JUTRA Maribor, četrtek 31. januarja 1929 krhaj* rarua n*d«lj« in prašnikov vsak dan ob 16. ari RsAm psi psUssai iakm v fcfrfejfrnt tL HAOO pfsjsmsa v spml s« p» psMlOOb. itmuMj,, ■> štmptMm, Telefon Urndnifevo in nprnva: Maribor, Aiakaandrova osata it 13 Ogtaai pa tarif« Oglasa ipnji«. tod atMetok v I ptoljsaf, v~, ^ g Ob 10-letiiici poljskega parlamentarizma Dne 26. januarja je minilo 10 let, odkar je v svobodni Poljski okrog 5 milijonov volilccv stopilo pred volilne skrinjice in izvolilo ustavotvorno skupščino poljske republike. Vsi do-zdaj' voljeni trije poljski parlamenti imajo za seboj burno zgodovino težkih notranjih bojev vsled izredno velike politične razkosanosti v poljskem narodu. Daši narodno skOro homogena, je vendar Poljska v težkih notranjih bojih krvavela gospodarsko in finančno. zlasti o priliki boljševiških prevratnih poskusov. Reči sc mora, da je vkljub vsemu poljski parlament vedno ostal na dostojni višini! Prva skupščina fšejm) je sprejela ustavo, odobrila celo vrsto mirovnih pogodb in sklonila mnogo zakonov za notranjo konsolidacijo države in ureditev pravnih odno.šajcv. Že prva poljska skupščina je štela 159 poslancev z akademsko, 90 s srCdnjošOlsko in 18 z nižjo izobrazbo: V drugi1 skupščini je bilo to razmerje. že 220 : 113 : 109. v sedanji tretji skupščini se je razmerje, v prilog kvaliteti še izboljšalo Desetletna zgodovina poljskega parlamentarizma je pokazala celo vrsto nedostatkoV in otroških bolezni, kar je razumljivo pri . vsakem mladem parlamentarizmu. Pred 10 leti sklenjena ustava sc je tudi na Poljskem kakor pri nas izkazala kot neprimerna. Tudi voliini zakon je predmet ostre kritike. Danes gre po vsej Poljski glas o potrebi revizije ustave, o po trebi reforme volilnega zakona, predvsem na o potrebi globokega politič nega šolanja širokih mas. To so ges la. od katerih si'poljski rodoljubi obetajo ob desetletnici mlade Poljske ozdravljenje 'parlamentarizma in oja-Čenjc demokratičnega ustroja poljske republike. Reforma ustave' je na Poljskem že dve leti predmet polemike in debat, v zadnjem Času je stopila v stadij re-al,zacijc. Na inicijativo poljske vlade so bili jznešeni pred Rejm predlogi za f)arlarTi|ntarno razpravo .o ustavni reformi. Sejm je po živahni debati, v katero so posegli zastopniki vseli strank, predloge Sprejel ter s tem manifestiral svoj pristanek na spremembo ustave, vendar je pa o značaju reforme dvoje nasprotnih mišljenj: vladni tabor zahteva dalekosežno okrepitev eksekittive. levičarske stranke pa zahtevajo razširjenje kompetenc zakonodajne sile, parlamenta. Vendar je tudi že vladna večina po svojem zastopniku jzjavila, da ni govora o oktroiranju ustave. Revizija ustave bo tore: Izvedena parlamentarnim potom ip bo odgovarjala vo-Ijf večine naroda, ki hrepeni po ozdravljenju notranjepolitičnih In gospodarskih prilik. • V vseli novih državah osrednje Evrope, v Jugoslaviji, češkoslovaški ¥ pravcu nove ureditve naše države BIVŠI STRANKARSKO-POLITIČNI ZAKONI SO OVIRALI RAZVOJ NAJBOLJŠIH NARODNIH SIL IN PRIPRAVLJALI GROB NARODU. PARIZ, 31. januarja. Jugoslovanski minister trgovine in industrije, dr. Ma-žuranič, ki se mudi sedaj v Parizu, je podal zastopniku pariške Agence Havas sledečo važno izjavo o programu vlade generala Živkovča, ki kulminira v pripravah za končno ureditev srbsko-hr-vatsko-slovenske državne zajednice: »V naši državi vlada mir in red. Ker je vlada z dobro premišljenimi odredbami zasigurala vrhovne narodne in državne interese, prehaja sedaj polagoma na konstruktivno, zakonodajno delo. Čim pa bodo izvršene najvažnejše naloge tega konstruktivizma zakonodajnega dela, se prično polagati temelji bodoče definitivne ureditve države. Pri teh pripravljalnih delih bodo sodelovali najboljši sinovi našega naroda vseli treh plemen, ljudje širokega obzorja, ki si bodo tudi svesti svoje zgodovinske odgovornosti. To vsekakor nelahko, delo pa potrebuje časa- Vlada želi, da izvrši svojo zgodovinsko nalogo in vse svoje.posle čbnprej, vendar pa se nikakor ne misli prenagliti. Ne želimo več, da bi ustvarjali in pripravljali ureditev države z ozkega stališča strankarsko-politščnSh interesov, ki so ustvarili zakone, ki so zavirali razvoj naših najboljših narodnih sil in pred- stavljali nekako Prokrustovo postel}, v katero naj bi legel ves naš narod« Prepričan sem, da bodo pri polaganju temeljev za bodočo državno ureditev zadovoljivo rešeni vsi naši notranji problemi, posebno hrvatsko vprašanje. To vprašanje je delikatno in resno, vendar pa ni nerešljivo in nevarno. Čim bodo končana vsa pripravljalna dela za definitivno ureditev države, potem bo pozvan narod, da sankčijonira to delo. Do tedaj pa nas čakajo še številne naloge. Tudi moj resor pripravlja velike zakonodajne in upravne ukrepe, ki bodo okrepile trgovske in gospodarske razmere v državi sami ter dale obenem nov polet našim trgovinskim odnošajetn z inozemstvom. Ublažitev strankarsko-poHtičnih strasti in odprava vsakega strankarskega protekcionizma iz državne uprave nam bosta omogočila, da posfavimo vse javno življenje na krepko pravno podlago. Spoštovanje mednarodnih pogodb, spoštovanje pošteno pridobljenih pravic sploh, je glavna misel - vodnica vlade, katere član sem- Jasno fe, da pomeni notranja konsolidacija tudi okrepitev že ponovno dokazane miroljubne tendence naše države napram vsem sosedom in ostalim državam, s kntcr'mi smo v mednarodni zvezi. MaitežSa modsm hiia kflorela V BERLINU JE VPEPELIL PONOČI SILEN POŽAR NAJVEČJO TAMKAJŠNJO MODNO HIŠO TIETZ. BERLIN. 31 januarja. Sinoči, malo pred 9- uro, je nastal v severnem delu Bedinti katastrofalen požar. Pogorela je do tal največja modna trgovina v tem delu mesta, petnadstropno poslopje trgovine Tictz- Trgovino so, kakor običajno. zaprli ob 7. zvečer. V notranjosti so bili zaposleni še razni nameščenci, ki so pospravljali prostore in pripravljali vse potrebno za naslednji dan. Ker je priredilo podjetje pretekle dni t. zv. »beli teden«, je bilo v hiši še vse polno papirnatih dekoracij, kar je postalo katastrofalno. Kako je nastal ogenj,, še sedaj ni znano, domneva pa sc. da gre zn neprevidno ravnanje z ognjem pri kurjeniu icči- , Katastrofa je nastopila kar nenadoma. Ob 8-30 zvečer se jo nenadoma pričel valiti iz pritličja gost dim, nakar je siknil mogočen plamen. Zaman je bil napor uslužbencev, da bi ogenj omejili. Le s težavo so si rešili golo življenje. V par mmutah je bilo namreč poslopje že od tal do vrha v plamenu. Gasilci, ki so prihiteli s 14 turbinskimi brizgalkami, so bili napram ognjenemu moriti brez mo- či. Vsled silne vročine sploh niso mogli blizu in so omejili svoje delo le na to da so rešili sosednja poslopja, kjer je zidovje vsled vročine že pričelo pokati. Iz gorečega poslopja so švigali do 15 m visoki ognjeni, zublji, goreči ogorki so padali daleč naokrog. Največja nevarnost pa je bj!a v neposredni bližini plinarne. Ker se je bilo bati, da pride v plinarni radi .izredne vročine do eksplozije, so morali obrat ustaviti- Šele zjutraj, ko je poslopje pogorelo že do tal, se je posrečilo gasilcem ogenj pogasiti. Pri reševalnih akcijah se je ponesrečilo 8 gasilcev. Škoda znaša nad milijon zlatih mark. in Poljski, pa tudi v starih, ki so po vojni doživele znatne teritorijalne spremembe, kakor Romunija' Bolgarska, Madžarska in Avstrija, opažamo torej po poteku prvega desetletja še vedno borbe za notranjo konsolidacijo., Vidimo, da je tudi Češkoslovaška, ki jo gospodarsko med vsemi temi državami gotovo največja, šole nedavno z izvedbo samoupravnih volitev v deželne zbore dovršila prvo fazo svoje notranje ureditve. Videli smo do nedavna težke notranje boje Rnglešfca ulada in noui režim u lugoslauiji LONDON, 31. januarja. Včeraj je v spodnji zbornici zunanji minister Chamberlain na ueko tozadevno vprašanje odgovoril, da. angleški poslanik v Beogradu, Konnard. ni dobil od angleške vlade nikakih novih jnstrukcjj glede odnošajev Anglije naptam novemu režimu v Jugoslaviji. v Romuniji, kjer danes prava ljudska vlada leči narodu rane desetih let z da lekosežnimi reformami v celotnem državnem življenju. Zatipamo pa v duševno zdravje in notranjo silo naših slovanskih držav Jugoslavije, češkoslovaške. Poljske in Bolgarske, in smo prepričani* da bodo premagale vse tožkoče in vsaka na svoj način izvršile notranjo politično- in gospodarsko konsolidacijo, s tem pa tudi postale močne in uvaževane v svetovnem Dolitičnem koncertu. mariborsko gledališče REPERTOAR; Četrtek, 31. januarja. Zaprto. Petek, 1, februarja ob 15- uri »Divja raca*. Dijaška predstava. Sobota, 2. februarja ob 15. uri »Bajadera«. Znižane cene. Kuponi. Gostovanje g. Nerata. — Ob 20., uri »Lumpacij-vagabund«. Prvič. Nedelja, 3- februarja ob 15. url »Lumpacij-vagabund«. — Ob 20. uri »Na cesaričino povelje«. Kuponi. Lumpacij-vagabund. J. Nestroya čarobno burko s petjem: »Lumpacij-vagabund« ali »Zanikrna trojica«. vprizori po večletnem odpioru gledališče v Mariboru v soboto, dne 2.febr. Glasbeni del za to nedvomno še danes najpopularnejšo burko je zložil Adolf Mttller, bivši kapelnik in komponist. Ta burka ima pred drugimi to prednost, da ne učinkuje s situacijsko komiko, ampak s pristnim, neprisiljenim humorjem, s katerim mora razpolagati »zanikrna trojica«, to so mizar (Grom), krojač (Ha-rastovič) in čevljar (Rasberger). Naslovna vloga »Lumpacija-vagabunda« Je v rokah g. Joška Koviča. Dalje nastopajo še: gg. Kraljeva, Starčeva, Savinova, Udovičeva, Vi. Skrbinšek, Kovič Payle. Rakuša, Tovornik, Rožanski in celokupni zbor. Režira g. Pavel Rasberger; di-dirigira g. Lojze Herzog« Trpljenje vprežne živine na današnjih sneženih in ledenih cestah je velikansko, še večje kot bi trebalo, ako bi razni prevozniki in hlapci malo bolj človeško ravnali z živaljo- Razumljivo je, da je v sedanjem vremenu vsako prevažanje sploh močno otežkočepo; s tem pa bi. razne prevozne firme oziroma njihovi uslužbenci marali računati in temu primerno tovore zmanjšati ali pa vozno silo povečati Na policiji pa najdete dan na dah kupe prijav, kako razni pobesneli vozniki trpinčijo in pretepajo konje, ki v danih okolščinah ne morejo garati kot bi vozniki radi •— Včeraj popoldne okrog treh je vozil France B. po Meljski proti Aleksandrovi, cesti z enim konjem polno natovorjen voz« Konj je bil moker in še je že veš tresel« Na intervencijo stražnika je mpral hlapec izmučeno žival izpreči« — Ob pol petih popoldne je pripeljal posestnik ČranjhŽ« iz Selnice po Koroški češti polno naložene sani z enim samim konjem. Na Vodnikovem trgu žival ni mogla več naprej. Voznik je mislil, da bo uspel, če neusmiljeno pretepe konja. Začel ga je suvati in z bičem obdelovati, da so se zgražali pasanti. Tudi tu je moral intervenirati stražnik. — Predvčerajšnjim okoli pol enajstih sta vlekla vsa izmučena in tresoča se konja voz preobložen z drvmi po Meljski proti Aleksandrovi cesti. Voznik Egidij S. ju je kot nor priganjal, dokler ni napravil temu konec došli stražnik itd« Itd- — Gospodarji, vplivajte na svoje uslužbence, naj ravnajo mileje z ubogo živino! Zopet žrtev brezposelnosti. Kronika poskušenih in izvršenih samomorov je proti koncu januarja ponehala. Proti koncu meseca pa beležimo nov poskus samomora« — Komaj 25fetni J. L. iz Krčevine je bil že dalj Časa brez posla in zaslužka. Davi je i'zpil v samomorilnem namenu večjo količino -L bencina. Takoj pozvani rešilni oddelek je obupanca odpremil v bolnico,- kjer mu bodo izprali želodec ter ga povrnili v normalno življenje. —- Povod njegovemu obupnemu koraku je dolgotrajna brezposelnost« —» Sfiae ?. Mariborski V tCt KM K Jutra ’nye7jB& V Maribora, dne 31. •!.* i929. /Bovanske soakedranka v Mariboru NEVERJETNO PAČENJE IN MRCVARJENJE PRISTNIH NAŠIH IMEN. PROČ Z OSTANKI PONEMČEVALNE DOBE. • Maribor, 3l. januarja- Pripadnost k določenemu narodu je Človeku prirojena kakor skupnost rodbine, je tedaj sveta dedščina dedov... Ker so narodovi člani udruženi v sveti skupnosti krvi in življenja, je nemogoče izstopiti iz te zajednice, kakor ni mogoče, otresti se krvne vezi rodbine ... Kdor pa bi svoj narod zatajil, bi to sicer na zunaj lahko storil, v duši in očeh naroda in vsega sveta pa bi se mu vtisml sramotni pečat narodnega izdajstva, ki se nikdar ne da izbrisati • •. Dočim so nas Nemci od onih dob, ko so prišli med nas, obvladovali, živeli in bogateli od našega dela in se vedno bolj širili po prvotno našem ozemlju, so začeli v o-semdesetih letih prejšnjega stoletja načelno, sistematično ponemčevanje ... Gospodarsko šibke Slovence so podkupovali, da so se izdajali za Nemce in delali Nemcem v prid; otroke so lovili v nemške šole in jih vzgajali za Nemce... Jasno je, da tako pridobljeni naši ljudje niso mogli postati Nemci, čeprav so govorili nemški, delali za nemštvo in preganjali Slovence- Naš narod sam jih ie imenoval nemčurje • •. Ali moti se, kdor misli, da je Nemce prevratna doba iz-treznila... Nemci in ostanki nemčur-stva v Sloveniji so gospodarsko še močni, zlasti v mestih. •. - Tele in takele misli, izražene v nedavno izišli brošurlcl »Mi in naši »Nemci«« (Narodna odbrana, Maribor), se nam oživljajo, ko opažamo dan na dan, kako se množe razni nemški javni napisi- Toda o tem morda prihodnjič kaj več! Danes se omejimo na one početke, iz katerih pravzaprav izvirajo vse te čisto nepotrebne novotarije. Tekom po-prevratnih let so »Nemci« uvideli, kako neverjetno »širokogrudna« so naša poklicana oblastva in pa tudi naša javnost v tolmačenju pojma narodni ponos: pustili smo in trpimo med seboj najznačilnejšo grdobijo na vse mogoče načine spakedranih priimkov, ki so nedvomno slovanskega izvora. No in če smem imeti po svojem okusu po nemško izkrivljeno svoje slovansko ime, kar je vendar prva in najvažnejša moji označka v javnem in zasebnem življenju — so si mislili — potem smem prav tako tudi z drugimi nemškimi napisi na dan- In so se pričela pojavljati taka nemška (večkrat tudi le »nemška«) besedila. Da se vse trditve gornjih dveh odstav kov ne nanašajo prav na vse nositelie spodaj naštetih in ne naštetih imen, je verjetno; morda si celo kdo izmed niili ni svest, kka bedarija odseva iz njegovega pokvarjenega imena; saj vemo,kako je nekdanja avstrijska uprava pači'a slovanske rriimke in ta ali oni je bil morda res že rojen s tako imensko pokveko. V teh primerih bi seveda morala' nastopiti javnost in v skladu ž njo obla-stvo, da ga pouči, naj vrne svojemu imenu pravilno obliko, ld je Bila pokvarjena Iz nemoralnih razlogov. Vendar pa ;e gotovo večina prizadetih s popolno za- vestjo in odgovornostjo tudi pri nas obdržala, če ne šele ustvarila imenske nestvore. Tako piše 11. pr. Felix Škrabi (pravilno Feliks Škrabi) svoje krstno ime povsod z x! Toda to bi navsezadnje bila lahko še pomota, če ne bi bilo znano, da je delil mož svojim odjemalcem (tudi slovenskim) za novoletno darilo (če tudi za 1. 1929, ne vemo) avstrijske koledarčke, v katerih so seveda označeni le državni prazniki avstrijske republike.... Naj poskusi slovenski trgovec v Gradcu ali Celovcu kaj takega z jugoslovanskimi koledarčki! In pri tem izzivaču kupujejo še danes Slovenci, ki se štejejo med zavedne. Trgovec Posch (Povž, doma iz Kamnice) na Koroški cesti je imel do prevrata napis Hans Poseli, potem I- (Ivan) Poseli, zdaj pa že zopet H- (Hans) Posch. Na njegovem posestvu v Rošpohu pa se blišči z gradiču podobnega poslopja velik naps Schutzhof. Kakor sredi rajha! V tej čisto slovenski okolici mesta! Sploh beležimo marsikaj zanimivega tekom desetletnega razvoja naših razmer. Vrtnar Cvilak v Samostanski ulici je že zopet Zw;l!ag, akoravno je bil še dolgo po prevratu Cvilak. Mož je seveda doma iz čisto slovenskih krajev, toda spada med gornjo vrsto zagrizencev-Marsikateri slovenski bivši študent se bo še spomnil, kako je bil tepen od Cvi-lalja na takozvanem »Exerzierplatzu«. Mar- Grandoscheg v Wildenrainerje- vi ulici 8; Mar. LeinschitzO), vdova po trgovcu L-, bratu bivšega okrajnega glavarja Srečka Lajnšiča, v Sodni ulici 14; modistinja SchauritschO) Ob jarku f>; trg- Jeglitsch in Michelitsch v Gosposki ulici; to je le nekaj primerov spake-dratik, ki jih srečuješ v mestu kot tudi na Pobrežju in Studencih vse polno. Imaš pa tudi imena v obeh »deželnih jezikih«. Brivec Kožuh se zove doma na stanovanju Koschuch; brivec Borovična Koroški cesti se piše na stanovanju Hans Borowitsch, kar je naravnost proti zakonito! V Studencih se imenuje krojač na manjši deski Franc Gobec, na večji in lepši pa Franz Gobez. Če se to ne pravi briti norca iz občinstva in oblastva... Tako. Naše stališče v podobnih aktualnih zadevah je občinstvu znano- S pomazanjem napisnih desk si ne bomo onečaščali rok- Neodgovorni posamezniki s svojimi dejanji stvari več škodijo kot koristijo. Enkrat za vselej pa mora oblastvo vbiti prizadetim v glavo, da naš jezik in narod, od koder izhajajo njihova imena, ne pozna raznih -tsch, -scheg in podobnih zmazkov. Če na Koroškem naša slovenska imena pačijo v nemški »pravo«-pis, bomo vendar imeli pravico zahtevati, da se pri nas vsaj nristna naša imena pišejo v duhu našega jezika! Iniciiativo za vsesplošno narodno akciio naj prevzame morda Narodna odbrana! Mariborski m dnevni drobil Avtobusne prometne razmere. Komisija, ki se je odpeljala včeraj proti Slov. Bistrici, je ugotovila, da je državna cesta lc od Maribora do Hoč tako s>il-tio zamedena, da ovira promet- Od Hoč do Slov. Bistrice je cesta docela sposobna za vožnjo. Zato so poslali danes na Isto progo večji voz z delavci, ki bodo odkidali sneg in bo najbrž že jutri obnovljen redni promet Maribor-Slov. Bistrica. Tudi na nadaljni cesti proti Konjicam bo mestno avtobusno podjetje s pomočjo gradbene sekcije kmalu usposobilo progo za reden promet, ki bo najbrž pričel pričetkom prihodnjega tedna, •— Progi Celje—Konjice in Maribor— Selnica ob Dravi sta normalni. Cesto proti Dupleku bodo danes še enkrat prc gledali. — Smrtna kosa. Sinoči je umrla v mariborski splošni bolnici v 44- letu starosti gosDa Antonija Gomol, soproga vpok- policijskega straž nika g. Josipa Gomola, ki jc sedaj nameščen pri »Večerniku«. Zapustila je 4 otroke. Pogreb se bo vršil v soboto, ob 3. pop. izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na magdalensko pokopališče. — Včeraj je preminula v 22. letu starosti ga. Marija Tušek, soproga poštnega u-radnika. Pogreb jutri ob 11. na Pobrežju. Blag jima spomin, težko prizadetim naše iskreno sožalje! — 25lctn!ca službe. Gospod Mihael Mor, sluga Celjske posojilnice, podr. Maribor, praznuje dne 2. februarja svoj 25. službeni jubilej. — Četrt stoletja že vestno opravlja službo bančnega sluge. Jubilantu, ki uživa pri svojih predstojnikih, kakor pri svojili znancih največje spoštovanje — tudi naše najiskrenejše čestitke- — Delu čast in — oblast! — Iz sodne službe. Za višje pisarniške .oficijale so imenovani na sodiščih: Josip Ferenc v Konjicah, Martin Zorjan v Ptuju, Fran Kopič v Mariboru; za pisarniške oficijale pa kanclisti: Jože Kogej v Ptuju, Anton Kramer v Celju, Milan Vončina v Konjicah, Josip Drevenšek v Mariboru, Jakob Kresnik v Celju, Julij Amalietti v Dolnji Lendavi, Alojzij Zapušek v Celju, Evgen Mod v Dolnji Lendavi, Martin Trojnar v Mariboru, Rudolf Bižalj v Slov- Bistrici, Ljudevit Ftirst in Janko Frass v Šmarju; za višjega pisarniškega predstojnika v Celju je imenovan višji pisarniški oficijal Henrik Toplak. K mrhovlnski aferi v Mariboru. Razburjenje radi znane mrhovinske afere v Mariboru se je polagoma poleglo. Afera sama je vsekakor imela tudi svojo dobro stran. Občinstvo je 'ahko zadovoljno, kajti odslej se mu ne bo več treba bati, da bi bilo ogrožano v svojem zc* avju po raznih pokvarjenih mesnih izdelkih. Poklicane oblasti bodo gotovo v polni meri izvršile svojo dolžnost. Da pa odstranimo vsako nesporazum-ljenje, ki je nastalo morda vsled čudnega naključja iste začetne črke -\V-, ugotavljamo, da tvrdka Herman Wogerer. ki ima istotako svojo tovarno mesnih izdelkov v Krčevini, glasom sodnega potrdila ni niti najmanj zapletena v zadnjo mrhovinsko afero in tudi kljub več-desetletnemu obstoju še nikdar ni imela nobenih neprilik v tem pogledu. Tvrdka Wogerer je nasprotno znana po svoji solidnosti in tankovestnosti napram svojim odjemalcem. Toliko, da se morda ne bi komu po nepotrebnem delala krivica. Popisovanje letaka 1911. Mestni magistrat ponovno opozarja vse mladeniče rojstnega letnika 1911, ki bivajo v mestu Mariboru, pa se še niso prijavili pri mestnem vojaškem uradu kot vojni obvezniki, da nemudoma zadostijo tej dolžnosti, ker bodo v nasprotnem slučaju strogo kaznovani po vojaškem kazenskem zakonu. One mladeniče, ki so pristojni v mestno občino mariborsko, a ne bivajo v mestu, so dolžni stariši, da jih naknadno prijavijo. Prijavni rok se podaljša do 10. februarja. Poulični prodajalci kruha so menda posebnost, s katero se more »ponašati« samo naše mesto. Sedaj v mrazu jih sccr ni več videti, tem več pa jih je bilo poprej in pojavili se bodo zopet. čim nastopi milejše vreme. Poulično prodajanje kruha spada med krošnjarje-nje in se tudi v higijenskem oziru nikakor ne more odobravati- Pekovska zadruga je sicer že ponovno intervenirala pri raznih obrtnih oblastvih, da bi zabra-n'le nadaljno poulično prodajanje kruha, uspeh pa je še vedno izostal. Nc samo v interesu zaščite pekovske obrti, temveč še bolj v interesu zdravstva prebivalstva je, da se napravi v tem oziru red. To zahteva tudi zakon sam! — Pazite na deco! Neki moški, ki jc v bližini parka že dalj časa uganjal nemoralnosti, zlasti nasproti otrokom in ženskam ter mu policija dolgo ni mogla priti na sled, je bil včeraj zasačen in flagranti ter odveden na policijo. Kakor se nam poroča, se potika še dosti takih elementov po našem mestu. Zdi pa se nam, da se proti tem nedostojnežem in nemoralnežem vse premalo strogo postopa. Tako jc bil lani neki tak židovski nemoralnež, ki razpečava po naših krajih večinoma samo : Šundliteraturo«, kaznovan za podoben delikt samo z denarno globo 100 Din. Najmanjša kazen bi morala obstojati vsaj v tem, da se takim ljudem prepove nadaljno prihajanje v našo državo. Na lep način so prišli davi do Avguste B., ki: jo glasom policijskega dnevnika išče radi tatvine neko kriminalno oblastva Navse zgodaj ob petih sc je sprehajala po Alek sandrovi cesti in nagovorila službujo čega stražnika ter mu potožila, dn jc zgubila snoči na Kralja Petra trgu nič manj kot poldrugi tisočak gotovine. Mož postave jo je odvedel na stražnico, da si na toplem zabeleži ves dejanski stan nesrečne Avguste. Ko je doznal za njeno ime, je bil seveda prav prijetno presenečen nad to varovanko. Spomnil se je na njeno ime v policijskem dnevniku ter 1 punco odpravil brez odloga v hote! Graf, V lekarnah, drog. in kjer so vidni plakati. Gremij ilrgovcev za mariborsko okolico vabi svoje člane k predavanju o novem finančnem in davčnem zakonu, ki se bo vršilo v nedeljo, dne 3- februarja ob 13. uri v Gambrinovi dvorani. Vsak pridobitnik se naj v lastnem interesu tega predavanja udeleži! — Veseli otroški prizori prinesejo letos naši deci nmogo zabave. Kratki, veseli prizori, ki jih poda deca deci za smeh in kratek čas. Pust in gibčni možički, mali potepuh, ki je videl dosti sveta, veseli krojaček, iskri konjički, — pa kdo bi vse našteval. Ker pa je povsod razven Maribora toliko bolezni, smo povabili tudi častitljivega dr. Kneipa, ki nam bo svetoval, kako se obvarujemo bolezni v nevarnih dneh. Privoščite otrokom veselje in jih privedite. Veseli otroški prizori se vršijo nepreklicno v torek 5. t. m- ob 3. pop. v veliki dvorani Uniona. — Planinci in dolinci se snidejo v petek 1. februarja na »Pld-ninskem plesu« v dvoranah pivovarne "Union«, da preživijo tamkaj prav vesele urice v neprisiljenem planinskem rajanju. Pestro okinčana dvorana, »kraljestvo Jezernika«, vinotoč »pri pohsr-skem Tijeku«, pohorski kramer in Se mnogo drugili presenečenj bo nudilo vsakemu obiskovalcu največjo zabavo in užitek- Posebna vabila se iie razpošiljajo ter se vsi plesa In zabave željni zemljani tem potom najprisrčneje vabijo k posetu! Ne pozabite na planinske in narodne noše! Preskrbite 'si vstopnice že v predprodaji! — 192 Mala Miss Maribor. Povodom »Rajanja malčkov«, ki Je priredi 11. febr- v veliki dvorani Unijona ISSK Maribor, bo izvoljena tudi mala miss Maribor. Prireditelj je naprosil in sestavil j urijo umetnikov in strokovnjakov, ki bodo med rajajočo deco izbrali najlepši obrazek, katerega slika bo objavljena v vseh večjih domačih ilustriranih časopisih. Razen tega so na sporedu številne plesne točke in zabavni nastopi, ki jih bodo izvajali otroci v starosti 3—5 let- 13-) Pravljica fz Orijenta. Pravljice iz Tisoč in ene noči bodo izgubile na sijaju, kajti Tisoč in druga noč bo prekosila najsmelejšo fantazijo. Orijent, resnični Orijent, bo v stvarnosti pred obiskovalcem. Budistični tempelj v razkošni opremi, tajinstvena votlina AH Babe in njegovih razbojnikov, džungla, pagode, minareti, vrelec mladosti in druge orijentalske skrivnosti bodo dale vsem proitorom docela obeležje bližnjega in daljnega vzhoda. Šejki, maharadže, veliki izogull, sužnje, bajadere ip druge osebnosti pa bodo tajinstveno pokrajino oživeli, da bo nalikovala na živahno orijentalsko naselbino. — 93 Za osveženje krvi pite nekaj dni zaporedoma zjutraj- čašo naravne Franc-Jožefove gorke vode. Pranc-Jožefova voda, ki jo mnogi zdrav niki. priporočajo, urejuje Čreva, krepi že* lodcc, umiruje živce in to ohranuje tako zdravje in svežo glavo. — Dobi se v vseh lekarnah. 2090 Zadovoljno ljudstvo Amerike POSLEDNJE VOLITVE AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA SO DOKAZALE S PADCEM SOCIJALISTIČNIH GLASOV, DA VLADA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH RESNIČNO BLAGOSTANJE IN ZADOVOLJSTVO. Tri mesece je že skoro od volitev prčd sednika Združenih držav severoameri-ških. Dne 6. novembra 1928. so izbrali Američani- Hoovera za nosilca :>najčast-nejšega naslova sveta«. Takrat smo podrobneje poročali o načinu -ameriških volitev. V Združenih državah namreč ne volijo predsednika direktno, temve' ,:ud stvo izbere le »volilne može« v vc ;>h okrožjih, identičnih s posameznimi državicami. Tudi o zanimivi agitaciji, o kandidatih in silnem uspehu Hoovera smo takrat pisali. Mož je namreč dobil 467 elektorskih glasov od vseh 531! Točne številke glasov lanskih volitev pa so šele pred kratkim objavili statistični uradi USA. To gre pa silno počasi, bo rekel kdo, skoro še bolj po polžje kot po naših parlamentarnih volitvah! Toda ta »počasnost« se da prav lahko razlo-žiti iz ogromne razširjenosti volilnih pokrajin in pa iz temu sledečega dejstva, da morajo rezultate volitev pregledati v nič manj kot 48 prestolicah Zveznih držav, ki niti nimajo enake volilne zakonodaje! V vsem je bilo 6. novembra 1928. oddanih 36,798.669 glasov. Na Ho-overa jih je. padlo 21,429.109, na demokrata Smitha 15005.497, na Thomasa 267.835 in razpršenih je bilo 96-228 glasov- Največje presenečenje je vsekakor to, da Thomas ni dobil več kot četrt milijona od vseh skoro 37 milijonov, torej komaj tri četrtine odstotka! Saj je.bil Thomas vendar oficijelni kandidat ameriške socijalistične stranke in uživa redko priljubljenost in popularnost. Opozicija ;e stavila nanj vso svojo nado, a izid volitev jo ie težko presenetil. Službeno glasilo socijalistične stranke Severne Amerike, tednik »Nation«, piše ob tej priliki: »Thomas je mož, na katerega nismo nikdar zaman računali. Ne moremo si drugače razlagati njegovega poraza kot, da ga je zakrivila zabitost in konservativno mišljenje volilcev-« Istočasno izjavljajo predstavniki ameriške socijalistične stranke, da je njihova organizacija edina resnična opozicija in da samo ona zastopa nezadovoljne množice. Med 37 milijoni je potemtakem v dolarski deželi neznatnih 250.000 ljudi res nezadovoljnih. Tudi ženske so že vštete, ker imajo od 1- 1920. tudi one volilno pravico. Prav zanimiva je tudi razdelitev ornh glasov, ki jih je dobil Thomas- Domala polovica — 107.332 — jih odpade na Ne\vyork in njegova predmestja. Vedeti pa je treba, da so glavna in največja industrijska središča mnogo globlje v notranjosti USA! Vzemimo Ic Illinois, Chicago, Minnesota in Ohio. V Illinois, Chi-odpadlo od treh .milijonov glasov je 19-138 na socialističnega kandidata; v Minnesoti od enega milijona samo 6-774, v Ohiu 8683, v Pennsylvaniji, kraljestvu jekla, «18.647 in v Detroitu, kjer vlada Henry Ford, borih 3516 socijal stičnih glasov. V šestih državah ni dobil Thomas niti enega glasu! Te številke so zanimive predvsem r.a-di tega, ker pojasnjujejo bolj kot vsaka druga statistika dejstvo, da gredo gospodarska, politična in duševna razvojna pota Evrope in Amerike po svetovni vojni v diametralno nasprotne strani- V Evropi vid mo deloma diktaturo, deloma stalno naraščanje socijalizma, v Ameriki pa dobro utrjeni sistem čisto kapitalistične demokraci;e, ki je povzročila, da je 920-CCO ’sociialističnih glasov iz leta 1920. skomielo na 500-000 v letu 1924 in na 250.000 pri poslednjih volitvah 6. nov. 1928. Na tem primeru najlepše vid:mo, da je političen razvoj države koncem koncev odvisen edinole od gospodarskih uspehov oziroma neuspehov. NAS NOVI ROMAN Napetost je glavna odlika časopisnega romana. Da ponudimo svojim čitateljem baš v tem pogledu nekaj izrednega, pričnemo objavljati dne 1. febr. sloveči zgodovinski roman BENEŠKA LJUBIMCA 5igurnost čloueštua Brazilija — zemlja bodočnosti. -••Pred- 100 leti je angleški nacijonalni ekonom Robert Malthus fiksiral v strahu, da bo človeštvo postalo polagoma radi rapidnega množenja, žrtev pomanjk i-nja, železni zakon: »Za kogar prt mizi ni prostora, nima eksistenčne pravice-« Toda v nekoliko desetletjih se je izkazalo, da njegov strah ni bil upravičen, kajti kljub ogromnemu porastu prebi-vastva v posameznih delih sveta, so zaloge prirode ostale neizčrpane- Velikanske pokrajine so postale poljedelski predeli, pridelek pa, ki je leta 1820. zadostoval za 900 milijonov, je leta 1920- nahranil dvakrat toliko zemljanov. Vprašanje je torej, ali je nevarnost preobljudenosti, oziroma pomanjkanje hranilnih snovi, sploh upravičeno- Ako upoštevamo, kakor nekateri računajo, da zemlja ne more preživeti več kot dve milijardi prebivalcev, potem je sigurno, da bo svet preobljudcn že tekom n na deželi veliko razburjenje. Na periferiji mesta je stanovala rodbina bogatega trgovca Stucka. Usodnega dne se je zglasil pri trgovcu neki mehanik in svetoval očetu, naj pazi na svojo 14letno hčerko, ki se druži z nekim sumljivim mladeničem. Stariši so prepovedali otroku sestanke s človekom, ki ga niso niti poznali. Ko pa so se v noči vrnili iz gledališča, so v spalnici mlade Elze našli v mlaki krvi neznanega mladeniča, ki je bil že mrtev, v postelji pa je ležala Elza s prestreljenimi senci- Krimina'na policija je takoj uvedla preiskavo in na podlag pisma, ki ga je našla med šolskimi knjigami umorjene, ugotovila, da je dekletce imelo z neznancem razmerje najmanj leto dni. Ljubimec je v pismu prosil Elzo, naj mu oprosti, ker ga nekaj časa ne bo na izpregled, vendar ji bo tudi v odsotnosti ostal zvest. Vsi znaki kažejo, da se jc drzni ljub:mec bal razkritja. radi česar je izvršil zločin in nato samomor. Ugotovljeno je tudi, da je imel ključ od stanovanja in da je nemoteno obiskoval dekle. Zadnjega večera pa je Elzo najbrž presenetil v spanju, jo ustrelil in končal tudi sebi življenje. industrijalca Adamskega in počakal na stopnjišču, dočim je dotektiv vstopil v stanovanje. Staršem se je legitimiral in izjavil, da mora takoj odvesti dekle na policijo radi zaslišanja v nujni zadevi-Presenečenje je bilo nepopisno. Dekle se je zaman branilo, kajti agent je pozval stražnika, ki je mlado gospodično odpeljal do hišnih vrat, kjer se mu je detektiv zahvalil za pomoč. Tekom večera je oče zahteval informacije od policijskega šefa, ki pa o zadevi ni vedel ničesar. Tudi med detektivi ni nikogar, ki bi vedel misterijozno ugrabljenje pojasniti Sumi se, da je dekle, ki jc v družbi veljalo za lepotico, postalo žrtev mednarodnih trgovcev z dekleti. Doslej se policiji ni posrečilo najti sledi za drznimi zločinci. Oboroževanje Italije na morju RIM, 30. januarja. Novi italijanski mornariški zakon predvideva zgrad-njo cele vrste novih podmornic in boj nih ladij. Za vojne ladje bo potrošila Italija letno 370 milijonov zlatih lir. Po vojni je zgradila Italija dve veliki bojni ladji »Trients« in »Trieste«, vsaka po 10.000 ton, dalje 16 torpc-dovk po 1300 ton ter 12 izvidnic po 2050 ton. V gradnji pa sta sedaj bojni ladji »Pola« in »Fiumc« po 10.000 ton. 4 torpedovkc po 1400 ton, 4 lahke torpedovke in 4 izvidnice po 5500 ton. Obupna borba hičroplana 2 neuihto Nedavno so štirje francoski avijatik! preživeli na valovih Sredozemskega morja prav dramatske trenotke. Ob fran coski obali je njihov hidroplan. ki je letel proti Korziki, zajel močan vihar in »Goliat« sc jc moral spustiti na razburkane valove. Posadka je bila izpostavljena največji nevarnosti, izgledi na rešitev pa so bili minimalni. V zadnjem trenotku je radiotelegrafist opozoril z znaki SOS, da jim preti poguba- Opozorilo pa je sprejel nizozemski parnik »Dordrecht?, ki ni bil daleč od kraja nesreče in je takoj krenil v smeri, od koder so prihajali klici na pomoč. V nekaj urah srdite borbe z besnimi valovi seje parnik približal ogroženemu hidroplanu, ki ga je poganjalo morje z vala na val kakor igračo. Radi silnega viharja ni bilo mogoče nuditi pomoči nesrečnikom. Toda napori mornarjev so vendar rešili posadko ludroplana na varni krov, hidroplan pa je postal žrtev morskih globin. Laži-četektiu ugrabil čekle Budimpeštanska policija raziskuje ta jinstveno zadevo, katere žrtev je postala I71ctna hčerka nekega industrijalca. Na čin rafinirane izvedbe zločina je docela amerikanski in nima primere v evropski kriminalistiki. Redarju na ulici se je javil dostojno oblečen gospod, se mu legitimiral z de tektivsko legitimacijo in ga zaprosil za asistenco, češ da ima nalog izvesti aretacijo nekega dekleta, ki se bo gotovo branilo in upiralo njegovemu ukazu. Re- Abstraktno. Učitelj: »Abstraktno je ono, kar se za* mišlja, pa se ne more otipati. Povej mi kak primer, Janezek!« Učenec: »Vroča peč!« Raztresenost. Zena: »Polnoč je že tu, pa še nisi legel-« Profesor: »Za vraga se ne morem domisliti na nekaj-« Žena: »Kaj pa naj bi to bilo?« Profesor: »Aha, sedajle sem se spom- nil! Včeraj sem se odločil, da pojdem dar mu je pokorno sledil do stanovanja danes zgodaj spat. . .c t Štampiljk T. SOKLIČ MaTl&oFsk! VE CF17NTR TuTfS' Hd^rsa^^aKR.isa^r -»■euB^amsaraiBei liTr-sMirsirvK#?.™® Teple Thurston: Sovražnikova žena DRUGI DEL. »Nisem vedela . • •« »To ste že pravili, sedaj pa povejte, kaj se je zgodilo U Louisa je molčala in ko je le spregovorila, 'se je na glasu poznalo, da prihaja proti njeni volji. »Saj sem Vam hotela fe povedati • .« 'vaj?« »Potem je nji- Carroll, odprl vrata .. « »Kaj ste mi.hoteli povedati?« »In mn Garroll je rekel, naj Skfbirn, da boste zajvitrkovaJi v postelji, ker ob dvanajstih • . . je..rekel... • . ga bodo že odnesli- Sc pred dvanajsto pridejo ponj.« Jana je sedela nepremično v svoji postelji. Kakor voščena lutka, ki se ne premika. Naenkrat, je spregovorila. Stotera vprašanja (SO se strnila v eno samo mir sel. »Kdo jim je padel v roke? Kedaj?« »Danes zjutraj,« je bil odgovor. »Morndrji i .■ .‘kaj ne?« je vprašala Jana z istim mehaničnim glasom kot poprej. . : »Da, milostljiva gospa-« »AU Je prišlo do boja?« »D, gotovo.« »Saj SČ vendar ni sam udal?« Nc» na nekaj takega ni hotela in ni mogla misliti: Kg ga jc izdala, ker ni spolnila svoje obljube; je moral ostati vsftj on samemu sebi zvest. Ne sme bi ne more se zgoditi, da bi zaradi njene verolomnosti njegov neustrašen duh tako propade,1 da bi kajntuHral brez boja. ■ I.ouisinega odgovora ni mogla dočakati. Z največjo silo je krotila svojo nestrpnost, ko- je Louisa kot. nema, neumna, temna masa stala pred svetlim oknom. »Gospod Maddcn ni bil eden od tistih, ki se sami predajo,« je dejala Jana- Hotela je Louiso prisiliti do govora, zra-. ven je pa izražala svoje misli, ki so :o tako močno prevzele-»Ce trdijo, da se je udal brez boja, lažejo nesramno,« je govorila razdraženo in trdovratno, dokler je ni prekinil glas služkinje: »Saj se ni udal.« »Ne, seveda ne,« je pritrdila Jana. »Našli so ga.« Jana je molčala. Tudi Louisa je umolknila, da sama ni vedela zakaj. »Kaj hočete reči?« je vprašala Jana. »Kje so ga našli?« »Doli na obali, milostljiva gospa.« »Kdaj?« »Saj sem že povedala, danes zjutraj.« »Rekli ste, da jim je danes zjutraj padel v roke-« »Da, to sem hotela s tem povedati.« »Hoteli ste povedati, da so ga našli tam. •.« Besede ni mogla izgovoriti. »Precej časa je moral že biti mrtev, tako so pravili tam doli, milostljiva gospa-« Louisa je izrekla. Mrtev. Po njeni glavi je tolklo počasi,- neizprosno Mrtev. »Slučajno so poslali danes zjutraj patruljo na obalo,« je nadaljevala Louisa nekako zadovoljna, da je konec nesporazuma,-»in našli so ga ležati na tleh. Pomislite, najprej niso niti vedeli, kdo je! Človek bi si- mislil, da bodo Maddetia takoj spoznali, ko je vendar tisoč funtov mzpisanih na njegovo glavo-« Jana je slišala vse to samo napol. Jasno in razločno Jc samo v njej donelo: mrtev, mrtev.'-. Naenkrat 'je pa nekaj slišala, kar 'jo je popolnoma zdramilo. Louisa je rekla: . : ->>(X kako strašno ljudstvo morajo biti fi Irci! Pravi divjaki! Človeka,-strese, če se na to spomni- Ni mi žal, ker ‘e mrtev; toliko naših ljudi je spravil na oni svet. Ali s5 pa more kdo predstavljati, da gre njegova, lastna stranka tako daleč in ga žakolje?! In vedno se -je govorilo, da je Wl eden od njenih najboljših ljudi!« »Kaj -govorite tu?« Jani še je zdelo, da. je izgubila oblast nad svojim glasom- Morala je pa dovolj mirno'vprašati, kajti služkinja je mirno nadaljevala: • »Mrtvega'so ga našli. Mornarji niso imeli z njim ničesar opraviti. Eden od njegovih ljudi ga je umoril. Drugače ue more biti. Vbodljaj od zadaj med pleča. Zaboden enkratin konec. Niso pustili, da bi ga videla, sergeant mi je pa vse, povedal.« »Niso pustlii videti?« Lohiši se še ni pripetilo, da bi jo gospa tako težko razumela- Vsakdo, si je mislila, 'bi moral takoj vedeti, da bodo mrliča prinesli šem v hišo. Ali ji ni še celo rekla., da ga bodo do dvanajste ure zopet: odnesli? Samo tčga ji še ni povedala, da leži mrlič v mali sobi poleg jedilnice: Tam je ležal tudi oni drugi, ki so ga vojaki na vrtu ustrčUh. »Blizu luše so ga našli,« je pojasnjevala. »Najprej niso vedeli, če je že res mrtev iii odnesli so ga v najbližjo hišo. To je vendar jasno. Ro tem so pa takoj ■■»*», —Jugfr * hi nMM^9 obtlnetve: mata bMid* 30 p, naj manj H »mk DS* B-— ' aaman. um .n a— tm • dopi*nwmj* m O0fe» (O jf ti trg»v«*wg« tfii rgH»»ni>«(|a (j) g znaftaja: »Mio bo«» da 30 p# MjiMnjO ziMMk Din tOw Izvošček. na prodaj. ■ Davek: ža loto 1929 plačan. Pojasnila pri Ferdo Kosem, kasarna kralja P%-trn. - I«3 Solnčna soba se takoj odda solidnemu gospodu, Loška ul. 5. 207 Učenke za šivanje perila sprejme atelje za perilo Rupnik, Slovenska ul. 20- 198 Damska maska, nova fit origlnalrfa, set ugodno posodi Ogleda se v Cvetlični ulici 13, pritličje — desno. Kavarna »Park« sprejema dneyno. abonente na dobro, domačo hrano. lf>9 V Mariboru, dne 31. 1. 1929. videli, da jc res mrtev. Neznanec jc svoje delo temeljito opravil.« Nehala je in Jana je mehanično vstala, Nikdar še ni biki tako trudna. »Koliko' jc. ura?« jc vprašala. »Devet bo-« ' - ' - »Lahko greste,- Louisp;« je reklu tnlr-no. • ■> »Ali milostljiva gospa!*; »Ne potrebujem Vas!« Glas jc bil tak, da je služkinja brez besede zapustila sobo- Jana se je obrnila k zrcalu, strmela je v steklo, a ni videla ničesar. Vsi trije moški -sO sedeli pri zajutreku, ko so se vrata odprla. Vstopila je Jana. Stephen je naglo ali nerodno, vstal. Mogoče je hotel izraziti vljudnost, pokazal je pa osuplost. Draper se je močno oprijel svojega 'stola, duhovnik pa je mirno zajutrkoval- Samo za trenutek je dvignil oči. Sedla mu je nasproti- Dobro jutro, oče Hanrahan,« je dejala. Mirno; jo,je pogledal kakor človek, ki se he zaveda nobene krivde. <• Draper je počasi spregovoril: »Vrnem se, a ne mislite, da bom t.i-.koj po tej kavi splezal na svojo ladjo-Rad še ostanem, če bi bilo potrebno.« To je bilo vprašanje in ponudba pomoči. Jana je odvrnila: »Prosim, uravnajte svoje načrte po osebnem okusu. Midva še nisva napravila nobenih načrtov, kaj ne, Dicky?« »Ne, ne,« je pritrdil Stephen-»Mislim, da po tem, kar se je tu zgodilo, .zapustiva Ardogino takoj, ko bo vse urejeno,« je menija Jana. Vsi trije šo se čudili, da tako govori o dogodkih zadnje noči. Celo duhovnik jo jc pogledal. Iskala in obdržala je njegov pogled. (Dalje prihodnjič.) Gospoda sprejmem na stanovanje. Židovska ulica 12 1. • 202 Meblovano sobo oddam solidnemu gospodu- Valvazorjeva ul, 37. . dbg Iščem prazno sobico. Naslov pove uprava lista. Kolesarji, pozor! Sedaj jc tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcenejša mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbačhova ulica M, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom- 2519 V hotelu Kosovo na dvorišču je na novo otvorjena kuhinja in zajtrkovalnica. Po ze!o nizki ceni dobite tam fui dunajski iti dalmatinski način pripravljene jedi. Abonenti se sprejemajo dnevno na hrano po Din 15. Obilen menit. Izborna dalmatinska viha. Se priporoča Radilovič, restavr. 98 dobavi po zmernih cenah Viktor SEaser. Ruie Sobo- In črkosllkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič,. Grajska ul. 2. 2231 Popravila nogavic izvršuje' solidno in poceni pletarna L. Golob, Orožnova ulica (5. 109 Strojepisna soba H- Kovač, Maribor, Krekova ulica fi, za Stranke celi dan odprta. 181 Več žošpodov sprejmem na stanovanjc In hrano- — Vprašati: Slovenska ulica 16. 187, Rokavice IMATE ŽE SLOVENSKI PREVOD SVEJK V SVETOVNI VOJNI AKO NE, NAROČITE GA ŠE DANES PRI TISKOVNO ZADRUGI V MARIBORU, ALEKSANDROVA 13 BROŠIRANI IZVOD 46, VEZANI 56 DIN, PO POŠTI 2 DIN VEČ nogavice vseh vrst, kupite najceneje pri Ff. Podgoršek nas!., Fr. Bela Slovenska ulica st. 7 Andrej Anica Vocfopi/a poročena Maribor - Ljubljana 31. januarja 1929 Vrem sorodnikem, prijateljem in znancem n«th»ni*mo pretužno vest. d* nam je po kratki In mučni bolezni v ^4. letu starosti preminula naša iskrenoljubljena, blaga in dobra soproga, oziroma mati. hčerka, sestra in teta, gospa Antonija Gomol, roj. Verbič Pogreb predrage pokojne ae bo višil v soboto, dne 9. februarja iz mestnega na magdalensko pokopališče Sv. maša zadušnica sc bo brala v četrtek, dne 4. tm. v Magdalenski cerkvi. Maribor, dne St. januaria 19J9. U Jože Gomol, soprog. Marija, Jožica, Mirko In Danic«, otroci. Anton Verbič, oče. Karol in France Verbič, brata. Jerica, Marija in Francka, sestre. fedaja KoniorcU »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Fran BrožovlCv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko D c t e 1 a v Mariboru.