Edini slovenski dnevnik v Zjedinjemh državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. =4» GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. \ The only" Sloyefriociaily- in the UttitefrSfates. Issued eveaj^ day* except Sundays and Holidays. —.......- — —............... wgyg aUFCH PISARNE: MNimQL cms sf Mb nh S, 1ST«. TELEFON PISARNE: 127« 1S9M1 NO. 223. — ŠTEV. 223. NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER, 22, 1908. — TOREK, 22. KIM OVCA, 1908. VOLUME XVL — LETNIK IVI Izletniki $e vračajo Gozdni požari se iz evropskih dežel. še vedno razširjajo. SAMO V MINOLEM TEDNU JE MESTECI GAGEN IN WOODBORO PRIŠLO IZ EVROPE 12.000 V WISCONSINTJ POPOLNO-AMERIŠKIH IZLET- MA RAZDEJANI. N I K O V. —o— —o— Poster City v Michiganu je zgorelo, Vračanje naseljencev v Evropo se je drage naselbine so v ne-izdatno pomanjšalo. varnosti. IZVESTJE. Ameriški turisti in izletniki, ki potujejo vsako leto, oziroma vsako poletje v Evropo na počitnice, so se sedaj, ker so bliža zima, pričeli kar trumoma vračati domov v Ameriko in vse kajite na oceanskih parnikih vedno polne. Samo tekom minole- V MAINE IN PENNSYLVANIA. Rhinelander, Wis., 22. sept. Mesteci Gagen in Woodboro, Wis., sta popolnoma zgoreli, kajti vsi gozdi okolice so že par dni v plamenu in tako se je ogenj približal obema mestoma, ki sta postali žrtev gozdnih požarov. Vse prebivalstvo obeh mest ga tedna se je vrnilo z raznimi par- ' se je noč in dan bojevalo s požarom, Vojno stanje v Ljubljani. Vlada je proglasila v Ljubljani vojno stanje, kajti inače ni mogoče pomiriti zatiranih Slovencev, Sedaj je prišlo tudi v Mariboru in v Celju do iz* gredov proti nemškim pritepencem. Policijsko slufto v Ljubljani vrši sedaj izstradano vojaštva. do tega, da se zamujeno hitro nadomesti in dohiti, kajti vsaka prolita kapljica slovenske krvi, bode storila več, nego tisoč jugoslovanskih agita-i torjev, kajti ttldi slovenski pregovor pravi, da "kri ni voda". vse je gasilo in nosilo vodo, toda ves j trud je bil zaman. Prebivalci so se i morali končno umakniti in prepustiti I svoje liiše požaru, ki jih je do tal uni-j čil. Prebivalci so sedaj brez domovja in brez najpotrebnejših predmetov. Včeraj so nesrečniki ves dan gasili, toda požar je mesteci vedno bolj ob-, tlajal. tako da so morali prebivalci končno misliti tudi na svojo lastno varnost. Vse je bežalo v Rhinelan-jder; matere so nosile otroke in možki ter večji otroci so bežali, noseč s se-i boj ono imetje, koje je bilo mogoče nest i in rešiti. Xa begu jih je mnogo obnemoglo, vendar so jim pa drugi j pomagali, tako da so vsi srečno prišli semkaj. Prebivalci iz (lagena so prišli zve-j čer semkaj in so se nastanili pri me-| ščanih. Iz Woodboro jih je pa prišlo le malo semkaj in dosedaj se ne i ve, kaka je njihova osoda. Nekaj časa je bilo tudi tukajšnje mesto v ve-f Likej nevarnosti, toda k sreči se je ve-; ter še pravočasno spremenil in odvrnil veliko nevarnost, ki je pretila I mestu. Vse dosedanje gašenje gore-| čih gozdov je bilo zaman. Eseabana. Mich., 22. sept. Dasirav-i no je dež minoli petek gozdne požare | nekoliko pomanjšal, so danes postali ; zopet tako veliki, da je več naselbin in mest v nevarnosti. Največja nevarnost preti malim mestecem Niagara. Quinness in Hermansville. Me- | steče Foster City je zgorelo in pri skega tajništva v Washingtonu se po- {em so je šegt ljudi zadušilo. Zgorela svetujejo, kako bi preprečili znam je tudi velika parna žaga pri 0sh_ anarhistinji Emi Goldmanovi povra- j koshu Podrobnosti ni mogoče izve-tek v Zjed. države. Goldmanova se mudi sedaj pri nas, a v kratkem na- merava odpotovati v Avstralijo; trgo-j Augusta? Me., 22. sept. Vsi gozdni vinski tajnik pa m nikakor voljan. požari y Main^ ki so divjali lekom da se nevarna anarhistinja zop;t po- /adnjih dnijj ^ sedaj pod k01ltr0i0, vrne v Zjed. države. 2e preje so en- vendar pa morajo farmerji skrbeti krat poskušali ji preprečiti povratek. za tQ> da se požari ne ponove? aUo se . vendar niso mogli dobiti nobenega j veter nepri£akovano ne preokrene. postavnega zadržka. Da je ona iao- Tudi požar pri Scarbort)) ^ je bil zemka, bi bilo kaj lahko jo deport i- zelo nevaren? je s^daj omejen. niki iz Evrope 12.584 izletnikov, tako, da so bil>e vse kajite prvega in idruzega razreda na vseh parnikih Tazpmdane. V minolem tednu je prišlo v našo luko 5880 potnikov v kaji-tah prvega in 6C95 drugega razreda, kteri vsi so bili na počitnicah v Evropi. V minolem tednu je o0 in v tretjem 93o0 potnikov. Ie tega je razvidno, da se je vračanje inozcnicev v Evropo sedaj iizdatno pomanjšalo, kajti tako malo potnikov te dol«*o ča>a ni potovalo v Evropo v medk:ovju, kakor v minolcm tednu. Vsaki teden od kar se je pričela kriza je namreč bilo število potnikov nrnotro \Wje. kakor je bilo ono v mi-aolein t .»dnu. Od pu>tka tega leta nadalje, je odpotovalo v Evropo 527.110 potnikov rr.edkrovja, dočim jih je v istem času minolcga leta odpotovalo le 279.006. Ijetos je prišlo dosedaj v Ameriko 270.133 potnikov medkrov-ja. dočim jih je prišlo v istem času lanskega leta nad milijon. TUDI V MARIBORU IN CELJU MORA VOJAŠTVO PA-TRUIJRATL NAJVEČJA SRAMOTA AVSTRIJE V DVAJSETEM STOLETJU. ŽRTVE AVSTRIJSKE BRUTALNOSTI; UBITI IN RANJENCI. Pri pogrebu nesrečnih umorjen cev je pričakovati novih nemirov. ANGLEŠKO ČASOPISJE IN SLOVENCI. PROTI EMI GOLDMANOVI. Znani anarhistinji bi radi preprečili povratek v Zjed. države. 1'radniki pravosodnega in trgovin- deti. ker je brzojavna zveza razdejana. rati. Toda Goldmanova je sicer res inozemka, vendar je vzela za moža državljana, ki je bil prej tudi ino-zemec. Ta mož je Aleksander Berk-man, posebno v New Yorku znan: anarhist, ki je bil pred kratkifiu obsojen na mesec dnij zapora. Gold- Pittsburg, Pa., 22. sept. Pri Ash-toli, nedaleč od Johnstowna, je zgorelo v gozdnem požaru 10.000,000 čevljev lesa, oziroma debel, in v Arrovvu znaša zguba lesa 6,000,000 čevljev lesa. Požar je sedaj pod kontrolo. V takozvanih Hayden Woods pri mestu manova je sicer ločena od Berkmaua, Greensburg je včeraj ponovno pričel vendar ne postavnim potom, torej po gozd goreti in požar ge sedaj hitro svojem možu še vedno državljanka razgirja Zjed. držav. Gozdarji so dobili nalog, da store V teh okoliščinah je kaj težavno ^ kar je v njihovej močif da pre. za oblasti dobiti v roke paragraf, ki ,m.c.ho Se nadaljno razširjanje gozd- bi jim omogočil njih želje preprečiti nih požarov. Nadalje so dobili na- povratek znane anarhistinje, če se bo da mora;jo vsakogar takoj prijeti, hotela povrniti iz Avstralije. Ce se k[ bi y državnib gozdih zakuril ogenj. slednja sklicuje na postave Zjed. držav. se ji povratka ne more prepre čiti. Trgovinski tajnik namerava kongresu predložiti natančnejše razjasnilo glede enakih slučajev. -o- Konec štrajka mašinistov. Birmingham, Ala.. 21. sept. Washingtona se poroča, da je štrajk mašinistov pri Louisville & Nashville železnici, ki se je pričel dne 29. maja lanskega leta, sedaj končan, oziroma oficijelno proglašen končanim. Štraj-karji se radi tega sedaj zamorejo podati na delo. Tukaj je Strajkalo ka-eib 50 mašinistov imenovane železnice. Lov na medvede v avtomobila. Utica, N. Y., 21. sept. Henry Moore je pričel z lovom na medveda v Adirondackih s pomočjo avtomobila. Ko se je vrnil, je pripeljal s seboj 200 funtov težkega črnega medveda. Tekom dneva je prevozil 80 milj in trdi, da bode še večkrat na ta način lovil medvede, ker so gozdi pri Wilmurtu polni medvedov. Oblasti so tudi mnenja, da je mnogo požarov v razn'i gozdih bilo nalašč aunetenib. Catskill, N. Y., 22. sept. Gozdni požari v gorovju Catskills so sedaj pod kontrolo. Ogenj pri Plater Hill Clove je pogašen. Suša še nepresta-Iz no traja. * -o- Velik požar. Chelsea, Mass., 21. sept. V velikej tovarni zabojev tvrdke Atwood and McManis je danes zjutraj pričelo goreti in ker je bilo v tovarni obilo lesa, se je požar čudovito hitro širil po vseh prostorih. V par urah je bilo sedem poslopij, v kterih je delalo 1200 delavcev, razdejanih in poleg tega je zgorelo tudi šest tenementnih hiš, v kterih so stanovali Italijani. Požar še ni pqgašen in se še vedno razširja. Portugalski kralj se bode oženil. Lisbona, Portugalska, 21. sept. Tukaj se zatrjuje, da se novi portugalski kralj pripravlja na poroko z neko angleško princezinjo. Dunaj, 22. sept. Avstrijska vlada, svetovnoznana sovražnica vsega, kar [je slavjan^ko, je včeraj proglasila za a Slovenija, nele samo Ljublja-, na in Kranjska živi v skrajnej raz-' burjeriosti radi krutega nastopa proti , Slovencem v Ljubljani, kjer so oblasti spustile na inače mirne meščane podivjano nemško vojaštvo, ktero je umorilo dva Slovenca in jih mnogo ranilo. Ker je pričakovati nadaljnih nemirov je vlada sedaj v strahu, da se jugoslavjansko gibanje ne razširi vse do severnih slovenskih mfj, proglasila v Ljubljani vojno stanje. Vlada je odvzela policiji vse pravice in jih izročila vojaškim oblastim. Sedaj izgleda vse mesto slično vojaškemu taboru in povsodi tudi na najbolj neznatnih ulicah je videti mnogoštevilne vojaške patrulje, ktere skrbe za znani avstrijski "red", kteri je Avstriji prizadejal že toliko gorja in škode, da je zgubila najlepše pokrajine Lomibardijo in Benečansko. Sedaj se v Ljnbljani skrbi za isti 'red', kteri je tudi Herceg-Bosno dovedel do roba re4 St. Clair Ave.. X. K. Xaroeniki na te knjige, kteri s,* spremenili svoj naslov, oziroma ki s<> Sv- preselili, naj nam naznanijo svuj novi in stari naslov, da knjige gotovo dobe. Upravništvo "filasa Xaroda". Lepa družina in še lepši karakterji. V Chicagu izhajajoči hrvatski tednik "Hrvatska Zastava", kteri dni razširjevala in v njej se pojavlja- nikakor ne more živeti brez Polemi" jo vsi načini azijske kolere. ! ke' tako' da ** vse kai d™zeSa> neS° Tukajšnji metropolit je odredil v vseh cerkvah molitev za odstranitev kolere in izjavlja, da je prišla bolezen v Rusijo kot kazen za dosedanje postopanje ljudstva napram oblastim. Ministerski predsednik Stolypin ! časnik, ?e v zadnjem svojem izdanju ; zaletava v nas, češ. da nečemo več i pisati o hrvatskej Panami in da mirujemo. V odgovor temu zaletavanju naj : izjavimo, da je naš časopis namenjen i slovenskim Či t a tel jem. nikakor pa ne je mestno upravo kar najstrožje gra- hrvatskeJ Premiki in osobnostim, __________t i • , i kakor ie to običai r>ri "Hrvatski Za- jal. Minolo soboto je namreč obiskal Obučevo bolnico in v vsej bolnici, ki ima 300 bolnikov, je našel le 3 kopalne sobe. Umrljivost v tej bolnici je bila trikrat tako velika, kakor v dru- kakor je to običaj pri "Hrvatski Za-! stavi", ktera v vsej dobi svojega bornega obstanka ni delala in dosegla drazega, nego polemizirala z takozvanimi "vodji" Hrvatov v zih bolnicah. Ameriki. Za napredek svojega naroda Dosedaj se je le malo zgodilo, da v A™eriki ni storila dos«daJ bi se veliki trgi, kjer se prodaja vsa- ka^ti novic Je v zamari iska~ kovrstno blago, očistili in razkužili. Vsi ti trgi so polni nesnage, tako, da že daleč smrdi. Na stotine vagonov blaga in sadja se je poslalo iz Petro-grada v dosedaj kolere prosta mesta, tako v Varšavo in Vilno, kjer se bode vsled tega sedaj najbrže kolera tu- ti in kedor med Hrvati bi hotel zvedeti nekoliko natančnosti o razmerah v Ameriki, bi lahko čital "Hrvatsko Zastavo" do sodnjeea dne, ne da bi kaj več vedel, nego je vedel oni dan, ko se je v New Yorku izkrcal. Ono. kar piše imenovani listič, je di pojavila. Bolezen je sedaj jemala navadna laž in radi tega bi mu s-ve-svoje žrtve le med revnejšimi sloji tovali' da ra^*e rnolfi in ^ sp°minj* prebivalstva, toda sedaj se pojavlja i na one 5ase' ko -ie v nebo koval vsa" tudi med ivremožneišiTrn in tndi v vo- koSar> kl J« Pla5al kak mserat v svr- Črnogorci med seboj. Biwabik, Minn., 21. sept. Včeraj so se črnogorski rudarji rova McKin-ley pri igranju na karte sprli in takoj je nastalo med njimi streljanje. Izstrelilo se je kacih 60 strelov in 5 možkih je obležalo na mestu mrtvih in ranjenih. Tukajšnje prebivalstvo je na Črnogorce tako ogorčeno, da bo sedaj trust za jeklo naprosilo, naj v nadalje več ne jemlje Črnogorcev na delo. Avstrijski prestolonaslednik ▼ Rumun-aH Poluradni bukareštski list Vointia Nationala" poroča, da avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand obišče 10. okt. rumunskega kralja v Buka-reštu. tudi med premožnejšimi in tudi v vojašnicah. Manila. Filipini, 21. sept. Tekom zadnjih 24 ur se je tukaj pripetilo 58 novih slučcjev kolere, dočim je za to boleznijo umrlo 19 osob. Okraji v mestu in predmestjih, v kterih divja nevarna bolezen se vedno bolj povečujejo, vendar so pa zdravstvene oblasti kljub temu še vedno prepričane, da se jim bode posrečilo bolezen o-mejiti. Vojaštvo sedaj varuje studence, iz kterih dobiva tuk. vodovod svojo vodo, da tako prepreči, da ne pride v vodo kaj tacega. kar bi bolezen pospeševalo. -o- * Linčanje preti. Yazoo, Fla., 21. sept. Zamorec Charles Jonec je ustrelil R. E. Mc-Cormicka. Po umoru so ga zasledovali beli in zamorci in ob tej priliki je ustrelil še dva zamorca. Morilca dosedaj še niso dobili, toda ako ga primejo, je linčanje neizogibno. Rusko vojno brodovje se zgradi na na Nemškem. Zgradbo ruskih oklopnic je dobila hamburška tvrdka Blomo. Oklopnice bodo veljale 120 milijonov rubjev. : ho gulitve Hrvatov. Tako. kakor je i "Zastava" postopala preje, tako 1 ravna tudi sedaj, kar nam dokazujejo 1 njeni inserati za "osrečitev" Hrva-; tov. O gotovih navalih na chicaške "banke" imenovani listič molči in radi tega bo demo skoraj prisiljeni poročati tudi one, za nas sicer ne zanimive novice, ki se vrše v krogih chicaških hrvatskih "leaderjev"...... -o- Ustrelil ljubljenko. Alpena, Mich.. 20. sept. 191etni George A. Bradbury je ustrelil 18-letno Noro Priest, ktera je hotela razveljaviti zaroko z njim. Ko je videl, da je deklica mrtva, je tudi sebe ustrelil. Rojakom potnikom oa znanje! M Anstro-Americana proge bodejo t mm SEPTEMBRU odptnH li New Torka ▼ Trs in Reka pazniki, in sicer: EUGENIA, odpluje 26. septembra in ne 23. sept. kakor smo nekterim naananlli Vožnja iz Ker Torka do Tztta ali Reke stane f28— ARGENTINA, odp.uje 30. septembra Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35....... 50 kron. za 20.50...... 100 kron za 41.00....... 200 kron za 102.50....... 500 kron za 204.50....... 1000 kron za $1018.50....... 5000 kron Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-n je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Ord r ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York., 6104 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. \ "BUS NARODA" (Sovemc Daily«) "Slabi časi Ji M i nolo soboto zvečer je bilo na veduo veselem otoku Conev Islandu pri New Vorku sedemstotisoč ljudi. Ker je bil večer namenjen otrokom, je bilo na otoku naravno tudi na de- Owned and published by the &OVKNIC PUBLISHING COM*ANY (a corporation.) FRANK BAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENJ£DI K., Treasurer. Place o4 Buainees of the corporation and ' sett isoee otrok. Sedemstotisoe ljudi addreeees of above officers: luy Greenwich — ve£} nego iina vsa Kranjska prebi- Mmt^B»oagh of Manhattan, Naw York v.a,slva _ na malem ko^eku zerolje. -■---;--In vse se je za vršilo v miru in redu, into velja list za Ameriko in , ... . ^^ - * $3.00 st,vt'"a v relativnem smislu. ^ rela- 1.50 livnem smislu, kajti v vsakej^ množici * ti) so takozvani rowdy ji neizogibni, pa 4.3o naj že bode kaj taeega v Parizu, Lon- Oanado. „ ............... „ 'taca Ea mesto New York . . „ pol leta aa mesto New York ,, Evropo aa vse leto . . . . .. pol leta . . . . četrt leta 2.50 1.75 ^ Evropo pošiljamo nknpno tri ilteviibe. ♦•ULA8 NAROiJA" iahaja vnak «tan ie-vsemči nedelj in praznikev. tlonu ali pa pri nas na Conev Islandu. Kjerkoli se nabere toliko ljudi, tam pride prav gotovo tudi do nebrzdano-sii in surovosti, kajti med temi ljudmi je mnogo taeih, ki žele prirediti M(JLA*i INARODA" kaj iz van rednega, pa naj že bode to .jpued «eepT^iays and lt-'IK*ž Pa kaJ ga. Kadi tega Holidays. je bilo na Conev Islandu tudi sedem- Snbecription yearly $3.00. stotisoč ljudi, ne pa angeljev — in ^Advertisement cnVgreement. sicer ljudi j iz velikega mesta New _ . . . , . , Yoika in ravno tako velike okolice. Dopisi brez podpira in oeolnoeti «e ne ..... , ratirfnejo. Med temi je bilo tudi mnogo tacih, Denar naj ee blagovoli pošiljati po ki spadajo med milijonarski del liaše- Money Order Pri apreaembi kraja naročnikov prosimo, da t-e nam tndi prejšnje blvulišCo naznani, da hitreje najdemo nasiavnika. Dopisom in pr. Nemčija in Fraacija, •ra prebivalstva, ki so prišli na otok vsled radovednosti in želje, da enkrat žive kakor se jim poljubi ter da nebrzdano uživajo vse ono, kar se dobi za denar, kajti to je promena. V o-stalem so se pa zbrali na otoku skoraj izključno le takozvani "mali ljudje'', delavci, klerki, dekleta iz proda-jalnie in mali obrtniki. Vsa nepregledna množica je sama ° skrbela za red, sama se je prerivala lz Tankerja v Maroku se brzojav- vedno tako, da je bilo prostora za no poroi-a, da r-ta >e tamošuja zastop- vse in da je povsodi vladal mir in mka 1'raucij« iu Nemčije sprla. Ko- red. Naj se že to množico kritikuje n» i t< prepiru je bil, da je fran- kakor se hoče, zajedno jo moramo eoski poslanik dejal svojemu nemške- vendarle občudovati, kajti vsled zave-mu tovarišu: "Ako želite vojno, mi danja svolx>de skrbi množica sama za smo pripravljeni", nakar mu je nem- svoje disciplino. ški po>lanik odgovoril: "Mi ne išče- Na Coney Islandu je vladalo torej mo vojne, toda pripravljeni smo že teden dnij neprestano veselje in v davno." To je mogoče resnično, mo- tem tednu je prišlo dva milijona ljudi p.tče pa tudi ne. Kesuično, ker so te k Mardi < Irasu na oceansko obrežje, besede take, kakoršen je tamošnji po- In pri nas v mestu T Vsaki večer so ložaj. tako da sta jili oba poslanika vsa gledališča polna. Tudi restav-prav lahko izgovorila, dasiravno to ranti, v kterih se je bolj radi zabave še ne pomenja vojne, ker o tem se nego radi jedi, so polni vse noči, vse mora .!olčasneji nego pri navadnih vodnih kopelih. Opomniti pa moramo, da je izvrševal dr. Strassburger svoje preiskave izključno na zdravih ljudeh, njegovih rezultatov se torej ne more prenesti brez vsega druzega na bolnike. — Vrednost lepote. ki nečimernosti sveta teptajo v prah. Stvarnik je Bog lepote, kakor oznanjajo njegova dela. To pokaže pogled na naravo; to kažejo rajski ptič s svojim čudovitim perjem, pav s svojim krasnim repom, zibajoči se metulj s svojimi prelestnimi krili, cvetlie pisani svet, ki se samega sebe skuša prekašati v lepoti oblik in harmoniji barv. in slednjič, več ko vsa ta dela polna ljubkosti, človek, popoln kakor bi moral biti, popoln kakor ga je prvikrat ustvaril Bog. Zapustimo to vzvišeno stališče in oglejmo si vrednost lepote od čisto praktične strani. V tem pogledu izkazuje mnogo velikih in znamenitih dobrot. Poleg značaja je obraz naj h ne in tudi število tam živečih Nemcev je neznatno. Kljub temu si pa tamošnji Nemci domišljajo, da je Nemčija le radi tega na svetu, da reši njihov položaj, ki je sedaj vsled napredovanja Francije v nevarnosti, da-siravno jim v Nemčiji ni nijeden človek svetoval, naj se nastanijo v Maroku. Kedor pa hoče imeti vojno, zamore potrebne vzroke vedno najti in ako kaka država nima druzega vzroka, potem prične pisati o "časti in dostojanstvu" ljudstva. S temi izrazi, ko-je se lahko poljubno tolmači, se potem vse doseže in tudi patrijotično ljudstvo se lahko pripravi do tega, da zahteva vojno. Tudi v letu l£?0 važnejši faktor pri stvarjenju naših Nemčija ni imela nikakega vzroka življenjskih razmer. Prijateljstva se pričeti vojno s Francijo, oziroma vzro- sklepajo često vsled lepote obraza, ki so bili ravno tako malenkostni, ka- davno predno smo spoznali značaj; kor so sedanji. Toda tedaj se je v jn koliko teh znanj dozori pozneje Nemčiji, kakor tudi v Franciji z vse- v ljubezen... mi strastmi agitiralo za vojno in v Stara narodna pesem pripoveduje, obeh deželah se je pri tetn poživljalo kako je mlada pastorica na vprašanje ljudstvo, naj izvrši svojo narodno gospoda: "Kaj imaš za ddlo, lepo dolžnost. »lete?", odgovorila: "Gospod, moj Poleg tega moramo tudi vpoštevati, -»braz!" Ta odgovor nikakor ni bil da je le malo število ljudi teko v "boten. Brez dvoma je mislila samo Nemčiji, kakor v Franciji, ki so di- ™>*itev. A ne glede na korist le-rektno interesovani na vojni, vendar !»te v tem oziru je prijetna zuna-se pa tem vedno posreči pridobiti za čestokrat velike vrednosti^v bo- vojno tudi velike ljudske mase, ktere i« življenja Kolikokrat se dogaja se niti malo ne zgražajo, ko čitajo v raznih poklicih in opravilih, da se potem poročila o klanju ljudi, ki niso P" oddajanju kake službe daje prednikom« nič zalega storili. ! ™st prosilcem s simpatično zunanjo- , , stjo pred onimi, ki so morda bolj Ako pride sedaj radi Maroka do j J a manje ikupni Koliko vojne, potem bode to -akn^la le moikih in žensk} ki skuiajo v Nemčija, oziroma oni ljudje v Neme,- \ življenju, da ima njih obraz ji, ki so pri vladi, zajedno z nemškim ^____^ cesarjem. Ovire, koje dela Nemčija Franciji, so popolnoma neosnovane Ono, kar počenja Francija v Maroku, bode gotovo počela vsaka druga država, tako da Nemčija nima niti najmanjše pravice nastopiti proti Franciji. — V ostalem pa zamoremo biti prepričani. da'bode nemška širokoust-nost kmalo utihnila, kajti Nemčija se bode morala pokoriti volji druzih ve-levlastij. ki imajo sedaj v Evropi odločilno besedo. veliko opraviti z njihovim uspehom.... "Lepota", stoji zapisano, "je zlato žezlo, ki ima silen vpliv na blagor ali gorje Človeka. Ona je odločala osode, vodila narode in vladala države." Prof. Boyd Laynard. To je grozno 1 A: "Zakaj si pa tako prestrašeni" B: "Pomisli, zdravnik ml je prepovedal vino, pivo in žganje!" Hotel "Od muh". Spisal Rado Murnik. Vedrega poletnega jutra je lazil >i.»venski medicinec po gornještajer-skih hribih. Proti poldne je krenil v samotno, precej veliko krčmo, ki je in.ela pod okni prvega nadstropja ahati napis "Hotel Oberdodl". Gost je šel skozi vežo na vrt in sedel za mizo. Zdajei je zaslišal velečudnega ,j< /,ika velečudne besede. Početkoma je mjslil, da je to narečje divjih ka-nibalov, ki so prišli kazat svoje ko-) stnato barbarstvo v Evropo. Pogo^-j varjala sta se pa le "hotelir" in "ho-telirka". "Morgn is Kiawasunta", je dejal neprijetno visok ženski glas. "Hiazt >chau, dass d weita kimmst, saggera-vvold noamol! Aussi, du dolgada Seppl, du misrabla!" — Jutri je cerkveni god (Kirchweihsonntag), zdaj glej, da se spraviš, ti neumni Jože, ti zanikarni! — Godrnjaje je prišel postaren debeluh na vrt. Ko je zagledal gosta, je nekoliko pošlatal svojo zeleno baržu-nasto čepico in zarigal ošabno: "Kaj Želite?" "Obedoval bi rad", je odgovoril gost in odganjal z robcem muhe, kterih je bilo vse polno. "Muh pa nimate malo." "O, muh pa dosti, hvala Bogu!" je prikimal gostilničar in obraz se mu je raztegnil v prijaznejše gube. "Pa jih je bilo lani še več, muh! Letos je bolj slaba letina za nje, za muhe. No, pa bo že, že!" Medicinec je začudeno pogledal moža. "Potemtakem ste celo veseli, da imate toliko tega mrčesa 1" "I kaj pa!" se je odrezal "hotelir". "Saj vam lahko povem, zakaj. Muhe so najboljše znamenje — ali kako bi že rekel — najboljši dokaz za dober zrak! O, muha je izbirčna, kočljiva živalca, gosposka živalca! Koder ni prav dobrega zraka, tam tudi muh ni! No, pri nas na primer je zrak izboren, zato imamo toliko muh tukaj! Le poglejte, vse črno jih je, kamorkoli se obrnete! In kako velike so vse! In zdrave, zdrave! Ako muha ni zdrava, ne je rada. Moje pa vse rade jedo, moje muhe, zato, ker so zdrave. Take so moje muhe! Am-pak tamle doli, pod onole cerkvico, ; dobre pol ure od tukaj, tam ima gost ilnico Unterhuber, moj največji sovražnik. Tam spodaj pa že ni več tako dobrega zraka, veste, in zato tudi ! Unterhuber, moj trikrat prokleti sovražnik, nima niti polovice toliko muh kakor jaz! Ali ni to velikanski razloček!" Izprva je mislil visokošolec, da ga namerava dedec rahlo zafrkavati, pozneje je pa uvidel, da govori Oberdodl iz svetega prepričanja. Po tem uvodu je prinesel "hotelir" juho in četrtinko vina. "Tri so mi padle v juho, tri muhe", je žužnjal Oberdodl. "Medpo-toma so se ponesrečile, pa vse so ie žive. Lahko jim režimo življenje. Druge je pa že moja stara pobrala iz lonca. Danes moram atreči sam, naša natakarica se je peljala v Gradec na- kupavat, ker je jutri proščenje pri nas.'' "Zdi se mi, da krožnik ni posebno čist!" "O, Čist pa, Kako pa tudi ne bi bil čistf Vsako soboto pomivamo in snažimo vse, krožnike pa tudi kozarce, vilice, žlice in tako dalje. Snaga je pol zdravja. Po juhi bi vam priporočil janjčjo pečenko s krompirjem in potem praženje." "Dobro, toda brez muh, prosim." "O, par muh gori ali doli, to ne bi prav nie izpremenilo cene!" Medicinec je vzdihnil. Ako ne bi bil tako truden, bi jo takoj popihal k Unterhuberju. "Oprostite", de dejal Oberdodl, ko je prinesel meso in prikuho, "kajneda ste učitelj ali kaj podobnega?" "Nisem ne, niti učitelj niti nič podobnega. Natakar sem. Danes sem prost." "Saggera! Natakar? I kje pa že." "V Gradcu. V velikem hotelu "pri slonu"." "Saggera, saggera! Ali je dobra služba ?'' "I bo že, no!" "Bil sem enkrat tam takoj v prvi sobi. Jedel sem par hrenovk. Vas pa nisem nikjer videL" "Hm, prva soba je za voznike in druge preproste ljudi. Jaz strežem samo v salonu. Tja zahaja le višja gospoda, grofje, baroni, bankirji, generali, ravnatelji pa taki škriemani. Tam tudi ne jedo hrenovk, ampak fazane, jegulje, ostrige, kavi jar, majoneze in same take stvari, kterih ne zna vsakdo prav zapisavati, še manj pa izgovarjati, najmanj pa pravilno jesti!?' "0 du himmlischa Strohsock! To je dobro, da nisem zašel tja. Kaj pa — napojnina je kaj prida?" "Navadno po krouei. Kdor da samo dva groša, ga drugič ne vidim. Tak umazanec se da lahko dvakrat obriti, preden dobi juho na mizo." "Imeniten gospod ste!" je vzkliknil Oberdodl. Veste kaj? Saj sem vam že povedal, da ima tamle spodaj moj najhujši sovražnik Unterhuber gostilnico. Še hujša je pa njegova žena, ki je Kranjica. Unterliuberje-va sta neznosna bahača. Celo jedilne liste imata, polne francoskih besedi! Ali bi mi mogli napisati tak jedilni list?" "Zakaj ne. Bil sem štirinajst mesecev v Parizu. Napišem vam vse francoski!" "Uh Jesstl, to bo imenitno!" Oberdodl je naglo pritresel papirja in vsega potrebnega. Slutvonatakar pa mu je napisal jako primeren jedilni list; od tega se je ohranil le kratek izpisek: OBERDODLOV HOTEL "OD MUH". Juhe: Ragout s pitanimi muhami 30 vin. Goveje messeau: garnirano z jarimi muhami 1 K. Entrees: Ocvrte muhe 1 K. — Muš-ja stegna s papriko 70 vin. — Špe-hova pečenka domačih muh, dobro po-valjanih po tleh 1 K. Prikuha, salata, kompot: vse od muh. Močnate jedi: Močnik a la Janez 40 vin. — Žganci a la irhovina 70 vin. — Kaša a la Mica 40 vin. Sir: Imperial, Gorgonzola, oba od muh 40 vin. Vina: Schilcher grenak 96 vin., Istrijanec kisel 80 vin., Refoško ci-kast 112 vin. Postrežba točno počasna. — Paradna ciza k vsakemu vlaku. Oberdodl se je takoj preoblekel, da bi se šel bahat z novim jedilnim listom k Unterhuberju. Žalibog ni znano, kako se mu je to kaj obneslo, zakaj medicinec ni bil tako "od muh", da bi ga spremil tja, koder je znala gostilničarka slovenski DAROVI. Za nesrečne pogorelce na Bledu so darovali: Ivan Kanduč, Cherokee, Kansas, -"jO centov. Ivan Gerzetič, Belt, Mont., $1.00. Anton Zbašnik, New York, $1.00. Ivan Putzel, Belt, Mont., $1.00. Dosedaj skupaj nabrano po "Glas Naroda" $162.40. Od zadnje nakazane svote 500 kron prejeli smo danes od županskega urada na Bledu potrdilo in zahvalo, ki se glasi: Blagorodni gospod Frank Sakser v New Yorku. Podpisano županstvo Vam izreka za velikodušen dar v prid pogorelcem najtoplejšo zahvalo. Denar se bode natančno po Ta&em naročilu porazdelil. Županija Bled, 5. sept. 1908. (Pečat.) Fran Rus, župan. Denar, ki se dobi povodom koncerta, ktere ga pri rede newyorški Slovenci v prid pogorelcev v Bledu dne 26. t. m., se odpošlje na Bled takoj po koncertu. UredniStvo "Glasa Naroda". Mlin pod vasjo. Spisal Savo Sever. ' L Ob prijazni solnčni brežiui se blesti lična vasica Podolje. Globoko doli pod vasjo pa sameva v zapuščeni grapi že na pol razpadel mlin. Kakor zakleta je ta kotlina. Strmo navzgor se vzdiguje na obeh straneh sivo, deloma z robido in drugim grtni-čjem obraščeno skalovje. Visoko gori se svetlika majhen košček neba, tu doli pa vlada večen polumrak in solnčni žarek se nikdar ne zgubi v to temno pustinjo. Vse se zdi tu spodaj tako mrtvo, vse tako tajinstveno grozno. Še mali potok skaklja nekam plašno čez visoki skalnati jez in beži potuhnjeno in naglo po stisnjeni strugi ven iz te mrtvaške samote... Skrito v to molčečo puščavo zre pošastno izpod grmičevja majhno, ob skalo prislonjeno poslopje. To je stari mlin. Kakor nad vso okolico, tako leži tudi nad tem zapuščenim, temnosivim zidovjem nekaj mrtvaškega. Skoraj bi človek ne verjel, da je tu še pred nedolgim časom bivalo človeško bitje. Vse opustošeno, vše razmetano in razpadlo. Od vlažnega, zatemnelega zi-dovja se je odluščil ves omet; tu pa tam se je odkrušil že posamezen kamen. Tam spodaj mole iz grušča še ostanki nekdanjega kolesa. Vrat ni več, a vendar je težko vstopiti v mlin; iz vlažnih tal bohotno poganjajoče koprive ti zabranjujejo vhod. Med rujavimi železnimi križi praznih oken je razpredel pajk svoje umetne mreže. Kjer je nekdaj plesal mlinski kamen, sili trava iz mokre ples-nobe. Tam v temnem ozadju pa curlja voda po osiveli steni in se nabira v blatnih kalužah po razjedenih tleh. Same razvaline, sami sledovi nek-dan josti... Tak je dandanes mlin pod vasjo. Ljudje so ga opustili in zob razdira-jočega časa je zagospodaril nad njim. Le tisti vaščani. ki jih zanese potreba, prihajajo tod mimo; a vsak gre plašnih korakov mimo tega sivega zidovja in vsak pospeši pot ven iz te turobne grape. Marsikomu postane tesno pri srcu na potu tod mimo, če se spomni groznih dogodljajev, ko jih priča so bile te temnele stene... • • • Pred kakimi dvajsetimi leti je bil prišel v Podolje krepak fant, Jože po imenu. Doma je bil baje tam nekje od ogrske meje. Imeti je moral kakih petindvajset let. Prišel je tako slučajno skozi, se ustavil in vstopil pri Hostniku v službo za hlapca. Jože je bil kaj lep dečko; visok, čvrst in močan. Pa tako črne kodre je imel in tako lepe kot dva oglja temne oči pod visokim čelom, da so kmalo vsa dekleta gledala za njim. A bil je tudi pameten, priden in delaven ter kmalo se je priljubil Hostnikovim in vsej vasi. Sploh pa je imel ta človek nekaj posebnega na sebi. Globoka resnost je bila navadno razlita čez ta temni-kasti obraz, ki ga je le malokdaj preletel kak Tahel nasmehljaj. Tudi govoril ni rad pogostoma. Vsa njegova prikazen je bila nenavadno zagonetna in ljudje so govorili marsikaj o njegovi preteklosti. Bil je baje nezakonski sin bogatega očeta, a po materi ciganske krvi... To in podobno se je "govorilo, a gotovega ni vedel nihče. On sam je o tem vedno molčal. — Prinesel je bil Jože tudi harmoniko s seboj. In kako lepo je igral, ko jo je včasih tako pod noč prijel v roke! Vriskali in objednem jokali so ti zvonki glasovi... Cela vas je spočetka strmela in poslušala. Jože jr bil kmalo docela domač pri Hostnikovih, ki so skoraj niso mogli želeti boljšega hlapca. Samo nekaj ni bilo prav staremu gospodarju. Imeli so pri Hostniku hčerko Ivanko. lepo. osemnajst letno dekle. Bila je, da si je človek ni mogel misliti lepše. Bolj srednje, vitke postave in tako krasnega, finega obrazka, da se je morala njena čudovita prikazen vsakemu omiliti. Jože in Ivanka — oba mlada in lepa, sta si bila kmalo prijatelja in kmalo tudi, kakor se je vsaj očetu Hostniku zdelo, preveč prijatelja... Mati v tem oziru ni bila toi tenko-vidna, a oče je kmalo začel gledati malo bolj po strani to iskreno prijateljstvo med hčerko in hlapcem. No, proti Jožetu je vendar molčal; ni se mu skoraj upal kaj reči. Ivanko pa je enkrat o priliki prijel, naj se ne peča tako zaupno in bolj prijazno s hlapcem, češ, to ni lepo in se ne spodobi___Ivanko je bilo sram, za- rudela je, a rekla ni ničesar. Jože se skoraj sam ni zavedal, kako in zakaj je to prišlo, da je čutil do Ivanke nekaj več kot do drugih ljudi. Skoraj se je bal misliti na to in ni si upal tega priznati... Pa vendar Be je vsakikrat tako vzradostil, če jo je le videl, in vsakikrat ga je spreletelo Slovensko katoliško Ck podp, društvo svete Barbari zaZjedlnjene države Severne Amerika Sedež: Forest City, Pa. orporlranodiMdl. januarja 1903 v dli-iavl I ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kim. I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTER, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHlC, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Fa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. IRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock Avenue, Bra* dock. Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. 0. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. 0. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Velika žaloga vina in žganja. Marija OrilT Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po........50c. ,, Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........812.00 ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00 Za obilno naročilo se priporoča Marija Grill, 5308 St Clair Are., N. EL, Cleveland, Ohio. Važno. Važn Om Ura za gospode (18 size) 20 let jainčeua z dvojnim pokrovom (Held) z zlatom prevlečena z 15 kameni.................. $13.00 $15.00 $13.00 z 17 kameni.................. Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size C) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. /W. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. "Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno, < fi) N< 3 0 < OD N< 3 0 Važno. Važno. Važno, v njeni bližini neko tako mehko, ne-izrazljivo čuvstvo. Samo da jo je srečal, pa se je čutil srečnega... Zdelo se mu je skoraj nemogoče, da bi ne smel biti z njo malo bolj prijazen in nisi mogel misliti, da to ni prav in da bi moral kedaj živeti proe od nje. ne da bi jo večkrat videl. Če se mu je kedaj vsilila ta misel, mu je postalo, kakor da ga^je nekaj zaskelelo globoko notri, in ves se je otresel, da se znebi te muke. Podobno se je godilo tudi Ivanki. In tako je nekaj tlelo in plamtelo v njunih srcih. In oba sta gojila skrivno in skrbno ta sveti plamenček in oba sta bila srečna, da sta ga smela vsaj skrivati... (Dalje prihodnjič.) V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Mate Skertič, Josip Erdelac in Vid Vranišič iz Middletown, N. Y., v Generalski stol; Josip Košir iz Kock Springs, Wyo., na Visoko; Ivan Gartner iz Oregon City, Ore., v Vrhovje; Marko Kovačič z družino iz Jennings-town, W. Va., v Kočevje; Peter Sir-celj in Jurij Poje iz Jenningstown, W. Va., v Kočevje; Fran Naglič hi Jakob Naglič iz Dunlo, Pa., v Žiri; Valentin Rode iz Herminie, Pa., v Stranje; Alojzij Novak iz Delagua, Colo., v Koritnico; Ivan Lakner iz Virginia, Minn., v Dragatuš; Ivan Laurič iz Chisholm, Minn., vTliOŠki potok; Anton Ribic iz Sheboygan, Wis., v Mozirje; Fran Pucelj iz Milwaukee, "Wis., v Novo mesto; Fran Peterle, Fran Zupančič in Ljudevit Drobnič iz Milwaukee, Wis., v Novo mesto; Josip Stanič z družino in Ivan Vičič iz Claridge, Pa., v Reko; Ivan Turnsek iz Claridge, Pa., v Ljubljano; Alojzij Olandesi, Josip Bucik, Fr. Lovišček in Josip Bolter iz Indianapolis, Ind., v Sterinico; Jurij Fran-geš iz Milwaukee, Wis., v Marburg; Alojzij Dreflak iz Milwaukee, Wis., v Marburg; Anton tančic iz Gerry, Ind., v Gorico; Ciril Bajce iz Allegheny, Pa., v Kamno Gorico; Bartel Brank iz Aurora, Minn., v Repnje; Lovrenc Flis in Mat. Jančar iz Eve- Ieth, Minn., v Moravče; Uršula Ve-ber iz Chicago, 111., v Ljubljano; Anton Zdešar z družino iz Waukegan, 111., v Ljubljano; Anton Fircik iz Waukegan, 111., v Zadolje; Edvard Arko iz Chicago, 111., v Ribnico; Ivan Smole iz Chicago, 111., v Št. Vid; Fr. Gerbais z družino iz Chicago, 111., v Ljubljano; Ana Kvestek iz Milwaukee, Wis., v Ljubljano; Andrej Sla-vaj in ^ade Šesto iz Peekskill, N. Y., v Gvozdansko; Jernej Leveč, Marija Benčin z otrokom, Fran Sporer in Ana Pišek z otrokom iz Cleveland, O., v Ljubljano; Trifon Katanič iz Chicago, HL, v Budimpešto; Stevo Nikšič iz New Yorka v Zagreb; Blaž , Teči in Mato Posilovič iz St. Louis, Mo., v Zagreb; Ivan Franceta iz Marine Harbor, N. Y., v Cetrolovec; Mi-' hael Majerle iz Brooklyn, N. Y., v Stari trg; Ljudevit Kunstek iz Joliet, 111., v Zagreb; Josip Kolenc z družino iz Aurora, Minn., v Mirno peč. ^ NA PRODAJ NARAVNA CIALIFORNIJSiKA;IVINA Drtra in« ta M* via* od 4S eenkor galoaa. ■kara Me aH im vimm M galona. I»mHi| 66 centov galea*. Kdor kupi manj M vina, mora sam posodo plaiatL Drefalk po $2.6« galona. Sttreviea po $3.M Fri vefcjm naro&lu ki Spoitovanjem Creek«**, Ooatra Onto 0o., M BOJAXI, KAJLOdAJTS •LAM XA&ODA' n va Jugoslovansk Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 190) v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA, A. Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo Ustanovljeno 16. j&nuvaija 1892. * Sedež: Frontenac, Kans. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, DL Podpredsednik: JAKOB 7. A BUKOVEC. (Radi bolezni na dopusta T Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 388, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. GLAVNI ODBOR: John Bed ene, predsednik, P. O. Box 154, Froeteaae, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kiv"" Leo Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Blaž M uri j, blagajnik, P. O. Box 294, Fronton ac, NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črao Tino po 50 do 60 ct. galoa s posodo vred. Dobro belo vin<^ od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. fzvrstu tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO salon naj nihče ne naroča, ker m ari je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. na* rocntki dopošliejo denar, oair®= ma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 894 Vermont St, Saa Francisco, CaL NADZORNIKI: I\ AN GERM, predsednik »adzornega odbora, P. 0. Box 57, Brad-lock, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Globa Btreet, South Lorain, Ohio. t IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. UPRAVNI ODBOR: Frank Markovi£, Frontenac, TTarman Frank Premk, Cherokee, Tnn— Frank Buohman, Rad ley, Kansas. Anton Lesjak, Chieopee, Kansas. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7tk Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽ1ŠNIK, H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. G0SAR, in. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVE C, 711 North Chicago Street, *oliet, ILL Krajevna druitva naj blagovolijo požiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L BR0ZICH, Bex 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN G0UŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poiiljatve tudi na glavnega tajnika Jedoote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBC-ČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Toča. Dne 2. s+>pt. proti poldnevu je potolkla silno rogijata toča pri Kamniku po oblini Volčji potok, deloma so prizadete tudi občine Smar-ca. Honnee, Radomlje in Rova. Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. Tri tajne razprave so se vršile dne 2. sepf. zaradi posilne nečistosti, in sicer v vseh treh slučajih z nedoraslimi deklieami v starosti od enajst do dvanajst let. Teca hudodelstva sta bila oproščena France Marcelan, 17 let stari delavec iz Garčarevskega vrha in 15 let stari Ludovik Brudar, mesarski pomočnik na Glincaii. Pri tretji razpravi je bil pa 47 let stari zidar Jakob Rerčič iz Stare loke zaradi enakeira hudodelstva obsojen na 14 men valjar v hrbet. V sobi je bil navzoč tudi dru«i sin 2oletni Jožef, kteretra je mati raje imela oje-jro Petra. Ta je rekel materi, naj vrne udarec z valjarjem, sam pa je Petru zagrozil, da ea bo z nožem, če ne bo dal materi miru. Nož je imel v roki, ker je ravno krompir lupil. Mati gre res z valjarjem proti Petru, ta pa vstane, skoči čer vežo v drtnro sobo, vzame tam s kro glasovi proti 3 izrekli, da je imel Peter namen mater raniti in da je vsled tega nastala smrt, druga vprašanja so pa enoglasno potrdili. Sodni dvor pod predsedništvom predsednika dr. Kavčiča je prisodil Petru Butali 10 let težke ječe poostrene s trdim ležiščem v^ake tri mesece. Kazen je obsojenec takoj nastopil. Zagovarjal ga je dr. Slane, obtožbo pa zastopal drž. pravd, substitut dr. Ot. pl. Hočevar. Bratranca zaklal Franc Rajk iz Gaberja. 20 let star, je 22. julija t. 1. s^i^a bratranca Jožefa Boltesa, 29 let starega oženjenega posestnika iz Gaberja tako z odprtim nožem sunil v levo stegno, da je le-ta čez 4 dni vsled izkrvavenja umrl. Zgodil se je zločin pred gostilno Franceta Kresa v Gaberju, kjer je zaklani stal, ne da bi se prepiral. Rajk se zagovarja, da se je v osebi motil, da se je le hotel maščevati nad Francetom Škodljem, ker ga je le-ta baje prej davil. Še ta tako slab izgovor priče o vržejo. Rajk je bil na bratranca že prej jezen, ker je govoril, da je on (obdolženec) neko punco zapeljal. Ko m-u predsednik nato pravi, naj raje po pravici pove, odgovori Rajk: "Naj bo. kakor je božja volja." Zločin se je zgodil ob priliki birmovanja v Brusnicah. Men-da*tudi božja volja. — Obsojen je bil na tri leta težke ječe. poostrene vsake tri mesece s trdim ležiščem. Zagovornik dr. Schegula, drž. pravdnik dr. Rogina. PRIMORSKE NdVlCE. Izpred sodnije v Gorici. — 161etni Marij Podgrivec, ki pohaja laško trgovsko šolo v Gorici, je bil obtožen prestopka proti osebni varnosti, ker je bil podrl s kolesom 801etnega Ed. Franceschinisa, ki je na to moral v posteljo, ker je bil poškodovan in pretresen. Pridružila se je druga bolezen in Francheschinis je umrl. Podgrivec je bil oproščen obtožbe. Pred sodniki so stali 381etni Anton Pušnar, 221etni H. Gomišček in 30-letai Ivan Juretič, vsi iz Podgore, obtoženi javne nasilnosti. Pužnar je bil natrkan ter je razgrajal v gostilni. Ko ga je redar peljal v zapor, se mu je na razne načine zoperstavljal, Gomišček in Juretič sta ga pa hotela iztrgati iz redarjevih rok. Pušnar je dobil le 10 dnij, ker je bil močno pijan, GcmiŠček 1 mesec, Juretič pa 1 teden s trdim ležiščem jedno noč. Vihar ob Jadranskem morju. Dne 2. sept. je divjal v Trstu in okolici strašen vihar z nalivi. Na trgu "Gol-doni" so plavale klopi in mize prodajalk sadja. Tudi morje je bilo sila razburkano. V pristanišču se je prevrnila s peskom naložena bark.a-jadr-nica 11 Ben visto'Parnik "Grof Wurmbrand" je rešil možtvo. Proti mraku je vihar ponehal. ^ ŠTAJERSKE NOVICE. Pogorelo je v Vordenbergu na Zg. Štajerskem 70 tisoč hektolitrov lesnega olja v skupni vrednosti 300.000 kron. Kako je ogenj nastal se ne ve. Ponesrečil se je 131etni A. Vrečer iz Lubečnega, ker je hotel streljati iz stare, zarjavele pištole. Pištolo je strel raztrgal in fant je dobil na roki težke rane. KOROŠKE NOVICE. Mrtvega so našli 31. avgusta v svoji koči pri Hiitten'bergu rudarja Sclirottenbac-her. Mrtvec je sedel na postelji ter je telo že začelo gnjiti, vsled česar so z gotovostjo sklepali, da je rudar najm-anj že pred enim tednom umrl. Da ga niso pred pogrevali. je bilo vzrok, ker je umrli samotno stanoval. HRVATSKE NOVJpE. Predrzen roparski napad. Na Iliei v Zagrebu je prišel dne 2. sept. opoldne v trgovino zlatnine SOletne vdove Lavrič nek mož in je zahteval zlat prstan na ogled. Vdova mu je hotela postreči, v tistem hipu jo je zgrabil, ji prerezal vrat in jo vrgel na tla. Na to je oropal blagajno in zginil. Helena Lavric je umrla za poškodbami, ki jih ji je zadal morilec Ivan Svetec. Zaprli so tudi Svefceevo ljubico, Ano Manojlovič, ker so mnenja, da je vedela za njegove namene. Ropar je v zaporu miren. Temnega resnega obraza sedi v kofru in odgovarja na vprašanja preiskovalnega sodnika kratko in osorno, ali pa sploh ne odgovarja. Napad popisuje tako, kot bi ga bil kdo drugi storil. Ko so mu povedali, da je žrtev umrla, je prebledel. Zanj zdaj ni druge rešitve kakor smrt na vešalih. Da so zločinca takoj izsledili, je bil sam vzrok. Nekaj oropane zlatnine in srebrnine je jK>slal v zastavljalnico po dveh postreščkih. Cenitelj zastavljalnice je bil ravnokar obveščen o roparskem umoru in ko sta mu postreš-čka povedala, da ju je poslal neznan mlad človek, ki čaka v veži, šel si ga je cenilec ogledat. Svetec je sicer zbežal, a ga je cenitelj po njegovi sliki v albumu zločincev na policiji spoznal. Prijeli so ga zvečer, ko je prišel domov, dočim je popoldne popival okrog. V njegovem stanovanjn so našli okrvavljeno kravato in tak klobuk ter krvav nož Sprva je Svetec tajil vsako dejanje, potem pa priznal vse, ne da bi kazal kako razburjenje ali kes. Sodijo, da imajo o-praviti s človekom, ki ima še druge težke reči na vesti. BALKANSKE NOVICE. Anglija ni nasprotna aneksi j i Bosne. Poročevalec 'Ber^ner Tagblatta* poroča Lz bojida zanesljivega vira iz Londona, da se je v Marijinih Toplicah v pogovorih med kraljem Edvardom VIII., francoskim ministeiskim predsednikom Clemeneeau-em in av-stro-ogrskim poslancem Berchtoldora obravnavalo tudi o aneksiji Bosne. Anglija da je aneksiji Bosne od strani Avstrije prijazna, najbrž za to, ker se nahaja glede na Egipt v ravnoi-Stem položaju kot Avstrija z ozirom na Bosno. RAZNOTERO STL Zakaj bi se gospa Tosselijeva rada zopet ločila? Bivša saška princezinja se je po per mesecih že naveličala svojega mladega moža. Ne želi pa se ločiti od moža, ker ni dovolj izobražen in ker je mlad. Ravno nasprotno je Tosellijeva še vedno navdušena za mlade ljndi, ako tudi niso izobraženi. Potemtakem so vzroki, ki jih je navedla za ločitev zakona, samo formalni. V resnici pa je ta pohotna ženska znova zaljubljena. Tosellija je vzela samo zato, ker so ji tako svetovali nekteri njeni prijatelji, ker njeno občevanje s Tosellijem ni ostalo brez posledic. Seveda je muzikant Toselli rad postal mož tako "slavne" ženske, ob kteri bi tudi boljši ljudje hoteli poslušati njegovo igranje. A razvajeni ženski je postala družba, v ka-koršno je imel pristop njen novi mož, kmalu zoprna. Ljudje ji niso izkazovali tiste časti, kakor jih je bila vajena kot princezinja. Kmalu se je tudi zaljubila v grofa S. ter pokazala možu hrbet. Svojemu možu je ponudila, da mu da otroka ter plača zanj aipanažo, samo_da privoli v ločitev zakona. Iz tega je razvidno, da je bil njen boj za prineezinjo Moniko neod-kritosrčen. ker bi se sedaj otroka najrajši iznebila. Toselli pa najbrž nima talenta za zibanje, zato je ponudbo odklonil ter prepušča otroka ženi. Obenem je ženi naznanil, da mu je dobro znano, da bi se rada poročila z grofom ter pripomnil sarkastično da se morda že med razpravo za ločitev zaljubi v kakega odvetnika. Denarno pismo ukradla. — K poštarju v Tovis je prišla na obisk njegova 211etna nečakinja baronesa Jo-lan Banffv. Ko se je moral odpeljati poštar v sosedno občino, oddal je ključe ženi. in ji rekel v navzočnosti svoje nečakinje, da je v blagajni 4200 kron. Poštarjeva žena je zbolela in ta trenutek je uporabila nečakinja, prisvojila si iz blagajne denarno pismo z vsebino 4200 K in izginila. Po daljšem easu so jo orožniki vendar izsledili pri njenih sorodnikih v Radnotu. Pri njej so dobili samo še 1000 K. Gospodarsko zbliževanje med Av-stro-Ogrsko in Rusijo. — Avstro-ogr- ski poslaniški svetnik princ Fursten-berg je pogostil generalni komisarjat mednarodne obrtne razstave in av-stro-ogrske zastopnike na tej razstavi. Pri tej priliki je imel princ Fiir-stcnberg govor, v katerem je nagla-šal po vz d igo trgovinskih razmer med Rusijo in Avsro-Ogrsko in gospodarskega zbliževanja obeh držav. Župan morilec. Iz Madrida poročajo : V Alarconu so aretirali župana dr. Portossa, katerega dolže, da je izvršil več umorov. Doslej so županu dokaizali devet uanc^ov. Umoril je svojega svaka, svojo taščo. Umoril je tudi neko mlado delavko in vrgel razkosane kose trupla v reko. Nižje podoisana Driporo-čam potttjotina S . ^ _ in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-IP® Greenwich St., New Yo»k-^ -^x. __0 POZIV. GREGOR BAN, ki je bival letošnje poletje v Red Lodge, Mont., naj se izvoli pri nas takoj pismeno javiti radi neke denarne zadeve. Frank Sakser Co., 109 Greenwich St., New York, N, Y. Iščem mojega prijatelja MARTINA \ SKRINAR. Doma je iz fare Do-f bovec pod Kumom. Prav rad bi t zvedel za njegov naslov, ker sem i tudi od tam doma, in sicer iz La-i zov, fara Št. Jurij pod Kumom. j Prosim cenjene rojake, kdo ve za I i njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj sam piše. — Frank Bajda, Superior, Wyo. (21-23—9) Pozor Rojaki! Novoiznaj deno garantirano mazilo ?! pleiaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma irastejo ! Revmatizem ali trganje v nogah, rokah in kriiu Vam popolnoma odstranim. Potne noec kurje očesa, bradovice in ozeblino Van v 3 dneh popolnoma odstranim, da^ je to resnica sc'■jamči $500. UpraSajte se pri — Jakob Waheic, P. O. Box 69 CLBV^LAND, OHIO. Pozor! Slovenci Pozor! t^SALON^ Zmodernim kogljiSčemu Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter un£Jsk>§ smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanov se toplo priporoča Martin Potokar 564 So, Center Avb. Chicago, IIL Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y.MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuraigio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, posledice onanije, šumenje v ošesih in tok iz ušes gluhost, izpadanje las, mazulje, srbečino, lišaje, hraste in rane, vse bolezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— zatoraj rojaki! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez_koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo zdravje, katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Zdravju najprime"Hejaa d iaca ie LE1SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega očeškega h^nela. Ril. naj nikdo ne zamudi poskusiti , vvaji lastno korist, kaki- * d' svoje družine, svojih prijateljev Lo c LeJ«y pivo je najbolj prujr.bije.no ter se dobi ' s-i :• -r:* gostilnah. Vse podrobnosti tvrzte - ~-♦v,iika»-jii 6!0? i- * kteri Vam dragevolje vse po asr.' THE ISAAC LEIS\ BREWING COMPm CUEVei,AND, O. ,-i ■i . i AVSTRO-AMERIKANSKA CRT (preje bratje Cosuiie1« -ns Najpripravnejsa in najcenejša parobrodna firti m sib'sow $ mu Bratom Slovencem In Hidratom naznanjam, da imam na prodaj po zelo nizki ceni dobra, stara naravna vina. Imam bela in rudeča vina po 40c. galona s posodo vred. Pri manjših naročilih kot 50 galon računam za posodo $2. Z naročilom naj se poSlie palovica zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanich R. R. No. 7 Box 81 FRESNO, CAL. w m m m w WW Novi parnik na dva vijaka "Martha Waahmgsor. _j REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN H^WJ > k spodaj navedeni nori parobrodi na dn vijaka imajo brenKftni brzojav: AlilGH, liATTR A KABTHA WASHINGTON, 1' ▲BGHHTUTA. V mentcih maj« in junija ae bodeta zgoraj navedenem* brodoifn pridružila ie dva draga nova potniika \ Cene voznih listkov ti HEW T3RM la ilt a/r«, m m TRSTA............................................ LJUBLJAETH..............................."........ MKT............................... .......t| ZAGBBBA.........................__ KABLOVCA..................... II. BAZBED do TB8TA ali BMKM-------------------------$50.50 do ,$28.— ,828.60 $28.— $29.20 $29.25 $55.60 Parobrod "EUGENIA" odplnje 26. septembra 1908. Parobrod "ARGENTINA" odpluje 30. septembra 1908. - I s. N Phelps Bros. & Con Gen. Agents, t waattnrt<« stma, mw warn - * i V padišahovej senci May; sa "GRaa Kuwk" pricadil L. P. DRUGA KNJ1QA. JPO DIVJEM KURDISTAINU. ■ ■ » ■ (Nadaljevanje.)1 9 SI "Bil sem bojev go^t-, in va£edal z obrazom kot bi pravkar zavžil ves pelin in poper na svetu. Pftnice je tesno zaprl, in nos mu je visel kot zasnežena in zmrznjena žalna zastava. "No, Sir?" ga vprašam. Anglež pok in a dvakrat, trikrat z glavo in odvrne: "Yes!" Več ni povedal kot to besedo, toda iz nje je je odmeval cel svet glasnih vzklikov. "Ujeta >va!" začnem znova pregovor. "Yes!" "In skoro naga!" "Yes!" "Tn kako se je vse to zgodilo?" "Yes!" "Vrag vas vsemi z vašim Yes. Vprašal sem vas, kako so nas dobili ti adutje v svoje roke." "Kaj se pravi lopov po kurdsko?" "I.opov je heran.bae. slepar pa hejlebac." "Torej vprašajte te hejle in herambace, kako se jim je posrečilo nas avezati in odpeljati v ujetništvo.'' Vodja čete je kurdske besede najbrž razumel, ker se takoj obrne proti meni in reče: "Molčita, ker nimata ničesar govoriti!" r.. "Vprašal sem svojega tovariša, kako ste naju ujeli," odvrnem. "Torej eovoritc kurdsko, da vaju tudi mi razumemo." "Moj tovariš ne razume kuixlskega." • ' "Torej ne govorita o stvareh, ki žalijo moje uho." Vodja se zopet obrne in mož je bil najbrž prepričan, da je naju prestrašil. Sicer sem bil pa ve*el. da mi ni prepovedal govoriti. Tudi vezi niso bile pretrde. Zvezali so nama samo noge pod konjevim trebuhom, roke sva imela pa pro?te, ker sva konje vodila za uizdo. Naši sedianji gospodje bi se pri Indijancih lahko marsikaj naiučili. "Torej pripovedujte. Sir!" prosim Lindsava. "Well! Vi ste se prekotalili s konja prav kakor včeraj. Sicer ste v enakih skokih zadnje čase dobili precej vaje. Jaz jahal za vami. Razumete?" "Zelo dobro; nadaljujte!" "Moj konj se je spodtaknil nad vašim vrancem, kterega jaha sedaj ta gentleman in jaz---hm! Yes!" "Aha! Tudi vi ste se prevrnili s konja I" "Well. Toda jaz sem priletel na tla bolj mehko kot vil" "Ker in ate v enakih skokih večjo vajo!" "Sir. kaj se pravi kljun po kurdsko?" "Nekul." "Lty*>! Pazite torej na svoj nekul, master!" "Hvala za svarilo, Sir! Kakor vidim se vas je prijelo veselje do kurdskega jezika." •'Saj tu*li ni č«udo, ko preže za vsakim grmom na nas. Torej ležal sean na tleh in počasi vstajal. Puška je ležala precej daleč od mene. Tu me napadejo kurdski herambaci." "Ali ste se branili?" "Seveda! Toda imel sem samo nož in pištolo; kmalu so mi vzeli še to orožje in me zvezali." "Kje je ostal bej s svojimi ljudmi?" "Nisem videl nikogar, samo v daljini sem slišal zamolkle strele. Ko 90 ti lopovi mene zvezali, so padli čez vas. Menil sem, da ste mrtvi. Privezali -o vas med dve konjski mrhi, nakar smo odjahali; seveda naše konje so nam tudi veeli." "Ali so vae kaj izpraševali?" "Zelo! Sem tudi odgovoril. In kako! Yes I" \ "Torej je treba sedaj najprvo, da si zajpomaiva pot, p6 kterej nas vodijo. Kje leži soteska, kjer so nas napadli?" '"Ravno za nami." "Tam je sedaj solnce, torej jahamo zapadu." "Hm! Je miserabel dežela! Kdo so ti ljudje?" *' Nestorijanei.'' i i 1 " "Izvrstna kriatijanska sekta! Ne, Sir?" "Sioar niso slabi ljudje, toda Kundi so počenjali pri njih take groeovitoeti, da se ni Čuditi, da je tudi njim zavrela kri in se maS&ujejo, nad komur se morejo." "Toda nas naj pustijo! Kaj počnemo, Sirf" "Nič, sedaj prav nič!" ♦ , Dalje Cenik: knjig, katere se dobe v zalogi 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. V* MOIJTVEHISX DUŠNA PASA (spisal ikof Fr. Bar raga,) platno, rudeča obraza 7be., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano t atono-kost $1.50, fino vezano ▼ 2.00, vezano v t latno 76c. KUUČ NEBEŠKIH VRAT, v slonokoct $1.50. MAT.T DUHOVNI ZAKLAD, iagrin, zlata obreza 90c. NEBEŠKE ISKRICE, y«*m« » nlat-no 50c. OTROŠKA POROZNOST, RAJSKI GLASOVI, 40«. SKRBI ZA DUŠO, zlata obraza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60e. SV. ROŽNI VENEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70«., alo-nokost imit. $1.50. UČNE KNJIGE. ABECEDNIK NEMŠKI, vezan 20c. AHNOV NEMŠKO - ANGLEŠKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40a. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ, vezan 50«. GRUNDRISS DER SLOVENI-SGHEN SPRACHE, vezan $L25. HRVATSKO - ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40c, mali aOc. KATEKIZEM mali 15e., veliki 40c. NAVODILO ZA SPISOVANJE i RAZNIH PISEM, nevez. 75«. j PODUK SLOVENCEM ki a« hočejo naseliti v Ameriki, 30c. PRVA NEMŠKA VADNICA, 35c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI SLOVAR 40c. SLOVAR SLOVENSKO - NEMŠKI Janežič-Bartel, fino vezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO - SLOVENSKI Janežie Bartel nova izdaja, fino vezan $3.00. SLOVARČEK PRIUČITI SE NEMŠČINE BREZ UČITELJA 40c. SLOVENSKA KUHARICA, Plei weiss, $1.80. SPRETNA KUHARICA, broširo «*no 80c. ; SPISOVNIK LJUBAVNIH US NITOVANJSKJB PISEM Wm. ^OŠCILNI LISTI 20e. _ ZBIRKA LJUBAVNIH IN SVUSm-NIH PISEM 30c. ZGODBE SV. PISMA ZA NIŽJE RAZREDE LJUDSKE! ŠOL 30c. knez Črni jurij, 20c. KOSI ZLATE JAGODE, 50a. ZTRALJ4CA DRAGA, 20c. KRIŠTOF KOLUMB, 20«. KRVNA OSVETA, 15«. LAŽNJIVI KLJUKEC, 20«. MAKSIMILIJAN L, oe*ar mehikan- ski, 20c. mala pesmarica, 90a. mat,t vitez, 3 zvezki $2.25. MALI VSEZNALEC, 20c. MA&LIA, —Čl FOLKOV A, Me. MARJETICA, Me. MATERINA ŽRTEV, 50«. MATI BOŽJA Z BL /DA, 10e. MIKLOVA ZAT.A) 30a. ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE. DRUGE AT.ATVTK s ČAROBNO SVETUjNI- CO 10«. ANDREJ HOFER 20c. AVSTRIJSKI JUNAKI, vez. OOe^ nevez. 70«. BELGRAJSKI BISER 15c. BENEŠKA VEDEŽEVALKA 20a. LOŽICNI DAROVI, 15c. BUCEK V STRAHU, 35«. . . • " BURSKA VOJSKA 30c. CERKVICA NA SKALI, 16«. CESAR FRAN JOSIP, 20«. CESARICA ELIZABETA, 15«. CIGANOV A OSVETA, 20«. CVETINA BOROGRAJSKA, 20«. CVETKE, 20c. ČAS JE ZLATO, Me. DAMA S KAMF.TJAMT, 6L0®. DARINKA, MALA CRNOGGSKA, DETELJICA, življenj« trak akih bratov, franeoekifc vojak»v, DOMA IN NA TUJEM, DVE CUDOPOLNI PRAVLJICL 20c. ENO LETO MED INDIJ AJffCI, Ik. ^T? A y.TTTM" PRED JAMSKI, 15«. ERI, 20c. BV8TAHEJA, 15c. FABIOLA, 00c. GENERAL LAUDON, 25c. GEORGE STEPHENSON, o«« železno, 40e. _ GODCBFVSKI KATK K I ZEM, 20c. GOLOBCEK IN KANARČEK, 15c. GOZDOVNIK, 2 zvezka skupaj 70c. GROF RADECKI, 20«. HIRLANDA, 20a. IVAN BESNIOOLJUB, IZANAMI, mala IZDAJALCA DOif0VZRE, Me. IZGUBLJENA SREČA, Sto. IZTD6R, pobofei kmet, Ma. IZLET V CARIGRAD, 46«. JAR^IDL, «0«. JURČIČEVI SPISI, 11 mnetno vezana, vmk mak 6&0QL KAXI JE mnriL GOCD, IN. KAK6 PGflfAMBBO STAXL, Ma KAR BOG STORI JE TBI PfcAV, ■t«. S* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, 20c. MLADI SAMOTAR, 15c. MLINARJEV JANEZ, 40«. MRTVI GOSTAČ, 20c. MUČENIKI, A. Aškerc, elegantne vez. $2.00. NA INDIJSKIH OTOCIH, 25«. NAJDENCEK, 20«. NA PRERIJI, 20c. NARODNE PESMI, Žizuvnik, S zvezki, vez., vsak po 60«. NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zvezki vsaki po 20c. NASELJENCI, 20a. NASELNIKOVA HČI, 30«. NAS DOM Zbirka povesti Vaak 20c. NEDOLŽNOST PREGAJANA IN POVELiCANA, 20«. NEZGODA NA PALAVANU, 20«. NIKOLAJ ZRINJSKI, 20c. OB TIHIH VEČERIH, 70c. OB ZORI, 70c. ODKRITJE AMERIKE, 40c. PAVLIHA, 20c. POSLEDNJI MOTTTKANBC, 20c. PRAVLJICE (Majar,) 20c. PRED NEVIHTO, 20c. PREGOVORI, PRILIKE, REKI, 30. PRI SEVERNIH SLOVANIH, 30c. PRINC EVGEN, 20c. PRIPOVEDKE, 3 zvezki, po 20c. PRST BOŽJI, 15c. REPOŠTEV, 20c. RINALDO RINALDINI, 30c. ROBINSON, broširan, 60c. RODBINSKA SREČA, 40c. RODBINA POLANEŠKIH, 3 zvezki $2.50. ROPARSKO ŽIVLJENJE, 20c. RUSKO-JAPONSKA VOJSKA, 5 zvezkov za 75c. SANJ8KJC KNJIGE, velika, Ma BgNTI.IA, lfi«. SITA, mala Hindoatanka, »a SKOZI ŠIRNO INDIJO, 30c. SLOVENSKI SALJIVEC, 3 zvezka. po 20«. SPISJE, 15c. SPOMINSKI LISTI IZ AVSTRIJSKE ZGODOVINE, 25c. S PRESTOLA NA MORIŠČE, 20c. SREČOLOVEC, 20c. STANLEY V AFRIKI, 20«. STEZOSLEDEC, 20c. STOLETNA PRATEKA, 60«. STO PRIPOVEDK, 20«. STRELEC, 20c. STRIC TOMOVA KOČA, 60e. SVETA NOČ, 15c. ŠALJIVI JAKA, 2 zvezka, vaak po 20c. ŠALJIVI SLOVENEC, 75«. ŠTIRI POVESTI, 20c. TEGETHOF, slavni admiral, 26c. TIUN LING, 20c. TIMOTEJ IN FILOMENA, 20c. TISOČ IN ENA NOC, 61 zvezkov, $630. TRI POVESSTI GROFA TOLSTOJA, 40c. V DELU JE REŠITEV, 20e. VENČEK PRIP OVES TI, 20«. V GORSKEM ZAKOTJU, 20«. VOHUN, 80c. VRTOMIROV PRSTAN, 20c. V. ZARJI MLADOSTI, 10a WINNETOU, rdeči gentleman, tri zvezki HM. ZLATA VAS, Sa ZLATOROG, KLfll ZMAJ IZ BOSNE, TOc. Z OGNJEM IN MEČEM, $230. ŽALOST IN VESELJE, 46c. ZEMLJEVIDI. ZEMLJEVID AVSTRO - OGRSKE veliki 25c., mali 10a. ZEMLJEVID EVROPE, 25c. ZEMLJEVID KRANJSKE DEŽELE, mali 10«. ZEMLJEVID ZJEDINJENIH DE- JOHN KRAKER EUCLID, O. friporote rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilje-jejo vsa druga ameriška vina. Radeč« vin« (Concord) prodajazi po 50 eentov galono; belo vla« (Ca tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 56 GALON. BRINJE V EO, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEG $2.50 galona. DROŽNIK $2.7! galona. — Najmanje pocod« za iga nje so 4% galona. Naro&lon je priložiti dinar. Ea obila naroČila ae piipuioia JOHN KRAKER, FOSORl V zalogi "Glas Naroda" je iatta jodnčna knjižica, ki obaega 64 stra oij, z naslovom: Kako sa peetaai •mmUM državljan? Ker j« kajiMes j ako potrebna in koristna, naj jo ta toj naroči vaak rojak. Stane same 5 eentov, ktera poAjite v potomk cnamkah. SLO VENI 0 PUBLISHING 00., 40 Wert St., 60-62 Washington WL BT ANGLEŽ ČINA ^S v S. do 6. mesecih. Lepopisje, slovenščina, raJuoit t Pouk se vrli potom dopisovanja, fi jasni la ae dajejo zastonj. Slovenska kersspondenčna iola P. O. Box 1S1, Sta. B, Clevelsuo. < ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLASWBOBA," NAJVEČJI Dl NAJCENEJŠI DNEVNIKI Compagnle Generale Transatlantic (Francoska parobrodna družba.) JflREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA Postni parniki so:? *La Pro»ence** na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moC" 'LaSavoie" „ „ „ ..................12,