AME DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : BM LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 197 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 24, 1939 LETO XLIL — VOL. XL1L. delavci so pozvani k volitvam Cleveland, O. — Thomas A. Lenehan, tajnik Clevelandske delavske federacije, je pozval vse organizirano delavstvo, da pokaže svojo moč pri volitvah. Lenehan je govril v splošnem, naj se delavstvo registrira in gre na volišče. Ni pa govoril za nobenega posebnega kandidata ter zaniku-je, da bi imela delavska organizacija sploh kake zveze s tem ali onim kandidatom, ali s to ali ono politično stranko. Politični opazovalci pa mislijo, da bo šla ta delavska organizacija v oster boj proti poncivnii izvolitvi župana) Burtona. "Prav tukaj v Clevelandu," je rekel Lenehan, "imamo delavci skupnega sovražnika, ki nam vsak dan dokazuje, da ne bo odnehal, da nam podere to, kar smo si tekom let pridobili. Naši skupni sovražniki ne bodo štedili ne denarja ne moči, da bi štrli organizirano delavstvo. Zato pa, da storite svojo dolžnost napram sebi in svojim družinam, registrirajte se in volite!" -o-- Italija misli, da je veliko pridobila z rusko-nemško pogodbo Milan, Italija. — Mussolinijev časopis, II Popolo d'ltalia trdi, ^feg,,rusko-n'f?jn.ška prijateljska pogodba zelo spremenila položaj nekaterih balkanskih držav in bližnjih vzhodnih dežel, kjer ima Italija svoje interese. S to pogodbo, trdi časopis, je Rusija odstranjena, da bi se kdaj priključila Angliji in Franciji, ki bi radi obkolili Nemčijo in jo prisilili na kolena. Dalje pozivlje Mussolinijev časopis države Turčijo, Grško, Romunsko in Poljsko, da je sedaj čas zanje, da se "spametujejo." Časopis nadalje komentira, da če bo dobila Nemčija svoje zahteve brez vojne, da bo začela tudi Italija siliti v južne balkanske dežele, če ne že za ozemlje, pa za ekonomski vpliv. -o- Povečana trgovina Mr. Fred Jazbec, ki je dozdaj zalagal svoje številne odjemalce z finim mesom na 821 E. 222nd St., je združil z mesnico tudi gro-cerijsko trgovino v svojem poslopju, takoj zraven mesnice. Odprtij a novo predelanih prostorov Anglija in Francija skušata obnoviti dogovore z Rusijo Stalin pravi, da rusko-nemška prijateljska pogodba ne zabranjuje ustvariti trozvezo z Anglijo in Francijo. Stalin trdi, da ima pogodba z Nemčijo samo nalogo dovesti za evropski mir. Moskva, Rusija. — Angleški Anglijo in Francijo. Oboji in francoski poslanik sta se priglasila v avdijenco pri ruskem premierju Molotovu v Kremlinu, kjer sta hotela po-izvedeti, če se bo z nemško-ru-sko pogodbo prekinilo vse na-daljne razgovore med Anglijo, Francijo in Rusijo za vojaško trozvezo. Molotov, ki je obenem tudi ruski komisar za zunanje zadeve, je zatrdil obema poslanikoma, da ruska pogodba z Nemčijo ne ogroža v nobenem oziru nadaljnih pogajanj z dogovori, tako z Nemčijo, kot z Anglijo in Francijo imajo samo namen, da se ustvari v Evropi stalen mir, trdijo Rusi. Diplomati drugih držav pa, ki so v Moskvi, so mnenja, da je Stalin s to pogodbo odprl Hitlerju pot v Gdansk. Angleški in francoski zastopniki, ki so v Moskvi, da bi se dogovorili z Rusi za trbzve-zo, ne vedo, kaj bi počeli. Prl- Ne pozabite! Jutri je 25. v mesecu. Na ta dan društveni tajniki in tajnice pobirajo društveni asesment. Zavedajte ne, da je v vašo, lastno korist, če plačate asesment o pravem, čam. Tajnikom prihranite s tem, mnogo dela, sebi pa zagotovite varnost, da ste zavarovani za vsak slučaj. Društvo je vaš največji prijatelj, ne zapustite ga! najnovejševesti V sredo so podpisali zastopniki Rusije in Nemčije prijateljsko pogodbo, ki veže obe državi za dobo desetih let in se potem lahko podaljša še za pet let. V glavnem določa pogodba, da se ena ali druga država ne sme družiti s kako tretjo državo, ki ogroža eno izmed obeh držav. Dalje določa pogodba, da morata biti dr- čakujejo, da jih vlade pokli- žavi v neprestanih odnošajih za čejo domov, Stalin pa trdi, da skupne interese, če kaka tretja se dogovori lahko nadaljujejo. Francoski komunisti so močno potrti, ker jih je Rusija prodala. Francija pripravljena Paris, Francija. — Francoski komunisti, ki imajo v zbornici 72 sedežev izmed 618, so strašno potrti, da jih je izdala Rusija in podpisala pogodbo z največjimi sovražniki Francije, z Nemčijo. Sram jih je nad njih lastno stranko, ker ves francoski narod kaže na "značaj" komunistov iz Moskve. Svojo sramoto skušajo oprati s tem, da hvalijo rusko-nemško pogodbo, ki da je ogromen doprinos k svetovnemu miru. Francija naglo kliče rezerviste pod orožje, da izenači svojo, moč z nemško. Francoski generalni štab izjavlja, da je francoska armada dobro pri- pravljena za vsak slučaj. Načrti generalnega štaba niso znani, samo to se ve, da je poklicanih kakih 600,000 rezervistov. K seji se je zbral vladni kabinet, ki pa ni dal v javnost drugega kot da je poslal nova navodila svojim poslanikom v tujezemstvu. Poslanik Zedinjenih držav Wm. C. Bullitt se dnevno oglaša pri francoskem. premierju Bonnettu. Francoski ministerski predsednik Daladier je odločil, da ne bo sklical parlamenta k posvetovanju, ker mu je isti dal htevam. lanskega novembra polno moč, da nastopi v vseh slučajih. država napade eno izmed teh dveh držav, ji ne sme niti Nemčija, niti Rusija pomagati. Tako ta pogodba veže Rusijo, da ne sme pomagati Poljski, če jo napade Nemčija. španski diktator Franco izjavlja, da Španije zdaj ne veže več protikomunistična pogodba, ki jo je imel z Nemčijo, ker se je slednja zvezala z Rusijo. General Franco je določil za Španijo popolnoma svobodne roke. Angleški železničarji napovedujejo generalno stavko za soboto večer, kljub temu, da jih skuša vlada, odvrniti od tega v trenutku napetih razmer, železničarji so trdno odločeni iti na stavko, ako s« ne ugodi njih za- Silna povodenj v Kita ju Tientsin, Kitajska. — Poleg vseh vojnih grozot, ki jih mora prestajati Kitajska, jo je zadela pa še ena katastrofa, ko je reka Hai prestopila svoje »bregove. Poročila trdijo, da je prizadetih nad 3,000,000 oseb v severni Kitajski. Ameriške in angleške oblasti skušajo odpeljati svoje državljane s teh krajev, če bodo mogle dobiti dovolj čolnov. U. S. marini so priskočili na pomoč z živili. Poroka Vsoboto 26. avgusta se poročita gdč. Josephine Fortuna, hčer-bo v petek in soboto. Kdor pri- ka družine Mr. in Mrs. John de kupit ta dan, bo dobil z vsakim Fortuna, 1401 E. 47th St. ženin nakupom $1.00 ali več zastonj en funt kave, en kruh in ročno torbico. Mr. Jazbecu čestitamo na napredku in ga priporočamo rojakom. Bilo srečno! Miss Mary F. Brodnik, hčerka Mr. in Mrs. Brodnik, 6727 Edna Ave., se poroči v soboto 26. avgusta z Mr. John Figurski. Poročna maša se vrši v cerkvi sv. Vida ob devetih. Vsi sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže poročne maše. je pa Mr. Stanley Oberstar iz Cherokee Ave. Poročna maša bo v cerkvi sv. Vida ob enajstih. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Naše iskrene čestitke novemu paru čestitamo! V soboto 26. avgusta se poročita v cerkvi sv. Andreja na Superior Ave. in 51. cesta gdč. Mary Zaje, 1420 E. 52nd St. in Tom Lukanc, 1194 E. 16th St. Sorodniki in, prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. RUSKO-NEMŠKA POGODBA JE NAJVEČ PROTI JAPONCEM Hitler bo govoril V nedeljo ob enajstih bo govoril Hitler po radiu. To je elevelandski čavs ob petih zjutraj. Postaje WTAM, WHK in WGAR bodo oddajale Hitlerjev govor v nedeljo zjutraj ob petih. -o-- S počitnic Mr. in Mrs. Frank Kocman in družina Bliss Road, Euclid, O. so se vrnili z enomesečnih počitnic v Kansas City, kjer so obiskali sorodnike. Bili so tudi v Arkansasu in Oklahomi. Potovali so z avtom in so se prav dobro imeli. V bolnišnico Mrs. Frances Lužar, 1190 E. 60th St. je bila odpeljana v Grčija je vpoklicala pod orožje rezerviste in sicer težko in poljsko topništvo ter konjenico. Predsednik Roosevelt se vrne danes v Washington, en dan prej kot je mislil. Takoj se bo posvetoval s svojim kabinetom, če naj se skliče kongres k izrednemu zasedanju ali ne. Tudi državni tajnik Hull je prekinil svoje počitnice in se naglo vrnil v Washington, kjer je počakal predsednika na kolodvoru. Stavka newyorških farmarjev, ki dovažajo mleko v New York, je bila včeraj končana. Zveza farmarjev je sprejela novo ceno $2.15 za 47 kvortov. -o—--- Zopet doma Mrs. Ana Krnc, 1036 E. 72nd St. je bila pripeljana z Grdinovo Emergency bolnišnico na 55. ce- j ambulanco iz bolnišnice. Prija-sti. Obiski zaenkrat še niso do- tel j ice jo zdaj lahko obiščejo na voljeni. domu. Zed. države svare Američane na Poljskem, naj se vrnejo "Malih sedem" bo govorilo le o miru Bruselj, Belgija. — Ministri sedmih tujezemskih držav, ki so se zbrali v Bruslju na poziv belgijskega kralja Leopolda, kakor jih imenujejo "malih sedem," ne bodo govorili o kakem posredovanju med velesilami za premirje, ampak bodo izdali na svetovne narode samo apel za mir. Zastopane so države: Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Danska, Finska, Švedska in Norveška. Na konferenco so povabili tudi Švico, pa je odklonila sodelovanje. Ti zastopniki se bodo pogovorili, na kak način bi te države ohranile svojo nevtralnost, če pride do vojne v Evropi. V tem sta pa Belgija in Nizozemska podvzeli korake, da utrdita mejo. Belgija je ukinila vse dopuste častnikom, Nizozemska je pa poklicala z dopusta vse obrežne in obmejne čete. --o- Poljaki so pripravljeni, da se bore do zadnjega Varšava, Poljska. — Iz poljskih vladnih krogov se poroča, da se stališče Poljske ni nič spremenilo v očigled nemško-ruske pogodbe. Poljaki so enako odločeni, da branijo svojo zemljo do zadnjega moža. Poljska je dobro pripravljena, da brani pravico na vzhodni fronti Evrope proti nasilnikom. Poljaki priznajo, da je Nemčija res dosegla, zmago, ker je pridobila Rusijo, toda ta zmaga je bila drago plačana z nemškimi principi. Poljaki čakajo, če se bo Anglija res postavila zanje. K molitvi članice društva sv. Ane št. 4 SDZ se prosi, da pridejo danes zvečer ob osmih k molitvi za pok. Mary Udovič, katere truplo leži v pogrebnem zavodu Frank Za-krajšek, 6016 St. Clair Ave. V petek ob 8:30 se pa udeležite pogreba. Zadušnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokojnim Louis J. Pircem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Kupite poceni radio Firma Norwodo Appliance & Furniture naznanja zelo nizke cene na Zenith in drugih radijih. Nekateri modeli so od $12.95 naprej. Vladni uradniki so mnenja, da evropska kriza ne bo povzročila panike v Zedinjenih državah in da bo ostala borza odprta. Washington, D. C. — V. uradu državnega tajnika se je včeraj razpravljalo o varnosti ameriških državljanov v Evropi in ameriški nevtralnosti. Ker zemlja v Evropi bobni pod nogami oborožene vojske in se bliža kriza svojemu vrhuncu, so prišli k posvetovanju uradniki raznih vladnih oddelkov, da se posvetujejo, kakšne posledice bo imela evropska kriza na Zedinjene države in ameriške državljane v inozemstvu. Seja je bila sklicana v prvi vrsti radi nemško-ruske pogodbe, ki je elektrizirala ves svet. Da bo imela evropska kriza posledice tudi na finance, je razvidno iz tega, da so bili navzoči tudi uradniki za-kladniškega oddelka. Treba se je pogovoriti radi efekta evropskega položaja na denarni trg, na vladne obligacije in na tujezemsko valuto. Ameriški vladni uradniki so mnenja, da evropska kriza ne bo povzročila nobene panike na denarnem trgu in da borze ne bo treba zapreti, kot so jo morali na predvečer vojne leta 1914. Ameriški poslanik na Poljskem je obvestil vse ameriške državljane, ki žive na Poljskem, da je položaj jako resen. Svetoval je onim, ki nameravajo odpotovati, naj to takoj store, dokler so še na razpolago potovalna sredstva. Oni pa, ki morajo ostati na Poljskem, naj se podvržejo odredbam Poljske države, jim je pisal ameriški poslanik. Računa se, da je na Poljskem kakih 6,000 ameriških državljanov. Francija bo morala postati komunistična ali pa fašistična, trdi radio govornik Coughlin Moskva, Rusija. — Jožef Sta- osamljena, Rusija ima pa enega lin, ruski diktator pravi, da je sklenil z Nemčijo pogodbo naj- več zato, da ojači stališče Rusije Proti Japonski, ki je njen večni sovražnik na vzhodu. Japonska ima z Nemčijo pogodbo, da skupno zatirata komunizem in s tem, da je Nemčija podpisala pogodbo z Rusijo, je ostala Japonska Sinoči je potekel rok, ko je moral vsak kandidat za župana ali councilmana položiti pri vo-livnem odboju svoje peticije z dovolj podpisi državljanov, ki ga kvalificirajo kot takega. V sledečem boste videli županske kandidate v Clevelandu in pa kandidate v mestno zbornico v var-dah, kjer so naseljeni tudi Slo-sovražnika manj. venci. Ti kandidati bodo šli na Rusija trdi, da jo pogodba z volitev v primarnih volitvah 3. Councilmanski in županski kandidati Nemčijo ne bo ovirala, da ne bi obenem sklenila pogodbe tudi z Anglijo in Francijo, ker se Rusija ni zavezala, da bo pomagala Nemčiji, ampak se je zavezala samo v toliko, da je ne bo napadla. oktobra. Državljani bodo izbrali po dva najmočnejša kandidata, ki bosta tekmovala pri glavnih volitvah v novembru. Z Al ŽUPANA: — Harold H. Burton, republikanec. Yetta Land, komunistka. John E. O'Donnell, republikanec, William C. Dixon, demokrat, Adam J. Damm, demokrat, John Gillespie, demokrat, Ray T. Miller, demokrat, Roland H. Roberts. ZA COUNCILMANE: 2. Varda: — George Travni-kar, Gerald E. Edwards, Henry T. Neuman, Howard Ernst, John J. North. 10. Varda: — Edward L. Pu-cel. 15. Varda: — Peter Relic, Vincent M. Heffernan, William J. Rogers, Carl J. Probeck, Bro-nis J. Klementowicz. 23. Varda: — Beno B. Leu-stig, John M. Novak, Edward J. Kovačič, Pete Margetich, Wil- Detroit, Mich. — Ameriški radio govornik, Charles Coughlin, je včeraj izjavil, da bo posledica rusko-nemške pogodbe ta, da bo Anglija izgubila velik del svojega vpliva v Evropi, Francija bo pa prisiljena sprejeti komunistični ali fašistični način vlade, če ne mara biti ponižna na svetov no silo tretje vrste. Kar se tiče Zedinjenih držav, je rekel Father Coughlin, bo naša otroška tujezem-ska politika imela slabe posledice za glave, ki so to politiko vodile, kakor tudi za one, ki so vedno trdili, da so proti fa-—--c Proč od CIO Unija ženskih izdelovalk oblek v državi Ohio, se je ločila od organizacije CIO. Pričakuje se, da se bo unija vrnila nazaj k Ameriški delavski federaciji, od katere je odstopila pred štirimi leti. Zadušnica V petek ob šestih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pok. John češnovarjem. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. Ogenj na farmah šizmu, pa niso hoteli biti proti komunizmu. Dalje je Rev. Coughlin trdil, da bo ta najnovejši pakt med nazijci in boljševiki udaril po mednarodnemu kapitalu. Azija bo postala ekonomsko torišče, nadzorovana od Stalina, Evropa bo pa ekonomsko polje za Hitlerja. Kar se tiče Gdanska, je zatrdil Father Coughlin, je brez pomena govoriti še nadalje. Ne samo Gdansk, ampak vsa Poljska bo padla pod rusko-nemško gospodarstvo in enako se bo zgodilo tudi z balkanskimi državami. liam J. Kenick, Joseph P. Mulio-lis, Vatro J. Grill, Ralph R. Butala. . v ■ . 28. Varda: — Max F. Traven, Michael R. Sabovik, Leslie G. Campbell, Michael M. Lucak, Hugh J. McFarland, John F. McCarthy. 31. Varda: — Emil J. Crown, H. Wolkersdorfer, Patrick A. Hallisey, George J. MsDonough. 32. Varda: — Fred Soeder, Bernard V. McGroarty, Steve Cavlovic, Thomas H. Reid, Joseph Poznik, Anton Vehovee, Randall M. Ruhlman, Allan N. Mr. Zbašnik v Clevelandu Včeraj so nas obiskali v uredništvu : Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik JSKJ, njegova soproga in trije Čvrsti sinovi: William, Gilbert in Boby; ž njimi je bila tudi Mrs. Joseph Mantel, soproga I. gl- podpredsednika JSKJ. Mr. Zbašnik je bil na konvenciji Narodnega bratskega kongresa v Detroitu, obiskali so potem še Pittsburgh in se vračajo zdaj nazaj v zeleno Minnesota. Semenj v Painesville Včeraj se je pričel v bližnjem Painesville, O. letni se-Rojaku Franku Kočevarju' menj ali takozvani Lake Coun-v Olmstead Falls blizu Clevelan-!ty Fair. Zaključil se bo v soda je pogorela zadnji teden hiša^boto večer. Vršile se bodo konj-do tal. Rešiti niso mogli nič, ker ske dirke, dirke na bicikljih je bila ob času požara žena sa- jn druge razne zanimivosti, ki ma doma. Rojak ima veliko ško- privabijo vsako leto na tisoče do. obiskovalcev. hitler^varTanglijo! Berlin, Nemčija. — Adolf Hitler je poslal angleškemu premierju Chamberlainu svarilo, v katerem izjavlja svoje neomajano stališče glede Poljske in sicer 1) če se bo Poljska upirala, da jo bo popolnoma razkosal; 2) če se Polj-Sheahen, Rudolph Lokar, Anne ska poda, bo pa ustvaril nad Dorrington, Carmen Arezone. njo protektorat po načinu če- ške in Moravske; 3) V vsakem slučaju pa zahteva Hitler Gdansk. London, Anglija. — Iz zanesljivih krogov se poroča, da je angleška vlada poslala Hitlerju svarilo, v katerem Anglija zatrjuje, da se bo borila za Poljsko in da bo uabila silo proti sili, če bo potreba. win AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 24, 1939 11 AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Will St. Clair Avenue Cleveland, Oblo Published dally except Sundnya and Holidays NAROČNINA: Ea Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto >7.00. Ca Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Mevllka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 month« Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second class matter January 5th, 1808, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. No. 197, Thurs., Aug. 24, 1939 Po kanadskih gorah in dolinah Mrs. Mary A. ISvetek Anglija je zopet tepena Angleški premier, Neville Chamberlain, ki je hotel svetu ohraniti demokracijo, se je zopet izkazal kot nerodnega sta rega moža, ki niti ne more odpreti svojega dežnika. V zadnjih 26 mesecih, odkar stoji na čelu Anglije, je še vselej izgubil. Chamberlain je izgubil v Avstriji, v Čeho slovaški, v Albaniji, v Japonski. Njegov prednik Baldwin je izgubil v Etijopiji in Porenju. Ko so Hitlerjeve kohorte korakale v Avstrijo, je Cham berlain protestiral in se podal. Ko je Hitler ogrožal Čehoslo-vaško, je Chamberlain protestiral in se podal. Ko je Mussolini zavzel Albanijo, je Chamberlain protestiral in se udal. Ko je začela Japonska izzivati angleške interese v Aziji, je Chamberlain protestiral in se podal. Ko je Rusija iskala pred enim letom zavezništvo Anglije in Francije in ponudila svojo armado v obrambo Čehoslo-vaške, je Chamberlain ponudbo ošabno odklonil. Danes pa obupno gleda na zavezništvo med Hitlerjem in Rusijo. Ko ie začel leta 1935 Mussolini kričati, da Etijopci napadajo laške državljane in je začel pošiljati vojaštvo v Eti-jopijo, je angleška bojna mornarica brzela v Sredozemlje. Angleški diplomati so začeli zbirati zaveznike, da ustavijo Mussolinijev pohod. Laški letalci so spustili par bomb na angleške bojne ladje in te so se nagfo skrile v zavetje v Kairu. Fašistične čete so nemoteno jadrale skozi Suez proti Etijopiji. Vse to je Hitler pazno motril iz Berlina. Leta 1936 je Hitler poteptal mirovno pogodbo, podpisano v Versaillu in poslal vojaštvo v Porenje ter začel utrjevati mejo proti Franciji. Anglija se ni zganila, dasi je bil prav takrat pravi trenutek ustaviti Hitlerja. Ko je Hitler malo počakal in videl, da je vse mirno okrog njega, je poslal vojaštvo v Avstrijo. Anglija je milo protestirala in to je bilo tudi vse., Pred enim letom je Hitler natrpal vojaštvo na češki meji in čakal. Chamberlain, ki je obljubil angleško pomoč Češki, je poletel v Godesburg, da bi Hitlerja pogovoril. Hitler je razbijal po mizi in vpil na Chamberlaina ter zahteval in zahteval. Chamberlain ga je poslušal odprtih ust in končno dovolil Hitlerju Sudete, če bo obljubil, da ne bo zahteval več. Kakopak, Hitlerje "sveto" obljubil. Kakor hitro je bila češka armada razorožena, je Hitler vzel še ostalo Čehoslo-vaško. Potem je pa Hitler stegnil svoje grabežljive roke proti Romunski in Madžarski. Takrat so se Chamberlainu naje-žili lasje v sveti jezi. Udaril je po mizi in svečano izjavil, da Poljska ne sme iti isto por kot je šla Avstrija in Čehoslo-vaška. Neodvisnost Poljske in drugih manjših držav bo branila mogočna Anglija. Lepe in mogočne besede, ki so prišle pa precej pozno. Mussolini je pohrusta! Albanijo, ki ni nikdar kaj žalega storila Italiji, razen da ima nekaj olja, ki ga je hotel imeti Mussolini. Chamberlain je mislil, da je Albanija predaleč, da bi se dalo kaj pomagati. V tem je pa začel mož z dežnikom, Chamberlain, zidati močan zid okrog Nemčije. Napravil je zvezo z malimi narodi. Vsakemu je obljubil pomoč, ki bi stal pri Angliji, da bi se ustavil Hitlerjev pohod. Celo z Rusijo se je začel pogajati. Pred enim letom ni hotel ničesar slišati o Rusiji. Rusi so komunisti in komunisti so nevarni zavezniki. Angleži nisd hoteli imeti ničesar skupnega z Jožetom Stalinom. Vendar, nazadnje pa tudi komunist lahko nosi puško in 3,000,000 pušk, četudi rdečih, že nekaj zaleže. Zato se je začel počasi in previdno bližati Stalinu. Morda bi pa Stalin poslal svojo armado, pa naj bo rdeča ali bela, protf Hitlerju. Kaj se ve! Chamberlain je prišel precej prepozno in Stalin se je zmuznil mimo njega in se zavezal s Hitlerjem. Morda Stalin ne bo poslal armade, da bi pomagala Nemčiji, toda zoper njo je tudi ne bo poslal. Glavno pa je, kar šteje, da ima Nemčija v Rusiji na razpolago ogromno zalogo živeža in raznih vojnih potrebščin. Pa naj Anglija obkoli Nemčijo, če ji bo kaj hasnilo, ko ima pa odprto pot v Rusijo. Chamberlainu je ostala edino še Francija, da pomaga braniti Poljsko. Morda bo dobil nekaj pomoči od Japonske, če ji prepusti Kitajsko. Chamberlain je trgdvec in z mešetarenjem je hotel kupiti svetovni mir. Dozdaj se je vsaka njegova kupčija izjalovila. Morda je še čas, da se Anglija opere, če Chamberlain stisne svoj dežnik pod pazduho in gre V pozabljenje. Na njegovo mesto naj bi pa stopil kak mož, ki ima mesto dežnika trdno voljo. Vzpričo agilnosti in naglih kretenj diktatorjev, tudi demokratske države ne smejo imeti na vodilnih mestih cagav-cev, ampak mož odločne volje in hitrih sklepov. Če pa hoče iti Anglija s svojo politiko naprej, boječ se za lastno kožo, potem pa naj ne vodi za nos malih držav, ki zro vanjo kot v svojo zavetnico. Pot nas je vodila naravnost na vrh neke gore in tu smo občutili pravi sveži zrak. Ko semo dospeli na vrh gore smo izstopili, da si tako lažje ogledamo te prekrasne kraje. Med špičastimi gorskimi vrhovi pa uzreš tudi krasna rodovitna polja na katerih vidiš med skalovjem postavljene farmarske domove. Krasote kot smo jih videli v teh krajih skoro dvomim, da jih bomo videli še kje. Ceste se kakor kače ovijajo po teh gorah. Navzdol po tej cesti smo vozili počasi proti Gaspe, ki ima tako staro zgodovino kot jo ima Kanada sama. Vasica Gaspe leži v prekrasni okolici, katere obala je še vedno slavna, prebivalci še vedno držijo stare običaje svojih prednikov "Lojalistov," ki so za časa revolucije oziroma vojne med kolonijami in Veliko Britanijo pobegnili v ondotne kraje iz 'Zedinjenih držav. Naselili so se v Gaspe in so bili prvi trgovci v ohdotnem kraju. Gaspe je lepo pristanišče in tekom svetovne vojne je bilo včasih tu zasidranih po 30 vojnih ladij. Od tu je odplula prva kanadska ladja, ki je bila namenjena v vojno. Turisti, ki obiščejo te kraje, tukaj navadno obrnejo nazaj od koder so prišli, a mi pa smo bili med tistimi redkimi, ki si upajo in želijo videti še kaj več ter jo mahnejo še naprej. Najprej smo se vozili med samim gorovjem in skalami, čez hribe in doline. Sem pa tam smo prišli tudi na lepe ravnine. Tu je kraj, kjer smo našli "Pozabljenega moža." Ko smo tako potovali v višavju smo videli prijazne vasice posejane ob vznožju visokih gora. V daljavi na morju smo videli jadrnice in čim smo se približevali morju tem bolj nam je udarjal v nos nek neprijeten duh. Začudeno smo se ozirali, kaj naj bi povzročalo te neprijetne dražljaje v naših nosovih, ko smo ugledali viseče mreže v katerih so se sušile ribe na soncu in tako posušene, ljudje uživajo v zimskem času. Te male vasice so odvisne vse od same svoje industrije in svojih pridelkov. Domovi so majhni in glavna soba teh domov je precej velika kuhinja. Ob straneh so naložene skladovnice drv, ki so pripravljene za dolge zimske mesece, da dajejo gorkoto med tem ko zunaj na morju razsajajo mrzli vetrovi. Ob takih zimskih večerih sosedje obiščejo drug drugega ter se grejejo pri toplih pečeh in pripovedujejo doživljaje iz ribiškega življenja, se pomenkavajo o prijateljih, ki počivajo v mrzlih valovih. Ko starejši pripovedujejo, ženske in otroci poslušajo in ugibljejo ali je res mogoče slišati glasove utopljenih iz globine morja? Ko se vreme nekoliko ublaži se zopet podasta pče in sin na ribolov in se vsa utrujena ob večerih zopet vračata proti domu. Ob večerih se tu sliši pobožna molitev k Bogu in svetnikom, predno se ti ljudje podajo k počitku. Preprosto življenje je to in ljudje so zadovoljni samo da so zdravi. Take tipične družine dobiš vse skozi ob obali v večjih skupinah v bližini cerkve. Male kapelice ob cesti te vedno spominjajo na Boga in na drugi strani pa vidiš neizmerni ocean, ki nudi tem prebivalcem glavno prehrano. Mnogo grobov se nahaja v mrzlih valovih oceana. Ti ljudje težko delajo, a so vseeno zadovoljni. Oni vživajo življenje tako, kakršno je in ne poznajo strahu pred smrtjo. Če umrje na kopnem napravijo leseno ra-kev in ga polože vanjo in pokopljejo po cerkvenih obredih. Nadaljevali smo svojo pot čez gore in doline in mimo številnih vasic, a nikjer nismo slišali angleške govorice. Opazovali smo življenje teh prebivalcev, kako se vsak dan od-pravljajo, na svoje dnevno delo. Vse njihovo orodje je primitivno, prevozna sredstva so enostavna. Imajo v o lovsko vprego ali pa tudi velike pse, ki vozijo vpreženi v malih vozičkih skromne pridelke proti domu. Ljudje so nas začudeno ogledovali in nam mahali v pozdrav. S-s-s-s-s se zasliši pod našimi kolesi in vsak že ve kaj to pomeni in noben šofer ni tega glasu nič kaj vesel, imeli smo "flat tire." Vsa vas se je zbrala in nas opazovala, ko smo popravljali, kar je bilo pa še najzanimivejše za te ljudi, je pa bil naš radio. Zaslišali so petje, seveda iz Zedinjenih držav, a ko se je o-glasil glas v francoščini, tedaj so napeli svoja ušesa in zvesto poslušali. V prihodnji vasici smo ugledali velikanske skale, ki so se dvigale nad morjem. Pripravljeni smo bili posneti nekaj slik, ko nam prihite nasproti ljudje in nam povedo, da se je utrgal plaz in sedaj morajo čakati kdaj jim bo mogoče z busom nadaljevati pot. Posvarili so nas tudi, da naj se nikar preveč ne obotavljamo in naj se požurimo, če ne mislimo za večno zaspati pot katero teh ogromnih skal. Na omenjenem busu so bili ljudje iz vseh delov sveta iz Zedinjenih držav in Evrope. Povem vam, da nismo izgubljali časa, ampak se takoj podali na pot, ker se nikakor nismo mogli sprijazniti z mislijo, da bi za večno zaspali pod temi skalami in tega tudi nismo imeli na našem potovalnem načrtu. Odhiteli smo odtod in nič več ni bilo časa ogledovanje lepih scenerij. Cim bolj smo mislili na svoj dom in varnost, toliko bolj jo je ubiraltnaš avtomobil proti srečnim in varnim Zedinjenim državam. .J-o--— Naša pesem Zelo redkokdaj se pojavijo časi, da se odločijo v stotinah pevci in pevke skupni nastop v slovenski pesmi. Zato je vrelo od vseh strani krdelo naroda, da prisostvuje manifestaciji naše pesmi, zadnjo nedeljo v Gordon parku. Za otvoritev programa nam je g. Ivan Zorman živo orisal namen in pomen naše pesmi, kako da je bogata v besedi, v prirodi setsavljena po nje pesnikih in skladateljih, da prinaša živo sliko o lepoti domovine; na kar nastopi mladinski zbor "črički" pod vodstvom Zorman-a, ki nam je podal kitico splošno priljubljenih narodnih popevk, segale so še toliko bolj do srca, ker jih je proizvajala tu rojena mladina v čisti slovenščini. Takoj za to skupino je bila na programu druga skupina naraščaja, kateri je vodja Louis šeme. V tej skupini je bilo zastopanih več mladinskih zborov, pevcev 150 po številu, njih nastop je bil naravnost sijajen. V treh in celo v štiri glasni zbor, ne tako lahke skladbe, pa tako precizno proizvedene, da se je čuditi, kaj ustvari dobra volja pod spretnim vodstvom. Za moj okus je ta skupina odnesla venec koncerta, le ne vem, kakor v običajnih nastopih je prva ameriška himna, kar pa je ta zbor porabil za zaključno točko ? V tretji skupini je bila po večini tu rojena mladina, katera tvori odrasle zbore: Glee Club od št. 45 S. D. Z. Planina in Sere-naders, nekako 50 pevcev po številu, izvedli so Ig. HladnikoVo skladbo "Slovan na dan" in "Spet ptice pojo" Koroška narod- na, pod vodstvom John Zu-panc-a. V prvi pesmi se je poznalo, da so zbori naštudirani dobro, samo val občinstva pa novince pevke in pevce skoro spravi iz ravnotežja. Koroška narodna "Spet ptice pojo," katero je priredil Oskar Dev, bi bila pa lahko malo bolj živa v tempu in bolj upoštevan ritem, pa bi dosegla svoj višek bolj po želji skladatelja. Četrto skupino so pa tvorili odrasli zbori: obe Zarji, Jadran, Sloga, Slovan in Zvon, nekako od 120-130 pevcev in pevk je v tej skupini nastopilo pod vodstvom Jack Nagelj na. V prvi točki "Naše gore" Foerster-jevi skladbi, je bilo opaziti nekako negotovost, omahljivost in prepočasen tempo, tako da pesem ni bila povsem posrečena. Pesem "Svoboda" je bila precizno proizvedena, ravno tako "Oj z Bogom ti planinski 3vet," žal da slednja ni na prostem priporočljiva brez zvočnika, ker "p" in "pp" na prostem ne prideta do veljave, tako je tudi nesrečen v tenorski solo. V polno zadovoljstvo sta bili izvedeni pesmi "Jadransko morje" in "Slovenec Srb Hrvat." "Nazaj v planinski raj" je bila samo napovedana, katere niso peli, kar bi zelo inponirala za zaključno pesem programa v nadomestilo omenjene pesmi je bila pesem "U boj," kolikor se ogreva vsa publika z pevci vred za boje, bi pesem brez vse nesreče lahko izostala. Sredi pevskega programa je nastopila skupina dramskega društva Ivan Cankar, ki nam je v pestrih narodnih nošah predo-čila pristnQ. narodne plese, kateri se po vsem razlikujejo od ameriških plesov, če opazuješ ameriške plese se zdi, da se učijo hoditi, tako zibanje je tja in sem, naši narodni plesi imajo pa gotovo pravilo, samo po enem načinu se smeš vrteti, z nogo potolči ob tla, zaukati, če ne gre vse v pravem redu takta godbe, se izka-žeš, da ne znaš te umetnosti. Cankar se je to pot izkazal, da je ob vsaki priliki priporočljiv, da pokaže umetnost naših narodnih plesov. Od cele prireditve smo Imeli zaželjeno lep užitek, želeti bi bilo, da bi se bolj po gosto družili pevski zbori v velike grupe, kar bi mogoče bil velik pripomoček, da bi dalj živela naša pesem med nami. Vsi ti zbori in še ostali, ki niso bili to pot navzoči, naj se ob gotovih prilikah združijo, s tem ustvarijo lepo priložnost, da najamejo mestno dvorano s primerno vstopnino, je mogoče spraviti ves slovenski Cleveland na noge, kar bi bil velik pripomoček v gmotnem za obstoj zborov, ker v posameznosti se težko vzdržujejo radi velikih stroškov, nabava nr>t, najem dvoran in plače učiteljem, za posamezne zbore pride preveliko breme, s tem se izgublja dobra volja pri pevcih, za to naša pesem vidno peša, žrtvovati čas in še denar, vrhu tega pa še, če prirediš kakšen pevski program, te poslušajo prazne stene v dvorani. Ker vas uči lastna skušnja, da v posameznosti ne dobite odziva od naroda, drugega pripomočka torej ni, kakor družite se v velike pevske mase in narod bo za vami. To je tisti pripomoček, da bo še živela in cvetela slovenska pesem. P. K. Iz šmihelskega kota Nad prijazno vasico, neposredno sosedo dolenjske metropole, sipi je zlato pomladansko sonce v bohotni dobrohotnosti svoj neprecenljivi dar nebes. Tisoč in tisoč pestrih cvetk pozdravlja bratce žarke in v lahkem vetri-ču se klanja družinica s\ežih zelenih trav. Iz Novega mesta hiti uradnik, obrtnik, trgovec, delavec ven v prosto naravo. V elegantnih otroških vozičkih vodijo presrečne mlade matere svoje malčke v prosto naravo. Glavni tok nedeljskih izletnikov je usmerjen proti moški bolnici in dalje pro- ti šmihelu. čuj, s prijaznega šmihelskega pokopališča odmeva, preko živo zelenih polj in travnikov med tarnaj očo jeho šmihelskih ma<-lih zvonov, pretresljivo ihtenje in glasno jokanje. — šetalci se ustavljajo, izprašujejo drug drugega: "Kaj je, odkod ihta in v srce segajoči krik, ki obupno pretresa ozračje?" Odgovor brezbrižnih je izostal. Drugi so postajali, poizvedovali, tiho zroč proti njivicii, od koder je prinašal veter bliže in bliže, vedno glasneje znanilce socijalne bede in v srce segaj očo žalost peterih nepreskrbljenih sirot. "Sprejmi zemlja, kar je tvojega," je molil duhovnik pred globoko zevajočim novim grobom, ki je kakor gladna zver na široko zazeval, da sprejme in pogoltne zadnjo nado, zadnjo šibko oporo petih nebogljenih si-rotk. "S kostmi in kitami si jo sklenil, obudi jo Gospod poslednji dan!" Končana je molitev. Pet lačnih, suhih, nesrečnih sirot se je zgrudilo pod težo stra šnega trenutka. Nov, mozeg in kosti pretresujoči jok, je polnil ozrapje: "Mama, mama), zakaj si nas pustila, kam naj gremo, kdo bo skrbel za nas?" Nobeno oko ni ostalo suho. Tudi pogrebcem, ki so vajeni sli čnih prizorov, so se zablestele solze v očeh. ženske so stopile skupaj in začel se je pravcati semenj za uboge sirotke. "No, jaz bi vzela največjega," "nak," je bil rezek odgovor, "tega moram dobiti jaz za pašo, od manjših ni še nobeden za rabo: za nadlogo in sitnost imam pa že svojih dovolj." In barantalo se je dalje, dok-!er ni dobil vsak osiroteli črviček nekoga, ki si je obetal od njega bogatih obresti v delu in izkori ščanju njegovih fizičnih in um skih moči. Najmanjše dete je vzel stric ki ima polno hišo svojih otrok Visoka nova rjava gomila je brezsrčno pila vroče solze in sre-po zrla na ptičke brez gnezdeča brez rediteljev. Sirote pa so z globoko vdrtimi očmi, polnimi groze in strahu gledali svoje no ve očete in matere in kakor ubo-••ri afriški sužnji so trepetaje opazovali, kako jih tuji ljudje ločijo ; kako jih vlečejo narazen tuje, trde, mrzle roke. Gnezda ni. Roditelja pokriva črna prst. Do kosti izsušeno drobno materino srce je mirovalo v globoki jami. Tu je "utihnil za vsekdar sr-:,a ji in. sveta vihar!" Da največji svetovni vihar, štiriletna svetovna vojna je ironi-5no prekrižala račune mlademu pridnemu delavskemu paru. Posledice svetovne vojne so spravile v prezgodnji grob najprej očeta. Kar sta si skrbna roditelja prislužila in prihranila; veliko ni bilo; je vzela bolezen. Po moževi smrti je mati, vsa izsušena in onemogla garala in garala, "za otroke vse, zame ni treba." Ker ni zase nikdar nič potrebovala, je morala leči v prezgodnji grob. Kakšna bo časna in večna usoda njenih malčkov? Dva sta v dobrih rokah, drugi? Očeta, matere več ni, nič več ne bo skupnih božičnih jaslic, nič več godovnih lepih praznikov. Rojaki dragi, ali veste, da je v stari domovini društvo, ki zbira darove za dolenjsko sirotišnico. če kje, velja tu "Mal polo-žji dar, sirotam dojenj skim na oltar!" Opomba: Darove lahko pošiljate, da ste bolj brez skrbi na g. župnika v šmihelu pri Novem mestu veleč. g. Antona Bergant, ki je tudi v odboru, -ali pa v samostan d- N. D. istotam. Tudi Šmiselski rojak g. John Jerich bo rad odposlal Vaše darove na pravi naslov. Vsem darovalcem iskreno: Bog plačaj! V avgustu pride k Vam v Ameriko na obisk Vaš bivši do-:>er znanec g. p. Kazimir Zakraj-šek. Naprosile smo ga da tudi Vas poseti in prinese kak Vaš dar za dolenjsko in belokranjsko sirotišnico. Zato ponovno do-enjska sirota Vas prosi lepo še meni en centek ali dolarček naj bo. (e veBaS Poskusil sem, če mi bo šlo še tako kot pred par dnevi. Veste, če hočete dim potegniti vase in ga potem poslati med svet skozi nos, morate imeti že vaje, sicer vam gre V oči in se kremžite kot scartan otrok. Ker sem ležal vznak, je treščil dim iz mojih nosnic naravnost proti stropu in tam delal tako lepe kolobarčke, da se je bolničarka kar križala, tako se je čudila. To se je pa meni dobro zdelo in sem vlekel cigareto, da mi je kar noge privzdigovalo. Vem, da boste ženske godrnjale in rekle, da sem bil pač malo bolan, ko sem komaj par ur po operaciji že kadil ko Turek (pa ne naš France Turek, ampak Turek, ki je Turek). čakajte, vam bom povedal, kaj je meni cigareta in me boste potem drugače sodile. Veste, kadar bom za večno zamižal in boste tulile okrog mene, kako da me je škoda, naj mi kdo vtakne eno cigareto v usta. Če ne bom potegnil, potem tulite še naprej. Če bom pa potegnil, bo pa v dveh minutah prazna hiša, posebno še, če bo ponoči, tak drenj bo pri vratih. Potem pa vem, da me boste na vse mile viže zmivale, da sem vas potegnil in se jezile, ker nisem ranjki. Veste, nekateri pravijo, da cigarete škodijo. Poznal sem pa že en par ljudi, ki so kadili, pa so umrli. Poznal sem jih pa tudi en par, ki niso kadili, pa so tudi umrli. Torej je popolnoma vseeno, če kadimo ali ne. In ker je nekdo še pristavil v svečanem razpoloženji)), da je le oni cel mož, ki kadi, pije in kvarta, tudi jaz zvesto opravljam ta telesna dobra dela sebi v veselje, drugim pa v žalost in jezo. Opoldne se je pa moj jedilni list spremenil in bolničarka mi je prinesla v neki šalčki, ki se mi je zdela bolj za igračko, ne-ko.vo zdrobljeno stvar na mleku. Niso bili ne otrobi ne pleve, pa tudi ne senen zdrob, ampak tako vsakega nekaj. Bilo je bolj gosto in sem bil prav radoveden, kako bom to vlekel po stekleni cevki. Pa nisem vlekel skozi cevko, ampak bolničarka se je lepo gnadljivo vsedla poleg postelje, vzela v roke žličko in me začela prav počasi pitati. Akrabolt oem se postavil! Tudi portihel-ček mi je privezala pod brado, da se ne bi počofal, ki sem tako neroden. Edino to se mi ni do-padlo, da me ni pri tem gledala v oči, da bi ji bil kaj pomežiknil, ampak je zvesto gledala samo žlico. Menda se je bala, da me ne bi pitala skozi ušesa, če bi pogledala v moje mile oči, ki so plave — ta prave. Sicer nimajo več tistega furnesa v sebi, kot pred davnimi leti in gorijo bolj kot kaka lojeva leščerba, pa se mi vendar tudi v teh pametnih letih dobro zdi, če zija vame kak angelj brez peruti. Pri tem dobim tak "kik" kot 35 let star konj, ki se mu sanja da je mlad in bi rad poskočil, pa ga kosti o pravem času spomnijo na pravo pamet, da ni kaj napek. No, obed je obstojal iz dveh riht, to je od te jedi in pa še čaja povrh. Aha, kmalu bom zopet na svojem, sem si mislil. Bog ga bodi zahvaljen, ki je ganil srca kuharic, da so mi začele ponujati boljšo košto. Če bo šlo tako naprej in bom dobil vsak dan nekaj več in boljšega, bodo kma-li prifrčale pečene piške k p°" stelji. Morda bo prišlo še celo tako daleč, da me bodo morali še na kolenih prositi, da bi šel domov, tako se mi bo tukaj dobro godilo. fr" " AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 24, 1939 Pmuuauut!»!»iiiiiiiiiiii»in»n»i»imnimin»!i»i»i»iriiiiiiiiiiiiitiiii»i!»:»mi WINNET0U Po nemikem IsrlnUka K. Maju »»)»»:i»»:i»»iiiiitii»iiiii»i»iin»»iiiuoii»iiiiniMiiiMiiii»ii)ii»iiiniiii»»ii» Vse huje so vpili Indijan ci. Zamolklo topotanje sem čul. Leteli so za njim, pa uje li ga še niso. Videl sem, da se je Pida zravnal in se oziral na breg. Koj nato je skočil v kanoe in nekomu zaklical: "Brez obotavljanja ustrelite tega belokožca, če bi se kdo približal in ga skušal rešiti!" Najbrž je tako naročil stražam. Odveslal je proti bregu. Rdeči so vsekakor Winne-toua opazili. Bežati je moral. Nesrečni slučaj mi je prekrižal vse moje račune. Mislil sem Sama še tisti večer osvoboditi, pa uvidel sem, da iz tega načrta ne bo nič. Nisem imel drugega orožja ko nož. In le samo da sem se prikazal na otoku, bi bili Sama ustrelili. Za zvijačo pa ni bilo časa. Moral bi straže zalezovati, jih dolgo opazovati moral bi se tudi Samu neopaženo približati. In med tem se je lahko Pida že vrnil ali pa bi straže zamenjali ali pa bi kdorkoli prišel na otok. Ne, tako ni šlo! Tedaj mi je šinila v glavo misel, predrzna, skoraj nora misel. In nemudoma sem jo izvršil. Pida je veslal proti bregu. Ljubljenec Tangue je bil. če sem ga prijel, ujel in odnesel v naš tabor, smo ga lahko za Sama in za Santerja zamenjali. Treba je le bilo, da sem mladega poglavarjevega sina neopaženo pograbil in spravil v tabo. Kakor rečeno, misel je bila naravnost blazno drzna. Iz srede vasi ugrabiti Indijanca! Ko je vse na nogah —. Pa kaj za to! Mladost ne razmišlja o nevarnosti —. Ozrl sem se po reki in na vas. Pida še ni bil na pol poti do brega. Winnetoua še niso prejeli. Vse je drlo za njim, pa proti jugu, k Red Riverju, medtem ko je ležal naš tabor vzhodno od vasi. Zamotiti je hotel zasledovalce. Tudi Sa-movi stražniki so gledali v tisto smer, stopili so na rob otoka, proč od mene so bili obr^ njeni. Rdeči so vpili in tulili, prilika je bila ugodna. Zaplaval Sem za Pido. Prispel je do brega, izstopil in se skloni, da bi priveza kanoe. Šinil sem iz vode, se zravnal. Obrnil se je, pljuskanje vode me je izdalo. Odprl je usta, pa že ga je zadela moja pest na sence. Zrušil se je omoten na tla. Pobral sem ga, ga položil v kanoe, prijel za veslo in pognal čoln po reki navzgor. Vse je šlo po sreči. Tudi na vasi me nihče ni opazil. Brigali so se le za Winnetoua. Z vsemi močmi sem veslal, da sem čimprej umaknem rdečim izpred oči. Ko me svit ognjev ni več dosezal, sem obrnil kanoe na levi breg, pristal in nesel nezavestnega Pido na suho. Odrezal sem jermene, ki so viseli na čolnu, zvezal z njimi ujetnika in sunil čoln v vodo, da bi me ne izdal Kio-wam. Nato sem si naložil Pido na rame in po suhem odšel proti našemu taboru. In tedaj šele so ,se začele težave. Ne ker mi je bil morebiti poglavarjev sin pretežek, ampak ker se mi je predramil nezavesti in ni dal miru. Orožje sem mu seve pobral, Pa nemiren je bil, brcal je, se zyijal in mi hotel po vsej ceni Uiti. Zagrozil sem mu z nožem. "Kdo si?" je srdito vprašal. Garjev belokožec, ki ga bo fangua, moj oče, že jutri pri-Jel in uničil!" "Tvoj oče me ne bo prav nič uničil!" "Kako da ne? Poglavar Kiow je!" "Saj ne more hoditi!" "Pa ima nešteto bojevnikov na razpolago, poslal jih bo takoj za teboj!" "Tvojim bojevnikom se smejem! Vsakemu izmed njih se lahko tako zgodi, kakor se je zgodilo tvojemu očetu, ko se je boril z menoj." "Uff —! Ti si se boril z mojim očetom —?" "Da." "Kje? Kedaj?" "Tistikrat in tam, ko se je zgrudil, ker mu je moja krogla kolena zdrobila." "Uff —! Uff —! Torej si ti Old Shatterhand —?" je ves prestrašen hlastnil. "Kako vprašanje —! Ali te nisem s pestjo treščil na tla? In kdo drugi ko Winnetou in Old Shatterhand bi se podala sredi med Kiowe in jim ugrabila poglavarjevega sina?" "Uff —! Vem, kaj me čaka! Umrl bom. Pa niti enega glasu bolečine ne bodete čuli iz mojih ust!" "Ne bomo te umorili. Nismo morilci kakor Kiowe. če nam tvoj oče izroči tista belokožca, ki sta pri vas, boš koj spet prost." "Misliš Sam Hawkensa in Santerja?" "Da." "Izročil ju bo. Kajti njegov sin mu je ljubši ko desetkrat deset Sam Hawkensov. Da o San-terju niti ne govorim." Pomiril se je, ni se več branil. Pa oglasile so se druge težave^ Dež se je ulil, prav kakor je Winnetou napovedal, in deževalo je tako nagosto, da nisem več videl črez roko. Zaman sem iskal naš otok. Druge pomoči ni bilo, počakati sem moral na jutro ali pa vsaj na konec dežja. Poiskal sem košato drevo, položil ujetnika na tla in sedel poleg njega. To vam je bilo ljubeznivo čakanje ! Dež ni hotel prenehati in jutro tudi ni hotelo priti. Do kože sem bil moker, saj sem bil nekaj ur v vodi. Zeblo me je. Tolažil sem se, da globlje ko do kože ne morem biti moker, pa naj še tako močno dežuje. Vstal sem od časa do časa, stopal po trati, celo telovadil sem, da bi se vsaj nekoliko ogrel. Mladi poglavarjev sin sd mi je smilil, ker je moral mirno ležati v dežju na mokrih tleh, pa pomagati mu nisem mogel. Bil je gotovo bolj utrjen ko jaz tistikrat, in je laže prenašal mraz in mokroto. Končno sta se mi obe moji želji hkrati izpolnili. Dež je prenehal in zasvitalo se je. Pa gosta megla je legla na reko in preriji. Stopil sem po obrežju in po dolgem iskanju končno le našel v megli naš otok. Zaklical sem. Koj se je oglasil Winnetou: "Halloo —! Old Shatterhand _?" "Da." "Pridi! Zakaj kličeš? Nevarno je!" "Ujetnika imam pri sebi. Ne morem ga sam spraviti črez vodo. Pošlji mi dobrega plavača in nekaj jermenov!" "Sam pridem!" Kako sem bil vesel, da ga niso dobili! Nekaj minut sem čakal. Njegova glava se je prikazala med meglo in vodo. Stopil je na suho. Kar zavzel se je. "Uff —! Pida, poglavarjev sin —! Kje ga je moj brat dobil? Na vasi?" "Na bregu, blizu Samovega otoka." "Si videl Hawkensa?" (Dalje prihodnjič) SPODAJ PODPISANA SE ZAHVALJUJETA Dne 15. julija so naju prijatelji presenetili za najino pet in dvajset-letnico. Na to soboto so nas naši sosedje, Mr. in Mrs. Joseph Pe-trich povabili, da se z njimi peljemo na farmo v Ravenna, Ohio. Prišli so po nas ob dveh popoldne. Ko smo šli od doma je bilo vse kakor po navadi. Ko smo prišli nazaj iz farme sta nas Mr. in Mrs. Petrich povabila na kozarec vina. Ob deseti uri sva se odpravljala do-mo, Mr. in Mrs. Petrich sta se ponudila da gresta z nama, ker sta vedela kaj se napravi j a za nas. Ko smo prišli pred dom, je čakal Mr. Walter Powell in nama povedal, da se je v kleti vodna pipa pokvarila. Precej smo tekli v klet pogledat kaj da je. Ko smo prišli doli, so pa zavpili "Surprise" in prižgali luč in naša hčerka, Rose nama jp pripela lepe cvetlice in nas peljala k mizi obloženi z vsemi dobrotami, kar so se mogli zmislit. Kar gledala sva povsod, da kako je rilo mogoče našo klet tako (rasno dekorirati v tako kratkem času, je zgledalo kakor, da bi bila dvorana, zato ko so napravili eno stran za plesat in barroom in drugo stran za cuhinjo ter postavili mize in stole. Zahvaliva se Mr. in Mrs. Martin Frank Sr., 651 E. 99th St., Mr. in Mrs. John Mahne, 12529 Vashti Ave., Mrs. John Simcic, Sr., 1017 E. 72nd PL, Mr. in Mrs. Martin Frank, Jr., 2927 E. 33rd St., Frank Filip-cic, 1053 E. 71 St. in naši hčerki Rose, ko so vse napravili in pripeljali za to slavnost. Zahvala Miss Antoinette Skok, Miss Emily Kolodze, Miss Vera Slosar, Miss Jean Petrick, Miss so posodile vso posodo. Zahvaljujeva se vsem tistim, ki so se te slavnosti udeležili in tudi darila dali in to sledečim: Mr. in Mrs. Anton Gom-bach, Mr. in Mrs. Steve Trebeč Sr., E. 200 St., Mr. in Mrs. Joseph Trebec, Mr. in Mrs. Steve Trebec Jr., Mr. in Mrs. Joseph Ponikvar, Mr. in Mrs. Thomas Katicos, Mr. in Mrs. Joseph Pollak, Mrs. Jennie' Gustincic, l^r. in Mrs. Gus-tincic-Jenc, Mr. in Mrs. Joseph Chandek, Mr!- in Mrs. Anton Leopold, Mr. in Mrs. Anton Ribaric, Mr. in Mrs. Louis Sta-van je, Mr. in Mrs. Joseph Frank, Dearborn Ave., Mrs. Jennie Zadnik, Mr. in Mrs. Joseph Petrich, Mr. in Mrs. Frank Drobnic, Mr. in Mrs. Joseph Blatnik, Mr. in Mrs. Anton Legat, Mr. in Mrs. Anton Vehar, Mr. in Mrs. Charles Wick, Mr. in Mrs. Mezgec, Mr. in Mrs. John Slosar, Mr. in Mrs. Walter Powell, Mr. in Mrs. Joseph Powell, Mr. in Mrs. Filips in Family, Mr. in Mrs. Anton Hace, Mr. in Mrs. John Mahne, Mr. in Mrs. Joseph Ahlin, Mr. in Mrs. J. Trebec, E. 174th St., Mr. in Mrs. L. Millavec, Mrs. Butko-vic, Mrs. Mary Stoper, Mrs. Rose Frank, Mr. in Mrs. Martin Frank, West 65th St., Mr. in Mrs. Frank Andriancic, Mr. in Mrs. Ivancic, Mr. in Mrs. Rusjan, Mrs. Josephine Lodi-ha, Mr. in Mrs. Joseph Globo-kar, Mr. in Mrs. Frank lie, Mr. in Mrs. Martin Frank, E. 95th St., Mr. in Mrs. Martin Frank Jr., E. 33rd St., Mr. in Mrs. Stanley Frank. Mr. in Mrs. Anton Zala, Mr. in Mrs. Juro Poje, Mrs. Mary Rozance, Mr. in Mrs. Paul Go-lob, Mr. in Mrs. Anton Skok, Mr. in Mrs. Karl Dekleva, Mr. John Kremzar, Mr. in Mrs. fflnMit»t»ninm»t»»»»n»»»»»»»»»»:»»i»»i»»»:»»»i»>»»»im»»i»n»»» |J02E GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU »»»i)»»n»n»)iiiiii»tm»«»iii»tiinn»»t»m»»»n»uwn»»>niiii»»»»»i»iitnmtg Albina Vehar, Miss Mary I Anton Race, Mr. Frank Per-Frank in Miss Rose Skok ko J ry, Mr. in Mrs. Anton Rako-so nosile na mize. Enako se vec, Mr. in Mrs. Krejcic Miss TflKvfltlVo IVTv'^i.V TTVanlr QU„11____ tir . ' , _ Mrs. zahvaliva Mr.'Hin""Mi's. Frank Mervar ko so brezplačno posodili in pripeljali mize in sto-e in tudi Mrs. Martin Frank Sr., in Mrs. John Mahne ko Mary Shellew, Mr. m John Petrich, Mr. in Mrs Fi-gursky, Miss Eleanor Schwonek, Miss Gertrude Schwonek, Mr. John Schwonek, Miss Rose Mimo Betanije. — V puščavi. — Na razvalinah Jerihe. — Pri reki Jordan. — Na meji Trans jordani je. — Mrtvo morje in kako sem se v njem kopal. Po obedu sva zopet nadaljevala s potovanjem. V načrtu sva imela, da greva v Jeriho, potem k Jordanu, nato pa k Mrtvemu morju, ki je oddaljen od Jeruzalema nekako okrog 30 kilometrov. Te kraje, ki so svetopisemsko zelo važni, sem hotel obiskati tisto popoldne, da tako kar mogoče izpopolnim svoje potovanje. Ker pa tja neredno vozijo avtobusi, sva se poslužila avtomobila, ki je za to pot najbolj prikladen; prvič je najbolj hiter, drugič se pa človek za manj ali več časa tu pa tam lahko ustavi ter si vse bolj poljudno ogleda. Ker so bili za to vožnjo priglašeni še trije potniki druge narodnosti, smo se tako potem peljali skupaj. Šofer, izurjen dečko, je pognal svoj avto, da je v naglem diru odbrzel preko doline Jo-zafat, nato pa po gladki asfaltirani cesti mimo vrta Getze-mani, kjer smo na levi strani ceste pustili cerkev Smrtnega boja, potem pa v velikem loku, ki se vije ob južni strani Oljske gore na vzhodno stran ter se pripeljemo v Betanijo. Tu se je Jezus večkrat mudil pri prijatelj u Lazarju in tu sta Mu stregli sestri Marta in Marija. V evangeliju sv. Luka se bere, da je Marija sedla k Jezusovim nogam ter Ga zvesto poslušala; Rogwski, Mr. Anton Rafalski Mr. Frank Filipic. Toraj dragi prijatelji in prijateljice, nikdar ne bova pozabil^, naj ne pet in dvajsetletnice dokler "bova živa. Toraj lepa hvala vsem skupaj. Anton in Rozi Chandek, 1053 E. 71 St. Cleveland, Ohio . ... Tahore^e na vojaških vežbah pri Manassas, Va., kjer se je pred 75 leti bojevala bitka v civilni vojni. Na nciri/orško razstavo je bil tudi teden farmarjev in takrat so spustili vmtil ribnik 2G0 rac. Kdor je hotel si je eno lahko vjel. Lahko si mislite, da je bilo precej šklofotanja po vodi. tako, da se je Marta, ki se je trudila, da postreže Jezusu, obrnila do Njega ter rekla: "Gospod, ti ni mar, da me je moja sestra pustila samo stre-či?" On pa ji je odgovoril: "Marta, Marta, skrbna si in za veliko reči si prizadevaš; toda le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo odvzet." Betanija je vas z mohame-danskimi prebivalci ter je oddaljena od Jeruzalema kake tri četrt ure. Tu se je izvršil oni važni evangeljski dogodek, ka terega opisuje sv. Janez, ko je Jezus obudil Lazarja, ki je bil že štiri dni v grobu. Majhen stolp kaže kraj Lazarjevega groba, kjer je Jezus zaklical z močnim glasom: "Lazar, pridi ven!" in umrli je prišel takoj ven, povezan na rokah in no-gas v povojih. Jezus jim reče: "Razvežite ga in pustite, naj hodi." Ta veliki čudež je močno vznemiril judovske prvake: velike duhovnike in farizeje ter so se zbrali k posvetovanju, kjer so dejali: "Kaj naj storimo? Ta človek dela mnogo čudežev. če ga pustimo bodo vsi verovali vanj." Od tedaj so imeli posvetovanja kako bi Ga umorili. Iz tega se razvidi, kako neverjetno trdovratni so bili tedanji judovski prvaki, da jih ni niti tako velik ter povsem očiten čudež prepričal o Jezusovem božanstvu, ter so Ga še huje sovražili. Radi pomanjkanja časa se v Betaniji nismo nič mudili, pač pa smo se peljali kar naprej ter prišli v Judejsko puščavo, ki se razteza med Jeruzalemom in Jeriho. Po cesti, ki je gladka kakor biljai'dna miza ter se vije v ostrih ovinkih po puščavi, se peljemo vedno niže med kopastimi griči; vse je tako pusto in skoro divje. Tu pa tam raste kak šop trde trave, ki izgleda, kakor bi štrlel šop las izpod štule preluknjanega klobuka; to potem obirajo koze in ovce, ki se pasejo po tem skrajno revnem pašniku. Res, prava puščava! Z zanimanjem smo gledali pusti svet, ki je sem pa tja razrvan od hudournikov, ob cesti pa skalne votline, ki so izborna skrivališča za razbojnike, katerih tu še danes ne manjka in večkrat se pripeti, da koga napadejo in prav dobesedno oberejo ter je lahko vesel, če se mu še kaj hujšega ne pripeti, kar ni izključeno. Tudi karavan se menda lotijo razbojniki. Zato je večkrat prav nevarno tod voziti se; zlasti ponoči. Tudi mi smo ,precej s skrbjo gledali jame, če morda tudi nas iznenadi razbojniška tolpa Beduinov ter proti nam nameri svoje dolge puške. Kake pol ure od Betanije smo videli edino majhno hišico, kjer je studenec apostolov. Tu so se apostoli večkrat mudili ko so šli iz Jerihe v Jeruzalem ali obratno, ter se krepčali s stu-denčnico. Po tej poti je večkrat šel tudi Jezus in to pot si je On zbral za priliko o Usmiljenem Samarijanu, ki se bere v evangeliju sv. Luka: "Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike; ti so ga oropali in mu zadali ran, ter odšli. Dva sta potem prav brezbrižno šla mimo ranjenca: duhovnik in levit; tretji, ki je prišel mimo pa je bil Samarijan, ki se je takoj usmilil ranjenega reveža, ga obvezal, posadil na svoje živinče ter ga peljal do gostilnice, kjer je potem poskrbel zanj." Pot se obrne navzgor, kjer je na višini gostilna, ki se imenuje: Gostilna usmiljenega Sa-marijana, ter spominja na Jezusovo priliko. Še v starih časih je bila tukaj gostij na in prav mogoče je, da se je Jezus §am mudil tukaj kadar je poto- val iz Jerihe v Jeruzalem. To je edina gostilna v teh krajih in Gospod si je izbral res izbo-ren prostor za svojo priliko, katere pomen postane šele prav jasen, ko človek gleda ta kraj, ki je tako zapuščen ter je bil že od nekdaj pravo torišče razbojnikov, ki še danes ni brez njih. (Dalje prihodnjič) --o- USTRAŠIL SE JE Maiden, Mass. — William Kennedy, ki je star 10 let, je bolel zob. Mama ga je peljala k zobozdravniku, ki ga je posadil na stol. Ko mu je zdravnik za hip obrnil hrbet, je skočil dečko s stola in zbežal, pa ne domov. Pobegnil je neznano kam. MALI OGLASI VABLJENI ste na izvrstno RIBJO PEČENKO ki se bo servirala v petek zvečer. Igrala bo godba Frank Culkar. BLUE BIRD TAVERN Frank Valenčič 4233-35 E. 71st St. Hiša naprodaj obstoječa iz 19 sob, 15 opremljenih, 3 kopališča, 3 garaže, vsako stanovanje ima tekočo vodo. Hiša prinaša $165 na mesec in ima 4 sobe za lastnika. Hiša se nahaja na 1764 E. 65th St. in se proda za $6,500. Prodaja jo lastnik sam. . (199) Hiše naprodaj $4750, za 2 družini, moderna 10 sob, verande, garaža, na Eddy Rd., blizu St. Clair Ave. Bančna vknjižba $3,900. Takoj $850. $6500, dve hiši, 12 sob, za 2 družini, 5 sob zadej, furnezi, kopališča, lot 40x175. $1300 takoj. Blizu St. Clairja in 74. ceste. $3700, za 2 družini, 10 sob, kopališča, velik lot, garaže, verande. Superior in 68. cesta. McKenna 1383 E. 55th St. HE-5282. (199) V najem se odda prostor za salon in stanovanje, kuhinja popolnoma opremljena. Vpraša se na 1315 E. 49 St. (198 Farma naprodaj obsega 70 akrov, na U. S. cesti št. 6; 7 krav, 3 prašiči, 2 konja; vse poljsko orodje; lepa hiša. V hiši je povsod elektrika, furnes, kopališče in več drugih ugodnosti. Vprašajte A. Pawlicky, 4 milje vzhodno od Chardon, Ohio. (193; Odda se stanovanje 5 sob, kopališče, furnes sam zase, korita za pranje. Odda se pravi družini. Naslov se dobi v upravi tega lista. Dekle išče delo ki je izkušena v trgovini ali restavraciji. Ponudbe naj se puste v uradu tega lista. (197) Stanovanje se da v najem, 3 sobe, kopališče, parna gorkota na zahtevo. Stanovanje je zgorej. Vprašajte na 1199 E. 61 St_. (197) ZA NEDOLOČEN CAS vzamemo North American Bank knjižice za nakup obleke, površnikov In uukenj. Oglasite se pri BRAZIS BROS. 6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St. .......................................... Frank Rich in Frank Klun E. 61ST ST. GARAGE Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NlOA NAGROBNIH SPOMENIKOV Kadar ste na izletu, bodite gotovi, da gre tudi Coca-Cola z vami, za oddih, ki osveži. DRINK choU«*« be0 \3 S* -jia' 29 G« CO' ■«j\ft i 7-ty &>ciiiiii> wiiii The marvelous new device that means no aerial — no ground—no installation ... |u