p
v,
Največ j i alereAaki dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za Tie leto - • •	$6.00 01
Za pol leta .....	$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
^ ^ Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev T Ameriki
TELEFON: BA&CLAY 6188 NO. 82. — ŠTEV. 82?"
Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
NEW YORK, MONDAY, APRIL 8, 1929. — PONDELJEK, 8. AP3ILA 1929.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
IB—-ss—
TELEFON: BARCLAY 6189
Vstaši so bili pregnani v gričevje.
FEDERALNE ČETE SO BAJE ZMAGOVITE NA VSEH FRONTAH
Vstaši skušajo ustanoviti zvezo po silnih porazih, katere jim je zadala federalna armada. — Vsta-ska moč je bila zelo oslabljena. — Nadaljne vesti s fronte. — Preprečen beg z nakradenim de-- narjem.
MEXICO CITY, Mehika, 7. aprila. — Počasi, a s stalnimi, uničujočimi udarci, je federalna armada včeraj potiskala vstaške čete proti divjim gričem Sonore ob meji Združenih držav.
Vladna poročila, da so vstaši skušali reorganizirati svoje sile na severu, so trdila, "da ne obstaja nikak vojaški problem v državi Chihuahua' \
Vojni minister Calles je informiral vlado, da so se poražene čete generala ELscobarja pripravljale združiti se z vstaši pod generalom Franciscom Manzo in Fausto Topete.
Objave pa so pokazale le sliko obupanega, poraženega dela vstaških armad, ki so pred koma i enim mesecem ogrožale glavno mesto.
Poleg ozemlja, v Sonori in razbitih sil v Chihua-hui, vključno one v Juarezu, so ostali le še verski fanatiki v državah Guanajuato in Zacatecas. Calles jV poslal pet tisoč rezervnih vojakov, da se bore proti temu očividno neorganiziranemu odporu.
Voj ni minister je povedal predsedniku Portes Gilu, da bodo lojalisti najbrž zasedli Chihuahua City brez vsakega odpora . Na isti način bodo zasedli tudi Juarez in druge mejne točke.
— V nasprotju z demoraliziranim stanjem vsta-sev, — je dostavil, — so vladne sile intaktne, izgube so neznatne in morala se je zelo poslabšala.
Prvikrat se je omenilo federalne izgube v "klanju" vstašev pri La Reforma.
Divizija generala Cardenasa bo dosegla danes .Culiacan ter nadaljevala, pohod proti severu v poskusu, da doseže sovražnika pri San Bias.
Calles je sporočil, da je naročil Escobar pet železniških vlakov v Chihuahua City za umikanje v Sonoro, kjer se očividno namerava združiti s četami Topeta in Manza.
Federalni vrhovni poveljnik je mnenja, da namerava Escobar potovati proti Casas Grandes, Chihuahua, v bližini severne meje Sonore, devetdeset milj od meje Združenih držav.
General Caraveo, vstaški governer države Chihuahua, je bil tudi v Chihuahua City z vlakom, polnim ranjenih Vojakov. Med ranjenimi se je nahajal tudi vstaški general Espinosa.
Calles je sporočil, da je general Caraveo izgnal vse inozemske poročevalce, "da ne bo postal znan obseg vstaške nesreče".
Feliciano Sanchez Fausto, vstaški zakladničar, je bil aretiran v Guadelupe, ko je skusal prekoračiti mejo s petimi avtomobili polnimi denarja, katerega so nakradli vstaši v Juarezu.
Policija razpršila
pogrebni sprevod.
BERLIN. N emčija, 7. aprila. — Več oseb je<bilo poškodovanih včeraj in števil 11 i so bili aretirani, ko ye policija razpršita sprevod komunista, o katerem s*> trdili njegovi (prijatelji, da je bal ubit od nekega poHieiata.
Olai Naroda'
Papež bo dal razsvetliti katedralo.
RIM, Italija, 7. aprila. — Papež je sklenil zopet uvesti staro navado razsvetljenja svetišča in pročelja sv. Petra. V lom slučaju bo razsvetljena 'katedrala, ko bo proglašen blaženim Don Roseo, ustanovitelj salezijskega reda in na dan sv. Petra in Paula, dne 29. junija.
TRPKO PLEMENSKO SOVRAŠTVO REPUBLIKAN. K0NGRESNIKA
Kongresnik noče sprejeti urada zbornice, ker se nahaja poleg stanovanja zamorca v Chicagu. — Kongresnik Pritchard pravi, da bi bilo to zanj ponižanje. — V republikanski stranki naj bodo sami belokožci.
LINDBERGH UCl NEVESTO LETANJA
Lindbergh uči Ano Morrow frčati po zraku. — Nevesta je baje že zelo napredovala v tej umet nos ti.
^ ASHVILLE, N. C., 7. aprila. — Kongresnik George M. Pritchard, sin pokojnega Petra Prit-cbarda, zveznega senatorja in sodnika sodišča Zdr. držav za zapadni okraj severne Caroline, je odklonil sprejem urada, katerega so mu da1' poleg urada kongresnika De Priesta, črnca iz Chicaga.
Kan grešnik Prichard je zavzel ■»tališče, da bi mu morali dati drug1 urad, ker je on eden novih republikanskih kongresnikov iz Južnih držav in da ui bilo za nje-*n ponižanje, če bi sprejel urad poleg De Priesta, kajti njegovi volilci prihajajo iz gora zapadle North Caroline, kjer ne morejo tr]>eri črnih ljudi.
Prepričanje, da se stvari republikanske stranke na Jugu lahko aajbo|jše služi, če <*e napravi iz "e stranke stranko belega moža.
Pritchard je brzojavil svojemu "ajniku v Washingtonu, naj izprazni urad, katerega so mu pri-lelili ter na čakajo njegovega irihoda v Washington, da sam u-•avna stvar. Njegova brzojavka ;e je glasila :
— Urad št. 132 tie nezadovo-jiv. Izpraznite takoj. Zaklenite vrata ter izročite ključ superin-tendentu poslopja. Odstranite moje ime z vrat. Dobili bomo druge urade, ko pridem.
Kongresnik Prhehard je odklonil vsak komentar ter le rekel, da je poslal brzojavko svojemu tajniku, kakorhrtro še izvedel, da meji nljegov urad na urad zamorca iz Chicaga,
.WASHINGTON, D. C, 7. apr. Kongresnik George Pritchard je bil izvoljen od republikancev devetega okraja v Severni Carolini, da sledi demokratu Weaver ju.
Pritchard prihaja Lz skupine zapa&nih okrajev, kjer je črno prebivalstvo zelo tenko ter so pleve nske sovražnosti zelo močne. Eden ali dva teh okrajjev je skušal svoj čas prepovedati prihod črnih (težakov. Ti skrajni okraji •io bili trdnjave republikancev skozi leta.
PARNIK "PARIS" JE OBTIČAL
Paratik, namenjen v kanal ob treh zjutraj. Cherbourg, je zgrešil Tičal je v blatu 36 ur.
TEKOM PREPIRA UMRL.
CHICAGO, 111., 7. aprila. — Ko sta se dve ženski pre'pirali glede Edvarda Fisha, je umrl včeraj od strupa, katerega je pogoltnil v samomorilnem namen. Mrs. Miidied Fish je rekla, da se je poročila s Fisliem pred enajstimi let-i, a Mrs. Ida Fish je trdila, da ni bila poroka veljavna. Raditega sta. si skočili v lat*e, dočim je mož umiral.
Umrl, ko sta se ženi prepirali.
VERDUN, Francija, 7. aprila. Neki dvanajst le* stari izstrelek, užgan od taborišččnega ognja, je ubil dve osebi ter jili ipoškodoval osem včeraj v taborišču romarjev,, ki so pobirali kosti vodnih mntvih.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "OLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. -
Pa mik Francoske črte "Paris" je z več kot tisoč potniki ter 700 možmi posadke obtičal v blatu v bližini (J<>. ceste v Broklvnu.
Veliki parnik. ki je odpluL ma-' io pred polnočjo v Havre, je zgrešil -rlavni kanal v gorenjih ožinah malo pred tretjo uro v soboto zjutraj.
Nobena nevarnost ne obstaja, niti iza ladjo, niti za potnike, a poslan je bil na lice mesta "barge", da vzame petrolej ter s tem olajša ladjo.
Radijska sporočila so javljala, da potniki niso razburjeni.
Ladijski zvedenci so rekli, da ni nobenega upanja, da bi "Paris" oprostili pred šesto uro v nedeljo zjutraj.
Na krovu sta si bila kapitan ter pilot, v laseh glede tega, koje-ga napaka je bila, da je parnik nasedel. Dočim so se potniki sklanjali preko ograje, se je vendar glasilo, da je "morala" potnikov izvrstna. Naokrog so prežali pro-hibicijski čolni v praznem priča-čakovanijti. da bo bara parnika odprta, nakar bi lahko agenti p«-sejiii vmes.
Včeraj popoldne ob šestih je parnik odplul.
MEXICO CITY, Mehika, 7. aprila. — Prebivalci glavnega me sta, ki so pred enim mesecem izvedeli, da uči jMjIkovuik Lindbergh svojo nevesto letanja, so sedaj prepričani ^ je postala že precej izkušena v tej umetnosti.
Pod varstvom moža, s katerim se bo poročila, jV postala že zmožna izvajati navadne manevre v zraku, ter je bila v zrukti več ur, brez pomoči ]w>lkovnika Lindbergh a.
Nobenega načina ni, kako potrditi to domnevo, kajti polkovnik Lindbergh in Miss Morrow vztrajno molčita, celo napram svojim najbolj intimnim prijateljem, v naporu, da se izogneta neizogibni puibldciteti, če bi postala cela stvar znana. Opazovalci pa povdarja-jo, da je bilo letanlje, katero jo izvršila Miss Morrow s svojim zaročencem, zelo slično onemu navadne učenke v letanju.
VATIKAN SE ZAENKRAT ŠE NOČE POGAJATI S SOVJETSKO RUSIJO
V Vatikanu so zanikali vesti, da se vrše pogajanja s sov je ti. — Dobro informirani krogi ne vedo ničesar o tem. — Nekateri cerkveni dostojanstveniki nočejo nikakih stikov z Moskvo.
RIM, Italija, 7. aprila.—"Osservatore Romano", oficijelni vatikanski list, je izdal ugotovilo, v katerem se glasi, da ni v dobro informiranih krogih ničesar znanega glede pomirjenj med sovjeti in Sveto stolico. Ta vest je imela čuden učinek na duhovniški Rim.
Oni, ki so pričakovali izrazito zanikanje papeškega državnega tajnika, no bili razočarani. Meti te so vključeni gotovi visoki preleti. večinoma slovanski katoliki in ruski earisti-begnei, ki so brli povsem naravno vznemirjeni radi poročaitih konversacij med Vatikanom in Sovjeti.
iiuski element, krog sovjetskega poslaništva, pa je razveseljen. Rusi po vda rja jo. da pušča koneč-no ugotovilo vrata precej odprta za naslednjo potezo od strani sovjetske vlade.
Gotovi prel at i pa ne marajo ničesar slišati o možnosti dogovora, ker ne zaupajo nobe.ni potezi Mole ve.
NOV NAČIN ZDRAVLJENJA TUBERKULOZE
Sandino
za spravo.
Vbrizganje parafina v pljuča se je še večkrat izkazalo kot uspešno sredstvo pri zdravljenju jetike.
TEGUCIGALPA, Honduras, 7. aprila. — Avguštin Sandino, ni-karaški vstaški voditelj, je naslovil predlog za latimsko-ameriško konferenco na argentinskega predsednika Irigovena. Kopije pisma so bile poslane vsem centralno-ameriškim državam ter Združenim državam. •
Buenos Aires je bil predlagan kot sedež konference.
NAJBOLJ VROČI ŠESTI APRIL
Chicažani so se potili v sobeto. — 84 stopinj je višek temperature v zgo-vini vremenskega urada za ta dan.
Adams odšel na Cubo.
WASHINGTON, D. C. 7. apr. Mornariški tajnik. Charles Francis Adams in admiral Hughes, sta bila danes na poti na. Cubo, da prisostvujeta praktičnim vajam poizvedovalnega -brodovja v Gu-antanamo zalivu.
Francija splovila
podmorski čoln.
SAINT NAZAIRE, Francija, 7. aprila. — Aeteon, največji podmorski čoln. kar se jih je kdaj zgradilo v Franciji, je bil splov-Jjen tukaj. Čoln je dolg 300 čevljev.
Sestanek Lige narodov.
ŽENEVA, Švica, 5. aprila. — Svet Lige narodov se bo sestal v Madridu dne desetega junija tega leta.
TilvliLIN. Nemčija, 7. aprila. — O uspešnem vzbrizgavanju parafina v tuberkulozne prazni nehali odprtine pljuč z dobrimi rezultati, je sporočil kirurgičnemu kongresu. ki zboruje sedaj, profesor Hugo I range, prvi kirurg v Herrn-protseh bolnici v Breslau. Dr. Hauke je rekel pozneje poročevalcu Ass Press.:
— Injekcije parafina v dupline pljuč se bile znane že šestnajst iet- v kirurgiji, a se jih je le redkokdaj uporabilo. Namen je izne-biti se pod »povsem gotovimi pogoji duplin, stvor jenih tekom tuberkuloze v prizadetih delih, posebno v gorenjih delili pl(juč ter pospešiti s tem zdravilni proces.
Operacija je zelo težka ter zahteva roko prav posebno spretnega kirurga. Profesor Sauerbrueh na kliniki v Berlinu je dosegel prav posebne zaisluge pri razvoju tega zdravljenja Jaz sam sem o-periral v Herrnprotseh bolnici veliko število bolnikov s precejšnjim uspehom.
Tisočeri proslavili
Devico Orleansko.
Zamorci pognani v jezero.
LONDON. Anglija, 7. aprila. — Neko poročilo iz Nairobija. Kenija provinca, pravi, da so vladne pahnile srečale 300 abisinskih banklitov ter jih pognale v jezero, kjer jih je dosti utonilo.
Perzija sprejela dogovor.
MOSKVA, Rusija, 5. aprila. — Perzija je sklenila držati se Litvi-novega protokola, s katerim se je napravilo Kelloggovo pogodbo u-činkovito v Iztočni Evropi.
BP1NAL, Francija. 7. aprila. Petsto t a obletnica rojstva Device Orleanske se je pričela včeraj z versko eerimonijo v Neuf ('bateau. Oeriubonije je vodil kardinal Binet. Prisostvovalo jim je na tisoče kmetov iz Vogeških gora'. Slavlje trajalo več dni.
ADVERTISE in OLAS NAROD J
CHICAGO, 111., 7. aprila. — Vreme tje ponorelo včeraj ter porazilo vse rekorde za šesti iprii, odkar je >bil ustanovljen vremenski urad. Tega je pa že petdeset let,
Toplomer, je dosegel 84 stopinj zgodaj popoldne ter ostalo na tej .'išini. dokler ni zato nil o solnce. -Vato pa je bil padec le neznaten.
Zimske suknje ter kožuhi so naenkrat izginil L Poletne obleke je obleklo na tisoče delavcev v dole-ajili okrajih mesta.
Ves Za pa d se je potil v navalu >l>ondadainske vročine.
V Springfield je dosegel toplo-med 84 stopinj, v primeri s 82 stopinjami v New Orleansu in 78 v Miami. 92 stopinj je bilo v Quiney.
Več kot ducat občin je bilo zadetih pozno v petek od tornadov in veternili viharjev.
Samomor štipendista.
PROVIDENCE, R. I.. 5. aprila. S kroglo iz armadnega revolverja v glavi so našli danes mrtvega D on a ki a; Morrev Riggsa, starega 24 let. Dobil je šele pred kratkiin študijsko štipendijo v znesku tisoč dolarjev.
DENARNA NAKAZILA
-
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
Din.
v Jugoslavijo
500 ........ $ 9.30
1,000 ........ $ 18.40
2,600 ........ $ 45.75
6,000 ........ $ 90.50
10,000 ........ $180.00
T Italijo
Lir 100 ................$ i.7§
" 200 ................$11.30
" 300 ......................$16.80
" 600 ......................$27.40
" 1000 ......................$54.26
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da »m o v sled sporazuma t našim cvetam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na %%,
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c;
za $60 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot gora j nayedeno, bodiai t dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih ■Uih priporočamo, da se poprej z nam ■porazumet« glede načina
IZPLAČILA PO POŠTI BO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO TREH TEDNI*
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER £4
PRISTOJBINO 75c.
5AKSER STATE BANK
62 COBTLANDT STREET,
Telephone: Barclay 0390
NEW YORK, N. I
	
-— l'I Gj	LAS NARODA (SLOVENE DAILY)
G-LtAS 'NARODA, ' 8. J^R. 1929
Owned and Published by
8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
Frank Bafeer, President	Lonia Benedik, Treasurer
Piam of basin«« of the corporation and addressee of above officers: *2 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y
"GLAS NARODA (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Ma celo leto velja list ta Ameriko
in Kanado-------$6.00
Za pol leta_____________$3.00
%* Mrl leta___________$1.50
Za New York ta celo leto ~$7.<X<
Za pel leta_______________$3.S(
Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta--------------
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement.
"Olas Naroda" izhaja vsaki dan ievtemsi nedelj tn praznikov.
Dopisi br*2 podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj a* blagovoli potil jati po Money Order. Pri spremembi kraja naroini kov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivalifiče naznani, da hitrej-
najdemo naslovnika.__
MGLA8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Barclay 6189.
VPRAŠANJE DRŽAVLJANSTVA
Mussolini lm«V prikleniti vse Italijane na mater Italijo. ,>:i naj se nahajajo v Italiji ali v inozemstvu.
Tako je naprinier pred leti izdal irkaz, ki določa. da j< v oeeh italijanske postave Italijan, ki si nabavi ameriške državljanstvo, še vedno Italijan. Pa ne samo to. Tudi njegovi otroci so Italijani.
Tak Italijan zamore uživati prednosti ameriškega dr. žavljaristva edinole v Združenih državah, oziroma v ino. zemstvu, nikakor pa ne v Italiji.
A ko se vrne v Italijo ter ni prestar in je drugaee te. lesno zmožen, ga meni nie, tebi nie, vtaknejo v vojaške suknjo.
To se je že dostikrat zgodilo.
Te odredbe pa nima samo Italija, pae pa tudi Grška Poljska in ('ehoslovaška.
Republikanski poslanec Kelly iz Pennsvlvanije jt pred kratkim ugotovil, da vtaknejo vsako leto v grško j ol jsko, eehoslovaško in italijansko armado 4000 liaurali. ziranih A meri kancev, ki so se podali na obisk v domovino
Ti ljudje potem avtomatično izgube ameriško držav, ljanstvo. 9	1
Poslanec Kelly je izjavil, da je bil državni de^parmen ^ večkrat opozorjen na to dejstvo, da pa ni doslej še ničesar ukrenil v tem oziru.
Naša vlada ima z nekaterimi državami pogodbo, da si ne sme siliti ameriških državljanov, ki se mudijo v do-movini na obisku, v vojaško službo, toda z vsemi državami še niso sklenjene take pogodbe.
V neki seji tekom prejšnjega kongresa sta obe zbor-niči sprejeli skupno priporočilo, naj predsednik oziroma vlada takoj sklene tozadevne j>ogodbe s državami, s katerimi še niso uveljevaljene.
Želeti bi bilo, da stori vlada v tem oziru čimprej potrebne korake.
Na stotine naturaliziranih Italijanov in njegovih si. nov, ki obiščejo Italijo, vtakne Mussolini vsako leto v v o-jaško službo.
Nobena pritožba, noben protest nič ne zaleže.
— Vlada Združehili držav ima v tem oziru vezane roke, — je dostavil kongresnik Kelly.
Ali ne more Amerika zavzeti takega stališča kot ga je zavzela Argenina i
Ko je lani spravil Mussolini par argentinskih držav. j ianov, ki so se mudili na obisku v Italiji, v vojaško službo, je vložila argentinska vlada odločen protest.
Rekla je, da smatra tako dejanje za sovražni čin tei za omalovaževanje pravic argentinskih državljanov.
In kaj se je zgodilo?
Mussolini je takoj odredil, da se ne sme v bodoče siliti nobenega Argentinca v italijansko vojaško službo.
Kar je Argentina dosegla, bi lahko dosegla tudi vlada Združenih držav.
NOV PAPEŽEV DENAE.
Po starodavnih običajih bo papeževa <to-žava kovala svoj denar. Italijanski numizmatiki so že izvedeli »e-kartere ixxirr/bnosti o de-imi'ju papeževe države. Novčiči bodo r^lMi, srebrni, nildjasti in bronasti. Na lieu ibo papežev doprsni kip, na robu pa napie z da-
setiirski, kakor ga je bil uvedel teta 1866 pai>ež Pij IX. Vatikaaiska država pa ne ibo zgradila lastne kovnice, kjer so kovali doslej razne papeževe spominske novciee. Bfenkovieev papeževa; država zaenkrat. ne bo čadajala.
Dopis i.
Chicago, DL
POPRAVEK.
Pošiljam, vam zase nadaljno narodni no. obenem pa tudi naročnino za Al rs. Frances Godina in Mr. .John Terdrna. Za Vaš list -sem pridobila tudi n o v o naročnico in si-c*-r Mrs. Joe Sleeting-. Vsi skupaj žeLmo listu nrnogro naročoiikov ter pozdravljamo predvsem Petra Zgago. Verjemite nam. da se mu dostikrat nas me jemo. Prosimo ga. naj se kaj pove o slamnikarjih. ker to nam čez vse ugaja. Zakajf No, tega pa ne smem povedati.
JS pozdravom!
F. G.
Iz Arkansasa.
Meseca februarja sem zapustil mrzlo Minnesoto ter se i>odal v Arkansas, nadajoč se, da se mi po pa i" letnem bolehanjn zdravje o-krepi v arkanoških nižinah. Toda pregovor pravi: -— Človek o-bra-.'*a, Bo*r pa obrne.
Le par dni stan namreč mudil v gorati nižini Hot Springs, pa me je bolezen nanovo hudo napadla. Ali ni ironija za kraj, kjer je na železniški postaji zapisano, la -ne smejo rzstopiti taki zdravniki ali boljše rečeno maizači, ki preže na jKvtni'ke, kateri prihajajo v Hot Springs k zdravilnim studencem.
Tudi jaz sem imel opravka ž ijimi, in reči moram, da je dotič-io svarilo železniške družbe poginoma upravičeno.
Stanoval sem pri neketn zdravniku, ki me je nato posla i k speci-ialist-n. Ko sem špecijalistu pražil o cigan i ji. s katero sem imel >rve dni opravka, se je možak kar m- <rlovo držal.
V meistu Hot Springs je dosti era sni h hotelov, ki so bili sezidali pred par leti ter so veljali po več milijonov dolarjev. S t roški za isebo so od pet do petindvajset lolanjev na dan. Mogoče je pa dobiti tudi cenena stanovanja za edem do dvanajst dolarjev na eden.
Sem prihaja zdravit mnogo j udi. Se zija traja vse leto. Zima re namreč jako mila. Mesto leži * gor>ki soteski, iz hribov pa izvira vroča zdravilna voda, ki je eoristna zoper marsikatero bole-:en. Posebno ljudje, ki imajo bol-io kri, ise zdravijo tukaj.
Pred kratkim sem obiskal državno poiilopje, v katerem je par to ibolnilh vojakov z ralznimi kož-limi (boleznima. V bolnišnici sta-Tujejo tudi višji častniki in d miri uradniki. Na razj>olago je vse, >d fine kuhinje do gledališča in copabišča. Vojaki imajo dobro postrežbo.
Blizu vojaške bo+ni^niee je poslopje. kjer dobe brezplačno ko->el oni. ki prineso od domačega ■-upana potrdilo, da ne morejo dačati. Morajo 'pa imeti vozni li-••tek plačan za v Hot Springs in '.a nazaj, kar se dobi za dobo treh ne^ecev.
21 kopeli baje ozdravi človeka. To stane od $17 do $24. Vsi vlad-li vrelci so pod vladno kontrolo, tajti to :je vladni park, ki mori ►28 akrov Vlada daje »tudi zetn-jo v najem.
Kopališče je znatno že izza leta 541. V onem času je bil baje neti belokožee zašel .med Indijance, d so mu povedali o zdravilni mo-•i votle.
Leta 1800 so prišli sem prvi be-i priseljenci, leta 1832 'je pa vla-la (proglasila to ozemlje za narod-li park.
A oda ima vročine od 100 do 145 itopinj ter vsebuje razne, mine-■alne snovi.
Pred kakimi dvajsetimi .lati je melo mestece ie malo prebivalcev, ladanes jih ima pa kakih 16.000.
Dne 20. februarja je ves dan neg na let aval, kar se baje že več >t ni zgodilo. Kar smešno je bilo 'kleti cestne ^are, ki so morale obstajati, ker niso opremljene s olugi zoper sneg. Mlaidina se je pa veselila in kepala ter imela pravi iwazmL
Hribi so poraščeni z borovci ter preprečeni s stezami. Meet o leži 600 Čevljev nad morjem, nekateri hribi pa nad 1200 čevljev. Za črnce, katerih je -dosti tu-Hcaj, je posebno kopališče. Podjet-
ja so večinoma v židovskih rokah. Za jroste se tiska tedensko gladilo "Hot Springs Visitors Bulletin"*, v katerem sem opazil tudi ime Mr. & Mrs. Vrbie iz Aurora, 111. Ko sem šel vprašat v dotični hotel, so mi povedali, da sta že odpotovala.
V okolici je več žag ter nekaj farm, ki pa niso posebno dobro obdelane. Ponekod so tudi olje zasledili.
Prihodnjič bom opisal okolico Fort Smith Ark., kjer je v bližini stara slovenska na sej bi ".a Jennv Lind.
Pozd rav!
Matija Pogorele.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Ančkine čarovnije.
Ančka je znana prikazen na ljubljanskih ulicah. Bila je nekoč šivilja, a zdaj gre že v let*" in se ji ne ljubi vče sedeti poleg šivalnega stroja. Zgodilo >e je, da s.* je A m"-k a nekoč nekoliko zaljubila. Triletno hčerko nosi zdaj Ančka v naročju, ali pa jo vodi s seboj po ljubljanskih-ulicah. Ančka je na nojjah ves ljubi dan in obrede najmanj trikrat dnevno vse merit o. Kako prav za prav živi, ne ve nihče in bi tudi nihče ne izvedel. da ni Ančka spoznala natakarice Pa«či tam nekje ita Poljanah.
Ančka, ki je visoka in suha, se je prizibala na šentpeterski most, nato pa stopila mimo drevoreda in se ustavila pred neko gostilno. Menda je bila nt-koliko utrujena; zaželela si je počitka, jedače in pijače. Pri oknu je gledala na ce-seto natakarica Fanči, ki je zazdela Ančki silno prikupna : pa je kar pričela ž njo prijeten pogovor. Tekom kramljanja o vsem mogočem je pričela Ančka zavijati oči in namiga vat i na svoje tajne zmožnosti. Pričela je nekam čudno gest i kil lira ti. da se je Fantički sprva kar zdelo, a je bila v*a zavzeta, ki ji je dobra Anča zaše-petala, da zna čarati. Kaj takega! Fanči je Ančko povabila v gostilno rn kmalu je stala uboga natakarica' ipod vplivom Ančkinih eo-prnij. Koncem uvodne predstave je Fanči suho Ančko lepo pogostila. nakar je pričela nadaljevati s čaranjem. Sredi raznih gest in kroženja z rokami okrog glave je Ančka prijela Fančko za roko, jo nekajkrat pobožala, zaobrnila na njenem prstu lep zlat prstan, nato ipa ga spustila in se zapletla z rokami v njene lase. Fanči je začutila svoje uho nekam olajšano, Ančka pa ji je šepeta je zabičala, naj ostane mirna, nakar je pogratbila še Fan čin o pleteno jopico, prijela za roko svojo hčerko, rajzširila pogled in se oddaljevala z zlatim uhanom v roki nalik prikazni iz gostilne.
Fanči v domnevi. Jh preživlja nekaj prav posebnega in da je zares začarana, je obsedela kakor pribita. Dvignila se je šele, ko so zbudili ter postavili na noge vsto-piMši gostje. Ančka je medtem s svojim pienom bila prav gotovo že v drugem koncu mesta, kjer je zlati uhan zastavila ali prodala in s*» po veselila v kaki drugi gostilni. kjer je mogoče zopet zamislila kako novo čarovnijo. A vse kaže, da bo policija kmalu napravila konec njeni misterijozni karijeni.
Glava carja Nikolaja je bila sežgana.
V londonskem listu "Xews of [prvaki so bili pa proti, češ, da ne the World je objavil ruski pub-'kaže spravljati carjeve slave v liei>t Georgij Popov, avtor znane I muzej, ker bi jo smatral ruski na-knji^e "C'eka," sezacijonalen rla- rod za svojo .svetinja in bi mogle nek o tragični smrti ruskega earja j nastati neprijetne komplikacije. Nikolaja II. Članek je pisan na Končno je bilo .sklenjeno sežgati podlagi podatkov, ki jih je dobil j carjevo glavo v peči. Ta naloga pisec od nekega nemškega komuni-'je bila poverjena Troekemu. sta. očividca tragedije ruske car-. Carjeva glava je bila sežgana' ske rodbine. Popov trdi. da je bi-i zvečer 28. julija v Kremlju v pod-' - - •, , - • la odsekana glava earja Nikolaja; zemnem prostoru, kjer je bila prej j f * St°pi1	m p,|ledat
II. ]»o-Iana v Moskvo kot očividen kuhinja. Popov pripoveduje, da' '
Pijača, kt jo dandanes prodajajo, je strahovito močna. Pa ne samo tx>. Človeka tudi omoti, tla ni za nikamor.
Poznam rojaka, ki se je bil do-menil s r-vojo ljubico, da se bosta sestala v parku na štrinajsti cesti Um" no ob osmih zvečer.
Ker je že ob šestih po večer j al.
dokaz, da je bila carska rodbina j je bila noč od 28. na 29. julija zelo' Jt" ^^ i>olosmih na sesta umorjena. Carjeva glava je bila viharna. Že zvečer je grmelo in pozneje v pe<*i v Kremlju sežgana.' treskalo in v mestu je nastal velik Ruska carska rodbina je bila j požar. Ko je treščilo blizu Krem-umorjena 18. julija 101s. Se iste-!lja. se je n^ki k -munistirni prvak ea večera je prispela vest «> tra- prekrižal. Neki boljševiški častnik gediji earskp rodbine v Berlin, je odprl vrata in vsi >o stopili v Drugi dan je pa sprejela moskov- tesno sobo, kjer je vladala neznn-ska radiopostaja brzojavko, posla- j sna vročina. Sežiganju carjev no iz Berlina nekemu dunajskemu glave je prisostvovalo ok-ili 20 listu in giasečo se:	[boljševiških prvakov, med njimi\
"Car in drugi člani njegove rod-
bine so živi in njihovi prijatelji <> jih odpeljali na kraj, kjer so varni."
Brzojavka je zelo razburila bolj-ševiške prvake v Kremlju, ki so bili obveščeni, da je cerska rodbina umorjena. Trocki je brzojavno naroči! predsedniku revolucijonar-nega odl>ora uralske gubernije Beloborodovu. naj pošlje naknadno podrobno poročilo in jasen dokaz. da je zadela ruskega tirana kazen, ki jo je zaslužil.
2G. julija zvečer je prispel v Kremelj uradno zapečaten usnjen kovčeg. V njem j<- bila baje carjeva glava, namočena v neko teko-čino v stekleni posodi. 27. julija zjutraj so s*' na Leninovo povelje zbrali vsi boljševiški prvaki in so ugotovili, da je v stekleni posodi res carjeva glava. Sestavili so zapisnik. ki so ga podpisali Lenin. Trocki. Z i nov je v. Buharin, Dzerd-žinski, Kamenjev. Kalinin in Peters. Kamenjev je sprožil vpra-
er ga je imel že polno mero. ko e p nek.
Hrepenele se je oziral v domenjeno smer; pol ure je čakal, ljubica je "bila točna, prišla je točno ob osmih.
Prišla je sama. kakor običajno, — toda dragi rojak je v;del dve.
Jezen je v^tal in odšel v dru^o smer. In pridušeno mrmral. — Strela iili ne more priti sama. Pa nocoj sem jo hotel zasnubiti. Jaz nočem nobenih prič. O taki stvari se lahko med štirimi očmi f»n voriva.
Zatorej, dragi prijatelj, ko ^e da so kovčeg odprli. Kolonfajeva j^ J>0(iaj;jl nft ^stanek ne .K>ku_
je zbežala iz sobe. čim so kovčeg si nr>bpnf, pija<v
odprli. Ženski živci, je pripomnil Saj ni(, IHi re-em. <lve ]epl
Trocki smeje.	zdravi punci sta več vredni kot
Odsekana carjeva glava je na- pa ena ^anva ]>ravila na vse grozen vtis. Buha-, rin in Laheiz sta bila iznenadena. da so car j vi lasje tako siv;. Tudi brada je bila siva. Na zahtevo brke. Končno je Trocki odredil, daj	dopisnik je omenfl, da jaz
ga \>i navzoči podpisali. Prišli uajbrž nisem bil pri Novi »Štifti ^o še drugi gledalci, med njimi tu- na dolenjskem, di sovjetski poslanik v Berlinu] K,'-s l,a ,1i-St*»» bil. Bil sem pa Krestinski.	j v Logu na Vipavskem.
Ko je bil polpisan protokol, ^-o	Je vsepovsod, skušnjave
se vsi znova ozrli na carjevo glavo Pa ^'''i-ju na obrazih se jim je poznal i. da!	*
>o razburjeni in gi ji jen i. Buharin
Sinimov. Buharin. Peter.-. Laheiz, Krilenko. Dzerdžinski. Kamenjev. Balabanova in Kolontaj^va. Zadnji je prispel Trocki. Odredil je.
j Tfnla videti ju moraš v gotovih presledkih, ne pa obenem.
I Kno leto jvo poroki je obiskal je skušal zagladiti mučen vtis tn , >. v . , ,, .
mladi moz svojega tasta. 3lalo sta začel je govoriti o revoluciji, pa ,,	,	^ ,
1 bila jezna drug na drugega, toda j«1 kmalu utihnil. Celo krvoločni ...	.	.
^	. .	cas i-eli rane, m po enem letu ga
cekist Laheiz si je nervozno vihal - . - , ,
i je obiskal.
Trockega so sestavili protokol k: sr ,	...
sanje, kaj storiti s carjevo glavo. ,o carjevo glavo odnesli v peč. . ~	,lobr°' da 81	~
'	I.le rekel tast mršavemu in ogulje-
1 nemu ztJtu. — Celo leto te že ni-i sem videl. Kako se kaj imata .' Kako si kaj zadovoljen *
—	Ali še verite, kaj ste mi rekli takrat, ko sem jo snubil ?
—	Seveda veni. Takoj jo vzemi — sem ti rekel, — če ne. te bom brcnil po stopnicah. No, pa' kaj }
—	Boljše bi storili, če bi me
brcnili po stopnicah.
Zinovjev in Buharin sta predlaga-! Navzoči so spontano napravili spala. da bi jo namočili v špirit in lir in vsi so se poklonili, ko so spravili v muzej "v interesu bodo- nesli odsekano carjevo glavo mimo "ill pokolenj." Drugi boljševiški njih.
ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI
POftKfQN LANQUAQI INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU
Vprašanja in odgovori.
Poduk mehanike zu poljedelce.
Vprašanje: Kje bi se mogel človek, ki zna angleški, naučiti f'ar-marske mehanike, — kako popraviti plinski stroj, brigati se za pumpe in vodni sistem, zvariti razne kovine, popraviti traktorje itd.
O. L., Brewster, N. Y.
Odgovor: Poljedelska šola College of Agriculture v Ithaca. N. Y.. vzdržuje brezplačne tečaje za far-marsko mehaniko in ima lepe delavnice za ratyo učencev. Tu se podučuje farmsko tesarstvo, konstrukcija iz cementa, kovaštvo, popravljanje konjskih oprem, zvar-janje kovin, popravljanje polje-
delskih strojev in razni drugi koristni predmeti.
V drugih državah slične poljedelske šole nudijo kratke praktične tečaje za farmarje o mehaniki.
Kuj je oker?
Vprašanje: Koliko znaša aker zemlje v primeri z evropskimi merami ?
A. B.. Ely, Minn
Odgovor: Aker (acre) je enota za merjenje površine, ki se rabi v Združenih Državah. Originalno so to mero prinesli angleški naseljenci in je izvorno predstavljala po vršino. ki jo en človek more preo-rati v enem dnevu s pomočjo dveh volov.
Število delavcev v industriji pojema.
Moderna umetnost.
Modern slikar pripoveduje svojemu prijatelju:
"Zadnjič se mi je pripetilo nekaj zelo neprijetnega -z gospod d m, ki je pri meni naročil svoj portret. Nekaj dni po -zadnji seji je znova prišel v atelje rn zahteval, da na sliki popravim nos".
"In zaradi tega si se jezil?"
"Ne ravno zaradi toga; ampaf bilo mi je mučno, ker nikakor nisem mogel dognati, kje sem prav za pra v nos nasl ikal. .."
IŠČE SE KUPCE!
Imam več lepih farm v slovanski naselbini v srednjem Wisconsin-u, pocem. — Pišite po pojasnila vsakovrstnih farm. - Palmer Vinger, Greenwood, Wis. (3x 5,6&8j
Federalni trgovinski department je ravnokar priobčil prvi pogled podatkov, nabranih v industrijal-nem cenzusu, ki se izvaja vsake drugo leto. Podatki za 1. 1928 se priravnavajo z onimi za leta 1925, 1923 in 1921.
Okolščina, ki največ osuplja. je dejstvo, da število delavcev stalno pada od 1. 192S naprej. Brez-dvomna j«1 to padanje posledica novih delo prihranjajočih strojev poglavitnih ameriških industri-
jah. L. 1927 je povprečno število mezdnih delavcev znašalo — 8,351,257. Napram 1. 1925 to po-menia zmanjšanje za le štiri de-setinke od enega odstotka, ali to je sledilo padcu od 4.5 odsto v predhodni dobi 1923 do 1925.
V okroglih številkah 1,700,000 mezdnih delavcev je bilo zaposlenih v tekstilni iri slični ndustri-jah, 886,000 v industrijah, ki izdelujejo stroje. 867 v lesni in uličnih industrijah, 835,000 v indu-
striji železa in jekla. G79.000 v industrijah živeža, 550,000 v papirni. tiskarski in slični h industrijah, 495,000 v prometnih podjetjih, 395,000 v kemični industriji itd.
Skupni znesek izplačanih mezd je 1. 1927 znašal skoraj 11,000 mi: Ijonov dolarjev, kar pomenja neznaten porastek od 1.1 % čez leta 1925, ali padec 2.5% napram leta 1923. V primerju z 1. 1921 izplačane mezde pokazujejo morastek od 32.3 odsto.
Stroški inaterijaloy, vporablje-nih 1. 1927 v ameriških tovarnah, se ceni na 35,000 miljonov dolarjev inf vrednost prodkutov na 62,000 miljonov dolarjev.
Druga zanimiva okolščina te in-dustrijalne statistike je porastek na konjskih silah strojev, motorjev itd., rabljenih v ameriških tovarnah: 8.1% porastka za d->bo 1923-1925 in 9.1% za dobo 1925-Il927.
Časopisje poroča, da je na Wall Streetu veliko ]>omanjkanje denarja.
— Verjamem, da manjka na Wall Streetu denarja. Posebno tistim, ga zmanjka, ki gredo na Wall »Street špekulirat.
Tekom neke rokoborbe v Chi-cagu f»ta se dva gledalca stepia.
Ta;ko so gledalci že vsaj videli pravi pretep, kajti boksarja v ringu ata se bolj božala kakor pa tepla.
*
V Kanadi bodo v kratkem času odpravljeni zadnji sledovi prohi-bicrje.
Kanadska vlada ve, kaj dela.
Kajti naval iz ZdTuienLh drŽav v Kanado postaja z vsakim dnem večiji.
*
Na iuavguracijiskera plesu v Washingtonu .je bil tudi neki indijanski glavar, ki je pel ameriško himno.
Znal je pa le eno kitico.
To dokazuje, da je dotični Indijanec pravi Amerikanec.
Kajti Amerikance, ki poznajo vsei besedilo "The Star Spangled Banner" bi lako človek na prste sestel.	•
—	Salabold, imaš pa lep klobuk, — so rekli roja!ku.
—	Ja, stvar Ije taka, — je pojasnil. — Klobuk sem kupil pred desetimi leti, dvakrat sem ga dal b lokati in sna-žiti, nazadnje je bil pa že .tafeo oguljen, da si nisem upal ž njim na cesto. Sklenil sem, da si za velikonočne praznike kupim drugega. Pa ni 'bilo potrebno. Na velikonočno soboto sem ga v nekm resrtavrantu zamerajal.
GLrAS" IN AR ODA, S. APR. 1929
Srečen kaznjenec.
(juy de Terainond:
veste, (Irape dame, kako težje dobiti zdaj dobro kuharico. To je vedela tudi jroopa Kod udu in tako je bila njena radost brezmejna, ko se. ji je nekega lejjejra dne predstavila čedna virtuozinja kuharske umetnosti in izrazila ž<djo vstopiti pri nji v službo.
Priporočila j*1 imela sijajna Gospa Kipiano j<* zatrjevala, da je kuharica poštena. Gospa Legnine. da je >nažna. Gospa Millocheau; da je prijazna in postrežljiva. Stratka, imela j<» vse dobre lastnosti, kar jih more imeti kuharica.
—	Vsak ponedeljek, — ji je dejala gospa Rodudu, — boste oprali nekaj perila, je-li ?
—	Seveda, madame.
—	In vsako jutro ob osmih jro-spodu zajutp-k.
—	To se razume, madame.
—	To bi bilo torej v redu. Ali Imate vi kake želje ?
—	Kar /;e mene tiče, madame — oprostite, da izrabljam vašo Ijn-le-znijvo.sf — rada bi si ogledala stanovanje.
—	.\ie lažjepa.
Ople<l je bil kratek. Je iilniea je kuharicj ugajala. Salon tudi. Zadovoljna je bila tudi z akvarijem, v katerem .so plavale tri rdeče ribice druga zadrugo. Tudi ureditvi toaletne .sobe ni ugovarjala.
KUHARICA
Ko je za vlade Oombesa in Wal-deck-Rosseaua francoski parlament sklenil tako zvane Laične postave, s katerimi se je med drugim zaseglo tudi premožepje prepovedanih verskih redov (nekateri re-dovi, posebno benediktinski, cister-eijanski in trapistovski so imeli velika in skrbno gojpna veleposest-va, gozdove, mlekarne, zase ter tovarne. zlasti za znamenite likerje, različne vrste sir itd.), se je tudi
da
kuhinja. Toda od
podvržena vražam, bi nikoli ne Toda niti uboga gospa Rodudu, mogla služiti tam, kjer imajo sivo niti njen mož nista vedela in tudi pleskano kuhinjo. Bojim se nam- slutiti nista mogla, da je bil ple-
reč. da mi prinaša .siva bana ne- .skar mož podjetne kuharice, ki je ^dreddo. da se to premoženje v pre-srečo.	igrala z njim tako komedijo tudi
Gospa Rodudu je globoko vzdih- v drugih rodbinah, kjer so tudi nila, kajti žal ji je bilo, da ima bas iskali dobro kuharico, ta neprecenljiva kuharica fiksno A rodbin, ki so koprnele po do-idejo.	*	bri pajrt, je bilo v mestu dovolj.
— Škoda. — je nadaljeval ku-j Tako pieskar ni zamudil nobe-harica. — Bila bi sicer srečna, če nega dneva v letu. A teh 150 bi mogla Služiti pri vas. In dolgo frankov za vsako kuhinjo nanese
bi ostala v službi.
v celem letu lepe dcnaree, kaj
Kdo bi premagal tako izkušnja- ne dra?e moJ> dame?
vo
Saj nisem dejala, da vas n<*
sprejmem. — se je opravičevala	mmi _.
gospa Rodudu v zadregi. — Toda. EDINA IN ZADNJA BOLEZEN
končno, kuhinja je siva in jaz —1
kaj morem storiti ?	| MARŠALA FOCHA
—	Dajti jo prepleskati na modro, na zeleno ali na rdeče, ma-	--
dame.	j Bolezen maršala Focha. kateri
—	Xa zeleno ali rdeče?	je podlegel seje začela 14. januar-
—	Da, madame. Oh, saj nimam ja. jf* bilo poklicanih k njemu nobenih posebnih pretenzij. Bar-	zdravnikov. Zdravniki so se vo si lahko izberete *ami, madame. izrazili o maršalovi bolezni zelo In ker je madame tako ljubezniva, previdno. Bali so se zlasti led-bi ji 1 ali ko obenem priporočila vienih komplikacij. Bojazen za skromnega pleskarja iz okraja, maršalovo življenje, ki jo je urad-kjt-r s-m prej služila. Prepleska Tli komunike skrbno prikrival, je vam kuhinjo za par frankov.... v prišla do izraza v izjavi prof. Pe-e n eni dnevu bo prepleska na in po- rrina, ki je bil maršalov zdravnik tem nastopim službo. ,med vojno in je dobro poznal njegovo zdravstveno stanje. Pozneje se je bolezen obrnila na bolje in vsi so mislili, da bo Poch okreval.
nt
Vendar je pa nova kuharica namršila obrvi, čim je stopila v kuhinjo in se ozrla po nji. G«»spa Rodudu je takoj opazila izpremem-
la.
vaš slikar.
(pa Rodudu se je bala, da ji
ne uide sreča, ki jo je prav kar
te strani .se ni treba ničesar bati. J počastila v osebi tako imenitne ku-	, .	, ,.
.	- . ,T , - , t i - „ . ,	ilarsalu je bdo dovoljeno zapustiti
Pnsi.-j ,') vsi trdih, da je brezhib-jhance. Zato je bila pripravljena bolniško ])aste]jo
Xi bila .sicer posebno velika,,na vse žrtve.	j
pa Čista in svetla.	. .	31. januarja je pa nastopila no-
No, pa naj bo. - je pritrdi- Va kmnpliJtaeija. v plju-ih sp je
- naj pride jutri zjutraj ta pojavilo ,ref]i^ vnptja jn
Sama se pomenim z j;^. „	t>
1	list prof. Renauld je izjavil, da
njim-	ima vnetje pljuč svoj izivor v hri-
Drugi dan je prišel slikar s svo-	pL Temperatura je začela na-lo
I. . n a nj?nern obrazu. Zato je hi- jo ropotijo. Računal je 150 fran-	nara^ati. funkcije ledvic so stal-
tro vprašala:	j kov. Bilo je drago, toda poma-
—	Morda se vam zdi, da je totalise "i dalo več. Sicer'je pa ob-pr- več medeninaste pohode? Saj ljubil, da bo do večera vse konča-Ishko del posode spravimo na pod- no- In takoj se je lotil dela. strešje. ker vse itak ne rabimo.	Oh, uboga kuhinja!
—	Ah. ne gre za to, madame.... Kakšna je bila tisti večer v sve-
—	Za kaj pa?	jtl0 modri barvi! Bilo je komično
—	Smem biti iskrena, madame? in neokusno. Toda kaj za to?
—	Seveda. Kar na dan z bese- Glavno je. da bo zadovoljina iz-do. | borna, odlična, neprecenljiva ku-
—	No torej, smešna se vam bo\ harica.
mičninah in nepremičninah registrira. oceni in likvidira ter se je po precej točni in zanesljivi oceni izračunalo, da bo prineslo državi najmanj pet milijard frankov dobička. Tako je vlada obljubila zbornici in narod je to tudi verjel.
Leta so tekki. toda obetanesa dobička iz premoženja kongTegaeij ni in ni hotelo biti. Ko je javnost začelo siliti v vlado in so se v parlamentu godili mnogi veliki škandali ob priliki, ko so sitni poslanci desnice in pa tudi drugi interpeli-rali. kaj je z velikim likvidiranim premoženjem cerkve, se je seveda morala ustanoviti preiskovalna komisija, ki je končno mirnesra in hladnega srca javila parlamentu, da se je vse likvidirano premoženje redov razblinilo v nič. da država od tega posla ne sama nima niti e-nega fieka dobička, ampak da je še celo sama dolžna par sto milijonov frankov! Kakor znano, je bila likvidacija cerkvenega premoženja poverjena g. Duezu, ki je s svojimi kompanjoni, političnimi in poslovnimi prijatelji, advokati in drugimi takratni vladi in vevinij prijaznimi strankarskimi korifVja-ma vseli pet milijard frankov lepo vtaknil v svoj žep, oziroma poma-
Indijski jogi obujajo mrtve.
največje zločince in kjer je na raz- Kljub velikemu napredku zna-j na pomoč. Prihiteli so sosedje, tonih malih otokih, kakor n. pr. na nosti so mnoire zagonetke še ne- da kot fanatični fatalist i so mu po-
znanem Hudičevem otoku, na ka- pojasnjene. Primitivni narodi, pa ložili na nogo samo vroče tereni je životaril med drugimi tu- tudi narodi tako starih kultur, kadi Drevfus. življenje res le malo kor je indijska, verujejo v moč hujše, kakor v peklu. In franco- čarovnikov odnosno svojih svečeni-ska javnost je bila pomirjena, ker kov. ki počenjajo čudovite stvari, se je zadostila pravici.	Celo najresnejši raziskovale!, kolo-
n, ,	. - , „	nijani uradniki, častniki in zdrav-
ioda Bog je visoko. C avenne	.
.. " . mki .-trme nad temi pojavi in si jih pa daljoko, kakor pravijo Rusi.	.	.	w
. .	. ne znajo razlagati. V neki london-
in ljudie na one. ki so obsojeni. , .
.	,	, ski reviji pripoveduje Anerlež T.
pozabijo ze drugega dne. Kdo se _. T,	, . .	,
, .	, .	,.	<» l>enev o joiru. ki je obudil <loz-
r>ii<ra za to. kaj se godi v dej>orta-
eijskih kaznilnicah in še tako dalei" na Atalantskem oeeann ? G. Dnez, ki je znal tako dobro molčati, je dobil po vzorno prestani krajši dobi — tako pišejo zdaj francoski listi. — mali cavennski otok Illet-la-Mere v celoti v koncesijo, za njim pa je prišla madame Dnez s četrt milijonom frankov in zgra-
dila sta lepo hišo. Dobila sta na razpolago kaznjence in se v velikem stilu lotila živinoreje, sadjar-na Atlantskem oc-anu? G. Duez. oskrbuje Cayenne z zelenjavo in prašiči in perutnino. On je velik gospod in ne samo kaznjenci, ampak tudi pazniki in uradniki ga pozdravljajo z vzem spoštovanjem: "Bonjour Monsieur Dnez!*' In Duez odgovarja dostojanstveno, kajti on je gospod in res pek t i raj o ga. ker je znal molčati. Kadar pa .se v svojem lastnem motornem čolnu vozi mimo Hudičevega otoka.! pa kol ne za njim uboiri francoski mornariški oficir Ullmo, katerega je ravno pred 20 leti v Toulonu.
_ devno ali pa tudi resnično mrtveca moža. katerega je pičil modras. — Nekatere kaste Indijcev verujejo. da jogi lahko obude o.l mrtvih človeka, ki ga piči gad — piše O* Benev. Jog izgovarja neke n"ra-zumljive besede, zvane mantaras.
•To so stihi iz hindostanskega svet <ra pisma, s katerimi baje prišli strupeno kačo. da se vrne in ne nazaj smrtnonosni strup. Koliko je na tem resnice, je t-žko reči. in zato >e omejuje G* Benev samo na opisovanje dogodka, ki ira je sam videl in za katerega jamči s častno besedo. V okolici Lilla-pnra v Pandžalu je mnogo strupenih kač, zlasti modrasov, ki se razlikujejo (nI naših s tem. da >o >ve-tle barve in mnogo ve«"ji. Ce ni takoj pri roki zdravniške pomoči, je dotični. kogar piči modras, zapisan smrti. Lillapur je razdeljen na več naselbin, v katerih bivajo večinoma vojaški rezervisti, ki se pečajo s poljedelstvom.
' Dotrodek, (» katerem govori O
ko je bil na dopustu, zapeljala ne- Benev, .se je pripetil v nasdhini ! ka izmed mnogoštevilnih tamošnjih Samundari. Tam je bival lndi-lahkoživk. da je kot komandant j^- Moti, po poklicu čevljar. Xe-torpedolovea "Carabine" fotogra- kega jutra je .vedel pred svojo ko-firal neke. za slučaj vojne važne Iiho in krpal čevlje. Kar je zaeul dokumente iz tresorja, ter je po- za seboj sikanje, in ko si' je obr-
gal, da so izginile v njegovem in tem hotel zanje iz vojnega mini- nil- -i'' zagledal tik za seboj raz-
dela. Imam pač svoje muhe.,,, ki i jih nf> morem izbiti iz glave.
Seveda — če sploh pride. Nesrečno naključje je pa hote-Povejte brez ovinkov.... Kaj lo> da je ni bilo in da je nikoli več
ne bo na iz pregled. Duha ne sluha ni bilo o nji.
— Zdaj vsaj veš. — je dejal gor spod Rodudu svoji ženi, da jo po-ktihi-.miri, — da je bila ta ženska bla* na. Kdo ve, kakšne preglavice bi
vam ne ugaja pri na*?
—	Tale kuhinja.
—	Kaj je na nji slabega ?
—	Sivo je pleskaria.
—	Kakor vsaki) nja.
— Madame bo gotovo mislila, da bila še imela z njo. m zaostala.... toda ker sem zelo Zares.
\—
GLAVNI

IZLET
no pojemale in bati se je bilo katastrofe. Vendar je pa maršal s svojo robustno konstrukcijo« premagal krizo in njegovo stanje se je toliko zboljšalo, da so ga mislili poslati na jugozapad. Naenkrat se je pa pojavilo novo vnetje pljuč in zdravniki so izjavili, da je malo upanja, da bi Foch okreval. Pa tudi to pot je maršal premagal splošno slabost in zdravniki so znova Upali, da l>o okreval. Mesec dni je bilo maršalovo zdravstveno stanje kritično in zdravniki niso hoteli dati definitivne izjave. Teden dni pred smrtjo so poklicali k maršalu devet zdravnikov, ki so prišli do zaključka, da operacija ledvic ni mogoča, ker bi je maršal ne prenesel. Končno je boleztn premagala izredno odporen organizem in slavni vojskovodja, ki se je do zadnjega treuutka zavedal 'n se še tik pred smrtjo šalil, je nmrl z besedami: "No, pa pojdimo!"
pri jate-1 strst va- na anonimen naslov izsiliti draženega modrasa, pripravljene-150.000 frankov, zakatere se je bil oa na "*pad. Preden ga je mogel radi svoje zapravljive ljubimke ul)iti. mu .j.- zasadil modras zobe v zadolžil. Tlimo je to reč zelo ne- nogo. Nesrečnež je začel klicati
rodno napravil in brl zato obsojen __
na doživljensko deportaeijo na Hudičevem otoku. To ni ničesar drugega, kot gola črna skala, pre-pihana od vetra, izsušena od soln-ca in obdana od penečih se morskih valov, v katerih se prekopicu-
njegovih mnogoštevilnih Ijev žepih.
Duez je bil aretiran in začel se je velezanimiv proces. Vsi so pričakovali. da se bodo zgodila velika razkritja, kam je ta denar izginil. Pričakovalo se je, da bodo prišle na dan poleg drugih imen tudi imena najvišjih oseb v državi. Toda g. Duez je molčal kakor riba. Izda! ni nobenega človeka in jpj0 moj^j pSj na glavna vprašanja sploh ni od-' govarjal. Ker se je pa njegova krivda brezdvonino dokazala, ga je sodišče poslalo v kolonijo Cayenne, kamor Francija pošilja svoje: ADVERTISE in "Glas Naroda
Pa naj kdo reče. da na svetu ni pravice.
]WWWWWWWW
Srbečica šla!
Ne praskati. Če srbi. na-mazite s Severa's Esko. Hladi, pomirja ter ponavadi takoj odpravi nadležno srbenje. Dobite ga v lekarn;.

po-železo.
Menili so, da nima smisla klicati zdravnika. Češ da bo Moti itak kmalu umrl. In res se je mož kmalu onesvestil in nekaj ur po kačjem piku mu je srce nehalo utripati.
Ker ni bil odličnega rodu. niso hoteli njegovega trupla sežgati. Zavili so ga v belo platno, da bi sa pokopali. Sosedje so položili truplo na nosilnice in mrtvaški sprevod se je začel pomikati iz naselbine na polje. Tik za naselbino so pa naleteli pogrebei na joga. ki jih je vprašal, kakšne smrti je umrl njihov so>ed. Ko so mu povedali. da era je pičil moti ras. jim je velel" pasta vit i nosilnice na tla. Prijel je mrtvega za roko in ir.ja-vil. da ni umrl. Toda vsi znaki so kazali, da je Moti mrtev. Ko so mu prinesli v posodi vode, se je slekel in prevezal Moti ju nogo na kraju, kjer «r a je pičil modras. Dejal j", da hoče s tem poiskati modrasa. Potem je napravil s palico okro«r sebe in mrliča krog. Po-orrebcem je naročil, naj sedejo za krogom in sicer pri mrličevih rokah in nogah. Nihče se ni smel ganiti, niti prekoračiti kroga.
Ko so pogrebei seri i, je vzel jog posodo in poškropil z vodo sebe in mrliča. Potem je pokleknil k mrličevi glavi in začel mrmrati mantaras. Mrmal je dobre pol ure in kar naenkrat se je pojavil modras. Približal se je mrliču in dvignil glavo. Z vil se je v kolač in iztegnii glavo proti prevezani ii'"_ri. potem j" pa zopet izginil. •Tog .je še vedno mrmral svoje formule in čez 10 minut se je mrliče-va noga premaknila. Prestrašeni pogrebei so popadali na tla. Jog je pa stal nepremično pri mrliču in ponavljal svoje formule. Cez nekaj minut se je čevljarjevo truplo zganilo. Pogrebei so začeli od strahu kričati, jog je pa ostal miren. Kmalu je mrlič odprl oči, jog je nehal moliti, naročil je po-grebeem. naj se vrnejo, sam je pa izginil v džunglo. Cez tri dni je bil Moti že toliko pri močeh, da je lahko opravljal svoje posle. O' j Beney pravi, da ne ve točno, ali je bil Moti živ ali mrtev, ker ni bilo pri rokah zdravnika, pač pa srce ni kazalo nobenih znakov življenja.
V JUGOSLAVIJO in IT AL I jO
priredimo
i n
dne 10. maja 1929
Z OGROMNIM PARNIKOM
"He de France"
najnovejšim, najhitrejšim in največjim parmkom francoske parobrodne družbe.
MANJ KOT 6 DNI PO MORJU IN SAMO 2 DNI PO ŽELEZNICI
Dodeljene so nam najbe
za vsa pojasnila na
ao nam najboljše kabine. — Za-arajte prostor in pilite
SAKSER STATE BANK
New York, ft. Y.
Barclay 0380
0 pijanostnih strupih
govori dr. Raeecke v "Dentche Medizinische Woehensclirift." Kokain in morfij smemo uporabljati proti njim le z najveejo previdnostjo. Alkoholizem in kokaini-zem Sta proizvoda naše moderne dobe (kulture.) Prejšnja• stoletja niso poznala alkoholizma v mo* dernem smislu, ker takrat koncentriranih strupov niso še tovarni škim potom napravljali tako po ceni in v takih množinah kot da nes. Sicer so se posamezne osebe in posamezni sloji od časa do časa vdajali pijanosti, a množice ljudi so pile samo pri posebnih priložnostih, ne vsak dan in predvsem ne med delom. Izkustva svetovne vojske so pokazala, da se je "z omejitvijo porabe alkohola in s prepovedjo močnih alkoholnih pijač pijanstvo zelo zmanjšalo, da je le redkokdaj kak alkoholik aaiel v norišnieo in da je -malokdaj kdo obolel na pija&ski blaznosti. To je dokaz, da se more tudi «brez izrecne prohibieije s pripravnimi zakonitimi odredbami zelo veliko doseči.
i, ____i...
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz rajnih tako malih in oddaljenih točk? da je potrebno znanje zemljepis j a, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zem npiAaft ao vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
C £ K A
SAMO
(Za Canado 51.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Edlnole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar ište-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMEL^EVIDU lahko natančno ujrotove, kje se je zgodila kaka	kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi
Otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima šest strani, ki vsebujejo približno G000 kvadratnih inter. Dolg je 88. širok pa 25 In«ev.
Dostikrat ste ie čil ali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili nij>nl. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se na-Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi neodeno.
JEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
VeKki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, t'fikan v petih barvah.
Velik xemljevid .Združenih držav, na katerem «o ▼ae železnice in ceste.
Nov semljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Pacifičnega ffeeana, otočja in ameriike lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
»
Me oriraje se na to, če ie imate zemljevid sli stisni, ts STENSKI ZEMLJEVID bo zs vsa velike važnosti, ca ne boste dali niti za pek dolarjev.
NAROČITE GA FEI:
Ko
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82Cortlandt St„ New York, N. y.
;jBHH -i -
-LS-
i
A
_?

yi

GIjAS NARODA, 8. APR- 1929
QAUCHO
:BOHAN
Za Glaa Naroda priredil G. P.
49	(Nadaljevanje).
Devetnajsto poglavje.
AKCIJA IN ŠE NA DALJNA AKCIJA.
C'haqruita, brres vsakega upanja j>o dolgem zaporu. je bila prebujena k nadaljneniu naporu, da pob<*frne. Preiskala je železno ključavnico velikih vrat ter potegnila pino, katero je utaknila vanjo, da poskusi odpreti vrata. Ob istem eatsu pa je potisnila preprogo pod vrata. Jlaniplaeijam s ključem in pino se ji je posrečilo priti ven. Vesela na<l u»]>ehom je potegnila črno mantiljo z bližnjega btola.
—	Vsaj ne born zajeta kot jKnlgana v tej hiši! — je mrmrala ler zbežala k stopnjicam na vrhu koridorja.
Tam j«* ofataia, z roko na srcu. 8 široke esplanade so prihajali glasovi vojakov. To pa niso bili možje Gaucha. Mesto tega pa je zagledala vrste belih unimorm vojakov tirana ki so korakali navidez brezkončno iz smeri meHtnih vrat.
Ko je čakala, se je pripeljala velika kočija pred glavni vhod v hišo alealda. Kočo so in številni častniki so se priklonili, ko je »stopil ven visok Ruiz z brki.
—	Sedaj je moja prilika. — si je rekla Chaquita, ko je odliite-\a postopnjieah navzdol, da se izgubi med množico ljudi, ki .so stali odprtih o<"-i vsprit'-o sijaja generalnega governerja, ki je prišel, da vlada osebno. Nekdo »e dot d kil njene roke, ko je stala za visokim .stebrom. Bila je >1ara ženska, ki ji je bila prideljena v služijo ] rejšnji večer.
—	Pst ! — jo je posvarila deklica. — Našli me bodo ter me vrgli v ječo. Moj ljubimce je ]K*stal plen teh hudičev!
—	Ne. ne, dete moje! — je šepetala starka. — Vrnil se je ter te bo mogoče rešil. Celo s.-daj se še nahaja v svetišču! Videla sem ga vstopiti od zadaj .. Moja majhna hiša zre na trg.
—	Nvotiš."«'! — je zakričala Chaquita in njene oči so se zaiskri-le. — In z ono . .. ono .. deklico!
Njena informatka j«' prikimala, nakar je odgovorila:
—	Bodi previdno, dete, kajti Ruiz je prikorakal semkaj, da zajame tega velikodušen ga Caucha. Če on izve, da je ta mož v svetišču, in v tem mestu, nezavarovan <wl drugih njegove tolpe, pomenja to ječo in mogoče še hujše, zate, ]jubiea!
Chaquita se je ugriznila v ustaiico in se zavrla v plašč tako lju-to, da je raztrgala fine čipke. Njene oči so žarele le sovraštvo.
—	Ječo! Dala jo bom njemu, kot je mislil z menoj, ko je odja-hal. Kar se .tiče Dekliee in onega trapastega starega moža... boste videli! — je zakričala.
Ignorirala je prošnja starke ter pohitela k bližnjemu vojaku:
—	Povejte generalu, da se CJaucho in Deklica skrivata v svetišču celo sedaj! — mu je zašepotaJa v uho. Mož je zrl nanjo neverno.
—	Prisegam vam, uu je n->nično. Videla sem ju s svojhni lastnimi očmi!
Mož j.- odbite] proti vhodu v veliko hišo.
Chaquita bi si najrajše iztrgala svoj nezvesti jezik, ko jo je prevzel val ljubezni do Cianeha. Kakšna kača je bila celo sedaj, ko je on že odjahal! Zakričala je nekmu častniku, da mora govoriti k jiuizom. Nekako pojasnilo bo preprečilo iskanje.
Ko jo potiskala naprej, jo je mož brezobzirno potisnil na stran, z njegove poti.
Z naglico gozdnega bitja je skočila i; pred njegovega vidika ter brez sape dosegla stranski vrt svetišča.
—	Njegov ponjj! — je zakričala, ko je 'zagledala Quinta, 3d se je nnrno pa-sel v zgodnji jutra ji i luči. — Posvariti ga moram!
Velika, izrezljana vrata svetišča so bila zaklenjena. Pohitela je proti majhni odprtini v oknu, od koder je mogla pokukati noter. Vzelo je celo njeno moč, da doseže to okence. Težko dihajoča od razburjenja, je pokukala noter.
Caucho, kaj dela GaucJio sedaj? —- se je vpraševala vsa presenečena ob pognedu, ki se je razkril njenim očem. Njeni prsti so se t resi i^ celo sedaj, ko se je trdno oprijemala ž njimi.
Na mramornatih tleh pred vrelcem je klečal Gauclio, s sedaj dvignjenim obrazom proti sliki angelja. Deklica, katero je pričakovala najti v njegovih rokah, je še vedno klečala v molitvah. Najbolj čuden med vsemi pa je bil tresoči se glas bandita, tega rene-gata od vseh postav krščanstva, ko je ponavljal zopet in zopet besede neke molitve.
V daljnem koncu je zapazila Chaquita zakrinkano postavo Moža usode, ki je dvignil svojo lastno roko proti nebeški postavi a zidu.
—	Dvignite svojo roko, če imate konečno vero! Chaquita zaklicati deklico.
Oaucho je počasi umaknil svojo levo reko ter se nasmehnil roki, ki je bila sedaj popolnoma bela! Z nenadnim gdamenom histeričnega veselja je skočil na nogi ter naravnost zatulil od veselja.
—	Vi ste me naučili vere! Sedaj imam vero! Poglejte, sedaj je moja roka zopet bela in Čista! Sedaj imam novorojeno roko!
Deklica svetišča je dvignila svoje oči za kratek trenutek, nakar je pokleknila v ponižnem stališču, dočim sta njeni ustnici izgovarjali molitev. Chaquita ni mogla razumeti divjega veselja Gau-ha, ko je skočil visoko v zrak, iztegnil levico ter pohitel proti sku-gorečih pri stranskem altarju.
—	Vidite! Boli! — je zakričal, ko je potegnil svojo roko iz platna, v katerega jo je bil utaknil. — Jaz sem ozdravljen! Jaz sem pet čist! Jaz živim zopet!
Ruiz ob njegovi strani je vzkliknil od veselja, ko je videl postavo Gaucha, ki ga je ponržaL-
—	Spravite ven vislice! — je ukazal. — Naj-prvo pa hočem imeti užitek, da ga razrežem živega na kosce, predno ga izročim smPti! Ruiz ne pozabi nikdar!
Vojaki so pohiteli naprej ter ibili presenečeni, da se jim Gau-cho ni upiral, kajti on je bil še vedno zaijK^len s plesom vspričo njegovega preporoda. Ruiz se je čudil temu in isto je storil Rocoso. Bamditski glavar je direktno plesal pred njimi hi ne da bi bil pozvan od svojih 'zavojevalcev, je odplesal po belih s-topnjieali na trg.
—	Gaucho je zopet zdrav! — je kričal zopet in zopet.
—	Gauclio je zopet pijan in sicer zadnjikrat! — se je rogal Ruiz. — Sedaj pripravite za^ eksekucije. Rabelj mora -biti pripravljen v eni uri!
Vojaki so sledili radovedni množici, ko so povedli banditskega glavarja v neko celico v najnižjem nadstropju jetnišniee.
—	On ne bo ušel od tam! — je zagotovil Rocoso Ruizu! _ Čuval sem prostor za dan, kfr^a bom ujel. Solidna skala spodaj in močni železni drogovi v oknih in vratih !
Oba častnika sta se vrnila nato v glavni stan Rocosa, da j>ro-slavita svojo slavno zmago pri vmu.
Chaquita je bila vsa poražena, ko je videla svojega ljubimca odhajati plešočega v smrt. Deklica svetišča, ki je bila surovo pahnjena za njim, je vzbudila nova čustva v srcu Chaqui-tc.
—	Koliko sem grešila v svojem ljubosumnem«reu! — je mrmrala. vsa bedna. — Sedaj bo umrla tudi ona in stari mož, — vse radi moje ljubosumnosti!
Izginila je krog vogala poslopja, da uide do v ti pom par vojakov, ki so ostali na stra-ži pred usodom. Ona ni spoznala, da nosi še sedaj dragoceno obleko, katreo ji je kropil ljubimec prejšnji večer.
Naenkrat pa se je spomnila fbesfvl Ruiza.
—	Njegova tolpa je v Hudičem kanjonu, kamor jo je po vedel njegov Lupo na moje povelje!
fDalj e prihodnjič.)
Kot pridelovalec najboljše koruze.
^ifiiiile parnita*
•4KNITV Ml LLC«. WASH. Ol C.
velja v državi Oklahomi Joe Thomson. Za svoj produkt je že ponovno dobil prvo nagrado.
NAJVEČJA KOPALNICA V EVROPI
je slišala
Vodilni možje znamenitega Lu-naparka v Berlinu so napravili v parku plavalnieo, ki je največja v Evropi. V basenu se koplje lahko naenkrat 600 ljudi; tudi za one, ki ne plavajo, je dosti prili-kle, tla se polagoma nižajo. Največja globina znaša 41-2m, tako da pridejo tudi skakavei na račun. Tu se bodo vojevala največja evropska plavalna prvenstva: napravili so dve terasi, 2000 ljudi lahko sedi pri mizah na njih. Preskrbljeno je tudi za potrebne dohode in odhode. V higineskem o-ziru je opremljena plavalnica kar najmodernejše. Voda, ki jo na poseben način očistijo kali in bakterij, doteka in odteka neprestano in jo lahko poljubno temperirajo. Preden prideš do plaval nice, moraš iti izkoz prsno kopel, da si v plavalnici že opran in očiščen. Plavalnica je seveda pokrita in u-porabljiva ob vsakem letnem času in ob vsakem vremenu.
Po pariškem in dunajskem zgledu bodo zgradili v Berlinu sedaj še drugo plavalnieo, za 350 oseb. Zraven bodo kabine z medicinskimi kopelmi vseh vrst. Vso plavalnieo bodo pokrili s stekleno streho, ki jo bodo ob toplih dnevih lahko odprli.
pini
Pil ve
zopet
il je v blazni ekstazi ipred spostavo angelja ter jokal od ve-v vse dobre stvari. Chaquita je spoznala, da se je za vršil n-kak čudež pred njenimi lastnimi očmi. Skrila je obraz v svoji ro-ki ter ponavljala skoro pozabljene molitve svojih otroških let.
Nato pa je zadonelo na njeno uho ropotanje orožja in krik mož. Vojaki go prihajali navzgor, po širokih stopnjieali svetišča. Pohitela je I »red belo kapelieo ter kričala (zaman prošnje, da je lagala in da ni Gaue.hu notri. S silo je bila (potisnjena <na stran od Rocosa samega, k! je bil sedaj tako zatopljen v svoj friumf, da je ni spoznal.
—Haj je! — je zakričal general, ko je brcnil na široko iz-rrt/.ljaiia vrata. — FjeJi bomo podgano na posvečenem mestu. Čas je, da uničimo ta zlokobni prostor! Najprvo »bomo obesili njega, o-no žensko -ter padra na javnem trgu! Jutri pa bomo zalotili njegovo Tolpo v Hudičevem kanjonu, kamor jih jo povedel Impo, na n*o-
Tpliv x'remena
na počutek človeka je znan. Imamo celo vrsto poskusov, kako bi si ta vpliv razložili, a natančnih dokazov še nimamo. Vreme ne vpliva na vse ljudi enako, Pomlad nas popolnoma pomladi, hoja nam postane prožna, oko drugače gleda, nahajamo se v prijetni krizi, ritem leta doseže višek in mi z njim. Če si pa iščemo razlago za to novo veselje do življenja, ostanemo že pri hipotezah in ne moremo naprej. Mislimo na zvišanje toplote, na večjo svetlobo, na spremembo zračne elektrike in zračnega pritiska. Telo in čut se enako poživita.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Slovenic Publishing Co.
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Mož s rastrgano dušo ...........1.—
Na valovih južnega morja ..... JI
Na različnih potih .............49
Notarjev nos, humoreska ........ JU
Narod ki izmira..................4«
Nada vas, 1. del. 14 povesti......JI
Nada vas, II. del 9 povesti...... JI
Nova Erotika, trd. vem. ...........7t
Vaša leta, trd. vem................M
broširano .............M
Va Indijskih otokih.............. M
Nasi ljudje .....................40
Nekaj lz ruske zgodovine........JS
Nihilist ..........................4«
Narodne pripovedke ta mladino.. ,4f
10.	aprila: Mauritania. Cherbourg Leviathan. Cherbourg
11.	aprila:
Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen
12.	aprila:
New Amsterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg Roma. Xapoll. Genova
13.	aprila: Minnewuska. Cherbourg
St. Louis. Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen
15. aprila:
Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin, Cherbourg. Bremen
17, aprila:
Aqultania. Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
19.	aprila:
Vtendara, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
lie de France. Havre
Majestic. Cherbourg
Lapland. Cherbourg, Antwerpen
20.	aprila :
New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napeli Genova 21 aprila.
Columbus. Cherbourg. Bremen
24.	aDrita: Berengaria. Cherbourg
George Washington. Cherbourg. Bremen
25.	aprila:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
26.	apriia:
Statendam. Boulogne. Sur Mer. Rotterdam. (PrviC). NaS izlet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Penntand. Cherbourg Antwerpen Augustus, NapolJ. Genova
SftMDpins; N^i
Na krvavih poljanah. Trpljenje tn strahote s bojnih plodov blvie-ga slovenskega polka ........ 1JI
RAZNE POVESTI IK ROMANI:
Hiša v Strugi ........
tied vika ..............
Helena (Kmetova) . Hudo Brez dno (II. cv.)
Humoreske, Groteske in Satira.
vezano ...................
broširano ................
.50 JI 4C .33
M
K am el ice,
kojih zdravilno moč že stari Dio-dor pohvalno omenja in ki so kot ljudsko zdravilno sredstvo po svojem omehkujočem in proti vnetju delujočem učinku zelo razširjene, so prišle zopet v znanstveno literaturo. Tako poroča dr. Arnola v "Munchener Medizinische Wo-eehnschrift." ' Pomagajo nam pri ranah, tvorih, pri opeklinah, pri gnojenju na nogah, pri vnetju grla kot voda za grgranje, tudi pri črevesnih obolelostih. Napravili so umetno vnetje na koži in so del knete kože pokrili z navadnim vodnim obkladkom, del pa z obklad-kom kameličnega čaja. In videli so, da je kamelični obkladek vse bolj učinkovit.
Izlet gospoda Broučka ..........1-29
Ii tajnosti pri rode ............ .M
Iz modernega sveta, trdo vez. ....1.60
Igračke, trdo ve*. .............. l.M
broširano ...................>81
Igralec .........................75
Jagnje ......................... .3«
Janko In Metka (za otroke).....30
Jernač Zmagovat, Med plazovi_____3•
Jutri (Strug), trd. v............. .78
broSL .................... JI
Jurčičevi spisi:
Popolna izdaja vseh lu sveakov,
lepo vezanih ................. It.—
Sosedov sin, broS. ...............4t
d. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broSirano .................. .71
Kako sem se Jaz likaL
(AleSovec) I. zvezek _ _ _ _ jft Kako sem se Jas likal,
(AleSovec) II. sv.......... M
Kako sem se jaz likal.
(AleSovec) III. zvezek .........60
Korejska brata, povest Lz mls*jo-nov v Koreji .............. J|
Kmečki punt, trd. vez. ..........1.20
Kmečki punt, broS. ............ J>0
Krvna osveta ..................iS
Kuhinja prt kraljici fosji noild JM
Kaj se je Markaru sanjalo...... JS9
KftžHkl
Kmetske povest, trda vea.......L,—
Kraljevič
Križev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.10
Križev pot patra Kupljenika.....70
Kaj se je izmislil dr. Oks.......45
Levstikovi zbrani spisi ..........JI
1.	sv. Pesmi — Ode In elegije —
Sonetje — Romance, balade ln legende — Tolmač (Levstik) ...7t
2.	sv. Otročje igre v peaeaeah m
Različne poezije — Zabavljlcs It» mifiine — Jesa na Paraas —1 Ljudski Glaa — Kraljedvorski rokopis f=3 Tolmač (Levstik).. -7» trdo ves ..100
5. mv. Slika Levstika ln njegov« kritike ln polemika.............7t
Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčljski stražnik, U-radnlk, Jezični doktor, GJostilnl-Car, Klepetulje, Natakarca. Duhovnik. itd. ...................M
Mladi gozdar, bioi ........................JI
Moje tlvljenje ..................71
Mali Lord ..........................................M
Miljonar brez denarja ...........75
Mrtvo mesto ...................78
Mala tlvljenje ...................01
Maroa Jtričanskl deček la Libanona. ...........................Ji
Mladih sanikerneiov lastni iiva-
Misterlja« roman ...............L10
Mlinarjev Janes ................ M
ao• •
Mrtvi Gosta« ..................JI
Mali Klstct ......... ..••......•. .70
Mesija ..........................M
(Ivan Albrecht) ......M
Ob 50 letnici Dr. Janeza K. Kreka
Onkraj pragozda -................
Odkritje Amerike •..............
Pasti in zanki ................
Pater Kajetan ..................
Pingvinski otok ..........•.....
Povest o sedmih obešenih ......
Pravica kladiva ................
Pabirid is Roža (Albrecht) ......
Parffiki ilatar ..................
Petelinov Janez ................
Prihajač, povest ................
JS
.80 60 M> 1.00
.60 JiO' JE« | JS : JI 71 .ft
Povesti. Berač s stopnji« pri sv. Roku ........................ J*
Peiigalee ........................28
Po strani klobuk .................35
Plat zvona ........................40
Po stran klobuk.................35
1 ri stricu	«6^
Prst božji .....................
Praprečanove zgodbe ............JS
Patria. povest iz Irske JnnaSke dobe JO Po gorah in dolinah.............80
Pod krivo jelko. Povest iz časov ro-
kovnjačev na Kranjskem ......Ji
Poslednji Mehikanec ............Ji
Pravljice H. Majai ..............JI
Predtriani, Prešern ln drogi svei-
niki v gramofona ............. J5
Prigodbe čebelice Maje, trda ves .. LM
Ptice selivke, trda vea ...........78
Pikov« dama (Puškin) ..........Ji
Pred nevihto ...........................JS
Pravljice (MllCLnskl) ..........1—
Pravljice ln pripovedke (KoSutnlk)
L zvezek ................... .41
2. gve»*k —...........................4i
R DNI PREKO OCEANA
Najkrajša In najbolj UQodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
lie de France 19. apr.; 10. maja Paris 26. aprila; 15 maja. France 3. maja; 24. maja.
'Ob Dol noti.)
Najkrajfia pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi mitdernl-mi udobnosti — PijaT-a in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte katerepako!! pooblaščenega agenta
~ FRENCH LINE
19 STATE STREET NEW YORK. N. Y.
Zbirk* povesti aa Slovenko .mladino ••• iltUMCt
Popotniki ............................................M
Poznava
Piffai •••••••••••••••••••••••••••
PovodenJ ................................................JO
Praški jndek .......................JS
Prisega Hnront&ega glavarja ....	Ji
Prvič med Indijanci ..................Ji
Preganjanje Indijanskih ailsjonar-jev ...........................Ji
Rlnaldo Rinaldinl ............. Ji
Robinzon........................ .6i
Robinson (Crusee) ..............1.—
Roman treh src ................1^>0
Rablji, trda vea .................75
Rdeča
megla .................. .78
Revolucija na Portugalske« .....Jf
Romantične duše (Cankar) ......Ji
Razkrinkani Habsburianl....... JI
Roman treh src ................ 1.30
Roman zadnjega cesarja Habsbnr-iana .........................LSi
Rdeča Iu bela vrtnica, povest .... Ji
Slovenski šaljive« ............. .4i
Slovenski Robinzon, trd. vea. ,.M .78
Snnežki invalid ..............— JS
Skozi Širno Indijo ..............Ji
Sanjska knjiga, mala............Ji
Sanjska knjica. nova velika_____JS
Sanjska knjiga Arabska .........Ui
Spake, humoreske, trda vea.......Ji
strahote vojne ..................Ji
Štiri smrti , 4. zv.	...35
Skrivnost najdenke ..............JO
Smrt pred hišo ..................65
Stanley v Afriki .............. JO
Strup Iz Judeje.................. .75
Spomin znanega potovale«........LSI
Stritarjeva Anthologija, trda vea .. JS Stritarjeva Anthologija. broi. .. Ji
S Isto Šesto, povest la Abrucev .... Ji Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .......................... M
Stric Tomova koča ............. Ji
Študent naj bo, V. zv........... JS
Sveta Geoovefa .......................JS
Sveta Notbnrga...................JS
Sredoclmel, trd. vea. ............Ji
broS. ...........
Spisje, male povaetl Svitanje (Govekar) Stezosledec .........
Šopek Samotarke ..
M
.......... Ji

Spomini jugoslovanskega
volca, 1914—1918 ............ US
Slike, Moi ■ raztrgano dni« .... L—
Sveta no! .................... Ji
UIVHVIV mm K«im Mlt*tl«||*(M LM
SHAKESPEARE V A DRLA i Machbet, trdo vea. .............. Ji
broširano.....................7i
Otbelo ...........................7i
Sen Kresne noči..................70
SPLOŠNA KNJ12NCA:
Št 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, livlrnz povest, 104 str„ broširano ...........................JS
St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, Izvirna povest, 181 str., broš.... JS
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broi, 103 strani ....................J9
St. 4. (Cvetko Golar) Polein« klasje. Izbrane pesmi. 184 str., broširano .....................Ji
Št 5. (Fran Mllčluskl) Gospod Fridolin Žolna ln njegova družina, ?eselomodre črtica I., 72 strani, broširano ..............Ji
Št 7. Andersonove pripovedke.
Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str., broš. .......... J5
Štev. 8, Akt štev. 113 ..........75
Št 9. (Univ. prof. dr. Fran« Weber, j Problemi sodobne filos«-UJe, 347 strani, broš.............7i
St. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue, relljefna karikatura la
minulosti. 55 str., broi. ........JS
Št 11. (Pavel Golla) Peterčkov« poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah. 84 str- broš. ......JS
Št. 12. (Fran MUčinskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih, 91 str- breš. .........Ji
Št 13. (V M. Garšln) Nadeida Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žun. 112 str- broš...........Ji
Št 14. (Dr. Kari Engllš) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Og-ls, 236 str-
broS. .........................Ji
Št 15. Edmond in Joleo de Oon-court, Renee Mauperln, p revel
....................4i
Št 10. (Janka" Samec) Življenje,
pesmi, 112 str- broš. ...........48
Št 17. (Prosper Marlmee) Verno duše v vieah, povest p revel Mirko Pretnar. 80 str.............Ji
Št 18. (JarosL Vrchllcky) Oporoka lukovfikega grajfičaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str- broš. .. JS St 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon. dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str- bro*. ........JO
Naročilom j« prOo&H denar, &« disi p gotovini, Money Order al poštne tnamke po 1 al 3 centa, č* pošljete gotovino, rehomandirafl* pumo.
V* naročajte Injig. laier* mi t ustla
Knjige poWjinm* poštninm proeie
"GLAS NARODA"
i2 Oortlamdt M, Unr Tejl
27. april«;
Deutschland. Cherbourjf. Hamburg Minneionka. Cherbour« 30. aprila:
America. Cherbourg. Bremen
1.	maja: Mauretanla, Cherbourg
2.	mala:
L>resden. Cherbourg. Kremen
3.	maja: France, Havre Vulcanla, Trut Homeric, Cherbourg
Ftyntlam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
4.	mala:
Belgertland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda, Boulogne Sur Mer Hamburg. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg
5.	maja:
Aultanla. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bra-men
9.	maja:
Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen
Berlin. Cherbourg. Bremen
10.	maja:
lie de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.)
Rotterdam. Boulogne Sur M#r. Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
Republic. Cherbourg. Bremen
11.	maja:
Minncwaska. Cherbourg Albert. Ballln. Cherbourg, Hamburg
Conte Biancamano. NapolL Genov« 13. mala:
Reliance. Cherbourg. Hamburg 15. mala:
Paris. Havre Berengarla. Cherbourr President Koosevelt. Cherbourg. Bremen
17.	mala:
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Olympic. Cherbourg 1-apland. Cherbourg, Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus, Cherbourg. Bremen Roma. Napoli, Genova
18.	mala:
St. Lonis, Cherbourg, Hamburg
22.	mala:
Presldente Wlnon. Trst (I*let) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen
23.	mala:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
24.	mala:
France. Havre
Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg
Pennland, Cherbourg. Antwerpen
25.	maja: Mlnnetonka. Cherbourg
New York. Cherbourg, Hamburg
I.evlathan. Cherbourg
Conte Grande. Napoil. Genov«
29.	mala: Aquttanla. Cherbourg America, Cherbourg. Bremen
30.	mala:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg. Bremen
31.	mala:
He de France. Havre Gzlet> Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoli, Genov* M. junija:
Paris, Havre (IZLET) IS. julija:
* lie de France. Havre (IZLET)
Kako se potuje v stari kraj in nazž v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen « potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled nafte dolgoletne la-kofinje Vam mi lamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočam«^ vedno le prvovrstne braopandke.
Tudi nedriavljanl sam ore J o potovati v atari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washington, bodisi za eno leto ali 8 mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovanjem la to naravnost v Washington, D. CL, na generalnega naselnUkega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je stopila v veljavo 81. Julija 1928 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlški u-rad ali pa ga dobi v New Yorku pred od potovanj em, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lasta« odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCZ IZ STAREGA KRAJA
Od prvega Julija je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo amo> riSki državljani dobiti svoje Beno in neporočene otroke izpod 2L leta ter ameriške državljanke svoj« mole s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, laven kvota.
Jugoslovanska kvota anafla Še v*, dno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, mo*J« ameriških državljank, ki so se po L Junija 1928. leta poročili ln po> Uedelcl, oziroma ieoe ln nepor«-Ceni otroci izpod 2L leta onih na> državljanov, ki ao bili poetavn« prlpuSČenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih ■prodnikov, kakor : bratov, sester, nečakov, aeUm-fclnj itd., ki spadajo v kvoto brea ▼sake prednosti ▼ 1st!, pa se a* sprejema	ptijšuj aa ia»
rikanaka vlaej«.
STATE BANK