dnevnik NEDELJA, 1. NOVEMBRA 2015 št. 255 (21.492) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S ^Š orimorski soort 3 Lf primorskijport —postani naš sledilec ŠOLA - Na 3. strani Pričakovanju sledilo razočaranje Srečanje SSŠ o šolski reformi TRST - Na 6. strani Tržačan v rokah somalskih piratov Predstavitev knjige Eugenia Bona ŠTANDREŽ - Na 17. strani Med nami so še dobri ljudje Dekanijska Karitas pomaga 54 družinam SABOTIN - Cesta Skregana s časom EGIPT - Džihadisti IS trdijo, da so ga sestrelili, Rusi in Egipčani to možnost izključujejo Letalo strmoglavilo, 224 mrtvih Hj) O ^^^^ TDAiiriT« 1. NOVEMBER Grobovi odeti v cvetje v spomin na pokojne KAIRO - Rusko letalo je kmalu po vzletu z letališča egiptovskega letovišča Šarm el Šejk včeraj nad Sinajskim polotokom strmoglavilo. Oblasti so potrdile, da je umrlo vseh 224 ljudi na krovu, večinoma ruskih potnikov. Razbitine letala in črno skrinjico so našli. Oblasti so zavrnile trditve Islamske države, da je sestrelila letalo. Povezavo z airbusom A321 ruske letalske družbe Metrojet, ki je bilo na poti v ruski Sankt Peterburg, so kontrolorji poletov izgubili 23 minut po vzletu. Razbitine letala so našli na goratem območju Hasana v osrednjem delu Sinaja. Veja džiha-distične skupine Islamska država v Egiptu je sporočila, da je sestrelila letalo kot povračilni ukrep zaradi ruskega posredovanja v Siriji. Moskva je te informacije na podlagi navedb Egipta ovrgla. Vojaški strokovnjaki so dejali, da Islamska država na Si-naju nima raket zemlja-zrak, ki bi lahko zadele letalo na višini 9000 metrov. Na 2. strani SPpii Razbitine ruskega letala na Sinaju ansa ODBOJKA - Derbi v moški državni B2-ligi Sloga Tabor v Gorici po hitrem postopku r. P " I ' HT l TT jg m£Jm £ «re? /26 TRST OZE pri NŠK ima nova sodelavca TRST - Na Odseku za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice sta od septembra dejavna nova sodelavca. Gre za zgodovinarja Gorazda Baj-ca in Štefana Čoka, ki skupaj s knjižničarko Martino Humar sestavljata ekipo z nalogo urediti in potem dodatno krepiti arhivsko gradivo, pa tudi razvijati raziskovalno dejavnost. To spada v širši načrt krepitve tako NŠK kot tudi Slovenskega raziskovalnega inštituta, ki že slabo leto dni tesno sodelujeta. Na 4. strani t J&SSBtSm áant'Anna Imp!-«*! TVüíporii Tuni&rt ODPRTO VSAK DAN OD 9:00 DO 22:00 ([ mJ i s»Ijhj[l\ nedelji: i [t praznike) ww r i n L1*;- n nv [, con Tel-! 003SG 41 754 7^7 O SAKUn/VMM[ Ck,> I KK KAKS] KA, SIJLNKUVA I, SEŽANA O Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 ¿ios) « TRAJNA ODSTRANITEV DLAK. ODSTRANITEV VASKULARNIH IN PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI Z ELOS™ tehnologijo Salon: Ul. Petra Koslerja 10, Sesana BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE TEL.: 00386 41 973 550 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu STRADA «luuftt TfliNSItO C&NEENUTi, h llLilbll jllj F IT J ........ lllf fKWI «J J^JHilt L-: ilt'j ü | 0 moapiJNÍi ÍUI' ÍIT::1"' f GORICA - Vojaška cesta, ki iz Štmavra vodi na Sabotin, je ostala ujeta v času, ko je bila državna meja še zastražena in neprehodna. Po njej se pešci ne smejo odpraviti do nekdanje italijanske vojašnice tik pod vrhom hriba. Uporabo ceste preprečujeta tako birokracija kot tudi prelaganje odgovornosti z ene ustanove na drugo; cesto, ki je prepotrebna rednega vzdrževanja, je zgradila vojska, vendar doslej njeno katastrsko stanje še vedno ni bilo urejeno. Bavarska gleda na tržaško pristanišče Na 5. strani Pri Fernetičih zasegli kombi z ukradenim blagom Na 5. strani V Skladišču idej razstava Svet je tam Na 7. strani V nahrbtniku skrival kilogram hašiša Na 16. strani stalno^0 ^ gledališče abonmajska kampanja do 8. novembra Večplastnost Jaz-a Nešteto nepozabnih zgodb v Vašem gledališču mm HtdVUM ftUUNSU I Blagajna je odprta vsak dan od 10.00 do 15.ure www.teaterssg.com 9771124666007 2 Nedelja, 1. novembra 2015 AKTUALNO / EGIPT - Džihadisti IS trdijo, da so ga sestrelili, Rusi in Egipčani to izključujejo V strmoglavljenju ruskega letala nad Sinajem 224 mrtvih Najverjetneje je šlo za okvaro - Lufthansa in Air France vseeno odpovedali prelete Sinaja KAIRO - Rusko letalo je kmalu po vzletu z letališča obmorskega egiptovskega letovišča Šarm el Šejk včeraj nad Si-najskim polotokom strmoglavilo. Oblasti so potrdile, da je umrlo vseh 224 ljudi na krovu, večinoma ruskih potnikov. Razbitine letala in črno skrinjico so našli. Oblasti so zavrnile trditve Islamske države, da je sestrelila letalo. Povezavo z airbusom A321 ruske letalske družbe Kogalimavija, bolj znane pod imenom Metrojet, ki je bilo na poti v ruski Sankt Peterburg, so kontrolorji poletov izgubili 23 minut po vzletu z letališča Šarm el Šejka. Na krovu letala je bilo po podatkih egiptovskih oblasti 217 potnikov, od tega 214 ruskih in trije ukrajinski, in sedem članov posadke. Ruske in egiptovske oblasti so že potrdile, da so umrli vsi ljudje na krovu, med njimi 27 otrok. Rusko ministrstvo za izredne razmere je že objavilo seznam imen potnikov na letalu, na katerem so bili od desetmesečne deklice do 77-letne ženske. Iz Moskve so sporočili, da bodo identifikacijo trupel opravili v Sankt Peterburgu, kamor jih bodo prepeljali te dni. Razbitine letala so našli na goratem območju območju Hasana v osrednjem delu Sinaja, od koder so po zadnjih podatkih potegnili 129 trupel. Našli so tudi črno skrinjico, ki jo bodo analizirali strokovnjaki, da bi ugotovili vzrok nesreče. Veja džihadistične skupine Islamska država v Egiptu je na Twitterju sporočila, da je sestrelila letalo kot povračilni ukrep zaradi ruskega posredovanja v Siriji, ki od 30. septembra izvaja letalske napade na položaje Islamske države v Siriji. Moskva je te informacije na podlagi navedb Egipta ovrgla. »Sedaj se v različnih medijih pojavlja informacija o tem, da je rusko potniško letalo sestrelila zenitna raketa islamskih skrajnežev. Ta informacija ne more biti verodostojna,« je povedal ruski minister za promet Maksim Sokolov. »Tesno sodelujemo z našimi egiptovskimi kolegi. In v tem trenutku nimajo nobenih takšnih informacij, ki bi potrdile podobne izmišljotine,« je še dejal. Egiptovske oblasti so že pred tem izključile možnost, da bi letalo strmoglavili islamistični skrajneži, ki so dejavni na Si-naju. Glede na višino leta naj bi bila sestrelitev nemogoča. Na letališču v Kairu so povedali, da je letalo letelo na višini več kot 9000 metrov, ko je pilot stopil v stik z nadzorom zračnega prometa zaradi tehničnih težav. Po tem so z letalom izgubili stik. Letalo je začelo izjemno hitro padati - v minuti naj bi se spustilo za 1500 metrov. Vojaški strokovnjaki so dejali, da Islamska država na Sinaju nima raket zem-lja-zrak, ki bi lahko zadele letalo na višini 9000 metrov. Ne morejo pa izključiti možnosti, da bi bila bomba na letalu ali pa da bi skrajneži letalo s svojimi raketami lahko zadeli, če se je spustilo zaradi tehnične napake. Od julija 2013 so džihadisti okrepili napade na varnostne sile predvsem na severu Sinajskega polotoka, kjer so v napadih ubili že več sto vojakov in policistov. Ker vzrok nesreče še ni znan, sta nemška letalska družba Lufthansa in francoska Air France-KLM sporočili, da iz varnostnih razlogov do nadaljnjega njihova letala ne bodo več letela v zračnem prostoru nad Sinajem. Polete bodo preusmerjali, vse dokler ne razjasnijo razlogov za strmoglavljenje. Ruski predsednik Vladimir Putin je razglasil dan žalovanja in odredil napotitev reševalnih ekip v Egipt, poleg tega je vladi naložil oblikovanje posebne komisije, zadolžene za nesrečo. Poleg tega je ruski preiskovalni odbor sprožil kazensko preiskavo sibirske letalske družbe Metrojet zaradi morebitne kršitve pravil letalske varnosti. (STA) Egiptovske oblasti in preiskovalci pri razbitinah ruskega letala na Sinaju ansa SLOVENIJA - Včeraj 4258 prihodov in 5441 odhodov v Avstrijo Begunci še prihajajo Včeraj protestni shod nestrpnežev proti migrantom na avstrijski strani meje pri Šentilju LJUBLJANA - Tudi včeraj je v Slovenijo vstopilo več tisoč beguncev, ki so jih prepeljali v nastanitvene centre v notranjosti države, precej pa jih je tudi nadaljevalo pot proti Avstriji. Še vedno je najbolj obremenjen Šentilj, kjer se je včeraj na avstrijski strani, v Špilju, na protestnem shodu proti prehajanju migrantov preko meje zbralo več sto ljudi. Protestni shod je bil po besedah enega od vodij protesta Thomasa Kirschnerja namenjen nasprotovanju sedanjega dogajanja s prehajanjem velikega števila beguncev, ki da moti vsakdanje življenje ljudi ob meji. Sicer pa se je v Špi-lju zbrala tudi manjša skupina ljudi, ki so protestirali proti rasizmu in je beguncem zaželela dobrodošlico v Avstriji. V Slovenijo je včeraj do 18. ure vstopilo 4258 beguncev, iz države pa jih je v Avstrijo odšlo 5441. Ob 18. uri je bilo v sprejemnem centru livarna v Dobovi 261 oseb, v Brežicah pa tri. V nastanitvenem centru Šentilj je bilo 2635 oseb. Skupno je v državo v drugem begunskem valu prišlo že več kot 114.000 ljudi. Policija je sporočila, da si ob begunskem valu po svojih najboljših močeh prizadeva za zagotavljanje varnosti državljanov ter varovanje premoženja. Obenem se skupaj z drugimi službami trudi za kar se da dostojno obravnavo beguncev, prav tako pa poskuša zagotoviti čim bolj usmerjeno, nadzorovano in s sosednjimi državami usklajeno vstopanje beguncev. Po zagotovilih policije tako med drugim ne drži, da bi primanjkovalo hrane za migrante, kot pišejo nekateri tuji mediji. Slovenski policisti s svojimi avstrijskimi in madžarskimi kolegi dobro komunicirajo in izmenjujejo vse podatke, tudi komunikacija s Hrvaško se je ta teden zelo izboljšala, zaradi česar tudi begunci v Slovenijo ne vstopajo več nenadzorovano, so poudarili. Medtem je od 11. ure ponovno vzpostavljen železniški potniški promet med Slovenijo in Hrvaško, ki je bil zaradi velikega navala števila migrantov prekinjen od 16. oktobra. Železniški potniški promet med državama so sicer vzpostavili že v petek, a ga po le nekaj urah prekinili, včeraj dopoldne pa je promet znova stekel. V Rimu prva ugibanja o kandidatih za župana RIM - Milanski prefekt Francesco Paolo Tronca bo jutri v Rimu prevzel upravljanje tamkajšnje občine. »Slišal sem premierja Renzija in sem ponosen na zaupanje, ki mi ga je izkazal,« je dejal novinarjem. Ena prvih nalog bo izbira sodelavcev, med katerimi se omenjajo nadzornik rimske Opere Fuortes, bivši odbornik Sabella, predsednik Conija Malago in sodnik Cantone. Marino je po strupenih besedah na račun Renzija (»Zabodli so me v šestindvajsetih, naročnik umora pa je bil eden«) včeraj izjavil, da se počuti dobro in ne namerava še kmalu umreti. Dejal je tudi, da je vesel solidarnosti, ki so mu jo izrekli »nekateri voditelji DS«. Medtem se že razpravlja o možnih kandidatih. Berlusconi je včeraj podprl podjetnika Alfia Marchinija, ki pa ga Giorgia Meloni (Fratelli d'Italia) noče. V DS še molčijo. V nekaterih medijih ugibajo, da bi lahko podprli ministrico za zdravstvo Lorenzinovo, iz vrst NCD, kar pa bi stranko najbrž oši-bilo na levi in pomagalo Gibanju 5 zvezd, ki že velja za glavnega favorita. Požar v nočnem klubu v Bukarešti zahteval najmanj 27 življenj BUKAREŠTA - V petek pozno zvečer je v nočnem klubu v romunski prestolnici Bukarešta izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 27 ljudi, skoraj 200 pa je bilo poškodovanih. Od teh jih je najmanj 10 v kritičnem stanju. Med žrtvami je največ najstnikov in mladih. Od skoraj 200 ranjenih je bilo 146 hospitaliziranih zaradi opeklin in vdihavanja dima. Požar je v nočnem klubu Colectiv, kjer se je več sto mladih - do 400 -udeležilo koncerta rock skupine, izbruhnil okrog 23. ure. Vzrok naj bi bil ognjemet, ki je bil del glasbenega nastopa. Najprej je zagorel steber, nato pa se je ogenj - po navedbah prič v sekundah - razširil na strop objekta. Prostor se je napolnil z dimom, ljudje pa so se v paniki pognali proti izhodu. V kaosu je prišlo še do stam-peda, v katerem so številni utrpeli poškodbe. Po poročanju več medijev je bil odprt samo en izhod, drugi pa je bil zaprt. Reševalci in policija so ranjenim pomagali na pločniku in jih potem odvažali v bolnišnice. TURČIJA - Danes že drugič letos parlamentarne volitve, tokrat po krvavih atentatih Turki pred kočljivo izbiro ANKARA - V vse bolj razdeljeni in politično nestabilni Turčiji potekajo danes že druge parlamentarne volitve v manj kot pol leta. Analitiki se sprašujejo, ali bo predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je med Turki vse manj priljubljen, tokrat pristal na koalicijsko vlado, ki bi mu gledala pod prste. Turški volivci so naveličani in kampanja pred tokratnimi volitvami je bila precej manj živahna kot pred junijskimi, ki so prinesle parlament brez jasne večine in neuspešna koalicijska pogajanja. Glavna opozicijska stranka, levosredinska Republikanska ljudska stranka (CHP) obtožuje predsednika Erdo-gana, da je oviral koalicijska pogajanja in pripeljal državo do novih volitev. »Te volitve so neke vrste zadnja priložnost za Erdogana,« ocenjuje strokovnjak za Turčijo Gareth Jenkins. Erdoganova dejanja imajo pridih obupa, očitno je začutil, da se njegov vpliv vse bolj zmanjšuje, je opozoril. Erdoganova oblast je povsem odvisna od tega, ali njegova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) lahko vlada sama. Na junijskih volitvah je prvič po 13 letih ostala brez tega privilegija. Če bi morala stranka deliti oblast, bi bil Erdogan verjetno potisnjen na stran. Po ugotovitvah raziskovalnega centra Pew Erdogan hitro izgublja podporo. Več kot polovica Turkov ima o njem negativno mnenje, medtem ko jih 39 odstotkov nanj gleda pozitivno. AKP je od leta 2002 do letošnjega junija vladala sama. V tem času ji je uspelo zmanjšati vpliv vojske, začela je mirovni proces s kurdsko manjšino. Sprožila je tudi obsežne družbene spremembe, s katerimi je Turčija postajala vse bolj konservativna. Leta 2013, ko je bil Erdogan še premier, je imel visoko, 62-odstotno podporo med državljani. Nato so po vsej državi izbruhnili protivladni protesti, naslovnice so polnili korupcijski škandali, oblasti so se spravile na opozicijo. AKP, ki črpa vrednote iz islama, je na volitvah leta 2011 osvojila 49,8 odstotka glasov, junija letos pa le še okoli 41 odstotkov. AKP je tako izgubila absolutno večino, v parlament pa se je prvič uvrstila kurdska Stranka ljudske demokracije (HDP), ki je osvojila 13 odstotkov glasov. AKP mora zdaj znova osvojiti večino, sicer se bo moral Erdogan odreči želji po nedemokratičnih spremembah ustave, s katerimi bi dobil večja pooblastila in ostal najpomembnejši igralec v turški politiki. Zadnjih nekaj tednov je bilo napornih za Turčijo. Po samomorilskem napadu na prokurdskem zborovanju v mestu Suruc, v katerem je bilo ubitih 34 ljudi, je oživel konflikt s Kurdsko delavsko stranko (PKK), s čimer se je končala dveletna prekinitev ognja. Ta oborožena skupina je okrivila državo, da je sama izvedla napad oz. sodelovala z glavnim osumljencem - skupino Islamska država, in nasilje je ušlo izpod nadzora. Od takrat je bilo ubitih več sto ljudi - vojakov, policistov, pripadnikov PKK in civilistov. Turčija poleg tega izvaja zračne napade na tarče PKK na severu Iraka. Nato je 10. oktobra Ankaro pretresel dvojni samomorilski napad, v katerem je bilo ubitih 100 ljudi. Tarča tega napada je bilo prav tako prokurdsko zborovanje. Tako kot v Surucu tudi za napad v središču turške prestolnice nihče ni prevzel odgovornosti. Oblasti so prst znova uperile v Islamsko državo, Kurdi pa so odgovornost ponovno pripisale prav Erdoganu in njegovi vladni stranki. Najhujši teroristični napad v zgodovini turške republike tako ni poenotil 77-milijonske države, temveč je le še poudaril delitve. Sinan Ulgen, direktor istanbulskega inštituta Edam, je izrazil zaskrbljenost zaradi izjemne politične polarizacije, ki jo doživlja država. Upanje polaga v volitve: »Če bi po volitvah dobili koalicijo, bi to pomagalo ublažiti polarizacijo, saj bi imeli širšo vlado«. Zadnje ankete napovedujejo podoben izid kot na junijskih volitvah. Največ glasov naj bi znova dobila AKP. CHP, ki velja za najverjetnejšega koalicijskega partnerja AKP, bi za vstop v vlado verjetno zahtevala sekularizacijo izobraževalnega sistema, pregon domnevno skorumpiranih članov AKP in zmanjšanje Erdoganovega vpliva. Glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo državljani, je, ali bi Erdogana lahko prepričali, da bi pristal na oblikovanje koalicijske vlade, če AKP ne bi osvojila večine. In ankete napovedujejo prav tak scenarij. (STA) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 3 TRST - Srečanje Sindikata slovenske šole o italijanski šolski reformi Pretiranemu pričakovanju ■ «v • v • sledilo precejšnje razočaranje Uvod Joška Prinčiča, Tamare Blažina in Ksenije Dobrila - Pozitivne in negativne plati odloka za slovensko šolo TRST - Ministrski odlok, ki bi šolsko reformo, znano pod imenom »Dobra šola«, moral prilagoditi potrebam slovenskega šolstva v Italiji, je pustil grenak priokus. Ta občutek je bilo zaznati tudi na srečanju, ki ga je v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani v Trstu priredil Sindikat slovenske šole in na katerem sta poleg tajnika SSŠ Joška Prinčiča govorili tudi poslanka Tamara Blažina in predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, medtem ko se ga vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Igor Giacomini iz osebnih razlogov ni mogel udeležiti. Razočaranje sindikata je uvodoma izrazil Prinčič, saj odlok ne predvideva dodatnih finančnih sredstev, Uradu za slovenske šole odvzema avtonomijo, posebno zaskrbljujoča je ukinitev ločenih seznamov osebja, izvzeti so vsi postopki za priznavanje univerzitetnih diplom. Odprti ostajata tudi vprašanji osebja šolskih uradov na podlagi zakona iz leta 1973 in tudi priznanja SSŠ, je opozoril Prinčič, ki je potožil tudi nad odsotnostjo Dežele, saj se vso politično odgovornost prepušča poslanki Blažinovi (na srečanje sta bila vabljena tudi deželna svetnika, a ju ni bilo). Poslanka Tamara Blažina je opozorila, da je glavni namen reforme ureditev vprašanja prekarnih učiteljev in profesorjev, zato ne gre za celovito, ampak sektorsko reformo, ukrepe katere bi slovenska šola lahko vsekakor koristila npr. za črpanje sredstev za šolske gradnje ali za izpopolnjevanje šolnikov, najpomembnejša pa je avtonomija. Glede odloka je poslanka priznala, da so ustvarili pretirano pričakovanje, med pozitivnimi stvarmi besedila pa je med drugim to, da bodo slovenske šole imele inšpektorja, dalje potreba po sodelovanju s Slovenijo, digitalizacija, s katero je dana možnost spletnega vpisovanja ter pravilnega pisanja imen in priimkov, določa se preverjanje znanja slovenskega jezika tudi za upravno in tehnično osebje. Nekatere stvari bodo reševali z drugimi ukrepi, druge pa po mnenju pravne službe ministrstva niso spadale v odlok, odprto ostaja tudi vprašanje položaja Urada za slovenske šole, ki zaenkrat ostaja podrejen italijanskemu uradu. Čeprav so bila pričakovanja v zvezi z odlokom delno zatrta, pa besedilo po mnenju Ksenije Dobrila prinaša nekaj pozitivnih stvari, pri čemer je posebej omenila skrb za jezik, medtem ko na področju digitalizacije odlok ne odgovarja tistemu, kar smo želeli. Opredeliti bi morali tudi pristojnosti Urada za slovenske šole, meni Dobrilova. Med razpravo je bil posebej kritičen Peter Černic, profesor na licejskem polu v Gorici in novi slovenski predstavnik v Višjem šolskem svetu. Opozoril je, da reforma uvaja tudi mehanizme kontrole dela ter naglašuje zelo močne kompetence v didaktiki, odlok pa glede tega ne jamči enakosti z italijanskimi šolami. To se kaže npr. na področju digitalizacije, kjer že pri startu slovenska šola nima enakih možnosti kot ostali. Govoriti o avtonomiji je zavajajoče, saj šole nimajo denarja, težko je sprejemati tudi podrejenost Urada za slovenske šole italijanskemu uradu, saj že v šolskem zakonu iz leta 1961 jasno piše, da je za slovenske šole pristojno ministrstvo, ki mora biti neposredni sogovornik. Zato je revizija odloka nujna, je prepričan Černic. Za enakovrednost Urada za slovenske šole se je zavzela tudi ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček, ki prav tako zagovarja ločene sezname osebja, ki bi jih morali določiti že na ministrstvu. Za člana vodstva SKGZ Livia Se-moliča pa bo očitno potrebno cilje dosegati korak za korakom, zato nas čaka še precej dela, na področju digitalizacije bi Od leve: Tamara Blažina, Ksenija Dobrila in Joško Prinčič na petkovem srečanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu fotodamj@n npr. lahko koristili milijon evrov vreden projekt Dežele za prevajanje in dvojezi-čnost. Vprašati se moramo tudi, kaj lahko tudi mi naredimo oz. koristimo to, kar že imamo, od avtonomije šol naprej, je dejal Semolič, medtem ko je Tomaž Simčič iz Deželnega šolskega urada opozoril na problem, da Slovenci nimamo informacij o tem, kje se dejansko odloča. Z več strani je bilo tudi opozorjeno, da mora glede tega nastopiti tudi Republika Slovenija. Pri tem je generalna konzulka RS v Trstu In- grid Sergaš poudarila podporo prizadevanjem slovenskih šolnikov, vendar bo potrebno zelo jasno artikulirati, kako naj Slovenija nastopi do Italije, da bo ta nastop učinkovit. Ivan Žerjal Na Montažu reševali štiri slovaške planince NABORJET - Gorski reševalci so včeraj s pomočjo helikopterja civilne zaščite spravili na varno štiri slovaške planince, ki so v petek zvečer obtičali na zahodni steni Montaža, skoraj na istem mestu, kjer se je v torek smrtno ponesrečil 38-letni slovenski alpinist Tomaž Štupar iz okolice Kranjske gore. Štirje planinci, trije moški in ženska stari med 40 in 50 let, doma iz Bratislave, so se odpravili na goro brez ustrezne zimske opreme. Na zasneženem pobočju so brez derez sledili prav Štuparjevim stopinjam, ki pa jih je kar naenkrat zmanjkalo na točki usodnega zdrsa. K sreči so se ustavili, vendar tudi nazaj niso več zmogli. Prenočili so na gori, ob zori pa poklicali reševalce, ki so jim pomagali do grebena, od tam pa s helikopterjem v dolino. Prispevki za e-kolesa TRST - Dežela FJK je lani namenila 300.000 evrov za prispevke za nakup koles na pomožen električni pogon. Prispevke je doslej izkoristilo 1058 občanov. V tržaški pokrajini je sklad že izčrpan, kmalu bo tudi v ostalih treh pokrajinah. Združenja Fiab, Legambiente in Uisp zato pozivajo deželno upravo naj v finančni zakon za prihodnje leto vključi vsaj enako vsoto kot za leto 2014. Gre za investicijo, ki se obrestuje, opozarjajo. Dežela unovči del davka na dodatno vrednost ob nakupu koles, zaradi bolj zdravega življenjskega sloga pa prihrani tudi na stroških za zdravstvo. Po metodi izračuna »HEAT for cycling« Svetovne zdravstvene organizacije se je investicija iz leta 2014 obrestovala za 446.000 evrov. KONCERTI - Bogat november v FJK Drevi Max Pezzali nato pa Scorpionsi TRST - November bo za našo deželo z glasbenega vidika zelo bogat z nekaterimi izvrstnimi koncerti nekaterih italijanskih pevcev, gotovo pa bo osrednji dogodek meseca koncert Scorpionsov. Led bo prebil že danes Max Pezzali, a tudi v naslednjih tednih bo - delno v Trstu, delno v Vidmu - nekaj koncertov, ki si jih je vredno zapisati v beležko: MAX PEZZALI - Max Pezzali se je dve leti po turneji Max 20 Live znova odločil za nastopanje v živo in tako se bo drevi ob 21. uri predstavil v Trstu v okviru turneje Live Tour 2015. Nastopil bo v športni palači PalaTrieste. V središču pozornosti bodo uspešnice iz njegovega zadnjega albuma Astronave Max, a na svoj račun bodo prišli tudi oboževalci prvega dela Maxove kariere, ko je nastopal pod imenom 883. Vstopnice v predprodaji: parter (stojišče) 40,25 €, spodnja oštevilčena tribuna 46,00 €, zgornja oštevilčena tribuna 40,25 €, zgornja neoštevilčena tribuna 34,50 €. SCORPIONS - Dogodek meseca bo v Trstu, ravno tako v športni palači PalaTrieste - Cesare Rubini v petek, 13. novembra (ob 21. uri) z nastopom v živo legendarne, in v tem primeru nikakor ne gre za pretiravanje, skupine Scorpions. Turneja Return to Forever - 50th Anniversary jasno obeležuje pomemben mejnik skupine, ki je nastala pred petimi desetletji! Od leta 1965, ko je skupina nastala, so Scorpionsi ustvarili in prepevali nekatere izmed najbolj znanih pesmi v zgodovini glasbe 20. stoletja. Hard rock in metal skupina, ki je v svoji zgodovini prodala nad 100 milijonov albumov, je že zapisana z zlatimi črkami v zgodovino glasbe po zaslugi uspešnic kot so Still Loving you in zlasti »himna« takratne generacije mladih in upornih Wind of Change. Vstopnice: parter (stojišče) 57,50 €, oštevilčena spodnja tribuna 69,00 €, oštevilčena zgornja tribuna 51,75 €. MALIKA AYANE - Ena izmed moralnih zmagovalk letošnjega glasbenega festivala v Sanremu je Malika Ayane, ki je prejela tudi nagrado kritike za uspešnico »Adesso e qui«. Mlada Malika Ayane bo nastopila v Vidmu v gledališču Teatro Nuovo Giovanni da Udine v ponedeljek, 16. novembra, ob 21. uri v sklopu turneje NaifTour 2015. Spremljalo jo bo kar 11 glasbenikov, ki zagotavljajo kakovosten nastop v živo in vrhunsko izvajanje tako uspešnic iz zadnjega albuma Naif kot nekaterih starejših pesmi. Vstopnice: parter 46,00 €, prva galerija 40,25 €, druga galerija 34,50 €, tretja galerija 28,75 €. CESARE CREMONINI - Skupina Lunapop je hočeš nočeš zaznamovala konec devetdesetih let prejšnjega stoletja in album Squerez (s pesmijo 50 Special) je navdušil stotisoče mladostnikov. Pevec in duša skupine je bil Cesare Cremoni-ni, ki se je nato podal na samostojno pot z dokajšnjim uspehom, vključno z zadnjim delom Piu' che Logico, ki daje tudi naslov turneji. Cremonini bo nastopil v dvorani PalaTrieste v nedeljo, 22. novembra, ob 21. uri. Vstopnice: parter (stojišče) 40,25 €, spodnja oštevilčena tribuna 46,00 €, zgornja osrednja oštevilčena tribuna 39,10 €, zgornja neoštevilčena tribuna 36,80 €. NEK - Le dan po Cremoniniju, v ponedeljek, 23. novembra, (prvotno je bil koncert napovedan 2. novembra, vstopnice pa veljajo tudi za nov datum) bo v FJK še en pevec, ki je dokaj priljubljen med mlajšimi. V Videm, v gledališče Teatro Nuo-vo Giovanni da Udine, prihaja Filippo Neviani, bolje znan kot Nek, z vsemi svojimi uspešnicami, ki so zaradi ljubezenske vsebine posebno priljubljene zlasti med pripadnicami nežnejšega spola. Turneja se imenuje kot zadnji album, Prima di Parlare Live, Nek pa se ne bo izognil prepevanju pesmi, ki so zaznamovale njegovo kariero, v prvi vrsti s svetovno uspešnico Laura non c'e'. Vstopnice: parter 51,75 €, prva galerija 46,00 €, druga galerija 37,95 €, tretja galerija 31,05 €. (I.F.) VIDEM Projekt kolektiva BridA Plakati o človečnosti, ki jo skuša vojna izbrisati Plakat videmskega kolektivnega umetniškega projekta VIDEM - Videm je od včeraj prele-pljen z 250 plakati, ki so jih pod naslovom Modux/storieincorso ustvarili člani no-vogoriškega kolektiva BridA. Tom Kerše-van, Sendi Mango in Jurij Pavlica želijo s projektom obuditi podobe vojakov iz prve svetovne vojne. Obenem je sporočilo umetniške akcije poziv k miru. Projekt je kolektivno umetniško delo, ki je nastalo v sodelovanju med prebivalci Vidma in kolektivom BridA. V začetku oktobra je kolektiv mestno jedro spremenil v kreativno delavnico z vrsto potujočih delavnic, na katerih je zbral zvočne zapise in podobe. Iz srečanja s prebivalci vseh starosti se je rodila zamisel o razširjeni razstavi na plakatnih mestih vzdolž vseh večjih ulic v mestu. Plakati spremljajo video instalacijo, ki bo tri tedne na ogled v Galeriji Tina Modotti v Ul. Paolo Sarpi. S sodobnim načinom ustvarjanja se v mestu razkriva nov način interakcije z umetniškimi deli, ki zapuščajo muzejske prostore in občinstvo nagovarjajo neposredno. Obenem ustvarjajo občutek alie-nacije do zgodovinske razsežnosti. Umetniško delovanje bo priklicalo na dan imena vojakov na obeh straneh fronte, s čimer bi se kot odmev v skupnosti lahko pojavilo zavedanje o človečnosti, ki jo vsaka vojna skuša izbrisati, so zapisali v kolektivu BridA. Razstava je del širšega projekta Mo-dux/storieincorso, ki je nastal v okviru programa Skozi oči zgodovine, ki je tretja postaja projekta Videm 1914 - 2018 - Zgodbe/zgodovine v teku/na korzu. iryfE Sklad I Fondazione Upravni odbor sklada obvešča, da je na spletni strani sklada www.skladsardoc.it objavljen razpis za dodelitev štipendij za šolsko leto 2015/2016. V letošnjem letu je razpisanih pet štipendij v znesku petsto evrov, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Spetru, pet štipendij v znesku tisoč štiristo evrov za univerzitetne študente in štipendija v znesku dva tisoč petsto evrov, za podiplomski študij ali specializacijo. Sklad »D.Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. 4 Nedelja, 1. novembra 2015 AKTUALNO / APrimorski r dnevnik STADION 1. MAJ Aleksander Koren aleksander-koren@primorski.eu Izvirni grehi in sedanjost Naključni obiskovalec, ki bi se seznanil s slovensko organiziranostjo v Trstu, bi se najbrž z začudenjem vprašal, kakoje mogoče, da puščamo propadati takšen objekt, kakršen je Stadion 1. maj. Po površini največja struktura, kije v lasti Slovencev, obsega nekdanje gledališče z dodatnimi prostori in veliko športno dvorano, vse bi se dalo tudi še spremeniti in razširiti. Poleg tega zavzema Stadion strateško mesto ob slovenskih višjih srednjih šolah, ima veliko parkirišče, je odlično povezan s središčem mesta. A vzbudi nekaj več pozornosti le, ko se sesuje strop v slačilnici ali nastajajo luže na športnem parketu. Zakaj je tako? Stadion ima najmanj dva izvirna greha. Oba imata dolgo brado, a se ju zlepa ne da odpraviti. Prvi greh je ta, da je stadion »rdeč« (zaradi zgodovine in lastništva), čepravs(m)o skozi njegova vrata hodili vsi, prerekali pa se kvečjemu zaradi športa. Drugi greh je, da ga istovetimo s športom (čeprav ima v njem sedež tudi kulturno društvo), torej z neko dejavnostjo, ki je za mnoge dolga leta veljala za drugorazredno. Povrhu je to dom ŠZ Bor, kije prav tako dolgo veljalo za priviligirano društvo (kar je bilo), ki hoče prevladovati nad drugimi športnimi okolji pri nas. Danes Bor s tekmovalnega (in finančnega) vidika že zdavnaj ni več št. 1 v zamejstvu, a v športnem krogu še naprej ne zbuja kakšnega posebnega sočutja. V resnici ima Stadion razlog za obstoj in je utemeljena zahteva po pomoči njegovih upraviteljev le, če svojo tradicionalno dejavnost dopolni in nadgradi (tekmovalni šport je v sedanji družbi v krizi). Če postane zbirni center za študente, za rekreacijo in prosti čas, za druženje, za jezikovne tečaje, za pobude kulturne narave, za stalno razstavo zgodovine Slovencev v Italiji (na stadion zahaja tudi veliko število Italijanov), za muzej o zamejskem športu s svojo »Hišo slavnih« in zagotovo še za kaj drugega ali vsaj za del tega. Ker pri nas težko razmišljamo globalno in dolgoročno (predvsem pa skupaj), so mnoge od teh zamisli najbrž že »passe«, ker so bile že storjene drugačne izbire (po mojem bi na prenovljen Stadion sodila vsaj še knjižnica, če že ne knjigarna), a nekaj je morda še mogoče realizirati. Da se bo v ta objekt vselil tudi Dijaški dom, je morda končno le znanilec drugačnega načina razmišljanja. DAN MRTVIH Polaganje vencev pri Sv. Ivanu Odbor za počastitev padlih v narodnoosvobodilnem boju od Sv. Ivana in s Kolonje bo danes ob 11. uri priredil spominsko svečanost pred obeležjem pri Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Delegacija odbora bo položila vence, sledila bodo pričevanja v slovenskem in v italijanskem jeziku. Prireditelji vabijo udeležence, da prinesejo s sabo cvet kot simbol miru. Prireditev bo tudi v primeru slabega vremena. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu NŠK IN SLORI - Sodelovanje za vzajemno krepitev obeh ustanov Kar nekaj skupnih točk Oblikovali širši razvojni načrt Odsek za zgodovino z novima sodelavcema - Pri Sv. Ivanu načrtujejo študijsko in raziskovalno središče Na Odseku za zgodovino in etno-grafijo Narodne in študijske knjižnice, ki deluje v tretjem nadstropju stavbe v Ul. Montecchi pri Sv. Jakobu, sta od septembra dejavna nova sodelavca. Gre za zgodovinarja Gorazda Bajca in Štefana Čoka, ki skupaj s knjižničarko Martino Humar sestavljata ekipo z nalogo urediti in potem dodatno krepiti arhivsko gradivo, pa tudi razvijati raziskovalno dejavnost. To spada v širši načrt krepitve tako NŠK kot tudi Slovenskega raziskoval- Martina Strain arhiv nega inštituta, ki že slabo leto dni tesno sodelujeta, saj imata istega koordinatorja, to sodelovanje pa se je doslej obrestovalo. Tako izhaja iz pogovora s predsednico upravnega odbora NŠK Martino Strain in ravnateljem Slorija Devanom Ja-godicem, ki je obenem tudi vršilec dolžnosti ravnatelja NŠK. Na zadnjem občnem zboru knjižnice so si zadali določene smernice, pravi Martina Strain: »V prvi vrsti smo uokvirili naše delovanje s sodelovanjem s Slorijem, ker smo želeli s tem okrepiti NŠK. Ne gre samo za krčenje stroškov ali opravljanje dvojnih služb, bistvo našega sodelovanja je vzajemna okrepitev obeh ustanov.« Ustanovi imata razvojni načrt, v okviru katerega je predvideno skupno bivanje v Narodnem domu pri Sv. Ivanu, dalje okrepitev in nova postavitev Odseka za zgodovino, pa tudi načrti, ki zadevajo knjižnico tako na osrednjem sedežu v Ul. sv. Frančiška kot na oddelku za mlade bralce v Ul. Filzi. »Naš prvi in zadnji cilj je Narodni dom v Ul. Filzi, tudi kar se tega tiče imamo vizijo, medtem pa si prizadevamo za pridobitev Trgovskega doma v Gorici, kjer so stvari že tako postavljene, da celo gradimo sodelovanje z že obstoječimi knjižnicami in razmišljamo o nadaljnjih programih, in seveda Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kjer imamo razvojni načrt, ki cilja na višješolsko dijaško skupnost, ki je prisotna pri Sv. Ivanu,« pravi Strainova. Razvojni načrt, ki mu sledi mešana skupina predstavnikov Slorija in NŠK, predpostavlja nastanek študijskega, raziskovalnega in širše kulturnega središča v svetoivanskem Narodnem domu, ki naj bo prvenstveno namenjen mlajšim uporabnikom, še zlasti populaciji višjih srednjih šol, ki delujejo v tem tržaškem predmestju. Njim bo namenjena večja večnamenska dvorana oz. avditorij za zborovanja, večja predavanja in druga srečanja, tam nameravajo urediti izpostavo knjižnice, ki bo namenjena izključno višješolski populaciji (kar pomeni, da osrednji sedež NŠK ostaja v mestnem središču). K Sv. Ivanu nameravajo tudi preseliti sedež Slorija in Odsek za zgodovino in etnografijo pri NŠK, tako da bi tam nastalo trdo jedro prisotnosti, poudarja Jagodic. Tako potekajo stalni stiki s predstavniki glavne direkcije za finance, premoženje in programiranje Dežele FJK, ki bodo poskrbeli za pripravo obnovitve- nega načrta, prav tako se okoli tega projekta spodbuja širše soglasje: »Pred kratkim smo glede tega imeli sestanek z obema krovnima organizacijama in predsednico paritetnega odbora, na katerem smo se nekako uskladili, v minulih dneh smo imeli tudi prve stike z ravnatelji višjih srednjih šol, tako da smo opredelili njihove potrebe. Glede na te potrebe in pričakovanja bomo skušali najti tako rešitev, ki bo primerna in zadovoljiva tudi zanje. Poudaril bi, da je naš namen se v kratkem srečati z novim vodstvom ŠZ Bor, ki ima tudi svoje načrte glede obnovitve Stadiona 1. maja, da se nekako v prvi vrsti vzajemno informiramo glede vsebin teh projektov in da ponudimo infrastrukturo in storitve, ki si bodo med seboj komplementarne in katerih primarna ciljna skupina je vsekakor šolska populacija,« pravi Jagodic. Kot že rečeno, je del tega skupnega načrta tudi okrepitev Odseka za zgodovino NŠK s prihodom dveh novih sodelavcev. Do tega je prišlo, potem ko je upravni odbor knjižnice spoznal potrebo po kompetentni strokovni komisiji. Nastal je tako znanstveni svet, ki je poleti izdelal načrt delovanja odseka in med drugim ugotovil potrebo po določenih Od leve Martina Humar, Gorazd Bajc in Štefan Čok fotodamj@n Devan Jagodic fotodamj@n strokovnih profilih, točneje po profilu koordinatorja arhivskih in raziskovalnih dejavnosti ter po profilu sodelavca, na podlagi razpisa pa sta bila za omenjeni mesti izbrana zgodovinar Gorazd Bajc kot koordinator in njegov stanovski ko- lega Štefan Čok kot pomočnik. Skupaj s knjižničarko Martino Humar sestavljajo ekipo, ki bo imela tri naloge: najprej bo poskrbela za dokončno ureditev in popis gradiva v arhivu in čim bolj olajšala dostop obiskovalcev do tega gradiva. Po drugi strani bo morala uresničiti željo, da se ta prostor v čim večji meri odpira navzven ter naveže stik s teritorijem in vsemi glavnimi sogovorniki - arhivskimi in raziskovalnimi ustanovami, univerzami in akademskim svetom, kar naj pripomore k čim večjemu ugledu ustanove. Tretja naloga pa je po Jagodičevih besedah oživitev raziskovalnega dela, pri čemer bo primarna skrb pridobivanje in prijavljanje raziskovalnih projektov. Razpis je zaenkrat predvideval začasno zaposlitev sodelavcev, ki sta za zdaj prisotna za šest mesecev s polovičnim delovnim urnikom, a ravno z namenom, da nova skupina oblikuje tako kratkoročne kot tudi srednje in dolgoročne cilje, ker je namen vodstva NŠK vpeljati razvojno politiko odseka za zgodovino. Kot že rečeno, se vse to dogaja v okviru širšega sodelovanja med NŠK in Slorijem, ki se je začelo pred slabim letom dni. Februarja prihodnje leto bodo podali obračun, že zdaj pa se nagibajo k pozitivni oceni, saj se je v tem obdobju poka- zalo, da s skupnimi močmi ustanovi nekaj zmoreta. Tu so za Martino Strain važne tri stvari: »Prvič, da vsaka posamezna ustanova nekaj od tega odnese, bodisi kar se tiče novega znanja, novih izkušenj, mogoče tudi kake ekonomije. Drugič, da obe ustanovi skupaj vzajemno imata neko obogatitev od tega in tretjič, da javnost od tega nekaj ima. Jaz mislim, da če po teh kriterijih analiziramo delo, ki smo ga skupaj opravili, zadostujemo vsem omenjenim kriterijem.« Sodelovanje je za predsednico NŠK tudi »motivacija, da se dobijo tudi nove oblike in pobude, da se to sodelovanje okrepi in ovrednoti,« kar potrjuje tudi Jagodic, po čigar besedah je sodelovanje zelo operativno: poleg velikih projektov so tudi razni dogodki in prireditve, ki jih skupaj načrtujejo (npr. na nedavnem Slofestu), skupaj prijavljajo projekte, ki temeljijo na skupnih vsebinah. Tako je kar nekaj stičnih točk bodisi pri večjih razvojnih projektih kot tudi na ravni vsakdanje operative: »Opažamo, da sta si ti dve ustanovi v marsičem komplementarni in da skupaj res lahko ustvarita neko dodano vrednost. To ni čista banalnost ali sintagma, ampak realnost, drugače se na tako pot sploh ne bi podali,« zaključuje Jagodic. Ivan Žerjal MEDNARODNI STIKI - Pisarna arhitekta Dimitrija Waltritscha Kitajci na obisku Z delegacijo iz Šangaja izmenjava strokovnih mnenj - Postavljeni temelji za bodoče sodelovanje Delegacija državne kitajske družbe Shanghai Jiading New City Development, pod vodstvom podpredsednice gospe Shen Yuling, je obiskala pisarno arhitekta Dimitrija Waltritscha v Trstu. Obisk delegacije, ki jo je sestavljalo šest ljudi, je sledil podobnim obiskom pisarn v Birminghamu in Milanu. Temelji za medsebojno spoznavanje so bili postavljeni letos poleti ko so arhitekta Waltritscha povabili za predavanje na Feng Zu Yhu Exhibition v Shanghaju. Kitajska metropla s svojimi Dimitrij Waltritsch (tretji z leve) s svojimi kitajskimi gosti 24 milijoni prebivalcev je danes najšte-vilenjša občinska ustanova na svetu, in prav zaradi tega skuša razširiti svoje meje da bi razbremenili mestno jedro. Posegi se uresničujejo preko posebno dodeljenih državnih ustanov, kakor v tem primeru, ki se ukvarjajo s planiranjem novih predelov, z namenom da bi spremenili tako imenovana spalna predmestja v nova cvetoča in privlačna mesta. Jiading, ki šteje 1,2 miljonov prebivalcev, se danes ukvarja z ovrednotenjem zgodovinskega mestnega jedra in kot privlačna točka za vedno večje število tujcev, mnogi od materi prihajajo iz Evrope, ki živijo danes v kitajski metropoli. Med obiskom so si prisotni izmenjali strokovna mnenja in informacije in postavljeni so bili temelji za morebitno bodoče sodelovanje. Kitajska delegacija je nato imela priložnost za kratek obisk mesta, med katerim je posebno cenilna lepoto mestnega jedra in visoko kvaliteto življenja. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 5 PRISTANIŠČE - Dvodnevni študijski obisk delegacije iz nemške dežele Oberbayern Tržaško pristanišče in Bavarska vedno bližja Delegacija predstavnikov javnih institucij, pristaniških delavcev in delo-dajalskih organizacij z Bavarske je obiskala tržaško pristanišče. Goste iz nemške dežele Oberbayern je sprejela Pristaniška oblast med dvodnevnim študijskim obiskom, ki so ga priredili v okviru projekta AlpInnoCT (Alpine Innovation for Combined Transport), pri katerim sodelujeta kot partnerja tudi Dežela FJK in Pristaniška oblast. Izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino je že prvi dan izročil zastavo tržaške luke direktorju oddelka za logistiko družbe Wacker Chemie Thomasu Bronnertu, ki je ena izmed največjih kemičnih družb na Bavarskem. S tem so tudi obeležili nastanek nove železniške zveze med Trstom in Nemčijo, ki so jo ustanovili pred kratkim. Terminal za kontejnerje na 7. pomolu, ki ga upravlja družba TMT, je namreč zdaj neposredno povezan s krajem Burghausen na Bavarskem in sicer pomembnim središčem za kemično industrijo, kjer je lokalni sedež družbe Wacker. »Bavarska je naš glavni trg,« je povedal DAgostino in poudaril, da je to bil že drugi obisk nemške delegacije v zadnjem mesecu. V Nemčiji po več letih ponovno govorijo o tržaški luki, je poudaril D'Agostino, medtem ko je župan mesta Burghhausen Hans Steindl podčrtal pomen utrjevanja odnosov med Bavarsko in Trstom. Ciklus seminarjev Pristaniška oblast nadaljuje s pobudami za strokovno poklicno izobraževanje. Pred dnevi se je začel nov niz seminarjev in delavnic, namenjenih podjetnikom in pristaniškim delavcem. Na prvem seminarju z naslovom Measuring terminal performance je izvedenec Marios Meletiou predaval o najboljšem načinu za ugotavljanje uspešnosti pristaniških terminalov. V ta namen je potrebno podrobno analizirati štiri faktorje, je povedal, in sicer proizvodnjo, produktivnost, uporabo in storitve. Nemška delegacija pred sedežem Pristaniške oblasti SHOD - Proti vojski in vojnam »Nočemo več vojaških parad« Dovolj je z vojaškimi paradami! Vrsta mirovnih združenj in organizacij bo s tem geslom 4. novembra ob 17. uri priredila shod na območju med Trgom Venezia ter ulicama Diaz in Cadorna, kjer bodo tudi nudili informacije in delili letake proti vojskam in proti vojnam. Pobudo prireja organizacija Trieste Antimilitarista, sodelujejo pa tudi združenje Tina Modotti, Odbor za mir in solidarnost Danilo Dolci, sindikat kovinarjev Fiom, anarhistična skupina Germinal, Skupina BDS iz Trsta, Zveza levice in tržaška protikapitalistična levica. Pobudniki poudarjajo, da bo država tudi letos 4. novembra obeležila militarizem in vojne, tokrat pa tudi stoletnico vstopa Italije v 1. svetovno vojno. Toda ta vojna je pomenila za veliko večino ljudi revščino in lakoto, poudarjajo pobudniki: 15 milijonov ljudi je umrlo, 20 milijonov ljudi je bilo ranjenih in mnogo je bilo invalidov. Po drugi strani so nekateri sramotno obogateli z orožarsko industrijo oziroma posli, kasnejše vojne in vojaške pobude pa so v naslednjih sto letih še poslabšale položaj. POLITIKA - Trieste Pro Patria o vzklikih proti Furlaniču »Nismo desničarska organizacija in niti stranka« Pri združenju Trieste Pro Patria so se odzvali na poročanje našega dnevnika o manifestaciji ob 61. obletnici ponovnega prihoda Italije v Trst preteklega 24. oktobra, ko je bilo slišati tudi vzklike proti predsedniku tržaškega občinskega sveta Iztoku Furlaniču. V dopisu, ki so nam ga poslali, predstavniki omenjenega tržaškega združenja namreč pojasnjujejo, da niso desničarska organizacija in niti stranka, »ampak združenje, ki zbira osebe različne politične in idejne provenience, ki jih druži skupen čut narodne pripadnosti, to, da se ponosno čutijo Tržačane in Italijane, želja po posredovanju zgodovine teh trpinčenih ozemelj in obravnavanje aktualnih tem.« »Seveda je vsakdo svoboden, da lepi etikete, ki mu najbolj ustrezajo, ali pa da daje patent "skinheada" vsaki na pol plešasti osebi, ki se pojavi na kaki fotografiji, kot se je zgodilo v tem primeru; vendar, če sledimo tej poenosta- MEJNA POLICIJA - Bolgarskega državljana dolžijo preprodaje Kombi z ukradenim blagom Tržaška mejna policija nadaljuje z nadzorovanjem obmejnega pasu, pri čemer posveča največ pozornosti pregledom vozil s tujimi registrskimi tablicami. V okviru teh pregledov je v petek zvečer na območju nekdanjega mejnega prehoda pri Fernetičih naletela na 43-letnega bolgarskega državljana B.B.K. Moškega, ki je sedel za volanom kombija z bolgarsko registrsko tablico, so policisti ustavili in med preverjanjem dokumentov pokukali tudi v notranjost vozila. Na njihovo veliko presenečenje so v njem našli več orodja za vlamljanje, kot so izvijači, brusilci in drugi predmeti, ter elektronskega materiala, pa tudi res veliko zapestnih ur, ogrlic, prstanov in srebrnih zapestnic, na katerih so bili še pripeti kartončki s cenami; skupno naj bi bilo nakita v vrednosti okrog 9.000 evrov. Na vprašanje policista, od kod prihaja dragoceni tovor Zgoraj orodje za vlamljanje, desno zasežene zapestne ure in nakit oz. kam je namenjen, bolgarski šofer ni znal odgovoriti. Policija je tako kombi kot njegov tovor zasegla, bolgarskemu vozniku pa odredila pripor. Odvedli so ga v koro- nejski zapor; dolžijo ga kaznivega dejanja preprodaje ukradenega blaga. Vzporedno je stekla policijska preiskava, s katero želijo agenti najti lastnike ukradenega blaga. Projekt za vzdrževanje mestnega drevja Tržaški občinski odbor je odobril projekt o izrednem vzdrževanju mestnega drevja na površinah mestnih parkov in v drevoredih. Občinski uradi za zelene površine in javno zelenje so izračunali, da bo za uresničitev projekta, ki se vključuje v triletni program del, potrebnih 200 tisoč evrov. Občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto je ocenil, da bodo poskrbeli, da drevesa nikogar ne ovirajo in da ne ogrožajo prometne varnosti. Hkrati pa bodo posebno pozorni zlasti na videz dreves, ki krasijo več mestnih predelov, kot so na primer Ul. Battisti, nabrežje, Miramarski drevored, Staro mitnico, Ulico Slataper, park in trg Carlo Alberto ter park pri Vili Cosulich. Avtobusi ob praznikih Prevozno podjetje Trieste traspor-ti sporoča, da bo v teh prazničnih dneh, ko se spominjamo na pokojne (od danes do vključno 3. novembra) prišlo do nekaterih sprememb v avtobusnih progah. Spremembe zadevajo avtobus št. 10, ki pelje k pokopališču - danes in v torek bodo vožnje okrepljene; nekaj sprememb pa bo tudi pri progi avtobusa 44, ki bo peljal mimo šole pri Naselju sv. Mavra, ter avtobusa št.46, ki bo zgodaj zjutraj peljal vse do Trga Oberdan. Zadnje potovanje vojaške fregate vljeni metodi, bi Trst izgledal zares natrpan z obritimi glavami, ki vzbujajo strah, med katerimi bi lahko bil tudi sam Iztok Furlanič, ki ga omenja članek,« pišejo pri združenju Trieste Pro Patria. V tiskovnem sporočilu je nadalje pojasnjeno, da od organizatorjev ni bilo nikakršnega vzklikanja proti Furlaniču, »tudi zato, ker je šlo za spominsko svečanost in ne za napad proti današnjim politikom. Očitno je treba morebitne spontane vzklike nekaterih udeležencev pripisati jasnemu Furlaničevemu stališču o domnevni osvobodilni vlogi jugoslovanske vojske leta 1945, o kateri se je nedavno tega veliko govorilo. Navsezadnje tudi to spada v svobodo misli, čeprav je ta izražena na žolčen, kričaški in živahen način. Zato je tudi sam Furlanič imel prav, ko se ni pretirano vznemirjal, kot izhaja iz njegovih izjav v omenjenem članku,« zaključujejo pri Trieste Pro Patria. Fregata italijanske vojaške mornarice se bo po tridesetih letih »upokojila«. Danes bo še zadnjič obiskala naše mesto, tako da bodo radovedneži in ljubitelji zgodovinskih plovil lahko stopili na njen krov in spoznali posadko. V ta namen bodo priredili konferenco posvečeno vojaški mornarici ter fotografsko razstavo oz. srečanje o prvi svetovni vojni. Ob dnevu oboroženih sil (4. novembra) pa se bo njena posadka udeležila slovesnega snetja zastave na Velikem trgu (ob 16.30). Na krovu ladje bo mogoče kupiti čokoladna srčka za sklad Telethon, se pravi za podporo raziskovanja in zdravljenja genetskih bolezni. Orožje z nabojnikom: pozor na nova pravila S tržaške kvesture so že pred dnevi sporočili, da so stopila v veljavo nova pravila glede posedovanja, pravzaprav prijave orožja z nabojnikom. Kakor smo že poročali, mora lastnik nabojnika s kapaciteto do 5 nabojev za puške oziroma 15 nabojev za pištole malega kalibra to prijaviti kvesturi najkasneje do srede, 4. novembra. Kdor ne bo prijavil tovrstnih nabojnikov, bo kaznovan na podlagi 697. člena kazenskega zakonika. Za katerokoli pojasnilo se lahko interesenti obrnejo na Urad za orožje pri tržaški kvesturi - ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 13. ure (2. in 4. novembra bo urad odprt tudi od 15. do 18. ure) oz. telefonsko na številko 040/3790712 oz. po elektronski pošti na naslov ammin.quest.ts@pecps.poliziadi-stato.it. Poklon padlim policistom Pokrajinski kaplan policije Paolo Rakic je včeraj daroval tradicionalno mašo v cerkvi blažene Marije rožnega venca na Starem trgu v spomin na pokojne policiste, ki jo prireja združenje policije ANPS v sodelovanju s kvesturo. Pred mašo sta pre-fektinja Francesca Adelaide Garufi in kvestor Antonio Maiorano položila venec k spominskem obeležju v veži na kvesturi. 6 Nedelja, 1. novembra 2015 AKTUALNO SLOV.I.K. - V petek, 6. novembra, predavanje Igorja Guardiancicha Slovenija: od uspeha do propada (in nazaj) Sezona zanimivih predavanj na Slov.I.K.-u se je začela prejšnji teden v Gorici (s predavanjem prof. dr. Vesne Gordina-Vuk), zdaj pa se seli v Trst. V petek, 6. novembra, ob 18. uri bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška predaval doc. dr. Igor Guardiancich in sicer na temo Od uspeha do propada (in nazaj): Slovenija, evroobmočje in težavna zapuščina jugoslovanskega samoupravljanja. Dogajanje v Sloveniji, ki pa je vključena v širši kontekst nekdanjih tranzicijskih držav Srednje in Vzhodne Evrope, je za razumevanje premikov na področju socialne države izredno zanimivo. Po petnajstih letih nepretrgane gospodarske rasti je Slovenija leta 2008 zašla v globoko krizo, ki je v evroobmoč-ju po dramatičnosti zaostajala le za grško. Za razliko od drugih perifernih držav, ki so zaprosile za mednarodno pomoč, Slovenija ni bila ekonomska anomalija. Bivša jugoslovanska republika je namreč veljala za najbolj uspešno, stabilno in demokratično med postsociali-stičnimi državami. Kako je prišlo do tako hitrega propada in zakaj se slovenski politiki niso hitreje odzvali na krizne izzive, sta osrednji temi petkovega predavanja. Predavatelj namreč meni, da je slovenska različica kapitalizma še vedo izvedljiva, da pa potrebuje še vrsto reform in predvsem oddaljitev države od vsakdanjega upravljanja z gospodarstvom. »Slovenska recesija, ki je po globini in trajanju presenetila večino poznavalcev srednjevropske regije, je prava anomalija, saj vsebuje elemente post-so-cialistične tranzicije in krizne dinamike, ki smo jih opazili v perifernih državah evroobmočja. S svojim delom sem skušal teoretično podpreti zelo kompleksna dogajanja, ki so zaznamovala slovensko tranzicijo od samoupravljanja do tržnega gospodarstva, in jih povezati v dosleden diskurz o tem, kako je v Sloveniji nastala bančna in javnofinančna kriza,« je svoje raziskave predstavil dr. Guardiancich. »Moj namen je odgovoriti na vprašanje, zakaj je do tega prišlo in zakaj se politiki niso prej odzvali na krizno situacijo. Slovenski "izvirni greh" je bila ne-dovršena privatizacija jugoslovanske družbene lastnine. Približno polovica go- V težkih trenutkih pride na dan prava narava posameznikov. Tržačane ponavadi ocenjujemo kot trde in vase zaprte. Splošna angažiranost, da bi čimprej osvobodili tržaškega mornarja Eugenia Bona, ki so ga somalijski pirati ugrabili na začetku leta 2011 in ga na tankerju Savi-na Caylyn z drugimi člani posadke držali zaprtega dolgih enajst mesecev, pa priča o razširšjenem solidarnostnem čutu. Številna publika je v petek zvečer napolnila dvorano Pasaže Rossoni na Korzu Italija, kjer je potekala predstavitev knjige tržaškega oficirja z naslovom Prigio-niero della tortuga somala. Eugenio Bon v delu, ki je izšlo pri založbi Luglio Editore, iz osebnega zornega kota opisuje travmatično izkušnjo. Svoje spomine je zaupal prijateljici Wendy DErcole, ki jih je nato uredila v izdelano celoto. 8. februarja 2011 je 40 oboroženih somalijskih piratov na motornih čolnih spodarstva je ostala v rokah države, ki de facto ni imela zadostnega nadzora nad menedžerji in bankirji. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo so si slovenske banke v tujini izposojale ogromne vsote poceni denarja, ki so ga potem posredovale slovenskemu gospodarstvu brez kakršnekoli ocene tveganja. Politiki vseh strank so potihem odobravali prevzeme in špekulacijo. Globalna finančna kriza je seveda zamrznila mednarodne finančne tokove in slovenske banke so takoj postale nelikvidne. Zaradi perverznih mehanizmov ekonomske in monetarne unije se je kriza prenesla na javni dolg. Prezadolžena podjetja pa so začela masovno zahajati v stečaj. Istočasno je slovenska politika s socialnimi partnerji doživela obdobje paralize. Ta je dosegla višek z referendumi, ki so pokopali Pahorjevo vlado leta 2011. Slovenija je torej zamudila štiri leta fiskalne konsolidacije in strukturnih ukrepov. Le "streznitev" socialnih part- Deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar sta v petek obiskala slovensko izobraževalno ustanovo Ad For-mandum v Trstu. Na srečanju z vodstvom zavoda je tekla beseda o trenutnem stanju socialnega podjetja v širšem kontekstu trga poklicnega izobraževanja in s po- Eugenio Bon fotodamj@n v bližini jemenskega otoka Sokotra napadla tanker neapeljske ladjarske družbe DAmato. Člani posadke (17 Indijcev in 5 Italijanov) so skoraj vse mesece ugrabitve prebili zaprti na ladji, blizu mesta Haradhere na somalijski obali. Eugenio Bon je številnim prisotnim v petek doživele dogodke pripovedoval z mirnim glasom. Pri opisovanju diapozitivov ladje in drugih prizorov se je Igor Guardiancich fotodamj@n nerjev med Janševo vlado in izredni izdatki za rešitev bank pod Bratuškovo so preprečili, da bi morala Slovenija zaprositi za mednarodno pomoč. V takem apokaliptičnem scenariju so se rešila samo slovenska izvozna podjetja, ki so v sebnim poudarkom na programih za šo-lo-obvezno mladino. Vodstvo zavoda je izpostavilo svetnikoma pomen, ki ga izobraževanje in poklicno usposabljanje imata pri razvoju neke skupnosti in v širšem kontekstu pri razvoju teritorija. »Naš zavod se je v svojem osredotočil predvsem na informacije in tehnične podatke o prostorih, v katerih so preždeli neskončne ure. Od časa do časa se v pripovedovanju pojavijo boleči drobci: pomanjkanje hrane in vode, nepozabni obrazi piratov, izživljanje ugrabiteljev, ponižanje vsakodnevne hoje do stranišč, ko so morali vsakič korakati mimo njihovih jetnikov, ki so odločali, če in kdaj so lahko to storili ...Posebno pa je poudaril strah, da ne bi ubili, katerega od sojetnikov. Ko se v knjigi konča pripoved Eugenia Bona, spet skočimo nazaj v čas. Tokrat je pripoved prepuščena njegovemu očetu Adrianu, ki je na drugem koncu sveta vseskozi spremljal sinovo usodo: »Ni občutka, katerega ne bi doživel. Prevzame te strah, občutek nemoči, osam-ljenosti...Istočasno pa dobiš v sebi nepričakovano energijo, ki te žene, da poskusiš vse poti.« Od neskončnih pogo- zadnjih dveh letih dokazala, da še vedno slonijo na solidnih temeljih,« dodaja Slov.I.K.-ov predavatelj, sicer docent Centra za raziskovanje socialne države na Fakulteti za politične vede na Univerzi Južne Danske. Igor Guardiancich, ki je maturiral na Znanstvenem liceju Franceta Prešerna in diplomiral na Univerzi v Trstu, se je že med študijem in po njem izpopolnjeval v tujini. Danes je mednarodno uveljavljen raziskovalec, ki se ukvarja se predvsem s socialno politiko na ravni EU ter v Srednji in Vzhodni Evropi. Doktoriral je v Firencah; disertacijo je objavil pri angleški založbi Routledge z naslovom Politična ekonomija pokojninskih reform v Srednji in Vzhodni Evropi: od post-socialistične tranzicije do globalne finančne krize. Petkovo predavanje, za katero niso predvidene prijave in kotizacije, je odprto za javnost. M.G. razvoju na področju poklicnega izobraževanja osredotočil na usposabljanje za gostinski sektor. V prvih letih našega nastanka smo izvajali programe izključno v slovenščini, s kasnejšim razvojem tržišča in zaradi sprememb v sistemu smo v našo ponudbo vključili tudi programe v italijanskem jeziku. Danes šteje naša šola v celoti 151 dijakov v dveh sekcijah, slovenski in italijanski, v Trstu in v eni sekciji v Gorici«, je svetnikoma obrazložila direktorica Neva Caris. Ad Formandum je edini poklicni zavod v deželi, ki izvaja in organizira programe poklicnega izobraževanja v slovenskem jeziku. »Prav zaradi tega in v luči doseženih rezultatov želimo za nadalj-ni razvoj utrditi naš zavod in postaviti zopet v središče pozornosti uporabo slovenskega jezika v okviru programov poklicnega izobraževanja, saj tudi to prispeva k razvoju širše skupnosti, ki ji Ad Formandum pripada«, je dejala Cariseva. vorov z italijanskim zunanjim ministrstvom, pozivov politikom in medijem do zbiranja podpisov in baklade za osvoboditev ugrabljenih mornarjev: ni poti, ki je Adriano Bon ni ubral. V knjigi Prigioniero della tortuga so-mala novinar Fausto Biloslavo in duhovnik Ettore Malnati, ki sta za časa ugrabitve stalno spremljala dogajanje, s prispevkoma dodatno poglabljata opisano vsebino. Izdano delo bralca opozarja na pojav somalijskih piratov, ki so od 90. let dalje ugrabljali tankerje in ladje različnih držav, v zameno za visoko denarno odkupnino. Fenomen je dobil perečo razsežnost zlasti v obdobju med letoma 2008 in 2011. Sedaj je ta pojav v vodah okoli Afriškega roga skorajda izginil, ker so se na mednarodni ravni odločili, da ima vsaka tovorna ladja na svojem krovu oboroženo skupino varnostnikov. Vesna Pahor / Taborniki: tudi jutri sortiranje oblačil za begunce Taborniki Rodu modrega vala in prostovoljci so včeraj v Prosvetnem domu na Opčinah nadaljevali s sortiranjem, urejanjem in pakiranjem oblačil in čevljev za begunce v Sloveniji. Ker pa se je nabralo res dosti blaga, bodo z delom nadaljevali tudi jutri, od 19. ure dalje ter vabijo prostovoljce, da se jim pridružijo. Zadnji dan razstave Morje (v času) dinozavrov Na paleontološkem najdišču v Ribiškem naselju se bo danes zaključila razstava Morje (v času) dinozavrov, ki jo je pripravilo združenje ZOIC, uredil pa Flavio Bacchia. Razstavo si bo mogoče ogledati od 10. do 13. ter od 14. do 18. ure. Danes bodo tudi predstavili tridimenzionalne reprodukcije »atrakcije« najdišča, se pravi dinozavra Antonia, v razmerju 1:20. Reprodukcije bo mogoče kupiti in pobarvati za udeležbo na natečaju, ki se bo zaključil januarja prihodnje leto z nagrajevanjem v naravoslovno-didakti-čnem središču v Bazovici. Izkupiček bo v celoti namenjen kritju stroškov za vzdrževanje najdišča v zimskem času. Nova knjiga Giorgia Pressburgerja V kavarni San Marco bodo v torek ob 18. uri predstavili najnovejšo knjigo pisatelja, dramatika in režiserja Giorgia Pressburgerja z naslovom Racconti triestini (Tržaške pripovedi), ki je izšla pri založbi Marsilio. Gre za knjigo pripovedi, v katerih avtor želi bralca spodbuditi, da opusti brezbrižnost do drugih, ter pokazati tisto, zaradi česar Trst še vedno ostaja kraj, od katerega se lahko zaradi trpljenja in pripravljenosti k spravi še marsikaj naučimo. Uradi občinskega arhiva bodo jutri delno zaprti Tržaška občinska uprava obvešča, da bodo zaradi reorganizacije dela za arhiviranje knjig in dokumentov nekateri uradi občinskega generalnega arhiva delovali s spremenjenim urnikom. Študijska dvorana generalnega arhiva v nadstropju občinske palače v Ul. Punta del Forno št. 2 (soba št. 4) bo jutri zaprta za javnost, medtem ko bo odprt urad za sprejemanje aktov (soba št. 2). Dejavnosti se bodo nadaljevale z običajnim urnikom v sredo, 4. novembra. Jama pri Briščikih: ob Sv. Justu vstop po znižani ceni Tržačani oziroma ljudje z bivališčem v Trstu si bodo lahko prihodnji teden ogledali jamo pri Briščikih po znižani ceni. Upravitelji jame so v sodelovanju z družbo Societa' Alpina delle Giulie namreč odločili, da bodo obeležili tržaškega zavetnika s promocijo, ki bo trajala od 3. do 8. novembra. V tistem obdobju bodo Tržačani za ogled jame odšteli samo pet evrov, v to ceno pa je vključen tudi voden obisk, ki bo obiskovalce seznanil z vsemi radovednostmi in skrivnostmi, ki se skrivajo v največji »turistični« jami v svetu. To je prvič, da so se v Briški jami odločili za tako promocijo, pobudniki pa nameravajo vsekakor na vsak način spodbujati prihod turistov na Kras in sploh v Trst. V ta namen so letos že priredili pobudo aperitiv v jami, ki je ob sobotah zvečer privabila mnogo ljudi tudi iz oddaljenih krajev, od Veneta do sosednih držav. V tem okviru so lahko turisti spomladi in poleti pokušali tipične kraške dobrote in med temi tudi vina, kot so teran, vitovska ali istrska malvazija. Z leve Stefano Ukmar in Igor Gabrovec na srečanju z vodstvom ustanove Ad Formandum fotodamj@n PREDSTAVITEV - Knjiga tržaškega mornarja o dramatični ugrabitvi V rokah somalskih piratov Eugenio Bon je preživel 11 mesecev v jetništvu somalijskih gusarjev na krovu tankerja Savina Caylyn - Očetovo pričevanje o prizadevanjih za rešitev sina POKLICNO IZOBRAŽEVANJE - Slovenska ustanova Obisk pri Ad Formandum Deželna svetnika Gabrovec in Ukmar z vodstvom ustanove o pomenu poklicnega usposabljanja / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 7 DOLINSKA OBČINA - Mamice in očetje so tudi obirali oljke Sadika oljke za novorojenčke Petkov sončni dan je bil kot naročen. Pred sedežem dolinske občine se je zbrala pisana druščina veselih obiralcev oljk: v prvi vrsti so bili to mamice in očetje z njihovimi malčki. Z grabljicami, vedri in mrežami so jih pričakali dolinski župan Sandy Klun, podžupan in odbornik za kmetijstvo Goran Čuk ter predsednik kmetijske zadruge Gianni Žerjul, ki so jih povabili k sodelovanju pri obiranju oljk pred županstvom. Tudi sedanja občinska uprava se je namreč odločila, da bo nadaljeva- la s prisrčno pobudo darovanja sadike oljke vsakemu novorojenčku s stalnim bivališčem v občini. Tokrat so bili na vrsti otroci rojeni med 14. majem 2014 in 15. majem 2015. Teh je bilo kar 28, na petkovem obiranju pa jih je »sodelovalo« 24. S skupnimi močmi so v petek nabrali kakih 30 kilogramov oljk, ki so jih nato odnesli v »torklo«, se pravi v stiskalnico kmetijske zadruge v Ulici Travnik, kjer so lahko vsi obiralci pobliže spoznali, kako nastane olje. V spremstvu predsednika Žer-jula so si namreč ogledali stiskalnico, Petkovi obiralci oljke pred dolinskim županstvom gčfotodamj@n kjer so lahko sledili celotnemu procesu »z drevesa do steklenice,« kot nam je povedal podžupan Čuk. Obiskovalci so bili navdušeni tako nad prijetnim druženjem kot nad obiskom stiskalnice. Občinska uprava je ob tej priložnosti torej novorojenčkom podarila sadiko oljke, »ki jo bodo lahko tudi sami posadili in čez nekaj let obrali njene sadove.« Kmetijska zadruga pa je staršem podarila steklenico letošnjega olja in mamicam v veselje tudi dnevno kremo za obraz z izvlečki olivnega olja. (sas) VREME - Gasilci so imeli polne roke dela Ruvanje dreves in padanje strešnikov Ko se v Trstu oglasi burja, imajo gasilci vselej polne roke dela. Tako je bilo tudi včeraj, ko so telefoni na pokrajinskem poveljstvu gasilcev brneli domala ves dan. Kot običajno so morali več krat poseči (prešteli so več kot 25 posegov) zaradi strešnikov, ki so padli ali bi lahko padli s streh, ter zaradi dreves, ki so se zaradi burje nevarno majala in ogrožala bližnja poslopja, kot se je to zgodilo v Ul. Tor San Piero v Rojanu. Gasilci so popoldne ukrepali tudi v Ul. Valdirivo, kjer se je odtrgal električni kabel za javno razsvetljavo in nevarno obvisel nad cesto. Lokalna policija je iz varnostnih razlogov zaprla Ul. Valdirivo za promet več ur, dokler so tehniki družbe odpravili okvaro. Poseg gasilcev v Rojanu fotodamjgin RAJONI - Srečanje Odbor za čist in varen Rojan pri Cosoliniju Tržaški župan Roberto Cosolini je pred dnevi sprejel nekatere predstavnike Odbora za čist in varen Rojan, ki jih je vodila koordinatorka Daniela Naccari. Z njimi je vzel v pretres glavne potrebe Rojančanov in probleme, s katerimi se dnevno soočajo prebivalci tistega mestnega rajona. Glavne težave so na področju čiščenja cest in pločnikov ter območij za pešce, zlasti na trgu pred rojansko cerkvijo in pred šolami. Rojančani so poleg tega opozorili tudi na problem varnosti in zahtevali, naj občinska uprava poskrbi za povečanje števila mestnih redarjev v Rojanu in za namestitev videokamer na nekaterih točkah, še posebej pa pri cerkvi in na križišču med ulicama Stock in Roiano. Župan Cosolini je predstavnikom rojanskega združenja zagotovil, da bo stopil v stik z vodstvom družbe Acegas in ga pozval, naj poskrbi za okrepitev smetarske službe, da bo tisti mestni predel v kratkem bolj čist. Glede varnosti pa je spomnil, da je lokalna policija že okrepila prisotnost v Rojanu in na Greti. SKLADIŠČE IDEJ - Razstava sodobne umetnosti Svet je tam Umetniški Trst 1910-1941 Na ogled tudi dela Avgusta Černigoja in Vena Pilona - Razstavljenih preko 100 del petdesetih umetnikov Levo razstavljeno delo Avgusta Černigoja, desno pa Vena Pilona fotodamj@n Na pobudo tržaške pokrajine so včeraj v Skladišču idej slovesno odprli razstavo sodobne umetnosti Svet je tam (II mondo e la), ki ponuja vpogled v bogato slikarsko in kiparsko produkcijo v Trstu med letoma 1910 - ko je beneški Bienale mestu Trst posvetil dvorano - in 1941 - ko je mesto gostilo enkratno razstavo moderne umetnosti zbiratelja Maria Rimoldija. Do 6. januarja je na ogled preko 100 del (razdeljena so v 17 sklopov) petdesetih umetnikov, ki so jih izbrali Patrizia Fa-solato, Enrico Lucchese in Lorenzo Nuo-vo. Naj samo opozorimo na dela Uga Ca-raja, Leonor Fini, Artura Fittkeja, Adolfa Leviera, Manlia Malabotte ali Marcella Mascherinija, posebno mesto pa si zaslužita tudi Avgust Černigoj in Veno Pilon. Razstava je odprta ob torkih in sredah od 10. do 13. ure, ob četrtkih od 10. do 13. in od 14. do 17. ure, ob petkih, sobotah in nedeljah pa od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Vstop je prost. Metronom in opica v luteranski cerkvi Aleksander Ipavec fotodamj@n Različni glasbeni stili in plesne točke so bili v ospredju na prireditvi Metronom in opica, ki je potekala v petek evangeličansko luteranski cerkvi na Trgu Panfili. Metronom in opica je kulturni projekt, pri katerem sodelujejo različni umetniki oziroma glasbeniki, od kitaristov in čembali-stov do plesalcev flamenca ter izvajalcev perzijske glasbe. Nastopil je tudi duo, ki ga sestavljata harmonikar Aleksander Ipavec (orgle) in Paola Chiabudini (čembalo), ki je izvedel antične in sodobne skladbe. Dalje so bili na sporedu nastopi skupine Amici del Canto Gregoriano, dua Duo Pasodoble 21, plesalke in režiserke Manuele Carretta ter glasbenika Fuada Ahmadvanda. V SREDO Pasolinijev film o Indiji .i Pier Paolo Pasolini v Trstu V sredo bo v dvorani Bobi Ba-zlen gledališkega muzeja Schmidl v palači Gopčevic ob 17.30 tretje in zadnje srečanje iz niza Prehod v Indijo (Passaggio in India). Za to priložnost bo na sporedu dokumentarni film znanega pisatelje in režiserja Pier Paola Pasolinija z naslovom Appunti per un film sulllndia (Zapiski za film o Indiji) iz leta 1968. Dobre pol ure trajajoč dokumentarec je Pasolini posnel za državno ra-diotelevizijo RAI decembra 1967 in so ga predvajali tudi na beneškem filmskem festivalu. Pasolini je v objektiv TV kamere ujel tako navadne ljudi kot tudi pogovore z indijskimi intelektualci, pri čemer je želel tudi preveriti lasten pesniški koncept in poiskati protagoniste za film, ki ga je pripravljal na to temo. Na sredinem srečanju, ki bo posvečeno tudi 40-le-tnici Pasolinijeve nasilne smrti, bo dokumentarec predstavil esejist Luciano De Giusti, ob tej priložnosti pa bodo na ogled tudi nekateri Pasoli-nijevi posnetki, ki so nastali, ko se je režiser mudil v Trstu. 8 Nedelja, 1. novembra 2015 AKTUALNO / Včeraj danes Danes, NEDELJA, 1. novembra 2015 VSI SVETI, DAN SPOMINA NA MRTVE Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 16.53 - Dolžina dneva 10.09 - Luna vzide ob 21.30 in zatone ob 12.23. Jutri, PONEDELJEK, 2. novembra 2015 DUŠANKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj C, zračni tlak 1026,7 mb ustaljen, vlaga 49-odstotna, burja s sunki do 100 km na uro, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 16,9 stopinKjoelCed. ar 1 OKLICI: Aniello Zanfardino in Giu-seppina Pinestro, Emrush Selimi in Maria Di Paola, Samuel Jonathan Vecchio in Annamaria Abiusi, Stefano Bencich in Chiara Gallinotti, Valmi Boccali in Eleonora Prezzi, Jesus Valenti Mora Castro in Milica Lazarevic. [13 Lekarne - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040 390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Nedelja, 1. novembra 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Oširek Sonnino 4 - 040 660438, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Oširek Sonnino 4, Ul. Alpi Giulie 2, Trg Sv. Ivana 5, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Ivana 5 - 040 631304. V ponedeljek, 2. ter od srede, 4. do nedelje, 8. novembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Cavana 11 - 040 302303, Oširek Osoppo 11 - 040 410515, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040 228124 Na ekonomski fakulteti je uspešno diplomirala Erika Ferluga Iz srca ji čestitajo svojci ¿i Čestitke AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.20, 22.10 »The Last Witch Hunter«. ARISTON - 15.00, 17.00, 19.00 »La legge del mercato«; 21.00 »The Lobster«. CINEMA DEI FABBRI - 18.30, 20.00 »The Wolfpack«; 15.30, 21.45 »Laurence Anyways«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.00 »Woman in Gold«; 22.00 »The Walk«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutto puo accadere a Broadway«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Mustang«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 20.15 »Io che amo solo te«; 18.15, 22.00 »Dheepan - Una nuova vita«. KOPER - PLANET TUŠ - 21.15 »Everest 3D«; 19.25 »Hotel Transilvanija 2«; 16.30, 18.20 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 15.30, 17.30 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 17.00, 19.00 »Kuhar na robu«; 21.00 »Ljubezen 3D«; 15.40, 21.10 »Marsovec«; 18.25, 20.10 »Skavti proti zombi-jem«; 15.45, 20.40 »Zadnji lovec na čarovnice«; 18.15 »Črna maša«; 16.20, 20.20 »Šiška Deluxe«; 18.40 »Škrlatni vrh«. NAZIONALE - 11.00, 15.15, 16.45 »Spongebob Live Party«; 11.00, 15.15, 16.45, 18.20, 20.20 »Giotto -L'amico dei pinguini«; 20.00, 22.10 »Suburra«; 11.00, 15.15, 20.00 »In-side Out«; 18.10, 21.45 »Sopravvis-suto - The Martian«; 11.00, 17.00, 18.20, 20.20 »Hotel Transylvania 2«; 18.30, 20.00, 21.30 »Tutti pazzi in casa mia«; 16.20, 18.20, 20.30, 22.10 »Belli di papa«; 11.00, 15.15, 17.00 »Ghosthunters«; 18.40, 22.00 »Hit-man: Agente 47«. SUPER - 15.30, 21.40 »Crimson Peak«; 17.20, 19.30 »Lo stagista ina-spettato«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »The Last Witch Hunter«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Belli di papa«; 11.10, 13.05, 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.15 »Tutti pazzi in casa mia«; 10.55, 13.00, 15.05, 19.45 »Ghosthunters«; 11.10, 13.15, 15.20, 17.25 »Giotto - L'amico dei pingui-ni«; 11.10, 13.20, 15.30, 17.30, 19.30 »Hotel Transylvania 2«; 11.10, 13.20, 15.40, 17.40 »Spongebob Live Party«; 19.35 »Game Therapy«; 21.30 »The Walk«; 19.30, 21.45 »Crimson Peak«; 22.00 »Io che amo solo te«; 17.10, 21.50 »Maze Runner - La fuga«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 16.30 »Giotto - L'amico dei pinguini«; 18.15, 20.10, 22.10 »The Last Witch Hunter«; Dvorana 2: 15.00, 16.30, 18.10 »Spongebob Live Party«; 19.50 »The Walk«; 22.15 »Crimson Peak«; Dvorana 3: 16.00 »Hotel Transylvania 2«; 17.45 »Wo-man in Gold«; 20.00, 22.00 »Hitman: Agent 47«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Belli di papa«; Dvorana 5: 16.00 »Ghosthunters«; 17.40, 20.20, 22.10 »Tutto puo accadere a Broadway«. S Izleti PROSEK CENTER prodajamo dvonadstropno hišo, 120m2, z dvoriščem in parkirnim prostorom. 200.000 €. 040-2528049 Agencija ŠIVILJSTVO ANDREJA - šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini MANA-SEŽANA Tel. 00386-41-455157 0 Mali oglasi PRODAM vgradno električno peč z ventilom franke, umivalnik in ploščo za kuhanje na metan. Cena 200,00 evrov oz. po dogovoru. Tel. št.: 3382639849. Čas beži, prišel je dan ko KRISTJAN 18 let slavi. Čaka te svet odraslih! Obilo zdravja, sreče ter uspehov v šoli in pri športu ti iz srca želita nonota iz Ricmanj, stric Damijan z družino, Ivan in Peter. Naj letošnja »bndima« dosti vinca da, ker t'malga NAHUELA je treba »lpu« nazdravit, hip hip hurra!! Florenciji in Ivanu veliko sreče v novi pustolovščini! Ana in Alen s Ko-šutovimi. ZKB <& 1908zadružna kraäka banka ZADRUZNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane na območna srečanja: v četrtek, 5. novembra 2015, ob 20. uri na sedežu ZKB na Opčinah; v ponedeljek, 9. novembra 2015, ob 20. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini; v torek, 10. novembra 2015, ob 20. uri na sedežu SKD Valentin Vodnik v Dolini; Iz organizacijskih razlogov vas naprošamo, da prijavite udeležbo Tajništvu - tel. št. 040-2149200, v vaši podružnici ali po elektronski pošti ¡p na naslov clanisoci@bcccarso.it. SPDT vabi v nedeljo, 8. novembra, na Martinovanje. Zbirališče ob 9.00 v Gropadi, pred sedežem SKD Skala. Pohodu po okolici Gropade sledi prijateljsko druženje. Prijave do ponedeljka, 2. novembra, na tel. št. 040220155 (Livio), 040-413025 (Marinka) ali pri odbornikih planinskega društva. OBČINA DOLINA za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice organizira v nedeljo, 8. novembra, 3. brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice 2015: Med gozdovi in gmajnami na Kokoši«. Trajanje prib. 3 ure. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 8 let. Zbirališče ob 9. uri pri cerkvici na Pesku. Info in prijave do petka, 6. novembra: info@riservavalrosandra-glinscica.it ali na tel. št. 040-8329237 (od pon. do pet., 9.00-13.00). KRU.T - nadaljuje se vpisovanje na izlet od 5. do 8. decembra v predpraz-nično Prago, mesto, ki obiskovalca vsakič očara in prevzame s svojo razkošno in bogato arhitekturo. Program in prijave v Ul. Cicerone 8 (2. nad.), tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IN KRU.T vabita člane in prijatelje, da se v četrtek, 17. decembra, zapeljejo do Ljubljane na voden ogled Plečnikove hiše na Trnovem, sprehod med božičnimi stojnicami in uživanje praznično okrašene slovenske prestolnice. Info in prijave v Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Info in vpis na tel. št. 340-2741920 (Mirela). B Poslovni oglasi 0 Prireditve TS360, založbi ZTT in Mladika vabijo na Oberdankov trg v sredo, 4. novembra, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Gost srečanja bo novinar in dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Rusije Andrej Stopar, avtor knjige »Pax Putina«. SKD GRAD OD BANOV vabi na ogled razstave »Prečni kamen v suhem zidu« Vojka Ražma: otvoritev bo v petek, 6. novembra, ob 20.30 v društvenih prostorih; na ogled bo 7. novembra, od 18. do 20. ure. V nedeljo, 8. novembra, ogled prenovljenih pastirskih hišk v okolici Banov, zbirališče ob 10. uri na osrednjem vaškem trgu »v Stajah«. SKP IN KSI vabita v petek, 6. novembra, ob 18.30 v Ljudski dom v Podlo-njerju na večer na temo »Mir, inter-nacionalizem, pravice, šolstvo, kultura in delo, še vedno aktualne sanje bolševističnih revolucionarjev«. Večer je posvečen 100-letnici rojstva Paola Semeja. KD »TINA MODOTTI« vabi v Ljudski dom na Pončani v soboto, 7. novembra, ob 20.30 na koncert kantavtorja Gualtiera Bertellija. V nedeljo, 8. novembra, bo od 10. do 12. ure potekala delavnica socialne, politične in protestne pesmi. SKD IGO GRUDEN vabi na odprtje razstave Nives Vocchi »Svetloba kamna«, ki bo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v kavarni Gruden. Umetnico bo predstavila Lucia Lalovich. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v Ljudski dom na Pončani na srečanje »Oktobrska revolucija, še aktualna?«. SKD LI PA vabi v nedeljo, 8. novembra, ob 19. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na ogled veseloigre v narečju »Svakinja da te kap«, režija Anja Škabar, v izvedbi članov RZ Repentabor in SKD Kraški dom. SLOVENSKA PROSVETA IN ZCPZ vabita v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v dvorano Marijinega doma, Ul. Ri-sorta 3, na 3. Srečanje mladinskih pevskih zborov. Sodelujejo: Mlajši dekliški zbor KD Barkovlje (vodi Aleksandra Pertot), Dekliška skupina Bodeče Nežice (vodi Mateja Černic), Mladinski zbor Sweethearts iz Dobrle vasi na Koroškem (vodi Anna Pasterk) in Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper (vodi Maja Cilenšek). FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave Nataše Peric v gostilni v Zgoniku »Poezija kontrastov«. Zaprto ob sredah. FOTOVI DEO TRST80 vabi na ogled fotografske razstave v gostilni pri Fer-lugih. Avtor Marko Civardi, tema »Pregovori o hrani«. Zaprto ob torkih. KRU.T vabi svoje člane in prijatelje k sodelovanju na skupinski razstavi za ovrednotenje ljubiteljskega umetniškega izražanja. Postavljena bo v okviru dogajanja Veseli december, v sodelovanju s KD Vigred v Štalci v Šempolaju. Info in prijavni obrazec v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. RAZSTAVA »PRVA SVETOVNA VOJNA - RDEČI KRIŽ« je na ogled ob petkih, sobotah in nedeljah v Štalci v Šempolaju. Urnik do 15. novembra: 15.30-19.00. Bi Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. NA PROSEKU v Kutu sta odprla osmico Vesna in Žarko. Toplo vabljeni. OSMICA je odprta, Repen 42. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo Snemi aplikacijo iz spletne trgovine □ Available on the App Store Loterija 31. oktobra 2015 Bari 6 16 23 88 58 Cagliari 51 18 21 29 80 Firence 39 65 15 20 29 Genova 42 85 65 19 16 Milan 24 33 5 66 40 Neapelj 63 83 16 45 43 Palermo 56 11 58 20 84 Rim 7 45 19 86 51 Turin 24 63 16 34 40 Benetke 81 52 33 80 70 Nazionale 90 48 54 17 82 Super Enalotto Št. 131 6 25 26 52 86 88 jolly 61 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 7 dobitnikov s 5 točkami 794 dobitnikov s 4 točkami 29.437 dobitnikov s 3 točkami Superstar 25.136.852,36 € --€ --€ 33.835,84 € 299,89 € 16,13 € 80 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 3 dobitniki s 4 točkami 29.989,00 € 97 dobitnikov s 3 točkami 1.613,00 € 1.564 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 10.654 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 22.817 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € APrimorski ~ dnevnik ™cmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA obvešča, da bo v torek, 3. novembra 2015 urad v Trstu zaprt. Oglase sprejemamo na e-pošta: primorski@tmedia.it / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 9 glasbena ^m matica SLOVESNA OTVORITEV ŠOLSKEGA LETA 2015-16 NASTOP, PODELITEV NAGRAD IN SPRIČEVAL petek, 6. novembra 2015, ob 18.30 Razstavna dvorana ZKB na Opčinah Vljudno vabljeni! Prireditev omogočila ZKB > V spomin na malega Mitjo Sklad Mitja Čuk vabi na koncert v Cerkev Sv. Jerneja na Opčinah v sredo, 4. novembra 2015 ob 9. uri ter ob 10.30 Pohod skozi stoletja z Leonardom da Vincijem in njegovo harmoniko Nastopajo: Aleksander Ipavec Ipo Leonardov portativ Paola Chiabudini čembalo Mario Buonoconto izdelovalec glasbila H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo uradi v ponedeljek, 2. novembra, zaprti. RAVNATELJSTVO DIZ J. ŠTEFANA obvešča, da bodo šolska stavba in uradi v ponedeljek, 2. novembra, zaprti. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za akademsko l. 2015/16. Prijavijo se lahko študenti in študentke, ki imajo stalno bivališče ali so rojeni v FJK ter se izobražujejo po dodiplomskih ali podiplomskih visokošolskih programih. Vloge do 20. novembra v Ul. Ginna-stica 72. Pogoji razpisa na www.sklad-toncic.org. Ü3 Obvestila ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Ko-lonkovca vabi na svečanost ob Dnevu preminulih danes, 1. novembra, ob 10.30 s polaganjem vencev k spomeniku padlim v NOB v Istrski ul. 192. Sodeluje ŽePZ Ivan Grbec, vodi Silvana Dobrilla ob harmonikarski spremljavi Silvana Kralja. KD SLOVAN S PADRIČ, KD SKALA IZ GROPADE IN VZPI-ANPI se bodo ob dnevu mrtvih, danes, 1. novembra, poklonili spominu padlim v NOB. Ob 9.30 se bodo zbrali pred spomenikom v Gropadi, ob 9.45 pa še pred spomenikom na Padričah. Nastopil bo združeni MePZ Skala Slovan. Vabljeni vaščani obeh vasi. KROŽEK GIULIANO GOAT SKP bo danes, 1. novembra, polagal cvetje na spomenike padlim: ob 9.15 v Trebčah; ob 9.30 na Opčinah (v okviru pobude VZPI-ANPI); ob 9.30 v Gropadi in ob 9.45 na Padričah (v okviru pobude KD Slovan in SKD Skala bo sodelovala recitatorka Tatiana Malalan); ob 10.00 v Bazovici. SEKCIJA VZPI - ANPI Dolina - Mač-kolje Prebeneg bo danes, 1. novembra, ob 14.30 položila venec na spomenik padlim v Dolini; venec bo položila tudi na spomenik padlim v Prebenegu in v Mačkoljah. SEKCIJA VZPI ANPI BORŠT - ZABRE-ŽEC vabi danes, 1. novembra, ob 15.45 na polaganje venca pri spomeniku padlim v NOB na pokopališču v Borštu. Sodeluje kvartet RIBA. SEKCIJA VZPI ANPI RICMANJE - LOG vabi danes, 1. novembra, ob 14.30 na polaganje venca pri spomeniku padlim v NOB na pokopališču v Ricma-njih. Sodeluje kvartet RIBA. SKD LONJER - KATINARA vabi vašča-ne in tovariše danes, 1. novembra, ob 15. uri na katinarsko pokopališče. Po verskem obredu bo sledila krajša slovesnost pri spomeniku padlim. SKD PRIMORSKO iz Mačkolj vabi na počastitev spomina padlim v NOB, ki bo danes, 1. novembra, ob 9.30 pri vaškem spomeniku. STARŠI SKUPAJ: ponovno začenjamo aktivnosti namenjene otrokom s posebnimi težavami. Individualno fizio-terapijo izvaja fizioterapevtka Majda Grbec, skupinsko in individualno muzikoterapijo pa Sara Hoban. Info in prijave ob petkih, od 15. do 19. ure na tel. št. 040-360324. SVETOIVANČANI se bomo danes, 1. novembra, ob 11. uri zbrali pred spominsko ploščo na našem Narodnem domu, da počastimo spomin na padle rojake. UPRAVA OBČINE DEVIN NABREŽI-NA bo danes, 1. novembra, položila vence pred spomenike padlim: 8.30 Županstvo, 8.40 Slivno, 8.50 Medja vas, 9.00 Štivan, 9.15 Devin, 9.30 Se-sljan, 9.35 Vižovlje, 9.40 Cerovlje, 9.45 Mavhinje, 9.50 Prečnik, 10.00 Trnov-ca, 10.10 Praprot, 10.15 Šempolaj, 10.35 Križ, 10.45 Nabrežina. UPRAVA OBČINE REPENTABOR bo v počastitev dneva mrtvih polagala vence na spomenike padlim danes, 1. novembra: ob 14.30 spomenik padlim borcem v NOB v Repnu; ob 14.40 spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu; ob 14.50 grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu. V BARKOVLJAH bo po stari navadi blagoslov grobov danes, 1. novembra, ob 14.30. VZPI - ANPI DOMJO IN KD FRAN VENTURINI vabita na svečanost ob vaškem spomeniku padlim v NOB danes, 1. novembra, ob 14. uri. VZPI - ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci: Zbirališče v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 1. novembra, ob 9.30. Najprej bomo počastili padle v NOB pri spomeniku na Dunajski ce- sti nato na pokopališču. Delegacija bo istočasno položila vence pri spomeniku 71. talcev, P. Tomažiča in tovarišev, Rozalije Kocjan in 5 kurirk ter 4 tovarišev. Sodelujejo Dunja Sosič, taborniki in skavti. Poje MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Žerjala. VZPI - ANPI, SKD F.PREŠEREN IN FANTOVSKA IZ BOLJUNCA vabijo danes, 1. novembra, na komemoraci-jo pri spomeniku padlim. Zbirališče ob 16. uri na Gorici. VZPI ANPI KRIŽ, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, vabi na polaganje vencev danes, 1. novembra. Zbirališče ob 11. uri v Ljudskem domu v Križu. KRU.T sporoča, da v ponedeljek, 2. in v torek, 3. novembra, ostajajo društveni prostori zaprti. NŠK obvešča, da bodo sedeži v Ul. Sv. Frančiška 20 in v Ul. Filzi 14 ter Odsek za zgodovino v Ul. Montecchi 6, zaprti 2. in 3. novembra. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da bo od 2. novembra na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava bo možna do vključno 4. decembra. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad zaprt 2. in 3. novembra. V sredo, 4. novembra, bo deloval po običajnem urniku (pon.-pet. 9.00-13.00, ob torkih in sredah 14.00-17.00). KINERGETIX: v KD Igo Gruden bo v torek, 3. novembra, potekala ob 19.30 poskusna vadba. Info na tel. št.: 00386-40303578 (Mateja). OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežni bo v torek, 3. novembra, zaprta. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 3. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V nedeljo, 8. novembra, ob 15.00 nastop na proslavi ob 40-letnici spomenika NOB v Gročani. AŠD SK BRDINA prireja sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah. Urnik: četrtek, 5. novembra, 18.00-21.00 zbiranje opreme; petek, 6. novembra, 18.00-21.00; sobota, 7. novembra, 16.00-21.00; nedelja, 8. novembra, 10.00-12.00 ter 16.00-20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Tel. št. 347-5292058, info@skbrdi-na.org ali www.skbrdina.org. BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra, tel. št.: 346-2197404 (Ivo). ZKB vabi člane na območna srečanja: v četrtek, 5. novembra, ob 20. uri na POGREBNO PODJETJE Q\7trenutku žahsti. vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! sedež ZKB na Opčinah; v ponedeljek, 9. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Igo Gruden v Nabrežini; v torek, 10. novembra, ob 20. uri na sedež SKD Valentin Vodnik v Dolini. Prijava v tajništvu na tel. št. 040-2149200, v podružnicah ali na clanisoci@bcccar-so.it. GLASBENA MATICA prireja slovesno otvoritev š.l. 2015/16 z nagrajevanjem najboljših učencev in podelitvijo spričeval učencem, ki so opravili izpit na podlagi konvencije z videmskim kon-servatorijem v petek, 6. novembra, ob 18.30 v razstavni dvorani ZKB na Op-činah. Vljudno vabljeni. SLOV.I.K.: v petek, 6. novembra, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 (2. nad.), bo predavanje Igorja Guardiancicha (Univerza Južne Danske - Syddansk Universitet) »Od uspeha do propada (in nazaj): Slovenija, Evroobmočje in težavna zapuščina jugoslovanskega samoupravljanja«. 1965-2015 »FEŠTA« 50-LETNIKOV od Milj do Štivana!!! Sporočamo, da bo večerja v soboto, 7. novembra, od 20. ure dalje v gostilni v Prečniku. CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA organizira laboratorij »Delo me obremenjuje: strategije in metode proti stresu« s psihologinjo in psihoterapevtko Ingrid Bersenda v ponedeljek, 9. novembra, od 17.15 v Ul. Canova 15. Število mest je omejeno. Vpis na tel. št.: 320-7431637 ali center.harmonija@gmail.com. JUS MEDJA VAS obvešča, da so odprte prijave za sečnjo drvi za družinsko uporabo na jusarskih zemljiščih za zimo 2015/16. Prijave zbiramo do ponedeljka, 9. novembra. Obrazce dobite v gostilni v Medji vasi 10a in v agriturizmu v Medji vasi 21. Info na tel. 338-7738027 (Igor) ali 3293730633 (Adam). KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi« v ponedeljek, 9. novembra, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S. Francesco 20. Pri- + Zapustila nas je Maria Lazar vd. Budin Žalostno vest sporočajo Žarko in Janko z družinama ter brat Nino Pogreb z žaro bo v petek, 6. novembra, ob 11. uri na zgoniškem pokopališču. Salež, Mavhinje, Repen, Gorica, 1. novembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav dragi noni in pranoni Andrej, Aleksij, Daniel, Valentina, Niki, Mileyn in Michelle Dragi Marici zadnji objem Moreno, Norma in Breda Ob boleči izgubi drage mame g. Marije Lazar izrekamo našemu sodelavcu Žarkotu Budinu iskreno sožalje vsi na DIZ J. Stefan jave in informacije v Ul. Cicerone 8, tel. št. 040-360072 ali pri NŠK. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v četrtek, 12. in 19. novembra, od 18. ure dalje tečaj za predjedi. Vodila bo Nerina Ferfoglia. Info na tel. 040415797 ali 331-1255035. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 13. novembra. Info na www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel. 040-635626. 40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana letnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrditev prisotnosti najkasneje do 20. novembra na 40letniki@gmail.com (napiši svoje ime in tel. št.). OBČINA ZGONIK obvešča, da so brezplačno na razpolago prostori v občinski stavbi za fotografske in slikarske razstave. Prošnje (kratki življenjepis, predstavitev razstave in fotografija o predlagani razstavi) sprejme na se-greteria@com-sgonico.regione.fvg.it ali pa na občinskem vložišču do 23. novembra, do 12. ure. 35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan). t Zapustila nas je naša draga mama in nona Anna Maria Bogatez vd. Kobau Žalostno vest sporočajo hčeri Nevia z Robertom in Brigida z Giannijem, vnuki Michele z Anno in Stefano z Eleno Zadnji pozdrav bo v četrtek, 5. novembra, od 12. ure dalje v cerkvi v Križu. Sledila bo maša ob 13. uri. V naprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njen spomin. Križ, 1. novembra 2015 Pogrebno podjetje San Giusto - Lipa ZAHVALA Silvio Šuligoj Prisrčna zahvala osebju socialne in zdravstvene službe zdravstvenega okraja Nabrežine in Sesljana. Posebna zahvala duhovnikoma, gospodu Jožetu Markuži in gospodu Karlu Bolčini ter cerkvenemu pevskemu zboru in vsem, ki ste z nami sočustvovali ter na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Pogrebno podjetje Alabarda 2.11.2010 2.11.2015 Lucija Sancin vd. Kozina Spomin nate je vedno živ. Severino Boljunec, 1. novembra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 1 0 Nedelja, 1. novembra 2015 MANJŠINE / PREJŠNJI TEDEN V ŠVICI NA POBUDO RETOROMANSKE SKUPNOSTI Prvo evropsko srečanje predstavnikov malih narodov brez matične države V Scuolu, prijetnem turističnem mestecu švicarskega kantona Grisons (v nemščini Graubünden) je prejšnji teden potekala konferenca malih evropskih narodov brez lastne države. Pobudniki in organizatorji so bili Retoromani oziroma njihova osrednja organizacija Lia Rumancha, ki si prizadeva za izboljšanje stanja te manjšine, ki še zdaleč ne odraža splošnemu prepričanju, da gre za zelo zaščiteno skupnost, katere jezik je eden uradnih jezikov Švice. Ni tako, in k tem se bomo še povrnili. Tokrat pa sre bomo zaustavili predvsem pri sklepnem dokumentu konference, deklaraciji, ki naj bi bila nekakšna magna charta teh majhnih narodov. Oblikovali so jo predstavniki številnih narodov, poleg Retoromanov in jezikovno njim sorodnih Ladincev in Furlanov še Frizijcev, Aromunov, Tata-rov, Samijev in drugih. Dokument se začenja z opozorilom, da je kulturna dediščina Evrope s svojo različnostjo sestavni del evropske civilizacije. V Evropi se majhni narodi odlikujejo po trdni volji in vztrajnosti pri ohranjanju svojih jezikov in kultur, ki jih prilagajajo novim okoliščinam, ki jih terja čas. Skupnosti, ki so del naroda, ki je večinski narod v neki drugi državi, lažje opravljajo svoje poslanstvo, narodi, ki za seboj nimajo lastne države, pa so že zaradi tega šibkejši in z večjo težavo kljubujejo izzivom časa, kar pomeni, da jih asimilacija ogroža v večji meri in jim lahko celo grozi izginotje, če jim ne bo zagotovljena specifična zaščita. Tu je še poudarek, da so majhni narodi večjezični in torej dober model za Evropo prihodnosti ter da je večje-zičnost čedalje večja vrednota v medčloveških odnosih. Iz vsega tega izhaja, Pod naslovom: udeleženci konference v retoromanskem mestecu Scuol; spodaj: prof. Rainer Hofmann da potrebujeta ohranjanje in promocija identitete majhnih narodov javno priznanje in odločno podporo, ki jo je glede na demografske spremembe zadnjega časa zagotoviti tudi iz ozko tradicionalnega naselitvenega ozemlja teh skupnosti. Drugi del dokumenta vsebuje priporočila, ki so jih udeleženci naslovili na države, v katerih te skupnosti živijo. Prvo priporočilo opozarja na nujnost celovitega spoštovanja samoidentifika-cije slehernega pripadnika manjšine, torej svobodne izbire pripadnosti, ki jo določa 3. člen Okvirne konvencije Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin. Drugo priporočilo je naslovljeno državam, v katerih živijo te skupnosti z zah- tevo, da razumejo in priznajo posebne potrebe majhnih narodov brez matične države. Dokument v nadaljevanju navaja nekatera področja, ki so posebnega pomena za ohranjanje in razvoj teh skupnosti. Na prvem mestu je poučevanje maternega jezika z zagotavljanjem vseh potrebnih učnih pripomočkov in ustrezno izobraženih učiteljev. Na drugem mestu je nujnost, da javna in zasebna sredstva obveščanja pri poročanju uporabljajo tudi manjšinske jezike. Sledi potreba po dejanskem sodelovanju pri procesu odločanja o vseh vprašanjih, ki zadevajo pravice in interese manjšinskih skupnosti, povezana z vzpostavitvijo pogajalskega mehanizma z državnimi oblastmi. Tu so tudi pravi- ce do avtonomije, tako skupnosti kot celote kot tudi njenih pripadnikov pri dejavnostih za zaščito jezika in kulture z zelo jasnim zakonskim okvirom. Ob koncu je tu še ugotovitev, da so za za-doščanje potrebam majhnih narodov brez matične države potrebni finančna sredstva in ustrezno osebje, po vsej verjetnosti pa tudi ustrezni pozitivni zakonski ukrepi. Tretji del dokumenta je namenjen mednarodnim organizacijam in se začenja s poudarkom, da se morajo mednarodne organizacije zavedati ranljivosti majhnih narodov brez matične države in skladno s tem oblikovati svoja mnenja in priporočila. Specifično sporočilo je namenjeno Svetu Evrope in za- deva obe konvenciji s tega področja, Okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin in Evropsko listino za manjšinske ali regionalne jezike. V okviru izvajanja teh dokumentov bi moral Svet Evrope oblikovati posebno strategijo, kako naslavljati vprašanje teh manjšinskih skupnosti. Dokument pa se zaključuje tudi z nalogami, ki bi jih morale opravljati manjšine same. Tu so udeleženci uvodoma navedli lojalnost do lastne države, v nadaljevanju pa nujnost demokratične in reprezentativne organiziranosti manjšine. Med obvezami so tudi spoštovanje človekovih pravic vseh pripadnikov manjšine, pripravljenost za sodelovanje kot enakopravni partnerji pri pogajanjih o postopku in načinu zagotavljanja njihovih potreb in nenazadnje vzpostavljanje vezi med temi skupnostmi z namenom, da učinkovito nastopajo skupnosti in bo njihov glas bolj opazen v mednarodni areni. Gre torej za zelo obširen dokument, ki je v nekaterih ozirih dokaj podoben drugim številnim dokumentov v zvezi z zaščito manjšin v Evropi, vsebuje pa tudi nekaj poudarkov, ki so značilni za tiste skupnosti, ki za seboj nimajo lastne države in morajo biti torej samozadostne v vseh ozirih, tudi pri pripravi slovarjev in drugih jezikovnih pripomočkov, za katere pri manjšinah, ki imajo za seboj matično državo, ni treba izrecno skrbeti. Konferenca je bila torej uspešna in Retoromanom gre priznanje za zamisel in njeno izvedbo; to je namreč prvič da se v Evropi srečajo predstavniki teh jezikovnih skupnosti in razpravljajo o svojih specifičnih potrebah. H konferenci sami se bomo, kot rečeno, še povrnili. Profesor Rainer Hofmann o uspehih in neuspehih izvajanja Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin Profesor Rainer Hofmann je eden največjih poznavalcev manjšin v Evropi s pravnega vidika njihove zaščite. Dva mandata je bil predsednik Svetovalnega odbora Sveta Evrope za izvajanje Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in je tudi nekakšen duhovni oče procesa, ki je dokaj mlahavo besedilo, ki so ga bili sposobni z vrsto kompromisov sestaviti politiki, spremenil v učinkovito sredstvo nadzora nad izvajanjem te listine s strani držav članic in pritiska na države, naj svojo zakonodajo in predvsem njeno izvajanje prilagodijo evropskim standardom, ki jih določa ta konvencija. Rainer Hofmann je na posvetu o malih narodih brez matične države v uvodnem poročilu spregovoril o dosežkih okvirne konvencije, uvodoma pa se je zaustavil pri nekaterih zgodovinskih dejstvih izhajajoč iz okoliščin, v katerih je nastala ta konvencija. NEKAJ ZGODOVINE Vojna na ozemlju nekdanje Jugoslavije in napetost v pribaltskih državah sta glavni razlog, da se je mednarodna skupnost začela intenzivno ukvarjati z vprašanjem zaščite manjšin v Evropi. V prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja so to tematiko obravnavalo Združeni narodi, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (s kopenhagenskim in pariškim dokumentom) ter Svet Evrope, ki je obravnaval predlog o dodatnem protokolu Evropske konvencije za človekove pravice (tega postopka niso nikoli izpeljali do konca), sprejel pa je Okvirno konvencijo za zaščito narodnih manjšin. Ta konvencija je nastala z namenom, da, kot je navedeno v preambuli prispeva k zagotavljanju mednarodne varnostim in da, kot piše v prvem členu, zagotavlja človekove pravice. Konvencija vsebuje načela, ki jih morajo države uveljavljati v okviru svoje zakonodaje s tem, da pripadnikom manjšin zagotavlja individualne pravice. Žal besedilo ne vsebuje definicije pojma »narodna manjšina«, vsebuje pa neke splošne ocene, ki kažejo na veliko širino: na primer »vsakdo« pri členu, ki govori o strpnosti in dialogu. Besedilo je marsikje nedorečeno, na primer, ko omenja območja, na katerih manjšine »tradicionalno živijo« brez obrazložitve tega pojma. Vendar prav ta nedorečenost omogoča tudi določeno prožnost pri nadzorovanju izvajanja konvencije v sicer šibkem postopku nadzora. Zanj skrbi svetovalni odbor, ki po dokaj kompleksnem postopku, ki vključuje tako srečanja s predstavniki držav kot tudi srečanja a predstavniki manjšin oblikuje mnenje, ga posreduje Odboru ministrov Sveta Evrope, slednji pa na tej osnovi izdela priporočila državi, ki je bila predmet nadzora. Za morebitne kršitve konvencij ni predvidena nobena sankcija. DOSEDANJI DOSEŽKI Prvi dosežek je veliko število držav članic, ki so podpisale in ratificirale konvencijo. Pravzaprav konvencije ni ratificirala le peščica članic, med katerimi so Francija, Turčija in Grčija, med podpis- niki pa je tudi Kosovo, ki sicer ni članica Sveta Evrope. Pomemben dosežek je uveljavitev ustaljene prakse preverjanja izvajanja konvencije. Vsak ciklus preverjanja, ki za vsako posamezno državo traja približno 5 let, se začenja s poročilom, ki ga pripravi vlada države članice. Temu poročilu sledi obisk delegacije svetovalnega odbora v državi, kjer se sreča s predstavniki oblasti in s predstavniki manjšin. Na tej osnovi svetovalni odbor oblikuje poročilo, ki ga Svet Evrope posreduje vladi, ki lahko predloži svoje ugovore. Vse gradivo nato prevzame odbor ministrov, ki sprejme resolucijo s priporočili vladi. Objavi resolucije bi moral slediti seminar v državi sami. Pri vsem tem postopku si je svetovalni odbor pridobil velik ugled in spoštovanje; tudi prehod na novo generacijo strokovnjakov, katerih članstvo v odboru je omejeno na dva mandata, je bil uspešen. V tem času je svetovalni odbor sprejel vrsto stališč in tudi tematskih komentarjev, s katerimi je dejansko oblikoval standard zaščite narodnih manjšin. Enako je obravnaval vse članice, torej države nekdanje Zahodne Evrope in vzhodne države; ni se omejeval na načelna stališča, ampak je oblikoval dejanske standarde jezikovnih pravic. Pri delu s posameznimi državami pa je bil po Hofmannovem mnenju le delno uspešen. Tu je treba ugotoviti, da kaže postopek preverjanja določeno stopnjo utrujenosti. Države namenjajo tej problematiki manj pozornosti in cikli preverjanja se zaradi zamud pri pripravi po- ročil postopno daljšajo, pri nekaterih državah upada podpora in je celo opazno nasprotovanje izvajanju konvencije. Ponovno se pojavlja težnja po bilateralnih pogovorih namesto izvajanja multilateralnih pogodb. Vse to ima za posledico zamujanje pri uvaljavljanju standardov, zelo majhen napredek pri uvajanju modelov sodelovanja manjšin v procesu odločanja na področjih upravljanja teritorija in kulture ter uvajanja avtonomij. Čedalje bolj je opazno upiranje držav izvajanju priporočil Sveta ministrov. Pri tem je zelo zaskrbljujoče stanje Romov, zaskrbljujoče je tudi stanje majhnih narodov; Aromunov, Krimskih Tatarov, Frizijcev, Furlanov, Ladincev, Retoromanov, Samijev, Lužiških Srbov in Vlahov. KAKO NAPREJ? Do te točje se je profesor Hofmann omejil na ugotovitve; v nadaljevanju je ponudil razmišljanje o tem, kako bi morali v prihodnje nadaljevati z delom za uveljavljanje načel, ki jih vsebuje okvirna konvencija. Svetovalni odbor bi moral predvsem nadaljevati s standardno obliko mnenj in s tematskimi komentarji. Svet Evrope bi moral pomagati državam pri uresničevanju priporočil ter podpirati predstavnike manjšin in civilno družbo; delovati bi moral kot stalni posrednik in zagotavljati konstruktiven dialog med vsemi dejavniki. Treba bi bilo poiskati dodatne oblike sodelovanja z drugimi dejavniki za vzpostavitev sinergij in skupno nasto- panje. Koncept in strukturo Svetovalnega odbora bi bilo treba razširiti na druge dejavnike in proaktivno uporabljati določila, ki omogočajo organizacijam vstopanje v proces preverjanja, na primer z oblikovanjem skupine »prijateljev svetovalnega odbora«. Poleg tega bi bilo treba preveriti možnosti uveljavitve pritožbenega postopka in nenazadnje odpreti spletno stran, ki bi bila odprta vsem zainteresiranim dejavnikom, da bi lahko objavljali svoja stališča in informacije z namenom, da se vzpostavi stalni dialog med vsemi, ki so kakorkoli zainteresirani za uveljavljanje načel Okvirne konvencije. / PAŠNIŠTVO Nedelja, 1. novembra 2015 1 1 K ar gre gor, mora priti tudi dol,« je zatrjeval že sir Isaac Newton, eden od očetov sodobne fizike. Seveda je mislil na delovanje sredotežne sile, torej na gravitacijo, toda izrek se je pokazal za upoštevanja vrednega tudi v družboslovju in, kar je za ta zapis najvažnejše, v pašništvu. Črede, ki so pomladi tacale navkreber, se jeseni vračajo v dolino. In ker sem pomagal gnati živino v objem gorskih vršacev, sem si želel biti zraven tudi pri njihovi vrnitvi v dolino. Nahrbtnik na rame in pot pod noge, sem si rekel, ko sem pri planinskem domu v Lepeni pustil avto in jo mahnil po vojaški mulatjeri proti Krnskemu jezeru, v bližini katerega je planina Duplje. Ovce, mi je povedala gospodarjeva žena Zdenka, so se že kar same vrnile. Očitno se je mudilo v dolino, ker so se že naveličale jutranje in večerne molže, saj so imele le še po nekaj kapljic mleka, iz izkušenj pa so vedele, da jih kmalu po vrnitvi čaka pripust k ovnom, in so si očitno zaželele vsaj nekaj radosti pred naslednjo bre-jostjo. Že čez nekaj mesecev pa bodo živčno stopicale v ogradi, nestrpno blejale in komaj čakale, da bodo smele ponovno na planino, kjer so tako ostale le krave, juni-ce in dva telička, prašič, kokoši in petelin. In, seveda, najemnik planine Miran Prezelj, ob njem pa še par prijateljev, voljnih pomagati pri pripravi stanov na zimsko spanje, in zvesta Kala, po pasmi škotska mejna ovčarka, po značaju pa radoživa psička, vedno pripravljena na male vragolije in velike podvige. Pakiramo! Sivka se vrača Besedilo in slike Toni Gomišček Do številnih še ohranjenih planin vodijo ceste, prevozne vsaj s terenskimi avtomobili ali traktorji, kar upravljavcem omogoča, da si sami pripeljejo vse, kar potrebujejo za življenje in delo, in odpeljejo sir in tista orodja, ki jih pozimi bolj potrebujejo v dolini kot na planini. Planina Duplje te sreče, ki je lahko tudi prekletstvo, če cesto odkrijejo ljubitelji divjanja z jeklenimi konjički, nima. Nekoč so morali pastirji vse prinesti in odnesti v zajetnih oprtnikih: prijatelj je pripovedoval, kako se je mlad pastirček med vračanjem v dolino spotaknil in kolo sira, ki ga je dobil kot plačilo za večmesečno delo, se je odkotalilo po bregu in se po nekaj skokih čez previsne stene raztreščilo globoko v grapi. Tega Miranu in njegovim pomočnikom ni potrebno doživljati, saj jim pri prevozu blaga pomagajo oskrbniki bližnjega planinskega doma, res pa je, da mora biti vse pravočasno zloženo, zapakirano in pripravljeno za prevoz. Preden je Cveto Hvala v soboto zjutraj prihrumel z nekakšnim terenskim poltovornjakom, s katerim je zapeljal blago do zgornje postaje tovorne žičnice, so možje polovili kokoši in jih zaprli v kletke, prašička, ki je sredi poletja ostal brez družbe ščetinastega prijatelja, so z veliko muke spravili v njemu namenjen zaboj, siri so bili že zdavnaj zloženi in pripravljeni za prevoz. Dobro uro kasneje je Cveto pripeljal nekaj vreč cementa in raznega materiala, poslanega iz doline, potrebnega za manjša in večja popravila pastirskega stanu, sirarne, zorilnice in molzišča. Nekaj od tega, kar pride gor, gori vseeno ostane... Zdi se, da so živali že pred dnevi zaslutile, da jim bijejo zadnje ure poležavanja na gorskem zraku. »Saj niso neumne, tudi one čutijo, kako je dan vse krajši, kako so sence vse daljše. Trava ni več tako sočna, pogrešajo pa tudi liste grmičevja, ki ga rade smukajo, vendar imajo vimena še vedno polna. Zjutraj, pred odhodom, jih ne bom pomolzel, že tako bo potrebno zgodaj vstati in se odpraviti na pot,« je naznanil Miran in mi povedal, da so krave v poletnih mesecih zamenjale svojo vodnico. Že nekoliko stara in okorna simentalka Božička se je morala sprijazniti s prevzemom oblasti sivorjave Sivke, vendar je on v vlogi mirovnega sodnika razsodil, da ima Božička vse do vrnitve v dolino še vedno pravico do zvonca okoli vratu. Kdo bi vedel, če je s tem spodbudil nezadovoljstvo, ki se je izrazilo skozi nekakšno skrivalnico. Če se je del črede odpravil sledeč Sivki na pašo v strmali pod Lemežem, potem so se Božička in krave iz njenega bližnjega sorodstva odpravile proti Prehodcem, zaradi česar je imel le več dela z iskanjem krav za jutranjo in večerno molžo? Oh, ta kravja pamet! Inventurni kuhar »Vojko bo prinesel maso za čevap-čiče, sicer pa poglej po omaricah in v hladilniku, kaj je še na voljo in kar največ tega porabi. Kar ostane, bomo morali peljati v dolino, dati tistim v koči ali vreči stran,« je bil kratek Miran, ko me je najprej imenoval za kuharja, nato pa še določil jedilnik. V zabojčku je bilo še precej čebule, moke in sladkorja je bilo več kot preveč, nekaj glavic česna in čomp (krompirja) je zadostovalo za dva dni, po omaricah je bila sušena paprika, majaron, rožmarin in timijan, olja je bilo dovolj, maslo je šlo h koncu, neodprte vrečke špagetov sem odpisal. Naj jih kar nesejo v dolino, sem sklenil. Medtem je prišel Vojko in kljub temu, da je nahrbtnik trikrat okrog obrnil, v njem ni našel napovedanih čevapčičev, zgolj dvanajst zrezkov svinjske ribice. »Verjetno sem jih pustil na mizi pri tebi doma,« se je poskusil spomniti, kjer bi lahko končali mesni lulčki, Miran pa je mirno dejal, da jih bomo pač dobili naslednji dan z žičnico. Z namenom, da pripravim meso v čebulni omaki, sem začel lupiti in sekljati čebulo, Lojze pa je medtem skuhal čompe, dal na mizo slano skuto in na-rezal nekaj sira in vratovine: »To bo za prvo silo,« je dejal izkušeni hribolazec. No, da k prvi sili sodi tudi pijača, je v gorah skoraj samoumevno. Dehidracija je hudo zoprna stvar: lahko začneš blesti, potem pa se moraš prav prisiliti, da po kapljicah vrneš telesu dovolj vode, je pripovedoval Lojze iz lastnih izkušenj. Zato smo pazili, da se nam kaj takega ne bi zgodilo! Fantom se je delo v sirarni zavleklo, saj so začeli spravljati hlebce sira v škatle za prevoz v dolino, jaz pa sem se tako ogrel z rezanjem čebule, da sem si pripravil še osnovo za čebulno juho za naslednji dan. Zato sem se lahko mirne vesti odpravil zgodaj zjutraj na Krn do kuharice Nives, ki je z odličnimi enolončnicami, dobro voljo in širokim nasmehom osvojila poleti vse, ki so prilezli na vrh. Tudi psički Kali, ki mi je delala družbo, se je mlada Štajer-ka hitro prikupila. Ko sem ji povedal, kako imamo v planine Duplje dneve čebule, mi je zaupala, da imajo pri njih iz istega razloga dneve kislega zelja. Za vrnitev sem izbral daljšo pot čez Prehodce. Do planine sva s Kalo prišla hkrati s čevapčiči iz doline, ki sem jih moral peči kar v ponvi, toda bolj kot z njimi sem bil zadovoljen s soup à l'oignon avec croûtons, pravo francosko čebulno juho s koščki pečenega kruha, ki sem ji dodal Miranov sir. Čevapčičev je bilo toliko, da bi jih lahko jedli še za večerjo, če ne bi sredi popoldneva potrkali na vrata lovci in nas razveselili z jetri, srcem in ledvičkami pravkar uplenjenega gamsa. Nemškega prijatelja Ernsta, ki je bil z življenjsko sopotnico Kristino v planinskem domu, sem povabil k štiriročnemu pripravljanju večerje, na kar se je rad odzval. In že spet sem sekljal čebulo za omako, ki naj podloži pražena jetra, obenem pa strl nekaj strokov česna, na katerem sem ocvrl koščke v moko povaljanega srčka, jih zalil z vinom, jim dodal ledvička in nekaj dišavnic, omako pa zgostil s koščkom hladnega masla. Ernst je pripravil izjemne dušene gobe sirovke, ki jih je našel v okolici jezera, nato pa sva skupaj zaključila praženje jetrc. »Imaš kaj konjaka,« se je pozanimal, jaz pa sem prinesel sli-vovko, ki je prav tako služila namenu: ko sva ugasnila luči in prižgala ogenj, torej je-trca flambirala, je v sirarskem stanu zavladalo navdušenje. »Ha, naj nam v dolini zavidajo! Kje komu na domu kuha mednarodna masterchef ekipa,« se je smejal Miran in z njim mi vsi. Bo potrebno ponoviti... Jutro se je začelo s kavo in nadaljevalo z iskanjem polovice kravje črede, ki je enkrat ponoči odtavala po svoje. »Ne vem, kako jim to uspeva, ampak ko se hočejo skriti, še kravjakov ne puščajo za seboj. Kot da bi imele zavezano rit, tako da jih je prav težko izslediti,« je bentil Miran, vendar Sivka, obkrožena z vstajniškim spremstvom, ni bila daleč. Verjetno je le hotela gospodarju dopovedati, da je čas, da ona nosi zvonec. Kljub temu je že od samega začetka hoje stopila na čelo črede, ki se je začela z zibajočim korakom najprej počasi vzpenjati do najvišje točke na koti 1463 m n.m., nato pa spuščati proti Lepeni. Na prelazu smo se ločili od Lojzeta, ki je še za nekaj dni ostal na planini, da v miru pospravi in počisti vse, preveri zaprtost oken in vrat in pripravi planino za zimski počitek. S kakšnim veseljem so krave smuka-le liste z grmičja ob cesti! Planinska trava je dobra, toda po štirih mesecih muljenja so potrebovale priboljšek in ta se jim je ponujal kar sam, in to prav v višini gobcev -še skloniti se jim ni bilo potrebno. Postankom za malico so sledili počitki po kakem napornejšem odseku mulatjere, saj krave najbolj utrudi pot po kamnih. Takrat sta neizkušena telička prehitela vse ostale, ko sta se znašla na čelu kolone, pa sta se običajno ustrašila in jo kar po bližnjici mahnila v začelje, kjer jim je bilo sicer mesto. Toda z razliko od odhoda v planino, ko je bilo kar nekaj sporov za vzdrževanje starostne hierarhije, je bilo tokrat suvanja z rogovi manj. Mogoče tudi zato, ker so vse krave in junice slutile, da je bila stara kraljica Božička zadnjič z njimi na paši in so zato hodile malo bolj spoštljivo. »Tudi jaz jo bom pogrešal, ampak odslužila je,« je enkrat med potjo ušlo Miranu. V dolini so nas že čakali Miranova žena in trije otroci: Zdenka in Katja sta bili zadolženi za avtomobilsko spremstvo, Tanja, Klemen, jaz in Miran smo usmerjali krave, da so hodile ob robu ceste, in spodbujali šoferje, naj ob pravem trenutku zapeljejo mimo kolone. Saj bi, pa so se vsi ustavljali, iskali fotoaparate ali telefončke in hiteli s slikanjem črede! Trava in drugo rastlinje v domači ogradi v Malniku je bilo ob vrnitvi črede do vratu visoko, že čez nekaj minut pa na pol snedeno in pomendrano. »Naj se vidi, kdo je tu gospodar,« so si verjetno mislile krave in se, zadovoljno prežvekajoč, nastavljale toplemu soncu. Vsi smo si pošteno oddahnili, zadovoljni z opravljenim delom, le Miran je vedel, da ga še čaka po-poldansko-večerna molža. In potem še ena, in še ena, in še ena... Življenje, ki si ga je izbral, ni lahko, največje poklicno zadovoljstvo pa s(m)o mu ljubitelji njegovega sira in skute, saj se še ni zgodilo, da bi imel težave s prodajo. Visoka kvaliteta planinskih sirov Nasploh je bila letošnja kvaliteta sirov s tolminskih planin na zavidljivo visoki ravni. Tamkajšnja kmetijska svetovalna služba, ki že vrsto desetletij organizira vsako jesen ocenjevanje sirov, je z zadovoljstvom ugotavljala, da tako dobre bere še ni bilo. »V treh desetletjih, kar spremljam in ocenjujem sire, so sirarji iz Posočja naredili velike korake k izboljšanju kvalitete. Prva leta je bila vsaj tretjina sirov spornih, zdaj pa se lahko pogovarjamo predvsem o najboljših med dobrimi,« je prepričan Sto-jan Ščuka, eden izmed članov komisije, ki ji je letos predsedoval profesor dr. Bogdan Perko, najverjetneje največji slovenski izvedenec za sire. Tudi on je bil navdušen nad kvaliteto, saj so sirarji dokazali, da znajo obvladovati celo visoke temperature, značilne za letošnje poletje. Čeprav po planinah upravljavci nimajo takih pogojev za delo, kot ga imajo sirarne v dolini, so si »alpski« siri prislužili večino zlatih medalj. Sicer pa je posebej razveseljivo, da so imeli vsi predloženi vzorci zdrav videz in da so si tudi po drugih tehničnih plateh prislužili skoraj polno število točk, večje razlike nastajajo le v okusu, strukturi in tek-sturi, pri čemer ne smemo prezreti, da si niti dva hlebca nista povsem enaka in da sirar vse do razreza ne ve, če je notranjost potresena z luknjicami, ki po velikosti in številu ustrezajo zlatemu pravilu, ali če jih je malo »zaneslo« v preveč-premalo ali prevelike-premajhne. Tako je pač, ko je osnova surovo mleko, in ko lahko o drobnih razlikah odločajo naključja. Toda tudi to je čar planinskega sira, zato se bodo Sivke, Rjavke in Cike naslednjo pomlad spet vrnile na planine in le upamo lahko, da se bodo znanja in izkušnje planinskih sirar-jev še dolgo prenašale iz roda v rod. 12 Nedelja, 1. novembra 2G1S KULTURA GLEDALIŠČE VERDI - Mozartova opera za uvodno premiero Praznično vzdušje z Don Giovannijem TRST - Otvoritev operne sezone je praznik, ki nas navdaja z zadovoljstvom in optimizmom, kajti dejstvo, da gledališče Verdi že dobri dve stoletji kljubuje vsem težavam in ohranja svoje kulturno poslanstvo, je tem bolj razveseljivo v času, ki skuša umetnost nadomeščati z vprašljivimi in plehkimi vsebinami. Praznično vzdušje je vladalo v foyerju z mondenim priokusom, ki je seval iz elegantnih damskih in moških večernih oblek (tej obveznosti se je župan Roberto Cosolini izognil z dokaj preprosto obleko), pa tudi v dvorani, kjer so bili cvetlični okrasi sicer manj razkošni kot nekoč, a vsekakor dobrodošli; povprečno starost občinstva je občutno znižalo lepo število mladih, ki jim dogovor med Občino in teatrom zagotavlja prost vstop, praznik pa je osmislila predvsem glasba z veliko umetnino, ki sta jo Wolfgang Ama- deus Mozart in libretist Lorenzo Da Ponte dokončala leta 1787, namesto Dunaja pa je čast prve uprizoritve prevzela Praga 29.oktobra istega leta. Genialna umetnika (Da Ponte je tudi svoje življenje spremenil v svojevrstno umetnino, kakor lahko z užitkom beremo v njegovem življenjepisu) sta imela za seboj Figarovo svatbo, pred seboj pa Cosi' fan tutte, ki je sklenila edinstveno trilogijo, morda pa je Don Giovanni opera, ki se je najgloblje vsidrala v kolektivno podzavest z liki, ki so postali pravi arhetipi: protagonista, nepoboljšljivega razuzdanca, njegovega suženjsko vdanega slugo Leporella, in trojico žensk, ki kljub vedno bolj očitni izprijenosti španskega plemiča hrepenijo po njegovi ljubezni, sta libretist in skladatelj izklesala s pronicljivo globino, v kateri se humor, cinizem in sočutje pretakajo z vsemi odtenki šibke človeške narave. Postavitev je Levo prizor iz opere Don Giovanni; desno zgoraj predsednik gledališča Rossetti Miloš Budin, spodaj predsednica Pokrajine Trst maria Teresa Bassa Poropat fotodamj@n nastala v našem gledališču, preprosto a funkcionalno scenografijo je narisala Philippine Ordinaire, okusne kostume William Orlandi, nevsiljivo režijo pa je vodil Allex Aguilera: brez nesmiselnih aktualizacij je zgodba ohranila zvestobo libretu, ki se nam ponuja z brezčasnostjo resnice, četudi začinjena z nadnaravnim pojavom oživelega nagrobnega kipa. Dirigent Gianluigi Gelmetti je že večkrat dokazal, da obvlada strogo geometrijo Mozartove glasbe, ne pa njenih bogatih odtenkov, ki interpretacijo lahko dvignejo na višji nivo: zanesljivemu, a premočrtnemu vodstvu se je orkester disciplinirano podredil že od same uverture, ki oznanja dramatični razplet nebrzdanih avantur, vseskozi pa je bilo razmerje med odrom in orkestrom lepo uravnovešeno. Protagonist Nicola Ulivieri je dozorel v prepričljivega interpreta, ki je z doživeto odrsko igro poustvaril dominanten lik, ob njem pa se je lepo izkazal Carlo Lepore, živahen in duhovit Leporello. Ponosna Donna Anna, ki nam s svojim dvoumnim obnašanjem odpira marsikatero vprašanje glede krivde in sokrivde pri umoru Komturja, je zaživela v dovršeni in tehnično neoporečni interpretaciji Raquel Lojendio, strastna in obenem šibka Donna Elvira pa je bila izvrstna Raffaella Lupinacci. Sterilne obljube in zaščitniško držo Don Ottavia je lepo ponazoril tenorist Luis Gomez, živahna in vokalno kultivirana je bila Diletta Rizzo Marin v vlogi Zerbinette, zadovoljivo se je odrezal tudi Gian-piero Ruggeri kot Masetto, ne nazadnje pa je tudi Andrea Comelli vtisnil dovolj resnobe liku Komturja. Tekoča režija je učinkovito izpeljala nenehne spremembe lokacij, lepo namestila tudi orkester na odru, ki se je sinhrono vključil v dogajanje. Luči Claudia Schmida so poskrbele za logična sosledja in dodala potrebno magijo nad- naravnim prizorom, pri katerih so sodelovali v črnino odeti statisti. Svojo kratko vlogo je zbor, ki ga pripravlja Alberto Macri, odpel kar zadovoljivo, največ zaslug za uspeh (aplavzi so bili zelo dolgi in navdušeni) pa nosi pevska zasedba, ki je bila na napovprečnem nivoju. Zelo kvalitetna je tudi druga zasedba (Mattia Olivieri, Marie Faj-tova, Fabrizio Beggi, Anush Hovhannisyan, Marco Ciaponi, Enrico Marrucci ter Ilaria Zanetti), ki se bo s prvo vrstila na ponovitvah do 8.no-vembra. Katja Kralj FOTOGRAFIJA - V 1G mestih Ženske -novi portreti Ameriška fotografinja Annie Leibovitz ansa LONDON - Januarja 2016 bo v Londonu veliko mednarodno pot začela razstava priznane ameriške fotografije Annie Leibovitz. Na razstavi z naslovom Ženske - novi portreti bodo predstavljene fotografije, ki pomenijo nadaljevanje znamenitega projekta Ženske. Tega je Leibovitzeva leta 1999 pripravila v sodelovanju s svojo življenjsko sopotnico, ameriško pisateljico, kritičar-ko in aktivistko Susan Sontag. Z novimi fotografijami, ki nastajajo po naročilu družbe UBS, pa želi predstaviti spremenjeno vlogo ženske v današnjem času. Vstop na razstave bo prost, prizorišča pa ne bodo muzeji in galerije. V Londonu bodo razstavo 16. januarja odprli v nekdanji elektrarni družbe Wapping. Za Londonom bo obiskala še Tokio, San Francisco, Singapur, Hongkong, Ciudad de Mexico, Carigrad, Frankfurt, New York in Zürich. Leibovitzeva, ki se je rodila leta 1949 v ameriški zvezni državi Connecticut, je prve fotografije posnela med vojno v Vietnamu, ko so bili z družino zaradi očetove službe nastanjeni na Filipinih. Kmalu je začela fotografirati za revijo Rolling Stone. V svoji karieri, ki se je naglo vzpenjala, je objavila več monografij. V fotografski objektivje poleg britanske kraljice Elizabete ujela več ameriških predsednikov. Za naslovnice je med drugim slekla nosečo Demi Moore in golega Johna Lennona, ovitega okrog oblečene Yoko Ono. (STA) PRVA SVETOVNA VOJNA - Potovanje na (soško) fronto Zdravnikov dnevnik Vse od leta 2013 se evropski narodi posvečajo oživljanju spominov tragičnih dogodkov izpred sto let. V tem smislu je pomembna tudi Soška fronta, ki je v prvi svetovni vojni odigrala ključno vlogo in na kateri se je zgradila sodobna Evropa. O dogajanjih na tem področju vemo malo, saj so se naši dedki bojevali na drugih bojiščih in so pripovedovali zgodbe iz drugih krajev. Knjiga Potovanje na fronto je dokument, ki priča o bojih okrog Gorice na obeh straneh »meje« - od Vrtojbe do Plav, Pevme in Podgore. Giacinto De Caroli je bil zdravnik, ki je prihajal iz Piemonta (Chiusa di Pesio; Cuneo, rojen leta 1891) in je bil leta 1915 vpoklican v voj- sko. Deloval je s činom podporočnika zdravnika v bolnici št. 14, 43. pehotnega polka v Gradnem (Goriška Brda). Pisal je dnevnik, ki se prične 26. 7. 1915, ko je stopil na vlak za Soško fronto. Zgodba se prične, kot vsaka, sproščeno, vendar nas pripelje na bojišča. Slika postane ob-skurna, 21. 10. 1915, piše: »Še en sijajen dan. Celo noč se je nadaljevalo obstre- Avtorjeva otroka Lorenzo in Maria Luisa (Plava) De Caroli ms ljevanje na Krasu in srednjem Posočju. Z lahkoto sem opravil vizito ...« Dnevniške zapise je v knjigo preuredila in leta 2011 izdala njegova hči, Maria Luisa De Ca-roli, ki v imenu nosi tudi ime Plava. Giacinto De Caroli je večino vojne preživel v Plavah, v odmaknjenih krajih po okoliških hribih, Gorici, ob Sabotinu, Vrtojbi, Podgori, kjer so se bili sur-realistični boji, v katerih je umrlo na deset tisoče mladih fantov iz vse Evrope. Skozi njegovo doživljanje vojne zvemo kakšne oblike so bile rane, zaradi katerih so mladi vojaki umirali, in da je poleg krogel sejala smrt tudi kolera . Knjiga Potovanje na fronto, ki jo je v slovenščino prevedel in tudi izdal Valter Reščič, krajan iz Plav, je oris dveh življenj: Giacinto je doživel morda najhujše spopade prve svetovne vojne in kot humanist kritično meri vojaško politiko. Zgodovinska dejstva podaja skozi subjektiven pogled človeka, ki ne razume bistva vojskovanja. Marii Luisi je bila priprava knjige osebni projekt. Ob obiskih krajev, o katerih je brala v očetovem dnevniku, je oplemenitila tudi svo- jo osebnost. Ne samo zato, ker je želela razumeti očetovo življenje, ampak, ker je tako kot vsi mi dedič teh dogodkov izpred sto let. V svojem delu opisuje, kako je do odločitve za knjigo prišlo in pripetljaje povezane s pripravo. Knjiga vsebuje tudi obsežen album slikovnega gradiva; od vojnih slik do listin. Osupljive so fotografije porušenega mesta Gorica, Podgore, strelskih jarkov v Vrtojbi, sanitetnih mest na Oslavju in Pevmi, zaklonišča v Dolu pri Podsabotinu. Knjigo so pred časom predstavili v Plavah, kjer je poleg prevajalca, Valterja Reščiča, bila prisotna tudi Maria Luisa De Caroli. Na široko zastavljeni predstavitvi smo dobili vpogled v dogajanje, o katerem zdaj vemo veliko več. Kot je povedala Nadja Velušček, ena izmed poslušalk na predstavitvi: »Sedaj imamo popisano zgodovino prve svetovne vojne domačih krajev, Plav, Zagore, Goriških Brd, Pevme, imamo svoj Doberdob.« Za naročilo knjige pišite na valter.re-scic@siol.net. Metka Sulič / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 13 /talijanski mediji že nekaj mesecev namenjajo veliko pozornosti liku Pier Paola Paso-linija, pesniku, pisatelju, filmskemu rešiserju in esejistu, ki je umrl v noči od 1. na 2. november 1975 na plaži hidrodroma v Ostii. Ob okroglih obletnicah smrti mediji običajno opozorijo na delo in vlogo najbolj markantnih osebnosti, toda tolikšne pozornosti, kot jo namenjajo in namenjamo Pasoliniju, so bili deležni le redkokateri avtorji. Izjemen poudarek priča o tem, da je bil Pier Paolo Pasolini izstopajoča osebnost, nedvomno eden od velikih protagonistov na italijanski kulturni sceni v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, na kateri se je uveljavil s prodornostjo svoje misli pa tudi s svojo izjemno umetniško prožnostjo, saj je sproščeno prehajal od samote literarnega ustvarjalca in filologa v kaos filmskega snemanja, nato pa si nadel suknjo esejista in kritika družbenih pojavov. Poleg kakovosti in mnogostran-skosti njegovega dela pa je po mnenju Valeria Magrellija k trajnosti Pasolini-jevega slovesa prispevala tudi njegova smrt. Njegovo iznakaženo telo je tudi bilo eden od povodov za njegovo »apo-teozo«, in je bil kot junaki helenistične dobe povzdignjen v empirej. Spomin na mnoge, tudi zelo priznane umetnike, je z leti počasi zbledel, Pasolini pa je še vedno prisoten v zavesti ljudi. Kljub temu pa je njegova nasilna smrt po 40 letih še vedno nepojasnjena in bi lahko še dolgo časa ostala ena od preštevilnih italijanskih povojnih skrivnosti ali, kot meni esejist Carlo Lucarelli, ena od skrbno skritih tajnosti, zaprta v kakšnem predalu, ki javnemu mnenju ni dosegljiv. Ob koncu maja je rimska sodnica za predhodni postopek Maria Agrimi na predlog tamkajšnjega državnega tožilstva odredila, naj bo arhivirana tretja sodna preiskava o umoru pesnika, pisatelja in esejista. Preiskovalci, ki so z novimi tehnološkimi pripomočki analizirali srage krvi in druge biološke sledi, ki so bile med ohranjenim dokaznim gradivom, so odkrili, da je bilo na prizorišču zločina poleg Pasolinija še najmanj pet oseb. Minilo pa je preveč časa, da bi na osnovi evidentiranih različnih profilov DNK lahko identificirali morebitne morilce. Nadaljnje preiskovalno delo, je menilo tožilstvo in je potrdila sodnica Agrimijeva, ne bi obrodilo sadov. Nove ekspertize so pokazale, da so bili preiskovalci, ki so raziskovali okoliščine Pasolinijeve smrti v sedemdesetih letih, v svojem delu zelo površni. Tudi zaradi te površnosti je bila sprejeta kot uradna »resnica« teza «, da je Pasolini umrl za posledicami pretepa z Giuseppom Pelosijem, s katerim naj bi se bil zmenil za ljubavni sestanek. Pelosi, ki je bil leta 1975 še mladoleten, je po zločinu preiskovalcem spontano priznal, da je sam do smrti pretepel pesnika, češ da je zahteval od njega spolni odnos, na katerega ni bil pripravljen. Prvostopenjsko sodišče za mladoletne je v razsodbi opozorilo na nejasnosti v fantovem pričevanju in izpostavilo vrsto pomislekov, drugostopenjski sodniki pa tistih dvomov niso upoštevali in so Pelosija obsodili. Fant je bil edini, ki je bil obsojen zaradi Pasolinijeve smrti in je odsedel zaporno kazen. Pasolinijev dolgoletni prijatelj, furlanski slikar Giuseppe Zigaina je bil prepričan, da je Pier Paolo sam zrežiral svojo smrt, zato da bi se s tragičnim koncem izognil pozabi. Dokaz za to naj bi bil v mnogih njegovih spisih. Tudi literarni kritik Alberto Asor Rosa, ki je v sedemdesetih letih raztrgal roman »Ragazzi di vita«, je v teh dneh zavrnil tezo, da je bil Pasolini žrtev komplota. »Ne trdim, da je zavestno organiziral samomor,« je Asor Rosa izjavil v intervjuju za list la Repubblica, »vendar človek, ki živi, kot je živel Pasolini, ve, da tvega smrt. In vse, kar je počel in napisal v svojih zadnjih dveh ali treh letih je napeljevalo v to smer«. Skratka namenoma naj bi prezrl problem lastne varnosti in se izpostavljal tveganju. Za večino Pasolinijevih prijateljev in znancev gornji domnevi nista spre- PIER PAOLO PASOLINI - Pred 40 leti je v Ostiji umrl veliki pesnik, pisatelj, režiser in esejist Okoliščine njegove nasilne smrti niso bile še pojasnjene Vojmir Tavčar Pier Paolo Pasolini jemljivi, kot je bila po njihovem mnenju povsem neosnovana tudi uradna »resnica«. Toda s svojimi pomisleki niso uspeli prepričati preiskovalcev, naj razširijo preiskavo in raziščejo okoliščine smrti. Prav tako se jim niso zdeli prepričljivi članki Furia Colomba in Orian-ne Fallaci, ki sta že nekaj dni po Pasoli-nijevi smrti na osnovi pogovorov z uporabniki vikendic v bližini hidrodroma v Ostiji v svojih prispevkih trdila, da je bilo v napadu na pesnika soudeleženih več ljudi. Prezrti so bili tudi izledki karabi-njerskega podčastnika Renza Sansone-ja, ki se je infiltriral med prestopnike četrti Tiburtino (s katerimi se je družil tudi Peolosi) in se prepričal, da so v umo- ru Pasolinija sodelovali brata Borsellino, ki sta obiskovala tudi krajevno sekcijo MSI, in Giuseppe Mastini, ki je bil poznan kot Jonny lo zingaro. Vsi trije naj bi se bahali, da so bili soudeleženi v morilskem pretepu. Bili so priprti, toda preiskovalce so prepričali, da so si vse izmislili, ker so se hoteli v prestopniških krogih nekoliko pobahati. Pelosi je šele leta 2005 je med televizijsko oddajo Ombre sul giallo novinarki Franci Leosini priznal, da so pri napadu sodelovali še drugi ljudje, ki naj bi zverinsko pretepli Pasolinija, njemu pa grozili, da ga bodo umorili in da ne bodo prizanesli niti njegovi družini, če bo policiji povedal, kaj se je zgodilo. Dodal je, da je lahko svobodneje govoril po 30 letih, ker se ni več bal morebitnih represalij. Svoje prvo nepopolno priznanje je Pelosi nekoliko dopolnil tri leta pozneje v pogovoru z novinarjema Giuseppom Lo Biancom in Sandro Rizza in dejal, da je v zločinskem pretepu sodelovalo več ljudi, med katerimi je omenil samo brata Borsellino, ki sta takrat že umrla. Lo Bianco in Rizza sta v knjigi Profondo Nero (Izšla je leta 2009 pri založniku Chiarelettere) Pasolinijevo smrt povezala z verigo dogodkov, katere prvi člen je letalska nesreča leta 1962 v kraju Bascape blizu Milana, v kateri je umrl takratni predsednik naftnega koncerna ENI Enrico Mattei, in z umorom pa-lermskega novinarja Maura De Maura, ki je »izginil« leta 1970, potem ko je za režiserja Francesca Rosija pripravil osnutek filmskega scenarija o Matteije-vem obisku na Siciliji in njegovi smrti med povratkom v Milan. Po tej analizi naj bi bila v ozadju Pasolinijeve smrti tudi senca tajne framasonske lože P2, ki naj bi jo ustanovil Matteijev naslednik na vrhu koncema Eni Eugenio Ce-fis, ki je veljal za »črno dušo« italijanskega kapitalizma in katerega lik je Pasolini zelo kritično obravnaval v romanu Petrolio, ki ga je pisal v tistem času in ki je bil v odlomkih posthumno objavljen v devetdesetih letih. Pelosijevo pričanje in velik tehnološki napredenek v forenzičnih analizah so leta 2010 spodbudili Pasolini-jevega bratranca Guida Mazzona, da je vložil na rimsko tožilstvo novo ovadbo, ki je bila povod za preiskavo, ki je potrdila prisotnost najmanj petih oseb na prizorišču zločina pri hidrodromu v Ostiji, vendar ni obrodila velikih sadov. Edina, ki bi lahko vsaj delno odstrnila gosto kopreno tajnosti, je samo dvodomna parlamentarna preiskovalna komisija, če bo parlament sprejel predlog stranke Levica, ekologija in svoboda, naj tako telo oblikuje. Morilci doslej niso bili odkriti, predvsem pa ni znano, če je in kdo je Pasolinijev umor naročil. Kljub temu pa je jasno, da je bil veliki pesnik, genialni režiser in prodorni esejist zelo verjetno umorjen, ker je bil v napoto nekaterim oblastniškim krogom in ker je bil kot intelektualec sposoben, kot je sam zapisal v eseju Kaj je ta golpe (objavljen je bil v listu Il corriere della sera in se je začel z znamenitim »Jaz vem«), »povezati dogodke, sestaviti v celoto tudi navidez nepovezane kocke fragmentiranega političnega dogajanja, vzpostaviti logične povezave tam, kjer na videz kraljujejo arbitrarnost, norost in skrivnost«. Zaradi tega je bil moteča osebnost, Italija pa v 40 letih ni bila sposobna (najbrž pa tega tudi ni hotela) pojasniti okoliščin njegove smrti. Dolgoletni protagonist na italijanski kulturni sceni Pier Paolo Pasolini se je rodil v Bologni leta 1922. Oče Carlo Alberto Pasolini je bil poročnik italijanske vojske, izhajal je iz ugledne družine iz Ravenne, vendar je kmalu zapravil vse njeno premoženje. Mati Susanna Colussi je bila učiteljica, bila je kmečkega rodu in se je rodila v Casarsi, kjer sta se leta 1921 s Carlom Albertom tudi poročila. Novoporočenca sta se nato preselila v Bologno, kjer je poročnik služboval. Carlo Alberto Pasolini je bil večkrat premeščen in družina mu je sledila. Leta 1925 se je v Bellunu rodil Guido. Pier Paolo je bil zelo navezan na mater, medtem ko je Guido oboževal očeta. Pier Paolo je že v mladih letih dokazal svojo nadarjenost in maturiral na liceju že pri 17. letih. Nato se je vpisal na univerzo v Bologni, kjer je sledil lekcijam priznanega umetnostnega kritika Roberta Longhija, navezal stike s skupino Roberta Ro-versija in Francesca Leonettija (z njima je v '50 letih ustanovil revijo Officina), sodeloval z raznimi revijami in objavil v furlanskem jeziku Poezije v Casarsi. V začetku septembra 1943, samo en teden pred kapitulacijo Italije, je bil vpoklican v vojsko. Ker ni hotel izročiti orožja Nemcem, je takoj po 8. septembru pobegnil in se preoblečen v kmeta vrnil v Casarso, nato pa se je z materjo in bratom preselil v Versuto, ki je bila manj izpostavljena bombnim na- padom. Tu je začel poučevati in doživel hud šok ob bratovi smrti. Guido se je pridružil partizanom brigade Osoppo in je umrl leta 1945 med napadom komunistične garibaldinske enote na sedež poveljstva brigade Osoppo na Toplem vrhu nad Fojdo. Bratova smrt je spodbudila Pier Paola, da se je politično angažiral in se vpisal v KPI, postal je sekretar sekcije v kraju San Giovanni pri Casarsi, toda njegov odnos s furlanskimi komunističnimi intelektualci je bil problematičen. Zamerili so mu, da je uporabljal furlanski jezik, sumili so ga, da prezira socialistični realizem in mu očitali tudi preveliko zanimanje za buržujsko kulturo. Leta 1949 je bil obtožen, da je spolno zavedel nekaj svojih dijakov. Zaradi tega so ga šolske oblasti suspendirale, partija pa ga je izključila. V hudi stiski se je z materjo preselil v Rim. Prva leta v italijanski prestolnici so bila za Pier Paola Pasolinija in njegovo mater obdobje osamljenosti, velike negotovosti in revščine. Nekoliko si je opomogel, ko je začel poučevati v neki šoli v Fiumicinu, nato pa se je začel uveljavljati tudi kot literat in začel sodelovati s kulturno redakcijo radijskega dnevnika. Leta 1955 je življenje v rimskih predmestnih četrtih opisal v romanu Ragazzi di vita, v katerem je uporabil nekoliko izumetničeno rimsko narečje. Knjiga je imela velik odmev, veliko je bilo pohvalnih ocen, obenem pa tudi mnogo negativnih. Zelo kri- tična je bila levica, ker je bila po njeni oceni knjiga prepojena z morboznostjo, nespodobnostjo, umazanijo in kalnim. Notranji minister Fernando Tam-broni je v imenu vlade ovadil Pasolinija in založnika Livia Garzantija, češ da je roman »opolzek«. Sodišče ju je pozneje oprostilo, ker »njuno dejanje ni bilo kaznivo«, Pasolini pa je kljub temu postal tarča ostrih medijskih napadov. Zaradi originalnosti svojega dela pa tudi zaradi debate, ki ga je izzvalo, je Pier Paolo Pasolini postal medijska osebnost in eden od protagonistov italijanske kulturne scene. Svoj sloves in svojo odmevnost je Pasolini utrjeval vse do smrti z izzival-nostjo svojih del in svojih stališč, pa tudi s svojo protislovnostjo: bil je namreč izrazit antiklerikalec, vendar je nasprotoval uvedbi razporoke in prekinitvi nosečnosti; bil je komunistični aktivist, vendar je prišel v oster spor s KPI; bil je ateist in marksist, vendar ostal v duhu kristjan; nastopal je in bil antikonformist, vendar je bil zelo kritičen do mladih oporečnikov, ki so s svojimi demonstracijami leta 1968 pospešili spremembo italijanske družbe. V tej protislovnosti je po mnenju Massima Recalcatija korenini življenjskost Pasolinijeva umetniškega dela, pa tudi vizionarstvo njegovih filmov in njegovih esejev, saj je Pasolini v sedemdesetih letih skoraj preroško napovedal nekatere aspekte sedanje globali-zirane družbe. (vt) 14 Nedelja, 1. novembra 2015 TELESNA VZGOJA jm ink j; jfl^K ~ H99 ¿fiSägjK rflEJEMfflK BBMb« IB fi ' -r JJ K T ^Ml »AiMiMfl* f ■'- vi ¥■- ■ - - Et« ~r:-:- iP— m * ■ Učiteljice: Mateja Starc, Vesna Kovačevič, Anja Ferfila in Biserka Cesar ri iMI ■■ rja . . ; i .vi , ŠPORTNA SOLA TRST Pri Športni šoli Trst se že več let ukvarjamo s športnim opismenjevanjem otrok od prvega do šestega leta starosti. Malčki do tretjega leta vadijo skupaj s svojimi starši. Vključevanje staršev v športno vadbo je pomembno iz različnih vidikov: otrok se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje in uspešno izvaja tudi naloge, ki jih brez pomoči staršev ne bi zmogel. Otroci, ki že obiskujejo vrtec, pa si na igriv način pridobivajo gibalne izkušnje, se soočajo z bolj zapletenimi gibalnimi nalogami in spoznavajo igre s pravili ter se učijo upoštevati le-te. Namen vadbe ni ta, da se otrok že tako zgodaj začne ukvarjati s športom, ampak da si preko IGRE pridobi čim več gibalnih izkušenj ter osvoji čim več osnovnih gibanj (hoja, tek, skoki, plazenje, plezanje, ... ). Poleg redne vadbe v telovadnici smo v pretekli sezoni, kot po tradiciji, priredili še nekaj dodatnih pobud: jesenski izlet na Kokoš, pustno vadbo, dan na snegu na Sviščakih in vikend v naravi v Peci pri Mežici. / / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 15 Leja (2 leti): Pri telovadbi mi je najbolj všeč tobogan. Nina D. (3 leta): Pri Športni šoli so mi najbolj všeč obročki vseh barv. Matjaž (3 leta): Najlepše je bilo z učiteljico Biserko kadar sem skočil iz visokega dol. Anja (3 leta): Najbolj mi je bilo všeč, da sem tekala s papajem. Na Sviščakih pa mi je bilo všeč, ko sem drsala na snegu z lopatko in sankami. Nina Š. (3 leta): Najbolj mi je všeč skakat iz švedske skrinje. Prav na koncu leta so kupili novo. Judit (3 leta): Všeč mi je, zato ker mečemo žogice in obročke. Lara (4 leta): Na športnem vikendu v Peci so nam vzgojiteljice pripravile zelo zabaven lov na zaklad. Zelo sem se začudila, ko sem v naši sobi videla toliko pogradov. Isabel (4 let): Najbolj všeč mi je bilo skakat iz švedske skrinje, plezat po lestvi in drset po toboganu. Všeč mi je bila tudi igra, ko smo se mi obrnili proti zidu, učiteljice pa so razmetale vse žoge in obročke, ko je začela glasba pa smo morali vse pobrat. Zelo mi je bilo tudi všeč tekat in se skrivat pod hišico, ki so jo iz kock naredile učiteljice. Samara (4 let): K telovadbi hodim že četrto leto predvsem zaradi nadvse pridne vaditeljice Biser-ke in njenih »prijateljic«. Najlepša vaja je skok iz švedske skrinje na rumeno blazino, všeč so mi tudi tekme v teku in zaključna masaža. Sebastjan (5 let): Pri Športni šoli mi je všeč skakat s švedske skrinje. Ko smo bili na Sviščakih, pa mi je bilo najbolj všeč drsanje na snegu in ledena jama, kjer sva se skrivala z Biserko. Filip (6 let): Zelo zelo mi je všeč tekat. Rad se tudi plazim skozi tunel in skačem iz stojala. 1 6 Nedelja, 1. novembra 2015 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu ŠTMAVER - Na Sabotin ne smejo niti pešci Vojaška cesta je skregana s časom V brk čezmejnim projektom, skupnim potem miru in lepim besedam o turističnemu ovrednotenju krajevne kulturnozgodovinske dediščine je vojaška cesta, ki iz Štmavra vodi na Sabotin, še vedno skregana s časom. Po njej do nekdanje italijanske vojašnice tik pod vrhom hriba pešci še vedno ne smejo. V pripravi je tudi pravilnik za uporabo nekdanje vojašnice, v kateri že nekaj let nastaja muzej. Kdor bi ga želel obiskati, se bo do njega lahko odpravil po vojaški cesti, vendar le v spremstvu muzejskih upraviteljev. Za prehod po vojaški cesti bo potrebno poslati prošnjo na vojaško poveljstvo v Padovo, za obisk muzeja v nekdanji vojašnici pa bo treba zaprositi za dovoljenje goriško poveljstvo konjeniške brigade Poz-zuolo del Friuli pet dni prej za italijanske državljane in kar 35 dni prej za prebivalce drugih držav. Da omenjena določila omejujejo možnosti turističnega ovrednotenja Sabotina in sploh nastajajočega muzeja v nekdanji vojašnici, je več kot očitno, zato smo za mnenje vprašali goriškega župana Ettoreja Ro-molija. »Poznamo težave, povezane z vojaško cesto, in delamo na tem, da bi jih rešili pred prihodnjim letom, ko načrtujemo na vrhu Sabotina niz spominskih dogodkov. Cesta bi morala biti odprta vsaj za pešce, za avtomobile pa ne, saj je za njihovo vožnjo prenevarna,« pravi Romoli, ki sicer ima tudi sam delček odgovornosti za nerešene težave in za turistični »ne-razvoj« Sabotina. Med obiskom Štmavra leta 2011 je župan zagotovil, da se bo zavzel za gradnjo parkirišča ob vznožju Sabotina, ki bi prispevalo k turističnemu ovrednotenju območja. Že leta 2008je bilo podjetje ANAS pripravljeno zagotoviti 100.000 evrov prispevka za gradnjo parkirišča, vendar se zatem zadeva ni premaknila z mrtvega tira. Leta 2013 je med zasedanjem občinskega sveta župan celo povedal, da naj bi prvič slišal za projekt o gradnji parkirišča. KATASTRSKO STANJE NI UREJENO Zaradi najrazličnejših birokratskih težav in prelaganja odgovornosti z ene ustanove na drugo ni še rešeno niti vprašanje vojaške ceste, ki iz Štmavra vodi na Sabotin. Cesto je zgradila vojska, toda kasneje njeno katastrsko stanje ni bilo urejeno. Zasebniki so tako formalno še vedno lastniki posameznih cestnih odsekov oz. zemljišč, na katerih je cesta zgrajena. Za upravljanje prvega de- la ceste do sedmega ovinka je odgovoren 12. oddelek za infrastrukture iz Vidma, od sedmega ovinka do vojašnice pa ustanova Onor-caduti; nadzor nad cesto je poverjen brigadi Pozzuolo s sedežem v Gorici. Za izdajo dovoljenj za uporabo ceste je odgovorno vojaško poveljstvo v Padovi. Pešci ne smejo uporabljati ceste, do vojašnice lahko pešačijo le po raznih gozdnih stezah. Po cesti se z avtomobilom do vojašnice lahko zapeljejo sile javnega reda oz. predstavniki ustanov, ki vodijo svoje dejavnosti v objektu, in sicer karabinjerji, finančni stražniki, gasilci, policisti, gozdni stražarji, člani civilne zaščite, predstavniki inštituta za oceanografijo in geofiziko, vojaki 32. regimenta, radioamaterji in člani centra za arheološke, zgodovinske in geološke raziskave. Po vojaški cesti se proti vrhu Sabotina lahko odpravijo tudi civilisti v primeru javnih prireditev, skupine šolarjev in predstavniki civilnih oblasti, ki morajo pred obiskom nasloviti prošnjo na vojaško poveljstvo v Padovi. Za vstop v nekdanjo vojašnico, v kateri nastaja muzej, so kot rečeno pogoji še strožji; seznam obiskovalcev je treba pet dni prej poslati bri- gadi Pozzuolo, če gre za italijanske državljane. Če si nastajajoči muzej želijo ogledati tuji državljani (tudi iz Evropske unije), morajo prošnjo vložiti 35 dni pred obiskom. BREZ DENARJA ZA VZDRŽEVANJE Vojaške oblasti so se za tako omejevalne pogoje odločile tudi zaradi nejasnega položaja ceste, ki katastrsko ni urejena. Cesta poleg tega tudi ni primerno vzdrževana, denarja za vzdrževanje pravzaprav ni. Civilistom je prepovedano tudi čiščenje obcestnega rastlinja; kdo bi bil odgovoren za morebitno nesrečo? S sedanjim stanjem niso nikakor zadovoljni niti domačini. Krajanom je onemogočena uporaba ceste celo za dostop do zemljišč v zasebni lasti. Po njihovih besedah je bil v zadnjih časih nadzor na vojaški cesti okrepljen, nekaterim pešcem je že bilo rečeno, naj se na vrh odpravijo po stezah in ne po vojaški cesti. Domačini so mnenja, da je cesta javna last; tolikšnih ovir za njeno uporabo ne bi smelo biti tudi, ker so vse gozdne steze speljane preko zasebnih zemljišč. Celotno zadevo bi bilo treba čim prej rešiti; vsaj pešcem bi morali dovoliti uporabo vojaške ceste, saj gre konec koncev za dostop do vrha hriba, na katerem so se med prvo svetovno vojno borili in umirali pripadniki dvaindvajsetih različnih narodov. Stoletnico začetka prve svetovne vojne so že zamudili; še tri leta časa imajo, da ne zamudijo še obletnice njenega konca. NA DRUGI STRANI ... Na delu Sabotina v Sloveniji je slika povsem različna. Medtem ko na italijanski strani birokracija in prepletanje pristojnosti ovirata ovrednotenje hriba, so na slovenski strani že marsikaj uredili. Na vrhu Sabotina deluje okrepčevalnica, ki je še zlasti ob koncih tedna polna obiskovalcev. V zadnjih letih so uredili tudi kaverne, katerih ogled je možen le s spremstvom, za kar poskrbi upravitelj okrepčevalnice. Poleg tega so počistili tudi več stez in sto metrov pod vrhom zgradili parkirišče, do katerega pridemo po asfaltirani cesti iz Vrhovelj. Ob okrepčevalnici je sicer tudi planinska postojanka, ki pa trenutno ne obratuje. (dr) KORZO ITALIA Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Po meri avta Načrt prenove Korza Italia se mi zdi kot komplet kristalnih kozarcev, ki ti jih podarijo ob poroki: lep za oko, drag in povsem neprimeren za vsakodnevno rabo. Nič nimam proti estetski plati, problem je funkcionalna. Najbolj sporna je umestitev dveh kolesarskih stez v prostor med pločnikom in gredico na vsaki strani ceste. To pa zato, da bodo parkirani avtomobili lahko še naprej »krasili« obe strani cestišča. Povsod po svetu urejajo v mestih in že skoraj v vsaki vasi kolesarske poti tako, da jemljejo prostor avtomobilom, le v Gorici se dogaja obratno: avtomobili kraljujejo, kolesarje pa potiskajo med kavarniške mizice. To je že stalnica občinskih uprav, ki si sledijo v Gorici. Za obnovo Verdijevega korza so prav tako potrosili veliko denarja, uredili so ga tudi lepo, tista dva temno tlakovana pasova na pločnikih, ki naj bi bila namenjena kolesarjem, pa sta povsem neuporabna. Kdor je kdaj poskusil tam pritiskati na pedale, dobro ve, kako to zgleda: slalom med pešci, roki stalno na zavorah, na vsakem metru nevarnost, da koga povoziš, ljudje pa bentijo nate, kaj za vraga da kolesariš po pločniku. Na Korzu Italia bo podobno. Maloka-tero mesto se ponaša s tako lepim drevoredom, s širokima pasovoma onkraj gredic, ki sta bila doslej v domeni pešcev in gostov kavarn. To je prijeten prostor za srečevanje in kramljanje v senci platan, ki je za mesto in kvaliteto življenja v njem dragocen. Kolesa ne sodijo tja, čeprav imajo kolesarji vso pravico in občina dolžnost, da jim zagotovi varen vozni pas, ki pa bi ga lahko brez težav pridobili na cesti, le da bi odpravili eno vrsto parkiranih avtomobilov. Svojčas načrtovana parkirna hiša v Ul. Manzoni, bi lahko sprejela vse te in še dvakrat toliko avtomobilov. Toda kaj je z njo?Menda se ni našel noben investitor prav zato, ker občinski možje niso nikoli pokazali namena, da bi avtomobile z ulic premaknili v parkirne hiše. To pa je pogoj, zato da se investicija obrestuje. Občinski upravitelji in arhitekti, ki izvajajo njihove odločitve, očitno ne kolesarijo po mestu. Zato načrtujejo mesto po meri avtomobila in ne po meri človeka. TRŽIČ - Aretirali so ga na železniški postaji Skrival kilogram hašiša Mamilo so policisti našli v nahrbtniku - Devinčan je poleti delal kot vodni reševalec v Marini Julii Okradel in poškodoval duhovnika Neznanec je 18. septembra popoldne vstopil v župnišče ob eni izmed tržiških cerkev. Moški se je približal duhovniku in mu z narečnim naglasom rekel, naj mu da nekaj denarja. Duhovnik ga je zaprosil, naj mu pojasni, katere so njegove težave. Takoj zatem je moški porinil duhovnika, ki je izgubil ravnotežje in padel na tla. Nasilnež je duhovniku pobral denarnico iz žepa in zbežal iz župnišča. V denarnici je bilo le 25 evrov. Duhovnik je nemudoma klical na po- moč; med padcem se je poškodoval glavo in hrbet, zaradi česar so ga pospremili v tržiško bolnišnico, kjer so mu nudili potrebno oskrbo. Domov se je vrnil s petimi šivi na glavi. Trži-ški karabinjerji so si pozorno ogledali posnetke varnostnih kamer in kaj kmalu ugotovili identiteto moškega, ki je okradel in poškodoval duhovnika. Gre za 42-letnega Tržičana F.M., ki so ga karabinjerji aretirali minuli petek. Na nadaljevanje sojenja čaka v hišnem priporu. Tržiški policisti so minuli večer aretirali 34-letnega Devinčana Duilia Ter-pina, ki je pri sebi imel en kilogram hašiša. Moški je ob 20.22 stopil z vlaka, s katerim se je na tržiško železniško postajo pripeljal iz Benetk. Policisti so ga takoj opazili, potoval je sam in se nekam čudno vedel. Zaradi tega so se mu približali in ga vprašali, kaj nosi v nahrbtniku. Terpin je po trenutku obotavljanja priznal, da ima v nahrbtniku nekaj »posebnega«. Ko ga je odprl, so policisti takoj opazili dva paketa, zavita v celofan-sko folijo. Šlo je za pet ploščic hašiša. Policisti so kasneje mamilo stehtali in ugotovili, da je bilo v enem paketu skupno 500,27 grama hašiša, v drugem pa še Duilio Terpin in zaseženi hašiš 501,81 grama. Analiza je potrdila, da gre za prepovedano drogo visoke kakovosti. Moški je bil med poletjem zaposlen kot vodni reševalec v kopališču v Marini Julii. Policisti so med poletnimi meseci opazili, da so ga redno obiskovali mladi uživalci drog iz Tržiča in bližnje okolice. Ko so ga zagledali na tržiški že- lezniški postaji, so takoj pomislili, da se odpravlja h kateremu od svojih tržiških prijateljev. Terpin ob aretaciji ni pojasnil, kje je kupil hašiš. Ravno prejšnjo nedeljo so tržiški zasegli še drugih deset kilogramov hašiša, ki jih je v svojem avtomobilu prevažal 57-letni moški iz okolice Neaplja. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 17 ŠTANDREŽ - V centru slovenske dekanijske Karitas Še so dobri ljudje Viviana, Marinella, Joana, Anica, Marisa, Giuseppe in Ludvik so dobri ljudje, ki del svojega prostega časa namenjajo sočloveku v stiski. Že več let sestavljajo uigrano ekipo prostovoljcev slovenske dekanijske Karitas, ki vsak petek med 16. uro in 17.30 nudi in zbira pomoč v skladišču v Ulici Gregorčič med Štandrežem in So-vodnjami. »V bistvu je ta lokacija le začasna, saj naš nekdanji sedež v Štandrežu že dve leti obnavljajo. Ko se bodo dela zaključila, se bomo vrnili v nekdanji sedež in se odselili iz sedanjega, saj je tu najemnina razmeroma visoka,« pravi Joana Nanut, ki že več kot celo desetletje zagotavlja pomoč ljudem v stiski. »Za zagon dejavnosti slovenske dekanijske Karitas ima velike zasluge pokojni msgr. Jožef Žorž, župnik Karlo Bolčina pa nadaljuje z njegovim poslanstvom. Sama sodelujem z župnijo že več let; če smo v zadnjih letih nudili pomoč pretežno tujcem, se danes na nas obrne vse več naših ljudi, saj je ekonomska kriza marsikoga hudo prizadela,« navaja Nanutova. Prostovoljno delo je vse prej kot enostavno. Dvakrat tedensko se prostovoljci zberejo, da sortirajo obleke in hrano, ki jih ljudje darujejo, obenem morajo skrbeti tudi za celo vrsto birokratskih zadev. »V poseben register zapisujemo vse podatke družin, ki jim pomagamo. Trenutno jih je 54, približno polovico predstavljajo domačini. Pred leti je bilo tujcev več, sedaj pa se ti v glavnem poslužujejo storitev em-porija solidarnosti v Ulici Faiti. Ljudje, ki potrebujejo pomoč, lahko obiščejo le en center, zaradi tega moramo vse skrbno zapisovati, saj v preteklosti ni zmanjkalo nekaterih "prebrisancev'. Sicer naj bi mi skrbeli le za ljudi iz Štandreža in Gorice, a nas obiskuje vse več družin iz sosednjih občin oz. vasi, kot sta Krmin in Ločnik; pomagamo tudi nekaterim družinam iz Slovenije,« razlagajo prostovoljci, ki so v petek imeli polne roke dela. V eni uri smo v središču v Gregorčičevi ulici zabeležili neprekinjen pretok ljudi. Za pomoč so prosili priseljenci iz Senegala, Mavretanije, Maroka, prišli so tudi številni Goričani. Moški, ki ni verjel besedam prostovoljke, češ da so zaloge sira pošle, je »vdrl« v skladišče hrane, da bi preveril, ali je res tako. Seveda je bilo res, saj je bilo zalog hrane le še foto a.v. Center slovenske dekanijske Karitas je v petek obiskalo tudi veliko poznanih obrazov, ki so darovali hrano ali oblačila. »Veliko je dobrosrčnih ljudi, ki nam pomagajo z materialno pomočjo, nekateri so tudi pripravljeni odstopiti nekaj denarja. Žal pa ne vsi tega cenijo. Pri osebah, ki tu prosijo za pomoč, opažamo veliko razlik. Eni se nam večkrat zahvalijo, drugi se celo pritožujejo ali postajajo izbirčni. Marsikaterega Goričana je sram, da mora priti do nas, saj gre za njegovo dostojanstvo,« razlagajo prostovoljci. To smo lahko v živo ugotovili tudi med obiskom prostorov slovenske dekanijske Karitas, saj je bila hvaležnost nekaterih oseb opazna že v njihovem pogledu, ni pa zmanjkalo primerov ljudi, za katere človeškost in hvaležnost sta nekoliko tuja pojma. Neki moški sploh ni verjel besedam prostovoljke, češ da so zaloge sira že pošle, tako da je sam »vdrl« v skladišče hrane, da bi preveril, ali je res tako. Seveda je bilo tako, hrane pa je bilo izredno malo: ostajalo je le nekaj steklenic paradižnikove omake ter nekaj mleka, riža, testenin in kave, saj so dru- Prostovoljke in prosilci pomoči v skladišču dekanijske Karitas fotoa.v. Izkušnja, ki bi jo moral doživeti vsakdo go hrano že oddali. »Največ ljudi nas obišče sredi meseca, saj vedo, da nas združenje Banco Alimentare iz Vidma zalaga z jestvinami vsak drugi četrtek v mesecu. Sedaj hrane v bistvu nimamo več, do polovice novembra pa je še veliko časa,« s pogledom na prazno skladišče razlagajo prostovoljci. Po hrani večkrat sprašujejo tudi domačini, medtem ko se za oblačila večinoma zanimajo tujci. »Nekatere obleke nato pošiljajo tudi v domovino, na primer v Afriko, kjer tako pomagajo sorodnikom,« še navajajo prostovoljci, ki pomagajo ljudem ne glede na njihovo življenjsko zgodbo ali barvo kože; pomagajo tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo. Pred kratkim so dali na razpolago obleke in odeje pribež-nikom, ki so jih z bregov reke Soče odpeljali v Gradišče, sedaj pa pripravljajo pošiljko zimskih oblačil za begunce v Gabr-jah. V zadnjem obdobju postaja stanje vse bolj kritično, saj primanjkuje hrane, bližajoča se zima bo razmere še poslabšala. Prav zaradi tega je vsaka pomoč dobrodošla. V centru zbirajo oblačila - ženska, Medtem ko so na slovenskih mejnih prehodih s Hrvaško in Avstrijo zadnje tedne izredne razmere zaradi migrantskega vala, je na Novogori-škem, čeprav gre tudi za obmejno območje, kar se begunske problematike tiče, mirno. Pristojne službe potrjujejo, da migrantov tu ni. Kljub temu so z Novogoriške kot tudi z drugih koncev Slovenije kolegom na »krizna« območja priskočili pripadniki civilne zaščite, Rdečega križa, policije, enote za hitre intervencije ter poklicni in prostovoljni gasilci. Na novogoriški policijski upravi pojasnjujejo, da so svoje policiste napotili na območje policijskih uprav Novo mesto in Maribor. »Delo policistov v zvezi z aktualno migrantsko problematiko na prej omenjenih območjih poteka v izmenah. Nekateri policisti opravljajo 12-urni, nekateri policisti pa 8-urni delovnik, odvisno od nalog, ki jih le-ti opravljajo,« je za Primorski dnevnik pojasnil Dean Božnik, predstavnik za stike z javnostmi na novogoriški policijski upravi. V zadnjih dneh so se na omenjena območja na pobudo občine odpravile tudi tri mešane ekipe, sestavljene iz pripadnikov civilne zaščite, Rdečega križa, prostovoljnih in poklicnih gasilcev ter enote za hitre intervencije. Skupaj okrog trideset ljudi, pravi Aleš Marko-čič, direktor novogoriškega javnega zavoda za gasilsko in reševalno dejavnost. »Mi smo bili zadolženi za logistiko. Naj- moška in otroška; najbolj potrebujejo jope, kavbojke in nepremočljive čevlje, potem pa še rjuhe in blazine. Ker je hrana -ki jo vsak mesec zbira združenje za pomoč družinam v stiski Banco Alimentare - že pošla, je mogoče darovati tudi konzerve, plastenke z vodo, olje, riž, kavo, mleko, tudi zelenjavo in sadje. Da bi dodatno večja potreba se je izkazala v skladišču oblačil in obutve, saj je v njem vladal pravi kaos, zato smo se odločili, da tam vpeljemo red. Urejali smo oblačila, ki so jih nato delili beguncem in pomagali tudi pri razdeljevanju hrane,« je povedal Borut Mihelj, novogoriški poklicni gasilec, ki se je kot član omenjene mešane ekipe pred nekaj dnevi vrnil z Dobove. Izkušnja se ga je precej dotaknila: »Eno je vse skupaj spremljati po televiziji, drugo pa to doživeti v živo. To je bila zelo močna izkušnja, vsakdo bi jo moral doživeti. Če bo še priložnost, bom še pomagal,« je strnil svoje vtise Mihelj. Dodal je še, da so kot ekipa na slovensko-hrvaško mejo šli zelo organizirani, s svojim šotorom in zalogo hrane. V minulih dneh so v Dobovi na slovensko-hrvaški meji pomagali tudi trije pripadniki prve pomoči civilne zaščite občine Miren-Kostanjevica in ena prostovoljka. »Nameravali smo poslati še nekaj ekip, a smo se zaenkrat odločili, da tega ne bomo storili,« pa je povedal Dejan Bizjak, poveljnik civilne zaščite v občini Miren-Kostanjevica. »Razmere namreč niso primerne za bivanje: če ne bo poskrbljeno za to, da bi ti, ki prihajajo na pomoč, spali vsaj v ogrevanih šotorih, da bi se imeli po 12-ur-nem delu vsaj možnost kje umiti, skratka, če ne bo poskrbljeno za osnovne razmere ... Za tiste iz bližnjih krajev je drugače. Če pa prideš z drugega konca Slovenije, moraš imeti vsaj minimalne pogoje urejene,« meni Dejan Bizjak. (km) spodbudili ljudi, ki imajo nekaj več, da darujejo tistim, ki to potrebujejo, se bodo 20. novembra prostovoljci slovenske dekanijske Karitas udeležili solidarnostne akcije, med katero bodo zbirali pomoč v marketih Maxi v Štandrežu in Dpiü v So-vodnjah. Albert Voncina GORICA - Desničarski shod proti beguncem Jelinčič z nasprotniki »slovanizacije« mesta Antifašisti pred županstvom, Italija vrednot na pokrajini Gorica včeraj ni doživela množičnega desničarskega shoda s sprevodom po mestu; kvestura v prejšnjih dneh iz varnostnih razlogov ni izdala dovoljenja za organizacijo poulične manifestacije, zato sta stranki Forza Nuova in Fiamma Tricolore včeraj popoldne v Best Western Palace Hotelu izpeljali okroglo mizo s kakimi štiridesetimi udeleženci, med katero so se izrekli proti politiki sprejemanja pribežnikov. »Gorica je postala prava Lampedusa; vse naokrog se valijo priseljenci, ki se cel dan pogovarjajo preko telefona, vendar nihče ne ve s kom,« je poudaril Franco Bertin, pokrajinski tajnik stranke Fiamma Nazionale, ki je sicer pred meseci svaril pred »slovanizacijo« Gorice. Njegova protislovenska stališča pa očitno ne nikakor motijo prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, ki se je udeležil včerajšnjega desničarskega srečanja. »Če bi se naši politiki znali postaviti za svoja stališča in če bi ne stali na okopih, ker ne poznajo zgodovine in ker ne vedo, kako se je treba pogovarjati s sosedi in z nasprotniki, bi bila zadeva rešena. Pogovarjati se je treba, najti rešitve. Nihče od teh ljudi mi ni rekel niti besede, ker sem Slovenec. Spoštujoče so me sprejeli, kar ne morem reči za leve stranke v Sloveniji. V Ljubljani in Sloveniji bolj pljuvajo po meni kot tukaj,« je za Primorski dnevnik povedal Jelinčič in poudaril, da morajo nacionalisti iz cele Evrope stopiti skupaj. »Zaščiti se moramo pred hordami, ki nam hočejo uničiti domove in vse po- Protifašisti (levo); Jelinčič (drugi z desne) na desničarskem srečanju krasti, ki hočejo iz Slovenije, Italije in celotne Evrope urediti kalifat. Za vsem tem je Amerika z napadi po celem svetu, v Iraku, severni Afriki, Afganistanu. Vse to je logična posledica,« je še povedal Jelinčič. Povsem drugačna stališča smo včeraj popoldne slišali pred goriškim županstvom, kjer so se zbrali protifašisti. Poudarili so, da je treba nuditi pomoč beguncem, ki bežijo pred vojno, hkrati mora Evropa odreči podporo Turčiji, ki ustrahuje in bombardira Kurde, namesto da bi se borila proti Islamski državi. Sočasno s srečanjem skrajnih desničarjev je potekala še okrogla miza, ki jo je v dvorani pokrajinskega sveta izpeljala stranka Italija vrednot. Na njej so poudarili, da si Gorica nikoli več ne želi meje, na katero imajo Goričani same grde spomine. Vseh treh dogodkov skupaj se je udeležilo nekaj več kot sto ljudi. V večernih urah je kvestura posredovala sporočilo, v katerem je potrdila, da so trije dogodki potekali nemoteno in da ni prišlo do nikakršnih izgredov - tudi po zaslugi okrepljene prisotnosti sil javnega reda. (dr) za vzorec 18 Nedelja, 1. novembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / TRŽIČ - Mlin De Franceschi Znova hočejo na svoje delo Tri alternative za zagotovitev železniške povezave Apulijska družba Casillo je v začetku avgusta prevzela tržiški mlin De Franceschi, vendar ni še zaposlila vseh njegovih nekdanjih uslužbencev. Zaradi tega so se delavci zbrali pred tržiško občinsko palačo med zadnjim zasedanjem občinskega sveta, da bi opozorili mestne upravitelje na svojo stisko. »Nočemo ustvarjati novih težav, želimo le pojasniti nastali položaj,« so delavci povedali tržiški županji Silvii Altran, ki jih je sprejela pred začetkom zasedanja. »Zahvaljujemo se družbi Casillo, ki napoveduje razne naložbe v Tržiču, vendar hkrati potrebujemo zagotovila, da bodo ponovno zaposlili bivše visoko kvalificirane delavce, ki bi s težavo dobili drugo zaposlitev,« so razložili delavci in pojasnili, da je med nekdanjimi zaposlenimi nekaj petdesetlet-nikov, ki bi imeli še večje težave pri iskanju nove zaposlitve. Poleg njih je od marca še kakih deset štiridesetletnikov v mobilnosti, ki bo zapadla aprila. Še bolj za- skrbljeni so uradniki, ki jih je med Tržičem in Pordenonom zaposlenih kakih deset. »Družba Casillo napoveduje, da bo vse uradniške posle prenesla v Apulijo,« pravi eden izmed uradnikov, medtem ko se delavci sprašujejo, zakaj se še vedno zatika pri ponovnem odprtju železniške povezave med tržiškim mlinom in železniško postajo pri Ronkah, čeprav je družba Casillo pripravljena zagotoviti 300.000 evrov. Županja je poudarila, da tudi sama hoče čim prej poskrbeti za ponovno odprtje železniške povezave. Po njenih besedah konzorcij za razvoj industrijske cone skupaj z železniško družbo RFI preverja tri tehnične rešitve. Prva predvideva ponovno uporabo železniške povezave v industrijski coni Schiavetti-Brancolo, kar bi stalo okrog 300.000 evrov, vlaki pa bi lahko vozili le ponoči. Druga rešitev je vezana na elektrifikacijo že obstoječih železniških tirov, kar bi stalo poldrugi milijon evrov in bi omogočilo, da vlaki vozijo tu- Mlin De Franceschi pri Tržiču di podnevi. V igri je še tretja alternativa, ki predvideva manevriranje vlakov na tržiški železniški postaji, vendar je precej dražja. Pri vseh tehničnih rešitvah morajo upoštevati, da družba Casillo namerava letno natovoriti dva tisoč vlakov; ko bo mlin deloval s polno paro, naj bi natovo-rili celo okrog šest tisoč vlakov na leto. TRŽIČ - V ladjedelnici Fincantieri Izvolili so sindikalne predstavnike Sindikat FIOM z največjo podporo Sredi naprezanj sindikatov FIOM, FIM in UILM za podpis nove dopolnilne pogodbe so v tržiški ladjedelnici Fincantieri izpeljali volitve novih sindikalnih predstavnikov. Volilno pravico je imelo 1449 zaposlenih, med katerimi je 871 delavcev in 578 uradnikov. Število predstavnikov v enotnem sindikalnem predstavništvu se je zaradi nekoliko nižjega števila zaposlenih znižalo z 18 na 14. Volitev se je udeležilo 1018 zaposlenih, kar predstavlja nekaj več kot sedemdeset odstotkov volilnih upravičencev. Delavci so največjo podporo izrekli sindikatu FIOM, ki je zbral 326 glasov (49,46%). FIM je prejel 113 glasov (17,14%), UILM 111 glasov (16,84%), UGL pa 26 glasov (3,94%). Izvoljeni so bili Moreno Luxich, Livio Ceschia, Gianpaolo Andrian, Massi-miliano Bisiach in Paolo Iorio za FIOM, Michele Zoff in Alfonso Imperato za FIM, Andrea Holjer za UILM in Andrea Bonanno za UGL. Uradniki so sindikatu FIOM namenili 110 glasov (30,64%); UILM je prejel 95 glasov (26,46%), FIM 92 glasov (25,62%), FAILMS pa 51 glasov (14,20%). Izvoljeni so bili Moreno Bonaldo in Lorenzo Allesh za FIOM, Raf-faella Verza za FIM, David Romeo za UILM in Rodolfo Sala za FAILMS. TRŽIČ 47-letni Igor Pahor »Gorel je na vso moč in nenadno ugasnil« Ob grobu je zapela Tamara Stanese Ganjenost na tržiškem pokopališču je bila velika, lomil se je glas govornic ob odprtem grobu. Vanj so včeraj dopoldne položili 47-letnega Igorja Pahorja, kostumografa in dragocenega sodelavca gledališč. Ob njegovi mami Sonji in sestri Tamari so se zbrali svojci, znanci, prijatelji, nekdanji profesorji in sošolci, predvsem pa tisti, ki so Igorja zaradi talentov in njegove prav posebne občutljivosti cenili. Teh je bilo veliko in so prišli od blizu in daleč. »Ni več njegovega nasmeha, nič več njegove pomirjujoče energije in humorja, nič več njegovega svobodnega duha in mentalne prostranosti, iskrenega prijateljstva in klenega ponosa,« je praznino, ki je zazevala, ubesedila Beti Tomsic: »Igor je sanjal, daleč in močno, zase in za ostale. Bil je pošten, delaven, klen in dober. Prekipeval je od talenta, ni sodil, je pomagal, ni omalovaževal, on je stvari delal lepše in boljše. Ugašal je pred našimi očmi in tega nam ni dovolil uvideti. Ni hotel živeti bolnega življenja. Gorel je na vso moč in zato nenadno ugasnil kot čudovit ognjemet, ki te pusti, da z odprtimi usti zreš v temno nebo. In si želiš, da foto cm. bi še in še blestel. Od njegovega bleste-nja in sanj je ostalo veliko lepega in ostali smo mi. Ostalo je njegovo dosedanje delo in vsa ta ljubezen. Če nas je Igor imel rad, če je z nami delil čas, prostor, besede, glasbo, umetnost, tišino, bodite prepričani, da smo že samo zaradi tega dejstva tudi mi nekaj posebnega, tako kot je bil on. Zato, ko bomo odjokali bolečino, poprimimo za delo, čuvajmo njegovo ljubezen v svojem srcu in močno in odločno zakorakajmo v življenje, tudi zanj.« Kulturna in gledališka delavka Sabrina Morena se je Igorja spomnila z verzi treh Puškinovih pesmi, »ki jih je tudi on poznal«. Prevevajo jih prijateljstvo, ljubezen, svoboda, »kar je bilo lastno Igorju. Spomnimo se ga v najlepših trenutkih«. H grobu so stopile še štiri go-jenke plesne šole Arabesque iz Ronk, pri kateri je bil Igor koordinator. »Za nas je bil vse, bil je poseben, drugačen od vseh,« so na glas izrazile svoj spomin in hvaležnost. Za konec mu je režiserka in so-pranistka Tamara Stanese zapela napev po Rahmaninovu. Z bolečino se je tedaj pomešal spomin na vse lepo, kar Igor pušča za sabo. PEVMA - Umrl v 69. letu Borisu Simčiču v zadnje slovo Do upokojitve je bil zaposlen pri avtobusnem podjetju V Pevmi so se pred nekaj dnevi poslovili od Borisa Simčiča, ki je umrl v goriški bolnišnici. Usodna mu je bila neizprosna bolezen, ki se je pojavila šele pred kratkim. Pokojnik je bil rojen v Pevmi 17. septembra 1946 staršema Angelu in Fanici Oblak. O zakoncih Simčič smo že poročali v našem dnevniku, saj sta leta 2009 praznovala železno poroko - 70 let skupnega življenja. Oba sta dočakala visoko starost, Fanica je celo presegla sto let. Po osnovni šoli v rodni vasi je Boris obiskoval poklicno šolo in se še mlad zaposlil kot mehanik pri podjetju javnega prevoza Ribi in nato APT, pri katerem je veljal za odličnega mehanika in vzdrževalca avtobusov. To delo je opravljal do upokojitve. Bil je družaben, rad se je družil s sovrstniki, ki so v njem imeli pristnega prijatelja in prijaznega sogovornika. Da je imel veliko prijateljev, se je pokazalo tudi na pogrebu v pevmski cerkvi, ki so jo ljudje napolnili, žaro pa bodo sorodniki shranili na zasebnem slovesu v prihodnjih dneh. Boris zapušča življenjsko družico Marijo, brata Roberta z družino, vnuka Danjela ter znance in prijatelje. Ob njegovem slovesu se svojci zahvaljujejo vsem, ki so z njimi sočustvovali in pospremili pokojnika na zadnji poti. (vip) Boris Simčič TRŽIČ - Pristanišče TRŽIČ - Ustreljeni slovenski talci Iz Kopr.a. Niso več pozabljeni rtniacnili r # pojasnili Nimajo ne prostorskih ne operativnih težav. Tako sporočajo iz Luke Koper v zvezi s člankom o pretovoru Mercedesov v trži-škem pristanišču, ki smo ga objavili minuli torek. »Luko Koper je nemška korporacija Daimler na mednarodnem razpisu izbrala za osrednje pristanišče za izvoz avtomobilov iz tovarn Mercedes-Benza na Daljni Vzhod. Posel je stekel 15. oktobra letos, do danes pa je na Daljnih vzhod iz Kopra uspešno odpotovalo že več pošiljk. Pri pretovoru Luka Koper nima ne operativnih ne prostorskih težav, v preteklem tednu sta privezovanje in odvezovanje ladij potekala po planu, brez čakalnih dob,« so sporočili iz Kopra in pojasnili, da ne držijo navedbe trži-ških pristaniških operaterjev, da so bili avtomobili iz naslova tega posla preusmerjeni v pristanišče Tržič. »V tržiškem pristanišču, kjer Mercedesova vozila pretovarjajo že kar nekaj časa, gre za povsem drugi posel. Iz Tržiča potujejo avtomobili v države Sredozemlja, medtem ko gre v primeru Kopru za izvoz avtomobilov na Daljni Vzhod,« je sporočila Tatjana Jazbec iz službe za odnose z javnostmi pri družbi Luka Koper. Njihov spomin je živ po zaslugi slovenskih društev Tržič in Jadro iz Ronk Da ne bodo več pozabljeni, vztrajno skrbita slovenski društvi Tržič in Jadro iz Ronk. Njuna predsednika Lucia Germani in Carlo Mucci sta k spomeniku položila šop rož s slovensko trobojnico Niso več pozabljeni. Ob 25. aprilu in prvem novembru se venci in šopi rož polagajo tudi na nagrobnem kamnu na hrbtni strani osrednjega spomenika padlim partizanom na pokopališču v Tržiču. Tja so prenesli posmrtne ostanke preko tridesetih slovenskih talcev in borcev, ki jih je italijanski okupator med drugo svetovno vojno ustrelil v Ljubljani in skrivaj, s kamioni, ki so jih spremljali oboroženi pripadniki bataljona Mussolini, odpeljal čim dlje, v Tržič, zato da bi na njihovih grobovih ne prirejali spominskih shodov ali demonstracij. Njihove kosti so pred šestimi leti odkrili v Ulici Aulo Manlio, ob ne- kdanjem tržiškem pokopališču. Še pred tem - leta 1978 in 1984 - so na novem pokopališču pokopali nekatere druge slovenske talce in borce, ravno tako ustreljene. Nanje spominja dvojezični napis na nagrobnem kamnu. Da ne bodo več pozabljeni, vztrajno skrbita slovenski društvi Tržič in Jadro iz Ronk. Njuna predsednika Lucia Germani in Carlo Mucci sta včeraj položila k spomeniku šop rož s slovensko trobojnico. Ob njem se je pojavilo tudi cvetje, ki so ga položili partizansko združenje Vzpi-Anpi in delegacija borčevskega združenja iz Slovenije. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 19 GORICA - Dijaški dom Simon Gregorčič Nagovarjajo te, ki jim je vizualna kultura najbližja Gojenci in gojenke Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice, njihovi starši (beri mame) in vzgojiteljice - šolskega osebja ni bilo na spregled - so v četrtek pod večer v dvorani travniškega Kinemaxa nestrpno čakali na začetek predvajanja treh kratkometražnih filmov, ki jih je posnela skupina srednješolskih dijakinj in dijakov. Možnost takšne edinstvene izkušnje se je pokazala, ko se je njihova vzgojna ustanova prijavila na razpis dežele Furlanije Julijske krajine, ki je projekt financirala. Ravnateljica Kristina Knez je nagovorila skoraj sto štirideset udeležencev z razlago, zakaj in kako je vizualni proizvod nastal. Projekt Skupaj rastemo so uresničili z namenom, da spodbujajo večje poznavanje kulturne dediščine Slovencev v Italiji med otroki in mladostniki v Furlaniji Julijski krajini in širšem slovenskem okolju. Časovno je projekt trajal od avgusta 2014 do oktobra letos. Razdelili so ga na več obdobij. Prvo obdobje je zaobjemalo filmske delavnice: potem ko so večjemu številu učencev nižje srednje šole predstavili vsebino projekta, so zbrali okrog dvajset mladostnikov, ki so izrazili željo, da projektu sledijo v vseh fazah. Zanje so pripravili šestdnevni kamp s filmskimi delavnicami v Novem mestu. Tam so se izobraževali na področju filmske vzgoje in tehnik režije ter snemanja. V naslednjih tednih bo Dijaški dom filme predstavil tudi na Tržaškem in v Čedadu ali Špetru v sodelovanju s šolami in društvi. DVD-je bodo razdelili med vse slovenske šole v Italiji in v obmejnem pasu v Sloveniji, vzorčno pa tudi v drugih krajih. DVD-je bodo prejele tudi italijanske šole, ki ponujajo tečaje slovenščine. Za uspeh projekta je bila odločujoča izbira izraznega sredstva hkrati seveda z metodologijo dela poleg vodenih ogledov in srečanj z izvedenci. Bolj zabavne oblike so zaobjele lov na zaklad, praktičen prikaz nekaterih dejavnosti, oblačenje v narodno nošo, delavnice, v katerih so se lahko neposredno preizkusili, povezave s sedanjostjo in z mi- Mladi avtorji z mentorji in vzgojitelji (zgoraj), publika v Kinemaxu (spodaj) bumbaca slijo na prihodnost. Ravnateljica je poudarila: »Želimo nagovarjati mlade, ki jim je vizualna kultura najbližja. Čedalje bolj bo treba to upoštevati. Naše založbe vsako leto objavijo neverjetno visoko število knjig, na področju vizualne kulture, ki je mladim zelo blizu, pa je ponudbe bore malo.« Nujno bo tudi potrebno, da se na področju spoznavanja bližnjega ozemlja več vlaga z načrtovano redno dejavnostjo. S takšnim pristopom so rezultati vidni in trajni: veliko bolj kot z velikimi dogodki, ki so medijsko morda zelo odmevni, ne omogočajo pa trajnega prenosa informacij in znanja. Nagovoru je sledilo gledanje treh dokumentarcev o goriških, tržaških in nadiških zemljepisnih, zgodovinskih, etnografskih, jezikovnih, arhitektonskih in umetniško ustvarjalnih značilnostih v slovenskem ključu v smislu, da so se dijakinje in dijaki pogovarjali s poznavalci posameznih območij in področij. Režijsko jih je usmerjala Andreja Benede-tič, snemanje in montažo pa je oskrbelo podjetje Video-pro iz Nove Gorice. Udeleženci ogleda so imeli možnost videti daljše povzetke posameznih dokumentarcev. Nekateri kadri so tu pa tam preveč predavateljski, široko pa prevladujejo dinamični premiki, vprašanja in odgovori, barvitost ulic, trgov, stavb, morja, Nadiže, kulturnih hramov in obrazov. V skrajšanem prikazu na- DOBERDOB - Zadružna banka nagradila dijakinje »Spoznajte svet, toda ne pozabite na domači kraj« Na doberdobskem sedežu Zadružne banke Doberdob in Sovodnje so v petek podelili štipendije trem dijakinjam, ki so v lanskem šolskem letu zaključile višješolsko študijsko pot z najvišjo oceno. »Verjamemo, da je treba študijske uspehe nagraditi, zato smo sklenili, da bomo simbolično denarno nagrado dodelili dijakom oziroma študentom, ki so včlanjeni v naš bančni zavod ali pa so sinovi in hčere naših članov. Letos torej nagrajujemo tri že nekdanje dijakinje, razpis pa je bil namenjen tudi univerzitetnim študentom, nismo pa našli nikogar, ki bi trenutno izpolnjeval vse pogoje,« je uvodoma povedal predsednik upravnega odbora banke Roberto Devetta, ki je skupaj z ravnateljem Flaviom Mosettijem podelil denarne nagrade v znesku 250 evrov vsaka. Štipendijo so prejele Ivana Cotič, ki je s stotico zaključila znanstveni licej Simon Gregorčič v Gorici, sedaj pa študira medicino v Ljubljani; Kristina Pahor, ki se je po uspešnem zaključku splošne gimnazije v Novi Gorici in študijski izkušnji v Nemčiji odločila za študij fizike v Ljubljani; in Ester Berlot, v imenu katere je nagrado dvignil oče, saj se Ester trenutno mudi v Milanu, kjer študira ekonomijo na univerzi Bocconi, potem ko je julija letos zaključila svojo višješolsko pot na ekonomsko tehničnem zavodu Žiga Zois Predstavniki Zadružne banke ter nagrajeni dijakinji in oče tretje nagrajenke bumbaca v Gorici s stotico in pohvalo. »Dijakinje smo želeli nagraditi tik pred svetovnim dnevom varčevanja, saj se je pomen tega pojma v zadnjih letih nekoliko izgubil. Vse več se govori o globa-lizaciji in o potrošništvu, vse manj pa o varčevanju. Zato smo se odločili, da vložimo simbolično denarno nagrado v našo perspektivno mladino, pobudo pa želimo ponoviti tudi v prihodnosti. Nagrajenkam želim, naj spoznajo svet, a naj ne pozabijo na domači kraj. Tako pri študiju kot pri varčevanju naj velja slovenski rek, ki pravi "zrno na zrno pogača, kamen na kamen palača",« je zaključil Roberto Devetta. (av) stopa desetina informatorjev različnih profilov; to pomeni, da jih je v celoti mnogo več, kar zagotavlja pestrost podajanja in razlag. Na ekranu nastopajoči dijaki so po ogledu filma prejeli v dar in priznanje vstopnice za ogled predstav v Kinemaxu. (ar) Poškodba dijaka v tržiški šoli V komaj obnovljenem višješolskem zavodu Pertini v Tržiču se je včeraj dopoldne poškodoval dijak s posebnimi potrebami. Padel je in se udaril v obrvno arkado. V šolo so zatem prihiteli reševalci iz službe 118, ki so dijaku nudili prvo pomoč. Zaradi mlado-letnosti dijaka podrobnejših okoliščin padca reševalci niso posredovali. V Romansu zabojčki s čipom V občini Romans bodo jutri začeli poskusno odlagati odpadke v zabojčke, ki so opremljeni z elektronskim čipom. Na ta način bo podjetje Isa Ambiente lahko izračunalo, kolikokrat na leto je bil izpraznjen zabojček posameznih gospodinjstev. Ukradeni otroci jutri v kinu Kinoatelje prireja jutri, 2. novembra, v Kinemaxu na goriškem Travniku večer s slovensko režiserko Majo Weiss. Ob 18.30 bo projekcija filma »Cesta bratstva in enotnosti«, ob 20.30 bo sledila projekcija celovečernega igranega filma »Banditen-kinder - Slovenskemu narodu ukradeni otroci«. GORICA - Mladinski dom Pouk je osredotočen na individualno delo Vodstvi SSO in Mladinskega doma (zgoraj), stavba Mladinskega doma (spodaj) Kakovost vzgojne pošolske ponudbe je merilo, ki zagotavlja učinkovito službo v pomoč najstnikom in njihovim družinam. Na tem področju je upoštevanje številčnosti vpisov lahko zmotno, saj je bolj primerno, da je pošolski pouk osredotočen na individualno delo, preko katerega je zagotovljena tista kakovost, ki si jo družine pričakujejo. To je bil glavni poudarek s srečanja izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij (SSO) in vodstva Mladinskega doma iz Gorice. Člani izvršnega odbora so si tudi ogledali prostore Mladinskega doma v stavbi nekdanjega Alojzevišča v Ulici Don Bosco. Seznanili so se s pogoji, v katerih potekajo pošolski pouk za dijake goriških slovenskih šol in ostale izvenšolske dejavnosti v organizaciji goriškega društva. Zgodovino, program in finančno plat delovanja Mladinskega zbora je izvršnemu odboru predstavil predsednik Mauro Leban, vzgojni del in pristope pa je orisala Irene Ferlat, ki je zlasti obrazložila, kako poteka individualno spremljanje mladostnika. Ta način uspešno izvajajo tudi s stalnimi stiki z učnim osebjem na šolah, ki jih obiskujejo njihovi gojenci. Specifika Mladinskega doma je v tem, da se veliko posvečajo negovanju slovenskega jezika in zavesti, medosebnih odnosov in medsebojnega spoštovanja, ki temeljijo na krščanskih vrednotah. Za Mladinski dom so bili prisotni še odbornika Walter Grudina in Bernard Spazzapan ter predsednica nadzornega odbora Mirjam Černic. Vzgojno ponudbo Mladinskega doma trenutno koristi skoraj dvajset otrok. V teh mesecih se delovanje osredotoča na pisanje domačih nalog in utrjevanje znanja, na voljo pa so tudi druge dejavnosti, na primer filmski forum in predavanja na temo vzgoje za starše in šolnike. Izleti, zeleni in beli tedni pridejo v poštev v času počitnic. Za vso to dejavnost skrbita dve vzgojiteljici, ki imata polovični delovni čas, saj na podlagi raz- položljivih sredstev ne morejo zagotoviti polnega urnika, pa čeprav bi bilo to potrebno. Posebno pozornost so predstavniki SSO-ja in Mladinskega doma posvetili ravno vprašanju finančnih sredstev in stavbe, v kateri poteka delovanje. Razpoložljivi denar omogoča ohranjanje sedanje ravni delovanja, ne pa novih projektov, ki so že zasnovani. Stavba, ki je v lasti šolskih sester sv. Frančiška Kristusa kralja, pa je potrebna vzdrževalnih del tako v notranjih kot v zunanjih prostorih. Na srečanju je prevladalo še mnenje, da je potrebno spodbujati sodelovanje s sorodnimi organizacijami in društvi, saj so gojenci Mladinskega doma dejavni tudi na glasbenem in športnem področju ter pri skavtih. 20 Nedelja, 1. novembra 2015_GORIŠKI PROSTOR m f I • v • v • • • m • • v i • m m m • Vsakič zamizijo in se spustijo v čarobni svet pravljic Otroci radi prisluhnejo isti pravljici večkrat, ne da bi se je naveličali. Zato s težavo vračajo izposojene knjige, ker mislijo, da jim knjižničarka odvzame najljubše prijatelje, junake zgodbe, ki jim delajo družbo pred spanjem. Ena izmed takšnih pravljic je ravno »Zrcalce« hrvaškega pisatelja Grigorja Viteza. Na zadnjem srečanju v Feiglovi knjižnici v Gorici je otročičem pravljico pripovedovala študentka Ilaria Bergnach. Da bi pred začetkom umirila malčke, jih je knjižničarka Luisa Gergolet pozvala, naj zamižijo in se spustijo v čarobni svet pravljic, kjer vsakdo postane junak svoje zgodbe. Ob koncu so otroci prejeli papirnato zrcalce, na katerega so narisali same sebe ali kaj drugega, po želji. Jutri bo na vrsti igrana pravljica »Sitnoba sitna«, ki jo bosta uprizorili že izkušeni pripovedovalki-dijakinji Sanja Vogrič in Karin Vižintin. Otroci so torej vabljeni ob 18. uri v mladinsko sobo Feiglove knjižnice na Verdijevem korzu v Gorici. Pravljičarka in otročiči v Feiglovi knjižnici / % E s T Založništvo tržaškega tiska in Feigiova knjižnica vabita na predstavitev knjige Plesovi v Devinu o knjigi bosta spregovorila avtor Mitja Močivnik in Jasna Merkü sreda, 4. novembra, ob 19. uri Trgovski dom, Korzo Verdi 52, Gorica [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska Ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 4. in 10.novembra ob 19. uri interaktivni dokumentarni program v okviru vseslovenskega družbeno odgovornega programa NE-ODVISEN.SI: »Izzivalec ulice« (Bojan Kodelja), prepovedan mladim pod 18. letom; informacije po tel. 003865-3354013. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU ob 20.45: 3. in 4. novembra bo gledališka predstava »Wonder Woman. Reading su donne, denaro e super po-teri«, igrajo Antonella Questa, Giu-liana Musso in Marta Cuscuna. Informacije pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 6. novembra ob 20. uri »Srečanje« (Nina Mitrovic); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. m Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 16.45 »Spongebob - Live Party«; 18.20 -20.15 - 22.10 »Tutto puo accadere a Broadway«. Dvorana 2: 16.00 »Ghosthunters - Gli acchiappafantasmi«; 18.00 - 20.00 -22.00 »Belli di papa«. Dvorana 3: 15.00 - 16.45 - 18.15 -20.00 »Tutti pazzi in casa mia«; 21.45 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 16.30 »Giotto, l'amico dei pinguini«; 18.15 - 20.10 - 22.10 »The last witch hunter - L'ultimo cacciatore di streghe«. Dvorana 2: 15.00 - 16.30 - 18.10 »Spongebob - Live Party«; 19.50 »The Walk«; 22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 16.00 »Hotel Transylvaia 2«; 17.45 »Woman in Gold«; 20.00 -22.00 »Hitman: Agent 47«. Dvorana 4: 16.00 - 18.00 - 20.00 -22.00 »Belli di papa«. Dvorana 5: 16.00 »Ghosthunters - Gli acchiappafantasmi«; 17.40 - 20.20 -22.10 »Tutto puo accadere a Broadway«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Tutto puo accadere a Broadway«. Dvorana 2: 18.00 »Cesta bratstva in enotnosti« in 20.30 »Banditenkinder« (obe projekciji v slovenščini z italijanskimi podnapisi; vstop prost). Dvorana 3: 16.45 - 18.15 - 20.00 »Tut-ti pazzi in casa mia«; 21.45 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.15 - 20.10 -22.10 »The last witch hunter - L'ulti-mo cacciatore di streghe«. Dvorana 2: 17.30 »Ghosthunters - Gli acchiappafantasmi«; 19.50 »The Walk«; 22.15 »Crimson Peak« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 »Woman in Gold«; 20.00 - 22.00 »Hitman: Agent 47«. Dvorana 4: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Bel-li di papa«. Dvorana 5: 17.40 - 20.20 - 22.10 »Tut-to puo accadere a Broadway«. Razstave POKRAJINSKI MUZEJ obveščajo, da bosta danes, 1. novembra, vstop v muzeja prve svetovne vojne in mode ter ogled vseh zbirk in razstav v grajskem naselju (9.00-19.00, tel. 0481/533926) ter Pinakoteki v palači Attems-Pet-zenstein na Kornu (10.00-17.00, tel. 0481-547499) brezplačna. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Ur-dila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen voden ogled razstave; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. V GRADU KROMBERK bo do 1. novembra na ogled razstava z naslovom »Likovne dopisnice Maksa Fabianija umetnici Neeri Gatti«. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava akvarelov Jožeta Ceja; do 10. novembra ob delavnikih 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. S Izleti MARTINOVANJE SKRD TRŽIČ bo 14. novembra z izletom v Goriška Brda (informacije in prijave po tel. 3472471222). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 0481-78036. Koncerti V METODISTIČNI CERKVI v Ul. Diaz 18/A v Gorici bo danes, 1. novembra, ob 18. uri koncert skupine Pericopes + 1; vstop prost. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 6. novembra ob 20.45 koncert »Arie d'opera e Romanze italiane da salotto«, nastopajo sopran Daniela Donaggio, pianist Fabrizio Malaman, recitira Francesco Cevaro; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it, predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212); več www.lipizer.it. H Šolske vesti »ŠOLA ZA STARŠE« z norveškim pedagogom Godijem Kellerjem bo potekala 3. in 6. novembra med 17. in 20. uro v Galeriji Ars v Katoliški knjigarni na Travniku 25 v Gorici. S svojimi izkušnjami, toplino in duhovitostjo bo staršem pomagal razumeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, opremil pa jih bo tudi s potrebnim zaupanjem vase, da jim bodo znali pristopiti naproti in odpravili kakšno vzgojno zagato. Prijave in informacije na drustvo.lam-pyris@gmail.com ali po tel. 3477300222 (Michela) ali tel. 0038641760671 (Suzana). Prirejata društvo za razvoj waldorfske pedagogike Lam-pyris in Združenje staršev otroškega vrtca Pikapolonica iz Pevme. V ŠOLI STEINER - WALDORF na Trgu Republike 33 v Borgnanu pri Krminu bo 5. in 7. novembra med 17. in 20. uro »Šola za starše«, ki jo bo vodil norveški pedagog Godi Keller; informacije in vpisovanje po tel. 0481-67496 ali educarewaldorf.fvg@gmail.com. Na razpolago je še nekaj prostih mest. 0 Prireditve V GRADU KROMBERK bo 3. novembra ob 20. uri muzejski torkov večer z naslovom »Metulji in njihovo življenje«. Predaval bo Bojan Zadravec Zavoda za gozdove Slovenije. Metulji iz zbirke Bojana Zadravca bodo na ogled do naslednje prireditve. V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja v Novi Gorici bo v ponedeljek, 2. novembra, ob 18. uri odprtje razstave unikatnih čipk Milene Kalan; več na www.ng.sik.si. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN FEIGLOVA KNJIŽNICA vabita na predstavitev knjige »Plesovi v Devi-nu«, v sredo, 4. novembra, ob 19. uri v Trgovskem domu v Gorici. O knjigi bosta spregovorila avtor Mitja Mo-čivnik in Jasna Merkü. VZPI VRH IN KD DANICA prirejata večer z naslovom »Spomini na vojno« v centru Danica na Vrhu ob 20. uri: 5. novembra bosta o prvi svetovni vojni predavala Mario Mantini in David Erik Pipan, ki bosta osvetlila predvsem dogodke, ki so vezani na frontno linijo, ki je tekla skozi Vrh in ki so prizadeli domače prebivalstvo. Večer se bo zaključil z družabnostjo. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž bo v petek, 13. novembra, ob 19. uri slavnostna akademija ob 40-le-tnici delovanja Slovenske Skupnosti na deželni ravni. Častni gost bo profesor Boris Pahor. SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira v soboto, 14. novembra, ob 20. uri martinovanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Na programu skeč »Avdicije« v izvedbi članov KD Jezero in družabnost; rezervacije po tel. 3471243400 (Magda) do 10. novembra. □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 2. novembra, goriški urad zaprt. DELEGACIJE ZDRUŽENJA VZPI-ANPI bodo sodelovale na naslednjih kome-moracijah: danes, 1. novembra, skupaj z ANED, SKGZ, AVL in krajevnimi skupnostmi ob 9.15 pri spomeniku v Pevmi, ob 10. uri pri spomeniku v Pod-gori, ob 11. uri na Trnovem, ob 11.15 pri spomeniku v Štandrežu, ob 11.30 na pokopališču v Ločniku, ob 12.30 na goriškem glavnem pokopališču. V ponedeljek, 2. novembra, ob 10.45 bo delegacija prisotna pred glavnim spomenikom v spominskem parku v Gorici. DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO organizirata mašo za pokojne v petek, 6. novembra, ob 19. uri v cerkvi Sv. Nikolaja v Tržiču. Pel bo MPZ iz Bilj. OBČINA TRŽIČ bo počastila dan mrtvih v vseh vojnah v sodelovanju z združenjem Assoarma danes, 1. novembra, ob 16.30 pri spomeniku v Ul. Rosselli. Po nastopu mestne godbe na pihala in prihoda bakle bratstva alpincev bo blagoslov in pologanje venca, govornica bo odbornica za kulturo Paola Benes. OBČINA ŠTEVERJAN obvešča, da bo polaganje vencev danes, 1. novembra, potekalo pred števerjanskim spomenikom na Trgu Svobode po koncu maše, ki se bo začela ob 9. uri, in ob 11.15 pred spomenikom padlim na Jazbinah. PODGORSKA SECIJA VZPI-ANPI IN SKRD A. PAGLAVEC iz Podgore vabita na svečanost polaganja vencev k spomeniku padlim v narodno-osvo-bodilni borbi danes, 1. novembra, ob 10. uri s sledečim programom: pozdrav predstavnika VZPI-ANPI, polaganje vencev s strani borčevskih organizacij in krajevnega društva, recitacije ter nastop pevskih zborov iz Šempetra in Podgore. SKUPINA GORIŠKIH SLOVENCEV se bo danes, 1. novembra, kot vsako leto ob 11.30 na goriškem pokopališču poklonila pokojnim slovenskim kulturnikom s prižigom sveče in kratko molitvijo. Zbirno mesto ob 11.30 pred glavnimi vrati na goriškem mestnem pokopališču. SSO IN SKGZ bosta skupno polagala vence danes, 1. novembra, ob 9.30 v Gonarsu in ob 13. uri na goriškem mestnem pokopališču: obe grobnici partizanov in grob Lojzeta Bratuža. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI bo danes, 1. novembra, polagala vence ob 9.30 v Gonarsu in ob 13. uri na goriškem mestnem pokopališču. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da bo od 2. novembra urad za priseljence pri Rdeči hiši odprt s spremenjenim urnikom: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8.30 in 13. uro, ob sredah med 10. in 13. uro in med 15. in 18. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro; informacije po tel. 0481-586810. SKRD TRŽIČ prireja od 18. novembra razgovorni tečaj slovenskega jezika (informacije in prijave po tel. 3472471222). SKRD TRŽIČ sporoča,da se bo začela sprostilna telovadba v telovadnici Duca dAosta 4 v Tržiču z novembrom ob 18. uri, obenem se nadaljuje tudi nordijska hoja po Marini Juliji (prijave po tel. 347-2471222). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da bo od 2. novembra na spletni strani www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava bo možna do vključno 4. decembra. OBČINA DOBERDOB bo danes, 1. novembra, polagala cvetje k spomenikom padlim v NOB ter umrlim italijanskim in avstro-ogrskim vojakom v prvi svetovni vojni: v Jamljah ob 10.45 pri grobnici padlih avstrijskih vojakov v prvi svetovni vojni in ob 11. uri pred spomenikom padlim v NOB; pred spomenikom padlim v prvi svetovni vojni pri Bonetih ob 11.15; pred spomenikom padlim v NOB na Palkišču ob 11.30; pred madžarsko kapelico pri Vi-žintinih ob 11.45; pred spomenikom padlim v NOB na Poljanah ob 12. uri; pred spomenikom padlim v NOB v Doberdobu ob 12.20. Predstavniki občin Nova Gorica, Brda, Kanal, Miren-Ko-stanjevica, Šempeter-Vrtojba in Združenja borcev bodo skupno z občinsko upravo položili venec na spomenik na Poljanah in na spomenik v Doberdobu. OBČINA SOVODNJE bo položila vence k spomenikom padlim ob spominski svečanosti danes, 1. novembra, na Vrhu z odhodom izpred sedeža centra Danica ob 9.30, v Gabrjah ob 10.00, na Peči ob 10.20, v Rupi ob 10.35, v Sovodnjah ob 11.15 pri spomeniku, kjer bo osrednja slovesnost ob 50-letnici spomenika. VZPI-ANPI ŠTANDREŽ vabi na kome-moracijo padlim v NOB danes, 1. novembra, ob 10.45 pri Domu A. Budal nato ob 11.15 pri spomeniku. Nastopala bo Vokalna skupina Sraka, glavni govornik bo Andrea Bellavite. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 7. novembra, v Eda centru v Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v Štandrežu na Pi-lošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro/na Goriščku. Srečanje bo ob 18. uri v restavraciji Eda centra. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). 0 Mali oglasi PONUJAM se za varstvo otrok; tel. 3336572533. Prispevki Namesto cvetja na grob Lučkota Križ-mančiča darujeta Nadia in Raffaele iz Doberdoba 30 evrov za ASD Zarja. V spomin na ženo Marinko daruje Ladi 50 evrov za AKŠD Vipava. Namesto cvetja na grob v spomin na Marinko Batič so nabrali 920 evrov za Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje invalidne mladine Vipava in 450 evrov za dekanijsko Karitas Štandrež. Pogrebi JUTRI V RONKAH: 11.30, Vitalina Grion vd. Boscarol (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 1. novembra 2015 2 1 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Velika dvorana V petek, 6. novembra, ob 20.30 / Henrik Ibsen: »Peer Gynt« / Ponovitve. V soboto, 7. ob 20.30 in v nedeljo, 8. novembra ob 16.00. Klubski prostor V četrtek, 12. novembra, ob 20.30 / Lot Vekemans: »Ismena, njena sestra« / Ponovitve: v petek, 13. in v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15., ob 16.00 od četrtka, 19. do sobote, 21. novembra, ob 20.30. Gledališče La Contrada Dvorana Orazio Bobbio Danes, 1. novembra ob 20.30 / Cancun / Jordi Galceràn, igrajo Mariangela DAbbraccio, Blas Roca Rey, Giancar-lo Ratti, Nicoletta Della Corte, režija Marco Mattolini. Stalno gledaličše FJK - Il Rossetti Dvorana Generali Danes, 1. novembra, ob 16.00 / Arthur Schnitzler: »Scandalo«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica V torek, 3. novembra, ob 11.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 6. novembra, ob 20.00 / Nina Mitrovic: »Srečanje«. V soboto, 7. novembra, ob 10.30 in ob 16.00 / Barbara Vidovič: »Dogodivščina zajčka Branka«. V sredo, 11. novembra, ob 20.00 / »Kdo se boji črnega moža« / Ponovitve: v četrtek, 12. in petek, 13. novembra, ob 20.00. V soboto, 14. novembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Pašjon«. V nedeljo, 15. novembra, ob 17.00 / Bertolt Brecht: »Opera za tri groše«. LJUBLJANA Cankarjev dom SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 2. novembra ob 19.30 / Johann Wolfgang Goethe: »Faust« / Ponovitve: v petek, 6., v soboto. 7. novembra, in od ponedeljka, 9. do sobote, 14. novembra, ob 19.30. V torek, 3. novembra, ob 19.30 / Goran Vojnovic: »Jugoslavija, moja dežela« / Ponovitve: v sredo, 4. in v četrtek, 5. novembra, ob 19.30. V ponedeljek, 16. novembra, ob 19.30 / Vinko Moderndorfer: »Evropa«. / Ponovitev: v torek, 17. novembra, ob 19.30. Mala drama V torek, 3. novembra, ob 20.00 / Miha Mazzini: »Varni« / Ponovitev: v sredo, 4. novembra, ob 20.00 V soboto, 7. novembra, ob 20.00 / Jo- sif Brodski: »Demokracija!« / Ponovitev: v ponedeljek, 16. novembra, ob 19.30. V petek, 13. novembra, ob 20.00 / Vesna Hauschild: »Inventura« / Ponovitev: v soboto, 14. in v torek, 17. novembra ob 20.00. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V torek,3. novembra, ob 13.00 / Draga Potočnjak: »Srce na dlani« / Ponovitve: v sredo, 4., v petek, 5., ob 13.00, v ponedeljek, 9. ob 18.00 in v torek, 10. novembra, ob 17.00. MGL Veliki oder Jutri, 2. novembra, ob 19.30 / drama / Henrik Ibsen: »Peer Gynt«. / Ponovitev. v petek, 13. novembra, ob 19.30. V torek, 3. novembra, ob 19.30 / Simona Semenič: »sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije«. / Ponovitve: v sredo, 4. v petek, 6. in v soboto, 7. novembra ob 19.30. V ponedeljek, 9. novembra, ob 19.30 / komedija / Jera Ivanc: »Prevare«. Mala scena MGL V četrtek, 5. novembra, ob 19.00 / komedija / Daniel Glattauer: »Čudežna terapija« V ponedeljek, 9. novembra, ob 20.00 / komedija / George Axelrod: »Sedem let skomin« V četrtek, 12. novembra, ob 20.00 / drama / Simona Hamer (po motivih Prežihovega Voranca): »Samorastniki«. GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 10. novembra, ob 20.30 / balet / »Kemp dances - Invenzioni e Rein-carnazioni« / Avtor: Lindsay Kemp / Nastopajo: Lindsay Kemp, Daniela Maccari, Ivan Ristallo, David Haugh-ton, Alessandro Pucci in James Vanzo. V četrtek, 19. novembra, ob 20.30 / mu-zikal / Daniele Finzi Pasca: »La Verita« / Ko-producentka: Julie Hamelin Finzi / Scene: Hugo Gargiulo / Glasba: Maria Bonzanigo. / Ponovitve: v petek, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 16.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 22. novembra, ob 16.00. Gledališče Verdi V sredo, 4. novembra ob 20.30 / Don Giovanni / Wolfgang Amadeus Mozart (opera), dirigent Gianluigi Gelmetti, režija Al-lex Aguilera, izvajalca orkester in zbor Gledališča Giuseppe Verdi. Ponovitve: v četrtek, 5. novembra ob 20.30 ter v soboto, 7. in nedeljo, 8. novembra ob 16.00. Palatrieste Danes 1. novembra ob 21.00 / Max Pezzali. V petek 13. novembra ob 21.00 / Scorpions. V nedeljo 22. novembra ob 21.00 / Cesare Cremonini / Pù che logico tour. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 6. novembra, 20.45 / koncert / Nastopata: Francesca Dego - violina in Francesca Leonardi - klavir. / Program: Beethoven / Schiavo. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V torek, 10. novembra, ob 20.45 / koncert / »Wiener Symphoniker« / Dirigent: Charles Dutoit / Sergej Pro-kof'ev - Romeo e Giulietta, Suite dall'op. 64 / Claude Debussy - Prélude à l'après-midi d'un faune / Modest Mu-sorgskij - Quadri di un'esposizione. _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V petek, 6. novembra, ob 20.30 / muzi-kal / »Steps« / Nastopajo: WiGi Project, Art dance studio Portorož, Cuker teater Portorož, pevska zbora Giuseppe Tarti-ni Piran in MePZ Georgios Piran. LJUBLJANA Kino Šiška V petek, 6. novembra, ob 20.00 / rock glasba / Nastopajo norvežani Kvelertak V soboto, 7. novembra, ob 20.00 / progresivni rock / »International Blackjazz Society European tour 2015« / Nastopajo: Shining (Nor), Caligula'S Horse (Avstralija) in Jack Dalton (Nor). SNG Opera in balet V torek, 3. novembra, ob 19.30 / balet / »Meso srca / Kaktusi« / Glasbena vodja in dirigentka: Živa Ploj Peršuh; drugi dirigent:Aleksandar Spasic / Ponovitve: od srede, 4. do sobote, 7. novembra ob 19.30. V torek, 10. novembra, ob 10.00 in ob 11.30 / opera / Peter Šavli: »Pastir«. V sredo, 11. novembra, ob 11.00 / opera / Anton Foerster: »Gorenjski slav-ček«. V četrtek, 12. novembra, ob 19.30 / opera / Jacques Offenbach: »Orfej v peklu« / Ponovitev: v soboto, 14. novembra, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Palača Gopčevič: na ogled je razstava furlanskega fotografa Danila De Marca »Partizani neke druge Evrope«. Razstava bo na ogled do 8. decembra in sicer dopoldne od 10. do 13., popoldne pa od 16. do 19. ure (ob ponedeljkih bo, z izjemo 7. decembra, zaprta). Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. GORICA Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 10. novembra je na ogled razstava goriškega likovnega ustvarjalca Jožeta Ceja »Ujeta svetloba«, ogled je možen ob delavnikih od 10.30 do 18.30, ob sobotah pa od 10.30 do 13.30. _SLOVENIJA_ KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV LAKO STANOVANJSKA POČITNIŠKA PRIKOLICA OTOK OB SARDINIJI OTOK V SEVERNEM JADRANU / MORSKA RIBA, VRSTA SKATA KRONIKA, LETOPIS NEKDANJI NASLOV FRANCOSKIH KRALJEV NENADNA SMRT, MOŽGANSKI UDAR PREBIVALEC AFR.DRŽAVE OZEK USNJEN TRAK MUSLIMANSKA VERSKO -POLITIČNA SEKTA ORAČ V VINOGRADU ZAČETEK ANALIZE STRAST NAD SAMIM SEBOJ GL. MESTO MALDIVOV ITALIJANSKI SLIKAR IN PISATELJ (GIORGIO) TOM SELLECK NIKOLAS WISEMAN SLANO JEZERO V KAZAHSTANU REKA V ITALIJI, LEVI PRITOK TIBERE ZNANO LETOVIŠČE NA SICILIJI SMISEL KAKEGA DEJANJA, SMOTER, CILJ NAŠ ODBOJ-KAR (JERNEJ) BOLG.PESNIK (LJUDMIL) / IGOR MALALAN SRČEK BIJE..., URA SE OGLAŠA ... KIS REKA V KOLUMBIJI NUDISTI IN TAKO NAPREJ AM. DRAMATIK (ARTHUR) ŠPANSKI KRALJEVSKI KLUB ITALIJANSKA PEVKA LAHKE GLASBE BERI PRIMORSKI DNEVNIK NAŠ REŽISER (JOŽE) GRŠKA Črka NEKDANJA PUŠKA, KI SE JE POLNILA SPREDAJ AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA (LUCILLE) SOKRATOV TOŽNIK IVO ANDRIC NOGOMETNI KLUB IZ BERGAMA ZDRAVILIŠČE V DOLNJI AVSTRIJI, PRI DUNAJU ALOJZ REBULA PIJAČA STARIH SLOVANOV OTOK V GRČIJI, V EGEJSKEM MORJU NEKDANJA NEMŠKA GLASBENA SKUPINA NA VRHU ČAŠE AM. IGRALEC PACINO AM. OPERNA PEVKA NEKD. DIJAK SREDNJE ŠOLE PROZORNA SNOV VZHODNA NEMČIJA AM. PEVEC DAMONE PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK MESTO ITALIJANSKE POPEVKE ERVIN ČURLIČ LATINSKI VEZNIK SLOV. KOŠARKAR LAKOVIČ YAMASHITA TOMOYUKI ZNAMENJE ZA MNOŽENJE OTROŠKO JAJCE VATIKANSKA BANKA TEKAČČEZ DRNINSTRN OTROŠKO OKO IZRASTEK NA GLAVI domaČa PERNATA ŽIVAL NEKDANJI PREDSEDNIK ŠD BREG (DRAGO) SLOVARČEK - ANIT = Sokratov tožnik • ATC = nemška glasbena skupina (A Touch of Class) • ATRATO = reka v Kolumbiji • NERA = levi protk Tibere • STOJANOV = bolgarski pesnik • TOUREL = ameriška operna pevka (Jennie) 22 Nedelja, 1. novembra 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI MOVIE / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Mreže spomina, sledi Čezmej-na Tv: Dnevnik Slo 1 13.50 Moviextra 14.25 Film: Promised Land (dram., '12, i. M. Damon) 16.15 Film: Detective coi tacchi a spillo (det., '91, i. K. Turner) 17.50 0.50 Novice RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.45 Dnevnik 9.45 Dreams Road 10.30 A Sua immagine, vmes maša in angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.25 Serija: Il giovane Montalbano RAI2 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 7.00 Experia - Viaggio in Italia nell'anno dell'Expo 7.30 Dok.: La terra trema - Coltivare per ricostruire 8.00 Serija: Heartland 8.45 Serija: Il nostro amico Charly 9.30 I nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 22.40 La domenica sportiva 23.20 Avtomobilizem: Formula 1, VN Mehike, dirka RAI3 6.00 Fuori orario 7.00 Serija: Zorro 7.45 Film: Gli amanti latini (kom.) 9.20 Community - Le storie 10.00 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 11.05 Ritratti 12.00 14.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 E lasciatemi divertire 13.15 Geo 13.25 Fuori quadro 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Report 23.45 Gazebo 17.55 Film: Mystic Pizza (rom., '88, i. J. Roberts) 19.40 Film: Le avventure di Tom Sawyer e Huck Finn (pust.) 21.15 Film: Pasolini, un delitto Italiano (dram., It., '95) 23.00 Film: Il Decameron (kom., '71, r. P. P. Pasolini) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Pane e liberta 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 GranPremium 15.05 Serija: Padre Brown 16.35 Nad.: Compagni di scuola 17.30 0.35 Novice 17.35 Nad.: Una buona stagione 19.30 Nad.: Linda e il brigadiere 21.20 Tale e Quale Show 23.40 Mister Premium _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Serija: Due per tre 8.55 0.15 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Donnavventura 15.00 Film: Avalanche Express (akc.) 16.50 Film: Tom Horn (ve-stern, '80) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore RAI4 14.05 Film: Se mi lasci ti cancello (dram., '04, i. J. Carrey, K. Winslet) 15.55 17.05 De-litti in paradiso 17.00 Novice 18.00 Zoo 19.30 Supernatural 20.20 Teen Wolf 21.15 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.45 Mainstream Lucca Comics 2015 'Hv 22.55 Film: Lionheart - Scommessa vincente (akc.) _RAI5_ 14.201000 giorni per il pianeta Terra 15.05 Wild Medioriente 16.05 Gledališče: Una giovinezza enormemente giovane 17.00 Ubiq - Origine 17.30 C'e musica e musica 18.20 Novice 18.25 Petruška presenta 18.30 Glasba 20.15 Petruška incontri 20.40 Cult Book 21.15 Lo stato dell'arte 22.15 Al-fabeta5 23.05 Film: Miele (dram.) 21.15 Film: Colpevole d'innocenza (toiler, '99, i. A. Judd) 23.25 Film: Squadra 49 (akc., '04, i. J. Travolta) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 La corsa dei santi - La rive-lazione della tenerezza 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noè 14.00 Domenica Live 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 22.50 X-Style 23.30 Film: Kill for Me - Legami di morte (dram.) _ITALIA1_ 7.25 17.55 Risanke in otroške serije 8.40 Film: Le avventure di Lupin III - Il ritorno del mago (anim.) 9.55 Film: Bogus - L'ami- _ N d, b VREDNO OGLEDA HM Nedelja, 1. novembra - Lm Rai movie, ob 21.15 Pasolini, un delitto italiano Italija 1995 Režija: Marco Tullio Giordana Igrajo: Carlo De Filippi, Giulio Scar-pati, Antonello Fassari, Claudio Bi-gagli in Andrea Occhipinti Danes poteka štirideset let od noči med 1. in 2. novembrom 1975, ko so pri Ostiji ubili Pier Paola Pasolinija. Ob obletnici mu danes Rai movie posveča celotni sklop večernega in nočnega sporeda, ki ob 21.15 uvršča film Marca Tullia Giordane, povzet po biografskem romanu Pasolinijevega znanca Enza Siciliana. Filmska zgodba se začne prav v tisti novembrski noči ter rekonstruira celotno preiskavo in proces. Sedemnajstletni Pino Pelosi še danes velja za edinega osumljenca, pa čeprav je tisti proces imel cel kup pomanjkljivosti. Pri scenariju sta s Tullio Giordana sodelovala tudi Rulli in Petraglia in zgodbi se to seveda pozna, pa čeprav igralska zasedba ni na nivoju. Ob tem filmu bo Rai movie predvajal še tri Pasolinijeve filme in pa Pasolini prossimo nostro, Giuseppeja Bertoluccija, pri katerem je sodelovala tudi deželna kinoteka iz Humina. co immaginario (fant.) 11.50 Live a casa tua 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 14.05 Film: Mars Attacks! (zf, '96, r. T. Burton, i. J. Nicholson) 16.00 Film: Planet 51 (anim.) 19.00 Nan.: Camera Café 19.30 Film: Ti stimo fratello (kom., It., '12) 21.25 Open Space _IRIS_ 12.35 Film: Original Sin (dram., '01, i. A. Banderas, A. Jolie) 14.55 Film: L'ultima porta (dram.) 16.35 Io l'ho visto 16.40 Film: Always - Per sempre (dram.) 19.00 Film: Cuo-ri in Atlantide (dram., '01, i. A. Hopkins) 21.00 Film: The American (triler, '10, i. G. Clooney) 23.05 Film: Il tempo di decidere (dram., '98, i. V. Vaughn) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.45 Film: Souvenir d'Italie (kom.) 14.00 Kronika 14.40 Serija: La libreria del mistero 16.30 21.10 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Crozza nel Paese delle Meraviglie _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 17.30 I menu di Benedetta 12.25 Chi guida meglio? 13.0519.00 Chef per un giorno 15.10 Film: Starman (zf) 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Quel che resta del giorno (dram., '93, i. E. Thompson) 23.45 Film: Quella sera dorata (dram., '09, i. A. Hopkins) TELEQUATTRO 7.20 Le ricette di Giorgia 7.50 Sveglia Trieste! 10.20 20.20, 23.50 Dnevnik 10.35 Apri-ti cielo 10.40 La parola del signore 10.55 Tisane, uguenti e cachet 13.50 20.55 Qui studio a voi stadio 20.05 20.40 Dodici minuti con Cristina 20.35 Qua la zampa 0.05 Ro-tocalco Adnkronos 0.20 Trieste in diretta _LAEFFE_ 11.40 Jamie: Comfort Food 12.35 Il re del-lo street food 13.4517.50 Posso dormire da voi? 15.55 Serija: Omicidi tra i fiordi 19.00 Vicini di viaggio 19.30 Viaggi nudi e crudi 20.05 Il cuoco vagabondo 21.10 Film: Quasi famosi - Almost famous (dram.) 23.30 Nad.: Tess dei D'Urberville _CIELO_ 12.00 19.15 Affari in grande 13.00 Novice 13.15 20.15 Affari di famiglia 14.15 Film: Banlieue 13 (akc.) 15.45 Film: Firequake (zf) 17.30 Film 21.15 Film: The Foreigner - Lo straniero (akc., '03, i. S. Seagal) _DMAX_ 13.20 Come e fatto il cibo 14.10 21.10 Un-ti e bisunti 15.05 La guerra dei coltelli 15.55 La prova del diavolo 16.50 23.45 Affari a quattro ruote 18.35 Affare fatto! 19.30 Cac-ciatori di tesori SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Nedeljska maša 10.55 Dok. film: Pastir 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 23.05 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Pa se sliš... 15.05 Film: Moj mož Godfrey (kom., '36, i. W. Powell) 16.35 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 17.20 Naj muzika igra 17.45 Velika imena malega ekrana 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Nova dvajseta 20.30 Dok. odd.: V fokusu 21.25 Dok. odd.: Pesem iz gozda 23.35 Film: Vračanje (triler) SLOVENIJA2 7.00 Duhovni utrip 7.15 City Folk - Obrazi mesti 8.15 Glasbena matineja 9.15 Glasba 9.45 Posebna ponudba 10.35 Nan.: Se zgodi 12.50 Žogarija 13.15 Šport & Špas 13.45 Športni izziv 14.55 Dok. film: Aleksandrin-ke 16.30 Zvezdana 17.20 Film: Tekmovanje (dram.) 19.00 Avtomobilnost 19.35 Žrebanje Lota 19.50 Avtomobilizem: Formula 1, VN Mehike, prenos dirke 22.00 Vse je mogoče 23.30 Velika imena malega ekrana _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Evronovice 14.30 Tednik 15.00 Vrt sanj 15.45 Dok. odd.: K2 16.15 4. Mednarodni Bienale sodobne glasbe Koper 201417.05 Avtomobilizem 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.05, 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Avtomobilizem 19.45 Glasba zdaj 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Lynx magazin 21.30 Dok.: L'isola d'Ischia 22.15 Slovenski magazin 22.50 8. Mednarodni zborovski festival Koper 23.30 Sredozemlje _POP TV_ 6.45 Risanke, otroške in zabavne serije 11.05 13.05 Tv prodaja 11.20 Film: Bi ali ne bi? (rom.) 13.20 Kuharski dvoboj tortic 14.15 Film: Izven nadzora (krim.) 16.00 Film: Madagaskar 2 (anim.) 17.40 Zdravo, Tereza! 18.15 Polona ga žge 18.55 Novice in vreme 20.00 Slovenija ima talent 22.10 Film: Guru (kom., '02, i. H. Graham) _KANAL A_ 7.20 18.30 Serija: Naša mala klnika 8.10 14.35 Serija: Goldbergovi 8.35 19.30 Serija: Dva moža in pol 8.55 Serija: Veliki po-kovci 9.50 Magazin Lige Evropa 10.45 Magazin Lige prvakov 11.10 Tv prodaja 11.25 Top Gear 12.30 Film: Preden pade dež (dram.) 15.05 Film: Reci da (kom., '08, i. J. Carrey) 17.05 Volan 17.45 Pazi, kamera! 20.00 Film: Merkurjev srd (akc., '98, i. B. Willis) 22.10 Film: Ko pride Joe Black (dram., '98, i. B. Pitt, A. Hopkins) PLANETTV 11.00 Nad.: Sedma nebesa 12.00 Nan.: Vojaške žene 12.55 Hiša vaših sanj 14.00 Ramsay rešuje hotele 15.00 Film: Cvetje v jeseni (dram., '73, i. M. Župančič) 17.20 Ta teden z Juretom Godlerjem 18.00 0.00 Dok.: Galileo 19.00 21.55 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Slutnja (triler, '07, i. S. Bullock) 22.00 Film: Po življenju (horor, '09, i. C. Ricci) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovor z diplomatom in univerzitetnim profesorjem dr. Karlom Bonuttijem, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Imeli boste močno motivacijo za zasledovanje svojih sanj in se boste popolnoma zaprli v svet idealov. Zdravje: izboljšanje počutja bo pripomoglo k dodatni energiji. Dobro jo izkoristite! m^l BIK 21.4.-20.5.: Že nekaj časa se spopadate s težavami na delovnem mestu. Pred vami so pomembni izzivi tudi na osebnem področju, zato pazite, da vam ne bodo vzeli preveč energije in volje. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Vračali se boste v preteklost in raziskovali svoj razvoj skozi otroška leta. Predvsem čustveno boste dojemali pot, ki ste jo prehodili. Zdravje: nekaj svežine bo na tem področju. RAK 22.6.-22.7.: Zelo boste «« sproščeni in brezskrbni. Na delovnem mestu boste dobro poskrbeli za razpoloženje v kolektivu, kar bo na vse spodbudno vplivalo. Družabno življenje vam bo veliko pomenilo. LEV 23.7.-23.8.: V preteklem (^^r tednu ste se delno rešili čustvenega bremena, ki vas je zadrževalo že precej časa. V naslednjih dneh pa vam bo težka odločitev pomagala pregnati še zadnje sence dvoma. DEVICA 24.8.-22.9.: Navdani ^^ boste z močno senzualno energijo, ki se bo izražala v zelo nestalnem razpoloženju. Želeli boste, da se bodo ljudje prilagajali vam, vi pa ne boste vračali pozornosti. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vaše ^ ^ razpoloženje se bo spremenilo. Na delovnem mestu boste brez prave energije, prav tako ne boste imeli veliko moči za partnerja in družino. Prosti čas posvetite predvsem sebi. ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Čeprav boste vztrajni in motivirani, boste na delovnem mestu imeli težave z dojemanjem širše slike. Ne boste veliko pripomogli k projektu, s katerim se zdaj ukvarjate. STRELEC 23.11.-21.12.: Bodite pazljivi glede pomembne odločitve. Podcenjevanje njenih razsežnosti vas lahko spravi v neugoden položaj. Partnerstvo: na tem področju se obeta obdobje sprememb. KOZOROG 22.12.-20.1.: Navdihnila vas bo močna volja po čustveni bližini. Samski kozorogi se pazite oseb, ki jim ne morete zaupati. Prehitro se boste navezali na ljudi okoli sebe, kar se vam lahko dvojno vrne. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V odnosih boste imeli zelo neposreden pristop. V pogovorih ne boste ovinkarili. Na delovnem mestu bodo nastale zamere zaradi vaše odkritosti. Bodite previdni in ne pojdite predaleč. RIBI 20.2.-20.3.: Želeli si boste uspehov in celo slave. Zaganjali se boste v svetove, ki ne bodo dosegljivi. Pazite, da v sanjarjenju ne boste šli predaleč. V prihodnjem tednu boste spet z nogami na tleh. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Sotto copertura 23.25 Petrolio RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.35 Protestantesi-mo 8.05 Serija: Le sorelle McLeod 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Senza trac-cia 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Pechino Express - Il nuovo mondo 23.35 2Next - Economia e futuro RAI3 RAI4 13.15 Switched at Birth 14.10 Sabrina, vita da strega 15.00 Stargate Atlantis 15.40 Andromeda 16.25 Star Trek: Enterprise 17.10 Novice 17.15 Robin Hood 18.05 Beauty and the Beast 18.45 Reign 19.30 Under the Dome 20.15 Vikings 21.15 Zoo 22.35 Mainstream Lucca Comics 2015 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Parlamento Spaziolibero 10.10 Mi manda Rai-Tre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quo-tidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 15.55 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.00 Il pro-cesso del lunedi Valentino 14.05 Serija: I misteri di Murdoch 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Serija: Un medico in famiglia 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.10 Nad.: Il restauratore 21.20 Serija: Last Cop - L'ul-timo sbirro _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo spor-tello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Di-stretto 2116.35 Ieri e oggi in TV 16.45 Serija: Il ritorno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.00 23.30 Grande Fratello 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Serija: Squadra Antimafia _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 14.05 Nan.: Simp-sonovi 14.30 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Nan.: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Serija: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Le Iene Show IRIS 13.30 Film: La polizia incrimina, la legge as-solve (det., It., '73) 15.25 Film: Due mafiosi nel far West (vestern, '64) 17.30 Note di cinema 17.35 Film: Il vendicatore di Kansas City (vestern, '64) 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Mamma Roma (dram., It., '62) 23.00 L'ho visto 22.50 Film: Wrecked (triler) _RAI5_ 14.401000 giorni per il pianeta Terra 15.30 Wild Medioriente 16.25 Dok. film: Che strano chiamarsi Federico 18.05 Novice 18.15 20.40 Passepartout 18.40 Il giro del mondo in 80 meraviglie 19.45 Art of... America 21.15 Laboratorio Ronconi -Calderon 22.40 Gledališče: 'Na specie de ca-davere lunghissimo RAI MOVIE 14.00 Film: Impiccalo piu in alto (vestern, '68) 16.00 Film: Sirene (kom., '90, i. Cher) 17.55 0.45 Novice 18.00 Film: Pasolini, un delitto Italiano (dram., It., '95) 19.45 Film: I fichissimi (kom.) 21.15 Film: Seminole (ve-stern, '53) 22.50 Film: A distanza rawicinata (dram., '86, i. S. Penn) RAI PREMIUM 11.30 Nad.: Un posto al sole 12.20 19.25 Nad.: Terra nostra 13.05 Nad.: Rosso San 23.05 Film: Medea (dram., '69, i. M. Callas) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.50 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.20 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 Otto e mezzo 21.10 Nad.: Grey's Anatomy _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20, 19.00 Cuochi e fiamme 8.30 I menu di Benedetta 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 15.20 Serija: Providence 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Aktualno: Musa Tv 12.45 Italia economia e prometeo 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.2017.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Basket Recanti - Pallacanestro Trieste 18.00 Trieste in diretta 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Live _LAEFFE_ 11.35 13.30 Il cuoco vagabondo 12.35 Bourdain: Cucine segrete 14.35 Silvia, pepe quanto basta 15.35 David Rocco: Dolce vita 16.40 Jamie: Comfort Food 18.40 Il re dello street food 19.55 Novice 20.05 Rac-conti sul corpo 21.10 Film: Monsieur Lazhar (dram.) 23.00 Film: Confessioni di un figlio del secolo (dram.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affari in grande 20.15 Af-fari di famiglia I RIS Ponedeljek, 2. novembra Iris, ob 21. uri VREDNO OGLEDA Mamma Roma Italija 1962 Režija: Pier Paolo Pasolini Igrajo: Anna Magnani, Ettore Ga-rofalo in Franco Citti V Pasolinijevem imenu bo potekal tudi del ponedeljkovega televizijskega sporeda in sicer z njegovim ce-lovečercem iz leta 1962, ki pripoveduje o »Mammi Romi«, prostitutki, ki odloči, da bo zapustila svoj poklic. Njena velika želja je, da bi lahko spet skrbela za sina Ettoreja, ki so ji ga oblasti odvzele in ga zaupale varstvu druge družine. Poroči se s starim znancem Carmi- nejem, s prihranki si kupi stanovanje v predmestju Rima, kmalu nato pa si pribori tudi stojnico znotraj bližnje tržnice in upa, da se ji bodo sanje o lepšem in boljšem življenju kmalu uresničile. A žal njeni načrti se bodo kmalu izjalovili ... Ko pa sin odraste in izve za mamino preteklost, se prepusti alkoholu in zaide v slabo družbo. Po aretaciji, umre v zaporu. KANAL A 21.10 Film: Dancing at the Blue Iguana (dram.) _DMAX_ 13.20 Cattivissimi amici 14.10 Cacciatori di tesori 15.05 Ferito a morsi 15.55 Nella terra dei serpenti 16.50 Come e fatto 18.35 Affare fatto! 19.30 Container Wars 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 Come e fatto il cibo 22.55 Nudi e crudi SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.1018.20 Kviz: Vem! 11.50 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Nan.: Se zgodi 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Sveto in svet 14.40 Dok. serija: Village Folk - Ljudje podeželja 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.10 Risanke 16.00 Točka preloma 16.30 Duhovni utrip 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Pisave 23.40 Imago Sloveniae SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 18.55 Risanke in otroške oddaje 8.10 Zgodbe iz školjke 8.25 Žogarija 8.50 Šport & Špas 9.50 Točka 11.2017.00, 0.05 Halo TV 12.20 Dobro jutro 14.35 Polnočni klub 16.00 Ljudje in zemlja 18.00 Nad.: Pokličite babico 19.30 Kratki film: Skupaj 19.40 Infodrom 20.00 Nad.: Žena, mož in nepridipravi 20.55 Serija: Inšpektor Banks 22.30 Film: Načelnik (dram., Ru., '13) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 23.25 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 8. Mednarodni zborovski festival Koper 16.10 Vesolje je... 16.40 Tednik 17.10 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 22.50 Športel 18.35 23.20 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj _POP TV_ 6.50 Risanke in otroške serije 7.50 9.30, 10.45, 12.00 Tv prodaja 8.05 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.45 Sanjska ženska 11.00 Nad.: Grehi preteklosti 12.15 20.00 Gostilna išče šefa 13.45 Nad.: Usodno vino 14.50 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Nad.: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 21.55 Novice 21.30 Cel svet ima talent 22.25 Serija: Kosti 23.20 Serija: Na kraju zločina - Miami 7.30 Magazin Lige prvakov 8.00 Risanke in otroške oddaje 8.5012.45 Serija: Moj razred 9.15 16.35 Serija: Zmešana soseda iz stanovanja 23 9.35 13.45 Serija: Beverly Hills 90210 10.25 11.35, 13.15 Tv prodaja 10.40 Serija: Beli ovratnik 11.5017.00 Serija: Lepo je biti sosed 14.45 Film: Guru (kom.) 18.00 Svet 19.00 Nan.: Kar bo, pa bo 20.00 Film: Jackie Chan - Prvi udarec (akc., '96, i. J. Chan) 21.35 Film: Številke za umor (akc., '02, i. S. Bullock) PLANET TV 12.20 Ellen 13.20 Nan.: Talenti v belem 14.20 Nad.: Sulejman Veličastni 15.25 Nan.: Allo allo 16.05 Nan.: Prijatelji 16.35 Ramsay rešuje kuhinje 17.40 21.25, 22.35 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.25 23.05 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Nad.: Ena žlahtna štorija 23.30 Serija: Zoo RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Romance, serenade, arije in samospevi italijanskih skladateljev 19. stoletja (pripravlja Ivan Tavčar); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z diplomatom in univerzitetnim profesorjem dr. Karlom Bonuttijem; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: John Wolfgang Goethe - Izbirne sorodnosti, 11. del, sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 11.00 Gremo plesat zvečer; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo ple-sat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Po-meriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 4 Nedelja, 1. novembra 2015 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E »Pole position« Rosbergu CIUDAD DE MEXICO - Dirko svetovnega prvenstva formule 1 v Mehiki bo danes (start ob 20.00) s prvega mesta začel Nemec Nico Rosberg. Drugi voznik Mercedesa je v kvalifikacijah premagal svežega svetovnega prvaka, svojega moštvenega sotekmoval-ca Britanca Lewisa Hamiltona. Za Rosberga je to četrti »pole position« v nizu, z novim uspehom pa je še enkrat preprečil veselje Hamiltonu, ki čaka na svoj jubilejni 50.najboljši položaj v karieri. Tretji čas je dosegel Nemec Sebastian Vettel s Ferrarijem. Pianigiani odhaja? Selektor italijanske košarkarske reprezentance 46-letni Simone Pianigiani naj bi bil tik pred razrešitvijo pogodbe z italijansko košarkarsko zvezo. Tako piše Gazzetta dello Sport, ki omenja, da med zdajšnjim selektorjem in predsednikom zveze Fip Giannijem Pe-truccijem je v zadnjem obdobju prišlo do trenj. Pianigiani je bil imenovan za selektorja leta 2009. Večina košarkarskih poznavalcev je prepričanih, da mu bo nasledil zdajšnji košarkarski strokovnjak in pomožni trener San Antonio Spursov Ettore Messina. NOGOMET - V A-ligi Inter premagal Romo, Juventus pa Torino Vse bolj zanimivo TURIN/MILAN - Derbi tekmo 11. kroga je A-lige na milanskem San Siru je pripadal Interju Roberta Mancinija, ki je »ma-tiral« sinoči premalo učinkovito Romo. Rimljani so sicer napadali in velikokrat streljali proti vratom odličnega slovenskega vratarja Samirja Handanoviča, ki je bil med glavnimi junaki, saj je vsaj trikrat odločilno posegel. Zmagoviti gol je v prvem polčasu dosegel Medel. Inter je po včerajšnjem krogu, v pričakovanju današnjih tekem, sam na vrhu lestvice. Obeta se torej izjemno zanimiva sezona. Turinski derbi je tudi letos osvojil Juventus. Podobno kot v lanski sezoni so Alle-grijevi fantje »ukrotili bike« šele v sodnikovem dodatku, ko je zmagoviti zadetek za Staro damo zadel Cuadrado. Juventus je v prvem polčasu povedel z golom Pogbaja, ki v zadnjih krogih ne blesti (še posebno ne proti Sas-suolu). Za Juve se srečanje ni začelo na najboljši način: po desetih minutah je morala zaradi lažje mišične poškodbe z igrišča Khedi-ra, ki bo tako preskočil torkovo tekmo lige prvakov proti Borussi. Pravzaprav je šlo za neke vrste srečo v nesreči, saj je nemškega igralca arabskih korenin zamenjal odločilni Cuadrado. Torino je izenačil po povratku s sla-čilnic z Bovom. Tik pred trikratnim žvižgom pa prvi gol v črno-belem dresu Kolumbijca. LONDON - Ragbi reprezentanca Nove Zelandije je na svetovnem prvenstvu v Angliji ubranila naslov prvakov z zadnjega tekmovanja. V velikem finalu je na Twickenham stadionu v Londonu premagala Avstralijo s 34:17. Bron so si že v petek po zmagi nad Argentino priborili Južnoafričani. Nova Zelandija je z včerajšnjo zmago postala prva reprezentanca v zgo- dovini, ki ji uspelo ubraniti zlato medaljo na SP, pa tudi prva, ki ima skupno zdaj tri naslove. Novozelandci so bili najboljši na svetu še v letih 1987 in 2011. Angležem je v tolažbo ostalo le nekaj rekordov in denarja; šesttedensko tekmovanje je prineslo 210 milijonov evrov dobička. Na fotografiji ANSA novozelandski ragbist Ma'a Nonu VATERPOLO - A1 -liga Tržaški vaterpolisti prebili led SIRAKUZA - Tržaški vaterpolisti kluba Pallanuoto Trieste so v 5. krogu A1-lige končno prvič zmagali. Na Siciliji so 2 13:12 premagali Ortigio iz Sira-kuze. Od Tržačanov imata največ zaslug za zmago Ray Petronio (6 golov) in Gru-my Gustavo Guimaraes (4). TENIS - Wta Finals Poljsko-češki finale SINGAPUR - Poljakinja Agnieszka Radwanska in Petra Kvitova bosta danes igrali v finalu zaključnega turnirja WTA sezone v Singapurju. Radwanska je v prvem polfinalu premagala Španko Garbine Mu-guruzo s 6:7 (5), 6:3 in 7:5, Kvitova pa v drugem Rusinjo Marijo Šarapovo s 6:3 in 7:6 (3). OBSTANEK - Slovenska teniška reprezentanca si je izborila obstanek (šesto leto zapored) v prvi evroafriški skupini Davisovega pokala. Dvoboj z Litvo v Kranju je v svojo korist odločila že po igri parov, ki sta jo Blaž Kavčič in Blaž Rola dobila s 3:0 v nizih. KOŠARKA - Liga ABA: Zadar -Olimpija 67:56, Krka - Skopje 72:68. A1-liga: Cantu - Brindisi 100:103. ODBOJKA - 1. DOL, ženske: For-mis - Luka Koper 0:3. Moški: ACH Volley - Triglav 2:3 (J. Terpin 4). ROKOMET - A1-liga: Meran -Principe Trst 26:29 (Anici 8 golov, Ove-glia 5). V Sloveniji: Maribor - Celje 29:27, Velenje - Koper 35:22. DRAGIC - Ekipa Cleveland Cavaliers je v košarkarski ligi NBA doma premagala Miami Heat s 102:92, za poražene goste pa je Goran Dragic v prvi peterki in v 33 minutah in 36 sekundah zbral 11 točk, šest podaj in tri skoke. 2 nogometaša italijanske narodnosti na igrišču od prve minute na si-nočnji tekmi v Milanu: Florenzi (Roma) in D'Ambrosio (Inter). A-LIGA 11. krog Juventus - Torino 2:1 Strelci: Pogba 19.; Bovo (T) 51., Cuadrado 93. Inter - Roma 1:0 (1:0) Strelec: Medel 30. Rdeč karton: Pjanic (R) 73. VRSTNI RED: Inter 24, Roma 23, Napoli 21, Fiorentina 21, Sassuolo 18, Lazio 18, Atalanta 17, Milan 16, Sampdoria 15, Torino 15, Juventus 15, Chievo 12, Empoli 11, Palermo 11, Genoa 11, Udinese 11, Frosinone 10, Bologna 6, Verona 5, Carpi 5. Danes: 12.30 Fiorentina - Frosinone, 15.00 Bologna - Atalanta, Carpi - Verona, Genoa -Napoli, Udinese - Sassuolo, 20.45 Lazio -Milan; jutri: 19.00 Chievo - Sampdoria, 21.00 Palermo - Empoli. B-LIGA - Izidi 11. kroga: Ascoli - Vercelli 0:1, Bari - Novara 1:1, Brescia - Latina 1:0, Cesena -Lanciano 2:0, Como - Modena 1:1, Livorno -Trapani 2:0, Pescara - Crotone 4:1, Salernitana - Perugia 1:1, Ternana - Avellino 0:3. Vrstni red: Cesena 23, Crotone 21, Cagliari 20, Livorno 20, Bari 19, Pescara 18 (...). V SLOVENIJI - 1. SNL: Domžale - Zavrč 0:1, Celje - Olimpija 0:4, Maribor - Rudar 7:1, Luka Koper - Krka 0:0. Vrstni red: Olimpija 35, Maribor 28, Domžale 28, Gorica 28, Zavrč 25, Rudar 18, Krka 18, Luka Koper 13, Krško 13, Celje 11. GIMNASTIKA - SP Prvič štirim telovadkam zlata kolajna GLASGOW - Prvi dan posamičnih finalov na svetovnem prvenstvu v športni gimnastiki v Glasgowu je prinesel nevsakdanji razplet na dvovišinski bradlji, saj so si kar štiri telovadke delile prvo mesto. To se je zgodilo prvič v zgodovini SP. Junak dneva je Britanec Max Whitlock, ki je osvojil najprej srebro, nato še zlato - zgodovinsko za Veliko Britanijo. Zlato na dvovišinski bradlji so si pri-telovadile Rusinji Darja Spiridonova, Viktorija Komova, Američanka Madison Kocian in Kitajka Yilin Fan. Vse so prejele oceno 15,366. Prva odločitev dneva je bila na parterju. Sestava je najbolje uspela Japoncu Ken-zu Shiraiju, ki je suvereno premagal konkurente. Whitlock se je nato vpisal v zgodovino na konju z ročaji, kjer je osvojil zlato in postal prvi Britanec z naslovom svetovnega prvaka v športni gimnastiki. Naslov najboljše na svetu na preskoku je osvojila Rusinja Marija Paseka (15,666). Na krogih je slavil Grk Eleftherios Petrounias, letošnji evropski prvak in zmagovalec na tem orodju na evropskih igrah v Bakuju. SP se bo končalo danes, ko telovadce čakajo preskok, bradlja in drog, telovadke pa gred in parter. Američanki za ... Belorusijo GLASGOW - Ameriški telovadki Alaina Kwan in Kylie Dickson sta na gimnastičnem SP deležni vsaj toliko pozornosti kot zvezdnika Kohei Uchi-mura in Simone Biles. A Kwanova in Dicksonova nista bili članici zlate ameriške selekcije, nastopali sta za Belorusijo, državo, ki je nista še nikoli niti obiskali. Telovadki sta z nastopom za državo, ki jo avtoritativno vodi Aleksander Lukašenko, na družbenih omrežjih sprožili pravi val zmerljivk, milejši nasprotniki beloruske politike so športnicama očitali samo nepatriotsko držo. ŠPORTNA GIMNASTIKA - Tea Ugrin Odločna in elegantna V Glasgowu vnesla nekaj elegance in več mehkobe - Dokazala je, da si zasluži mesto v reprezentanci Novinarjem se najraje izmika. »Saj mi ne bo treba pred kamero ali mikrofon,« prestrašeno sprašuje. Četudi prideš brez dodatnih pripomočkov, samo s peresom in beležko, je vselej bojazljiva, zadržana in sramežljiva. Odgovori so večinoma kratki, najraje ima svoj nasmeh, s katerim pritrjuje vprašanjem ali zaključi odgovor. Skoraj nemogoče se ti potem zdi, da tako drobna in nežna deklica lahko iz sebe iztisne neopisljivo zagrizenost. Pa vendar Tea Ugrin, 17-letnica s Ferlugov, je tega zmožna. Plavolasa mladenka svoj drugi jaz najraje predstavlja v svojem (drugem) domu - v telovadnici na Ulici Vespucci, kjer domuje matični klub Artistica '81 -. Tam ji je med parterjem, dvo-višinsko bradljo in gredjo najbrž najbolj prijetno. Tam ni zadržana, niti strahopetna. Na orodjih je kot lev, samozavestna in edina, pripravljena na izzive, perfekcionist-ka, pa tudi potrpežljiva in vztrajna. Nikoli prenagla, niti pri napovedih. Predana je svojemu športu, vestna in disciplinirana. In vse to je na svetovnem prvenstvu v Glasgowu, ki se bo danes zaključilo, tudi privlekla na dan. Na Škotsko je odpotovala, ne da bi vedela, ali bo na letos najpomembnejšem tekmovanju sploh nastopila. Naposled pa so jo delo, vztrajnost in potrpežljivost po poškodbi poplačali. Selektor jo je uvrstil med tri telovadke, ki so na najtežji tekmi sezone nastopile na vseh štirih orodjih (ostale tri vpoklicane so nastopile samo na dveh). In njega in ekipo v svojem krstnem nastopu na SP ni razočarala: z odlično predstavo je pripomogla, da si je Italija priborila vozovnico za Rio. Nato je pred polno dvorano stopila še dvakrat, obakrat prepričljivo, kar je spet dokaz, kako je gotova v tem, kar dela. In to ne med katerokoli konkurenco, ampak med svetovno člansko elito, v najtežji zvrsti (mnogoboju), med mišičastimi in postavnejšimi kon-kurentkami, ki jih je letos na mednarodni ravni prvič spoznala šele junija na Evropskih olimpijskih igrah v Bakuju. V zadnjem najboljšem nastopu jo je najbrž minila tu- Tea Ugrin fotodamj@n di trema, da se je lahko v dvorani SSE Hydro še zadnjič izpela in prepričala tudi skeptike, da si je mesto v ekipi zares zaslužila. Svoje pa so zagotovo prispevale tudi sanje o olimpijskih igrah, ki so v njenih odgovorih vselej prisotne že dlje časa. Ali bo to vsekakor dovolj za Rio, je še prerano napovedati. Ne glede na to, je na škotskem tekmovališču zagotovo zapustila nekaj svojega in pokazala, da mišice že niso vse. V primerjavi z ostalimi je v Glasgowu vnesla nekaj svoje elegance in več mehkobe, kar jo od daleč razlikuje tudi od najboljših. Ali bo to vselej dovolj? Če že drugega ne, bo s svojo predstavo še naprej poskrbela, da bo gimnastika ohranjala vsaj nekaj umetniškega videza in ženskosti, saj se že danes naglo približuje moški. (vs) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 25 KOŠARKA - V državni C-ligi gold Reakcija Jadrana in novi točki, poškodba Baticha Jadranovec Martin Ridolfi je v 24 minutah dosegel 21 točk fotodamj@n Spilimbergo - Jadran 63:74 (21:15, 41:38, 56:53) Jadran: M. Batich 9 (3:4, 3:6, 0:4), Cet-tolo (-, 0:1, 0:1), De Petris 10, (2:2, 4:5, -), Malalan 7 (1:2, 3:4, 0:1), D. Batich (-, 0:2, 0-), Kojanec (-, -, 0:1) , Ban 14 (-, 4:5, 2:4), Ridolfi 21 (2:2, 2:2, 5:8), Daneu 6 (-, -, 2:5), Rajčič 7 (-, 2:3, 1:4). Trener: Andrea Mura. Izgubljene žoge: 11; pridobljene: 9; asistence: 9; skoki: 23 (16 + 7). SON: 22. PON: Malalan. Po porazu proti Falconstarju je Jadran odlično odreagiral in v gosteh premagal Spilimbergo, ki ostaja tako na dnu lestvice z dvema točkama. Ne- KOŠARKA - Deželna C-liga silver Mirna roka in hladnokrvnost Libertas Acli - Breg 64:75 (9:17, 32:37, 47:53) Breg: Carra 18 (7:8, 4:8, 1:4), Mattiassich nv., Zobec 4 (-, 2:4, -), Pigato 2 (-, 1:5, 0:1), Slavec 8 (-, 1:1, 2:5), Strle 10 (6:8, 2:5, 0:1), Vecchiet 14 (5:5, 3:9, 1:3), Coretti nv, Se-mec 0 (-, -, 0:1), Cigliani 13 (1:2, 3:8, 2:4), Gelleni 6 (-, 3:6, 0:1). PON: Pigato v 36' in Strle v 38'. Trener: Krašovec. Breg se je po dveh tednih premora vrnil na igrišče in dosegel lepo zmago proti nevarnemu moštvu iz San Danieleja, ki je do te tekme kar trikrat zmagalo, izgubilo pa je le na enem srečanju. Varovanci trenerja Kra-šovca, ki so tokrat nastopili brez Spigaglie in Crisma-nija, so v bistvu vodili od prve do zadnje minute srečanja. Zasluge za to ima odlična skupinska igra, saj so igralci dosegli vsaj 10 točk, 8 pa jih je dodal Slavec. Izstopal je predvsem Vecchiet, ki je 14 točkam dodal tu- di veliko odbitih žog in dobesedno kraljeval pod obema košema. Domača ekipa se je sicer v zadnji četrtini približala na pet Tomaž Strle (Breg) fotodamj@n točk zaostanka, tedaj pa je - že drugič letos v podobnih razmerah - stopil v ospredje Marco Carra, ki je ohranil mirno kri in z zelo solidnim izvajanjem prostih metov popeljal svoje moštvo do tretje zmage v letošnjem prvenstvu. (av) gativno točko včerajšnjega večera pa predstavlja poškodba kolena, ki jo je utrpel Daniel Batich v prvem delu srečanja. Jadranov organizator igre ni več stopil na igrišče, saj so ga nato odpeljali v bolnišnico. Igralci Jadrana pa so bili v začetnih minutah paralizirani, saj je Spilimbergo povedel z 12:0. Gostje so nato odreagirali in po zaslugi odlične druge četrtine, in predvsem sijajnega Martina Ridolfija (na koncu tekme je dosegel 21 točk z odličnimi odstotki) znižali zaostanek na tri točke razlike tik pred koncem polčasa. S trojko Battaglie so domači v tretji četrtini ponovno dosegli osem točk prednosti. Od tega trenutka dalje pa so igralci Jadrana odigrali agresivneje v obrambi, tako da so s košem Rajčiča na začetku poslednje četrtine tudi prvič povedli (56:57). Kot se je že zgodilo na prejšnji tekmah, so v zadnjih minutah Ban in soigralci popolnoma nadigrali nasprotnike zaradi boljše fizične priprave. Met za tri točke Ri-dolfija v šesti minuti je goste popeljal do vodstva devetih točk, tako da je bilo srečanja predčasno konec, saj so Murovi varovanci z uspešnim izvajanjem prostih metov do konca brez težav upravljali rezultat. Včerajšnja zmaga je sad odlične igre celotnega kolektiva, predvsem pa sijajne zadnje četrtine, ko je Jadran nasprotnikom dovolil le sedem točk. Najboljše srečanje v letošnji sezoni je odigral Ridolfi, ki je v v 24 minutah dosegel 21 točk, košarkarji Jadrana pa so bili kar 64-odstotni pri metu za dve točki. (av) KOŠARKA Krmilo KK Bor prevzel ■ ■m •• v* v Igor Kocijančič Košarkarski klub Bor ima novega predsednika. Odslej bo svetoivansko košarkarsko društvo vodil Igor Kocijančič, ki je do pred nedavnim vodil Športno združenje Bor (dva mandata pa je bil tudi deželni svetnik). Novega predsednika so izvolili na petkovem občnem zboru, med katerim je po desetih letih na krmilu predsedniško mesto zapustil Bruno Kneipp, ki ostaja sicer v odboru. Upravno ekipo zapuščajo dolgoletni stebri Renato Štokelj (aktiven je bil celih 49 let!), ki je bil tudi predsednik med leti 1995 in 2005, Mario Pison in Salvatore Parisi. Vsi posegi na skupščini so bili izjemno čustveni. Izvolili so nov 19-članski odbor, podpredsednik je David Štokelj, odgovoren za stike s košarkarsko zvezo pa Marzio Krizman. Igor KocijanCiC fotodamj@n Druge funkcije - Tajnik in blagajnik: Boris Stopar; odborniki: Roberto Filipac, Andrea Bremec, Erik Cin-gerla, Bruno Kneipp, Dario Kovačič, Si-niša Krčalic, Lucio Martini, Andrea Pie-ri, Štefan Samec, Mladen Sare, Aleksander Semen, Edi Sosič, Aljoša Terčon, Cesare Ursich, Ervin Žerjal. www.primorski.eu1 D-LIGA - Kontovel na gostovanju brez osvojenih točk Preobrata ni bilo Kontovel je nastopil z okrnjeno postavo - Nabrežinski Sokol je v gosteh premagal tržaški Cus Cutazzo San Vito - Kontovel 82:70 (24:17, 44:30, 64:56) Kontovel: Škerl 22 (-, 5:8, 4:7), Žerjal 2 (0:2, 1:5, 0:4), Majovski 8 (0:1, 4:7, -), Bufon (-, 0:1, -), Gantar 11 (5:6, 3:6, -), Starc 17 (4:5, 5:11, 1:2), S. Regent (-, -, 0:1), Sossi 4 (0:2, 2:5, 0:3), J. Zaccaria 4 (-, 2:2, -), Devetak n.v., trener Švab. PON: Zaccaria (32). Kontovelci so zasluženo izgubili v gosteh proti enakovrednemu tekmecu Cuttazzu San Vito, ki je skozi vso tekmo vodil. Takoj pa naj omenimo, da se je v vrstah Kontovela še kako poznala odsotnost dveh stebrov moštva, Petra Lisjaka in Gregorja Regenta. Švabovi varovanci so slabo igrali v prvem polčasu, po katerem so zaostajali za 14 točk. Predvsem so bili pomanjkljivi v obrambi. Kontovelci so v tretji četrtini nekoliko izboljšali svojo igro, prestregli so gostiteljem nekaj žog in visoki zaostanek 20 točk zmanjšali na osem. Že boljše so se odrezali v zadnji četrtini, ki so jo dobili s 24:18, bilo pa je prepozno za preobrat. (Lako) CUS Trieste - Sokol 68:71 (20:21, 23:16, 13:20, 12:17) Sokol: Piccini, Coloni, Seno 10 (1:3, 0:1, 3:5), Ferfoglia, Babich, Peric, Gallocc-hio 19 (4:6, 0:1, 5:8), Pizziga 14 (4:5, 5:11, -), Hmeljak 16 (0:1, 5:7, 2:3), Terčon (0:1, 0:1, -), Ušaj 12 (1:4, 4:7, 1:3). Trener: Vatovec. Sokol je v petek v gosteh osvojil pomembno zmago proti tržaški ekipi, ki je kot nabrežinsko moštvo imelo do tega srečanja enako število točk (4). Va- Marko Hemljak (Sokol) fotodamj@n tovčevi varovanci so si torej takoj opomogli po domačem porazu v prejšnjem krogu proti Goriziani ter z značajno in požrtvovalno igro osvojili nov, dragocen par točk. Tekma je bila v glavnem zelo izenačena. Odločilna za zmago je bila tretja četrtina, ko so igralci, kot nam je po tekmi dejal športni vodja Vi-sciano, končno začeli igrati kot ekipa. Bili so predvsem čvrsti v obrambi, kjer se je kot običajno izkazal »neuničljivi« Marko Hmeljak, ki je bil tudi v napadu učinkovit, saj je dal 16 točk. V tej četrtini si je naše moštvo priigralo sedem točk prednosti. Gostitelji so v zadnji četrtini in v razburljivi končnici zaostanek zmanjšali na tri točke, več pa niso zmogli. Sokol je tako zasluženo zmagal. Poleg Hmeljaka sta se med posamezniki izkazala še Gallocchio, ki je bil z 19 točkami najboljši strelec ekipe, in Piz-ziga. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Dom začel z zmago Dom - Olimpia 63:50 (22:19, 34:34, 47:42) Dom: Voncina 21, Sanzin, Tercic 2, Za-vadlav M. 7, Zavadlav G. 25, Furlan, Col-lenzini 6, Antonello, Graziani 2, Feri, Čo-tar, Gaggioli. Trener: Dellisanti. Po pravi bitki je Dom v zadnjih minutah le strl odpor Olimpie in tako v uvodnem krogu letošnje Promocijske lige osvojil tudi prvo zmago. Varovanci trenerja Dellisantija pa so sezono začeli zelo slabo, saj so gostje v uvodnih minutah povedli z 0:9. Nato so se domači zbrali in začeli nižati zaostanek; ob koncu prve četrtine so tudi povedli, stanje pa je bilo ob polčasu popolnoma izenačeno (34:34). V drugem delu srečanja so se gostje odločili za 20 minut conske postavitve obrambe, kar so domači lepo izkoristili, saj so s premišljenimi napadi ponovno povedli. Ključ do zmage pa je bila solidna igra v obrambi, saj so Čotar in soigralci v drugem polčasu Olimpii dovolili vsega 16 točk. Do uspeha so se nato igralci Doma dokopali po zaslugi lepe skupinske igre v poslednjih minutah srečanja, ko jim je uspel odločilen beg. Med posamezniki je tokrat nedvomno izstopal Gabrijel Za-vadlav, ki je - po operaciji kolena ob koncu lanske sezone - na igrišču prebil celih 40 minut in dosegel 25 točk. (av) ROLKANJE - Konec državnega pokala Mladini lovorika v dveh kategorijah Prejšnji konec tedna se je končala rolkarska sezona 2015. Na sporedu je bila še zadnja etapa državnega pokala, ki je letos štel dvanajst tekem in se je začel s šprintom na Opčinah (organizator kriška Mladina)., Zadnja etapa je bila v kraju Garniga Terme blizu Trenta. Rolkarji so na zadnjem tekmovanju štartali iz nadmorske višine 850 metrov in dospeli na vrh hriba Bondone na nadmorski višini 1.700 metrov. Zadnja tekma je bila za nekatere rolkarje Mladine odločilnega pomena. V kategoriji začetnikov je zmagal Maj Sedmak in tako tudi osvojil njegov prvi državni pokal, Samo Nevo Kovačič je bil skupno drugi, absolutno tretji pa Prodan Aleksander. Lenart Antonič je dosegel 5. mesto. Med začetnicami se je Tea Košuta morala zadovoljiti z drugim mestom. Dean Tence je v kategoriji dečkov z drugim mestom zmagal na absolutni lestvici, na četrto mesto pa se je uvrstil Gorazd Antonič. Med deklicami je Isabel Cossutta dosegla 6. absolutno mesto. Sara Tenze se je uvrstila na odlično tretje mesto med naraščajnici; med na-raščajniki pa je spodletelo Niku Košuti, saj je bil še v boju za absolutno zmago pokala. Končal je na 2. mestu. V isti kategoriji sta se Luka Sedmak in Jernej Antonič solidno uvrstila na peto oziroma šesto mesto. Med mladinci v ženski kategoriji se je Tayrin Tence uvrstila na odlično tretje mesto, na peto pa Petra Antonič, na šesto Petra Prašelj. Med mladinci v moški kategoriji se je Jan Sedmak uvrstil na absolutno drugo mesto. Dana Tenze je v absolutni ženski kategoriji dosegla četrto mesto in drugo mesto v njeni kategoriji. Niki Hrovatin je bil na koncu osmi v absolutni moški lestvici in peti kategoriji. Društvo Mladina je bilo po dvanajstih tekmah tretje za društvom iz Montebellune, končna zmaga pokala pa je romala v Aosto. Zmagal je sicer klub Monte Cervino. 26 Nedelja, 1. novembra 2015 ODBOJKA / MOŠKA B2-LIGA - Slovenski derbi v športnem centru Mirka Špacapana v Gorici Prevladala Sloga Tabor Olympia - Sloga Tabor Televita 0:3 (21:25, 19:25, 18:25) Olympia: Hlede 1, Pavlovič 1, Persolja 8, Vizin 4, Juren 5, Vogrič (L2), Čavdek (L1), Corsi, princi 1, Brun, Righini 5, Zampar 8, Vidotto 4, Vizin 4. Trener: Marchesini. Sloga Tabor: Biribanti, Bolognesi 4, Cettolo 12, laccarino 3, Ivanovič 12, Je-rončič 3, Kante 12, Peterlin (L), Rigonat 4. Trener: Jerončič Pred še kar številno publiko, ki pa je srečanju sledila dokaj pasivno, so v uvodni tekmi B2-ligaškega prvenstva povsem suvereno zmagali gostje Sloge Tabor. Končni izid odraža razliko v tehničnem potencialu dveh ekip. Trža-čani razpolagajo z izkušeno ekipo, ki vključuje kakovostne igralce in bodo le-ti brez dvoma med glavnimi protagonisti letošnjega prvenstva. Na drugi strani pa se pri domačinih še kako pozna, da sta ekipo letos zapustila odlična sprejemalca Jernej Terpin in Gastaldo, katerim velja še dodati Plesni-čarja v vlogi prostega igralca. Trener Marchesini si ne dela velikih utvar in njegova glavna skrb je, da iz širšega izbora le izoblikuje igralce, ki bi lahko v naslednjih sezonah branili športni ugled društva. Trenerja Jerončiča lahko skrbi le dejstvo, da razpolaga z maloštevilnimi menjavami, kar bi lahko, v primeru poškodb nekaterih ključnih igralcev, negativno vplivalo na povsem upravičena pričakovanja društva. Domači trener je v začetni postavi poveril vlogo podajalca kapetanu Hledetu, ki je igral v diagonali s Rig-hinijem, kot blokerja sta vstopila Per-šolja in Pavlovič in na mestu spreje- več fotografij na facebooku Odbojkarji Sloge Tabor Televita so bili tokrat boljši v vseh elementih igre fotodamj@n malca pa Juren in Zampar, ki sta bila tudi edina, ki sta odigrala celotno srečanje. V vlogi libera pa je igral Čavdek, katerega je občasno zamenjal Vogrič. Odbojkarji Sloge Tabor so skoraj celotno srečanje odigrali z Rigonatom v režiji, kot korektor je igral Kante, v vlogi blokerja Jerončič in Ivanovič, Cettolo in Bolognesi pa v vlogi sprejemalca, kot libero Peterlin. V uvodnem nizu je bil izid izenačen do 10. točke, nakar so domačini naredili štiri neizsiljene napake, ki so se izkazale ob končnici niza tudi za odločilne. Začetek drugega niza je bil dokaj podoben prvemu le, da so si gostje nato priigrali znatno prednost, ki jim je omogočila, da so brez težav obdržali vajeti igre v lastnih rokah. Trener domačih odbojkarjev je z menjavami poskušal spremeniti odvijanje na igrišču, kar mu je v tretjem nizu delno uspelo. Vodili so do prvega tehni- čnega odmora in nato bili gostom enakovredni tudi vse do drugega. Bilo pa je to vse, kajti premoč Jerončičevih varovancev je bila več kot očitna. Poleg tega smo bili priča preštevilnim napakam tako, da sobotno srečanje še zdaleč ne zrcali napetih in tehnično dobrih derbijev iz lanske sezone. (J.P.) F. Marchesini: »Nismo dobro sprejemali« G. Jerončič: »Bolj izkušena ekipa bi nas kaznovala« Fabrizio Marchesini, trener Olympie: »Pričakovalsem zahtevno tekmo. Bila pa je še veliko bolj naporna od pričakovanega. Nismo dobro sprejemali in posledično smo slabo gradili igro. Blok Sloge Tabor je dobro deloval. Po živčnosti v prvih dveh nizih smo bolj sproščeno igrali v tretjem nizu. Tudi naš servis je bil prešibek.« Gregor Jerončič, trener Sloge Tabor: »V tretjem setu smo imeli majhen padec, kar je lahko tudi sprejemljivo. Olympia je zelo pomlajena ekipa, ki je izkazala veliko željo po zmagi. Primanjkuje pa jim še kak izkušen igralec, na katerega se nasloniti v ključnem trenutku. Če upoštevam pripravljalna srečanja doslej, je ta prva prvenstvena tekma ena izmed najslabših, kar smo jih odigrali v začetku sezone. Mogoče bi bolj izkušena ekipa hujše kaznovala naša napake.« (mar) MOŠKA D-LIGA Soča in Val ekspresno do treh točk Volley Club - Soča 0:3 (11:25, 18:25, 23:25) Soča: Cietto 3, Cobello 14, M. Černic 16, Pelizzari 8, A, Černic 9, Rutar 11, Polesel (L), Fiorelli, Hlede, Caprara. Trener: Kustrin. Odbojkarji Soče so v Trstu gladko premagali domačo ekipo, ki se je upirala le v zadnjem setu. Pravzaprav so bili za tesen izid zadnjega niza krivi sami sočani, ki so nekoliko zaspali. Prebudili so se le v končnici in tako prišli prvi do 25. točke. Val - Aurora Volley 3:0 (25:18, 25:17, 25:19) Val: Magajne 8, Juren 12, Devetak I. 4, Persoglia 13, Brandolin 6, Černic 8, Faganel 2, Zorgniotti 2, Braini, Markič, Frandolič, Devetak R. nv. Trener: Corva. Po gladki zmagi v uvodnem krogu prvenstva proti Soča so od-bojkarji Vala zlahka premagali tudi moštvo Aurora Volley iz Vidma, ki ga sestavljajo pretežno mladi igralci. V prvih dveh setih ni bilo nikoli nobenega dvoma o zmagovalcu, saj so domači povsem nadigrali nasprotnike v vseh elementih igre. O Valovi premoči priča tudi dejstvo, da je trener David Corva poslal na igrišče vse razpoložljive igralce z izjemo Roberta Devetaka. Koncentracija Valovih od-bojkarjev je nekoliko popustila le na začetku tretjega seta, ko so gostje tudi povedli. Sledila pa je odlična reakcija domačih, ki so takoj izenačili in tudi zbežali, tako da so brez težav osvojili drugo zaporedno zmago. (av) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 1. novembra 2015 27 ODBOJKA - Krstni domači nastop Zaleta Sloge v C-ligi Le točka, a dragocena Zalet Sloga - Tranfor 2:3 (20:25, 22:25, 25:13, 25:16, 15:17) Zalet Sloga: Babudri 23, Pertot 8, Feri 10, Gridelli 0, Kojanec 7, Vattovaz 5, Barut (L) 1, Balzano 1, Zonch 0, Costantini 1, Grgič 8, Bregant, Zaccaria (L2). Trener: Čuturič. Združena ekipa v lanski zasedbi bi s sinočnjim nasprotnikom (novincem, ki ima sicer že tri zmage) opravila z levo roko, letošnja ekipa pa se je morala zadovoljiti s točko, ki pa je dragocena, če vemo, kako mlad je letos Zalet Sloga in posebno še, če upoštevamo, da si je že na začetku prvega seta (izid 6:4) poškodovala gleženj Fulvia Gridelli, na mreži zagotovo ena najboljših igralk v ligi. Zateči se je morala na urgenco in upajmo, da ni poškodba hujša. Tekma med našimi igralkami in dekleti iz Fontanafredde je bila zelo izenačena, polna večjih in manjših napak na obeh straneh, a tudi razburljiva in borbena. Po prvih dveh setih je bil izid 2:0 za nasprotnice in malokdo je verjel v preobrat. Nasprotnice so bile skoraj ves čas v vodstvu (le v 2. setu je Zalet Sloga za hip povedel z 19:18) in prisebnejše v končnicah. Toda v nadaljevanju so se odboj-karice združene ekipe predramile. V njihovi igri je bilo bistveno manj napak, ostreje so servirale, podaje so bile bolj racionalne, v napadu je zadeve v svoje roke vzela izkušena Tanja Babudri, točke pa sta dosegali tudi temperamentni Perto-tova in Ferijeva. Gostje iz zahodne Fur-lanije pa so se zmedle. Tako je našim dekletom uspelo izsiliti tie-break. V njem so pobudo na začetku imele nasprotnice, a je Zalet Sloga reagiral in stanje izenačil pri 10. točki. Sledila je tekma tisočerih obrazov. Najprej je Fontanafredda po-vedla z 12:14, a zaključno žogo, celo zaključni napad, je pri izidu 15:14 imel Zalet Sloga, naposled pa so prevladale gostje. V zadnji akciji so imele Furlanke Tania Babudri je bila s 23 točkami »top scorer« Zaleta Sloge fotodamj@n tudi srečo. Žoga je po servisu zadela zgornji rob mreže in neubranljivo padla v polje naših igralk. Škoda! Ostali izidi: Rizzi Volley - Rojal-kennedy 3:1, Pordenone - Staranzano 3:1, Dlf Udine - Borgo Clauiano 3:0, Coselli -Volleybas 0:3, S. Andrea - Il Pozzo 3:0. ŽENSKA D-LIGA Črn večer za Zalet Kontovel Ottogalli - Kontovel Zalet 3:0 (25:22, 25:12, 25:12) Kontovel Zalet: Bukavec 8, Cassanelli 2, Za-vadlal 3, Kneipp 6, Kalin 6, Antognolli 4, Bressan 2, Bezin 1, Slavec 0, Sossi 0, Ban 0, Micussi (L). Trener: Kušar. Varovanke trenerja Mitje Kušarja sinoči niso bile dobro razpoložene. Naletele so na slab večer. »Nasprotnice niso bile nepremagljive. Mi pa nismo uspele razvijati naše igre. Sabrina Bukavec je na centru prejela premalo žog. Nismo delovale, kot bi bile morale,« je priznala pomočnica trenerja Veronika Zuzič. Ekipi iz Latisane so se odbojkarice Zaleta Kon-tovela upirale le v prvem setu, ko so vodile do 20. točke, nato pa sta jim bili usodni napaki v napadu in zgrešen servis. Drugi in tretji set mora čimprej v pozabo, saj so Kušarjeve varovanke uspele zbrati le 24 točk (v dveh setih!). »Poleg napak v napadu smo slabo sprejemale in tudi servi-rale. Črn dan,« je še dodala Zuzičeva. Ostali izidi: Tarcento - Buia 0:3, Fiume Veneto - H. Risrgive 3:1, Torria-na - Casarsa 0:3, Mossa - Majanese 3:2. ODBOJKA - Moška deželna C-liga V Tržiču z odliko Pomembna zmaga Sloge Tabor v boju za obstanek Fincantieri - Sloga Tabor 0:3 (18:25, 24:26, 19:25) Sloga Tabor: Antoni 7, Kante 6, Milič 5, Reggente 2, Taučer 10, Trento 12, Privi-leggi (L1), Rauber (L2), De Luisa 1, Jerič 0, Markežič, Peterlin 0, Vattovaz. Trener: Danilo Berlot. Sloga Tabor je včeraj dosegla zelo pomembno zmago proti ekipi, ki se bo, kot naša, borila za obstanek v ligi. Slogaši so se v Tržič odpravili z edinim ciljem, da odnesejo z gostovanja čim več točk in so svojo nalogo opravili z odliko. Odbojkarji Sloge Tabor so začeli zelo zbrano in mirno, takoj povedli, stalno imeli pobudo v svojih rokah in v bistvu niso dovolili nasprotniku, da bi prišel do izraza. Po gladko osvojenem prvem nizu, so se slogaši v drugem prilagodili igri nasprotnika, ki je vsekakor začel v obrambi igrati veliko bolje kot v prvem, pri tem pa so mu »pomagali« sami slogaši, ki so bili kljub dobremu sprejemu na mreži precej manj učinkoviti. Zelo fiskalna sodnica je naše igralce nekoliko spravila s tira, vendar so po izenačenem boju kljub temu v končnici strnili vrste in bili v odločilnih trenutkih prisebnejši. Tretji je bil podoben prvemu, le da se je Fincantieri bolj učinkovito upiral in bil do druge tretjine niza povsem enakovreden slo-gašem, ki pa v končnici niso več nič zgrešili, tako da je bila gladka zmaga povsem zaslužena. Vsa ekipa je odigrala solidno tekmo, najboljša pa sta bila nedvomno sprejem in blok, s katerim so igralci Sloge velikokrat zaustavili Fincantierijeve napade. Ostali izidi: Fafria - Pulitecnica Friulana 3:1, Triestina Volley - Ausa Pav 3:1, Prata - Pradamano 3:2, Buia - Volley Ball 1:3. NOGOMET - Promocijska liga Juventina s težavo Zmagoviti gol je za štandreški klub v drugem delu dosegel Sant Ronchi Calcio - Juventina 0:1 (0:0) Strelec: 57' Sant Juventina: Bon, Scrazzolo, Manfreda, Racca, Morsut, Zorzut, Stabile (Po-povič), Dragosavljevic, Sant, Nardel-la (Antonutti), Bardini (lansig). Trener: Sepulcri. Rdeč karton: Dragosavljevic (dvojni opomin) Po izenačenju v prejšnjem krogu prvenstva je Juventina osvojila pokrajinski derbi proti ekipi iz Ronk, ki jo vodi Michele Leghissa. V prvem polčasu so bili gledalci v Ronkah priča zelo izenačeni igri, tako da razlike na lestvici - pred tem srečanjem je bila Juventina druga s trinajstimi točkami, moštvo iz Ronk pa predzadnje s petimi - sploh ni bilo opaziti. Ekipi sta se zelo borili na sredini igrišča, najbolj zrelo priložnost za zadetek pa so imeli igralci Juventine, a se je lep strel Bardinija v 25. minuti odbil od vratnice. V 35. minuti se je moral trener Sepulcri odpovedati poškodovanemu Nardelli, ki ga je zamenjal Antonutti, prvi polčas pa se je zaključil brez zadetkov. Gostje so slabo začeli drugo polovico srečanja, saj si je Dragosavljevic v teku nekaj minut takoj po sodnikovem žvižgu prislužil dva zaporedna rumena kartona in je moral predčasno z igrišča. Domačim pa ni uspelo izkoristiti številčne premoči, čisto obratno, saj je Juventino v 57. minuti popeljal v vodstvo Sant, ki je v zadnjem obdobju v vrhunski formi. Nato je sodnik v 75. minuti izključil nogometaša Ronk Sarcinellija, tako da sta Trener Ronchija Michele Leghissa fotodamj@n obe ekipi odigrali poslednjih 15 minut z 10 možmi na igrišču. Tedaj pa so domači začeli igrati kot prerojeni in neprestano oblegali Bonova vrata. Sprožili so nekaj nevarnih strelov, do zadnje minute sodnikovega dodatka pa so povsem nadigrali igralce Juventine. Rezultat pa se ni spremenil, tako da so se Sepulcrije-vi varovanci na koncu veselili novih treh točk. (av) VČERAJ ŠE ... Poraz Sistiane Promocijska liga: Sevegliano -Gonars 0:3, Sistiana - Trieste Calcio 0:2 (Vigliani, Lapaine). 1. amaterska liga: Cormonese - Isontina 0:0, Fo-gliano Turriaco - Isonzo 2:0. 2. amaterska liga: Villesse - Azzurra 1:1, Muglia - Sagrado 6:0. DEŽELNI MLADINCI Zmaga in poškodba Martignacco - Kras Repen 0:2 (0:1) Strelca: De Caneva, Procacci. Kras: Zucca (L. Gregori), De Leo, Racman, Košuta, Caldarola, Vascot-to, Selakovic, Procacci, Petracci (Mule), Kocman (Benetton, Suppani), De Caneva (Carlassara). Kras je v gosteh z goloma v polčasu zasluženo osvojil tri točke. Žal je moral zaradi udarca v glavo predčasno zapustiti igrišče Ivan Kocman, ki je moral zaradi lažjega pretresa možganov tudi na pregled v bolnišnico v Videm, kjer so ga tudi preventivno zadržali 24 ur. MLADINCI NA GORIŠKEM Centro Sedia - Sovodnje 3:1 (0:1) Strelec za Sovodnje: Antonini. Sovodnje: Komjanc, Lutman, Pavletič (Vidoni), De Fornasari, Vi-sintin, Persoglia, Trevisan, Marchesini, Antonini, Čavdek, Falcone. Trener: Sambo. Mladinci Sovodenj so v San Giovanniju al Natisone po dobrem začetku tudi prvi povedli v prvem polčasu. V drugem delu igre pa so domači nogometaši poskrbeli za preobrat (že po četrt ure) in visoko povedli. Športel o Zaletu Slovenska ženska odbojka v tržaški pokrajini stopa v peto sezono sodelovanja v projektu Zalet. Voditelj Športela (jutri ob 18.00 po TV Koper) Igor Malalan bo goste v studiu spraševal, kako se ta razvija in kateri so cilji s pogledom v prihodnost? Na vprašanja bodo odgovarjali načelnica odbojkarske sekcije pri ZSŠDI Daniela Ciocc-hi, trener ekipe Zalet Sloga v ženski C-ligi Jasmin Čuturič in Mitja Kušar trener D-ligaške ekipe Zaleta Kontovel. Glavnina prispevkov bo posvečena odbojkarskemu derbiju v moški B2-ligi med Olympio in Slogo Tabor. V nadaljevanju pa se bodo zavrteli posnetki nogometnega gostovanja Juventine v Ronkah, odbojkaric Zaleta na domačih tleh in nogometašev Krasa ter rubrika »V 60-tih sekundah«. Skupaj zmoremo: tudi o Stadionu 1. maja ÍIAEÍIC TRST 4 ] PüilünlfQ JuTijiku Vr :i .il lu □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 2. novembra in 3. novembra urad v Trstu zaprt. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 2. novembra, goriški urad zaprt. ŠD KONTOVEL obvešča, da se treningi otroške telovadbe odvijajo ob sobotah v kontovelski telovadnici s sledečim urnikom: letnik 2013/14 od 9.45 do 10.30; letniki 2012/2013 od 10.30 do 11.30. Informacije in prijave na 3288299227 (Tania). SK DEVIN organizira Smučarski sejem od 4. do 17. novembra v prostorih trgovine Conad superstore v Devinu. Zbiranje rabljene opreme 4. in 5. 11 od 10. do 19.30. Prodaja 7. in 8. ter 14. in 15. 11 od 10. do 19.30, 9., 10., 11., 12. in 13.11 od 16. do 19.30. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah od 5. do 8. novembra. Urnik: četrtek, 5. novembra, od 18.00 do 21.00 zbiranje opreme; petek, 6. novembra, od 18.00 do 21.00; sobota, 7. novembra, od 16.00 do 21.00; nedelja, 8. novembra, od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 20.00. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2016. Info na tel. št. 3475292058, info@skbrdina.org ali www.skbrdina.org. SK DEVIN organizira jesenske tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Druga izmena: 7., 14. in 21. novembra. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 3358180449 (Erika), 3298012528 (Marjanka) 3358416657 (Dario) Domači šport Danes Nedelja, 1. novembra 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Ism Gradisca; 14.30 v Tolmeču: Tolmezzo - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Valnatisone 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Dolini: Breg -Mladost; 14.30 v Porpettu: Porpetto - Zarja; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Terzo 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Proseku: Primorje - Ruda; 14.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian -Gaja DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Kras NARASČAJNIKI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Palma Calcio NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Trebčah: Kras - San Luigi NAJMLAJŠI - 10.30 v Bazovici: Zarja - Montebello Don Bosco; 10.30 v Podgori: Juventina - Isontina; 10.30 v Pierisu: Pieris - Sovodnje ODBOJKA UNDER 19 MOŠKI - 11.00 v Repnu: Sloga Tabor -Futura Cordenons; 17.00 v Vidmu: Aurora Volley - Olympia UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Pierisu: Pieris - Soča Olympia UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Standrežu: Val - Virtus Volley UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Ul. Svevo: Virtus - Breg; 11.30 v Trstu, Ul. Veronese: Oma - Sloga Dvigala Barich; 11.30 na Proseku: Kontovel - Oma NAMIZNI TENIS MOŠKA C1-LIGA - 10.00 v Marostici: Marostica -Kras MOŠKA D1-LIGA - 10.00 v Trstu: Trieste Sistiana - Kras Jutri V jutrišnji radijski oddaji Skupaj zmoremo (ob 9.00 po Radiu Trst A) bodo gostje nekdanji predsednik ZSŠDI Jure Kufersin, novi predsednik KK Bor Igor Kocijančič in predsednik ŠZ Bor Gorazd Pučnik. Temi bosta: splošna slika slovenskega športa v Italiji in Stadion 1. maja. Ponedeljek, 2. novembra 2015 KOŠARKA UNDER 20 ELITE - 19.30 v Krminu: Alba - Breg; 20.45 na Proseku, Rouna: Jadran - Falconstar UNDER 20 - 19.30 v Vidmu, Ul. Laipacco: Pall. Laipacco - Dom NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Križu: Vesna -Sangiorgina primorski_sport facebook 4 primorski_sport y fcuLíitter 28 Nedelja, 1. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / 1990 - Zelo obilno deževje v pasu od Posočja do Pohorja, ki se je začelo prejšnji dan, je povzročilo katastrofalne poplave. Ponekod d je v 48 urah, do 2. novembra zjutraj, padlo več kot 200 < mm padavin, od tega so skoraj vse padavine padle od opoldneva 31. oktobra do večera 1. novembra. Danes: ob 1.05 najvišje 19 cm, ob 6.16 najnižje -7 cm, ob 11.58 najvišje 27 cm, o ob 19.34 najnižje -35 cm. ;! Jutri: ob 2.18 najvišje 16 cm, ob 7.16 najnižje 1 cm, ob 12.22 najvišje 17 cm, ob 20.36 najnižje -28 cm. Morje je močno razgibano, temperatura morja 16,9 stopinje C. 500 m...........11 1000 m ...........8 1500 m ...........6 2000 m ...........4 2500 m ...........3 2864 m ...........1 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 3. ZN zaradi pornografije in drog odpustili več ljudi NEW YORK - V Združenih narodih so zaradi različnih kaznivih dejanj odpustili več ljudi. Štiri zaposlene so odpustili zaradi otroške pornografije, ki so jo našli na njihovih službenih računalnikih, enega zaradi prevažanja marihuane v vozilu ZN, še enega pa zaradi groženj, da bo ubil vodjo misije ZN, navaja poročilo upravnega vodstva ZN. Poročilo izpostavlja 60 primerov prekrškov ali morebitnih kaznivih dejanj nekaterih od 40.000 uslužbencev Združenih narodov med junijem 2014 in letošnjim julijem. Med prekrški, ki so vodili v prekinitev delovnega razmerja, sta bila poskus napada kolega z nožem, kraja 2200 dolarjev iz prtljage potnika, ki je potoval z letalom ZN, ter vožnja traktorja proti pisarni nadzornega »z namenom poškodovanja pisarne in njegovih sodelavcev«, med drugim piše poročilo. El Nino prekril Atacamo s cvetno odejo SANTIAGO DE CHILE - Razdiralen vremenski pojav El Nino je v čilski puščavi Atacama, najbolj suhi puščavi na svetu, pokazal svojo mehkejšo plat. Obsežno puščavo na severu Čila, ki leži med Tihim oceanom in Andi, je že drugič letos prekril z barvito cvetno odejo. El Nino, ciklično segrevanje srednjega Pacifika, lahko povzroča suše in poplave v različnih delih sveta, v Atacami pa je letos povzročil osupljivo eksplozijo več tisoč vrst rož z intenzivnostjo, ki je ni bilo že desetletja. Rdeče, rumene, vijoličaste, bele in druge rože so prekrile običajno golo in pusto pokrajino Atacame, kjer temperature dosegajo čez 40 stopinj Celzija. PARIZ - Države sveta naj bi konec leta v Parizu sprejele nov globalni podnebni dogovor, ki bi zagotovil omejitev dviga temperature na še vzdržni dve stopinji Celzija. Pot do Pariza je bila polna ovir, uspeh konference pa je nekaj tednov pred začetkom še vedno vprašljiv. Glavna dilema ostaja, kako naj si države pošteno razdelijo okoljska bremena. Potem ko države pravno zavezujočega sporazuma niso uspele doseči leta 2009 v Koebenhavnu, si Francija na vse kri-plje prizadeva preprečiti podoben fiasko na domačem terenu. A nekaj tednov pred začetkom konference je uspeh vse prej kot zagotovljen. Osrednji veljavni podnebni dokument je Kjotski protokol. Države so ga sprejele na Japonskem leta 1997, prinesel pa je zaveze za razvite države za obdobje do leta 2012, vendar so njegovo veljavnost do leta 2020 podaljšali z amandmajem na podnebnem vrhu v Dohi. Dogovor iz Kjota je relativno enostaven - industrijske države so bile obvezane zmanjšati izpuste toplogred-nih plinov za pet odstotkov glede na leto 1990. Države v razvoju, kot so Kitajska, Indija, Brazilija in Južnoafriška republika, niso dobile nobenih obveznosti, le spodbudo k bolj zeleni rasti. Da bi razvite države lažje dosegle svoj cilj, jim je Kjotski protokol ponudil vrsto tržnih mehanizmov, s katerimi so na primer za svoje izpuste lahko odtehtale z vlaganjem v zelene projekte v državah v razvoju. Vendar pa je protokol kmalu naletel na usodne težave. V ZDA ni prestal glasovanja v senatu, dokončno pa mu je podporo umaknil predsednik George W. Bush. To je pomenilo, da sta dve največji svetovni onesnaževalki - ZDA in Kitajska - ostali brez obveznosti. Leta 2011 se je iz procesa umaknila še Kanada. ZDA in Kitajska tokrat na isti strani Najbolj jasen signal, da bi lahko bilo v Parizu drugače, je dogovor med ZDA in Kitajsko - ti skupaj prispevata skoraj 40 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov. Ameriški predsednik Barack Obama in njegov kitajski kolega Xi Jinping sta novembra lani razkrila skupno vizijo na področju okolja. ZDA so napovedale, da bodo do leta 2025 zmanjšale svoje izpuste PODNEBJE - Veliko pričakovanje za podnebno konferenco v Parizu Dogovor ali razočaranje? Že sprejete obveze bi do konca stoletja rast temperatur omejile na 3 stopinje, kar je še vedno preveč ogljikovega dioksida od 26 do 28 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Kitajska pa je napovedala, da bodo njeni izpusti vrhunec dosegli okoli leta 2030 in s tem prvič določila datum, po katerem naj bi raven izpustov v najštevilčnejši državi sveta nehala naraščati. V boj proti podnebnim spremembam se je odločno podala tudi EU, ki je obljubila, da bo do leta 2030 emisije zmanjšala za najmanj 40 odstotkov v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. EU ustvari okoli 11 odstotkov vseh globalnih izpustov. Da kljub političnim zavezam številne težave ostajajo, pa se je pokazalo prejšnji teden v nemškem Bonnu, kjer so se pogajalci držav zbrali z namenom oblikovati osnutek besedila za končna pogajanja v Parizu. Osnutek je imel ob začetku zasedanja, ki so ga zaznamovale številne kritike in medsebojna obtoževanja, 20 strani, na koncu pa se je razširil na 55 strani. Za dosego dogovora bo v Parizu na voljo le 12 dni, tokrat pa bodo konferenco s tako imenovanim dnevom voditeljev 30. novembra prvič odprli predsedniki držav in vlad. S tem naj bi poslali močan političen signal in dali jasna navodila pogajalcem, katerih naloga bo nato njihova sporočila preliti na papir. Delitev bremen mora biti pravična Pariški sporazum naj bi bil prvi, ki bi pri zavezah združil vse države, tako razvite kot tiste v razvoju. A kako razdeliti breme zmanjševanja izpustov med prve in druge, ostaja eno glavnih odprtih vprašanj. Da bi bil osnovni cilj sporazuma dosežen, morajo države članice pred pariško konferenco posredovati svoje nacionalne zaveze. Do začetka oktobra je to po navedbah ZN storilo 146 držav, ki skupaj prispevajo skoraj 87 odstotkov izpustov toplogrednih plinov. Vendar pa je izvršna sekretarka konvencije Christiana Figueres v Evropskem parlamentu septembra opozorila, da so zaveze trenutno prenizke. Obljube, ki so na mizi, bi pomenile zvišanje temperature za okoli tri stopinje do konca stoletja. »Tri stopinje je bolje od štirih ali petih, a je še vedno nesprejemljivo,« je njene besede povzel spletni portal Politico. Še eno zelo pomembno polje, na ka- terem se je v tednih pred konferenco lomilo veliko kopij, je finančna pomoč državam v razvoju za odpravljanje posledic in prilagajanje na podnebne spremembe. Do leta 2020 bi morale razvite države v skladu z dogovorom iz Koebenhavna za ta namen najti 100 milijard dolarjev letno. Francija trdi, da je cilj 100 milijard do- larjev na dosegu roke. V začetku oktobra so tako sporočili, da je skupno obljubljenih že 77 milijard dolarjev, potem ko so dodatnih 15 milijard letno obljubile multilateralne razvojne banke, med njimi tudi Svetovna banka in Evropska banka za obnovo in razvoj. Skupina držav v razvoju G77, ki združuje 134 držav, pa medtem opozarja, da finančne zaveze ne gredo dovolj daleč. »Za države G77 mora biti podnebna konferenca v Parizu uspešna. Ni druge možnosti: za države v razvoju so podnebne spremembe vprašanje preživetja,« je v Bonnu prejšnji teden poudarila podnebna pogajalka Južne Afrike Nozipho Mxakato-Diseko. Martina Gojkošek/STA fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Z jadrnico nas je Libero peljal po Tržaškem zalivu do Miramarskega gradu. ljuba leghissa