Poštnina plačana v gotovini
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 800
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 1.500
; PODUREDNIŠTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 2.500
Trieste, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
I-eto XII. - Štev. 19 (588)	Gorica	-	četrtek	12.	maja	1960	-	Trst	Posamezna	številka	L	30
Starši in organizacije
V nedeljo 8. maja je imel prof. V. Benčič na zborovanju tržaške katol. mladine,
Temni oblaki nad
Morilec Trockega na svobodi
Sv. oče posvetil 14 misijonskih škofov
V nedeljo je sv. oče v baziliki sv. Petra posvetil 14 škofov iz misijonskih pokrajin. Med njimi je bilo 7 pravih črnih Afričanov. To je lik izredne svečanosti, kot je poudaril tudi Janez XXIII., ki ji ni enaki od takrat, ko je Jezus poslal po svetu 12 apostolov. Sv. oče je ob tej priložnosti imel daljši nagovor, v katerem je poudaril tudi zaskrbljenost svojo in Cerkve spričo bližnje vrhunske konference. »V teh tednih je pozornost milijonov ljudi usmerjena, da preiskuje, razlaga, ugiba besede, poteze, dejanja najvišjih zastopnikov velikih narodov, katerih usodo i-majo v svojih rokah, in ki se bodo zbrali, da odločajo o tem, ali naj se mir utrdi ali pa razbije, kar Bog ne daj. Mi kristjani in tudi ti novoposvečeni škofje moramo k
»»vrhom««
že, da ho do tega kljub temu prišlo. Ameriška vlada je ohranila pri vseh težkih obtožbah mirno kri. Sporočila je, da je neko ameriško meteorološko letalo res izginilo 1. maja v bližini turško-sov-jetske meje, vendar se sovjetska ter ameriška verzija še ne povsem strinjata. Ameriška vlada je od Sovjetske zveze zahtevala podrobnejša poročila. Kako se bo zadeva zaključila, bomo videli v prihodnjih dneh.
VOROŠILOVA SO ODŽAGALI
Na zasedanju Vrhovnega sovjeta je Hruščev tudi naznanil, da je Vorošilov prosil, naj ga razrešijo dolžnosti predsednika Sovjetske zveze zaradi zdravja in priletnosti. Za njegovega naslednika so imenovali Leonida Brežneva. — Kar se Vorošilova tiče, odgovarja, da je rahlega zdravja, toda pred leti je podprl skupino Molotova in Ma-lenkova, katero je Hruščev odstranil. Vorošilovu so tedaj baje prizanesli zaradi starosti. Toda sedaj je prišla vrsta tudi nanj. Neomejeni gospodar države postaja vedno bolj Sergej evič Ni kita Hruščev.
** se je vršilo na Kontovelu, zelo globok In stvaren govor o tem, kaj starši priča-^ujejo od organizacij.
^ Zaradi njegove aktualnosti ga tu prinašamo v-celoti. (IJ red.)
Starši, ki želijo v današnjem nemirnem, ^zrvanem času dati otrokom dobro vzgo-■i0’ so zavoljo marsičesa zaskrbljeni.
Rastoča civilizacija z vedno večjim '"aterializmom razbija družinsko skupnost, ^nogokje sta zaposlena oče in mati, za v°Ijo česar je družina le redko skupaj. Neugodno vplivajo tesna in pomanjkljiva stanovanja. Ker so starši pogosto živčni, Se odtegujejo vzgajanju svojih otrok. Med starši in otroci se začne kazati odtujenost.
vidimo dve skrajnosti: strogi starši Pferadi vzgajajo s palico, malobrižni pa rajši dajejo otrokom denar, samo da se M* odkrižajo za en popoldan ali za en večer. Otroci v določeni starosti težijo izpod nadzorstva staršev, ker si želijo širšega sveta. In zdaj se pojavi veliko vprašanje: Kdo jih bo prestregel?
2. Nemalo je danes v družbi mikov, ki vabijo mladega človeka. Vsi jih poznamo: to so razen slabega oz. ničvrednega čtiva kino, televizija, šport, motorizacija, bari, popevke, vsakovrstna družba. Slabih zgledov ne manjka. Vse to pa še podžiga mladega človeka, ki hoče iti svojo pot in išče Svoje lastne uveljavitve.
3. Tukaj, kjer staršem poide moč in oblast, je poklicana organizacija, da pride na pomoč in zajame v svoj krog ■nladega človeka, ki se išče. Danes je ura *a učinkovit nastop organizacije skrajna, Ce nočemo, da vse podere plaz rastoče pomehkuženosti, lahkomiselnosti in razuzdanosti. Vsakdo vidi, da so danes otroci v veliki večini za vsakdanje življenje dotraja preskrbljeni, največkrat še čez me-r°. Nimajo smisla za plemenite žrtve, am-Pak iščejo samo ugodja. Namesto da bi Se utrjevali, se samo mehkužijo.
4- Kakšne naloge ima organizacija? Težje nego v preteklosti, zakaj biti mora kos Zapeljivostim sedanje dobe in opravljati Veliko tega, kar so nekdaj opravljali starši- Biti mora moderna: vesela, sproščena, Zdrava, privlačna. Taka organizacija bo staršem v veliko oporo in tolažbo. Ne bo jim treba otrok siliti vanjo, šli bodo sami radi in dobro se bodo počutili v nji in rasli bodo z njeno pomočjo.
5.	Vzgojna oz. izobraževalna organizacija pa je stvaritev ljudi, ki jo vodijo. Vzgojitelj oz. voditelj bo največ dosegel, če bo izžareval ljubezen, če torej ne bo iskal Sebe in svoje koristi, pač pa se bo zavedal Velike odgovornosti, ki jo ima pred Bo-B°m, pred starši in pred mladino. Ljubezen, požrtvovalnost in vztrajnost — vse troje je potrebno, če hočemo doseči kak ,r>>jen uspeh. Osnova vsega pa je prepričanje, da je vzgojno delo nujno in smiselno.
Kaj želijo starši, da bi organizacija nudila njihovim otrokom? Nuditi jim mo-ra pač take stvari, kakršnih jim ne mo-reJ'o dati ne oni sami ne šola ne poklicno delo.
Otrokom je potrebna ideološka vzgoja, Primerna njih starosti in izobrazbi; ne ®jne pa biti odmaknjena od resničnega ^vUenja. Pozitivna verska, moralna in so-cialna načela morajo mladim ljudem preiti v kri, da bodo živeli iz njih. Jasno Je> da je treba v njih vzgajati tudi slovensko narodno zavest.
Nič manj pomembna ni splošno kulturna vzgoja: kjer je le mogoče, naj bi se mladina vadila v igranju na odru in v petju
ubranega cerkvenega in posvetnega pe-Je, žal, vedno manj; navdušenje bi se dalt> Poživljati in veselje razširjati z raznimi tekmami. Zelo važni so manjši nedeljski izleti v bližnje kraje, ki jih mla-na (razen Repentabra) tako malo pozna. °da poznati jih morajo vzgojitelji! Na akih peš izletih bo mladina vzljubila na-rav°i jcar je za p]emenitenje srca zelo Važno.
7. Organizacija, kakršno želijo starši, naj bi bila otrokom drugo ognjišče, drugi dom, od koder pa se bodo vedno boljši, plemenitejši in zrelejši radi vračali k staršem in še celo domov prinašali vedrino polnokrvnega življenja.
Če torej starši skrbijo, da so otroci siti, oblečeni, zdravi, da jim nič ne manjka pri izobraževanju za bodoči poklic in da imajo dom, pričakujejo od organizacije, da bo pomagala tam, kjer sami niso več zadostni: pri delu za duhovno rast otrok v plemenite, razgledane, zrele in zoper vse zanke življenja utrjene ljudi.
Veliko terja današnji čas od vseh: predvsem terja vere, poguma in ljubezni. Ako bodo starši in organizacije harmonično delali za isti cilj, potem smemo upati, da božji blagoslov ne bo izostal in se bodo tudi sadovi pokazali, čeprav morda šele čez nekaj let.
Prav v sredi tople pomladi je iz Kremlja nenadoma zapihal proti zahodu ledeno mrzel veter. Kako so se v Moskvi Sovjeti z oživljanjem strahovite gonje proti Adenauerju in Zah. Nemčiji na svojstven način »pripravljali« na vrhunsko snidenje 16. maja v Parizu, je vsem znano. Nikdo si ni pričakoval, da se bo podobna gonja razširila v zadnjih dneh na glavno predstavnico Zahoda, to je na Združene države, in to prav na predvečer vrhunske konference.
POTRES V KREMLJU
Toda, kar se je zgodilo pretekli četrtek na zasedanju Vrhovnega sovjeta v Moskvi, je resno zamajalo »vrh« in samo mirno koeksistenco, ki jo komunisti tako hrupno oznanjajo. Njen »prvi« pobor-nik Nikita Hruščev je v svojem govoru pred Vrhovnim sovjenom dne 5. maja hrupno naznanil, da so sovjetske vojaške enote dne 1. maja sestrelile ameriško izvidni-ško letalo, ki je kršilo sovjetski zračni prostor, ter pri tem ostro ošilil z očmi ameriškega veleposlanika v Moskvi, Thompsona. Na ta znak, da so se vsi sovjetski parlamentarci dvignili in začeli vzklikati : »Dol z napadalcem! Sramota !«
Nato je Hruščev nadaljeval, kako je do incidenta prišlo. Letalo da je prišlo z ameriških oporišč v Turčiji ali Pakistanu ter da se je pomaknilo že globoko v notranjost Sovjetske zveze. Ko ga je o tem obvestil obrambni minister, je on (Hruščev) takoj ukazal, naj letalo sestrelijo s protiletalsko raketo, kar se je tudi zgodilo. Letalo se je ob padcu razbilo, pilot pa se je rešil s padalom. Iz predmetov, ki so jih našli pri pilotu, je dejal Hruščev, sledi, da je bilo letalo ameriško in da je imelo namen slikati vojaške naprave na ozemlju Sovj. zveze. Ameriškega pilota bodo zato postavili pred sodišče zaradi špi-jonaže. Zagrozil je še Ameriki z medcelinskimi raketami ter ostro napadel njene zavezniške države, ki ji dajejo oporišča na razpolago.
Spričo tako težkih obtožb na račun ZDA, so se možnosti za uspešen izid razgovorov med štirimi velikimi v Parizu nevarno prejudicirale. Zato se vsi sprašujejo, kakšne namene ima Hruščev za plotom, ko je zaradi navadnega incidenta spravil v nevarnost samo vrhunsko konferenco, za katero je toliko let moledoval. Kajti si ni mogoče predstavljati, da bi
Po zasedanju NATO
Na posvetu v Carigradu prejšnji teden je petnajst atlantskih držav določilo smernice, ki naj se jih zahodne sile držijo na vrhunskem sestanku v Parizu. V zaključnem poročilu je poudarjeno, da se vse države Atlantskega pakta zavzemajo za splošno, popolno ter postopno razorožitev pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom; zedinjenje Nemčije je možno samo na podlagi samoodločbe nemškega ljudstva. Zato, dokler se združitev ne izvede, bodo zahodnjaki trdno odločeni braniti svoje pravice v Berlinu.
In končno so sprejeli še ta važen sklep: če se bo v prihodnjih letih izboljšal mednarodni položaj, bodo medsebojno sodelovanje razširili in osredotočili z vojaškega na gospodarsko področje, da bo tako svobodni svet lahko kos tudi gospodarskem pronicanju ZSSR.
en ameriški neoborožen pilot spravil iz ravnotežja takega realista, kot pravijo, da je Hruščev, ki se vrhu tega ponaša kot prvak najmočnejše velesile sveta. Nekaj se skriva za kulisami, kar morda vesta samo Hruščev in Eisenhovver.
Mnogi menijo, da so vzrok take histeričnosti Hruščeva notranje težave, ki mu jih baje povzročajo stalinovci. Zanimivo, da je oster napad na ZDA sovpadal s spremembami v vodstvenih položajih v Kremlju. Frol Kozlov je postal tajnik CKKP, Aleksej Kosigin pa ministrski podpredsednik. Ekate-rina Furtseva je nadomestila prosvetnega ministra Mihajlova. Iz Prezidija Vrhovnega sovjeta pa so izključili Kiričenka in Beljajeva. Vorošilova, kot predsednika Sovjetske zveze je nadomestil zvest pristaš Hruščeva Leonid Brežnev, ki je bil doslej malo znan.
ODMEVI V SVETU
Izredno polemičen in sovražen ton Ni ki te Hruščeva napram ZDA in vsemu Zahodu sploh je po vseh zahodnih prestolnicah povzročil precej zaskrbljenosti, kaj bo z vrhunskim sestankom. Zaenkrat ka-
Človek, ki je pred dvajsetimi leti spravil s sveta bivšega Leninovega in Stalinovega sodelavca, Leona Trockega, je te dni prestal svojo kazen v Meksiki ter se vrača na svoj dom v komunistični svet. Ime mu je Jacques Mornard, vendar nihče ne ve za njegovo pravo ime, ne od kod je prišel in po čigavem nalogu je umoril Trockega ter kam se sedaj vrača po prestanem zaporu. Zgleda, da je odšel na Češkoslovaško.
Mornard, Trockega morilec, je sploh zelo skrivnostna oseba, kakor mutec osojski; nikdar ni razodel, zakaj in kdo ga je poslal v Mehiko, da umori Trockega. — Trocky se je sprl s Stalinom, kateri ga je najprej poslal v Sibirijo, nato pa ga izgnal iz Rusije. Zatekel se je v Mehiko, kjer so ga sta-linovski agenti iztaknili ter dali umoriti. Glavno vlogo je pri tem imel Mornard. To se je zgodilo 20. avgusta 1940.
Poročila se je princesa Margaret
V	petek 6. maja se je v Londonu poročila princesa Margaret z dvomim fotografom Anthonyjem Armstrongom Jonesom. Poro-
ko je izvršil canterburyški nadškof v West-minsterski opatiji. Nad pol milijona ljudi je ob poti iz kraljeve palače do vvestmin-sterske opatije navdušeno pozdravljalo princeso Margaret, ko se je v kristalni kočiji, v spremstvu konjenice, peljala mimo. Vso slovesnost so oddajali tudi po televiziji. Računajo, da je v Londonu in po televiziji po raznih državah sveta prisostvovalo poroki nad 250 milijonov ljudi. Ceremonija poroke je bila res nadvse veličastna, kraljevska. Mlada dvojica je proti večeru nastopila svojo enomesečno poročno potovanje na kraljevski ladji »Britania« proti Karibskemu morju. Vsak dan vožnje bo stal državo okrog milijon lir. Tudi letni dohodek princese Margaret se je po poroki zvišal od 6 tisoč na 15 tisoč šterlin.
Poleg neštetih brzojavnih čestitk je princesa Margaret prejela čestitke tudi sv. očeta in predsednika italijanske republike Gronchija.
Porast katoličanov med črnci v Ameriki
V	zadnjih desetih letih je število katoličanov med črnci v Severni Ameriki poraslo za 218.000 in je doseglo skupno število 616.000. Med njimi deluje 728 duhovnikov. Nad tisoč redovnic pa poučuje v njihovih katoliških šolah.
Bogu dvigati v molitvi naše roke v zgled tudi onim možem, ki vodijo usodo narodov, da se utrdi svoboda in prostost posameznikov, družin in narodov.«
Tako je tudi sv. oče opozoril štiri velike, naj se ne lahkomišlje-no igrajo z mirom na svetu, temveč naj vse store, da ga očuvajo in utrdijo. — Te besede Janeza XXIII. bi moralo tudi ljubljansko Delo sporočiti svojim bralcem in ne da Cerkev neprestano slika kot silo, ki dela le zdražbo med narodi.
Fatimska skrivnost
Pretekli mesec je objavil portugalski dnevnik »Diario de noticias« razgovor, ki ga je imel lizbonski nadškof in kardinal s časnikarji, potem ko je neka portugalska časnikarska agencija bila pooblaščena od'Vatikana, da javi svetu, da zadnja fa-timska skrivnost ne bo še objavljena.
Prinašamo nekaj kardinalovih odgovorov na vprašanja, ker tudi mnoge naše bralce zanima, kako je s to skrivnostjo.
1.. Vprašujete me, kaj vem o zadnji fa-timski skrivnosti. To vem, kar sem zvedel iz časopisja. Vem pa, da po vsem svetu nestrpno pričakujejo razodetja te skrivnosti. Glede tega prejemam mnogo pisem od vseh strani, tudi iz najbolj oddaljenih dežel.
2. Ali ni imela biti skrivnost razodeta 1. 1960?
Lucija, s katero nisem še nikoli govoril, je napisala skrivnost in jo v ovojnici izročila škofu v Leiri, pod katerega spada Fatima. Ta ga je zapečatil, ga dal še v eno ovojnico in nanjo napisal, da se bo pismo odprlo 1. 1960. Odprl da ga bo on ■sam, če bo živ, če ne pa kardinal in patriarh v Lizboni. Tako mi je sporočil takrat škof iz Leire, varuh pisma.
3. Ali je škof v Leiri vedel za skrivnost? Ali mu je Lucija izročila pismo odprto?
Škof mi je rekel, da je pismo zaprl on, ne da bi ga prebral, kar mu rad verjem. Gotovo ste že slišali o ameriški gospe, ki jo je ta škof nekoč sprejel in se je začudila, da ga ni premagala radovednost in bi pismo prebral. Ona bi tega ne zmogla, mu je zatrdila. In škof ji je odgovoril, da prav zato ženska ne more postati škof. Prepričan sem, da škof iz Leire ni poznal vsebine pisma. Zdaj je že v večnosti.
4. Kdo pa zdaj hrani pismo s skrivnostjo?
Po brzojavit iz Vatikana, ki je bil objavljen, sklepam, da je zdaj v Vatikanu.
5. Ali ni rekla Lucija, da ji je naročila Marija, naj se skrivnost objavi leta 1960?
Ali je primerno ali ne, da se skrivnost objavi, vam ne morem reči ničesar. Predno so objavili druge skrivnosti, sem bil obveščen. V februarju 1. 1939 mi je pisal škof iz Levre in 1. 1940 je pisala Lucija sv. očetu pismo, kjer sem bral o svetovni vojni, ki je izbruhnila. Tam sem bral obljubo, da bo Portugalski prihranjena grozota vojne, ker se je posvetila brezmadežnemu Srcu Marijinemu.
6. Ali je kdo na Portugalskem, ki ve za-skrivnost?
Zdi se mi, da nihče
7. Niti Lucijini spovednik ali njen duhovni voditelj?
Ne vem, a tudi če bi zanjo vedeli, bi ne smeli govoriti.
Še druga vprašanja so stavili časnikarji kardinalu. Odgovoril jim je, da ima v zadevi zadnjo besedo sv. oče. Važno je, da on ve, za kaj gre. Po tem, kar je napisala Lucija na ovojnico, bi moralo biti pismo odprto 1. 1960. In je bilo odprto. Sv. oče sam ga je odprl. Kaj vsebuje, ve on. Kdaj bo dal ukaz, da se objavi, je njegova stvar. Mi moramo le čakati in biti pokorni Cerkvi v prepričanju, da ni nobeno prikazanje resnično, da nobena skrivnost nima veljave, če ni potrjena od Cerkve. Njej, oziroma načelstvu Cerkve je bilo rečeno: »Kdor vas posluša, mene posluša.«
Sped. in abbon. post. - I Grupp«
Stran 2
NAŠ TEDEN V CERKVI
15.5. nedelja, 4. povel.: sv. Izidor, kmet
16.5. ponedeljek: sv. Janez Nepomuk, muč.
17.5. torek: sv. Pashal, spozn.
18.5. sreda: sv. Feliks Kant.; sv. Venan-cij, mučenec
19.5. četrtek: sv. Celestin, papež
20.5. petek: sv. Bernardin Sienski, spozn.
21.5. sobota: sv. Andrej Bobola, muč.
*
SV. VENANCIJ je bil, petnajstleten, mučenec pod rimskim cesarjem Decijem (249-251).
Še tako mlad je goreče širil sv. vero. Spodbujal je boječe k vztrajnosti. Skrbno je varoval sv. čistost.
Nadškof iz Barija je zavrnil pri verski svečanosti socialkomu-nistični občinski svet
Pri verskih svečanostih na čast sv. Nikolaja v Bariju je nadškof msgr. Nicode-mo zavrnil socialkomunistični občinski svet, ki se je nato takoj odstranil. Verski svečanosti na obrežju je namreč prisostvoval tudi župan socialist senator Papalia in člani socialkomunističnega odbora. Verske oblasti so še pred slovesnostjo obvestile župana, da njegova navzočnost pri verski svečanosti ni zaželena; ker se tega ni držal, je bil nadškof iz Barija primoran, da ga je zavrnil vpričo vsega ljudstva, kar je vzbudilo seveda med katoličani odobravanje, med nasprotniki pa veliko ogorčenje. Župan je takoj naslednji dan izdal proglas, kjer ostro obsoja ravnanje bareškega nadškofa. Dogodek je vzbudil tudi v rimskih krogih velik odmev. S tem je sv. Cerkev pokazala, pišejo rimski listi, na stališče, ki ga mora zavzeti v teh zmedenih časih, ko ljudje v negotovosti kolebajo na desno in levo. Odločnost in jasnost msgr. Nicodema, nadškofa v Bariju, bo brez dvoma moral še marsikateri italijanski škof in duhovnik posnemati.
Nemški katoliški tisk
Nemški katoliški tisk je dosegel zelo visoko naklado, saj se katoliški časopisi in revije tiskajo v 12 milijonih izvodov. Misijonske revije imajo 3 milijone naklade. Skupno število revij in časopisov je 259.
Zaskrbljenost francoskih in nemških škofov zaradi filmov
Francoski škofje so s posebnim proglasom pokazali svojo zaskrbljenost zaradi nizke moralne stopnje filmske produkcije.
Podobno nemški škof Leiprecht, ki je svetovalec za kino pri konferenci nemških škofov. Škof se vprašuje, ali smejo imeti pri filmih res odločilno vlogo le nižji nagoni in finančni interesi. Škof izraža željo, naj bi se dvignila moralna višina kina, da bi postal zdravo razvedrilo, sredstvo vzgoje.
Začetek iger v Oberammergau
Dne 16. maja bo prva predstava Kristusovega trpljenja v Oberammergau. Nemška zvezna republika bo dogodek proslavila z izdajo posebne znamke, na kateri bodo upodobljena orodja Jezusovega trpljenja.
Cerkev in osamosvojitev afriških ljudstev
Katoliški škofje so v Ruandi Urundi izdali skupno pastirsko pismo, v katerem začrtavajo moralna načela, kako naj kristjani teh dežel pripravljajo svojo domovino na neodvisnost. Med drugim pravijo škofje, da je »želja ljudstev po osamosvojitvi in lastnem vladanju ena najbolj zakonitih in v človeški naravi utemeljenih pravic.« Opominjajo pa cerkveni nadpa-stirji, naj se verniki varjejo tistih, ki hujskajo k sovraštvu in nasilju, zakaj delo za osamosvojitev je treba pripravljati na temelju krščanske pravičnosti in ljubezni. Drže naj se pri delu za osvoboditev svoje dežele izpod tuje oblasti Cerkve, saj so verniki vseh poklicev že do sedaj od nje v glavnem prejemali svojo izobrazbo; Cerkev jih bo tudi pri tem domoljubnem delu prav vodila in podpirala.
Delavske sindikalne organizacije v afriških deželah
Delavske sindikalne organizacije v afriških deželah dobivajo v svoje vodstvo vedno bolj kristjani. V Belgijskem Kongu so n. pr. pred kratkim osnovali svojo narodno krščansko delavsko sindikalno zvezo, ki jo vodijo strokovnjaki, ki so se izšolali
Antijoh, predstojnik mesta, po naše župan, je mladega fanta skušal zlepa pripraviti do odpada, a brez uspeha. Znesel se je nad Venancijem in ga je dal vreči divjim zverem, ki so pa hkrati postale krotke. Dal ga je hudo tepsti s svinčenimi palicami.
Venancij je ostal stanoviten do smrti.
Pokopali so ga v Camerinu (Macerata), kjer je bil mučen, in je bil tu tudi sojen. Nad njegovim grobom stoji lepa cerkev.
Tale mladenič je še sedaj slaven. Kdo bo pa hvalil mlade fante, ki jim je vzor kino, televizija? — Kakršna setev, taka žetev. Kakšno bo njih plačilo?
na katoliški univerzi v Lovanju in Parizu. Najmočnejša veja v tej osrednji narodni delavski organizaciji je sindikat katoliških učiteljev. — Po zgledu belgijskih delavcev sedaj ustanavljajo tudi v Ruandi osrednjo delavsko organizacijo, ki jo bodo vodili izšolani katoliški strokovnjaki. — Prav te dni pa se je končal v Kotonou poseben seminar socialnih ved za tašč. delavce raznih afriških pokrajin. Trajal je od 21. do 30. aprila.
Socialno vprašanje in Cerkev v Južni Ameriki
V Južni Ameriki se cerkvene oblasti mnogo prizadevajo, da bi široke množice seznanile s socialnimi nauki Cerkve. Nevar nost komunizma je namreč povsod tam velika, kjer vlada nevednost ali pa nedelavnost kristjanov pri reševanju socialnih problemov. Da bi škofje pokazali, kako je katoliški socialni nauk nekaj pametnega in uresničljivega, propagirajo ideje po ka-tehezah, prilogah, po radiu in televiziji in seveda tudi po tisku. Ustanavljajo se razne šole za dijake, uradnike in druge poklice.
Šmarnice v cerkvah v Trstu
V naslednjih tržaških cerkvah se vrši šmarnična pobožnost v slovenskem jeziku: v Skednju ob 20\ v cerkvi sv. Janeza Boška ob 18.30, pri Sv. Jakobu ob 18\ pri Sv. Vincencu ob 20.45, pri Sv. Ivanu ob 20h, v Barkovljah ob 19h in v Rojanu ob 20.20.
Katoliške šole v Angliji
V Angliji vedno bolj primanjkuje prostorov za katoliške šole. Zadnji čas se škofje zelo trudijo, da bi pospešili gradnjo šol. Letos upajo, da bodo zgradili 108 novih šolskih poslopij, ki bodo stala 30 milijonov dolarjev. Katoličanom nudi veliko pomoč država, ki krije tri četrtine gradbenih stroškov.
Radodarnost angleških katoličanov
V okviru »leta beguncev« so doslej angleški katoličani nabrali 300.000 dolarjev. Nad polovico nabrane vsote so že darovali bčguncem po Evropi in na Bližnjem Vzhodu.
Nove cerkve na Holandskem
šestega marca letos so na Holandskem organizirali nabirko po cerkvah za gradnjo novih cerkva. Nabirka je bila zelo u-spešna, saj je dala 286.000 dolarjev.
Uspeh nemškega katekizma
Pred petimi leti so izdali nemški škofje zelo dobro sestavljen katekizem, ki je žel veliko priznanje tudi med katoličani drugih dežel. O tem priča dejstvo, da so ga že prevedli v 20 različnih jezikov. V kratkem bosta izšla litvanski in letonski prevod. V pripravi so prevodi katekizma v nekatera afriška narečja. Katekizem je preveden tudi že v slovenščino.
Konvertit Kotara Tanaka
Japonska je predlagala kot svojega kandidata za sodnika mednarodnega sodišča v Haagu znanega katoliškega jurista Ko-taro Tanaka, ki ima na Japonskem najvišje pravno mesto.
Odkrito staro krščansko pokopališče
V	bližini francoskega mesta Nimes so odkrili krščansko pokopališče iz tretjega stoletja po Kristusu. Razni grobovi nosijo latinske napise in znake, predvsem evharistične, kakor jih vidimo v rimskih katakombah. Podzemsko pokopališče je dolgo 23 metrov in se konča v posebno kapelo. Najdba je zelo važna za proučevanje širjenja krščanstva v južni Franciji.
Toplo in prijetno majsko popoldne je bilo kakor nalašč, da je v nedeljo 8. maja privabilo na Kontovel, prijazno in slikovito vasico na tržaškem griču, našo zavedno mladino. Tukaj se je v nedeljo zbrala slovenska katoliška mladina na svoj praznik, da izpove sebi in drugim svojo odločno zavest in vero v svoje ideale, da javno in brez strahu pokaže vdanost krščanskim svetinjam in narodnim vzorom. Ta dan je predvsem pokazal, kaj pomeni za našo katoliško mladino organizacija: in to ne toliko bučna zunanja reklama (saj te pravzaprav sploh ni bilo), kot jo poznajo nekateri, temveč globoka zasidranost v načelih, ki prevevajo tako organizirane skupine kot posameznike. To je bilo zmagoslavje krščanske ideje in zdravega narodnega duha.
Spored nedeljske manifestacije je bil zelo bogat in pester. V glavnem sta bila dva dela: cerkveni del in zborovanj e-akademi j a v dvorani.
Cerkvena svečanost
Vsi udeleženci smo se najprej polnoštevilno zbrali v simpatični kontovelski cerkvi. Kdo pa so bili vsi ti udeleženci? Predvsem moramo poudariti, da so bili zastopani skoraj vsi stanovi slovenske mladine, prednjačila pa je študirajoča mladina.
Pred- blagoslovom z litanijami je spregovoril kanonik dr. Lojze Škerl. V svojem govoru je zlasti poudaril misel, da nas vodijo svetli Ideali krščanstva in delamo za Boga in za njegovo kraljestvo na zemlji, in zato z vedrim optimizmom gledamo v bodočnost, saj je z nami vsemogočni Bog. Skupno petje vseh navzočih je zelo povzdignilo celo slovesnost.
Zborovanje v dvorani
Glavni del nedeljske prireditve se je vršil v veliki kontovelski dvorani. Namen tega je bil, prikazati naloge in dolžnosti, ki jih ima danes katoliška mladina, zlasti pa njene organizacije, v sodobni družbi. To misel je tudi podčrtal v začetku ob otvoritvi predsednik pripravljalnega odbora akademik Ivan Buzečan. Nato je v i-menu fantov spregovoril visokošolec Miro Opelt, ki je navdušeno pokazal ravno pot mladega človeka v luči Kristusovega nauka v dejanski ljubezni do svojega naroda. Tudi dekleta so bila častno zastopana. Zanje je spregovorila gdč. Adrijana Selj o krščanskem umerjenju deklet in mladega človeka sploh.
Sledil je tudi pozdrav zastopnika goriške katoliške mladine.
Zelo temeljito in stvarno je v imenu staršev govoril prof. Vinko Beličič o organizaciji in starših. Njegov govor objavljamo v uvodniku.
Maribor postaja visokošolsko mesto
Štajerska prestolnica Maribor je postala zelo važno industrijsko središče, ki se vedno bolj razvija. Od Ljubljane je pa precej oddaljena. Zato je za mariborske študente otežkočeno študiranje. na visokih šolah v Ljubljani. Potrebe mariborske industrije so pa velike in zahtevajo vedno večje število visoko kvalificiranih moči z univerzitetno izobrazbo. Vsled tega so prišli na misel, da bi v Mariboru ustanovili nekatere visoke šole za strokovne poklice. Oktobra 1959 so odprli Višjo komercialno šolo, v katero se je takoj vpisalo 800 študentov; enako število pričakujejo za prihodnje leto. V začetku leta so pa odprli še eno šolo: Tehnično višjo šolo z elektro-strojnim in tekstilnim oddelkom. Ta šola ima sedaj 120 slušateljev, za prihodnje šol. leto jih je pa že prijavljenih 400. V nekaj letih upajo, da bodo za obe visoki šoli zgradili tudi nove prostore. Nadalje imajo v načrtu tudi novo Višjo agronomsko šolo.
Slovenski šolski tečaji v Argentini
Slovenski rojaki v Argentini pridno pošiljajo svoje otroke v slovenske šolske tečaje, da se ondi izurijo v slovenskem knjižnem jeziku ter spoznajo našo bogato književnost. Poleg več tečajev v glavnem mestu Argentine Buenos Airesu pa delujejo ti tečaji tudi po drugih krajih Argentine, kjer žive večje skupine slovenskih naseljencev. Tečaji imajo imena po velikih slovenskih kulturnih delavcih. Tako je v okraju Moron tečaj Franceta Prešerna, ki ga obiskuje 88 otrok, v Hurlinghamu imajo šolo Narteja Velikonje, ki ga obiskuje 31 otrok. V San Miguelu obstoja šola Simona Gregorčiča, v katero se je vpisalo 14 otrok, v »Slovenski vasi« pri Lanusu pa ima šol-
Prvi del je zaključilo skupno petje vseh udeležencev mogočne »Zmagala si«.
Zelo posrečeno je bilo to, da so prireditelji vnesli na program tudi kulturni spored. Ta je obsegal pevske točke, recitacije in dramsko uprizoritev. V pevskem delu je nastopil rojanski dekliški zbor pod vodstvom g. U. Mamola. Zbor je podal tri izbrane pesmi in žel veliko odobravanja. Sledile so recitacije treh globokih Balantičevih pesmi, ki jih je lepo recitiral akademik Drago Štoka. Skavtska fantovska skupina pa je nastopila s prizorom, ko mladi skavt dela pred skavtsko družino svojo obljubo.
Kot glavna in najbolj pomembna točka kulturnega sporeda je bil odlomek iz znane drame »Kraljevi škrlat«, ki so jo v bralni izvedbi dovršeno izvajali člani Slovenskega odra. Drama obravnava zgodovinske dogodke iz krvave mehiške revolucije leta 1927, ko so komunisti z ognjem in mečem terorizirali to popolnoma katoliško deželo. V tej dramski predstavi je lepo
Zadnja leta se vedno manj otrok javlja za poletne kolonije. Prva leta po vojni jih je bilo toliko, da ni bilo mogoče vseh sprejeti. Dosti jih je moralo ostati doma. Izbirali so najpotrebnejše zaradi šibkega zdravja, slabega stanovanja in težkega gospodarskega položaja družin. Razmere so se do danes precej spremenile. Otrok je veliko manj. Gospodarsko stanje se je zboljšalo. Je pa še en vzrok, ki je odločilen. Otroci so postali bolj razvajeni. Doma se čutijo bolj svobodne, ni se jim treba držati kakega reda, delajo, kar hočejo. To velja zlasti za otroke edince. Pa vendar ni pametno, če starši ne izrabijo prilike, ki se jim nudi, da pošljejo svoje otroke na kolonije.
Otroci potrebujejo spremembe zraka, šola, bivanje v mestu, kjer ni najboljšega zraka in je toliko hrupa, mladega človeka zadržuje v njegovem telesnem razvoju. Potrebno je, da gre vsaj za nekaj tednov v letu ven iz mesta, da se utrdi in okrepi.
Kolonije pa nudijo otrokom še mnoge druge koristi. Pod nadzorstvom skrbnih učiteljic živijo v družbi drugih otrok. Pridobijo si tako potrebnih družabnih kreposti:	nesebičnosti, pravičnosti, ljubezni,
skromnosti, potrpljenja. Velikega pomena je to zlasti za otroke edince. Če so vedno sami, postanejo sebični, zaprti sami vase, trdosrčni, oblastni, kar jim bo v škodo pozneje v življenju.
ski tečaj škofa Barage 90 šolarjev. V mestu Berantzegui deluje šola Ivana Cankarja, ki jo v dveh tečajih obiskuje 24 otrok.
V	San Martinu je šolski tečaj Josipa Stritarja, ki ima 78 šolarjev. V vseh šolah poleg slovenščine poučujejo tudi verouk in gojijo petje.
Mednarodno priznanje slovenskemu atomskemu učenjaku
Profesor ljubljanske univerze in mednarodno priznani atomski znanstvenik dr. Anton Peterlin je nedavno prejel več laskavih povabil za delo v tujini. Tako bo dne 27. maja prof. dr. Peterlin imel v Ne\v Yorku 'V Združenih državah uvodno predavanje na zborovanju ameriških atomskih učenjakov in nato predsedoval otvoritvi sami. V Bostonu pa bo prof. Peterlin sodeloval pri posvetovanju znanstvene družbe Faraday, ki se posveča fizikalnim in kemijskim vprašanjem.
Meseca junija pa se bo prof. Peterlin podal v Moskvo, da predava na mednarodnem študijskem sestanku za velemoleku-larno kemijo. Ta povabila so ne le laskavo priznanje prof. Peterlinu, ampak vsej slovenski znanosti.
Prvi naftovod v Jugoslaviji
Pretekli ponedeljek so v Sisku na Hr-vatskem izročili v obratovanje prvi naftovod v Jugoslaviji. Ta črpa nafto iz vrelcev v Stružcu, 18 km od Siska. Speljali so ga preko Save po mostu, ki je 230 m dolg in 32 m visok. V ležiščih nafte v Stružcu je baje 20 milijonov ton nafte, kar bo dovolj za izkoriščanje za 25 let. Naftna polja pri Stružcu bodo dala letos 300 tisoč ton nafte, prihodnja leta pa še več. Računajo, da bo tako imela Jugoslavija dovolj nafte za svojo uporabo.
prikazana mučeniška pot patra Pro-ja, ki se je skupno z drugimi uprl brezbožnemu nasilju. Mirno lahko rečemo, da je spomin na te žalostne, a herojske dogodke tudi danes aktualen, ko skuša brezbožni komunizem — čeprav ne povsod z nasiljem — zavladati nad svetom.
Veliko zadovoljstva je vzbudilo med zborovalci pozdravno pismo tržaškega gospoda škofa, ki je začrtal glavne smernice mladinskega dne iin mladinskih katoliških organizacij. Zborovalci so nato poslali svojemu pastirju vdanostni pozdrav.
Na koncu prireditve je duhovni asistent msgr. J. Jamnik prebral resolucije za bodoče delo, ki jih bomo objavili prihodnjič.
Veličastna himna »Najvišji vsemogočni Bog« in klic živel Kristus, Kralj! sta zaključila pomembno manifestacijo. Vsi želimo, da bi se sklepi nedeljskega mladinskega dne res izpolnili v splošno korist naše katoliške mladine in procvita krščanske ideje med slovenskim narodom.
Na kolonijah se otroci ne razvajajo. Tam se ne ugodi vsaki njihovi želji. Držati se morajo določenega reda. Hrana pa je zadostna in zdrava. Dosti se gibljejo na čistem zraku, delajo sprehode in se igrajo. Marsikaj se tudi naučijo, ko vidijo veliko novih krajev, ko prepevajo in se vadijo za kakšne nastope. Tako se utrdijo telesno in obogatijo duševno.
To naj starši premislijo, preden se odločijo, če otroka pošljejo na kolonijo ali ga obdržijo doma. Cas za vpis je podaljšan do 15. junija.
Slovensko karitativno društvo ima gorsko kolonijo v Paularo, Slovenska Vincen-cijeva konferenca v Agordo in Slovensko dobrodelno društvo morsko kolonijo v Devinu.
M ii n c h e n : Marienltirche, cerkev naše ljube Gospe, stolnica. Oba zvonika merita vsak po 99 m. Med vojno močno poškodovana ob raznih bombardiranjih je sedaj vsa prenovljena. V tej cerkvi je pokopan kardinal Faulhaber iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiHiiiiii
Novi župnik med Slovenci v Torontu
Za novega župnika pri slovenski fari Marija Pomagaj v Torontu (Kanada) je bil imenovan č. g. Andrej Prebil iz Misijonske družbe. On je nasledil č. g. Rudolfa Kolariča, ki je bil pred kratkim odstopil.
Novi dušni pastir naj večje slovenske naselbine v Kanadi je študiral v Ljubljani, kjer je bil leta 1938 posvečen za duhovnika. Potem ko je odslužil vojaški rok v jugoslovanski vojski in sicer v Bitolju v Macedoniji, so ga predstojniki namenili za misijonarja v Srbiji, kjer je zapovrsti deloval v Kosovski Mitroviči, Beogradu, Kragujevcu in Kraljevu, Konec leta 1946 sc je na izreden način prebili v Avstrijo> od tod pa naprej v Francijo in Italij0’ odkoder se je potem podal leta 1947 mi' sijonarit na Kitajsko. Tam je pomagal slovenskemu misijonskemu škofu rnsgr^ Kerecu, dokler niso njega z ostalimi ka' toliškimi misijonskimi škofi in duhovnik1 vred komunistične oblasti izgnale iz dežele. Odšel je v južnoameriško državo Cile, kjer je deloval v misijonih nadall' njih osem let. Sedaj je prevzel novo službeno mesto med našimi rojaki v Torontu, ki so ga zelo prijazno sprejeli.
Iz življenja Cerkve
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Zakaj poletne kolonije?
pran c j eza ;
Nova tlaka slovenskega naroda
Kdo ruši narodno slogo ?
Pod zgornjim naslovom je izšla v Trstu 2 letnico 1959 svojeverstna knjiga, ki obse-Sa podrobno študijo o povojnem gospodarskem položaju Slovencev v okviru FLRJ. Njen avtor Franc Jeza je časnikar, Li je bil med vojno pristaš krščansko so-aalne skupine in je z njo vstopil v OF ter kil kot tak aretiran in poslan v dachausko taborišče. Njegove spomine na to živ-Ijenje prinaša že dalj časa Novi list. Po drugi svet. vojni je razočaran nad politiko ^P v Sloveniji pribežal v Trst, kjer je se-daj uslužben pri tržaškem radiu za slovenje oddaje. Kot poklicen časnikar in poročevalec je zbral vrsto gospodarskih podatkov, ki pričajo o položaju slovenskega taroda v sedanji Titovi Jugoslaviji. Podatki obsegajo predvsem vrsto številk, o katerih pravi v uvodu, »da se ne bojijo demantiranja, kajti vzete so tako rekoč v celoti iz jugoslovanskih virov, statistik ln Poročil v ljubljanskem tisku.« In res, čeprav je knjiga že nekaj mesecev v javnosti, se ni do sedaj oglasil noben časopis, bi ji kaj oporekal; tudi Primorski dnev-dtk ne, ki se vedno zaganja zoper vsako kritiko jugoslovanskega režima. V tej knji-81 je pa taka za Slovenca porazna slika 0 njih gospodarskem izkoriščanju s pomočjo jugoslovanske KP, da se čudimo Pogumu in tudi iskrenosti g. avtorja. Ta Poudarja, da se njegova knjiga »ni poro-d>la iz nacionalnega šovinizma, ampak iz Magičnega spoznanja, da je slovenski na-r°d danes kot še morda nikoli ogrožen v 5v°jem obstoju.«
. LLaj je vsebina te knjige? Vrsta statistik, ^evilk in primerjav, razvrščenih v številna Oglavja, katerim so dodani zaključki, ^dor si želi ustvariti vsaj pojm o njeni vsebini, je dovolj, da si ogleda naslove R°glavij; za zgled navajam nekaj značil-dcjših: Gospodarsko izkoriščanje Sloveniji Koliko je Beograd doslej izžel iz Slo-Venije; Beograjska birokracija -ovira sionsko industrijo; V položaju domače ži-Vali; Izsekavanje slovenskih gozdov; Zahtevanje slovenske industrije; Odvzem ^rodnega dohodka vzrok nizke življenj-fie ravni; Usihanje biološke sile -sloven-Jfega naroda; Fiktivna avtonomnost LR Venije; Negacija slovenske državnosti "'gospodarske avtonomnosti določena z jfclvo FLRJ; Slovenski odpor proti izko-^anju.
^ teh in drugih poglavjih navaja avtor kUlne statistike, katere primerja s stajam v sorodnih deželah izven Jugoslavije 'd tudi v Jugoslaviji pami. Zaključki, do aterih prihaja, so porazni. Strnil jih je v ^dnjem poglavju: Srbski hegemonizem menjal konja. V tem poglavju trdi, da Je KPJ postala nosilec srbske hegemonije, ‘°t sta bili pred vojno JNS in JRZ. Jugo-slavija da je le Velika Srbija in Srbi da s° ostali gospodujoči narod, ki s pomočjo vladajo Slovencem in Hrvatom ter jih 18°spodarsko izkoriščajo v svojo korist, ^to naslov knjigi: Nova tlaka slovenskega ^roda.
Statistikam in primerjavam v knjigi ni aj oporekati; številke so številke in sprejet jih je treba take, kot so. Kaj pa za-.'lučki? Avtor namreč vidi gospodarsko 1,1 Uarodno škodo nepopravljivo škodo za 'ovenijo v dejstvu, da so Srbi ostali v hoslaviji gospodujoči narod, ki ostale de le izkoriščajo. Te niso ne politično J6 kulturno ne gospodarsko neodvisne, jhiveč le gospostvo srbsko-črnogorske ve-v državi. Ni partija, ki vlada v drža-Verriveč srbska klika, ki hoče vse narod-zvarili v eno samo jugoslovansko Mo ali veliki srbski narod. To poudarki* 3vtor zlasti v treh zadnjih poglavjih.
1 so ti zaključki pravilni? Ce so pravilni, , 1 Uujno sledi iz tega, da se morajo Slo-^ci in Hrvati odreči Jugoslaviji? Tukaj da z avtorjem razpravljati.
din na osebo, v ostalih republikah pa je bil dosti nižji; v črni gori niti 100 tisoč din.. Zato je gotovo, da na jugu sodijo čisto drugače, namreč, da Slovenija uživa poseben privilegij v državi in da zato ima tako visok življenjski standard in narodni dohodek.
Še manj se ujemam z zaključkom, ki se bere med vrsticami, da bi morali Slovenci izstopiti iz Jugoslavije. To pa iz preprostega dejstva, da so do sedaj vedno bili Slovenci sami, ki so omogočili Srbom uganjati centralistično politiko. To priznava avtor sam, ko pravi, da ni noben Slovenec protestiral, ko so leta 1953 spremenili dotedanjo ustavo in iz nje črtali člen o samostojnosti narodnih republik ter s tem odvzeli »vsak pravni temelj, da bi slovenski narod sam gospodaril s svojim narodnim dohodkom.« Ne samo niso protestirali, temveč so to sedanji samozvani voditelji slovenskega naroda v Jugoslaviji odobrili in zagovarjali, kot priča avtor o Kardelju in dr. Maksu Žnuderlu. Tako se je že drugič ponovilo, da so Slovenci sami pomagali zadrgniti zanko svoji narodni samostojnosti. Prvič se je to zgodilo leta 1921, ko so slovenski liberalci glasovali za Vidovdansko ustavo, in leta 1953 drugič, ko so slovenski komunisti odobrili ustavo FLRJ. Ali meni morda avtor, da
bi taki narodni voditelji bolj pogumno branili Slovenijo pred njenimi zunanjimi sovražniki, če je nočejo braniti pred Srbi in Beogradom?
Narodna tragedija nas Slovencev izhaja zato iz dejstva, da imamo za voditelje ljudi, ki v odločilnih trenutkih vedno potegnejo z nasprotniki naše narodne avtonomije. Komunistična partija in ne Srbi je zato grobar slovenske narodne samobitnosti in danes tudi našega narodnega obstoja.
Zelo hvalevredno nalogo je izpolnil Franc Jeza s svojo knjigo, ker je opozoril Slovence na gospodarsko izkoriščanje v Titovi Jugoslaviji. To pa mora vsakega še zavednega Slovenca samo vzpodbujati k še zavestnejši in trši borbi zoper KPS, ki je tako grobo zatajila načela, za katera je slovenske ljudi pozvala v boj leta 1941. Zavihati morajo Slovenci rokave, da res dosežejo avtonomno Slovenijo, kot jo vsi želimo.	X	Y
Nova stolnica v Pakistanu
V	prestolnem mestu vzhodnega Pakistana bo v kratkem dograjena nova stolnica, ki je po obliki prilagojena vzhodhemu značaju. V mestu sta tudi dve višji šoli in razni dispanzerji, ki jih vodijo redovnice -zdravnice;
fedvsem velja poudariti, da je »izko-ylskanje« naprednejših predelov v državi j_ korist »zaostalim« obči pojav. Pred ne-j.aj tedni je ital. dnevnik Corriere della Priobčil članek iz Milana, kjer je bra-pritožbe Lombardijcev na račun Ri-kakor jih je avtor iznesel na račun ^°8rada. člankar pravi tam, da bi Milan l^rat ustanoviti v Rimu poseben konzu-^ v obrambo svojih koristi in zoper iz-ječanje od strani Rima ter italijanskega Jc Pač zmeraj tako, da upravni cen-i. L°lj molze ono kravo, ki ima več mle-
ti #"p
^ to velja za severno Italijo kakor za to ertl° -Jugoslavijo oziroma Slovenijo. Za-
Sthi
Jurjevanje Slovenskih tržaških skavtov
Videti je, da so naši skavti prav podjetni v iskanju lepih razglednih točk za svoje proslave. To pot so se. že dan pred Jurjevim, povzpeli kar med kraške skale na malo planoto bivšega kamnoloma nad Borštom. Prebili so noč pod šotori in z veselim razpoloženjem kljubovali slabemu vremenu, ki je pretilo, da jim pokvari lepe trenutke Jurjevanja, na katere so se verjetno že dalj časa pripravljali. Zal jih je iz te prekrasne razgledne točke našega brega viharno vreme res pregnalo prav ob času, ki je bil določen za daritev svete maše. Slediti bi moralo še polaganje obljub in sprejem novih članov. Vse to se je potem vršilo v Ricmanjski cerkvi in pred njo.
No, v popoldanskih urah je našim pridnim skavtom vreme vsaj nekoliko prizaneslo, da so mogli spet zavzeti svoje šotore med skalami in tam nadaljevati s proslavo. Pridružilo se jim je še lepo število ljudi, ki je z zanimanjem sledilo točkam programa.
Naj vam bo, draga skavtska mladina, tudi na tem mestu posvečenih nekaj misli. Predvsem, v koliko duhovno radost je nam odraslim, ko vas vidimo zbrane v tako lepem številu, da v lepi prirodi prebijete nekaj skupnih trenutkov, da izpojete svojo veselo pesem Bogu in svoji lepi mladosti, pa tudi, da se zavestno in prostovoljno odločate za svetle ideale skavtskega življenja. Zavedamo se namreč velikega pomena, da je naša mladina potom katoliških organizacij prav orientirana v spoznavanju svoje prave življenjske naloge po vekotrajnih načelih vere in morale.
Kakor je res, da bi marsikdo od nas odraslih zardeval, ko bi moral pisati svoj življenjepis, imate pa vi sedaj zlato priložnost, da v knjigo svojega življenja pišete samo svetle strani polne sonca in svetega ponosa! Ob vas, draga mladina, začutimo mi odrasli sladko domotožje lepo preživete mladosti, ali pa obratno, grenkobo zapravljenega raja.
Lepa duhovna misel vašega duhovnega vodje, »daritev bodi ti Življenje celo« nam daje upati, da bo tudi v vaših srcih obrodila sad o svojem času. Ali ni bilo vprav tisto jutranje viharno vreme skoraj nekak simbol, da polagate svoje vsakoletne skavtske obljube ne v varno zatišje penzioniranih starčkov, temveč za viharne dneve vsakdanjega življenja. Ti viharji divjajo včasih v nas, včasih izven nas, ko pa jih srečno prestanemo, jih imamo za naj plodovite jši del našega življenja.
Prav od vas, draga skavtska mladina, pričakujemo, da se boste, z vso iskrenostjo, ki vam je lastna, možato odzvali temu klicu daritve čiste in poštene mladosti v izpolnjevanju svojih dolžnosti do Boga in bližnjega. Ne v mehkužnosti in duhovni lenobi, temveč z vztrajnim prizadevanjem si moramo zgraditi značaj, ki bo trden kakor kraška skala kljuboval vsem viharjem. Naj atomska veda še tako napreduje, človek je in ostane sam sebi kovač svoje večne usode. Nebeško kraljestvo silo trpi in silni ga otemajo!
V	zvezi z nazadovanjem slovenske liste »Adria« pri zadnjih volitvah na tržaškemu vseučilišču se je marsikdo, ki mu je življenje in napredek našega naroda resnično pri srcu, vprašal, kaj je pravzaprav temu krivo.
Iz volilnih podatkov in rezultatov izhaja, da. je treba glavni vzrok iskati v pomanjkljivi volilni udeležbi tudi od slovenske strani. Kajti splošna udeležba je bila letos izredno visoka (46%) v primeri z lansko (35%), tako da, medtem ko je lani »Adriji« manjkalo 11 glasov za tri izvoljene kandidate, ji letos manjka 13 glasov za dva svetovalca.
Zakaj se niso vsi slovenski visokošolci odzvali svoji dolžnosti ter šli volit, je spet drugo vprašanje, ki ga je treba razčistiti in pretehtati od več strani.
Predvsem moramo pripomniti, da razni, ki so lani volili za »Adrio«, ji letos niso mogli oddati svojega glasu, ker so jih dolžnosti do študija zadrževale drugod. Gotovo je tudi, da se je ta in oni »premislil'« ter glasoval za kako drugo listo. Vendar je nesporno dejstvo, da so se našli tudi taki, ki so iz brezbrižnosti in u-dobja ostali doma, kar se da ugotoviti tudi iz volilnih seznamov.
To zgleda jo biti povečini taki, ki jih je hinavska in nelojalna negativna propaganda nasprotnikov in tudi »Primorskega dnevnika« v zadnjih dneh zbegala in spravila iz ravnotežja, da si niso »upali« prestopiti praga volišča. Slovenska lista »A-dria« ni z nikomer polemizirala, ker so naši ljudje na splošno naveličani medsebojnega kreganja in prerekanja. Toda »Pr.
VPKflSOJETE - ODGOVARJAMO
V	predzadnji številki KG sem z zanimanjem čital, kako ljubljanske visokošolke čitajo horoskop tržaškega »Primorskega dnevnika«. Jaz se na verodostojnost in »resničnost« horoskopov ne razumem dosti. Toda nekaj mi ni jasno: Kako to, da tako »napreden« list, ki se strogo drži načel znanosti, objavlja rubriko, ki je proizvod pristne buržujske miselnosti? Ali je vse to v skladu s tako zvanim znanstvenim socializmom?
*
Horoskop je iznajdba starih Babiloncev. Ti so bili veliki izvedenci v astronomski vedi in so iz zvezd napovedovati tudi prihodnost ljudem, posebno kraljem pri njih vladanju. Napovedovanje človeške usode iz zvezd se imenuje astrologija. Pri astro-, logiji je pa največje važnosti vedeti za točen položaj zvezd, posebno planetov pri rojstvu nekega otroka, kajti iz tega natančnega položaja zvezd (horoskop) se da razbrati prihodnja usoda novorojenčka. Po mnenju astrologije ima vsak človek svoj horoskop, ki je ali srečen ali nesrečen, kakršen je pač bil položaj zvezd v trenutku našega rojstva. Ker astrologi vedo, kateri horoskop pomeni srečo, kateri nesrečo, se ljudje zanimajo za svoj horoskop, ki naj bi jim napovedal njih prihodnost.
Vse to uči stara astrologija. Iz nje je moderni človek, ki noče več verjeti Bogu in božji previdnosti, znova izkopal svoje napovedi, ki jih zasledimo po raznih časopisih. Njim se je pridružil tudi Pr. dnevnik. Veren človek v horoskop in v vse, kar uči astrologija, ne veruje; neveren pa rad zapade praznoverju in zato tudi rad verjame v horoskop. Vsled tega vidimo, kako sodobni človek, ki zameta vero v Boga, znova obuja najrazličnejše oblike praznoverja, ki jih je krščanstvo že zdavnaj odklonilo; med temi je tudi horoskop.
dn.«, ki je to tiho premirje grobo prekršil, si je s tem vzel nase težko odgovornost. Če bi trenutno obstojal »Narodni svet«, bi njegova prva naloga bila ta, da obsodi protinarodno delovanje omenjenega dnevnika. — Naj naša javnost razmišlja o tem, kdo pravzaprav ruši narodno slogo.
L.
★ * ★ * ★ ZVEZDICE ★ * ★ * ★
Slavni Shakespeare je napisal naslednje važno pravilo:
»V družbi se razgovarjaj zabavno in veselo, ne da bi kvantal; bodi duhovit, a ne vsiljiv; naraven dn odkrit, nikdar pa nespodoben; moder, a ne dolgočasen in domišljav; govori vedno resnico, če hočeš, da te bodo ljudje upoštevali.«
Gospodarsko stanje v Italiji v letu 1959
Zadnje dni marca je zakladno ministrstvo izročilo senatu poročilo o splošnem gospodarskem stanju v državi v lanskem letu. Iz njega je razvidno, da se je gospodarsko življenje krepko razvijalo ter doseglo znatne uspehe.
Proizvodna dejavnost se je v minulem letu povečala za 16% in to bodisi v izdelavi neposrednih potrošnih dobrin, bodisi posrednih proizvajalnih dobrin ali kapital ov (razni stroji itd.).
Industrijska proizvodnja se je povečala za 7,3% ter dosegla 5.349 milijard čistega dohodka.
Kmetijska proizvodnja je dosegla vrednost 2.672 milijard in se je v primeri z
1.	1958 povečala za 3% v glavnem zaradi napredujoče modernizacije in mehanizacije.
V	ostalih vejah dejavnosti je povečanje čistega donosa znašalo 6,8% in je dosegel 3.852 milijard lir.
Kosmati narodni dohodek je v letu 1959 dosegel 16.908 milijard lir ter se v primeri z letom 1958 (15.915 milijard) povečal za 6,2%.
Čisti narodni dohodek (po odbitku samo stroškov za izvoz) je znašal 16.599 milijard lir. — Za potrošnjo je šlo 12.772 milijard, za naložbe pa 3.827 milijard lir. Ljudje so v preteklem letu uživali predvsem več mesa, rib, zelenjave in sadja.
Celotni zaslužek delavstva se je povečal za 6,4%.
Število brezposelnih se je zmanjšalo za tri sto tisoč enot.
Ta suhi in stvarni pregled kaže, da je leto 1959 bilo za italijansko gospodarstvo izredno ugodno.
»Zeleni načrt« za kmetijstvo
Italijanska vlada je pred nekaj meseci potrdila tako imenovani »zeleni načrt« za razvoj italijanskega kmetijstva. Gre za petletni program, za čigar izvedbo bo potrebnih 550 milijard lir, ki jih bodo razdelili na posamezne proračune. Po njem naj bi izboljšali in modernizirali kmetijsko gospodarstvo, njegov ustroj in naprave ter pri tem še posebej vpoštevali gorate ter južne predele in jim iz sredstev načrta nudili izjemne olajšave.
Namen načrta je izboljšanje življenja za kmetijsko prebivalstvo ter prilagoditev pridelave zahtevam domačega in tujih tržišč in pa povečanje zaposlitve. Poleg tega bodo dajali posebno podporo malim kmetijskim posestnikom in iz odobresnih skladov nudili sredstva za povečanje živinoreje, visoko vrednih nasadov in za izpopolnitev mehanizacije.
80sPodarskc zaključke g. avtorja ne ] ';tno vzeti tako tragično, kot zvenijo. ^žadnje statistike tega leta je razvidno, t)g.'ma slovenija še vedno daleko najvišji 0c*n' dohodek v Jugoslaviji in zato tu-* aajvišjj življenjski standard. Pričajo ljt[1'reL. da je v letu 1959 narodni doho-v republiki Sloveniji znašal 200 tisoč
Vohun iz Vatikana 3
Po spisu o. Petra Leoni j a prir. Mariza Perat
Bilo je tudi dosti takih primerov; da so razne pravoslavne družine hotele, da jim na vsak način krstim otroke. Tako sta na primer v neki ukrajinski družini, ki je stanovala blizu nas, bili dve deklici: starejša je že bila krščena, mlajša pa ne. Starši so me prosili, naj jo krstim. Ustregel sem jim; seveda so mi morali prej obljubiti, da bodo otroka res v katoliški veri vzgajali, kar so mi radi obljubili. No, in tako se je zgodilo, da so nekaj časa za tem tudi oni sami prestopili v katoliško Cerkev. Bil je v resnici lep dogodek. Sprejel sem jih prav na velikonočni praznik leta 1942.
Lahko bi našteval še polno takih slučajev, kajti podobnih tukaj v resnici ni nikoli manjkalo. Navajam drugi primer, ki se ga tudi dobro spominjam:
Nekega dne, 15. marca je bilo, so me poklicali k bolniški postelji človeka, ki je bil seveda pravoslaven. Ta revež je goreče želel, da bi iz mojih rok prejel sv. zakra-
mente za umirajoče. Zasmilil se mi je, vendar sem mu povedal, da jaz nisem pravoslaven, ampak katolški duhovnik in da zato njegovi želji ne morem kar tako ustreči, ne da bi prej vedel, kako on gleda na katoliško vero. Mož se je mojih besed naravnost razveselil, rekoč: »Saj to ravno, da ste katoliški duhovnik, je vzrok, da sem vas poklical. Za vas, vsaj vem, s čigavo oblastjo prihajate k meni, medtem ko si pri naših duhovnikih ravno v tej točki ne morem biti na jasnem.«
Ko sem tako videl, kakšne ideje ima mož o katoliški Cerkvi, se pač nisem mogel več obotavljati. Razložil sem mu na kratko, kakšne so bistvene razlike med katoliško in pravoslavno cerkvijo, nakar sem tudi njega sprejel v naročje rimske Cerkve ter mu nato po vzhodnem obredu podelil še zakramente za umirajoče.
Med pravoslavnimi duhovniki
Medtem sem se zelo zanimal tudi za krajevno duhovščino. Prve mesece po zasedbi so se ti še boječe skrivali med množico, vendar so se pozneje že toliko opogumili, da so začeli javno nastopati. Med temi pa je bilo tudi mnogo takih, ki jih ljudje niso poznali, oziroma niso sploh
vedeli, odkod prihajajo. Mnogi od teh so tudi že okusili razne ruske ječe, vendar so do njih ljudje bili rahlo nezaupni. Posebno so se bali tako imenovanih samozvancev; to je bila posebna vrsta ljudi, ki so se kar sami izdajali za duhovnike, ki pa so mnogokrat bili celo brez mašni-škega posvečenja.
In tako se je zgodilo, da je sum padel že takoj na prvega duhovnika, ki je prišel v našo vas. Za božične praznike je ta začel z verskimi obredi, kot da bi v vasi on bil župnik. Ker do ljudi ta »župnik« ni bil posebno prijazen, so ga ljudje takoj osumili in prihiteli k meni, rekoč, da tisti ni duhovnik in morda da ni niti diakon in naj se za stvar pozanima.
Ker se je to godilo v pravoslavni cerkvi, ni bila moja naloga, da bi bil ta problem natančneje poučeval. Vendar pa, ko sem videl, kako zaupno me ti ljudje prosijo, in ko sem spoznal, koliko lahko ljudem ta položaj škoduje, sem se vdal in šel na delo. Zaslišal sem torej takoj šolskega duhovnika ter mu zastavil vrsto vprašanj. Pregledal sem nato še njegove listine o duhovniški posvetitvi. Bile so v redu.
Tako se je zgodilo, da je še nekaj časa
ostal v župniji, toda potem je nenadoma nekam izginil, Kajti zelo je bil osumljen, da pripada tako zvani »živi cerkvi«, namreč oni cerkvi, ki se je skupno s sovjetsko miselnostjo uvrstila v isto vrsto in ki je poleg drugega navedla v svoje postave naravnost prostaške stvari, tako n. pr., da se duhovniki lahko tudi drugič poročijo (pravoslavni namreč) in da se lahko poročijo tudi škofje.
Za tem je prišlo še nekaj drugih duhovnikov; ti so bili videti bolj na mestu. Vendar pravega vzdušja tudi pri njih le nisem mogel najti, vedno je namreč povsod posegal vmes prepir zaradi te ali one stvari, tako da se nikoli niso mogli prav ujemati.
Ko sem nekaj časa za tem dobil ukaz, da sem premeščen v Dnipropetrovsk, sem videl, da je vsem tem duhovnikom bilo resnično hudo, da se poslavljam od njih. »škoda,« so mi rekli, »da greste preč; prav vi, če bi ostali, bi lahko še kaj koristili misli o združitvi Cerkve. Vendar pa smo z druge strani tudi zadovoljni, da greste v Dnipropetrovsk. Tam se boste srečali z našimi predstavniki in se boste z njimi o zadevi lahko bolje pogovorili.
(Se nadaljuje)
Stran 4
KATOLIŠKI GLAS
Leto XII. - štev. M
Poslanci intervenirali za preprečitev odpustov v CRDA
Ravnateljstvo Združenih jadranskih ladjedelnic je sklenilo, da bo 23. maja odpustilo nadaljnjih 100 delavcev iz svojih ladjedelnic v Tržiču. Notranje delavske komisije so prosile za intervencijo deželne poslance, ki so se že sestali z ministrom Ferrarijem Agradijem. Ferrari Agradi je dejal, da ni vedel za odpuste. V ponedeljek je prišel osebno v Trst on. Garlatto, ki je proučil položaj in se zavzel za preprečitev odpustov. Sindikalne organizacije so predložile svoje predloge, ki se nanašajo na število delavcev, ki se ne sme znižati pod 7 tisoč, na takojšnjo preprečitev odpustov, na dopolnitev onih mest, ki so
SKPD V GORICI vabi na
KULTURNI VEČER
ki bo v ponedeljek 16. maja ob 21h
v Marijinem domu na Placuti.
C. g. Vinko Zaletel bo prikazal NEKAJ IZ ZAKLADNICE SVOJIH SLIK.	Pridite!
ostala prazna zaradi starostne upokojitve ali drugih vzrokov, na zopetni sprejem na delo vseh odpuščenih delavcev, in sicer do 30. septembra, na moderniziranje gotovih oddelkov in zagotovitev dela za vse delavce. Čimprej naj bi se začela tudi gradnja dveh 22.000-tonskih ladij.
Rezultati dneva štednje med goriškimi šolarji
Na tekmovanju IX. dneva štednje med šolarji goriške pokrajine je dobil prvo nagrado IV. deški razred šole v ulici Zara s 172 točkami. Nagrajenih je bilo skupno 71 razredov, od katerih je 31 prejelo po 3500 lir nagrede in 40 po 2500 lir.
Javna dela za 852 milijonov lir
XV. obletnica socialne podporne ustanove ACLI
svetišču Matere božje, ob navzočnosti občinskih in deželnih oblasti ter podministra Schirattija.
Na Višarjah je še precej snega, ki ovira dela v teku pred praznovanjem šeste stoletnice.
Podgora
V	nedeljo smo v cerkvi praznovali starodavni podgorski spomin sv. Gotarda. Njegov god je bil v četrtek 5. maja, ko je na ta račun bil tudi počitniški dan za našo šolo. V starih časih in posebno tja do prve svetovne vojne je bil v naši fari kar cel semenj. Vsi dušni pastirji iz Brd in bližnje okolice so imeli navado prihajati na to slovesnost. Pravijo, da so se na tisti dan zato vrstile svete maše druga za drugo od svetega jutra do poldne; cela ulica sv. Justa, ki vodi proti cerkvi, je bila na obe strani polna prodajalcev in prodajalk, ki so prodajali spominčke, kolače in druge sladkosti. Tako je bilo nekoč. Sedaj pa je spomin sv. Gotarda ohranjen samo v cerkvi. Zadnjih par let smo na ta dan vpeljali tudi prvo sv. obhajilo. Letos pa smo se Podgorci v cerkvi skušali še prav posebej spomniti na tega velikega srednjeveškega svetnika in škofa, ki je bil benediktinski opat v raznih samostanih na Bavarskem in nato še škof v znanem nemškem mestu Hildesheim. Ker se je svetnik rodil v davnem letu 960, zato praznujejo letos posebno po Bavarskem in v Švici 1000-letnico njegovega rojstva in napovedujejo mednarodni shod na znanem alpskem prelazu Sv. Gotarda, kjer je tudi znani samostan in hospic ali zavetišče v višini 2114 m.
Imenovan je že mednarodni odbor za proslave, katere se bodo vršile na prelazu letos 8.-9. julija; v odboru so zastopniki nemške, italijanske, belgijske in holandske vlade. Tako torej letos sv. Gotard u-živa poleg nebeške slave in plačila tudi izredne zemeljske spomine in čast.
II
Slika prikazuje uradno kolavdacijo novih orgel v Doberdobu. Kot že javljeno, bo svečana otvoritev v nedeljo 22. maja združena s cerkvenim koncertom naših pevskih zborov.
Doberdob
Ni dolgo od tega, kar smo v KG objavili strukturo naših novih orgel. Danes pripomnimo samo, da smo že aprila imeli uradno kolavdacijo v prisotnosti prof. To-niuttija, dveh zastopnikov od Genio Civile ter mojstra Bogomila Walička. Kolavda-cija je bila v glavnem zadovoljiva, le nekaj nedostatkov je treba urediti, kakor zmanjšati šum motorja, še izoblikovati pročelje piščali, kakor je bilo v načrtu, in podobno. Od tedaj smo se pridno vadili z novo mašo na novih orglah, poslušali in si ogledovali tako lepo in umetno izdelane posa-
mezne dele, kot celotno strukturo orgel. Marsikateri organist in diletant je že prišel poslušat in igrat na nove orgle. Nič ne pretiravamo, ako rečemo, da so jih vsi pohvalili, zlasti II. manual, ki poje prav milo in prikupljivo. Seveda podroben popis vseh delov, registrov, povezav, kombinacije spada pod pero veščega strokovnjaka, kar upamo, da bomo tudi dosegli.
Vsem prijateljem lepe cerkvene glasbe in petja sporočamo, da bo 22. maja (4. nedeljo v maju) slovesna blagoslovitev in o-tvoritev naših orgel, združena s koncertom cerkvenih pesmi. — Prihodnjič priobčimo spored vse slovesnosti.
Občinski svet bo v petek 13. maja raz-ravljal o raznih javnih delih v našem nestu za skupno vsoto 852 milijonov lir. 00 milijonov lir bo stala ureditev mestne ;ana!izacije, zlasti še v novih predelih meta. Ureditev ulice Ascoli bo tudi na dnev-iem redu. V načrtu so še druge miliora-ije v našem mestu, likvidacija stroškov a zvon na Oslavju, prispevek v znesku
0	tisoč lir društvu prostovoljnih daroval-:ev krvi in drugo.
Tekmovanje letalskih modelov
V nedeljo 8. maja popoldne se je vršilo
v Gorici na trgu Cesare Battisti zanimivo tekmovanje z letalskimi modeli. Udeležili so se ga tekmovalci iz Gorice in Trsta.
V	nedeljo 8. maja so tudi v našem me-itu obhajali XV. obletnico obnovitve socialne podporne ustanove ACLI. Goriški nadškof je za to priliko izdal posebno spomenico, v kateri poudarja hvalevredno de-
lo	te ustanove v korist delavstva in dolžnost delavcev, da se za to ustanovo zavzemajo in pripomorejo, da jo vsi spoznajo. Vsi delavci lahko dobijo na sedežu ACLI potrebna pojasnila v pogledu njihovih delavskih pravic. ACLI je v teh 15. letih izvršila ogromno karitativno delo, ko je rešila na tisoče in tisoče prošenj, se zavzela za pravice delavcev in nesebično pomagala povsod, kjer je le mogla. Tudi Slovenci smo ji dolžni zahvalo, zlasti še slovenske hišne pomočnice, ki so našle vedno na tem sedežu razumevajočo besedo in pomoč.
Mejni promet
Al- Aprila je mejni promet med tržaškim ozemljem in jugoslovanskim obmejnim področjem dosegel nov višek. S pre-hodnico, kakršno uvaja videmski sporazum, je prekoračilo mejo v obeh smereh
475.000 ljudi, kar je dosti več ne samo kakor v marcu, ko je bilo teh prehodov 420 tisoč, temveč tudi v aprilu lani, ko so dosegli številko 419.000, ter predlanskim s
418.000 prehodi.
Največ ljudi je seveda prihajalo z bivšega področja B Svobodnega tržaškega o-zemlja in iz Istre ter jih tudi hodilo tja. Na prehodu pri Škofijah je šlo aprila čez mejo 217.000 ljudi, na Fcrteničih 156.000, na Pesku 37.600, pri Prečniku 12.300 itd.
Vlak bo odpotoval iz Trsta ob 20.50 s takojšnjo zvezo v Mestrah in bo prispel v Rim že ob 7.23 zjutraj. Poletni urnik predvideva tudi novo zvezo s turističnimi kraji Trst-Calalzo z odhodom iz Trsta ob sobotah ob 13.55 in prihodom v Calalzo ob 17.43. Ta vlak nedeljskega »Week-enda« se bo vračal v Trst v nedeljo ob 23.58. Tako se bo Tržačanom nudila lepa prilika, da svoj tedenski počitek preživijo v lepi naravi.
Poletni železninški urnik predvideva tudi mnogo sprememb z ozirom na olimpijske igre v Rimu.
Otvoritev študentovskega doma
Nemški časnikarji na obisku v Trstu
Zdravniški kongres v Gradežu in Gorici
Italijanska družba radiologov in nuklearnih medicincev bo imela prihodnjo nedeljo v Gradežu in v Gorici svoj 40. kongres. Otvoritev bo v soboto 14. maja v Gradežu
i	govorom predsednika dr. Rocca. V nedeljo 15. maja bodo v Gorici v novi bolnišnici otvorili novi radiološki zavod, nakar bodo sledila predavanja priznanih zdravnikov.
Al- Tržaška Pokrajinska ustanova za tujski promet je povabila petdeset nemških časnikarjev na obisk v naše mesto. So to zastopniki poglavitnih nemških dnevnikov, ki prinašajo tudi potovalne priloge ter se bavijo s tujskim prometom. V Trstu bodo ostali tri dni. Ta obisk je že drugi po vrsti. Lani so po njem zastopani listi priobčili kakih sto propagandnih sestankov, ki so znatno koristili povečanju priliva nemških turistov na naše področje.
Nemška proga iz Trsta v Južno Ameriko
Splavitev turbocisterne »Amelia Grimaldi«
V	tržaški ladjedelnici Sv. Marka so v tedeljo zjutraj splavili 47.720-tonsko turbo-Lsterno »Amelia Grimaldi«, eno največjih adij, kar so jih zgradili v ladjedelnicah 2RDA. Po dolžini jo prekaša samo »Conte
li	Savoia«. Botrovala ji je gospa Amelia Grimaldi, po kateri ladja nosi ime. Ladja ie dolga 226 m in široka 32 m ter vozi s litrostjo 17 vozlov na uro. Ladjo je blagoslovil tržaški škof Santin in tudi sam 5v. oče ji je posla! poseben blagoslov.
A 1 - V soboto bo priplula v naše pristanišče motoma ladja »Cap Verde«, last nemške plovne družbe »Hamburg-Sud« iz Hamburga. Ta je pred kratkim raztegnila na Trst svojo progo iz Sredozemskega morja proti Južni Ameriki.
Ta korak je vzbudil hud odpor pri družbah, ki vzdržujejo zveze z Južno Ameriko in so povezane v skupini »Conference«.
V	soboto 7. maja so na sedežu nove u-niverze v ulici Fabio Severo otvorili novi študentovski dom, ki pa bo pričel obratovati šele prihodnje akademsko leto. Zgradili so ga pod poslopjem nove univerze. Celotni stroški modernega in krasno urejenega doma znašajo 131 milijonov lir. V njem bo prostora za 92 akademikov. Sprejeli pa bodo le bolj potrebne dijake, in sicer s pomočjo natečaja. Vzdrževalnina bo znašala okrog 350.000 lir letno in le del tega stroška bo lahko krila univerzitetna podporna ustanova. Vsak izmed 92 akademikov bo imel svojo sobico z vzidano o-maro, posteljo, pisalno mizo ter nekako predsobo, ločeno s stekleno steno, kjer bo umivalnik s toplo in mrzlo vodo ter obešalnik. Na vsakih 15 sob je posebna soba, določena za študij, opremljena z mizicami in naslonjači. Vse je zgrajeno in opremljeno po najmodernejših arhitektonskih načelih.
RAZNO
Umrl je čarovnik estetske kirurgije
V	Londonu je dne 12. aprila nenadoma umri 59-letni kirurg Sir Arcibald Mclndoe, imenovan čarovnik estetske kirurgije. Ro-jen v Novi Zelandiji, je zadnjih dvajset let preživel v Londonu. Zaslovel je zlasti med drugo svetovno vojno, ko je sprejel mesto kirurga plastičnih operacij v Queen Victoria Hospital. Njegovi prvi pacienti so bili skoro izključno letalci RAF, ki so se sicer rešili iz gorečih letal a s strašnimi opeklinami po vsem telesu.
Kmalu se je razširila govorica, da Mf Indoe dela čudeže. Njegove kirurške zmožnosti niso bile manjše od njegove dobrote in iznajdljivosti, kako bi svoje bolnike poleg tega, da jim je vrnil prejšnjo normalno zunanjost s tem, da jim je napravil nov nos, ušesa, čeljusti, lica, tudi moralno dvigal in prepričeval, da bo nje hovo življenje normalno kakor življenje vsakega drugega zdravega človeka. S svo jim delom se ni tako zlahka zadovoljil' Včasih je šele po 40. operaciji odpustil bolnika iz svoje bolnice. Ob koncu vojn* se mu je zahvalilo 600 letalcev iz 16 of žav, katerim je s svojo čudežno roko vrnil prejšnjo zunanjost. Med njimi je bil tud' neki Rus.
Industrijska luka se širi
Tržaški občinski odbor je sprejel skltf da se obsežna zemljišča pri Orehu vkljtt čijo v industrijsko luko. Tako bo nad dve tretjini tega zemljišča služilo ( industrijske namene. Ker pa je zemljišč močvirnato in na nekaterih krajih nižj* od morske gladine, bo za sedaj služilo 0 odlaganje materiala, da bodo tako utrdi!1 j tla. Tako bo sedanjim 600 ha industrijs)'* luke priključenih še nadaljnih 60 ha ntf lioralicijskega zemljišča.
Tržaški občinski odbor je razpravi]3 tudi o napravah, ki naj bi znižale odst« tek strupa v plinu. A ker bi te napra'1
Širite »Katoliški glasi
stale pol milijarde lir, so to zadevo op* stili in jo bodo skušali rešiti- na druge Pl
čine. Lansko leto se je s plinom zastrupil9™ 32 oseb, od teh je bilo 27 samomorov, znači, da je v tej žalostni statistiki na prvem mestu.
Šport med srednješolci
Že nekaj let je, ki si športniki slovenske šole v Gorici želimo prijateljsko srečanje v odbojki in atletiki proti slovenskim šolam v Trstu. Tržačani so že tekmovali med seboj in tudi mi smo se še nekam izkazali proti italijanskim šolam v Gorici, zdaj pa bi radi videli) kdo je močnejši.
Lani je že izgledalo, da se bodo pričakovane tekme izvršile, nato pa je šlo vse po vodi. Letos smo zopet mislili, da je vse organizirano in zagotovljeno. Večkrat smo o tem vpraševali profesorje telovadbe in moramo priznati, da so pokazali precej iniciative in ukrenili vse potrebno, le o Tržačanih ni ne duha ne sluha.
Konec šolskega leta se bliža in na razpolago imamo še malo časa, zato smo pomislili: če gora ne pride k Mohamedu gre Mohamed k gori. To se pravd; če Tržačani ne pridejo v Gorico lahko gremo mi v Trst. Saj nima toliko pomena, kdo zmaga in kdo izgubi, šport pa nam je všeč. Zato pozivamo tržaške dijake, naj se tudi oni pozanimajo za to tekmovanje. Saj vendar ne bodo dopustili, da bi kdo mislil, da se nas morda bojijo! Pričakujemo torej, da se kmalu oglasijo.
Goriški dijaki
OBVESTILU
RAVNATEUSTVO Srednje šole s sl« venskim učnim jezikom v Trstu sporov3 da je čas za vlaganje prošenj za sp^ jemni in za nižji tečajni izpit do 18. mSl* Izpiti se bodo začeli 3. junija ob 8,30
SPREJEMNI IZPIT. Dne 3. junija pričnejo sprejemni izpiti v nižjo srednJ šolo (gimnazijo). Kdor hoče biti priP1 ščen k temu izpitu, mora najkasneje ^ 15. maja vložiti na ravnateljstvo
m
maja vložiti na prošnjo na kolkovanem papirju za lir in priložiti sledeče 'listine:
1. Rojstni list na kolkovanem papirf'
2. Potrdilo o cepljenju proti kozam.
3. Program predelane snovi iz sl eri' ščine.
Pri oddaji prošnje plača vsakdo 380 za državne takse in tajniške pristojb:
Vsa potrebna pojasnila v tej zvezi c'3 tajništvo šole, ki je odprto vsak delavP od 8. do 12. in od 16. do 18
Opčine
Svete Višarje
V	nedeljo 8. maja je bila uradno otvor-jena višarska vzpenjača. Videmski nadškof jo je blagoslovil in nato maševal v
Za procvit turistične sezone
Z 29. majem bo stopil v veljavo novi železniški urnik, ki predvideva marsikako spremembo železniškega umika in tudi vzpostavitev novih zvez. Turistična ustanova v Gradežu se je zelo potegovala, da bi se Orient-Express na svoji poti Pariz-Milan, Benetke-Trst-Jugoslavija ustavljal tudi v Cervinjanu. Po mnogih pogajanjih so vendar to dosegli, kar bo mnogo pripomoglo k razvoju turistične sezone. Vzpo stavljena bo tudi nova zveza z Rimom.
Burja in slabo vreme kakor pozimi
Pretekli teden je bilo izredno slabo vreme nad našim področjem. V četrtek 5. maja je bila v Trstu taka burja, da je dosegla hitrost do 80 km na uro, proti večeru pa še celo 110 km. Povzročila je precejšnjo škodo na sadnem drevju in na poljskih pridelkih, več starejših oseb pa je vrgla ob tla, da so se morali zateči v bolnišnico. Uničevalnemu delu burje pa se je v ponedeljek pridružila še slana, ki je zlasti prizadela zgoniško, devinsko-na-brežinsko in repentabrsko občino. Mlade trtne poganjke je skoro vse ožgala. Škoda je velika in kmetje upajo, da jim bo država prišla na pomoč, da bo vsaj delno krita izguba, ki so jo utrpeli.
Zvedeli smo, da nas vodstvo Marijani-šča vabi k pretresljivi drami »KRI ZA KRI«, ki bo na praznik Vnebohoda (25. maja) ob 8. uri zvečer v Marijanišču. Nastopa »Igralska skupina iz Doberdoba«, katero že poznamo iz lanske igre, polne smeha — in pouka »Tri sestre se ženijo«. — Radi se bomo odzvali takemu prijaznemu povabilu!
DAROVI
Za Marijin dom v Rojanu: Učenka N1 Bandelj 2.000; Gentili R. 1.000; Gentili 1.000; Dr. iz Opčin 10.000 ; 2. M. po z« ljubi 5.000; gospa Webr 10.000; P. M. lJ Bog plačaj!
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolp1 trgovski L 20, osmrtnice L 30, vež ^ davek na registrskem uradu.
Odgovami urednik: ms gr. dr. Fr. Mo^ Tiska tiskarna Budin v Gorici
STARŠI NA TRŽAŠKEM,
VPIŠITE SVOJE OTROKE ZA KOLONIJE. ČAS JE DO 15. JUNlJ^
KMEČKA BANKA - GORICA
GORICA, UL. MORELLI 14 - TEL. 22-06 BANKA POOBLAŠČENA OD BANCA D’ ITALIA ZA ZUNANJO TRGOVINO
Vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, hranilne vloge, posojila, inkaso — in skonto menic, posli z inozemstvom, itd.) —