Poštnina plačana v gotovini
Stev. 162
V Ljubljani, četrtek 18. julija 1940
Leto V
Roosevelt - tretjič kandidat za predsednika Združenih držav
Ob zaključku kongresa demokratske stranke je bil Roosevelt z vel.ko večino imenovan za kandidata - Bodoči zunan;e politični program Amerike
Chicago, 18. julij. o. Sooči ob 10 po ameriškem času, se je na letnem zboru demokrat-»k« stranke začelo glasovanje o tem, kdo bo uradni kandidat stranke pri jesenskih volitvah m Predsednika Združenih držav. Kakor je bilo treba pričokovati je bil za kandidata izvoljen z ogromno večino sedanji predsednik Združenih^ držav Roosevelt, ki ga hoče stranka še v tretjič kandidirati na to mesto. Za Roosevelta je glasovalo 946 delegatov, proti njemu 146, štirje so se vzdržali glasovanja.
Predsednik Roosevelt ni še izjavil ali kandidaturo sprejema. Verjetno je, da bo za sprejem stavil nekatere svoje politične pogoje. Dejal je samo, da je z izidom glasovanja zadovoljen.
Imenovanje Roosevelta za kandidata demokratov pri predsedniških volitvah, je po vsej Ameriki vzbudilo ogromno navdušenje. Tudi ni dvoma, da bo Roosevelt kandidaturo sprejeL
Izid glasovanja na demokratskem volilnem kongresu kaže, da je za Roosevelta glasovalo 946, za Farleya 72 in za Garnerja 61 glasov. Nekaj glasov je bilo oddanih za Tidningsa, nekaj delegatov se je vzdržalo.
Pred glasovanjem je newyorški poslane« Wag-•»©f prebral program demokratske stranke. Program obsega vsa notranje in zunanjepolitična vprašanja ter pravi med drugim:	_
Združene, države želijo še nadalje ostati izven evropskega spopada ter se sploh ne želijo udeležiti katere koli vojne. Združene države ne bodo poslale svojega letalstva in svojih pomorskih sil ali drugega vojaštva na bojišča v kako državo izven Združenih držav. Treba je čim bolj poudarjati Monroejevo načelo. Glavna skrb zunanje politike mora še nadalje ostati varnost in obramba Združenih držav ter ohranitev miru. Združene države morajo biti močne, da si nobena država ali skupina držav ne bo upala izvesti napada na Združene države. Potrebno jim jje čim močnejše letalstvo, čim močnejša mornarica, popolna motorizacija vojske in vzporeditve vseh sil in vse proizvodnje za čim boljšo preskrbo vojske, čim močnejšo obrambo in čim večjo zmogljivost oboroževanja. Združenim državam j© potrebna totalna obramba, da bi lahko odbile posamezne ali totalne napade. Združene države so miroljubne, ohraniti hočejo dobre odnošaje s sosedi, spoštovati mednarodne pogodbe in mednarodno pravo, posebno pa trgovinske pogodbe in gospodarsko sodelovanje. Ni
Novo politično geslo Francije
Rim, 18. julija, m. Iz Vichyja poročajo, da bo francoska vlada odpravila geslo francoske revolucije »Svoboda, bratstvo in enakost« ter takšne napise odstranila z vseh javnih poslopij v Franciji. To staro geslo bo zamenjala z novim, ki se glasi: »Delo, družina, domovina.«
V	zvezi 6 tem pripominja »Petit Journal«, da je politični red, ki je bil postavljen na prejšnjem načelu »Svobode, bratstva in enakosti«, spravil Francijo v sedanji položaj.
Sovjeti na Estonskem
Kovno, 18. julija, m. United Press poroča: V vseh velikih podjetjih v Kovnu je delavstvo — na zahtevo rdečih oblasti — ustanovilo sovjete »zakadi varstva delavskih koristi«. Slični ukrepi bodo “dani tudi v manjših podjetjih po vsej državi.
Pri demonstracijah v Kovnu so demonstrantje zahtevali, naj 6e takoj uvede sovjetski red. Finančno ministrstvo je izdalo nalog, da morajo vsa trgovska in industrijska podjetja 5 do 10% svojih dnevnih dohodkov izročati Narodni banki. Materi-jala in surovin, ki jih potrebuje industrija, ni dovoljeno plačevati v gotovini, temveč po kliringu.
Sovjetski uradni podatki o volitvah po baltskih državah trdijo, da se jih je udeležilo čez 95% volil cev, ki so seveda vsi volili rdečo — edino — listo.
mogoče nuditi materialne pomoči državam, katerih koristi niso v skladu s koristmi Amerike in njene varnosti. Nasprotno pa se lahko nudi pomoč onim državam, ki imajo enake koristi. Storiti je treba vse, da zmaga mednarodna pravica.
Predsednik Roosevelt je bil že pri prvem glasovanju izvoljen za kandidata demokratske stranke. Ko je senator Wagner prebral volilni program demokratske stranke, je spregovoril delegat države Minesotta, ki je predložil, naj kongres sklene, da nobena osebnost ne more biti tretjič kandidat
za predsednika Združenih držav. Večina delegatov je smatrala, da je ta predlog naperjen osebno proti Rooseveltu. Zato je večina ostro protestirala, tako da so nastali incidenti. Ko se je povrnil mir, je delegat Alabame predložil, naj demokratska stranka še tretjič kandidira Roosevelta. Ta predlog je povzročil veliko navdušenje pri večini delegatov. Manifestacije v prid Rooseveltu so trajale pol ure. Delegati so neprestano vzklikali in mahali z zastavicami. Delegat iz Virginije je predložil za delegata Farleya.
Postojanke za nemški napad na Anglijo
Ameriški tisk svetuje Angliji, naj nemške pogoje sprejme, angleški listi govore o moralnem pritisku na Anglijo
Berlin, 18. jul. m. Podadmiral Pfeifer je objavil v glavnem glasilu nemške vojske »Die Wehr-macht« obširen članek o operacijskih postojankah, ki jih je Nemčija dobila ob francoski obali, ler pravi, da je vsa francoska obala poslej čisto spremenjena in da je postala močno izhodišče za nemško oboroženo silo, ki bo lahko hitro in uspešno premagala Veliko Britanijo. Pristanišča Dunkerque, Calais, Le Havre, Cherbourg in Brest, so urejena zdaj kot popolnoma samostojne postojanke, v katerih so zbrane velike nemške operacijske sile. Vse te postojanke so povezane v celoto, toda vsaka od njih predstavlja izhodiščno točko zase, tako da se bo istočasen napad lahko izvedel z več strani. Operacijske postojanke dajejo napadalcu izredno prednosti, ker Anglija ne bo mogla vedeti, od katere točke bo izveden napad in bo zato morala svoje sile deliti. S tem bo pa znatno oslabila svoj obrambni sistem.
Podadmiral Pfeifer poudarja dalje, da vse to, kar se nanaša na pomorsko akcijo, velja v še večji meri za letalstvo. V vsakem primeru je vse pripravljeno za velik napad, ter nemške vojaške sile ne more nihče več presenetiti.
Newyork^ 18. jul. United Press poroča: New-
News« piše o poroi...............
ci pravijo, da ner viti Veliki Britaniji ponudbo, preden bi se pričela proti Angliji_ bli-
vorsKi ust »uauy News« piše o poročilih, ki prihajajo iz Italije in ki pravijo, da nemški kancler ti Veliki
sorški list »Daily alije ii
Hitler namerava staviti Veliki Britaniji mirovno
skovita vojna. V zvezi s temi vestmi pravi »Dailv News«:
»V duhu našega prijateljstva svetujemo Angležem, naj Hitlerjevo mirovno ponudbo, če do nje res pride, sprejmejo resnejše kakor pa so to delali doslej.«
London, 18. jul. o. United Press poroča: List >Daily Telegraph« razpravlja o možnostih za bližnji nemški napad na Anglijo, in pravi, da je treba smatrati vesti o naskoku z mogočno armado, oboroženo s strahovitimi uničevalnimi pripravami predvsem kot moralni pritisk na Anglijo, da bi sprejela nemške mirovne pogoje. Z ozirom na ta pritisk je treba poudariti, da je Anglija na napad pripravljena s pasovi min, s svojim brodovjem in svojim prebivalstvom. Trditev italijanskega tiska, da je zadnji govor ministrskega predsednika Churchilla bahaški in bedast, ne drži. Ministrski predsednik ni nič pretiraval, ko je dejal, da je Anglija trdnjava, ki je Nemci ne bodo zasedli.
Napovedi o zbliževanju med Sovjeti in Anglijo
čo razvoja sedanje vojne v Evropi in spričo zadnjih dogodkov, ki so se nanašali na Balkan
London, 18. julija, o. Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj imel daljši posvet z angleškim poslanikom v Moskvi • Crippsom. Cnpps je imel zadnje dni več posvetov tudi z Molotovim namestnikom Lozovskim. V zvezi s temi posveti razpravlja angleški tisk o možnosti za izboljšanje odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Anglijo. Ta možnost je verjetna spri-
in južnovzhodno Evropo, kjer je Sovjetska Rusija tudi prizadeta. Listi trdijo, da je sovjetska vlada prosila Anglijo, naj uporabi svoj vpliv v Turčiji ter turško vlado prepriča, da Sovjetska Rusija nima glede nje nikakih napadalnih namenov.
Atentati na industrije in petrolejske vrelce v Romuniji
Napovedi o novih spremembah v romunski vladi
Bukarešta, 18. julija. Iz neznanih razlogov je prišlo do strahovite eksplozije v električni centrali v Galcu. Vsa centrala je zletela v zrak. Do-*daj so našteli pet žrtev. Vojaške oblasti so začele
*	preiskavo.
Bukarešta, 18 junija, m. O eksploziji, ki je uničila veliko električno centralo pri Galacu, so romunske oblaisti izdale uradno poročilo, v katerem pravijo, da 60 izdani vsi ukrepi, ki so potrebni za preekrbo prebivalstva z vodo in razsvetljavo. Vojno sodišče zdaj preiskavo nadaljuje, Vlada prepričanje, da gre za delo sabotaže.
Po požaru v petrolejski pokrajini v okolici Ploestija in eksploziji v Galacu, je včeraj popoldne izbruhnil velik požar tudi v okolici Piatra Neamculuia. Ta požar je uničil velike žage.. Vsa tovarniška poslopja 60 zgorela. Požar se je razširil tudi na bližnja naselja ter je uničil 20 hiš. Škodo cenijo na 25 milijonov lejev. Tudi o vzrokih tega velikega požara še ni ničesar znanega. Nekateri mislijo, da so vsi ti primeri v medsebojni *veei ter da jih je treba pripisati organizirani sabotaži.
V	zvezi s požarom družbe Standard Oil Company pri Ploestiju je izdal kmetijski minister uradno poročilo, v katerem pravi, da je tega požara kriv mehanik, katerega je zamenjal njegov neizkušeni tovariš ter da v tem primeru niso bile točne vesti o sabotaži.
Upravičene so domneve, da vse te atentate »a romunske petrolejske vrelce in industrije izvaja organizacija, ki je v službi nasprotnikov Nemčije, ki hočejo t takimi dejanja onemogočati preskrbo Nemčije iz Romunije.
Bukarešta, 18. julija, m. Pod predse dni štvom predsednika vlade Gigurtua je bita snoči seja romunske vlade, po kateri je bilo sporočeno, da je vlada prerešetavala razne ukrepe, kd jih bo izdala zaradd nacionaliziranja javnega življenja. Ministrski svet je sprejel poročilo nekaterih ministrov o delovnem načrtu za bodoče. Vlada je posvetila osebno pozornost gospodarskim, finančnim in kulturnim vprašanjem.
Dobro obveščeni romunski krogi zatrjujejo, da bo prihodnje dni prišlo do nove spremembe romunske vlade, ali pa celo do imenovanja čiat» nove vtade. Vladni krogi seveda teh vesti ne potrjujejo.
Sporazum mod Anglijo in Japonsko glede Kitajske
Tokio, 18. julija, o. Japonsko zunanje ministrstvo je izdalo uradno poročilo, da je bil z Anglijo sklenjen sporazum o tem, da bodo angleške oblasti za tri mesece prepovedale vsak promet s Kitajsko čez angleško pokrajino Burmo. Prepoved velja zlasti za dovažanje vojnega materiala, ki ga je Kitajska zdaj dobivala večino po tej poti. Japonska vlada pa je dala Angliji zagotovilo, da bodo v treh mesecih sovražnosti s Kitajsko končane, nakar bo promet čez Burmo spet mogoč.
t
General Franco o Gibraltarju
Madrid, 18. julija, o. General Franco je imel v bivši kraljevi palači včeraj govor voditeljem vojske, mornarice in letalstva. V govoru je dejal, da je zgodovinska dolžnost Španije in poslanstvo, naloženo Španiji od njenih kraljev, da spet dobi Gibraltar in raztegne špansko oblast v Afriki ter ohrani svojo enotnost in edinost. Španija je izgubila 500.000 vojakov v boju za narodno edinost, dva milijona vojakov pa je pripravljenih, da se uprejo slehernemu napadu in da podpro španske pravične zahteve.
Primer, ki vpije
Celje, 18. julija.
Pod vtisom groznih in pretresljivih dogodkov, umorov, samomorov, tatvin itd., ki se ponavljajo dan za dnem, bi človek skoraj lahko rekel, da je v slovenskih srcih že skoraj zamrl smisel za dobro in lepo in da živi v njih samo še strah, sovraštvo, samoljubje in hudobija.
Primer, ki kriči po notranji obnovi, po dvigu src k višjim stremljenjem, se je dogodil pri Grižah. Neki 26 letni Franc V. iz Zabukovcev je počakal v gozdu neko 18 letno posestnikovo hčerko in ji hotel storiti silo. Pošteno dekle se je na vso moč branilo, nakar je divjak potegnil nož in ji
Srerezal vrat ter ji prizadejal tudi druge poškodbe, ekle je vpilo na pomoč, strastnež pa je pobegnil neznanokam. Ubogo dekle so s takojšnjo zdravniško pomočjo sicer rešili, vendar je še vedno v veliki nevarnosti, da umre. Nasilnež, ki ga orož-ništvo skrbno zasleduje, je baje zapustil pismo z grozilno vsebino.
Dogodek je slino i—buril pošteno Mnabo r
Vesti 18. julija
Vsi bolgarski listi prinašajo na vidnih mestih važno izjavo, ki jo je dal jugoslovanski minister za gradnje, dr. Miha Krek, ob svojem obisku v Bolgariji.
Angleži so pri prvem spopadu z italijanskim vojnim brodovjem izgubili dve bojni ladji, štiri križarke, dve letalonosilki in dva rušilca, ki so onesfiosobljeni za boj, potopljen pa je bil en rušilec in en parnik ter uničenih 22 letal — pravi najnovejše italijansko uradno poročilo o zmagi na Sredozemskem morju, ki ga priobčujejo včerajšnji italijanski dnevniki.	:
r
Novo japonsko vlado sestavlja knez Konoje.
Dve francoski križarki in več manjših vojnih ladij Je odplulo iz Paname proti Antilskim otokom, poročajo italijanski listi. Ladje bodo tam skušale prebiti angleško blokado, pri čemer bo prišlo do novega pomorskega spopada med Angleži in Francozi..
Angleška križarka, ki je bila 8. julija poškodovana v jxmiorski bitki na Sredozemlju, ie že popravljena ter sposobna za nadaljno službo,
Ko
gravi poročilo agencije Reuter.
Francija začela razumevati Nemčijo, bosta ti državi tvorili tako mogočno skupnost, da v Evropi ne bo več možna nobena vojna. Nemčija ne bo zagrešila take neumnosti, kakor je bil versailleski mir. Ko bo vojna proti Angliji končana, bo Nemčija seveda znova preučila vprašanje svojega razmerja s Sovjetsko Rusijo, so izjavili visoki nemški častniki v Parizu dopisniku švicarskega lista »La Suisse*.
Vse angleške vojne ladje, fci so odplule iz Aleksandre pred bitko z italijanskim brodovjem, so se po N tki vrnile spet v Aleksandrijo, pravi poročilo aleksandrijskega dopisnika sovjetske agencije Tass, kakor ga je dajal moskovski radio.
Anglija ni nikoli prej toliko govorila kakor zdaj. njeni ministri ne delajo nič drugega, kakor samo govore. Strah pred Italijo in Nemčijo, je povzročil v Angliji hudournike besedi, pravi rimski »Pop-olo d’Italia«, ko govori o razpoloženju v Angliji.
Francoska vlada jje od Anglije zahtevala povračilo »kode, ki jo je angleška mornarica povzročila Franciji s svojimi napadi. Verjetno je, da bo Anglija _ odškodnino tudi dala.
Anglija je imela večkrat možnost, da bi sprejela nemške mirovne načrte, ka bi Nemčiji zagotovili vodstvo v Evropi, angleški imperij in angleška pomorska moč pa bi ostala nedotaknjena Toda ker je Anglija rajši vrgla vse na kocko in na besede njenega predsednika Churchilla, ne more biti drugega odgovora, kakor udarec r. orožjem, pravi nemški dnevnik »Hamburger Fremden Blati«.
Italijanska vojna mornarica je v dosedanjih bojih izgubila vsega 754 častnikov in mornarjev. Od tega jih je padlo 322, izginilo 283, ranjenih pa je bilo 149, pravi uradno poročilo italijanskega vrhovnega poveljstva.
Bodoča Francija bo bolj kmetijska kakor industrijska. Z Nemčijo in Italijo bo sklenila obsežen gospodarski sporazum, kar bo koristilo zlasti Nemčiji in Franciji. V tem smislu je treba takoj začeli pogajanja, zahteva nekdanje glasilo francoskih framasonov »Oevre«, v katerem je do nedavnega priobčevala svoje prerokbe o Nemčiji slovito gosoa Tabouisjeva.
Angleško mornariško ministrstvo sporoča, da se je
13.000	tonska pomožna ladia »Van' Dijk« potopila ob norveški obali 10. julija. Utonila sta dva častnika in oet mornarjev.
Angleška vlada ni Turčiji poslala nobenih predlogov glede nove ureditve nadzorstva nad Dardanelami, je izjavil namestnik angleškega zunanjega ministra Buttler.
Bolgarski zunanji minister Popov je včeraj sprejel italiianrkcga in nemškega poslanika.
Francoska in angleška vlada sta imenovala posebna zastopnika za čim hitrejšo končno ureditev V6eh gospodarskih vprašani, ki ju še vežejo.
Madžarski zunanji minister Czaki je parlamentu poročal o svojih posvetih v Miinchenu in dejal, da Madžarska ne želi nikomur zadati neozdravljivih ran, marveč hoče pridobivati prijatelje namesto sovražnikov. Upa, da nihče ne bo oviral njenih miroljubnih namenov, ker bo v tem primeru imel Madžarsko proti sebi.
Italijanski letalski napad na Aleksandrifo
Nekje v Italiji, dne 17.
italijansko poročilo se glasi: "Nelca italijanska
lija. Včerajšnje
sčilo se glasi: N podmornica je potonila veliko cisternsko" ladjo v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Nad Malto je prišlo do spopada med našimi in sovražnimi letali. Zbiti sta bili dve sovražni letali, eno naše letalo pa se ni vrnilo. Naša letala so izvedla nov uspešen napad na pristanišče v Aleksandriji. V severni Afriki so naša letala bombardirala uspešno letališča in skladišča v Marsa Matruhu in Sidi Baraniu. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. Sovražnik je poskušal izvesti napade na naše postojanke, severno od Kapuzze. Tega napada se je udeleževalo 50 tankov. Vsi napadi so bili odbiti. Sovražna letala so ponoči ponovila napad na Tobruk, ne da bi povzročila kaj škode. V Vzhodni Afriki so domačinske čete osvojile Ghezzan. Zaplenjena je bila britanska zastava ter mnogo pušk in streliva. Prebivalstvo je izjavilo svojo vdanost z navdušenjem. V Keniji nupredujejo naše čete v angleškem delu Mojale, kjer so zasedle važne postojanke. Poskusi sovražnih letal, da bi izvedla jiolet nad Asmaro in Asa-bom, so se ponesrečili. Povzročena škoda je neznatna. Eno sovražno letalo je bilo zbito. Ena naša podmornica se ni vrnila v svoje oporišče.
a po
Aleksandrija, 18. julija. Reuter. Včeraj ponoči je_ prišlo do letalskega napada na Aleksandrijo, v katerem je sodelovalo več sovraž-
nih letal. Protiletalsko topništvo je hitro streljalo. Letala so vrgla nekaj bomb. Podatki > Škodi še niso znani.
Spet veliko zabave in razvedrila na vrtu
»
ZVEZDE
«
pri SllOVIto - telefon 45-54
V primeru slabega vremena se bo vi šil progržm v petek 19. t. m. ob 9. zvečer
Člani beograjskega »Malega gledališča« bodo v primeru
lepega vremena DANES 18. Julija
nastopili z nekoliko solo točkami, dueti in odlomki iz Nuši-čevih komedij. Poleg ostalega programa poje naša mlada pevka gdč. Tea Lovrenčič, članica zagrebške in beograjske radijske postaje in ljubljanska rojakinja gosoa Marta Repovš-Radmsnovič, članica zaeret). gledališča. Začetek ob 21. url. Umetniki »Malega beograjskega gledališča« se priporočajo cenjenemu občinstvu za obilen obisk. Prosimo, da kupite pravočasno vstopnice po 10'— din in si rezervirate mize.
Po programu ples In domače pesmi.
Dobili smo uredbo o popolni
fakulteti v Ljubljani
Ljubljana od včeraj do danes
Ljubljana, 18. julija.
Novi prosvetni minister dr. Anton Korošec je pravkar predpisal uredbo o postopnem odpiranju semestrov, od petega pa do desetega, za medicinsko fakulteto v Ljubljani. S tem smo Slovenci končno vendarle dobili popolno medicinsko fakulteto, ki je bila nujno potrebna. Leta 1943 bodo poslovali na tej fakulteti že vsi oddelki.
Po tej uredbi se bo postopno odpiranje nadaljnjih semestrov izvršilo tako, da se bo od zimskega semestra 1940-41 pa do letnega semestra
1942-43 in zaključno vsak semester odprl po en nov semester. Tako se bo v zimskem semestru
1943-44 pričel na medicinski fakulteti v Ljubljani popoln pouk vseh 10 semestrov. Pouk in izpiti se bodo tudi v semestrih, ki se bodo odprli, izvajali po predpisih uredbe o medicinski fakulteti vseučilišč v Belgradu. Zagrebu in Ljubljani, tako da slušatelji ne bodo mogli polagati izpitov iz predmetov, ki se predavajo v semestri«, ki še niso odprti.
Zaradi postopnega odpiranja novih semestrov
na medicinski fakulteti v Ljubljani se bodo na isti fakulteti odprli naslednji znanstveni zavodi:
V šolskem letu 1940-41 patološko-anatomski institut, interna klinika, kirurška klinika, fizikalni
institut.
V letu 1941-42 centralni rentgenološki institut, institut za radio-terapijo, institut za farmokologijo in toksikologijo, higienski ra bakteriološki institut, dermatovenerološka klinika, klinika za nalezljive bolezni, klinika za psihiatrijo in nevrologijo, klinika za ginekologijo in obstetricijo, ortopedična klinika, zavod za fizikalno terapijo in balneologijo.
V letu 1942-43 zavod za sodno medicino in kriminalistiko, klinika za očesne bolezni, pediotrič-na klinika in otorinolaringološka klinika in odonto-stonaloška klinika.
Vse klinike, ki se bodo po tej uredbi odprle, bodo imele začasno svoje prostore v splošni bolnišnici v Ljubljani. S to uredbo, ki bo v kratkem objavljena v »Službenih novinah«, je ljubljansko vseučilišče po zaslugi naših predstavnikov v vladi, predvsem pa g. ministra dr. Korošca, postalo popolno ter se bo odslej lahko nemoteno razvijalo.
Neurje povzročilo nad 100 milijonov škode
Obupanost med prebivalstvom - Medardov režim končal s hudim nalivom - Nekaj vremenske statistike
Ljubljana, 18. julija. _ mesecev. Letos smo zaznamovali v Ljubljani 76
deževnih dni s 514.3 mm padavin, lani smo imeli prvo polletje še deževnejše. Bilo je namreč 78 deževnih dni s 727.7 mm padavin.
Toda lani nismo bili tako obupani zaradi letine, ko letos. Navadno so meseci februar, marec in april najbolj suhi. Leto 1938 pa je bilo v svoji prvi polovici prav suho in dobro. Imeli smo v prvih 6 mesecih samo 55 deževnih dni s 415.6 mm dežja. Tako smo to leto imeli junija samo 9 deževnih dni in 27.5 mm dežja. Junij pa je bil to leto prav vroč. Bil je mesec zelo ugoden za kopalno sezono. Prav na Vidov dan 28. junija je bila 1938 najvišja toplota: 32.6° C nad ničlo. Katastrofalno pa je bilo leto 1937 v pogledu dežja odnosno drugih padavin. V prvih 6 mesecih je to leto bilo 979 mm dežja. Imeli smo kar 104 deževne dneve. Takratni junij je daleč prekosil glede dežja vse druge junije v zadnjih letil>. To leto je bilo junija 18 deževnih dni s 234.5 mm dežja. Bil pa je drugače tudi vroč mesec. V začetku junija smo imeli kar 30.5°C nad ničlo. Kronist bi lahko navajal še mnogo drugih vremenskih zanimivosti. Že iz tega vidimo, da ljudje zaradi slabega vremena ne bi smeli toliko tarnati in obupavati.
Da začnemo pri Medardu! Prav danes je zadnji dan Medardovega vremenskega režima. Končal je z močnim jutranjim nalivom, ko je takole okoli 6.45 začelo nad mestom in okolico silovito liti. Bila je poštena ploha, ki ni kmalu
Erenehala. Ta naliv je povzročil, da je začela jubljanica naglo naraščati ter je okoli 9 dopoldne pri Fužinah že narasla za 9 cm. Hujše plohe so se vrstile okoli Polhovega gradca, Vrhnike in po Notranjskem. Zjutraj je bila dolenjska tramvajska proga po mnogih mestih popolnoma pod vodo in je bila cesta spremenjena v potok. Ljudje, ki so hiteli po svojih poslih in v službe, so bili popolnoma premočeni in naravno, da je bil vsak tramvajski voz nabito poln, da se kronist tako vsakdanje izrazi. Drugi ljudje namreč pravijo, da je bil natrpan.
Zaradi neprestanega deževja, ko ne morejo pridelki zaradi nizke toplote in neviht pravilno in naravno dobro uspevati, se je prebi-°'“ut&lstva po mnogih krajih polastila velika obu-• panost. Sedaj bi bila na mestu lepa žetev pše-d*n#Sije in drugih žit. Vsa žita so še vedno popolnoma zelena in' nedozorela. Hudo je to! Nekateri kmetje so začeli zelena žita kar kositi, ker v svojem obupu ne pričakujejo, da bi jim žita prinesla zaželjene pridelke. Vse obupuje! Tudi mi delovni ljudje, ki smo navezani na dobre letine, gledamo skeptično v bodočnost. Ali bomo imeli dovolj kruna?
Še ni končan splošen pregled, še niso sestavljeni vsi statistični podatki, kakšno in kolikšno škodo so letošnja neurja povzročila našemu kmetu, našemu vinogradniku, našemu sadjarju. Toliko že kaže splošen pregled, da so neurja s točo napravila po raznih krajih Slovenije skupno škodo že nad 100 milijonov din. Letos so udarjeni n. pr. kraji po nevihtah, ki že dolga leta niso kaj takega doživeli in ki so vedno računali na čedne dohodke. Kaj naj porečemo o škodah, ki jo je predvčerajšnja toča napravila v Savinjski dolini po raznih hmelj-nikih? Značilno je, da kljub večnim nalivom, kljub deževju niso bile letos še nikjer kata-strofalnejše povodnji v Sloveniji.	,
Že včeraj smo omenili, da smo imeli do včeraj v tem mesecu 11 deževnih dni s 74 mm dežja. Lanski julij je imel vsega samo 9 deževnih dni s 63.4 mm dežja. Torej je letošnji julij že davno prekosil lanskega! Po zapiskih meteorološkega zavoda smo letos imeli najvišjo toploto v maju, namreč 25. kar 26.2<* C, v juniju pa 30. junija 28.4° C. Lani je bila julija najvišja toplota 22., namreč 35.6° C nad ničlo. Julij leta 1938 je nasprotno imel 15 deževnih dni s 119.7 milimetri padavin. Tudi julij 1937 je bil zelo deževen. Imeli smo 10 deževnih dni s 166.1 mm dežja. Prav zanimiva je primerjalna vremenska statistika za zadnja tri leta, to je za prvih šest
Neurja, toča En nalivi tudi v drugih delih države
Predvčerajšnjim ni bila samo Slovenija deležna strahot neurja s točo, temveč je zlo prizadelo tudi številne hrvaške in dalmatinske kraje. V Bosni pa je bilo celo tako strašno neurje, da je vrglo blizu Travnika tovorni vlak s tira. Okrog Banjaluke je vihar polomil drevje, razkrival strehe, uničil vse poljske nasade in sadno drevje ter potrgal vse telefonske in električne žive. Pravo pustošenje je doseglo tudi kraje okrog Gline in Virginmosta. Tam je padala tudi silno debela toča, ki je zabila v tla vse, kar je na polju rastlo. Okrog Gospiča v Liki je uničeno vse, za kar so se ljudje v potu svojega obraza trudili. Ti siromašni kraji so ostali brez vsega. Navezani so zgolj na podporo oblasti. Pri Travniku pa je vihar zgrabil tovorni vlak in ga prekucnil. 13 vagonov je obležalo, pet železničarjev pa je odneslo težje poškodbe. Zraven tega kraja pa se je prevrnil na progo brzojavni drog in sprožil tudi velikansko skalo, ki je zasula progo in popolnoma raztrgala tir. Promet bo najmanj tri dni nemogoč.
Tudi iz drugih krajev prihajajo porazna poročila o strašanski škodi, ki jo je neurje naredilo. V Dalmaciji pa so doživeli nenavaden pojav, da je nenadno nastopila v morju plima,
Ljudje pravijo, da je sreča opoteča — pa je vreme tudi. Včeraj zjutraj je bilo najprej oblačno, nato 6e je postopoma vedrilo, pa so se spet tu pa tam na obzoru pokazali oblaki, ki so napovedovali hudo uro. Toda burja je pregnala z neba trope, ki niso napovedovale nič dobrega. Sveže je postalo in prijetno, krepak veter je očistil svod, da je bil proti večeru že brez oblačka. Čudno lepe so bile Kamniške. Po zlati zarji in po dnevu, ki je pozno ohranil svetlost, je prišla noč, bela kakor poldne, in svet, ki se je kopal v mesečini, je kazal polja, loke in gozdove v mikavni skrivnostnosti, ki je bila mešanica sanj in resničnosti. Visoko na nebu so tenke preje oblakov od časa do časa skrile mesec, da je s svojo milo lučjo potem še lepše obsijal speče livade tja proti Krimu, drobne rosne meglice, ki so jih prekrivale in ogromni rožnati oblak, ki je kakor privid visel nad kraji, kjer je oko slutilo kamniške gore. Kadar je srebrnkasta lisa šla čez mesec, se je kakor neskončno rahel pečat vtisnil vanjo sij, večni napovedovalec vremenske spremembe. Vendar nihče, ki je v pozni uri spešil korake proti domu, ali ki mu lepa noč ni dala spati, da je vstal, se naslonil na okno in strmel v spečo pokrajino, ni mislil, ko je gledal ta sij, da bi se vreme utegnilo spremeniti že tako naglo, zlasti ne. ker zdaj nismo novembra ali aprila meseca, ampak sredi julija, ko se šteje, da bi vreme moralo biti najsta-novitnejše.
Kako pa so davi prisluhnili ljudje, ko jih je prebudil šumot dežja in sveži, vlažni hlad. ki je šilil v sobo skozi okno! Dež je prasketal, goste kaplje so tolkle po tleh, zaspano je bilo jutro in sivo. Naliv je bil močan in silovit, tako da so ljudje, ki so morali v službo, le neradi stopali izpod strehe ter se na milost in nemilost izročali slabemu vremenu. V takem ne zaleže noben »nepremočljivi« plašč, skozi dežnik prši mokrota — še najboljša je debela zimska suknja. Vesel je, kdor ima škornje, saj se mu ni treha zmočiti do kolen. Dež še kar pridno gre, zdaj sicer ne tako silovito, kakor je šel navsezgodaj, gre pa še kar pošteno. Kdo ve, če danes ne bo še ves dan nagajal. Sicer je že čutiti nekoliko vetra — ko to pišemo — in ta bi utegnil le ustaviti naliv in zapreti nebeške zatvornice. Kar »hecno« se zdi hudomušnemu človeku, ki je včeraj iz tolikih ust slišal napoved, da bo današnji dan kakor nalašč pripraven za kopanje. Spet so nekateri delali račun brez krčmarja. Je že tako, da ljudje obračamo, rado pa se obrne čisto drugače kakor smo bili pričakovali.
Medardov dan je bil osmega julija, kajne? Katerega julija pa pišemo danes? Osemnajstega! Po tem takem se danes izteče štirideset dni, kolikor po ljudski izkušnji njegov »kabinet« suče žezlo. Nemara, da se letos Medard od nas poslavlja prav s temle zadnjim hudim nalivom, ki nas je obiskal davi — jutri pa bo morda že začelo lepo, stanovitno in vroče poletno vreme, ki si ga pri nas že vsi tako želimo. Upajmo, da se v tem pričakovanju ne bomo zmotili!
Kam neki se je preselil »&eropag«
Vsak Ljubljančan, ki ga je kdaj pot zanesla za vodo po nabrežju od Prešerna proti Zmajskemu mostu ali pa v obratni smeri, se ve spomniti, da je tam v bližini tiste ozke poti, ki se ji pravi Čreslo, ob katerikoli dnevni uri lahko sre.čal svojevrstno »zbornico«, trop možakov, ki si je krajšal (as s preprostimi debatami in z dolgimi požirki iz zelenih steklenic, v katerih seveda ni ‘bila voda. Marsikdaj so se ti njožje pošteno okadili in potem so poskusili tudi kakšno zaokrožiti ali pa so z omahujočimi koraki od strani priklobuštrali k človeku, ki je šel mimo, ter ga naprosili za cigareto ali pa za dinar, ker da še niso nič jedli. Vsak je poskušal svojo srečo in ob posebno »prosvetljenih« dneh, ko so začutili v sebi dvojno podjetnost, so se pogosto v »dvojkah« ali »trojkah« odpravili tudi oddaljenejše mestne dele, tja, kjer so menili, da jih nihče ne pozna in da bodo zato s prošnjami za »skromno podporico« lažje uspeli. Tam so potem poskušali svojo srečo, kakor je že komu prišlo na misel in kakor se je že komu zazdelo najbolje. Prav pogosto se je ta ali oni izdal za »knapa, ki
kateri je takoj nato sledila oseka. Voda se je tako visoko dvignila, da je zalila na Hvaru tudi vse staro mesto, lluda nesreča se je zgodila tudi v Trogirju. Neki parnik je plima vrgla proti mostu, da se je del mostu podrl.
Silna nevihta nad Mariborom
Maribor, 18. julija.
Davi okoli petih se je razdivjala nad Mariborom in okolico strašna nevihta. — Nebeška artilerija je začela s svojo kanonado in nastopila z vsemi svojimi topovi. Bliskalo se je in treskalo, da je bilo vse mesto pokonci. Večkrat so se bliski vrstili drug za drugim s takšno naglico, da je bilo kar po celo minuto svetlo kot podnevi. Zatem pa je začela padati precej huda toča in zanjo še silen naliv, ki v času, ko to poročamo, še vedno traja.
Kolikor se je moglo ugotoviti, strela ni povzročila niti v mestu, niti v okolici nobene škode, čeprav je neštetokrat udarila — k sreči vselej v strelovode.
je prav ta hip prišel iz Trbovelj, kjer da so mu odpovedali.« Hudo nerodno je postalo možaku, če ga je kdo zagovoril, češ, bežite, bežite, saj vas poznam, tam za vodo se držite!
Lep trop jih je bil včasih, zdaj pa se je njihovo število izredno skrčilo. Dva ali tri, ali pa tudi enega samega še vidimo, kam so šli pa drugi, je vprašanje. Ali so se kaj sprli, ali se jim tamkajšnji »delokrog« in »življenjski prostor« ne zdita več zadostna, kdo ve? Dejstvo je, da je ž njimi izginila tudi ena sicer res ne najlepših, vendar pa kar močno značilnih osebnosti tega konca.
Podraži se le tudi premog
Banska uparava je odobrila tvrdki Trboveljska preniogokopna družba v Ljubljani, da sme prodajati premog in sicer:
iz glavnih rudnikov
Trbovlje, Zagorje, iz		rudnika	iz rudnika
Hrastnik, Rajhenburg		Laško	Kočevje
	po din	po din	po din
kosovec	295.—	320,—	200,—
kockovec	270,—	300.-	180,—
orehovec	230,—	270,—	160,—
grahovec	185,-	190.—	135.—
zdrob	145.—	150.—	115.—
prah	100.-	105,—	—
vse franco vagon rudniška postaja in brez prometnega davka. Iste cene veljajo v trgovini na debelo za preprodajo detailistom oziroma za oddajo na debelo. Na prednje cene velja obvezni margo za preprodajalce in sicer: pri dobavi iz glavnih rudnikov: pri letnem odjemu od 100 ton 40 din po toni kosovca, 35 din po toni kockovca; pri let. odjemu od 500 ton 45 din po toni kosovca, 40 din po toni kockovca in pri letnem odjemu preko 1000 ton 50 din po toni kosovca, 45 din po toni kockovca. Za dobave iz rudnika Kočevje: ne glede na letni odjem 30 din po toni kosovca, 30 din po toni kockovca. Za dobave iz rudnika Laško: za odjem preko 100 ton letno 40 din po toni kosovca. 35 din po toni kockovca; za odjem preko 500 ton 45 din po toni kosovca, 40 din po toni kockovca; za odjem preko 1000 ton letno 50 din po toni kosovca, 45 din po toni kockovca.
Spored tabora Slovenske dijaške zveze v Kamniku
Za članice: od 20. do 23. tm. m..
Za člane: od 24. do 27. t. m.
1. dan zvečer: Prihod v Kamnik, nato v sprevodu do taborne pisarne, zborni pozdrav tabornemu mestu, večerna molitev, počitek. — 2. dan: ob 7.30 sv. maša; 8.15 zajtrk; 9.30 zborovanje I, II; 12 kosilo; 14.45 zborovanje III, IV; 17 »koštrun na ražnju« na vrtu kamniškega župana. Nekje vmes večernice. Ob 19.30 večerja; 20.30 tovariški večer. — 3. dan: ob 7.30 sv. maša; 8.15 zajtrk; 9.30 zborovanje V, VI; 12 kosilo: okrog 14 izlet v Kamniško Bistrico z avtobusi; 19 večerja; 20.30 baklada in kresovanje. — 4. dan: Ob 7.30 sv. maša, nato v sprevodu do kolodvora, zborno slovo od tabornega mesta in odhod iz Kamnika.
Članice in člani SDZ, ki se za tabor še niso prijavili, storite to takoj! — Vsi v zbor — v Kamnik! Na svidenje v tabornem mestu! — Bog, narod, država!	Zvezno	vodstvo	SDZ.
Vremenoslovski balon
Na Pragerskem je vzbudil veliko pozornost balon, ki je ponoči padel na tla v bližini šole. Ko je šla potem zjutraj posestnica Marija Pristovnik iz Sp. Polskave na Pragersko, je našla na travniku poleg šole čudno reč, ki je vzbudila njeno pozornost. Ko je stopila bliže, je videla, da je to manjši balon, ki je bil že napol prazen. Na spodnji strani balona so bili pritrjeni razni aparati ter kaseta s pismom, v katerem je napisano, da je spustil balon v zrak meteorološki in aeronavtični observatorij v Lindbergu, okraj Beskow v Nemčiji. Najditelj se naproša, da odpošlje aparat na omenjeni naslov ter se mu za to obljublja lepa nagrada. Pristovnikova je zanesla balon z aparati na orožniško postajo na Pragerskem, orožniki pa so ga poslali v Maribor na okrajno načelstvo, ki bo poskrbelo, da bo dobil observatorij v Lindbergu aparate nazaj.
Ko je branil domačijo, se je opekel
Maribor, 17. julija.
V Braslovčah pri Polenšaku v Slov. goricah je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Franca Potočnika. Ker je bil vroč dan in zelo vetrovno, je ogenj bliskovito zajel celo zgradbo ter je našel dovolj hraniva v nakopičenem senu. Iskre je zaneslo z gorečega poslopja na hišo, ki se je tudi vnela ter je zgorela do tal. Domači so reševali, kar se je dalo. Pri obrambi svojega imetja pa je zadela 29 letnega gospodarja Franca Potočnika huda nesreča. Goreče tramovje se je zrušilo nanj ter so mu plameni ožgali obraz in obe roki. Nevarno opečenega so pripeljali v bolnišnico.
■
ZGREŠENI STREL
»Sobarica! Saj res,« je zakričala gospa Aple vsa zasopla od tekanja. »Ona je bila, ona! Ona je kriknila! Sobarica!«
Vsi so znova začeli iskati sobarico. V prizemlju je ni bilo. Vsi so jo udarili 6pet v prvo nadstropje, pa tudi tam je niso v nobeni sobi našli. Nenadoma se je zaslišal Edwiiwv glas:
»Kam peljejo ta vrata ? Zaklenjena so.«
Butal je v mala vrata, ki so bila nasproti igralnice. Peel se mu je približal.
»To so vrata v kopalnico tega nadstropja. Nikdar niso zaprta,« je nenadoma pojasnil.
Razbite vrata,« je ukazal Staridge.
Dvojčka sta se skupaj vrgla na vrata, d}:t iso začela popuščati. Po drugem naskoku je ključavnica popustila in vrata so se napol odprla. Terry je prvi vstopil noter in obstal kot začaran.
»Kaj je?« je razburjeno vprašala Al-lice.
Terry ni nič odgovoril, ker sc mu je beseda zataknila v grlu.. Bandillo se je privlekel v kopalnico in na pragu obstal. Napol sklonjen čez rob banje je ležal Hubert Ruvan. Pod njim je bila luža krvi. Zraven umivalnika pa je ležala nezavestna e obari c*.
Z drhtečimi rokami je tajnik dvignil Hubertovo glavo ter jo po kratkem času spet spustil, nato pa odšel s Terryjem iz kopalnice.
Tistim, ki so razburjeni čakali pred vratmi, je na kratko rokel:
»Gospod Hubert je umorjen. Grem obvestit policijo!«
Četrto poglavje.
Kdo je morilec?
Dva policijska avtomobila sta se ustavila pred vhodom v gradič. Policijski narednik, ki je slal na straži, je vprašal:
»Nadzornik Slad?«
»Da«, je odgovoril neki glas iz avtomobila in takoj nato je skočil iz vozila Anthony Slad iz Scotland Yarda, oddelek X2. Potisnil je klobuk na oči ter dvignil ovratnik svojega suknjiča.
»Kdo je prevzel predhodno preiskavo?« je vprašal detektiv.
»Nadzornik Calam od tukajšnje krajevne polioije.«
»Povejte mu. da 6cni tukaj.«
Dva kriminalna nadzornika, eden od krajevne policije, drugi pa iz Scotland Yarda sta se debila v pokojnikovi delovni sobi. Pristojni zdravnik je pisal proto-
kol, poleg njega pa je tudi Calan držal svojo beležnico v rokah.
»Slad?« je vprašal detektiva. »Drago mi je. Jaz sem Calatn«
»Moj pomočnik narednik Clinetoo,« je predstavil Slad svojega spremljevalca. »Pripeljal sem še dva, ki čakata zunaj. Ali mi imate še kaj povedati prej, preden začnemo s tehničnimi posnetki?«
»Ali nam imate kaj povedati, doktor?« se je obrnil Calam k zdravniku.
»Nič nujnega, gospod Calam,« je odgovoril zdravnik. »Zaboden v hrbet, več za sedaj ni mogoče ugotoviti. Spreten sunek: smrt je nastopila takoj. Dekle je bila onesveščena z nekim topim predmetom. Poškodba ni huda, le strah bo imel morebiti kvarne posledice.«
Slad se je obrnil h Calamu:
»Kakšno dekle? Nihče mi ni ničesar povedal o dekletu, ko sem po telefonu dobil obvestilo,«
»Čudna stvar je vse skupaj, Slad. Vsa stvar je nenavadna. Boljše je, da počakamo, da bo dekle moglo podati svojo izpoved. Ona je tukaj sobarica in takoj sem opazil, da neki strežaj brenči za njo. Morebiti bi bilo treba vso stvar s te strani zagrabiti.«
»Kje je sedaj Hubert Ruvan?« je vprašal nadzornik iz Scoitland Yarda.
Njegovi posmrtni ostanki so 6edaj v spalnici,« mu je z lahnim nasmeškom odgovoril zdravnik.
Preden je Slad mogel sploh kaj pri pomniti k temu, da so mrliča odnesti 6 kraja zločina, je Calam pojasnil?
»Kraj, kjer smo ga našli, je označen z rdečo kredo.«
»Dobro,« je rekel Slad. »Jaz bom odšel gori, da bom videl truplo, nato pa bomo začeli zasliševati dekle, nato pa vse ostale.«
Obrnil se je k Ciine tonu:
»Pojdite z menoj! Sheldron pa naj stopa za nam*.«
Mrlič je ležal na postelji v spalnici, ki je bila vsa v beli in zlati barvi. Truplo je bilo že čisto mrzlo, poteze pa so bile zelo stroge. Roki sta bili odprti, prsti pa nekoliko skrčeni, kakor da bi prav sedaj izpustili dušo.
»Fotografirajte, Sheldron!«
Policijski fotograf je naredil šest slik. Slad je nato začel preiskovati truplo. Z močnim povečevalnim 6teklom si je ogledal vse telo ubitega, njegovo rano in tisti del obleke, kjer je orožje prodrlo v telo.
»Ali je to orožje?« je vprašal Cala-ma, ki je radovedno spremljal njegovo delo, in pokazal nož, ki je ležal na mizi. Rezilo je bilo zavito v brisačo. Ko mi’ je Calam pritrdil, je ukazal svojemu spremljevalcu:
»Poiščite na njem morebitne prstne odtise!«
Medtem ko 6e je Clineton bavil z nožem, je Slad v družbi Calama zapustil sobo in odšel v kopalnico.
»Tukaj so ga našli,« je pojasnjeval Calam. »Napol je visel čez kad. Prav gotovo je stal s hrbtom obrnjen proti vratom, ker je ležal z obrazom obrnjen proti banji. Poglejte!«
Policaj, ki je držal stražo, se je umaknil v 6tran in Calam je z robcem na roki pritisnil oa kljuko in 6topil 6 Sladom v kopalnico Poleg banje so bili z rdečo kredo naznačeni obrisi trupla po črnih »n belih ploščicah tlaka.
»Tukaj 60 bile noge,« je rekel Calam. »Čudno, da ni zdrsnil noter,« je pripomnil Slad. »Saj je bil precej težak.«
Calam ni nič odgovoril. Tega se on ni domislil. Pokazal je nato na umivalnik.
»Tukaj pa je našel dekle.«
»Kdo?«
»Bandillo, Ruvanov tajnik. Ta je oba odkril. Kakor sem rekel, gospod Slad, j« vse skupaj silno skrivnostna zadeva.«
»Kje je bila sobarica, ko 6te prišk vi? To je bilo nekako ob devetih?«
»Ne, dve do tri minute pred deseto. Bandillo jo je odpeljal v knjižnico. Čudni ljudje so tukaj zbrani.«
»Zakaj?«
»Hubert Ruvan — on je sin ananega milijonarja Freda Ruvana — ima polno si-mašnih sorodnikov, za katere se zdi, da jih je poiskal po neki odvetniški pisarni. Njegov oče jim je zapustil petdeset tisoč funtov šterlingov, šele danes zvečer pa so zvedeli za to veselo novico, čim jim je odvetnik Staridge obrazložil določila oporoke, 6e je nenadoma zaslišal strašen vrisk. Ruvan je ravno hotel izreči zdravico, pa ga je ta vrisk premotil. Takoj se je nato zaslišal še drugi vrisk. Hubert je stekel ven in nekaj drugih za njim. Četrt ure je trajala dirka, pojanje in velika zmeda. Vsi so iskali osebo, ki je zavriskala.
tu in tam
Pred dvema dnevoma je bila v kmetijskem ministrstvu prva konferenca zastopnikov kmetijskih zadrug ter predstavnikov državnih zavodov, ki imajo poela z izvozom žita ali pa s prehranjevanjem prebivalstva. Razpravljali so o cenah za našo pšenico spričo neprestanih zahtev Vojvodincev, ki hočejo v današnjih časih dobro zaslužiti. Seveda so se oglasili tudi zastopniki potrošnikov in zastopniki iz pasivnih krajev, ki so odločno proti temu, da bi vlada ugodila le nekemu dobro stoječemu delu države, medtem ko naj bi davek v obliki povišanih cen žita plačevali siromaki iz pasivnih krajev. Ti pravijo, da se pridelovalni stroški v Vojvodini niso toliko povišali, da bi smeli iz tega razloga Vojvodinci zahtevati višje cene za pšenico. Če se to zgodi, bodo nastali še drugi momenti, ki bodo povzročili motnje v socialnem in gospodarskem življenju. Brez dvoma je, da bodo delavci takoj zahtevali povišanje mezd, če se bo podražil kruh. Industrijci se tega pojava boje in zato so proti podražitvi žita. Dalje pravijo ljudje iz pasivnih krajev, da bi bilo brezvestno, če bi Vojvodinci zahtevali, naj država sama nosi stroške za pasivne kraje. Poudarjajo tudi, da je država vedno skrbela za pridelovalce pšenice, saj jim je držala cene vedno za 70 do 100% višje, kakor pa so bile v svobodni konkurenci na svetovnih tržiščih. Tudi danes je tako. Tako pravijo na primer, da je v Romuniji pšenica mnogo cenejša in da bi bila cenejša tudi za nas, če bi jo uvozili in povrh vsega plačali tudi carino in druge stroške.
Gospodarski krogi so spričo težav pri dobavah surovin, zlasti pa surovega bombaža sprožili na merodajnih mestih predlog, naj bi vlada pohitela z izvedbo trgovinskegas porazuma s Sovjetsko Rusijo. Zaloge bombaža v naši industriji hitro kopne in zato je treba naglo poskrbeti na drugi strani, da tovarnam ne bo treba ustavljati obratov, kar bi seveda imelo za posledico precejšnjo brezposelnost. Trgovinski sporazum s Sovjetsko Rusijo je sicer stopil v veljavo, vendar pa do njegove de-lanske uveljavitve ne more priti prej, dokler se ne odpre v Belgradu sovjetsko trgovinsko predstav-mstvo, ki bo edino pooblaščeno sklepati kupčije ®ed našimi gospodarstveniki in Sovjetsko Rusijo,
Pred nedavnim je hrvaški ban izdal uredbo,
s katero je nanovo uredil vprašanje avtonomije zagrebškega vseučilišča. Nova uredba je v nekaterih stvareh omejila avtonomijo vseučilišča in povečala pravice hrvaškega bana pri potrjevanju rektorja in rednih profesorjev. Čim pa je bil kmalu nato izvoljen novi rektor dr. Ivšič, je takoj prišlo na dnevni red vprašanje, kako v sporazumu z banom vsa ta vprašanja urediti na način, ki ne bo žalil starih pravic vseučilišča, obenem pa da banu nekaj pravic pri univerzi. Rektor dr. Ivšič je imel na banski oblasti že več sestankov z banom in podbanom in je verjetno, da bo sporazum dosežen.
Tobačne nasade je ukazal zavarovati proti toči
hrvaški ban. Ta odredba bo veljala za vse področje hrvaške banovine. Zavarovanje bo 'prevzel zavod za zavarovanje pri banski oblasti, ki bo s pomočjo Napredkovih zadrug opravil vse posle. Zavarovanje bo trajalo od nasaditve pa do obiranja. Višino zavarovalnih prispevkov bo zavod izračunal in nato seznam poslal upravi državnih monopolov. Zavarovalniško premijo bodo določili po kosmati vrednosti prodanega tobaka. Tobak pa bo zavarovan zgolj proti toči, ne pa proti drugim vre-ntmenskim nezgodam, kakor 60 na primer poplave. Prav tako ne bo zavarovan proti rastlinskim boleznim.
16 leten ženin, ki tehta celih 130 kilogramov,
živi v okolici Djakova. Piše se Adam Schaeffer. Fant je svoji debelosti primerno visok, namreč 180 centimetrov. Nedolgo tega sta mu umrla oče in mati. Ker pa je ostal sam in ima lepo posestvo, je sklenil, da seb o poročil. Izbral si je 18 letno nevesto. Ker pa je za zakon premlad, mora dobiti spregled od oblasti. Tako se je 16 letni orjak obrnil s prošnjo na škofa Akšamoviča, da bi mu dovolil poroko. Verjetne je, da mu bodo ustregli, kajti po zunanjosti je Schaeffer tak, da bi mu nihče ne prisodil mladeniških let, pač pa že lepo starost.
Odkrivanje ponarejalske afere v Zagrebu polagoma napreduje. Policija ima opravka s prebrisanim goljufom Weissom ki noče ničesar povedati o svojih pomagačih. Pač pa je policija dobila v roke star avtomobil, v katerem je bila pri motorju vdelana posebna bakrena škatlica, ki pa je bila tako skrita, da bi je nihče niti pri najbolj podrobnem pregledu ne odkril. Bržkone je to skrivališče služilo tihotapcem za tihotapljenje deviz in zlata. Policija misli, da se je tega avtomobila posluževal Weiss, vendar neposrednega dokaza za to svoje mnenje nima. Kmalu nato je policija prijela tudi nekega Rudolfa Srečka, ki je policiji pokazal sled za ponarejalci. Mož je bil toliko nepreviden^ da se ie skrivaj priplazil v Weissovo stanovanje in sam naredil preiskavo. Bil je tako natančen, da je trgal celo parkete. Mož je po vsej verjetnosti iskal kak-šne obtežilne dokumente, pa najsi bo na^ svoj račun ali pa po nalogu Weissovih pomagačev. Policija ga je zato prijela in bo skušala z njegovo pomočjo odkriti vso mrežo ponarejalcev, ki so ogoljufali zagrebške bogataše za krepke milijone,
... Temelje velikega srednjeveškega mesta blizu Niša je odkril belgrajski profesor dr. Petkovič. Bizantinski zgodovinarji so pisali, da sta bila dva bizantinska cesarja Justin in Justinijan rojena v okolici Niša. Dr. Petkovič je iskal rojstno mesto obeh cesarjev tam, kjer je danes naselbinV ,Cari-čina. Že pet let koplje in odkril je obširne temelje velikega mesta, ki je bilo zgrajeno v 6. stoletju po Kristusu. Mesto je bilo krasno zgrajeno in je imelo tudi več cerkva. Bilo je^sedež nadškofa, ki pa je priznaval rimskega papeža za poglavarja. Dr. Petkovič je odkopal še druge znamenitost, vendar pa ni odkril še nobenega napisa, po katerem bi zatrdno mogel ugotoviti, kako se je tisto mesto imenovalo. Čas nastanka mesta je določil po novcih, ki so jih našli. Mesto so uničili pozneje Slovani, ko so se naseljevali na Balkanu. Izkopanine so tako pomembne, da se je zanje začel zanimati celo Vatikan, ki je izrazil željo, da bi pri izkopavanjih sodeloval.
Eleganten vlomilec je vlomil pred dnevi v
sobo hotela »Aleksandrov dom« v Rogaški blatim >n odnesel nekdanjemu srbskemu mmistru _ etru Pešiču raznih dragocenosti za okroglo 120.100 din. Vlomilec se je v sobo splazil skozi okno in odnesel sploh vse, kar je bilo le količkaj vredno. Pešič je vlom prepozno opazil, da bi mogli ,orc’f" niki izslediti vlomilca, pač pa vsi znaki kažejo, da je vlomil elegantno oblečen moški, ki je imel silno dolge roke, svetle lase in ožgan obraz.
Opij letošnjega pridelka je začel odkupovati v Strumici in v Radovištu jugosl. zavod za opij. Odkup opravlja zastopnik Prizade. Poznavalci pravi.'«, da je letošnji pridelek opija v vsakem pogledu odličen. Vsega skupni ca bo okrog 25.000 kg. Pridelovalci dobe za vsak kilogram po 370 do 400 dinarjev. Lani so bile cene mnogo nižjo.
V IMENU ZAKONA
Film za trdne živceI Ljubezen pomočnica Scotland Yardu in policiji v Berlinu!
Ob 16., 19. in 21. uri Kino Union aa-21
K 40 letnici Vzajemne zavarovalnice
Letos poteka štirideset let, odkar je bila ustanovljena Vzajemna zavarovalnica, največji zavarovalni zavod v Sloveniji, Dne 3. marca 1900 so bila namreč pripravljalnemu odboru dostavljena potrjena pravila. Težke čase je zavod moral prestati, vendar je izšel iz njih zmagoslavno. Bolj ko so mu zavistni elementi nasprotovali in ga skušali ovirati v razmahu ter pri delovanju, lepše se je razvijal in rastel v korist vsega naroda.
Da se je naša Vzajemna zavarovalnica tako mogočno razmahnila, je pripisati v prvi vrsti dejstvu, da se je že skraja pa vse do današnjih dni, ko praznuje svoj ponosni jubilej, najstrožje in najnatančnejše držala zavarovalnih načel ter je ob vsakem posameznem primeru dosledno zaračunavala zadostne premije, s katerimi je lahko pošteno krila škode, ki jih je bilo pričakovati, dalje upravne stroške ter eventualne izredne neznanske škode. Ravnala je tako kakor pač delajo vse zanesljive zavarovalnice, ki s svojim točnim in vestnim poslovanjem pri zavarovancih iz leta v leto neprestano večajo ugled in zaupanje.
Ob štiridesetletnici tudi lahko ugotovimo, da je bila in da je tudi današnji še prav tako Vzajemna zavarovalnica v prvi vrsti zavarovalnica našega malega človeka. Njeni prvi člani so bili zavedni slovenski kmetje, nato pa so se je začeli oklepati tudi obrtniki, meščani in izobraženci. Značilno je, da industrija in velekapital za poslanstvo domače zavarovalnice doslej nista pokazala
nikakršnega razumevanja in smisla, kar pa je tudi seveda povsem razumljivo, saj sta oba po veliki večini v tujih rokah ter sta tedaj tudi kar zadeva zavarovanja, oba oprta na tuje zavarovalnice.
Kako natančno in vestno, pa tudi človekoljubno zavod posluje, na nam pojasni le sam tale primer: lani je bilo pri 936 požarnih škodah samo 5 spornih, pa še pri teh petih je zavod v štirih primerih s svojo prvo cenitvijo nudil zavarovancu več kakor pa mu je zaradi njegove pritožbe pozneje prisodilo razsodišče, ki škodo ocenjuje po svojem svobodnem prevdarku ter brez vplivanja zavarovalnice!
Slovensko ljudstvo vedno močnejše spoznava pomen Vzajemne zavarovalnice in zato se tudi vedno močnejše podaja pod njeno varno in zanesljivo okrilje. Dokaz za to je seveda v prvi vrsti dejstvo, da je Vzajemna zavarovalnica neprestano rasla iz leta v leto ter da je med številnimi zavarovalnimi zavodi, ki dandanes delujejo na ozemlju naše kraljevine, dosegla že častno četrto mesto, medtem ko je v Sloveniji sami daleč najmočnejši splošni zavarovalni zavod, najuglednejša naša ljudska zavarovalnica.
Za štiri desetletnico so Vzajemni zavarovalnici poslale čestitke za ponosni jubilej najuglednejše osebnosti, med njimi tudi prevzv. škof dr. Rožman. Tem številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi še vnaprej delala v blagor in korist vsemu slovenskemu narodu!
»Ti-la, vodo-daj« - kaj pa je to?
Ljubljana, 17. julija.
Ljubljančani imajo za to več razlag. Vendar si ta glas vsak po svoje razlaga, kakor je pač človek in na kakršno sedlo ga je pač Bog postavil.
Gre po cesti laik, to je človek, ki se razume na vse. Mirno gre in boguvdano premišljuje, po čim bodo jutri drva in koga bo odbor za pobijanje draginje na »gavge dal«. Če namreč še ne veste, imamo za gradom pokopališče takih, ki so storili nesrečno smrt na protidraginjskih vešalih. Mimogrede vidi človeka s pipo v ustih. »Ah, si misli, »to je Anglež, ta bo kmalu ,fuČ‘«. V duhu vidi nebo zatemnjeno od letal, naenkrat pa zapiska za njim na vso moč: ti — ta. Ubogi laik poskoči, kakor da bi ga z zobotrebcem dregnil. Mimo njega švigne reševalni avto, ki drvi proti bolnišnici. »Nekoga je zopet obiskala nesreča in treba je hitro z njim v bolnišnico. Vsaka minuta je dragocena«, premišljuje laik in sočustvuje z njim. »Bog ve, kdo je, od kod in kaj je delal, da se je ponesrečil. Da bi vrag te šipel Samo senco sem videl pri oknu, obraza pa nisem mogel prav nič razločiti. Ne vem, ali je ženska ali moški. Če je sam, bo že še nekako, toda če ima ženo in otroke, bo pa res hudo. Bog ve, če ga bodo takoj operirali. Ampak kje bo ležal, ko pravijo, da v bolnišnici ni nobenega prostora. Še bolhe, ki so vendar majhne živalice, se bodo morale ozreti po drugem stanovanju. Da bi revež vsaj posteljo 6 seboj vzel! Pa ne verjamem! Kje pa! Saj ni bilo časa, če se je ponesrečil. Morda mu jo bo pa žena prinesla. Pa je tudi to menda prepovedano Prav gotovo! V tej draginji si še bolnik ne more privoščiti vsake specialitete. Joj, ko bi moj šef vedel, kakšne mi hodijo po glavi, to bi orala! Proč, hudobne misli! Aha, drva, tam sem ostal. Ob takih mislih imam čisto vest. Tudi mojemu šefu rojijo večkrat drvarske misli po glavi. »Joj, gospod kolega,« mi večkrat pravi. »Pomislite, sto petdeset dinarjev meter drv! Koliko svinčnikov bi lahko kupili.« Ker je moj šef, vdano in pokorno prikimam Ker je višji od mene, ima gotovo prav. No, na vse zadnje se pa tudi na drva lahko požvižgam. Postal bom rastlinojedec, ali kakor pravijo, vegetarijanec, in bom jedel samo orehova jederca, kumarce, jabolka in temu podobno zelenjad. Jasno, kaj pa hočem, na vetru se ne da kuhati. Grel se bom pa pozimi dopoldne v pisarni, za popoldne bom pa prosil, če smem delati nadure, seveda zastonj, saj se bom
grel zato. Zame je drvarsko vprašanje rešeno, drugi pa ga rešite, kakor veste in znate. Če ga pa ne morete rešiti sami, pa počakajte, da bodo kontrolirane cene, ker potem boste lahko zmrznili pod kontrolo,
Vidite, laik je pohlevna duša, ker se pač na vse razume. Vse razumeti, vse odpustiti. Ampak strokovnjaki, to so pa vam večji vročeglavci! Le poglejte ga, kako trdo stopa in sršenasto gleda predse. Zdi se, da je muzik, ker tako v ritmu stopa in maha predse v tričetrtinskem taktu. Včasih se prav pomilovalno nasmehne. »Stokrat in stokrat sem rekel in še rečem, da imajo moji preljubi rojaki svinjska ušesa. Veliko terco še zadene, če ga ima.liter. Toda male terce, ha, ha, te pa ne zadene, če mu daš ne vem kaj. Kaj pa kvarta, kvinta, seksta? Ha, ha! O tem še nisem slišal v Ljubljani. Če mu rečeš, naj zapoje, te bo debelo gledal in če ga vprašaš, kaj je, se bo potrkal po prsih: jaz sem Slovan. Slovan, ha, ha! Kdaj pa si še slišal, da je Slovan muzicira! v ter:ah ali v duru! Te preklete harmonike so nam požrle vsak smisel za lepo muziko. Nabijamo tisti vražji dur in ne moremo iz njega. Mol, preljubi moji rojaki, moool, ta vam bo rešil vaša kosmata ušesa, pa ne dur, ki je trd, kakor dren. Kolikokrat sem že trobil tem trdim but...« Vodo — daj, zatrobi naenkrat za njegovim hrbtom. Reševalni avomobil divja proti bolnišnici. »Ah, čista kvarta. Le poslušajte, da boste enkrat vedeli, kaj je sploh kvarta. Kvarta, strela, kvarta, to je nekaj. Samo škoda, da je v Ljubljani en sam reševalni avto. Vsakemu Ljubljančanu bi privezal eno tako hupo, da bi mu trobila kar naprej kvarto. Potem bi se počasi že prikopal tako daieč, da bi zapel kaj več. O, saj bi šlo. Morala bo poseči vmes oblast.«
Za njim pa stopa gospod, velik, s cigaro v ustih in polnih lic. Pa nikar ne mislite, da je to reporter. Reporter je reva. Kvečjemu žuli »Dravo«, ne pa cigaro. Tip reporterja je, da je suh, lahko pa je velik ali majhen. Ta gospod je torej slišal, kako je muzik zatulil: kvarta. »Aha,« si je mislil, »to je pa gotovo neko novo orožje. Uuuu, velika novica. Moram jo hitro povedati naprej.« In glejte, res jo ucvre kar se da proti lokalu, kjer ga čakajo znanci. »Gospoda,« pihne med nje, »izumili so novo orožje. Imenuje se kvarta. To orožje tako strašno cvili, da popokajo ušesa.« Drugi dan že kroži po Ljubljani novica o novem orožju, o kvarti,
Hudo neurje s točo pri Slovenskih Konjicah
Slov. Konjice, 16. julija.
Današnje dopoldne je bilo zelo soparno. Že po ponočnem viharju se je dalo soditi, da dan ne bo potekel brez hude vremenske nezgode. V mir-n*'	vročini	so se pričeli že pred poldnevom
kopičiti temni oblaki za konjiškimi gorami. Iz oblakov se je kmalu začulo hrumenje in grmenje. Ne dolgo potem je nastal vihar, ki je spremenil pokrajino v pozorišče hudega neurja s točo.
Med gostim dežjem se je vsula toča, kot orehi debela, mestoma pa je padala velika kakor kurja jajca. Pustošila je nasade, njive in vrtove. Tolkla je posebno kraje Špitalič, Skedenj, Tolsti vrh, Blato, Konjiško vas, Prežigal, Dražo vas, Tepanje, Pe-rovec in dalje proti Slovenski Bistrici. Manj škode pa je naredila po krajih levo in desno od navedenih vasi. Na prej omenjenem predelu je popolnoma pobelila teren ter je še dolgo po nevihti ležala v kupih pod kapom.
Škoda gre v desettisoče. Mnogo so prizadeti vinogradi, poljski pridelki kakor koruza, krompir, fižol, grah in žito, poškodovani pa so tudi sadovnjaki, kjer je okleščeno mnogo dreves in vrtovi. Tam je zbilo mnogo sočivja.
Iz tega sledi, da je ta vremenska nesreča ljudstvo imenovanih vasi zelo prizadela, ker bodo občutili njene posledice. Podobno se je zgodilo 1. 1936 v občini Lače, vendar, hvala Bogu, sedaj tukaj v malo manjšem obsegu.
Po prvem neurju je sledilo na večer drugo, ki pa se je omejilo zgolj na dež in grom brez druge škode. Ljudstvo se boji bodočih poletnih dni, ki lahko prineso nova, slična presenečenja.
Pogreb žrtve zahrbtnega uboja
Jesenice, 16. julija.
Danes ob 5 popoldne se je izpred mrtvašnice Bratovske skladnice razvil žalni sprevod z žrtvijo nasilnega uboja, 31 letnim samskim preddelavcem Pn Kranjski industrijski družbi, Pintarjem Antonom. Nenavadno velika udeležba ljudi je zgovorno pričala, kako ljudstvo obsoja vsako nasilje nad človeškim življenjem. V sprevodu je bilo 15 vencev, dva prapora strokovne organizacije in sokolska godba. Vse to je spremljalo tovariša na poslednji poti v prerani grob..
Storilci bodo danes predani pristojnemu sodišču v Kranjsko goro, kjer bodo sodnijsko zaslišani.
Drobne izpod Konjiške gore
Podjetje »Alfa« počiva. Pred kratkim je podjetje »Alfa«, d. z o. z., tovarna platnenih čevljev v Slov. Konjicah, ustavila obrat. Kakor izvemo, je to v zvezi s spremembami v vodstvu podjetja. To dejstvo je delavstvo mnogo prizadelo. Podjetje igra tukaj važno gospodarsko vlogo, saj je v času največje produkcije izdelkov bilo zaposlenih preko 100 delavcev, oziroma delavk.
Obramba proti peronospori. Ker je zadnje čase vreme precej nezanesljivo, so se naši vinogradniki pripravili na boj proti peronospori, ki je v preteklih letih mnogo nagajala vinski trti. Doslej se še ni pokazalo, ali je čas njenega slučajnega nastopa že blizu. Na zdravilo in taktiko zdravljenja te trsne bolezni so se naši kmetovalci že priučili.
Sadna letina bo letos slabša kot lani. Na nekaterih sadonosnikih se še kar kaže, vendar tega ne moremo smatrati za kakšen večji plus v našem letošnjem gospodarstvu. Je pač tako, da tudi sadje vsako leto ne more enako obroditi.
Koruzo in krompir {e pokosil
Podgorica pri Grosuplju, Iti. julija.
V našem kraju se obeta to leto dobra letina, izjemo dela le sadje, ki ga bo prav malo, mnogo manj kot druga leta. Kljub hudim nevihtam so ostala polja skoraj neokrnjena, žito žo zori in stebelca se šibijo pod pezo težkega klasja. Tudi koruza in krompir dobro kažeta in slednji je ravno v cvetju.
Tako si naš kmet z zadovoljstvo otira pot s čela ter preganja vsakodnevne skrbi ob pogledu na zlate reke, ki valujejo v vetru in ob veseli kmečki pesmi, ki zagluši grmenje topov v tem strahotnem času in krike tistih, ki padajo za domovino ...
Tu pa tam obišče to idilično življenje tudi nezgoda, a vse se prenese, ako le ta nezgoda ni povzročena po zavisti brezvestneža, ki na podel način skuša uničiti svojega bližnjega, ker mu gre kmetijstvo — po umnejšem gospodarstvu in varčevanju— »bolj po sreči«.
Te dni se je dogodil v Podgorici razburljiv dogodek, katerega žrtev je postal posestnik Kovač iz Podgorice. Ta ima lepo urejeno posestvo. Pred dvema letoma se je priženil ie-sem, kjer pridno gospodari. Ko je pa v jutro na 10. julija vstal in odšel na polje, .ie z žalostjo dozual. ker je mislil sprva, da je le privid: dve njegove najlepši njivi sta bili pokošeni. Na eni je rasla koruza, na drugi pa krompir. .Škoda je precejšnja. Kdo je to storil, bo težko dognati. Biti mora pač velik podlež, ki
Vremensko poročilo »						Slov.	doma«	
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatur« o O'		ss s - t> > „ 25 = »»	C * c c >y = f J	Veter smer, iakostl	Pada- vine	
		X >o = £	33 & - so				a a	vreta
Ljubljana	759-8	25-0	140	89	10	NNEs	7-6	dež
Maribor	758-6	210	13-0	70	10	NW,	5-0	dež
Zagreb	756-t	26-U	15-0	70	10	Wa	8-0	dež
Belgrad	755-7	23-0	15-C	70	7	SWa	—	—
Sarajevo	753-4	25-0	15-0	70	5	NV\ j	—	—
Vis	757-6	23-0	16-0	90	4	NWb	—	—
Splii	7580	27-0	17-0	60	5	0	—	—
Kumbor	756‘1	27-0	22-0	60	5	W,	—	—
Rab	756-4	23*0	16-0	70	6	Wa	—	—
aaarovnik	757 2	27-0	17-0	60	0	NW,	—	—
Vremenska napoved: Deževno vreme.								
Koledar
Danes, četrtek, 18. julija: Miroslav.
Petek, 19. julija: Vincenc, Zlata.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič-Tržaška c. 48.
Zveza bojevikov prireja dne 18. avgusta t, 1. svoj vsakoletni tabor na Brezjah. Ob tej priliki se bodo zopet zbrali vsi tovariši iz bojnih poljan, tovariši skupnega trpljenja in pat udi bratovske in tovariške ljubezni in požrtvovalnosti. Da bo članom Zveze bojevnikov olajšano potopanje na ta tradicionalen tabor, je ministrstvo prometa v principu že odobrilo četrtinsko ceno vožnje iz kraja odhoda na Brezje in nazaj. V to svrho bo Zveza bojevnikov svojim članom izdala na podlagi zakona posebne legitimacije, ki bodo upravičevale člana k ugodnosti četrtinske vožnje. Pozivajo se vsi člani, da svojim krajevnim skupinam takoj prijavijo svojo udeležbo na tem svečanem taboru. Ravno letos bo tabor še pomembnejši kot druga leta.
Odprtje nove pogodbene državne pošte v Uršnih selih. S 1. avgustom 1940 bo pričela poslovati nova razredna državna pošta Uršua sela in preneha s tem dnem poslovati istoimenska pomožna pošta. V okoliš te pošte spadajo kraji Uršna sela. Stari Ljuben, Mokute. Dobni dol, Ljuben, Laze iz okoliša Novo mesto, Pajkež, Blaževice, Pleš, Seč in Travni dol iz okoliša pošte Crmošnjice ter Gornje Laze in Radoha iz okoliša pošte Semič. V kraju Uršna sela se bo dostavljala pošta na dom vsak dan razen ob nedeljah in drž. praznikih, v krajih Stari Ljuben, Mokute, Dobni dol. Ljuben, Laze, Pajkež, Blaževice, Pleš, Seč in Travni dol pa ob turkih, četrtkih in sobotah.
»Statistični letopis mesta Ljubljane za 1. 1939« je zbudil pri vseh, ki jim je prišel v reke, največjo pohvalo ter so zato mnogi obžalovali, da tega odličnega dela o glavnem mestu Slovenije ni mogoče kupiti in dobiti po knjigarnah. Da bo pa ustreženo vsem interesentom, je mestni statistični odsek nekaj izvodov letošnjega »Statističnega letopisa za 1. 1939« in tudi še nekaj izvodov lanskega letopisa za 1. 1938 odstopil večjim ljubljanskim knjigarnam brez kakršnega koli dobička. Tako.^hko vsakdo to delo velikega formata s 122 stranmi zelo zanimivega in važnega gradiva kupi v glasnih ljubljanskih knjigarnah za 40 din letošnji, in za 30 din lanski letopis.
Vpisovanje v počitniški ponavljalni tečaj ,za popravne izpite, ki ga prireja Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov v Ljubljani, se vrši še 15. in 16. t. m. dopoldne na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici, vhod z dvorišča. Tečaj se začne v sredo, 17. t. m.
Slovenska dijaška zveza razpisuje I. lahkoatletsko prvenstvo deklet SDZ v Kamniku. Za prvo lahkoatletsko prvenstvo deklet SDZ v Kamniku je vedno večje zanimanje. Dan za dnem prihajajo nove prijave, tako da je njih število že zelo veliko. Posebno tekmujejo med seboj posamezni krožki; vsak bi si rad prisvojil ime prvaka. Naše »Poljanke« že dalje časa pridno trenirajo, zato pa tudi upravičeno pričakujemo odličnih rezultatov. Za njimi ne zaostajajo mnogo ostali krožki. Pa tudi med posameznicami bo borba zelo ostra. Marsikatera si na tihem želi naslova: prvakinja SDZ v lahki atletiki. Toda sreča je opoteča in mnogo jih bo moralo oditi razočaranih.
Tekmovalke se odpeljejo iz Ljubljane v petek, 19. julija popoldne ob 18.44. Po prihodu v Kamnik, naj se vsaka takoj prijavi v taborni pisarni, ki je na Glavnem trgu — Kamniški dom, I. nadstr., kjer se takoj nato sprejemajo prijave. Tekmovanje bo v soboto zjutraj (čas se določi v petek zvečer).
Tekmuje se v sledečih disciplinah: Tek 60 in 100 m. 2. Skok — daljina in višina. 3.	Met —	disk,
krogla, kopje. 4. štafeta 4 krat	100.	5.	Odbojka.
6. Plavanje — prsno 50, 100;	prosto	50,	100;
hrbtno 50, ICO. 7. Štafeta 4 krat	50.
Vse informacije v času tečaja se dobe v taborni pisarni, tako glede hrane, prenočišč itd. Izstopna postaja: Kamnik-mesto. Na postaji bodo reditelji z rdečim trakom na rokavu.
»w»»i
K avtomob Iški nesreči v Lučah
Celje, 16. julija.
Danes je bila na kraju nesreče komisija, ki nam ie poslala sledeče poročilo: šef pravnega oddelka poštne direkcije je na podlagi prič-potnikov samih pri komisiji ugotovil, tla šofer g. C.amberger ni bil vinjen, da ga ne zadene nobena krivda, da se avtobus ni niti zadel ob mostička, čez katera je vozil. Krivda leži na tem, da je cesta zelo oz,ka in da je ob robu ceste, kjer se je zgodila .nesreča, rastla dolga gosta trava, ki je visela preko ceste proti strugi tako, da je bil šofer mnenju, da so tam še trdna tla, pa je zavozil na prazno. Težjih poškodb ni bilo in je bil le eaen potnikov ranjen na dlani, na avtobusu pa razbiti le dve šipi.
To je poročilo komisije. K temu moramo ponovno pribiti, da so poštne razmere na tej avtobusni progi res neznosne in neprimerne zu to važno turistično progo, zlasti nepraktični so vozni listki, ki r<* manan	/«	>,«
dizji««	,(j,»	t in je klic nele vsega pre-
bivulstva, ki je navezano na ta avtobusni promet, temveč tudi letoviščarjem, občin in vseh društev, da se na tej progi uvedejo nove razmere.
se mu ni smililo brez povoda uničiti življenjsko rast mladega bitja in napraviti posestniku tako občutno škodo. Zadevo preiskujejo oroaniM.
Pred 400 leti je napovedal dogodke sedanje vojne
Nostradamusova prerokovanja vzbujajo vedno večje zanimanje
Ves »vet govori zadnje ča6e o znamenitih pre-refcovanjih francoskega učenjaka in zdravnika Mihaela Nostradamus (1503—1566). Ta prerokovanja se namreč s sedanjo vojno čudovito izpopolnjujejo. Nostradamus je vse sedanje velike vojne dogodke že pred 400 leti napovedal. Leta 1555. je iidal svoje slovite »Centuriers«, v katerih je v veraih opisal usodo sveta, zlasti Evrope in vseh večjih evropskih držav za 23 stoletij naprej. 2e za njegovega življenja so 6e nekatera prerokovanja izpolnila, tako na primer smrtna nesreča francoskega kralja Henrika II., ki je bil smrtno ranjen na viteškem turnirju. Nostradamus je napovedal potem francosko revolucijo, smrt Ludvika XVI., U6odo Napoleona I. in Napoleona III., usodo raznih drugih evropskih vladarjev.
Najbolj zanimive pa so njegove prerokbe za sedanjo dobo. Tako je napovedal svetovno vojno ter emago Antante, odstop Viljema I., razpad Avstrije, potem ustanovitev in polom Zveze narodov, umor našega kralja Aleksandra v Marseillu, nastop
v a v
ljudske fronte v Franciji ter Špan. revolucijo, za katero je do dneva natančno napovedal pričetek in kcnec ter poraz španskih revolucijonarjev. Še bolj čudovito so pa njegove napovedi o sedanji vojni. Prerokoval je zasedbo Čehoslovaške, poraz Poljske, propad Francije, o kateri pravi, da ji bodo Nemci na Moselli prebili zid, katerega si je zgradila ob Renu — kar je popolnoma točno. Prav tako presenetljivo je napovedal nastop Mussolinija, Hitlerja, Stalina in usodo njihovih držav. Opisal je tudi uporabo sodobnih vojnih sredstev, letal, motorjev, podmornic, iznajdbe radia, elektrike itd. Silno so zanimiva njegova prerokovanja o bodočnosti. Z Nostradamusovimi prerokbami, ki jih v originalu hranijo v vatikanski knjižnici, so se bavili in jih razlagali znameniti učeniakj. Izzvale 60 razne prepire med njimi, mnogi so 6e iz njih norčevali, v sedanji vojni pa vid-mo da je imel mož že pred 400 leti čisto prav, kajti dosedaj so 6e še V6e njegove napovedi do pičice izpolnile. Knjige z njegovimi napovedbami so že izšle v vseh evropskih jezikih.
Moč turškega vojnega brodovja in vojske
Turško brodovje je zelo sodobno, čeprav ne ravno ogromno, turški vojak pa je po mnenju generala Weyganda - »vojak brez napake«
Del turškega vojnega brodovja.
•Je se uresničijo poročila, ki govore o ruskih pripravah za napad na Dardanele, poročila, ki so jih sicer na pristojnih straneh odločno zanikali, pa v evropski javnosti še kljub temu še vedno stražijo, potem se bomo lahko prepričali tudi o tem, kakšna j« dejanska moč turške vojne mornarice, ki bi v t*in,l'primeru igrala vsekakor najvažnejšo vlogo. O tet"momarici, ki se o njej drugače bore malo sliši,
&je bilo vendar le možno zbrati nekaj podatkov, v glavnem obsegajo naslednje:
Največia turška vojna ladja je oklopnica »Ja-viiz«. Je to nekdanja nemška 23.000-tonska oklop-nica, ki se je proslavila že v svetovni vojni pri •popadih za Dardanele in ki so jo v zadnjih letih modernizirali. Predvsem so nanjo postavili močnejše topove kalibra 305 mm. Ima zelo močan oklep, nad tisoč mož posadke, doseči pa more hitr06t 27 vozlov na uro Turčija ima dalje križrki »Hamidija« ta »Medžidij«. Vsaka ima po 3.500 ton nosilnosti in je opremljena z najsodobnejšimi topovi. Torpedno brodovje šteje Štiri sodobno zgrajene rušilce po 1.250 ton. pet starih torpedovk po 250 ton in nekaj modernih motornih torpedovk. Podmornic ima trinajst a skupno tonažo 10.000 ton. Vse so modeme, po svoji izdelavi pa so raznega izvora: holandske, italijanske, angleške in nemške. Pred nekaj meseci sta bila izdelana dva minonosca in 6la tudi prvovrstna, razen teh dveh pa imajo Turki še enega etarega. Temu brodovju je treba prišteti še okrog 30 manjših ladij. Skupaj ima turško brodovje okrog
50.000	ton, v načrtu imajo zgraditev še precejšnjega Števila novih ladij.
Razumljivo, da turška mornarica ne bi zadostovala, če bi imela opraviti z nasprotnikom, ki bi
lahko napadel na vseh turških obalah. Vsa sreča pa je v tem, da vlada med posameznimi državami radi Dardanel tako veliko nasprostvo, da bi dobila Turčija v primeru napada takoj zaveznika. Turška vojna mornarica bi v tem primeru bramila samo sredozemsko-egejsko ali pa samo svojo črnomorsko obalo.
Osrednje zbirališče ki oporišče turške vojne mornarice je samo v Dardanelah in Marmarstkem morju, ker more od tu vse brodovje takoj odpluti skozi Kum-Kale ali pa 6ko.zi Bospor, kakor bi pač zahteval položaj.
Veliko vlogo pri obrambi Dardanel igra tudi turška armada, ki šteje v mirnem času 200.000 mož, v vojni pa do 1,500.000. O turškem vojaku je izjavil general Weygand, da je »vojak brez napake«. Armada je skora/j vsa motorizirana, kar je v sodobni vojni odločilnega pomena in najmodernejše opremljena. Močno in sodobno je tudi letalstvo, ki šteje nad 1000 letal.
Mlada neroda. Sinko *e vrača z očetom, ki trdo drži denar pod palcem, od maše, med katero je bila zbirka za zamorčke. Sinko: »Oče, zamorčki nimajo obleke, kaj ne?« — Oče: »Tako je.« — Sinko: »Kam pa bodo prišili tisti gumb, ki ste ga spustili v puščico?«
Vojaška. »Nikdar se ne bližajte konjem od zadaj, ne da bi jih ogovorili«, je razlagal podporočnik rekrutom, »sicer konji obrcajo vaše butice, da bomo imeli samo kruljave konje v hlevu.«
Razdiranje starih trdnjav v Anversu
Dela pri razdiranju starih anverskih trdnjav, ki so se začela pred nekaj časa, hitro napredujejo. Na ta način bodo dobili mnogo nove zemlje, ki jo bodo uporabili za zgraditev velike krožne ceste. Stroški za zgraditev te ceste bodo znašali, kakor izkazuje proračun 150,000.000 frankov. Pri teh delih bo zaposlenih 6000 delavcev tri leta. Tudi dela pri popravljanju uničenega bruseljskega telefonskega omrežja lepo napredujejo. Dela, ki jih izvaja nemška državna pošta, so že toliko napredovala, da je moglo biti že vzpostavljeno večje telefonsko omrežje. Obnavljajo tudi belgijske vodne poti in je med drugim pristanišče v Anversu že pristopno za manjše ladje.
Užitna zemlja
Užitno zemljo imajo prebivalci na Javi, Sumatri, v Siamu, Novi Kaledoniji, Guajani, na Ognjeni zemlji in še drugod. Ta zemlja vsebuje silicij, aluminij in vodo, vse seveda v sorazmeraih količinah. Zemlja je različne barve, barva pa je odvisna od tega, kakšne okside zemlja vsebuje. Pojavlja se v brezlični (amorfni) obliki in njena raza je svetla. Če zemljo daš na jezik, se ti rada prilepi, pomešana z vodo in da fino testo.
Indijci na Javi in Sumatri znajo to zemljo posebno dobro pripraviti. Očistijo jo vseh navlak in nesnage, potem jo pa vržejo v ponev, razrezano na majhne kose, podobne kolačem Ko je spečena, pravijo, da je dobra, vsa jtako trdi raziskovalec Ferrand, ki je na svojem potovanju jedel tako pečeno zemljo.
Zavod za strupene kače
V Sao Paolo v Braziliji imajo zavod, v katerem gojijo strupene kače. Gojijo jih pa zato, da pridobijo iz njihovega strupa protistrup. V tem zavodu živi na stotine kač, raznih vrst in raznih velikosti. Zavod je prejel v 25 letih, odkar obstoji, nad 80.000 kač, večinoma klopotač, katerih strup je petkrat močnejši od strupa drugih kač. Takoj po prejemu nove kače jo polože na tla in ji zadrgnejo zanko okrog vratu. Nato jo z roko primejo za rep. Pred žrelom držijo stekleno posodo posebne vrste. Kača divje zasadi zobe v rob posode in pusti na njem nekaj kapljic strupa — povečini brezbarvno, pri nekaterih tudi mlečno ali rumenkasto tekočino Da odda kača čim več strupa, pritisnejo njene zobe še močno ob posodo. Nato odnesejo v zbirališče in jo pustijo tam tedne dolgo brez hrane. Kače lahko živijo mesece brez vsake hrane. Po dveh do štirih tednih, ko si kača spet nabere dovolj strupa, ji ga zopet odvzamejo. To se večkrat ponavlja.
Enoten načrt za obnovitev španskih porušenih mest
V Madrid je prispelo 118 predsednikov občin iz onih španskih mest, ki so bila za časa državljanske vojne razrušena. Poklical jih je državni poglavar general Franco, da se posvetujejo o načrtu za enotno zgraditev teh mest. Pri tej priliki so v spremstvu madridskih občinskih uradnikov obiskali tudi razstavo, na kateri razkazujejo načrte in osnutke za zgraditev teh porušenih mest.
Nove nemške lokomotive za gorske proge
Tovarna lokomotiv v Konigsdorfu je začela izdelovati serije lokomotiv za tovorne vlake nemških državnih železnic. Prve lokomotive so bile že izročene prometu. Te lokomotive imajo težo po 120 ton in po 6 osi, motorji pa imajo jakost 4200 konjskih sil z brzino 77 km na uro. Z ozirom na to, da bodo te lokomotive uporabljene v glavnem na gorskih progah, jih bodo spremili s posebnim sistemom zavor z uporabo posebnih električnih zavor.
Rusko železniško omrežje prej in zdaj
Sovjetska peza ima na svojem ozemlju, ki meri 21.2 milij. kvadratnih kilometrov, 85.100 km železniškega omrežja. L. 1913 ga je bilo 53.500 km. Skupna količina blaga, ki je bilo prepeljano po sovjetskih železnicah, je znašala leta 1938 okrog 8.800 vagonov na mesec. V času od leta 1933 do 1938 je bilo zgrajenih okrog 5000 km novih prog in okrog 8000 km novih tirov, s katerimi so bile enotirne proge povečane v dvotirne.
Zlato še beži v Ameriko
Semkaj je prispela angleška ladja »Estern« z 52 milijoni dolarjev zlata angleške banke. Po pisanju »Newyork Herald Tribune« je v tresorjih ameriške banke sedaj čez 7.57 milijard dolarjev zlata iz tujine.
Skladatelji in politika
Znani norveški skladatelj Sindig je imel po radiu predavanje o nemško-norveških odnošajih. To njegovo predavanje je zbudilo veliko pozornost, kajti Sindig je med drugim tudi dejal: Moramo živeti v dobrih odnošajih z Nemčijo, ker je Nemčija mlada, mladina pa ima bodočnost. Kot svoboden norveški narod bomo v bodoče sodelovali in živeli skupno z velikim germanskim narodom. Ko sem v prejšnjih časih to poudarjal, so se mi smejali. Napadali so me, ker sem čutil norveško, in ker sem hotel dobro svoji državi.
Poljaki se lahko poslužujejo vseh potniških vlakov
Nemški tisk je objavil o razmerah na Poljskem tudi naslednje: Nedavno je britanska propaganda trdila, da je upornost na Poljskem proti nemški okupacijski vojski čedalje večja in da so bila izvedena številna sabotažna dejanja na železnicah in v prometu s Sovjetsko Rusijo in da je zaradi tega poljskemu prebivalstvu prepovedano zadrževati se v bližini železniških postaj in železniških prog. S poučene nemške strani sporočajo, da je ta vest spet nov primer širjenja popolnoma izmišljenih vesti. Poljsko prebivalstvo se ne upira in ne sabotira železniškega prometa. Sploh ni ničesar znanega o takšnih dogodkih. Železniški promet s Sovjetsko Rusijo poteka brez vseh ovir. Izmišljena je trditev, da bi bilo poljskemu prebivalstvu prepovedano zadrževati se v bližini železniških postaj. Poljsko prebivalstvo se lahko brez omejitve giblje na postajah in more uporabljati vse potniške vlake. Uslužbenci na vzhodni železnici so do 90% Poljaki, ki prav tako kakor v času poljske države opravljajo svojo službo kot uradniki in delavci.
Ruska znanstvena odprava, v kateri so bili geologi, je odkrila nedaleč od Lubna precejšnja ležišča petroleja.
Letošnji wagnerjev festival v Beyreuthu bo izključno posvečen nemškim vojakom. Posebni vlaki z vojaki že prihajajo v Beyreuth.
Nekaj časa je bil na Madžarskem omejen avtomobilski promet. Ta omejitev je zdaj ponehala in bodo odslej avtomobili lahko svobodno vozili.
Dvojčka. »Mati so dejali, da si podoben rajnkemu bratu dvojčku in da vaju še oni niso mogli razločevati«. — »Res je to, saj še danes ne vedo, kateri izmed naju je prav za prav umrl«.
Dober nasvet. — Jaka: »Priliko imam, da se oženim z bogatim dekletom, za katerega nič ne maram, ali pa z revno deklico, ki jo ljubim. Svetuj mi, Matevž, kaj bi naredil!« — Matevž: »Poslušaj srce in vzemi revno deklico — meni pa daj naslov bogate neveste«
Dolgo življenje. — Mate: »Pravijo, da poročeni možje dalje živijo nego samci.« — Anže: »Slaba reklama! Poročenim se življenje le zdi daljše!«
Lep začetek. — Hudodelec (ki so ga v ponedeljek peljali na vešala): »No, ta teden se je pa zares dobro začel!«
Radio
Program radio Ljubljana
Četrtek, 18. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Napovedi, poročila — 7 15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz Mozartovega carstva (plošče) — 12.50 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Harmoniko igra g. Ivo Podobnikar — 14 Poročila — 19 Napovedi poročila — 19.20 Nac. ura: Železarska industrija v Sloveniji — njena zgodovina in sedanje stanje (Drago Potočnik, Ljubljana) — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Pevski zbor »Sloga« — 21.15 Reproduciran koncert simfonične glasbe
— 22 Napovedi, poročila — 22.15 Citraški trio Vesna.
Drugi programi
Četrtek, 19. julija: Beograd: 19.40 Pesmi — Zagreb: 20 Violinski koncert — Bratislava: 21 Babavna glasba — Praga: 21 Beethovnove skladbe — Sofija: 19 50 Lahka in narodna gl.
— Beromunster: 19.43 Plesna glasba — Budimpešta:	19.45	Odlomki Verdijeve opere »Ri-
goletto« (plošče) — Bukarešta: 20.30 Simf. koncert — Rim-Bari; 20.30 Simf. koncert — Trst-Milan: 19.30 Pis. glasba — Riga: 20.10 Simfonični koncert ruskih komponistov — Sottens: 20.30 Pevski koncert.
u
74
Veliki mufti je bil svetlokožen, rdečelas mož pri še ne 40 letih. Znal se je prijazno vesti, nosil je bleščeče črno obleko in visok fes z ovojem iz bele svile. Pozdravil me je smehljaje v polomljeni angleščini, katere se je ravno bil začel učiti. Ponudil mi je skodelico črne, sirupaste kave in turških cigaret.
Njegova soba je gledala na trg Salomonovega templa, na katerem stoji zdaj slovita Omarjeva mošeja, ki so jo sezidali leta 691 in ki je drugo najsvetejše mesto mohamedanstva. Mošeja stoji na golem skalnatem pomolu. Po izročilu je Abraham na tem mestu pri-pravljal Izaka za daritev in od tu se je dvignil Mohamed v nebo.
Veliki mufti si je z resnim obrazom gladil rdečkasto brado in mi risal stališče Arabcev do verskega in političnega položaja. Po tolmaču je povedal naslednje:
»Ugotavljamo, da iščemo svojo pravico in varnost za svoj narodni obstanek. Zahtevamo, da se izpolnijo jasne obljube, ki so jih Angleži dali 1915 Arabcem glede na neodvisnost arabskih dežela
•	Palestino vred.
Za zdaj so naše najvažnejše pritožbe naslednje:
Prvič si Judje bolj in bolj prilaščujejo orno zemljo. Arabci zaradi tega izgubljajo dow ali pa zaradi omejitve nimajo dovolj zemlje.
Drugič: Čezmerno judovsko doseljevanje je povzročilo obsežno brezposelnost med Arabci in spravilo v deželo boljševiške elemente.
Tretjič: Angleška vladavina ne daje Arabcem nič zastopstva v upravi.
četrtič: Pobirajo se težki davki, da bi z njimi omogočili ureditev judovske narodne države.
Petič: Politika, ki jo Angleži v glavnem izvajajo, je pod globokim judovskim vplivom in ima namen Arabce polagoma izriniti iz Palestine.
Šestič: Palestina je bila nad trinajst stoletij arabska in ni je poti, ki bi zagladila razlike med Arabci in cionisti. Ti morajo sprejeti parlamentarno vlado, v kateri bodo zastopani po svoji številčni moči.
Sedmič: Cilj arabskih prizadevanj je imeti narodno vlado, ki bo po ustavi odgovorna parlamentu.
Osmič: Palestina je vsem mohamedancem sveta, zlasti pa Arabcem. Ne zahtevamo nič drugega kakor prostost, da bi v svoji domovini živeli neodvjsno. Politika, ki hoče ustanoviti za Jude narodno državo v Palestini, bo brez uspeha, ker bodo Arabci in druge mohamedanske države združeno delale proti njej.«
Ko sem zapustil delovno sobo velikega muftija, je kakih dvanajst nepremično stoječih in molčečih šejkov iz Transjordanije polnilo prednjo sobo.
Na moji poti do hotela je ležalo nekaj najsvetejših krajev krščanstva: dolina Jozafat, grob Absalomov, vrl Getzemani, Oljska gora in Via Dolorosa, po kateri je Jezus nesel križ na morišče.
Od Morrisa Marguliesa, tajnika cionistične organizacije v Ameriki, sem pred kratkim dobil naslednje zadnje podatke o sedanjem stališču cionistov:
»Od drugega izgona Judov iz Palestine leta 1870. je vrnitev v Palestino vedno tvorila bistveno sestavino judovskih narodnih prizadevanj. V stoletjih po uničenju Jeruzalema so se Judje v različnih razdobjih vračali v svojo staro domovino. Večina jih je prihajala nazaj z željo, da bi umrli na teh svelih tleh. Judovsko naseljevanje na široki praktični podlagi se je začelo leta 1880.
Po koncu svetovne vojne se je začelo judovsko naseljevanje z vso resnostjo. Ker sta preganjanje in gospodarska stiska Judom v evropskih državah povzročala vedno večje trpljenje, je judovsko priseljevanje od leta do leta naraščalo, dokler ni leta 1935. prišlo v Palestino 61.541 Judov. Konec leta 1935. je judovsko prebivalstvo v de-
želi štelo približno 400.000 duš, ko je leta 1868. znašalo 12.000, 1919 59.000 in 1928 163.000.
Z vrnitvijo te velike množice Judov v Palestino, se je začelo novo gospodarsko in kulturno življenje. Judje, ki so šli na deželo, so dokazali svojo sposobnost za poljedelstvo. Uvedli so spet staro hebrejščino in jo naredili za občevalni jezik. Posebno v zadnjih letih so Judje zaradi velikega števila beguncev iz Nemčije dvignili gospodarsko in industrijsko življenje tako, da Palestina danes izdeluje vse izdelke moderne države.
Po vrnitvi v Palestino skušajo Judje priti do svobodnega življenja, v katerem bodo lahko uživali gospodarsko in politično varnost brez pridržka in omejitev.
Kar pa se tiče uradne politike svetovnega cionizma, je njen namen urediti državo, domovino, v kateri bodo lahko Judje dobili popolne državljanske pravice in sodelovali v življenju države po meri svojega dela in števila. To ne velja samo za Jude v Palestini, temveč tudi za Jude izven nje, katerim je bila namenjena Balfourjeva izjava.
Judje prihajajo s svojimi zahtevami do Palestine iz treh razlogov. Prvič: Zaradi zgodovinskih zvez z deželo.
Drugič: Da mednarodno pravo prizna to zgodovinsko zvezo in tretjič: Judovsko ljudstvo hoče od omikanega sveta pomoči proti preganjanju in zasramovanju, ki je velikim množicam Judov po številnih državah naredilo življenje neznosno. Jndje verujejo, da ima napredna moderna omika dolžnost, da Judom, ki jih druga ljudstva mečejo iz svoje hiše, ustvari prostor v njihovi zgodovinski domovini.
Judovsko vodstvo, ki se zaveda odgovornosti, je že ob različnih prilikah izreklo željo, da bi i Arabci v Palestini odkritosrčno sodelovalo, ker je prepričano, da bo sodelovanje teh dveh ljudstev zagotovilo mir in blagor Svete dežele.
V	preteklih petnajstih letih so Arabci zaradi judovskega priseljevanja imeli nekaj koristi. Plače in življenjska raven so se zaradi zgleda judovskih sosedov dvignile. Od leta 1922. je v Palestino prišlo kakih 275.000 Arabcev v primeri z 250.000 Judi v istem času. Zaradi gospodarskega blagostanja in zaradi zgledov podjetnosti judovskih priseljencev, je narasla podjetnost Arabcev v poljedelstvu in industriji, narasel obseg arabskih kmetij in število arabskih industrijskih panog.
Za Jugoslovansko tiskarno » Ljubljani: Joie Kramarič. — Izdajatelj: tni. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračoma »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta Inozemstvo 25 din. Uredništvo Kopitarjeva ulica 6-IIL Telefon it 4ttoi do 4005. Upra«ai Kopitarjeva ulica i.