Stav. 210« (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v torek, 31. julija 1917 Kili. Izhija vsak dan, tudi ob nedeljah Id praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: UUca Sv. Frančiška AsiSkegi AL 20, L nadstr. — Vsi dopKi naj m pošiljajo uredništvu lista. Nefiankirana pisma se M sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koosordj li* a sEdinost'. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge a on e jen I m porofcvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega it. 20. Telefon uredniitva in uprave fttv. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 31*30 Za pol leta................. a 15-60 mm tri mesece...................... 7N sn aedeljako Izdajo aa edn Mn • • • • • • a na pol leta..................... Posamezne številke .Edinosti* se nrodajajo po 8 viaarjen zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Široko sli ene kolon* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....myt po 10 vin* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- ^ vopnjev anega, vztrajnega na-šega obrambnega učinkovanja, je bilo bojno delovanie sovražne artiljerije na flandrski bolni fronti včeraj do opoldne neznatno; še?e potem je zopet naravo, a ne da bi doseglo si'o in obsežnost p ej-šniih dni. Ob obali in v odseku Hets^s— Vrieltie je divjal topovski boj Uidi ponoči srdito dalje. Več proti našim lijaStim či tam prodrllh iz vidnih oddelkov Angležev je bilo pognanih nazaj. — Armada nemškega cesarje v i Ca: Na Chemlnu ces Dames je poizkušalo včeraj francosko vodstvo na širini 9 km z najmanj tremi novimi ^vizijami zopet velik napad. Po bobnajočem ognju je izvršil sovražnik zjutraj od Cerny do Zimske gore pri Craonnu v eč napadov. Naše v boju preizkušene divizije so ga pognale povsod nazaj z ognjem in proti-sur.ki. Neki znani rensko-westfalsk! polk je sam odbil štiri napade. Zvečer je sovražnik južno Aiiiesa po celodnevnem neprestanom pripravljalnem ognju napadel še dvakrat; tuđi ta dva sunka sta se izjalovila. Znatne težke izgube brez vsakega uspeha so označsnie bojnega dne za Francoae. V zračnih bojih so izgubili sovražniki 10 letal. Nadporočnlk vitez Tutschek je sestrelil 21. nasprotnika. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leorolda Bav. (Botnnova armada): Ruske s|ie drže višine vzhodno mejne reke Zbruča, ki je bila prekoračena na več točksh kliub srditemu odporu in dosežena od naših divizij tudi južno Skale. Na severnem bregu Dnjestra smo preko Korolovke pridobili na ozemlju. Med Dnjestrom in Prutom se je postavil sovražnik zopet srdito v bran. Vendar pa ]e bil jugozapadno Zaleščikov z napadi potisnjen dalje nazaj. — Fronta nadvojvode Jožefa: Ob Ceremožu se brani sovražnik na vzhodnih višinah reke. N?š naoad na črti Zaloče — Viznič napreduje. V dcimi Sučave prodirajo naše čete proti Seletinu. Tudi vzho-no gornje Moldave smo med boji napredovali. — Mackensenova armada: Uspešni Sunki so nam severno Focsani in ob izlivu Rimnicula prinesli več sto ujetnikov. Macedonska fronta. — Nič bistvenega. Prvi generalni kvartirmojsterl rl. Ludejitiorff. BOLGARSKO. SOFIJA. 29. (Kot.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na vsej fronti pičel topovski ogenj, ki Je bil le na nekaterih točkah živahnejši. Na raznih delih fronte za nas ugodne izvidne akcije. Sovražne vojne ladje so iz Orfanskega zaliva obstreljevale naše postojanke ob iz-lhu Strume, nakar jih je pregnal naš ogenj. — Romunska fronta: Pri Mahmu-diji in Tulceji pehotni streli. i vlatfi v obliki posebne note. V tej listini se ' utemWi«iip vnina nannved s tem da siinm- TURSKO. CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz Klavnega!utemeljuje vojna napoved s tem. da sijam ' ska vlada ne more več oporekati dejstvu, stana se poroča: Kavkaška fronta: Na našem desnem krilu je bfl napad SO mož močnega, sovražnega oddelka odbit. — Sinajska fronta: Dne 27. t m. je pričel sovražnik ob 9'30 srdito obstreljevati našo fronto pri Gazu Na eni točki je sovražnik za kratek čas vdrl v našo postojanko, a je bil s proti sunkom takoj zopet vržen in ostavil v naših jarkih par mrtvih m eno strojnico v žičnih ovirah. Na vseh drugih točkah so bili napadi gladko odbiti. Zvečer je bilo zopet mirno. Dne 28. t. m. je biio razmeroma mirno na fronti. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN. 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: V zapornem vodovju krog Anglije je bilo potopljenih zopet 23.000 ton. LONDON. 29. (Kor.) Japonski vojaški ataše poroča: Japonski mornariški oddelek v Sredozemskem morju, ki je spremljal angleške prevozne parnike, je 22. t. m. popoldne opazil sovražni podvod-nik. Dočim ju ena enota ščitila prevoz na da se Avstro-Ogsrka kljub dne I. aprila izročenemu sijamskemu protestu še vedno poslužuje vojnih metod, ki nasprotujejo tako vsakemu človeškemu čustvu kakor tudi splošno priznanim načelom mednarodnega prava. -avel&ic'ta v Diktator Kersnskij. §2>2> eni strani pred napadom, je druga enota napadla podvodnik in ga obstreljevala. Periskop je bil razbit. Po krepkem zasledovanju je bil izvršen še drugi napad, tekom katerega je bil podvodnik nedvomno uničen. LONDON, 30. (Kor.) A-jniraiiteta poroča: Eden naših v Severnem morju se na-hajaiočih podvodnikov se je dne 27. t. m. polastil nemškega parnika »Batavier 2« in ga zasedel z lastnim moštvom, potem ko jc nemška posadka zapustila ladjo. Vsled škode, ki jo ie povzročil naš topovski ogenj, parnika ni bilo mogoče pripeljati v pristanišče in je bil zato potopljen. __ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 29. julija. — V noči od 27. na 28. t. m. so izvršile sovražne patrulje, ki so prišle iz prelaza Leselle v pelegrinsko dolino, napad na našo črto s pehotnim in strojniškim ognjem; podpirala jih je artiljerija. Nagli in uspešni nastop našili strojnic je patrulje razgnai. Tekom včerajšnjega dne ie bila sovražna artiljerija živahnejša med dolinama Camonice in Astacha, v alpah od Fienne do Fasse, na Roinbonu in Faj-tem hribu. Eno naših velikih zrakoplovnih brodovij je izvršilo včeraj zvečer v spremstvu lovskih letal uspešen napad na vojaške naprave v okolici Idrije in na bara j no taborišče v Cepovanu in zmetaio tamkaj okoli 4 tone močnih razstrelilnih snovi. Na povratku so naša spremna le^ tala energično napadla na zasledovanje odposlane sovražne aparate, sestrelila dva in se vrnila nepoškodovana k brodoviu, ki je prispelo brez poškodb zopet na postajališče. _ PRODIRANJE ZAVEZNIKOV V GALICIJI IN BUKOVINI. DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Zavezniki napredujejo v vzhodni Galiciji po načrtu. Nasprotnik se posebno žilavo drži v svojih postojankah v dolinah karpatskega predozemija, na obeh straneh gornjega Ceremoža in Sučave. Ne da bi se zamo-gla dalje časa upirati pritisku zaveznikov, je morala kreniti ruska fronta druga pota. Njena os je v ozemlju Kirlifcabe. Dočim je šla ruska črta pred našo oienz:vo oii Kirlibube ob glavnem grebenu Gozdnatih LONDON, 29. i'K-.?r.) »Central News« poročajo iz Petrograda: Vsi člani kabineta so pripravljeni, staviti ministrskemu predsedniku Kerenskemu svoje portfelje na razpolago, ak© bi to želel. Vendar pa se meni, da bo izvršena rekonstrukcija sele po izmenjavi misli med Kerenskhn in voditelji strank. Provizorična vin da odpovedala konferenco giede vojnih cHiev. BERN, 29. (Kor.) » Gazetie de Lausan-ne -. poroča iz Petrograda: Ruski vnanji j minister je izjavil veleposlanikom aliira-nih držav, da se ruska vlada odpoveduje zahtevi, da naj se skliče meseca septembra konferenca aliiranih vlasti v svrho revizije vojnih ciljev, ker bi zainogla javnost ob sedanjih razmerah to sklicanje napačno tolmačiti. Finski deželni zbor odklonil rusko posojilo PETROGRAD, 30. (Kor.) Pet. brz. urad poroča iz Helsingsforsa: Deželni zbor je zakonski načrt glede ruskega posojila v znesku 350 milijonov odklonil v tretjem čitanju in le pooblastil rinsko banko, da izroči 100 milijonov v finskem denarju proti enaki sveti v ruskem denarju. Ruske državne meje zaprte. KOPENHAGEN, 29. ;Kcr.) Odredba ruske vlade glede zaprtja državnih mej se glasi: »Z ozirom ria izredne okoliščine je odredila začasna vlada zaprtje državnih mej do 5. avgusta tako za prihod kakor izhod iz Rusije. Odredba ie bila izvršena brzojavnim potem. Osebam, ki so prispele na potovanju do kake meje najpozneje 28. julija opolnoči, ie potovanje dovoljeno. Z dipioniatiuniiiii petnimi listinami ali kurirskimi listinami oskrbljenim osebam ie prestop mej dovoljen. Vstop v Rusijo je dovoljen le onim osebam, — ki pri Jejo po moriu. ako so v trenotku, ko je prispela ta odredba v dotični mejni kraj, že zapustili zadnje pristanišče. Vojno ministrstvo in pa ministrstvo za vnanje stvari zamore napraviti v gotovih slučajih izjeme. Enten t a in gradnja novih ladij. BERN, 30. (Kor.) Glasom »Tcnipsa« objavlja Bureau Vcritas statistiko o gradnji novih ladij od oktobra 1916 do aprila 1917. Po tej statistiki so zgradili: Anglija 261 ladij (parmkov in jadrnic) skupno 680.940 ton, Združene države 130 ladij (484.381 ton), Japonska 46 laiJij (128.^13 t n), Francija 42 ladij (61.988 ton). Italija 20 ladij (34.913 um), Cile 3 iadje (823 ton), Rusija 5 ladij (750 ton). Portugalska 3 ladie (216 ton). »Tenips pristavlja, da nove gradnje nikakor niso izenačile izgub potom podvodnikov. Bureau Vcritas ne objavlja nobenih podatkov o novih gradnjah v Nemčiji, Avstriji in Turčiji. Cesar zopet na fronti. DUNAJ, 29. (Ker.) Cc-ar je bil včeraj /, manjšini spremstvom zopet na gališki fronti, kjer je osebno v najhujšem ognju zasledoval operacije na bojišču in opazoval hrabrost svojih čet. Bil je po vseh zopet osvojenih mestih sprejet z velikanskim navdušenjem. Ponoči je cesar iz Kaluža zopet odpotoval. Minister Homan v Rerolinu. DUNAJ, 30. (Kor.) Voditelj ministrstva za javna dela, sekc. nač. dr. pl. Hcman, se je podal v svrho pogajanj z nemškim kancelarjem glede razdelitve moke v Berolin. Dr. Michaelis priue 1. avgusta na Dunaj. DUNAJ, 30. (Kor.) Vsled potrebnih iz-i-rjmemb prispe državni kancelar dr. Mi- PODLISTEK. Milijonar, ki le izginil. Roman. Francoski spisal Evgeo Chavetta. Ta prizor ga je očaral tako, da je nehote stopil korak dalje in se pri tem zadel ob naslanjač. Vsled nastalega ropota ie Brichet dvignil svojo težko glavo in vprašal z zaletu-jočim se jezikom: — Ali si ti. Colard? — Aha, hišnik, ki mu čita! — si je mislil Hanibal, ki je obstal na svojem mestu. V istem trenotku pa se je tu'Ji od zunanjih vrat sem zaslišalo lahno hreščanje, kot da bi bil nekdo odklenil vrata. — Tu prihaja hišnik, ki me ne srne videli, — si je mislil kapitan in stopil hitro za bl žnje zagrinftHo. Ko je zaklenil vrata, je prišel Colard Karpatov preko Tartarskega prelaza, gre,,__________ B______________________ sedaj preko erte Sipoti — Kuti pr ii Pru-j chaelis s svojim spremstvom šeie i. av-t/u. Severno Dnjestra smo zasedli že Hu- nista na Dunai. Požar na letališču v Aspernu. DUNAJ, 30. (Kor.) Danes popoldne je razsajal na letališju v Aspernu požar, ki je uničil tri hangarje. Tekom ene ure je tega kraja je šla jugozapadni smeri siatin ob Zbruču. Od včeraj naša fronta v proti Zaleščikom, katere smo zasedli 29. t. m. ponoči. X kolenu Sereta umikajoče se ruske skupine so se zamogle le malo časa upirati. Severno in severozapadno Husiatina se položaj bistveno ni izoreme-nil. — Italijani so od časa d<» časa obstreljevali naše postojan K e južno Sv. Gore 'Jo morja. Tudi na ostalih delih italijanske fronte je mimogrede oživel topovski ogenj. Vojna napoved Sijama Avstriji. DUNAJ, 30. (Kor.) Vojna napoved Sijama Avstriji }e bila naznanjena c. in kr. bil ogenj omejen. Skoda je znatna; glede letal ni zaznamovati nobene škode. — Vzrok požara je dosedaj neznan. Somtino v Londonu. MILAN, 30. (Kor.) Tukajšnji listi poročajo. da je prispel Sonnino v četrtek v .London. Položaj na Grškem. Francozi odšli iz Aten. ATENE, 28. (Kor.) Francoske oete so zapustile Atene. sk ozi predsobo in salon v spalnico, ne da bi bil opazil Hanibala. Ponesreči pa je tudi spal nična v rata pritegnil za seboj, da Hanibal ni mogel več videti, kaj se je nadalje godilo v spalnici, temveč je mogel samo prisluškovati. — Zakaj prihajaš tako pozno? — je vprašal Brichet. — Prihajam ravno iz paviljona, kjer sem moral ostati dalje časa zaradi bolezni gospe Briclretove. — Torej je še vedno bolna moja gospa soproga? — je dejal Brichet s porogljivo malomarnostjo, ki se je zdela Hanibalu zelo eudna. — Pustil sem zdravnika, doktorja Gardi« pri njej. Zdravnik ostane vso noč v paviljonu, da prepreči morebitno povrnitev napada, — je dostavil Colard. — O, o, prišel je popolnoma o pravem času ta galantni zdravnik. Ali mu mori-a tnoja ženica roji po glavi? — se je zalie- hetal Brichet, kot soprog, ki ni bogve kako ljubosumen. — Motite se; gospod Gardie je prišel le zato. ker so mene poslaJi ponj. — Poslali? Kdo te je poslal ponj? — Gospod de Badiere. — Kakor se mi zdi, je sodnik, ko je zvečer odšel od vas, stopil v paviljon*, da poseti gospo. — Aj, torej sodnik je bil. .Ali se misli kar popolnoma naseliti tu pri nas, ta krepostni bedak? — je dejal Brichet z glasom, ki je kazal zatajeno jezo. — Ali hočete morda pretrgati prijateljske odnošaje žnjim? — je vprašal Colard živahno. — Ne, toda vznemirja me. Stokrat rajši bi mi bila družba onega velepridaniča Hanibala. Lahko si je.misliti, s kakšnim začudenjem je kapitan poslušal Brichetove izraze glede njegove žene in njegovega najboljšega prijatelja. Njegovo začudenie pa CeHI In Južni šicuM (Iz poslanskih krogov). : L Med enim delom češke javnosti in »Jugoslovanskim klubom* nastalo nesoglasje in iz njega izvirajoči nevšečni dogodki zadnjih dni so izzvali precej razburjenja v slovanskih krogih in očitno zadovoljstvo pri Nemcih. Navidez io se to nesoglasje tiče le nekaterih vprašanj parlamentarne taktike, ki imajo svoj zadnji izvor v znanih iJr-žavnopravnih deklaracijah od 30. maja t. !. Čehi. so na podlagi naravnepra prtsva in sklicuje se na zgodovinsko češko državno pravo zahtevali obnovo češke države v posebnega pododseka. ki bi starih mejah (cela Češka. Moravska in Šlezija) in priklopljenje slovaških komita-tov na Ogrskem. Južno-slovanska deklaracija pa je označila kot cilj vsega političnega stremljenja južnoslovanskih poslancev: zedinjenje vseh avstroogrskih pokrajin, v katerih prebivajo Hrvati, Slovenci in Srbi, v samostalno državno telo pod žezlom habsburške dinastije. To zahtevo opira deklaracija na n^«: od-no načelo, podprto v našem slučaju po hrvatskem državnem pravu. Na prvi pogled ie jasno, da je uresničenje čeških in južnoslovanskih postulatov nemožiio brez izpremembe sedanje ustave; posebno pa da je conaitio sine qua non: odprava »dual i stičnega zistema. S kakimi sredstvi so Cehi upali doseči svoi namen, nam ni znano; uresničenje južnoslovanskega programa je možno po treh poteh. Prva pot bi bila — da govorimo z besedami dra. Stranskega — bodoči mirovni kongres. Neglede na svoje, v deklaraciji jasno izraženo načelno stališče, da se ima združitev izvesti poO žezlom habsburške dinastije, morali so si južnoslovanski poslanci reči, da bi bila ta pod odprta le tedaj, če bi četverospo-raziim po popolni zmagi (ki pa je po zadnjih dogodkih v Gaiiciji in v Bukovini menda zopet precej daleč) mogel centralnim vlastem narekovati mirovne pogodbe. Ravno za ta slučaj pa treba računati tudi z dejstvom, da so eiitentne velevlasti obljubile Italiji vse avstrijsko Primorsko s Trstom vred, velik del našega Notranjskega in nekaj kvarnerskih in dalmatinskih otokov, pred vsem Vis. Govori se celo o kosu dalmatinske celine. To so pa pretežno, da po večini izključno slovanske Leže le. Da se Južni Slovani, zlasti pa mi Primorci, ne moremo navduševati za tak način »uresničenja« narodnega načela, ki gotovo tudi ne odgovarja načelu samood-ločevanja malih narodov, to bodo morali razumeti tudi najgorečnejši oboževatelji dra. Stranskega. Druga pot bi bila ta, da bi krona izpolnila naše želje, torej: oktroa. Kako nevarno bi bilo. ako bi hoteli s to mislijo tudi le koketirati, dokazuje nam dovolj jasno dejstvo, da bi bili kmalu potom oktroiranja dobili ravno nasprotje naših želja, namreč najhujši nemški centralizem z nemškim državnim jezikom in neusmiljeno germanizacijo. Ostala nam je torej le ena pot, to je: zakonita, ustavna, in pred vsem parlamentarna. In jugoslovanski poslanci so to pot takoj nastopili. V svesti si velikih težav, a ob enem u ver jeni, da sedanji veliki zgodovinski moment naravnost sili k ugodnemu re-šenju jugoslovanskega vprašanja, skušali so pred vsem zainteresirati za to vpraša- je porastlo do osuplosti, ko je čul svojega zeta. da mu je on, kateremu je vedno kazal izrecno nenaklonjenost, ljubši od -gospoda i Je Badierea. To je tudi kolikortoli-ko laskalo njegovemu samoljubju. — Ni mogoče! — je dejaL sam pri sebi, — Brichet naj bi me imel tako rad! Priznati moram, da je vedno znal imenitno skrivati svoja čustva, kaj takega ne bi bil mogel niti najmanje slutiti. Hipoma pa se je premislil in dostavil z iskrenim obžalovanjem: — Glej, ali sem bedast! Pozabil sem popolnoma, da se ga je nasrkal kot goba in da govori torej ravno nasprotno od onega, kar misli, ko je trezen. Potem pa je nadaljeval turobno:' — Sramota je, da pije tako____in čisto sami.... ko ima vendar tasta, ki bi mu tako rad opustil to napako____če bi bil i udi sam deležen te božje kapljice. nje vse v poštev prihajajoče ustavne faktorje ter jih opozorili na resoost svojega programa in na nujnost njegove izpolnitve. Ali se ie posrečilo, da se zbudi pravo razumevanje, to nam pokaže bodočnost; dejstvo pa je. da ?e Seydlcrjeva vlada sama stopila pred javnost z idejo »revizije« sedanje usiave. S tem je bila izprememba te ustave postavljena na dnevni red, in sicer, kakor so pokazale-razprave v ustavnem odseku, v najširšem obsegu. Kdor ve. koliko lepih in koristnih predlogov spi spanje pravičnega v zaprašenih zborničnih arhivih, ta bo znal pravično oceniti veliki uspeh, ki tiči v tem, da je to vprašanje naenkrat postalo glavnim predmetom politične in posebno parlamentarne diskusije. In, kakor v sedanji svetovni vojni mirovna ideja, enkrat sprožena, noče več vtihniti, temveč privablja vedno več privržencev v svoj krog, tako tudi zahteva po koreniti izpremembi naše ustave ne izgine več z dnevnega reda, ako — je sami ne pokopljemo! Orobokopi te fieje pa južnoslovanski poslanci niso hoteli in tudi niso mogli postati, ako se niso hoteli izpostaviti opravičenemu očitanju, da deklaracija z dne 30. maja t. I. ni bila Izraz prave in resne njihove volje. Ko je torej dr. Onciul v ustavnem odseku stavil znani predlog glede izvolitve se bavil z onim vprašanjem tudi med parlamentarnimi počitnicami, ni bilo v »Jugoslovanskem klubu« niti enega poslanca, ki bi ne bil prepričan, da veleva naš interes, da v tem pododseku tudi mi sodelujemo v svrho ustavnega uresničenja našega ideala. Vendar se je naše načelništvo, kakor v vseh važnejših vprašanjih, poprej posvetovalo z načelništvom »Češkega S vaza ;i Ukrajinskega kluba« in ugotovilo pop. !-no soglasje glede taktičnega postopanja. V zmislu dotičuega sklepa sta se člana Jugoslovanskega kluba« dr. Pogačnik in dr. Rybar v seji ustavnega odseka Izjavila za Onciulov predlog. Lahko si je sedaj misliti iznenađenje, ko ie kmalu za tem *Cešky Svaz« v plenarni seji pustil svoje načelništvo na cedilu in se s tremi glasovi večine izrekel za zavlačevaino taktiko. S tem je bil dan prvi resni konflikt. Sicer so se bila pota češke in južnoslovan-ske delegacije razšla že ob glasovanju o proračunskem provizoriju; no, v tem oziru bodi za sedaj le omenjeno, da brez južnoslovanskega glasovanja za provizo-rj «ie b\ bilo amnestije, na kateri so pa največ parteciplrali Cehi. Da je bilo tudi še drugih razlogov, ki so Cehe sprijaznili s tem glasovanjem, se lahko sklepa iz dejstva, da so razmere med oV i kluboma ostale najbolj prijateljske. »Lidovć Noviny« in »Večer« namigujejo sicer še na drugo važno razliko v taktiki: označujejo namreč naša dva odposlanca kot vladna agenta, kj hočeta pridobiti Cehe za pristop k vladni veČini in za vstop v kabinet. To oeitanje pa je povsem neosnovano, kajti »Jugoslovanski klub« stoji trdno in neom2jno na stališču, da bi sodeloval le v takem kabinetu, ki bi se zadovoljivo izjavil o južnoslovanskem programu. Mislim, da bi tudi »Cesky Svaz« podpiral drage volje ministrstvo, ki bi se izreklo za njegove postulate. Da se pa »Jugoslovanski klub« nikakor ne misli odpovedati svojim narodnim idealom kakemu ministrskemu stolčku na ljubo, to bi morali dobro znati tudi v češkem taboru. Saj je urbi et orbi znano, da bi bil v zadnjih dneh Clam-Martiničev.ga ministrovanja zadostoval le majhen »da« in drugi dan bi se bil predstavil zbornici prvi jugoslovanski minister. G. Stanjek menda še ni pozabil, kako so bili Ukrajinci že izrekli ta »da«, kako so Poljaki lo čakali na odločitev »Jugoslovanskega kluba« in kako se je on (Stanjek) potem prišel zahvalit, da je »Jugoslovanski klub« to zapeljivo penudbo odbil in s tem provzro-čil kenečni padec vsega Clam-Marimiče-vega kabineta! S tem je menda dovolj dokazano, da med občina kluboma ostaja le razlika glede taktičnega postopanja nasproti vpraša- Z občudovanjem pomešana Hanibalova nejevolja pa se je le še povečala, ko je čul reči Bricheta: — Colard, več steklenic! — Še več, vraga; prav čisto nič ne zaostaja za menoj! — si je mislil kapitan sam pri sebi. — Ne, pil ste že dosti, — je odgovoril hišnik ljubeznivo. — Kaj, vina mi nočeš dati, ti lopov! — Ne dam ga več, — je rekel Coland pogumno. — Ali mi nisi obljubil pijače, kolikor Je bom hotel? — se je jezil opiti gospodar. — Vi ste mi tudi obljubil marsikaj, česar pa niste izpolnil. — je odgovoril sluga. — Kaj sem ti obljubil? Da bom pitje skrival pred Pavlino 4n Avroro____ No, da, ali se ne-dam vsak večer po tebi za-kiepati v sobo? (DaJjeJ Siran II. „EDINOST* itev. 2ia V Trstu, dne 31. julija 1917. niu diskusije o izpremembi sedaj veljavne, zaj do časa, ko so morali zapustiti svoje ustave v ustavnem odseku. domove. Sedaj pa nastal vprašanje, ali je to res le taktično vprašanje? AJi ne tiči morda za tem vprašanjem kaka stvarna, progra-matična in \e!iko resnejša razlika? — Žalibog obstoji taka razlika in sicer ne šele o. včeraj, temveč od prvih početkov konstiLUcijonelnega življenja v Avstriji, torej že od 1. 1848. sem. Potrebno ie, da si to odkritosrčno priznamo in da potem skušamo priti do ka- Kar&kteristika Madjarov. Kakor znano, zahteva državnopravna deklaracija »Češke Zveze« priklopljenje ogrskih Slovakov k češki državi. Seveda je zavriščalo po vsem gozdu madjarskega političnega življenja radi te zahteve. Naravno ie to m razumemo. Karakteristično pa je za madjarske metode in njihovo politično — nemoralo dejstvo, da so na svojem papirju poslali — Slovake v boj proti tej fcega poštenega kompromisa. Saj je vsa-|češki zahtevi. Raznesli so vest, da je šla ka razumna politika le nepretržna vrsia na Dimaj slovaška deputacija, da prote-potrebnih kompromisov. Povejmo si to-;stira proti prjklopl>enju k Cehom. Seve.'a rej, v čem se naše programatiene zahteve so „emški listi hlastno pograbili po tej razlikujejo, in poglej no. ali se razlike dajo Vesti. Tudi sicer trezna dunajska »Imor- premostiti? Clara pacta, boni amici! K MiKola u 2(j: ralni OfScfllz^ijl. redi, naslovi i. dr. Ravno zaradi tega pa dobiva ta stvar drugo veljava Zato pa bi bilo nujno potrebno ter v interesu stanovskega ugleda ljudskega vzgojitelja, da se ob podelitvi odlikovanj primemo upoštevata ta predpogoja. Merilo slehernemu odlikovanju in tudi stopali tistega naj bi bila zgolj ie tyfctita zasluga odlikovanca, ne pa činavni red, javna služba* ki Jo zavzema, plemstvo I. dr. Kolikor časa pa se to ne goJi — in to bo še trajalo dolgo — si bosta v nasprotju stopnja zasluge in stopnja odlikovanja; vsaj večidel. Ako se pa to ne da predrugačiti, potem bi bilo za marsikateri stan. ki ob svojem poklicu rabi močno avtoriteto, resnično bolje, če ob plohi raznih odlikovanj ostane — suh, nego pa da se ga dotakne le par ničevih kapljic.« Zahvala. Kot srčno dolžnost smatram, takim ime- X! »Mir« piše: Vfc. župnik Ljudevit Bajec iz St. Jan- s~mue]a Mudrona! Oseba s ža na Kranjskem je v »Strazu ougovori! noni Spioh ne ekzistira v vSein Slovaškem, vlč. g. '--ekanu Lavrenciču na njegovo j preisednik slovaške narodne stranke je izjavo na občnem zboru Kranjske kme-]biI rC5 pavej Mudrom, ki pa je že pred leti tijske družbe 'I:ca soglasnega kranjskega iz 1. mation« jo je razširila. Sedaj pa vemo, da je bila ta vest o slovaški deputaciji enostavno izmišljena. Sploh ni šla nikaka| # _________________________ deputacija na Dunaj! Nek-i madjarski list j da se iz globine duše zahvalim hrvatskim ( bi se dalo temu odpomoči — kar bi bilo navedel kot člana deputacije nekega in slovenskim bratom, ki se mi povodom: tu/Ji tobakarnarjem v olajšavo — ako bi njen nabiralnik naj se odpre ter zbrani drobiž pošlje družbi v Ljubljano. Pritožba. Fran Kumar je naročnik »Edinosti«, a se nahaja sedaj v VI. diviziji mestne bolnišnice. Dočim pa dostavljajo druge liste bolnikom točno, dobiva Kumar »Edinost« včasih še-le po 4 dnevih. Je li vzrok temu v nemarnosti, ali pa v — slabem namenu?] Ali pa je morda krivda na strani pošte? Na vsak način pa je to brezobzirno napram bolniku, ki plačuje list. da bi doznaval dogodke in da bi si tudi v svojem žalostnem položaju nekoliko ved ril duha. Prošnja do c. kr. finančne direkcije. S i Prošeka smo prejeli: Pri nas imamo glede razdeljevanja tobaka velike neprilike, tako, da so tisti, ki nimajo časa dren jati j se, ko je prodaja toba>%. vedno v nevarnosti, da — nič ne dobe. Po našem mnenju i JADRANSKA BflKHft! Trst, Via Cassa di Risparraio 5 (Lastno poslopje) Kapital In rezerva K 13,3*3.00». - FTLIJALKE: Dunaj Tegclhofsttasse 7—9, Dubrovnik. Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Štoenik, Zada • VLOGE NA KNJIŽICE == 3 Vi-- mojega gostovanj-a v komunalnem gledališču priredili tako prisrčen, res bratski sprejem. Posefre-j še sc zahvaljujem njim, „„ B „„_____ IW _____,________ ki so nne počastili z vidnimi znaki bratske e: »Centralna zveza ie pasle-!_ llinr| jn na njegovo mesto je bil izvoljen! ljubavi: krasen venec s hrvatsko in slo-lega sklepa deželnega zbora ylatjja £)ula. Pa tu Ji ta ni šel na Dunaj z j vensko trcbojnico in dragoceno Iglo z . ir.it r. nikako deputacijo. Le brezvestnost more velikim briljsntcin. Te dokaze naklonje- operirati s takimi lažmi. — Drzaiost je bila v tem slučaju tem veča, ker je v zadnjih časih jelo svitati tudi med Slovaki. ker so se jim začele oživljati nade, da tudi zanje pr;< sjo boljši časi. Bilo je pač 1911. Pravim soglasno. (j. Bajec je pr sil v svojem odgovoru g. dt^ana, da blagovoli dotični sklep maio bolj pojasniti, zlasti povedati datum, kedaj je l il sklep soghsno sprejet. . Slovcnec < ie 19. julija objavil v zadevi zelo -Jclgo izjasnilo. JjJro tega pojasnila jc trditev: (jrof Barbo ie bil proti podpiranju Zadruz :e zveze s strani dežele, ker :c delokrog Z. Z. razteza na izvenkranj-ske krcnoviiie. Takoj nato je grof Barbo o ial. da je dr. Krek v seji posebnega od-feka izjavil, da namerava Zadružna zve-z i itak svoje delovanje omejiti samo na Krn ko. Ker je grot Barbo želel še na-J^i : cga popolnega pomirjenja, je dr. Šu-Mtršič stavil k oasekovim predlogom še j oseben dodaten predlog. Odsek je namreč predlagal, da se ustanovi deželni za-. džni urad v prospeh zadružne organizacije na Kranjskem in da kot od deželne upa ve a deločal nov pogoj za podpiranje Za-iružne zveze in siccr se je ta pogoj glasil tako. da sc Zadružna zveza »zaveže delovati na to. se delovanje Zadružne zveze po možnosti omeji na Kranjsko deželo in c ne sprejemajo nove članice izven h r j niske«. Dr. Krek je v zbornici sprejel i. pogoje, pozne % pa da jih ni izvajal. lo »pnlaMi lo takorekoč napravlja za očeta »Centralne zveze« — dra. Kreka. In ji: smo priložnost govoriti z g. dr. Kre-' ii, ki nam je zadevo pojasnil malo Ije. kakor pojasnilo, objavljeno v ^ Slovencu«. Šlo ie tedaj za vseučiliski fond in za r lien. Ja na- Zadružna zveza združi vse kri« >ke zadruge, torej tudi zadruge na-r- Jii«'j-:..ireuj.e stranke. Zadružna zveza s v dotičnem sklepu izrecno imenovala kol c J deželne uprav e odobrena zadružna 0 realizacij a in je bila torej od kluba pri-mana za tisto, okoli ka:*;*e se naj zbira z. Jru/ iišt . o. Ustanovitev Centralne zve- j j liiarv .j 'Jircktno proti tistemu skie- 1 . ne pa i.ii.rda kaka »posledica sogias- ^klei>;i deželnega zbora*. Tudi gleda pogojev je stvar druga. Ko se i. reklo, naj se Zadružna zveza ozira o na Kran sko, je dr. Krek v odseku t sann>. da pusti Dalmacijo, i a je z Dalmatinci že v dogovoru in bo to izve-il« 1; v klubu ie dr. Krek ob navzočnosti g. Lavrenč Ca in ?i . dr«a Šusteršlča odločno ?i! lasno izjavil, da Korošcev, Štajercev in h tre \ nobenem slučaju ne nure pustiti. Zato v) v klubu sklenili le obliko, da se »po liiožiji omeji delovanje Z. Z. na i.raijsko d Ca c io in ne sprejemajo nove članice več izven Kranjske. Dr. Krek je rekel, e*a te možiiosti nikdar ne bo. Boielo a je že, d..* se je oJix>vedal Dalmaciji in žrtvoval idejo združenja vsega jugo-. an>kcga zadružništva. Kakšen ponica da ima beseda »po mož-Re> mj vedeli vsi klubovi člani in je časov, ko bi bilii Slovaki — v svojem brez-primerno žalostnem položaju — hvaležno sprejeli vsaj kot znak bližajočega se olaj- nosti ohranim za vedno v hvaležnem spominu. — Marko Vušković. Igla, ki so jo nekateri 9iasinci poklonili slavnemu našemu umetniku Marku Vuš-k o vic u povodom njegovega nastopa v _ __ Graški »Arbeifcerwiile« piše: šanfa, ako bi jim bila katerakoli madjar-1 j popoldne je. Z gradu, z oken rotovia Lohciigrinu, pretJstavlja vrednost okolo 30')tf k. Zastave. ska stranka zagotovila, da hoče odnehati od dosedanjih metod v postopanju proti slovaški siroti. Taki časi — so bili. Danes ne zaupajo več Slovaki nobeni madjarski stranki, kamo-li da bi se še eksponirali v prilog nasilstvu madjarskega Sovenizma! V tem smislu ie — na razna madjarska vabila — odločno m jasno izjavil njihov voditelj Matija Dula. Prepozno, ker noben zavađen Slovak ne varuje več v iskrenost madiarskih obljub, dobro vedoč, da prihajajo le pod pritiskom sedanjih 'Jogodkov. Karakteristika Frankovcev. Hrvatski i>oslanec V. Wi!»aer priobčuje v »Hrvatski Riječi« p-smo, v katerem pripoveduje, da so dr. Horvat, Radič m Zagore vložili proti njemu ovadbo drž. pravdništvu, ker irh je v nekem članku razžalil očitajoč jim. da so se v Budimpešti lovili za tem, t'a bi prišli do moči in vlade, pri čemer je šlo za glavo tisočev ljudij in za življenske interese domovine. To je res — pravi \Vildcr — karakteristično za tožitelje. — Gospodje se torej ne spuščajo v politično diskusijo tega članka, ki ne vsebuje nika-kili osebnih žaljenj, marveč klioeio po izpričevala uradnega soJišča. Špekulirajo: ako ne dokaže z dokumenti, da so hoteli oškodovati tisoče ljudi, bo obsojen na 50—100 K in mi bomo imeli pred narodom dokaz, da smo s svojim spletkarie-njem v Budimpešti delali pošteno, nesebično, na korist in srečo našo in tisočev ljudii! Razun tega računajo tudi, da to zastraši druge, da jih bodo puščali na miru in da ne bodo osvežali njihove prošlosti, kajti oni — tožijo!! Ne, gospoda — vskli-ka \\ ilder — tako sc ne rešavaio politični spori nikjer na svetu, pa tu'-'i ne več v Hrvatski! Kajti, kam bi prišla sodišča — in to še brez porote — ako bi n. pr. tudi mi tožili radi vsakega vašega članka, ki ie zadeval vešata in ječo za nas! Jaz pa vam hočem v tem slučaju iti še na roko in r.e bom čakal vaše sodne razprave, a itpak obrazložim in dokažem v indem-nitetni saborski razpravi rcsničiK>st gornjih be?ed. Potem bc mogla vsa javnost soditi med vami in mano — in to je edino mere avna sodba v politični debati med političnimi ljudmi! tudi na Prošeku in Konto velu uvedli tobačne izkaznice. Prosimo torej! Vojnopoštne dopisnice. Cd 1. avgusta 1917 naprej se smejo uporabljati za promet na armado na bojišču samo nove, iz sivega papirja napravljene vojnopoštnei dopisnice; za promet od armade na bo-' jišču se še tudi nadalje izdajajo vojno-poštne dopisnice rožnate barve. Od 1. avgusta 1917 naprej so zasebno napravljene vojnopoštne dopisnice dovoljene le tedaj, če niso samo glede tiska popolnoma j enake uradno izdanim dopisnicam, ampak tu'ii glede barve papirja odgovarjajo; prej omenjenim predpisom. Vojnopoštne dopisnice, ki nasprotujejo tem določbam, se ne odpremljajo. Mestna zastavljalnica. V sredo, 1. avgusta, se bodo od dop. do 1. pop. prodajale na dražbi dragocenosti, zastavljene meseca septembra leta 1915. na rdeče listke serije 138 in sicer od št. 13.501 do št. 14.800; popoldne od 3*4 'Jo 6 pa ne-dragoceni predmeti* zastavlieni meseca julija 1916 na zele listke serije 14'J in si-( cer od št. 7001 do št. 9800. od dn"va vlogo do dneva vzdiga. Kentai davek m-p ačuje banka svojega Obrentovanje vlog na fi tekačem in žiroračuau po dogovoru. - Akreietivi, čeki in nakaznice na vsa tu-ia inozemska tržišča. Kl PUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete. de'niee, srečke itd VALUTE IN DEVIZE. PREDI JMI na vn-dnostne papirje in b a^o ležeče v javnih skli-lišč h. SAFE DEPOSITS PROMESK. — Prod .ja sr čk razredne lote rje Zavarovanje vsakovrstnih pajurjev proti kurzni izgvbi. revizija žreb. nja srečk L r. J jj brezplačno. Stavbni kre lit, rembours krediti. Bor/na naročila. — Inka-o. MENJALNICA — — ESKOMT MtfNIC. Telefoni; 1463, 17^3 in 2t>7t> Uradnt ure: od 9 ds 1 p^uSd.i«. Brzojavi: JADRANSKA razobešajo zastavo in v tistem trenotku zaplapola v ljudeli, zbirajočili se na Mestnem trgu, veselo razpoloženje. Oni, ki hitro razumevajo, gredo dalje, naivneži postajajo. Ugibajo. Govore: »Minister za prehrano je v Gradcu.« Potem se slišijo raztrgani stavki, nafboO lehkovierm jih izgovarjajo: »Več moke dobimo.« — »Več moke« vriskajoč odmev prihaja od druge skupine. »Stročji fižol, kolerabce!« Sami radostni vzkliki, ki se hipoma združijo v zbor veselja, ker je izgovoril nekdo besedo krompir preglasno. Posamezni živio-kiici na Hoierja zadone in ljudje mahajo s klobuki proti zastavam, ker menijo, da plapolajo zastave na čast ministru za prehrano tako veselo. Od ust do ust gre veseli vzklik: »Krompir!« in kmalu se zvežie beseda v stavek, ki zveni kakor pesem: »Krompir prfie!« Sedaj pride po- jasnitev: »Zastave vise zato, ker so za-, - „ . vzeii Stanislav.« — Veselo razpoloženje k a m Zivnosfrenska banka vsaka ro K oOjf se razprši ljudje se razhaiajo in besede: in »Anonymus« K 100. Odbor izreka vsem g se slišijo kakor umirajoč odmev: »Oh, j darovateljem najprisrčnejšo zahvalo! Stanislav « ' Darovi, došli vladaicnMi komisarja. ^ Iz pzštne službe. C. kr. dvorni svetnik :Zbor občinskih stražnikov K 21 v korist in vodja c. kr. poštnega in brzojavnega vsaki v-^p ob 9 V, mm p^aiifi Vstopnina K V io nmiii 4» 9 sci su DAROVI. V počaščenje spomina pok. Jos. Dobri- 55 na daruje N. N. K 5 za moško in K 5 za žensko podružnico CMD. Denar hrani, uprava. Šentjakobski podružnici CMD sta darovala, ker se nista mogla udeležiti zaključne prireditve g. Vinko E ,;clman in g. Josip Sorn vsak po K 2. Nadalje so «3 išUi^fJ vMtilu do risiiiiij?!! Km^ HsHa zstffiibs. RuCJ? pri Ksribaru. Le takejš2]lm ha se ni^ goce aslrežL ravnateljstva v Trstu je priznal pošini adjunktinji Mariji Vrhovčevi v Ljubljani častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. Zbudimo C. M. podružnice! Od glavnega vodstva smo prejeli: Velika večina C. M. podružnic širom slovenske domovine spi že 3 leta; častno izjemo delajo le tržaške podružnice, ki vkljub najtežavnejšim razmeram redno poslujejo. Zakaj bi zdravniške postaje. Ravnateljstvo mest- ^ ne višje realke K 28. darovanih od uči- | teljskega osobja in podrejenih uslužben- 5 cev, kot prispevek za mesec julij za;: vdove in sirote padlih vojakov. Marija \ * Germonig K 10 v korist Nazaretske^a | zavetišča (Časa di Nazaret). Za organizacijo oskrbnic vojniškili sirot | )e darovala ga. Gizela Lucich znesek Z K 10. 8 Oproščenci. 1'radno se razglaša: Za podaljšanje do gotovega roka j. ovol»enih jopro.ščenj od vojaške službe ter za čakanje do prispetja dovoljenja pri novo-oprosčencih veljajo naslednje določbe: alo biti tudi »drugim popolnoma jasno,! Kar se tiče povodom pr jave oproščencev da gre tu, rekli bi. za »re>trictio meafta-fvložeoft j>rošeni za nadaljiio OpTOStiter, . l o izsiljeno koncesijo za r^:. ki so jo j so dotično osebe, za katere so se vložite i-juai morali imeti — gg. dr.Šusteršič in ! iakc prošnje, brez drugega oproščene i na-r. L. tnpe bosta najbolje vedela zakaj — p-alje do rešitve njihovih prošenj ter so ; bc ajo >edaj na veiiki zvon kot iiaj-|tiidi prejele potrdilo o začasni nadalini o-važucjše. ! prostitvi. V teh potrdilih zabeleženi rok Take in podobne izjave in pojasnila niso'inia le namen, da se prepreči, da bi do-nietsar drugega, kakor poizkus, v javnosti i iičniki prišli iz evidence. Na pravočasno OmnlDuMlcfčs PrnšKe MleKori;?! •p in nan Jnogospc Jarski gr-eh, ki so ga i z a-iii ;« vitvi.i) Centralne z\^ze za i ranfsko. s cepitvijo od obstoječe Z. Z. /..■lo ajdi od L 1911. do 3:'. decenii)ra 1916. : liče ni govoril o kaki Centralni zvezi, iz'avo g. župnika Bajca, da je vzroka ce- »rošnjo, ki nikakor ne sme izostati, podaljšajo politične oblasti brez obotavljanja v potrdilu določeni rok. Čc pa opro-ščenec ijobi obvestilo, da je njegova prošnja za podaljšanje oprostitve zavrnjena, ali da se je razveljavila oprostitev, mora iivc iskati edino le v politiki, podpišemo] na vsak način odriniti pod orožje. Takim Obema rokama. To je osebno priznal i osebam politične obiasti ne smejo podeliti ; ij go-p - . ki je zjo blizu Centralne nadaljnega čakalnega roka, tudi tedaj ne. / . ..zc m je bil pri nienem ustanavljanju ve se je zanje vložila nova prošnja za osebno deležen. Gospodje, trdnega slo- oprostitev. Pri prošnjah za nove opro-. enskega zadružništva ste se lotili, da bi stitve so sc pooblastile politične oblasti, rešiti omajano politieuo stališče g. načel- ' a ob predpogoju resnične neobhodne i:ika dr. ^usieršiea. ki ni izgubil sa no z£-l potrebe »dovoljujejo v dejanski potrebni upanja pri obmejnih Slovencih, ampak, > izmeri čakalne roke, toda ne daljših kot tianes žc lahko rečemo, tudi pri'og omrj do 30. septembra 1917. ali da jih podaijša-i.možtcr pri tašev S. L. S. na Kranjskem. Zato ni druge poti. kakor ca poravnate kar ste zakrivili, in se povrnete nazaj v naročje svoje matere Zadružne zveze, ec Vam je resno za potrebno spravo — na gospodarskem polju. Me&Iirano licem Mz Razne politične vesti. Zakon o podporah beguncem. Kakor se h i iii poroča z Dunaja, je begunški odsek »Jržavnegn z^ora v svoji sobotni k on podporah begincem zopet v Zakr»n rsebuic do?oČbo, d i naj jo in izdajo o tem podaljšanju potrdila. — Vojaškim osebam na dopustu, "pa naj pripadajo formacijam armade na bojišču ali v zale-:iu. se ne smejo nikdar dovoljevati čakalni roki. O odlikovanjih je napisalo uredništvo graške »Padagogische Zeitschrift«: »Vsak velepotezno misleč človek naj bi bil prav za prav vzvišen nad tem. da bi pokladal kaj važnosti na razna odlikovanja, aH pa :a bi tista jemal kot merilo svojim deja-seji za- 1 njem. Tako mišljenje seve pa se otežkuje v ce!o;i po dejstvu, da naša javnost, žal, nima to-anj razsodnosti, da bi ne uvaževala. i...- kako takih ničn:'i vnanjosti, kot su novljjm postavijo na mizo: in življenski pogoji še dokaj ugodnejši? Od vsakega podružničnega odbora je gotovo do-ma še katera rodoljubna oseba. — Naj reSr-fiarodno čast s tem, »da zbira člane, pobira članarino, pregleda nabiralnike, narodi za gostilne in druge javne lokale računske listke. Glavna družba niti trenotek ni prenehala s svojim narodnim reševalnim delom ter ima pri tem dokaj večje stroške, nego pred vojno. Kako naj vztraja io zmaguje brez vsestranske šopom el zaupnikov in soraišljeoic! Vzgledna C. M. podružnica. Trojanska podružnica najbrž nima vrstnic niti po našiii mestih in trgih. Le par rodoljubnih oseb je ostalo doma v krogu nekdanjega a bora, toda niso obupale, niso uklomile duha. temveč s podvojenimi močmi re-šuKio svojo narodno nalogo. Duša v tem krogu, gca. Cika Konškova, je nedavno sporočila glavni Družbi, da šteje njihova podružnica že čez 120 članov.- S trdno voljo in neomahljivo vztrajnostjo bi se torej dalo tudi drugod doseči podobne ali še večje uspehe. Družba sv. Cirila In JVItetoda izda tudi za leto 1918 svoj koledar (Vestnik) in sicer že 32. Narodne tvrdke vabimo, naj podpro našo pr^-no šolsko družbo s tem, _ da ji pošljejo oglase. Cene oglasom so. . . . Ant, izredno nizke (cela stran 20 K, Vz strani rCIOgiul r t, 11 K, /4 strani 6 K). Naročila z besedilom naj ss blagovolijo poslali »Družbi sv. C. M.< v Ljubljani, Slovenski trg. Kaj pa nabiralniki Družbe sv. Ciri'a «£• Metoda? Ogromna večina Družbenih nabiralnikov počiva že cela tri leta. Mnogo jih je bilo vlomljenih, pokvarjenih, odnesenih. a mnogo jih )e skritih in prepreže-nih s i aj če vino. Cas je, da stopimo iz sedanje odrevenelosti. Nemška takozvana obrambna« društva delajo neovirano i:i brez odmora, njih nabiralniki zavzemajo po nemških lokalih vedno odlično me slo na mizah in se polnijo. Ne rečemo, da bi se naj začelo vsestransko siliti na prispevanje za D. C. M.; posebno tiste kroge ne, ki se bore za vsakdauiji obstoj. Toaa meo nami je dosti ljudi, ki danes lag je utrpijo krone, nego so pred vojno petico. Tudi se pri raznih prilikah zbirajo prijateljski krogi, ki bi sestanke in svidenja radevolje proslavili s prispevki v nabiralnik. ako jih kdo spomni. Pred vsem pa je treba, da že enkrat revidiramo naše nabira'uike. Povsod se najde iuealni rodoljub ali navdušena Slovenka, ki se pobriga za nabiralnike v svojem okolišu, ako res ni doma več nobenega v to poklicanih odbornikov podružnice. Pokvarjeni nabiralniki naj se popravijo in pre- vsak zakle- MALI OQLAS I ■ •3 ■ a' I □□ we računajo po 4 stob. besa io. r kastno liskauj L«-w Io pa raša- ; nujo enk.at Te A. — Najmaj — ^o'Rčni Siš^J — IL^p^nie koie — Kraste sa pege — Kci e fcel-as^š-rae-h^rji — CiQ:i2ssim m raae Gotovo sredstvo proti iem je J a M Y S © V A H J5 S T, ki ne maže in je brez duha — M al lonček K •>, veiiki K 5, obiteljski K 9. Poleg te^a Jantrovo milo K 4. Glavno sk?adišće: Viudko Bartulič Zagreft. Jelačiče/ trg Izdelovatelj: Gerd Sandor, lekarjiar v Napvkoros-u št. 83. JSL1Zt c»j olj r--uU ičnu be ^niea v «e-tih j o/i !< h : r.«-.:aki, madjarski, slovenski. i,ešk:> poljski in italijjjia!:> S to beležnico no bo zaiuo^el vsak r.tzumoti / ljudmi ^o^njih je*ikov. C^na. K l.2«>. P »pr »Hi .jalci dob jo 2 popr.sui Naroi a «e ediuole pri t rdtil: J Š oka, T st, Molino piccolo 19. 12'>3 iiiill in teleti kupuje vedno liotel BaUai I2di Prinesite mleka, koli! o ^a iin .te, naravno-t v kavarn.» ul. »-'osco 10. Plačaut ^ K l.tiO 1'ter. Marija Kaplenk I2ti2 sobo išft.* >ee ^c v ž ui Torrent/j, St dior, Acqu-dotto Prostori: » spalno, poročno Rjbo, 1 ni:-njio »paino j sobo, jedilno sobo, koj e-jno sobico, kuh'njo Voda in plin ali el trika f ali II nadsrrv pje. Naj m-n oa ue več od 1»)00 K. Natančno pismeno j>'>-nudbe. Solventna dmžinu- na irsera ni odtlsiek Edinosti. ' A »5 Stroj za šlwm]e oženje, prusi nem-a©sa£ JK! uzorci, JieiiiteaiiaiiiJis" M 5 km Bogata zaloga vseh p<»treb^čiii. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrtika ustanovljena le*a 137S. — Trst ulka Cašananlte št. v.* I-znr l-seue, oljeve, pet-olje- e tehnične kupuje Kur«* , Settefontaue 1. Il'o^i >r» Jenuč | osiuje v svop i ateljeja rstu. Viu delle l\>.-»tts št 10. -i 1 v Trstu se je preselila na Corse št. IS v bivlo zlat^mfco O. Zercowitx ti Flglio. Velika izbera srebrnih \n zlatih ur, uhanov, praianov, verižic Itd. Cene zmerne. Cene zrneruej Kanfm \ iiis'cc sode od H do i hI. 1 ru Go tilna Dolle Roj tn »t 2. Ij O V e .";9 Ifrs! Csmpc S. ^Istomo 2 pfiročA cenjen, občinstvu svojo iigcvins plsarnllklli k MM potrebščin Predaja razglednic In igrač vseh rrst ProHniolo se Mi ai^venSi v s!ov. I^zlkik! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G □ TIri, volaiki trg SALONE EDISOM vojaški trg □ p,- Dr. L termah v Trstu, ul. Posle veccive 12, vogal ulice delle Possa, Esdirsnje zobov brez M bolečine. :-: Plombiranje, U H £ T ti j ZOSJE (M • «de 1.i»-m. de p tka S. t. m. Intzresantna artistična KLICANJE LIH na RO/9tt. Glavno ulogo igra kras:ia in glasovita umetnica HENRY PORTEN. O«! • 4. 4o pcnsdaajka S. t. ra. ^ -------— - — ŽRTVA PORAVNAVE krasna drama v katen Igra glavno ulogo glasoviti OLAF FOLNS. □ □ □ □ □ □opDT»»"jpi P.JTW M JrxjnnnDPODDnDDQPDnDtH3nnDPcnnnnH