor Cccilijinega društva.
Cccilijino društvo je imelo L',r>. t. m. drugi občni zbor. Nepričakovano veliko udov zlasti duhovnov, pa tudi svetnih se ga je vdeležilo. Tudi iz sosednih škofij: Goriške, Tržaške, Lavantinsko so bili nekteri prišli, kar jim ne bo žal. — Ob osmih zjutraj je bila slovesna sv. maša v stolnici, ktero so služili preč. g. prošt, Dr. Jarc, predsednik tega društva; na koru pa je kaj lepo pelo nad 40 pevcev in pevk: ,,Missa in bon. s. Caecdiae", zložil Ant. Foersler. Pri tej skladbi vkrenil je g. skladatelj srednjo pot; ni težka pa tudi ne pre-lahka. Tako jo prav. Lo kolčkaj izurjen kor jo lnko poje. Koralno in I'gonilno petje je bilo vse hvale vredno. — Cez dolgo časa slišal sem zopet g. Alijaža prijetni glas. Leškoda, da nekoliko boleha; prav sposoben je, pri toliki muzikalični izobraženosti, da bi nadaljeval študije v Katisbonski Soli (llegensburg) iu prišel v pest g. Ilaberl-a. Uči se pa v tej šoli: estetika, lilurgija, glasbena zgodovina, kontra-punkt, harmonija (harmonizovniije, spremljo-vanje, prosta fantazija), branje in igranje par-
titur, dirigovanje, podnčovanjo v petji, gregori-janski koral. Ta šolajo to, kar je univerza za OBmošolca z maturo. —
Ob desetih zjutraj bilo je, zborovanje dni žnikov v škofij <ki dvorani. I/, govora preč. g predsednika posnamem; I I. junija lanski gu leta ustanovilo se je llecilijino društvo. Izvolilo se je ta dan v občnem zboru O odbornikov za II lota.
Da bi čč. udje zvedili, kaj je odbor med tem časom delal in sklepal, in da bi se posvetoval1, kaj iiiiiii je še v prihodnjo delovat', zbrali smo se danes v tako obilnem številu. V težavn h okolščinah pričel jo odbor svoje delovanje, prevzel nalogo, da bi gojil jiravo cerkveno glasbo, s trdno voljo, ves navdušen, zaupajoč n,i pomoč od zgorej in na podporo mil. knezoskofi. Večkrat se je odbor sošel, pogovarjal, posvetoval o družbenih zadevah in ni se vstrašil nobenega truda, da bi svoj namen dosegel. Z veselim srcem lahko priznamo, da se je društvo začelo lepo razvijati In cvesti, kajti 2. oktobra lanskega leta ustanovilo je orgljarsko šolo, tolikanj koristen zavod za vso škofijo, izdalo je društveno darilo, izdaja cer-
kveni glasbenik, organ tega društva, nakupilo je tudi muiikalij za to šolo. Ta lepi napredek imamo pripisovati zlasti mil. kuezoškofu. V dolžnost, si tedaj štejem, da mil. knezoškofu zato izrečem prisrčno zahvalo in prosim, da bi to društvo tudi v prihodnjo podpirati blagovolili. -
Za g. predsednikom jo govoril g. A. Doli-nar, blizo tako-le:
,,Lanjko leto se je ustanovilo v Ljubljani društvo sv. Cecilijo v povzdigo iu pospeševanje pravo cerkveno glasbe. Ker pu ima cerkev kakor v liturgiji, tako tudi v cerkveni glasbi, ki jo del lilurgije, edina odločilno besedo, zamore se cerkvena glasba, ki je bila v zadnjih, cerkvenemu življenju zelo nemilih časih, iz prave poti zašla , in vsa mehkužna in posvetna postala, edino le na podlagi cerkvenih določil ali liturgičiiih pmtuv prav p ro ustroj i ti in pre,-obuoviti. Imenitno pa je v tej zadevi vedeti /.lasti, kdaj cerkvena določila zahtevajo, da so ima na koru jieti latinski, in kdaj ona pripuščajo peti v domačem jeziku, —
Da je liturgični jezik za zapadno cerkev latinski, to je vsakemu znano. Ob času tridon-
deželnih in duhovskih gosposk pa pričakujemo da bodo varovale red in vlado podpirale.
Prihodki dežele se bodo obračali samo za potrebe deželne, v zadnjih letih zaostali davki se ne bodo iztirjevali. Vojaki cesarja in kralja dežele ne bodo stiskali, ne nadlegovali; z gotovim denarjem bodo plačali, kar bodo od prebivalcev potrebovali.
Cesar in kralj pozna vaše pritožbe in želi vaš blagor. Pod njegovim žezlom živi veliko narodov skupaj in vsak govori svoj jezik. Oo vlada čez ude različnih veroizpovedauj, in vsak svobodno spoznava svojo vero.
Prebivalci Bosne in Hercegovine; Zaupljivo se izročite varstvu slavnih zastav avstrijsko-ogerskih. Sprejmite naše vojake kot prijatelje, bodite pokorni gosposki, pričnite zopet svoje delovanje in varovani boste vživaje sad svojega dela."
Objavljenje tega oklica priča, da imajo naši vojaki zdaj vsi prestopiti bosensko mejo. Izvzemši peščico ljudi, ki iščejo vedno le bojev in prekucij ter se navadno iz tujih dežel pri-pode tje, kjer nastane kak ravs, pri kterem kot ljudje brez imetja, pa tudi brez rodoljubja nimajo nič zgnbiti, pa kaj pridobiti, bode ta oklic gotovo napravil jako ugoden vtis na vse prebivace, kristjane in mohnmedane, ki so dobre volje in si po triletnih stiskah in težavah že skoraj zopet žele počitka in miru. Vsem skupaj in vsakemu posebej namreč zagotovlja varstvo in spoštovanje življenja, vere in imetja in da to niso samo prazne besede, nam je porok vojaška uprava, ki se ima v teh deželah vpeljati, ki je sicer stroga in odločna, pa skoz in s-koz zanesljiva in pravična. To nam daje vesplo nado, da se bode avstrijska oblast ne le pri bosensk h in hercpgovinskih prebivalcih, ampak tudi v sosednih deželah zadobila zaupanje in vsestransko spoštovanje, kar bi bilo pa morebiti jako negotovo ali vsaj dvomljivo, če bi bili precej okusili blagre strankarstva, ktero posebno v madjarski polovici tako lepo cvete.
Novi oblaki
se zbirajo na političnem obnebji. Bismark je pač sam priznal, da to, kar so v Berlinu sklenili, ne bo dolge veljave imelo; hotel je rešiti mir vsaj za nekaj let, da se bodo zmešnjave
tinskega zbora so se mnogi med njimi celo cesar Ferdinand, močno prizadevali, da bi se zanaprej liturgija opravljala povsod v domačem jeziku; pa cerkveni očetje so se po resnem prevdarku izrekli za latinski jezik s pristav-kom da naj se liturg:ja, to je, cerkveni obredi, vernemu ljudstvu pridno razkladajo. Ker je pa liturgični jezik ostal za zahodno cerkev latinski, zahteva cerkev, da se v latinskem jež ku na koru poje , kadarkoli kor naravnost sega v liturgijo, kadar je on eno z altarjem , in to je: pri slovesni peti maši, pri slovesnih ve-černicah, pri eksekvijah ali peti črni maši in kakor večina cerkvenih pravoslovcev in bogo-slovcev sploh trdi , pri blagoslovu s sv. Reš-Djini Telesom,
Ozirajmo se tu posebno na peto mašo. Peta maša ,,Missa cantata," je tista, ktero rnašnik ali sam , ali z asistenco poje. In pri vsaki toki preti maši zabranujejo liturgične postave peti v domačem, zahtevajo pa, da se poje izključno v liturgičnem, to je, latinskem jridku. Razlog je jasno ta, ker pri peti maši i.or mašmkti odgovarja, poje cele dele maše, sega toraj v liturgijo ter je e n o z altarjem.
(Dalje sledi.)
pa tako hitro zopet ponovile, tega si pač sam ni domišljeval.
To čuti ves svet, da vzhodno vprašanje tako dolgo ni temeljito rešeno, dokler je še kaj Turka v Evropi. Grško vprašanje se je nerešeno pustilo ; to smo o svojem času za znamovali kot seme nove vojske, nemisleči, da se bo ta misel tako kmalo vresničila. Grki so se prepričali, da z diplomatiziranjem ni nič; zdržali so se vojske, zidajoči na obljubo angleških diplomatov, da bodo že velevlasti skrbele za Gre-cijo. Prišlo pa je drugače. Angleži so Grke na cedilu pustili, in tudi drugi diplomati so se držali načela, da kdor ni nič storil, kdor se ui boja vdeležil, tudi ne more zahtevati, da bi se mu kar najlepši kosi Turčije v dar poklonili. Tako niso Grki nič dobili , in reklo se jim je šegavo , naj se s Turčijo neposredno dogovore zarad meje, češ, prej niste hoteli Srbom in Rusom pomagati, zdaj se pa sami vojskujte s Turkom, če se hočete. Zdaj so tudi Grki spoznali, kaj je angleškim obljubam verjeti, kesajo se, da niso koj od početka s Srbi vred v akcijo stopili; to zamudo hočejo popraviti, in že se je grška vstaja v Tesaliji in Macedoniji pričela.
Grki ne bi imeli upanja do zmage, pa našli so nenadoma močne pokrovitelje. Dve vlasti, Francoska in Italija, ste jako nezadovoljni z izidom kongresa, laški in francoski diplomati so prišli brez dobička domu, Angleška pa si je kar na lepem osvojila Kiper in pokroviteljstvo nad azijatsko Turčijo. To Lahom in Francozom ne da spati: Fraucoski kakor laški listi pišejo, da se je treba potegniti za Grke, kater,h bratje so pod turško oblastjo ostali; Grki bi se osvobodili, tista vlast pa , ki bi jim do tega pomagala, zadobila bi nekako nadvlast nad južnim (grškim) deiom evropske Turčije , pri tem pa bi si za se vzela nekaj otokov. ,,Grki so nam soroden narod", pišejo zdaj Francozi in Lahi, vendar menda niso toliko vneti za Grke, nego za turško dedšino, pri katerej bi se dalo kaj zaslužiti , kdor bi si hotel prisvojiti mesto odvetnika in pokrovitelja grškega naroda, kateri se smatra za glavnega dediča Osmanov.
Ob enem pa se kažejo vedno bolj znamenja velike svetovne vojske. Francozi so nevoljni na Angleže, ker so vzeli Kiper, jezč se nad Nemci, ker Alzacije in Lorene ne dajo nazaj; Italijani se srde nad Angleži, ker si ti prisvajajo vedno večo moč v srednjem morji, radi bi jim tudi Malto vzeli, od Avstrije pa burno zahtevajo Trst in Trcntin , ter jo zavidajo za Bosno ; tudi Rusi se nečejo potola žiti, in pišejo strastno zoper Avstrijo, katero imenujejo svojo krvno sovražnico, zbirajo tudi v Aziji vojsko zoper Angleže. Tako se zmirom jasneje kaže podoba zveze med Rusijo, Italijo in Francijo na eni, in med Avstrijo in Anglijo na drugi strani. Le o Nemč ji se ne ve, na ktero stran se bo obrnila. Nemški narod v svoji večini želi zveze z Angleži, o tem si ne delamo nobenih iluzij; pa dokler stari Viljem in Bismark živita, ne verujemo, da bi se Nem čija Rusom nasproti postavila ; najbolj verjetno je, da bodo Prusi v oboroženi nevtralnosti ostali, kar bo pa tudi Francoze k nevtralnosti prisililo, tako da bo imela Avstrija sama z Italijo in Rusijo opraviti, ker angleška pomoč na suhem ni vredna, da se o njej govori.
Če potem še poarslimo na Srbe, Črnogorce in Rumunce, kateri bodo gotovo na strani Rusije stali, potem si lahko predočimo, v kak nevaren položaj da Avstrija pride, ako ne sklene z Rusijo poštenega in odkritega prijateljstva, kar bo ji previdni državniki vedno
svetovali, česar pa Madjari po nikaki ceni umeti nečejo.
Tako tedaj vidimo vedno le oboroževanje in grozečo vojsko, in milo se mora storiti človekoljubu, če vidi, kako se blagostanje ljudstva vedno bolj spodkopuje z neznosljivim vojaškim bremenom. Kakor glas vpijočega v puščavi zaslišalo se je svarjenje princa 01-denburškega na kongresu, ko je prosil državnike, naj se usmilijo pod vedno rastočimi davki zdihujočih narodov. Pa kdo ga bo slišal, ko vpije povsod strast in lakomnost po deželah in politični hegemoniji.
Stara pesem.
Veliko in mnogovrstno se piše o šoli, ta predmet je vedno na duevnem redu po časnikih in knjigah, kakor n. pr. krompir na kme-tiški mizi in vendar ni nikdar obdelan, ker ima toiiko različnih strani. Zlasti našim nasprotnikom je šola kost, ktero zmiraj obirajo in sicer zato, ker jim je še zmiraj premalo nemška. Po njihovih mislih je to edina napaka, ki jo imajo šole po slovenskih deželah, v vseh drugih obzi-rih so izgledno izvrstne.
V najnovejšem času nam je iz poglavja prizadevanja za ponemčenje naših ljudskih Sol omeniti posebno treh dogodeb, ki jih tu po vrsti navedemo.
Prva se tiče mestnih šol ljubljanskih in je pred mescem dni že v mestnem zboru napravila veliko hrupa. Učitelj vitez Gariboldi je namreč podal temu zboiu obširno poročilo, v kterem toži, da se — o strah in groza! — po mestnih šolah ljubljanskih preveč jzanemarja nemščina! Čudno, da ni po zbornici zbog take pritožbe nastal splošen krohot,, ker pač vsakemu mora znano biti, da se preveč zanemarja edino le slovenski jezik , čigar poduk trpi po preskrbnem podučevanji v nemščini. Odborniki narodue stranke so tudi konstatirali, eden celo po skušnjah pri svojih lastnih otrocih.
Druga reč so očitne laži, ktere naši domači nasprotniki trosijo po svetu o naših šolah, češ, da so to želje ljudstva. Tako je bil nedavno v nekem nemškem vnanjem časniku iz Kranjskega dopis, ki je resnico popolnoma na glavo postavljal. Dopisnik se je namreč lagal, da čedalje bolj pogosto dohajajo deželnemu odboru od kmetiških občin prošnje za nemške šole, ker ljudstvo začne spoznavati, kako ga vodje za nos vodijo, ker — sami svoje otroke pošiljajo v nemške šole. Ali ni tako očitanje besna hudobija? Ni li pri tem pa tudi neumno, da je groza? Kam li hočejo pošiljati jih, kakor v šule, kakoršne so? V Ljubljani pa zavoljo ponemčevalnega duha in enake večine v mestnem zboru ni drugačnih šol, kakor take v kterih se otrokom že prvo leto, še predno se zamorejo naučiti branja v maternem jeziku, ubija nemščina v glavo, da otroci ne vedo razločiti, kaj je nemško, kaj pa slovensko. Ne le slovenskim prvakom — vsakemu narodnjaku je ta Bila malo všeč, ali kako si bo pomagal? Če hoče svoje otroke sploh v šolo pošiljati — in ta mora storiti po postavi, ako jih duma ne daje podučevati —, jih ne more pošiljati v druge, kakor v gori omenjene. Če bi pa imeli tu čisto slovenske šole memo nemških ali bolje ponemčevajočih, bi že videli, kam bi odličnejši narodnjaki pošiljali svoje otroke; zagotovljeni bodite, da k Zimi in njegovim tovarišem ne.
O tem še nekaj. Ravno prezgodnje ubijanje nemščine v ljudskih šolah je vzrok, da je letos med 996 učenci na mestnih šolah ljubljanskih dobilo jih 400 drugi red in ostalo ne-izprašanih: zavoljo pretežkega, jim tujega je-
zika zaostajajo no le v tem ampak tudi v dru gih predmetih, ker j,m ta pretežko glavo dela Zlasti jih motijo voglate in robate nemške črke, kterih učiti se bo kmalu nepotrebno, ker so jih Nemci sami že jeli popuščati in poprijemati se latinskih. Tukaj pa mora deček, komaj 7 let star v enem letu naučiti se čveternih črk: tiskanih slovenskih, pismenih slovenskih, tiskanih nemških in pismenih nem škili. Vprašanje: je li tako mučenje otročjih možganov razvoju duha in telesa ugodno? Ali je najviši cilj ljudskih šol po Ljubljani ta, da se deca nauče nemščine? Marsikterega očeta srce boli zbog tega , ali — pomagati si ne more. Zato in iz nobenega druzega vzroka pošiljajo narodnjaki vseh stanov svoje otroke v nemške ali marveč prenemčevajoče šole. Marsikteri bi jih pač rajši pošiljal v kako šolo na kmetih, če bi mu bilo to mogoče.
Pridemo k tretji reči. Po novi šolski postavi imajo občine pravico izbrati st učitelje, kar je tudi popolnoma prav , ker jih le one plačujejo in imajo do otrok v prvi vrsti pravico vendar še slariši; ti iiuajo odločevati, kaj bo stem, kaj z on m otrokom. Kakor pa ni mogočo drugač, je ogromna večina krajnih šolskih svetov narodna ; to silno grize naše ,,Volks-bildnerje" ii la Linhart, Simma e tutti quanti, zato je bil nedavno v „Laib. Schulzeitungi1' članek, ki pravi, da skoro vse občine teži jarem krajuih šolskih svetov, ki si izbirajo učitelje, ter da bi ta jarem gotovo vsaka občina rada odtresla od stbe. Da to ni res, nam ni treba povdarjati, kajti čemu li bi bili potem krajni šolski sveti, če bi se jim še ta pravica vzela? Za tem grmom tiči drug zajec, gori omenjeni ljudje bi radi dobili učitelje popolnoma v svojo pest, da bi ravnali ž njimi, kakor svinja z mehom. Se vd da bi potem noben učitelj ne smel b.ti naroden, sicer bi ga podili od kraja do kraja, da bi v petih letih vso deželo obhodil. Dalje se da misliti, kake bi bile potem še le naše ljudske šole. Zdaj kak Linhart, Simma itd. ne more pregnati kakega njemu nevšečnega učitelja, ker imajo krajni šolski sveti besedo — h;nc illae lacrimae v „Schul-zeitungi.1
Te tri dogodbe novejšega časa smo hoteli ob kratkem omeniti in nekoliko pretresati. Kadi bi pripeli jim še marsikaj , ali potem bi člauek morda ne prišel v roke ^občinstvu, za ktero je namenjen.
Slovanska bilanca. ii.
Turčija pobita sklene mir z Rusijo v sv. Štefanu pri Carigradu. Kristjanska raja je osvobojena! Nova knježevina bolgarska, obsegajoča ve3 prostor med Donavo in egejskim morjem z velikimi mesti Plodivom , Sofijo in drugimi tja do Jauine , ima si sama iz srede svojih odličnjakov voliti kneza; neodvisna Srbija raateza se čez celo staro Srbijo — ; sedaj tudi na papirju kakor poprej že v resnici, neodvisna Črnogora dobi daleč razširjene meje b pomorskimi obali in s prostim brodarenjem ob skadarskem jezeru po Bojani in jezeru in z morskimi lukami Bar in Dolcinj.
Bosna in Hercegovina sicer ostaneta podvrženi turški vladi, pa dobite kristjanskega sultanovega namestnika, popolno avtonomijo, ravno tako kakor tudi vse druge pokrajine, po katerih prebivajo kristjanje.
Veselo vsklikne slavjansko srce: Hvala Bogu I Slavjani so svobodni I
Zavidna Anglija pošlje svoje mogočno morsko brodovje v marmarsko morje in zahteva,
da se ima sv. Štefanski mir celi Evropi predložiti, da se pregleda, prenaredi, potrdi ah uniči. Avstrija zastopana po Madjarizmu pritrdi, Rusija po hudi vojski že skoraj onemogla, mora se udati.
Diplomati se snidejo v Beroliuu. Sv. Štefanski mir s cer ni uničen, ali prenarejeu je v veliko kvar Slavjanov. S sv. Šcefanskim mirom rešeno je bilo vzhodno vprašanje, z Be-rolinsk m mirom pa postalo je permanentno, postalo je skeleča rana na životu Evrope, ka tera se ne bo zacelila, dokler ue pade Cari grad kristjanom v roke , dokler Mohamedani-zem ne prebrede Helesponta povračaje se tja, od koder je prišel. Berolinski mir je polovičarsko ne dovršeno delo !
Bolgarija je razdeljena v tri dele.
Del Bjlgarije od Donave do Balkana od Morave do črnega morja postane kneževina, s knezem, katerega si voli narod iz svojih odlič-ujakov, ki pa ostane odvisen od sultana in plačuje dannk. Kneževina ima svojo brambovsko vojsko, svoj'vstav in svojo vlado.
Drugi del Bolgarije pustili so v področju turškem, pod pogojem, da sultan imenuje kristjanskega namestnika, da ne sme imeti v tej celi pokrajini Čerkesov in bažibozukov, tudi redna turška vojska sme le popotovati skoz njo, ne pa se tu zadrževati , in med popotovanjem le po kosarnah, nikdar pa ne po hišah stanovati. Kristjani tu živeči vživajo enake državljanske pravice kakor Turki, smejo cerkve zidati, in prosto očitno Boga moliti, nikdo j;h ne sme pri tem motiti; vradniki imajo biti domačini, za javni red skrbi domača žendarmerija.
Evropski zastopniki po večjih mestih nad zorovati imajo, da se nikemu krivica ne godi.
Ta del Bolgarije sega od Balkana doli do reke Arda in Rodopskih gora, in se imenuje vzhodna Rumelija; niso ji pustili poštenega imena Bolgarije.
Tretji del od Arde do egejskega morja ostal je v zavladanje Turkom. Res je, da so tukajšnji prebivalci pomešani, Bolgari, Grki, Turki, ali večina njih so kristjani; vlada bo sicer čisto staroturška, pa bo vendar podvržena nadzorovanju zastopnikov evropskih držav.
Srbski kneževini skrčili so zlo njeni po sv. Štefanskem miru odmerjeni del. Mesto cele stare Srbije dobi sedaj le kos stare Srbije omejen z ene strani po gorovju Kopavniku, z druge po Sofijskem okraju, in sega na jugu do mesta Vranja.
Črnogorci dobodo Nikšiče s precejšnjo okolico, Kuče, Spuž , Podgorico z malo okolico, kos skadarskega jezera , prosto brodarenje po njem in Bojan i, in kar je največ vredno, ob medzemeljskem morji ležečo luko Bar s celo okolico do skadarskega jezera, to je vrata iz kletke v prosto. Pobrežje Bojane z Dolcinjem ostane Turčiji, Spico vzame si Avstrija.
Bosno in Hercegovino zasede Avstrija katera si j>h gotovo tudi osvoji.
Naša bilanca kaže toraj Jugoslovanom velik napredek Slovanstva, akoravno ne še za-željene popolne svobode. Zahvaliti 6e imajo Jugoslovani za to nepopolno rešenje svojih teženj Angleški pohlepnosti, in madjarskemu strahu pred Slovani.
V dob.ček štejemo: kneževino bolgarsko, avtonomijo v vzhodni Rumel ji z domorodno vojaščino , vel.ki kos stare Srbije s trdnjavo Mali Zvornik, okraje Nikšiče, Kuče, Podgorico. Spuž, morsko luko Bar z njegovim okrajem in Bosno pa Heicegovino. Madjari sicer pripovedujejo, da so te deželi le obsedli Slovan-stvu v kvar, da zadrži njihov razvoj. Verujemo
radi, da je to v resnici madjarski namen, ali Bog že skrbi, da ne doraste drevje v nebo, iu naposled 011 obrae, če prav Madjari obračajo.
Nastane sedaj, ko vidimo, koliko je SIo-vanstvo prejelo, še vprašanje, ali je to tudi vredno plačane cene ?
Res žrtve so bile velike, trpljenje strašno, škoda neprecenljiva, kri je tekla v potocih, ali tudi pridobitek je velik, neprecenljiv še več za prihodnost kakor za sedanjost, če tudi ni popolen.
Do sedaj Jugoslovanom ni bilo mogoče delati za3e, zvezani so bili, na vse strani odvisni in povsod tlačeni. Od sedaj pa lahko reko: „Mi Slovani sami si pomoremo," kakor so rekali Italijani ne davno : ,,Italia fara da se."
Verige, v katere je bil vkovan jugoslovanski narod, razbite so in ovile so se okoli nog dosedanjega tlačitelja.
Jugoslova.i, ua delo! zacelimo vsekane rane, vzdignimo duševno in gmotno zatrta, sedaj oproščena plemena do olike in zmožnosti do katere dostigli smo mi sami, in vse napenjanje sovraga ne bo zadržalo zaželjenega veselega konca.
Politični pregled.
V Ljabljani, 31. julija.
Avstrijske dežele.
Cesar so zaukazali, da se iz kmetijskih ozirov tuli reservisti na Štajarskem, Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Goriškem letos ne bodo poklicali k vojaškim vajam, ker je iz teh dežel mnogo ljudi bilo poklicanih k vojakom, ki so odšli v Bosno in Hercegovino.
Iz I*raga se poroča, da je velik del cesarjevičevega dvora že tje došel. Meščanska straža je sklenila, da bode 1. avgusta zvečer ce-sarjeviču napravila velikansko bakljado. Mestna poslopja bodo slovesno okinčana, in most čez Veltavo bodo zaljšali brezštevilni šopki. — Vojaško službo bode cesarjevič opravljal pri peš-polku barona Ziemickega št. 36, ki biva v Pragu.
Župan je objavil program spejemnih slovesnosti, iz kterih je razvidno, da se delajo za sijajni sprejem res velikanske priprave. Dovolilo se je tudi, da bodo cesarjeviča na ulicah z ogovorom pozdravili.
Volitve za deželni zlior se bodo na Gornjem Avstrijskem vršile 7, 11, in 15, na Predarelskem pa 10, 12, in 14. septembra.
JITa Ogerskem je zarad državnih volitev še vedno vse na škrpcih. V Debrecinu so bili Tiszovi nasprotniki 28. t. m. napravili volilen shod, k kteremn sta se vladi nasprotna kandidata IIelfy in Simony peljala s 6 konji. Sprejem je bil neki še sijajniši kakor unidan Tiszov, ki se je bil pripeljal le s štirimi. Vendar ni dvoma, da bi pri volitvi ne zmagal Tisza.
V nanje države.
Kongresne sklepe sta cesar avstrijski in sultan turški potrdila v ponedeljek 29, julija.
Nemški cesar se je v torek odpeljal v
Toplice.
Srfiska skupština je bila te dni sklenjena ; sprejela je odločbe berlinskega kongresa glede ravnopravnosti Judov, železnice med Solunom in Carigradom, kupčijske zveze z Avstrijo in vravnanja železnih vrat na Dunavi.
Iliiska vlada hoče za obsojence, ki so jih dozdaj v Sibirijo pošiljali, pa tam pohaj-kavajo navadno brez dela ter pogostoma vha-jajo in se združujejo v tolovajske čete ter nadlegujejo vasi, napraviti po8ilne delavnice, v kte-
rih se bodo zlasti izdelovale za vojaštvo potrebne reči.
\a Italijanskem se čedalje bolj množe demonštracije proti Avstriji, in v Ho-ni:igni že nabirajo prostovoljce, kteri hočejo napasti Tridout. Francoski listi pripovedujejo, da se je kralj Iluinbert obrnil do nemškega kraljeviča in ga prosil za posredovanje, da bi Avstrija prostovoljno Italiji odstopila Trident in Ltro, Švica pa kanton Tesinski. 1'a kraljevič je boje odgovoril, da iz te moke ne bo kruha in da auvstrijski cesar prostovoljno nič ne odstopi ampak le vsled silo. Tudi pravijo, da so naši vojaki na straži, da bi jih Lahi ne prehiteli in da zamore Avstrija pol miljona vojakov postaviti ob Padu, kteri se spominjajo dosedanjih sijajnih zmag nad Italiljani in bi jim tudi Bedaj prav dobro posvetili domu na Piemonteško.
Izvirni dopisi.
Od kran)Mko-lirvatnlie meje,
20. jubja. (Naloga Slovanov.) Rodoljubi nafti, pretresovaje novi položaj, ustvarjen po rusko-turški vojski in po berlinski pogodbi, dele se v dve stranki; eni povdirjujo vzajemnost vseh Slovanov, eni, llirci, sicer ravno tako prijatelji vseh Slovanov, kakor oui, se pa veu-dar bolj naslanjajo na zapadni del Jugoslo-vaustvn. Slovenci bodo vedno prijatelji Slovanov, ker so tako izpostavljeni na sprednji straži Slovanstva, da se čutijo le varne, ako vedo, da so za njimi tudi drugi slovanski narodi. Hrvatje, katere brani slovenski zid pred napadi zapadnih narodov , radi bi pa ustrojili sainostalno državo, opirajoči svoje duševno življenje na plodove ilirskih modric, brez ožje zveze z drugim Slavjanstvom. V tem, se mi zdi, se no strinjajo Slovenci s Hrvati; je sicer mnogo Slovencev, ki si žeid združenja s Hrvati, koji so nam ljubi, kakor drugi Slovani; a Slovenci uinevajo to združenje s Hrvati tako, da s tem ne preneha duševna zveza z drugimi Slovani, če prav ne bo tako tesna, kakor ona med ilirskimi rodovi; ako hočejo Hrvatje pa le v ta namen Slovence in Srbe k sebi po teguiti, da bi se potem, dosti močni, popolnoma odrekli druzemu Slovanstvu , kakor so n. pr. ločeni Francozi od Lahov, in Danci od Nemcev, jim na tej poti Slovenci gotovo ne bomo sledili. Slovanska vzajemnost je živa ideja, ini jo čutimo v srcu, pa si neverno računa dajati, od kodi ta čut prihaja; o priliki ravno minule vojske smo videli, kako vzajemno se jo vse Slovanstvo zanimalo za njen izid.
Če pa slovanska vzajemnost dejansko živi. čemu jo umetno zatirati? Osoda ima svoje namene s Slovani; no vsako pleme zase, ampak vsi, vsaj kar nas je v naši državi, imajo vzajemno izvršiti svojo nalogo, ki ne bode samo nam ampak celi državi na korist. Govori Be o različuosti slovanskih narečij, in da je na pr. češko narečje od slovenskega vsaj toliko različno, kakor nemško od holandskega. Da bi to prav res bilo, vendar iz tega ne sledi, da imajo Slovani, enako romanskim in german skim narodom, ločeni ostati: pri teh ne živi tista ideja vzajemnosti, kakor pri Slovanih. Ni strah pred mnogoštevilnimi sovražniki rodil slovanske vzajemnosti , ampak zdi se, da je položen ta čut v naša srca, ker je Slovanom odmerjena naloga, du vzajemno in skupno pre-rodijo svet, morda, kakor smo to dni brali iz peresa bistroumnega pisatelja, da rešijo soci-jalno vprašanje, da rešijo kmeta njegovih brezštevilnih pijavk, da postavijo človeško družbo na temelj pravega deinokratizma, da poravnajo
razliko, ki zija med važnostjo in med nizko socijalno stopinjo poštenega poljedelca.
Poleg tega jo morda naša naloga, da ne-senio krščansko kulturo v širno Azijo ; kajti AngUži so za ta jiosel nesposobni, ker oni iščejo tam le svoj dobiček, in so se v svoji lakomnosti ponižali pred barbarskimi uarodi, da se obnašajo kot pokrovitelji Mohamedanstva: čo pa hoče prava omika svoj prihod v Azijo praznovati, treba je uničiti, no mohatnedanskih narodov, ampak fanatično Mohamedovo zastavo, katera se pred križem neče vklouiti, dokler je krščanski meč ne bo v prah vrgel.
Tako Slovane čaka šo mnogo dela, ki ga zamorejo le vzajemno dovršiti. Vendar je razgovor o tej stvari še prezgoden. Za sedaj imate slovanska Rusija in slovanska Avstrija dela zadosti, da vredite in iz bede vzdignete one pokrajine, ki jih je barbarsko azijatstvo toliko časa tlačilo in pustošilo.
1» JVlarlliora- (Dijaško semenišče) za nnšo škofijo je srečno postavljeno in za prve potrebe priredjeuo. Stroški so znašali 50793 gold. Premoženja pa je zavodu Vikto-rinum-Maksimilijanumu še ostalo 40513 gold. poleg hiše v Mariboru in 3 vinogradov. Vseh letnih dohodkov iz tega premoženja je okoli 2658 gold. Ravnateljstvo se je prepričalo, da je 130 gld. treba za vsakega dijaka, če se hoče v semenišču preskrbeti z hrano, pranjem, svečavo in kurjatvijo, t. j. 13 gold. na mesec. Zato se bo sprejelo samo d e s e t dijakov brezplačno, 8 na stroške semenišča, 2 jm na stroške milostljivcga kueza in škofi, ki so bla-godušno obljubili 2 vzeti na svoj račun; 15 dijakov se sprejme proti polovičuemu doplače-vanju t. j. proti mesečnemu donesku 6 gold. 50 kr., katere morajo starši ali oskrbniki naprej polagati; 5 dijakov se sprejme tistih, ki bodo eno izmed 5 sledečih sedaj razpisanih štipendij dobili, a) dve Čepejevi štipendiji, pri katerima pa morajo starši dotičnih dijakov doplačati po 30 gold. b) Liza Senekovičeva štipendija, katero imajo č. g. župnik sv. Ane na Krempirgu enemu dečku iz tamošnje fare pravico podeliti , doplačilo znaša tudi 30 gold. c) Jakob Standeggorjcva štipendija z doplačilom 70 gold. Podelitev pripada ptujskemu proštu; d) Jožef Vajkselnova štipendija za enega dečka iz ustauovnikove rodbine, namreč Jožefa Vaj-kselna, bivšega dekana pri sv. Rarbari v Halozah, če pa takega ni, zamore štipendijo dobiti dečko iz Iločke fare pri Mariboru. Naposled še se sprejme v semeuišče kakih 20 dijakov proti letnemu plačilu 130 gld. Za vsakega prošnika pa veljajo sledeči pogoji, brez katerih se nobeden v semenišče ne sprejme: 1. duhovniški poklic; 2. vrlo zadržanje in pridno učenje; 3. telesno zdravje; 4. izvršeuje prvega gimnazijalnega razreda z dobrim uspehom; 5. prednost imajo, ki so v taki starosti, da zamo-rejo pred dokončanim 20. letom gimnazijo dovršiti; to se zahteva zavolj vojaščine; 6. vsak mora sam imeti potrebno obleko in perilo in še vrh tega seboj v semenišče prinesti 2 para prtov, 2 obrisači iu 2 beli rutici za mizo. Prošnjo sc vlagajo pri dotičnih župnikih, kdor se več lehko poizve. Župniki vložijo potem prošnje preč. lav. ordinarijatu do 12. au-gusta t. 1.	„Slov. Gospodar."
ruske pokrajine 14. julija. Poldrugi mesec že dežujo, pol dneva imamo solnce, pol dneva pa dež. Trava je vsa pognjila sena jo strašno malo. Žita ljudje ne morejo spraviti pod streho, poleglo je, in če to deževje ne pojenja, bo tudi pognjilo. Morebiti bi bilo mogoče še kaj ohraniti, pa rok zadelo pomanjkuje, vse beži za dragi denar v Mol-
Dalje v prilogi.
davo, doma pa veliki po .'stniki obupujejo. Jud ne dela poljskega dela, peča sc s kupčijo ; drugim „Gšiiftoni", Rumunec in Rusin pa v Moldavi denar služita. Letina bi bila drugač prav izvrstna, ker je bilo vreme jako ugodno. Sadja, zdaj češenj, posebno pa višenj je tukaj toliko, da se gnoj dela iz njih, 10—12 funtov se jih kupi za 10—15 krajcarjev. Češnje so večidel drobnice, višenj pa še nisem nikjer tako lepih in debelih videl ko tukaj. Kar pa na trg prineso, je večidel prav okusno in dobro, rudečih jagod 3 do 4 funte veljajo 10 do 20 kr„ rudečo malince ravno tako. Tukaj sadja veliko nezrelega pobero, in ga predelajo v sladčico, dolčec, kakor pravijo tukaj. — Če-šplje in orehe žo zdaj oberajo in v sladkorju kuhajo. Posebno Judje in Moldavci so strašui sladko-snedeži.
Pšenice in reži, kakor sem rekel, radi dežja ne bo kaj veliko pa tudi ne prav dobre, tur-š:ca pa stoji izvrstuo , ravuo tako krompir iu zelje. —
Včeraj začel se je tukaj svetega Petra in Pavla (pravoslavno) somenj. Prodajalcev je vse polno, kupcev pa malo, povsod denarja pomanjkuje. Na somenj pa pridejo ljudje od vsili krajev, čudili se boste, če vam povem, da pride Korošic s puškami iz Ilorovelj na Koroškem, pa po trije, štirje Slovenci od unkraj Kormiža iz Laškega s podobami.
Stalno drugače ni tukaj Slovencev, le v Črnovicah, čujem, da jih je čvetero ali petero, se ve vradnikov, dva pri brzojavu', eden častnik pri žandarmariji, eden pri pošti in eden, menim, da jc učitelj na gimnaziji. *)
Sploh se vidi, da se Slovenci le doma drže. Vradništvo je tu večidel zastojiano, bodi si po deželi ali v glavnem mestu, po nemških Remcih. Ti zasedajo tukaj, kakor drugod tudi naj mastnejše jirostore, domačine pritisnili pa so v kot.
Hotel sem vam od letiuo pisati, pa sem zabredel na čisto drugo polje, zato ]in ker se je ravuo dež vlil, da se brez luči pisati ne vidi (ob 6 uri popoludne), pa jeujam in obljubim Vam drugikrat kaj več. Ravno vidim potok na ulici, da bi se s čolnom po njem peljal, vam pa še omenim , naavctujtc mestom, ki jih le redkokrat Cedijo, naj se priporoče , kakor tukajšnji magistrat, Petru, da jim bo tudi pri vas kakor tukaj z dežjem mesto vsaj vsaki teden parkrat prav pošteno opral. Z Rogom I
Domače novica.
V Ljubljani 2!). avgusta.
(Zadnja številka „iSlovenca") je bila o pravem času dostavljena in dovršena , />a se zarad velikih poprav v tiskarni ni mogla tiskati. Da p. i. naročnike nekoliko odškodujemo, pri-dejali smo današnjemu listu prilogo.
(Učiteljski shod) so imeli 24. t. m. učitelji okraja ljubljanske okolice. Kaj so sklepali in sklenili, ni nam znano, lo toliko vemo, da so v okrajni šolski svet volili g. Govekarja, učitelja na Igu, in g. Borštnika, učitelja v Šmarji. Opomniti je, da so učitelji ljubljanskega okraja, čeravno jim je nadzornik „\Vis-siack," do malega vsi narodni.
.	v,
(Veselica v Čitalnici) na korist rodbinam v vojake poklicanih reservistov bila je sijajna. Ljudi se je kar trlo, če rečemo, da jih je bilo tisoč, se ne bomo dosti zmotili. Godba je igrala slovansko napeve, odlikovali so se čitalnični pevci. Izurjeni sokolovci so pokazali ja-kost in gibčnost svojih udov, ter so bili z ve-
*) Ali morila mislite Aleksandra Zupana?
Vred.
(K^ Priloga „Slovencu" štev. 82.
liko pohvalo pozdravljeni. Izdatna svota .r>00 gold, ki pripade blagemu namenu, nabrala se je po prizadevanji čitalnice ljubljanske, katera
je, kakor je g. dr. Vošujak v svojem izvrstnem govoru naglnšal, še vedno inicijativo poprijela, kjer je bilo treba pomoči domačinom.
(Deželni predsednik vitez Kalina) seje 20. t. m. iz novomeškega okraja zopet povrnil v Ljubljano.
(Poštni kondukter Pac) neki ni po nesreči iz železničnega voza pri Trebižu padel čez most v globočino, ampak je to storil prostovoljno, ter si je sam vzel življenje. Pravijo, da se mu je že več dni prej mešalo v glavi.
(Dramatično društvo) je imelo 28. t. m. občni zbor, pri kterem je bil za predsednika izvoljen stavbeni svetovalec g. Franc Potočnik, za blagajnika dr. Josip Stare, za odbornike pagg.: Krsmk Janko, Valenta, Jurčič, Drenik, NVieslhaler, Leveč, Grasselli, Hribar, Murn k in dr. K. Bleivveis.
(O vojaku Svetlimi) domačega Kulinovega polka poroča „Kroat. Post," da ni res, da bi bil od vojaške sodnije zarad nepokorščine k smrti obsojen in uslreljen. Nam se je to pripovedovalo od večih strani, vendar pa te go vorice nismo verjeli, dokler je nismo prav obširno brali v „Laib. Tagblattu,"
(G. Andrej MaliS), ktereme so te dni izročili diplomo častnega meščana ljubljanskega, je pri tej priliki mestni blagajnici podaril 100 gl.
(Nemškutarski kapital) Te dni je dal gostilničar kazinski vse orodje na boben, ker ni mogel več shajati. Kazinoti so pač kupili nekaj reči, ali ta dogodba vendar prav dobro kaže, koliko je vredna baharija nemških liberalcev z „iuteligeucijo iu kapitalom." Da je baharija z „inteligeuc;jo" prazna, smo že večkrat dokazali, zdaj je pa prišlo na dan, da tudi s „kapitalom" ni nič, tedaj je vse, s čemur se naši kaziuoti bahajo, prazna pena. Največ vzroka temu „krachu" so tisti „Gfrett briiderji", ki od gostilničarja vsake sorte zahtevajo, pa sila malo mu dajo skup ti. Res lepa ilustracija nemškega kapitala in mikaven ka p .tel iz zgolovine nemčurske v Ljubljani.
(Surovi pretepi) bo bili krivi že mnogih ubojev in drugih nesreč. V petek je bil v Tr novem tak nesrečen pretep, pri kterem je dobil neki fant z nožem tako hudo rano v trebuh, da je vsled tega umrl. Razuzdanost in zdivjanost se čedalje bolj razširja med mladino; odkar 8e odgojuje brez šibe in strahu, so vsi lepi nauki iu vsa dobrohotna svarila pri njej brez vpliva in sadu.
(Obesil) se je 21). julija Janez Vitek iz Praga, čevljarsk pomočnik. Ob treh zjutraj je šel memo čuvaluice pri kolezijskem mliuu in med dnem našli bo ga obešenega na nekem mladem hrastku , ki se je pod njegovo težo tako upognil, da je kleče sedel na tleh. Ze lani se je hotel obesiti, pa bo ga ljudje k sreči še ob pravem času zapazili iu prerezali jermen na kterem je visel.
(Vojaška kasarna v Trnovovem) Be je vredila za vojaško bolnico.
(Poseben Železnilen vlak) z jako znižano voznino se 14. avgusta odpelje z Dunaja proti Trstu in Benetkam. V Ljubljano dojde ID. av gusta popoludne ob 2. uri DO min. ter se kmalo potem odpelje v Postojno, kjer bodo popotniki ogledali postojnsko jamo. Vožnina iz Ljubljane do Trsta znaša tje in nazaj v II. razr. !) gld v III. razr. 7 gl., do Penetck in nazaj pa 21 gl. in 15 gld. 50 kr. 14. avgusta odide tudi iz Trsta poseben vlak na Dunaj ; v Ljubljr.no dojde 14. avg. popoludne ob 1 uri 7 m., na Dunaj pa 15. avg. zjutraj ob 5. uri 36 min
Vožnina iz Ljubljane do Dunaja in nazaj znaša v II. razr. 18 gld., v III. razr. pa 12 gld.
V nedeljo 4. avgusta ob 747. uri gre poseben vlak iz Ljubljane v Lesce in se zvečer ob '/a0. uri zopet vrne.
(Naznanilo) Vsled dovoljenja in denarnega nakaza vis. c kr. ministerstva je odbor čebe-arskega društva sklenil, najprej napraviti 3 potovalne shode in govore z razdeljenjem čebelarskega orodja med poslušalce po izsrečka-nji, in s cer: l. V Št. Rupertu na Dolenskem 4. dne avgusta t. 1. po spomladanski službi božji, 2. na Igu (blizo Ljubljane) 10. avg. ob . uri v šol. poslopji in 3. v Kamniku 13. dne avg. tudi ob 11. uri v prostorih delt. poslopja.
zen do pisateljevanja se je vžgala vedno pri več možeh , tako se je pokazala potreba časnika, kateri bi obdeloval vse stroke , ter bil Slovencem literarno središče. To nalogo so izpolnile „Novice" ter so dolgo časa same delovale v veliko korist našega narodnega raz-itka. Sedaj, Be ve da , zrastlo je že mnogo drugih časnikov iz njive, katero so stari domoljubi nasejali.
— Zarad Kranjske gimnazije podala se je deputacija meščanov in mestnega astopa kranjskega na Dunaj k cesarju prosit jih, da bi se gimnazija ne odpravila Deputacija imela je v pondeljek avdijcnco pri Nj. Veličanstvu.
Razne reči.
—	Duhovske premembe v lavantin-ski škofiji: Č. g. Andrej Jug, župnik v Ročici je 21. t. m. 71 let star uinrl. It. J. P. Razpisane so fare: Sv. II. v slov. goricah do 20. avg., sv. Marjeta pri Laških toplicah in sv. iancijan v Ročici pa do 3. septembra.
V	ljubljanski škofiji: Č. g. Jožef Zalokar je postal fajmošter v Polomu, č. g. Jernej Kosec fajmošter v Škocijanu pri Tur jaku, in č. g. Matej Jereb, dozdaj fajmošter v Sorici, je prezentiran za Stopiče. Č. g. Janez Prence pride z Brda za kaplana v Kamnik, č. g. Franc Kadunc, bivši frančiškan, pa za ka plana v Kamnogorico. Č. g. Miha Kopitar, penz. kurat, je 9. julija v Vipavi umrl. — Razpisani ste fari: Smihel pri Žužemberku, 13. julija in Št. Vid pri Cirknici 11. julija.
—	D u h o v n e v a j e v lavantinski škofiji se bodo obhajale v dijaškem semenišči od 5. do 9. avgusta.
V	ljubljanski škofiji pa se bodo du hovne vaje vršile v Alojznici od 26. do 30. avgusta. Kakor slišimo, jih bode zopet imel karmelit o. Luka.
—	Slovenski dom. Pod tem naslovom je priobčil znani rodoljub in pisatelj prof. Vla-dislav llrovat v letnem sporočilu novomeške gimnazije zanimivo slovstveno razpravo. Našo dosedanjo literaturo predstavlja si pisatelj kot poslopje, čigar temelj je Dobrovski, štirje stebri so Vodnik, Kopitar, Ravnikar in Metelko in streha „Novice". Pisatelj našteva velike za sluge teli mož za razvitek našega slovstva Naše literarno delovanje razdeljuje pisatelj na štiri dobe. 1. Doba. Slovenščina se zbudi po Truberji. Pisatelj osvetljuje delovanje Trubarja Dalmatina, Krella, llohoriča, iu zagovarja Ilrena proti krivičnim napadom. 2. Slovenščina drem Ije. ,.Blaga devojka, videti, da ni še čas vstati položi nježuo glavico, ter zadremlje — drem lje in dremlje še dolgo časa." Še so jo gojili nekteri osamljeni možje, kakor Hren , Schiin-lebeu, Kastelec, Mikec, Čandnik, Wolf, Vipa-censis, Hipolit, Pasar, Paglovic, Popovič, Pohlin Pa njih pisava je še slaba, omejena na knjige duhovnega zapopadka. A počasi se jame da niti; v kolo pisateljev pristopijo Japelj Ku inerdej, Volkmar, Gutsman. 3. Doba. To skliče v življenje vrli Vodnik. Kar je pel o Napo leonu, velja bolj o njem samem, ker prav za prav Vodnik j'1 poklical: Slovenija vstani Vstaja, izd.ha: kdo kliče na dan? Vodnik pri st -pi; ter jo dvigne. Z veselim, marljivim Vod nikom priči lo se je živahneje gibanje ua na šem literarnem polji. Delokrog se je razširil Vodnik sam se je lotil pesništva , slavni Ko pitar jozikoslovstva, tako tudi Metelko, Ravni kar pa se je trudil očistiti slovenščino germa nizmov in druge tuje ljulike. 4. Doba. Sloveti ščiua deluje. Poznanje črk in znanje čitanja se je razširilo pičasi med ljudstvom. Tudi ljube
Slavno vredništvo.
„Laib. Tagblatt" je v neki notici 19. t. ). obrekljivo napadel likvidacijski odbor banke Slovenije", češ, da se ue gane in zarad mast-lh dohodkov zateguje likvidacijo, iu bode toliko časa likvidiral, da bode potrosil zadnji krajcar. Poslali smo mu toraj naslednje pojasnilo, kterega pa brezplačno ni hotel sprejeti iu je zahteval še plačilo za to, kar vsakemu resnicoljubnemu listu veleva poštenje. Da občinstvo izve, kako in kaj, vas vljudno prosimo, da v svojem elecenjenem listu objavite odgovor naTagblat-tov napad in sicer v slovenskem in nemškem jeziku.
Odgovor.
Ljubljanski „Tagblatt" je 19. t. m. iz Graške ,,Tagespost" ponatisnil neki boje iz Ljubljane ji došli dopis, čigar ediui namen je, da bi z davne j zastarelimi frazami sprožil že znano hujskanje proti likvidacijskemu odboru banke Slovenije. Dopisnik prav nič ne pozna in čisto nič ne ume naloge likvidacijskih odborov zavarovalnih bank in ravna po izgledu hudobnih in kratkouinnih ljudi, ki povsod, kjer za denar gre, po nekem znanem pregovoru druge sami po sebi sodijo. On pravi, da likvidacija samo zarad mastnih nagrad, ktere udje likvidacijskega odbora dobivajo, še ni dovršena. Pa slehernemu, ki ima pravico vprašati , bi zamogli o teh ne mastnih dohodkih taka pojasnila dati, da bi se vsakdo čudil.
Okoli 20 bank, kakor S a 1 u s , Union, Uuiversale, Moldau, Atlas itd. je po ali 3 ali še več let poprej kakor Slovenija napovedalo likvidacijo, pa nobena izmed njih je ui še dovršila. To se veda Tagespoštnega pošteuoviča menda zarad tega ne zadržuje, da svojo časnikarsko zanikruost le proti Sloveniji obrne, ker je vse, kar je z imenom tega zavoda v zvezi, priljubljen časnikarsk predmet.
Likvidirati se pravi račun skleniti z upniki in dolžniki, ter dolgove poplačati. Za po-plačanje pa je treba pred vsem denarja; pošte-novič dopisun pa menda vsaj ne bo zahteval, da naj G likvidatorji ta denar iz lastnih žepov plačajo, ampak bode menda umel, da morajo denar tam iskati, kjer ima banka kaj tir-jati. če je pa pri vsih prošnjah, opominih, svarilih , za ktere se na leto spiše več ko 2 tisuč pisem, med več tisučimi dolžnikov, naj se že imenujejo direktorji, inšpektorji, generalni ali glavni agenti, akvizi-torji, delničarji, dolžniki na mejnice, protiza-varovalnice, ali kakor koli hočejo, komaj tretjina takih, ki prostovoljno svoj dolg poplačajo, in je treba vse druge, med kterimi bi muogi prav lahko plačali, po soduijski tožbi k plačilu še le siliti, in je moral vsled tega likvi-dicijski odbor že čez 2000 tožb izdelati, če je še zdaj ne le pri tukajšuji deželni in mestn delegirani sodniji, ampak tudi pri sodnijah na Dunaji, v Pragu, Levovu in Budapešti več Bto tožb proti našim dolžnikom še v obravnavi,
čc na drugi strani upniki banko stiskajo in jo tudi tožijo , kadar o pravom času svojega dolga ne more plačati, če se za te tožbe vsaki mesec potrosi 100 do 120 gld., in če je Slovenija imela žalibog zvezo s protizavaroval-nicami ne le skoraj v vseh evropejskih ampak tudi izvan — evropejskih državah, s kterimi je treba sedaj račune poravnati: potem zamore lo brezmejna hudobija ali strašanska nevednost zahtevati, da naj bi bila likvidacija banke Slovenije že zdaj dovršena, kar pri nobeni drugi banki ni, ki so likvidacijo že veliko prej napovedale. Brez ovinkov rečemo, da bo likvidacija tako dolgo trpela, dokler ne bode likvidacijski odbor dob:l pripomočkov, da pošteno dovrši svojo nalogo, lu kakor propada nadcpoluega zavoda ni kriv tisti „šwindel", ki se je tako preživo pokazal pri drugih bankah, Mnpak marveč ta okoliščina, da obstoječih razmer niso prav poznali, ruvno tako se tudi likvidacijski odbor proti očitanju, da išče le lastne koristi, zavaiuje s tisto odločnostjo, b ktero se poštenjak odlikuje od sleparja.
Likvidacijski odbor banke Slovenije v Ljubljani 25. julija 1378.
ISlitgfKliiiilK'.
Das Laibachcr Tugblatt hrachte unterni 19. d. Al. eine aus der Grazer Tagcspost ab-gedruckte ange.blich aus Laibueh zugekoinmene (lorrespondenz, deren ganze Tendcnz dahiu golit, mit. schoii lange abgedroschenen Krasen eine uit govohnte lleize gegen das Li-i|iiidations ('omitc der Versiclieruugsbnuk Slovenija in Szene zu set/en.
l!ei krassester Ignorunz. und kompletcster NichtauHassung der Aufgabcn, \velehe L qui-dationen von Versichei uugsbanken im allgeinei-nen zu lihen habeu, unterliiufi. dem Kiusender jener Correspondenz jene Perltdie aller, eut-weder bushuller oder geistesbeschiiilikter Men-schen, vvelche ilberall dort, wo es sich um Geldfragen hamlelt, nach cinem bekanntcn Spriclnvorte, Jederman nach sich sclbst beur-theilen und daher aucli im vorliegcnden Falle als Grund der noch nicht zu Stande gebrach-ten Finalisirung der Liijuidation des soge-nanute gute Honorar der Mitglieder das Li quidatiouB-Aushchuses, beziiglich dessen wir Jedem , der darnach zu fragen berechtiget ist, jeder Zeit bereit sinil, die frappirendsteu Aus-kiinfte zu ertliedeii, dcnunzircu.
Zwar haben ctliche 20 Versicherungstbanken als wie der Salus, die Union , die Universale, die Moldaii, der Atlas u. s. w. viel — einige sogar 2 und 3 Jahro — frtiher als wie die Slovenija die L ijuidatiou angemeldet, oline (lasa es bisher nuch nur einer derselben ge-lungen \vilre, die Aufgube der LiquidaUon zu beeuden; alleiu, daskilmmert den Khrenmann der Tage.-post. um so w niger seine joumali »tisclie Niedertiiichtigkeit uusnahmswrise bloss nur der Slovenija zuzinvendeti, als in ge\vi sen Kreisen schon die Iletze gegen Alles, vvas mit dem Namen umerer Anstalt in Verbindung Bteht, ein sehr popullirer jurnalistischcr Artikel ist.
Liquidiren heisst mit (i ilubigern und S c h u 1 d u e r n iibrcche wnd dasjenige be-zahlen, was zu z-ihlen 'leiri zum zahlen gehiirt vor Alh-m «nde:n 'Id nun der llerr Khrenmanii (!c Tosponde, 1 , winl wohl li:cht verlangen, dass <l'e t! L i|uidatoren der Bank Sloven ja dieses Gehl aus eigener Tasclie KchnllVii sollen , sondern wird begre fen , dnss sie dasselbe dort suelien, wo die Hunk ihre Forderungen bat.
Allein , \vetiri sich bei allen Bitten, Mah-liungen und Vorstollungeii diire.h jiihrlich min-
destens ein par Tausend Briefe ,unter melire-ren Tausenden von Schuldnern , heissen die-selben nun Directoren , Inspcctoren, General-oder llaiiptagenten, Aquisitilre, Actioiiiire, Wt chselschuldner, Ruckversicherungsbanken oder sonst \vie inier, kaum ein drittel solchcr linden, wulche ihren Verpll.clitungen freiwillig nachkommen, alle Uebrigen aber, uud darunter sehr viole, die vollsliudig zahlungsfiihig sind, erst im gerichtlicheu Wege zur Ztihlung ge-zwungen \verden miissen, in folge dessen das Liquidatious Connte iu der walirlich unange-nehnien Lage war, bereits viel iiber 2000 Klags schriften verfaBsen zu iniisien, \veno heute, und z\var nicht bloss bei dem hiesigen Landes- und dem hiesigen sliidt. deleg. Bezirksgerielite, sondern auch bei den Gerichten in Wien, Prag, Lemberg und Pest mehrere Iluuderte nn Kla-gen gegen unsere Scbulduer schvveben, wenn anderntheils die Pank von ihren Glllubigern gepresst, und da si bei den eben gesclulderteu Verliiiltnissen ihren VcrptPchtungen momentan und reclPzeitig nachzukomiuen amser Stande ist, eben auch gerichtiich belangt wrd , wenn fllr alle diese Gerichts - Prozeduren nionatlich bloss an Stempel II. 100. — bis 120. — aul-gelien, wenn es leider \vahr ist, duss die Slovenija im W"ge der Riikvcrsicheruogen ihre Veibindungen n elit bloss iu fast allen euro-I iiischen , sondern auch in nusereuropii scheii Staaten hatte, mit denen allen abger< cimet \verden muss, dami kanu es nur bodenlose Posheit oder kompletcsto Ignoranz, verlangen, da"s die Liijuidation der Pank Slovenija, \vie bei keiuer andern Pank, \velche ihre Li(|uidation J,ihre friiher als w;e die erstire angemeldet haben , schon heute zu Knde ge-filhrt sein solite , und unvorhohlen sprechen \v r es nih , dass dieselbe eben und gerade so lange dauern wird , b s dem L i|ti:datiens-(lomite die finanziellcri Mittel geboten werden, mit Khren sein vvahrlich sehr unangehmes Ge-schiift zu fichliessen, und so \vie das Untergehen des hollnuugsvollen lustitutes nicht iu jenem, bei gar so vielon andern Banken greli zum Ausdruck gekommen modernen Sclnvindel, sondern im Nichtaullassen der bestandenen Ver-hiiltnisse zu suehen ist, eben so vveist das gegeinvitrtige Liquidations — Comite di Per-lidie des Anvvurfes pomnil chor Interessen mit jener Kndachiedenheit zurlick, die dem Khren-manne gegenllber dem Schufcen geziemt.
Das L i q u i d a t i o n s - C o m i t. e der Pank Slovenija zu Laibach a in 25. Juli 1H78.
Eksekutivne dražbe.
1.	avg. 2. Sila iz Podhukuja, v Zatičini. 2. Samotorčan iz Lavrovca. i!. (Juk iz Idorukcga loga
1.	ŽakolJ iz (Jodoviča, I. Torček iz Kačovo, vni v Idriji. 2. 'Zupančič iz Puiavo v Mokronogu.
2.	avgUHta: II. Ljubič iz Krfilina, v Novem mestu. !l Vidrieh iz Trnja, 3. l'enko is Nadajnega sela, 3. Saje i« Palčja, 2. Ouček iz Stare Sifiiee, vui v 1'ostojni. 2. Mertmik iz Smerja, 2. Škerlj iz Knježaka, 2. Roje iz Vorbice, 2. Candek h Prema,
2.	Solen iz Hitinju, vai v Bistrici. 2. Miknlič iz Presko v Litiji, 2. Piat iz llrunlja v Kranji.
Umrli ho:
Od 23. — do 28. julija: Ana PleSko, mestna reva 7H 1,, za mišico. Jožef licpovs, kroj. o. 3'/„ I,, za vodeno glavo. Janez ItereiČ, mok. o., za božijastjo. Marija Meš, eigarariea '.!.') 1., /.a vuutieo možg, Jobauiia Šešek, predil. Ki '/u zu jetiko. Alojzija Mlakar, dok. o. 3 m., za božjantjo. Terezija 1'av-lič, auk. ■},. 33 I., za v netico trebušno mronioo. Marija Gruin, postrož. v. 4a/4 I., zu jetiko. Prane Dolinšck, dekl. o. 5 m., za ošpicami. Rudolf Medved, zaaeb. o. 16 in., iu Janez Juuko, del. o. 3 t., oba za dritiku. Viktorija Koder, liiš. pos. Ii. 23'/„ l.( za jetiko. Ana Alič, tov. o. 2 I. za davico.
Loterijske številke, 27. julija.
V	Trstu: (Cl, 28, 14, HH, p).
V	Lincu: 11'J, 7!>, Si, H'2, (»'»
Pivo v steklenicah
(l)ii(oljali)
(marčno izvozno, Miirzcn - Export)
in pivarno	(;i)
bratov Kozler-jevih
v I vj uhlja n i
m: pošilja n zabojih od 2:') steklenic, više.
Naročila mi pivo v aodih in atekleuieah hi- izvršujejo naravnost v pivarni, ali v njenih /,a-lognb k ledenicami: v Trstu pri g. <». <«. Toriser ju, zeleni hrib (Monto vorde). ('orBo fit. 13 4Ci; v Zagrebu pri g. Itnlikel-u, Pi eradieevo ulice št. .012 ; v ('elji jiri g. Ani. 1'rivner ju, Hotel Klefant, okrožno ulico (Ringatranso) At. 32; v Trltili pri g. I.oollliiiriln llyreiihncli-ii; v Kranji pri g. I''ritii<' Dolenc u, trgovcu ; v Ljubljani pn So pri g. I'c(or I^AHiiik-u, trgovcu.
IcIlKiallriK' d rn a rile tint .11. Jul i j h.
Pa|iirna rniila (i4.— Srnlieroa r »nm fifi — Zilata renta 74 1)5 — lHflOlntno držarn.i posojilu 118.00 Haukiu« »k.iij« 83'J — Kruditne akei)« !i60 lifi Lonuou 116.40 — rtm.r., 100(10.— (.'««. kr cekini 6.(1(1.-80. traokov »,19.
Žitno cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vaga še ni gladka, pristavili smo, koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3'"1/,,,,, mernikov.
V Ljub-	V Novem-	V Krniijl	V Bodril-	V Muri-	V Ptuju	V Ormnf.u	V Celovcu	V Zugrobu
|| j, £ |	ljiuii	mostu	lici	boru
__gl	"lir.	nI kr.	gl 1 kr.	gl.	kr	gl	kr.	gl. | kr.	gl. | kr.	gl- | kr.	gl- 1 kr.
1>£ . (hektoliter	8	(10	10 24	1)	lf.	10	43	H	«0	H	!»()	H	110	(I	4(1	H	00
"uolce ( mernik	2	(16 »12	3	-	8	20	2	(1(1	2	67	2	7!l	2	72	2	7.1
(hektoliter	0	10 7 -	6	20	-	—	0	-	0	-	«	60	6	8«	7	—
Reit (mernik	1	00 2 16	1	62	-	-	1	88	1	86	2	-	1	80	2	-
(hektoliter	6	20 (1 60	6	20	6	8(1	0	20	6	-	6	40	(I	72	6	20
Jo?m0,"l(morulk	1	86 2 -	1	62	I	00	1	00	1	40	1	66	2	7	1	.50
., (hektoliter	0	— 0 10	0	1(1	00	60	n	—	0	40	4	17	6	78	0	70
Aj,,° • • (mernik	1	86 1 83	1	00	2	—	I	86	I	«7	1	20	I	8f,	2	0
(hektoliter	0	60 0 f,()	0	82	0	20	«	6	20	7	80	4	46	8	(10
lr,HR ' (mernik	2 2	2	10	1	110	1	86	I	62	2	40	I	11(1	2	(10
,„ (hektoliter	0	82 7 48	7	00	0	60	6	00	0	-	0	«0	6	07	0	40
'"rSlB® (mernik	2	K) 2 21	2	2	20	1	62	i	86	2	63	1	84	1	07
(hektoliter	3	00 3 67	3	67	4	24	3	»0	3	80	3	26	3	07	4
0V"tt ' (mernik	1	K) 1 10	1	10	1	30	1	—	1	-	'	-	1	21	'