šleirilka 3 leto XUll • cena 1.200 m cene, 19. januana 1989 NOVI TEDNIK JE fiUSILO OBČINSKIH ORCANIZACIJ SZDL CELJE, USKO. MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. SEOTJUH. ŠMARJE PBI JELŠAH IN 2ALEC Žalčani proti izgradnji novega blolca Soseska V je v Žalcu zrasla v nekaj dobrih letih. Večje število stanovanj je za seboj potegnilo cel kup problemov: zmanjkuje vode, ni prostora za malčke v vrtcih, pretesna je šola. Konec janu- arja naj bi v Žalcu začeli graditi nov blok, v njem bi bilo okrog 40 stano- vanj. "Če bodo z gradnjo pričeli, gre- mo pred buldožeije,« obljubljajo Žal- čani. Stran 6. Klošarji s celjsifih ulic Tudi v Celju živi nekeO posameznikov, ki iz dneva v dan brez pravega cilja tavajo in popivajo po ulicah. Največ- krat se ljudje nad njimi zgražajo, s^ jim ne gre v glavo, da lahko nekateri živijo tako neurejeno življenje. V da- našnjem daljšem zapisu o tako imeno- vanih klošarjih, se trudimo doseči to, da jih boste mnogi izmed vas, če jim že ne morete pomagati, poskušali vsaj razumeti. Stran 12. Če ni snega, je Miipda dobia Tako pravijo mnogi šolaiji, ki vsako dopoldne napolnijo plavalni bazen v Golovcu. Seveda pa še zdaleč ni to njihova edina zabava. Lahko igrajo še košarko, odbojko in namizni tenis, v delavski univerzi in pionirskem domu obiskujejo tečaje angleškega jezika in elektronike. V pionirskem domu se otroci lahko zabavajo še ob lutkovnih igricah, ob gledanju filmov in risank ter ob začetnih tečajih aerobike, v mestnem parku pa lahko vsako dopoldne brezplačno drsajo. To je le del ponudbe, ki je na voljo otrokom s celjskega območja. V društvih prijateljev mladine v občinah so ravno tako pripravili vsaj nekaj razvedrila za šolarje. Največ prireditev je v telovadnicah, knjižnicah in kinodvoranah. Na celjski tržnici se je že pojavil prvi regrat - prvi znanilec pomla- di. Ker se prava zima še niti začela ni, je to pač še ena od posebno- sti muhastega leta. Še cena na tržnici - 15 ti- ,soč din za kilogram. Gorenje letos 112000 televizorjev Od skupno 79 460 barvnih TV spre- jemnikov, kolikor so jih lani izdela- li v Gorenju elektronika Široka po- trošnja, so jih skoržO 11 tisoč izvozi- li. S tem so izvoz v primerjavi z le- tom prej povečali za 131 odstotkov, celotno proizvodnjo televizoijev pa za 31 odstotkov. Lani so izdelali še 5222 videorekordeijev, kar je za 43 odstotkov več kot leta 1987. Proizvodnjo bodo tudi letos moč- no povečah, s^ načrtujejo izdelavo 112 tisoč televizorjev, od tega jih bodo kar trikrat več kot lani poslali v izvoz. S tekočih trakov Gorenja bo letos prišlo še 14 tisoč videore- kordeijev, 10 tisoč prenosnih barv- nih televizorjev in 2500 glasbenih centrov in radiokasetofonov. RP Vse staro ni zanič in vse novo ni odrešujoče »Prihodnost je v znanju, ustvarjalnosti in v vseh oblikah svobode: misli, govora, ti- ska - a z izostrenim občutkom oziroma odgovornostjo do javne besede. Vsega tega so nas polna usta, v življenju pa je še veliko zaprek... Nova gibanja in zveze ni mogoče vnaprej opredeliti kot dobra ali slaba. Po- globiti se je treba v cilje, v programe. No- beni ekstremi niso dobri, tudi etiketiranja, kdo je za našo družbo in kdo ne, zavra- čam,« je med drugim v intervjuju, objavlje- nem na strani 5, dejal predsednik Medob- činskega sveta SZDL Celje Jože Kumer. Boriti se za družbo brez revnih ljudi »v prihodnje moramo bistveno več pozor- nosti posvečati položaju upokojencev, in- validov in mladih, ki so med socialno naj- bolj ogroženimi,« je v intervjuju za NT med drugim povedal Rudi Filej, predsednik šmarske frontne organizacije. Stran 13. Kol zažari iskra izpod pe- pela. tako je lani vzplam- tcla ideja o kmečki zvezi. Zvezi, ki naj bi kmetij- stvo iz socialne končno prelevila v gospodarsko dejavnost. kmečkemu življu pa pomagala izbori- ti mesto v družbi. Kje smo s kmečko zvezo na Celjskem! Podružnice so zaživele skoraj v vseh ob- činah. marsikje se politi- ka še ob(;tuvlja. pa tudi kmetje sami so včasili .še preveč apolitični. Stiaii 10. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 KOMENTIRAMO Zmaga ali poraz? Najprej Kmečka zveza, ta mesec Slovenska demokra- tična zveza, prihodnji social- no demokratska zveza, po- tem ... No, za potem še ne vemo. Po dolgih letih negib- nosti našega političnega pro- stora je vsega naenkrat kar preveč. Nekateri to spreje- majo kot prebujenje v poli- tično svobodo, drugi spet kot anarhično dogajanje, ki bo zakrilo kažipote svetle so- cialistične prihodnosti ali ce- lo kot oživljanje pred deset- letji odsekanih zmajevih glav. Večina si tako kot obi- čajno ne misli ničesar. Strpnih, razumskih ocen je bore malo in prav to je tisto, kar daje le malo upa- nja, da bo od novo vzniklih zvez (manj idej) naša družba prevzela najboljše, kar ponu- jajo, ostalo pa zavrgla. Bolj verjetno je, da bo sprejela ali še raje zavrgla vse - dobro in slabo in je čisto vseeno, s kakšnim izgovorom (da le ne bi morda s tem ogrozili odnosov v federaciji!). Tako miselnost je težko sprejeti, pa vendar se prav s takšno srečujemo tudi tu, v našem vsakdanjem okolju, ki je si- cer po nekem čudežu imuno za vse novonastajajoče. Tudi miselnosti, češ, kaj nas vse to briga, ko imamo dovolj skrbi s preživetjem, ni mogo- če sprejeti, čeprav jo je veli- ko lažje razumeti. Vrabci že čivkajo, da čudežev v gospo- darjenju ne bo. če se ne bo spremenilo nekaj v nas sa- mih in v možnostih, da te spremembe izražamo, o njih odločamo in nadziramo uresničevanje odločitev. Spet smo pri najpreprostejši formuli demokracije. Am- pak vrabci menda ne vedo, kaj čivkajo. Če eden začne, se mu pač pridruži jata. Jato ptic pa je preprosto razgnati. Kam se bo sedaj usmerila, še ne vemo. Bo v našem življe- nju iskala prostor v skupšči- nah, pa naj bodo delegatske ah parlamentarne ah kakrš- nekoli že, ah v okvirih soci- alistične zveze, strank ah če- sa novega? To v resnici ni najpo- membnejša stvar na svetu. Problem je le v tem, da ne- redki posamezniki mislijo prav to. Bojim se, da bodo ljudi spet ocenjevali po tem, komu, kakšni organizaciji pripadajo in da bo formalna pripadnost tisti kamen, ki bo določal, kdo je »pravi«, torej dober, napreden, zavest za socializem in kdo vse to ni. Ne čutite, da se je to že priče- lo? Trenutno je moderno in napredno biti na primer član Slovenske demokratične zveze. K^j pa bo jutri? Ob našem popolnem po- manjkanju kulture medse- bojnih že človeških, kaj šele političnih odnosov, lahko vse to postane žrelo, v kate- rega bo izginila ne le želena, temveč že tudi dosežena svo- boda. Človeka. MILENA B. POKLIČ Sindikat ic deiavcem s premislekom ¥ reorganizacije Poleg sodelovanja na let- nih sejah osnovnih sindi- kalnih organizacij ta in pri- hodnji mesec v celjskem ob- činskem sindikalnem svetu načrtujejo tudi vrsto obi- skov v delovnih organizaci- jah. Naredili so izbor, v ka- terem so upoštevali zlasti težnje o spremembah orga- niziranosti na osnovi Zako- na o podjetjih. V občini v številnih oko- ljih razmišljajo o odcepitvah. V sindikatu menijo, da bi ta razmišljanja morala izhajati iz dolgoročne, učinkovite vi- zije organiziranosti ter reši- tev možnih problemov, še zlasti glede delavcev. Marsi- kod se na primer postavlja vprašanje delavcev v skup- nih službah, ki bi jih bilo ob odcepitvah naenkrat preveč. Drugo pa so tako imenovani ekonomski presežki de- lavcev. Sicer pa se sindikat po be- sedah predsednice občin^ skega sveta Majde Meštrov ne namerava vključevati v evforijo reorganizacij, kot seje še leta 1974 po sprejemu Zakona o združenem delu. Osnovno vodilo za spre- membe organiziranosti mora biti ekonomika. Ob tem pa mora ostati sindikalna orga- niziranost smiselna. Neu- strezne bi na primer bile os- novne organižacije s 1500 de- lavci, zato se naj bi še naprej oblikovale vezano na delov- ni proces in prostor. Torej osnovne organizacije čim bližje delavcem. To omogoča tudi spremenjena vloga kon- ferenc osnovnih organizacij, tako da ob spremembah or- ganiziranosti podjetij sindi- kalno delo ne bo ogroženo. MILENA B. POKLIČ Krumperger Je le spregovoril Dogodki v šentjurskem pozdu Orodje in oprema so se končno premaknili z mrtvega teka. Na zadnjem zboru delavcev, bil je v torek, 17. janu- arja v delavnici pozda, je Ivan Kumperger podpisal sklep zbora, da delavcem v pozdu ni več mogoče zago- toviti produktivnega dela in da se zato obravnavajo kot tehnološki višek. Na osnovi tega se lahko v najkrajšem času preko Skupnosti za zaposlovanje prerazporedijo v DO Alpos. Delavci in direktor so se torej le dogovorili o tem, da ni več možnosti za nadaljevanje proizvodnje in za usta- novitev samostojne DO.''Ivan Kumperger je tudi oblju- bil, da bo poskušal zagotoviti denar za decembrske plače in da bo dal na razpolago računovodstvu vse zaključne račune. VZ Popravek v zadnji številki Novega tednika - št. 2, leto XLIII je prišlo v prispevku Delavci na cesti, direktor pa molči do neljube napake. Izjavo, ki smo jo pripisali Ivanu Prgometu, je dal Anton Rataj, predsednik OOZS občine Šentjur. Srečanje politikov in novinarjev z namenom, da bi izme- njali ocene o sodelovanju v preteklem letu in napove- dali najpomembnejše druž- bene cilje letošnjega razvo- ja celjske občine, sta pred- sednika občinske konfe- rence SZDL Slavko Pezdir in skupščine občine Tone Zimšek pripravila srečanje družbenopolitičnih delav- cev s celjskimi novinarji. Govorili so o številnih ak- tualnih vprašanjih celjskega razvoja kot so kadri, njihova vloga pri reševanju gospo- darskih težav, vloga skupšči- ne, položaj družbenih dejav- nosti, ekologija... Slavko Pezdir je v uvodu poudaril, da mora biti prva skrb v prihodnje spremem- ba razmer v gospodarstvu. Pri tem bodo kadri ključne- ga pomena, vendar ne more- mo pričakovati skokovjtih premikov. Pri tem pa se po- stavlja vprašanje, kako bo Celje reševalo socialne pro- bleme, ki jih bo vse več. Me- nil je, da ne more biti zado- voljen z deležem Socialistič- ne zveze in lastnim delom v preteklem letu glede na za- stavljene cilje. Vendar je v Celju in širši skupnosti v zadnjem času začetih nek^ procesov, ki zbujajo opti- mizem. Tone Zimšek je ocenil, da ima Celje nekaj reformskih vrednosti, ki bodo dobrodo- le v prilagajanju tržnim za- konitostim. To velja na pri- ner za akcijo dobrega go- podarjenja, kije pričela z lo- evanjem dobrih organizacij )d slabih. V prihodnje naj bi )ili ostrejši ukrepi družbene kupnosti do tistih organiza- cij, ki poslujejo na robu ren- tabilnosti, da ne bi zašle na rob eksistence zaradi nespo- sobnosti vodstva. Govoril je tudi o Emo in pojasnil težave pri sestavljanju začasnega vodstva, saj je bilo le malo ustreznih kadrov pripravlje- no sodelovati pri sanaciji. Ocenil je, da je Emo zavora na poti prestrukturiranja celjske industrije, njegova sanacija pa preizkus za celot- no občino. Ko je govoril o okolju, pa je menil, da mo- rajo pri izpolnjevanju zastav- ljenega programa sanacije okolja prevladovati tri nače- la: realnost, razvojnost in te- meljitost pri njegovem ures- ničevanju. TC IZJAVE, MNENJA... Dimitrij Rupel, pred- sednik izvršnega odbora Slovenske demokratične zveze: »Če bi se, denimo v Ce- lju, ali kjerkoli drugje po- javila skupina ljudi, kijih zanima SDZ in sprejema- jo osnovne usmeritve te zveze, naj organizirajo svoj odbor. Ta odbor lah- ko seveda deluje avto- nomno, s tem, da ima vsak odbor možnost dolo- čiti svojega predstavnika v svet SDZ, ki je name- njen predstavnikom raz- ličnih krajevnih ali funk- cionalnih združenj. Prvi redni zbor vseh organov zveze bo konec meseca maja*. KOMENTIRAMO Bo žetev dobra? v zadnjem času veliko govo- rimo o političnem pluralizmu, vlogi sedanjih družbenopoli- tičnih organizacij, sestopu ZK z oblasti in o novih družbenih gibanjih. Prav veliko govorje- nja kaže na: našo nepripravlje- nost, da bi trezno, hitro, brez pohtikanstva sprejeli ali pa ar- ^mentirano zavrnili poglede in dejanja, ki vodijo na pot, ki jo mnogi nočejo, pa tudi ne morejo sprejeti kot pravo. Tako je tudi v SZDL. Veliko pritiskov na spremembo vloge in moči SZDL daje slutiti, da v »loncu vre drugače* kot sije to zamislila uradna sestopajo- ča politika. Ta politika je še vedno nav^ena, da svoje po- glede in razmišljanja kanalizi- ra po ust^enih poteh, preko izbranih in »zaupljivih* pred- stavnikov, ki so mnogokrat za- radi neodgovornega dela in za- voženih odločitev izgubili že mnogo človeškega sijaja. Taki »predstavniki* in »dolgovez- no* odločanje v delegatskih klopeh o stvareh, ki so že odlo- čene, jasno ne privablja in ni več politično atraktivno. Zato tudi vsako seme kritike takega sistema in odnosa naleti na plodna tla. Vedno več je naše zemlje posejane s takimi seme- ni. Nismo še poželi prve žetve, ko že nekateri trdijo, da bo sla- ba. Pravijo, da se v kulturo, ki jo želimo pridelati, vedno bolj sili star in dobro znan plevel strankarstva. Morda imajo za- res prav ti, ki na to opozarjajo. Vendar im^o še bolj prav tisti, ki dokazujejo, da se mora v družbi tudi »participacija oblasti* radikalno spremeniti. Toda kako? Na način kot to želimo in smo že večkrat doka- zah, tonete. To je znani način ko spreminjamo zato, da ne bi ničesar spremenili. Pri tem ne mislim na posebno težak se- stop ZK iz oblasti, ampak na neodločenost in počasnost SZDL, ki bi kot frontna orga- nizacija morala hitreje in učin- kovitejše reagirati, da zares ne bo postala samo »servis*, če bo hotela biti še naprej v politič- nem vrtiljaku. Brez pravega programa in resnega zavzemanja za drugač- ne rešitve je uspešna preobraz- ba vprašljiva. Pa ne preobraz- ba samo do krajevnih organi- zacij ampak še posebej v njih. Res je, da v krajevnih organi- zacijah SZDL še ne sreči^ejo z zahtevami po ustanavljanju alternativnih političnih organi- zacij in zvez. Toda kako dolgo še? Ko bo zmanjkalo denarja za še n^manjše komunalne probleme, ki zdaj krajane združujejo, bodo tudi ti začeli razmišljati »politično* in ne več »komunalno*. Bo potem SZDL lahko še takšna kot je danes, ko »naivno* zagovaija politični vpliv pluralizma inte- resov? V zadnjem času pa tudi politični pluralizem v okviru SZDL brez novo organiziranih političnih subjektov ali bolj v zadnjem času po moderno strank. Dileme so odprte, o njih bo- do morale spregovoriti tudi občinske konference SZDL. Politično ni modro, da o njih dolgo modrujemo in politizira- mo. Če bomo delali tako, se nam bo cilj začel odmikati. Vsaj cilj pa je v teh zadnjih mesecih postal jesen - več de- mokracije, neposredno odloča- nje, politični pluralizem in ob- jem z Evropo. Dosegli ga bomo če bo odločai^e v domeni ustvarjalne večine. MILAN BRECL Posvet sekretarjev ZK v Žalcu Zakon o podjetjih in aktualne družbenopolitične raz- mere - to sta bili temi, ki so jih poslušali sekretarji osnov- nih organizacij ZK žalske občine. Posvet so minuli teden pripravili v občinskem komiteju ZK Žalec. Udeležba na posvetu je bila po oceni predstavni- kov komiteja zelo dobra. Novosti, ki jih prinaša novi zakon o podjetjih, je sekretarjem predstavil pravobranilec samo upravljanja Slavko Košenina, o aktualnih razmerah pa je govoril izvršni sekretar CK ZK Slovenije Milan Bratec. / Prihodnjo sredo pa občinski komite ZK v Žalcu skupaj z vzgojnoizobraževalno organizacijo pripravlja predavanje v tamkajšnjem kulturnem domu. Predavanje je namenjeno predvsem prosvetnim delavcem. O aktualnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji bo ponovno govoril izvršni sekre-. tar CK ZK Slovenije Milan Bratec, o položaju vzgoje in izobraževanja pa predsednik komiteja za vzgojo in izobraže- vanje dr. Ludvik Horvat. IRENA BAŠA Slovenska demokratična zveza Nekateri so označili usta- novni zbor Slovenske de- mokratične zveze 11. janu- arja 1989 v Cankarjevem domu v Ljubljani kot prvi korak v politični plurali- zem. Razpravljalci na usta- novnem zboru so dejali, da takšen politični pluralizem, kakršnega si je doslej pred- stavljala SZDL, ni produk- tiven. Zavzeli so se za poli- tično konkurenco, kajti pra- vijo, da tista na gospodar- skem področju ni dovolj. Šlo je torej za novo vzpo- stavljanje zaupanja. Doseda- nja oblast ga je izgubila in ljudje so željni sprememb. Živimo na robu revščine, vsi govorijo o izhodu iz krize, te- ga pa ni. Tudi tisti, ki opore- kajo ustanavljanju novih skupin, zvez ali strank, saj je vseeno kako se imenujejo, nimajo ustreznega programa in to očitajo tudi Slovenski demokratični zvezi. Za kaj se zavzema zveza: glavni cilj je gibanje za vzpo- stavitev parlamentarne de- mokracije. Presojala in urav- navala bo slovenske družbe- ne in politične razmere po meri razvite Evrope, zasto- pala bo politični pluralizem in varovala mnenje manjši- ne. Zavzemala se bo za pala- mentarni sistem, za tekmo- vanje političnih idej in za svobodne volitve. Nepopust- ljivo bo vztrajala pri suvere- nosti slovenske države, pri čemer Jugoslavijo pojmuje kot pogodbeno skupnost na- rodov, ki živijo na njenem ozemlju. Med prvimi naloga- mi si zastavlja izdelavo nove slovenske ustave, ki bo te- meljila na človekovih pravi- cah in ki bo jasno in na novo opredelila slovensko držav- nost - sklicala naj bi tudi no- vi ustavni zbor. SDZ je pre- pričana, da je legitimna le ti- sta ustava, ki jo državljani sprejmejo z referendumom. SDZ ostaja v SZDL, ven- dar je na ustanovnem zboru bil sprejet predlog, da si pu- sti vrata za seboj priprta, kaj- ti ob spoznanju, da ne bo mogla avtonomno delovati v SZDL, lahko izstopi in de- luje samostojno. V progra- mu ima opredeljen tudi od- nos do oblasti in sodstva in meni, da je treba odpraviti vojaška sodišča v mirnem času. Zavzema se za učinko- vit nadzor države in civilne družbe nad oboroženimi si- lami, policijo in obveščeval- nimi službami. Nujen del te- ga nadzora je ukinitev voja- ških sodišč v mirnem času, odvzem dejanske eksterito- rialnosti vojaškim osebam, kontrola vojaškega proraču- na, odprava ideološke pri- stranosti oboroženih sil in spodbujanje civilnih razi- skav njihovega delovanja, ki morajo biti zakonite. SDZ se bo tudi zavzemala za enako- pravnost jezikov v JLA ter za priznavanje ugovora vesti. SDZ bo tudi podpirala skrb in bo organizirala akcije za ohranjanje naravne, kul- turne in zgodovinske dediš- čine Slovencev znotraj in zu- naj meja Slovenije. Zato za- vrača »kulturno revolucijo« ki je iz človeka naredila »ne- posrednega proizvajalca v združenem delu«, gospo- darsko megalomanijo in po- litično ponižnost, ki sta bo- trovali uničenju slovenske zemlje. Z javno kritiko in z vplivanjem preko legalnih ustanov bo skrbela, da ne bodo državljanom Slovenije ostale skrite nobene politič- ne, gospodarske ali kake druge mahinacije in špeku- lacije. Ostro se bo zopersta- vila zapravljanju in odliva- nju akumulacije slovenske- ga gospodarstva. Brez go- spodarske substance ni naci- onalne substance, brez te pa grozijo enakost v revščini, socialni nemiri, mednaci- onalni spori, navsezadnje pa tudi množično izseljevanje in izumiranje Slovencev. Eno temeljnih področij bo tudi vzpostavljanje demo- kratičnih odnosov v javno- sti, kulturi, znanosti, šolstvu, spodbujala bo raziskovanje javnega mnenja in odločno spodbijala informacijske . monopole. Angažirala se bo za odpravo državnega mono- pola nad šolstvom. Še več je nalog, a dovolj o bistvenih. To je obvezujoča odgovornost, kajti tudi zveza kot gibanje, bo morala opra- vičiti svoj program. Ljudje so željni sprememb in spre- jemajo vse, kar je novo. Ustanovni zbor je pokazal, da so ljudje siti obljub in ide- ološkega monopola Zveze komunistov, nemoči sistema in svoje lastne v njem sa- mem. Ob kmečki zvezi in | zvezi kmečke mladine, j? Slovenska demokratična . zveza (ki je odprta za vse na- rode, čeprav se imenuje slo- : venska) nov korak k drugač- . nosti. i Demokracija se bo šele i morala uveljaviti (ob komaj zaznavnih zametkih, ki so že bili) in vse oči so uprte vanjo Toda to je premalo. Potreb- na so dejanja in veliko mi- kavnih spodbud in motivaci- je je ravno vprogramu Slo- venske demokratične zveze To ji je treba priznati! Za za- četek. DRAGO MEDVED 19. JANUAR 1989 NGVI TEDNIK - STRAN 3 Idiliko in realnost spremeniti v icaKovost Na ¥iaiku le nova študija o razvoju Spominskega parka Trebče_ v Bistrici ob Sotli je bil minuli pe- tek razgovor o dolgoročnem razvoju območja Spominskega Parka Trebče, ki je slovenska Skupščma leta 1981 opredelila kot območje posebne- ga družbenega varstva Za mizo so I tamkajšnji osnovni f ^li stro- kovnjald obeh slovenskih Um verz, ki iim ie delovna organizacija Spomin- skT park Trebče zaupala izdelavo projekta, in vsi tisti s tega območja Sziroma občin Šmarje P" Brežice in Krško, ki imajo s tem m na tem prostoru kar koli opraviti. Nosilci projekta, ki je v pnpvay\na čelu s prof. mag. Petrom Gabnjelči- čem. so želeli od udeležencev razgovo- ra slišati, kako si sploh zamišljajo bo- doče življenje in kaj od Spominskega parka Trebče pričakujejo. V dialogu, ki je bil pester, ustvana- len in kritičen, so nosilci bodoče študi- ie dobili koristne odgovore, mnenja m napotke, skratka, dobili so predstavo o teh krajih in zlasti o razmišljanju ter pripravljenosti ljudi, od katerih bo naj- več odvisno, ali bo študija postopoma zaživela v praksi ali pa bo, tako kot mnogi dosedanji razvojni dokumenti, ostala kup neuporabnega materiala. Ekonomist, magister Rasto Ovin je poudaril, da se v študiji nameravajo usmeriti v tržnost in da je največja prednost območja Spominskega par- ka Trebče prav njegova nerazvitost. Gre za območje posebnega družbene- ga pomena in s posebno vlogo, iz kate- re pa do zdaj nismo znali ničesar iztrži- ti. Po novem projektu naj bi pokrajina ostala še vendo neokrnjena, obenem pa naj bi se ljudje, ob novih in premi- šljenih programih, postopoma eko- nomsko, po nacionalnem dohodku, približali slovenskemu poprečju. Ob- močje mora še nadalje razvijati kmetij- stvo, kar pa v danih tržnih pogojih ne bo dovolj. Dodati bo treba dejavnosti, ki pa ne bodo ogrožale ekološke podo- be. Pri tem imajo strokovnjaki (arhi- tekti, ekonomisti, kmetijci, sociologi) predvsem v mislih kmečki turizem v povezavi z zdraviliškim, izletniški tu- rizem, drobno obrt, v okviru kmetij- stva pa naj bi postal Spominski park Trebče center za pridobivanje ekolo- ško neoporečne, bio hrane. Ob dej- stvu, da je Park pri nas skorajda ne- poznano območje, bo za turistični raz- voj za začetek treba graditi na tujcu in njegovem denarju, tujcu, ki zna ceniti kakovosti in ekološke prednosti teh krajev. Vse lepo in prav, so menili udeležen- ci na sestanku, so pa opozorili na zavo- re, ki bodo lahko preprečevale uresni- čevanje ciljev, kot so si jih zamislili avtorji bodoče študije. Opozorili so na pomanjkanje kadrov, na naše ideolo- ške blokade, neurejeno infrastrukturo, na dejstvo, da ljudje to območje danes čutijo kot nekakšen rezervat, ki ome- juje njihov razvoj, predvsem pa na po- manjkanje kulture bivanja v teh kra- jih, ki pa ni, po mnenju Petra Gabrijel- čiča, nobena slovenska posebnost. Ob vseh dosedanjih poskusih za oži- vitev in razvoj Spominskega parka Trebče, vpliva najnovejši nekaj več optimizma. Zato, ker so se avtorji nove študije lotili drugače: ne odmaknjeno, iz pisarn in kabinetov, ampak iz življe- nja. Te kraje želijo najprej dodobra spoznati, obiskati ljudi, domačije. Tem prizadevanjem bo v pomoč tudi obšir- na anketa, ki jo nameravajo izvesti med prebivalci teh krajev, ljubljanska mestna Raziskovalna skupnost pa bo organizirala na območju Spominskega parka Trebče raziskovalni tabor, do- mač in mednarodni. MARJELA AGREŽ WET MED TEDNOM Piše Slobodan Vujanovič Afganistanske uganke v kritičnem obdobju za razplet (ali nove zaplete) afganistanske krize, je Kabul obiskal sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze. Do umika vseh sovjet- skih čet iz Afganistana v skladu s scenarijem ženev- skega sporazuma je preostalo le še slab mesec, toda politične rešitve krize še zmeraj ni na obzorju. Bo Moskva nazadnje pustila na cedilu kabulski režim predsednika Nadžibulaha, s katerim se uporni mudža- hidi nočejo niti pogovarjati, kaj šele sodelovati pri delitvi oblasti? Se bo po 15 letih egzila vrnil v domo- vino leta 1973 strmoglavljeni kralj Zahir Šah in - ker je za večino Afganistancev še vedno najavtoritativnejša politična osebnost - prispeval k nacionalni spravi? Kaj se bo zgodilo, če političnega sporazuma pred sovjet- skim umikom ne bo? ^ Na vsa ta vprašanja Ševardnadze vKabulu seveda ni dal odgovorov. Nedvomno pa je dal vedeti vsaj nekaj. Moskva kabulskega režima ne namerava kar tako pre- pustiti usodi, temveč si bo - da si zagotovi »časten umik« in ohrani vsaj del vpliva v Afganistanu - priza- devala za sklenitev čimširše koalicije oblasti v Kabulu. V njej naj bi bili zastopani tako mudžahidi, kot sedanji režim (v takšni ali drugačni preobleki) in nemara celo kralj Zahir Šah. Kot je dejal Ševardnadze, je cilj Moskve, zagotoviti Afganistanu status neuvrščene, nevtralne in demilitarizirane države. Pustimo zdaj pri strani, kaj si Moskva v tem primeru predstavlja pod nevtralnostjo in neuvrščenostjo (vemo, da je, na primer tudi Vietnam, ki daje gosto- ljubje sovjetskim oporiščem, »neuvrščen«). Jasno je, da hočejo Sovjeti z umikom in po njem v Afganistanu iztržiti zase čimveč. Prav v ta namen so bili med Moskvo in Kabulom, zlasti pa obmejnimi regijami, podpisani številni sporazumi o gospodarskem sodelo- vanju. Toda, ksd pravijo o vsem tem uporni mudžahidi? Njihov največji adutje vsekakor ta, da se, za razliko od prosovjetskih garnitur v Kabulu, že deset let bojujejo za dejansko neodvisnost Afganistana. V njihovih rokah je praktično 90 odstotkov Afganistana, poleg tega pa jih ne zavezujejo nikakršni sporazumi, s^j jih, na primer na »zgodovinski sporazum« v Ženevo ni nihče povabil. To se zdaj Moskvi hudo maščuje, saj je šele pet minut pred dvanajsto začela dialog z uporniki. Dosedanja tri srečanja namestnika sovjetskega šefa diplomacije in od jeseni tudi veleposlanika v Kabulu Julija Voroncova z mudžahidi so sicer pomenila diplo- matski preboj, vendar Moskva ni dosegla cilja, kajti uporniki, dasi sicer notranje neenotni, še vedno zavra- čajo kakršnokoli koalicijo z Nadžibulahovim režimom. Ali utegne prinesti kaj novega še zadnji adut Moskve in Kabula - razpustitev vladajoče Ljudske demokra- tične partije Afganistana in ustanovitev večstrankar- skega pohtičnega in kapitalističnega gospodrskega sistema, kar je pred nedavnim napovedal Nadžibulah ? Morda, a le če v novi koaliciji ne bi bilo več starih imen režima v novi preobleki, opozarjajo mudžahidi, ki očitno igrajo na časovno stisko Moskve. To pa se lahko izkaže tudi za dvorezen meč, saj bi Moskva utegnila svojo »bratsko pomoč« v Afganistanu tudi podaljšati, z izgovorom, da hoče prej pohtični spo- razum. N^ bo tako ali drugače, do 15. februarja bo mogoče o razpletu v Afganistanu le ugibati in morda še tedaj ne bo vse jasno. Eno pa se zdi vendarle gotovo - dokler bo na čelu države sedanji režim, se v domovino ne bo vrnilo kakih pet milijonov (ali tretjina prebivalstva) Afganistancev, v Pakistanu oziroma Iranu že leta čakajo na konec krvave drame. Več o človekovih pravicah na i(¥SE Na Dunaju se bo s podpisom sklepnega dokumenta končala konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). Na njej so predstavniki 35 držav, podpisnic hel- sinške listine pretresli razvoj mirovnega procesa v Evropi in izoblikovali pomembne nove pobude, tako na področju razorožitve kot človekovih pravic. Dunajska KVSE, ki seje začela 4. novembra 1986, je bila doslej n^daljši sestanek o varnosti in sodelovanju v Evropi (prejšnji dve KVSE sta bili v Beogradu in Madridu). Maratonski sestanki so sicer sinonim brezplod- nosti, toda tokrat po soglasni sodbi udeleženk (vse evrop- ske države razen Albanije ter ZDA in Kanada) ni bilo tako. Sprejeli so nekaj pomembnih iztočnic za skorajšnja poga- janja o krepitvi zaupanja in o konvencionalnih silah v Evropi (prva med evropskimi, druga pa med blokov- skimi državami), ki bodo istočasno na Dunaju. Ena od pomembnih novosti je tudi ta, da bo poslej tako imeno- vana skupina NN (nevtralnih in neuvrščenih držav), v kateri je tudi Jugoslavija, kot opazovalka vključena v razorožitvena pogajanja med blokoma. Največji korak pa je bil storjen na področju človekovih pravic. Države podpisnice so se namreč v dokumentu obvezale, da bodo dovolile svobodo informacij in poto- vanj, in da bodo morale na zahtevo druge države podpis- nice postreči z informacijami in odgovori na morebitne pritožbe o nespoštovarrju človekovih pravic. Prav tako je bilo prvič s konsenzom sprejeto načelo o priznavanju vloge nedržavnih organizacij in posameznikov pri uresni- čevanju sklepnega dokumenta. Na Dunaju so določili tudi mandate za nove sestanke, med katerimi bodo kar trije namenjeni humanitarnim vprašanjem. In še zanimivost (dovolj značilna) s konference: romun- ski predstavnik je izjavil, da njegova država sicer podpi- suje sklepni dokument, vendar pa si, kar zadeva dele o človekovih pravicah, »pridržuje« pravico, da se po njih ne ravna. Še Salomon bi ostrmeli Delegati sprejeli ukrep za Emo Enako predlagajo tudi za tozd Kotle v Šentjurju Na predlog celjskega iz- vršnega sveta so delegati občinske skupščine prejšnji teden sprejeli sklep o uved- bi ukrepa družbenega var- stva v delovni organizaciji Emo. Potrdili so predlaga- no začasno vodstvo z Marja- nom Drevom na čelu ter čla- ni Robertom Jedlovčnikom, Borisom Mihelčičem ter Francem Pangerlom. Pred- lagali so, da bi skupščina občine Šentjur enak ukrep sprejela tudi za temeljno or- ganizacijo Kotli. Ukrep družbenega varstva je bil po oceni izvršnega sve- ta nujen, saj je delovna orga- nizacija že dalj časa poslova- la v težkih finančnih razme- rah. V drugi polovici prete- klega leta pa je zabeležila še visoko izgubo in zaostritev hkvidnostnega položaja. Po zaključnem računu znaša iz- guba 16,4 milijarde dinarjev, od tega je 6,5 milijarde nekri- te. Položaj se je zaostroval z blokado žiro računov posa- meznih temeljnih organiza- cij, notranjimi trenji in neza- upanjem v vodstvo, kar se je odrazilo v stavki delavcev tozd Posoda. Z ukrepom so razpustili samoupravne organe in raz- rešili direktorje posameznih tozdov, če sami niso zaprosi- li za razrešitev. Vendar jih je skupščina ponovno imeno- vala na vodilna mesta v te- meljnih organizacijah, kar naj bi prispevalo k nemote- nemu poteku proizvodnje. Na to je opozoril v svoji raz- pravi tudi predsednik začas- nega poslovodnega organa Marjan Drev, ki je menil, da je sanacija Ema preizkusni kamen tako za celjsko obči- no, kot za ekipo, ki se je loti- la reševanja. Ocenil je tudi, aa je sprejemljiva samo sa- nacija delovne organizacije v celoti, ne pristaja pa na de- litev m priključitev k drugim sistemom. S tem bi namreč nastalo vprašanje, kje zapo- shti približno 1000 delavcev, ki bi bili v tem primeru od- več. Zavzel pa se je za raci- onalizacije v poslovanju, za zmanjšanje režije, za inten- zivnejšo prodajo, večjo disci- phno in odgovornost zapo- slenih, za boljše nagrajeva- nje strokovnjakov... Menil je, da bo treba pri volitvi no- vih samoupravnih organov izbirati sposobne ljudi, ki ne bodo le glasovalni stroj, pač pa bodo dajali pobude in so- delovali z vodstvom pri reše- vanju razmer. V Emo je na- mreč še vedno prisotna mi- selnost skupine ljudi, da jih nobene spremembe na vrhu ne bodo prizadele in zato je prav, da so dosedanje samo- upravne organe razpustili, je menil Marjan Drev. V zak- ljučku je poudaril tudi težko nalogo ekološke sanacije, ki čaka Emo. Delegati so v razpravi pod- prli ukrep in predlagano vodstvo, nekateri pa so spra- ševali, če ni uveden prepoz- no. Menili so tudi, da bi mo- rala pri sanaciji v večji meri sodelovati republika, saj sta Emo in celjsko gospodarstvo veliko prispevala k razvoju Slovenije. Nekatere pa je za- nimalo tudi nagrajevanje za- časnega vodstva. Zaenkrat bo Emo nosil breme izplačil osebnih dohodkov vodstva v tolikšnem obsegu kot do- slej, določen delež pa bo dala banka. Kasneje pa bi lahko ocenjevali tudi njihovo uspešnost in jih temu pri- merno nagrajevali. T. CVIRN Državno odlikovanje Ivanki Rojnik s svojim vestnim, požr- tvovalnim in uspešnim delom si je Ivanka Roj- nik, ki je vrsto let vodila obrat družbene prehrane v Hmezadovi Celjski mesni industriji, prisluži- la državno odlikovanje Red dela s srebrnim ven- cem. Odlikovanje je zdaj že upokojeni delavki izro- čil član predsedstva skupščine občine Celje Viki Vervega. IB KOMENTIRAMO Ukinitev študija? že dalj časa se VEKŠ iz Maribora srečuje s problemi organiziranja študija na red- nem oddelku v Celju. Naj- bolj žgoč problem je pokri- vanje dodatnih stroškov štu- dija, ki ga nekatere občine že dalj časa, kljub minimalnim zneskom, ne poravnavajo. Zato so v zadnjem obdobju vedno bolj glasna razmišlja- nja, da se redni študij ekono- mije na oddelku VEKŠ v Ce- lju letos ukine. VEKŠ je v Celju s študi- jem ob delu prisoten že 30 let, rednemu študiju pa letos mineva 15. leto. Trenutno je na celpki oddelek VEKŠ vpisanih skoraj 600 študen- tov ob delu od 1. do 4. letni- ka, v redni študij pa je letos vpisanih v 1. letnik 169 in v 2. letnik 42 študentov (skupaj 211) iz 15 občin ki gravitirajo na celjsko regijo. N^več je študentov iz Celja (39,8%), zelo veliko pa še iz Velenja, Žalca in Laškega. Po social- ni strukturi, glede na status staršev, večina vpisanih štu- dentov (60%) izhaja iz delav- skih družin. Tako je bilo tej populaciji sedaj dolgo časa omogočeno, da si pridobi ustrezno višješolsko izobraz- bo v domačem kraju, kar je bilo tudi finančno za vse, zla- sti pa za starše, ugodnejše. Z oddelkom VEKŠ v Celju pa so tudi OZD celjske regije pridobile več ustreznega ka- dra kot bi ga sicer, če te mož- nosti ne bi bilo, s£(j je znano, da se za redni študij v drugih krajih odloča manjše število mladih in da se jih tudi mno- go po končanem študiju ne vrne več v domači kraj. Kljub večkratnim razgovo- rom v preteklem letu med vodstvom šole in občinami naše regije ni prišlo do reši- tve in pokritja vseh stroškov, ki so znašali nekaj čez 29 mi- lijonov din. Za šolsko leto 1988/89 so stroški mnogo viš- ji (68 mio. din), kar problem sofinanciranja še zaostruje. Poleg teh problemov pa je vodstvo VEKŠ pred nedav- nim napovedalo tudi reorga- nizacijo študijskih progra- mov, s katero želi doseči več- jo kvaliteto in usmeritev štu- dija k sodobnim poslovno ekonomskim sistemom, ki bi se lahko enačili z evrop- skimi povprečji. Torej izo- braževati kader, ki bo uspo- sobljen za delovanje v raz- merah tržne ekonomije, kar je mogoče doseči le na račun zmanjšanja dosedanjega ekstenzivnega izobraže- vanja. Takšno prizadevanje VEKŠ je načelno vsekakor potrebno podpreti. Toda, istočasno se je treba vprašati za posledice, ki bi jih imeli z ukinitvijo rednega študija v Celju. Kaj to pomeni za OZD, za gospodarstvo regije, starše in mladino, ki jih do- slej še nihče ni vprašal, kaj menijo o tem problemu. Ali si takšne kvalitete ter študija in sposobnih strokovnjakov ne želimo tudi mi v našem okolju ? Ob prizadevanjih, za prestrukturiranje gospodar- stva, sodobnega poslovanja in prehoda na tržno ekono- mijo tudi mi v celjsi regiji ne moremo brez ustreznega in sodobno usposobljenega ka- dra, s^j v zadnjem času ved- no bolj ugotavljamo, da je naše regijsko gospodarstvo v stalnem nazadovanju. Tudi odliv študentov (bodočega znanja), ki bi bil z ukinitvijo študija v Celju povzročen, bi vsekakor vplival na bodočo kadrovsko strukturo v naših OZD, ki se že sedaj srečujejo z neustrezno usposoblje- nostjo strokovnjakov - spo- sobnih uspešnega poslova- nja v novih spremenjenih razmerah tržne ekonomije. Zaradi vsega navedenega in zavedajoč se problemov, s katerimi se VEKŠ pri novi usmeritvi srečuje, menim, da je predlog o ukinitvi red- nega študija v Celju, o kate- rem naj bi se dokončno odlo- čilo februarja, vendarle pre- uranjen in premalo proučen. Morda se šola, še zlasti pa odgovorni dejavniki v naši regiji in občinah premalo za- vedajo dolgoročnih posledic, kijih bi taka odločitev imela za nadaljnji razvoj. Le-ta ne bo mogoč, če ne bomo imeli ustreznega kadra, zato bi ka- zalo ponovno pretehtati ar- gumente za in proti, ter stori- ti vse, da ne bi naredili napa- ke, ki bo v prihodnje veliko težje popravljiva. VIKI KRAJNC 4. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 Brez zmanjšanja inflacije ne bo šlo Marko Bule se le med obiskom v Celju zavzel za sočasnost vseh reform Sočasnost politične in gospodarske reforme, to je temelj, da bomo v seda- njih reformnih prizadevanjih uspeli, je povedal Marko Bule, ki sta ga na posvet z gospodarstveniki prejšnjo sredo v Celje povabila območna go- spodarska zbornica in medobčinski svet SZDL. Težko je pričakovati uspeh če bodo v gospodarstvu le čakali, kaj nam bo sedanji čas reformnih sprememb pri- nesel. Z velikim osebnim prizadeva- njem je treba podpreti pot v sociali- zem po meri človeka, je poudaril Bule, ko je zbranim v dvorani zavarovalne skupnosti Triglav govoril o realnih možnostih za uspeh, pri čemer ravno sočasnost političnih in gospodarskih sprememb daje več upanja kot vse do- sedanje reforme, ki so temeljile zgolj na enostranskih spremembah. Gospodarske reforme pa ne bo brez zmanjšanja inflacije in ustrezne social- ne politike. Zmanjšanje inflacije je možno v neOvečji meri z zmanjšanjem neproduktivne porabe, začenši z zvez- nim proračunom. V zvezi s tem je se- ri^ na potezi predsedstvo države, ki je glede tega vprašanja preveč oportuni- stično. Potrebna pa je tudi razbreme- nitev gospodarstva z neproduktivno delovno silo. Ker vsem ne bo uspelo prezaposhti tehnoloških viškov zno- tr£o lastnih tovarniških plotov, bo tre- ba v zvezi s temi vprašanji v republiki doseči sporazum na relaciji vlada-sin- dikat-zbornica, kajti nekatere sedanje zahteve sindikata so po besedah Mar- ka Bulca najbrž nerealne. Vsak poslovodni delavec, ti pa so bili na posvetu v večini, bi moral vede- ti, na katerem področju je v njihovem podjetju zaost^anje za svetom največ- je. Potrebna je konkurenčnost, za ka- tero pa morajo biti najprej in najbolj zagreti v podjetniško naravnanih po- slovodnih tirnih. Vsako podjetje naj doseže vsaj republiško povprečje pri izvozu, zmanjša stroške surovin in energije, ekološko onesnaženost, po- trebno pa je tudi več znanja za tak razvoj, ki bo omogočil vključevanje v enoten evropski trg. V zvezi s spre- membo zakona o podjetjih in ponuje- no organizacijsko svobodo pa je Bule opozoril na zmernost pri reorganizi- ranju RADO PANTELIČ Tribuna tržnega gospodarstva uspešna Kako se uveljavljajo zaključki in predlogi četrte tribune tržnega gospodarstva? Odgovore na to in še nekatera druga vprašanja so pred kratkim v svojih informacijah izdali tudi v bil- tenu društva ekonomistov Celja, v katerem ocenjujejo uspešnost in odmevnost te svoje vsakoletne največje akcije. Osnovna zahteva s tribune, da morajo biti gospodarske organizacije samostojni subjekti na trgu, postaja skupna zahteva vsega jugoslovanskega gospo- darstva. Pravtako se, kot ugotavlja magister Ludvik Rebeušek, že uveljavljajo zahteve o drugačnem pojmo- vanju lastnine ter podjetja in podjetništva. Žal ugotav- ljajo, da lahko, kot so poudarjali že na tribuni tržnega gospodarstva, reformo ogrozi pomanjkanje programov na področju socialne varnosti. Tudi letošnja tribuna je bila torej aktualna, sprejeti predlogi pa kakovostni, s tem pa so k uveljavitvi tržne miselnosti precej prispevali tudi celjski ekonomisti in vsi ostali, ki so se tribune udeležih. To pa je seveda napotilo, da bodo s tem delom nadaljevali. Sejem Moda 89 Danes bodo zaprli vrata 34 sejma MODA 89 na Gospo- darskem razstavišču v Ljubljani, ki je obenem tudi prva letošnja sejemska prireditev v tem letu. Na sejmu so raz- stavljali domala vsi jugoslovanski konfekcionarji. Tudi delovne organizacije iz celjskega območja so se predsta- vile z najboljšim in najlepšim kar imajo. To so Kors iz Rogaške, Toper Celje, Metka Celje, Zarja Petrovče, MIK Prebold, Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna tovarna Pre- bold, Elkroj Mozirje in M club iz Titovega Velenja. Eno najpomembnejših nagrad sejma - 1. nagrado Inova- tor leta 88 v tekstilni industriji, sta dobila Jože Kek in Martin Sedovnik iz žalskega Juteksa za čistilno napravo v svoji delovni organizaciji. Na sliki: Del razstavnega paviljona M cluba iz Titovega Velenja, kjer so razstavljali kolekcijo, narejeno izključno iz lana T.TAVČAR Pot v svet skozi Dunaj Razvojni center In Zlatarne v Domus Slovenica v Domusu Slovenica, slo- venskem kulturnem in go- spodarskem centru na Du- naju so v torek odprli raz- stavo celjskih Zlatarn, Mu- re in Peka, dopol^eno z ne- kaj likovnimi deli Pokrajin- skega muzeja iz Celja in li- kovno razstavo Rudija Španzla. Temeljni namen te, kot vseh prejšnjih in bodočih predstavitev, pri čemer se v pomembni vlogi koordina- torja pojavlja tudi Razvojni center Celje, je usklajeno predstavljanje slovenske kulture in gospodarstva na najvišji kvalitetni ravni. Pobudnik za ustanovitev sodobnega kulturnega in go- spodarskega centra Sloven- cev na Dunaju, imenovanega Domus Slovenica, je bilo društvo za pospeševanje so- dobne slovenske umetnosti in kulture »Virtuti et musis«, ki ga vodi dr. Nace Šumi. So- ustanovitveno listino so pod- pisale še Gospodarska zbor- nica Slovenije, Mladinska knjiga in Razvojni center, ki so mu tudi poverili operativ- no vodenje centra. Razvojni center, ki je trenutno v fazi reorganizacije in oblikova- nja strateških ciljev delova- nja ima namreč v Domusu svoje predstavništvo, ki je tehnično popolnoma uspo- sobljeno za opravljanje koor- dinatorske funkcije in za na- vezavo stika z gospodar- stvom Evrope in drugih ce- lin. Dunaj je namreč s 650 predstavništvi različnih sve- tovnih firm gospodarsko in tudi kulturno vozlišče Evrope. Z dunajskim predstavni- štvom vidijo v Razvojnem centru predvsem velike možnosti za prodor na Bhž- nji in Daljni vzhod, sami pa naj bi nastopih kot sprejem- nik in dajatelj informacij na- šim in tujim gospodarskim subjektom in poslovnežem. V torek so se pod geslom »Celje pozdravlja Dunaj« v Domusu Slovenica pred- stavile tudi Zlatarne. Razsta- va pomeni na nek način pre- verjanje delovne ustvarjal- nosti celjskih zlatarjev in tu- di pravilnost proizvodnih usmeritev na zahtevnih tržiš- čih, kar je tudi sicer stalnica poslovne filozofije v Zlatar- nah (mimogrede, v roku ene- ga meseca se bodo Zlatarne predstavile še v Vicenzzi, Miinchnu in New Yorku). Pri dunajski razstavi gre tudi za ponovno navezavo stikov z Dunajem, saj več kot 300 letna tradicija zlatarstva v Celju temelji na dolgoletni povezanosti skupnega sred- njeevropskega prostora v razvijanju zlatarske obrti. Na razstavi predstavljajo del letošnje kolekcije ter iz- delke, nagrajene na zlatar- skih razstavah, v sodelova- nju z Opatijsko župnijskim uradom svetega Danijela v Celju pa predstavljajo cerkveno posodje, ustvarje- no v celjskih, ljubljanskih in dunajskih zlatarskih delav- nicah. Celjski Pokrajinski muzej razstavo dopolnjuje s štirimi družinskimi portre- ti znanega dunajskega sli- karja Lafita. Portreti pred- stavljajo družino, ki je živela na Dunaju deloma pa v bliži- ni Celja, kar naj bi simbolizi- ralo povezanost obeh obmo- čij. Ta del razstave pa uspeš- no dopolnjuje z razstavo svo- jih likovnih del znani sloven- ski slikar s celjskega območ- ja Rudi Španzl. R. PANTELIČ Znanje - pogoj napredka v Gorenju se zavedajo po- mena znpja in kadrov, zato namenjajo veliko pozornosti izobraževanju svojih delav- cev. Razen tega, da je to si- stem, ki ima v Sloveniji največ vodilnih delavcev, ki so šli tudi skozi managersko šolo na Br- du, pa veliko pozornost name- ry^o tudi učeryu jezikov. Eno zadryih izobraževalnih akcij so znotreo Gorenja pripravili v MGA Nazarje, kjer imajo te- čaj nemškega jezika, ki ga obi- skuje 40 delavcev. Gre pred- vsem za tiste delavce, ki imcuo tudi občasne stike z nemško govorečimi poslovnimi part- nerji. Ker ima Gorerye tovarne tu- di v drugih republikah, so tam organizirali tudi tečaje slo- venščine, kar naj bi vodilo k boljšemu spoznavanju in se- veda tudi delu. RP Naložba za znanje Konus gradi lasten razvojni center Konjiški Konus, ki se je zavezal doktrini »dosledno za jutri«, le-to tudi dosledno uresničuje. Znanje in usme- ritev proizvodnje na kon- vertibilno tržišče postavlja na prvo mesto, kakor tudi sodobne in kakovostne iz- delke. Da bi lahko sledil lastni programski in pro- jektni organiziranosti raz- voja, so konec minulega le- ta v novi industrijski coni ob Konusu Ingradovi delav- ci zastavili gradbena dela za Konusov razvojni center. Osnova za izboljšanje ka- kovosti in iznajdbo'novih iz- delkov je vsekakor uspešen razvojni team, ki lahko do- bro dela le v dobrih pogojih, vedo v Konusu. S sedanjimi pogoji, v katerih delujejo razvojne službe po posamez- nih tozdih, niso bili zadovolj- ni, saj je potrebno nove pro- izvode razvijati le z vztraj- nim in dolgotrajnim razvoj- nim delom, ob pogojih in opremi, ki je enaka opremi v proizvodnji. Zato so v Konusu z last- nim denarjem v sredini no- vega industrijskega kom- pleksa začrtali in začeli gra- diti razvojni center, ki n^j bi bil končan že letos, naložba pa bo veljala, z opremo vred, 25 milijard dinarjev. Prve aktivnosti za izgrad- njo lastnega razvojnega cen- tra so v Konusu pričeli pred tremi leti z iskanjem primer- ne lokacije ter arhitekton- skih in organizacijskih reši- tev. Zgradba centra bo raz- deljena na dva dela, in sicer na objekt A kot štirinad- stropno zgradbo kvadratne oblike v izmeri 28 krat 28 metrov in objekt B kot dvo- nadstropno zgradbo dimen- zij 28 krat 58 metrov. Oba objekta bosta v prvem in drugem nadstropju poveza- na. V objektu B bodo razvoj- ni in aplikativni laboratoriji z že obstoječo in novo razvoj- no opremo vseh proizvo- denj: prototipna delavnica, linija za mokre postopke, prostori za predelavo in ob- delavo plastike, testne na- prave za filtre, laboratoriji za opetnike in čevljarsko indu- strijo, preizkuševalci pogon- skih in transportnih jermen itd. Z dokončanjem zgradbe in ureditvijo njene okolice bo- do oblikovali tudi nov oseb- ni vhod v delovno organiza- cijo, ki bo nekako v sredini celotnega industrijskega kompleksa. V objektu A bodo uredili zdravstveni center, službo kakovosti, inženering, inve- sticije, informacijski center ter strokovno knjižnico. Če- prav bo nadaljevanje grad- nje tega objekta v precejšnji meri odvisno od razpoložlji- vega denarja, v Konus pred- videv^o, da bodo s celotno gradnjo končali v letu 1990. M. POD JED RC v Punatu Celjski Razvojni center in temeljna organizacija Pu- nat delovne organizacije Brodokomerce sta v Celju predstavili časovni zakup prostorov v turistično ho- telskem kompleksu na oto- ku Krku, v Punatu. Podrobno so predstavili pogoje zakupa, pri katerem kupec z nakupom dobi pra- vico, da razpolaga z delom objekta. Razvojni center Ce- lje namreč vodi in organizira celotno naložbo v izgradnjo hotela visoke B kategorije. V časovni zakup ponuja turi- stične apartmaje in sobe ter tudi poslovne prostore, kjer bodo prodajalne, izložbe, bu- tiki in podobno... RP S čeki zdaj drugače Združenje bank Jugoslavije je sprejelo sklep o spre- membi mejnih zneskov pri poslovanju s čeki po teko- čih računih občanov in s hranilnimi knjižicami. Minimalni znesek na katerega lahko glasi ček pri goto- vinskih ali brezgotovinskih plačilih se spremeni na 15 tisoč din. Najvišji dovoljeni znesek, na katerega se lahko dviga gotovino z enim čekom pri poslovanju s tekočim raču- nom se spremeni na 150 tisoč dinarjev. Najvišji znesek na čeku, ki se uporablja za brezgotovin- sko plačevanje, se spremeni na 300 tisoč dinarjev. Znesek za dvig gotovine z dinarske vpogledne hranilne •vloge, izdane na ime varčevalca, pri katerih se opravlja primerjava stanja se zviša na 300 tisoč dinarjev. Vse naštete spremembe veljajo od 16. januarja. Obnavljamo enoto v Vodnikovi Vse, ki obiskujete našo enoto v Vodnikovi 2, ki jo imenujemo tudi ekspozitura Celje, prosimo, da z razu- mevanjem sprejmete morebitne motnje pri poslovanju. To enoto želimo posodobiti, zato bomo v prihodnjih mesecih opravljali nujna obnovitvena dela. Hvala za razumevanje Ljubljanska banka, Splošna banka Celje 19. JANUAR 1989 NGVI TEDNIK - STRAN 5 Vse staro ni zanič in vse novo ni odrešujoče Pogledi predsednika Medobčinskega sveia SZDL Celje Jožeta Kumra na mesto In vlogo socialistične zveze danes___ Razpredanja o mestu in vlogi soci- alistične zveze v procesu usklajeva- nja pluralizma interesov ter demo- kratičnega odločanja so vse bolj raz- nolika, celo nasprotujoča in s tem za- pletena. V takšnih razmerah je bolj kot kdaj prej pomembno, kakšen je odnos posameznikov, ki opravljajo vodilne dolžnosti v tej organizaciji, do teh vprašanj. _ V celjskem Medobčinskem svetu SZDL je z novim letom dolžnost pred- sednika dokončno prevzel Jože Ku- mer, ki je pred tem kot magister eko- nomije delal na mestu direktorja Gozdnega gospodarstva Nazarje, vsa službena leta pa je bil vpet tudi v druž- beno politično življenje. Pogledi na vlogo socialistične zve- ze so različni. Mogoče jo je razumeti kot neke vrste parlamentarno orga- nizacijo ali nasprotno kot transmisi- jo zveze komunistov. Kakšen je vaš pogled? Kumer: Če naj socialistična zveza deluje kot vseljudsko gibanje, stalno zasedajoč parlament in kot fronta vseh oganiziranih socialističnih sil, tedaj mora izhajati po prvi trditvi predvsem s pozicij jasnega programskega kon- cepta, ki mora biti po mojem mnenju konsenz vseh subjektivnih sil glede bi- stvenih vprašanj nadaljnjega razvoja družbe. Biti mora torej maksimalno angažirana za ljudi, v svoji usmerjeval- ni vlogi dojemanja situacije in predvi- devanja stvari pa vedno korak pred obstoječim. Prav tako bi morala biti sposobna načrtno kontrolirati izvaja- nje dogovoijene politike ter, če je po- trebno, tudi ugotavljati in izterjati od- govornost. Ocenjevati bi torej morali njeno načelno, teoretično zasnovo in njeno praktično izvedbo ter funkcioni- ranje tako z vidika sedanjosti kot tudi s posluhom za progresivne klice in zahteve prihodnosti. Zaradi še vedno opredeljene vodil- ne vloge zveze komunistov je najbolj vprašljiv njen frontni značaj. V čem vidite njegov smisel? Kumer: Njen frontni značaj bi se moral kazati prek vseh organiziranih subjektivnih sil, kjer bi po demokra- tični poti in s tehtanjem argumentov le te ponudile svoj pogled na bistvena vprašanja družbene politike ter se do- govorile za enotno in zategadelj učin- kovitejšo družbeno vlogo. Vsaka seve- da glede na svoj pomen, specifičen po- lož«u v družbi. Da bi to zmogla, bi se morala nenehno prenavljati, krepiti svojo samostojnost ter tako doseči večjo lastno subjektiviteto, biti bi mo- rala dojemljiva za drugače misleče, ve- čati svojo iniciativnost s posodobljeni- mi metodami in oblikami svojega de- lovanja. Kaj sodite o vodilni vlogi zveze ko- munistov? Kumer: Zveza komunistov želi se- stopiti z oblasti. Verjamem, da to ni samo besedna igra, ampak resen na- men. Vrsta sklepov in tudi govorov na to kaže. Kljub temu bo zveza komuni- stov seveda imela svoj program. Ver- jetno bo njen program celo bolj popo- en kot drugi. Dejansko je edina, ki lahko ponudi celovit program. Ne na- zadnje ji to omogoča tudi urejeno fi- nanciranje. Ce pa sestopanje z oblasti razumemo dobesedno, to pomeni ustvarjanje nekega praznega prostora. Vidite v tem prostoru nove politič- ne zveze? Kumer: Sem za to, da se v sociali- stično zvezo vključijo vsa različna gi- Danja m zveze brez omejitev. A dopol- njena morajo biti pravila igre. Začelo se je s kmečko zvezo. Mislim, da med njo m ostalimi ni .bistvene razlike, saj vsaka obdeluje samo en del družbe in res m rečeno, da je to za neko družbo dovolj. Vsako gibanje ali zveza ima av- tonomnost le o določenem vprašanju. Nova gibanja in zveze nekateri oce- njujejo kot politično prebujenje, dru- gi spet kot dvigovaiye glav že pred desetletji premaganih sovražnikov. Kako jih vi? « Kumer: Ni jih mogoče vnaprej opre- deliti kot dobra ali slaba. Poglobiti se je treba v cilje, v programe. Nobeni ekstremi niso dobri, tudi etiketiranja, kdo je za našo družbo in kdo ne, zavra- čam. Brez širine pri teh rečeh ne gre, saj vse staro ni zanič in vse novo ni odrešujoče. Tudi program neke druž- benopolitične organizacije ne more bi- ti dan za vse večne čase. Po mojem lahko gibanja in zveze prispevajo k preoblikovanju določenih segmen- tov. Če že vse tako primerjamo z za- hodnimi, večstrankarskimi sistemi: tudi tam nastajajo projektna, alterna- tivna gibanja, ki ponujajo rešitve za določene segmente. Sicer pa so različ- na gibanja tudi kontrolni mehanizmi, ki številna vprašanja približajo javno- sti. Prepričan sem, da mora biti javno- sti vse podvrženo. Javnosti in prihod- nosti. Kakšni prihodnosti? Kumer: Prihodnost je v znanju, ustvarjalnosti in v vseh oblikah svobo- de: misli, govora, tiska - a z izostrenim občutkom oziroma odgovornostjo do javne besede. Vsega tega so nas polna usta. v življenju pa je še veliko zaprek. Na primer. Kumer: Danes je sigurno najpo- membnejše dojemanje realne gospo- darske situacije in s tem zaznavanje možnosti celotne nadgradnje o delitvi novoustvaijene vrednosti, na drugi strani pa zlasti takojšnje poenotenje glede izhoda iz vsesplošne recesije. To pomeni, da bi program gospodarske prenove in socialne varnosti delovne- ga človeka in občana moral dobiti ❖ ce- lotnem procesu reševanja prioriteto. Ne na papirju in na sestankih, pač pa dejansko. Iti mora za reformne proce- se v smeri nujno potrebne deregulaci- je gospodarstva in s tem sproščanja vseh ustvarjalnih potencialov ljudi. Ustvarjalnosti brez razmišljanja in s plašnicami ni. Danes pretirana insti- tucionalizacija in normativizem ogro- žata temelje našega sistema. Tu gre gotovo najprej za vpliv na sistem sam, za njegovo utrjevanje, razvijanje in spreminjanje v tisti smeri, kr bi ga člo- vek mogel obvladovati in na podlagi demokratičnih pravil učinkovito delo- vati v njem. To lahko ponazorim z zah- tevano racionalizacijo državne uprave. Vsakdo potrebuje njene storitve in to kakovostne. Če bi bile storitve držav- ne uprave na višji ravni, bi tudi skupš- činski sistem bolje deloval. Volja ljud- stva se izraža preko zakonov in drugih dokumentov, sprejetih v skupščini. Ce pa tu ljudje nim^o dovolj moči, mora nastopiti politični parlament. In to je socialistična zveza. Politika bi torej naj bila v funkciji ljudi? Kumer: Brez dvoma. Ne more in ne sme biti nad ljudmi. Ne smemo pa pozabiti na tesno poveza"nost gospo- darstva, političnega sistema in držav- ne uprave. Gospodarstvo mora ustvar- jati novo vrednost. Več je bo, bolj bo- mo lahko dograjevali družbo. Sedaj pa se moramo vprašati, ali ni sedanja nad- gradnja preveč razvita. Mislim, da lah- ko govorimo o hipertrofiji na vseh treh področjih. Morali bomo ugotoviti, kaj je nepotrebno. Čez noč to ni mogoče. Besednih opredelitev o treh refor- mah imamo sicer več kot dovolj, če pa je pripravljenost, je drugo vprašanje. Pa ne bo šlo brez očiščenja v program- skih in drugih sklopih. Staro, prežive- lo, mora odmirati - šele potem bo lah- ko nastajalo novo. Kaj po vašem mnenju najbolj po- trebujemo? Kumer: Pravno urejeno družbo ter s tem večje spoštovanje predpisov in zaupanje ljudi. Če je prvo razmeroma lažje urediti, Sey gre za poenostavitve, je drugo veliko težavnejša naloga, saj gre tako za premike po globini kot širini. Sega vsekakor na področje vse- splošne učinkovitosti, o kateri sem že prej govoril, zadovoljevanja potreb in interesov ljudi, ki so tako ali drugače diferencirani po svojih zahtevah. Gre pa tudi za negovanje družbenih vrednot. Negovanje družbenih vrednot? Kumer: Vrednote so danes zanemar- jene, zato kriza ni samo gospodarska, pač pa tudi etično-moralna. Ker v družbi nimamo pravega odnosa, mo- rale in etike, se moramo pogovarjati o čisto osnovnih stvareh. Kultura' medčloveškega sodelovanja je zame predpogoj demokracije. Obtoževanja in žalitve ne morejo biti temelj napred- ka. ne reševanja določenih vprašanj niti opredeljevanja do različnih pro- gramov. s katerimi se srečujemo.^ Prej ste govorili o potrebni raci- onalizaciji - tudi političnega siste- ma. Slišati je že bilo predloge o uki- njanju medobčinskih svetov. Kaj mi- slite o tem? Kumer: Ko sem govoril o racionali- zaciji, nisem mislil samo na vodstva, institucije, temveč na vse pojaAme oblike. Ne moremo se na primer iti nekega Hyde parka: govoriti vse pov- prek in nič spreminjati. Moramo priti do programa, ScU bomo le tako soodgo- vorni za njegovo uresničevanje. Med- občinski svet SZDL pa je zame oblika, metoda dela. Ustvarile so ga občinske konference, ki ne morejo same zaradi številnosti neposredno sodelovati z re- publiško konferenco. V pohtičnem de- lu je potreben živ stik, živa beseda. To omogoča notrarijo trdnost socialistič- ne zveze. V regiji je pomembna tudi koordinativna vloga medobčinskega sveta predvsem v smislu poenotenja vseh tistih aktivnosti, ki bi pomenile hitrejši gospodarski napredek in druž- beno preobrazbo sploh. Graditi je tre- ba na nadaljnji avtonomiji občin in od- govornosti za lasten razvoj, razen tega pa še na tistih vprašanjih, katerih reši- tev presega okvir ene ali več občin. Bistvena pa je temeljita selekcija takih vprašanj. V regiji imamo različne inšti- tucije in seznanitev z delom in proble- mi je potrebna. Če pa bomo racionalni, razvijali vrednote in imeli pravno drža- vo, bo potrebne vedno manj koordina- cije med različnimi panogami, na rav- ni republike, znotr^ ene panoge, pa bo še vedno potrebna. Tako kot velja to za gospodarstvo, velja tudi za socialistič- no zvezo, kjer bi naj po mojem mnenju v medobčinskem svetu šlo za usklcue- vanje po vertikalni in manj po horizon- talni poti. Vsemogočne in vseodloču- joče koordinacije pa niso po moji meri. MILENA B. POKLIC mNOWJUGOŠIMIJO Piše: VLADO ŠLAMBERGER Streli zmage v Črni gori »črna gora proslavlja. Črnogorski narod poje in pleše. Veselje je na trgih in ulicah. To je pravo ljudsko veselje. Več kot sto tisoč Črnogorcev v Titogradu proslavlja zmago ljudstva, eno največjih v njegovi novejši zgodovini. Slišati je tudi strele zmagoslavja - tradicionalni način črnogor- skega proslavljanja. Padla je črnogorska vlada sredi Titograda. Deseti in 11. januar leta 1989 bodo slavili kot veliki datum in se ga spominjali. Spominjali se bodo obeh dne- vov, ko je črnogorsko ljudstvo zrušilo tisto vlado, ki bi jo s polno pravico (morda največjo v vsej povojni zgodovini Jugoslavije) lahko poimenovah - neljudsko. Črnogorci so si naposled oddahnili in uspelo jim s sebe sprati madež in sramoto, ki so jim jo dolgo vsiljevali, še zlasti oktobra leta 1988, ko so neljudski oblastniki uporabili silo proti nedolž- nemu ljudstvu. Vseh 30 ur, kolikor je trajal miting v Tito- gradu, je iz ust in glav vsega ljudstva odmeval krik, name- njen črnogorskim oblastnikom: Zginite nam izpred oči! To, kar se je dogajalo v Titogradu, lahko primeijamo z zgodovinskim položajem pred Smolnim in Zimskim dvorcem (začetek Oktobrske revolucije - op. p.), zato pa obnašanja črnogorskega vodstva ne moremo primerjati z ničimer, kar je nam znano. To je nek^, kar je bilo resnično brez primere. Ob 14. uri 11. januarja 1989 je organizacijski odbor mitinga v Titogradu sporočil mitingarjem, da so vse nji- hove zahteve izpolnjene (odstopi črnogorskih vodstev, Veselina Djuranoviča iz predsedstva SF]^, Vidoja Žarko- viča in Marka Orlandiča iz predsedstva CK ZKJ, od vseh črnogorskih voditeljev so ostali nedotaknjeni samo borci in mladina - op. p.). Črnogorsko ljudstvo se je postavilo kot politični osebek, kot politični osebek z jasno politično voljo. Črna gora je v teh trenutkih dihala z enimi pljuči. Veijetno seje zli. januaijem 1989 začelo novo obdobje v življenju ljudstva in razvoju Črne gore.« To je le odlomek, vendar značilen, iz poročila v cirilici, ki poje slavospev »izredno organiziranemu in vodenemu mitingu, ki je le v čast črnogorskemu ljudstvu« oziroma »spontanemu ljudskemu zborovanju, ki ga sploh ni bilo treba organizirati«, kot so se hvalili prireditelji. Seveda ni treba posebej poudarjati, da najmanj dva dneva v Črni gori spontano nihče ni delal. Za mnoge mitingarje je bilo to samo dobrodošlo, saj jim ni uspelo - povečati izgub, ki jih sicer prideluje vsak dan. Morda se bo kdo od bralcev Novega tednika spomnil, da sem oktobra zapisal; črnogorsko vodstvo se je verjetno le začasno ubranilo, da ga ni doletela usoda vojvodinskih »avtonomaijev«, ki so bili pred tem na tapeti in ki so »zatirali vojvodinsko ljudstvo in mu onemogočali, da bi se zbližal z matično republiko Srbijo«. Sicer pa sta cilja Njegoševega sedanjega ljudstva jasna: boljše življenje, s^ zbankrotirana republika svojim prebi- valcem skoraj ni več omogočala preživetja s povprečno plačo okrog 300.000 din na mesec; drugega pa najbolje osvetljuje pesem, posvečena Črni gori kot »srbski Sparti«: »Kdo pravi, kdo laže, da Srbija nima moija; Ima molje, ima morje - dokler bo Črna gora. (v prostem prevodu) Borisav Jovič vodi s 6:2 Dogajanja v Črni gori - še kar po tekočem traku se \Tstijo odstopi, od »prestolnice«, Titograda, do najbolj zaostale občine Plevlje, obglavljeni so delegatske skupš- čine, občinski izvršni sveti, družbenopolitične organiza- cije - so kar nekako zasenčila drugo veliko bitko za položcg predsednika zveznega izvršnega sveta. Že v prejšnji šte- vilki smo zapisali, da sta edina resna kandidata - predsed- stvo zvezne konference SZDLJ seje malce igr^o in sprva ponudilo kar 20 kandidatov, kar je vse prej kot resno - dr. Borisav Jovič. predsednik skupščine SR Srbije, in Ante Markovič, član predsedst\'a SR Hrvaške. Jovičev moto je »Stabilna Srbua. močna Jugoslavija«, Markovičev pa prav tako tržna ekonomija s čimprejšnjim priključkom Jugoslavije k veliki Evropi 1992. Položjy je zdaj tak. da samo Hrvaška in Slovenija podpirata Markoviča, medtem ko ima Jovič zaledje v vsej »veliki Srbiji« (ožja Srbija, Vojvodina, Kosovo, Črna gora), v Makedoniji in BiH. Tek- meca n^j bi se javno pomerila pred TV kamerami, v besed- nem dvot)oju ncU bi predstavila svoja programa. Ameriški način (TV dvoboji kandidatov za ameriškega predsednika) se seli očitno tudi na Balkan, tako da vsaj v nečem ne zaostčuamo več za svetovno velesilo. Delam, delam, delam kot zamorc... Kdorkoli bo novi predsednik ZIS, k)0 imel pred seboj nerešljivi uganki: kako ugnati inflacijo, p« tudi kako doseči, da naše plače (vseeno ali.za dobro ali za slabo delo) ne bodo bolj podobne miloščini kot nekdaj tako dobro zamišljenemu osebnemu dohodku, ki nsu bi delavce pra- vično nagrajeval po rezultatih živega in minulega dela. ZakEu taka črnogledost? V naslednjih nekcO vrsticah vam bo takoj jasno. Gre za preglednico (svetovne cene), koliko časa mora kdo delati, da si lahko kaj kupi. Samo nekeg primerov: Vsak komentar k temu je, mislim, odveč. 6. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 19801 Proti izgradnji novega biolca Žalčanl nameravajo gradnjo preprečiti s svojimi telesi če se ne bodo odločili drugače, bodo v Žalcu še v tem mesecu začeli graditi novi blok v Soseski V, kjer naj bi bilo okrog 40 stano- vanj. Toda Žalčani, med drugim tudi na razširjeni seji predsedstva krajevne socialistične zveze, so to od- ločitev samoupravne stano- vanjske skupnosti odločno zavrnili. Slišati je lepo. 40 novih sta- novanj. Potrebujejo jih, za- vedajoč se, da je še veliko zlasti mladih družin, ki živijo v upanju, da bodo končno dobile streho nad glavo. To- da žal samo streha nad glavo ni dovolj. Ljudje v novih sta- novanjih potrebujejo vodo, ob večjem številu prebival- cev je treba računati tudi na več prostih mest v vrtcu, šo- li, zagotoviti je treba osnov- no preskrbo. No, in če, to upoštevamo, potem je v Žal- cu kup razlogov, ki govorijo proti gradnji novih stano- vanj. Najprej voda. Primanjkuje jo že sedanjim prebivalcem, zlasti v minulem tednu so bi- le pipe tudi brez kaplje vode. Potem vrtec in šola. Trenut- no manjka v vrtcih prostora za okrog 80 malčkov. Ko bo zgrajen novi vrtec, ki bo predvidoma odprt poleti, bo težav sicer manj. Toda novi vrtec bo pokril le trenutne potrebe, ne pa potreb tistih, ki šele prihajajo. Šola je tudi pretesna, učenci so že zdaj razdeljeni v dve izmeni in precej je slišati tudi o novi mreži šol ravno zaradi pro- storske stiske v Žalcu. Še najmanj problemov bi bilo ob povečanem številu prebi- valcev z oskrbo, kajti trgovi- ne, zlasti zasebne, rastejo v Žalcu kot gobe po dežju. Še en razlog govori proti gradnji novih stanovanj. Le- ta dobijo v glavnem tako imenovani solidarci. Kaj to pomeni, najbrž ni potrebno razlagati. Da ne bo pomote, nihče noče škodovati tem, stanovanja res potrebnim ljudem. Vedeti je le treba, da to prinaša za sabo kup_ pro- blemov, ki jih mesto Žalec v tem trenutku ni sposobno reševati. Ne se torej čuditi, če bodo Žalčani ob začetku gradnje, če se v stanovanjski skupno- sti ne bodo odločih drugače, res odšli na gradbišče in z lastnimi telesi preprečili gradnjo. To namreč obljub- ljajo. IRENA BASA V Galiciji izvolili predsednika Po odstopu predsedni- ka sveta in predsednika skupščine krajevne skup- nosti Galicije, krjga, kjer bodo letos praznovali Žalčani občinski praznik, so na ponedeljkovi seji krajevne konference soci- alistične zveze in takoj za- tem še skupščine skup- nosti potrdilo novo vod- stvo. Za predsednika skupščine krajevne skup- nosti so izvolili Milana Ašenbergeija, za pred- sednika sveta pa Viktorja Furmana. V krcuevni skupnosti imajo še nekaj predlogov za odstop, o če- mer bodo razpravljali v prihodnjih tednih. I. BAŠA Gradnja šole v KS Šakle-Hrastovec Ker se je stara podružnična šola v tej kr^evni skupnosti skoraj popolnoma zrušila, zaradi pogrezanja tal, ki ga pov. zroča premogovnik Šakle, so se odločih izgraditi novo osnovno šolo. Investitor je DO Rudnik lignita iz Titovega Velenja, postavitev šole pa je več kot nujna, kajti začasno se pouk odvija v Domu družbenopohtičnih organizacij v Saklah. Objekt so zgradih do strehe, sedaj pa je zmanjkalo okoU 70 milijonov dinaijev. Poleg šole, ki bo imela 1140 kvadratnih metrov uporabne površine, je potrebno zgraditi še zaklonišče, medtem ko za telovadnico že sedaj vedo, da ne bodo imeli dovolj denaija. Zaključna dela n^ bi bila opravljena do 15. marca letos. L.OJSTERŠEK ( Čevlji že v razprodaji, obleke naslednji teden Kratek obisk v celjskih trgovinah v tem tednu je pokazal, da so se pričele v začetku tega tedna razprodaje v trgovinah. z obutvijo. S popustom od 30% do 40% lahko kupite zimsko obutev in sodeč po gneči bo ta kaj kmalu pošla. Čisto drugače je v trgovinah z oblačili, ki se šele priprav- ljajo na razprodajo. Ta se bo povsod, v vseh veleblagovnicah in njihovih poslovalnicah pričela naslednji teden in bo tra- jala toliko časa, dokler ne bo zmanjkalo konfekcije in osta- lega blaga. Vseh artiklov bo v razprodcui veliko, zato lahko kupci upravičeno pričakujemo v naslednjem tednu ugoden nakup. Z. S. Niti en tiskalnik na vsakega učenca žalski Izvršni svet obravnaval poročilo o vzgojnolzobraževalnem delu »Danes ne moremo govo- riti le o preslabi opremlje- nosti, temveč o povsem neo- premljenih šolah z moder- nimi pripomočki. Nobena šola v žalski občini nima ra- čunalniško opremljene učil- nice, na eno centralno šolo pridejo trije računalniki, v glavnem podarjeni in zato vsak drugačne vrste, na enega učenca pa pride tri četrtine tiskalnika. Didak- tični komplet za slovenski jezik stane za en oddelek Z milijona dinarjev. Nič čudnega torej, če osta- jajo učiteljem na voljo le še table in kreda, grafoskop in kakšen televizor. To je tragi- ka revnega naroda, ki tako postfoa še revnejši. Čeprav je šolstvu dana prednost, se vr- timo v začaranem krogu. »Tako je dejala predstavnica Zavoda za šolstvo iz Celja Vera Žuželj na seji žalskega izvršnega sveta, kjer so mi- nuli teden obravnavali poro- čilo o uresničevanju vzgoj- noizobraževalnega dela os- novnih šol občine Žalec v lanskem šolskem letu. Člani izvršnega sveta so ocenjevali organizacijo dela, kadrovski sestav, prostorske pogoje in učno tehnologijo ter uresničevanje programa življenja in dela osnovnih šol, poleg tega pa tudi delo in problematiko osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole, občinske izo- braževalne skupnosti ter tamkajšnje delavske uni- verze. V žalski občini deluje se- dem centralnih, ena samo- stojna in en^st podružnič- nih šol. Lani je osnovno šolo obiskovalo 4435 učencev. Število učencev v žalski ob- čini počasi narašča, v petih letih npr. za okrog 120. Pro- blem je v tem, da število otrok ne narašča po vseh krajih enako. Število otrok je vsako leto večje v Žalcu, kjer so že morali preiti na dvoiz- menski pouk, zaradi prostor- ske stiske pa v občini razmi- šljajo celo o spremembi šol- ske mreže. Prostorska stiska se pojavlja tudi na drugih šo- lah, razen v Šempetru in na Polzeli, je zapisano v poro- čilu. V lanskem šolskem letu je v občini še uspešno delovala celodnevna osnovna šola, vanjo je bilo vključenih 13,3 odstotke otrok. Do konca le- tošnjega šolskega leta bodo postopoma ukinili vse od- delke celodnevne šole, pred dvema dnevoma so na seji izvršnega sveta že sklepali o soglasju k ukinitvi celo- dnevne šole v Grižah in Pe- tro včah. Še na nekaj stvari so opo- zorili v razpravi, ki je ob tej točki trajala več kot dobro uro. Npr. na prehrano otrok, kjer visoke cene že povzro- čajo zmanjšanje števila obro- kov, potem na šolo v naravi. ki bo, kot kaže, povsem za- mrla, saj starši zanjo ne bodo zmogli več plačevati pri- spevka. Nemalo besed je bi- lo slišati tudi o delu krožkov; preveč je tistih s področja kulturnih dejavnosti in pre- malo tehničnih, kar se pozna tudi pri izbiri pokhca. Po oceni predstavnice zavoda za šolstvo povsod posvečajo premalo pozornosti nadarje- nim učencem, izjema sta le osnovni šoU Polzela in Pe- trovče. IRENA BAŠA Socialni delavci za vse stiske Društvo zlasti seznanja člane z novostmi Na celjskem območju že skoraj 20 let deluje Društvo socialnih delavcev Celje. V njem je sedaj 109 članov, ocenjujejo pa, da je vsaj to- liko socialnih delavcev na območju izven društva. Menda nekateri niti ne vedo za obstoj društva, pa čeprav se lahko pohvali z bogato dejavnostjo. Društvo skrbi predvsem za seznanjanje članov z no- vostmi na področju socialne in druge zakonodaje, za iz- menjavo izkušenj in spozna- vanje dela socialnih delav- cev drugod. V zadnjem letu so imeli vrsto zanimivih pre- davanj in razgovorov: o med- osebnih odnosih in konflikt- nih situacijah, o pomoči lju- dem v duševni stiski, o pope- stritvi življenja starostnikov, o aidsu, o zdravljenju alko- hohzma, o obolenjih srca in ožilja, o sodelovanju med de- lavci Centrov za socialno de- lo, patronažno službo in or- ganizacijo Rdečega križa, o razmerah na področju soci- alnega varstva in predlogih ukrepov... Ob tem pa so, ta- ko kot vsako leto, pripravih tudi strokovno ekskurzijo. Zadnja je bila na Madžarsko, kjer so si ogledah delo na so- cialnem področju, še pose- bej pa v zvezi z zdravljenjem alkoholizma in dnevnim bi- vanjem ostarelih. Kot ugotavljajo v društvu, postaja delo socialnih delav- cev vse bolj pestro, iskano in zahtevno. Socialna ogrože- nost ljudi je velika, pogosto že pri tistih družinah, kjer sta dva zaposlena. K social- nim delavcem se zatekajo po najrazličnejše oblike pomoči - včasih samo po nasvet ob težavah, konfliktih, slabih medosebnih odnosih, drugič spet zaradi subvencij, social- nega kruha in še česa. Zani- mivo je, da v mnogih delov- nih organizacijah nimajo za- poslenih socialnih delavcev. Pravijo, da jih ne potrebuje- jo in da imajo tako manj so- cialnih problemov. Socialni delavci se pri svo- jem delu pogosto srečujejo z nerazumevanjem in podce- njevanjem. Ugled jim zmanj- šujejo tudi slabi socialni de- lavci, zato v celjskem dru- štvu predlagajo, da bi za sprejem na Višjo šolo za so- cialne delavce zaostrili krite- rije. Zavzemajo pa se tudi za izkaznice socialnih delavcev, s katerimi bi se lahko pred- stavljali na terenu in se s tem izognili vrsti neprijetnosti. MILENA B. POKLIČ Na podlagi sklepa delavskega sveta DO LIBELA CELJE razpisujemo JAVNO LICITACIJO kombi IMV 1600 spec., letnik 1978, vozen izklicna cena 3.500.000 din Javna licitacija bo v prostorih jedilnice DO, Celje, Opekarniška 2, v petek, 27. 1. 1989, ob 11. uri. Osnovno sredstvo bomo prodali pod geslom OGLE- DAMO - KUPLJENO. Varščino je treba položiti v višini 10% pred licitacijo. Vse potrebne informacije dobite na tel. 33611, int. 33, tov. Dušan Rijavec. uspešno uresničuje programe novih investicij in pre- strukturiranja proizvodnje, l»le« 50-odstotna olajšava. V Šmaiju so s temi sredstvi ustvarili zelo veliko število delovnih mest ozkega profi- la, iz teh sredstev gradijo Atomsko vas, zanimivo pa je, da vlaga v Atomski vasi v počitniške zmogljivosti za svoje delavce tudi mozirsko združeno delo. Zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja dovoljuje tudi gospo- darske naložbe z olajšavo ce- lo na območjih, ki mejijo na tam manj razvita območja in zaposlujejo občane z manj razvitega območja. Po »raz- vojnem« zakonu bi lahko Iz- letnik s to ol^šavo posodo- bil Dom v logarski dohni. Iz teh sredstev gradita Kovino- tehna in Kompas, ki imata sedež izven občine, hotel v Logarski dolini. Razvojne težave Luč in solčavskega so posebne. V manj razvitih krajevnih skupnostih je malo delovne sile, značilno je veliko upa- danje rodnosti, mladi se od- seljujejo. Zato mor^o biti vlaganja prilagojena tem raz- meram. Pred dvema letoma so v medobčinski gospodar- ski zbornici naredili načrt možnih vlaganj. Načrtovah so gradnjo novih cest, pred- videh gradnjo male hidro- elektrarne, obrata za prede- lavo masivnega lesa in dru- go. Razvojnega denarja se poslužujejo le za gradnjo gozdnih cest. Dve leti je v pripravi tudi izgradnja na- domestne smučarske vlečni- ce v turističnih Lučah, kjer je investitor, RTC Krvavec, že pridobil lokacijsko dovo- ljenje. V občini razmišljajo tudi o žičniški povezavi VeU- ke planine s Podvolovlje- kom, skupne naložbe občin Mozirje in Kamnik. Zaledje te naložbe bi bil zgornjesa- vinjski kmečki turizem in tu- ristična vas Luče, ki je brez pravega zimskega turizma. Zaradi m^hnega števila občanov, ki jih je mogoče zaposliti kljub temu, da je v občini Mozirje nezaposle- nost od lani narasla za polo- vico, bi bilo potrebno izko- ristiti možnosti za vlaganja v majhne proizvodne enote v kmetijstvu, turizmu in drobnem gospodarstvu. Razmišljajo o malih sirar- nah, višjih oblikah obdela- ve lesa, v turizmu pa bi lah- ko izkoristili sredstva tudi za turistične objekte, še zla- sti za prepotrebno posodo- bitev. V drobnem gospodar- stvu bi lahko vlagali v obrt- niške delavnice s programi, ki so v združenem delu zara- di majhnih serij nerenta- bilni. Šaleško savinjska gospo- darska zbornica temu razvoj- nemu vprašanju ne posveča dovolj pozornosti, na mozir- ski občini pa pravijo, da de- lovnih organizacij ne morejo »prisiliti« v vlaganja, ker te zaradi pomanjkanja delovne sile ne vidijo gospodarske upravičenosti. Pa vendar. Zgornjesavinjska kmetijska zadruga bi lahko spodbudila kmetijstvo, kooperantske delovne organizacije drobno gospodarstvo. Gozdno go- spodarstvo, gozdarstvo, za turizem pa mOrajo na ravni občine najti pravega nosilca, ker ga po eni strani ni, po drugi pa jih je preveč. Z naložbami v manj razviti krajevni skupnosti Luče in Solčava bo treba pohiteti, kajti razvojne ugodnosti ve- ljajo zaenkrat le do leta 1990. BRANE JERANKO Polovično zadovolistvo v Šentjurju niso uspeli obnoviti in zgraditi vseh načrtovanih cest v preteklem letu. Na Samoupravni interesni skupnosti za ceste v Šent- jurju so zagotovili le posodobitev vseh lokalnih cest, ki so bile v letnem načrtu. To so ceste Jezerci-Kolobje, Ponikva-Dolga gora, del ceste Stopa-Paridol in še nekatere druge. Od regionalnih cest jim je v Šentjurju uspelo posodobiti nekatere odseke ceste maršala Tita iz Šentjurja v Kozje, rekonstruiraU so zadnji odsek klanca Jezerce, del ceste od Planine do Šentvida in cesto skozi Planino pri Sevnici. Obvoznica Šentjur in to prva etapa gradnje je izpadla in lanskoletnega načrta. Dela na tej cesti bodo ob ugodnih finančnih možnostih začeli letos. V načrt za letos so vključili tudi posodobitev regionalnih cest Šentjur-Černolica, Pre- vorje-Lesično in še nekaterih. Prav tako nameravajo zagotoviti dovolj dena^a za obnovo cest Ponikva- -Dolga gora, Stopa-Paridol, Dramlje-Ponikva in preo- stali del ceste preko klanca Jezerce. Vrtina za vodo Prvi del izgradnje vodo- vodnega sistema Polene- Slovenske Konjice je bil la- ni sicer končan, a za nor- malno delovanje vodovoda bo potrebno narediti še eno vrtino v Polenah. Končni cilj je namreč, da bi na tem območju, kjer so zdaj že tri vrtine, dobili 50 sekundnih litrov vode, na- mesto zdajšnjih 30. Z nada- ljevanjem gradnje vodovod- nega sistema Polene-Sloven- ske Konjice-Loče, bi radi v konjiški občini odžejali vse občane, ki so priključeni na ta vodovodni sistem. Zato bo potrebno zgraditi še povezovalne vodovode in novi rezervoar Skalce. Ko bo zgrajena ta povezava, bodo lahko vodo iz Polen pripelja- li tudi do uporabnikov na vzhodnem delu občine, v Lo- če, Žiče, Dražo vas, Jernej, Tepanje in drugam. Po ob- stoječih ceveh iz rezervoarja Grad namreč ne morejo za- gotoviti dovolj vode iz Po- len, ker je cevovod iz obsto- ječega rezervoarja premajh- nega profila. Doslej je zgra- jen napajalni vod za naselje ob Mizarski in Milenkovi ce- sti. Ko bodo zgradili nov vod, se bo pritisk v ceveh povišal in omogočil normal- no preskrbo z vodo. Za pred- videna dela pa bo potrebno zbrati še veliko denarja. Vrti- no P4 v Polenah, ki so jo te dni zavrtali strokovnjaki Ge- ološkega zavoda iz Ljublja- ne, bodo sofinancirali: Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Območna vodna skupnost Maribor, Republiška razi- skovalna skupnost Slovenije in Občinska samoupravna komunalna skupnost Slo- venske Konjice. Naložba bo stala 227 mili- jonov dinarjev. Četrtino sredstev bo prispevala Ob- činska samoupravna komu- nalna skupnost. MP V Šmarju ne pozabljajo na starejše občane Društvo upokojencev občine Šmarje pri Jelšah je minuli petek pripravilo srečanje tistih krajanov Šmarja, ki so dopolnili osem desetletij. Srečanja se le udeležila dobra polovica od okoli 700 upokojencev Smarskega. Od krajanov, starejših od 80 let je bilo na tej prireditvi 15 (na fotografiji). Nz^starejši krcOan je 93-letni Jože Leskovšek, n^starejši udeleže- nec srečanja pa je bil 87-letni Janez Dražumerič. Vse udeležence je s tophmi besedami pozdravila Rezika Košec, predsednica društva upokojencev Šmarje pri Jelšah, otroci iz osnovne šole Šmaije pa so jim pripravili prisrčen kulturno-zabavni program. Vse ostale starejše krajane, ki se srečanja niso mogli udele- žiti, so člani odbora društva obiskah na domu in jih razveselili s skromnimi darili. STANKO MESTINŠEK »Ll« BOHOR TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA ŠENTJUR PRI CELJU objavlja prosta dela in naloge ■zmenovodja za žagarsko proizvodnjo Pogoji: - končana tehnična srednja šola - lesna smer - dve leti ustreznih delovnih izkušenj Delo je za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov Ll BOHOR, TOZD Žaga in furnirnica Šent- jur pri Celju (komisija za delovna razmerja). O izbiri bomo obvestili kandidate v 15 dneh po zak- ljučenem roku za sprejem prijav. Iz vesolja v zemljo ¥ Slovenskih Konjicah začenjajo z Izgradnjo kabelske televizije Na razširjeni seji sveta krajevne skupnosti Sloven- ske Kot^ice so se prejšnji ponedeljek dokončno odlo- čili, da bodo začeli z izgrad- njo primarne in sekundarne mreže za kabelsko televizi- jo. V kratkem bodo podpisa- li vse pogodbe s posamezni- mi gospodinjstvi. Iger bodo lahko že konec junija dan in noč sedeli pri televizijskih sprejemnikih in spremljali 18 programov iz vesolja. Do 9. januarja se je za ka- belsko televizijo odločilo 913 kr^anov, ki so tudi podpisa- li pogodbe, pričakujejo pa, da jih bo okoh 1000 do 1147, kolikor se jih je prijavilo spr- va. Delo bodo zaupali firmi ESTA iz Zagreba. Naprej bodo položih primarni vod oziroma kable pod zemljo, nato pa do hiš in blokov še sekundarnega, ki bo tekel po zraku. S primarnim vodom bodo morali pohiteti, saj ga bo potrebno položiti pred se- meni za zelenjavo po vrto- vih. Predsednik sveta kra- jevne skupnosti Slovenske Konjice Štefan Vida je po seji, ki je bila zelo odzivna opozoril, da bodo nekaj časa Slovenske Konjice zaradi ze- meljskih del za napeljavo ka- blov videti neurejene, ven- dar bo šlo le za kratek čas, in je zato apeliral na razumeva- nje in sodelovanje izvajalcev s krajani. . Do sedaj so v Slovenskih Konjicah za napeljavo kabel- ske televizije ukrenili vse po- trebno in opravili meritve, izdelali izvedbeni in idejni projekt in pridobili tudi vsa potrebna soglasja. Poleg te, prve faze, pa je enako po- membna tudi druga, S£y so na strehi Konusa že postavili antenski sistem in sprejem- no postajo. Vsa dela so uspe- h opraviti z izdatno finančno pomočjo delovnih organiza- cij. Delni prispevek pa bodo morali seveda prispevati kr^ani sami. Milijon dinar- jev bodo plačali v petih ena- kih obrokih do meseca m^a, če pa bodo dolg poravnali v celoti že v tem mesecu, bo za 300 tisoč dinarjev nižji. Nekateri so to storili kar na minuU seji. V kraju bodo kot prvipri- marni krak izgradili tudi mrežo proti Zrečam, saj je zreško gospodarstvo tudi sofinaciralo glavno spre- jemno postajo na katero bo priključena krajevna skup- nost Zreče. Za kabelsko televizijo vla- da veliko zanimanje tudi v sosednji kr^evni skupno- sti Vešenik, kjer se želi akciji pridružiti kakšnih 100 go- spodinjstev, ki pa bodo mo- rali zato pridobiti lasten pro- jekt, s^ enostavnejša pot ni možna. Signal bo prišel le v tiste domove, kjer so po- ravnali prav vse obveznosti po pogodbi. Če pa imajo po- samezniki televizijske spre- jemnike starejše kot 10 let (s programi od 1 do 12 in ne do 100), bodo morali za sprejem signalov kupiti in montirati še dodatni konvektor, ki ve- lja zdaj 60 tisoč dinarjev. MATEJA PODJED Valentin Stante v SPOMIN Pretekli teden smo na celjskem pokopališču po- kopali Valentina Stante- ta, dolgoletnega profesor- ja celjske gimnazije. Prof Valentin Stante se je rodil 13. 2.1898 nedaleč od Šentjurja, pri Sv. Pri- možu. Pred 1. svetovno vojno je obiskoval našo šolo, maturiral pa je 27. januarja 1920. Leta 1924 je opravil na filozofski fa- kulteti vse izpite, pisne in ustne, tako da je lahko učil prirodopis v vseh gimnazijskih razredih, matematiko in fiziko pa v nižjih razredih srednjih šol. Leta 1924 se je redno zaposlil na celjski gimna- ziji. Tu je delal - razen v času 2. svetovne vojne in enega leta po osvobo- ditvi - do upokojitve leta 1968. Torej več kot 40 let. Tako je bil s šolo povezan kar 50 let, daleč najbolj med vsemi profesorji. Koliko generacij dija- kov ga pozna! Kolikšno je število dijakov? Koliko jih je, ki so maturirali pri njem ? Številke so resnič- no impresivne. Prof Valentina Stante- ta sta krasili dve izraziti značilnosti. Prva je bila izjemna strokovna pod- kovanost. Svoje tri pred- mete je odlično obvladal. To svojo strokovnost pa ni uveljavljal samo pri prenašanju znanja dija- kom, ampak tudi globlje, s^ je aktivno sodeloval tudi pri delu prof dr. Srečka Brodarja, kije od- kril svetovno znano Po- točko zijalko. Druga nje- gova značilnost pa je, da je dolga leta ustvarjalno sodeloval tudi pri delu PD Celje oziroma v odbo- ru Savinjske podružnice Slovenske planinske zve- ze. Oskrbniške naloge so bile v preteklosti še zah- tevnejše kot danes. Na šoli se ga spominja- mo tako, kot je pred leti napisal prof Tine Orel v Planinskem vestniku: »Profesorja Stanteta se celjska gimnazijska zbor- nica rada spominja kot nenavadno dobrega, ko- legialnega in požrtvoval- nega človeka, solidnega strokovnjaka, dobrohot- nega vzgojitelja, velikega ljubitelja mladine in nara- ve. Dobričina, prava do- bričinal« Pa še v nadalje- vanju: »... očetovsko skr- ben kot razrednik, pleme- nit in potrpežljiv, prava zlata duša.* Kaj bi še dodal k tem lepim besedam? Mogoče samo to, da ga nikoli ni- sem videl brez nasmeha. In tak nam bo in mi bo ostal v spominu. prof Jože Zupančič 8. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 Bogastvo bele krizanteme KOMENTIRAMO Da se bliža slovenski kulturni praz- nik, se pozna po številnih napovedih kulturnih prireditev, kijih pripravljajo kulturno umetniška društva, poklicne kulturne ustanove, pa tudi posamezne šole in na koncu koncev tudi krajevne skupnosti. Slovenci, kot da smo na praznik vsako leto bolj ponosni. Vzrok je znan. In v tej ponovni bitki za slo- venstvo se kaj lahko zgodi, da se tudi kakšna zamisel, proslava, ah kulturni dogodek popači, kar bi bila velika škoda. Komite za kulturo pošlje iz sloven- ske prestolnice na začetku leta v kul- turno javnost nekakšne smernice praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Tudi pod letošnjimi je pod- pisan predsednik komiteja Vladimir Kavčič. Komite meni, daje treba praz- ničnost 8. februarja podkrepiti z večjo, predvsem pa bolj organizirano javno kulturno dejavnostjo na praznični dan. V premislek je priloženih tudi ne- kaj možnosti za praznovanje. Tako naj bi knjižnice in knjigarne pripravile priložnostne razstave Prešernovih in drugih slovenskih del, nastope pisate- ljev, razgovore in podobno. V knjigar- nah naj bi za praznik prodajali knjige s popustom, slovenska gledališča in kinematografi naj bi pripravili gala predstave z odprtimi vrati. V mestih bi kazalo ponovno uvesti starodavno na- vado ob slovesnih priložnostih: poz- drav godcev z grajskega stolpa. V šo- lah naj bi imeli nastope pionirski pisci, risarji in glasbeniki, godba ljudske mi- lice pa naj bi se z mažoretkami spreho- dila po mestih. Takšnih smernic repu- bliškega komiteja ea kulturo je še ne- kaj. Seveda predlagajo tudi prikaz do- la v društvih, pevskih zborih, plesnih in folklornih skupinah, nastope na uli- cah in podobno. Na ulice, med ljudi, naj bi stopih znani slovenski literarni in zgodovinski liki, kot na primer Kr- javelj, Krpan, Kopitar, Čop, Preše- ren ...V gostiščih in gostilnah naj bi postregli s kruhom in soljo, na stojni- cah pa z medico. A kaj, ko se kulturi še nikoli nista cedila med in mleko in bo marsikje, zlasti v manjših krajih, za takšno praz- nično vznesenost zmanjkalo denarja že na začetku leta. Večini bo za praz- nik ostala zgolj lastna ustvarjalna vne- ma in tam bo skoraj iz nič nastal pravi praznik. Za druge predlagane šege, ki se po svoji programski zasnovi iz lan- skih niti malo ne razlikujejo, ne bo ostalo kaj prida. Zato pa ni rečeno, da bo vsebina kulturnega praznika v ta- kih razmerah popačena. Bela krizante- ma v gumbnici ne bo pomenila duhov- nega siromaštva, ampak praznovanje na način, ki gaje težko predpisovati. MATEJA POD JED VIDEOPABiU)A E.T. -ITESOLJCEK _★★★★★__ VIDEO KLUB CELJE ★★★★★ CANKARJEVA 13 Igrajo: Henry Thomas, Dee VVallace, Peter Coyote Režija: Steven Spielberg Naslov originala: E.T.- The Extraterrestrial ★ USA 1982 * znan. fant. Najbolje prodajani film vseh časov. Spielberg je za- del žebljico na glavico s tem, ko je prelomil s tradicijo pri- kazovanja extraterrestrialov kot nosilcev zla. S prikupno zgodbo o vesoljčku, ki je po nesreči ostal na zemlji, se tu spoprijateljil z navadnimi Zemljani— da so to otroci, reprezentanti nedolžnosti, nepokvarjenosti, ni naključ- je - je Spielberg postavil po- vsem nove dimenzije in nove možnosti znanstvene fanta- stike (pravzaprav razvije ide- jo, ki jo je spretno vpeljal v filmu »Bližnja srečanja tretje vrste«); ne več, kako se obraniti pred invazijo »ali- enov«, ki hočejo našo kri, ampak kako vzpostaviti stik z njimi, kako jih razumeti, kako z njimi sodelovati, kaj takšna izkušnja prinaša no- vega v življenje in pojmova- nje človeka in njegovega me- sta v neskončnem univer- zumu. Seveda ostaja vprašanje, kaj pravzaprav pomeni to simptomatično projeciranje okrutnosti, krvoločnosti in temeljnega zla v zunaj ze- meljska bitja, glede na to, da z njimi v resnici nimajo rav- no bogatih izkušenj. Mar ni vse to proizvod našega zlega očesa? Mar ni ves strah pred tujimi bitji v bistvu strah pred nami samimi, pred zlom v nas samih? In prav skozi to ovedenje deluje Spi- elbergov obrat tako katark- tično, olajšujoče, da izvabi iz nas tisti »saj res«. Kako subtilno se je Spiel- berg lotil te^subverzije, priča tudi previdnost, s katero uporablja »veliki plan«, ta zdaj že klasični režijski pri- jem za fiksacijo tesnobe. S postopnim, sekvenčno fragmentarnim predstavlja- njem podobe E.T.-ja, pretež- no v zadnjem in srednjem planu, postopoma pred nami gradi podobo simpatičnega bitja, tako da se nam na kon- cu še njegova grdoba zdi prav prikupna. Mimogrede povedano, prav na tem me- stu da Spielberg pravo lekci- jo tudi klasični estetiki, saj je tu grdo najprej dobro - prvi šok za klasičen okus, nazad- nje pa se sprevrže še v svoje protislovje, v lepo - to pa je za taisti okus že povsem nez- nosno. Kakorkoli že, to je film, ki ga s solzami v očeh gledajo tako odrasli kot otroci. Nevarna razmerja vSLG Celjsko gledališče, ki izmenjuje redne abon- majske predstave tudi z drugimi gledališči, gosti ta teden mariborsko gle- dališče s predstavo Cri- stopherja Crumptona Ne- varna razmerja v postavi- tvi Mira Medimorca. V predstavi igra tudi Pe- ter Boštjančič, sicer stalni član celjskega gledališča. Tako bodo vse do 21. januarja Mariborčani skr- beli za popestritev kultur- ne ponudbe v Celju, med- tem ko se Celjani priprav- ljajo za premiero v febru- arju, pa tudi na gostova- nje z otroško predstavo. Daleč od dvorca na av- strijskem koroškem ter z Opero za tri groše za go- stovanje v pobratenem Somboru. MP Pihalni orkester - zaenkrat ne Problematika pihalnega orkestra se v Celju vleče že vse od takrat, ko je zaradi neurejenih razmer (sred- stva, kadri, prostor) prene- hal delovati Pihalni orke- ster ŽPD France Prešeren. Poizkusov, idej in načinov oživitve tega glasbenega ansambla je bilo v zadnjih letih več, vendar so se vsi poizkusi končali neuspešno. Zagnani kulturni delavci, ki jim ni vseeno, da v Celju nimamo tovrstnega orkestra niso vrgli puške v koruzo in Zveza kulturnih organizacij oziroma njeni odbori, so pri- pravili projekt, o katerem so razpravljali tudi na eni zad- njih sej IS Skupščine občine Celje. V projektu je navedeno, da edino sistematično zbiranje sredstev lahko pripelje do končnega uspeha, kajti ob- časne akcije lahko samo po- magajo pri pridobivanju de- narja, osnovni vir pa mora biti stalen. Zato so predlaga- li, da bi ta sredstva zbirali iz dohodka (namenska obvez- nost po ZR), iz netto osebnih dohodkov, sindikalnega di- narja ali drugih stalnih virov. Po sedanjih ocenah bi po- stavitev pihalnega orkestra stala okoli 880 tisoč dinarjev ali 330 tisoč mark, kajti le izračun v tuji valuti je lahko primerjalen, razen tega bi del teh sredstev rabili v devi- zah, saj kvalitetnih instru- mentov ni mogoče kupiti na našem trgu. Za zbiranje de- narja so predvideli dve vari- anti, tri in pet letno obdobje. Drugi problem, ki se po- javlja ob organizaciji takšne- ga orkestra, so kadri. Glede na to, da na Glasbeni šoli v Celju že imajo mladinski pihalni orkester, ob vključe- vanju nekaterih preizkuše- nih glasbenikov, to ne bi smelo predstavljati večjih te- žav, še posebej če upošteva- mo petletno obdobje. Razprava o tej problemati- ki na izvršnem svetu ni pad- la v najbolj ugoden čas, saj je bila prva seja preložena zara- di stavke delavcev Ema. Ta- ko so tudi razpravljavci v glavnem bili proti ustano- vitvi, kar je potem potrdil tu- di izvršni svet, z utemeljitvi- jo, da zdajšnji čas ni najbolj primeren za ustanavljanje takšnega orkestra. Nimajo pa nič proti, če se bodo v združenem delu dogovorili in izdvojili potreben denar za ustanovitev pihalnega or- kestra v Celju. Skratka vse skupaj je izzvenelo v povzet- ku misli Anke Aškerc: »Vprašanje je ali bomo pro- padli z ali brez »plehmu- zike«. F. P. Slovenski projekt »Mozart« Je shodil V koncertni dvorani Glas- bene šole v Titovem Vele- nju je bil v soboto, 14. janu- arja 1989 prvi koncert pro- jekta Komornega ansambla »SLOVENICUM« in diri- genta Uroša Lajovica. V šti- rih ciklusih koncertov bo- do, z mnogimi instrumen- talnimi in vokalnimi' soli- sti, pa tudi zbori, vzorčno približali naši publiki Mo- zarta, njegov čas in okolje. Vsekakor je to edinstven projekt v slovenski kon- certni dejavnosti, zato je dobil tudi podporo Kultur- ne skupnosti, pomeni pa tu- di pravi stik s kulturo Evrope. Na prvem koncertu prvega ciklusa z naslovom »Mozart in učitelji« so izvajalci pred- stavili spored skladb Mozar- tovega prvega učitelja očeta Leopolda in devet oziroma desetletnega Wolfganga. Le- opold Mozart (1719-1787) si je kot izvrsten violinist, dvorni skladatelj in kapelnik salzburške nadškofije nalo- žil tudi odgovorno nalogo: popolno izobrazbo svojega genialnega sina. Njegova Simfonija v D imenovana »Die Bauern- hochzeit« je programsko zas- novana, grajena na predkla- sičnih elementih in pred- vsem všečna. Tovrsten očetov vpliv je v Wolfgangovi šegavi sklad- bi »Galimathias musicum«, drugi točki sobotnega kon- certa, ki jo je kot desetletni deček napisi za slavje ob inavguraciji Oranjskega princa, kot 17-delni potpuri na znane napeve. V Leopol- dovem Koncertu za troben- to, ki je del daljše Serenade, se je s sebi lastno briljanco predstavil solist na trobenti Stanko Arnold. V zaključni Wolfgangovi Simfoniji v D - duru KV 19 je poslušalce presenetila in osupnila neverjetna izurje- nost in muzikalna dožive- tost, s katero je komaj dvet- letni Mozart obvladal to glas- beno zvrst. Koncert je na poslušalce napravil globok zvočni vtis, k čemer je gotovo prispevala izbrana zasedba glasbenikov komornega ansambla »SLO- VENICUM«, zvočnost njiho- vih instrumentov, način nji- hove igre in ne nazadnje iz- redni akustični ambient koncertne dvorane glasbene šole, v kateri ta glasba zazve- ni v vsej svoji igrivosti in si- jaju. Idejnemu vodji projekta, dirigentu Urošu Lajovicu, je bil pri izvedbi v ospredju go- tovo muzikalni dosežek, s či- mer je navdušil polno dvora- no, ki ni prišla samo iz obči- ne in regije, ampak tudi od dlje. Prvi korak velikega kon- certnega sklopa je bil pogu- men in trden. Prav gotovo bodo taki tudi naslednji in tako bo Wolfgang Amadeus Mozart postajal tudi naš »do- mačin«. Ob drugem koncertu bo iz- šla tudi knjižica s prispevki znanstvenikov in poznaval- cev Mozartovega dela in bit- ja. Tako bodo koncerti dobili tudi primerno pisno sprem- ljavo ob že dobrih koncert- nih listih. CIRIL VERTAČNIK Naslednji koncerti prve- ga ciklusa bodo v Titovem Velenju: 11. februarja, 18. marca, 8. aprila in 13. maja 1989. Knjižnica naj bo informacijski center Skoraj ga ni, ki ne bi bil vsaj občas- ni, če že ne redni obiskovalec osred- njih, ali pa krajevnih oddelkov Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju, ki je po velikosti in ponudbi na knjiž- nih policah nekako na tretjem mestu v Sloveniji. Pri tem pa je bolj pomemben poda- tek, da ima knjiga med bralci na Celj- skem (knjižnica je območnega znača- ja) kljub novim medijem še vedno vid- no mesto. Tako meni tudi ravnatelj Knjižnice Edvarda Kardelja Janko Germadnik, ki se z novimi delovnimi izzivi spoprijema od septembra lani. - Knjiga torej še ima svoje občin- stvo? »Moram reči da, in podatek lahko podprem z dejstvom, da pri številu vpisanih ne opažamo večjih nihanj, kakor tudi ne pri obiskih v posamez- nih oddelkih. Bolj se je potrebno za- misliti nad pestrostjo ponudbe, ki po- stcga zaradi pomanjkanja denarja vse boU šibka. To pa lahko ima dolgoroč- nejše posledice.« - Vemo, da so knjige zelo drage, v izposojevalnici pa so še vedno lah- ko dostopne. Kako pa ste v knjižnici kos dragii^i? »Nismo ji. Knjižnica bi morala biti s kryižnim fondom opremljena po nor- mativih, ki pravijo, da bi morali letno na 1000 prebivalcev nabaviti vsaj 200 knjig in 5 naslovov periodičnega tiska. V praksi je ta normativ razpolovljen. Bolj ko divja inflacija, manjši je odsto- tek nakupa knjig.« - Tu zadaj se torej skriva tista na začetku omenjena šibkejša ponudba. Imate kakšno posebno strategijo zo- per temu? »Samo racionalen postopek nakupa, pri čemer vemo, da vseh bralcev ne bomo mogli zadovoljiti. Zato skušamo starejšim ponuditi tisto, kar bi sami radi brali, mlajše bralce pa vsaj nekoli- ko oblikovati.« - Ustaviva se torej za hip na otro- škem oddelku. Kakšna je bralna kul- tura naših otrok? »Prav pri otrocih je pomembno, ka- ko jim knjigo ponudimo, v kakšnem ozračju jo izbirajo, kakšno^okolje jih obdaja. Zato se zelo trudimo z dodat- nimi dejavnostmi. Še posebej zd^, v počitnicah brez snega. Dopoldne in popoldne prirejamo urice pravljic, otrokom je na voljo televizijski spre- jemnik, kotiček za listanje knjig, raču- nalniške igrice, in konec koncev - 27 tisoč enot, ki se na leto povečujejo za 800 knjig. V takem okolju, mislim, se knjiga otroku mora priljubiti.« - Knjižnica stopa tudi v korak s časom. Pred kratkim ste odprli vi- deoteko. »Zadeli smo v polno. Videoteka je postala atraktivno stičišče zlasti mlaj- ših obiskovalcev. Police pa so v teh dneh skoraj prazne, saj je povpraševa- rye za video kasetami izredno veliko.« - Dolžnosti ravnatelja ste sprejeli šele pred nekaj meseci, gotovo pa je, da imate svojo vizijo razvoja knjižni- ce, mislim predvsem po vsebinski strani. »Knjižnica ne sme biti samo skladiš- če knjig, temveč mora postati infor- macijski center, kot je to, na primer, mariborska knjižnica. Razvoj v to smer, kije gotovo nujen, vidim v sode- lovanju z združenim delom. Ali kon- kreten primer: v Kovinotehni so zain- teresirani, da bi ustvarili lastno bazo podatkov, in da bi bili s knjižnico po- vezani s terminali, kjer bi tudi lahko iskali želeno znanje. Zaenkrat imamo dva računalnika tipa Atari, ki sta manjše zmogljivosti in sta za tako ak- cijo prešibka. Letos bomo skušali ani- mirati gospodarstvo, pa tudi razisko- valno in kulturno skupnost za nakup močnejšega računalnika, medtem ko bi Atarija prevzela vlogo terminala- Načrte bi lahko uresničili v kakšnih dveh letih. Tako bi bilo zlasti strokov- no znanje, s^ imajo nekatere delovne organizacije bogato strokovno litera- turo, pomembna nadgradnja našega gradiva. Stopili smo v informacijsko družbo, in ker že tako zamujamo za razvitim svetom, kaže na brzeči vlak čimprej skočiti.« MATEJA PODJED GLASNIK SMRTI - (Messenger of Death) - akcijski - (557) - * ★ Charles Bronson, v tem filmu igra novinarja-detektiva, veijeli ali ne, ne izstreli niti enega metka. LINČ - (The Gauntlet) - akcijski - (556) - ★★ • Clint Eastvvood ima držo celo v nemogočem filmu. VSILJIVEC - (Intrudor) - grozljivka - (601) - ★ Krvav, vendar prozoren film, v katerem se avtoiju natepe toliko učinkov, da ne obvlada več njihovih razlogov. 48 UR - (48 Hrs) - akcijski - (559) - ★★★ Ne n^bolj posrečena kombinacija: Eddie Murphy in Nick Nolte skupaj; prvi je ravno toliko »akcijec«, kolikor je drugi »komik«; manjko pri obeh je očiten. Sicer pa je film dobro narejen in gledljiv. BODOČA PRETEKLOST - (Future Past) - zabavni (595) - ★★ Film sicer poskuša biti zabavna znanstvena fantastika, vendar pa boleha na toliko logičnih napakah, da komaj še ohrani atribut zabavnosti - kako je s fantastiko pa si sami poglejte. 19. JANUAR 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Nagelj za nezo Dobila ga Je zreška Rogia Ljubljanska televizija je v svoji akciji »nagelj - ne- ža« pripela turistični nagelj za razmah in kakovost na področju turistične ponud- be Rekreacijsko turistične- mu centru Unior na Rogli. Tako je RTC Unior po za- slugi svojih gostinskih in tu- rističnih delavcev nežo iz- pred treh let zamenjal za rdeč nagelj. Tega bodo skrb- no prilivali, da bo nastal šo- pek, je dejal Maks Brečko, pomočnik glavnega direk- torja Unioija za turizem: »Prepričan sem, da smo si nagelj tudi zaslužili, saj smo v razvoj in boljšo ponudbo vložili resnično veliko denar- ja in lastnega truda. Delno nas je k temu res spodbudila neža izpred treh let, saj smo se že tedaj odločili, da gremo v bitko za kakovost. Kako naO si sicer drugače razlaga- mo pripravljenost ljudi, da v danih razmerah, ko ni sne- ga niti za zdravilo, ko snežni top zaradi previsokih tempe- ratur odpove, da gredo vsak dan s traktorji in lopatami v bitko za sneg. Vozijo ga iz pohorskih gozdov in doslej so ga naši delavci s pomočjo okoliških kmetov, navozih že 10 tisoč kubičnih metrov. Tako omogočajo smuko na Mašinžagi, Ostruščici in Uni- orčku kakšnim 700 smučar- jem na dan. Rogla je v očeh smučarjev s takšno izvirno akcijo veliko pridobila in takšno raven popolne po- nudbe bomo skušah v pri- hodnje še nadgrajevati. V kratkem pričakujemo ve- rifikacijo za naziv Rogle kot klimatsko zdraviliškega kra- ja in Zreč termalno zdravili- škega kraja.« MP Tečaji za gasilce Občinska gasilska zveza Žalec pripravlja za bodoče gasilce predavanja, ki bodo v vseh sedmih sektorjih, ki zajemajo 47 društev. Tečaj bo trajal 35 ur, opraviti pa ga morajo vsi novi člani dru- štev. Občinska gasilska zve- za šteje sedaj tri tisoč gasil- cev, ko pa bodo končani te- čaji, jih naj bi bilo še dvesto več. T. T. Irena Štraus Albin Rozman Andrija Dragšič Desetič na Reško planino Tudi letos, drugo januar- sko nedeljo, so preboldski planinci pripravili tradici- onalni planinski pohod iz Prebolda do planinskega doma pod Reško planino. Tokrat je bilo še posebno slovesno, saj je to bil že de- seti pohod, ki se ga redno udeležujejo ne samo kraja- ni Prebolda in okolice, temveč vsako leto več in več planincev iz celotne Slovenije in tudi sosednje republike, kar dokazuje, da je pohod izredno dobro pri- pravljen. Okoli šeststo po- hodnikov pa je potrdilo, da so takšne akcije dobrodo- šle, saj združujejo vedno večje množice sprostitve željnih ljudi. Rekli so: Irena Štraus iz Celja: »L^tos sem prvič na poho- du v družbi moje družine. S tem smo se za danes izog- nili celjskemu onesnažene- mu zraku. V tem lepem sončnem dnevu se bomo nadihali svežega zraka in si nabrali moči za nov delovni teden.« Albin Rozman iz Litije: »Sem član Planinskega društva Železničar iz Ljub- ljane. Rad se udeležujem takšnih zimskih pohodov, posebno tega v Preboldu, ki je sproščen in ni napo- ren. Od tu me bo pot vodila naprej do Partizanskega vr- ha in v Trbovlje, od koder se bom z vlakom vrnil domov.« Andrija Dragšič iz Za- greba: »Na Kumu sem zve- del za ta današnji pohod. Do Celja smo s prijatelji prišli z vlakom, naprej pa malo z avtobusom in pa peš. Lep dan, svež zrak, to je pohod prijateljstva in prijetnega planinskega druženja. Še bom prišel, pripeljal bom še več prija- teljev saj se dober glas da- leč sliši.« Preboldska krajevna skupnost je bila v prete- klem letu najboljša v repu- bliki na področju rekreaci- je. Prvi koraki so že tudi letos storjeni. Moto »razgi- bajmo življenje« so si zasta- vili z vso resnostjo in zag- nanostjo. L. KORBER Zrak v Celju Prejšnji teden smo izmerili najvišjo 24 urno povprečno koncentracijo SO2 v zraku v ponedeljek 9. 1.1989. Najvišje dovoljeno 24 urno povprečje je bilo pre- koračeno še v torek 10.1.1989, v nedeljo 15. 1. in ponedeljek 16. 1. 1989. Najvišjo 1/2 urno povprečno koncen- tracijo SO2 v zraku smo izmerili v torek 10. 1. ob 11.00 uri in je znašala 1,30 mg S02/m^ zraka. 1/2 urne povprečne kon- centracije SO2 v zraku so presegle najviš- jo dovoljeno povprečje še v ponedeljek in v sredo. Visoka 1/2 urne koncentracije SO2 v zraku so se vedno pojavljale v času porušitve temperaturnih inverzij in niso trajale dlje časa. Temperaturne inverzije nastajajo ob lepem, stabilnem vremenu, zato lahko v Celju pričakujemo močneje onesnažen zrak vsak dan, dokler ne bo prišlo do večje spremembe vremena. Moka za ogrožene krajane Na. prošnjo občinske organizacije Rdečega križa Ce- lje je delovna organizacija Mlinsko-predelovalna indu- strija Celje podarila 300 kilogramov kakovostne bele moke. Moko bodo izročili krajevnim organizacijam Rdečega križa v celjski občini. Te pa jo bodo na osnovi seznamov upravičencev do takšne oblike pomoči razdelile socialno najbolj ogroženim krajanom. Gre za potezo delovne or- ganizacije, vredno pohvale, ki bo morda našla odziv še kje drugje. ČGP DELO TOZD Novi tednik in Radio Celje objavlja prosta dela in naloge knjigovodje s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Od kandidatov zahtevamo srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi in praksi naj kandi- dati pošljejo na naslov ČGP DELO, TOZD Novi ted- nik, Celje, Trg V. kongresa 3 a, v 15. dneh po objavi. SOZD MERX DO ZDRAVILIŠČE DOBRNA Delavski svet razpisuje dela in naloge vodenje finančno računovodske službe za dobo 4 let Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Celje izpol- njevati še naslednje pogoje: - visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delov- nih izkušenj na podobnih delih in nalogah oz. višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izku- šenj na podobnih delih in nalogah - pasivno znanje dveh tujih jezikov - poznavanje samoupravnega in gospodarskega prava - znanje iz vodenja in organiziranja - izpit iz VPD - kandidati morajo priložiti razvojni program dela računovodske službe in opredeliti lastno vlogo v njem. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO« na naslov SOZD MERX - DO ZDRAVILIŠČE DOBRNA Splošno kadrovska služba 63204 DOBRNA Na podlagi 185. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88) izdajajo uprave za družbene prihodke občin CELJE. LAŠKO IN ŠENTJUR PRI CELJU POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV za leto 1988 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1989 za zavezance, katerim se odmer- jajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1989. NAPOVED ZA ODMERO DAVKA MORAJO VLOŽITI: ZA LETO 1988 1. Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohod- kih doseženih v letu 1988; 2. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti in zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, ki občasno dosegajo dohodek z opravljanjem dejavnosti, ki s predpisi niso prepovedane, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1988; 3. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohod- kih doseženih v letu 1988; 4. Zavezanci davka od dohodka iz avtorskih pravic, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih dose- ženih v letu 1988; 5. Zavezanci davka od skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1988. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupni čisti dohodek v letu 1988 presega 20.077.310 dinarjev. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec opravlja kmetijsko proizvodnjo na območju občine, v kateri nima stalnega prebivališča, pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri opravlja kmetijsko proizvodnjo; - zavezanci iz 2. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezanec nima stalnega pre- bivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družin- ski člani; - zavezanci iz 3. in 4. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebiva- lišče njegovi družinski člani; - zavezanci iz 5. točke, za dohodke dosežene z oddajanjem v najem ali podnajem nepremičnin, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju nepremičnina leži; za dohodke dosežene z oddajanjem v najem premičnega pre- moženja, s prodajo premičnega premoženja in za dohodke iz drugega premoženja ter premoženjskih pravic, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; - zavezanci iz 6. točke pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju so imeli v letu 1988 najdalj stalno prebivališče. ZA LETO 1989 1. Zavezanci davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem zneku za leto 1989; 2. Zavezanci davka od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1989; 3. Zavezanci davka od dohodka iz poklicnih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1989. Napoved vložijo: - zavezanci iz 1. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec opravlja kmetijsko proizvodnjo na območju občine, v kateri nima stalnega prebivališča, pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri opravlja kmetijsko proizvodnjo; - zavezanci iz 2. točke, ki imajo poslovni prostor, pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če zavezano nima stalnega prebi- vališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družin- ski člani; - zavezanci iz 3. točke pri upravi za družbene prihodke občine, v kateri imajo stalno prebivališče; če zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri upravi za družbene prihodke občine, na katere območju imajo stalno prebiva- lišče njegovi družinski člani; Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi v sprejemni pisarni občinskih upravnih organov, oziroma pri upravah za družbene prihodke. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določe- nem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev nap>ovedi odmerjeni davek povečan za 10%. Povečan dav^ znaša najmanj 50.000 dinarjev, kolikor plača tudi zavezanec, ki mu davek ni bil odmerjen. Zavezancu, ki ne vloži napovedi, se odmerjeni davek poveča za 20%. Povečani davek znaša najmanj 100.000 dinarjev, kolikor plača tudi zavezanec, ki mu davek ni bil odmerjen. OBČINSKE UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE OBČIN CELJE, LAŠKO IN ŠENTJUR PRI CEUU 10. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 Kmečka zveza ne dela čudežev Pripomogla pa Je, Pa se kmetov glas sliši iz njegovllt ust Kot zažari iskra izpod pepela, tako je lansko pomlad vzplamtela ideja o kmečki zvezi. Zvezi, ki naj bi pripomogla k temu, da se bo slišal glas slovenskega kmeta, njegove zahteve in želje, da se kmetijstvo končno iz socialne prelevi v gospodarsko dejavnost in da se tudi kmečkemu življu prizna mesto v družbi. Po dobre pol leta se je prvotno navduše- nje malce poleglo, postalo je jasno, da kmečka zveza čudežev ne more narediti. Kot je dejal eden od predsednikov podruž- nice kmečke zveze: »Pristali smo na realnih tleh«. Kako daleč pa smo s kmečko zvezo, usta- navljanjem podružnic in uresničevanjem programa na Celjskem? Celje: Zanimanje veliko, podružnice še ni Kljub velikemu zanimanju in številu ljudi, ki so podpisali pristopne izjave, v Celju podružica kmečke zveze še ni zaži- vela. V mesto ob Savinji sta med prvimi zane- sla idejo o ustanovitvi člana republiškega iniciativnega odbora za ustanovitev kmečke zveze Adriana Zupane in Franc Cencelj. Že v začetku maja so kmetje in tudi drugi obča- ni dobili proglas za ustanovitev ter prijavni- ce, s pomočjo ljudi v sekcijah za kmetijstvo v krajevnih konferencah socialistične zveze so se dogovarjali za ustanovitev iniciativne- ga odbora v Celju. Le-ta še vedno ni organi- ziran, kljub velikemu zanimanju v krajev- nih skupnostih niso pripravili seznama lju- di, ki bi bili pripravljeni delati v odboru in prevzeti krmilo podružnice v svoje roke. Mozirje: Odbor ustanovljen, posebne aktivnosti ni v mozirski občini je bil ustanovni zbor maja, udeležilo se ga je okrog 300 ljudi, skupnoje doslej podpisalo izjave okrog 550 kmetov, pol kmetov, dijakov in drugih ob- čanov. Na takratnem zboru so ustanovili odbor, ki šteje 11 članov, v njem so tudi predstavni- ki mladih, ki se niso odločili za ustanavlja- nje lastne podružnice. V odboru imajo pri- pravljen program, delo naj bi zaradi po- manjkanja časa steklo zlasti v zimskih me- secih. Mozirski odbor deluje, tako kot tudi po drugih občinah, v okviru socialistične zveze, vendar v predsedstvu občinske orga- nizacije socialistične zveze zaenkrat še ni- majo svojega predstavnika. Laško: Organiziran spodnji del občine Kmetje iz petih krajevnih skupnosti: Vr- hovo, Jagnjenica, Svibno, Radeče in Zida- ni most so odbor ustanovili lani no- vembra. V njihov odbor so se vključili tudi krajani sosednjega Dola pri Hratniku, sedež pa ima- jo v Radečah. V zgornjem delu laške občine doslej še ni bilo pobud za ustanovitev odbo- ra, če pa bodo kmetje zainteresirani, bodo kmečko zvezo ustanovili tudi v ostalih kra- jevnih skupnostih. Program dela v Laškem je živahen, kot so sami ocenili, njihove želje in cilji pa so podobni že sklepom problem- ske konference izpred dveh let v Svibnem, kjer so se že takrat zavzemali za višje od- kupne cene in lepši jutri kmečkega živ- ljenja. Velenje: Malo kmetov In tudi majhno zanimanje za zvezo Po podatkih iz občinske konference soci- alistične zveze Velenje na tamkajšnjem območju še ni bilo razprave o ustanavlja- nju kmečke zveze. Bilo je nekaj pobud, nekaj interesentov, vendar je prevladalo stališče, da podružnice kmečke zveze ni potrebno ustanavljati, ne- kaj kmetov se je vključilo tudi v odbore izven občine Velenje. »Če bodo kmetje ka- zali interes in želeli ustanoviti svojo podruž- nico, jim bomo vsekakor prisluhnili,', so ob- ljubili v občinski organizaciji v Velenju. Žalec: V nedeljo ustanovili iniciativni odbor čeprav je Savinjska dolina kmetijsko področje, nekaj ljudi z žalskega območja pa deluje tudi v upravnem odboru sloven- ske kmečke zveze, doslej v občini podruž- nica še ni zaživela. Minulo nedeljo pa so v Grižah ustanavljali iniciativni odbor, ki naj bi postavil na noge podružnico tudi v tej dolini. Zbora se jo udeležilo okrog 120 kmetov, za predsednika so izvolili Ivana Kudra iz Griž. Zdaj jih čaka predvsem pridobivanje članstva in priprava programa dela. Šmarje pri Jelšah: Podružnica le v Bistrici ob Sotli V Bistrici ob Sotli so podružnico kmečke zveze ustanovili avgusta. Zanimanje za njeno delovanje so kazali tudi v Kozjem, Virštanju in Zagorju, toda zaenkrat ostajajo še pri besedah. Kot so po- vedali v občinski organizaciji socialistične zveze, so kmečki zvezi pripravljeni nuditi tehnično pomoč in njenim članom pomaga- ti pri administrativnih delih, toda pobud doslej še ni bilo. Šentjur: Za kmečko zvezo se zanimajo mladi Delovanje kmečke zveze in ustanovitev podružnice na šentjurskem območju je bi- la tema ene izmed zadnjih sej predsedstva občinske konference socialistične zveze v Šentjurju. Po oceni članov doslej v občini Šentjur ni bilo še nobene pobude za ustanovitev po- družnice. Zanjo se zanimajo predvsem mla- di kmetje, ki nameravajo v prihodnje usta- noviti podružnico kmečke zveze mladih. Slovenske Konjice: Kmečka zveza je zaživela Med tistimi občinami na Celjskem, kjer je kmečka zveza zaživela tako, kot so si mnogi zamišljali, so Slovenske Konjice. Delujejo pod okriljem socialistične zveze, kjer so jim ponudili tudi prostor za njihovo delo in potrebe. Člani odbora se sestajajo vsaka dva meseca, doslej pa so se z mnenji, stališči in tudi kritičnimi pripombami vključili v razprave o melioracijah na tam- kajšnjem območju, zlasti izplačilih odškod- nin, odkupnih cenah in krepitvi članstva kmečke zveze. Trenutno se pripravljajo na redni občni zbor. povečati nameravajo šte- vilo članov, zda.) jih jc okrog 150. v naslod njih mesecih pa bodo povedali svoja stali.š- ča o novem zakonu o gozdovih. Njihova naloga pa jc vsekakor tudi sprotno sprem- ljanje dogajanj v kmetijstvu. Glas kmetov se sliši Takšno je torej stanje v kmečki zvezi na Celjskem. Čudežev ni naredila, realisti jih tudi pričakovali niso. Pomembno jc. da je zaživela, da se glas kmeta sliši iz njegovih ust. ne pa iz ust nekoga tretjega. Sicer pa -prepustimo besedo tistim, ki so ali pa še poskušajo kmečko zvezo postaviti na nogo: Adriana Zupane, Celje, članica inici- ativnega odbora republiške kmečke zveze: »Ob prvem evidentiranju je bilo izredno ve- liko prijavljenih. Upam si trditi, da je ideja imela v Celju izredno velik odmev, toda žal nihče ni izpeljal organizacijskega dola. Ti o- ba je najti dvorano, sklicati ljudi in izvoliti odbor. Posebnega programa v Celju nima- mo. osnova je republiški program. Menim pa. da so kmetje tukaj še vedno preveč apa- tični.'. Andrej Presečnik, Mozirje, vodja odbora kmečke zveze: >'Doslej kakšnih posebnih aktivnosti v občini ni bilo v okviru kmečko zveze, vključili smo so le v razpravo o orga- niziranju gozdarstva v dolini. V začetku fe- bruarja bomo pripravili program dela za le- tošnje leto. Ocenjujem pa. da smo počasi stopili na malo bolj realna tla. Sprva so jo morda od kmečke zveze pričakovalo \'oč. kot jo v resnici bilo mogoče. Na republiški ravni je kmečka zveza zelo prisotna, v obči- ni pa je aktivnost manjša.« Alojz Starina, Laško, predsednik po- družnice: Naš odbor zajotna ljudi s podictč- ja potih krajevnih skupnosti in ono sosed- nji občini. Kolikor vom. so so žololi vkljui iti tudi kniotjo i/. Rimskih Toplio in Juiklostra. Naš upravni odboi' jo začason. na pr\'oni občnom zboru bomo izvolili stalni odhoi. Vso družbonopolitično organizacijo in de- lovno organizacijo, za katoro moiiinio. da so ukvarjajo s problematiko kmotijst\a. stno obvestili o našem delu in jim povedali, da se želimo vključiti ter skupno rešo\ ati proble- me. Doslej kakšnih stikov še ni bilo. mislim, da naši stvari niso naklonjeni. Tudi sedaj, ko npr. v zadrugi Laško monjujejo direktor, ja. nismo vključeni. Silili so pa no bomo. Moti me. da v republiški konferenci še vod- no nimamo mosta za člana kmečko zvezo. Rekel bi. da so politika obotavlja. Skratka., povsod moraš narediti invazijo, da prideš zraven. Menim pa. da so obstoj kmečko zve- zo pozna, čutiti jc. da obstoja. Znaki, ki ka- žejo na to. so višje odkupno cono ži\ ino. mleka in tudi politično strukturo so obna.ša jo manj samovoljno.- Ciril Robek, Šmarje pri Jelšah, predsed- nik odbora v Bistrici ob Sotli: Sklicali smo ustanovno skupščino, udeležilo se je jo precejšnjo število ljudi, tako da zanimanje za kmečko zvezo jo. Naloga izvršilnega od- bora je. da zdaj pripravi program dola. Tre- ba je upoštevati, da imajo kmečki ljudje manj časa za sostankovanjo in zato tudi stvari tečejo počasneje.« Jože Petelinek, Slovenske Konjice, pred- sednik odbora kmečke zveze: Že na ja\ ni tribuni v Slovonskiii Konjicah smo jasno in glasno povedali, da kmečka zveza no bo naredila čudežev. Menim cclo. da jo tista prva ovforija okrog kmečko zvezo bila pre- velika. zdaj smo končno pristali na realnih tleh. Vpliv kmečko zveze so pozna. Višje so odkupne ceno. vabijo nas na ra/lično .-se- stanke in razgovore, naša mnenja tudi upo- števajo. In prav je. da so naš glas sliši iz naših ust. no pa iz ust tretjega, np'- P"!i- tika IRENA .lELEN-BASA Lani zgradili le eno farmo Plščančjereja v Savinjski tioUni ste že slišali, da so strokov- njaki na Škotskem zredili pr- vega piščanca iz epruvete? Po mnenju znanstvenikov bo to pripeljalo do novih pasem su- per piščancev, ki bodo hitro rasli, njihova jajca pa bodo vrhunske kakovosti. Tako na Škotskem. Kako pa je v domačih logih, kako daleč smo s piščančjerejo v Savinj- ski dolini? Tam piščančjereja sicer še ni tako daleč kot na Škotskem, vendar so v zadnjih letih dosegli velik napredek. Pred leti so vseljevali po 400 do 500 piščancev, danes jih vseljujejo že blizu 20.000, letno zredijo 4 milijone kilogramov piščancev in ponudijo tržišču 8 milijonov jajc, precej so izpo- polnili tehnologijo pitanja. Začetki perutninarstva sega- jo v Savinjski dolini v začetek šestdesetih let. Takrat so vse- ljevali po 400, 500 piščancev, leta 67 so število povečali na 5000 do 7000. Načrtneje so piš- čančjerejo začeli razvijati šele potem, ko so proizvodnjo me- hanizirali. Napeljali so napajal- ne in krmilne linije, uredili si- lose ter ogrevanje. Farme, ki so še pred časom lezle na širino, so počasi nadomestili s farma- mi v nadstropjih, kar je po oce- ni strokovnjakov cenejše. Danes se s perutninarstvom v dolini ukvarja 28 rejcev, ne- kaj kooperantov ima Hmezad tudi v konjiški občini, v Dom- žalah in v Trbovljah. Letno zre- dijo 2 milijone pitovnih piš- čancev, ki je okrog 4500 ton žive teže perutnine. S proiz- vodnjo jajc se ukvarjajo trijo rejci. V zadnjem času so v piščanč- jereji prešli na novo tehnologi- jo, tako imenovanega podaljša- nega pitanja. Rejci pitajo piš- čance 46 do 47 dni, poprečna teža piščanca jc okrog 2 kg. Letno imajo rejci 5 do 6 tar- nusov. Pomanjkanje denarja je tudi v piščančjereji naredilo svoje. Lani so v Savinjski dolini zgra- dili eno farmo, za letos ne načr- tujejo nobene. V Hmezadu raz- mišljajo le o obnovitvi gospo- darskih poslopij in nadgradnji obstoječih hlevov. O piščančjereji v Savinjski dolini so povedali: mag. Dušan Vedenik, tehnolog perutni- narske proizvodnje v Kmetij- ski zadrugi Savinjska dolina: "Perutninarski reprokrog Hmezada sestavljajo: Jata Ljubljana. Kmetijska zadruga Savinjska dolina. Kmetijska zadruga Drava Radlje, Kmetij- ski kombinat Šmarje, Tovarna krmil in Agrina. Ta reprokrog usklajuje poslovno in proiz- vodno politiko v pcrutninar- stvoi. Naša proizvodnja je zelo selektivna, to pa zaradi tega. ker je izredno intenzivna. Hi- tro se spreminjajo novosti v zvezi s prehrano, genetiko, vse to pa zahteva tesno poveza- vo' z rejci. Objekti morajo biti zgrajeni po določenih zahte- vah, ki ustrezajo modernim standardom. Večina naših ob- jektov pa je zgrajena pred 10. 15 leti. V zadnjih letih so se pojavile predvsem težave zara- di neustrezne termoizolacije, stroški energije so visoki in rejci niso več dosegali rezulta- tov, kakršne so želeli.« Ana Juhart, Orla vas: S piščančjerejo se ukvarjamo 7 let. Sprva je šlo bolje, danes je ta proizvodnja silno draga. Imamo 17 200 piščancev, imeli smo jih že po 18600. Poloti je lažje, ker je kurjava cenejša, manj je stroškov. Jc pa ta pa- noga zelo zahtevna, terja veli- ko dela, prpdvsem pa skrbi, na razpolago moraš biti podnevi in ponoči.« Milan Vasle. Podkraj: Sem čisti začetnik v perutninar- stvu, doslej sem oddal prvo skupino vseljenih piščancev. O gradnji farme smo se začeli pogovarjati lani marca, maja smo začeli graditi in oktobra vselili 22600 piščancev. Za gradnjo sem dobil 130 milijo- nov dinarjev kredita, le-ta bo revaloriziran, čeprav je bilo sprva rečeno, da bo obrestna mera vseskozi 42 odstotna. S Kmetijsko zadrugo se pogo- varjamo, na kakšen način bi zdaj lahko odplačal posojeni denar in upam, da bomo neka- ko našli skupen jezik « Dr. Anton Vrabič, tehnolog perutninarske pioizvodnje v Hmezadu: -Strašno me moti izraz umetni piščanci in umet- na jajca. Tu ni nič umetnega. Kokoši jedo normalna krmila, sestavljena iz osnovnih suro- vin: koruze, soje. mesne moke. dikalcijevega ibsfata in soli. To so normalni pridelki z njiv in odpadki klavnih snovi, prede- lani v visokokvalitetne belja- kovine.« IRENA JELEN-BAŠA Zima - čas izobraževanja Hmezad, Kmetijska za- druga Savinjska dolina vsa- ko leto pripravlja za kmete in njihove pospeševalce v zimskem času vrsto izo- braževalnih predavanj. Predavanja, ki so se že za- čela in bodo trajala do konca februarja, bodo po vseh de- vetih temeljnih zadružnih organizacijah, ki združujejo več kot tisoč kmetov, neka- tera, bolj specializirana, pa na enem mestu. O teh nam je nekaj več povedal Jože Šala- mun, vodja tehnoloških služb: »Predavanja bodo obrav- navala trinajst različnih tem, in sicem kolobar in priprava zemlje za hmeljišča ter po- stavitev in vzdrževanje žič- nic, tekoča problematika v hmeljarstvu, vzdrževanje melioracijskih sistemov in agrotehnični ukrepi glede na založenost tal, uporaba zaš- čitnih sredstev v poljedel- stvu, gnojenje njiv in travni- kov glede na vsebnost hra- nilnih snovi v tleh, napake pri siliranju krme in uporaba silaže, pridelovanje poljščin in kolobar v naših pogojih, higiensko pridobivanje mle- ka in ugotavljanje kvalitete, perutninarstvo, rez, vzgoja in sajenje jablan v intenziv- nih nasadih, eno predavanje bo po izbiri za zadružnice. pripravili bomo začetni tečaj iz nemščine in nazadnje go- vorili še o varstvu pri delu. Kasneje smo se dogovorili še za predavanje o zniževanju stroškov v prireji mleka in mesa.« Predavali bodo strokov- njaki iz Hmezada, Kmetij- skega zavoda Maribor, Hme- ljarskega inštituta in Živino- rejsko veterinarskega zavo- da Celje. T. TAVČAR »IZLETNIK« Celje, prometno, gostinsko in turistično podjetje Komisija za delovna razmerja TOZD Potniški promet oglaša prosta dela in naloge komercialni posli v TOZD POTNIŠKI PROMET - 1 izvajalec Pogoji: VI. stopnja strokovne zahtevnosti ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj, - znanje tujega jezika Delo je za nedoločen čas, poskusno delo traja 60 dni. Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor OZD »IZ- LETNIK« Celje, Aškerčeva ui. 20, Celje, v roku 8 dni po objavi oglasa. 19. JANUAR 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 11 Še enkrat »Voda v nafti« Na objavo prispevka av- torja F. D., ki je bil objavljen v Novem tedniku 29. 12. lani, dajemo odgovor oziroma ko- mentar. čeprav bi po našem mnenju komentar moral biti objavljen skupaj s prispev- kom »Voda v nafti« zaradi vsebinske aktualnosti, ne pa šele po objavi prispevka. Zimske težave s plinskim oljem ne nastopajo zaradi prisotnosti vode v gorivu, kot v prispevku zatrjuje F. D., ampak so posledica ke- mične sestavine plinskega olja. S takimi težavami se ne ubadajo samo vozniki pri nas. ampak tudi v tehnolo- ško bolj razvitih državah. Voda v vsakem gorivu pa se usede (in zmrzuje) samo na dnu posode in nikoli na gla- dini (kot je s poskusom ugo- tovil F. D.)! Trditve avtoija v drugem, tretjem in četrtem odstavku omenjenega prispevka, ki se nanašajo na kakovost plin- skega olja, razkrivajo tolikš- no nestrokovnost, da jih je na omejenem prostoru v ča- sopisu težko docela pojsniti. Najbolje je, da trditve avtor- ja spodbijemo po njegovi, le še nekohko dopolnjeni »me- todi«. Skratka, F. D. bi lahko po- novil poskus. Posoda, v ka- teri bo plinsko olje stalo na mrazu, naj ima nekoliko več- jo prostornino. Vanjo je po- trebno naliti plinsko olje in vodo v poljubnem razmerju ter jo čez noč postaviti na mraz. Tovariš F. D. bo na- slednje jutro, če bo posnel »led« na gladini in odlil osta- nek plinskega olja, najbrž nekoliko razočaran - na dnu posode bo odkril še en sloj ledu in, če ga bo raztalil, bo dobil enako količino vode, kot jo je prejšnji večer sam nalil v posodo. Sklep: na gla- dini ni nastal led, ampak ne- kaj drugega - parafin. Tova- riš F. D. je led, ki ga opisuje v prispevku, najbrž samo po- duhal, sedaj pa naj ga še raz- tali. Pri tem bo rad ah nerad moral priznati, da pridoblje- na tekočina nikakor ni voda, ampak gorivo. V primeru, da bi F. D. pred objavo prispevka svoje dile- me in napačna razmišljanja o prisotnosti vode v nafti nekje strokovno razčistil (lahko tudi pri nas - pri Pe- trolu), bi odpadli vsi dvomi in sumničenja na račun to- vrstne poštenosti prodajal- cev na bencinskih servisih. Menimo, da so takšna »oži- gosanja« delavcev na ben- cinskih servisih enostranska ter v škodo vseh delavcev pri Petrolu. Ob takem razmišlja- nju zbledi tudi vrednotenje dela na benciskih servisih, saj mora ta isti prodajalec, ki je »obogatel zaradi vode v nafti«, biti na razpolago slehernemu kupcu ob vsa- kem času, tudi pri minus 20 stopinj Celzija, tudi v nede- ljo in ob praznikih, ko je ve- čina lahko doma ob toplem zapečku. Za navedene posamezne primere »neopravičenega bogatenja« pa bi bilo tako v obojestransko korist po- trebno zadevo osvethti kon- kretno, saj je naloga in dolž- nost posameznika in družbe, da preprečuje negativne po- jave v družbi; s tem pa je tudi na mestu ugotovitev F. D., da vseh »črpalkarjev« ne smemo metati v isti koš. CIRIL PIRŠ za Petrol, TOE Celje Nedosledno opravljanje dolžnosti. Dne 30. 10. letos ob 15.55 uri je imel moj sin prometno nesrečo v Kostrivnici pri Ro- gaški Slatini. V nesreči se je huje ranil. Prizadevni domačin ga je odpeljal v Zdravstveni dom Rogaška Slatina, tam so mu nudili prvo pomoč in obve- stiH prometno mihco. Na kraj nesreče je prispela pa- trulja celjske prometne mili- ce (Konekar in Zupančič) ter uslužbenec postaje mihce iz Rogaške Slatine (Kovačič). Sina so odpeljali v celjsko bolnišnico in ga še isti dan operirali. Vozilo je odstranila s kraja nesreče vlečna služba AMZS po nalogu milič- nikov. Prva pomanjkljivost se je zgodila, ker voznik vlečne službe ni dobil naslova last- nika poškodovanega vozila, ki so ga tako odpeljaU v Celje in šele po kasnejši interven- ciji lastnika nazaj v Šentjur. Druga pomanjkljivost je bila za mene kot očeta veliko bolj boleča. Nihče me na- mreč ni obvestil o prometni nesreči, o tem da je moj otrok ranjen. Po dvajsetih urah sem sam začel razmi- šljati o najhujšem in sem po- klical šentjursko postajo mi- lice. Takoj so mi ponudili po- moč; pridobili so podatke, da je sin ranjen in leži v bol- nišnici. Tako sem po 23-ih urah le prišel do ranjenega sina. Osebje bolnišnice pa se je že mnogo prej spraševalo, kakšni so to starši, ki se ne zanim^o za stanje svojega otroka. Nihče ni mogel verje- ti, da o nesreči nisem bil ob- veščen. VALENTIN ZDRAVKO CEROVŠEK, Šentjur Preverili smo navedbe Zdravka Valentina Cerovška v zvezi s prometno nezgodo, ki jo je obravnavala patrulja Postcue prometne milice Ce- ye, v sodelovanju z milični- kom Oddelka milice Roga- ška Slatina. Glede obeh spornih dejstev so naše ugo- tovitve naslednje. Vozniku vlečne službe AMZ CeUe je bil dan točen naslov, kam mora odpeljati poškodovano vozilo. Ker po lastni izjavi ni našel hišne številke 14 v Ulici talcev v Šentjurju pri Celju, je vozi- lo odpeljal na sedež AMZ. Za obveščanje svojcev se je zavezal sopotnik v vozilu last poškodovanega Romana CEROVŠKA, njegov prija- telj Sebastjan STRAŠEK, ki pri prometni nezgodi ni bil telesno poškodovan. Milični- kom seje sam ponudil, da bo starše poškodovanega Ro- mana obvestil on, češ da bo to bolj pomirjujoče, kot če bi jih obveščali miličniki. Ob tako ugotovljenem de- janskem stanju prepuščamo pritožitelju Valentinu Zdrav- ku CEROVŠKU, da sam oce- ni, če so miličniki v tem pri- meru res nedosledno oprav- ljali svoje dolžnosti. Delavci milice si v naši družbi še vedno prizadeva- mo slediti geslu: »Svetuj, po- magaj, ukrepaj!« MARTIN KRAŠEK, komandir Postaje prometne mihce Celje Še enkrat: »Božič z ognjemetom« Zelo rada berem Novi ted- nik, še posebej pisma bral- cev. Prav v tej rubriki pa me je prizadel prispevek Marije K., zato sem morala napisati teh nekaj vrstic. Omenjala je metanje pe- tard na sveti večer, karneval in nekulturno obnašanje. Čudim seji, kako potem pre- nese Silvestrovo. ko pade precej več petard in žarilnih raket, saj se takrat v mestu kar bliska. Za praznika kot sta Božič in Velika noč pa se spodobi, da na veselje in v čast prazniku mladi pokajo na razhčne načine. Marija K. se sprašuje, za- kaj miličniki ne reagirajo? Mislim, da zato. ker so pa- metni in ker je tudi njim to- plo pri srcu ob takšnih praz- nikih, čeprav so takrat v službi. Tudi RTV je imela super program za sveti ve- čer, posebej pa veljajo čestit- ke še za program na Valu 202. Srečni smo lahko, da imarno tako razgledane poli- tike. ki nam za praznike s prijazno besedo voščijo po radiu. Uredništ\ai Novega tedni- ka in vašim bralcem želim veliko uspehov, Mariji K. pa več potrpljenja. IVANKA U. Srečanje upokojencev celjskega vodovoda Celjski vodovod je za svoje upokojence pripravil veselo srečanje zadnje dneve de- cembra. Že po tradiciji nas je v sejni dvorani podjetja pri- čakal direktor Erih Po^anec, nam stisnil roko in nas pova- bil k lepo okrašeni mizi z raz- nimi okrepčili. Tudi naše de- narnice so postale debelejše, to pa je hkrati potrditev, da so pri vodovodu dobri go- spodaiji, kar je bilo razvidno tudi iz pozdravnega govora direktorja, ki nas je hkrati seznanil tudi o širitvi vodo- vodnega omrežja v prete- klem letu, tako da Celjanom ne bo primanjkovalo pitne vode. V pozdravnem govoru je tudi omenil 80-letnico, od kar je po železnih ceveh pri- tekla voda iz Vitanja v Celje. Vsem delavcem vodovoda se v imenu upokojencev is- kreno zahvaljujem za vse do- brote, ki smo jih bili deležni, zlasti pa za prijaznost, hkrati pa upamo, da se bomo ob koncu tega leta spet srečali na Lavi. FRANC JAGER Babno Zalivala upokojencev Upokojenci delovne orga- nizacije Izletnik se zahvalju- jemo svoji nekdanji delovni organizaciji, ki nas ne pozabi med letom, še posebej pa se je izkazala ob koncu prete- klega leta. Kolektiv nas je povabil, da spet malo po- kramljamo. potem nas je vodstvo podjetja odpeljalo v Rogaško Slatino, kjer smo si ogledali Izletnikovo prido- bitev - novo avtobusno po- stajo. Tam so nas tudi prijaz- no postregli z okrepčilom in nas potem odpeljali v Vir- štanj. kjer nas je čakala opol- danska pogostitev. Ob novo- letnih darilih, kosilu, dobri kapljici, zvokih harmonike in nastopu izletnikove igral- ske skupine se je veselo raz- položenje še stopnjevalo, žal pa je prišel čas. ko smo se morali posloviti. Upokojenci Izletnika se zahvaljujemo svojemu ko- lektivu in upamo, da nas tu- di v prihodnje ne bodo poza- bili. B.C. Življenje teče naprej Stara sem 52 let in sem 2 leti vdova, doma pa sem iz Celja. Ne najdem poti iz za- čaranega kroga osamljeno- sti, čeprav imam vse materi- alne pogoje za solidno življe- nje, ki pa teče naprej, če si žalosten ali vesel. Vem, da nas je veliko so- rodnih duš. ki nas je doletela ista usoda. Radi bi se srečali, vendar ne vemo drug za dru- gega. Človek pa je družabno bitje in težko prenaša sa- moto. To pismo pišem v imenu več ovdovelih oseb, ki so me k temu vzpodbudile. Imamo eno veliko prošnjo - v mislih imamo idejo, da bi v časopi- su namenili kotiček za nas. mogoče bi bila to stalna ru- brika »za ovdovele«. Mogoče bi organizirali srečanje ali iz- let, čakanje novega leta... Marsikateremu bi na ta na- čin posijalo sonce sreče v osamljeno življenje in bi vam bil hvaležen za pomoč. BARBARA Celje Zavedamo se. da bi lahko tudi v našem uredništvu na- redili precej, da bi bilo ne- katerim življenje manj sa- motno. Konkretno o tem še nismo razmišljali, saj je po- trebno takšne in podobne akcije temeljito pripraviti. V uredništvu sicer že ima- mo kup akcij, ki nam vsako leto vzamejo precej časa. obljubljamo pa, da bomo razmislili tudi o vaši pobu- di in poskušali pomagati osamljenim. Uredništvo Izleti upokojencev V imenu upokojencev bi se rada zahvalila komisiji za izlete pri Društvu upokojen cev Celje. L;uii smo imeli 35 izletov po naši ožji domovini in v zamejstvo, pri organiza- ciji pa so se zelo trudili Slavi ca Perme. Julčka Krusič in Martin Tominc. Med zelo uspešnimi izleti je bil ogled Krambergcjevč domačije, izpustili nismo ni ti tradicionalnega martino- vanja v počitniškem domu v Izoli, nekateri naši upoko jenci pa so se tudi zelo radi udeleževali mesečnih dopol danskih izidov v Pliberk. Komisiji za izlete želimo tudi v tem letu srečno roko pri izbiri izletov. MARA ESlll Tremerje Celjskemu občinstvu se na odru Slovenskega ljudskega gledališča v Celju v tem tednu predstavlja ansambel mariborske Drame z delom Christopherja Humptona Nevarna razmerja. Drevi ob pol osmih bodo igrali za abonma četrtek, jutri ob 19.30 uri pa bo uprizoritev Nevar- nih razmerij za premierni abonma. V soboto, 21. decembra bodo celjski gledališčniki gosto- vali v srednji dvorani Cank^evega doma v Ljubljani z mladinsko igro Andersena in Verasa Daleč od dvorca, zvečer ob pol osmih pa bo na celjskem odru predstava gostujočega ansambla mariborske Drame - Humptonova Nevarna razmeija. Kompas iz Celja organizira v soboto, 21. januarja ogled musicala Fantom opere v Theatru an der Wien na Dunaju. Avtobus bo odpe^al v soboto zjutraj ob 5. uri izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju, na poti proti Mariboru pa bodo potniki lahko vstopili tudi v Žalcu in v Celju, pri hotelu Celeia. Cena aranžmaja je 120.000 din, vstopnica pa 190 ATS, prijave sprejemajo v vseh posloval- nicah Kompasa regije Celje. V Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri ob 19.30 uri koncert Moškega pevskega zbora Zdravilišča. V Piv- , niči pa je na ogled tudi razstava del akademskega shkaija, ! risarja in grafika Miodraga Nagornega. Razstavo njegovih del si lahko pgledate do 3. februaija. V Razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju bodo jutri ob 17. uri o(^rli razstavo novejših del likovnega ustva^alca Srečka Skobemeta. V kulturnem programu ob otvoritvi bodo nastopili pevka Damjana Penič, pianistka Brina Zupančič-Rogelj in dramski igralec Bogomir Veras. Razstava bo na ogled do 29. januaija, dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. V galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem Velenju bodo drevi ob 19. uri odprli didaktično razstavo Slika na papiiju. Razstavo bo predstavila akademska sli- karka Alenka Gerlovič. V Likovnem salonu v Celju je odprta razstava slikarskih del Štefana Marflaka. Razstava bo na ogled do 25. januaija. V Knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je odprta raz- stava z naslovom Faksimilirane izdaje starih krgig in roko- pisov. Razstavo si lahko ogledate do 20. februarja v času, ko knjižnica posluje za bralce. V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Celju bo drevi ob 20. uri predavaje »Svilena pot«. Anton Gregor Mis bo govoril o svileni poti, ki je vodila po Sovjetski zvezi. Kitajski, Indiji, Afganistanu..., svoje predavanje pa bo popestril z diapozitivi. Jutri bo v KLjUBu plesni večer, v soboto, 21. januaija pa bo ob 21. uri v okviru Jazz-Cluba nastopil Ugrin in Divjak Quartet. Prihodrui petek, 27. janua^a bo v kulturnem domu v Tmovljah predavar^e o alpinističnem vzponu na Trisul v Himalaji in o spustu z jadralnimi padiili, pa tudi o zgodo- vini in razvoju jadranja s padali v svetu in pri nas. Preda- vala bosta Sandi Marinčič in Vlasta Kunaver. Res je, mnogo časo- pisov imamo. Marsi- kaj izveste iz njih. To da so stvari, ki jih najdete samo v NO- VEM TEDNIKU. To so novice o dogod- kih in ljudeh iz vaše neposredne bližine. Iz vaše krajevne skupnosti, občine, regije. Novice o stva- reh na Celjskem, ki vas življenjsko zadevajo in zato najbolj zanimajo. Vsak četrtek v NOVEM TEDNIKU. Pa pravite, da prav ob četrtkih ne greste mimo nobenega kioska. Ali pa pride prepozno in NOVEGA TEDNIKA že zmanjka. Rešitev je preprosta. Postanite NAROČNIK. Vsako leto izide 52 številk NOVEGA TEDNIKA. To je pri sedanji ceni 63 tisoč 400 dinarjev. Toda celotna naročnina za NOVI TEDNIK je samo 50 tisoč in 400 dinarjev in polletna te 25 tisoč in 200 dinarjev. Naročniki torej dobivajo NOVI TEDNIK deset ted- nov zastonj. To pa še ni vse. Naročniki imajo vsako leto pravico do enega brezplačnega malega oglasa v NOVEM TEDNIKU in 50 odstotkov popusta pri eni čestitki na Radiu Celje. NOVI TEDNIK - o vsem, kar je novega okrog vas. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Fredi Jože Ivan Velimir dan, pa Klepet s celjskimi klošarji Vsi, ki nas pot vsak dan vo- di po celjskih ulicah, lahko večkrat opazimo skupinico ljudi, ki s steklenicami v ro- kah posedajo na klopeh ali kar na tleh v Cankarjevi ulici, na Tomšičevem tr^, na avto- busni in na železniški postaji ter še kje. Videti so zanemar- jeni, neurejeni, zapuščeni. Ljudje jih največkrat okarak- terizirajo kot pijance, lenuhe, delomrzneže. »Samo posedajo in pijejo, le delati se jim ne ljubi,« je večkrat slišati iz ust mimoidočih. Nemara je to res. Toda kaj, če vendarle posku- šamo o njih razmišljati malo drugače. Že imena, s katerimi so po- imenovali te ljudi, so ponižujo- ča. Veijetno so si jih izmisliU tisti, ki jim je način življenja teh ljudi najbolj tuj, nerazum- ljiv, večkrat celo ogaben. Mno- gi se namreč sprašujejo, kako je sploh mogoče, da lahko ne- kateri ljudje živijo na tako niz- koten način. Žal ie malokdo razmišlja, da so tudi kloša^i ljudje z lastnimi usodami in življenjskimi izkušnjami, ki so lahko še kako zanimive. Ven- dar vse te usode v največji meri kroji alkohol. V Celju je kar nekaj klošar- jev. KoUko jih je točno, ne ve nihče. Postavlja se namreč vprašanje, kdo sploh je klošar. Ah so to ljudje brez stanovanja in brez dela ali tisti, ki žicajo denar, pijejo in hodijo po me- stu brez pravega cilja. Zgovoren klepet Po druženju s celjskimi klo- šarji bi lahko rekli, da gre pred- vsem za ljudi, ki im^o kje žive- ti, so pa brez službe in vsi od- visni od alkohola. Če niso v službi, morajo pa jesti in piti, je edina možnost, da kradejo, prosijo ali k^ malega kje zaslu- žijo. Eden izmed pogovorov z njimi, je izgledal nekako ta- kole: Kje preživljate dneve? Fredi: Večji del dneva pohaj- kujemo po mestu. Če nažicamo ali zaslužimo kaj denarja, si ku- pimo Uter Plemenka. To je naj- cenejše vino in po njemu kar zagoriš. Jože: Veliko časa preživimo tudi v hotelu Haustor. Kje je ta hotel: Jože: To je hodnik v eni iz- med hiš v Cankarjevi ulici. Tam imamo najbolj zanimive pogovore. Pogovarjamo se o težkem življenju, o pijači, o ženskah, včasih tudi malo o politiki. Kako je mogoče živeti po- polnoma brez denarja? Ivan: Jaz imam denar. Dobi- vam penzijo in še nekaj drugih zaslužkov. Veliko denarja imam na banki in tudi v denar- nici. Lahko pokažem! Fredi: Potem pa daj za liter? Ivan: Vama nikoli, sta preve- lika lenuha. Vsega bi lahko imela dovolj, toda ne ljubi se vama delat. Sta pač delomrz- neža. Jože: Veš koliko prošenj sem že napisal, a me nikjer ne vza- mejo v službo. Ivan: Saj ni čudno, ko si kar naprej pijan. Fredi: Zaslužim le tako, da »fušam« pri Vrhovšku, ali pri kakšnem drugem privatniku. Toda vedo, v kakšni situaciji sem in mi zato zelo slabo pla- čalo. Karli Štante iz Strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovai^e nam je povedal, da je Fredi pri njih že veliko- krat zaprosil za službo. Ven- dar so v njegovem primeru okoliščine otežene z najmanj dveh plati. Fredi je nujno po- treben zdravljenja, ker ga takšnega kot je, ne bo nihče hotel sprejeti v službo. Poleg tega je na Celjskem veliko lju- di, okoli 2000, ki so zdravi in voljni delati, med ostalimi tu- di nekaj bivših delavcev LIK, ki že njim ne morejo najti' službe. Takšnih in podobnih pogo- vorov je med klošapi iz dneva v dan veliko. Če nisi eden iz- med njih, neradi govorijo o svojem življenju. Kar malce tečen moraš biti, da jih pripra- viš do pogovora. Dobra taktika je tudi ta, da jim daš za liter vina. S tem jim hitro razvežeš jezik. Ko jih pripraviš do pogo- vora, se trudijo, da bi bili čim- bolj samozavestni in močni. Večkrat pretiravajo in po nekaj minutah lahko ugotoviš, da se njihova samozavest kaj hitro zruši, ko jim malo »pihneš na dušo« in ko se začneš z njimi pogovarjati o stvareh, ki so za njih boleče. Kolikor klošarjev, toliko filozofij Vsak izmed njih ima svojo življenjsko filozofijo. Fredija ne zanima, kaj bo jutri, poju- trišnjem, kaj bo čez en mesec. Zanima ga le to, kako bo preži- vel danes. Zaveda se, daje brez službe in denarja zelo težko ži- veti. »Če bi dobil službo, lahko takoj neham piti,« pravi Fredi. Ob tem je jasno, da bo moral naprej prenehati s pretiranim pitjem alkohola in da bo šele potem lahko »resen« kandidat za sprejem v službo. Sicer je Fredi zelo simpati- čen možakar. Še kot fant je bil zelo prijazen, v vojski je bil v zadnji generaciji, ki je služila še 18 mesecev, kasneje se je poročil in delal v celjski Rekla- mi. Žal so se časi spremenili. Še posebno za Fredija. Zapil se je, ločil od žene, pustil službo in začel pohajkovati po mestu. Tako je že šest let brez službe in vsakič, ko ga srečam, se mi zdi, da vidno propada. »Ker ne dobim službe, sem obupan, tu in tam pa mi kar ustreza takšen način življenja. Če nimaš de- narja, se vs^j ne jeziš, kadar se kaj podraži. Sicer sem letos na- pisal veliko prošenj, ampak ni- koli nisem dobil pozitivnega odgovora. Tudi socialno po- moč so mi odklonili.« Fredi meni, da ne veljajo za vse, ki prosijo za socialno pomoč ena- ki kriteriji. Nekateri imajo pri- vilegije. Dobijo vsaj bloke za hrano. Sam ne dobim ničesar. Socialna delavka Jožica Ko- dra-Rizmal pravi, da so Fredi in mnogi ostali zaprosili za so- cialno pomoč, toda, ker so sposobni delati, so jim pomoč odklonili. Po zakonodaji je za delo sposoben vsak, ki nima potrdila invalidske komisije, da je telesni ali duševni inva- lid. Tudi Jožica misli, da je edino upanje za Fredija zdravljenje proti alkoholiz- mu. To je predlagala tudi Fre- diju, ki pa je prepričan, da so v Vojniku sami norci. Na soci- alnem skrbstvu kaj več kot to, da ljudem svetujejo in zagoto- vijo socialno skrbstvo vsaj za to, da lahko gredo k zdravni- ku, ne morejo storiti. Pri Frediju in tudi pri ostalih klošarjih je jasno, da so v zača- ranem krogu. Takšni kot so, ne morejo dobiti službe, brez nje pa ne morejo biti drugačni, kot so. Verjetno ni ves problem v službi. Jože je bil zaposlen že ničkoUkokrat, toda v službi ni nikoli zdržal več kot leto ali dve. Zaenkrat zasluži le tu in tam kakšen dinar, pri razUčnih občasnih dehh. »Nekaj dni na- zaj, sem celo dopoldne kopal jarek za 5000 dinarjev. Potem smo šli s prijatelji na liter vina.« Pri Jožetu se postavlja vpra- šanje, kako lahko nekdo pusti službo, ne da bi vedel, od česa bo živel. Usoda človeka je na- mreč še kako povezana z nje- govim delom. Jože pravi, da je do tega spoznanja prišel pre- pozno in da nikoli dela ni jemal dovolj resno in odgovorno. Če bo imel zopet priložnost redno delati, bo poskušal spremeniti svoj odnos do dela, pove. So res vsega sami krivi? Ivan se le občasno druži s klošarji. Ima penzijo in še druge občasne vire dohodka. »Velikokrat je zelo zanimivo v družbi s klošarji, ker znajo biti življenjski in zabavni, na- paka je le, ker nočejo nikjer delati.« Velimir je bil nekoč voznik pri komunali. Ko ga je žena prevarala in zapustila, se ni več znašel. Lani je bil v zaporu. Pravi, da zaradi tega, ker ni plačeval preživnine. »S klošarji se družim, ker so to edini prija- telji, ki jih imam. Ko me je za- pustila žena, sem bil osamljen. Takoj bi se zopet poročil, le že- no bi si moral poiskati. V živ- ljenju se ne znajdem več in večkrat sem zelo obupan.« Življenje klošarjev ni lahko. Vsak lahko reče: saj so si sami krivi. Mogoče res. Toda veliko ljudi, v življenju preživlja hude krize in stiske, iz katerih je tež- ko najti izhod. V takih trenut- kih so mnogi posamezniki ne- močni in obupani, razočarani in brez upanja v prihodnost. Večina izmed njih znova poiš- če dovolj moči in volje, da spremenijo tok življenja in zo- pet odkrijejo stvari, ki osmish- jo njihovo življenje. Peščica ljudi pa vendarle ni več kos težavam, ki se nakopi- čijo v njih. Nekateri sami pretr- gajo nit življenja, drugi začnejo piti, mnogi pustijo službo, zgu- bijo prijatelje, v okolju jih lju- dje začnejo prezirati. Možnost za ponovno uveljavitev je pri takšnih ljudeh že zelo težavna. Nihče ne ve, kaj se bo zgodi- lo s Fredijem, Jožetom, Iva- nom, Velimirom in mnogimi ostalimi ljudmi z dna družbene lestvice, ki živijo v našem oko- lju. Fredi večkrat zasanja, da bi najraje šel v Ameriko, ker je tam veliko lepše živeti. Jasno je, da za Fredija in ostale ni Amerike. Tam je ljudi, ki živijo iz dneva v dan še veliko več. Kaj bi še rekh o ljudeh, ki živi- jo na obrobju naše družbe? Če jim že ne moremo pomagati, jih poizkusimo vsaj razumeti in obravnavati kot ljudi. Saj to, konec koncev, tudi so. VOJKO ZUPANC Tudi vidva bi imela denar, če bi delala. Ruai FU Rudi Filej J vega tipa, pj danes, ko jJ malokdaj rij sooča, je mal] ma. Ostaja J tega ima do^ Nemara se t. iz učitelja na i stal predsedii cije sprašuje! jo vse tiste v| njegovi stanoj ljudem na poa cija in generart morale vendjj Rudi Filej na zo morale ko v kakršnem s se odraža tu skupščinsken, delovanja tor^ li in gradili a brobit našega, da v razgovor, konference sg Jelšah. 1 Ni n^brž ■ vnaprej vedej tretji sklic ua ne organov, je klavrno p^ stanje? R. Filej: Rej sklicem nekatj skih odborov,! sveti in koord) širitvi in poglj področjih naž^ na konferenca) družbena orga( so imeli možin činske konfen urgence in pn gih osnovnih { nek^: daijudji Ijejo le kot jd kot možnosli uresničevanji^ nost in ne kotji mnogi izmed ti pozneje izvolje kaj šele, da biil vanje. Ni torej jejo in če orgai radi tega je pre njeno, sicer pa nismo imeli v« Ko sva že pr ne bi kazalo s| so predsednil tičnih organii njenega izvrši člani Predsd SZDL? R. Filej: Res usklajevar^a iJ obveznosti, ki 189 NOVI TEDNIK - STRAN 13 sp m družbo brez revnih ljudi iredsetlnlH SZDL, o Idejah, Idealih In resničnosti iicer Kačurje- i toliko, da je |h vodah, ne- rt, s katero se ^ od idealiz- iptimizem, in D potem, ko je 'odčetrtku po- itne organiza- [e se razblinja- je on sam in tpljal mladim pgova genera- jd njim. Kriza kar čez noč. )ozaija na kri- rok za stanje, riza morale pa delegatskem, iročju našega reč pričakova- duhovno do- , je tekla bese- :om Občinske te Šmaije pri ble že s prvim koordinacij- Bedstva. Vsi ti I so namenjeni la posameznih Vsaka krajev- hopolitična ali to društvo, vsi \ v organe ob- t bile potrebne tirar;je v mno- otovo kaže na lentiranja jem- lenitev, ne pa >delovanja pri [olj kot obvez- m pa še nek^: bvidentirani in ih vedeli niso, nek za sodelo- lej ne udeležu- Ičinkoviti. Za- D bolj obreme- (I predsedstvu ldsedstvu: ali tčilo o tem, da tfružbenopoli- \ skupščine in tar po funkciji je konference ledstvo mesto , toda številne profesionalni ^- funkcionarji, jim pogosto onemogoč^o so- delovanje v našem predsedstvu, in to ta- krat, ko bi bilo to še kako potrebno. Zaradi tega se pojavljajo kritike na račun profesi- onalcev, postavlja pa se vprašanje, ali so te kritike vedno tudi upravičene. Vseeno predlagam, da razmishmo o tem: da mora biti vsaka družbenopoUtična organizacija zastopana v Predsedstvu s svojim delega- tom, da pa ni nmno, da bi bil to profesiona- lec po funkciji. Če je zaradi tematike na seji Predsedstva to nujno, lahko povabimo na sejo tudi profesionalce. V občini je vse pogosteje slišati pobudo za deprofesionalizacijo predsedniške funkcije v občnski konferenci SZDL. Ka- ko jo sprejemate in ocenjujete? R.Filej: Spominjam se, da je bila ta po- buda izrečena že na seji Predsedstva lani decembra, pred programsko-volilno sejo, zanjo pa se zavzemajo tudi v borčevski or- ganizaciji. Na seji sem takrat reagiral pri- bližno takole: Dogovorite se, ali bom pred- sednik OK SZDL (če bom seveda izvoljen), profesionalno ali neprofesionalno. Ko bom na občinski konferenci SZDL v službi, se pač ne bom boril za to, da to službo izgu- bim. In ostalo je tako, kot je bilo. Nedvom- no pa bomo morali čimprej dobro razmisli- ti, ali je to v tem času nujno, in še bolj, ah si to še lahko privoščimo zdso, ko želimo čim- prej zmanjšati vse vrste porabe. Zase lahko rečem le to: ne vem, kako bi bilo mogoče funkcijo predsednika opravljati neprofesi- onalno, £ili bi poleg rednega dela to zmogel, niti ne morem vedeti, kakšno dodatno obremenitev bi to prineslo sekretarju. Vse- kakor pa bom morebitno odločitev občin- ske konference SZDL da se funkcija pred- sednika deprofesionahzira, tudi spoštoval. Prvo leto predsedovanja ste največ časa namenjali raznim volitvam in razpravam ob spremembi Ustave SFRJ. Do kakšnih spoznanj ste prišli v teh postopkih? R.Filej: Predvsem so prih^ale na površ- je težnje in zahteve po neposrednih voli- tvah na vse funkcije v našem sistemu, s tem pa tudi zahteve po kandidatnih listah z več kandidati, torej po odprtih listah. Znani lanski zapleti so pokazali, daje treba volilni zakon in pravilnik ustrezno popraviti, ga spremeniti in to vsekakor pred volitvami leta 1990. Omogočiti je treba čim večji in čimbolj neposreden vpliv vseh vohlcev na končne odlo"čitve v zvezi z vsemi pomemb- nimi funkcijami v našem sistemu, pa nsO gre za občnsko, repubUško ali zvezno raven. Kaj bo treba pred prihodnjimi volitva- mi v občinski konferenci SZDL narediti, da bi prišli zares pravi ljudje na prava mesta? R.Filej: Že to pomlad bo treba začeti z evidentiranjem možnih kandidatov za čla- ne delegacij, prav tako za funkcije v občin- ski Skupščini in skupščinah SIS. Ne glede na morebitne spremembe v sedanji mreži sisov, v republiški Ustavi in sedanji zako- nod^i pa sem prepričan, da moramo dele- gatski sistem vsekakor obdržati. Dejstvo je, da je delovanje tega sistema ena stalnih in najbolj pomembnih nalog v SZDL, v pove- zavi z njo pa vodenje dolgoročne in tekoče kadrovske politike na vseh ravneh. Da bi bih pravi ljudje na pravih mestih pa se je že zd^ treba pogovoriti z delegati, ali so še pripravljeni sodelovati v prihodnje, istočas- no pa evidentirati nove. Evidentiramo jih lahko veliko, učinkovitost pa lahko priča- kujemo le od tistih, ki bodo na kandidaturo zavestno in odgovorno pristali. V razmislek d^jem pobudo za predhodno usposabljanje evidentiranih delegatov. Takoj po zaključ- ku evidentiranja, bi bilo dobro izvesti kr^ši seminar za možne kandidate in jih seznani- ti z glavnimi nalogami delegacij in delega- tov ter skupščin, v katerih bodo ob more- bitni izvolitvi delovah. S tem bi jim ne- dvomno olajšah odločitev, dosegh pa bi tu- di to, da bi vsakdo vedel, na k^ pristna in kaj se bo od njega zahtevalo. Vse preveč je namreč primerov, ko se pristanek dobi na način »imel boš n^več dve seji letno, ostalo pa ni pomembno.« Leto dni je mimo, odkar ste predsednik Občinske konference SZDL v šmarski ob- čini. Čemu ste posvečali premalo pozor- nosti in je bo zato v prihodnje treba po- svečati več? R. Filej: Položaju upokojencev, invalidov in mladih, izh^ajoč iz dejstva, da so prav ti med socialno n^bolj ogroženimi. Nedvom- no bi kazalo ne le razpravljati, temveč najti tudi rešitve, nove programe in povezave. Zlasti z združenim delom preko ustrezne kadrovske in štipendijske politike, prekva- lifikacij in podobnega. Mladim je treba omogočiti zaposlitev in jim dati možnost, da svoje znanje vnovčijo ter hkrati polno prispevno k razvoju občine. Invalidom omogočiti, da postanejo enakopravni part- neiji v sistemu, ter doseči, da upokojitev ne bo zanje kazen, temveč nagrada za minulo delo. Koliko se, kot nerazvita slovenska obči- na, danes še lahko sklicujete na vrednoti, kot sta solidarnost in vzajemnost da bi se končno poslovili od druščine podobnih slovenskih občin? R.Filej: Povsem normalno je, da kot manj rEizvita slovenska občina poudarjamo potrebo po skladnejšem regionalnem raz- voju na vseh področjih, potrebo po več soU- darnosti s strani razvitejših. Borimo se, da dohitimo razvitejše, to pa je mogoče le v primeru, če nam oni sami pri tem poma- gcoo. Ne mislim se zdaj spuščati v konkret- na področja kjer brez sohdarnosti ne bi mogh uresničevati zagotovljenih," osnovnih programov, rad pa bi opozoril na nekatere vzporednice. Jugoslavija ima svoja nerazvi- ta območja kot je na primer Kosovo. Slove- nija ima svoje manj razvite občne kot so Šmarje, Šentjur, Lenart, Tolmin itd. Ali ni- mamo tudi v šmarski občini svoja manj razvita območja, manj razvite krajevne skupnosti. Ali nima tudi večina krajevnih skupnosti manj razvite dele? S tem želim reči, da moramo to, kar pričakujemo v ok- viru repubhke do razvitejših sredin, prene- sti tudi v naše okolje, na območje občine, in to še bolj kot doslej. Kako se vaš idealizem počuti v sponah realnosti? Kaj je po vašem mnenju glavni razlog, da gre skoraj vse narobe, da se nam nekoč svetli cilji tako zlahka izmi- kajo? R. Filej: Glavni krivec za družbeno in go- spodarsko krizo je naša morala. Mislim na tisto vrednoto, ki jo vse premalo postavlja- mo v ospredje. Mislim preprosto na pošte- nost vsakega izmed nas do sebe in do dru- gih, na odgovornost do izpolnjevanja vse- ga, za kar se dogovorimo, na iskrenost v medsebojnih odnosih, na humanost, na pripravljenost za žrtvovanje svojega v ko- rist drugih, na vztrajnost pri delu, skratka na vse, kar bi n^ človeka ločilo od živah, seveda v pozitivnem smislu. Trdim, da gre pri nas v pravi vrsti za krizo morale; za krizo medsebojnih odnosov, za krizo odgo- vornosti. Vse preveč se skrivamo drug za drugega, za kolektivom in kolektivno odgo- vornostjo, ki nam postaja nadomestek za osebno odgovornost in izgovor za napake. Moralno je boriti se za srečo sočloveka in celotne družbe z enakim elanom kot za last- no dobrobit. Zavedati pa se moramo tudi, daje vsakdo izmed nas bogat le, če je druž- ba v celoti bogata, če v njej ni revnih ljudi. In za to se je vredno boriti tudi v Sociah- stični zvezi. MARJELA AGREŽ rati seje in že ra šele drugi, delegate, čla- ^le udeležijo, kaže takšno SodlGS Ni ravno naključje da se beseda neum skri- va v besedici neum- nost. Namesto »ciljne infla- cije« bomo imeli - in- flacijo za knjigo re- kordov. Zaradi malih bogov mora narod delati - veliko pokoro. Toliko časa se bomo obračali po vetru, da nas bo odpihnilo. Kadar se igraš z og- ljem v gospodarstvu in politiki, se ne zana- šaj - na gašenje z de- zinformacijo. Naj bo zima ali polet- je, vedno nas speljejo na tanek led. »Trst je naš!« je dejal Jugoslovan in začel - švercati. Politični pritisk je ka- kor pritisk v jeklenki - če sta previsoka lah- ko poči. Posledica preveč od- prtih vprašanj so - dogajanja za zaprti- mi vrati. Gospodarska ladja se potaplja - po zaslugi ekonomsko-političnih piratov. Nekateri govorijo o kruhu na karte - ali se bodo na karte izda- jali tudi vikendi? Kar je za človeka tra- kulja, to je za gospo- darstvo - politika. Obljuba ne dela samo dolga ampak tudi - inflacijo. Piše in govori se o go- spodarski reformi, re- alizira pa - reformo državnega proračuna. MARJAN BRADAČ Ko tulijo Sirene, se odzivajo le psi Na rob žalski akciji preverjanja zaklonišč Žalec, petek, 13.1.1989,10.00. Mr- tvilo zaspanega ponedeljkovega dopoldneva točno ob desetih do- poldan prekine presunljivo zavija- joč zvok vseh žalskih siren. Zračni napad. Ker ni bila sobota in ker ni bilo opoldan, to pa sta dva pogoja za redni tedenski tehnični pregled siren, bi lahko pričakovali, da bo- do Žalčani v nek^ minutah napol- nili svoja zaklonišča. A nič poseb- nega se ni zgodilo. Razen tistih, ki so vedeli, da mo- r^o v zaklonišča, je bilo malo takš- nih, ki bi se zbali za svojo bodoč- nost. Še psi, ki sicer ob zvokih so- botnih siren ne morejo pozabiti svo- je volčje preteklosti in družno tulijo z njimi, se tokrat niso posebno raz- buijah. Akcijo je pripravil žalski sekreta- riat za ljudsko obrambo, da bi med občani »populariziral« predvsem potrebo po zakloniščih. Slo je tudi za preveijanje, kako urejena so za- klonišča. Menda so se na to priprav- ljali kar tri mesece, v tem času pa so tudi, kot je povedal Henrik Kranjc, vodja usposabljanja pri žalskem se- kretariatu za LO, marsikatero zaklo- 'nišče iz ropotarnice spet preuredili oziroma usposobili za prvotni na- men. Hoteli so tudi opozoriti, da za- klonišča ne gradimo le za primer vojne, zelo prav lahko pridejo tudi v primeru ekoloških katastrof. Na- men akcije je torej jasen. Žalčani so sicer vprašujoče pri- sluhnili ponedeljkovemu alarmu, ki pa je (razen redkih izjem), v glav- nem presenetil tiste, ki so bili zaradi kakršnegakoli nočnega šihta še v postelji. Sodeč po naši anketi na ulici so prebivalci menili, da gre za požar, tisti pa, ki so že vedeli, kaj pomeni zavijajoči znak sirene, so bi- li v glavnem prepričani, da gre za vajo. Le redki so tudi pogledali v nebo, če le ne bo od kod kaj prile- telo. Tudi bifeji so ostali polni, kar pomeni, da njihovi gostje veijamejo v trdnost njihovih zidov. Tisti, ki so tam preživljali svoj delovni čas pa so bentih, da jih s takšnimi vajami čisto po nepotrebnem vznemirjajo, a da tako pač mora biti, ker kaj bi sicer počeli tisti, ki si vse to izmi- šljajo. Uradna analiza bo seveda stro- kovna in bo vzela več časa kot taka tule. Ne zanikamo njene potrebe, ker če je bila akcija, naj bo tudi reakcija. A vseeno se vprašamo, za- k^ se otroci niso skrili materam pod krila, zakaj se starejša populaci- ja ni »zatekla« v zaklonišča ali pod postelje. Veijetno najprej zato, ker smo se v vsej tej socrealistični po- vojni zgodovini že navadih vsako- vrstnih vaj in težko veijamemo, da bi lahko šlo tudi zares. Veijetno pa drži tudi tisto, kar trdimo nasprotni- ki povečevanja vojaškega proraču- na in proizvodnje lastnega superso- nica ter ostalih zadev iz vojaškega arzenala, namreč, da se danes vsaj po vojaški plati ne počutimo preveč ogrožene. Ekonomskega in politič- nega infarktnega stanja pa v zaklo- niščih seveda ne bomo reševali. S tem seveda ne zanikamo, da so zaklonišča potrebna, z željo seveda, da bi se z enako gorečnostjo lotevali reševanja naše ekologije. Kajti rav- no zaradi zasvinjanosti okolja in zraka bi lahko že sed^ dneve preži- veli kar v zakloniščih, sirene pa bi lahko, opozarjajoč na prekoračitve onesnaženosti zraka in celotnega bi- valnega okolja, tulile neprekinjeno. Žalska akcija bo seveda uspela. Zaklonišča so usposobili, med akci- jo so v zaklonišča prišli tisti ki so to morah in menda tudi 69 občanov, ki jih je tja prignala zavest in strah. Vprašanje je, kako bi bilo, če bi se sirene sprožile samodejno, zaradi napake, tako kot seje to zgodilo lani v Titovem Velenju. Takrat bi lahko Velenjčani glede na glasnost in dol- gotr^nost tuljerua siren sklepali, da gre celo za vesoljni potop. In vendar so zaklonišča ostala prazna. Morda to opozarja, da bi se enkrat morali nehati igrati vojno. Sirene preizku- šajmo tako kot doslej - ob sobotah, za učenje pa izberimo drugačne uč- ne metode, s katerimi bomo prebi- valce tudi lažje prepričali, da mora- jo plačevati prispevek za zaklo- nišča. R. PANTELIČ 14. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 Dragi prijatelli! Se imate lepo? Ali uživate v štiri- najstdnevni prostosti? Zjutraj gotovo spite kot polhi, nato pa se začne brez- skrbna igra, kšdcšen klepet s prijatelji, pa posedanje pred televizorjem. Kakš- na dobra kr\jiga vam v teh dneh tudi ne bi škodila, pa kaj vam govorim, s^ vse to sami dobro veste. Počitnice se poznajo tudi pri vaši pošti, ki je kar malo usahnila. Pa s^j bo že čez dober teden spet vse po starem, v moje vese- lje in vašo žalost. Za sneg pa še vedno držim pesti! Vaša Tanja Mali muc Mali muc po cesti gre, vidi mačka, pa ga vpraša: »Si ti maček Maša?« »Da. Kdo pa vpraša?* »Če si maček Maša, ti povem, čeprav ne smem, jaz sem mali muc, buc, buc, buc.* ANDREJ VODOPIVEC, 4.r. OŠ Edvard KardeU Slovenske Konjice Ptički čakajo na našo pomoč, je pod risbico zapisala PATRICIJA LAZNIK iz 3.razreda OŠ Stranice. O delu pevskega zbora Stala je pred vrati garderobe. Pohitela sem k njej, s^ nisem imela veliko časa. Da si ne boste preveč belili glave, naj povem, koga imam v mislih: tovarišico glasbene vzgoje Mojco Dobnik. Tovarišica poleg rednega dela vodi še pevski zbor. Prosila sem jo za kratek, razgovor o delu tega zbora. - Kako ste zadovoljni z udelež- bo pevcev na v^ah zbora? »Tisti, ki sedžu hodijo k zboru, redno prihajajo, če pa kd^ ne morejo, se opravičijo. V začetku leta se jih je prijavilo precej več, ker pa imjoo tudi druge zadolži- tve, smo izbrali le tiste, ki lahko redno hodyo k vžgam.« - Vidim, da zbor nima veliko pevcev. Mislite, da Je prav, da je zbor tako majhen? »Tisti, ki so resni, redno hodyo k vegam in to mi zadostuje. Vse- kakor bi bUo bolje, če bi bilo pev- cev več, a vedno bi jih nekaj manjkalo. Pri skupnih vsgah bi tisti, ki so manjkali, peU narobe in motili druge.« - Kako pa del^o zbori v dru- gih šolah? So njihove težave manjše? »Mislim, da im^o težave tudi drugod, vendar imc^jo boljše po- goje za delo. Veliko naših pevcev je iz oddaljenih kr^ev: iz Motni- ka. Črnega vrha, Merince - so vo- zači in mor^o ob določeni uri na avtobus. Če ga zamudijo, morsuo zelo dolgo čakati na naslednjega in pridejo mnogo pozneje domov.« - Kakšne pesmi se učite? »Učimo se predvsem partizan- ske, ljudske. J%jemo dvoglasno in troglasno, a tudi enoglasne pe- smi. Na začetku smo morali utr- diti preprosto ljudsko dvoglasje, šele nato smo prešli na troglasno petje.« - Kako poteka to učenje? »Okvirno se naučimo celotno pesem, potem preidemo na uče- nje delov in kasneje vpeljujemo tudi dinamiko ter druge poseb- nosti v pesmL« - Kako je s tekmovai\ji oziro- ma pevskimi revijami? »Trudimo se, da se vsako leto udeležimo občinske revye pev- skih zborov osnovnih šoL Težko pa bi se udeležili kakšnega dru- gega tekmovania, na primer revi- je v Zagoiju, ker nimamo dobrih pogojev.« - Kakšni so vaši načrti? »Obvezno sodelovanje na pev- skih revyah.« BRIGITA JELEN, 6. r. OŠ Ivan Farčnik-Buč Vransko RAZPISNA KOMISIJA SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICE CELJE OBJAVLJA v skladu s 64. členom statuta Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji razpis del in nalog za vodilne delavce v službi za: vodenje ekspoziture Šmarje pri Jelšah (1 izvajalec) Pogoji: T- strokovna izobrazba VI. stopnje, ekonomske ali družboslovne smeri - 4 leta ustreznih delovnih izkušenj - reelekcija vsaka 4 leta - prenehanje pravnih posledic po 176. členu zakona o SDK Kandidati naj poleg prijave priložijo življenjepis in dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, podružnica Celje, Trg V. kongresa 7 - razpisna komi- sija, 63000 CELJE Kandidate bomo o izidu razpisa pisno obvestili takoj po sprejemu sklepa. Pomagali smo ptički Mlinček Zvečer smo gledali televizijo. Zunaj je bril veter in snežilo je. Pomislila sem na uboge živali, ki živijo zunaj, posebej na ptičke. Nekateri jim pomagajo, nastavijo jim hišice, nasujejo zrnja, ki jim da več moči in poguma. Ko sem tako sedela in premišljevala, je nekžo zaropotalo na oknu. Vsi smo se zganili. Z mamo sva stekli na balkon. Tam sva zagledali ubogo ptičko. Bila je lepih pisa- nih barv. Prijela sem jo in jo ne- sla v sobo. Vsi smo jo gledali, pa ni nihče vedel, kako se imenuje. Mami jo je nato povila s povo- jem, ati pa je pripravil hrano in vodo. Ko je bila tako ogreta in sita, je zaspala. Naslednji dan smo jo odpeljali k atijevemu pri- jatelju, ki je živinozdravnik. Po- vedal je. da ima ptička poškodo- vano krilo in da bo kmalu zdrava. In res. Minil je teden in ptička je že lahko letala. Odločili smo se, da jo bomo spustili. Na srečo se je bližal konec zime. Ko smo bili prepričani, da je zdrava, smo ^o spustili. Glasno je zažvižgala, se zadnjič obrnila in odletela. Vča- sih je še priletela. Sed^ ima ver- jetno male ptičke in jim pripove- duje, kako smo ji pomagali. MATEJA LEPEJ, 5. r. COŠ Fran Roš Celje Mlinček ropoče, voda gre veselo na delo, kolesa vrti, da se zrnje zdrobi. Mlinček se vrti veselo, mlinar gre na delo, da nam zrnja zdrobi za žgance, za zaspance, za potico, za bele štruklje in za čm kruh za naš trebuh. UDU A KLANČNIK, dopisniški krožek OŠ Stranice Hura, počitnice! Tudi letos nas bo, tako kot lani, zima opeharila za vse zimske ra- dosti. Edino počitnice nam bodo ostale. Čeprav se ne bom mogla ne smučati ne sankati, bodo po- čitniški dnevi zelo kratki. Naj- bolj srečna bom qutr^, ko bom lahko dali časa spala. Potem bo- do prišle na vrsto igre, za katere med šolo ni časa. Vačsih me bo- do obiskale tudi prijateljice. Z bratoma Sandijem in Markom bomo igrali šah, karte, človek ne jezi se... Vem, da bomo med po- čitnicami dobili tudi obiske. Ta- krat bo posebno prijetno. Otroci si bomo po svoje knušali čas. Tu- di na televizijo ne bomo pozabili. Ko pa nas starši ne bodo mogli več prenašati, bomo lahko šli na dvorišče. Tam se vedno n^de k^ zanimivega. Med drugim tudi moja n^ljubša igra gumitvist. Kljub počitnicam pa bom malo tudi pokukala v knjige. Vendar še vedno upam, da bo zapadlo vs^j malo snega. Vesela bom, če bom lahko brata dobro nakepala. VANJA POKLEKA, 6.r. OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki Pri mami najdem tolažbo Sama sem odhajala domov. V sebi sem čutila neznansko bo- lečino. V šoli sem dobila slabo oceno in nisem vedela, kako naj to povem mami. Doma sem se vedla čudno, čeprav sem se na vso moč trudila, da bi bila videti normalna. Očitno mi to ni uspe- lo, siu je tudi mama opazila, da je z mano nekaj narobe. Tudi te^ nisem imela in bolečina v menije z vsako uro naraščala. Kmalu sem imela dovolj pretvarjanja. Pogumno sem stopila v kuhinjo in odprla usta, vendar mi besede niso šle z jezika in v trenutku sem se zbala ter stekla naz^g v so- l)o. Sama sebi sem dajala pogum: »Pogovori se z mamo, razumela bo.« Vedela sem, da tega ne bom dolgo zdržala, preveč je resnjpa silila na dan. Izkoristila sem dan, ko sva bili z mamo sami. Prvo besedo sem izgovorila težko, na- to pa so mi kar vrele na dan. Sle- dil je molk. Mislila sem, da mi lx) mama prisolila kakšno okrog ušes, vendar se to ni zgodilo. Po- govorili sva se, zakaj je prišlo do tako slat>e ocene, mama mi je da- la nasvet in mi vlila voljo, da kljub temu ne bi popustila pri učenju. Od tistega dne vem, kako lepo je, če imaš nekoga v bližini, ki mu lahko zaupaš svoje težave, na katerega se lahko opreš in mu potožiš. Pri meni je to mama. KATJA BERDNIK, 6. r. OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki Na rojstnem dnevu V soboto nas je prababica po- vabila na rojstni dan. Stara je bila 79 let. S sestrico sva ji dali darilo. Vsi smo ji zaželeli veliko sreče in zdravja. Prababica je pripravila večeijo, babica pa je imela v hla- dilniku že pripravljeno torto. Kmalu so prišli še drugi sorodni- ki. Sedli smo za mizo in pojedli dobrote. Prababici smo nazdra- vili: starejši z moštom, ml^uši s sokom. Vsi smo se veselili tor- te, ki jo je po večerji razrezala babica. , MARUŠA FRAS, 2.r. COS Fran Roš Celje Pri celjskih šolarjih Oktobra sem bila z bratrancem Davidom na počitnicah v Zre- čah. Nekega dne smo v Celju sre- čali našo tovarišico slovenskega dopolnilnega pouka. Odpeljala nas je na obisk na Prvo osnovno šolo v Celju. Obiskali smo učen- ce v prvih, drugih in tretjih razre- dih. Povsod so nas lepo sprejeli. Prvošolci so nam zapeli lepe pe- smice, prav tako tudi v tretjem razredu, kjer so petje spremljali z instrumenti. Bilo nam je zelo -všeč. Še bi radi prišli med vas, dragi prijatelji. Tovarišica nam je obljubila, da morda aprila. Vsem tovarišicam, in učencem hvala za lep sprejem, v novem letu pa obi- lo sreče in zdravja. DAMJANCA SLEMENJAK in DAVID SLADIČ Slovenska dopolnilna šola Arbon, Švica Če bi bila šivilja Rada bi postala šivilja. Morala se bom Se veliko učiti. Ta poklic me zelo veseli. Punčki Barbiki zašijem veliko oblekic. Šivala bom obleke za očka, mamico in bratca. Delala bom kar doma, saj v naši vasi ni nobene šivilje. Tudi pletenje me veseli. Sedaj si ravno pletem šal. Tovarišici Jani sem obljubila, da ji bom sešila lepo obleko. KARMEN DOBOVIŠEK, 2.r. OŠ Kompole Atkina zanka Za vsako petico se je potrebno potruditi. Tudi Atka je morala prehoditi precej naporno pot do petke. Katero, pa morate ugotoviti sami. Rešitve pošljite do torka, 24. januarja na naslov Novi tednik. Trg. V. kongresa 3a, Celje. Rešitev zanke iz prejšnje številke se glasi: namesto vprašanja mora stati čm krog. Pravilen odgovor je poslala tudi Jarja PODHRAŠKI iz Izletniške 10,63250 Rogaška Slatina, ki jo je žreb izbral za tokratno nagra- jenko AERA. DELAVSKI SVET DO razpisuje dela In naloge A. v skladu s 57., 58 in 59. členom STATUTA DO Individualnega poslovodnega organa DO Na razpis se lahko priglasijo kandidati, ki izpolnjuje- jo, poleg pogojev določenih z zakonom in družbe- nim dogovorom o kadrovski politiki, še naslednje: - da imajo visokošolsko izobrazbo tehnične ali dru- ge ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih del v gospodarstvu oz. - da imajo višješolsko izobrazbo tehnične ali druge ustrezne smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravlja- nju odgovornih del v gospodarstvu; - da imajo organizacijske in vodstvene sposob- nosti; - da predložijo pr<^ram razvoja DO ter opredelijo svojo vlogo pri realizaciji tega programa. B. v skladu s 65. členom STATUTA DO delavce s po- sebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. Pomočnika individualnega poslovodnega organa DO 2. Direktorja obrata vzdrževanje in varstvo cest 3. Direktorja obrata gradnje 4. Direktorja obrata asfalt kamnolom 5. Direktorja obrata vzdrževanje mehanizacije 6. Vodjo kadrovsko splošnega sektorja 7. Vodjo gospodarsko računskega sektorja Na razpis se lahko priglasijo kandidati, ki izpolnjuje- jo, poleg splošnih pogojev določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, še na- slednje: - visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri; - 4 oziroma 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delih v gospodarstvu; - sposobnost vodenja in koordiniranja; - družbeno-politična aktivnost. Kandidati morajo poleg navedenega predložiti še program z opredelitvijo svoje vloge pri realizaciji programa delovne organizacije z vidika svojega de- lovnega področja. Kandidati bodo izbrani za dobo 4. let. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15. dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno po- djetje Celje, Lava 42, Kadrovska služba, »Za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili v 15. dneh po izbiri. 19. JANUAR 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 15 NOČNE CVETKE • Prejšnji ponedeljek I zvečer je v ulici Milčinske- v Celju razjirajal Miran p. s Huciinje. Miran je raz- bijal po vratih znancev i^i pri tem naredil kar precej škocie- tako vratom kot se- bi. saj sije tako poškodoval roko. da so ^'a morali z reše- valnim avtoniiibiloni odpe- ljati v bolnišnico. Miranu kar precej ča.sa ne bo do razbijanja, pa še k sodniku bu moral, ker je poškodo- val tujo imovino. Draga in boleča zabava . • Lahko bi rekli, da je bil Vinko V>4z Štor. ki je v torek 7\ ečer razbil vrata v Trubarjevi ulici, vseeno nekoliko bolj pameten kot Miran iz prejšnje cvetke. Vinko je vzel v roke 2-kilo- gramsko kladivo. Tako mu ni bilo potrebno iti v bol- nišnico. ampak je lahko prenočil kar v prostorih za treznenje. • Radmilo M. iz Krai- f^herjeve jih šteje že šestde- set. vseeno pa je še precej poskočen možakar, ki rad tudi ponočuje. Prejšnji to- rek zvečer seje znašel v sta'- novanju znanke Danice K. V Nušičevi. Očitno pa Da- nici ta večer ni bilo do nje- gove družbe, zato so morali posredovati miličniki. • Prejšnjo sredo zjutraj se Kazimir C. nikakor ni mo^el sporazumeli s sna- žilko. ki je čistila enega iz- inc-d vagonov na celjski že- lezniški postaji. Kazimir je zato razbil šipo na enem iz- med vagonov. Z miličniki se je potem nekoliko laže sporazume), kerjc hitro do- jel. kdo je ••glavni '. • Jože O. se ga je pošte- no nacedil. potem pa dobil neizmeren navdih in željo, da bi bil prometni miličnik. Ob 15. uri. ko je bil promet najbolj gost. se je postavil na križišče Stanetove in Vrunčeve in začel mahati z rokami. Ker pa so bili gibi premalo kontroliram, jo na- redil več zmede kot n>da na cesti. Morali so |)osredovati miličniki, ki so Jožeta vta- knili v prostore za trezne- nje. kjer je lahko l)rez ško- de mahal naprej. Š Ponarejene marke iz »italijanske zveze« y llalUi so kupovali ponarejene marke za 30 odstotkov nominalne vrednosti, doma pa so Jih prodajali po kurzni vrednosti Celjsko višje sodišče je potrdilo prvostopenjslio sodbo, s katero so bili obso- jeni 21-letni Stanislav Lu- bej, začasno stanuje v Rep- nem pri Šentjurju, stalno pa v Hunui na Sutli, 45-letni Oto Kolenc iz Huma na Sut- li in 25-letni Janez Otorepec iz Celja. Vsi trije so sprav- ljali v obtok ponarejene za- hodnonemške marke. Pobudnik lega nezakoni- tega posla je bil Stanislav Lubej. ki jc nagovoril Ola Kolenea. naj izkoristi stare zveze v Italiji s prodajalci po- narejenih zahodnonemških ■mark. Denar v nakup pona- rejenih mark je investiral Lubej. prav tako pa sta se v Italijo vozila z njegovim av- tomobilom. Prvič sta pripe- ljala čez mejo 1300 mark. drugič pa še 7000. Posel sla i/.vedla v poletnih mesecih leta 1987. za ponarejen denar pa sta morala v Italiji odšleli 30 odstotkov nominalne vrednosti denarja. Denar sla poleni prodajala po uradnem kurzu v naši re- publiki in na Hrvaškem, uporabila pa sta ga tudi za nakup osebnega avtomobila in televizorja. Janez Olorepee je bil obso- jen. ker je vedel, da Lubej in Kolenc prodajala ponareje- ne marke, vendar tega ni naznanil organom za notra- nje zadeve. Olorepee jc na- mreč prodal 500 mark. ki jih je dobil od Kolenea in Lube- ja nekemu taksistu, ki mu je kasneje povedal, da so mar- ke ponarejene. Na sojenju je Kolenc priz- nal. Lubej pa zanikal kazni- vo dejanje, za katerega ga jo bremenila obtožnica. Ven- dar je bil njegov zagovor, češ. da ni vedel, po kaj je hodil Kolenc v Italijo, ovr- žen. Izpoved be Kolenea in Olorepca ter drugi dokazi so dali dovolj trdno dokazano gradivo, da je prvostopenj- sko sodišče Lubeja obsodilo na dve leli in 6 mesecev za- pora. Koleneu je prisodilo 3 leta zapora, upoštevali pa so tudi že prej izrečeno po- gojno kazen 6 mesecev zapo- ra. pogojno na 5 let. Ker je Kolenc storil novo kaznivo dejanje še v preizkusni dobi. so mu izrekli enotno kazen 3 leta in 4 mesece zapora. Ja- neza Otorepea pa jc sodišče obsodilo na 4 mesece zapora. Sodišče je tudi zaseglo pona- rejene bankovce, kolikor so jih še našli v preiskavi, v.sem trem pa so v kazen všteli tudi čas prebit priporu: Stani- slavu Lubeju od 31. marca lani dalje. Otu Koleneu od 4. aprila lani dalje. Janezu Olo- repeu pa od 5. do 8. aprila lani. S. ŠROT Okvara v hladilnici Delavci celjske Uprave za notranje zadeve še ved- no raziskujejo, zakaj je pri- šlo do okvare, predvsem pa zakaj jo nastala tako velika škoda v Merxovi hladilnici v Celju. Do okvare v hladil- nici jc namreč prišlo mod novoletnimi prazniki, v loj hladilnici pa imajo urejen ustrezen kontrolni sistem, ki opozarja na napako. Ta sistom naj bi takrat deloval, zato se postavlja vprašanje, zakaj ni nobeden od dežur- nih delav.cev v hladilnici pravočasno reagiral. Ker je bila hladilnica dlje časa v okvari, so morali ta- koj po praznikih odpeljati na smetišče večje količine zelenjave in drugih živil, ta- ko da so škodo ocenili na približno 60 milijonov di- narjev. Pomanjkljiv program člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome- tu v žalski občini so minuli teden predstavili članom iz- vršnega sveta program ak- tivnosti za izboljšanje var- nosti v cestnem prometu. Program je obsežen, toda še pomanjkljiv, so ocenili čla- ni izvršnega sveta. S pripravljenim progra- mom se bodo Žalčani vklju- čili v republiško akcijo - 10 odstotkov, akcijo, s pomočjo katere naj bi zmanjšali števi- lo prometnih nesreč in števi- lo žrtev. Da bi to dosegli, na- črtujejo člani sveta vzgojo najmlajših, šolskih otrok in odraslih, k akciji pa bodo pritegnili tudi delavce v cest- nem gospodarstvu, zdrav- stvu, pravosodju, nadzoru in v zavarovalnicah. Na seji izvršnega sveta so ocenili, da je program sicer obsežen, toda treba bo uskla- diti delo posameznih nosil- cev nalog, v programu manj- ka seznam črnih točk na lo- kalnih cestah, člani sveta pa bi v programu lahko opozo- rili tudi na problem parki- rišč, zlasti v Žalcu, pomanj- kanje kolesarskih stez in sploh poti za počasnejši pro- met. Člani sveta za preventi- vo so menili, da so na vse te pomanjkljivosti že opozorili na problemski konferenci o varnosti v cestnem prome- tu, ki je bila pred kratkim, ter v občinskem odloku. Za- to naj bodo sklepi problem- ske konference in odlok se- stavni del akcije za zmanjša- nje prometnili nesreč, števila ponesrečenih in manjšo ma- terialno škodo. IRENA BAŠA Izsiljeval prednost v ponedeljek popoldne, ma- lo po 13. uri jo prišlo do hujše- ga trčenja na žalski obvoznici, ker je 55-letni Jože Mandolc iz Žalca izsiljeval prednost pred voznikom osebnega avtomobi- la, 55-letnim Cirilom Lazarjem z Jezerskega, ki jo pripeljal po prednostni žalski obvoznici. Pri trčenju je bil Lazar huje ranjen, laže pa sopotnika v nje- govem avtomobilu, 72-letni Božidar Slapšek iz Radovljice in 82-lotna Frančiška Medved iz Škofje Loke. V nesreči je na- stalo za 25 milijonov dinarjev škode. Umrla v bolnišnici v celjski bolnišnici je prejš- nji četrtek dopoldne umrla 77- lotna Barbara Teršek iz Marija Gradca. Terškovo so odpeljali v bolnišnico 29. decembra lani. ko je hotela blizu svojega do- ma prečkati dvotirno železni- ško progo pri spuščenih zapor- nicah in rdeči utripajoči luči. Takrat je pripeljal tovorni vlak. ki jo je zbil. Trčenje v križišču Na križišču Tomšičevo in Jenkove ulice v Titovem Vele- nju sta v nedeljo trčila voznika osebnih avtomobilov 45-letni Stanko Gračner iz Titovega Velenja in 51-letni Vilibald Plevel iz Kamnika. Do trčenja je prišlo, ker jo Plevel s svojim avtomobilom pripeljal po ne- prednostni cesti in izsiljeval prednost. V nesreči se je voz- nik Gračner huje ranil, nastala pa je tudi precejšnja gmotna škoda. Neprevidno prečkal progo Pri podvozu v Radečah je v nedeljo, približno ob 4. uri 21-letni Rafko Medved iz Tito- vega Velenja neprevidno preč- kal železniško progo. Takrat je pripeljal potniški vlak in zbil neprevidnega pešca, ki so ga huje ranjenega prepeljali v celjsko bolnišnico. Ogenj v seniku v nedeljo dopoldne je začelo goreti v seniku Antona Prazni- ka v Potoku pri Mozirju. Če- prav je približno 35 gasilcev iz okoliških gasilskih društev hi- tro začelo gasili požar, je ogenj vseeno uničil ostrešje, krmo in nekaj kmečkega orodja, tako da je nastalo za približno 20 milijonov dinarjev škode. Vzrok požara še ugotavljajo. Zgorelo poslopje v ponedeljek zvečer je zgo- rela stanovarysko-gospodar- ska stavba Jožefe Polajžar v Strmcu pri Rogatcu. Poslop- je, v katerem je stanovala Po- lajžerjova. je zgorelo do tal. ta- ko da je nastalo za približno 15 milijonov dinarjev škode. Vzrok požara še raziskujejo. Ponovno sojenje za dvojni umor in poskus umora Na šmarskem sodišču se je v torek začelo ponovno sojenje 48-letnemu Dragutinu Kunšteku iz Petrov- skega Benkovca, ki je obtožen dvojnega umora in poskusa umora. Kunštek je 3. maja lani zvečer na dvorišču stanovanjske hiše Sonje H. v Spodnjem Sečovem pri Rogatcu streljal s pištolo v brala Jožeta in Božidarja Gobca, ki sta kmalu nato umrla, nato pa jc še huje ranil Matijo Pistotnika. Na prvem sojenju je šmarsko sodišče Kunšleka obsodilo za dvojni umor na 12 let zapora, za poskus umora pa ga je oprostilo, ker naj bi obtoženec streljal v samoobrambi. Na oprostilni del sodbe se je pritožil javni tožilec, višje sodišče v Celju pa je menilo, da je njegova pri- tožba upravičena, zato je sodbo razveljavilo in dalo zadevo v ponovno sojenje na prvostopenjsko sodišče. O poteku sojenja v Šmarju pri jelšah bomo poročali v prihodnji številki. S. Š. Tovarna nogavic Polzela Odbor za medsebojna delovna razmerja oglaša prosta dela in naloge 1. organizatorja AOP 2. programerja AOP Vabimo več kandidatov, ki imajo končano višjo ali visoko šolo družboslovne ali tehnične smeri in vsaj nekaj teoretičnega znanja iz računalništva, da se zglasijo v naši DO na razgovor in ogled naše opreme. Začetnike, pripravnike smo pripravljeni strokovno usposabljati oziroma poslati na dodatno strokovno funkcionalno usposabljanje. Z veseljem bi sprejeli izkušene kadre. Vsem izbranim sodelavcem bomo po potrebi zagoto- vili stanovanje v doglednem času. Vabimo vas, da se čimprej zglasite s prijavo in doka- zili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski službi Tovar- ne nogavic Polzela, najkasneje pa do 10. februarja 1989. Pridite čimprej, čaka vas obilo zanimivega dela za primerno nagrado. POZD KTO Celje, Ul. XIV. div. 8 objavlja prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, in sicer direktorja POZD Pogoji: 1. visoka stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri 2. opravljen strokovni izpit 3. najmanj 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih in vodstvenih delih 4. predložiti mora program dela 5. aktivno znanje enega svetovnega jezika Prijave pošljite v roku 8 dni v zaprti kuverti na naslov POZD KTO Celje, Ul. XIV. divizije 8 - za razpisno komisijo, 63000 CELJE. O izbiri vas bomo obvestili v roku 15 dni po sprejemu sklepa. Kadrovska komisija DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH ORGANOV OBČINE CELJE objavlja dela in naloge v sekretariatu za notranje zadeve Člana komisije za vozniške izpite (2 delavca) Pogoji: - višja strokovna izobrazba prometne, prav- ne ali upravne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - najmanj enoletno neprekinjeno poučevanje vož- nje v avto šoli, - opravljen preizkus usposobljenosti pred Komisijo RSNZ za A, B, C, D in E kategorijo, - da ima veljavno vozniško dovoljenje za motorna vozila te kategorije, - 3 mesečno poskusno delo. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Delovna skupnost UO občine Celje, Trg svo- bode 9, v 8. dneh od objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po zaključku objave. KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE Delavski svet Keramične industrije Liboje ponovno razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi vodenje računovodske službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o uresničeva- nju kadrovske politike v občini Žalec izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri - da imajo 4 leta delovnih izkušenj na delih in nalo- gah zahtevanega poklica - da imajo organizacijske sposobnosti za opravlja- nje teh nalog - da so družbenopolitično aktivni. Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev na naslov: Keramična industrija Liboje, 63301 Petrovče, v 10. dneh po objavi. O izbiri bomo udeležence razpisa obvestili v 8. dneh po sprejemu sklepov. 16. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 IzpoInlBvanie dogovora se je začelo Sodelavci športnega ured- ništva Novega tednika - Ra- dia Celje se vsaj enkrat letno dobijo na delovnem sestanku. Tega so opravili letos prejšnji teden v prostorih gostišča Ze- leni gaj. Srečanje oz. delovni sesta- nek sta omogočila TKS in ZTKO Žalec oz. njihovi vodilni in za takšne stvari razumevajo- či ljudje kot Mitja Urisek, Bru- no Randl, Franci Kralj in Adi Vidmajer, svoje pa je dodala tudi predstavnica novoimeno- vane organizacije Golding Alenka Šalej. V začetku je bilo kar precej povedanega o tem, kaj smo na področju športne informatike naredili v NT-RC oz. kaj želi- mo še izboljšati, nato pa so imeli besedo gostitelji, ki so se prekrasno izkazali z vnaprej pripravljenim programom. Iz njega povzemamo nekaj po- datkov: - Pri Šolskih športnih dru- štvih so v sezoni 87/88 mladi nastopili v sedmih športnih panogah in 36 kategorijah. Med SŠD so bili med pionirka- mi in pionirji najboljši pred- stavniki Žalca pred Prebol- dom, Grižami, Šempetrom, Polzelo, Braslovčami, Petrov- čami in Vranskim. Zlati plake- ti v republiškem merilu sta do- bili ŠSD Prebold in Žalec. - Področje športne rekre- acije: imajo 17 TVD Partizan v vseh KS razen Letušu, Trna- vi in Ponikvi, imajo 8 planin- skih društev, 9 strelskih dru- žin, 4 smučarska društva, 3 ša- hovske klube, dva kegljaška kluba in dva jamarska kluba, dva teniška kluba ter po en no- gometni, košarkarski, konjeni- ški klub in društvo športnih invalidov. Zanimivo je, da v vsej pestrosti nimjoo atleti- ke, pa čeprav je bil pred deset- letji prav Žalec z okolico ige- men vir odličnih atletov. Na lanskih sindikalnih športnih igrah je nastopilo 341 ekip v devetih športnih pa- nogah. Nekaj uspehov je tudi na tekmovalnem področju, kjer prednačijo strelci v različnih kategorijah, odbojkarji, šahi- sti, kegljači in nogometaši. Si- cer pa imajo v tekmovalni se- zoni 88/89 v 1. republiških li- gah 7 ekip, v 2. ligi devet, ob- močnih pa tri. V tekmovalne sisteme imajo vključenih 23 ekip. To je zgolj del statistike, kije tako kot vedno suhoparna in ne pove vsega, kar se dejansko na terenu dogaja. In v Žalski občini se! Ko 5mo zaključevali delovni sestanek v Zelenem gaju pod pokroviteljstvom TKS in ZTKO Žalec smo si bili enotni v treh stvareh: da so takšna srečanja potrebna, da so ga Žalčani odlično pripravili in da bi bilo prav, da bi v bodoče sedli za delovno mizo tudi v občinah Šentjur, Šmaije, La- ško, Slovenske Konjice, T. Ve- lenje in Mozirje, da najmočnej- šega centra Celja sploh ne omenjamo. Z malo dobre volje se da v dveh, treh urah narediti več, kot na vseh mnogoštevil- nih sejah. Ob zaključku smo si segli v roke in se dogovorili: nada- ljujemo z izboljšanim sodelo- vanjem, pritegnili bomo še no- ve sodelavce in med temi ste lahko tudi vi. Borivoj Ferš, športni novi- nar Večera, sicer pa predsed- nik športnih novinarjev Slo- venije: »Rad sem prišel na de- lovni sestanek športnih sode- lavcev Novega tednika in Ra- dia Celje, saj jih mnogo uspeš- no sodeluje tudi z Večerom, Delom, Ljubljanskim dnevni- kom itd. Naša najzvestejša so- delavca sta Tone Tavčar ter Jo- že Kuzma že kar od leta 1956. Zlasti brez njega bi bilo pokri- vanje športa na Celjskem iz- redno otežkočeno, zato smo mu za vso delo izredno hvalež- ni. Ne samo mi v redakciji pač pa tudi in predvsem bralci. Na delovnem sestanku športnih sodelavcev Novega tednika in Radia Celje z gosti iz žalske občine pa sem ugotovil dvoje; prvič, da sem se veliko naučil, kako krepiti to sodelovanje tu- di pri nas in drugo, daje v vaši sredini za šport izjemno zani- manje. Obstojajo vse možno- sti, da to sodelovanje razširimo in poglobimo, vsi, ki pa že vr- sto let delajo za NT - RC kot športni poročevalci postanejo tudi člani naše stanovske orga- nizacije. - V Žalcu smo ali ste spregovorili tudi o sodelova- nju med športom in turizmom. Možnosti so krasne z lepim športnim parkom in hotelom, vendar se je pri »oddaji« po- nudb treba najprej posvetovati s športniki, da ne bi prišlo do kasnejših neprijetnosti. Sam delam v športu že 33 let, pa takšnega delovnega sestanka v Sloveniji nisem doživel. Pre- pričan sem, da bomo sodelova- li tudi v bodoče, saj delamo zaradi ljubezni do športa, ne pa denarja.« Alenka Šalej, delovna organi- zacija Golding Žalec: »V naši delovni organizaciji, ki se od tega tedna dalje imenuje Gol- ding, bomo v bodoče med dru- gim skrbeli predvsem za šport- ni turizem. Tu vidimo našo pri- hodnost, ki temelji že na nekaj prejšnjih izkušnjah. Prvo pri- ložnost bomo poskušali čim- bolje izkoristiti že koncem ja- nuarja, ko bomo v Žalcu gostili na novo ustanovljeno repre- zentanco najboljših jugoslo- vanskih nogometašev, ki služi- jo vojaški rok. V Žalec bodo prišli 26. januarja pod vod- stvom Miljana Miljaniča. 27. ja- nuarja bodo igrali v T. Velenju z Rudarjem, 28. pa v Žalcu s Partizan Hmezadom. Žalec ima dobre športne zmogljivo- sti, ki pa žal niso izkoriščene. Mi bomo to poskušali obnoviti in razširiti.« TONE VRABL Borivoj Ferš Alenka Salej Za zaključek novoletnega delovnega srečanja v Zelenem gaju pa se posnetek najvztrajnejših, ki skrbijo za šport, telesno kulturo in rekreacijo v Novem tedniku ter Radiu Celje z gosti (od leve stojijo) Tone Jager, Metod Trebičnik, Adi Vidmajer, Vinko Lavrinc, Bruno Randl, Borivoj Ferš, Franci Kralj, Franci Pešec, Tone Vrabl, Ljubo Korber, Mitja Umnik, Štefan Simončič, Jože Kuzma, Tone Tavčar, spredaj Bogdan Povalej, Alenka Šalej in Jože Grobelnik. Foto: EDO EINSPILER iOMENfiRAMO Ali še veste? Nekoč v davnih časih smo bili elitno mesto atletike, zna- no širom sveta. Nismo imeli nobenega profesionalnega tre- nerja, slabe pogoje za vadbo, pa kopico odličnih, mednarod- no znanih atletov. Dobri so bili v svetu, doma pa v jugoslovan- skem, še bolj pa slovenskem prostoru daleč najboljši, brez konkurence. Ko smo poročali s tekmovanj, so bih v ospredju vedno Celjani, redko še kdo drug. Niso osvajali samo prvih mest, ampak so postavljali tu- di rekorde. Danes pa je žal dru- gače. Imamo vrsto profesional- nih trenerjev, sorazmerno od- lične vadbene pogoje, smo pa žal brez odličnih atletov. Že vr- sto let delajo s selekcijami, pa kakšnih posebnih dosežkov ni. Za vzroke vedo samo tisti, ki se s tem ukvarjajo, naše mne- rije pa je, da nekaj v tem proce- su ni v redu. Celotno podobo celjske atle- tike bomo poskušcdi ilustrirati z nekaj statističnimi podatki. Sploh najstarejši republiški re- kord ima Marjana Lubej v teku na lOOm iz davnega leta 1968 s časom 11,5! To je bil v tistih časih eliten dosežek v evrop- skem merilu. Državni rekt ima v metu kopja samo še, taša Urbančič iz tudi davni leta 1973 z rezultatom 62,12 kar je bil dosežek povsem [ zu svetovnega vrha. Med škimi so republiški rekord^ Zdravko Pečar v metu diš 60,72 iz leta 1974, Peter Svet na 5000 m s časi 13:32,94 iz leta 1974, Rozm na 10 km z 28:32,9 (83) in izj vejše zgodovine leta 1986 munič v troskoku z 16,23i vendar ta rezultat v mednar\ nih okvirih ne pomeni i Med moškimi državnimi korderji imamo dva: Kopitai na 400 m ovire z 49,11 (80) Sveta na 3000 m ovire 8:2} (74)! To pa je tudi vse. Pod^ so jasni in vidi se, po katera letuje atletika začela vidno i zadovati. Tisto, kar atleti osu jajo v državnem merilu zdajl sicer lepo, vendar po dosežit ni merljivo s svetom. j Ugotovitev je žal resnidd celjska atletika je ostala bij prave, nekoč tako svethkaM se krone. Do kdaj in sploh i k^ tako? Talentov verjetnol manj kot nekoč, pogoji za vaj bo so boljši, torej? | TONE VRAhl NA KRATKO Pionirji Aera drugi Pod vodstvo Bogdana Povale- ja so starejši pionirji Aera Celje sodelovali na republiškem ro- kometnem prvenstvu v Škofji Loki. Čeravno so med šestimi fi- nalisti imeli Celjani precej mlajše pionirje, ki lahko igrajo še drugo sezono, so osvojili odlično drugo mesto. V predtekmovanju so premagali Termopol 12:6 in Kr- ško 12:6, v finalu pa izgubili proti Slovanu 7:12. Njgboljši igralec prvenstva je bil Jure Cvetko iz Celja. J. K. Rokometni sodniki drugi Celjski rokometni sodniki, ki so zbrani v svoj zbor, so sodelo- vali na tradicionalni prireditvi Slovenije v Ljubljani. Med šte- vilnimi ekipami so ob koncu osvojili odlično drugo mesto. V finalu so med tremi finalisti igrali neodločeno s Kranjem 11:11 in izgubili proti Ribnici 6:7. Za celjsko moštvo so igrali To- mič, ki je dosegel 5 zadetkov, Po- valej 12, Melanšek 9, Jager 5, Od- lazek, Lenko, Mokotar, Boja® jevski, Kavčič, Prislan, in Bojr' Jug. ? J.i, Srebro za Šlandra I Na republiškem zaključir obračunu avtomoto športnik:f za leto 1988 so dve priznanji pr jeli tudi športniki AMD ŠlatHh, iz Celja v kategoriji kartinga.j Celjska ekipa je osvojila 2. raj sto za Moste-Ljubljana, med pil samezniki pa je bil v nacioiiij nem razredu do 100 ccm 3. w jan Livk. Zanimivo, da sta na in 2. mestu bivša Celjana Peter; Darko Kranjc, ki sed^ tekmuje! za Ljubljančane. j.r Marjan Črepan drugi v Zagrebu Na velikem mednarodna turnirju v Zagrebu, kjer je sodi lovalo 70 šahistov, je Marjr Črepan iz Žalca osvojil odličij 2. mesto. Na novoletnem šahovske turnirju v Žalcu je nastopilo šahistov, zmagal pa je brez pon za Dani Vombek pred Štev« Džordževičem in Francem Bi novcem st., medtem ko je bi zmagovalka med ženskami Siu» na Urisek. JOŽE GROBELNl REKLI SO: Andrej Šušterič, predsed- nik lO Rokometnega kluba Aero Celje: »V našem klubu imamo velike načrte, ki smo jih začeli uresničevati pred le- ti, glavni cilj pa naj bi dosegli letos ah prihodnje leto, ko se nco bi s člansko ekipo uvrstiU ponovno v 1. zvezno ligo. To- krat smo v vrhu 2. zvezne lige, kjer se bo spomladanski del tekmovanja začel II. februarja, ko bomo igrali doma z Istratu- ristom iz Umaga. Čaka pa nas v Celju pomemben rokometni praznik od 27. do 29. januarja, ko prirejamo ob 40 letnici or- ganiziranega igranja rokometa v Sloveniji v Celju državno pr- venstvo, kjer bodo nastopili re- publiški in pokr^inski prvaki. To je 13. klubsko mladinsko prvenstvo, Celjani pa smo v njem. igrali devetkrat, štiri- krat zmagali in bili petkrat drugi. Tokrat igramo desetič in zakaj ne bi znova zaigrali v fi- nalu ter še več, osvojili petič naslov državnega mladinskega prvaka. Prav zaradi tega smo se odločili in poslali na Sljeme nad Zagrebom obe ekipi sku- p^ na priprave - člane in mla- dince, teh pa že tako več kot polovica igra v prvi ekipi. Or- ganizacija mladinskega držav- nega prvenstva bo zahtevna in težka, vendar upam, da bomo s pomočjo sponzorjev, gledal- cev in igralcev izpolnili velik, odgovoren načrt - postali prvak.« Slavko Ivezič, Aero Celje, ki je sponzor diržavnega pr- venstva, nekoč odličen igra- lec in kapetan ekipe Aera, tu- di trener, danes član organi- zacijskega odbora: »Ko gle- dam fante na treningu in jih primerjam z drugimi podobni- mi ekipami, mislim oz. sem prepričan, da ta generacija mo- ra osvojiti naslov državnega prvaka pred domačim občin- stvom.« Viki Dom, telesnokultumi delavec: »Možnosti so, vendar je treba biti pripravljen tudi na to, da osvojimo samo zadrge, 8. mesto. Vendar tudi to ne bi bil pogreb, zavedati pa seje treba, da je doma težko nositi breme glavnega favorita. Sam upam na ncoboljše, vendar vseeno bodimo realisti.« Marjan Hlačar, tudi pred- stavnik RK Aero Celje: »Za vse bomo lepo poskrbeli in po- skušali tretje takšno prvenstvo v Celju n^bolje pripraviti. To je priložnost za generacijo, ki n^ bi ponovno z dobro igro v višjem rangu vabila v Golo- vec toliko ljudi, da bi bila pol- na in jo tudi z veseljem zapuš- čala po uspehu domačih.« TV Hokejisti Cinkarne ob prvo mesto V zadnjih dveh kolih medrepubliške lige so hokejisti Cinkarne doživeli dva poraza. Najprej v zaostali tekmi doma s Kompas Olimpijo II 3:5 (2:1, 0:1,1:3), strelci so bili Grčar, Filipovič in Podsedenšek, nato pa še na Jesenicah z Jesenicami II 4:1, strelec je bil Žolek. Tako so celjski hokejisti na tretjem mestu za Jesenicami II in Kompas Olimpijo II. Tekmo s slednjo ekipo pa bodo verjetno dobili za zeleno mizo, ker so v Celju za Ljubljančane nastopili tudi nekateri člani prve ekipe. Sicer pa to sploh ni pomembno, saj nobena od vodilnih ekip Jesenice II in Kompas Ohmpija II ne bosta sodelovali v prvi zvezni ligi, ker tam že imajo svoje zastopstvo. Na posnetku stojijo zadaj od leve Sebastjan Kelgar, Mitja Koprivica, Leonard Žlof, Mitja Sodja, Franc Grabler, Vojko Grčar, Ignac Filipovič, Miran Strašek, Dušan Bulatovič in Sandi Sendel- bach, spred^ trener Peter Podsedenšek, Robert Žolek, Andrej Perčič, Srečko Mihevc, Bojan Ločnikar, Milan Bernjak, Damjan Arnol, Bojan Bernjak in Peter Podsedenšek ml. MARJAN SORŠAK, Foto: TONE TAVČAR ŠPORTNI KOLEDAR Streljanje: Petek, 20. januarja na streli ču Ingrada v Celju 3. kolo v 1- 2. občinski ligi z zračno pušk V 1. ligi nastopa 8, v 2. pa 7 eki Sobota, 21. januarja ob 15. u na strelišču v Rečici pri Laške polfinale občinske lige v streli nju s serijsko zračno puško. Košarka: 1. B zvezna liga moški 15. lo: sobota, 21. januarja Kvarn (Rijeka) - Merx (Celje). 1. B zvezna liga ženske 13. k lo: sobota, 21. januarja v RogaS Slatini KORS Rogaška - P'' tizan. Republiška moška liga 14. k lo: sobota, 21. januarja Rogašl - Novoles in Rudar - Comet. Republiška ženska liga 15. k lo: sobota, 21. januarja Me^ - Slovan v Celju in Comet - II"' ja v Slov. Konjicah. Kegljanje: Zvezna liga ženske 8. kolo o' bi na Rijeki v soboto, 21. januai med vodečima in neporaženif ekipama Rijeke ter EMO Celj« Republiška moška liga 6. J* lo: sobota, 21. januarja keglj'^ Golovec EMO Celje - Slovan v Žalcu Hmezad - Brest. 19. JANUAR 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Znova odlična Tanja Gobec Tudi po 7. kolu so kegljavke emo Celje v zvezni ligi še vedno nepremagane. Tokrat so gostovale v Splitu, kjer so s solidnim ekipnim dosežkom premagale močnega Poštarja 1460:2548. „ • . . Vseh šest tekmovalk je tudi tokrat podrlo več kot 400 keg- ljev v ekipi pa so nastopile; Petak 433, Razlag 414, Lesjak 422 Gobec (najboljša) 446, Mi- kac 403 in Šeško 430. Celjanke so tako zadržale drugo mesto, kajti imajo isto število točk kot vodeča Rijeka, ki pa ima boljšo razliko v podrtih kegljih, zato je tudi na vrhu lestvice. To sta tudi edini ekipi, ki sta v zvezni ligi še neporaženi. Zanimivo pa bo konec tedna, ko bo derbi med obema ekipama na Rijeki, o tem pa vodja celjske ekipe Vlado Gobec: »Kdor bo zma- gal na Rijeki, bo imel veliko možnosti, da postane prvak. Mi gremo v boj pripravljeni in v upanju, da bomo uspeli. Sre- čali se bosta trenutno najboljši jugoslovanski ekipi v ženskem kegljanju z mnogimi državni- mi reprezentantkami. Pod mir- nejšo roko bodo keglji lepo pa- dali. Upam, da se bo to zgodilo našim dekletom, ki so po na- stopu v Splitu v dobri formi.« v moški republiški ligi so prijetno presenečenje pripra- vili kegljači EMO Celje, ko so v Ljubljani v težkem dvoboju premagali solidno ekipo SCT 5039:5094, najboljši posamez- nik je bil Celjan Fideršek s 863 keglji. Malce so razočarali keg- ljači Hmezada iz Žalca, ki so v Ljubljani izgubili dvoboj z do takrat zadnjeuvrščeno ekipo Slovana 5128:5006, naj- boljši je bil Ramšak z 869 keg- lji. Po 5. kolu je EMO drugi. Hmezad pa peti. v 2. republiški ligi vzhod so kegljači Tekstilne doma pre- magah Rudarja 4895:4802, v 2. ženski ligi pa je Šentjur zabe- ležil nov poraz, ko je izgubil z Impolom v gosteh 2295:2281. Pustite Pop design v srce Poizkusih so leta 86 s skladbo Čas za sladoled in uspeli na Pop delavnici, nadaljevali s priredbo evrovizijske uspešnice Pusti soncu v srce ter lani zopet uspeli na Pop delavnici s skladbo Pobegniva proč. Janez Marinšek, Marko Derlink, Damjan Tomažin in Tone Košmrlj so prepričani, da njihov čas šele prihaja in da bodo s svojo glasbo uspeli. . Dragocena zmaga IVIerxa »Tokrat smo imeli srečo in smo v dramatičnem srečanju osvojili točke proti izvrstnim gostom iz Zrenjanina. Kljub temu, da smo dobro delali v zadnjih dneh, pa se odsot- nost Roberta Medveda, ki nas je pustil na cedilu, še vedno pozna. Zlasti v napadu v sko- ku pod košem, kjer smo bili tokrat slabši od gostov. Zma- ga nam veliko pomeni. Vsega pa še kljub temu nismo poka- zali,* so bile prve misli tre- nerja celjskih košarkarjev Borisa Zrinskega po zmagi nad ekipo Servo Mihalj. Točno je, da so Celjani imeli tokrat, prvič v tem prvenstvu, doma tudi kanček sreče. Gost- je so namreč v zadnjih 50 se- kundah kar dvakrat dobili po napakah nezbranih celjskih branilcev žogo in te svoje pred- nosti pri rezultatu 94:93 za Merx niso izkoristili. In tako je ostal ob koncu na semaforu končni rezultat: Merx 94, Ser- vo Mihalj 93. Dragocena zma- ga, ki pa je bila ob polčasu (54:50) pričakovana bolj lahko. Koše za celjsko moštvo so tokrat dosegli Govc 9, Gole 27, Marinkovič 12, Todorovič 9, Urbanija 4, Pipan 30, Cerar 3. v 1. B zvezni ligi za košar- karice je ekipa KORS Roga- ška gostovala v Kranju in pre- magala zadnjeuvrščeni Kranj visoko 58:74. Najučinkovitejša strelka je bila tokrat C. Jezov- šek, ki je dala 29 košev. Roga- čanke so se s to zmago povzpe- le na 3. mesto. v mdški republiški ligi je skoraj prišlo do presenečenja v Slovenskih Konjicah, kjer je domači Comet končal srečanje z vodilno Postojno 80:80, nato pa v podaljšku izgubil 84:89. Kljub porazu je Comet obdržal 3. mesto. v ženski republiški ligi so odigrali 14. kolo, obe naši ekipi pa sta izgubili: Comet v Mur- ski Soboti s Pomuijem 68:63, Metka pa v ŠkoQi Loki z Odejo 80:53. Končano je tekmovanje v 2. republiški ligi Center, kjer so košarkarji Zlatoroga Laško iz- gubih srečanje v Trebnjem 92:78. Najboljši strelci so bili Lapornik 29, Zdolšek 19 in Šo- štarič 18. Železar Štore je tako osvojil 3., Zlatorog pa 5. mesto, razigravanje pa se bo začelo fe- bruaija. JOŽE KUZMA - TV REKLI SO: Marjan Zdovc, državni so- prvak v mottokrosu do 250 ccm za sezono 88: »Doma sem v Celju, ker pa tu ni do- brih pogojev za mojo športno panogo, nastopam za AMD Brežice. Lani sem postal dr- žavni soprvak v kategoriji do 250 ccm skupaj s Slavkom Ba- šičem iz Karlovca. Po osnf^ih dirkah, kjer sem sedemkrat zmagal, nisem sam na vrhu. Iz- vrtali so še dodatno dirko, ki se je slovenski tekmovalci nismo udeležili, Bašič pa je dobil toh- ko točk, da me je z enim po- skusom ujel in si deliva naslov državnega prvaka. Neveijetna kuhinja tudi pri motoijih! Lani sem nastopil za naslov držav- nega prvcika na dirkah v Sav- skem Marofu, Šentvidu pri Stični, Zelini, Rogatici pri Sa- rajevu, Bački Palanki in Breži- cah, najtežje pa je bilo na za- četku leta, ko še nisem bil v formi v Šentvidu pri Stični, ko smo vozili po snegu. Lep uspeh sem dosegel tudi na sre- čanju treh dežel Alpe-Jadran, kjer sem za dvema Italijanoma osvojil 3. mesto. Letos so spre- menili pravilnik za nastopanje in bodo tekme v kategorijah do 125 in 250 ccm ločene, tako da bom lahko nastopal na obeh. v lažji sem pretežek za 7 kg in bom med tekmo le res- no treniral, v težji, moji katego- riji pa upam, da bom brez lan- ske kuhinje postal sam državni prvak. Mladi se za moto šport zanimajo, žal pa je to premalo, kajti vse je izredno drago in kupovati je treba za devize. Pred leti smo začeli z motto- krosom tudi v dvoranah - na- stopili smo tudi v hali Golovec - kako pa bo letos pa nihče ne ve. Sam si želim zdravja in no- bene poškodbe.« TV Tudi Kovinar v ligi v 8. kolu v 1. in Z. republiški ligi z zračno puško je bilo ne- kaj zanimivih dvobojev. V Murski Soboti je ekipa Ko- vinaija iz Štor premagala Nor- šince in si s tem že zagotovila obstanek v ligi. Za Kovinarja so nastopili Vili Ravnikar, Vili Dečman, Ivan Kočevar in Branko Malec, ki je bil najbolj- ši, saj je nastreljal 376 krogov. Strelci Žalca so nastopili v Slovenj Gradcu in izgubili z domačini NTU, v ekipi pa so bili Jani Pukmajster, Vojko Skodnik ter Justin Smrkolj in Mladen Melanšek, ki sta oba nastreljala največ krogov - 369. Ekipa Unior Zreče je v Slo- venskih Konjicah izgubila z močno ekipo Rudnik iz Hrastnika. V Celju so domači- ni skoraj pripravili preseneče- nje, saj so gostili vodečo ekipo v 1. republiški ligi vzhod A. Majerič iz Maribora ter izgu- bili samo z dvema krogoma razlike. Za Celjane so nastopili Barbara in Tone Jager, Jože Jeram in Ervin Seršen. Zadnje kolo bo na sporedu konec ja- nuaija, iz lige pa, vsaj tako ka- že, ne bo izpadla nobena izmed štirih ekip s ce^ skega območ- ja, torej strelci Žalca, Celja, Kovinaija in Uniorja. Če jim je v začetku prvenstva kazalo sla- bo pa bo konec dober. To je pa tudi najpomembnejše. V 2. republiški ligi so strelci F. Šteklič iz Škofie vasi gosto- vali v Sevnici in izgubili, za ekipo pa so nastopili Sandi Ga- ber, Branko Žnidar, Cveto Gla- van in Željko Lamut, ki je bil najboljši strelec dvoboja, saj je nastreljal 365 krogov. Š tem porazom je ekipa iz ŠkoQe vasi izpadla iz tega tekmovanja. V Šempetru je S. Šlander izgu- bil s strelci A. Hohkraut iz Tr- bovelj in to le za pet krogov. TONE JAGER Helena rekordnih 382 krogov v Zagrebu je bilo 3. kolo zveznega pozivnega turnirja v streljanju, kjer so nastopili najboljši jugoslovanski strel- c«. ki se borijo za mesta v re- prezentanci. Znova je presenetila Helena ^vrinc iz Rečice pri Laškem, je zmagala s pištolo med ^ladmkami, pri tem pa z re- zuiUtom po novih merihh do- , republiški rekord krogov. V isti kategoriji sta njeni kolegici iz strelske aružine D.Poženel 10. Ksenija Maček 359 in 16. Valerija Kuf- "^»■.327, medtem ko je bila 11. ^ojca Saje iz T.Velenja 352 "ogov. Med članicami je De- '»s Bola iz T. Velenja osvojila mesto s 373 krogi. J^trelci D.Poženel iz Rečice hi/^rH^®"^ so v 8. kolu 2. repu- oiiSke hge - vzhod streljali do- S ® Steklarja iz Hrast- liiv^ dvoboj pa se je presenet- I4nn neodločeno ^^00:1400. Najboljša posamez- Pade Damjan VINKO LAVRINC Komisija za delovna razmerja DO KOMUNALA Laško razpisuje prosta dela in naloge računovodje DO Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje za zasedbo del in nalog: - da ima višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske smeri - tri oziroma pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih in nalogah v finančno-računo- vodskih službah. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi- dati pošljejo v 8 dneh od dneva razpisa na naslov: Komisija za delovna razmerja DO KOMUNALA La- ško, Trubarjevo nabrežje 11, 63270 LAŠKO. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15. dneh po poteku razpisnega roka. REKLI SO: Zoran Predin: »Rad bi spoznal čimveč zadev od rock'n rolla do šansona in zato se tudi povezujem s široko paleto glasbenikov. Letos praznujemo Lačni Franci deset let, odkar smo se pojavili in v tem' času smo, kot eden redkih slovenskih bendov prečesali Jugoslavijo sem in tja. Mislim, da bo naša nova plošča presenečenje in tudi sam delam zdaj stvari, ki jih vča- sih nisem hotel ne videti ne shšati. Sodelujem z Arse- nom Dedičem in mishm, da sem se pri njem kar precej naučil.« HOTEL »HUM« LAŠKO od 23. 1. do 3. 2. od 17. ure naprej DNEVI KITAJSKE KUHINJE Rezervacije na telefon 730- 908. Vsak petek in soboto ples! Lojtrca domačih 89 bo predvidoma štartala dru- gi mesec skorajda nespre- menjena. Nov bo le vodi- telj, kajti letos so to vlogo zaupali Radu Časlu. Ker je bilo precej pripomb na letošnji zaključek Lojtr- ce, zato ker nista nastopi- la dva ansambla (Avsenik in Alpski kvintet), bodo v bodoče morali ansambli takoj podpisati pogodbo, da bodo nastopili tudi v zaključnem delu te pri- reditve, seveda če se bo- do nanjo uvrstili. Glaso- vanje ostane tako kot je bilo, to je, da bodo glaso- vah s kuponi bralci Ne- deljskega dnevnika in Kmečkega glasa ter ko- misije lokalnih radijskih postaj, med njimi tudi Radia Celje • V Loki pri Žusmu bo konec meseca Večer domače glasbe na katerem bodo nastopili ansambli Sidro iz Zibike, Golding iz Laškega, Iskre iz Prelske, Štajerski mak iz Loke pri Žusmu ter harmonikar Jože Bohorč • Skorajda neverjetno se zdi, da bo mariborsko združenje glasbenikov Harmonijo zapustil alfa in ornega te ustanove Slavko Geržina. Kam bo šel pa noče povedati • Dolenjske srake posta- jajo vse glasnejše. Pred dnevi je izšla že tretja ka- seta studia Sraka iz Nove- ga mesta na kateri so pos- netki narodnozabavnih ansamblov kot so Slav- ček, Spomin, Nagelj, No- vi odmevi. Cof itd. • Še dober mesec dni časa pa imajo narodnozabavni ansambli, da se prijavijo za letošnji festival doma- če zabavne glasbe Ptuj 89. Verjetno člani ansam- blov vedo, da je treba pri- jave poslati na Zavod Ra- dio Tednik Ptuj • Lestvici Radia Celje Zabavne melodije: 1. SEDAM DUGIH GODINA- NOVI FOSILI (7) 2. NEVER TRUST A STRANGER - KIM VVILDE (6) 3. V IMENU UUDSTVA - AGROPOP (8) 4. TAKE ME TO YOUR HEART, ILL BE FINE - RICK ASTLEY (3) 5. LEFT TO MY OWN DEVICES - PET SHOP BOYS (5) 6. I DON T VVANNA GO ON WITH Y0U LIKE THAT - ELTON JOHN (9) 7. SAJ SE UUBIVA - TATJANA DREMELJ (2) 8. KISS - ART OF NOISE AND TOM JONES (2) 9. GIVE ME HOPE JOANA - EDDY GRANT (1) 10. ČIRIBIRIBELA-BIJELO DUGME (1) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15. DomaČe melodije: 1. ZA VSE HVALA TI - MIHELIČ (7) 2. KAJ JE TISTO - BRATJE IZ OPLOTNICE (5) 3. V ZIDANICI - ALPSKI KVINTET . (6) 4. PRAVI PRIJATELJ - KLAVŽAR (10) 5. LE EN POLJUB, LE EN NASMEH - FANTJE TREH DOLIN (2) 6. ZAPOJMO ŠE ENKRAT - ZEME (5) 7. PODAJ ROKO PRIJATELJU - SPOMIN (2) 8. HVALA VAM PRIJATELJI - ŠTIRJE KOVAČI (6) 9. ČE ŽENA ZNA, JE MOŽ DOMA - CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET (1) 10. SONCU NAPROTI - HENČEK (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15. KUPON lestvica zabavnih melodij. izvajalec_ lestvica domačih melodij. izvajalec___ ime in priimek, naslov_ Nagrajenca: Vidica Buser, Prožinska vas 32 b, Štore Vida Brilej, Podčetrtek 44 Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 En aktualen - malo onesnažen čeprav ne bo snega, bom letošnje zimske počit- nice lepo preživel. Sel bom k stari mami: na svež zrak v hribe, med gozdove. Umaknil se bom iz mestnega vrveža v lepo odmaknjene idilične Zavodnje nad Šoštanjem. Vzdih tedna ob mili zimi Pa si nisem mislil, da je naša slovenska pomlad res tako močna! Stiska Vodstvo žalske krajev- ne organizacije sociali- stične zveze delovnega ljudstva je proti temu, da bi v samem Žalcu še na- prej gradili stanovanjske bloke. Ne vemo, če je enake- ga mnenja tudi delovno ljudstvo, ki nima ureje- nih stanovanj. Le dobitek? Drago Bule je med po- delitvijo turističnega na- geljna Rogli (to smo si lahko v nedeljo ogledali na TV) dejal, da ga pode- ljujejo srečnemu dobit- niku. Kot da to ne bi bilo priznanje za res dobro delo, ampak le neUe vr- ste igral ZRCALO Riše Bori Zupančič KO DELAVCI SPREGOVORIJO, OSTANEJO DIREKTORJI NAVADNO BREZ BESED. Tolažba Pravijo, naj bi pri nas v bodoče ceste gradili tudi tujci. Vsaj ne bomo več le tarnali, da so naše ceste zanič. Zdravilna rešitev Pri Uniorju se zaveda- jo, da se na naravo ne gre zanašati, pa bi radi ponudbo Rogle pope- strili še z zdraviliško de- javnostjo v samih Zrečah. Rešitve so pač tudi spodaj, ne vedno le zgoraj. Izkaz - dokaz - Ti mule ti! Take ocene mi prineseš domov. Da te ni sram. Poglej moje spriče- valo iz šole! - In kaj ti to pomaga - samo poglej, kam so nas pripeljale tvoje odlične ocene! Nekaj narobe Testiranje je bojda pokazalo, da so Jugoslovani najinteligent- nejši na svetu. Bojim se, da tu nekaj ni v redu. Ali z ljudmi, ali pa s testi! Nevarnost Sedanje kazni za na- pačno parkiranje v me- stu Celje so zelo nizke. Pravijo, daje zato veli- ko nevarneje »parkira- nje« za kakim šankom. Izgovor Letošnja zima ne gre vsem na roke; pa niso v težavah le šolarji, ki imajo težave s počitni- cami. Nekaterim bo mila zi- ma prekrižala izgovore za razne zamude. Petek, 13. januarja smo preživeli brez večjih pretre- sov. Vendar to še ni vzrok, da se lahko oddahnete. Saj pri nas niso nevarni le petki In tudi ne le tisti, ki so trinajstega. Bojim se, da bodo kmalu tudi na naših cestah! Dogovarjanje Prav zdaj, ko se širijo govorice, da hoče Slovenija vse bolj svojo] pot, moramo le tudi popustiti] vsaj pri prometu. Podobno kot! so doslej skupaj z ostalo Evropoj to imele urejene tudi ostale naše republike, moramo tudi mi spo- štovati pravilo desnega. Pa je to' tistim levim prav ali ne. ( Vendar pa lahko pri tem pride] tudi do takega položaja, da ne preostane drugega, kot dogovar- janje med vozniki. In prav zaradi tega se nekateri bojijo, da bo z izvajanjem tega določila veliko težav. Saj veste, kako je pri nas z do govarjanjemf VALERIJA SKRINJAR-TVRZOVA DOLINA ČRNE REKE Prevedla Neža Maurer 1?4 Le kako naj fini gospodičnici govorim o jutrapjem srečanju? Se sai^a se ji ne o švabu »rudarju^ z lepimi rokami. In njej naj razpredam, kako meje ustavila Marenica - če ne bi povedala, kdo je, je ne bi niti prepoznala, in začela modrovati in mi očitati, da nisem pošteno prevajala, kar je govoril Helmut. Pravi, da sem najbrž vse mogoče dodala in nakvasila po svoji glavi, da bi ga očrnila, ker je bil Nemec. Kajti ona zelo dobro ve, da ni bil prav ničesar kriv. »O kom govorite? Kaj sploh hočete?* »Ne delaj se neumno! Dobro vem, da si ti preverjala, ko so zasliševali Helmuta Bergmana. Veš, on je moj daljni sorodnik in zaročenec moževe sestre. Revica se zdaj ne more poročiti, pa je imela že poročno obleko priprav- ljeno. Nimaš pojma, kako je to hudo in kako je reva obupana...« , Težko se je premagala Ana, da je ni treščila s pestjo. Želela jo je pretepsti kar tam, sredi ceste, vseeno, kako bi se končalo. Vendar - obrnila seje in odšla. Tikale me sprašuje, kako sem prevajala! Mi bi morali njo vprašati, kaj je delala med okupacijo. Kakšen svet je to? Kaj res ni mogla nikogar drugega srečati to prvo jutro kot ravno hinavsko ničvrednico, ki si povrhu vsega še upa delati iz Helmuta mučenca - s^j ubogi revček ni bil ničesar kriv, samo partizanom seje hotel pridružiti. Še zd^j ga vidi: stoji pokončen, lep, samo pogled ni odkrit. Pravijo, da so oči ogledalo duše - iyegovaje bila prodana Luciferju. Pod podlogo v plašču je imel všit strup in v žepu rumen robec kot razpoznavni znak. V četi ga je čakal pomoč- nik, domači izdajalec, ki se je dolgo zvito prikrival. K sreči so jima preprečili peklenski namen, da bi nasula strupa v kotle s hrano, zastrupila partizane pa tudi stu- dence v planini - in se potem vrnila k Nemcem. In ta babura, ta Marenica - ne niso še vsi uničeni, še se bomo tolkli - si jo upa ustaviti na cesti in govoriti o neki poročni obleki in ubogem dekletu! Kako dolgo nam bo še padalo po plečih ? Za vse življenje ima dosti, kar ji je rekel zdravnik. Nikoli ne bo pozabila njegovega glasu. Zdi seji, da seji ne bi močneje vtisnil v zavest, če bi ji prebrali smrtno obsodbo. Ako premisli, ah to, kar ji je povedal, ni skoraj isto? Mogoče še teže. »Tovarišica, zdaj je vse popolnoma v redu, vse, glava, noge, samo veste, otrok ne boste mogli imeti. Nikoli. Sprijazniti se morate s tem. Vi ste pogumni, borec ste, junak Kakšen junak? Bedarija. Klecnilaje pod bremenom. Ali res ne opazijo tega? So slepi? Prišla je, da bi breme podelila z Ivanom. Ni ga našla. Tovariš sekretar pa nima časa, mudi se mu na nek zelo pomemben sestanek. Bilo ji je, da bi kričala, zmerjala. Morate imati čas za ljudi! Morate! Tudi invalidi so ljudje! Hotela mu je povedati tudi o Marenici. Sramota je, da takšni ljudje hodijo svobodni v svobodi - našim ljudem pa krokarji razna- š^o kosti. Sesedla se je v naslanjač, širok in mehak, da se je izgubila v njem kot v postelji. Brisala sije oči in nos. K^ bi dala, da ni doživela tega dneva - a tako dolgo si je predstavljala, kako bo zdrava in vesela kramljala s tova- riši. Koliko je tega, o čemer bi se morala z nekom pogovoriti! »Tovarišica, ti ni dobro?« Dvignila je glavo. Da, to je tajnica, ki si zapisuje in drugo jutro poroča. »Nič, nič. Trenutna slabost. Danes zjutraj so me odpu- stili iz bolnišnice.* »Ne vstajaj, sedi. Menzaje za vogalom, prinesla ti bom č^a, pa ti bo odleglo.« Ni rekla ne da ne ne, a dekle v civilu je odhitelo kot veter. Dušo ima, je pomislila Ana. Kaže, da ni tako slabo bitje tale tajnica. Uh, naj vse odnese vrag! Ne znajdem se v tem svetu, se ji je motalo po glavi. Skušala se je zbrati. Ni ji bilo prav, daje dekle videlo njeno razočara- nje. Morda se ne bi smela takoj pognati sem, k tovarišu Tihemu. Da, tu ni gozd, jo je opozoril vratar ob vhodu. Prav ima. Ni se še navadila živeti brez tovarišev iz bataljona. Če hoče ali noče, stalno opreza, kje bi srečala katerega. Najraje hi sedla mednje in potem bi zapeli, spočili bi si dušo in pozabili na vse. Tovariš Tihi je tudi v partizanih imel mnogo dela, stalno je bil nekje na poti. Še med predavanjem so ga iskali, da mora nekam dru- gam. Seveda, visok položaj ima, razumljivo, da nima nikoli časa, so govorili že tedaj. Jaz pa, bum, naravnost k njemu, kot da pod soncem nima drugega dela, kakor da čaka name in na moje tožbe. Zdaj mi pa duša visi na nitki, ker ni vse tako, kot sem si predstavljala. »Izvoli čaj. Tudi kos kruha sem dobila. Zaprosila sem kuharico, tudi ona je bila partizanka in razume... Izvoli, tovarišica. Jej in spočij se. Jaz moram delati, kurir bo prišel Do takrat moram pretipkati...« VIŠJE SODIŠČE V CELJU Kadrovska komisija pri Višjem sodišču v Celju objavlja prosta dela in naloge: I vodjo knjižnice pravosodnih ustanov z naslednjimi pogoji: - višja strokovna izobrazba pravne ali sorodne druž- boslovne smeri - končan program za usposabljanje oz. izpopolnje- vanje - 3 leta delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi vložite v rokd 8 dni po objavi na naslov: Višje sodišče v Celju, Trg V. Kongresa 8. LIBELA CELJE industrija tehtnic in finomehanike CELJE, Opekarniška c. 2 Komisija za delovna razmerja LIBELE Celje objavlja prosta dela in naloge: 1. lakiranje zahtevnih tehtnic - KV kovinopleskar - 1 delavec 2. opravljanje najzahtevnejših del pri sitotisku - KV grafik - 1 delavec 3. opravljanje najzahtevnejših mizarskih del - 1 delavec Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom in 3 mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z navedbo izo- brazbe in delovnih izkušenj na naslov: LIBELA Celje. Opekarniška c. 2, 63000 Celje, Kadrovska služba, v 8. dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v roku 8 dni po sklepu KDR. ig. JANUARIMO NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 ZDRAVILNE RASTUNE Triplat Triplat (Trigonella foenum graecum L.) je dvoletna sorodnica detelje iz družine metuljnic. V zemlji ima vretenasto korenino, iz katere zraste do pol metra visoko pokončno steblo. Listi so svetlozeleni, preme- njalni, klinasti in sestavljeni iz treh ovalnih lističev. Njihovi prilistki so precej veliki, kožnati in trikotno podolgovati. Pecelj srednjega listka je nekoliko daljši od ostalih. Metuljasti cvetovi so rumenkasti oziroma beli in sedijo posamezno ali po dva v pazduhah listov. Plod je do 10 cm dolg strok, zvit kot kozji rog. V njem je do 20 podolgovatih semen, ki so zelo trda in se zelo težko zdrobijo v prah. Pri triplatu so zdravilna semena. Vsebujejo pribUžno 30% sluzi, beljakovinske snovi, maščobno olje, v sledovih alkaloid trigenelin, eterično olje temne barve in močnega vonja, nikotinsko kislino, čreslovine, saponine, fitosterole, šmole, mnogo rudninskih soh, vitamin C, grenčine itd. Triplat je sredozemska rastlina in v tem okolju so ga uporabljali že v antiki, zlasti stari Egipčani in zdravniki za časa Hipokrita. Zmleto seme prelijemo z mešanico vrele vode in jabolčnega kisa, tako da dobimo kašo, ki je tako gosta, da jo lahko namažemo za prst debelo na gazo. Tako dobimo obkladek, ki ga dajemo na otekline, čire, ognojke, da hitreje dozorijo. Vroče obkladke uporabljamo tudi proti revmatizmu, torej povsod tam, kjer je potrebna velika toplota na ozko omejenem delu telesa. Z vodo, v kateri se je kuhalo triplatovo seme, lahko grgramo pri vnetemu grlu, vnetih mandeljih, angini. V njej umivamo razbolele noge, zlasti po naporni hoji. Zmanjša tudi pote- nje nog. Triplatovo seme lahko uporabljamo tudi notranje v raz- meroma vehkh kohčinah za splošno krepitev organizma. Semena zdrobimo v prah in jih pomešamo z enako koli- čino jabolčne čežane. Od te zmesi vzamemo večkrat na dan po eno veliko žlico. Triplat dobro pospešuje delovanje črevesja, pospešuje prebavo in zveča tek. Ljudsko zdravil- stvo priporoča uživanje triplatovega semena za boljše delovanje mlečnih žlez. V ta namen vzamemo eno žličko triplatovih semen, eno veliko žlico semen debelega janeža ter eno veliko žlico medu. Vse to prelijemo s pol litra vrele vode in kuhamo še par minut. Nato pustimo stati 10 minut, da se nekoliko ohladi in nato precedimo. Vsako uro popijemo po eno veliko žlico tekočine. To olajša težave v pljučih, poveča prebavo in apetit, krepi in poveča izloča- rxje mleka. Če nas muči preliv, si skuhamo triplatovo seme s poprovo meto, koprivami, trpotcem in lapuhom. Ljud- sko zdravilstvo priporoča triplat tudi za zdravljenje sta- rostne sladkorne bolezni. Vzamemo vrečko vroče tripla- tove kaše in jo položimo na predel trebušne slinavke. Čez nekaj časa vroč obkladek zamenjamo z mrzlim in nato ponovimo z vročim itd. S tem povečamo prekrvavitev trebušne slinavke. Tudi uživanje triplatovega čaja n^ bi znižalo količino sladkorja v krvi. To povzroča glukokinin, ki so ga izoliredi iz semena. B. J. Poiščite v... ŽELEZNINARJU Pestro ponudbo emajlirane posode modernih oblik za 20 odstotkov ceneje pri gotovinskem nakupu in vrsto orodij dobite pri Železninarju. Obiščite prodajalno ŽELEZ- NINAR. RECEPT TEDNA Krompir presenečenja Potrebujemo: 800 g krompirja, dve jajci, 50 g moke, 40 g masla, malo muškatnega oreščka, 100 g sira, sol; za cvretje pa dve jajci, moko, drobtine in olje. Krompir operemo, skuhamo v olupkih, ga olupimo in še toplega pretlačimo. Maslo penasto zmešamo, osolimo po okusu, dodamo jajci, moko, in orešček ter gladko stepamo in umešamo v krompir. Sir narežemo na en cm široke in pet cm dolge palčke. Krompiijevo maso oblikujemo v svaljke in vanje zavijemo po eno palčko sira. Pri tem pazimo, da krompirjeva masa povsod dobro prekrije sir, da ta pri cvre- nju ne izteče. Svaljke povaljamo v moki, jajcu in drobtinah in v vročem olju zlato rumeno ocvremo. Postrežemo kot samostojno jed čim bolj toplo, zraven pa prija dober kozarec piva. 19. JANUAR 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 19. JANUAR 1989 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 19. JANUAR 1989 Drugi »da« za Vebrova iz Lašicega Konec minulega leta sta Jože in Štefka Veber izpod Krištofa pri Laškem ponov- no stopila pred matičarja, da izrečeta drugi da. Z obletnico sta sicer nekoli- ko zamujala. Vzrok za to je bil, ker je Jože močno zbolel in je moral v bolnišnico. Po mesecu dni se mu je zdravje toliko povrnilo, da sta lah- ko izpolnila želje otrok. Štefka se je rodila v kmeč- ki družini Brečko v Rečici pri Laškem. Vse do takrat, ko sta se spoznala z Jožetom in se tudi vzela je svojo mla- dost preživljala doma na kmetiji. Na drugem koncu, iz Pa- neč pri Jurkloštru, je doma Jože. V Radečah se je izučil za ključavničarja in se naj- prej zaposhl v tovarni Zavo- ra v Rečici pri Laškem. Od leta 1938 in vse do upokoji- tve leta 1971 pa je bil zapo- slen v laški pivovarni. Nekaj časa kot ključavničar, kasne- je pa še kot upravljalec hla- dilnih naprav. Poročila sta se sredi novembra leta 1938 v Martinovi cerkvi v La- škem. V zakonu so se jima rodih štirje otroci: Mirko, Jože, Anica in Rudolf. Čas druge svetovne vojne tudi njima ni prizanesel. Jožeta so 1944 le- ta mobilizirah Nemci in na- mesto k njim je odšel v parti- zane. Najprej v Pohorsko brigado na koncu pa še v Ko- roški odred, kjer je, bil po- močnik intendanta. Štefka je v tem času morala sama skr- beti za dvoje lačnih ust. K so- sedom je hodila pomagat, da je kaj dobila za živež. Hudo ju je prizadelo tudi bomban- diranje laškega mostu. Hiša je bila zaradi tega tako po- škodovana, da sta morala znova graditi. Teško sta se preživljala, saj plača ni bila velika. Ob skromno odmerjenem kosu kruha so rasli otroci, ki so jima sedaj ob sedmih vnukih in eni pravnukinji v veliko veselje in zadovoljstvo. Nič jima ne manjka, razen zdrav- je ju včasih hoče zapustiti. Štefka bo letos dopolnila 80 let, Jože pa čez dve leti. Jože je bil tudi sicer družbeno ak- tiven tako v delovni organi- zaciji, kraju in občini. Za svoje delo je prejel Red dela hrabrosti in 1972 tudi držav- no odlikovanje Red dela s srebrnim vencem. Ob slovesu nam je še za- upal, da naš časnik prebira že od vsega začetka in da je z njim zadovoljen. VLADO MAROT Slovenski narod, 28. januar 1889 Dopis iz Celja Slovenci smo začeli svojo borbo za narodne pravice sami zase. Kar smo dosegli, imamo se zahvaliti skoro izključno samim sebi. Začeli smo z nič in vendar smo že precej dosegh s svojo doslednostjo in s požrtvovalnostjo posamečnikov. Vidi se pri sebi, da narod, imajoč dosti poštenih mož, ne pogine nikdar, dokler zaupa na sebe in na božjo pravičnost. Dosegli smo že mnogo, a vendar tako daleč smo še dojednako- pravnosti - do miru, kajti dokler ne dosežemo človeku in narodu dostojne jednakopravnosti, ne bodemo nikoli mislili na mir, akoravno si ga Bog ve, že prav iz srca želimo. Jako obžalovati pa moramo, da se moramo tudi že sedaj bojevati za vsako drobtinico, rekel bi, vsak kamenček za kamenčkom. Grudo za grudo moramo si pribojevati; po obstoječih postavah npr. bi morale ljudske šole že davno biti osnovane na temelji materi- nega jezika - toda na Malem Štejerji, v Breškem, Ptuj- skem in Celjskem okrajnopoglavarskem okraji mora vsaka občina za se ulagati pritožbe in pošiljati občin- ske sklepe na višje urade in še takrat ne gre vsekdar gladko. Ravnotako trdo in počasno je z uradovanjem pri sodiščih. Vse to nas stane mnogo težkih bojev. Bila Je prava iimečica olicet Pred tednom dni je bila v Petrovčah v žalski občini prava kmečka ohcet. Vzela sta se Irena Lipovšek in Branko Arzenšek, kmečki sin in kmečka hči, ki bosta skupno življenje in delo nadaljevala na kmetiji. V temeljni zadružni organizaciji Petrovče so jima pripravili pravo kmečko ohcet po starih slovenskih običajih. Konjska vprega, obvezna harmonika, prihod po nevesto - skratka, bilo je tako, kot v času naših dedkov in babic. IRENA BASA, Foto: LJUBO KORBER Mladi se vedno znajdejo Otroška domišljija in iznajdljivost res nimata mej. Počitnice sp tu, snega od nikoder Otroci bi se radi smučali in sankali, toda to je račun brez krčmarja. Čisto opehariti za zimsko veselje pa se vendar ne pustijo. Po pomrznjeni travi se vozijo na lepenki in pri tem prav uživajo. Posnetek smo napravili na Polzeli. T.TAVČAf. Življenje bi bilo skoraj povsem normal- no, če ne bi bilo pod goro vehkih rimskih enot. L. 77 je Masado oblegala cela deseta legija in tisoč židovskih sužnjev, a ta zaradi svoje nedostopnosti ni padla. Rimljani so zato začeli graditi 200 m visok nasip do trdnjave z zahodne strani in ga gradili celo leto. Kot strateška točka Masade vsekakor ni zaslužila takega truda, vendar treba je bilo kaznovati upornike proti nepremaglji- vemu Rimu. Ko so Židje uvideli, da je vsak nadaljnji odpor brezupen, so se odločili končati svo- je življenje, vsi, moški, ženske in otroci, raje kot pasti v suženjstvo. Kot v Krstu pri Savi- ci: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi«. Zažgali so vse in zaključili svoj upor kot svobodni ljudje. Tako jim je govoril njihov vodja Elazar neposredno pred smrtjo (izsek): »Prijatelji moji, dolgo tega smo se odloči- li, da ne bomo služili ne Rimu, ne komu drugemu, kot Bogu, kije edini resnični in pravični gospodar ljudi. Zdaj je prišel čas, da se to uresniči za ceno naše smrti. Ta čas se ne smemo sramovati sami sebe; nikdar nismo bih sužnji in tudi zdaj se ne sme zgoditi, da pademo Rimljanom živi v roke. Prvi smo se uprli in končali bomo bitko. Mislim, da nam je Bog dal privilegij, da umremo kot svobodni ljudje, medtem ko so bili drugi bratje nepričakovano zajeti. Jasno je, da je našega odpora konec, mi pa lahko izberemo častno smrt, s svojimi dra- gimi ob strani, česar nam sovražnik ne mo- re preprečiti, čeprav nas želi žive... Ponosen in pogumen narod smo, zato smo se uprli Rimu, zdaj pa nam ponujajo življenje v zameno za vdajo, mi pa zavrača- mo ponudbo. Je kdo tako slep, da ne spre- vidi njihovega veselja, če bi nas ujeli žive? Škoda mladih, katerih telesa so dovolj močna, da prežive nadaljnje mučenje, ško- da ne tako mladih, katerih podporniki bi se zrušili ob trdi uporabi. Mož bi videl nasilno odvlečeno ženo, slišal bi glas svojega otro- ka klicajočega »očka«, njegove roke pa bi bile nemočne. Pridite! Dokler so naše roke še svobodne in lahko drže meč, naj store plemenito dejanje! Umrimo nezasužnjeni in zapustimo ta svet kot svobodni ljudje, skupaj s svojimi dragimi!« Rimljani so našh le kupe trupel, požgano trdnjavo in polne kašče hrane. To je bila torej zgodba teh razbeljenih ruševin. Šgoče sonce, popolno brezvetrje in Mrtvo morje globoko spodaj. Edina želja mi je takrat bila: »Čimprej od tod!« In to kamorkoli. Neznosno! Ob reki Jordan Jeriho je mesto sredi naravne oaze, sever- no od Mrtvega morja. Prav tako si večina ljudi zamišlja oazo; izviri vode, datljeve pal- me, nasadi banan, mangov, papaj, vmes pa nizke bele zgradbe z ravnimi strehami. Ce bi padel sem z neba, bi prej verjel, da sem nekje v Sudanu, kot pa le sto kilometrov od modernega velemesta Tel Aviva. Ljudje so tu temnopolti, nizki in življenje se odvija brez naglice, kot v pravljici iz Tisoč in ene noči. To mesto je nasjtarejša znana stalna na- selbina na svetu s približno desettisočlet- nim stažem. Ob razkopavanju umetnega griča nad sedanjim mestom (Tel Jeriho), so odkrili ruševine triindvajsetih mest, zgraje- nih drugo na drugem. Mesto je večkrat me- njalo svojo lokacijo in je bilo nekaj stoletij tudi povsem opuščeno. Cesta proti severu vodi neposredno ob reki Jordan - današnji izraelsko-jordanski meji. Ozek pas ob reki je z obeh strani meje leno obdelan, predvsem z nasadi bombaža, ki ga pridelujejo kibuci in zasebniki. Idilo kvari le mreža, ki predstavlja mejo in široka prašna cesta ob njej, po kateri izraelska vojska z džipi vleče verige, katere dvigajo ogromien oblak finega prahu, ki se spušča nazaj na cesto. Tako jo je nemogoče prečkati, ne da bi ostale sledi na njej. Vse to je danes bolj ali manj Sizifovo delo, ker je prehodov terori- stov čez mejo po letu 1970 izredno malo. Vojaki bolj ah manj zdolgočaseno čakajo svoj dan vrnitve v civilstvo. Ta pokrajinska slika postaja proti severu že dokaj monotona. Na desni strani Jordan z žico, na levi pa puste gore Samarije, ki izgledajo s te strani vsaj 200 m višje kot so v resnici. Naenkrat pa kot čudež. Vse postane zele- no, hčne hišice sredi gaja in kamor pogle- daš, cevi za namakanje polj, poljedeljski stroji in zložene bale bombaža. Polja so obdelana do zadnje krpe. Nobenega po- stopnega prehoda ni bilo, ampak kot bi potegnil črto. To je GaUleja, žitnica Izraela. Kot snežinke poplesujejo ob cesti lahke lučke bombaža. Vse izgleda kot v obljublje ni deželi. To so izsušena močviija, sedaj pa dajejo letno dve žetvi. Od bivše izraelske meje pri Bet She'anu do Galilejskega jezen se vrsti kibuc za kibucom. Klbuc, ali je to komunizem? Kibuc pomeni v hebrejščin skupina, gru pa. To so pretežno kmetijska naselja široir po , Izraelu, v katerih so družbeni odnos povsem socialistični in je privatna lastnin« v njih omejena na minimum. V njih živ danes 120.000 ljudi, kar pomeni 3,5 izrael ske populacije, vendar je njihova vlogi v proizvodnji predvsem hrane, graditvi dr žave in oblikovanju njenega socialnega ii ekonomskega karakterja neprimerno večji kot kažejo podatki o številčnosti. Prvi kibuc Degania (koruzni cvet) je bi ustanovljen 1. 1909 na desnem bregu Jorda na, 2 km južno od Galilejskega jezera. Toj< bilo v obdobju pojačane židovske koloniza cije Palestine. Takrat so bile razmere tuka izredno težavne. V mestih so Židje živel kot majhni trgovci ali religiozni asketi, pod pirani od zunaj, po vseh pa so se udinjal kot dninarji za majhen denar. Prve ideje o kibucih so se pojavile me< vzhodnimi Židi iz Rusije, ki so bih po< carjem zatirani zaradi svoje nacionalnost in socialističnih idej. Po svojem pobegi v obljubljeno deželo so to našli zapuščen« in potrebno obdelave. Povsod je razsajali malarija, bili so na robu stradanja, kot kme tovalci so bili neizkušeni, poleg tega pa s< bili neprestano izpostavljeni pritiskom ve činskega naroda in oblasti. Kibuc naj bi jim zagotovil boljšo življenj sko eksistenco in obrambno varnost. Z' v prvih kibucih privatna lastnina ni bil' dovoljena, trgovanje pa seje vršilo na nivo ju grupe kot celote.