Št 150
V Ljubljani, nedelja dne 31. julija 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob ,/*6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18 —, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'50 Za inozemstvo celoletno K zb-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravnlštvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošilja uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Čudne simpatije.
Kdor pazno zasleduje razvoj političnih dogodkov pri nas, je moral zapaziti, da je postal v poslednjih časih dr. Tavčar posebno simpatičen — „SlovencuM in potemtakem tudi stranki, ki jo ta list zastopa.
Mnogim je to bilo čudno, ker dr. Tavčar je vendar znan kot odločen nasprotnik klerikalizma in zato mu nihče ni mogel podtikati kakih tajnih zvez s klerikalci, na kar bi se morda moglo pomišljati pri drugem kakem politiku, ki nima tako neoma-janega prepričanja in tako trdnega značaja kot dr. Tavčar.
In vendar vživa ta mož pri „Slovencu“ take simpatije! Odkod te nenaravne simpatije in kaj vse to pomeni? Ali hočejo klerikalci pridobiti dr. Tavčarja za sebe?
To ne in klerikalci si tega niti sami ne domišljajo, pač pa imajo pri tem druge namene, ki jih ni posebno težko uganiti, ker ležijo takorekoč na dlani. Politična taktika dr. Tavčarja je taka, da se klerikalcem ni bati, da bi jim naprednjaki z njo kaj škodovali.
Dr. Tavčar je oni, ki hoče na vsak način, da ostane narodno-napredna stranka izrazito meščanska stranka in popolnoma naravno je, da to klerikalcem ugaja, ker dokler bo narodno-napredna stranka čisto meščanska, kot je danes, bodo klerikalci na Slovenskem absolutni gospodarji, medtem, ko imajo oni dosti vzroka bati se demokratiziranja narodno-napredne stranke.
Čudno je, da vodilni krogi v narodno-napredni stranki ne sprevidijo vsega tega. Saj na Slovenskem prave buržoazije takorekoč sploh ni in vsaka izrazito meščanska stranka je pri nas že a priori obsojena na životarjenje,^ ker meščanstvo niti od daleč ni tako močno, da bi pri splošni in enaki volilni pravici moglo predstavljati neko politično moč; na Slovenskem bo mogla računati na uspehe samo stranka, ki bi imela zaslombo v širokih ljudskih masah.
To so danes klerikalci, ki so izzvali in umetno vzdržujejo nenaravni, ali pa vsaj nepotrebni antogonizem med mestnim in kmetskim prebivalstvom in kujejo iz tega antogonizma svoj strankarski kapital. Njim torej mora biti simpatična ona struja v na-rodno-napredni stranki, ki zastopa meščansko politiko in noče storiti niti najmanjšega poskusa, da bi se približala ljudstvu.
In glavni predstavitelj te struje v na-rodno-napredni stranki je dr. Tavčar, ki svoje meščansko stališče vedno in povsod naglaša, s čemur odbija od narodno-napredne stranke ne samo kmetsko prebivalstvo, nego tudi one meščane, ki so toliko pametni, da izprevidijo vso nesmiselnost meščanske politike narodno-napredne stranke.
Simpatije, ki jih uživa dr. Tavčar pri »Slovencu*, so torej umljive in naravne.
Taka struja v narodno-napredni stranki mora biti simpatična klerikalcem, ker dokler bo v narodno-napredni stranki prevladovala ta struja, ne bo za klerikalce nobene nevarnosti.
Iz slovenskih krajev.
Iz Šmarja. Zaradi zadnjega dopisa iz Šmarja — govori se tam menda o nekih šmarskih čukih — me je nekdo napadel v »Slovencu". Uredništvo »Jutra" mi z mirno vestjo lahko potrdi, da nisem z onim dopisom v nobeni zvezi. Šmarski klerikalci in čuki naj si nikar ne domišljujejo, da se bom jaz z njimi ukvarjal. Zaradi mene lahko po sredi Šmarja kozolce prekucujejo, po oknih streljajo, kronce zbirajo, ali kar hočejo. Povem jim to že sedaj zato, da bodo pred menoj brez skrbi. Pač pa jim moram naznaniti, da zbiram gradivo za »Zgodovino Šmarja“, tam bo stalo vse črno na belem. Ako jim je ljubo, se v nji lahko ovekovečijo s svojo surovostjo. Prepotuj pol sveta, povsod imaš mir, le doma komaj čakajo klerikalni psi, da te oblajajo. Dr. Ivan Lah.
Iz Kleveuža se nam poroča: V pon-deljek ob 9. uri zvečer je Medjetov hlapec iz Strlaca pri Zidanem mostu četrt ure 6d Šmarjete povozil Alojzijo Kozjan iz Nemškega hriba pri Šmarjeti. Kozjan je gnala prešiča proti domu. Ko je došel nasproti Medjedov hlapec z vozom, je ista prišla preblizu in padla na tla. Voz ji je šel čez prsa in ji, kakor je pokazala obdukcija, zdrobil ves prsni koš. Revica je parkrat zaklicala na pomoč, potem pa izdihnila. Žena zapušča žalujočega moža in več nedoraslih otrok.
Slovanski Jug.
Kralj Peter in knez Niklta. Belo-grajski dopisnik »Pester Lloyda" trdi, da je minolo sredo poslal kralj Peter knezu Nikiti lastnoročno pismo, v katerem po-vdarja, da ne more priti na Cetinje iz zdravstvenih ozirov. »Značilna je tu razširjena verzija, da je kralj Peter v svojem pismu izrecno povdaril, da ne bode poslal samo prestolonaslednika Aleksandra na Cetinje, ampak da bode prišel tudi sam, če mu bode pripuščalo zdravje, dasiravno je knez poslal na njegovovkronanje le prestolonaslednika Danila. Cuje se tudi, da so proti-zarotniki stavili vladi ultimatum, s katerim zahtevajo, da se reaktivira znani Gjorgjev sovražnik major Okanovič in minister Genčič". Kraljevo pismo, če je bilo sploh pisano, je lep dokaz prijateljstva Srbije in razkriva take kraljeve čute za tasta, kakor jih njegovo (knezovo) ravnanje gotovo ne zasluži.
Splošni pregled.
Aerenthal In KinderIen-WSchter.
Sestanek nemškega državnega kance-larja von Kinderlen-Wachterja z avstrijskim ministrom za zunanje zadeve v Marijinih Varih baje ni imel namena priti do pozitivnih političnih rezultatov. Oba državnika pa sta veliko govorila o vseh možnih evropskih vprašanjih in menda ni važneje zadeve, o kateri bi ne bila vsaj nekoliko besed izmenila. Razpravljala pa nista samo o sedanjih razmerah, ampak celo o raznih eventualitetah, ki bi znale nastati po raznih premišljenih kombinacijah. Grof Aerenthal in von Kinderlen-Wachter sta se sporazumela za mirno, ali ne slabotno, ampak energično politiko. V četrtek sta se moža raz-stala, a kmalu bodemo zopet uživali dvomljivo veselje, da bode prišel zastopnik nemške države na Dunaj. O teku in vsebini pogajanj bode izdan najbrže komunike, a ta bode gotovo tako prikrojen, da bode izostalo vse ono, kar je na korist in obenem na škodo Avstriji. Kadarkoli se snide naš ljubi Aerenthal s kom izza črnorume-nega plota, je gotovo, da pride domu s porazom, pa bodi njegov sosed že Nemec, Italijan ali	Srb. Najslabše je	pa z Nemčijo, kateri	se	je	naša vlada	že čisto za-
vdinjala.
Izpremene v uradnlštvu.
Vlada	se,	po	raznih glasih soditi, bavi
z mislijo, bi li	ne	kazalo na	novo uvesti
tako imenovanih komercijalnih direktorjev, bi bili v rangu legacijskih svetnikov in ki bi bili prideljeni c. in kr. poslaništvom v Berolinu, Rimu in ^Carigradu. S tem bi bilo ugodeno davni želji industrijahiih krogov. Vprašanje, ki je pri vladi že baje dozorelo, bode jeseni predloženo posvetujočim se delegacijam. — Krasno sliko razmer v Avstriji nam je podal neki odlok poštnega ravnateljstva na Spodnjem Avstrijskem. Ravnateljstvo namreč poizveduje pri podrejenih uradih, kje bi bilo treba uradnikov, ki razumejo tuje jezike, kakor francoski in angleški, povprašuje pa tudi za uiadniki, ki bi lahko tujcem ustregli z njihovim jezikom. Da se bode našlo kaj takih uradnikov, je pač nedvomno, ni še gotovo, da Ii dobe dotičniki kako doklado za svoje znanje ali ne. Nas to seveda ne zanima veliko, a interesantno je, da se že nemška društva pripravljajo na boj, če bi Cehi hoteli smatrati češčino za v deželi tuj jezik, interesantno tem bolj, ker ravno isti Nemci trdijo, da češčina ni nižjeavstrijski deželni jezik. Nemcem pač ni možno ustreči. Tu se vidi tudi velik razloček med omenjenim poštnim ravnateljstvom in med onima, v katerih področje spadajo Slovenci. Tam se skrbi za zabavajoče se tuje Francoze in Angleže, ki pridejo in gredo, tu pa za Slovence, ki so bili že davno stalni na svoji zemlji, katerim pa poštni uradi kljub temu marsikdaj nočejo ustreči v slovenščini.
Rusi proti Poljakom.
Že dve leti uprizarjajo Rusi v chelm-ski krajini od dneva do dneva hujšo gonjo napram Poljakom. Staroruskopravoslavna organizacija je ustanovila za chelmsko deželo pravoslavno bratovščino, ki se je ravnokar sporazumela z ruskim narodnim klubom v Kijevu o solidarnem delu. Cilj »dela“ je boj proti Poljakom in vedno bolj se Sirečemu ukrajinstvu in oba združena šovena se udeležita akcije za omejenje poljske avtonomije v Litvi, Rdeči-, Beli- in Mali Rusiji. Ravno sedaj izdelujeta obe organizaciji predloge za bodoči načrt občinske in krajinske samouprave v bodočem poglavarstvu Chelm, kjer bodo Poljake še bolj oškodovali. — Kljub temu, da je Rusija tako nazadnjaška, se vendar tudi javlja napredek. Po nekih vesteh iz Petrograda se bode pri jesenskem zasedanju v dumi razpravljalo tudi v uvedenju novega koledarja. Predlogi v prid govorijo znanstveni m gospodarski vzroki in gotovo je, da bode misel odobrena in izvedena, dasi se sveti sinod (vrhovna duhovska oblast) obupno brani.
Amerika in Liberija.
Londonski poslanik afrikanske državice Liberija je povedal nekemu časnikarju, da so se Združene Države Severoameriške ponudile njegovi državi, da bi bile pripravljene vzeti v svoje varstvo njeno vojaško organizacijo ter poljedelska in obmejna vprašanja in jej še navrh nabaviti primerno posojilo, katero bi zložile amerikanske, nemške in francozke banke. Liberski poslanik je dodal, da Amerika nima pri tem postranskih namenov (?) in da ne misli posesti Liberije. Američani so bili baje vedno topli prijatelji Liberije in jej bodo gotovo radi vsak čas nesebično (?) pomagali. Prav resno zatrjuje naivni diplomat, da Amerika ne bode nikoli storila ni koraka, ki bi dal nekoliko sumiti željo za protektoratom. Sedaj pač lahko pozorno pričakujemo, kako bode vlada pohvalila svojega zastopnika v Londonu, ki tako nerodno zastopa svoje domače interese, — seveda, če ni vsa izjava izvita iz trte.
Dnevne vesti.
Zakaj ljubljansko mesto vzdržuie nemške šole ? Preteklo šolsko leto je bilo na nemški deški šoli 142 učencev, izmed katerih je bilo 84 Nemcev, 43 Slovencev in 15 učencev drugih narodnosti. Na mest. nemški dekliški osemrazrednici je bilo 312 učenk. V teh skoraj polovica Slovenk. Mestni občinski svet bi najbolje storil, ako bi skrčil ravno tako nemško dekliško šolo kot deško. Saj Slovencem v drugih mestih, kjer krvavo potrebujejo šol ravno tako ne dado nobenih šol.	’
LISTEK.
MJCHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.
[52]
Mladi slikar je vil roke.
»Verjemite mi," je povzel Ragastens ves ganjen, »da boste zmagali samo z mirnodušnostjo in hladnokrvnostjo
Rafael je potrto zamahnil.
»Da . . . samo hladnokrvnost vam bo odprla jasen razgled v tem položaju . . . Vzemiva najhujši slučaj. Reciva, da je kak tekmec ugrabil vašo Rosito . . . Ona vas 'jubi, kajneda?"
»O, tega sem vsaj gotov!"
»Ženska, ki ljubi, je močna! Sposobnosti njenega duha se podeseterijo . . . Tega si nikarite misliti, da bo Rosita mirno sprejela položaj, kamor je prišla . . . Nadzirali jo bodo, o tem ni dvoma . . . toda z gotovostjo ste lahko prepričani, da že v tem hipu dela nato, da vas obvesti.. .*
»Ah, vi mi vračate življenje! . . . Vsega tega nisem bil pomislil!
„In drugič, kakor sem vam povedal, razpolagam z nekolikim vplivom . . . Visok gospod v Rimu mi je naklonjen ... Res je, da ga hočem zapustiti . . . Toda prepričan sem, da bo rad povzročil temeljito preiskavo."
Rafael je vstal in se vrgel Ragastensu v naročje.
»Rešitelj moj!" je vzkliknil. »Dvakrat me rešujete... In če pomišljam, da vas pred eno uro še nisem poznal in da bi bili lahko šli mimo mene, ne da bi me bili vi-
deli ... če prevdarjam združenje okolnosti, ki so mi podarile v vas tako nepričakovanega prijatelja, se čutim vsega prerojenega in si pravim, da je najino srečanje najsrečnejši dogodek mojega življenja, odkar sem se srečal z Rosito . .
Ragastens se je nasmehnil. To prekipevajoče veselje, ki je bilo pravzaprav njegovo delo, je nekoliko hladilo njegovo lastno bol.
»Pojdite," je dejal, »in ostanite mirni, dokler se zopet ne vidiva ..."
»Kdaj se vidiva?" je vprašal Rafael željno.
»Najkasneje v dveh urah . . . Povejte mi, kje vas najdem ..."
»Pri tistem prijatelju, ki sem vam pravil o njem . . . Ime mu je Machiavelli, a stanuje v ulici Štirih Studencev, tik nasproti spomenika, ki nosi to ime.“
»Dobro . . . Pričakujte me torej pri svojem prijatelju Machiavelliju ... In bodite potolaženi!*
Nova prijatelja sta stisnila drug drugemu roko in Rafael je planil na prosto, okrepčan in poln nade in poguma. Ragastens pa je globoko zavzdihnil in zamrmral:
»Kako srečen je on . . . ker je ljubljen!"
XVI.
Papeži nja.
Ragastensu je bila minila noč brez spanja; vzlic temu Pa ™ čutil nobene potrebe, da bi odpočil. Npcojšnji dogodki in misli, ki so vrvele po njegovih vročično razgretih
m®. 8?"1 » so Sa bile tako razburile, da ne bi bil mogel zatisniti očesa.
Priporočil je Kapitana skrbi mojstra Bartholomea in se peš napotil proti Svetoangelskemu gradu. Še vedno je
bila zgodnja jutranja ura; toda Ragastens je vedel da knez Borgia vstaja zarana.
Ko je vitez dospel v predsobe, ki so ležale pred Cezarjevimi sobami, jih je našel prazne: nobenih dvorjanov,
Ragastensu^	dvorni uradnik pa je stopil k
»Njegova Svetlost je ta hip v Vatikanu," mu je dejal.
Nalog imam, da sporočim to gospodu vitezu "
»V Vatikanu? ..."
»Da; danes dopoldne je pri Njegovi Svetosti slovesna avdijenca."
»In, pravite, da vam je knez naročil, da me obvestite?"
»Njegova Svetost mi je celo ukazala povedati vam, da bo čakal gospoda viteza v papeški avdijenčni dvorani*.
Ragastens je odšel. Nekaj minut kasneje je stopil v Vatikan ter se napotil v državne sobane.
Tu je čakala množica, nad katero je plaval šum mnogoglasnega mrmranja, in je pozorno upirala oči na monumentalna vrata avdijenčne dvorane.
Od časa do časa so se ta vrata odprla. Vodnik, ves trd v svojem kostumu iz težkega belega satina, se je prikazal v sredi med dvema glasnikoma in stopil par korakov naprej. Izgovoril je ime, in eden izmed glasnikov ga ie ponovil in zaklical v množico.	1
Takoj nato je stopil iz trume kak kardinal, kak častnik ali skupina odposlancev, ki so sledili vodniku in izginili za vrati pričakovanja.	6
Nato je zopet ponehal svečani molk, ki je bil nastal v	em trenotku, m nadomestilo ga je zamolklo šumenje
polglasnih razgovorov, dočim je množica čakala, da se vodnik iznova prikaže med vrati.	(Dalje)
»Handelslehranstalt" se |blesti na hiši trgovskega tečaja Artur Mahra. Človek bi mislil, da so na tem zavodu sami Nemci, ko si upa njega ravnatelj izzivati Slovence s samonemškim napisom, pa temu ni tako. Zavod je imel letos 130 gojencev, izmed katerih je bilo 81 Slovanov (izmed teh 39 Slovencev), 28 Italijanov, samo 20 Nemcev in 1 Anglež. Iz teh številk se razvidi kako visoko sega predrznost Mahra, ne samo, da ima samonemške napise, ampak on si upa gojence slovanskih narodnosti na že parkrat omenjeni najnesramnejši način psovati in zmerjati! Mahra vzdržujejo samo Slovani, o vrlinah njegovega zavoda, pa mislimo so Nemci jako dobro poučeni, zato je njih število tako majhno. Slovenski starši pozori
Duhovščina In narodnost. Danes je žegnanje v Št. Jakobski župniji. Na cerkvi so v proslavo tega dneva razobesili samo cesarsko in papeževo zastavo, — slovenske pa nobene. Za slovensko zastavo mislimo, ne najdejo naši naduti farji nikjer prostora, vpijejo pa vedno, da le oni rešujejo Slovence.
„Schutzengel“ v Šiški. Iz Šiške nam poročajo: Tudi nam Šiškarjem je znan ta nemškutarski zavod. Da to nemško pripravnico za bodočo šulferajnsko šolo podpirajo Nemci, je čisto umljivo. Toda naravnost škandal za vso slovensko javnost pa je, da jo podpira tukajšnji občinski svet. Dne 7. t. m. se je obravnavala pri občinski seji tudi prošnja tega nemškutarsko-klerikalnega zavoda za podporo. In čujte! Našel se je odbornik, soc. dem. Klemenčič, ki je prošnjo prav toplo priporočal. Seveda so klerikalci, nemškutarji mednarodni sociji predlog sprejeli z velikim navdušenjem. Dovolila se je podpora 50 K- Sedaj pa vprašamo slavni občinski svet, ali so se nam davkoplačevalcem zato zvišale doklade od 19 na 24°/0, da boste vi podpirali klerikalno-nemškutar-ski zavod „Schutzengel“.
Nagla avstrijska pošta. Dne 3. julija t. 1. je naznanila „Slovenska Sokolska Zveza“ prihod deputacije, potujoče na vseslovanski Sokolski zlet v Sofijo, srbski »Sokolski zvezi „Dušan Silni" v Belgradu, radi preskrbe prenočišč. Sedaj pa čujte! Pismo je dospelo v Belgrad šele, ko so se Sokoli že vračali iz Sofije. Pismo je potovalo tedaj
—	po »raznih ovinkih" — skoro štirinajst dni v Belgrad. Smo pač v blaženi Avstriji!
Nemčurska gostoljubnost v Celju. V Celju se je ustavil ruski žurnalist Z. s svojim prijateljem. Obiskala sta tamošnjo okolico, zvečer sta pa z njegovim prijateljem mislila iti v kavarno. Seveda ker ni vedel, kje so slovenske kavarne je šel v kavarno »Union". Rusa sta naročila svojo kavo in se pogovarjala v ruskem jeziku. Kar pride kavarnar k njim in jima pravi, da ne smeta slovensko govoriti. Ko mu ta dva pravita, da govorita rusko, jima kavarnar prepove tudi rusko govoriti, ali pa naj zapustita lokal. Ravno tako se jima je zgodilo v drugi kavarni. Rus Z. je rekel, da kaj takega še nikdar v svojem življenju ni doživel, kot se mu je pripetilo med celjskim »Edelvolkom". Kakor je rekel bo to tudi v svojih spominih, katere izda, posebno omenil, da bodo Rusi videli, kakšnih ljudi se je treba otresti.
Ljubljanska »Zvezda" je eno najbolj priljubljenih šetališč. Sedaj ob vročih dneh, posebno, ako malo zapiha veter, se pa dvigajo celi oblaki prahu. Dobro bi bilo, da bi se v „Zvezdi“ vsak dan najmanj enkrat škropilo z vodo, kar bi tudi pospeševalo hlad v vročih poletnih dneh.
Svetovni kongres »Svobodne misli" se vrši letos od 21. do 24. avgusta v Bruslju. Predsednika kongresa bodeta E. Hae-ckel in slavni francoski pisatelj Anatole
France, ki bo otvoril kongres s svečanost-nim nagovorom. Kongresa se udeleži tudi bivši katoliški duhovnik Viktor Charbonnel.
Vseslovenski narodno radikalni abi-turijentski shod v Trstu se vrši v dneh 26. in 27. avg. v prostorih hotela »Balkan". Shod prirede abiturijenti in abiturijentke gimnazij, učiteljišč in realk. Vabimo tudi našo napredno inteligenco, tovariše visoko-šolce in srednješolce — posebno pa pričakujemo udeležbe od strani naprednega učiteljstva. Prvi dan so na vrsti sledeči referati: 1. Narodno radikalna struja, kulturna struja. 2. Slovenska žena. 3. Naloge slovenskega tehnika. 4. Razmerje učiteljstva do ostale inteligence. 5. Nova pota ljudske izobrazbe. Drugi dan se vrši zborovanje v treh sekcijah: 1. gimnazijsko - realska; 2. ženska; 3. učiteljska sekcija. Zborovanja se vrše po § 2. Oni tovariši in tovarišice, ki se udeleže shoda, morejo dobiti brezplačna prenočišča v Trstu in istotako oni, ki pridejo že 24. avgusta v Ljubljano, tukaj. Ob priliki shoda priredi »Prosveta" izlet v Trst, in sicer po državni železnici. Udeleženci izleta bodo imeli znižane cene. Kdor hoče uživati vse ugodnosti, ta se naj zglasi potom dopisnice na »Pripravljalni odbor za abiturijentski shod, Mestni dom." Pojasnila se dobe na isti naslov. Čas odhoda iz Ljubljane se naznani pozneje v časopisih.
Osmi avstrijski vinarski kongres se vrši od 5. do 10. septembra t. 1. na Dunaju.
S tem kongresom so združena ne-le razna važna, avstrijsko vinarstvo zadevajoča strokovna posvetovanja in zborovanja, ampak tudi gotovo jako poučna mednarodna razstava vinarskih in kletarskih strojev, potrebščin in znanstvenih pripomočkov. Obenem so s kongresom združeni razni izleti v velike dunajske kleti itd. Tega kongresa se lahko udeleži vsak interesent, ako se prej zglasi pri avstrijskem državnem društvu, ozir. pri njegovem poslovodstvu v Kremsu. Kongresnim referentom za vinarske zadeve v Kranjski je bil izvoljen c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky v Novem mestu, ki daje prostovoljno tudi tozadevna pojasnila. Ker se v tem času vrši na Dunaju tudi še mednarodna lovska razstava, je pričakovati tem večje udeležbe, ker si interesenti lahko obe razstavi hkrati ogledajo. Kakor znano, daje južna železnica povodom lovske razstave izletnikom na Dunaj znaten popust pri vožnji. Želeti je, da bo Kranjska na kongresu častno zastopana, da pokaže, da se zanima za važne vinarske zadeve. Pokažimo, da Kranjci — nismo zaspanci! Komur je mogoče, naj se torej 5. septembra poda na cesarski Dunaj.
Narodno podjetje na Koroškem. Slovenci na Koroškem napredujejo počasi sicer, a vendarle. In tak napredek v tužnem Korotanu je vendar razveseljiv. — Pred par meseci je kupil grad Gamsenegg pri Guštanju (Guttenstein) z obsežnimi posestvi g. Celestina. In ravnokar je kupil nek slovenski konsorcij vrelec kisle vode s posestvom vred na Tolstem vrhu pri Gu-štajnu na Koroškem. Tolstovrška slatina, dosedaj »Fettengupfer Sauerbrunn" imenovana, je izborna namizna in zdravilna kisla voda.
Poročil se je včeraj g. Vaclav Talich z gdč. Vido Prelesnikovo, učiteljico v »Glasbeni Matici." Čestitamo!
Na prehodu (tiru) južne železnice na Dunajski cesti so ponoči večinoma za-tvornice (ograje) zaprte, in sicer po cele ure ali še več. Ni pa na mestu toliko razsvetljave, da bi kočijaž ali avtomobilist za-mogel že od daleč razločiti, da so iste zaprte ; šele ako pride popolnoma v dotiko, se vidi v temi ali megleni noči, da so zaprte. Grozna nesreča se lahko pripeti v tem
slučaju, ako kočijaž s konji ali avtomobilist v teku ne vidi, da se bo zaletel v ograjo. Luč bi morala na vsaki način biti, in sicer tako, kakor je na vsaki ograji pri mitnicah rdeča.
Atelier Krema, Laibach. Iz vrst cenjenega občinstva smo prejeli naslednje poročilo: Nikakor ne moremo razumeti, kako da slovenski fotograf Krema na slovenskih fotografijah in to celo narodnih nošah dela nemško reklamo. Ne trdimo sicer, da hoče g. Krema izzivati Slovence, vendar bi pa bilo potreba malo več pozornosti. Sicer smo pa mnenja, da je nemška reklama sploh popolnoma odveč.
Celjski sokolski zlet. Predprodajo vstopnic na telovadišče po 1 K so v Ljubljani prevzele sledeče tvrdke: Gričar & Mejač, Ivan Magdič, Vaso Petričiča nasl. Iv. Samec in Anton Škof. Pričakujemo, da bo slovensko občinstvo marljivo seglo po njih ter na ta način »Celjski Sokolski Župi" pripomoglo do ugodnejšega gmotnega uspeha ter prireditve.
Nova sokolska društva se snujejo v Radečah pri Zidanem Mostu, Kočevju ter v
—	Št. Jakobu v Rožu na Koroškem. Pravila so že pri vladi predložena v odobrenje. Tudi naši rojaki v Newyorku so si ustanovili svojega »Sokola" ter s »Slovenskim Sokolom" v Clevelandu zagotovili svojo udeležbo ob priliki proslave 501etnice slovenskega Sokolstva v Ljubljani leta 1913.
Ovratniki in manšete se podražijo.
Z 31, julijem je sklenilo društvo avstrijskih tovarnarjev za izdelovanje perila zvišati cene svojim izdelkom.
Smrtna nesreča pri zgradbi nemškega gledališča. Ko so včeraj jemali lesene podstavke od nekega zida na stop-njišču se je ta naenkrat podrl. Zid je pod-sul 40 letno delavko Marijo Zupančič in jo ubil. Truplo je bilo vsled hude teže popolnoma zmečkano. V smrtni nevarnosti je bilo še več drugih delavcev. Pri tej nesreči seveda se je zopet pokazala »kultura" Nemcev. Vsi slovenski delavci so prihiteli na pomoč in odkopavali zrušeno opeko, nemški delavci so pa svoje delo dalje opravljali ali pa so križem rok gledali, kako se slovenski delavci trudijo. Seveda za »Edelvolk" je sramotno, ako bi pomagali, ko vidijo človeka v stiski, posebno če je Slovenec.
Ogenj. V četrtek je gorelo v Gorjah na Gorenjskem. Pogoreli sta dve hiši z gospodarskimi poslopji. Škode je več tisoč kron.
Slovanski gasilski zlet v Ljubljani.
Kakor je soditi po prijavah se slovanskega gasilskega zleta dne 13., 14. in 15. avgusta v Ljubljani udeleži več tisoč gasilcev v kroju. Čehi se pripeljejo dne 13. avgusta ob 8. uri 35 minut zvečer s posebnim vlakom po državni železnici v Ljubljano. Na kolodvoru pozdravi brate Čehe ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo in odbor zveze kranjskih gasilnih društev. Med prijavljenimi Čehi je najodličnejša gospoda, kakor profesorji, doktorji, inženirji, duhovniki in plemenitaši. Češki plemenitaši, n. pr. grof Artens-Aichelburg in češka inteligenca se ponaša s tem, da more nastopiti v gasilskem kroju. Moravcev, katere bo vodil starosta »Slovanske gasilske zveze" Karol Vozab iz Brna, je doslej prijavljenih nad 300. Poljaki se pod vodstvom dr. Ludovika Cwiklicerja udeleže izleta v večji deputaciji. Kedaj pridejo Moravci, Poljaki in Šlezijani v Ljubljano, še ni določeno in tudi za Hrvate še ni znano. Slovenska gasilna društva bodo prihajala deloma že 13., večinoma pa 14. avgusta zjutraj v Ljubljano. — Someščani, ki imajo privatna stanovanja, katera bi mogli odstopiti slovanskim gostom proti odškodnini
Mali listek.
ARNOŠT V/INDISCHER:
Moji spomini.
Ko je Silvio Pellico pisal svoje jet-niške spomine, ko je s živo besedo opisoval svo e temne ječe, svoje trpljenje, čitala je vsa talija njegovo delo z navdušenjem in neko tiho grozo. Pellicova knjiga je postala evangelij borilcem za združeno enotno Italijo.	J
In tudi jaz sem se odločil, da pisem svoje spomine, da opišem ono dobo, ko sem prestopil prag ljubljanskega magistrata kot jetnik, pa do onega dne, ko sem stopil iz ljubljanske jetnišnice prost in svoboden; niso zanimivi ti spomini kot so Pellicovi, saj kaj je doba desetih mesecev za zunanji svet, ki živi hitro, a kaj je doba desetih mesecev človeku, ki ljubi svobodo, a mora sedeti sam v visokozamreženi celici . . . Ta doba mi je bila večnost! Ah, kolikokrat sem premišljeval, ko sem se v dolgih nočeh brez spanja in miru premetaval po trdem ležišču: Ali sploh kdaj še vidim beli dan, ali še kdaj vidim ono zlato solnce, ki pošilja semintja par svojih žarkov v malo celico? Ali me ne ubije ta večna samota, ta grozna negotovost, kaj se godi tam zunaj v svetu?
Ali vendar sem prestal vse to, tako dolga mi je bila ta doba, a minula je vendarle, danes sem prost in svoboden in le v duši se obujajo spomini na minule dni!
In te svoje spomine hočem napisati — ničesar nočem olepšavati, ničesar pretirati, opisati hočem le to, kar sem doživel, skusil ter čutil sam! In ako so te misli včasi malo čudne in svetomržnje, pomislite samo, da jih je pisal jetnik, ki skozi njegovo dušo šviga misel za mislijo kot blisk, ko se njegove misli sredotočijo samo okoli ene svetle točke: svoboda, prostost! V ječi izgubi človek vse ideale, življenje je tako grozno enolično in mrtvo, nikakih dogodkov o zunanjem svetu . .. le v človeku samem, v njegovi duši žive in hrepene nepopisna koprnenja! In zato mi je težko pisati spomine, saj vsega, kar sem čutil v sebi, kar se je v groznih nočeh izzvilo iz mojih prsi, tega ne morem vsega napisati, ker ne
smem!
Spremenil sem se, stali ječi prestopil prost ljubljanske jetnišnice, a . tega, kar mi je bilo sveto vse moje življenje, ni se spremenil moj značaj, moje narodno prepričanje! Nekje sem čital: V ječah in grobovih se ožive in okrepe značaji, močnejši kot so moči vseh nasprotnikov! Te besede so mi bile vedno pred očmi v teh dolgih dnevih — in teh besed ne pozabim tudi sedaj nikdar večl
kar sem po pre-in svoboden prag spremenil nisem
Zame so minuli ti dnevi, ko pa pišem te svoje spomine vstaja mi slika za sliko pred očmi, vi pa, ki čitate te moje spomine, bodite prepričani, da opisujem eno najznamenitejših dob svojega _ življenja, da opisujem dni, ki jih ne pozabim nikdar
Burni septemberski dnevi so minuli, Ljubljana se je pomirila, tam zunaj na ljubljanskem polju pa sta počivala v večnem snu Adamič in Lunder. — In v tistih dnevih je ležalo nad Ljubljano neko težko ozračje, najraznovrstnejše vesti so krožile po mestu, danes kot popolnoma resnične, jutri se je pa iste že preklicevalo. Stalne orožniške patrulje so hodile po ljubljanskih ulicah, gostilne in kavarne so se morale zapirati navsezgodaj zvečer, bito je tako kot par mesecev pozneje v Pragi, ko je bilo proglašeno tam obsedno stanje!
Težko mi je bilo one dni, a ravno te dni smo Slovenci dokazali, da nismo taki, kot so nas raztrobili po svetu razni nemški listi! Živel sem mirno in se posvetil svojemu delu; niti najmanje nisem slutil, kako temni oblaki se zbirajo nad mojo glavo.
In slednjič je napočil oni osodepolni dan, ko sem nastopil pot, ki me je vodila za zamrežena okna ljubljanske jetnišnice.
(Dalje.)
ali brezplačno, se prosijo, naj to pismeno ali ustno naznanijo v pisarni ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v »Mestnem domu" ali pa blagajniku g. Barletu v »Mestnem domu".
Smrtna kosa. V petek zvečer je umrl po kratkem bolehanju gosp. Anton Lehrman. Umrli je bil star šele 34 let in je bil zrtan po svoji agilnosti glede zboljšanja perut-ninstva na Slovenskem; bil je tudi urednik lista »Perutninar". Pogreb ranjkega je danes ob pol 6. uri popoldne iz deželne bolnice k sv. Križu. N. v m. p.!
Veselica v »Strašnem dolu" pri Matenji vasi. V popolnitev poročila o tej veselici naj bodo omenjeni tudi požrtvovalni sodelovalci pri pripravah gg. K Kanale, restavrater na kolodvoru Prestranek, A. Durjava, trgovec in gostilničar v Matenji vasi in Rakitnik, katerim bodi izrečena tem potom najiskrenejša zahvala. Ravnotako srčna hvala darovalcem krasnih dobitkov! Družba dobi par stotakov, a bilo bi še veliko vež, če ne bi vse dež pokvaril. — Več iztisov »Republikana" je še za oddati. Kdor pošlje 50 v znamkah ga dobi franko. Ci-rilmetodarji — po njem!
Goljuf. Včeraj je prišel v neko tukajšnjo trgovino z obuvali neznan moški in rekel prodajalki, da ga je poslal nek zdravnik po dva para čevljev in da je zaradi-tega že tudi sam govoril z gospodarjem. Prodajalka mu je verjela in mu dala obuvala, vredna 43 K Na to je šel goljuf v podružnico tega trgovca, ter tam ponudil čevlje za 6 K cenejši, češ, da so mu premajhni in da mu jih noče gospodar pre-meniti. Ker jih pa prodajalka ni hotela kupiti je neznano kam odšel. Goljuf je okoli 30 let star, ima črn klobuk z zelenim trakom, nosi rjavo križasto obleko ter govori nemško. Pozor pred goljufom!
Meteor-kolo št. 45.084 je dne 27. t. m. izmaknil g. Leop. Grošelju, ključavničarju v Spod. Šiški št. 88 neki 14—16 letni mladič pod pretvezo, da ga naj posodi g. Kostevcu, trgovcu v Ljubljani za 3 ure; a povrnil ga še do danes ni. Predvčerajšnjim okoli 4. ure pop. je bil pa istemu gosp. Grošelju ukraden izpred vrat mlad sivo-belkast psiček. Gosp. Grošelj obeta onega, kdor izsledi storilce, primerno nagraditi.
Za kruhom. Predvčerajšnjem se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Macedoncev in 5 Hrvatov. 8 Hrvatov se je odpeljalo iz Zagreba v Bischofshofen.
Izgubljeno. Neka gospa je izgubila zeleno usnjato torbico, v kateri je imela nekaj svile in par rokavic. Volonter Mihael Štern je izgubil žepno uro z verižico. Neka dama je izgubila črn svilnat dežnik. Skladiščnik Sitnon Juršič je izgubil niklasto žepno uro.
Društvene vesti.
Telovadno društvo »Sokol II." v
Ljubljani vljudno vabi vse svoje člane, da se udeleže javne telovadbe spojene z ljudsko veselico, katero priredi bratsko društvo na Viču. Zbirališče je pred društveno telovadnico danes, v nedeljo ob ’/44. uri, od koder odkorakamo korporativno, in sicer v kroju.
Podružnica družbe sv Cirila in Metoda za Vič, Glince in Rožno dolino priredi dne 21. avgusta v prijaznem gozdiču ,na Vrhovcih" blizu Vidičeve tovarne jubilejno slavnost. Prosimo sosedna narodna društva, da prepuste ta dan Vičanom.
Vajenska skupina N. D. O. ima danes ob desetih dopoldne v društvenih prostorih svoj občni zbor. Ker je dnevni red osobito radi debate o štatutu mladinske organizacije jako važen, je pričakovati naj-obilnejše udeležbe.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodja, 2 konto-rista, 4 korespondenti, 1 poslovodja, 1 potnik, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki železninske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 8 blagajničark, 3 kontoristinje,
7 prodajalk, 12 učencev, 4 učenke. — Službe išče: 2 knjigovodja, 5 kontoristov, 2 poslovodja, 3 potniki, 20 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninske stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke,
9 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 11 kon-toristinj, 13 blagajničark, 15 prodajalk, 5 učencev, 3 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. _________________
Iz sodne dvorane.
Sokrivci Colpija. Pred dunajskim deželnim sodiščem se je vršila obravnava proti sokrivcem Colpija radi razžaljenja veličanstva in prestopka proti zakonu o razstrelivih. Obtoženi so bili: Fr. Podetti, 35 let stari posestnik, Artur Castelli, 30 let stari dež. uradnik in Cezare Eva-lieri, 16 let stari sin najemnika. Radi prestopka razžaljenja Njega Veličanstva se je obtoženim očitalo, da so ob italijanskih slavnostih posebno ob 20. septembru razobešali italijanske trikolore in grbe, peli razne italijanske pesmi, ki žalijo avstrijskega
cesarja. Posebno se je odlikoval v petju za cesarja žalečih pesmi 16 letni Evalieri. Podeiti je bil obsojen na 5 mesecev, Ca-stelli pa na 4 mesece težke ječe, poostrene s postom. Evalieri je bil radi slabega, zdravja in mladoletnosti začasno spuščen na svobodo.
Razne vesti.
* Tolstojev rojstni dan. Včeraj je svetovni filozof iz Jasnaje Poljane obhajal svoj 82. rojstni dan. Tolstoj se počuti dobro in je vkljub svoji starosti še jako krepak.
* Trpinčenje vojakov na Ogrskem.
V sredo je ušlo iz garnizije mesta Nyregy-haza 18 vojakov huzarjev in dva podčastnika. Javili so se pri orožništvu in povedali, da jih stražniški mojster Tolory tako trpinči, da ne morejo dalje prenašati. Vse pritožbe, katere so proti Toloryju vložili na višja mesta so bile zavrnjene, vrh tega je dobil Tolory še ukaz, naj proti vojakom še strožje postopa. Orožniki so huzarje odpeljali v Oebrecin. Vojaki so izjavili, da so pripravljeni pretrpeti vsako kazen, samo prosijo, da bi se obravnava vršila popolnoma nepristransko.
* Dvoboj s pištolami. Včeraj popoldne se je v honvedski vojašnici v Budimpešti vršil napovedani dvoboj med poslancem Aleksandrom Nagyjem in sodnikom Andrejem Gortvailom, in sicer s pištolami) Gortvail je ustrelil prvi, toda pištola mu je odpovedala. Ker tudi Nagy pri prvem strelu ni zadel, je bil dvoboj dokončan. Nasprotnika se nista spravila.
* Eksplozija mine. V Valdefigo pri Pulju je pri gradnji luke včeraj predčasno eksplodirala neka mina. Dva moža sta bila težko ranjena.
^novejša telefonska in brzojavna poročila.
Kulturni boj na Španskem.
Madrid, 30. julija. Ministrski predsednik Canalejas je obvestil kralja o zadnji vatikanski noti upravljeni španski vladi, ter izjavil, da je ta nota za Španijo nesprejemljiva. Med drugim je tudi rekel, nikakor ne more odnehati od svoje jasno začrtane poti v boju proti klerikalizmu.
Madrid, 30. julija. Krona je popolnoma zadovoljna ter odobrava Canalejasovo politiko. Kot se v zadnjem času govori, je kralj že podpisal akt, ki mu ga je predložil Canalejas glede odpoklica španskega poslanika pri Vatikanu. Spor med Madridom in Vatikanom je po Canalejasovem zatrdilu neizogiben.
Španski poslanik iz Vatikana odpoklican.
Madrid, 30. julija. Danes je španska vlada odpoklicala svojega poslanika v Vatikanu. Konflikt je torej dosegel že svoj vrhunec.
Cesar Viljem na vojaških manevrih v Rumunijl.
Budimpešta, 30. julija. Kakor se poroča iz Bukarešta, odide cesar Viljem povodom velikih manevrov v Rumu.iijo, kjer ostane več dni. Vojaških vaj se bosta udeležila 3. in 4. kor. Interesanto je, da se bodo vaje vršile na istem mestu, kjer je vojvoda Štefan Veliki premagal Turke. Ako bo kralj Karol ozdravel, bo svojega gosta na manevrih spremljal.
Proti bolgarskim časopisom.
Carigrad, 30. julija. Kakor poroča „Islam“ je turška vlada naročila svojemu poslaniku v Sofiji, da naj opozori bolgarsko vlado na izzivajočo pisavo bolgarskih časopisov.
Carigrad, 30. julija. Del turških časnikarjev odločno odklanja polemiko bolgarskih časopisov proti mladoturškemu režimu. „Tanin“ je mnenja, da se bolgarsko časopisje podaja v veliko nevarnost.
Finski deželni zbor.
Petrograd, 30. julija. Za 14. september je sklican finski deželni zbor na izvanredno zasedanje. Treba je namreč izvoliti 2 delegata za državni svet in 4 člane za dumo.
Turško posojilo.
.Carigrad, 30. julija. Turški finančni minister je brzojavil iz Londona, da se pogajanje o najetju posojila zelo zavlačuje. Najbrže se bodo pogajanja razbila, ker zahtevajo v Londonu razen financijelnih, tudi težke politične pogoje. Finančni minister se bo v tem slučaju pogajal za posojilo v Berlinu.
Spopad na meji.
Atene, 30. julija. Na grško-turški meji je zadela turška patrulja na neko grško vstaško četo, ki je hotela vtihotapiti v Turčijo nad 6000 pušk. Prišlo je do spopada, pri katerem sta bila vstaški stotnik in en Grk ranjena, en turški vojak pa ustreljen. Končno so Turki vstaše pognali v beg in uplenili mnogo orožja in streliva.
Egiptovska princezlnja povožena.
Genova, 30. julija. Blizu kopališča Evian je neki avtomobilist povozil prince-zinjo Hasan Nasin Bei. Princesa ima polomljenih več prsnih kosti. Njeno življenje se nahaja v smrtni nevarnosti.
Političen umor v Solunu.
Solun, 30. julija. Carinskega nadzornika v Solunu, je na povratku iz ondot-nega kinematografa neki neznan človek zabodel. Morilec je ušel. Nadzornik je bil obtožen radi agitacije reakcijonarnih idej.
Štrajk v Barceloni.
Madrid, 30. julija. Poročila iz Barcelone poročajo, da je štrajk vseh delavcev gotova stvar. Štrajk se prične v prvih dneh avgusta.
Listnica uredništva.
Gosp. dr. Ivan Lah — Šmarje. Potrjujemo Vam drage volje, da niste poslali dopisa iz Šmarja, ki je izšel v .Jutru' 20 t. m.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna” v Ljubljani.
Dragi bratje!
Danes popoldne priredi bratski Sokol na Viču javno telovadbo in veliko ljudsko veselico na Glincah pri g. Balija preje Traun.
Odbor ljub. Sokola je sklenil, da se udeleži ljubljanski Sokol te bratske prireditve korporativno.
V ta namen se zbiramo danes popoldne do 3. ure 45. min. v telovadnici, odkoder odkorakamo na veselični prostor.
Brate Sokole poživljamo, da se prireditve bratskega in marljivega Sokola na Viču udeleže v čim največjem številu.
Na z d a r !
Odbor ljubljanskega Sokola.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Za informacije se plača 10 vin. — Pismenim vprašanjen je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo v naprej; zunanji inserenti lahko v znamkah.
Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Mlad urarski pomočnik, z vsem potrebnim urarskim orodjem, išče takoj službe. Ponudbe na upravništvo .Jutra”.	1	—	1
Lepa litša z velikim vrtom, pripravna za vsako obrt, se po jako ugodni ceni proda.	163/3—3
Išče se vrtuuricu z letnimi izpričevali k dvema 6 letnima deklicama popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika. Gospice z znanjem godbe imajo prednost. Ponudbe pod .Letna izpričevala 88' na in-seratni biro .Jutra".	164/3—3
Knjlgovodkinjn z večletno prakso želi službe v kaki pisarni. Sprejme tudi mesto blagajničarke. Dopisi na inseratni biro .Jutra" pod št. 21.	165/3—3
Stanovanje z dvema sobama, kabinetom, kuhinjo in pritiklinami; ter ena meblovana soba z eno ali dvema posteljema s posebnim vhodom se odda s 1 avgustom na Dunajski cesti 69.	166/3—3
Gostilna N. D. O. ulica Kuradori St. 18. Trst
se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra” kadar pridejo v Trst, da jo posetijo. Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/18—9
Dva čevljarska pomočnika se sprejmeta takoj pri Antonu Brajerju, Predovičevo selo 20.
Klavir se proda v Florijanski ulici 1, II. nad.
Naprodaj so V J •	•	1	•	V
stin hise
dve privatni, v dveh sta
dobro vpeljani gostilni
pod. ugodnimi pogoji.
Naslov pove upravništvo .Jutra”.
Priporočljivi preparati!
c. in kr. dvom. založnika in papeževega dvorn. založnika
lekarnarja G. Piccoli
v Ljubljani, Dunajska cesta.
Malinov sirup izvrsten naraven izdelek v kl-logr. steklenicah po K 150, v sodih K 1 — 1 kg.
Želodčna tinktura krepi želodec, pospešuje prebavljanje in odprtje telesa. Steklenica 20 vin.
Železnato vino krepi slabotne, malokrvne in nervozne osebe. Polliterska steklenica K 2 —.
Antirrheumon preizkušeno zdravilo zoper rev-metične bolezni. Steklenica 50 vin.
Salmijakove pastile lajšajo hripavost In kašelj, mehčajo sliz. Škatljica 20 vin. 11 škatljic K 2 —.
Naročila se točno Izvršujejo.
Specialna trgovina
finih ročnih del
Toni Jager
v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
P. CASCIO
je preselil svojo
vinsko trgovino
v Lingarjevo ulieo 1.
Priporoča svojo zajamčeno pristno vino po sledečih znižanih cenah:
Teran, steklenica ...	pol	litra	K	—‘25
Namizno vino, belo . .	„	.	.	—'25
Opollo, fino...............  .	.	—-30
Namizno vino, rdeče staro	.	„	.	—-30
Cviček ................. ,	„	„	—-32
Rebula, prve vrste . .	„	„	„	—-35
Rizling........................  „	—'35
Vis, rdeče............... „	„	—-35
Vis, belo . •............ „	„	--40
Refoško.................. „	„	—-45
Vino vermouth, špecialiteta	’/10	»	1'—
Maršala, pristno	....	„	„	1'50
Trgovina je založena z raznovrstnimi desertnimi vini, Asti Spumante, finim konjakom, Malago, slivovko, tropinovcem, rumom in čajem. Za vsako steklenico je vložiti 10 vin. Vsa ta vina se dobe tudi v sodcih po znižanih cenah. — Z velespoštovanjem F. CASCIO.
I K O
I K O
Najboljša jjj-^ sedanjosti:
zlata, srebrna, tula, nlkelnasta In jeklena se dobi samo pri
H. SUTTNER
Ljubljana, Mestni trg.
!! Lastna tovarna ur v Švici. !!
Tovarniška varstvena znamka:
„ IK O “•
I K O
I K O
Naznanilo!
P. n. gostilničarjem in trgovcem vljudno naznanjam, da razpošiljam najfinejše prekajene izdelke po najnižjih cenah.
Fine	šunke, kakor praške	kg	.	K	240
„	salame iz gnjati, I. vrste	„	.	„	2 60
domače II.	„	„	.	„	2T0
„	kranjske klobase, 10	komadov	„	2-—
Vse proti povzetju od 5 kg naprej. — Za pristno blago se jamči.
Najvljudneje se priporoča
M. Modic, Šiška-Ljubljana.
Tekoči kruh! Sladin!
Prihranek mleka v gospodinjstvu.
Kri! daje samo dr. pl. Trnkdczy-ja
 L sladni čaj, imenovan *Sla-
loč! n “! Dobi se pri vsakem  L trgovcu, zavojček */4 kg ž 50
Zdmvift! vinariev- Zav°j po pošti
--------a  v glavni zalogi lekarne
50°|o prihranka! pl v najboljši zajtrk!
narjev, katere se pošlje v znamkah.
Dr. pl. Foedransperg
Sv. Jakoba trg št. 2
ordinira zopet.
Vaclav
Vida Talichova roj. Prelesnikov a
poročena.
Ljubljana, 30. julija 1910.
Naznanilo.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem otvoril moderno urejeno
drogerijo in fotomanufakturo
„ADRIJA“
v Šelenburgovi ulici št. 5, nasproti glavni pošti
kjer imam v zalogi materijalno blago, kemikalije za tehnične namene, kirurgične obveze, potrebščine za oskrbovanje bolnikov, veliko zalogo vseh redilnih sredstev za otroke, glavno zalogo parfumov in toaletnih izdelkov tu in inozemskih tvrdk ter popolno zalogo fotografskih potrebščin in aparatov. Blago je prvovrstno in sveže.
Potrudil se bom velecenjene odjemalce zadovoljiti z vzorno postrežbo in zmernimi cenami.
Vnanja naročila izvršuje z obratno pošto.
Z velespoštovanjem
B. Čvankara, drogist.
Oblastveno dovoljena prodaja zdravilnih ::	želišč.	::
Praktično urejena kemična delavnica na ::	razpolago.	::
Slovenci, prispevajte za Trubarjev spomenik!
Sprejme se izvežban, vojaščine prost
trgovski pomočnik
za usnjarsko obrt. Ponudbe na poštni predal 68.
Poletna konfekcija
za dame, gospode, deklice, dečke in otroke se prodaja zaradi minule sezije do konca avgusta
po izredno znižanih cenah
v »Angleškem skladišču oblek“
O. Bernatovie
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
txg-OTrxan.a, 52_„ [5]
jjJJosipina Podkrajšek
Ljubljana, Jurčičev trg štev. 2
najtopleje priporoča za pomladansko sezijo svojo bogato zalogo krasnih, najmodernejših bluz, čepic in spodnjih, kril. Lepe predpasnike za dame in otroke. Najnovejši nahit za obleke, kakor čipke, vezenine in posamentrije. — Plenilo za dame in gospode. — Veliko izbero zavratnic, ovratnikov in manšeto v. Nogavice in rokavice. Steznik po najnovejšem pariškem kroju itd. itd.
a
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev
r. z. z o. z. s sedežem v Ljubljani.
Marije Terezije cesta štev. 11 (Kolizej).
Zaloga pohištva
lastnega izdelka In tapetniškega blaga.
Izvršil je vsa mizarska stavbena dela. - Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
MAKSIMILIJAN SART0RY
: Ljubljana, Rožna ulica št. 39. :
Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za :	zobozdravnike.
Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp.
MIIMIIMIIMIIIHIMIIItllllllllllllllHIIIMIMIIIHItlllllMMIIIIIIIMHIIIIIIIIMIIIIIMII	"T"	H	"T*.	"I	_ — ** ||||||
lllllllllllllllllltllllllllllllllllllltllllllllllllllHIIIIIIIIHMIIIIHMIIIIIIIMIIIMIIIIIII	V	MBMmLJ	J	^A/aLJUllLlB	«11111
lllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče i. t. d.
36-22
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
ALOJZIJI! VODNIKU
= kamenarskem mojstru .
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
Slovensko
Gorenjsko pivo
Slovensko
Pivovarna SMID v Škofji Loki
priporoča svoje izborno______
marčno pivo.
Slovensko
Slovensko
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
 — ....— Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi. =-
Za točno in solidno delo se jamči. Že rabljeni vozovi se jem-... ljejo v račun. "
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Rezervni fond:
450.000,
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. St.
========== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ============
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 41|2°|0.