Naj več i i slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto - • •	$6 00
Za pol ieia - - ...	$3 00
Za N ew York celo ^eto -	$'.00
inozemstvo celo leto	$7.00
=SO
GLAS
Ust slovenskih delavcev v Amerik!.
1 £L£fON: C0RTLANDT 2876
Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York. N Y.. unaer Act oi Congress of March 3 ibV3
!9 The largest Slovenian Daily Li tlie United States.
Issued every day except Sundays , ^ - and legal Holidays. L	75.000 Readers,
2k
liiLEFON: CORTLANDT 2876
NO. 275. — ŠTEV. 275.
NEW YORK, MONDAY. NOVEMBER 23, 1925 — pondeljex. 23. novembra 1925.
-volume xxxm.
LETNIK XXXIII
PRODIRANJE DRUZ0V
JE BILO USTAVLJENO
Pohod vstaških Druzov preti morju je bil ustavljen. * Štiri francoske kolone so pričele s pogonom, da prisilijo vstaše umakniti se v teku dveh tednov v nedostopna močvirja.
Coolidge naj
Anglija žaluje za Nove naredbe pri k USODA PARIŠKEGA KABINETA
A
Vprašanje mosulskega spora je bilo izročeno Ligi narodov. — Razsodišče v Haagu je odločilo, da bo sklep sveta Lige obvezen za obe stranki.
Dp	_	WASHINGTON*. I). <'„ 22. nov.
BEIRUT, Sirija, 22. novembra. — Iz najnovej- Na k«mtvrmi. ki se j.- vršila \<v-sih poročil je razvidno, da se je položaj v Siriji iz- r:'-' "'kaj. določili m:, t.><].-. ,10. datno izpremenil in sicer v prilog Francozom .
Francoska ojačenja so očividno zlomila duha upornih druzkih četašev v tej pokrajini. Odstranila so nevarnost, da bi dospeli Druži do Džezina, na poti iz Damaska v Sidon in vsled tega ni Sidon
pomilosti bandita. kraljico Aleksandro izvedbi prohihicije.
Predsednik naj pomilosti Anglija žaluje za kralji- Prohibicijski ravnatelj
morilca Chapmana, da co-mater jo Aleksandro. j	Jones je proti ^reiska- ■
ga ne bodo mogli obesi- Pogrebne slovesnosti se	vanju avtomobilov. —!
ti v Conneiticutu. — Dr-1 bodo vršile najbrž šele	Rekel je, da je treba re-
žavni pravdnik je v ta po preteku štirinajstih!	špektirati pravice občin-
namen obiskal načelni- dni. — Tudi delavski	siva in da s s ne sme
ka justičnega depart- list Daily Herald se je	vprizoriti nobene akcije
menta, Sargenta.	primerno izrazil o po-	brez vzroka.
kojni.
*
Francoski kabinet je tvegal svoj obstej glede fiskalne predloge. — Zbornica naj pedpre Pain-leve-ja kljub 60 predlaganim amendmentom in pretnji sccijalistov, da se hhdo odcepili. — Frank je padel pod 4 cente. — Kabinet je bil peražen z večino treh glasov.
LONDON. Anirlijsi. 21. nov. -
PARIZ, Francija. 22. novembra. — Danes popoldne je bil v poslanski zbornici poražen Pain-jlevejev kabinet. Poražen je bil z večino treh glasov. Prejšnja poročila o ministrski krizi v Franciji
V-a .\n_rlija <;!>/.
a lil H*
mn pn-Alrk-fi I--»:avi' nn
lii status (icraltl ('hapmana. ki
močjo katerih ho zvezna vlada -m- .	.	. ,
, , ' . . . .... . j ljubljene kral ji-ee-vJlovi* delovala /. državnimi oblastmi v! "
. ,	, , .. . lure, vsi »povsod vise 7.
( ouneetieiitii. da se določi posta\-
! pohirojru in hiše no črno drapini-
, ,	...	ne. Snitu prejšnje danske nrin-
oil ohsojen na smrt radi umora I . . .	.	.
,	i- • . i> i i	lee.siiije nastopila pozno v »"era i
neke-jra policista. 1'odrohnosti Te!	. .	.
...	......	i impoldue. Njen sin. kral i -Jurij tn
Konference pa ni>o objavili. I^	. .
e nadalje ogrožen. Mirnejša atmosfera je bila ,>ri posvetovanju s.» bili navzo-	- «n> 11 "% «'»•-»
zopet ustanovljena ob celi obali Sredozemskega 'l™1™'1, J^'1'1* AIfni :
i pv .	. „	. „	llarttorda. ki je izposloval o\»so ]-
morja, od hSeiruta južno do 1 yre.	i,
\V ASJl IN» ITON. I>. <•.. 21. u;»\ . -laim-N K. -!<•:.proliibieij-ki ra\ -natelj. je izdal ukaz na v>c prohi-
hicij>ke izvrševalne »»r«rai,e. v ka-J PARIZ, Francija, 22. novembra. -
' ri .i jih puziVri. naj
so nas;
ni a: —
posluž«-
Kab
met se
- -, •	včeraj sestal pod \ odstvom predsednika Dm-
.h jo najveeje previdnosti pri pre- •	.	v	picuscuinivd lvou-
i<kavanju avtomobilov, ."oinov in mergue, cia razmišlja o težavnem političnem poln-drn-ih vozil, da dobe dokaze ki- žaju, ki ne ogroža le kabineta Painleveja temveč >ria VoU: adove prohibi.ijske očividno tudi zaupanje naroda v zmožnost vlade
1	_ I______.	V	r.
j bo proti <'liapnianu; pomožni
Domači prostovoljoci, ohrabreni vsled uspehov 'zvozni okrH-ini pravdnrk Cohen iz |/ rednih francoskih čet, še vsepovsod organizirajo. V ^»»l'1'1*"^ ^»f,h,i I^avduik
'l	li ... iii	/uruzeiuh držav Sai-^cnt in po-
I teku naslednjih dveh tednov upsjo štiri francoske j možni generalni pravdnik Wit-
kolone, s pomočjo obkroževalnih manevrov v ju-;,iam r>onov«n. Pozneje j.> izjavil žnem Libanonu, pognati ustaše v Huleb.
Druži so izgubili svojo najboljšo priliko, da dospejo do obali,, včeraj ko so Francozi zavrnili njih I kom Sargentom in pom. pravdm-poskuse, da zavzamejo mostove preko Litany reke. kon;*. ^°,kovnikoni »onavanom.
^v .	j- • t	i i "	j Soda j se vračamo v Conneetieut
Ostri spopadi so imeli za posledico precejšne izgube za Druze, a le majhne za Francoze. Temu uspehu je sledil včeraj nadaljni, kajti v nekem francoskem komunikeju se je glasilo, da sta bila zavrnjena dva napada Druzov na mesto Rašeja, tri-( deset milj zapadno od Damaska. Druži so imeli pri teh napadih baje velike izgube. Francozi so na-
Mr. Alcorn:
— Imeli smo zelo zadovoljive konference z generalnim pravdni
in to vse. kar moreni reei.
elatii kraljt-ve hiV - > obdajali njeno po-trljo. a. princ iz Walesa, njen najljubši nntik. je bil na poti i/. Lomlona v Sandringham zadržan od megle ter je dospel v palueo prep«xzno. da bi so poslovil ■ »d «>vtije -tare matere
Kraljica-iu lova. ki bi dosegla v par dneh sta rosi si. let. je zbolele pretekli četrtek na srečni hibi in njeno stanje s.> je stalno poslabšalo. dokler ni včeraj proti večeru izdihnila svoje duše. Ka-korhitro se je razširila novica o -mrli. m* je zbrala velika ljudska
Glasi se pa. da bo Mr. Alcorn jmnožica l»;e<l I>al;,r*° ter ,hihi z governerjem Trninbullom na pro-1	^vojei'nu spoštovanju s tem.
sil prMbednika. naj »idpusti ('hap-j mami kazen pet in dvajsetih let. i kiit»*ro je služil, ko je pobegni iz Atlanta jetnišniee. Tekom pf>
, da odpomore težavnemu finančnemu položaju, v z katerega je zabredel narod.
Kabinet je sklenil nadaljevati s svojim bojem v osiancki zbornici za finančno .odredbo kot sloji, rabi pri nepo- j neg.ede na šestdeset predlaganih amendmentov i i iT,rpo,rtira:V_u 0!M,j"ih ivljub oslabljenemu stališču ministrstva vsled včerajšnje pretnje socijalistov, da se bodo odcepili, če bi sc skušalo uveljaviti nadaljno inflacijo.
Izjava Painleve-ja, da ne bo dal nikake obljube proti inflaci ji, ie povzročila splošne govorice, d \ namerava vlada zahtevati pravico, da izda nove ..........v	v skupnem znesku šest tisoč milijonov
n«- more izvršiti brez p'osriu -! r 1	o i	-vi	.. ,
t ilrankov. r redno je pnslo oricijemo zanikanje teh
lake p:-ef-kavt\ — je r»'k — je treba v bodoče izvršiti ' enakim \|v>štev:. njem inttcre>ov vlade mi pravi«- "oi»činstva".
Ole, \ozil. katere a vnem trai pi.iae. je rekel. .In ^o izpostavlja na zaplenjcnju. "da pa se ne <me preiskati nobenega avtomobila ali drugega vozila, dokler nima prohibicijski uradnik dovolj vzroka za d mnevo. da se uporablja tako vozilo za kršenje prohibicij-skih postav. No'aene preiskave l>a'ibankovC€
! znejše dobe prostosti je Chapman ...	v	ii-	i ustrelil policista &kelly-ja v New
stanili inocno posadko v dosedaj zapuščenem sre- Britain. Conn., radi katerega zio-
dnjeveškem gradu Befort, petdest milj južno-zapa- !i«' 5,11 " ^niHe. jd---vet;h m t • dno od Damaska, ki obvladuje deželo v okrožju pet	™ .thi .bil°
t • .•] -i-	-prejeto v Beli hisi. lu bilo izro- : '•»' x "1M-
in dvaisetih mil].
Porazi Druzov so napotili Mitacali četaše, da so pričeli dvomiti o primernosti odpora proti Franco-i uh\ 1"7;,li,'VUf' konferenee. pripo-
1	t r	1 •	i • -i	-t skočil tako p"«toi>anje. Nastaln bo
/om. General Gamehn, francoski poveljnik, je od-1 vpi,,;}ln j, Il;l j S1. rhapmana. potoval v južni Libanon.	j proti njegovi volji, odpusti kot
Iz vstaških virov pa je prišlo poročilo, da je bil • VVPZno-H .i<'tnik;1' v katerem slu-poizvedovalen oddelek pod poveljstvom franco- r'-j" W ',ostal	jetnik
da j-' st:ila golog'ava.
,P(» eeli Angliji je ra iij-kin; j potom razširilo novico o smrti 'matere s danjeza kralja ter ndo-ve kral pa Kdvarda VI1. V Lon-donu so z\( nili z velikim zvonom katedrale sv. Panla o I
no vrj«'tnega vzroka za tako pr i•kavo
j govoric, je paclal frank na pariški borzi na 25.60
Po na vedenju številnih soihii.i- za doiar.
k i!i
Po
majhni večini, katero je dobil predvčeraj-
je izjavil Jones; i kak uradnik pro-! v "	o * i	•
njeirova dolžnojsnjem i amleve m ki je le omogočila nadaljevanje
o>;ii!ii <10 von se oyrla-i le n lana angleške kj-;i-
čeno generalnemu pravdniku. ki i)i vspričo ib-jslva. da mi <«* že vr
Parlament pre«lno je pri"!a vr ijiee-udove.
Splošno se je domneval
O.ljTOtlil. S(
o smrti kra
siin-a j kadar p"r *a 11. <l;i ;
preiskati.vozilo. <ra mora ustaviti, debate glece finančne predloge, je zborovala po-
navesti svoje ime 111 ofieijelno ol-iT-ici-s -rKv
..... ,	, . siansKd ZDorn-ca do sedmih vcerai ziutrai. m ko
-laiisi-r*. pokazali svoj znak m m- - 1	,	..	j j	j
formirati voznika, da ima zmlo. jJe. bi;a popoicine oDnovljena seja, se niso pojavile -ten vzr -k ::-i domnevo. d;i |»re- nikaiCe liadalj ne komplikacije.
»ijaee. Prositi mora Dočim so bili socijalisti navidez, vsaj za trenutek, pripravljeni podpirati vlado, je pretila z od-
vaza opojni voznika za dovoljenje, da pre-1 išče vozilo. Nikdar se ne <me iz-i
1 vrseva'ni urat'jiik prislužiti /alji-da ne;	....
j x' jezika ill tilth m bo mogla iirene-'i bolezni, vsnri-i . •.• ,	,	...
■ _ ;!ai>:ti nobene druge	le iT ji
■-(> svoje visoke starosti ter sploš-1 > - , -	,
...	' dejan :<. 1 poiivbna.
ne o-labelosti. Številne slovesno- . ,	, ^ ...
preiskavo, razven v slučajih ju-i-
c epi jen jem skupina Loucheurja, ki šteje pet in tri-me upo-idesL" poslancev. Deset teh poslancev je predvče-
<l:i se i/.v<
'državo fonneeticut. Chapman sam
sti. (loioirene zm veera.) zveeer. sn bile nahitro odnoveilaiie. a trledi-
)1'0mi
liio-ubramh
pet 111 dvajsetih'kral-'a lwpozn bi m- jra ob«>silo v l)rtli sVO-ia V!":,,;l-
da bi lno-jrlii za-Vsled t»»<5a so
igrali v glediščih in kino-'jrledlš"ih ža!o>bni marš in obvestilo se
■ :urt i knilj iee-udc-v

;a zadeva še j>ru\ zvezno vrhovnoDan pojrrebnih ^ovosno^i n sodišče	še dolo'č«»n in tudi ni znano, k-daj
________bo truplo kraijie«; pokojiano po-
; leg 'onejra kralja K'lvarda. v«vidar
j »oče izvo-,Ti. 11«^ da	rodi novo ea.kuj»\ <la -r ua n-*
j pleme. ka.Tero bo mora1 a podpi- 'ie na dvoru, tfinveč
i> upfistevalo -plošno.
O splošni pri!jublje:i»>s:i
rati in \-zgojiti Antisalon ka Lica. — Tako se izrazil veera.: le kraljiee-matere priča tudi de-glede suhe Amerike ITiuUo : i lav^ki organ "H r:dd". ki so dr i- 1
V	. 1	y	Uiwiip 1 milili I in ill, I 11 <i J f III «11 -><■ 111
skega častnika, presenečen severno oci Raješa in'i/javlija da mora najprvo odslu->n izve<}<'1;« ZJ1 s-:irt mater da se je rešilo le petnajst mož tega oddelka. Fran- ž5li svoJ° kazen c.ozi ugotavljajo tudi, da je poslujoči francoski vi-i^' i>r,Hlno hi
soki komisar izdal včeraj povelja, soglasno s kate-!1 kateH^zurjeni pravni izve-rimi se bo prekinilo izdajanje orožja v roke doma- itnei so mnenja, da ho prišla Ce- ™VKmV " čih kristijanov in da se bo že razdeljeno orožje zopet odvzelo.
ŽENEVA, Švica, 22. novembra. — Vsako upanje, da se bo svet Lige narodov izognil odgo- Iznajditelj Maxim bo po- ^	1	!
u . t 1	ii-i	^ dva tedna, da se nudi vsem sorod
vornosti v razsodbi glede mosulskih meja, iz stra-	gasil žejo.	Inikom priliko udeležiti se pmrreb-!
hu, da bi bila Turčija ali Anglija nezadovoljna z,	--" : »Hi slovesnosti, čas obžalovanja;
odločitvijo, je izginilo vsled odločitve haaškega raz- ~ Prohibieijske ^ave ni mo bo v kratkem določen ter se pri
sodišča glede statusa sveta. Sklep je objavil Sir Drummond, generalni tajnik narodov.
Sodišče v Haagu je odločilo definitivno, da bo tklep sveta obvezen za obe stranki in da bo predstavljal definitivno določitev meje med Turčijo in Irakom. Sklep mora biti soglasen, razven v slučaju interesiranih strank, ki morajo tudi glasovati.
Vsled tega sklepa razsodišča je postalo potrebno, da določi svet na svoji decemberski seji mejo med Turčijo in Irakom in da tudi sprejmeta Turčija in Anglija odločitev, ker bi prva ali druga v drugačnem slučaju postala kriva lomljenja dane besede.
Sodišče v Haagu je potisnilo na stran domnevo, da bi se štatus sveta Lige narodov razlagalo za onega posredovalca ter njegov sklep za "enostavno priporočilo".
Sklep sodišča je spravil Turčijo v luknjo, iz katere se ne bo mogla kar tako izmotati. Turčija stoji sedaj pred potrebo, da ali sprejme mej o, katero bo določil svet ali pa omalovažuje avtoriteto Lige.
AKCIJA BORAHA
rajšnjem glasovalo proti ministrstvu. Opozicija cele skupine, — tudi če bi radikalci in radikalni socijalisti podpirali vlado, — bi zadostovala, da se strmoglavi vlado.
Loucheur je zahteval včeraj, potem ko je zbornica sprejela prvi člen finančne odredbe, tikajoče 19. nov. se amortizacijskega sklada za izplačanje notranjih
da bo dolgov, naj se predloži razpravo o drugem členu,
uprizorjena v krat;kem akcija; <la;t ; .-v	....	,11
e napravi k«,m,- „tavki v indu-jtlce u?rave amortizacijskega sklada, do-tr;;i trd -ra premoga. Te dor.ine-;se t>o objavljeno, na kak način naj se konsoli-• o Vi-. ojV-ene; ko s,, je izve-j dira te dolgove. Njegova zahteva pa je zadela na r:T'r s r epričakovno opozicijo izven vladne večine.
di US1C v
WAsllLNTON, ]>. C., krožijo noroeila.
ivai jeni p dožaja v deželi. Ailmiu: trieija -e ni hitela do-
NJ;
iša ta način je bila vlada ogrožena
:i
^e-'rirf brisa'i zri -tavk > ]:r» i:iogar- Leku Štiri m dvajsetih Ul". jev in leni > v-', I pn.ma.ii.ike.nja premo_a. ki je že pojavila. u!e !e r.:i n<- r;r:nie eene. k-:tere
,niir ! zaiit« va.;o proiit'rji z;i drobiž naj-lr.bš > kak tvo 'i. kattre^a im^nn-d
j Maxim, klavni iznajditelj. predno sr je \kre;il na parnik ""Berfn«»a ria". Aa preživi par mesecev v Evropi.
Maxim je rekel nadalje, d 1 so vsi gospodar-ki narodi pili in da so bili suha-ki narodi hlapci pivcev. V potrdijo te^ra je navedei tudi več vzgledov iz zrrodovine.
— Ko boni prošel v Txindon. — je nadaljeval -stari iznajti »tel j. — h^m pil toUk«> "ba^sa" in "Dub-lVu Stouta*1 k^t ga bom mofrel dobiti. PrLsPno i;ne<fc.nje prohibi-e.ij>ke postav«' je prav tako zločinsko kot. kršenje amendmentov.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah«
Vse prostozidarske lože v Italiji raz^usčene.
RIM. Italija. 22. novembra. — Veliki mojster italjanskili prostozidarjev. Tomizio Torrigiani. je razpustil vse prostozidarske l-o-že. Naibrže se je to zgodilo 11a povelje Mnssolinija.
pr >!ieto n a'o hrijra za /n-kraljev^kc hiš". Ta piše :
pr mrtg. Ki na dosedanja ofi- j '■'!.;• na a.k«-lja je «<b-taj;»la v tem.'j d;» je na - v« tovalo kon <11:11^11-
ti m aiitra nega premoga., nnj
pr shižu
n m irmir
-til.
to j«
t"žko -.foriti. kiiri ceiie teh nv.do-
gace d eve
/— Niiro;} mi<li «la:ie> nanjo ženo in mater, liila je dobra žena in dobra mati. Bila j«' pristno prijazna in obzirna nap-am .Iru- ^^1 pričHe rn^i ter dosegle r,;ni	»višine ki je pop luc.ma neupravb.
& — Kralji in kraljice so baje l"'na trr -i" i/ri!Z ^parske po-; dovršenost čednosti. Nekateri Ija- 5ina'Ti dje se v .-.led tega nagibajo k mm-' nju. da nimajo sploh nikake r*ed-nosti. Kraljica Aleksandra jiii je. imela.
Pri-jŠnji ministrski predsednik iracDonald. na."«dnik delavske stranke, je izjavil:
— Cela dežela občuti žalo-t. Ta- . ko intimno >e je brigala za naše narodno življenje, da se je čudila vsaka družina v sorodu ž
Boliševiški poslanik v Angliji — zbolel.
MOSKVA. Rusija. 22. r.^v. — So\ j(l-ki poslanik v Angl ji. I.eo-rid Kra-in. je nevarno zbolel. Trpi na okorelosti žil.
- v o je sožalje V kabelskem
njo. silo;
1
iT ono svoje Zi'Ilc. pon čilu «e je gla-
vsled njenih dobrih in prijaznib — Žalostna ve t o smrti njem-:
dejanj in čara. katerega je nnj>m- • ga veličanstva, kraljice Aleksan-' .	1	.	'
vilo njeno življenje na nas vse. dre je jrlolx>ko prizadela mene m
WASHINGTON. I). ('.. 21. nov. gospo Coolidge. Želiva izraziti j
Predsednik Coolidge je-pozno vee- vašemu veličanstvu svoje odkri-j
raj zvečer sporočU kralju Juriju i tosreno sožalje.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
1000 Din. — SIS so 2000 D n. — $37.40 5000 Din. — $93-00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en tiso* dinarjev računamo posebej 15 feiMov /m ooštiiino in drucf stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Postni čekovni urad".
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir .......... $ 9 20	500 lir..........$22 00
300 lir .......... $13.50 . 1000 lir..........$43.00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 200 lir. računamo po 15 erntov za pošinino iii «lru;;e stroške.
Razpošilja na zailuje pošte in Izplačuje ljubljanska kreditna banka v Trstu.
Za p«'šiljntve ki fesecajo rrTTISOC! Dl.s'ARJKV nil pn DVATISOC
1.1H dovolj n jemo p<» mogočnosti se i»osel»en {topnst. Vrednost Dinarjem in I.irarn «e<laj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano: iz teca ra/lo^a nam ni mogoče podati natančne eene vnaprej: računamo po reni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠ1LJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $/.—
Denar nam je poslali najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa New York Rank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland t Street	New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 4687
J


GLAS NAHODA, 23. NOV. 1925.
M
Owned and PubUOud bf KiOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank S&kser, pree4don»	Lonia Benedik, irtoturor
Pl»et of boaio«H of the corporation and addrctm of above officers:
02 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
a L A 8 NARODA "Voice of the People"
Dopisi.
Export, Pa.
Delavske razmero so tukaj kakor drugod še preee.j povoljne. Posebno na zunaj se lepo sliši, a-ko tako praviš, da delamo vsak «1hii. na znotraj in v plačilni ko-verri. 11» je pa nekaj drugega !
Predzadnji torek smo imeli v Westmoreland u volitve. Zmagaih
l$atce<£ Every Day Except 8vndays and Holidayt.
Za telo leta velja Oai ta Amtriko
in Kanado_______$6.00
Za pol leta _______$3.00
%a četrt Uta___________,$1.50
Za New Tori ta telo lete _ $7.00
Za pol leta______________$3.50
Za niozemstvo ta eelo leto _ $7.00
Za pol leta_________ $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
' Gia* Sar oda" izhaja vsaki dan izveemši nedelj »n praznikov.
t>opi*i breji podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj m blagovoli poiiijttt) po Money Order. Pri spremembi kraj« naročni* key, profimo. da te nam tadi prejšnje bivališče namam, da hitreje
najdemo naslovnika.
"O L A o S A B O D A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. ____ ____ Telephone: Cortlandt 2876.____
iDFS j, ^ruOUHCJ?
tr^ADFS)


PIONIR
tudi najiepša cerkev v Wvomiitga. Ta zgradba bo v -ponos vsej naselbini To je delo našega e. g. župnika Schiffrerja. ki si je doljro let prizadeva.' in se trudil, dane*. s • pn vidi sad njegovega dela. Pripravljamo se« na slovesno blagoslovitev, ki se bo vršila dne 26. novembra. Vendar pa. ko: se sliši, bo
Peter Zgaga
1'red -.vetom
Samodiv.ee v-eh Italijanov' je odkritosrčen človek, je izjavil, da je parlamentarizem preživel.
Benito Mu>>olini >e je imenoval - obenem s slamnatim kraljem — Zii edino «*lgovorno o>ebo. ki v>e odloča, vse odobri in vse vlada.
Kralj in njegovi iiiini-.ri so komaj mkaj več kot pomočniki vsemogočnega. ki se smejo udebževali /.a d i v le toliko ca*a. dokler lic postanejo nadležni - svojimi ugovori.
Fašizem je bo«; in Mučnimi je njegov ptorok.
Diktator Italije »re jiovm m do-ledno svojo pot. Kar je storil sedaj s taktičnim o Istranjenjen: parlamenta, je v svojem bistvu le javno kronanje tega. po čemur je sTiu nu ! že Iria. vec aii manj prikrito.
To je najbolj izrazita diktatura buržuaz.ijc, kar jili je poznal dosedaj s\et; najbolj jasno in nezakrito u.surpiranje sije od strani veh kapitala v modern«m « a-u.
Kot. vedo nasi čitatelji je ta diktatura v vseh kapitalističnih deželah. Nikjer pa v tej Jiaui. <:oli obliki.
Povsod drugod služijo parlamenti kol lipovo pero. ki sramežljivo p<ikriva pravo stanje -tvari. V Združenih državah vlada, kot vse vsakdo, ve h kapital, ki !a-tuje pre Uednika. zvezno vrhovno sodišče in kongres ter > tem tudi kontrolira.
Mussoliniju ni še fr< ba takih skrivalnic. S svojo fašist o vsko "revolucijo" — ki pa ni bila nič drugega kot nasilen državni preobrat — združuje vso državno ni"č. Razredno zavednega delavstva pa ne more varati glede resničnega položaja. To »ieiavsfvo se ne mlaja ni kakim iluzijam. Velike mase brezbrižnih mu nI treba vodili za nos. Podpora razreda, v ko je interesu je zasedel Italijo, mu je seveda gotova. Vsled teja si lahko privošči, da govori odkrrto. da vrže proč nia.sko meščanske ilfiiio>kraci je ter zadržuje p roleta rs k i element s pomočjo belega terorja. Mci.ssol ini je v*le»i leira neomejeni vladar svoje dežele. — dokler bo ostal veren blapee italijanskega finančnega kapitala . . .
V liberalnem časopisu čuji mo pogosto, da je fašizem dvojček komunizma. Nu prvi pogled je ta trditev do gotove meje upravičena. To pa velja le glede površnega opazovalca.	«
Omo filozofiji. — če hočemo vzeti fašizem sploh resnim, imata le -kupno zaničevanje me.ščan.-.ge navidezne demokracije. '/. njenimi parafernalijami ko't ustava, pari anient itd. Obe i ilozofiji se t udi poslužita vsatkega sredstva, ki jima je na razpolago. z dosego svojega cilja. Dočim pa stremi komuinizem po zavojevanju družbe v interesu delavnih mas. ima vse. kar stori fašizem iti jx> čemur stremi. za namen, da ojači mIo kapitala in da še bolj zasužnji proletariat politično in f>o>podarsko. Vsled tega ni večjih nasprotstev kol sta fašizem in komunizem.
AMERIŠKI RDECl KRIZ
Dne 2(>. novenvhbra se zaključi kampanja nabiranja novega članstva za Ameriški Rdeči Križ.
Tudi naše rojake smo žt parkirat pozvali in jih tempotom ponovno pozivamo. naj prispeva v>ak ]»o svoji moči.
Članarina za eno leto znaša en dolar. Za jx>trdilo dobi sleherni pobotnico in znak. da je član te človekoljubne organizacije.
Pretežna večina naših rojakov je že plačala ta prostovoljni davek. ki ho U]X>rabljen v najbolj človekoljubne namene.
Tisti, ki m* še niso odzvali, naj to store do 20. novembra.
Dobrosrčnost naših ljudi je že prišla v pregovor.
Naši rojaki, ki so se odzvali še Vsakemu pozivu za doliro stvar, tudi le<;a nt bodo preslišali.
Razne vesti.
Nemško časopisje na Južnem Tirolskem
Te dni sta morala prenehati izhajati boleanska nemška lista 'Iiozener Xachrichten" in ' Landsman n'. Na Južnem Tirolskem iz-haja le se en sam nemški list. in sicer "Meraner Zeitung", kateri pa preti ista usoda, ker tako zahtevajo fašistovski interesi " zmagoslavne Italije!"
* 1W11
Odkritje potopljenega mesta
Moskovska brzojavna agentura poroča, da je nek sorvjetski trgovinski pamik na poti iz Perzije v
I»aku slučajno odkril na dnu morja v bližini polotoka ftahova starodavno mesto. Ker je bilo morje mirno, so mogli mornarji natančno razločiti ceste in poslopja, kakor tudi staroazijsko arhitekturo. V bližini tega novoodkrrtega mesta so že prej odkrite razvaline mesta Karabešeger. iz katerega Vodi cesta na dnn morja k trdnjavi Baku. Po mnenju učenjakov se je mesto pogreznilo radi močnega potresa.
ADVERTISE in GLAS NABODA
so seveda naši prijatelji ii^ mi sme treba to za nekaj časa odložiti, jim do tega pomagali, pa kaj za. ker treba je še mnogo dela, poseb-t.o! Povrnili nam bodo. če ne prej. no v notranjosti, kar vzame go-drugo leto. ko 'l>o zopet stavka, tovo več ča<a kot si je kedo mi-Takrat bodo zopet, poslali k nam slil. Tako bomo tudi Roe.kspring-konjeiiike u\ kr<leb> četašev, da čani prišli enkrat do cerkve, ki nas bodo varovali, da se nam kaj bo vredna svoje-ira imena, slabega ne '/godi. To se razume, i Za mestom ^o tudi kopali to da bo tako v slučaju, če bomo mi poletje in še s«-d}jj kopljejo novo delali, ko bodo drugod stavkali J strugo za pot<«k. ki je tekel sko-(lnigače pa le glejmo, da jhn bo- zi mesto. To delo bo tudi v krat-
kero gotovo; vzelo bo še nekaj časa z zasipanjem stare struge, in vozniki, katerih je precej, pridno odvažajo izkopani materija 1 rja. kjer ga je potreba. Premestitev struge bo velikega pomena za mesto. posebno iz sanitarnih oziro-v. kakor'tudi za one. ki bodo s tem precej pridobili na vrednosti lastnine ali stav-bišč. Ker >o rovi. kakor rečeno, dokaj slabo obratovali. ^r mnogo rznied nas dobilo pri tej grittlnji kakor tudi pri zi-danju e» rkve delo. Plačil res ni bila velika, vundar bila je in delo vsak,dan. Xi nam bilo potreba po slušati piščalk«-, če bo tega ali o-nega klicala na delo za drugi dan.
('inoglrdi -komizajo z rameni in se čudijo, kaj da je vse ara trgi i potreba. Kanal zidamo, eer-kciv in še vse drugo, kar ve še u;i-merava mestu naprtili, saj Hoek Spring- je že preživel svoje dni! V 10 do 20 let »h da ne bo tu d mige ga kot zapuščene barake in drupe podrtije. Lahko kaj takega tudi mi sanjamo, tako pa če prr« vse k vragu, cerkev bo ostala, bo »stalo v-aj znamenje nečesa, kar so zgradili Slovenci, ki s0 tu bivali. Vendar na kaj takeara ni misliti. Rock Springs ima še bodočnost ! Se so zakladi v zemlji, renči in drugo, tako da mu je obstoj zagotovljen še za sto ali več let !
Tako je! Tega nisem napisal, da bi grajal ali hvalil, ampak ker je resnica. (V ni tako. naj popravi kdo drugi!
Naročnik.
Brooklyn, N. Y.
Včeraj zvečer se je po dolgotrajnem poplavljanju ofieijelno poslovil tz naše naselbine in Amerike Air. .lože Rem s. ki je eden najbolj markantnih ameriških Slovencev. Pred štirinajstimi dnevi se je odpovedal večnemu devi-*tvu ter se poročil z n zor no Slovenko Mis. Kohout. Njegovi pri-atelji so mu firiredili včeraj zve®-'er banket v Kočevskem Domu.
V Greater New Yorku je baje Iva tisoč Slovencev. K«»r je bil banket deloma privatna afera, je bilo navzočih nekaj nad stopet-iesel oseb in Peter Zgaga. Ostali pa danes v duhu prisrčno pojavljajo od svojega prijatelja. Mr. Rems je tbil duša slovenskega dmšvenega življenja v New Yorku. Prihodujost bo pokazala, če morejo slovenska društva v New Yorku (posebna pevska in zaba\-la) 'brez diuše živeti.
Banket so mu priredila drn-Stva. katerim je liil predsednik oziroma izvršujoči član. V imenu Slovenskega Delavskega Podpornega Društva se je poslovil od slavljenca neumorni tajnik AFr. John Derčar ter mu v nnenn društva izročil za spomin krasno uro. Pevsko društvo "Slavec" se j<» poslovilo od njega s primerno p«*--1 mijo. isto tako tudi "Slovan' in kvartet "Jadran".
Mr. Rems naj odpotuje v domovino z zave?rtjo. da newyorska slovenska javnost odkritosrčno žaluje za njim.
Poročevalec.
tno izix>d nog.
Kolikokrat sem že -prišel do zaključka. da volitev sploh treba ni. Postavijo naj ve kar na svoja mesta ali urade oni. ki jih stranke določijo, in konee vsega! Sama i«rra ! V prejšnjih mokrih časih sije ob takih prilikah kdo še malo napil, bodisi na račun drugih ali na svoj račun, sedaj še tega ni. Tuintam kaka smrdljiva eigara.
Kako pa (irdina .' Je že odrajtal [trstih sto dolarjev, za katere yrre in katere j«' oblju'bi! Kaj še čaka .Morda bi rad. da bi še nje->_ra enkrat kontmfirali ter poslali ! ujogovo sliko v kak list v staro domovino. Ca-t oni članici K. S. K. -1. v rhieagu : videli je. da se še dobe tam ljudje, ki se ne ustrašijo vsakega grmenja in ki zapišejo to. kar mislijo! Torej Grdina, sedaj je vrsta na tebi in -lepei v Ljubljani ti bodo eo-tovo hvaležni. če izpolniš svojo obljubo.
Kaj |>a Edinost, ali po novem "£Amerikan>rki Slovenec*"? Ali še vedno filas Naroda obklada s krivo verstvom ali kako že? Rad bi pa videl, da bi ti gospodje en-viat našteli v>n one. ki jih je Glas Naroda "ob vero pripravil". — Dasi berem Glas Naroda že 1(> rt, vendar še do danes nisem videl niče-ar krivoverskega v njem! Enkrat so menda pisali, da Gla* Naroda set o pismo prodaja. Da. Gla.s Naroda ima v svoji zalogi za •ojake še nad sedemsto knjig, kakor vidim v ceniku, pa med njimi ii menda niti ene, ki 1 >i bila proti veri ali kaj sličnega. katere lahko 'i mirilo vestjo vsakdo čita. Ce bi Yd Glas Naroda tako nagnjen na brez verstvo, kot oni trdijo, bi si •rotovo nabavil knjige druge vsebine. ker je pa pošten in zmeren, kar se tiče vere in smeri, katere <e drži. se pa drži toga. kar ve. da črtateljem ne Ik> škodovalo v ver--kem. narodnem ali celo moralnem oziru. Zato 'bi bilo mmestno. da ona smešna Edinost ali kakor se že imennije. končno preneha s vojimi zlobnimi očitki in prismo-larijami!
Kaj pa ti^ti milijonski fond? Ga zopet perejo? Kadar bom šel v staro domovino, bom šel pogledat tudi na magistrat, kakšno mesto zavzema tis-ta "spominska knjiga ", o kateri so rekli, da jo bodo tja ]>osJali. Ako je res kaj ostalo od onega sklada, naj bi dali sedaj našim slepim revežem v domovini. in .konec bi bilo teh debat enkrat za vselej in mislim, da bi se večina tudi strinjala s tem. — Pa ne bodo. radi trmoglavosti, zavidanja./ni |sanVolj.uibnofc>ti! •— Denar, ki ga tišče v pesti, ne gre od njih.
In ti. Peter, ki jim včasih kako zasoli«? Kako ti? Le dobro jih okrtači. ker to v polni meri zaslužijo!	•	A. B.
Rock Springs, Wyo.
Ne vem. kaj je vzrok, da ni v Glasu Naroda nobemega dopisa več iz Rock Springsa. Ali nimamo časa. ali pa eerfo nisrno zmožni pisave.
Kar se tiče novic, teh nimam mnogo poročati. Razmere so kot po navadi. Rovi. v katerih smo zaposleni, so obratovali čez leto po en, dva, včasih tndi tri dni na teden; sedaj pa se obrača tozadevno malo na bolje. Seveda pa ne vemo. kaiko dolgo bo to trajalo. EnferaA se bo pa zopet preobrnilo na stari tir kot poprej. Tako da nimamo v to mnogo zaupanja.
Zidamo novo oerkev in bo *kma-lu dograjena. To bo najkrasnej-ia stavba t mestu in kot se aliii,
Napad na železnico
Te dni je* zadel pariški brzi vlak nri Laurentu na ovire na tiru. Ves vlak se je močno stresel, ni pa iztiril. Policija je uvedla preiskavo in dognala, da so neznani zlikovci pritrdili velike kose železa na tračnice, ki so pa bili k sreči prešibki, da bi vrgli vlak iz tira. O storilcih manjka doslej vsaka sled.
Veliko se piše iu govori o r« rublikah in monarhijah.
Odkar je bil bacnjen turški sultan s prestola, odkar so bol.jševi-ki po svoje obračunali z ruskim earji m in odkar je šel nemški kaj-zer v Dooru drva žagat, ni monarhija tako strušilo straši!**.
Kralji so izgubili s kom ves kredit.
Nekateri teira nočejo priznati, (ločini nekateri še vedno domnevajo. da je -kralj nekaj višjega in da ga je res božja volja postavila :;:i pre tol.
Ihžavam v! a dajo parlamenti. Kralj pedpiše. kar je v parlamentu sprejeto — in bast a.
.Tako jo v Angliji, tako je na Španskem, v Italiji. jh» nevernih evrops'kiii državah —^in navsezadnje tudi v .Jugoslaviji.
Eden izmed najbolj odkritosrčnih kraljev ji- norveški kralj Ilaikon.
O njem pripovedujejo naslednjo ZgodllO;
Pri neki pojtxlini j«- ]iatlel kralju žepni robee na tla. Takoj je •»kočilo par dvoo*niJi liznnov k njemu, ki so mu robce pobrali.
Kralj se jim je zahvali! rekoč: Vi ne veste, kako veliko Using o ste mi storili. Pri-rčna hvala va.m. Vi ne veste, kako o-irromnega pomena je žepni robec "'.ame. Žepni robec je namreč edina stvar v vsem norveškem kraljestvu. v katero smem lahko brez skrbi vtakniti svoj nos.
M«" ida je z drugimi kralji isto. 'posei»no pa z italijanskim Viktorjem Emamie.loni.
Ko je upravnik rojaku ustavil li>t. se je grozno pritožil ter je pisal:
— Zakaj mi .ne pošiljate več lista? Zakaj ste-mi ga ustavili.' Ali res nič ne daste na mojo obljubo? Saj sem vam vendar že pred šestimi meseci pisal, da vam v dveh »li treh dneh pošljem denar.
Kot sem že enkrat poročal, bo država, razpisala visok davek na pol procent no 'pivo. Poleni tega piva pa res nihče več ne bo pil.
V Ameriki je takozvana "Moderation League", ki je proti pro-hibieiji. zavzema se pa za zmerno nitje.
Uradniki te lige so dokazali, da Amerikanei sedaj v času prohibi-•ije baš tako navdušeno in bas toliko pijejo kot -»n pili pred pr«-hibieijo.
Razloček je le ta. da dandanašnji ne pijejo tako dobrih pijač 'cot so jih pili pred proliibicijo in da je bil maček, ki <ra je imel človek pred proliibicijo. prava miška v primeri s sedanjim mačkom.
Stranka, ki vo >.avzema za principe zdrave pameti, bo p-i vsakih volit vab premagana.
Nji nasproti sta (namreč dve mogočni stranki, proti katerima je vsak boj -tiemogoč. Ti st.ranki <ta: stranka nepopolne pameti in stranka popolne nespameti.
•Otroci si hrib t ni in včasih so njiliovi odgovori res nekaj po«>eh-nega.
Nekega petletnega fantka so vprašali:
—	Ti fantiček, ali nimaš nobene sestrice?
—	Ne. — je odvrnil moško.
—	Zakaj pa ne?
—	O. moj ata dela ponoči, moja mama dela podnevi, naša kuharica pa nima čisto nič časa.
Sedaj, ko je Radič jugoslovanski vzgojni minister, bo vzgoja v •Jugoslaviji jako napredovala.
Če je kdo pok&zal pot. jo je pokazal Radič, kako se zamorr čloKreik kar preko noči preleviti iz zagrizenega Avštrijaka v navdušenega JugosloVana.
Te je pa precej v današnjih razmerah.
Novice iz Jugoslavije-
Poneverjeni dolarji.	|nar«dn»k. ne v.•,!<>,* - kom una o-
Ameriško poslaništvo v Beogra-1 praviti, res nase<Iel. Brez »ablje m ilu je obvestilo jugoslovanske ob-|šajkače j.- Še /. dežurnim na uli-lasti. da 'krožijo jwt miKririli «lrža- j < o. Tam je dežurni zažvižgal in vali novi dolarski falziflkati. in -i. j prihiteli ^.o rožnik" lep navalili na err po .*"» in 20 dolarjev. Kal/ifi-.nanxlnlka TmJa narednik je kati so mojstrsko jvvgojtni in jihju«d \ žep ter izvlekel zopet b«»m-je zelo težko razločiti od pravih j bo. Nasiala je I ju ta borba za bom-bankovcev.
Vložna knjižica za 6 in pol mili
bo. K sreči je udari! eden od orožnikov narednika s puškinim kopitom tako ^ilo \ tilnik, da jona denarjev.	i •;,. i^t i! 1 -uho io -«» ira ol»vh--
Te (hii je našel neki gost v ho- dali. Da ni bila bomba po^,but-ielu Palaee v Beogradu vložno-ja tipa iz k; a g i je vaške tovarne. knjižU-o za šest in pol ni Iijena j bi l»i!:i	preje ek-piodVaa-
!inarj'»v. glasečo se na prinašalea | a. Nar«*dniko\ i lovariši »t, stv; roti šifri. Najditelj je drajroec-) hop: t.n»» jioizgnbili [iroko dvor:-•!o knjižieo takoj i-zfočil mestni j'ča tak< j. ko s,, j,- pojavila poli •>olieiji. Bt^grajeani so /• 1o rado- eija. B«'ognjjs|<j	pripo»nini;;-
vedni. kdo je -rečni lastnik t«»!ikeijo. da je ^o v r.\ litjih d ieb v Reo-iOtovine.	gradu že drugi ir ice nt .ni po»b»f>-
■ irski i-k«'rv
Nezaslišan izgred pijanega narednika.
V kavarni ' Kragujevae* v Beo-rr.idu se je prit] »et i I te <!ni izgred, kakršnega jugoslovanska {wrieij ska kronika ne pomni. Okrog t tre zjutraj je prib ina-t:la \ b-ka1 Iružba pijan«*ev. me 1 katerimi se je nahajal koi edini unimormirr. .>ee nerednik 11. pcšpolkji DauTlo I )jur<ljevič.
Ker v kavarni ni bilo prostora, se je etablirala družba v sose.l nji sobi. Tam -o pričeli pijane; razbijati stole in mize ter dela1 '•ak krava!. >la je prM'*-* irala srka varna. radi ee-ar jih je šel blagajnik prosit, naj ne ek^ee|i-a.i< it mu ne delajo >'k«wle. To je naredniku t-ako razjezilo, dn je p».-'egnil -ahljo ter razbil vsa okna nakar je planil - jx>!egnj« ito - ii> !jo pred blagajnika it zakričal "In kaj naj -iorini ^edaj.'" " Pia "ajte škode"!" — je bil odgovor. "Tega ne lx m -lovil, sicer pa. kdo :e plača! do ^edaj zaine -ploh še kako paro", jo zatulil pob> >ne-: •larrdriik. planil kakor blazen . kavarno ia zakričal nad go-ti. "MarŠ ve:i. v.-i!" Ker sc občin-tvn njegove je/" hi potegnjene sablj • vseeno iii u-trašilo trr se ni niliče ganil s stola, in sr> na^protn«-'•itli glasovi protesta, je sejr-d n i-•ednik v žep t>*r izvlekel — bom-
IZ SLOVENIJE
bo Iz
otir, grl <e
je iz.vil ]>re
•trašf.i v/klik "bomba
Mož. ki reže la^e.
Te dni j.- bilo prebivalstvo v \"'<lmatu in Mostah ^ila razburjeno. \' predmestju je namreč >oja\ .1 vražji človek, ki je pazi' 'a vogali - škarjami v rokah in •akal na dekleta / dolgi^:i kPami ter jih ostrige! kar na nnsiu. Prva njegova žrtev je po-tala K» etna šolarka '/.. i/. Bohoričeve nb-•e. katero jt napad<l na Zavrteli. ko si' je vračala iz mesta, tr •i o-irig<'l kite. |)<-kliea je vs,-^ oreplašena priliitela domov, nn -iaia tresoč	dogodek in na-
'ančuo o)iisala inoža 1 tli ifi/ne-je na policiji. Neznanca <n pr:-"eli takoj zasledovati ter ga se. laj tudi izsledili in ve r v osebi same male Z. Punčka je videla namreč v šoli tavarišiee kratkim; bisnt] in hotela bi jih tu li sama. Kar pa se je dopidlo njej. se m lopadlo materi. Z. s i jo torej pomagala z zvijačo, vzela škarje, si na eesfi od-trigla lase. nato pa s-zmisfila fantastično zgodbo i in žu ki "tže lase.
Drzen nayad na Dolenjskem.
liavnateija premogovne družbe v Beb krajni. Novotnyja ^ta te •liti (»b treh popoldni"tin ce-sti med ('rnomljeni in Karni'.arieo napad bi dva nioš-ka in mu «.ropala 4D ♦i-oč dinarjev. O -torileih »lozdaj •e ni s], In.
toda
ganil s,. večino ni nihče. Vsi s<> sedeli kot prikovani in čakali, kaj be. "Ko pošte jeni do tri. e-
sme biti klobuka v kavarni", je zakričal 'zopet narednik, "ena"!
Pri tej besedi se je polastil gostov paničen strah, vse je drvel., k izhodom, nastalo je silno prerivanje. moški -o odrivali ženske, ženske so pozabile na svoje otro-
Her vsak je hotel biti prvi in Po ''»!" ^ Florjaiiski uiiei in polcrade-k a varni so se razlegali kriki in
Vlomi v Ljubljani.
Te dni je bilo vb<mljenti pri e-ktronionter.vi Engelb-rtu Pi-o<-
skupil, v red nn-
jok zetwk in otrok. Oni. ki so ime- " •*no° <l'»arjev. - p.-»oVo,lkin-li več pričujočnosti duha pa sm;'	'Pri Štefanu* Rezi Si,-
poskakali kar skozi okna in kina "nik i'' hH(> "kra leno i/, zaklenje-ll! je imel krog sebe več svojih to-jnr	približno 10.000 dinarjev.
varK-ev. toda vsi ti do zob oboro- - Tz stanovanja dr. Volavšrca n.-ženi ljudje <e mu niso približali, j	'»i!» '"Inešen;.
ko so videli, da s,. izpraJiaja r | ira in druge vrednote, bombo v r<ikn besen po kavarni. '
Treba je .bilo pomoči in kmalu je Strcškj sodnega rapor? za leto prihotel na lice meuta cel vo.l orož. 1926. nikov. 20 po številu. I1" naredbi jiravosodnega niT-Na redili k se jim je približal do i nistrstva- -e za področje višje-ovti bajonetov ter zakričal: -Stre-! ga deželnega sodišča v Ljubljani ljajte', toda orožniki so >tali ka- kot povračilo za stroške preisko-kor okameneli in so vedeli, kaj; valnega zajmra in izvršitve kazni naj bi storili. Zato je zagrmel na- -a eneka kaznjenca in mi dan za rrdnik : 'Nazaj!* in ves vod orož- '-as od due 1. jjln. 1H2<i do 31. dee. nikov se je umaknil : ,1926 določili nastopili zneski; v Končno je imel dežurni poliei> j stobiih jeaniišnieah za preiskovalni .ki narednik.-ki je bil v civiiu. | zapor in za preskrbo pri izvršitvi toliko pričujočnosti duha. da se kazni 6 Din., za stražo in upravo je približal naredniku ter pra za 0 Din.: v moški kaznilnici v Ma-božjo voljo prosil, naj se pomir: iboru skupno 0 l)in.. v ženski in odide ž njim v drugo kavanro. karnilniei in prisilni delavnici v Po daljšem prigovarjanju mrt jr I Begunjah pa 10 Din. _
NAKAZILA za BOŽIČ in NOVO LETO
v Pmarjih, Dolarjih in Lirah bomo kot vedno vršili tudi letos pazno in skrbno. Pošiljateljem pa priporočamo, da božična darila čim-preje odpošljejo. Za brzo in točno izvršitev nakazil jamčimo.
Zmerne cene.	Zanesljiva postrežba.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOV. POTNIŠKA POSLOVNICA
' v. •......-	-firi^irihiiiiifl
4.
GLAS NAKODA. 23. NOV. 1925.
RJI.
(Nadaljevanje.)
| Kdor ubije prvega sovražnika. -—	jti-soč tolarjev.
—	O tem ne sinemo dvomiti. • Kdor bo prvi na mestnem oh-Z obema rokama udari *edaj To-jzidju, tiso«" tolarjev.
jnaz po mizi:	Kdor sname špansko zastavo k
—	No, torej. — pravi in so sve-, katerekoli trdnjave in razvije na ti veselja. — kaj hudiča p-i še g<>- njenem mestu francosko ali ma-bezdaš nekaj o ob/.idjih in trdnja-: loue&ko. tisoč tolarjev.
vab in samostanih in gradovih! — Ranjenci dobe: Kdaj si je pa pravi Flibustejec lic- Za izgubo oee.sa tiso«- tolarjev, lil glavo s takšnimi figami.'! Kakor , Za izgubo (»beli očes šest tisoč je liog v nebesih: Cujte me sedaj tolarjev.
vsi! Prisegam |>ri Zv«dičarju «nl Za izgulx> roke ali lakta pet-bulvarka in pri najsvetejši .Majki najststo.
liožji: — Ciudad K«»al je bogato ; Za izgubo obeh štiri tisoč, mesto in Ciudad Real bo naš, ali Za iagiebo noge dva tisoč, pa poginem v njem!	Za izgubo obeli šest tisoč.
Noben prisotnih Flibustejcev se K temu pripominjamo, da so te ne umakne, noben se noče odreči številke osem ali desetkratne ka-časti. da je sodeloval pri pohodu, k or sicer, namre«" zaradi obsega in i ki ga j«* zamislil Tomaž Trnblet in opasnosti podjetja. Vse te posa-ki je najbrže napredrznejše pod- unezne^ nagrade s«- odračunajo od jetje. ki .so jih kdaj podvzrli Fli- kupnega plena vnaprej, ostalo se bustejei. V ost ar i ji "Pri plešoči razdeli na toliko deležev, kolikor želvi" j«' bilo zbranih dvajset in je udeležencev.
še.st najuglednejših Flibustejcev. (General kupi z lastnim denar-hrabrih mož. ki so še to uro pod- jem ves smodnik za topove in <bj-pisali korzarsko pogodbo v pravil-' hi zato v nagra<lo še enkrat po 2 ni obliki, kakor bi j«- boljše ne bil deleža več.
sestavil noben advokat : Kajti To- Cim je mesto zavzeto, ne sme maž Tru'hh»f -am .)■• narekoval 'be nihče več odstraniti kakršnegako-:.edo za besedo lb;ne«'anu Loreda- ]i kosa plena, niti v denarni vred-
nn. ki je znal dobro pisati. — ta mož zna sploh vse. — in ki piše sedaj z lepo pisavo: Listina je po-
nosi i. niti sužnjev. Kdor pa najde med nasprotniki osfhnega sovražnika. ira sme ubiti z lastno ro-
tern ostala š«» tri «lni na oštarijski j ko.
mizi. pritrjena na desko s Tomaževim bodalom in Loredanovim stilrtom. Vsak Flibustejee, ki se je taeas nahajal na otoku, si je pre-čital ali dal pnvitati to listino v najlepš«*m miru. in inar.sikateri izobraženec, ki je znal brati, je rad |Muiovn<; čital to listino vsakemu nov«Hlošleeii. ki se je zanjo zanimal. Polagoma se jih je nabralo toliko, da je koncem tretjega dne. ko sta Tomaž in Loredan prišla po svoja rezila, bilo na listini at o iti šestnajst imen, lastnoročno podpi.sanih. in pa še dvesto in
dvajset križev.--Vsega skupaj
no je torej obvezalo tristo trideset in šest bojevitih, pogumnih in u-porabnih mož. Uodisi da so bili pismeni ali ne. na orožje so se dobro razumeli, in to je glavno. — •Jedro cele Flibu>tije se je prijavilo in je tako počastilo kapitana Tomaža in njegovo podjetje.
Kar se pa tiče korzarske pogodbe. jo j«1 narekoval kapitan Tomaž Trnblet tako. da je spravil v sklad korzarske in flilSttstejse šege in navade s svojimi lastnimi interesi maloneškega kapitana ter s svojimi tajnimi namerami, ki jih je gojil v sreu z ozirom na mesto, ki je j«- d nana tako povzdignila, in na njega pivbivalee. . .
Tako je torej Tomaž narekoval. Ijoredan pa napisal, kakor .sledi:
K OR Z A RS K A PotiODllA.
"Vsi pomorski bratje, ki pod-pišejo 11> listino, sklepajo medsebojno pogodbo, da izvrše podjetje proti Ciudad Realm na Novi tira-nadi. Temu po<ljetju zapoveduje kapitan Tomaž Trnblet kot kapitan in general, ter njegovi pomočniki. Edvard bonny, imenovan liva se izliva reka. kar spoznajo ItdctVhradee. Benečan Loredan. 1 naši mornarji po številnosti plit-pustolovee iz Dieppa, pustolovec j kih peščenih otokov iz naplavljene i/. (derona. korzarska ljubica Ma-, sipine. Na dveh otokih spoznajo ry Rackhand in drugi, če se še mornarji dvoje visokh stavb stro-najdejo. kot častniki. Izmed njih g,, geometrične zunanjosti, vendar bo Tomaž Trnblet po lastni pre- j zaradi prevelike oddaljenosti še ne
V dokaz tega smo to |>odpisali ali podkrižali in prisegamo na dobro tovarištvo do zmage."'
Na krovu 'Lepe podlasice* se je prihodnji dan Juana močno čudila, ko je zaslišala nepričakovani ropot ukrcajočih se Flibustejcev, ki so se že spravili na delo, da opremijo strel nice in skladišča z vsem potrebnim in da urede fregato. Juana je bila preponosna. la bi pokazala svojo radovednost in ni hotela sama iz kabine, da pogleda, kaj je. niti ni hotela povpraševati. Jiila j«' prepričana, da že izve vse iz. kapitanovili ust. — Toda prišlo j«» <1 rogače. Toniač ni ve«'- obiskal .svoje jet nice, ni danes
ni jutri. In ko je naslednji teden "Lepa j>odlasiea' odjadrala ob veselem vriskanju svojega novega moštv;i. »Inana š<* vedno ni vedc-la. kam, kako in zakaj jadra. — Kila je sedaj še bolj jot niča ko prej. takorekoč tajna jetnica. in ladja je razen razigranih Flibustejcev in nevidnega kapitana vozila seboj tudi lepo in v dno duše i lVstraŠemo deklico.
<>«1 »lesne in lev«* se j«- pomolila kopnina iai morske gladine. Kmalu so du-peli v njeno bližino. Pred kopnimi se beli vrst čeri. ob katere bobni valov j c. Za ujmi se dvigajo bele stene kredastega nabrežja. Še bolj v ozadju pa kipi v nebo velikansko gorovje z mnogimi koničastimi skalnatimi iglami in strmimi gorskimi pobočji. Spredaj in na desni .strani se kopnina umika morju v širokem loku, ki tvori nekak zaliv. Nekje v ozadju za-
krat delal velike preglavice in ga spravil v obotavljanje, on-ega jutra. prodno je napadel* špansko ga-lijono. Toda takratni Tomaž in današnji Tomaž sta si že zelo različna. Današnji Tomaž koraka od onega konca zadnjega kastela do drugega, s trdim gospodovalnim korakom, kakor divja zver. ujegov jioglcd je uprt v daljavo naravnost, in to pot so Tomaž prav nič lic obotavlja, od časa do ča>a se cehi glaVno zasmeje s liri pa vim. kakor blaznim smehom, ki velja vsem sedanjim in bodočim opas-nostim. Tomaž se jih ne boji. — Tomaž jih išče.
—	Ti le kamenitf kupčki tam.
—	razlaga Benečan Loredan s svojiiu običajnim ravnodušnim glasom. — oni ■kupčki, ki jih vidite na oii ku pred izlivom reke v morje, so s a m«** trdnjav.*, ki hočejo sovražnim ladjam zapreti do stop -do iiu-sta. Se.sj jih je. in od ene do druge >ia jm> dve morski milji razdalje. Najsprednejši j fort Svetega J«*ronhna. To je na vadna baterija, obdana z obzidjem
—	branik meri, če se prav spominjam. šest čevljev, glazija pa tri in pol. V bateriji je osem železnih topov za krogle po šest. os«*m in dvanajst funtov, in pri njih je p»--adka petdesetih mož. Druga trd-njava tam-le je fort SveteTereze. ki ima dvajset težkih topov. Ta trdnjava jo čisto nova. ima štiri hastijc in širok jarek, loda brez vode. Raizven navadnih baterij ima tudi še šest orglic, vsake orglice po dvanajst musketnih cevi. dalje moštva za devetdeset. pušk, dvesto granat in potrebne množine strelnega prahu, svinca in vži-gal. Dalje zadaj je platforma Brezmadežnega spočetja in za njo platforma Božjega Zveličarja. po tem. . .
—	Dovolj za sedaj. — ga prekine Tomaž. — Ta gnezda bomo že sklatili. -Stvar utegne postati še celo dolgočasna. Da pa pridemo kakno posebnoš okrog mestnega jarka, rabimo kako posebno, skrito stezo, ki nas prepelje naravnost pod bast i jo Ali ne veš za kakšno stezo.'
—	.Morda je že kje kakšna. — odgovori Loredan ravnodušno. — toda še nikdar nisem slišal o njej.
Vsi častniki se gnetejo okrog Tomaža: Rdečebradi, oni iz Dieppa in oni -iz Olerona in Mary Račkam v moški «»bl«*ki. kakor vedno. Oni se ust i hujše kakor v.si štirje Flibustejci skupaj.
Tomaž strpno upira svoje oči v sivo črto trdnjav, premišlja in se potem naglo odloči, ne da bi koga vprašal za svet:
—	1'jetnikov! — se oglasi. — l jetnikov treba m sedaj! Če sploh je takšna steza, kakor jo iščemo, poizvemo zanjo le na ta način, ali pa j«* moj sloves pri vragu !
Z gospodovalnimi koraki [Xi it i sedaj sam h krmilu in za pove obrniti jadra, kakor jih potrebuje, da so ladja obrne v smeri na fort Svetega Jeronima. — To staro zidov-je, — pravi. — nam ne bo vzelo mnogo časa. Saj je v njem le pet-deset strelcev, haš dovolj za erviv zob. Če se takoj udajo. jih poini-lostimo. Če se pa branijo, jih posekamo in si prihranimo le deset do dvajset mož. da nam bodo za vodnike.
—	Kaj pa ee nočejo f — vpraša pustilovec iz Dieppa.
—	Če nočejo? Grom in strela! Potem jih pa kratkomalo obesimo! — odgovori namesto Tomaža
ZA AMERIŠKI RDEČI KRIZ
po-
po
Te dni s«> vrši nabiranje j Vsak daruje po >voji moči novih članov za najčlovekoljub- : milijonar po svoji in delavec nejšo organizacijo na svetu — za svoji.
Rdeči Križ.	j Vsak prispevek
Rdeči Križ je najbolj človekoljubna ustanova na svetu. Kjer se |;imsi« vse izjalovi, kjer ne morejo bitij vlade kos veliki nalogi človeko-j ljubja, priskoči Rdeči Križ na po moč.
Rdeči Križ potrebuje sredstev j za ogromno nalogo, ki jo vrši.
Ta sredstva tvorijo prostovoij-j Hvaležno se pa sprejemajo tu-ni prispevki.	j«li manjši prispevki.
prispevek, na.finaii.isi m največji, je sprejet z isto hvalež-
Clanarina za eno leto znaša £1. To >voto lahko utrpi večina naših rojakov. Kdor daruje en »tolar ali več. dobi tudi znak članstva Rdečega Križa.
IZ SIBIRSKIH PRAGOZDOV.
V divjih pragozd i (t. ki se raztezajo po Sibiriji severno ftd mand-žurskih brezkončnih tund«*r ■ močvirji! . žive zadnji potomci tnon-goIskeiAi pleni« na po imeiiu <»••!-li. "l*o j«* brez d v uma narod v <>-gn-mni ruski državi, na katerega je «-ivilizaeiju najmanj vplivala. Kdiuo. ka.' so Ji ljudje sprejeli od nje. to sia smodnik iti alkohol. Dobivajo ju od trgovcev v zameno za dragoceno kožuhovino sibirskih zveri.
To ie <"isTo liiv.ski narod. Lovi z najpripr« siojšiiii orožjem: s pšico in kopjem. Ni čuda. da goldski člo-vek da za puško tudi celo jtiemo žen je v kožah. Stare lra«!icije pre-pove;Iiiji-jo (Joldijcm živeti 11«»-madsko življenje, da c«*h» uihee n<-sme živ dalj«* na jug. preko rek«* Jane.
posebno zanimiv je njihov grob. Mrliea poleže v lti»mvi» > jo. njihov sve.-enik. šiiuian. pa ira obesi ponoči i:a najvišjo vejo ka-fi'i-ega ogromnih hrastov; tako o-bešajo \ se s\oje nu li- e in v vetru se zibljejo li kosti ujaki. iiilarjajoe drug ob drug«'«ra. <la na «lalee «»• 1 meva njih grozi i klopoi. Ob velikem ognju pod mrtvaškimi drove si pa opravlja šaman svoje mol:: ve. oblečen \ fantastične cunjo: gn o.l hrasta «lo hrasta, udarja palico «>b debla in '\ii.e gor: -lin! •lin! Toliko potov, kolikor ima mrličev (»bešeliih. l\o je vse poklical. začne plesati mrtvaški ples. visoko poskakujoč in obračajoč se na oni nogi v so hitreje in lutnje; pri tem pa meče raz s«»he svoja o-blačila. Ko se jo dobro utrudil, se vrne k ognju, okoli katerega sede sorodniki mrtvih, in jim na/ttnui. da so «li;š«' rajnih zadovoljene . . . Nato se začne veselo pijančevanje.
To pleme tudi že izumira, kakor so izumrli indijanski rodovi od alkohola : č« Cioldijec prid«- tlo žganja, pije. dokler n«-zav«T»ieii ne obleži.
ŠOLE V CRNIGORI.

prosv«
Zet št;o
«inj*-ir č a s. i ie po ual«>gu nega ministra prepotoval-< bl»st po | katero spada poleg ('rimgore	li« ka K» tor-
ska. rcfereii« i«-ja minšstr>tva in progletlal stanje tamkajs'jjog;! n>-novieg.i šo|st\a. To sianje j«* I rs -som ref«»r»Mitov«*ga poro da na
ravnost obupno. V eeli z« tski obla-:; je UlMl os-joVTI'l' šol. a od teh nib v uporabnih vgra<l-1-"»1: vse ostale šolske sj;.»<.-Ml sT;ll|j:t. a 1 * > nuna lasti- • /gnolbe. pot ikajn p > neza lostnrh •sail. 1 >\ i r!s.;a nima no
l'o most s.. z.mere še
,|e llillllesei
bali s;i»ii'>
zgradbe -i šol -ploh niarv' č z;'sol nil; !: '»ena šo|;|.
slabše nego na «h / * »>iinvn;i š<»-bi \ Danilovem gradu na t>r. nima »lili e';e cele ši:»e. stropi s. n-d i ra jo. V i .. d. 1
1 s;:
MESTO POD MORJEM
Tokrat naj b; <e preizkusila na-daljna uporaba podmorske lelini-ke. Čolni - potapljači, ki so jih ž«' nekaj let uporabljali za znanstvene posnetke morskega dna. naj hi stopili v akcijo. S pomoejo takih |H»tapljačev so pri nekdanji Kar-ragini pod morsko ghnlino preiskali obrežje in filmski posnetek je ovekovečil ta kuriozni lov. Film je prinesel senzacijonalno presenečenji': razvaline ogromnih mavzolejev. obilica krasnih nadgrob-nih stavb se je prikajala strnns'-e m 11 očesu. Si roške zanimivega poizkusil je poravnal znani ameriški mecen Provvk. ki je ludi na svoje
muz«*j v Chieagu.
S sijaj n ini izidom preizkušnje poiapljača se jo predvsem ugotovil«'. da je ta del >«'vcrnega afriškega obrežja razvidno istotako postal žrtev kozmične katastrofo, dr
pr. v naših
Čudna obsodba.
leni >:
liaja i i š..|,- gle }•■ opre nih učil spi.»h ni;r ii>. čit«-l jst vo i - v- sj n I II tvoj n«* 1 ičlle lll>> -; JI
zahtrvaiji. Šolsko na. mnogokje \ rokah ljudi. šo|s\: mill"!:
za šole s l(.-o n-' •• -r nihče ne polaga in «! skoro tudi ni! če n- ; ! o pa \ >-i !•• >a šol-('rile gore ; soje \ lil GO pO številu So v dobro s;rej« re* in n - i ni. /. i izi«i v ( rili gor pt-\ i vrsti, prevziim«- < zajamči \/ koua š..|ski no razmere «laj«% na š , ni Srbiji njem š:.|sk
se malo ne
z. le]»o šoLko zgradb«, n kj«-T šik]s\-i aparat, \ kolikor ga m-ra centraliz«*m. vzorno ileluje. T.» ugodno stanje sni * .-i os arili Slo venci sami p>>' >in naši:: < i>"-iiiskib in deželnih avtonomij. Sedaj pa nam hoče meriti lczmiselni cen-
!l.p! se liane : nazor-
. Starejše lili sposobno, odgovarja j«»
i -l-sT Vo j«' V
nepoklicanih
n < 11 • -tile s,-i:jo; računov k"\ za šole »lačuje. Vs.* n:; ozemlj«!
c i !\ >t »rski- — v s.ik> in "/ ril • "'merili \ iši-lski'» razmer
•	predlaga r«d'er«*iit \
•	la uaj v,:ilržavan j«' šf " Iržava k: naj ol*onen: plačevanje šolskega žare ob); stein. - I'odoh-
kakor Črni gori vla-isU.-m polj i * ti<ii v -1 nž. Prim r.!;: jmo - tem -st;,
•	• lazil: •!•• in i !i:is. kjer Vsak i Večja vas poi:aš;t
V« s
ovi-
udarnosti izbral potlzapovednika j morejo določiti, kakšne so te Mary Račkam in se glasno zakro-in vicoadmirala brodovja. drugega | stavbe. Za njimi se pomamljajo v pa za komtireadmirala, 011 sam «a sivo uebo še druge stavbe, vitki
svojo o-sebo bo pa tudi plavili zapoved nik vojske na kopnem, čim se ta vojska izkrca.
Brodovje sestavlja lahka fregata 'Lepa podlasica' in vse druge ladje, ki jih uplenimo med potjo. Imenovano fregato dostavi kapitan sam, do nje nima moštvo nikakršnega deleža. Zato je dogovorjeno. da bo prva zaplenjena ladja last generalova, v povračilo rizika, in vrhutega odpadeta zato nanj dva žrebna deleža preko njegovega oKtalega razmernega dela.
Častniki dobe pri delitvi vsak po dva deleža več. Če se odlikujejo, jim tiče se posebna nagrada po poznejšem |>osebnem dogovoru in sporazumn.
Ranocelnik dobi razen svojejra deleža 2 tisoč tolarjev za mazila.
Ladijski tesar dobi tisoč tolarjev za grebelj.
hrtta.
— Bodo že hoteli! — zagotovi
stolpi kažejo, da stoji tu 0110 me- i\>niaž Trublet.
sto, ki mu je pohod namenjen, sijajni Ciudad Real na Novi Gra-nadi, ob reki Rio Grande.
'I^epa podlasica' je samcata in drobna, vendar, hrabro jadra z razjjetimi jadri. Odkar so odrinili od Torttige. niso napravili nobenega plena. Na krovu je še vse tako, kakor je bilo pri odhodu. Posadka šteje tristo trideset in šest Flibustejcev, pripravljenih na vse in odločenih, da zmagajo ali pa umro. To pomeni gotovo mnogo, vendar pa zopet malo. če pomislimo. koliko je sovražnikov in
(Dalje prihodnjič.)
Barva morskih rib
Ker je morje jako globoko, ne prihajajo solneni žarki do dna, temveč segajo kvečjemu do 150 m globoko. V globočini morja vlada torej popolna tema. Temu primerna je seveda tudi barva rib. Od solnčnili žarkov namreč ne segajo vsi enako globoko, temveč se modri žarki najprej otlbijajo — zato je morje modre barve —. zeleni sežejo malo dalj, rumeni še dalj. a
Pre I dva t is« m" in več leti so jo svetovna zgodovina nahajala na preobratu: šlo je za to. da-li pride okoliš Sredozemskega morja in s tem naravno tudi Evropa pod vrhovno gospo« I st vo seinitskili Kar-taginoev ali pa pod nadvlado in-dogermanskili Rimljanov. Borba na žvljenje in smrt m* je 14G let pred Kristovim rojstvom odločila v prilog Kimljanom.
Najmogočnejši tekmec Kima. punska Kartagina. je s tem končno podlegla. Sedemnajst dni je gorelo mesto, ki jo že lakrat štelo nad stroške zgradil arheološki 700.0(H) prebivalcev: celo kamenje in marmornate plošče njihovih krasnih stavb >0 raznesli na vse strani sveta. Le ogromna groblja je (Htala kot edini s poni en na ono kulturo, ki je bila nekoč poklicana, da utisne svoj žig našemu kon- čnega plaza, kakor na tinentu. Trikrat pod cesarjem Av- dneh odkršijo posamezni deli Ja-gusfOm, pod Vandalom Geiseri- ponske ter izginejo pod mor>k«» bom in pod hizant incem Belizar- površino. Provvk jo stopil takoj v jem so od tistih mal poskušali, stik s francosko vlado ter ji ponu-nekdanje svetovno mesto zbuditi dil. da na svoje stroške izvrši iz-k novemu življenju: vsi poskusi so kopavanje kartaginskih grobišč, se izjalovili in danes nam le pičli Polovico umetnin, ki bi se našle, uspehi francoskih arheoloških iz- naj dobi muzej v Chieagi. dočim kopavanj v Tunisu sporiM'-ajo o naj pripadejo Franciji vse umet-nekdanji krasoti t«* metropole — nine krajevn««ga ali zgotlovinske-pičli. ker sta oba ogromna požara ?a pomena.	j
za časa Puhlija Kornelija Scijiio- Francoska vlada j«* ameriško na in za časa Hasana. Sara cena. ponudbo sprejela in nedavno so [ opustošila v.se premičnine in vso potapljači pričeli z delom na po«i-starodavno umetnost.	lapri filmskih iwsnetkov. Prvi dvi-
Le en up je preostal arheolo- gnjeni zakladi so že fotografirani goni: Kartaginci so imeli ob mor- in tozadevne p"ublikacije bode skem obrežju dve grobišči, in sicer spadale med med veličanstveno na pobočju gričev, ki so obrobljali uspehe arheološke znanosti.
morsko obrežje. Po zgodovinskih--3_____
sporočilih so se nahajale tamkaj ' ZENITNA PONUDBA, krasne grobnice z divnimi zakladi Fant star klt Sf* oznani ti z
ob
Belgijsko vojno sodišč* dilo svoji časnrga poveljnika v Antverpenu neinšk«»ga generala v. Beschorja na 1"» let ječe in contumaciam. ker i>- Ih! dal p«ulreti ne l koliko kažipotov na »-estnili križiš-j čih. .Med tem pa je ta general že davno mrtev. — Istu sodišče pa je obsodilo na Miirt imli mrliškega generala liornefelda zaradi timo ra. požiga in tatvin«-. Ta general je zdaj profesor na univerzi v Hali.-.
Evina jablana
Na Cevlonu raste mod raznimi drugimi posebnostmi tudi drevo, ki m 11 pravijo " Kvina jablana." Njegovo cvetje r.elo lepo diši. s}o| pa je na zunaj podoben jabolku. Zunaj je jioma ran«" a sto barve, znotraj temu' rdečo. Vsak sad pa ima nekako znamenje, kakor da hi kilo že odgriznil en kos. .Jabolko je strupeno.
tralizeiu i:ašo s-eni kopitu in < 'rni gori.
šolski
kulturo.
-In./ni Sr
Zdravstveno stanje predsednike vega očeta.
Pi.V.MOCNT, Vt.. 22. nov. — Z«lra\-si\. no sranjc pn-dsedniko-vega oeeta. <'>d. -I<dm i*. < *o«tI-idge-a. se j.- (»brnilo na slabše Najbrž.- ga bi. jo prepel jali v Washington, k j • r bo oskrbi jio-s« hnih armadnih zdravnikov.
PRODA SE STAVBI3ČE
»lllgst
111
v Y
peni
ju. kjer so
Lepa prilika
stalilo delo \
zmerni ceni.
vt.
own. <>bio. v zelo le-b»-o na pred ujoeeai kr;l-
1 Vsakovrstne tovsirne >a tistega, ki žcJ ;". arni. Proda se pr /a več pojasnila sr
joorn.te s»a la>UrKa:
John Novak. Box 175.	Glencce, Ohio.
(-1 x Jl.lM.J7.a0
. , ,	...	najglobje prodirajo rdeči žarki,
kakšne so njihove utrdbe. Tomaž r. . . ..	. . ,
.. 1 Zato so tudi ribe. ki so blizu povr-Trublet prešteva vse to na svojth modrp -n vijo|ižne barve. fflob.
prstih, premišlja in preudarj*a, pa vsak račun mu jiove, da pridfe na vsakega |>oediiiega pastolovca j>o štirideset do petdetset nasprotnikov. S ličen račun mu- je ie en-
lje nahajamo zelene ribe. potem rumene, v globočini 150 m se nahajajo ie rdeče, in od tam proti dnu pa žive samo brezbarvne in prozorne ribe.
umetnosti, s katerimi so bogati kartaginski trgovci častili spomin svojih pokojnikov. I)o t je baj<* ni segel požar: ti dve 'mesti mrtvih sta bili precej oddaljeni od mesta ob pristanišču kakor tudi od mestnih utrdb, imenovanih "Maga-lia." Pomisleke je vzbujala le o-kolnost. da nikjer ni bilo najti sledu teh tlivnili grobišč! Tu je prišla na pomoč moderna tehnika : v dobi svetovne vojne so pri lovu na sovražne podmornice zasledili, da so fotografični posnetki, izvršeni z aeroplana, podali popolnoma jasno sliko morskega dna. Že tekom lanskega leta so skušali, ne brez uspeha, tem potom agnoscirati bajeslovno zlato ladjo cesarja Tiberija pri otokn Capri.
dekletom od 22 do 2B let staro. Katera resno misli, naj se oglasi in priloži sliko, ki jo na zahtevo vrnem. Joe Smith, co Dogos, Perkins, Mich.
NAPRODAJ
Gr o« • ery-1 )elic a t essen-Oandy-0 i ga r Store, dovolj blaga : dohodki ted-no $250.00. Cena $1.800.00. 1991 Metropolitan Ave., Middle Village, L. I.
Rad bi izvedel kje je JOHN Ll-<\AN. doma je od Ilirske Bistrice, pred enim letom se je selil v Južno Ameriko. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi ali naj se pa sam oglasi na: Anton Ličan, co B. P. Wright, B. 1, Carthage, Miss.
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen.
Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00,
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt 8treet	New York. N V
T
GLAS NARODA. 23. NOV. 1925.

GOSPODAR PLAVŽEV.
Francoski spisal Georges Ohnet.'

Za "Glas Naroda" priredil G. P.
—'	< Nadaljevanje.)
rrvi Prefont so ji- pi-al t-nastavno (luaeher. a to {ra ni niti malo oviralo, tla j.' zelo *p<v;ohpn. kajii_>matralo s»- ga je-za zelo pogumnega vojaka. Dvignjen v plnin-nitaski ^an svojimi bojnimi cini in obogaten /. vojnim plenom. je sprejel, ko m' j.- vrnil domov i/. J'ale.-tine. iuu* svojega postiva. In temu Paitanu Gaucher, >e mo-rat.tr. miioMljiva. zahvaliti, da -t«- danes baronica, in zakaj naj bi dandanes.jnožem. ki so tn^on- prav tolik«) vredni kol je bil vaš prednik, zanikali pravico, da s,- dvignejo med srednjevr*tnost 1 V oiuh easkh je jr lazilo: — ('avt najbolj pogiuiinenut. Danes pa pravimo: Prostor najbolj inteligentnemu !
—	Izvrstno mišljeno in izvrstno govorjeno. gospod marki j ter prosim gospo baronico, naj mi oprosti, če se i-iotako upiram njenemu mnenju. — je vzkliknil / zvonkim gIa>om gospod Bae.helin. ki se je prikazal, kot ponavadi, z rdečim obrazom, klobukom v roki 1<-r mapo |>od pazduho, na koncu 1 erase.
—	Ah, £0*1 M »d Maehelin. ravno prav prihajate. —.je vzkliknila baronica. Yi odvetniki -padate vsi k "tretjemu stanu". Seveda. revolucija vam je le koristila. Odkod pa prihajate tako nenadno
—	Prduijani :/. Vanrenne ter sem stopil v park skozi stranska vrata. Oprostite. pri tem se je glolxnko j>riklonil Claire. ki se je t ublizala - Suzano. - Go*>pa markiza, moj jtoklon . . . Gospodična Suzana, moje spoštovanje. Danes je izvanredno vroče tn mora.! sem hiteti . . . Hotel sem • !<►-]»• ti semkaj i>točasno z vro^podom Derblav. a neka važna zadeva me je .zadrževala. (Jre liamror za podpisunj«-kontrakla. ki vzbuja v m«-ni živahno obžalovanje. (re namreč za prodajo po-e-:va Vaieiine.
—	Ah. «1 Ivin II« s se kou«•čim našli kujn-a - je vprašala markiza.
—	Da..— je vzilihnil notar. — in sicer ku]>ca. ki je plačal zelo dobro ceno. l>;i| je skoro t.retino v.m'- k«u I>I bilo mogmV drugače do-'"eči \ najbolj ti'_ro<lnii» < koiiščiuab. lioyat tvorničar je iv. Pariza, ki j«' rekel, da ima <"-a-t poznati družino «rosj>e nunkize in bližina R«*au-!i«'ii j«- bila najbrž nailaljui vzrok. «Ia se je kapriciral ravno na nakup trjra posestva.
—	Ali je mogo.V i/.vedeii ime lega gospoda	je vprašala markiza brezbrižno.
—	Piše se Moulinet. — j«* odvrnil notar mirno.
(iosjKKl Bache!in ni niti zdaleka slutil, kakšen uči:ick bo nap:*a-vilo im.- kujvca. <Jospinlična de Peaulieu -e j«' Intro dvijrnlla. dočim je baronica pl<-knila v roki ter vzkliknila :
—	To j«1 oče A t lična is!
—	G«^p6d .Moulinet -«• j«' r«-s nahajal v sprenislvu mlade de-
klice. katero j«- imenoval Athena i*. — je dostavil notar. _ Posestvo
je bilo tudi ku]>ljeno v njenem imenu, da bo nastopalo na njen poročni dan kot njena lastnina, kar poiueiija nič manj kot 30.000 liber dohixlkov.
Ali. to je vendar premočno! Sedaj so postali celo vaši so--••ilj<«! -m- je smejala baronica. - Gospod Moulinet pa bo igral ^rajčaka. I bo«ri mož! Izgledal bo bolj kot njegov vrtnar.
Ali j«- n-s zelo bo »al ? je vprašal Haehelin.
Neizmerno bogat. — j • odvrnila baronica. — smešno bojrat. Soda j, Octave, vidite, .kam vodijo vaše teorije! Tukaj jo imamo, aristokracijo inteligence. Gospod Moulinet je eden njenih najlepših zastopnikov! Drelies, ki -o dali Franciji deset vojskovodij, dva admirala, enega maršala, več ministrov, ko j Hi imrna s<> zaznamovana na najbolj sijajnih straneh naše zgodovine, ta družina mora zajmstiti svoj grad. da se umakne čakoladneniu tvorničarju. ki ni i.uprav.l -voji domovini niti najmanjše usluge in kojega ime se b!e-ti le na pr«»>jH>kt ili. katere pusti deliti na cestnih vogalih. To je vaša demokracija, moj najdražji * Oh. ne govorite mi več o deželi, kjer >e lahko pripete take stvari . . . To je izgubljena dežela!
Le pomirite se. baronica. je rekel Octave smehljaje. — tudi meni s.» /,li obžalovana vredno, da morajo d'Estrelles prodati v o j družinski grad. a kaj j«* mogoče storiti proti temu? Ali naj se moiretče o« I vzame gospodu Moulinetu denar da se obogati ž njim
•	ia»e prijatelj« To bi bilo vendar preveč despotično. In ker se je reuo konečno kc!o potisnifio v višino, ne uvidim. kaj hujšega bi mu bilo nu^oi-f napraviti.
Pustite me v miru. <lanes st»- neznosen. — je zakričala haro-
•	liea. Sploh pa mislim, da pravite v-e to 1«'. <la me dražite in da milili ne verujete niti bes^flice toga.
Nato j«' prijela rolio markirce ter odšla ž njo baronu nasproti. !<i >e je bližal s Filipom.
< laii>' je. ostala sanwi zamišljena in slabe volje. Naenkratno ur: n jen j«' gos^nwla Derblav in Athenais Mouflinet v njeno strogo umaknjeno življenji' jo j«, živahno vznemirilo. V zrasla v odličnem sv »tu. v katerem je stropi ]x»nos njegovih arisiokratičnih prebival «« v dvignil iiepr«ikoračljiv zid. j,- zrla s trpkim začudenjem na ta nepričakovan vlom v njen družinski krog. Od trenutka naprej, ko .'«• našel gospod Derblav tako lahek vstop v gra«l in ko se j«? pri pr-vem obisku postopalo ž njim kot enakostoječim. -e ji je z<lel stari družinski s«"d i 'ž navaden kot cesla in sklenila je z neizprosno hladnostjo protestirati proti postopanju svoje okolice.
Tudi je strašno trpela pod uničujočo slutnjo neke bližajoče se nesreče. Dolgi molk vojvmle j«» je vznemirjal dosti liolj kot pa je hotela priznati. K temu pa je prišlo š«« nekoliko prisiljeno Obnašanje njenih, njih |h množ« na mv.nost in par. mimogrede ujetih skriv-nostnih boetl, ki s0 le š«- o.jačile nj«*no nez;«upanje. Tej ] m nosni, e><l-prtl naravi, je bil vsiik dvom neznosen in njenem značaju j«' 1«?-žalo. da nudi čelo Vsaki oviri.
Ob t.-j priliki pa si tega ni upala, kajti ljubezen jo je napravila plaho. Bala se je. da bo izvedela z a izdajstvo vojvode in globoko osramočena nad nevednim obnašanjem moža. katerega .je ljubila s celo svojo dušo. ni hotela vprašali ter rajše u-trajala v bolestnem molku.
Vse tO j«' prispevalo k temu. <la jo je našel Filip ošabno in nedostopno. da je z zaničevanjem sprejela njegove dokaze spoštovanja in da mil j<- posvetila ravno tolrko ]K>zo«rnoMti kot Je treba, da mu ukaže, kako zelo ji je zoprna njegova navzočnost.
Suzana, ki si j.» zaman prizadevala dobiti s prijaznimi besedami odgovor iz ust gospodične de Beaulieu ali le majhen smehljaj, j«; pribežala, vsa preplašena, k notarju, ki jo je sprejel v svoje očetovsko varstvo.
Ljubcznjive pozornosti Oetava. na katerega je napravila velik trt iar-pri pros; a gracija mlade deklice, niso mogle pregnati žalosti in razočaranja Suzane.	0
U|>anje, katero si je delalo dobro dete. je treutnno razblinilo v nič. Videla je srečo svojega brata resno ogroženo in njen zgo-
daj dozoreli, .zdravi razum je takoj suoznal veliko razdaljo, ki je ločevala Filipa od te j»oii«>s:i«' aristokratinje. Spoznala je. da bi mogel le iz van reden <b»g«Kl«-k zbližati ti <lve. tak<» temeljno različni bitjo. Kljub ten»u j mi ni obupala. S .svojo zvesto otroško vero je prepustila. dobri pre vidnost i. ila tla opravi slovo-ipev notarja, in katero je veselilo navdušenje barona, ki se ni premaknil s strani «r«»s-j>oilar-ja plavžev in ki se je raz ver. tega re-nično veselila, da je spoznala moža kot Derblav. j«' šla v svoji prijaznosti e«'l<» tako daleč, da ga je povabila no v »»čerjo.
Preplašena ml mrzlega pogleda svoje hč«vrke se je vprašala, če se ni mogoče nekoliko prenaglila z dokazi svoje simpatije. Ničesar
AMNESTIJA V ALBANIJI
Albansko jK»-laništvo v I4eo-gradn je cbi«' 21. oLtobra objavilo sledeč uradno obvestilo:-
Predsednik albanske republike. Nj. ekscelenca g. Ahmed j^ogu je z ozirom na to, da je v Albaniji obnovljen red in mir. a * nadi. da
se bo«!o albaiLski politični begitn-pa si ni mogla očitati ter je videla v neodpbravanju Clanre le na-]ej v bodoče obnašali kot dobri dr-pad slabe volje. Filip pa je odklonil povahilo z dovršenim taktom j iavijani. ki .^oštujejo ustavo in ter izjavil, tla ima nujne posle.	j r.akone. ki so v veljavi v njihovi
i aeželi. podpisal 20. okt. ilekret o Joči amnestiji brez vsakršne iz-jjeme. Glason^ tega dekreta alhan-j ski j;olitični begunci ne bodo niti , najmanj pozvani na odgovornost _	-'a. dejanja, ki so jih st«»rili za ča-
nekaj časa sem so naiperje-1 no v.sega obžal« vanja. zakaj po i ;a revolucije in lanske revolucioni najmogočnejši daljnogledi sv«--jznah» bi ue solnčne svetlobe no mirne vlade 11 it i za čas njihovesa ta na drobno zvezdico, ki se vidi;njegove toplote.	i begustva v inozemstvu. Vsi al-
kozi leče teleskopov kot ma«a. [ Na Franoveni nebu svetijo, ko-; nans k i politični begune* brez iz
CDalje prihodnjič."^
IZ ZVEZDOZNANSTVA
zelenkasto svetlikajoča se okrog- i likor nam je doy.da'j znano, štiri la plošča. Tej zvezdici je ime j lune. Dve izmed njilk jv odkril ž»* Uran.	j Hersehel. ostali dve pa agronom
Fran spada med one planete i Laselle. N«'kat«n i zvezdoslovei sa s Politična amn«*»tija je vedno
našega solnčnega sistema, ki je j sicer mnenja .da bi utegnil Fran najbolj odalj^n od svojega sred:- imeti še dve luni. toda ta »lomne šča. t. j. solnca. Zato ni čuda. dajva še do danes ni potrjena. Na mu astronomi dozdaj niso mogli j Franovih trabautih. ki so krščen, liti z največjimi daljnogledi priti na lr-pa klasična imena Titana, lo živega. Vzlic kolosalnemu na- Oberon. Ariel in Fmbriei. opaža-
mo neko j>osebnost. Ne siičemo se namr«*č tikro^r jdaneta v smeri o«l zahoda proti vzhodu, kakor na pr. na":a luna. ampak obratno.
DRAGULJAR - TIHOTAPEC
pirdku. ki ga zaznamuje astronomija v poslednjih petih desetlev-lih. je nam zemljiinom znanega o Franu jedva kaj vt»č ^kakor velikemu angleškemu zvezdoslovili ITerschlu. ki je Fran odkril pr«>ti končni IS. stoletja. Odkrit .je Frana je brez dvoma eno najvei'jfh rb-.l omenjenega astronoma, zakaj
Fran se -iblje ok.di s. Inca v ra?.- v Av-triji s<> .lejali ]iod klnč dalji 2DC0 milijonov kilometrov, nevarnega tihotapca, katerega so to je pol tuner njegovo poti okoli'ž,, dolgo zasledovali avstrijski ft-solnca le za dobrih 1.100 milijo- -naneni organi, a mu niso mogli nov kilometrov večji od naj ver-1 (| os le j priti v okom. Aretiran je je razdalje v na-eni selnčncm si-j bil Edvard Ilenn. solastnik juve-stemu. ki -O jo dotlej pozaialt, lir>ke firme Klemeni & Ilenn. ki astronomi (Saturn — solneej ima SVOje prostore v Florijanski 2f,00 milijonov kilometrov! To o-iun<d. Ilenn je več let potovafiz arromno Š-t.n ilo si more Človeški j Avstrije v Nemčijo in obratno te: duh predoČiti le ob nazornem pri-|je obiskoval tudi severne dežele meni. Neptun je oddaljen od solu-1 Kupč«»val je dobro in si je napra-ca več kakor devetnajst krat to-|vil velikansko premoženje, liko kakor zemlja. Topovska kro-1	čase. ko j«» bila mejna
gla. izstreljena z zemlje, bi potre- j kontrola stro«ra. je nosil <lrajro1.se lx.vala več tisoč let, preilno bi.v čevljih z dvojnimi podplati. Po dospela na Franovo površino. Ce-jzneje. ko s«- je nadzorovanj polo svetlobni žarek, ki brzi s hi-. enosta vilo. je postal drznejŠi in je trostjo tristo tisoč kilometrov na j nosil drage kamne kar v žepii. sekundo in premeri razdaljo od svojega telovnika. Značilno za zemlje do luue v dobri sekundi. lu nj>gove prevarantske' metode j«-potreboval dve uri in pol, pred-(dejstvo, da se ni voy.il rad z vla-no bi dosegel Frana. Ce je pla-.koin, temveč je potoval ali z av-net poseljen živimi bitji, je leltomobilom. ali pa z zrakoplovom.
je me.- ki se nahajajo v i nožem sstvu, s«» morejo svobodno in povsem neovirano vrniti v Albanijo.
tem seveda docela nemogoče, d-.i bi opazili našo zemljo s prostim očesom: v ta namen bi namreč l>otrebovali daljnoglede, ki bi morali biti mnogo vet%i in popolnejši kakršne imamo pri nas na zrini j i.
Mnogo se je že razpravljalo o raj 7i brahijalno silo. tako. da 5 vprašanju, da li ko planeti, ki kro. iniolI detektivi precej dela pre-
žijo okoli solnca v približno to-iiki razdalji kakor naša zemlja, poseljeni aii ne. O upravičenosti tega vprašanja so si edini vsi astronomi. Nasprotyo pa je teo-retiziranje glede poseljenosti Frana takorekoč brezpredmetno. Zakaj živijenski pogoji na Franu, kojega premer je štirikrat večji kakor zemeljski, so silno neugodni. Sic«»r j«» res, da so novejši spektraln«.-analistična raziskovanja dognala, da je Uranivo obla obdana od atmosfere In oblakov kakor na pr. Marsova ali .Trnipitrova. ter bi s tem dan najvažnejši |K>goj za prospevanje or-sanskega življenja.
Toda na drugi strani pa treba podčrtati dejstvo, <la vlada Franu zl»o}r velikanske njegove oddaljenosti od solnea strašen mraz. ki mora v kali zadušiti sle-hedno organsko življenj})je. Možno bi bilo le. da izenači ta silni mraz planetova lastna toplota, kar pa je vrlo malo verjetno.
Kakor kažejo dosedanja opazovanja astronomov, smemo Frana upravičeno nazvati planet mraza in teme. Njegova os je napram ravnini. y kateri kroži planet, tako naklonjena, da so dnevi in noči na Franu neprimerno daljši kakor na naši zemlji. Na Frano-vih tečajih trajata dan in noC vsak po 42 let in celo na ekvatorju se menjavata dan in noč vsaln dve leti in pol. Predstavljajmo s! veda j. da bi se kako bitje naro-dilo na Uranovem tečaju takrat, ko bi nastopila noč, in da bi umrlo predno bo doseglo 42. leto svoje starosti. To bitje bi bilo vred-
znak hitro napredujoče politične sanacije in konsolidacije. Ahmed be,gov akt znači. da *e je položaj v Albaniji od za«lnjega prevrata dalje močno izboljšal, in priča, da so bile brez podlage one alarmantne v«'sti. ki so s«« od čas ado časa pojavile po našem in še bolj pn vnanjeni časopisju. Ali med bec: obvlada položaj in. mlada država <e ureja kljub vsem izredno veli kini zaprekam ter vendarle vsto pa v red civiliziranih političnih organizmov.
Albanija se je uredila v parlamentarno republiko in si izdelala svojo ustavo. Predsednik st voii na -o«lean let : to mesto zavzema sedaj Ahmed beg. Vpeljal <«> je v dvodomni sistem, in sicer obstoja senat, ki ga tvori IS sena-torjev. ter parlament, v katerega voli prebivalstvo	poslancev.
Plemstvo se je odpravilo. KonTe-•=ij«» so si enakorjiravne. nobena nima značaja državne ali privilegirane vcre: sicer pa je razmerje med njimi tako. da imajo muslimani absolutno večino, namreč od 850.000 celokupnega prebivalstva »SOOOO sovernikov, dočim je pravoslavnih samo 90.000. Vsa država je upravno razdeljena na devet. okrožij ali prefektur ter 35 o-krajev ali podprefektnr. Za • re«l in mir skrbi približno 6000 mož žandarmerije. |V)leg tega ima tudi redno vojsko, za katero se je u-vedla redna vojaška obveznost. Letošnji proračun znaša 20 milijonov (zlatih frankov izdatkov in 17 milijonov zlatih frankov dohodkov; primanjkljaj se mora kr •ti s posojilom. Baš to pa* je najtežja točka albanske finančne politike, kako dobiti sredstva za brezpogojne potrebne investicije. Znano je. da Albanija še vedno nima niti eaie železnice; eelo ces>t je skrajno malo in še te so v slabem stanju. Sedaj se gradijo nr-katere vozne ceste, ki naj zvežejo glavne kraje, in sicer ceste Skadar — Puki — Prizren. Elbasan — Korča. Tirana — Korea. Kakor nmogokje na jugu se v Albaniji reke večinoma bredejo: zato so nujna potreba j>ošteni mostovi Zgi-aslili so že betonski most pri Šijaku blizu Drača, v gradnji pa je še emak most na reki Mati. Treba pa bi bilo še mnogih inve.sticij. toda prebivalstvo je siromašno dohodkov malo; davki, ki so skrajno nepopularni, ponekod še neznani, se ne morejo zviševati. Za eksploatacijo pri rodnih bogastev dežele, o katerih se trdi. ur niso majhni, torej še dolgo ne bo na razpolago doma«"ega kapitala zato bi vlada rada privabila tuje |>odjetnike. V marsikaterem oziru osobito glede trgovine, bi bilo za l>odjetja iz Jugoslavije ugodno področje. Trgovska zbornica v Zadeve Bothmerjeve	j Skopi ju je že parkrat urgirala.
Sodna razprava proti grofici E- | naj bi se uredila trgovinska ~po-linori Bothmerjevi. ki je obdolže godba z Albanijo, ki bi odprla nana tatvine, se prične v Berlinu. Že 'ši trgovini pot čez albanske meje.
•iretanje parnlko« - Shipping New-
25.	novembra:
Mauretania, Cherbourg; Rocham-beau, Havre.
26.	novembra:
Albert Ballln. Hamburg.
28. novembra:
Homer.c, Cherbourg, Suffren, Havre; America. Bremen.
1.	decembra:
iluenchen. Cherbourg, Bremen.
2.	decembra:
Aquitania, Cherbourg; He C.rasse, Havre; Arabic, Hamburg .
3.	decembra:	\
Thuringia, Hamburg.
5. decembra:
Leviathan. Cherbourg; Taris ,Hav- '
re: Majestio Cherbourg; Martha Washington. Trst.
9.	decembra:
Eerengaria, Cherbourg.
10.	decembra:
Luetzow, Bremen.
Te vrste poznavanja so pač bila manj o pašna za njegova podjetja.
II«'nn se je pravkar vrnil iz inozemstva .ko so ga organi ustavili in mu napovedali aretacijo. To ga je silno razburilo Ni se dal ukreniti za nobeno ceno lil se je upi-
so
<len so ga spravili v verige.
Policija, ki je preiskala FTenno vo stanovanje, je našla v njem 60 brilantov. Med njimi je bilo 14 posebno veli kili dragih kamnov Prodajalne pa doslej še niso preiskali. ker se nahaja glavni lastnik podjetja na oddihu v Pforzheim u.
Henn j«' rajhovski Nemec ter je prišid v Avstrijo pred nekaj leti. Sam .i«' v zasliševanju izpovedal. da se bavi s tihotapstvom draguljev že nad dve let!.
Afera j«- zbudila na Dunaju razumljivo f«>zornost in bo še bolj interesantna. ko pride krivec na «lan z imeni ]>nmagačev. katere drži zaenkrat še v tajnosti ter jih noeč izdati. Morda je s Hennrom v zvezi tudi neka dama iz Zagreba, ki je prišla na Ihinaj isti dan kot Ilenn ter se je imela z draguljarjem sestati baš ko je ta prišel v past pravice.
sedaj vlada veliko zanimanje za to razpravo. Aristokracija ponuja velike zneske za vstopnice. Aretirana grofica se je sedaj v preiskovalnem zaporu spremenila in ni več arogantna do uradnikov, ampak večkrat nadan prosi. najxjo o-bifiče duhovnik.
Mol nar) ločen
Te dni je bila pred sodiščem v Budimpešti razprava zaradi ločitve zakona med madžarskim pisa-
Sele prav v poslednji dobi .so pričela pripravljati trgoviiraka pogajanja med Albanijo in našo kraljevino.
teljem Prancom Moluarjem in i-gralko Sari Fedakovo. Sodnik je razsodil, da je kriv Molnar in da se zato zakon .sodno loči. Tožitelji-ca se sme še nadalje pisati po svojem ločenem možu. Glede gmotnih zahtev tožiteljicc se sodišče ni izreklo.
12.	decembra:
Homer c, Cherbourg; i,a Savole, Havre: r:eorce Washington. Cherbourg Bremen.
13.	decembra:
Columbus. Cherbourg. Premen.
16.	decembra
Mauretania, Cherbourg.
17.	decembra:
Mount Clay, Harrburg .
19. decembra:
Antlania. Hamburg.
22. decembra:
Rochambeau, Havre.
26. decembra:
Pari.«. Havre: Cleveland, Hamburg; I'r'-s. K-'Osevelt. Bremen.
28.	decembra:
Majestic. Cherbourg.
29.	decembra:
K.-r.ifi. Cherbourg. Bremen.
31. decembra:
WeMphalia, Hamburg.
\
Parni k LEVIATHAN
odpluje jl_ 5. dccembra
c 'icri ar.ier. /j,!a.i
LJUBLJANE
|»r«»co C: crtoi.r£i
I ' ! <-'n S J;CJ L:nrs
Uo?.ted States Lines
Nrv Yorl; Citv
Iščem svojega sorodnika FRAN'K STItO-J 1N-*A. .loma iz Srednjega Lipovca pri Žužemberku. Zadnji njegov naslov j«» bil: Hurgettstown. Pa. Imam mu za poročati važne reči iz domovine. Ako j«» kat«»reniu rojaku k;ij o nji'inu znano, niu v«' priporočam. ako bi njeira na t<> »»pomnil ali pa meni njegov naslov poročal, za kar mu bom hvaležen. — frank Strojin, 1086 Addison R d., Cleveland, Ohio. (3x 10.21.2:])
ROMUNSKA ZUNANJA TR-~ GOVINA
Romunski zunanji minister Dn-ea je v razgovoru z dopisnikom "X. Zuerieher Zeitirng" podal zanimive izjave o stališču rum miške vlade rlo evropskih mirovnih problemov. Med drugim je izjavil:	*	I
Ker je najvažnejša zadeva Ru-niunije konsolidacija miru. je naravno. <la rumunsko javno mnenje in odgovorna mesta z zadovoljstvom pozdni vi jajo dosedai doseženo uspehe v Locamn. D"lo konference pa zasluži tudi kritiko. Tako bi bilo na pr. želeti. «la so se tudi glede vzhodnih meja nemške države dosegle popolnejše garancije. Toda kljub temu se more v. ozirom na prenapeto mednarodno ozračje v Loearnu «lovr-šeno delo. pa naj bo še tako pomanjkljivo. smatrati kot. resen korak na poti konsolidacije splošnega miru.
O od noša jib s sovjetsko Rusijo je izjavil: V obisku g. Č"ičerina vidimo samo sredstvo, kako bi se r nekaterih krajih Evrope zmanjšala nn.p rt ost. Rumunija nima nobenih sovražnih občutkov napram Rusiji. Preil nekaj več kot enim stoletjem si je'Rusija po tedanji svetovni vojni prisvojila del naše-ira ozemlja, toda ta zgodovinska krivica j«> sedaj poravljena. Naša odkritosrčna želja j«', da živimo p svojim velikim vzhodnim sose dem v dobrih odnosa jih. Kakor znano, dosed a j še nismo vzpostavili z Rusijo normalnih odnosa-jj'v. Krivda ne leži na nas. tem več na onih. ki nočejo priznati. <la imamo do Besarabije pravico ne samo zgodovinskega in narodopisnega. temveč tudi s stališča sanioodločevanja narodov.
Glede očitanj s s* ran i sovjetske Rusije, da je Rumnnija samo orodje v rokah anqrleskecra impe-rijalizma, je izjavil T>uca: To nam morejo očitati le ljudje, ki niti najmanj ne poznajo položaja in stremljenja naše dežele. Ru-munski narod, ki je dosesgel svojo narodno integriteto, že po naravi nevmore imeti nobenih agresivnih namenov. Ne verjamem, da bi kak resen človek v Rusiji mogel verovati-v taka očitanja.
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
asi Greeve St„ Contmaugh, P*.
cu» •*' . » tcM.al pu» rai v Aa«rki.
Pl5lTK PO NuVl CtNIK.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Ktior ]e namenjen potuvatl \ atari kiaj, je potrebno, da j« »a cančno poučen o potnih llsdli, prt Uagl in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Tam jih umorta dati vsled na£e dolgoletne lzko&nj« Vam bodo gotovo v korist; tudi pri poročamo vedno le prvovrstne par nlke, ki Imajo kabine tudi v I1L raaredu.
GUumm mvs aaaelaiftke postav* u Je stopila ▼ veijavo a 1. Julije* l»J24t aamorejo tudi nedrja7ljao. dobiti dovoljenje ostati v domovi* eno leto In ako potrebno tudi d^ij toa&devna dovoljenja Izdaja gem rmliil Dfiselnlškl komisar v Wiu Ington, D. C. Profinjo ra tako d. volJ«:je se lahko napravi tudi New Torku pred odi»c?ovanJ<>m. te •s po«lJf> prosilcu v stari kraj §!» torn nnnove.lie odredbe.
KAKO DOBITI SVOJCB IZ 8TABEGA KRAJA
Kdor Seli dobiti sorodnika al svojca ls lUregi kraja, naj na^ prej pl£e ca pojasnila. Is JugosU vije bo prlpuSčenlb v prlhodnjll treh letih, od 1. Julija 1924 naprs vsako leto po 671 prišeljenocv.
Ameriški d rf a vi Jani pa samorsj dobiti sem Cene in otroke do 18. 1» ta brea. da bi bili itetl v kvoto. T rojene osebe se tudi ne ftejeje kvoto. 8 ta riši ln otroci od 18. i-21. leta amerlSklb državljanov p Imajo prednost v kvoti. Pilit* p pojatniu.
Prodajamo v osne liste u vsi pt* ge; tudi preko Trsta aamoreje Jugoslovani sedaj potovati
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., Hpw York
Pozor čitatelji.
Opoiorlte trgoTo® Im brtnike, pri katerih kupa lete ali naročate in rte u ajik postrežbo sadovoljni, da oglašujejo t listu (<QUe Naroda". ■ tem boste ▼■tregli Tsem.
Uprava 41 Glas Narodar
Prav vsakdo—
kdor kaj lic«) kdor ka) ponuja; kdor kaj kupuje kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da ima je čudovit uspek —
MALI OGLAAI
▼ "Glas N a r e d a "