DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY & Nelilopol, ki «1, 4 id' ies i S M ivell til So» bill1 J AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 18, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLV1. KAKO DOBITE KNJIGO 4 4 c - ry": 1 Na 25., 26. in 27. oktobra se bo moral vsak registrirati za vojno knjigo št. 4. Registracija bo v javnih šolah na te dneve in sicer od 1 popoldne do osmih zvečer. Za to registracijo je važno sle. deče: Ena oseba za vsako družino mora priti osebno k registraciji. S seboj mora prinesti knjigo št. 3 in sicer od vsake osebe, za katero bo hotela dobiti knjigo št. 4, | Pomniti je treba, da knjige št. j 4 ne bodo pošiljali po pošti, am-iti ponjo na gori omenjene dneve in sicer gre lah- Za pomoč domovini! Kampanja za vojni sklad (War Chest) prične danes; Cleveland mora zbrati $5,540,000 J°že pet dni JJH 17. okt.—Ruska ar-rioJ0d Poveljstvom generate, na jeml->e Nemcem | Za ulico v strahovitih bo-L* Posest Melltopola, kate-L/No za vrata na po-L.rim- kjer imajo Nemci Ct!?ož-Boj za posest Oj ta dlvja že pet dni. kNteVera hiti proti Melito-jjllUga ruska armada, ki je C/86 kakih 50 mil-i- |kajno° m Južno od Kijeva'pak je treba ° R u s i Nemce nazaj . Pedjo. Nemci se trma-Tudi n3°in padaJ'o kot muhe. S uspf-j ponesrečilo; vseh 10 w! obkolJujejo Gomel za ko ponjo, kot rečeno, ena oseba j za vse člane družine. Ta knjiga; Zopet lahko poročamo nekaj' Narod mora zbrati letos se bo rabila za nakup konzerv in' darov za župnijsko pomožno ak-, vojni sklad več, kot še kdaj po-sladkorja in sicer od 1. novem-'cijo, kar je bilo nabrano v uradu prej, ker so tudi zahteve večje. Ameriške Domovi- Iz tega sklada se podpira vse Ione. i kalne dobrodelne agencije. De-Rev. Joseph Če-,nar gre za slepe in sirotne, za lesnik od fare Ma-'pohabljene in brezdomce. Za te rije Vnebovzete je smo skrbeli z vsakoletnim zbira-prinesel $28.00 in njem v Community Fund, sicer so darovali :| zdaj, ob vojnem času. so pa še Frances Novak'druge zahteve, kot za relif v $10, Ana Novak, okupiranih deželah, za vojne be. 15306 Holmes Ave. j gunce, za vojni relif raznim na $10, Frank Jamnik' rodnostim. bra naprej. Ko boste šli po knjigo št. 4j $10,000 vam ne bo treba povedati, če - imate doma kaj zaloge konzerv, j S9000_ Da bo šla registracija hitreje, izpod rok, oblasti svetujejo, da $s,ooo— se registrirate po sledečem redu: j Oni, ki imate priimke od A do S7-000 G, se registrirajte na 25. okto- bra ; od H do O na 26. oktobra in od P do Z 27. oktobra. $6,000— Potniško letalo se je 'era;. 'Ujejo "»tak . ? topo1 so zdaj" oseb v letalu ubitih V soboto zjutraj je treščilo blizu Centerville, Tenn., potni- ^ Stil;,StadijU' kot s0 šk0 letalo> ki Je bilo na potu iz v j, . "Šrad. Nemci poši- " m | | Clevelanda v Memphis. Vseh 10 oseb, to je šest potnikov in štiri od posadke je bilo ubitih. Kot pripovedujejo priče, je hotel pilot dvigniti letalo iz hude snežne nevihte. Letalo je pa izgubilo moč in treščilo na zemljo. . Od Clevelandčanov so bili ubiti: pilot kapetan Dryer iz 8400 Jeffries Ave., Garfield Heights, pomožni pilot Brand iz 4211 Henritza Ave. in ste-vardinja Margaret Schmuck, ki je živela v hotelu Westlake, toda je bila doma iz Akrona. -o- Nemci plenijo radijske postaje v Rimu ' star okr : — V glavni stan zavez- Pri p, 70 let in i nikov prihajajo poročila, da * na Delenj - XTawxii in Ivi vnrliicl/n Y\i~\ da J31 Za valom novih v8o bl rešili mesto in s '{ % je p°Sadko na Krimu. i 1 az&l svoji armsdi, ® t o do zadnjega lice % rimesta Je došlo nekaj k So 'lzi'i iz Krima, še ,E;lla J™* na kraj čete S C ,mov3kiJ'a. " da ip? ot Nemci prizna-, ^ za Malitopol od-eno kot za drugo ar- Jf"naselbin LEP USPEH PRIREDITVE Včeraj šna prireditev slovenske sekcije JPO v SND je bila zelo lep uspeh, tako gmotno kot moralno. Dvorana je bila pri-lično polna naroda. Bilo je posebno zbiranje doneskov za do-. $5,00 §4,00 $3,000— $2,000— $1,000- $5, James in Elizabeth Novak, 15303 Holmes Ave. S3. Frances P e r m e iz 19664 Tyronne Ave. je poslala $5 in sicer je darovala Terezija Poto-kar $4, Terezija škrjanc pa $1, obe članici" podružnice Vsak je več ali manj prizadet od raznih dajatev, vendar moramo tudi za to humanitarno institucijo poseči v žep in dati. Ako smo dali denar za vojne bonde, to ni bil noben dar, ampak so to naši prihranki za bodoče. Ako smo plačali davke, to ni bil noben dar, ampak naš delež za vzdržanje vojne in vlade. STRAHOVIT BOJ DIVJA V ITALIJI da bo zbrala $125,000,000 in iz tega denarja se bo pomagalo na.! šim vojakom, mornarjem, mari-| nom trgovski mornarici, dalje j - vojnim ujetnikom ter vsem po-] Zavezniki so zavzeli va-trebnim Združenim narodom. žne pozicije v prodira- nju na Rim MORI will UVl the MORE you Gill r„r°,V , l\Prm? ' št. 32 SŽZ. • | Ampak da,- za vojni sklad, to $500. V g oboko cu ec n bese-, : ^ ayem be. rotiTov'' v' ' sM domZiZt' j. darovala Ton.ka Jevnik ie sede, ker s tem pomagamo onim, n^k Ivan Zorman k" apetoa. i P**** V«, b Ge- ki so odvisni od naše pomoč,. • v. I 1 L n /> n >-< OnlrtUflll _____ „ . , TI ___1 „ na dobra slovenska srca tukaj vi^va O Frances Salehar, Ameriki, naj pomagajo bedni I J™ E.691. St. je'darovala $3. m domovini. Ves program je bil!.Fidel iz Umonville, O. je zelo lepo izvršen in vsi, ki so ! Poslala Vsa dežela si je nadela nalogo COSiŠimf »WMREUEF» VES NEMŠKI ODPOR JE ZASTONJ Alžir. — Zavezniške armade, ki udarjajo na sovražnika na vsej fronti v Italiji s strahovitim pritiskom, so vzele Nemcem dvoje važnih cestnih križišč in deset drugih mest. Nemci se brezupno zaganjajo s protinapadi v zavetnike, da bi se jim izvili iz oprijema, ki jim grozi na vsej fronti. Bitka severno od reke Vol-turno je dosegla nov višek fu-Irije, ko so naciji udarili ponov-Kampa za nabiranje v vojni'no v ameriške čete, da bi mogli sklad bo trajala 10 dni. Ako ho-J potem v redu potegniti nazaj čemo, da bomo dosegli kvoto mo- svoje vojaštvo s pozicij. Toda ra vsak prispevati po svoji mo či. Namen je plemenit, todej dajmo, pomagajmo! sodelovali, zaslužijo vso pohva lo in priznanje. -o- Dne 17. sept, Za srčno kapjo' Nemci razdirajo tri radijske po- •CSii je bil 40 let in 'C11 m , staje v Rimu ter pošiljajo opre- Ob 2ar. v j, , »Lčijc: v J.V1IUU tci pusiijaju ujjic- lisca brata in mo istili, kos za kosom, v Nem- času smrti ni bil ,1in "tin, Mj Jakob Ma iGrof Sforza je dospel v |> prT^ doma od So-! Alžir, Afrika ^ i*, Ribnici n« ! Boji pri Sevnici in Zidanem mostu ob Savi London.—Najnovejša poročila pripovedujejo o bojih med Najlepša hvala v imenu sirotne stare domovine vsem skupaj in priporočamo se še drugim, da bi kaj darovali. --CV-r--- BOJNAFRONTA Slike v fari sv. Vida V četrtek zvečer ob 7:45 bo W bil >: let °mci na Dolenj-°ktobra ubit pri V kateri je bil upo- v ;;. Zapušča ženo, tri si- fiSt1? Ar«entina. -iN m o 36 let doma S Alžir.—Sem je dospel italijanski grof Carlo Sforza, ki je na potu v Italijo, da vstopi v vlado maršala Badoglije. ŽLAHTA GA JE SPRAVILA V ARMADO Pittsburgh, Pa. — Delbert Zoerb, star 30 let, je prišel na je 26. ju- sodnijo po razporoko. Kot tehten PACIFIK — Japonci so poskušali v južnozapadnem Pacifiku izviti zaveznikom iniciativo iz rok. Ta poskus so plačali z iz. gubo .104 bojnih letal, dočim so zavezniki izgubili samo dva. RUSIJA — Rusi so udarili čez reko Dnjeper že na četrti točki partizani in Nemci v Sloveniji | kazal Mr. Grdina slike v novi za Dnepropetrovsk™ in vsa in na Spodnjem Štajerskem. | šolski dvorani. Na platnu bo po-j nemška linija ob Dnjepru je Najhujši boji so za mostiče čez kazana vsa slavnost ob priliki od- na terri) se zruši. Savo pri Sevnici, 40 milj vzhod- i kritja spominskih plošč fantov- WASHINGTON — Ameriški no od Ljubljane in za most pri! vojakov iz te fare na 26. septem- avijatičarji so od Pearl Har-Zidanem mostu. V teh bojih je bra. Na sliki bo pokazana sliko. borja pa do 1. septembra uni-padlo že 1,200 Nemcev. j vita povorka pred cerkvijo in le- čili 7 312 sovražnih letal, do čim so jih v istem času sami izgubili le 1,867. BALKAN — Jugoslovanski par tizani so se po enem tednu okupacije umaknili iz mesta Zenica. Pred odhodom so popolno, ma uničili tamošnje Kruppo ve tovarne. ' 5. ameriška armada je udarila nazaj s tako naglico in silo, da sovražnik ni mogel izvesti svojih načrtov. • Najnovejša poročila trdijo, da so Nemci severno od reke Volturno v polnem umiku. Peta ameriška armada na za-padnem obrežju Italije in osma angleška armada na vzhodu, Jersey je v soboto v gosti megli 1 samomor. Vzrok I vzrok je navedel sledeče: najprej | P°behl sneg, v bližnjem Char- rojena Pisarczyk> stara U .Je gostilničar -'se je preselila k njemu tašča z ^ Je Pa ze kar Prece' Pa i28 let. Stanovala je na 775 E. ____________ stara komaj 17ivsem pohištvom; potem sta pri-1 dI°- Danes zjutraj je zmrzoval°';258 st Rojena je bila v Nan-'ohio State in Purdue. Kljub -1 - 1 ........ t0(ja za popoldne in zvečer pa _____Sx„ , , ______________________nniifi- clevevelandskem stadionu žogo i 28 let. Stanovala je na 775 E. | metna igra med univerzama nad morjem trčilo' Svoje mornariških balonov. Osem mož posadke enega pogrešajo, dojim se je eden vrnil z vso posadko na letališču Lakehurst. Od drugega balona, ki je po koliziji v zraku treščil v morje, so rešili samo enega moža. To je Charles Hunter. Imena ostalih pa ne bodo dali v javnost, dokler ne obveste najprej sorodnike. Hi tU(Jj v " JVUIUilJ 11 | VOW.l 1----------i--- V M. ic Zela življenje 22.'šla oba svaka in končno še tast. ^ ^J6 Pognalo v ^ato se je odločil, da bo šel v ar- bila A, €na Anton Sak- ti Dal. U Sempasa ergu in pri mado, da bo ilmel "mir," prej pa prosi za ločitev zakona. Vesela vest —Mr. in Mrs. Frank Zakrajšek iz R'?-bila Poročena I sta postala pra-stari oče in pra-. ^ Pri Gorici in 'babica, ko so vile rojenice obiska-i/'Lokovca. — Fa-'le družino njiju vnukinje, Joe in qtan„ Je bila 7 1. na Z, 7- julija " Tem slePiču- 5^onTPa;-Dne7.okt. K> Od star 63 let SNel"; Duha Pn Krš-S!Vrie:0pe^ijiZara-\ » 36 bil 36 let in " EMalc; Florence Urban ter jima prinesle v spomin zalo hčerko, čestit ke! napoveduje vremenski urad nekoliko gorkeje. Včeraj so avto-mobilisti že kupovali alkohol za hladilnike. K molitvi Članice društva Carniola Hive, št. 493 TM in članice kluba Slovenskih vdov naj pridejo nocoj ob 7:30 v Želetov pogrebni zavod, da pomolijo ob krsti sestre Magdalene Kremžar. Si tah. tio ALCEM Neka trgovi- Naši vojaki ticoke, Pa. Tukaj zapušča ža-jsiabemu vremenu pravi polici-ujočega soproga Carla, sina j ja> ^a je bilo parkiranih v bliži-Carla in Ronalda, v Nanticoke; ni stadiona nad 17,000 avtov iz pa starše in dva brata. Bila je'vseh krajev države, ki so pripe-članica društva sv. Helene, št. ijali radovedneže k igri. Urad-193 KSKJ in poljskega društva|nilci OPA so čekirali avte, če je št. 568. Pogreb bo v sredo z ju-' traj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Križa na 200. St. in Lake Shore Blvd., ter na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Na oddihu po Penna. A. Kristančič je porabil svoje počitnice s tem, da je obiskal ra. zne kraje po sosedni Pennsylva-niji. Pozdravlja znance in prijatelje po Clevelandu. bil kateri nad 120 milj odCleve landa, kar bi bilo kršenje gazo-linskih postav in lastniki se bodo morali zagovarjati pred svojim odborom za racioniranje. PATRIOTIČNI STAVKARJI St. Joseph, Mo. — V tukajšnji klavnici je odšlo na stavko 500 delavcev. Unija je izjavila, da delavci ne bodo šli nazaj na delo, dokler ne zapusti podjetja nek delavec, ki ni hotel kupiti vojne obveznice. Rekel je, da mu tega ne dovoli njegova vera. šele ko je odšel ta "slaker" domov, se je vrnilo na delo vseh 500 delavcev. -o- Na obisku pri sinu Mrs. Rose Ivančič iz 854 E. 207. St., Euclid, O. je s sinom Viljemom obiskala sina Franka, ki služi Strica Sama v Iowa City, Iowa. Pozdravlja vse znance in prijatelje v Clevelandu in Eu-clidu. -o- Kupujte vojne bonde! Pfc Frank Zobec, sin Mr. in,452nd B. H. & A. B. F. A. A. F., Mrs. Frank Zobec iz 6315 Glass Fredericks, Oklahoma www K 80 ur budilk, to- Ave- je Prišel domov na d°Pust Suj S? T°ra Kupiti tudi ^ 14 dni. ^Vbiie^vec jeimel- " \ 0lMov ?rodane v 5 mi- iz pr°dal pa za ^»nk — Graduiral je Physical Training šole ter je sedaj inštruktor za fizično treninge v letalskem koru. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu do 28. oktobra, ko odide nazaj v taborišče. Njegov vojaški naslov je: Pfc. Frank Zobec, Tedenski koledar za racioniranje Mornarjem, ki služijo preko morja, lahko še pošljete božične zavitke do 1. novembra in dobili jih bodo gotovo do božiča. Pošljite samo take stvari, ki se na potu ne spridijo. Volnene kape, jopiči, ovratne šerpe, brisače, to so stvari, ki jih bo mornar najbolj vesel. Za Lauschetovo kampanjo Kdor hoče kaj prispevati v denarju za Lauschetovo kampanjo, naj pošlje na John E. Lokar, 801 N. B. C. Bldg. Cleveland 14, O. Ček naj naslovi na "Lausche for Mayor Commfttee." Komur je odročno pošiljati v mesto, lahko izroči dar tudi v našem uradu. KONZERVE — Plave znamke U, V in W so veljavne še do srede Znamke X. Y in Z so veljavne do 20. novembra. Zelene znamke A, B in C iz knjige št. 4 bodo veljavne od 1. novembra do 20. decembra. . „ MESO, sir, sirovo maslo itd — Rujave znamke C, D, fc m J? so veljavne zdaj in do 30. oktobra. Znamka G bo veljavna od 24. oktobra, H od 31. oktobra, pa do 4. decembra. SLADKOR - Znamka 14 iz knjige 1 je veljavna do 1. no- Misič, 1031 E. 76. St. je dal $2, pri reki Volturno. Amerikanci so se pognali že čez reko Calore ter okupirali Cerreto, napredek devet milj. Osma angleška armada je pa zasedla važno cestno križišče pri Campobasso, ki se nahaja nekako v sredini med vzhodnim in zapadnim obrežjem Italije. Zavezniki so dali zdaj v javnost, da je bilo v akciji več kot 500 ladij zadnji mesec, ko so se ,zavezniki izkrcali na italijansko obrežje pri Salernu. Dve največji angleški bojni ladji sta neprestano bruhali težke izstrelke v nemške pozicije, namreč Valiant in Warspiter, ter ameriške križarke Boise, Philadelphia in Savannah, poleg številnih rušilcev in drugih ladij. , -o- Ofcstrelila moža, ki jo je hotel poslati domov Rose Sizer, stara 20 let, je v soboto večer nevarno obstrelila svojega moža Alfreda, ker jo je hotel poslati domov k materi. Najprej je mož zahteval, naj pobere svoje stvari in gre domov k materi. Ker ni hotela, je stopil mož k telefonu, da pokliče mater, naj pride po hčer. Tedaj je pa žena vzela puško in oddala strel v moža iz največje bližine. Strel je možu odnesel spodnji del obraza. Zakonca stanujeta na 4411 Busch Ave., Cleveland, O. Mož se bori s smrtjo v bolnišnici, ženo so pa zaprli. Za Lauschetovo kampanjo V našem uradu so darovali v sklad za izvolitev župana Lau-scheta sledeči: Frank Pikš, 1095 E. 72. St. je dal $5, Ferdinand vembra. Znamki 15 in 16 (za prezerviranje) sta veljavni do 31. oktobra. po $1: Jakob Požun in Ana Po-žun, 6307 St. Clair Ave. ter Ana ČEVLJI Z„amka 18 b knjige 1 je veljavna do preklica. Jelen 6307 St Clair Av, Znamka 1 iz knjige št. 3 bo veljavna od 1. novembra do preklica. , GAZOLIN — Znamka 8 iz knjige A je veljavna do 21. no-! vembra. Oni, ki imajo knjige B ali C in ki mislijo, da ne bodo imeli dovolj gazolina radi zmanjšane mere od 3 na 2 galona, naj izpolnijo formo R-535ter jo pošljejo na svoj odbor za racioniranje. KOLESA — Knjiga A mora dati pregledati kolesa do 31. marca 1944, B do 31. oktobra, C do 30. novembra. imenu odbora se darovalcem toplo zahvaljujemo. Pobiranje asesmenta Tajnica društva sv. Marije Magd., št. 162 KSKJ bo nocoj med 6 in 7 pobirala asesment v stari šoli sv. Vida. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axc»pt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za, Cleveland po poitl, celo leto (7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $350. Za Cleveland po po&tl, pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland ln Euclid. po raznaialclh: celo leto $6.50; pol let« $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna itevillta, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State« and Canada (6.50 par year. Cleveland by mall (7.60 per year U. s. and Canada $350 tor 6 month*. Cleveland by mall ($.00 for 6 month* U. S. and Canada $2.00 for S month«. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and Kuclld by carrier $«50 per year. (3.50 for ( monthi, (300 for ( months _ Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. mestno blagajno, potem boste gledali na to, da boste obdržali v mestni hiši dobrega in previdnega gospodarja, sedanjega župana Lauscheta. Tega pa ne boste napravili drugače, če greste vsi in vsak na 2. novembra na volišče in glasujete zanj. Letos bo pičla udeležba pri volitvah in na to zidajo upanje Lauschetovi nasprotniki. To njih nakano jim prekrižate samo s tem, če gre vsak, ki je državljan, na voli-vni dan na volišče. Lausche bo potreboval vsak slovenski glas. Ne dajmo, da bi nas bilo tisti dan po volitvah sram in da bi nas grizla vest, da smo to zakrivili mi sami, njegovi lastni rojaki. Vsak in vsaka, ki ima državljansko pravico v Clevelan-du, naj si vzame te besede k srcu in naj že danes sklene: v torek 2. novembra bom šel volit! Pismo iz Ljubljane z dne 22. maja 1943 (Izvleček.) No. 245 Mon., Oct. 18, 1943 Objavlja P. Bernard Ambrožič OFM. Ob razpadu Jugoslavije smo Slovenci dobili v Ljubljani svoj "Narodni Svet," ki je prevzel oblast in se s proglasom obrnil na narod. Podpisniki proglasa pravijo, da so združene v "Narodnem Svetu" vse politične stranke, ki' puščajo ob strani vse strankarske razlike, da bi bolj enotni in združeni lažje prebredli dogodke, ki se bližajo. V "Narodnem Svetu" pa ni zastopana komunistična stranka. Pokojni dr. Natlačen, ki je bil predsednik "Narodnega Sveta," nam je povedal, da je bil prišel Boris Kidrič k njemu ponudit sodelovanje komunistične partije. Zastopniki strank pa so to sodelovanje soglasno odklonili. Utemiljili so svojo odklonitev s tem, da so mnogi člani komunistične partije v predpre-vratni dobi sodelovali s petoko-lonci in rušili1 državo, zato torej niso zaželeni v 'Narodnem Svetu," ki je bil organiziran predvsem iz nacionalnih razlogov. Prevratna zgodovina sama je tudi polna primerov, da so se Ponovno - Lausche! Na 2. novembra bomo volili v Clevelandu župana in mestne odbornike. Torej v dveh tednih bodo clevelandski državljani odločili, ali hočejo imeti še sedanjeva župana Franka Lauscheta, ali pa so se ga naveličali in bi hoteli novega. Kar se tiče mnenja našega naroda mislimo, da nam ni potreba še posebej poudarjati ali apelirati na slovenske volivce, naj volijo za Lauscheta, ker smo prepričani, da je ogromna večina zanj. Kar je važno in sicer zelo važno je to, da naj bi prišlo na 2. novembra kolikor mogoče največ državljanov in državljank na volišče. Edina nevarnost namreč, ki preti županu Lauschetu je pičla udeležba pri volitvah. Nikdar ne imejmo v mislih kake sladke zavesti, da ni nobene sile, ki bi mogla poraziti župana Lauscheta. Nič ni lažjega kot to, če ostanejo njegovi prijatelji doma, nasprotniki pridejo pa v rekordnem številu na plan. Kot vsak kandidat, ima tudi župan Lausche mnogo političnih nasprotnikov. Najboljši javni uradnik jih ima. Saj se vedno dobi kdo, ki bi rad prišel na njegovo mesto, najsi bo iz političnih ozirov, ali pa radi osebnih in strankinih koristi. Res je, da ima naš župan Lausche mnogo prijateljev in oboževalcev tudi med nasprotno politično stranko. Vprašanje pa je, če bodo ti prijatelji prišli na volišče in oddali glas zanj, ali pa bodo ostali doma v iskreni želji, da bi bil njih "mili prijatelj" zopet izvoljen. Fakt Je, da pride stranka, ki hoče izvoliti svojega kandidata, s polno močjo na volišče. Samo s tem ima upanje, dz bo izvolila svojega moža. Vprašanje je, če ima oni, ki je že v uradu, za katerega izvolitev so se borili z vso silo njegovi prijatelji pri prejšnjih volitvah, .še vedno te prijatelje na svoji strani, ki so ponovno pripravljeni glasovat zanj? Zelo rado se namreč zgodi, da so ljudje, ki izvolijo svojega kandidata, zadovoljni s svojim prvim uspehom ter postanejo pri prihodnjih volitvah brezbrižni in njih ljubljenec — ostane sam. Izvoljeni kandidat mora imeti tudi naprej zaslombo pri svojih prijateljih, če se je izkazal dobrega javnega uradnika. V politiki ljudje ne poznajo vrlin, ampak samo željo za zmago. Noben javni uradnik se ne more zanašati samo na svoj rekord, pa naj je še tako dober. Rekord sam ga ne bo ne. Ta je s hitlerjansko zastavo v roki vodil sprevod dolenjskih kmetov na nemško mejo. In še en primer. V šent Ru-pertu je komunist .Ludvik štrukelj gonil ljudi na javno zboro- združene vse politične stranke in skupine ter da zato OF predstavlja "najvišjo narodno oblast," ki ji mora biti vsakdo pokoren. V javnosti teh trditev ni bilo mogoče pobijati od naše strani in sicer radi okupatorja, pa je zato ljudstvo dolgo verjelo to laž Drugi polifični voditelji so se med tem sestajali bolj kabinet no in se sporazumovali za bodoči program. OF je pa "Narodni Svet" dosledno ignorirala ter ve. dno bolj nastopala kot edino na rodno gibanje. Ustvarila je po jem "izdajalec," s katerim je za čela temeljito opletati v svojih brošurah Kdorkoli1 dela proti "Osvobo dilni Fronti" ali samo govor proti, in tudi če se le pasivno za drži proti njej, je izdajalec, češ; da je s tem proti narodni oblasti in osvoboditvi, ki jo vodi OF. Vse take "izdajalce" da ima OF pra vico kaznovati. Začele so se ta kozvane likvidacije. Ker pa javnost, vsaj tista, ki je likvidirane ljudi poznala, n smatrala golega odkalnjanja OF za zadosten razlog usmrtitve, so morilci naprtili svojim žrtvam še nove izmišljene in lažnjive zlo radi premoči partizanov sami bi- so lepo razvrščene trgovine vse ti oblečeni v partizanske obleke na okrog, člani Partije (komunistov) po- čine: Enim so očitali, da so se stavili na čelo ljudskih sprevodov, ki so imeli namen priklicati nemškega okupatorja v deželo. Zirali so podpise za (nemškega) okupatorja in organizirali obešanje zastav s kljukastim križem. Vse to so delali v duhu prijateljstva po pogodbi med Nemči'jo in Rusijo. Imena teh izdajalskih komunistov so zbrana. Navedimo tu samo primer bivšega voditelja levičarske mladine ljubljanske univerze in poznejšega politkom'isarja v partizanski vojski, jurista Stanka Ba-juka, ki je doma iz Bele Kraji- ponovno izvolil. Saj nimamo samo enega slučaja, ki nam dokazuje resnico teh besed. Saj imamo lahko za dober zgled nekdanjega clevelandskega župana Tom L. Johnsona, katerega tedanji meščani niso mogli prehvaliti, ki je za mesto žrtvoval vse, celo svoje lastno premoženje, pa ga je vendar pri naslednjih volitvah porazil navaden pivovarnar, ki ni za mesto ali za javnost še nikdar mignil s prstom. Johnsona ni porazil njegov dober rekord kot župan, ampak porazili so ga njegovi lastni prijatelji, ki so bili tako svesti njegove zmage, da so ostali privolitvah lepo doma, do-čim so šli politični nasprotniki na celi črti na volišče. Zadnje predsedniške volitve so nam pokazale nekaj podobnega. Nihče ne more zanikati dejstva, da ni še noben ameriški predsednik toliko storil za delavstvo, kot je storil Franklin D. Roosevelt in vendar ni dosti manjkalo, pa bi bil pri zadnjih volitvah poražen in to radi tega, ker je prav tisto delavstvo, za katerega se je Roosevelt tako poganjal in zanj priboril toliko ugodnih postav, ostalo pri volitvah doma. Štiri leta prej, ko so pričakovali od Roosevelta rešitve v silni krizi, o da, takrat so šli vsi na volišče. Potem pa, ko so dobili, kar so hoteli, se jim ni izljubilo napraviti tistih par korakov do volivne koče. bili dali v kasarnah preobleči v italijanske uniforme in so izda jali Slovence; drugim so očitali da s0 hodili' izdajati na kvestu ro; tretjim, da so Italijani hodi li k njim na dom; četrtim, da sc bili enosatvno v službi okupatorja, itd. Likvidacije so prepriča le slovanskega človeka, da OF svojo oblast kruto resno jemlje kakor do takrat pri nas nismo bili vajeni'. Razumljivo je, da je razglas z dne 27. avgusta 1942 ki je bil po Ljubljani nalepljen in po deželi razstrošen, imel svoj učinek in je mnogim pognal strah v kosti. Politično je OF pridobivala predvsem v Ljubljani in po več jih trgih. Podeželski fantje, ki so bili organizirani v prosvetnih organizacijah, se pa niso odzi- vanje, ki ga je organiziral hit- i vali pozivom partizanov. Kakor lerjanski grof Barbo, in zbiral j so si mnogi, ki poznajo razmere, podpise za prošnjo, da bi Nemci; edini v svojem mnenju, se to ra-zasedli tudi Št. Rupert. Ob na-' di tega ni zgodilo, ker so vsi postanku "Osvobodjlne Fronte" je šteni fantje opazili, da so zgra-pa isti Ludvik Štrukelj organizi- j bili organizacijo OF moralno ral sestanke po okoliških vaseh | manj vredni ljudje iz njihove in vodil fanatično propagando za okolice. Osvobodilna Fronta si partizane. Aleksander Prah, sin | je pomagala na ta način, da je gostilničarja iz Št. Ruperta, je1 po zgledu redne oblasti odredila. jezdil na konju z nemško zastavo v roki na čelu sprevoda, ki je šel iz Bistrice proti št. Rupertu in manifestiral za Nemce. Ob nastanku Osvobodilne Fronte je začel voditi sestanke in prehrano za partizane. Enako žalostni primeri so v drugih občinah. prisilno mobilizacijo. Fantje so dobivali pismene pozive, v katerih je bil označen kraj in čas, kjer se morajo javiti', in pa posledice v slučaju neodziva. Mnoge, ki so kljubovali pozivu, so ponoči ,prišle "iskat partizanske patrulje, ki so jih kmalu nato Prišel je napad Nemčije na j likvidirale kot strašilo za druge. Sovjetsko Zvezo. Čez noč so na- j Zavedni in pošteni fantje, ki Tak položaj je danes v Clevelandu, ko stojimo pred županskimi volitvami. Ogromna večina clevelandskega me- šačnstva se strinja v tem, da je župan Lausche eden najbolj-! Ši komunisti postali iz prejšnjih niso hoteli za nobeno ceno iti pod oih županov, da je storil za mesto vse, kar je mogel ,da ni prijateljev nacional-sociaiizma1 kcmando "barab," kot so se sami zkazoval enemu več favorizma kot drugemu, ampak da je! njegovi sovražniki. Nemčija in izražali, so začeli z ilegalnim živ bil župan vsem in za vsakega z enako mero. In vendar se | Italija sta na okupiranem ozem-j ljenjem (na svojo roko.) Zjugo. prav lahko zgodi, da bo ta naš vzorni župan poražen pri voli- j I j u začeli preganjati komuniste.. slovanskim orožjem, ki so ga tvah 2. novembra, če bodo ostali ti, ki ga hvalijo in odobra-il>a se ti izognejo usodi, ki je za- bili skrili ob zlomu, so se ponoči vajo, na volivni dan doma. dela slovensko duhovščino in zbrali v kaki hi'ši, da bi se bra- Ne pozabimo, da ima nasprotna stranka, ki bi rada do-1 drugo narodno zavedno inteli-1 nili, če bi kdo prišel ponje. Ko bila City Hall v svojo pest, spretnega kandidata, da ima de-1 genco že dva meseca poprej, so to ni bilo več dovolj učinkovito, nar in veliko politično moč. Nasprotna struja bo poskusila j sli v nelegalnost in se umaknili v ^ So se umaknili v gozdove in so vse, da bi pognala sedanjo mestno administracijo iz mestne' gozdove. V svoje osebno varstvo: nastale prve (nepartizanske) ile-hiše in se sama vsedla vanjo. Sedaj vemo, da v mestni hiši j so pobrali pri ljudeh jugoslovan-l j>ale. ni korupcije, da se ne troši z ljudskim denarjem po nepotreb- sko orožje, ki so ga bili ljudje j Tako so odšli iz št. Ruperta nem. Kaj bo, če pride druga administracija, vprašanje. | poskrili, in začeli organizirati: fantje 32 po številu, od Sv. Kri-Ako bi bila tako poštena, kot je sedanja mestna viada, po- oborožena krdela. Vzporedno zža 35, precej iz Mirne, 8 od Sv. tem, kaj ne, pač ne potrebujemo novega župana. Ker če je oboroževanjem teh oddelkov so Jošta (okrog srede marca 1942), ednji dober, počemu iskati drugega. Toda izkušnje nas J razpredli mreže za organiziranje, večje število tudi iz občine Stari učijo, izkušnje, ki so stale davkoplačevalce lepe denarce, da, političnega gibanja, ki so ga na-j Trg itd. Iz Toplic so odšli v Gor-lščejo politične struje take "zlate majne" za svojo bisago. j zvali "Osvobodilna Fronta." Na-j jance, kjer so se jim pridružili Ako ste zaveden meščan, ako vam je pri srcu blagor me- rodu so po letakih sporočili laž, tudi fantje iz novomeške okolice, sta in če vam je kaj za vaš lastni denar, ki ga plačujete v da so v "Osvobodilni Fronti" Ti fantje so morali v začetku z njihovimi znaki ,da so se nekaj časa krili. Ko so jih pa partizani zvohali, so imeli par hudih spopadov s partizani, pa so vsled svoje borbenosti takoj zmagali. Odpor proti partizanom je bil po nekaterih krajih tako močan, da so na primer fantje iz vasi Nad-lesk, Podcerkev in Dane v občini Stari Trg pri Rakeku, vsi zbežali v gozdove, ko so 8. maja 1942 partizani zasedli Stari Trg. Ko so se Italijani vrnili na občino, so se tudi fantje vrnili iz gozdov, ker so zvedeli, da Italijani izvajajo strahovite represalije proti vsem družinam, kjer kakega člana ni bilo doma, pa čeprav se je umaknil le pred partizani. Toda Italijani so te fantje pobrali — iz bojazni, da bi se ne pridružili partizanom — v noči na 3. junij ter jih odpeljali v Italijo v internacijo. Iz vasi Nadlesk je bilo odpeljanih 49, nekaj iz Pod-cerkve, iz Dan pa sploh vsi. (Dalje prihodnjič) -o- Nekaj o naši banki Gotovo se boste čitatelji strinjali zmenoj v tem, da je opravičeno napisati nekaj o naši slovenski banki. Saj je vendar denar, ali financa, tista stvar, na kateri se vrti ves svet. Vojska je odvisna od finance, od bilijonov itd, itd. Banke imajo veliko in važno vlogo, ali bolje rečeno nalogo, pomagati v vojski k zmagi. Banke to svojo dolžnost tudi vršijo požrtvovalno potom ogrmne denarne finance, ki se vali kakor morski valovi križem zemlje, osobito pa v Ameriki. Banke so, katere pomagajo to ogromno delo vršiti na njih lastne posebne stroške za delavne moči, katere iz prijazno sti do vlade vršijo. Cele de partmente imajo banke v ta na men zastonj, brez plače ali na grade, številno delavcev imajo banke, da pomagajo vršiti rekorde vseh poslov, ki gredo sko zi bančna podjetja, vse to, ka kor zgoraj omenjeno brezpiač no, zastonj, iz naklonjenosti do vlade, ki jim je to delo naklonila. V to pripadajo v prvi vrsti prodaje bondov, za njimi pa "Rationing of Points" za kar morajo banke imeti vse v svojih rekordih. Med druge mogočne banke spada tudi naša slovenska ban ka, The North American Bank Co , Jki vrši vsa ista dela po želji vlade s svojimi delavci banki zastonj. V vseh kampanjah je banka iz vljudnosti prodajala vojne bonde, ki so segali v velike vsote in »bili kupljeni od številnega občinstva. Mnogo bondov je bilo prodanih tudi iz bančnih vlog. V zadnji kampanji je bilo prodanih potom naše banke 990 osebam za $360,671 bondov, banka sama pa je kupila v treh kampanjah za vsoto $300,000 še posebej. Nedvomno, banke se za vedajo, da je vojna v velikem oziru odvisn|a od finančnega vprašanja in za to store banke »vse, kar vlada želi, da se financa nemoteno izyrsuje v redu, , ^ ^ no ja, ravno na ste ,^ krvavega, če bi, P° po pomoti, položil na ^ ^ lih rojakov nekaj Pa\9^ffft0 Ce jih ni, jih P® litlif jk*, pa rečeno, da ne "H nje letošnjo zimo, ce ^ ^ pet za par dni poklic iz odvetnika v kako klobaso, naj bo ze' MoJ3' riževa ali krvava ^^ ^ ■Mh na je v tamen ze y dva kvorta kislega ze j ^ ^ daj, da bi ganemo*• * U samcatega, kar se i* s„, ,jep tem nestalnem j n V Leni vsak najprej sebepr;jatelj» le do, če izvamem v™ p 2,1 w no bratov^ ma, ki rad po menoj vse, razen marjašu Kakor ste vi ideli imel njih naštevanj, Je " ^ slavna ekspediol* J vojni napor nase . smo skrbno gleda' 1^1 nismo v ničemer P ^ bi imelo biti v škod« di. Mislim, da Je ker lika zasluga, 0 prehrani P0*®*1" sP^1 pojnca in če bo jjače, tega sveta nekaj v v mora biti pa šte™ . ^ a zasluženje, ker P .. W in če škodljive j Uj krai se nam na :e l pira kako odli*^* pri tem uničevanj" p, li, še bolj pa ^f^ rad pritrdil va*^ >» imel opravka s jg m To omenjam bodo morda to P y ki protesti, čes,.Op ko mora domača ^ vati vse, kar * š> s pJ ljamo mi in se in nacejamo drC^tfc 'da je bilo an o deno, torej do&« poštenim s*0' kosoi* if A s našem oficu> nositi kos za ^ ,f) tom, dočim Je v^ P v svoj Francetom Pr' ešte log0; ■ 4 eovala to leP« " stala veliko n^ti,; k" 'j k kat !vž »Jej n s s Si ^ s, U 1 V morala pren^ začela P°^at> < jc bila tatekoa^ dfp! n taKu j,) v ^ gega Pa^^ teles11'11.^ ikk k, dotaknil tf 'V V del. Vsako J« ve6e ^ vsak n fce> / ventar m zat0:,a v " (ji zalogo. ToP'^dliy nju s0 nam ve^/^^V poklical po ko ^ ^ , „,.pm sili1 11 -<"0 <>> sirs * , f naša omajani kot « kaVŠfKr ^ mo h o0s,i Ke! ključ od nJf neJ< da bo 'V pa da naj, J nS vsega, dok « i^ / ■ TP 1SK1c vg0 numI- ' vzel 2 n m sede sem " nje V vostjo na ^ ^ obljubil ^ ^ svašta, Ml, 6 k s,! 11 ii I s \\ a t. V«1* i v H; s t •jail' h rusko-poljske revolucije Spisal dr. Leopold Lenard "'Kadziejevske je imel ve-, afposestvo nekje na Beloru- <0 \k 'i je prišel nJe^0V Varšavo. Bil je to ne'p'gospod nekoliko manj obilje rasti, toda j ako de- pop^ m in dobrodušen človek, Ji^Jako praktičen v raznih li^rtSkih zadevah, toda ne Pogumen. Imel je v n°£o opravkov in je "«KTd" V«=avi, sta- š ije o d°bro govoriti in n^>ojim pristnim doma. d* ti* M? Vedn° izvrstn0 lb%wNekoS je pa prišel i 'Cv1ZVensebe> da v Pr" 5- vedeli'ali tl^!?' ah ga Je za-staJAkn k- ^sreča ali 0 i C 116 imel tako zdra- PKe narave, bi gotovo se je pa po- ni1 >$Suko ^ i Poživil in prišel k W^6^ Povedal, j#! jP r bl)o prigodilo. iz tWd®lavske«a Pred- 5 H]ea,Sa in Je hotel črez most> ki pelje H i Tži PragO Z Var- ^j« Drl tel St°Piti na » jC °Pil k njemu nek teli8 KL^ rekel: dite bodo iii>, crez most ;ta° tak • W° Jf SVaril tudi vse e> so hoteli črez '■*e daVrnili °b teh i„0 ua bi vprašali da-I. was oskrbnik ga ni Ajetenda ni razumel j jfVlh besed. HuMŠeI d0 ledine v iji sPr!?elje »asproti flješč: lepo oblečen Ski obleki. Bil Kt2*policije žid el> edf J de-! to,1 4 i • pH M vf jp |ev>! S^k. Je.hn v —vv-ieuen cio- 11» Xj^rat pred-raznih ^USlil So »Pustili iz ^ tajno Policijo A ^ llZl'ednih zmož" !,že da" 6ga so revoluci-V daVll:° čakali. Bil je silno spreten Jak -Dr, 'Hi iako kruto postopače je bil pa 4 > Je 'ATy G*r,ijudl. ln pričelo more skrbeti za vsako žrtev ne ni srečnih političnih razmer. Tre- s Spomnil j ba jo je bilo prepustiti v Za-naj ne gre da % Pfeden Je stopil S. :fiišd tiiu \" j fp!> • ~ streljanje £ >H^J in teče, koli Cfe,nazaJ pro- ANtS" Oni J ,J11 hla rii v ničvreden člo- Ju so pisali svoj ^ do !°.se je kočija t™ a.8e«a oskrbni- "ilan-i vHo Poleg nje Toda ta dogodek je bil bolj osamljen. Drugače je izgledalo, da se je revolucija pomirila ali vsaj bila potlačena in ni dajala več v javnost nobenih znakov. Dijaki so sedeli še vedno v ječi, toda imeli smo vendar več upanja, da pridejo na svobodo. Sam nisem več zahajal na Pavi j ak, toda izposloval sem, da je smela Štefca v mojem imenu včasih obiskati dekleti, ter jima prinesti nekaj olajšav. Slednjič so res začeli zopet prihajati na dan. Preiskava ni prinesla na dan proti njim ničesar obtežilnega. Dokazov ni bilo, a sami so se držali izredno dobro. Nikdo ni ničesar izdal, niti nalašč, niti da bi se zagovoril. Prišli so iz ječe shujšani in upadli in polni najhujšega srda do Rusije. Bil je krst, ki se je prijel njihovih duš za celo življenje. Nikdo izmed njih ne bo pozabil časa, katerega je presedel v ječi in celo življenje bo najmočnejša gonilna sila njegovega delovanja srd zoper ruski sistem. Vitold se je moral zopet jako resno prijeti učenja, da bi popravil, kar je zamudil. Izmed ostalih dijakov se bo enemu ali drugemu, ki je bolj nadarjen in živi v srečnih zunanjih okoliščinah,. istotako posrečilo, da popravi zamujeni čas z marlji-vejšim učenjem. Mnogo jih bo pa moralo ponavljati šolsko leto, nekaj jih bo najbrže tudi izgubljenih za vedno. Prišel je s pota, ne bo se mu več ljubilo prijeti se šolske knjige, odlašal bo in odlašal, dokler ne bo prišel slednjič tako daleč, da bo prepozno. Največ sta v ječi trpeli dijakinji. Ena je resno zbolela na živcih in prijemala se je je menda tudi jetika. Bila je popolnoma .obupana in potrta. Zdravnik je svetoval, da mora v gore, kjer se mogoče še pozdravi. Treba bi ji bilo iti v Zakopane pod Tatro, a ni imela sredstev. Zbrali smo ji skupaj toliko, da je zadoščalo za pot in za prve potrebe. Popolnoma preskrbeti jo, seveda ni bilo mogoče, ker takih slučajev, kakor ž njo, je jako veliko in občinstvo pri najboljši volji ne 1943 OCT. 1943 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV to Oskrbnik tore V-r -u v* i0Ci V VOz in AS hi? Pelje da]je> ro, Je bil naročen Je čakal rs ^»klf nanje' p^l^o. 2Je rešili z Grun zadet a Proti pro-čakal iz-8efl 5e voz in ur- ft. P0letr «aše- f ; h, Cpn.. JveVaS OKTOBER 23.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ. Plesna veselica v SND. 24.—Dramski zbor Ivan Cankar. Predstava v avditoriju SND. 24.—JPO/SS št. 35 v Collin-woodu priredi velik program v SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob treh popoldne. 30.—Carniola Tent, 1288 The Maccabees. Ples v SND. 31.—Pevski zbor Zvon koncert v SND na 80. cesti. 31.—Comrades, št. 566 SNPJ. Ples v avditoriju SND. NOVEMBER 6.—Lodge Commodores, št. 742 SNPJ. Ples v avditoriju SND. 7.—Glasbena matica. Opera in ples v avditoriju SND. 13.—Društvo Slovenec, št. 11 SDZ. Plesna veselica v avdito- j riju SND. 14.—Podružnica št. 25 SŽZ. Proslava 15-letnice v avditoriju SND. 14.—Mladinski pevski zbor Črički • priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti, zve-čer pa plea. 14.—Društvo V boj št. 53 S. j N. P. J. prireditev v SDD na j Waterloo Rd. 20. — Društvo Clevelandski j Slovenci, št. 14 SDZ. Plesna' veselica v SND. 21.—Mladinski zbor SDD koncert in ples v SDD na Waterloo Rd. 21.—Dramsko društvo Abra-ševič. Predstava v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Ane, št. 4 SDZ. Plesna veselica v avditoriju SND. , 28.—Blaue Donau koncert v SND. DECEMBER 31.—Pevski zbor Jadran —* praznuje Silvestrovo v SDD na Waterloo Rd. Decentralizacija pospešuje zaposlitev tujcev v važnih vojnih industrijah Washington — Oni, ki niso ameriški državljani, dobe zdaj v teku oseminštirideset ur dovoljenje za delo v važnih vojnih poslih, počenši od trenotka, ko njihova prošnja dospe v urad, v katerem je rešena. Vojni department je ravnokar objavil to pospešitev in pripomnil, da je posledica — decentralizacije. Več kot leto dni je bil upravljal ta program Provost Marshal General za ministerstvi vojske in mornarice, ter je bil rešil večino prošenj v teku osem in štirideset ur po prejemu prošenj. Problem je bil pred vsem ta, kako dostaviti te pole uradu Provost-a Marshal General, da jih reši. Neobhodno potrebno je bilo, da dobe uradi, katerih naloga je, skrbeti za osebno varnost tako, da so morale biti vse prošnje dostavljene na ogled odgovornim uradom. Ta proces pa je bil seveda dolgotrajen in število prošenj tako veliko, da se je stvar na gotovih kritičnih točkah neizogibno zavlekla. V splošnem ni nobenih zaprek pri zaposlitvi tujcev, ne-glede na to, ali so iz zavezniških, nevtralnih ali sovražnih držav. Vendar pa obstoji predpis, da si preskrbi delodajalec odobren je od vojnega ali mornariškega departmenta, predno nastavi tujca v podjetjih, ki izvršujejo zrakoplovne kontrak- te za vojsko ali mornarico, ki veljajo za tajne, zaupne ali "restricted." Zdaj so dobile "Service Com-mand"-e in "Army Air Forces Procurement Districts" pooblastilo, da odločajo v imenu de-partmentov vojske in mornarice glede vprašanj zaposlitve tujcev, kar izloča dolgo »vrsto odobrenj različnih uradov. (O.W.I.) Kina gre naprej Ena od najbolj neobičajnih, kljub temu pa obenem najbolj razveseljivih političnih zadev v našem od vojne razburkanem svetu, je shod 240 delegatov v Cunkingu, vojni prestolici Ki ne, ki je postal znan pod imenom Kitajski ljudski politični kongres. To je nekakšna skupščina predstavnikov, ki pa navzlic temu ni čisto slična poslanski zbornici. Na vsak način pa je to skupina ljudi, ki ima v rokah ogromno oblast. Ta ljudski politični kongres je sicer v mnogih ozirih podoben ameriškemu kongresu, a ni ona zbornica, ki ustanavlja zakone. Posluje, mesto na podlagi zakonov, na bazi interpelacij in kriticizma. Odobruje in obsoja. Ruši in zopet sezida. Pravico ima do raziskavanja v vseh načelniških uradih vlade. In kar priporoči načelnikom teh vladnih uradov, je zanje obvezno in mora biti storjeno. In vendar, a to je presenetljivo, zbornica je začela poslovati v svojstvu izbranega, ne pa izvoljenega telesa. Ustanovljena je bila torej prav do onih ljudi, katere ima zdaj nadzorovati; Zdaj je že skoro 70% njenih članov voljenih. To je indikacija razvoja v smerv lokalne politične demokracije v vsej Kini, po njenih posameznih pokrajinah. Ta neobičajna zbornica smatra sama o^sebi, da je prehodni pojav, katerega naloga je, da vrši posle do onega dne — zdaj že končno veljavno določenega za prvo leto po koncu vojne — <51 |Ca ifi feV^t /flVS c bn H, * 2aeVež Je pa mi- sta "i""1' ker aclela, ter ga ' K?" 4 iS^rm J P* Peljala *f f 8e do?1 nihče in SS 1 / V\ ^ je NkS? V ^Pominu > \ v^ oskrbniko \%ov?,S?iha'> do- ■ ' ai. kaj Njegov K sreči Pojasnila eKa oskrb- le« neizsle- kopane svoji usodi. Našla bo tam gotovo kakšne člane svoje organizacije,ki bodo po možnosti zanjo skrbeli. Saj drže ti ljudje močno med sabo in si pomagajo, kolikor le morejo. * V Varšavi je šlo življenje dalje svojo pot. Za dobo revolucije je prišla doba shodov in zborovanj. Začela so se ustanavljati najraznovrstnej ša društva, ki so imela včasih jako čudne namene. Prirejali so se raznovrstni shodi in zborovanja. .Minulo je tudi to. Norost shodov in zborovanj je upadla deloma po sebi, ker ni bilo mogoče, da bi duša prebivalcev dolgo časa obstajala v takem nastroju. O revoluciji ni bilo mogoče nobenih shodov in zborovanj; ustanavljati društVa je bilo silno težko. Razumljivo je torej, da je znorela duša Varšave, ko je naenkrat zadobila to prostost. Toda obdržati se to ni moglo dolgo časa, ker ni bilo naravno. Upadlo je torej samo po sebi. k se bo sestal večji in popoln-ma predstavniški kngres naroda, ki bo sklican, da izdela permanentno kineško konstitucijo. Do takrat pa bo ta začasna zbornica predstavljala ljudski glas, govoreč vladi — v kolikor pač mogoče. Ljudski politični kongres je bil formiran v teku prvega leta po izbruhu vojne v Kini, s ciljem, da "zedini narodne sile, da uporabi in izkoristi najboljše glave, ter da olajša ustvaritev in realizacijo smernic nacionalne politike." Prvi shod je bil sklican poleti leta 1938 v Hankovu in je imel 200 članov, katere je imenoval vse Kuomintang, stranka, ki ima še danes vlado v rokah, kot nekakšen poverjenik naroda. Po izvestilu kineske informacijske službe je po dveh letih sledila prvi zbornici druga, ki je imela že 240 članov, od katerih jih je 90 izvolil narod v onih provincah in okrajih, kjer so bile že nastale lokalne demokratične zbornice ljudskih zastopnikov. Leta 1942, ko je bil formiran sedanji kongres, je narod izvolil 164 članov izmed 240 — skoraj 70% celokupnega števila. Vzrok za to, da se je ta zbornica prelevila iz imenovanega telesa v voljeno skupščino, je morda treba iskati v de'jstvu, da je bila sestava od vsega začetka jako neobičajna. Mesto da bi predstavljala strogo le geografične predele Kine, ima v svojih vrstah predstavnike minoritet, predstavnike političnih strank in zastopnike raznih profesionalnih skupin, ter poleg tega še predstavnike provinc in okrajev. Neglede na to, da je del zbornice še vedno imenovan od Kuomintanga, mora torej hote ali nehote celota izvirati iz vseh mogoih slojev in predstavljati prorez kitajskega ljudstva. Sedanja perioda političnega varuštva, je druga perioda, v naprej določena od ustanovitelja kineške republike, Sun-Yet-Sena. Glasom obljube sedanjega vodstva, kineške vlade bo sledila tej periodi doba prave demokracije. Omenjena zbornica je predhodnik, nekakšna predstraža, ki vodi vojno v njen zadnji, končni del. Narodni politični kongres je most, ki veže eno kineško politično per riodo z ono, ki ji bo sledila. . (o.w.r.) --o- FBI (ameriška tajna policija) ima zaposlenih 7,800 žensk v tajni policijski službi, ali 13 krat toliko kot jih je bilo zaposlenih v tej službi v predvojnem času. « DELO DOBIJO Težaki STROJNI OPERATORJI ELEKTRIČNI TRUCKERJI TOOLMAKERJI ZA SKLADIŠČE Dečki preko 16 Velika plača od ure ali od kosa Morajo Jbiti državljani Chicago Pneumatic Tool Co. 1241 E. 49. St. (247) MALI OGLASI OSKRBNICE Ameriški in avstralski vojaki se zadovoljno razgovarjajo pod krildm razbitega japonskega bombnika na Lea letalnem polju na Novi Gvineji. To je bila straiegična japonska postojanka, katero so v ljutih bojih zavz'ili zavezniki. se mu 10% SAVED NOW OR 100% TAKEN BYTHE AXIS LATER! BUY WAR BONDS Stanovanje iščeta Mož in žena iščeta 3 sobe od E. 40. do E. 55. ceste, med Superior in St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (247) ženitbena ponudba Želim dobiti dobro gospodinjo in ženo, dekle ali vdovo z enim otrokom, v starosti 45 do 55 let. Mora biti jugoslovanske narodnosti. _ Sem vdovec brez otrok, imam svoj lastni dom in stalno delo. Katero veseli, naj sporoči na George Ma-lakovič, 6529 Philetus Ave., Cleveland, O. (Oct. 18, 20, 22) Gornja slika nam predstavlja izkrcavanje ameriških čet na Kiriwina otoka v Južnem Pacifiku. Najprej izkrcajo trnke in tovorna vozila in za njimi pa je pripravljeno moštvo, da pohi-ti na obrežje. UNITED STATES WAR w/bonds m * J Jil m AND ^STAMPS Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid, O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 (245) Moške in ženske ! se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V2c na uro Ženske 62i^c na uro Morate imeti izkaailo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. _(246) DELAVCI za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU DELO V SKLADIŠČU Plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. ____(249) MALI OGLASI Izgubljene knjige V soboto so bile izgubljene 3 vojne knjige za racioniranje št. 3 in sicer glaseče se na ime Josephine, Joseph in Vera Somrak, 1043 E. 61. St. (245) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819. (261) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Ganljivo in globoko v srce. stva je začasno potihnil, njiho- segajoče je bilo kratko, pa prisrčno slovo, ki ga je cesar vzel od svojih maloštevilnih nekdanjih služabnikov in starih prijateljev, ki so mu ohranili zvestobo tudi še v njegovi nesreči in katerim je bil ta dan izjemoma dovoljen neoviran in svoboden dostop dQ njega. Grenko so plakali vsi brez izjeme in mu poljubljali v komaj pridrževa-nem obupu roke in obleko, medtem ko jih je on, dasiravno sam najbolj potreben tolažbe, globoko ginjen po tolikih in tako iskrenih izkazih naj prisrčne j-šega sočuvstvovanja, samo bodril in podžigal k pogumu z mirilnimi zamahi rok ter prijaznimi zahvalnimi besedami. Kmalu sta se pridružila cesarju ter njegovim mrkim spremljevalcem tudi generala Mejia in Miramon, obdana, enako kakor on, po svojem posebnem varstvenem obroču. Cesar ju je prisrčno pozdravil in objel v znak iskrenega prijateljstva in globokega sočuv-stva, nakar so odkorakali vsi | mostanskega skupaj doli po stopnicah, zavili ob njihovem podnožju po nizkem in mračnem kamnitem ve sicer tudi zdaj še vedno dokaj goste meščanske, ponajveč na evropski način oblečene mase pa so ta dan skoraj dobesedno tonile v neizmernem, počasi ter enakomerno se zibaj očem morju revnejšega, pa dosti sli-kovitejšega podeželskega prebivalstva, ki se je bilo zgrnilo v teku zadnjih dni od blizu in daleč v Queretaro. Njihove praznično oprane, dolge bele srajce kakor tudi njihove neprimerno široke, ohlapno okoli beder pahljajoče platnene hlače so se belile skoraj nepregledno v slepeči solčni svetlobi ob pobočjih visokih, strmih in malo manj kot golih hribov, ki obkrožajo keretarsko prestoli-co, kamor jih je bilo večinoma potisnilo vojaštvo, njihovi ogromni slamnati širokokrajci pa so se zibali kakor orjaška ptičja gnezda na njihovih zagorelih tilnikih in jih ščitili pred vedno huje pripekajočimi solnčni-mi žarki. Stopivši izven turobnega sa-obzidja, ki ga je oklepalo s svojimi hladnimi stenami že toliko časa, prvič zopet ven na prosto, se je ozrl ce- hodniku nekaj časa na desno, i sar najprej radovedno okoli se-končno pa dospeli skozi močna j be, potem pa dihnil in izdihnil in prostorna samostanska glavna vrata na odprto ulico, ki vodi mimo visokega in odljudne-ga samostanskega obzidja iz mesta v okolico. Med tem se je bilo že razlilo nad ravnokar zopet oživljenim mestom krasno poletno jutro. večkrat zapored počasi prav globoko, da bi si tako vendar spet enkrat napolnil pljuča z okrepčujočim svežim zrakom, ie nato ozrl dokaj olajšano proti modremu nebu in vzkliknil preprosto, skoraj veselo: "Ah, kako krasno jutro! Že Solnce je sijalo prijazno raz'od nekdaj sem si želel, da bi nebo v svojem zgodnjejutra-! umrl na tak dan, prav kot je njem žaru, zrak pa je bil čist i današnji." in miren, vse kakor nalašč pri-! Na ulici pred samostanom so pravijeno za veliki dogodek, i jih že čakale tri navadne, rev-iŠiroke, dolge in ravne mest- j ne in zanemarjene zaprte pone ulice so se ta dan prebudile' ulične kočije, ki so jih obsojen-s povsem nenavadno jim živah-jci brez obotavljanja zasedli nostjo. Številnim pehotnim če-'skupno s svojimi spovedniki, tam, ki jih je bilo videti razpo- Počasi se je jel nato premi-stavljene vsepovsod že od naj- kati izprevod preko širokih, go- kratkem umreti od vogaških krogel! Ker sta se med tem že pridružila cesarju in njegovim pozornim, tesno ga obkrožujočim spremljevalcem tudi ostala dva obsojenca s svojim odnosnim spremstvom, se je sedaj postavil ves turobni izprevod zopet nanovo v vrsto, da tako nadaljuje po strmini pot, kolikor je sploh še preostajalo do nameravanega cilja. Sočutno in v resnci pomilujo-če so opazovale tesno zgnetene množice prestrašenih keretar-skih meščanov in okoliških kmetov, skozi katere se je mukoma pomikal žalostni izprevod, svojega nekdanjega vladarja kakor tudi oba njegova zvesta generala; počasi in boječe so snemali z glav svoja velika pokrivala in pozdravljali mimoidoče z globokim, tihim spoštovanjem, obenem pa se prekrižavali pobožno in mrmrali pol nerazumno predse tihe vzklike in goreče svete izreke, kakor da bi že dejanski prisostvovali resničnemu pogrebu. Izprevod se je sedaj že bli- cesar takoj zagledal navzlic gosti množici ljudstva, ki se je zgrinjalo tesno povsod krog njega. Prijazno mu je zamahnil z roko in obenem zaklical z mehkim ter ljubeznjivim glasom : "Kaj ste sami tukaj, Tudos, nikogar drugega tu z Vami?" Je li pričakoval še koga drugega, da pride sem po zadnje slovo od njega? Barona von Lago-ta, vestnega avstrijskega cesarskega poslanika na njegovem nekdanjem dvoru, morda — ali pa koga drugega izmed številnega krdela onih, katerim je prej sam izkazal tisočero uslug, časti, mastnih služb in visokih posebnih odlikovanj v srečnejših svojih časih? Žal, da se je moral prepričati bridko razočaran danes znova, obenem pa poslednjič v svojem kratkem življenju o že tako in tako prislovični črni nehvalež-nosti sveta, ker ni bilo tu razen njegovega starega in skromnega strežaja Tudosa nikogar, ki bi mu stisnil še enkrat, zadnjič, prijateljski roko ali pa mu voščil za slovo vsaj še eno samo žal vrhu griča, kjer se je vide-'prijazno in bodrilno besedo, ranejega jutra, so se neprene homa družile nove močne čete konjenice, ki so jezdarile in križarile v živahnem diru po mestu gori in doli, zavijale dolgih, krivuljastih povorkah izmenoma proti bližnjim gri čem, od tam pa se malo kasne je zopet vračale po drugi stra^ ni nazaj proti gosto natrpanemu mestu. Običajni živahni vrišč in krik stalnega keretarskega prebival- V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA Anton Zupančič ki era le Boff poklical k sebi dne 18. oktobra, 1941. Dve leti v hladnem grobu, soprott ln oče že počivaš, a nismo Te še pozabili, v srcih živi blag spomin. Počivat mirno, soprog in oče, ker storil na.lbolle si za nas, Večni Bog Ti da.1 plačilo, spavai v grobu zdal sladko. Žalujoči ostali: ANTONI A ZUPANČIČ, soproga ANTHONY. FRANK in EDWARD, sinovi. Cleveland. O., 18. oktobra, 1943. sto z ljudstvom nabitih ulic proti bližnjemu griču Cerro de las Campanas, kjer je bil izročil izdani cesar pred komaj malo več kot enim mesecem svoj strti meč republičanskemu (Poveljniku generalu Mirafuente-su. Prišedši do podnožja, so se kočije nenadno ustavile, ker je postala pot prestrma, pa je bilo zato treba nadaljevati od tu naprej peš do prostora, ki je bil že prej določen za izvršitev krvave obsodbe. Cesar je takoj poskušal, da bi sam odprl vrata svoje kočije, ki pa so bila zapahnjena tako trdo in nerodno, da jih nikakor ni mogel odpreti. Ne da bi se dosti obotavljal, je smuknil urno in ročno skozi veliko odprtino v oknu kočije, kjer je manjkalo šipe, dočim je ihtel njegov sopotnik pater Soria še vedno nepremično in kakor napol v omedlevici na svojem prostoru v kočiji. Cesar je prihitel po drugi strani kočije brzo k njemu in mu odprl uslužno vrata. Duhovnik se pa še vedno ni ganil mesta in Maksimilijan je bil sedaj že resno v skrbeh, da se bo zdaj-zdaj onesvestil. Hitro je zato potegnil iz žepa svoje suknje malo srebrno stekleni čico, napolnjeno z nekako močno vonjajočo tekočino,ter jopo molil pod nos oslabelemu duhovniku, ki se je šele tedaj nenadno zdrznil, se oprijel s slabotnimi močmi ponujene mu cesarjeve roke in se izkobacal z veliko muko iz kočije. Nepoučenemu opazovalcu bi se kaj lahko zdelo, da je najbrž pater Soria, ne pa cesar Maksimilijan, oni, ki je imel v lo že od daleč močne oddelke vojaštva, ki so stali pozorno v široko raztegnjenem, na eni strani odprtem četverokotu pred podolgovato, nizko in na videz še čisto svežo adobasto steno. V sredini med zidom in vojaštvom so stali trije nizki, iz surovega lesa narejeni križi, j zapičeni kar postrani in nad j vse nerodno v zemljo, na čijihj eni strani sta stali dve podol- j govati, komaj za silo skupaj ] zbiti leseni klopi, na drugi pa: tri nič bolje narejene, površno! s črno barvo prebavrane lesene; krste, na katerih so čepeli ne-! primerno manjši, z velikimi, i kričeče rdečimi križi neokusno prepleskani pokrovi. Sem, prav neposredno v bliži-no tega prostora, se je bil pre-ril le z največjo silo, vkljub trdemu odrivanju vsiljivih radovednežev in vkljub stoterim resnim zaprekam, ki so jih stavili vsakomur povsod ob potih razpostavljeni vojaki, tudi stari, dobri in do kraja zvesti cesarjev strežnik Tudos in čakal ves obupan in duševno strt prihoda svojega nesrečnega gospodarja. Ko se je približal vojaški izprevod z obsojenci vred naznačenemu mestu, ga je predno se poslovi za vselej od sveta. Tudos, docela premagan od globokega sočutja in neizmerne srčne bolesti, je zdrsnil obupno pred cesarjem na kolena, se oprijel krčevito njegove desne roke in jo obsipal z vročimi poljubi; iz oči so mu lile curkoma debele solze žalosti, medtem ko je jecljal kakor vročičen ali napol poblaznen tihe, samo blizu zraven stoječemu cesarju komaj slišne in razumljive besede; "Veličanstvo, oh, Veličanstvo, tak zločin! Se li še spominjate — ona nesrečna, stara ciganska čarovnica v Miramaru — takrat, ko je bilo vse tako srečno in veselo — se še spominjate — se še spominjate, ko je že takrat prerokovala —." Ni mogel več naprej, ker ga je stiskalo v grlu s tako silo, da je, drhteč mrzlično po vsem životu, spravljal iz sebe le še tupatam kako posamezno nevezano besedo. "Ah, Miramar— Veličanstvo — Miramar — nazaj tja — naš lepi Trst — nazaj v prekrasni Miramar —." Globoko ganjen od tolike vdanosti in tako iskrenega, četudi preprostega dokaza resničnega sočuvstovanja s strani svojega nekdanjega skromnega | služabnika, si ni mogel cesar v tem trenutku niti sam več kaj, Kaj bi rekle naše perice, če bi imele take vrste pralni »troj? — Dva soda od olja služita našim vojakom za pralni stroj. V spodnjem sodu je kurivo, v zgornjem pa je perilo v vroči vodi. Slika je bila posneta na Guadalcanal//. o: D [0E=301 v ! U o D Ali iščete delo? U O D Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV da bi si ne otrl debele solze, kidajoč, da se poslavlji mu je prirosila nehote ob tako I njega za vselej, ginljivem prizoru iz njegovega! očesa. Kakor še malo prej rahločutnega patra Sorio, tako je moral sedaj zopet pomiriti svojega udanega starega služabnika, pri vsem tem dobro se zave- In Loyal Support of our fighting men. we have pledged ourselves to rem'11' i every American to buy more War Stamps & Bonds %es Jtodafe PPteve Sl ltiJHos >liko H, jfai ijtya. „ Na sliki vidimo dva arabska princ«, Saudi Arabije, ki sta dospela v Washing*0"^ _ sta predsednika Roosevelta. Njiju imena b '^n man Al Faisal Al Sa'ud in drugi pa Abdul Dober i*? SjllS^ MORRIS County Line W Po 7 uri poklicih 1 VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! v N ■o1 1 Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini [ODO] ŽENINI IN NEVESTA NaSa slovenska unijska tis na vam tiska krasim P?rprl. vabila po jako zmerni ceni. ^ dite k nam in si izberite vz papirja in črk. Ameriška Domovjg^' 6117 St. Clair Ave. aliiiiiniilli iiiin mi iTFH