^ ^ ra«n sobot. nedelj jo praznikov. , ^ except Saturday«, Sunday* Holiday® .YEAH XXXVIII Ceaa llata i* $8.00 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE »_ ■t*Chicago, "K^'^'um iTffcSiS S sltrs^chicaoo 23. ilu pondeljek. u. februarja (feb. 11). 1946 Subscription $6. Uradniški in upravniški prostori: 2057 South Lawndsle Ave. Office of Publication: 2857 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 00 Yearly iTEV.—NUMBER 29 m vladna formula mezdah in cenah Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in sytion 1103, Act of Oct. 3, 1917. authored on June 4, 1918. jium med jeklar-,1/tf/o in industrijo na vidiku iman prekli- , obisk FLORIDE ton. D. C« 9. febr. — Truman je preklical jvani obisk Floride pri-teden zaradi kritične si-in problemov, ki zahte-Tnjegovo osebno pozornost, i naznanilo iz Bele hiše. m je žal, ker bodo iik in člani fakultete Rollinsa v Winter Par-l, razočarani zaradi pre-lobiska," dostavlja naznani- iv tako mu je žal, ker je med njim in bivšim premierjem Churchil- [odložen. Okolnosti, kakršne ivičujejo njegovo odloči-Iz tega razloga je bil obisk preklican." bo vseeno odletel 5. v Fulton, Mo., kjer bo ill govoril pred profesor-dijaki kolegija Westmin-On bo predstavil bivšega nierja kot govornika. Na-nji dan bo Truman govoril cerkvenem zborovanju v su, 0. On je ponovil da bo lahko naznanil liormulo mezd in cen, ki bo končanje stavk v in- Ameriške avtoritete oborožile begunce Jugoslavija in Rusija protestirata Frankfurt Nemčija. 9. febr. — Ameriške vojaške avtoritete so pojasnile oborožitev 20,000 jugoslovanskih in poljskih beguncev, ki zdaj stražijo begunska taborišča v ameriški okupacijski coni. Izjavile so, da je bilo to potrebno, da se nadomesti ameriške vojake, ki so bili poslani domov. General George Eyster, Šef ameriških vojaških operacij, je dejel, da je oborožitev beguncev razrešila 25,000 ameriških vojakov. Dalje je rekel, da se poveljstvo ameriške armade ne zanima za politično mišljenje posameznih beguncev, ki so dobili orožje in so zdaj stražniki Oboroževanje beguncev je razkačilo Jugoslavijo in Rusijo in obe protestirata. General Joseph t. McNarney, vrhovni poveljnik ameriških okupacijskih sil v Evropi, je dal slično pojasnilo glede oboroževanja beguncev v svojem poročilu vojnemu departmentu kot Eyster. Oboroževanje beguncev sta obsodile jugoslovanska vojaška misije in V. M- Molotov, ruski va administracija J^^ift«y>odkomiMri Molotov Je « Mi?*-***tufe ggSySr^padnl zft&Mtt V2<*- protisovjetske čete v E Unija CIO preklicala stavko Dosega sporazuma naznanjena Detroit. Mich.. 10. febr.—Unija United Electrical, Radio & Machine Workers CIO je preklicala stavko proti korporaciji General Motors, ki je izbruhnila 15. januarja. Stavka je ustavila produkcijo električne opreme v tovarnah v Detroitu, Daytonu, Warrenu in Yellow Springsu, O., in Rochesterju, N. Y. Besednik korporacije in James Matles, direktor unije, sta naznanila dosego sporazuma. Ta določa med drugim zvišanje plače za 18 in pol centa na uro. Pričakuje se, da bo stavka končana tudi v tovarnah General Electric Co. in Westinghouse Co. Charles E. Wilson, predsednik General Electric Co., je dejal, de se pogajanja z voditelji unije-glede izravnave konflikta nadaljujejo. Uniji je prvotno zahtevala zvišanje pleče za dva dolarja na dan, potem pa je sprejela priporočilo posebnega Trumanovega študijskega odbora glede zvišanja pleče za 18 in pol centa na uro. m cen in pričakuje se, da [novi formula naznanjena v nji bodočnosti. Ta bo omo-li zvišanje cen in mezd. MniJu Trumanove admi-"cijesouverjeni, da bo jek-»tivka, ki je bila oklicane J* dnevi, kmalu končana. Jje se, da bodo stavke tu-drugih industrijah prekli-P° objavi nove formule « iz zanesljivih virov pra-Ježe bil dosežen spora-jeklarsko unijo CIO in ~ klmi korporacijami glede ja plače za 18 in pol centa i To zvišanje je priporoči Trumanov študijski Cene jeklu bodo tudi ^ pet dolarjev na tono. zije med uradniki jek- ( un,ie in reprezentanti fac>je United States Steel n'tvi nove pogodbe se na-Ogleda, da bo Tru-umaknil zahtevo, da se živ-|urada administracije po-u nadaljnje leto. Trudna sestanku s časnikarji l da edino važno vpra-B mora biti rešeno sedaj, nle produkcije potreb-s<' zadosti zahtevam. Produkcija bo omogočila 'drugih problemov. I™*' d* Je Truman revidi-X f*1'^. V oktobru m*Lela Je dcJaI' <*» m Pfkjhko zvišajo plače brez *ttlwv Vprašani«. ali je jj .hzac.ja cen, je pred- J v ^dnih krogih. Bowles, načelnik ura- *»'n>stracije cen, m Philip ^ P'^sednik jeklarske vir J konferirala s Murray EZ^ge končanja jeklar- tujejo vropi. Jugoslovanska misija, ki repi ezentira vlado maršala Tita in katere načelnik je polkovnik Vladimir Pdležina, je izjavila, de 40 odstotkov med 25,000 jugoslovanskimi begunci v ameriški okupacijski coni tvorijo čet-niki, ki so pobegnili iz Jugoslavije v teku umikanja nemških čet iz balkanskih držav. Četni-ki so sodelovali z nacisti v času nemške okupacije Jugoslavije. da MacArthur zanikal Bevinovo trditev Tokio, 9. febr. — General Douglas MacArthur je zanikal trditev britskege zunanjega ministra Bevina, katero je izrekel na seji členov varnostnega sveta Združenih narodov, "da jc MacArthur poveril neprijetno nalogo britskim četam, da morajo iti v Indonezijo in tem vzpostaviti red in mir." Besednik MacArthurja je dejel, de je trditev brez podlage. MacArthur ni imel besede pri odločitvi glede vkorakanja britskih čet v Indonezijo. itavke • tVrftn {ohn All«n Ste-/l^mk korpora- 1 k ''umanom. ^tti M/g. pogodbo M»ch 9 febr. Brig« Co. Je podpira Argentinska policija napadla demonstrante Buenos Aires, Argentina, 9. febr. — Policija je nepedle demonstrante, podpornike Joseja Tamborinija, protikandidaU polkovnika Juana Perona za pozicijo predsednika republike. Bitka med demonstranti in policijo je trajale pol ure. Več oseb je bilo ranjenih v bitki. Odbor priporočil zvišanje plače Chicago, 9. febr. — Posebni Trumanov * študijski odbor je priporočil zvišenje plače klav-niškim delavcem ze 16 centov ne uro. Ako bodo zvišenje odobrili delevci, kompenije in fe-derelni odbor ze sUbillzecijo. bo konflikt' med unijo in kom-panijami izravnen. Klavnice zde j operire federalni poljedelski depertment. 1 kompenije v Detroitu in Evans-, Atn " M I« in pol|villu, Ind., je uposlenih čez 12,-1 Drtevne * tovarni te 000 delevcev. Protistavkovni načrtsprejet Ostra debata v senatu se obeta Weeklngton. D. C.. 9. febr. — Protistavkovni načrt je bil sprejet v nižji kongresni zbornici .2M preti 1*6 glasovom. Za načrt je glasovalo 149 republiksn-cev in 109 demokratov, proti pa 120 demokratov, 33 republikan-cve in dva progresivca. ^ Avtor načrta je kongresnik Case, republikanec iz Južne Dakote. Sprejetje načrta je zmage koalicije republikancev in nazadnjaških demokratov iz južnih držav. Načrt Je bil po sprejetju v nižji zbornici poslan senatu. Gotovo je, de bo izzval vročo debato. Prav tako je gotovo, da ne bo sprejet v sedanji obliki, če sploh bo. Voditelji unij Kongrese industrijskih organizacij ln Ameriške delavske federacije so ostro obsodili načrt in nafclasili, da glavni cilj je u-ničenje delavskih organizacij. Mnefije prevladuje, da bo predsednik Truman vetiral načrt, če bo sprejet v senatu, kar pa je dvomljivo. Značilno je to, ker sta proti načrtu glasovala kongresnika Hoffman in Engel, republikanca iz Michigana. Oba sta znana kot sovražnika unij. Ustanovitev narodne garde predlagana Kongresni odsek odobril načrt Washington, D. C.. 9. febr.— Poveljstvo armade je predlagalo ustanovitev narodne garde, ki naj bi štels 425,000 mož. To dejstvo je razkril kongresnik May, demokrat iz Kentuckyja in načelnik kongresnega odseka za vojaške tedeve. V področje tege odseka spada sestava novega zakone glede narodne obrambe. Doznavs se, ds so člani odseka na tajni seji odobrili nečrt glede ustanovitve nerodne garde Načrt ne omenja splošnega vojaškega vežbanja Narodna gsrds naj bi v smislu načrta postala rezervna sila. Njena naloga naj bi bila obramba strategičnih krajev proti invaziji S kopnega, morja ali iz zrake. Enote gerde nej bi se vežbele zs defenzivne in ofenzivne operacije v Ameriki eli onstran morje. ■ enote narodne gar-|de nei bi še nedelje vršile nor- brush zunanji minister zavrača obdolžitve K , «"» Vojaške čete ne zatirajo gibanja za neodvisnost Indonezije MANUILSKY* Z A H-TEVA PREISKAVO I London. 9. febr. —i Britski zunanji minister Ernekt Bevin je odločno zavrnil otfdolžitve u-krajinske delegacije} ..da britske čete so bile poslane fv Indonezijo, da zatrejo gibanje domačinov za neodvisnost. Dejal je, da je obdolžitev laž. Britske čete so bile poslane v Indonezijo, da . vzpostavijo mir in red, ko je Japonske kapitulirala pred zavezniki. Bevin je tolkel po mizi in kričal na seji članov Varnostnega sveta Združenih nerodov ter trdil, da britske čete niso pobijale domačinov, ki se hočejo o-tresti holsndske nadvlade. Raz-kačil ge je zlasti Dimitrij Ma-nuilsky, ukrajinski kunanji minister in načelniki ukrajinske delegacije, ker je izfckel obdolžitev, de britske čete zatirajo gibanje za neodvisnost Indonezije in s tem ogražrfjo svetovni mir. . Manuilsky je prečital poročila, objavljena v londonskih listih, da«e britske oborožene čete uporabljale tanke, raketna letala in topništvo v napadih na domačine v Indoneziji Omenil je tudi vprašanja, stavljena čia nom britske vladle v parlamentu, ki so fmvzroči)* j*drego med njimi. "Po porazu Japonske," je de jal Manuilsky, "se je med domačini v Indoneziji dvignilo u-panje, da bodo uresničili svoje težnje in dobili neodvisnost. U-panje je splavalo po vodi in sledilo je razočaranje. V akcijo so bile poslane britske oborožene sile, ker holsndske niso bile kos nalogi. Očitno je, da hoče Velika Britanija obdržati domačine v sužnosti, da jih bodo ho-landski gospodarji še nadalje Izkoriščali." Manuilsky je predlagal, naj varnostni svet imenuje komisijo, ki naj bi šla v Indonezijo in preiskala situacijo na licu mosta. Oglasil se je Bevin in izjavil, da je proti imenovanju komisije. _ Unija CIO podpisala dogovor New York, 9. febr. — Unija American Communications Assoc. CIO je podpisala dogovor z Western Union Telegraph Co. glede končanja stavke, vketeri je udeleženih čez 7000 članov unije. Ti morajo odobriti dogovor, preden stopi v veljavo. Pogoji dogovora niso bili objavljeni. __ Western Electric Co. ponudila zvišanje Nlw York, 9. febr. — Western Electric Co. je ponudila zvišanje plače za 15 do 33 cen tov na uro Članom neodvisne unije Association of Communications Equipment Workers. Voditelji unije še niso izjavili, ali bodo ponudbo sorejeli sli ne Pogajanjs med unijo in kompsnijo, ki so bila pretrgsna zadnji pondeljek. ae bodo obnovila. Domače vesti Usodu japonskega generala zupečuLna Predsednik Truman . ignoriral apel i Washington. D. C.. 9. febr. — Japonski general Tomujuki Ja-mašita bo obešen na podlagi obsodbe, katero je izreklo ameriško vojaško sodišče v Manili. Njegova usoda je bila zapečatena, ker je predsednik Truman ignoriral apel za pomilostitev. Jamašita je bil vrhovni.povelj-nik japonskih sil na Piliponsklh otokih. ' Ameriško sodišče ga je na obrn/navi v Manili spoznalo za krivcgr mučenja in umora čez 60,000 ameriških in filipinskih vojakov. Trijman je na sestanku s časnikarji Izjavil, da se ne bo zavzel za obsojenega japonskega generala. General Douglas MacArthur, poveljnik okupacijskih sil na Japonskem, je prej potrdil obsodbo. Vojni department je sinoči podal naslednjo Izjavo: "Vojni department je bil informiran, da predsednik Tru« man ne bo upošteval peticije za pomiloščenje, katero je dobil od zagovornika japonskega generala. V tem smislu je bil obveščen general MacArthur." General Wilhelm D. Styer v Manili je dobil flavodila, naj izvede obsodbo. Eksekucija j a ponskega generala bo tajna. Manila. Filipini. 9. febr. — Obravnava proti japonskemu generalu Masaharu Hommi pred ameriškim vojaškim sodiščem je bila včeraj zaključena. Trajala je pet tednov. Prosekutor je zahteval smrtno kazen za gene- x#g f ..........Štirje poboimki H omnia je bil obtožen odgo vornosti za smrtni pohod ame riških vojnih ujetnikov na Ba taanu. Prosekutor Frank E Meek ie dejal, da je Homma kršil vsa pravila dostojnosti in provizije mednarodnega vojne ga prava z odredbo smrtnega pohoda vojnih ujetnikov. Amerika m Rusija lahko garantirata mir s V bolnišnici Bridgeport, O. — V bolnišnico Martins Ferry se je 1. febr. podal Joseph Snoy, tajnik društva 13 SNPJ in znani delavski agitator. V bolnišnico je šel, da ga zdravniki temeljito preiščejo in če mogoče, doženejo njegovo bolezen. Zadnje čase se zopet slabo počuti. Nov grob na vshodu Weehawken, N. J. — Dne 5. febr. je v tukajšnji bolnišnici umrla Julia Mertel, žena Hen-ryja Mertela iz Sparte, N. J. Is Clevelanda Cleveland. — V sklad za otroško bolnišnico v Sloveniji sta se odzvala prva ClevelandČana in prispevala $1,100. Tiaočak je darovala m rs. Theresa Frank iz Collinwooda, stotak pa Avgust Kollander. Sklad za sgraditev otroške bolnišnice v Sloveniji ju pričel zbirati SANS kot dar a-meriških Slovencev. — V soboto sta se poročila Edward A. Rupert iz Euclida in Sophia M, Zolar iz West Virginije. - V bolnišnici University se nahaja Steve Basich, — V petek, 1. febr, so vlomilci udrli v Slovenski narodni dom v Ncwburghu (na E. 80. st.) in lz varnostne shrambe xlnesll $2,015. obtoženi umora Federalne avtoritete odredile preiskavo Wallace svari demokratsko stranko New Haven. Conn., 9. febr. — Trgovinski tejnik Henry A. Wallace )e v svojem govoru pred člani odbora za politično akcijo dejal, da bo ostal demokrat le toliko čaaa, dokler bo demokrataka s t r s n k s ostala ljudaka stranka Ta ne »mr postati stranka reakcije, temvK maine funkcije v /vezi z vzdrževanjem miru in reda pod poveljstvom državnih avtoritet. Program gradnje novih hiš naznanjen Subvencije in viije plače predlagane Waahlngion, D. C.. 9. febr. — Predsednik Truman je naznanil stanovanjski program, ki predvideva zgradnjo 2,700,000 novih hiš v tem in prihodnjem letu, kakor tudi federalne subvencije in druga plačila, če bodo potrebna. Federalna vlada bo prispevala •$850,000,000 za financiranje progi ama, ki določa tudi zvišanje plač, da bo dovolj delavcev na razpolago. Vlada bo storila tudi druge korake, da pospeši gradnjo novih hiš. Progrsm je sestsvil Wilson Wystt, novi nečelnik federalne stsnovsnjske administracije, po posvetovanju z vladnimi uredniki, kontraktorji, reprezentanti unij in organizacij vojnih veteranov. Truman je dal zagotovilo, da bo njegova adminlstrs-cija podpirala program v vaeh ozirih. On je že pozval kongres, naj stori potrebne korake, za-eno pa /e apeliral na voditelje unij, civičnih organizacij in drugih grup za aodelovanje. Pričakuje se, da bo 1,200,000 hiš zgrajenih v tem letu, prihod* nje leto pa 1.500,000. Rekord v gradnji novih hiš je bil dosežen I. 1925. ko Je bilo zgrajenih 937.-000 hiš. Preteklo leto je bilo zgrajenih samo 240.0(g) novih hiš. se držati načel, katera je rargla-ševal pokojni predalnik Roosevelt Wallace je naglasil, da je vedno stel na strani Roosevelta in se boril z njim za nsčels, ds demokratska stranka mora vedno korakati po poti nspredka Blooming ton. 111., 9. febr. — Štirje oboroženi pobojnikl v službi Toledo, Peoria Si Western Railroad so bili formelno obtoženi umors dveh piketov, članov bratovščine strojevodij in kur-jačev. Piketa sta bila ustreljena zadnji četrtek v bližini (»rld-leyja. Trije drugi piketi ho bili ranjeni. Obtoženci so Everett Parks, bivši pomorščak, Roy Daily, Lewis A. Smith In njegov brat Rolla J. Smith. Ti so streljali na nooborožene stavkarje. Žrtvi sta bila Arthur W. Brown in Irwin K. Paiachon. Oba sta bila ubita. Ranjeni stavkarji so Howard Williamson, Amos Vinson in Russell Esslinger. Obravnava proti pobojnikom se bo vršila pred sodiščem okraja Mc-Lean. W. C. Keiser, podpredsednik bratovščine, Je ponovil trditev, da ao bili piketi ustreljeni v hrbet brez svsriis. On zahtev« tudi aretacijo Geo. P, McNeara, predaednika železniške kompa-nije, ki Je najel pobojnfke. Mc-Near je že dolgo v konfliktu r bratovščino. Zdaj Je bilo razkrito, da j« državna policija vedela, da Je bilo dostavljeno orožje pobojnikom. Federalne avtoritete v» odredile preiskavo, da se ugotovi, ali je kompanija kršila fedc-rslni zakon o nošnji orožja. Voditelji mnogih unij so ob-so lili umor piketov po oboroženih pobojnikih. Poslali so telegram ftovernerju Greenu z ra n*evo, naj tskoj odredi akcij'?, proti železniški kompanij! in I njerltm pobojnikom. Generalna stavka v Cileju končana Santiago, Cile, 9 febr. — Generalna stavka, katero Je oklica-la Čilejska delavska federacija, je btla končana včeraj. Voditelji federacije ao pozvali stavkarje, naj ae vrnejo na delo. Stalin za utrditev prijateljstva z Ameriko, pravi Krzycki SLOVANSKI NARO-DI ZDRU2ENI New York. 9. febr. — Leon Kizyckl, predsednik Ameriškega slovanskega kongresa in podpredsednik unije Amalgamated Clothing Workers, ki se je vrnil v Ameriko po obisku držav, vzhodne Evrope, Je razkril, da je premier Stuli.n ko se je se-stul z njim v Moskvi, isjavil, "da sovjetska Rusija in Amerika. če bosta sodelovali, lahko garantirata svetovni mir kot največji velesili ^a svetu. Rusija ln Amerika sta edini državi, ki ne zahtevata ničesar od drugih narodov." Krzycki se je sestal s Stalinom v Moskvi 5. Januarja. Na prvi konferenci s časnikarji po povratku v Ameriko je Krzycki izjavil, da je Stalin v razgovoru z njim večkrat naglasil, da ie njegova glavna želja utrditev piijateljskih vezi med Rusijo in Ameriko. "Vse, kar sem videl in slišal v Rusiji, dokazuje, da hoče rusko ljudstvo razviti trdno ekonomsko in kulturno življenje," je rekel Krzycki. "Stalin je dal razumeti, da ze mir v F,vropl je potrebna močna in iieodvisna Poljska. Rusija, ki ,te doprinesla ogromne žrtve v red vojno s svojimi izdelki kri-i vse tovrstne potrebe državnih Veznic, dobavljala vso žico za ministrstvo pošte in telegrafa in e oskrbovala s svojimi izdelki * druga državna in privatna Njetja, predvsem elektrarne. Tovarna dela z eno izmeno. Čim » n« razpolago dovolj surovin, fcdvsem bakra, bodo proizvodnjo takoj povečali. Usnjarska industrija na Starkam. Ena najstarejših in- Jtttnj na Štajerskem je usnjarja industrija, ki pa je v tej ojm žal utrpela precejšnjo ško-0 Posebno v mariborskem o-sta do tal porušeni dve največji tvornici, in sicer tvorba Freund v Mariboru in Pi-J1 v Ptuju. Ptujska tvornica * »'ovela p, svojih specialno »'"Jenih svinjskih kožah, ki ,n J'' predvsem izvažal«. Ptuj- ^iaj obnavljajo to'važno S /.*" Tv»rnica LavriČ v Konjicah je ena največjih ■najmodernejših v Jugoslavi-■ enako velika je tvor- Cu vSnjak ln sinovl v S**1* ' \ nianborskem okrožju £a UJt!J0 s,'daj tri tovarne u-p;Je« 19 strojarn. Občuti J* t urio pomanjkanje suro--'U k«T je okupator odvle-mmm^ število živine in je |"asa oblast zaradi tega r Je okupator odvle- fcoraTa t St"ViI° *ivin€ in " klanje živine. Od v mariborskem o- «l»r! marCTlherške us- kl '®hko izdel« na leto Kisi/'""n!,rnov podplatov ln v» vv' u*nja. Piriho- !;H v Sv l^nartu je po */) k. 'vdelala že okrog Uw ' k"rnjeKs in spodnjega ^ ^rojaene delajo, koh-T *Ur°vUil in to pred »v, U»* vpr; i*f;ka iti K Ko bo refte- | »virovin, bo lahko "Atrija na Stajer- skem zopet zavzela onp mesto, ki ji pripada. Nov potniški daljinar. S 1. sept. t. 1. se uveljavi za odprav^ ljanje potnikov, prtljage, psov in ekspres. blaga v območju železniške uprave Ljubljana nov daljinar za proge jugoslovanskih drž. železnic. Ta daljinar stane 50 din in se lahko kupi ali naroči pri računovodstvu železniške uprave Ljubljana (ček. račun št. 10207). PRIMER INICIATIVE V štirinajstih dneh Je bilo ustanovljeno na Bledu državno podjetje Kakor je narodno osvobodilna vojska rasla, se razvijala in iz-vojevala dokončno zmago prav zaradi predanosti borbi vseh posameznikov, prožnosti in iniciative vseh borcev in komandantov, prav tako prehaja danes naše gospodarstvo iz neurejenega stanja in se razvija prav zaradi iste predanosti delu vseh delavcev, zaradi iniciative vseh v našem gospodarstvu zaposlenih ljudi. Kmalu po osvoboditvi je dobil referent za delavnice tov. Franc Zupan ukaz od svoje komande, da vzpostavi stare dvorske delavnice na Bledu, naj jih izboljša in tako pripravi za potrebe vojske in civilnih ustanov. Na Bledu so bile že v stari Jugoslaviji postavljene velike av-togaraže in nekatere delavnice za potrebe kraljevskega dvora, torej izključno za potrebe tistih beograjskih gospodov, ki so prihajali za nekaj tednov v naša letovišča, za kar pa so tudi izkoriščali naše gospodarske naprave. Takrat so bile delavnice v zelo majhnem obratu ln so izvrševale le manjša dela. Ob o-kupaclji pa so jih Nemci deloma povečali, izboljšali in postavili na novo nekatere stroje, tako da so nastale iz starih dvdrtkih de-avnic moderne delavnice v večjem obsegu. Ko pa so morali zapustiti Nemci tudi Bled, so uničili stroje, razbili naprave in važnejše stvari odpeljali, Tov. Franc Zupan se je takoj otil dela. Zbral je ljudi, določil vsakomur njegov posel, poskrbel za popravilo pokvarjenih strojev, za nove namestitve, za povečanje obrata — in tako so v kratkem času štirinajstih dni nastale iz zapuščenih delavnic modeme mehanične delavnice, ki zmorejo vsakršno delo. Nova vzpostavitev mehaničnih delavnic ne prekaša samo starih kraljevskih, marveč celo nemške, ki so jih dolgo časa postavljali nemški strokovnjaki. Nove delavnice imajo več oddelkov, tako da je mogoče izvrševati najrazličnejše fino-mehanična in bolj groba tehnična dela. V delavnicah so zaposleni domači delavci, pa tudi nemški u-jetniki. V zgornjih prostorih, ki so jih preuredili iz zaprašenih in zapuščenih lukenj v okusno opremljene prostore, stanujejo delavci, ki so tako prišli do higijenskih stanovanj. Tudi mizarske delavnice, ki so v velikem bloku novih avtogarai so na novo opremljene in izvršujejo najrazličnejša dela. Ves ustroj novih delavnic predstavlja nov način dela, iniciativo ne 0amo] vodje, temveč vseh delavcev, ki so zaposleni v novem državnem podjetju. O novem podjetju na Bledu nI bilo dosti govora. Štirinajst dni po osvoboditvi so delavci in vodja tov. Zupen Franc spravljali skupaj stroje, orodje, nato pa sporočili gradbenemu ministrstvu: Novo državno podjetje na Bledu je ustanovljeno in posluje v polnem obratu! Tako delajo tisti, ki se zavedajo potreb in nalog časa ter so predani delu, kakor so bili nekoč predani borbi! NEKAJ BESED O NAftl PREHRANI Vsi vidimo in sami občutimo kako se je naša prehrana % kratkih treh mesccih po osvoboditvi presenetljivo izboljšala. — Ob osvoboditvi je bilo v Ljubljani le za 14 dni kruha, med ♦em ko je bila dežela brez moke. Prehranbeni problem Je visel kot grozeč, oblak nad našo krvavo izvojevano svobodo. Partizanskemu čutu za improvizacijo je zahvaliti, da je bilo vprašanje prehrane tako zadovoljivo rešeno. Zmagovita vojska je s seboj pripeljane zaloge bratsko delila s prebivalstvom. Toda te zaloge niso bile znatne. Kar nepričakovano je prišla takrat vest da je nekje daleč v Subotici žita nA tisoče vagonov. Navzlic porušenim program in pomanjkanju vagonov smo s partizansko iznajdljivostjo pripeljali preko zasilnih mostov čez daljno madžarsko Pešto v deželo toliko žita, da smo ga imeli dovolj za prvo silo. Pa se vendar šc najdejo godr-njači, ki jim je ta moka zatohla in celo premalo bela. Res je iz Banata uvožena pšenica malce zatohla. Toda povedati moramo, da je to žito moralo postati zatohlo, da smo ga sploh mogli dobiti. Naši bratje v Banatu so morali puščati žito v snopju, da ga ni odpeljal požrešni Nemec in so ga Šele po osvoboditvi o-mlatili. Ker je ležalo snopje predolgo v kupih, se je malo nalezlo zatohlega duha. Če bi i-meli vsaj za nekaj mesecev zalog v deželi, bi žito lahko prezračili, da bi izgubilo zatohel duh. Toda sestradani deželi j* bila treba takoj dati kruha. Tu di vsa Vojvodina je kruh iz takega žita. Do 1. avgusta t. 1. je Navod nabavil preko svojih nakupoval-nic v Vojvodini, deloma pa prejel preko naših luk od UNRRA naslednja najvažnejša živila; 12,975 ton pšenice, 3368 ton koruze, 1280 ton rži in ječmena (za izdelovanje kavinega nadomestka), 4560 ton moke, 615 ton fižola, 1680 ton graha, 405 ton soje in 11 ton leče, nadalje 1435 ton sladkorja, 462 ton masti, 274 ton olja, 3235 ton soli, 344 ton surove kave, 597 ton mila, 188 ton marmelade, 1300 ton raznih konzerv in 1126 ton krompirja Z dovozom žita pa seveda nismo rešeni skrbi, kajti Žito je treba še zmleli. Danes stojimo pred trdim dejstvom, da znaša trenutna zmogljivost naših mlinov le 40% današnje porabe moke. Pred prvo svetovno vojno smo imeli dovolj mlinov, da smo mogli ia njih kriti vso potrebo dežele po moki. V bivši Jugoslaviji pa je velekapital postavil v Vojvodini toliko mlinov, da je zaradi zaposlitve mlinov skušal dovažati v Slovenijo namesto žita že moko. Da se zaščiti vojvodinska industrija, so izenačili prevozne postavke za moko z onimi za žito. Ta ukrop je vzel nafim velikim mlinom konkurenčno zmožnost in jih je prisilil, da so jih preuredili v druge namene. Tega preobrata porabnik vse do danes ni občutil, ko stojimo pred vprašanjem, kako izpolniti vrzel v mlevski kapaciteti, če hočemo preskrbeti deželo s kruhom. Pa uvažajte moko namesto žita, bi bil najenostavnejši nasvet. Enostavno rečeno, toda v današnjih razmerah docela neizvedljivo, ker takšnih množin moke ni mogoče dobiti, ne v Ju-gpslaviji, ne iz inozemstva. Treba je pač zgrabiti takoj vse možnosti mletja y deželi Navod je dvignil proizvodnjo mlf-nov od 26 vagonov v maju na 145 vagonov v junija na 196 vagonov v juliju ter bo poskušal doseči v avgustu 300 vagonov moke. Potreba pa znaša nad 700 vagonov mesečno. Zato morajo okrožni odbori storiti vse kar je v njihovih močeh, da vključijo v skupno delo vse mline, ki danes iz kakršnega koli vzroka še he obratujejo. Skrbeti morajo, da se zmogljivost posameznih mlinov do kraja izrabi. Okrajni in krajevni odbori naj vodijo točno nadzorstvo nad delom v n.linih. Le s skupnimi napori širokih IjUdskih množic bomo mogli zagotoviti vsakdanji kruh. Zato je dolžnost vsakogar, da po svoji moči skrbi da se bodo mlinski kamni vrteli dan ln noč. —Ho Slov. Porot. Zbiranje obleke za žrtve vojne Vsepovsod po deželi danes brskajo Američani po svojih o-marah za obleko, da najdejo kaj, kar bi se lahko oddalo za pomoč potrebnim v Evropi, na Filipinih ter na Daljnem vzhodu. Zbiranje ponošene obleke je v teku že od 7. januarja letos ter se bo nadaljevalo še par tednov. Načelnik kampanje je Henry J. Kaiser, ki je tudi zadnjo pomlad vršil to nalogo. Med milijoni, ki so potrebni pomoči v obleki, so vključeni najraznovrstnejši ljudje iz vseh ljudskih plasti — novorojeni o-trod, šolarji, kmečki mladi zakonci, vaški pevovodje, šivilje, uradniki, učitelji, zdravniki, mlade matere, bolni in s strahom prežeti bivši vojni ujetniki, skoro docela uničeni bivši prisilni delavci in v mnogih slu čajih celo nanovo izvoljeni javni uradniki velikih mest. Ker vlada tudi pomanjkanje kuriva, je pomanjkanje obleke v prizadetih deželah tembolj občutno. Vsekakor pa je dobro podčrtati dejstvo, da je v tej kolekciji sprejemljiva tudi poletna obleka, kajti na Filipinih, n. pr. nosijo ljudje lahko obleko skozi vse leto. Prav jim pridejo to-rej poletne ženske obleke ter moška poletna oblačila in seve da otroške obleke vsake vrste. Iz raznih krajev Evrope, Ki ne ter Filipinov pa poročajo re-lifnl delavci tudi' o občutnem pomanjkanju spodnje obleke Znano je, da so ljudje v bombardiranih krajih često ušli iz napadenih krajev samo s tem kar so imeli na sebi. Samo-obsebi je razumljivo, da poseb no spodnja obleka, ki jim je pr tem ostala, ni mogla dolgo služIti svoji potrebi. Pogosto me njavanje spodnje obleke je tud Izrecna potreba v slučajih kožnih bolezni, toda pri pomanjka riju spodnje obleke je to docela nemogoče. In značilno je, da se relifril delavci pritožujejo, da jjj„ifi rrr-rr-r — ............... dopisnikom in članom JEDNOTE Kadar pišete Proeveti ali v glavni urad SNPJ, ne posabite v naslovu napraviti poštne številke 29 se besedo "Chicago". Na kuverti vselej sapftliftei Chicago 23. I1L To bo olaflalo dete na čikašld pošti, nam pa pospešilo dostavljanje poŠte. jjjfr.M)c ta Niea. Preko ocraMfci parnikl lahko pridejo dtfkino v Chicago ln druge luke Mlrhiganskega )e**ra via ftt 'Lawrence In Greet Lakes Jezers. Illinois globoka vod-ru pota oskrbe rlirrktno zvezo t Zalivom Mehik<* Sa- Ija Chicago veliko centralno si«?-d tAl« direktnih potov /a Orient, Kvropo, JuAno Ameriko, Afriko m na bi i* nji V shod Potom U-lezniee je ta vkraj zvezan X vsemi vsšnejllmi pomorskimi lukaml U* detale ln Kanade. Prostor v Chlcagu In severnem lllinoisu Je prilagodan za razširjenje va*r trgovine v dosego llroklh svetovnih trgov Tu boate dobili izkoSano vimLIvo v upravljanju trgovskega Isvosfflštvs in uvosniAtvs poslugo, pri najmanj dvajsetih agencijah-bankah z tujasomsklml oddelki, mednarodnimi <»dpo4IIJate|Jl blaga, metanlml ls-vatevalniml upravitelji, tujezlmskimi trgovskimi svetovalci, prevoznimi zastopniki, tujez^msklmi konsulati, cailnakimi uradniki, tujezj»msklm trgovinskim oddeL kom komercialnih drulb in drugimi Iti«** izjeme, uko vati Irgovskl na'ril uktjuf ujejo srednje dr tava, natod«> tujih lr*l*. Chicago in srvernl Illinois okraj vam nudi ugodnejše motnosti razdHitv«* med ve/ odjemalci, kot kateri koli drugi okraj v narodu. Ml vam z vt-aeijam pomagamo pripraviti popolno tajno preiskavo lega okrofja in motnosti vaebujoAe potrebe za vato j,oM-bno industrijo. Ta ponlugu J« bn-zpWna d. nji razvoj mednarodnega zračnega potovanja naprav- ThU is the f ix$h of a series of adv*rU»*mmt$ on I he iriduilrial, aurtculiurul and re«ideaH«l advantage of Chicago and Northern tlUnoit, for more tn/ortnation, communicate wUh the TRKRITQJOAI* INFORMATION DFJ'ARTMRMT Hsri*.n, n»tldnt~l40 to/A Mi CM*o J, ////«*> - F*"* HANA^i 1617 COMMONWRAITH KMfON COMPANr • fUSIJC SMVICI COMPANY Of NORTHKRN II I INOIS wmKSN PNITKI) CAS ANI> ftMtCTRIC COWl'*NY • HXINOfg NORTHERN UTILITIES COMPANY * PR01$ VETA nje prišli žigi, formularji nemških in italijanskih uradov, živilske karte, klišejl za letake in brošure. Delala je skoraj leto dni. Tiskarna 'Tunel" je bila v •talni nevarnoeti, da jo naraščajoče okupatorjevo nasilje odkrije. Tega so se tiskarji dobro zavedali. Vedeli so pe tudi, da oavobodilni tisk ne sme zsiststi niti za dan. . Tisk sam je bil tudi vedno bolj potreben. Vedno težje je bilo sestejenje, tiskana besede pe le nejde človeka. skozi katero se je bilo treba splaziti po trebuhu. Obrisi odprtine so bili zakriti s palicami, s katerimi je bila obit« vsa stavba. Ker je bila v isti stavbi tudi legalna knjigoveznica, je bil krit ves promet. Ekepedit se je vršil v triciklih z dvojnim dnom. Poleg ostalega dela je bila posebnost te tiskarne tiskanje krušnih kart. Ilegalci bi brez teh kart v Ljubljani ne mogli živeti. Prav pa so prišle tudi partizanom v najbližji ljubljanski okolici. Delo je teklo nemoteno sko-rsj leto dni. Italijeni so tiskarno odkrili posredno. Sumljiva se jim je zdela namreč knjigoveznice, ki je nastala šele v zadnjem času in za katero nieo videli potrebe. Lastnika so aretirali. Čeprav so ga dolgo mučili, ni nič izdal. Nato so ga pustili nekaj časa v miru. Čez nekaj dni stopi nenadoma k njemu fašist in se mu veselo nasmehne: Zares lepo tiskamo ste imeli! Vodja knjigoveznice, ki je bil v resnici vodja tiskarne, je nasedel in rekel: "Res je!" • Sled je bila izdana. Ko so fašisti obkoljeveli tiskarno, je bilo z električno lučjo dano svarilno znamenje tiskarjem, ki so pobegnili skozi gornji bunker in skozi posebno odprtino na sosednje dvorišče in ;od tam na cesto. Vsi so se redili, tiskarna z vso opremo in zalogo pe je postala okupatorjev plen. (Delje prihodnjič) IZZA KONGRESA Zgodovinski roman > Za prijetno olajfta- ;vK / \ 1 "J* poskusite čisti. Ti moderni in prete-, j , 1 f I kuieni način, ki I ' I pomaga pri navad- \y\M Wl nem hrbtobolu. Sa-J^^^ mo porabite aa velik Johnson BACK PLASTER ravno na bola&em prostoru. To ja milo zdravilo ln priletno GREJE ve* hrbet, olajfta bolečine in okorelosti. Gorki flanelasti pad odpravi mrzlo to. pasova in obveze. Dober sbHUsk Izdelan pri Joftnson Si Johnson. Dobi sa v "Glej me še tako milo! Vse ti moram povedati! To otroče ima ne sebi—-čakaj no, kako ti naj to povem, de ne bo prehudo zadelo pesniške tvoje duše? Primere sicer ni mogoče, ali resnična bi bile! To otroče ime na sebi nekaj prezgodnjega. Vidi se mi kot šibko drevesce, ki je že spomledi rodilo nekaj nedozorelega sadja." "Ne urnem te!H "Kmalu se ti razprše temni oblaki! Omenjeno otroče že goji v sebi nekaj poželjivega. Skoraj bi takole izrazil: Izpod krilca ji še gledajo dolge bele hlačice—vzlic temu pa že škili po moških. Zevije ti tako čudno svoje poglede, da že danes vemo, kako skrbno bo nastevljele mreže, v katere bo lovile—moške hlače!" "TI si grdoba!" "Grdoba ali negrdoba! Se bolj želoatno pa je, da materi, tej branjevki, vse to ugaja; rajša naj bi to gazelico vsak dan namazala z bre- zovcem!" "Neollkanec sil Vidi se, da prepogosto občuješ z vozniki na Piškotovem dvorišču!" NI se del premotiti prijetelj: "Jez bi jo že z brezovcem ošvrkal in pri vodi in kruhu bi jo držal. Ta cvet bo prezgodaj dozorel. In oetro trnje se bo skrivslo pod njim, da se do krvi obode, kdor se ji približa!" Prešeren ga je zevrnil: "Kdaj je pesnik še srečno ljubil!" Oni pe se je šalil: "Priromal bo Torquato Taaso z Gorenjskega ter se zeljubll v Julijo, vojvodlnjo ljubljansko. In svojo nesrečo bo na cente prodajal! Kdo bi ne jokal?" V pesniku je vse gorelo. "Če bi o tem vedel prijetelj Zupen?" "Kej bi bilo?" "Imenoval bi te osls!" "Gospod Jereb!" Govorile ste že teko glasno, de ste nase opozorile drugo družbo. "One dve se tudi prepirata," je zakllcel Smole. "Tu se rezgovarjamo o resnih rečeh, e ta mladeniče se med sebo samo prepirata ln tako žalita ljubega gosts, ki je danes počastil mojo hišo!" Prešeren in Jereb, ki sta bila v jezi vstala, sta osramočena sedla. "Poslušejte!" je godrnjal Smole. "Kedar je govoriti, nlčeser ne veste!" Obrnivši se h knezu: "Če ste le dve Kranjca skupaj, se prepirata!" "Prt Rusih itak ni drugače," je odgovoril Volkonsklj. "Ostanimo pri svojem razgovoru! Učeni gospodje ste! Ali vidi se ml, da niste edini, ksterega jezika nej se oklenete. In ljudstvo, ksko misli to?" Tu je povzel beeedo okarani Jereb: "Kastelic Ima v mislih nekaj drugega, Metelko zopet nekaj drugega ln Zupen tudi nekaj drugege. V teh glavah se meta Usta španska juhi, nas mlajših pa nihče ne vpraša! VI pa, svetlost, stf vprašali, kako misli ljudstvo? Modro vprašanje je to, ln če dovolite, vam odgovorim, dasi sem še mlsd ter nimam toliko Izkušenj, kakor trdi učenjek Svetega pisma, slavni neš Zupen, de bi umel skuheti lonec sirove repe!" (Delje prihodnjič.) Strah pred tem, da imamo sa-om eno tiskemo, ki je vssk čas lahko odkrita, se je kmalu raz-gubil. "Tunel" je dobil kmalu dve novi tovarlšici, prvo v severnem delu Ljubljane, drugo v središču mesta tik policije. Tiskarna v severnem delu mesta je bila prostorna in urejena na električni pogon. Toda delela je komaj štirinajst dni; Neko jutro sd jo fašisti obkolili. Tiskarji so se pripravili na boj. Odprli so skrivna vrata in tovariš Ajdllek je prvi vrgel bombo. Eksplodirala je sredi okupatorjevih vojakov. Ajdllek je skočil skozi luknjo, toda ko je plezal čez zid sosednjega vrta, ga je podrla okupatorjeva stroj-nica. Ostali delavci niso mogli bežati. Cela . ^st* strojnic je sipala ogen£» »a pajhnl izhod. Sem komieer Ljubljanske pokrajine EmOio Grazioll in komandant IX. ermadnege zbora general Robotti ste si prišla o-gledet odkriio tiskarno. Italijani niso mogli razumeti, kako je mogoče tako podzemeljsko tiskarno postaviti, v njej živeti in izdelati tolik« kvalitetnega tiska. Italijeni niso razumeli sil, ki jih pokaže narod, ki se je uprl smrti. 1 Ujeti tiskarji' so bili nečloveško mučeni in nato ustreljeni kot tslci. MEN-—WOMEN STEADY FACTORY POSITIONS • YOUR FUTURE "PLASTICS" Razni mali oglati RADIO REPAIR MAN NEEDS A GOOD CAE for malntenanoe work. Price no object Cell VINCENNES 3901 ALTERATION WOMEN With better coat, suit, drew shop. ' Experience - Permanent Good salary THAT LEVITT SHOP _546 Diversey Pkwy. 10% Bonus for Nightshift Apply MOLDED PRODUCTS CORP. 4533 W. HARRISON STREET v uposlovslnem uradu ss ženski v pritličju 309 W. WASHINGTON ST. Tiskarna v središču mesta tik policijske uprave je imela več sreče. Bila je le bolje urejena in se je nahajala v nadzemskem prostoru. Prostor ob pdlicijskem poslopju so si tiskarji izbrali zatd, ker se jim je zdti najbolj varen. Fašistom najbrt ne bo prišlo na um, da sami strsžijo partizansko tiskarno, ki sd^ jo tako iskali. Osvobodilni tisk namreč ob padcu tiskarne v severnem delu Ljubljene nikakor ni prenehal izhajati, bilo gfc' je celo vedno več. TIskarna je bila urejena v nekdanji steklarski delavnici. Imela je dva prostora. V spodnjem prostoru je bil prostor za staves in tiskarski stroj, v zgornjem je bilo skladišče pepirje, spalnica za šest delevcev ln delavnice. risarja,* ki je Izdeloval italijanske podpise in žige, ki jih je potem Izdelala cinkografije. Stene so bile nepolnjene z lesno volno. Vhod v prostor je bil skozi zunanjo zidno odprtino, POWERS SEWING OPERATORS Company not too large Congeniel surroundings . Clean Light Work Five Day Week 8:00 A. M. to 4:30 P. M. Set Mr. Brown BENNET-LANDON-WEB COMPANY 2430 No. Oakley Po sklepu 12. redne konvencije so lahka naroči aa lisi Prosvato in prišteje tden, dva, tri. štiri ali pot članov Is ene drušlne k sni naroe nini. Ust Prosveta stane aa vsa eaaka, so Masa alt nečlana ti 00 n ono letne naročnino. Kar pa člani še plačajo pri asssmsntu $1.20 sa tednik, se Jim to prišteje k nesehilel, Torej sedal nI vzroka, rati ds Je Ust pffsdrag se člaaa SNPJ. List Prosveta Je vaša lsstnins is gotove Ja v vsaki družini nekdo. U bi rad čllsl Ust vsak dsn. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravništvu lista, ln obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. t Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsročniku. Cona listu Prosveta Jot Za Zdruš. dršave la Kanado SS.00 Za Chicaeo le okolico Je........$7.50 1 tednik In.---------------------4J0 1 tednik In..................$ 30 2 tednika in.---------------2J0 2 tednika trn................510 2 tednike la.---------------- 2.40 2 tednike le................3.00 4 tednike in-------------- 1 20 4 tednike la................2.70 I tednikov la.-------------- nič 8 tednikov la-------------- Za Evropo Ja___________________11.00 Ispolaite spodnji kupon, priložile potrebno vsote densrjs sli Money Order v pismu in si naročite Prosveta Ust ki Je vaša lsstnins. HAND COIL WINDERS BOBLIN AND TRANSFORMER WORK Good Wages Peld Rest Periods 5% dey week ELECTRICAL WINDINGS INC. 2015 No* Kolmer nlc in dovolilnic za prehod bloka. Bili so tako dobro napravljeni, de okupator nI odkril, da so ponarejeni. Poleg "uradnih" dokumentov je tlskerna tiskale "Slovenskege poročevalca" v nakladi lO.OČO izvodov ln napravila vrsto brošur, v katerih je Osvobodilna fronta budila in organizirale slovenski na roti v boju proti oku-petorjem. V tej tlskernl je Izšle prva zbirka partizanskih pesmi, shirks Mateja Bora z ns-slovom "Previherimo viharje." Maraikdo, ki je zbirko bral, ni vedel, v kako težkih razmerah je bile natiskane. Na zbirki sledov Ilegalnega deležni 'bilo opaziti. * Tisk te tiskarne je bil opremljen tudi s slikami, ze katere so v začetku izdelovale klišeje legalne cinkografije. Klišeji so bili nujno potrebni za izvršitev vrste dokumentov, ki jih je oku-pstor stelno Izpremlnjel. Ker legelne cinkografije vsega dela niso mogle izvršiti, Je bilo treba misliti ns lastno clnkogra-fljo. Ta je bila kmalu urejena v neki vili. V prostor se je prišlo na ta nečin, da se je z električnim stikalom premaknila cela stena Prostor je bil Štiri metre dolg. tri metre visok ln ves obložen s porcelanastimi ploščicami. To Je bilo za delo s soli-tmo kislino nujno potrebno. Fotografski aparat je bil montiran na iračnkah. V bunkerju je bile električna napeljave in vodovod. Te cinkografije je bile dragocena pridobitev, saj so Is PROSVETA. SNPJ. 2217 So. Lawndele Ave. Chicago 22. I1L Prllošeno pošiljam naročnino sa Ust Prosveto vsoto --------- 1. Ima-----------------------------------------------.ČL društva it-------- - Naslov ______________________________________________________ Ustavite tednik ln ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov moje družine: 2. ----------------------------------------------CL društva it............... V BORBI ZA SVOBODO ".A NEW BOOK BY LOUIS ADAMIČ Price 13.50 Alee the following books by the seme author j My Native Land..................37S From Many Lands..............3SO ..................2 »50 Laughing in the Jungle. .. 3.00 My America.......................375 Native's Return..................275 Two-Way Passage..............2M What's Your Name?.....2M TISKARNA S.N.P.J v tiskarsko obrt spadajoča dela Tlake vabile se veeellce In abode, vtzitnlcc lesnike, knjige, koledarje, letake Itd. * slovanskem, hrvetekem, slovaškem, češkem, sngleikem Jedko la drugih , VOD«TVO TISKARNE APELIRA IVA ČLANSTVO DA TISKOVINE NAROČA V »VOJI TI«Al»l .... Vse pojasnile daje vodstvo tiskarn« Order from Proletarec 2301 South Lawadale Areno« Chicago Z3, Ul. PIKto po informacij, na bmIov: SNPJ PRINTERY