studijska
KNJIŽNICA V GLL1U
.»tudljeka knjižnica velje
URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IV
21. septembra 1959
St. 26
VSEBINA
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO
213.	Odlok o pristojnosti krajevnih uradov na območju občine Laško.
214.	Odlok o razveljavitvi odloka o pokopališkem redu in odloka o spremembi odloka o pokopališkem redu.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
215.	Odlok o spremembi odloka o pobiranju občinskega prometnega davka.
216.	Odredba o čbveznem zatiranju goveje tuberkuloze na območju občine Mozirje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SLOVENSKE KONJICE
217.	Odlok o turistični taksi.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH
218.	Odlok o ustanovitvi poravnalnih svetov v občini Šmarje pri Jelšah.
219.	Odlok o najvišji tarifi zn dimnikarske storitve.
220.	Odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogatec.
221.	Odlok o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti na območju občine Šmarje pri Jelšah.
222.	Sklep o številu članov začasnih svetov stanovanjskih skupnosti na območju občinje Šmarje pri Jelšah.
223.	Sklep o ukinitvi stanovanjske uprave pri občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah.
224.	Pokopališki red.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
Občinski ljudski odbor Mozirje.
213.
Občinski ljudski odbor Laško je po 36. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269/55 in 29-366/57), 19. členu zakona o izvedbi nove ureditve občin in okrajev (Uradni list LRS, št. 24-120/55), 26. členu zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 22-119/59), 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 19. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. septembra 1959 sprejel
ODLOK
o pristojnosti krajevnih uradov na območju občine Laško
1.	člen
V	občini Laško obstoje po statutu naslednji krajevni uradi:
1.	Breze
2.	Jurklošter
3.	Rimske Toplice
2.	člen
V	občini Laško opravljajo krajevni uradi naslednje posle:
a)	Vrše te-le službe:
1.	Prijavno in odjavno službo
2.	Overovitev podpisov in prepisov
3.	Nadzor nad tehtničarsko službo pri občinskih tehtnicah in obračunavanje pristojbin s tehtničarji
4.	Vodenje matičnih knjig in knjig državljanov ter izdajanje izpiskov iz teh knjig
5.	Vodenje volilnih imenikov za področje krajevnega Urada in izdajanje izpiskov iz volilnih imenikov
6.	Evidenco o stanju goveje živine in obveznosti rejcev do plačevanja skočnine
7.	Evidenco o posebnem krajevnem prispevku in izdajanje odločb o predpisu prispevka na prvi stopnji
8.	Evidenco nad sredstvi krajevnih odborov, ki jih zagotavlja proračun občine, posebnim krajevnim prispevkom in drugih virov ter izdajanje naročilnic za trošenje teh sredstev ter posredovanje opremljenih računov občinskemu ljudskemu odboru
9.	Evidenco o firmah, reklamah in napisnih tablah, ki so podvržene taksam
10.	Evidenco o prijavljenih in popisanih količinah vina in žganja ter kotlih za žganjekuho
11.	Pomožno evidenco o tuji najeti delovni sili
12.	Pomožno evidenco občinske uprave za dohodke o stanju vprežne živine, vozov in mlatilnic zaradi takse
13.	Službo vojaških zadev po posebnih navodilih
b)	Izdajajo potrdila v naslednjih zadevah:
1.	Potrdila za uveljavljanje pravic iz socialnega zavarovanja državljanom, kolikor niso vezana na posebno uradno evidenco, ki je krajevni uradi nimajo
2.	Potrdila o delnih ali popolnih oprostitvah plačila bolniških stroškov za socialno šibke osebe v smislu tozadevnega odloka občinskega ljudskega odbora in na podlagi posebnih izpiskov iz uradne evidence občinske uprave za dohodke
3.	Potrdila o premoženjskem stanju
4.	Potrdila o skupnem gospodinjstvu
5.	Potrdila o ločenem življenju zaradi uveljavljanja pravice do povračila za ločeno življenje
6.	Potrdila o stalnem bivališču za izdajo mesečnih vozovnic in objav za znižanje vožnje na železnici študentom
7.	Potrdila invalidom, da imajo pravico do brezplačnega zdravljenja in znižane voznine
8.	Potrjevanje prijavnic začasno brezposelnih oseb
9.	Potrdila o plačanem prometnem davku in izdajanje sprcmnic za prevoz vina in žganja
10.	Izdajanje živinskih potnih listov in prenosi lastništev na teh listih
11.	Vsa druga potrdila, ki temeljijo na uradnih evidencah, ki se vodijo na krajevnih uradih.
c)	Posredujejo državljanom:
1.	Izdajo potrdil v zadevah, za katere se vodi uradna evidenca na občinskem ljudskem odboru
2.	Sprejemajo vloge in naznanila državljanov na zapisnik in jih posredujejo v rešitev pristojnim organom
č) Opravljajo posle za občinsko upravo:
1.	Opravljajo administrativno službo v vseh vprašanjih, ki jih dostavlja občinski ljudski odbor na krajevne odbore (mnenje krajevnega odbora na razne prošnje državljanov)
2.	Vodijo poizvedbe na zaprosila v upravnem postopku o stvareh, ki se lahko ugotovijo na terenu ali ki postopek znatno pocenijo
3.	Opravljajo vročitve za občinske organe, če je to ugodno ali nujno
d)	Vodijo za krajevne odbore administracijo in sestavljajo zapisnike sej krajevnih odborov in zborov volivcev
e)	Opravljajo še posebne naloge pri posredovanju vlog in poizvedb za okrajno tajništvo za notranje zadeve, sodišče in javno tožilstvo
3.	člen
Ta odlok začne veljati z dnevom objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/1-02-75/1-59
Laško, dne 17. septembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
214.
Občinski ljudski odbor Laško je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-88/52) in 26. členu statuta občine Laško na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. septembra 1959 sprejel
ODLOK
o razveljavitvi odloka o pokopališkem redu in odloka o spremembi odloka o pokopališkem redu.
1.	člen
Odlok o pokopališkem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 14-142/58) in odlok o spremembi odloka o pokopališkem redu (Uradni vestnik okraja Celje, št. 15-110/59) se razveljavita.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 03/1-39-16/3-59
Laško, dne 17. septembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Laško
Stane Brinovec 1. r.
215.
Občinski ljudski odbor Mozirje je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 18. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) v zvezi s 3. členom uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 19-343/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 2. septembra 1959 sprejel
ODLOK
o spremembi odloka o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Mozirje.
L člen
V odloku o pobiranju občinskega prometnega davka na območju občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 3-15/59) se v II. delu — Tarifa točka 4. I. poglavja spremeni tako, da se glasi:
Gostinska podjetja in gostišča plačajo od gostinskih storitev (izvzemši prometa z brezalkoholnimi pijačami, s hrano in oddajo sob):
a)	od prometa naravnega vina: če znaša iztržek za alkoholne pijače nad
70 % prometa
če znaša iztržek za alkoholne pijače od 50 do 70 % prometa
če znaša iztržek za alkoholne pijače pod 50 % prometa
b)	od prometa s pivom
c)	od prometa ostalih alkoholnih pijač
v	2. člen
V II. delu — Tarifa se spremenita 1. in 2. točka III. poglavja tako, da se glasita:
a)	od prometa z naravnimi vini v trgovskih podjetjih in trgovinah po stopnji
b)	od piva po stopnji
c)	od ostalih alkoholnih pijač po stopnji
d)	od prometa blaga na drobno, razen alkoholnih pijač po stopnji
3.	člen
Ta odlok velja od dne objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 04/1-32-137/2.
Mozirje, dne 2. septembra 1959.
Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Mozirje
Hinko Cop 1. r.
10%
10%
20%
2%
12%
10%
8%
10%
20%
216.
Po 50. členu • zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 47. členu temeljnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, št. 26-291/54), 42. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57) in po 1. in
3.	točki odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravljajo na stroške lastnikov in imetnikov živali (Uradni list LRS, št. 2-10/59) je Občinski ljudski odbor Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne
2.	septembra 1959 sprejel
ODREDBO
o obveznem zatiranju goveje tuberkuloze na območju občine Mozirje.
1.
Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze goveje živine in zaradi varstva ljudskega zdravja se mora na območju občine preiskati vsa goveja živina, stara nad 1 mesec, zaradi morebitne tuberkuloze. Preiskave opravi Veterinarska postaja Mozirje s pomočjo tuberkulinizacije, ki jo mora izvesti v skladu z najnovejšimi ugotovitvami veterinarske znanosti in po navodilih svojih strokovnih nadrejenih organov.
2.
Tuberkulinizacija (razpoznavno cepljenje) goveje živine se opravi po hlevih.
3.
Tuberkulinizacija in pregled goveje živine se opravi na stroške lastnika. Stroški enkratne tuberkulinizacije v znesku 100 din se poravnajo takoj po izvršeni iuberkulini-zaciji.
4.
Tuberkulozne živali je treba ločiti od ostalih živali.
5.
Živali, ki so na tuberkulin reagirale pozitivno, je treba vidno označiti ter o njih voditi točno evidenco. Evidenco bolnih živali morajo voditi poleg občinskega ljudskega odbora tudi družbena kmetijska posestva in kmetijske zadruge za svojo živino.
6.
Tuberkulozno govedo se ne sme uporabiti za pleme ali kamorkoli odpeljati. Prodati se sme samo za takojšen zakol.
7.
Občinski ljudski odbor lahko izda živinski potni list za tuberkulozno govedo le za takojšen zakol, kar mora biti v potnem listu označeno s posebnim pečatom.
8.
Mleko in mlečni izdelki živali z odprto tuberkulozo pljuč, tuberkulozo vimena, maternice ali črev je zdravju škodljivo in se ne sme dati v promet. Mleko živali, ki so pozitivno reagirale na tuberkulin, a ne bolehajo za odprto tuberkulozo pljuč, vimena, maternice ali črev, je pogojno uporabno; zato se lahko stavlja v promet samo, če je prekuhano, pasterizirano ali sterilizirano in kot tako označeno.
9.
Vsa goveja živina, ki jo lastniki nabavijo na novo za rejo, mora imeti potrdilo, da ni reagirala na tuberkulin. V kolikor tega potrdila nimajo, morajo takšno živino dati tuberkulinizirati najkasneje v 14 dnevih po nabavi.
10.
Kršitve določb 4., 5., 7., 8. in 9. točke te odredbe se kaznujejo po temeljnem zakonu o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Uradni list FLRJ, številka 26-291/54).
11.
Ta odredba začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 05/3-03/1-59.
Mozirje, dne 2. septembra 1959.
Nadomešča predsednika
Občinskega ljudskega odbora Mozirje
Hinko Cop 1. r.
217.
Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 3. in 6. členu uredbe 0 pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-188/53) v zvezi z 2. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-644/57), skladno z odredbo o plačevanju turistične takse (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) in po 26. členu statuta občine Slovenske Konjice je Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 18. junija 1959 sprejel
ODLOK
o turistični taksi.
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se uvaja turistična taksa.
2.	člen
Turistična taksa se plačuje od nočnin. Pobirajo jo hoteli, gostinska podjetja, gostišča, organizacije, zasebniki in drugi, ki oddajajo prenočišča proti plačilu turistom, ki
tam prenočujejo, in sicer v hotelih, sobah, ki jih oddajajo zasebniki, počitniških domovih, internatih, šolah in podobno ter v urejenih camping prostorih na območju občine Slovenske Konjice.
3.	člen
Za turista se smatra vsakdo, ki nima stalnega bivališča na območju občine Slovenske Konjice in prenočuje na tem območju vsaj enkrat.
4.	člen
Turistična taksa znaša:
a)	v Slovenskih Konjicah v času glavne sezone 60 dinarjev, izven glavne sezone pa 40 dinarjev na dan;
b)	v vseh ostalih krajih na območju občine Slovenske Konjice v času glavne sezone 30 din, izven glavne 'sezone pa 20 din na dan.
Glavna sezona traja od 1. julija do 31. avgusta.
5.	člen
Turistično takso so dolžne pobirati vse pravne in fizične osebe iz 2. člena tega odloka istočasno z nočnino. Takso je treba odvajati Občinskemu ljudskemu odboru Slovenske Konjice do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.
6.	člen
Dohodki turistične takse se uporabljajo za pospeševanje turizma ter se v celoti prepuste Turističnemu društvu Slovenske Konjice za izvrševanje njegovega delovnega programa.
7.	člen
Turistične takse so popolnoma oproščeni:
1.	otroci do dopolnjenega 15. leta starosti,
2.	vojaški vojni invalidi,
3.	člani Zveze slepih,
4.	dijaki in študenti, kadar v skupinah prebivajo V letoviščih, ki jih organizirajo šole oziroma fakultete,
5.	udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole oziroma fakultete,
6.	osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini,
7.	uslužbenci tujih diplomatskih in konzularnih misij v Jugoslaviji.
8.	člen
Za 50 % zmanjšano turistično takso plačujejo:
1.	delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom,
2.	delavci in uslužbenci na službenem potovanju,
3.	tisti, ki jih organizacija socialnega zavarovanja napoti ali jim priporoči prebivanje v turističnih krajih zaradi zdravljenja ali okrevanja,
4.	druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in dr.) ter člani njihovih družin,
5.	imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadjordjevo zvezdo« ter člani njihovih družin,
6.	tujci — koristniki tujega socialnega zavarovanja ob pogoju vzajemnosti.
9.	člen
Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih letoviščih ali letoviščih, ki so jih organizirale omenjene zveze, plačujejo turistično takso, ki znaša za vse leto 10 dinarjev na dan.
10.	člen
Osebe iz 7., 8. in 9. člena tega odloka, ki želijo biti oproščene oziroma uživati ugodnosti v smislu tega odloka, morajo dokazati naslov za svojo pravico (z legitimacijo za popust pri odhodu na letni dopust, s člansko izkaznico ustrezne družbene organizacije, z nalogom za službeno potovanje in dr,).
11.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	zavezanec iz 2. člena tega odloka, če od turistov ne pobere takse,
2.	zavezanec iz 2. člena tega odloka, če v predpisanem roku ne odvede takse občinskemu ljudskemu odboru (5. člen),
3.	odgovorna oseba turističnega društva, ki uporabi ali dopusti, da se taksa uporabi za druge namene in ne za pospeševanje turizma (6. člen),
4.	kdor da z namenom, da bi dosegel oprostitev ali znižanje takse zavezancu iz 2. člena tega odloka, krive podatke (7., 8. in 9. člen).
12.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01-32/,1-1959.
Slovenske Konjice, dne 18. junija 1959.
Predsednik .
Občinskega ljudskega odbora Slov. Konjice Adolf Suc 1. r.
218.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je na podlagi priporočila Ljudske skupščine LRS (Uradni list LRS, št. 17-74/59) v zvezi s 15. in 50. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. septembra 1959 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi poravnalnih svetov v občini Šmarje pri Jelšah. 1 2 3 4 5 6 7
1.	člen
Za dajanje pravne pomoči državljanom in za mirno izvensodno reševanje pravnih sporov med državljani, zavodi in organizacijami iz pristojnosti rednih sodišč se ustanovijo v občini Šmarje pri Jelšah poravnalni sveti.
Poravnalni postopek lahko predlagajo državljani, zavodi, sodišče, javni tožilec, družbene organizacije in organi (sindikat, SZDL, hišni svet itd.) ter druge zainteresirane osebe in organizacije.
2.	člen
Poravnalni sveti se ustanovijo za območja stanovanjskih skupnosti oziroma za območja krajevnih uradov in sicer:
1.	poravnalni svet za območje stanovanjske skupnosti Šmarje pri Jelšah,
2.	poravnavlni svet za območje stanovanjske skupnosti Rogaška Slatina,
3.	poravnalni svet za območje stanovanjske skupnosti Rogatec,
4.	poravnalni svet za območje stanovanjske skupnosti Kozje,
5.	poravnalhi svet za območje stanovanjske skupnosti Bistrica ob Sotli,
6.	poravnalni svet za območje krajevnega urada Podčetrtek,
7.	poravnalni svet za območje krajevnega urada Lesično.
Sedež poravnalnega sveta v Šmarju pri Jelšah je na sedežu občine, sedež ostalih poravnalnih svetov pa na sedežu krajevnih Uradov.
3.	člen
Vsak poravnalni svet je sestavljen iz predsednika in dveh članov ter njihovih namestnikov.
Predsednika in člane poravnalnih svetov ter njihove namestnike voli občinski ljudski odbor na skupni seji obeh zborov na predlog zborov volivcev oziroma na predlog občinskega odbora SZDL in to za dobo dveh let.
Predsednik in njegov namestnik se praviloma volita izmed občinskih odbornikov.
4.	člen
Dolžnost članov poravnalnih svetov je častna in brezplačna, vendar imajo pravico do nadomestila za izgubljeni zaslužek in dejanske stroške ob smiselni uporabi odloka o povračilu stroškov odbornikom, članom svetov in komisij občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 24-267/58).
Stroške za administracijo in druge stroške v zvezi z delom poravnalnega sveta nosi občinski ljudski odbor.
5.	člen
Administrativno tehnično delo poravnalnih svetov opravljajo tajniki.
Tajnika imenuje občinski ljudski odbor.
Tajniki vršijo obenem tpdi dolžnost zapisnikarja ter sprejemajo na zapisnik predloge in druge vloge državljanov, zavodov, organizacij in drugih zainteresiranih oseb v zvezi z delom poravnalnih svetov.
6.	člen
Pravna pomoč, ki jo dajejo poravnalni sveti, in poravnalni postopek sta praviloma brezplačna, smejo pa tajniki poravnalnih svetov ob priliki poravnave pobrati od strank prostovoljne prispevke za Rdeči križ, SZDL in druge množične organizacije na območju občine.
Tajniki poravnalnih svetov- odvajajo prostovoljne prispevke po prvem odstavku tega člena v roku in na način, ki ga bo določila uprava za dohodke.
7.	člen
Poravnalni sveti so odgovorni za svoje delo občinskemu ljudskemu odboru in področnemu zboru volilcev ter morajo o svojem delu poročati občinskemu ljudskemu odboru in področnim zborom volilcev vsaj enkrat letno.
Strokovno pomoč poravnalnim svetom daje Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.
8.	člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
St. 01/1-16-1/59
Šmarje pri Jelšah, dne 17. septembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
219.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 42. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57), 9. členu uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS, št. 21-116/50), 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 3. ter 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, številka 2-22/59) na seji občinskega zbora dne 17. septembra 1959 sprejel
ODLOK
o najvišji tarifi za dimnikarske storitve.
1.	člen
Na območju občine Šmarje pri Jelšah se predpisuje ta-le najvišja tarifa, do katere lahko dimnikarski obrali (v nadaljnjem besedilu »dimnikarji«) določijo ceno za vse vrste dimnikarskih storitev:
din
1.	odprto kuhinjsko ognjišče	93
2.	kmečka kuhinja z dvojnim stropom, vključno
dimnik	139
3.	plezalni dimnik
a)	od podstrešja navzgor (za eno etažo)	77
b)	za vsako nadaljnje nastropje (etažo)	15
4.	ozki dimniki — valjasti
a)	od podstrešja navzgor (za eno etažo)	25
b)	za vsako nadaljnje nadstropje (etažo)	6
5.	dimnik centralne ogrevalne naprave in pekovske peči
a)	od podstrešja navzgor (za eno etažo)	93
b)	za vsako nadaljnje nastropje (etažo)	15
6.	dimnik etažne peči in vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov
a)	od postrešja navzgor (za eno etažo)	31
b)	za vsako nadaljnje nadstropje (etažo)	15
7.	dimna cev, zidana do dveh metrov	15
8.	štedilnik
a)	z eno pečico	31
b)	z eno pečico in kotličem ali z dvema pečicama 46
c)	z dvema pečicama in kotličem ali s tremi pečičami 62
9.	štedilnik v gostinskih obratih in zavodih
a)	navadni, v malem gostinskem obratu	93
b)	nizki, prostostoječi ali z nastavkom v srednjem
gostinskem obratu,	javni kuhinji in slično	139
c)	mizni, veliki, prostostoječi ali z nastavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah, zavodih
in slično	186
10.	ogrevalec vode (bojler) povpreč. 12,5 min.	39
11.	grelci posode	77
12.	pralni kotel s kanali za odvod dima	31
13.	običajna železna peč do 2 m cevi	46
14.	peč sistema Lutz ali podobno
a)	brez pečice	46
b)	z eno pečico	62
c)	z dvema ali več	pečicami	77
č)	izredno velika	93
15.	kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči
a)	mali, neplezalni, do 9 m dolžine	93
b)	za vsak nadaljnji meter	15
c)	veliki, plezalni do 9 metrov	dolžine	186
č)	veliki, za vsak nadaljnji	meter	31
16.	pekovska peč na premog ali	drva	93
17.	pekovska parna peč
a)	z eno etažo (pečico)	186
b)	z dvema ali več etažami	250
18.	etažna peč za centralno ogrevanje, vštevši dimne
odvode	93
19.	centralna ogrevalna naprava, vštevši dimne odvode
a)	z malim kotlom do 8 m2 ogrevalne površine
(do 9 členov)	155
b)	s srednje velikim kotlom do 15 m2 površine
(do 14 členov)	279
c)	z velikim kotlom od 15 do 30 m2 ogrevalne
površine (nad 14 členov)	372
č) parni kotli za centralno ogrevanje nad 30 m2
ogrevne površine	496 2 3
2.	člen
Za vsa dela, ki niso navedena v ceniku, zaračunava dimnikar cene za opravljene storitve po medsebojnem dogovoru s stranko, mora pa pri tem upoštevati režijske stroške in časovne norme.
3.	člen
Za dimnikarska dela, ki so združena s posebnimi nevarnostmi ali delo, ki ga dimnikarji opravljajo po posebnem naročilu strank (zadnji odstavek 3. člena odredbe o obveznem ometatiju kurilnih naprav — Uradni list LRS, št. 11-85/48), se sme zaračunati največ 30% pribitka'k tarifi iz 1. člena tega odloka.
Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo po posebnem naročilu strank ob nedeljah in praznikih ter v nočnem času, se sme zaračunati največ 50 % pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka. Za nočni čas se šteje čas od 22. do 6. ure.
4.	člen
Cene za dela, navedena pod točko 5, 6, 10, 11, 14/č, 15, 18 ter 19/c in č 1. člena tega odloka se lahko določijo sporazumno med dimnikarjem in lastnikom, oziroma koristnikom kurilne in dimovodne naprave, odnosno po lastnem izračunu dimnikarja.
5.	člen
K tarifi iz 1. člena tega odloka se sme zaračunati kot pribitek za dimnikarske storitve:
a)	25%, če je objekt, ki se ometa, oddaljen od 2 do 5 km od sedeža dimnikarskega obrata;
b)	40 %, če je objekt oddaljen od 5 do 10 km od sedeža obrata;
c)	50%. če je objekt oddaljen nad 10km od sedeža obrata.
6.	člen
Po dogovoru med dimnikarjem in strankami je dovoljena pavšalna določitev dimnikarske tarife za vse leto kakor tudi pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev.
7.	člen
Kurilne naprave in dimni odvodi se morajo ometati v rokih, ki so določeni z odredbo o obveznem ometanju kurilnih naprav (Uradni list LRS, št. 11-85/48) s tem, da velja za celotno območje občine splošen ometalni rok en mesec.
Ce dimnikar ni ometel in očistil štedilnika ali druge kurilne naprave zato, ker je stranka izjavila, da naprave ni uporabljala in da ometanje ni potrebno, se sme za izgubo časa zaradi opravljene kontrole zaračunati največ 50 % od tarife iz 1. člena tega odloka, to pa le pod pogojem, če se je iz požarnovarnostnih razlogov potrebni kontrolni pregled kurilne naprave v resnici tudi izvršil. V nasprotnem primeru je zaračunavanje kakršnekoli pristojbine za neizvršeno delo nedopustno.
8.	člen
Dimnikar vpiše vsako storjeno delo v kontrolno knjigo, stranke pa morajo dimnikarjeve storitve v kontrolni knjigi potrditi. V hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, potrdi storitve predsednik hišnega sveta.
Ce dimnikar ne opravi dela, ni upravičen zahtevati pristojbine. Dimnikar mora izdati potrdilo o plačilu z navedbo dimnikarskih storitev in tarifnih postavk.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje zaradi prekrška:
a)	dimnikar, ki zahteva in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določenega dela ali ni izvršil kontrolnega pregleda;
b)	dimnikar, ki ne izda stranki potrdila o plačilu z navedbo storitve in cene (8. člen tega odloka);
c)	dimnikar, ki je pri opravljanju dimnikarske službe pijan;
č) stranka, ki ne dovoli dimnikarju ometati kurilne naprave ali dimnega odvoda;
d)	stranka, ki odpove uporabo kurilnih naprav, pa jih kljub temu uporablja.
10.	člen
Prekoračenje tarife tega odloka se kaznuje povlO. členu uredbe o izravnavi posebnih predpisov o prekrškili v uredbah in drugih predpisih vlade LRS in njenih organov z določbami temeljnega zakona o prekrških (Uradni list LRS, št. 14-58/52)
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Z dnem uveljavitve, tega odloka preneha veljati odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve občinskega ljudskega odbora Kozje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 3-70/57 in 18-337/57), ki je bil z odlokom o izenačenju predpisov za občino Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 24-266/58) razširjen na celotno območje občine Šmarje pri Jelšah.
St. 04/1-36-88/1-59
Šmarje pri Jelšah, dne 17. septembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen l.-r.
220.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 15. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) v zvezi s L, 3. in 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. septembra 1959 sprejel
ODLOK
o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu naselij Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogatec.
/. Splošne določbe .	1. člen
Namen tega odloka je komunalna ureditev in da se doseže primeren zunanji izgled večjih naselij v občini Šmarje pri Jelšah, in sicer Šmarja pri Jelšah, Kozjega in Rogatca.
Glede Rogaške Slatine bo izdan poseben odlok o komunalni ureditvi, zunanjem licu ter javnem redu in miru na njenem zdraviliško-turističnem območju. Do njegove uveljavitve se uporabljajo smiselno določila tega odloka tudi za območje Rogaške Slatine.
2.	člen
Državljani morajo paziti na snago in skrbeti ter se obnašati tako, da bodo higienske razmere zadovoljive, estetski in kulturni videz Šmarja pri Jelšah, Kozjega in Rogatca (v nadaljnjem besedilu »naselij«) pa čim lepši in primernejši.
Dobrine iz prejšnjega odstavka uživajo varstvo po določbah tega odloka.
II. Plakatiranje in reklamni napisi
3.	člen
Plakatiranje na območju naselij je dopustno samo na urejenih plakatnih deskah in za to odrejenih prostorih. Plakatiranje je dopustno samo na podlagi predhodne prijave pri oddelku za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora odnosno pri pristojnem krajevnem uradu in proti plačilu ustrezne takse. Plakatiranje praviloma izvršuje za to odrejeni uslužbenec občinskega ljudskega odbora. 4
4.	člen
Vsa podjetja, obrti, prodajalne, delavnice, gostilne in sploh vse obrtne in poslovne enote morajo imeti nad vhodom napisno desko (firmo). Brez posebnega dovoljenja ni dopustno izobešati zunaj poslopij kakršnekoli reklamne napise, svetlobne omarice za objave in podobno. Vsi osnutki napisnih tablic (firm), ki se nameravajo obesiti zunaj poslopij, morajo biti poprej pregledani. Ponovno bodo pregledani tudi že obstoječi reklamni napisi, napisne table in po-
dobno. Za neestetske napisne table, reklamne napise, omarice in podobno, ki kvarijo zunanji izgled naselja, bo odrejena postopna zamenjava.
Posli, omenjeni v prejšnjem odstavku, spadajo v pristojnost oddelka za gospodarstvo oziroma krajevnega urada.
III.	Ureditev izložb
5.	člen
Izložbena okna morajo biti čista, sodobno in kulturno urejena, za kar odgovarja lastnik oziroma najemnik. Izložbe in napisi morajo biti v brezhibnem stanju in se morajo po potrebi obnavljati.
IV.	Prodaja časopisov
6.	člen
Prodaja časopisov, revij in drugih publikacij je dopustna samo v kioskih, trafikah ali pa v posebnih, v ta namen določenih prodajalnah.
V.	Vzdrževanje zgradb in zemljišč, čiščenje pločnikov ter onesnaženje cest
7.	člen
Lastniki in upravitelji hiš so dolžni primerno vzdrževati svoje zgradbe, ograje in vrtove ter jih sproti obnavljati oziroma čistiti.
Prav tako morajo skrbeti uživalci in lastniki zemljišč v strnjenih delih naselij, da so njihova zemljišča urejena in vzdrževana, obstoječe ograje in žive meje v dobrem stanju ter plevel odstranjen.
8.	člen
Pločniki in hodniki ob zgradbah in zemljiščih se morajo redno čistiti, in sicer ob večernih urah. Pred pometanjem je treba pločnik poškropiti, da se ne dviguje prah.
V	zimskem času je treba pločnike in hodnike očistiti snega, čim zapade. Ce zapade sneg ponoči, ga je treba odstraniti s pločnikov in hodnikov do 7. ure zjutraj.
Sneg je treba spraviti na kupe ob cestišču; pri odme-tanem snegu se mora napraviti obrobni žleb za odtekanje vode. Ob poledici je treba pločnik in hodnik takoj posuti s peskom, pepelom ali žaganjem. Za čiščenje pločnikov so odgovorni hišniki, če pa teh ni, pa predsedniki hišnih svetov ali najemniki hiš, lastniki hiš izven stanovanjske skupnosti oziroma namestniki. Imetniki oziroma vodje obratovalnic ali poslovnih prostorov (uradi, družbene organizacije, ustanove) so odgovorni za čiščenje pločnikov pred obratovalnico oziroma poslovnim prostorom.
Za čiščenje pločnikov in hodnikov ob celi dolžini zemljišča so odgovorni njegovi lastniki ali vodje gradbišč, če se na teh zemljiščih gradi.
Prepovedano je prekomerno onesnaževati ceste, ulice in trge s prevoznimi sredstvi ali na kak drug način. Kdor to stori, je dolžan poleg kazni plačati tudi stroške prekomernega čiščenja.
VI.	Odvoz smeti in fekalij
9.	člen
Kanalizacijske naprave in odtoki odpadnih voda sc morajo speljati tako, da se odpadne vode ne izlivajo na cestišče in ne povzročajo smrada v okolici ter nevarnosti okužbe prebivalstva.
Smeti in odpadke, kolikor ni pri hišah in gospodarskih poslopjih smotiščne jame, je treba odlagati le na za to določenih mestih. Gospodarske organizacije, zdravstveni zavodi in ustanove morajo imeti za svoje potrebe posebne smetiščne jame, narejene po higiensko-sanitarnih predpisih.
Prepovedano je odlagati smeti na javnih prostorih ter ob bregovih rek in potokov.
V	ožjem in strnjenem delu naselij je prepovedano vsa-kršno razlivanje odpadnih voda po zemljiščih, na ostalih območjih pa se morajo razlite fekalije takoj podkopati ali podorati.
Greznice se morajo izpraznjevati po potrebi in sicer vsaj enkrat letno. Oddelek za gospodarstvo oziroma pristojni krajevni urad ima pravico odrediti pregled greznice. Ce se ugotovi, da je izpraznitev potrebna, se pozove hišnega lastnika, upravitelja ali hišni svet, da izda naročilo za izpraznitev. Ce tega v roku 14 dni ne napravi, izda oddelek za gospodarstvo oziroma pristojni krajevni urad nalog za izpraznitev na stroške lastnika, hišnega sveta oziroma upravnega organa.
Vil. Prepoved reje živali
10.	člen
V ožjem in strnjenem delu naselij je prepovedano rediti govejo živino, konje in svinje ter graditi za njih hleve. Ni dovoljeno tudi obnavljanje obstoječih hlevov. Isto velja za razne lope za živino.
Obstoječa kmetijska gospodarstva in drugi rejci na omenjenih območjih morajo zaprositi oddelek za gospodarstvo oziroma pristojni krajevni urad za posebno dovoljenje za nadaljnjo rejo živine.
Glede psov veljajo določila posebnega odloka.
11.	člen
Svet za komunalne zadeve predpiše vsako leto ob sodelovanju občinskega sanitarnega inšpektorata posebno odredbo glede zatiranja podgan, miši in drugega mrčesa.
Vlil. Pridobivanje kamna in peska
12.	člen
Vse obstoječe gramoznice, peskolomi in kamnolomi na območju občine se smejo izkoriščati le po posebnem dovoljenju oddelka za gospodarstvo. Isto velja za novo odpiranje prostorov za pridobivanje kamna, peska in mivke.
IX. Kazenske določbe
13.	člen
Pripadniki Ljudske milice in druge uradne osebe, ki jih pooblasti oddelek za gospodarstvo oziroma pristojni krajevni urad ali občinski komunalni zavod, smejo takoj od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku, izterjati denarno kazen v znesku 500 din in sicer od onih, ki:
—	ne očistijo vsak dan pločnikov;
—	ne odstranijo vsako jutro snega, če je zapadel, do določene ure;
—	ne odstranijo snega čez dan sproti, če sneži;
—	mečejo smeti in odpadke na javne prostore, jih odlagajo ob bregovih ali mečejo v struge rek in potokov;
—	prekomerno onesnažijo ceste, ulice in trge s prevoznimi sredstvi ali na drug način;
—	pišejo ali čečkajo po zidovih in ograjah v ožjem območju naselij.
14.	člen
k ^ Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje za pre-
—	gospodarska ali družbena organizacija oziroma oseba, ki vrši plakatiranje izven urejenih plakatnih desk ali za to odrejenih prostorov (3. člen);
—	gospodarska ali družbena organizacija ali njena osnovna oziroma obratna enota ali vodja zasebnega gostinskega ali obrtnega obrata, ki nima pri vhodu napisne table (firme), ali ki izobeša zunaj poslopja kakršnekoli rek!ame ali reklamne napise, svetlobne omarice in podob-n°' brez dovoljenja (4. člen);
.	— gospodarska ali družbena organizacija oziroma
tastnik gostinskega obrtnega obrata, ki ima izložbeno okno v nesnažnem stanju ali očitno nekulturno urejeno ter ^•jub pozivu v odrejenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tb- člen);
—	gospodarska ali družbena organizacija in oseba, ki Prodaja časopise, revije in druge publikacije izven kioskov, rulik ali v ta namen določenih prodajaln (6. člen);
~ lastniki in upravitelji oziroma uživalci hiše ali vmljišča, če ne vzdržujejo primerno zgradb, zemljišč,
vrtov, ograj ali živih mej v dobrem in urejenem stanju in ne izvrše po nalogu pristojnega upravnega organa v določenem roku ustrezne ureditve (7. člen);
—	gospodarska ali družbena organizacija oziroma zasebnik, ki spelje kanalizacijsko napravo ali odtok odpadne vode tako, da se fekalije ali odpadne vode izlivajo na cestišče in povzročajo smrad ali nevarnost okužbe; ki ne odvaja smeti in odpadkov, če pri hiši ali gospodarskem poslopju ni primernega prostora, na za te namene določeno mesto; ki izliva odpadno vodo po zemljiščih ali ki ne podkoplje ali podorje razlitih fekalij; ki kljub pozivu pristojnega upravnega organa v določenem roku ne poskrbi za izpraznitev greznice (9. člen);
—	kdor redi živali in gradi ali obnavlja zanje hleve in lope v nasprotju z 10. členom odloka.
Kazni izreka občinski sodnik za prekrške.
X. Končne določbe
15.	člen
Vsa dovoljenja oziroma odločbe v zvezi s tem odlokom izdaja oddelek za gospodarstvo oziroma pristojni krajevni urad. Oddelek za gospodarstvo oziroma po njegovem pooblastilu tudi krajevni urad lahko izvrši vse preglede, ki so predpisani s tem odlokom in lahko imenuje tudi posebno komisijo za opravljanje teh zadev.
16.	člen
Svet za komunalne zadeve bo po potrebi izdal navodila za izvajanje tega odloka.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določila vseh odlokov, ki so z njim v nasprotju.
St. 01/2-39/1-59
Šmarje pri Jelšah, dne 17. septembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
221.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 3. odstavku 11. člena splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59) in 26. členu statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. septembra 1959 sprejel
ODLOK
o ustanovitvi stanovanjskih skupnosti na območju občine Šmarje pri Jelšah.
1.	člen
V občini Šmarje pri Jelšah se lahko ustanovi pet stanovanjskih skupnosti, in sicer:
1.	Stanovanjska skupnost Rogatec, ki obsega naslednja naselja:
Rogatec, Dobovec pri Rogatcu, Donačka gora, Sv. Jurij, Brezovec pri Rogatcu, Stojno selo, Strmec pri Rogatcu, Tlake, Log, Trlično in Zahenberc.
2.	Stanovanjska skupnost Rogaška Slatina, ki obsega naslednja naselja:
Brestovec, Cerovec pod Bočem, Irje, Zgornje Sečovo, Ceste, Čača vas, Žagaj pod Bočem, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Zg. Kostrivnica, Gradiški dol, Spodnje Negonje, Zgornje Negonje, Nezbiše, Nimno, Gaberca, Plat, Pristavica, Rajnkovec, Vinec, Ločendol, Ratanska vas, Brezje pri Podplatu, Kamna gorca, Podplat, Spodnja Ko-
strivnica, Spodnje Sečovo, Tuncovec, Kamence, Rjavica, Rogaška Slatina, Male Rodne, Tekačevo, Topole, Tržišče, Pernek, Velike Rodne, Podturn, Spodnji Gabernik in Zgornji Gabernik.
- 3. Stanovanjska skupnost Šmarje pri Jelšah, ki obsega naslednja naselja:
Babna brda, Babna gora, Bukovje v Babni gori, Bobovo pri Šmarju, Mala Pristava, Zastranje, Bodrež, Bodriš-na vas, Gornja vas, Šentvid pri Grobelnem, Dol pri Šmarju, Dragomilo, Jazbina, Dvor, Sotensko pri Šmarju, Grliče, Laše, Grobelce, Vinski vrh pri Slivnici, Hajnsko, Golobi-njck ob Sotli, Imeno, Imenska gorca, Cerovec pri Šmarju, Jcšovec pri Šmarju, Kamenik, Kačji dol, Konuško, Koretno, Serovo, Kristan vrh, Beli potok pri Lembergu, Jerovska vas, Krtince, Pečica, Topolovec, Lemberg pri Šmarju, Mestinje, Nova vas pri Šmarju, Pijovci, Spodnje Grobelno, Lipovec, Platinovec, Rakovec, Podčetrtek, Spodnja Ponk-vica, Belo, Preloge pri Šmarju, Stranje, Dol pri Pristavi, Pristava pri Mestinju, Spodnje Mestinje, Bezgovica, Cme-reška gorca, Pustike, Roginska gorca, Zibiška vas, Predel, Senovica, Polžanska gorca, Polžanska vas, Sladka gora, Sodna vas, Slake, Sopota, Globoko pri Šmarju, Vinski vrh pri Šmarju, Zadrže, Sv. Ema, Zibika, Škofija, Vršna vas, Brcceljevo, Jerčin, Vidoviča, Gaj, Korpule, Predenca, Šmarje pri Jelšah, Orehovec, Strtenica, Babna reka, Brezje pri Lekmarju, Lekmarje, Spodnje Tinsko, Zgornje Tinsko, Pecelj, Sela, Verače, Rudnica, Virštanj, Vonarje, Močle, Vo-denovo, Vrh, Spodnje Selce in Završe pri Grobelnem.
4.	Stanovanjska skupnost Kozje, ki obsega naslednja naselja:.
Buče, Dobležiče, Pristava pri Lesičnem, Drensko rebro, Gubno, Gorjane, Poklek pri Podsredi, Vojsko, Ješovec pri Kozjem, Kozje, Osredek pri Podsredi, Lesično, Pilštanj, Gradišče, Podsreda, Veternik, Gostinca, Vrenska gorca, Klake, Ortnice, Zdole, 2eče pri Bučah, Bistrica, Topolovo in Zagorje.
5.	Stanovanjska skupnost Bistrica ob Sotli, ki obsega naslednja naselja:
Dekmanca, Križan vrh, Črešnjevec ob Bistrici, Hrastje ob Bistrici, Bistrica ob Sotli, Kunšperk, Polje pri Bistrici, Brezovec pri Polju, Lastnič, Ples, Srebrnik, Polje ob Sotli, Prelasko, Sedlarjevo, Trebče in Žagaj.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od dneva objave.
St. 01-39-66/1-59
Šmarje pri Jelšah, dne 17. septembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
222.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 62. členu splošnega zakona o stanovanjskih skupnostih (Uradni list FLRJ, št. 16-278/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. septembra 1959 sprejel
SKLEP
o številu članov začasnih svetov stanovanjskih skupnosti na območju občine Šmarje pri Jelšah.
1.
Dokler ne bodo na novo ustanovljene stanovanjske skupnosti sprejele svojih statutov, bodo začasni sveti stanovanjskih skupnosti šteli naslednje število članov:
a)	Stanovanjska skupnost Bistrica ob Sotli 5 članov;
b)	Stanovanjske skupnosti Šmarje pri Jelšah, Kozje in Rogatec po 7 članov;
c)	Stanovanjska skupnost Rogaška Slatina 9 članov.
2.
Člane svetov izvolijo zbori volivcev na območjih stanovanjskih skupnosti, in sicer sorazmerno velikosti območij krajevnih odborov.
3.
Navodila za izvršitev tega sklepa bo izdal Svet za komunalne in stanovanjske zadeve.
St. 01-39-67/1-59
Šmarje pri Jelšah, dne 17: septembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
223.
Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je po 20. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16-279/59) v zvezi s 26. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 17. septembra 1959 sprejel
SKLEP
o ukinitvi stanovanjske uprave pri občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah.
1.
Stanovanjska uprava pri občinskem ljudskem odboru Šmarje pri Jelšah se ukine.
2.
Do končnega prenehanja poslovanja opravlja in zaključi stanovanjska uprava vse tekoče posle razen tistih, ki jih mora po zakonu o stanovanjskih razmerjih v svoji pristojnosti takoj urejevati ustrezni organ občinskega ljudskega odbora, zlasti pa pripravi vse potrebno za primopredajo stanovanjskim skupnostim in organu za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora.
3.
Stanovanjska uprava preneha s poslovanjem 1. oktobra 1959.
St. 01-39-65/1-59
Šmarje pri Jelšah, dne 17. septembra 1959.
Predsednik
Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah Joško Lojen 1. r.
224.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve občine Šmarje pri Jelšah je v soglasju s Svetom za zdravstvo po 15. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, številka 49-160/55), 23. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56), 22. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57) in 28. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57) na seji dne 17. septembra 1959 predpisal
POKOPALIŠKI RED za območje občine Šmarje pri Jelšah.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.
Pokopališča na območju občine Šmarje pri Jelšah so občinska in namenjena za pokopavanje mrličev ne glede na veroizpoved.
Na občinskih pokopališčih se pokopavajo:
a)	vsi, ki umro v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno;
b)	vsi, ki umro v sosednjih naseljih, če tako žele svojci ali če je tako želel pokojnik, če je za to izdano dovoljenje krajevnega odbora sporazumno z občinskim sanitarnim inšpektoratom;
c)	vsi, ki umro izven pokopališkega okoliša, če izda dovoljenje za prevoz mrliča občinski sanitarni inšpektorat.
2.
Pokopališča upravljajo krajevni odbori, na katerih območju pokopališča ležijo.
Pokopališče v Rogaški Slatini in pokopališče v Šmarju pri Jelšah pa je pod upravo občinskega komunalnega zavoda.
3.
Okoliše posameznih pokopališč sestavljajo naslednja naselja:
1.	Pokopališče Bistrica ob Sotli: Bistrica ob Sotli, Dckmanca (del), Črešnjevec ob Bistrici, Hrastje ob Bistrici, Križan vrh, Kunšperk, Polje pri Bistrici, Ples, Srebrnik, Trebče, Žagaj.
2.	Pokopališče Buče: Buče, Vrenska gorca.
3.	Pokopališče: Kozje: Kozje, Ješovec pri Kozjem, Veternik, Zdole.
4.	Pokopališče Pilštanj: Drensko rebro, Dobležiče, Gostinca, Gubno, Klake, Lesično, Otrnice, Pilštanj, Pristava pri Lesičnem, Zeče pri Bučah.
5.	Pokopališče Polje ob Sotli: Brezovec pri Polju, Dekmanca (del), Lastnič, Polje ob Sotli, Prelasko, Sedlarjevo.
6.	Pokopališče Podsreda: Podsreda, Gradišče, Gorjane, Osredek pri Podsredi, Poklek pri Podsredi, Vojsko.
7.	Pokopališče Zagorje: Bistrica, Topolovo, Zagorje.
8.	Pokopališče Sv. Rok ob Sotli: Dobovec pri Rogatcu, Log, Trlično.
9.	Pokopališče Šentjur pod Donačko goro: Donačka gora, Sv. Jurij, Zahenberc.
10.	Pokopališče Sv. Florjan: Stojno selo, Tlake.
11.	Pokopališče Rogatec: Rogatec, Brezovec, Strmec.
12.	Pokopališče Kostrivnica: Čača vas, Žagaj pod Bočem, Drevenik, Gabrovec pri Kostrivnici, Zgornja Kostrivnica, Gradiški dol, Ločen dol, Brezje pri Podplatu, Kamena gorca, Podplat, Spodnja Kostrivnica, Podturn, Spodnji Ga-bernik, Zgornji Gabcrnik.
13.	Pokopališče Brestovec pri Rogaški Slatini: Bre-stovec, Ceste, Ločen dol (del), Ratanska vas, Rogaška Slatina, Rjavica, Male Rodne, Velike Rodne, Tržišče, Prnek, Spodnje Sečovo, Tuncovec, Gabcrce, Irje, Spodnje Negonje, Zgornje Negonje, Pristavica, Kamence, Plat, Rar.jkovec, Vinec, Zgornje Sečovo, Tekačevo, Nezbiše (del), Topole, Nimno.
14.	Pokopališče Šmarje pri Jelšah: Šmarje pri Jelšah, Bobovo, Preloge, Belo, Stranje, Serovo, Koretno, Konuško, Dragomilo, Dol, Ješovec, Vinski vrh pri Šmarju, Cerovec, Kamenik, Zadrže, Globoko, Predel, Senovica, Močle, Vrh, Vodenovo, Sotensko, Dvor, Mala Pristava, Zastranje, Pre-denca, Gaj, Korpule, Breceljevo, Pijovci (del).
15.	Pokopališče Sladka gora: Sladka gora, Nova vas, Pijovci (del), Mestinje, Lemberg, Topolovec, Pečica, Beli potok, Jerovska vas, Polžanska gorca, Polžanska vas.
16.	Pokopališče Vinski vrli pri Slivnici: Lekmarje, Brezje, Šentjanž, Babna reka, Babna gora, Bukovje v Babni gori, Grobelce, Vinski vrh pri Slivnici.
17.	Pokopališče Šentvid pri Grobelnem: Šentvid, Gornja vas, Bodrež, Platinovec, Rakovec, Lipovec, Grobelno, Završe, Ponkvica, Bodrišna vas, Spodnje Selce.
II. VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ
4.
Za redno vzdrževanje pokopališč se uporabljajo naslednja sredstva:
a)	pokopališke pristojbine;
b)	grobarske pristojbine;
c)	dotacije iz občinskega proračuna;
č) razni prispevki.
S temi sredstvi gospodarijo organi, ki upravljajo pokopališča.
III.	UREDITEV POKOPALIŠČ
5.
Vsako pokopališče mora imeti zaradi preglednosti in lažjega dostopa svoj načrt razdelitve grobov in ostalih prostorov (parcelacija) ter mora biti ograjeno.
Načrt izdela oddelek za gospodarstvo sporazumno z občinskim sanitarnim inšpektoratom. Načrt potrdi Svet za komunalne in stanovanjske zadeve. Načrt se izdela v štirih izvodih, od katerih enega hrani oddelek za gospodarstvo, enega krajevni urad odnosno občinski komunalni zavod, enega grobar, eden pa je pritrjen na vidnem mestu na pokopališču n. pr. v mrtvašnici, če ta obstoji.
Pokopališča morajo biti praviloma razdeljena na pokopališka polja, polja na vrste in vrste na grobove. Vrste morajo biti označene z rimskimi številkami, grobovi pa z arabskimi številkami.
Po sredi pokopališča mora biti praviloma od glavnega vhoda speljana pot, široka po možnosti vsaj dva metra. Od glavne poti se odcepijo stranske poti za dostop k posameznim vrstam grobov.
6.
Vsako pokopališče mora imeti določen prostor za odlaganje smeti, poseben prostor za odlaganje spomenikov in potrebne zgradbe (mrtvašnico in drugo). Mrtvašnice se uporabljajo za polaganje mrličev, za obdukcije in za shranjevanje orodja. V primeru, da pokopališče nima primerne mrtvašnice, se polaganje mrličev in obdukcije vrše na drugem prostoru ali pa na sosednem pokopališču.
7.
Grobovi so:
a)	navadni grobovi za pokop ene osebe;
b)	otroški grobovi;
c)	rodbinski grobovi za eno. dve ali več oseb;
č) grobnice za dve, štiri ali šest oseb za dobo 50 let.
Pokop umrlih se vrši po vrstnem redu grobov, razen pri že obstoječih grobovih.
Grobove dodeljuje grobar po navodilih organa, ki upravlja pokopališče in na prijavo stranke, ki se mora izkazati z mrliškim oglednim listom. Za situacijo grobov je merodajen načrt pokopališča.
Na pokopališču se lahko določi poseben prostor za pokopavanje otrok v starosti do 10 let. O tem odloča organ, ki upravlja pokopališče.
8.
Navadni in otroški grobovi se dajejo v uporabo (najem) za 10 let. Stranka, ki želi ohraniti in oskrbovati grob tudi po preteku te dobe, mora to svojo željo prijaviti organu, ki upravlja pokopališče in plačati pokopališko pristojbino, sicer izgubi pravico do uporabe groba.
Rodbinski grobovi in grobnice se dajejo v uporabo (najem) za 50 let, v izjemnih primerih pa za ves čas, dokler obstoji pokopališče.
Ako se pokopališče zapre ali ukine, preneha v tem primeru pravica do uporabe. Ta pravica preneha tudi, če stranka opusti redno vzdrževanje tako, da je grob ali grobnica v zanemarjenem stanju ali razpadanju.
O oddaji grobov in grobnic v uporabo (najem) se sklene najemna pogodba, ki mora vsebovati zlasti:
a)	rok dograditve;
b)	določila glede odstranitve gradnje, če ta ne bi bila zgrajena skladno z načrtom pokopališča ali gradbenim načrtom in dogovorjenim rokom dograditve;
c)	višino najemnine (pokopališko pristojbino).
Pogodba se lahko sklene samo pod pogojem, da se
stranka zaveže zgraditi grobnico v roku enega leta oziroma urediti grob v istem času ter jih redno vzdrževati. Ce ti pogoji niso izpolnjeni, se pogodba ne more skleniti oziroma se razveljavi.
Najemna pogodba se sklene z organom, ki upravlja pokopališče.
9.
Grobovi borcev NOB, talcev in žrtev fašističnega nasilja, kakor tudi grobovi, ki imajo zgodovinski pomen, so pod posebno zaščito občinskega ljudskega odbora v smislu zakona o varstvu grobov padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja (Uradni list FLRJ, št. 29-342/54).,
10.
V grobnice se smejo pokopavati le mrliči, če so položeni v kovinaste krste ali krste iz trdega lesa s kovinastim vložkom. V ostale grobove je dovoljen pokop v navadnih lesenih krstah iz mehkega ali trdega lesa ali s kovinastim vložkom.
11.
Ponovni pokop v isti grob je dovoljen po 10 letih pri navadnih krstah iz mehkega lesa, pri vseh ostalih krstah pa po 20 letih. Po preteku navedenih rokov se smejo grobovi zopet po vrsti uporabljati za pokopavanje mrličev. Postavljene spomenike morajo stranke odstraniti na svoje stroške. Odpiranje grobov pred rokom je dopustno le z dovoljenjem občinskega sanitarnega inšpektorata.
12.
Podaljšanje pravice za uporabo prostora za grobove in grobnice je dovoljeno le, če se pred potekom navedene dobe plača določena pristojbina in le, če je bil grob ali grobnica redno vzdrževana. Podaljšanje velja za desetletno dobo.
Ce se pravica za uporabo prostora za grobove in grobnice ne podaljša in če stranke tudi v šestih mesecih po preteku dobe spomenika ne odstranijo, se spomenik odstrani na strankine stroške.
13.
Grobovi in grobnice morajo biti vedno v redu vzdrževane. Popolnoma očiščeni morajo biti grobovi vsaj enkrat na leto, ostalo ureditev groba pa je treba izvesti po načrtu pokopališča.
Grmičevje in drevesca se smejo saditi in odstranjevati samo po načrtu pokopališča. Grmičevje in drevesca ne smejo ovirati prehoda med grobovi.
Kadar se ugotovi opuščen ali zanemarjen grob, spomenik ali grobnica, pokliče organ, ki upravlja pokopališče, najemnika prostora, da poskrbi za ureditev odnosno za odstranitev pomanjkljivosti.
14.
Lastnike spomenikov in grobnic, ki so zapuščeni ali zanemarjeni (12. in 13. točka tega reda) se z javnim razpisom pokliče, da z njimi razpolagajo. Ce je razpis brezuspešen, proda po treh mesecih po razpisu organ, ki upravlja pokopališče, spomenike in grobnice na javni dražbi. Izkupiček se deponira pri občinskem ljudskem odboru do izteka redne zastaralne dobe.
Vsi predmeti morajo biti pred javno dražbo ocenjeni po tričlanski komisiji, ki jo imenuje organ, ki upravlja pokopališče. En član komisije mora biti gradbeni oziroma kamnoseški strokovnjak. Javna dražba se objavi na krajevno običajen način en mesec pred dražbenim rokom.
15.
Pokop, umrlih se vrši po vrstnem redu grobov razen pri rodbinskih grobovih ali grobnicah.
Nagrobniki in nagrobni spomeniki se morajo postavljati ob vzglavju groba v ravni tekoči vrsti. Rodbinski grobovi in grobnice se smejo ograditi. Ograja sme biti visoka največ 60 cm in ne sme biti bodičasta.
Navadni in otroški grobovi se smejo ograditi le z dovoljenjem organa, ki upravlja pokopališče.
Na vsakem spomeniku ali označbi groba mora biti napis, ki mora vsebovati ime in priimek umrlega, njegove rojstne podatke in datum smrti. Napisi morajo biti čitljivi.
Napisi smejo biti praviloma samo v jezikih jugoslovanskih narodov. V utemeljenih primerih je dopustna izjema.
16.
Vstop na pokopališče je dovoljen vsak dan med 7. in
20.	uro.
17.
Vsakdo, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto in dostojanstvo kraja. Prepovedano je zlasti jemanje psov in koles na pokopališče, vsako poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov, odlaganje smeti in odpadkov razen na za to določenih mestih ter vsako nedostojno vedenje.
Na pokopališču mora vladati tišina. Petje in godba sta na pokopališču dovoljena samo ob času pogrebov in komemoracij.
IV PRAVICE IN DOLŽNOSTI GROBARJEV
18.
Za red in oskrbovanje pokopališča je odgovoren grobar.
Mesto grobarja se razpiše na krajevno običaj'en način.
Grobarja postavi organ, ki upravlja pokopališče s tem, da sklene z njim pismeno pogodbo o dolžnostih in pravicah.
Nadzorstvo gad grobarjevim delom vrši organ, ki upravlja pokopališče.
19.
Dolžnosti grobarja so zlasti, da:
1.	vzdržuje red in snago na pokopališču,
2.	vrši pokope in izkope,
3.	oskrbuje grobove,
4.	vodi knjigo o evidenci grobov,
5.	tromesečno pokosi travo na pokopališču in pripadajočem zemljišču,
6.	po potrebi dvakrat letno obreže živo ograjo,
7.	vzdržuje pokopališke naprave in zgradbe v redu in skrbi, da so opremljene s potrebnimi pripravami,
8.	mesečno očistiti smetišče,
9.	prijavlja vse prekrške pristojnemu organu,
10.	opravlja vsa dela, ki so potrebna za ureditev in vzdrževanje pokopališča.
Grobar mora tudi pomagati pri uradno določenih obdukcijah in ekshumacijah.
20.
Pravice grobarja so zlasti, da prejema redne mesečne prejemke, ki so določeni s pogodbo in da uživa vse ugodnosti po pogodbi.
Grobar vrši po želji strank oskrbovanje grobov po tarifi, ki jo predpiše svet za komunalne in stanovanjske zadeve.
21.
Grobarji morajo voditi evidenco o pokopih, in sicer v obliki posebne knjige.
V knjigo se vpisujejo po časovnem redu posamezni mrliči z naslednjimi podatki:
a)	ime in priimek umrlega,
b)	starost in vzrok smrti,
c)	dan pokopa,
č) številka polja in groba,
d)	vrsta groba (navadni, otroški, rodbinski grob, grobnica).
Poleg grobarjeve knjige se vodi za evidenco grobov v in grobnic še posebna kartoteka pri krajevnih uradih, v katerih območju leži pokopališče. Evidenca glede pokopališča v Šmarju pri Jelšah in pokopališča v Rogaški Slatini se vodi pri občinskem komunalnem zavodu.
Stranke imajo pravico do vpogleda v grobarsko knjigo in kartoteko ter načrte pokopališč in lahko vedno zahtevajo pojasnila.
Upravni organ občinskega ljudskega odbora, pristojen za komunalne zadeve, predpiše natančnejša določila o vodenju evidence.
22.
Pokop umrlih se prijavi na pristojnem krajevnem uradu, razen v Šmarju pri Jelšah in Rogaški Slatini, kjer se prijavi občinskemu komunalnemu zavodu. Ob prijavi se plača pristojbino za grob in grobarjeve storitve.
Pokop brez grobarja ni dovoljen.
VI PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27.
Oddelek za gospodarstvo, komunalne in stanovanjske zadeve bo izdelal do 31. marca 1960 načrte razdelitve grobov in parcelacijo za vsa pokopališča. V istem roku bo uredil tudi evidenco o pokopih, kjer še ne obstaja.
V. POKOPALIŠKE PRISTOJBINE
23.
Za uporabo prostora za grobove se plačuje:
1.	pristojbina za navadne in rodbinske grobove pri pokopu:
a)	v navadni krsti iz mehkega lesa za dobo 10 let;
b)	v drugih krstah za dobo 20 let;
2.	pristojbina za otroške grobove za dobo 10 let;
3.	pristojbina za grobnice za dobo 10 let;
4.	pristojbina za podaljšanje pravice za uporabo prostora za vse vrste grobov in grobnic za dobo 10 let;
5 pristojbina za zagotovitev prostora za grobove za zainteresirane osebe.
Tarifo za plačila po prejšnjem odstavku predpiše svet za komunalne in stanovanjske zadeve.
24.
Pristojbina za pokope se plačuje pri krajevnem uradu odnosno občinskem komunalnem zavodu.
Vsi dohodki pokopališč se smejo uporabljati samo za vzdrževanje in ureditev pokopališč ter spadajo v predračun krajevnih odborov odnosno občinskega komunalnega zavoda.
25.
Organ, ki upravlja pokopališče, sestavi vsako leto predračun dohodkov in izdatkov pokopališča. Predračun potrdi svet za komunalne in stanovanjske zadeve v roku, ki velja za proračun.
26.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve bo sporazumno z občinskim komunalnim zavodom in krajevnimi odbori predpisal tarifo za grobarjeve storitve.
28.
Svet za komunalne in stanovanjske zadeve bo predpisal tarifo za plačila po 23. in 26. točki do 31. decembra 1959.
29.
Do 31. decembra 1959 mora občinski komunalni zavod in krajevni odbori izvršiti popis obstoječih grobov in grobnic in pregledati, ali so pristojbine plačane.
Prizadete stranke so dolžne, da v istem roku uredijo grobove in spomenike v smislu tega reda. Ce bo ugotovljeno, da obstoje po preteku tega roka zanemarjeni ali razpadajoči grobovi, se bo smatralo, da je pravica strank do uporabe grobov, nagrobnikov in spomenikov prenehala in se bo z njimi ravnalo po določbah tega reda.
30.
Od dneva veljavnosti tega reda prenehajo vsi privilegiji in uporaba pokopališč po verskih organizacijah ali drugih fizičnih in pravnih osebah.
31.
Ta pokopališki red začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje.
S tem dnem preneha veljati odlok o pokopališkem redu bivšega občinskega ljudskega odbora Kozje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 17-336/57 in 24-266/58).
St 04/1-39 53/1-59.
Šmarje pri Jelšah, dne 17. septembra 1959.
Predsednik
Sveta za komunalne in stanovanjske zadeve
Simon Jeranko I. r.	Predsednik
Predsednik	Občinskega ljud. odbora
Sveta za zdravstvo	Šmarje pri Jelšah
Hilda Matko 1. r.	Joško Lojen 1. r.
IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE
Občinski ljudski odbor Mozirje je po 30. členu statuta občine Mozirje na skupni seji obeh zborov dne 2. septembra 1939 sprejel naslednja
SKLEPA
I
Franc KERIN, učitelj na Lepi njivi se razreši dolžnosti upravitelja Osnovne šole na Lepi njivi.
II
Valter JAGER, učitelj iz Šmartnega ob Dreti je bil imenovan zn v. d. upravitelja Osnovnic šole na Lepi njivi.
III
Jožica ŠKULJ, učiteljica na Konjskem vrhu je bila razrešena dolžnosti upravitelja Osnovno šole na Konjskem vrhu.
IV
Bernard STRMČNIK, učitelj v Lučah je bil imenovan za upravitelja osnovne šole na Konjskem vrhu.
AKTIVA		TRGOVSKO PODJETJE »AVTOMOTOR« CELJE	PASIVA
	Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna sredstva
Osnovna sredstva.............................. 9.942
Denarna sredstva osnovnih sredstev ....	1.600
B)	Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe : . . . Denarna sredstva skupne porabe .
C)	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva........................... 106.763
D)	Izločena sredstva
Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad.	2.183
Denarna sredstva nerazporejenih sredstev . .
E)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve............................ 36.639
Druga aktiva.......................................... 215
Skupaj . ._________157.342
A)	Viri osnovnih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................... 8.922
Drugi viri osnovnih sredstev.............. 2.621
B)	Viri sredstev skupne porabe
Sklad skupne porabe...............
Drugi viri sredstev skupne porabe
C)	Viri obratnih sredstev
Sklad obratnih sredstev ..... ...................... 1.949
Drugi viri obratnih sredstev....................... 79.073
D)	Rezervni sklad in drugi skladi
Rezervni sklad in drugi skladi...................... 2.558
Viri nerazporejenih sredstev.......................... 893
E)	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Kratkoročni krediti za obratna sredstva . .	4.241
Dobavitelji in druge obveznosti.................... 56.664
Druga pasiva.......................................... 421
Skupaj . .________157.342
Računovodja: Mirko Ratej 1. r.	Predsednik UO: Julijana Brečko 1. r.	Direktor: Rajko Petrič 1. r.
»UMETNI KAMEN«, ROGAŠKA SLATINA
A)	Osnovna sredstva
Osnovna sredstva......................... 21.555
Denarna sredstva osnovnih sredstev	....	2.327
B)	Sredstva skupne porabe
Sredstva skupne porabe.................... 340
Denarna sredstva skupne porabe..............
C)	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva.................. 17.946
D)	Izločena sredstva
Denarna sred. rezerv, sklada in drugih sklad.
Denarna sredstva nerazporejenih	sredstev	.	.	1.372
E)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.................. 22.903
Druga aktiva............................. 2.819
Skupaj . .	69.262
Računovodja: Silva Vrhovnik 1. r.	Predsednik UO:
Podjetje izvršuje vsa gradbena dela in dela iz umetnega 144 ljudi. Podjetje Umetni kamen se je fuzioniralo v letu sluje pod skupnim imenom Splošno gradbeno podjetje.
A)	Viri osnovnih sredstev
Sklad osnovnih sredstev........................... 23.882
Drugi viri osnovnih sredstev....................... 9.357
B)	Viri sredstev skupne porabe
Sklad skupne porabe................................ 1.140
Drugi viri sredstev skupne porabe ....
C)	Viri obratnih sredstev
Sklad obratnih sredstev............................ 5.185
Drugi viri obratnih sredstev...................... 13.056
D)	Rezervni sklad in drugi skladi
Rezervni sklad in drugi skladi..................... 1.193
Viri nerazporejenih sredstev......................... 642
E)	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Kratkoročni krediti za obratna sredstva . .
Dobavitelji in druge obveznosti................... 14.807
Druga pasiva................................
Skupaj . .________69.262
Albina Skodič 1. r. Direktor: v. d. Maks Sadovnik 1. r.
ter naravnega kamna. Podjetje je povprečno zaposlovalo 1959 z Gradbenim podjetjem Rogaška Slatina. Sedaj po-
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena
posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599