Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. -----: - Za odgovor znamka 15 vin. — Izhaja vsako soboto. =r' Štev. 5. m. r I ki , ■ i v* i 4j Velja do konca 1. 1917 -- K 1'50. - Naročnina: na leto .... K 8— pol leta . . . „ 4"— četrt leta . . . * 2 — Posamezna številka 16 v. Inserati po dogovoru. = V Ljubljani, v soboto 8. decembra. Leto 1917. Kt-Ti tudi v da se gospo-tudi v LISTEK. Pri kadru. Nekdo je primerjal kader božji poti, kamor zahajajo seveda le fantje in možje, jaz bi ga primerjal rajše srcu v polkovem organizmu; od njega se odtaka zdrava kri in kar se pokvari in oslabi, se nujno zopet prej ali slej vrne h ksdru, da se tu nanovo poživi m okrepi ali pa izloči začasno ali trajno iz organizma. Zato ne pozna vojaškega življenja, kdor ga ni opazoval tudi pri kadru. Sprejemna sobica polkovnega srca je pri tranzenki, kakor so krstili naši fantje nemško »Transenenabteilung . Ta sprejme vsakega novodošlega rekruta, tukaj dobi vsak popotnico, kadar zapusti polk. Marškotnpamje so pri tem izvzete. In prometa je obilo. . Vračajo se ranjenci in bolniki, ki so po bolnicah toliko okrevali, da lahko bolnico zamenjajo s polkovnim rekonvalescentnim oddelkom; vračajo se vojaki, ki so v kaki etapni službi ali v zaledju pri kakem prebiranju postali sposobni za fronto, da jih pridelijo prvi marš-kompaniji; prihajajo vojaki, ki so na katerekoli način izgubili dosedanje mesto, da odidejo zopet v Leb-ring ali Waiz čakat novega povelja. Zato je tranzenko nekdo primerjal tudi krčmi, kjer se mora ustaviti vsak vojak na svojem potovanju. Nepotrebna stranica Pred seboj imamo oklic nove kmečke stranke, ki bo za vse večne čase žalostna in sramotna priča, da so se v življenjskem boju slovenskega naroda v odločilni uri našli ljudje, ki so razbili veličastno slogo celega naroda in vseh njegovih stanov in strank. Ustanovili so stranko, ki ni potrebna in je zato sedaj tudi škodljiva našemu narodu. Cemu nova stranka? Kar ima nova kmečka stranka v besedah lepega v svojem programu, vse to je prevzela iz programa Slov. ljudske stranke. Ničesar novega in ničesar takega ne prinaša, kar ne bi moglo najti trdne opore v načelih Slov. ljudske stranke. Če nova stranka kričavo našteva posebne skrbi, ki tarejo kmeta, moramo vprašati te nove kmete-nekmete, ali ne branijo poslanci Slov. ljudske stranke v državnem zboru prav vseh teh pravic in koristi slovenskega kmečkega stanu tako vzorno in odločno, da bi se lahko Susteršič in Lanipč šla k njim učit, namesto da se prvi v državnem zboru celega pol leta nikjer ne pokaže pri delu za ljudstvo in namesto, da dr. Lampč že štiri leta skrbno zapira deželni zbor ali vsaj ne povpraša ali poprosi svojih tovarišev, da mu svetujejo in pomagajo pri deželnem gospodarstvu. Mirno trdimo: precejšnjega dela tožba v oklicu nove stranke bi ne bilo treba sedaj denia-goško kričati v svet, če bi omenjena gospoda nekoliko bolj demokratično vršila svoje dolžnosti kot zastopnika ljudstva. Absolutizem se darskem oziru ni izkazal, kaj čuda, kranjskem gospodarstvu ni mogel. Duševni oče nove stranke pravi nova stranka na katoliškem stališču z besedami ampak tudi v dejanju«. Mar »Slov. ljudska stranka« ne stoji na katoliškem stališču? Muči nas nekoliko bojazen, da se sedanjim voditeljem nove stranke ne bi vedno posrečilo, da bodo vedno ohranili v javnem življenju katoliška načela pravičnosti in ljubezni do vseh stanov v neskaljeni čistosti in lepoti. V »Slov. ljudski stranki« je bilo in je prostora za vse sloje in stanove slovenskega naroda, ker organizacija, ki sloni na katoliških načelih in hoče združiti vse ljudstvo, mora že radi svojega programa in prave ljudske blaginje opustiti vse, kar bi po nepotrebnem dražilo in vznemirjalo eden ali drugi stan, priznati mora vsakemu njegove upravičene težnje in zato v duhu krščanske pravice in ljubezni med raznimi interesi posredovati, jih izravnavati, med posameznimi stanovi buditi in gojiti z mi sel in čut socialne solidarnosti in tako vse stanove družiti v bratovski slogi in vzajemni pomoči v veliko narodno družino otrok božjih na zemlji. Pasar Kregar pravi na plakatu druge nove stranke, da bo v njegovi stranki imel »meščan, obrtnik in delavec prvo in zadnjo besedo«. Sestav-ljač oklica nove kmečke stranke pa kliče kmete, da bodo »močnejši kakor vse druge stranke skupaj, od katerih brez kmeta nobena nič ne pomeni«. Kakor se vidi, oba hočeta zmagati bolj s silo kakor z načeli pravičnosti, ljubezni in spravljivosti. Ne trdimo, da zametujeta vse te stvari, a preveč poudarjata »moč« in »prvo in zadnjo besedo«. Vzbujati in pa-litl tako nevarne nagone, katerih nima niti slovenski rana _cm—i. Zanimivo dalje, da stoji in sicer ne ie kiret niti meščan, ai prav tisto v smislu katoliškega stališča. Uudne zanimivo pa je tudi to, Kregar, najožji somišljenik sestavljača nove kmečke stranke, očita »S cv. ljudski stranki«, da j« v nji prevladoval kn iki živelj; čemu pa potem Susteršič in Lampe usi iinavljata novo kmečko stranko, ko sta pa v »b ov. ljuaski stranki« zadnja leta imela edino bese ie. Uganko nam reši sestavijač nove kmečke stranke, hravi, da se je prejšnja stranka razšla »vsled upirnosti raznih poslancev«. In še enkrat pravi: »Ni zaupajte nobenemu poslancu več, ki ga Sioven-sk.i kmečka stranka ne sprejme v svojo sredo U Tedaj »upornost poslancev« je rodila novo kmečko stranko. Ni je rodila ne skrb za kmeta, ne za meščana, ne za delavca ampak »upornost poslancev«. Kdo so tisti »uporni poslanci« in komu so se up sli? — r • Slovenski javnosti, našemu kmetu, meščanu in delavcu, pa naj so doma ali na fronti, je jasno kakor beli dan poglavje o »upornih poslancih«. Sest dr-žavnozborskih poslancev kranjske »Slov. ljudske stranke« se je uprlo absolutizmu Susteršiča, ki bi mi^ral kot voditelj najbolj skrbno čuvati, da stranka res živi in dela po svojem temeljnem načelu, namreč res demokratično. Njihov upor tiči samo v tem, d&niso volili v delegacije moža, ki nnu ogromna večina slovenskega naroda že davno ne zaupa več, nj hov upor obstoji v tem, da po svoji vesti, ker se zavedajo odgovornosti z-a usodo celega jugoslovanskega naroda, niso smeli poslati v delegacije moža, ki po svoji politiki ne daje nobenega poroštva, da bi pred Nemci in Madžari tako zastopal tožbo in pravico našega naroda, kakor narod danes hoče in od vseh svojih zastopnikov tudi zahteva. Ali ni pravi upornik tisti, ki izdajalsko zbeži iz ponosne politične organizacije slovenskega ljudstva vseh stanov, ali ni pravi upoirnik tisti poslanec, ki sramotno zapusti prvoboritelje našega naroda, združene v »Jugoslovanskem klubu«, ali ni pravi upornik tisti, ki v času, ko zastopniki našega naroda z vso pravico in mirno zavestjo, — ker vestno branijo pravico našega naroda — zahtevajo od naroda zaupanje, ker so tega za odločilni, a zmagoviti boj najbolj potrebni —z neizmerno zlobo ščuva narod, naj ne zaupa svojim lestim državnim poslancem. S uet&TŽič&vo dejanje in počen-anje njpgCLvilj oprod je upor proti narodni slogi, stanovski solidarnosti in zdravemu razvoju katoliške misli med nami, zato smo popolnoma prepričani, da bo naše ljudstvo ostalo zvesto pri svojih temeljnih načelih, in pri svojih dosedanjih političnih organizacijah, ne pa zašlo na pogubna pota gotovih oseb, ki v korist naših narodnih nasprotnikov doma začenjajo — pro-tinaroden, nekrščanski, stanovski boj med brati. U spomin, „Suženjstvo — je veleizdaja\ Krek malo pred smrtjo v Splitu. Zgod »vinsko Poslanci dr. Korošec, Stanek in Petrusz;ew'cz so v imenu Jugoslovanov, Čehov in Ukrajincev stavili na zunanjega ministra sledečo interpelacijo glede pretvorbe ruske okrožne note z dne 28. novembra 1917 in zavijanja pojm^ o pravici narodov do samoed očbe. Interpelacija pravi: Dne 29 novembra 1917 je c. in kr. ministrstvo zu-nan ih zadev objavilo, v Carskem selu z dnem 28 novembra 1917 datirano okrožno noto sveta ljudskih komisarjev in pa odgovor avstroogrske vlade na to noto. V tem odgovoru so omenjene smeri za mirovno pogodbo, ki se naj sklene, kakršnih smeri ni v tej okrožni noti. Iz poročila c in kr. zunanjega triini-str-tva na vrhovno srmadno poveljstvo v Ba;!nu pa je jasno razvidno, da so govorice o svojevoljni potvorbi okrožne note popolno na utemeljene. Spozna se, da manjka v celoti začetni odstavek, ki naznanja, da je nemška vlada na podlagi smeri ruske revolucije: brez aneksij in kontribucij in z jamstvom pravice do narodne samoodločbe pripravljena začeti mirovna pogajanja. Tedaj veljajo te smeri tudi za Avstroogrsko in se dotični odstavek v odgovoru nanaša nanje. Nddalje je tudi zamolčano, da se svet ljudskih komisarjev obrača tudij do delavskih množic v Nemčiji in Av^troogrski in da pričakuje miru med narodi samo od boja revolucionarnih množic proti vsem imperijalistčnim nakanam. Končno je bil pod naslovom »Zmedeno" zamolčan ves zadnji odstavek, ki zahteva odgovor narodov ne v besedah, ampak z dejanji. Pied odgovorom avstroogrske vlade Rusiji, kakor je bil razglaš n dne 29. novembra, je zunanje ministrsvo po ministiSKem predsedniku v poslanski zDornici podalo izjavo, ki je v velikem nasprotju z odgovorom: Kajti, dočim odgovor grofa Czernina v ruskih smereh najde pripravno podlago za pogajanja in si pridrži zgolj pravico do protipredlogov, odklanja izjava ministrskega predsednika zahtevo po jamstvu narodne pravice do samoodločbe implicite javno s tem, da pravi, rta so vsi predpogoji narodne samood očbe v obeh državah monarhije že dani v današnji njuni ustavi. To se pravi: navzlic ja-no izraženi volji vseh slovanskih narodov naj ostaneta dualizem in kronovinska ustava nedotaknjeni. Na g. zunanjega ministra stavimo sledeča vprašanja : 1. Kako more viada zagovarjati, da se svetovno-zgodoviuske listin*, kakor je ruska okrožna nota z dne 29 novembra 1917, namenoma objavljajo v tako po-tvorjeni obliki? Z.kaj so izpu .tili ravno odstavek, ki govori o ruskem mirovnem pogoju, ki zahteva jamstva za narodno samoodločbo? 2. Ali je bil 29. novembra 1917 objavljeni odgovor monarhije res odposlan v tej obliki ? Kajti kako bi mogel ruski svet ljudskih komisarjev povsod razglasiti, da je Avstroogrska sprejela celi mirovni program revolucije, to je, da je kot podlago za pogajanja sprejela tudi zahtevo po jamstvu pravice do narodne samoodločbe? Ali je bila nato izjava avstrijskega ministrskega predsednika v celoti sporočena v Petrograd? 3. Kako more c. in kr. zunanji minister trd tt, da je v izjavi avstrijskega ministrskega predsednika avstrijskim narodom pr znana pravica do samoodločbe ? Ne da bi hoteli pre>s*avati, ali v Avstriji obstoji ros rtfmnkratična volilna pravica, kier močna slovanska večina v poslanski zbornici tvori le manjšino, kjer ima po 43.000 Nerrcev en državnozborski mandat, dočim pripade 55 000 Jugoslovanom, 60.000 Čehom, 105.000 Ukrajincem in na primer 120.000 koroškim Slovencem ravno tako tudi le eden in je slovansko zastopstvo v gosposki zbornici le prav neznatno, ne da bi hoteli omenjati ogrske razmere, kjer ima 60% Ne — madžarov samo 7% poslanskih mest, vidimo v naziranju, da naj iz mnogih narodov obstoječi državni zbor odločuje o usodi posameznih narodov, zdravi logiki nasprotujoče protislovje v primeri z jasnim programom »samoodločbe rarodov ? — Če je grof H rtling 29. novembra 1917 v nemškem državnem zboru pravico do samoodločbe Poljakov, L tvinov in Kuroncev opredelil v tem smislu, da si bodo ti narodi sami dali tisto državno obliko, ki odgovarja njihovim razmeram in smeri njihove kulture, če ceio izjava viteza S idlerja onstran ru>ke meje sta-r.U)OČim narodom privošči popolno prostost pri odločitvi o njihovi državni bodočnosti, tedaj srednji sili sami postavljata tako nazore o pravu samoodločbe, ki so diametralno nasprotni onim, ki se naj uporabijo pri avstroogrskih narodih O usodi naroda, o njegovi državni oboki more po načelu narodn® pravice do samoodločbe odločiti satno zastopstvo naroda samega. Svojo tozadevno zahtevo smo ponovili v deklaraciji 30. maja 1917 in kasneje ter smo jo pred poklicanimi činitelji jasno izrazili in tako tedaj označili svoj program samoodločbe, Aii ne misli vlada, da z navedenimi potvorbami in s čisto svojevoljnim zavijanjem pojma samoodločbe ne škoduje ugledu dižave? 4 Mi hočemo mir, zahtevamo, da se odstranijo vse Ovire skorajšnjega sklepa miru, pač pa smo mnenja, da bodo hotene nejasnosti, skrivanje in potvorbe listin razun začetnih nsv dežnih uspehov ro'li1e le globoko nezadovoljnost, nezau^anie in nove težave in za miru potrebne narode novo strašno razočaranje. Mi zahtevamo je o azovati te potnike. Tako različni po. poklicu, starosti in postavi, izobrazbi, značaju in premoženjskih razmerah, nosijo vendar skupen pečat. Improvizirani, samo začasno mišljeni sedanji vojaški ustroj, ki se je takorekoč sebi in svetu v začudenje ustalil, jim ga je utisnil. Za par tednov, k večjemu mescev je bilo vse urejeno in leta je preživelo. Med temi popotniki zagledaš spretnega trgovca, ki si je v par letih ustvaril trdno firmo, vsaka sekunda je bila zanj zlato in sedaj -sprašuje izra: njegovega začudenega obraza in vsaka njegova kretnja ne restano, zakaj je ves vojaški ustroj tako čudno urejen, da je toliko čakanja. Ko je prišel iz bolnice je čaka! dober teden na superarbitracijo, po superarbitraciji je pjrišel v drugo mestece in čakal tukaj daljnega povelja. Čakal je tri mesece in dočaka! mesto povelja nov * prebiranje; kot sposoben za vojno službo v fronti se je vrnil h kadru, tu je bil po dolgem čakanju, ker je bilo očitno, di vendarle ni za težja de!a dovolj trden, poslan zopet k superaibitraciji in sedaj odhaja zopet drugtn m bo spet čakal. Strah pred tem čakanjem in nadaljn m vojaškim poslovanjem mu je krepko začrtan na cbrazu. Za njim jo primaha 47 letni posestnik. Preceišnje posestvo ima na Gorenjskem, bolehno ženo, 14 letno hčerko in sina pri vojakih. Preje je mislil, da se mu bo grunt pod ogromne množine vina, in sem se tolažil, da popito vino ni samo merilo naše pijanosti ampak bolj naše nesreče m nezadovoljnosti. Ravnokar je prišel na vrsto mlad fant s pokvar jeno desni roko. Dasi nesposoben se je prostovoljno javil kmarškompaniji, ie neradi so mu dovolili. ,Veste", je hitel razlegati, »jaz sem človek, ki se vsake t »ari naveličam, med vojsko še posebno; saj služba ni > ila težka, nasprotno skoraj nobenega dela, pa ravno to ni je postalo neznosno. Nj vsak način sem moral pro. saj bom na slabše naletel, prav dobro vem, pa ne stori nič, samo da je malo izpremembe". V veži je pripovedoval 35 letni bivši tovarniški delavec: »Pri vojak h sem se navadil tobaka, vodenega zajutreka in večerje in še marsičesa, ampak najhujše mi dene, da sem se takorekoč navadil umazane, kot og'je črne srajca in razcapane obleke. Preje je ne bi bil ob.ekel za ves svet". Šaljivec mu je zapel refren: »Temu treba se privadit', čas h sicer težko gre". Drugi je začel pripovedovati: »Jaz sem se pa najtežje privad 1 večerov brez otrok. Vsak večer sem jih doma poučeval. Moja žena ni za to; drugače je izvrstna gospodinja, jaz sem paže čez dan med delom v tovarni mislil, kaj in kako jim bom povedal. Še sedaj vedno, kadar sem sam, mislim, kaj bi jim pravil, kako bi me izprašjvali. Sobi me, žena mi p še, da sta fanta čisto podivjala kar me ni, ona nima časa, aprovizacija da toliko opravka". Zopet je šaijivec ponovil refren. »Vedno se sprašujemo, kaj nam prinese čas po vojski, zraven pa se že sedaj pridno navajamo ni razmere po vojski", je dostavil mož, ki je doslej molčal in mislil. B. Č. odkrito delo za mir, brez dvoumosti in zahrtnosti, da se dejanska ovira miru javno pokaže in da lahko vsi narodi delajo na to, da to oviro odstranijo. Ali zunanji minister tedaj ni mnenja, da s Čudno igro z mislijo narodne samoodločbe oddaljuje narode od muu? Ali hoče vlada to vprašanje razpravljati jasno in javno, brez zakrivanja in zavijanja. 5. Je li gospod zunanji minister pripravljen, upoštevati globoko osebno nezaupanje, ki je izraz mišljenja večine prebivalstva monaihije? Je li skupna vlada pripravljena, v smislu te volje odkrito povedati dejanske garancije za popolno izvedbo pravice narodov samoodločDene pri mirovnih pogajanjih ? • * e Vprašanje ne potrebuje nikake podrobne razlaga. Za Jugoslavijo. Jugoslovanski akademiki so izročili Jugoslovanskemu kiuou sleaeco izjavo: Jugoslovanski aicauemiKi pozdravljamo inaj-niško ueiuaracijo, prisegamo na to najsvetejšo na-rouno zantevo — posieunjo voljo največjega Jugoslovana urja. Janeza JDvangeusta KreKa — in se klanjamo, gioooKo potrti nau preramm grobom, spominu nesmrtnega genija. Verno, ua je le nesloga naš pogin, vemo, da se-jejo sovrazniKi z ziounim namenom v nase vrste razuor; Kličemo k zuruzenju, k skupnemu aeiu ves nas naroa. Neomajna je nasa vera v moc naroune iueje m v nezionuijivo silo narodove voije, neomajna vera v moč naše mladosti. iNocemo suženjstva, Ker je človeštva nevreono, hočemo se otresti človeštvo ponižujočega jarma in zaiit ©vam o za svoj narod suverene svoboue, suverene enakopravnosti! brez stranu so nasa srca. iviinun so časi, ko smo trepetali za bodočnost svojega naroua; zadnjo senco bojazni je pregnal narod sani, ki se je zje-dinn v eni misli, v eni želji, v eni volji! Vztrajajte vsi doOri in plemeniti, ostanite zvesti vzvišeni meji in neomajni v sveti borbi, voditelji in glasniki nasi! btoj, narod od Mure do zadnje čeri južne Adrije, neustrasen v boju za svojo zemijo in svojo pravdo, z zasluzenim zaničevanjem in proKletstvom za vsakogar, ki Te izdaja, ki Ti v Tvojem imenu zločinsko kraae zadnji žarek upanja v svobodno solnce! Našega naroda ni uničilo ne sovraštvo ne nasilje, ko si ni bil v svesti svojega kulturnega zvanja in svojih ]>ravic. Kje je sila, ki ga ukloni, odkar so naši voditelji razvili prapor majniške deKlaracije in zahtevali, da mora bratska kri k bratski krvi, bratska zemlja k bratski zemlji! Domovina mati! Cuj prisego našo: Za pravdo naše zemlje, za svobodne grobove dedov naših, za svobodne vode in svobodno morje, za svobodne gore in polje pod njimi, za svobodno sonce naše — polagamo na vzvišeni oltar svojega naroda ves svoj up in vso svojo mladost in vse svoje delo, svoje besede zadnji glas, zadnji utrip svojega srca, zadnji svoj uiti. JNi trpljenja, Ki nas ukloni, ni preganjanja, ki nas omaja, ni žrtve, ki nam iztrga iz srca zahtevo, izpovedano v majniški deklaraciji! Verujemo z vsem žarom svoje duše v bodočnost našo, verujemo v svobodo našo, verujemo v moč pravične jugoslovanske ideje in živimo in umremo za naš veliki cilj! Na Dunaju, dne 2. grudna 1917. Sledi čez sto podpisov jugoslovanskih visoko- šolcev brez razlike svetovnega naziranja. « * * Za deklaracijo so se izjavile občine: Sv. Križ pri Kostanjevici, Dole pri Idriji, Krtina, Trnovo, Ilirska Bistrica, Jablanica na Notranjskem, Kamnik, Hiastje, Loke v Tuhinjski dolini, Studenec Ig, Videin v Dobrem polju, Bloke, Selca pri Šumberku, Rečica na Štajerskem, Povir pri Sežani, Voglje, Kranj, Podgora v Dobrem polju, Kompolje, Spodnja Idrija, Grosuplje, Tržišče, Pazin v Istri, Ljubno na Gorenjskem, Žeiezniki, Dolina v Istri, Zagorje ob Savi. Prav tako sta se izjavila za majniško deklaracijo kluba občinskih svetovalcem „Slov. ljudske stranke" in »Narodno napredne stranke" v Ljubljani in 50 občanov občine Domžale. Na delo za organizacijo S. L. S. »Slovenec" piše: V kratkem se snidejo zaupniki S. L. S., da si izvolijo načelstvo in vodstvo stranke. Zato pa je treba, da se somišljeniki po vseh okrajih krepko organizirajo. Vsak somišljenik S. L. S. mora pri tem delu pomagati. Povsod naj se napravijo agitacijski odbori. Za shod naj že sedaj pošiljajo začasnemu vodstvu imena zaupnikov, ki pridejo na zborovanje. Kakor čujemo od raznih krajev grobokopi edinosti S. L. S. neumorno agitirajo za nepotrebno kmečko stranko, zabavljajo proti škofu in proti državnim poslancem. Poštenim možem, ki so jih brez vednosti zapisali v vodstvo kmečke stranke, branijo preklicati svoj podpis pod lažnivimi pretvezami ali z obljubami. Kdor vam zabavlja proti našemu, samo za blagor naroda vnetemu in delujočemu škofu, ki da zanj vse, kar ima, takemu pokažite vrata, naj bo, kdorkoli. Kdor širi nezaupanje do državnih poslancev S. L. S., kdor ruje zoper Jugoslovanski klub, tak razdira naše skupno delo, tak razdira temelje naše domačije, tak ni naš človek in ne sodi v naše vrste. S. L. S. je priznavala dr. Šusteršiča za svojega načelnika, dokler ni izstopil iz Jugoslovanskega kluba in dokler ni razdružil S. L. S. Ko pa je napravil herostratsko delo, da je v tem usodnem, za naš narod zgodovinsko tako važnem času razbil edinost v Jugoslovanskem klubu, ko je ubil S. L. S. in s tem zanesel razpor med naše vrste, tedaj smo se morali ločiti od njega in ljudem povedati, da je najhujši škodljivec naroda sedaj tisti, ki je zanetil med somišljeniki S. L. S. bakljo razdora. Naši narodni nasprotniki, veliki in mali, niso mogli prenesti, da bi bil naš narod edin v zahtevah za svoje pravice, kakor ga je ujedinil ljubljanski knezoškof s svojo izjavo za deklaracijo, podpisano od zastopnikov vseli slovenskih političnih strank. Zato je moral nekdo priti, ki med politično edine Slovence zanese prepir. In žalostno je, da je to vlogo prevzel bivši načelnik S. L. S. dr Šusteršič na veliko veselje in korist naših narodnih nasprotnikov in v neizmerno škodo slovenskega naroda. To je oni veliki politični greh na našem narodu, ki ga ne more in ne sme pozabiti nihče, ki res ljubi svoj narod in ve, da je za sedanji usodni čas potrebna pred vsem absolutna edinost vseh Slovencev. In drugi politični greh je ta, da se s snovanjem kmečke stranke hoče zanašati med narod sovraštvo med stanovi in da naj temu služi naš pošteni slovenski kmet. Gorje veri in cerkvi med Slovenci, ako duhovščina pravočasno ne spozna, kam jadramo, ako jasno pred narodom ne pokažemo, da nam je za koristi slovenskega naroda več, kakor za eno, če še tako zaslužno osebo. Naj osebni somišljeniki dr. Šusteršiča ne mislijo, da nam je lahko nastopati proti bivšemu načelniku S. L. S., ali da nas vodi pri tem kaka osebna mržnja. Nič tega! Toda kdor je razbil v tem času edinost v Jugoslovanskem klubu, kdor je uničil S. L. S., kdor sedaj hoče hujskati kmeta zoper druge stanove, kdor hoče kot voditelj katoliške politične stranke preko našega škofa v deželi delati zmedo med našimi kmeti, tak ni naš mož in njemu ne moremo zaupati usode našega naroda. Kratke opombe k dolgemu oklicu. Sledeče opombe so potrebne, ker je nova kmečka stranka po mnenju pretežne večine slovenskega naroda nepotrebna, čeprav si sama v svojem oklicu domišlja, da je »najneobhodnejše potrebna«. 1. »Profesorske spletke« so baje razdružile »Slov. ljudsko stranko«. Spominjamo se, da je dr. Larnpe na lanskem občnem zboru »Zadružne zveze« pri vratih milo zaklical: »Z Bogom, gospodje filozofi in profesorji. Jaz grem s kmetom!« Kasneje je bil dr. Lampe mnenja, da bi bilo najboljše vse profesorje naložiti na avtomobil in jih odpeljati nekam daleč. Profesorjev pa se vendar ni mogel rešiti, kajti »Slov. ljudski stranki« je bil tajnik »profesor « in novi kmečki stranki je tajnik »profesor«. Kaj pa, — ali ne leti mogoče očitek profesorskih spletk baš na omenjena dva gospoda? Oba sta bila namreč pri »Slov. ljudski stranki«, oba sta zopet pri novi »kmečki« stranki. 2. »Po razsulu.., smo je v^šll kmetski zaupniki iz vseh delov dežele in smo sklenili soglasno... Resnico bomo povedali, da bi jih komaj 20 našteli. Pa »soglasno« so sklenili! In sedaj prihajajo dan na dan izjave mož začasnega vodstva, katerim načelnik nove stranke sam priznava, da so jih brez njihove vednosti in privoljenja izvolili v vodstvo, in ti možje pišejo, da niso bili zraven in vsi so »soglasno« proti novi stranki in za »S. L. S.« In še »iz vseh delov dežele«. So cele pokrajine na Kranjskem, kjer si niso upali poiskati in imenovati niti enega zaupnika. 3. Prva In najvažnejša naloga« S. K. S. bo od- pirtvill v ojsko lil viiiUt mir. Če lil si nova slrafiKa -osiavila res to edino nalogo, bi jo m rali tudi mi pozdraviti. Pa če tudi to ni njena edina naloga, a vseeno „t>rva in najvažnejša", smo tudi mi za njeno vojno napoved: »Brezobzirno se bodo razkrinkali tisti element1, ki še sedaj delajo za podaljšanje vojske in se ne zmenijo za gorje, pod katerim ječi jo narodi". Mi ne moremo pozabiti Lampetovih klicev z balkona dež. dvorca, mi ne moremo pozabiti govora nekega pos. nove stranke v Unionovi veliki dvorani, — čeprav ni bil govorjen za podaljšanje vojne, ampak — pred začetkom vojne. Pa kdo bi se bil tedaj »zmenil za gorje, pod katerim ječijo naredi". 4. Trdno zasiombo kmečkih pravic vidi stranka v samosvojih pravicah občinske uprave. Zato bo z vso odločnostjo nastopala zoper vsako prikrajšanje občinskih pravic in bo odločno zahtevala, da se odstrani pritisk državnih uradov na županstva ter obratno razširijo pravice občinske samovlade". To izjavo podpišemo tudi mi, ker se sliši kot najhujša obtožnica. Priporočamo pa, da to pošteno in krepkj grožnjo stranka razglasi in izvaja tudi v lastni hiši. 5. No a stranka je »za politično zedinjenje hrvatsko slovenskega naroda, v smislu deklar c je jugoslovanskih poslai cev z dne 30. maja 1917", . . . Podčrtane besede so tudi v okl cu krepko tiskane, pristavku niso pripisovali t kega pomena. Zato moramo mi to dvoje spraviti v bolj jasno luč. Kakor Šusteršič tako tudi nova kmečka sbanua noče poznati — Srbov niti v monarhiji Kakor hrvatskomadžarsk' fran-kovci, pozna nova stranka samo hrvatsko slovenski narod tietjega rodnega biata pa zataji ne samo pred nemško in madžarsko vlado, ampak celo pred svojim lastnim narodom in ima poleg tega še to sleparsko predrznost, da javno trdi, da je to »v smislu deklara-c je jugoslovanskih poslancev z dne 30. ma|a 1917". Gospodje ! Laž je velik greh in na* narod tudi političnih lažn.kov ne mara. Povejte odkrito: »Ali ste za deklaracijo?" Če ste, potem slovesno popravite prvi stavek še z besedico — »srbskega" — in spodite iz svoje srede dr Šusteršiča, ki je tudi za deklaracijo, pa brez Srbov. 6. Večletni nasprotniki Šusteršičeve nedemokratične vlade so dosegli velik uspeh in njihovo veselie bo, kolikor jih poznamo, prisrčno in odkritosrčno. Kajti, kar sami proti Šusteršiču niso mogli do-eči, to sedaj v novi kmečki stranki zahteva sam »nekronani vojvoda krnnjski dr Šusttršič — in sicer: prosto Kritiko delovanja poslancev". Stali smo in stojimo na stališču, da stranka ne more biti zdrava brez poštene kritike, ki ravno v demokratični siranki oživlja in nadzira vse delovanje strankinih o ganov, v prvi vrsti seveda voditeljev stranke, državnih in deželn h poslancev, občinskih zastopnikov ud. Seveda so tudi deželni odborniki — pod kritiko. Pojem »proste" kritike moramo razložiti v toliko, da pod »prosto" nočemo umevati prostaške kritike, pač pa stvarno, ki bodi v obliki dostojna, čeprav je časih nekol ko pikra in hudomušna. 7. B s de o »lažnjivem easop sju" in »osebni širokoustnosti» podkrepimo s tem dejstvom, da je prav do zadnjega časa imel v našem kran,skem časopisju edino, prvo in zadnjo, absolutno besedo dr. Šusteršič, kakor je to razvidno >z škcfo>ega pisma. 8. Tudi besede; »Triletna Izkušnja nas je zadosti n.:U ila" moramo pojisnili kakor sledi: ia tri leta je imela večina pristašev »Slov. ljudske stranke" zave^ana usta, prav tako njeni državni in deželi poslane ; govoril, vladal in gospodaril je — bodi potoženo in zahvaljeno — samo deželni odbor kranjkki in ne »Slov. ljudska stranka". 9. Še eno besedo našim ženam. Novi možje jih vabijo, da prelomijo zvestobo tisti stranki, ki je z dr. Krekovo mislijo in neomahljivo doslednostjo in požrtvovalnostjo toliko velikega in dobrega' storila za splošno in gospodinjsko izobrazbo naših mater • in deklet, za organizacijo delavk in za žensko volilno pravico, Zvestoba je — h^ala Bogu — še vedno najlepša čednost slovenske žene in mi verujemo, da bodo slovenske žene, matere, gospodinje. vzgojitel|ice in dekleta kmečkega in delavskega stanu ostale zveste svoji ,.SIov. ljudski stranki". 10. Iz srca pa so zato tudi nam govorjene besede v oklicu nove stranke: Zmblmo se vseh spletkarjev, jerobov in sleparjev, ki na naš račun iščejo zase koristi in časti". Nismo in nožemo biti ovaduhi! »Slovenski Narod« prinaša pod naslovom »Iz knjige našega narodnega trpljenja« sledečo okrožnico bivšega načelnika dr. Šusteršiča iz leta 1914.: Strogo zaupno! Gg. zaupnikom S. L. S.! Grozodejstvo v Sarajevu, živinsko - surovi trmor plemenitega in mogočnega zaščitnika Slovencev in Hrvatov ter njegove preblage soproge, je razkrilo rak - rano na narodnem telesu Jugoslovanov: Hudodelstvo velesrbsko zaroto. Nobenega dvoma ni, da deluje ta zarota tudi na Slovenskem in skuša na prikupljiv način zvesti slovenski narod odtujiti svoji veri in Avstriji. V tem smislu delujejo razni listi, ki se sicer včasih potuhnejo, njihova glavna smer je pa dosledno obrnjena na razkristjanjenje ljudstva in otrovanje s strupom velesrbskega protiavstrijskega nacijo-nalizma. Gre se za zaroto zoper obstoj katoliškega slovenskega naroda. V tej resni uri je v prvi vrsti dolžnost Slovenske Ljudske Stranke, da obvaruje naše ljudstvo preteče mu nevarnosti. Obračamo se do vseh naših zaupnikov z nujno prošnjo, da posvečajo tej zadevi največjo pozornost ^ in o vsem, kar izvedo, nemudoma poročajo tajništvu I S. L. S. v Ljubljani. Zlasti se prosi poročila o sledečih točkah: 1. Ali se opaža v Vašem kraju kak pojav v smislu velesrbstva, odnosno protiavstrijstva? Od katere strani? 2. Ali se razširja v Vašem kraju slabo časopisje? Kdo je razširja? 3. Kdo je v Vašem kraju naročnik kakega slabega lista, kot so: »Slov. Narod«, »Dan«, »Naš Glas«, »Slov. Dom«, »Učiteljski Tovariš«, »Sava«, »Zarja« itd.? 4. V katerih gostilnah ali drugih javnih prostorih je kak tak list razpoložen in kateri ? Prosimo za najnujnejši odgovor na ta velevaž-na vprašanja, da bo vedelo strankino vodstvo ob pravem času ukreniti vsa potrebna obrambna sredstva. Domovina je v nevarnosti, tedaj vsi možje na krov! Vse za vero, dom cesarja! V Ljubljani, meseca julija 1914. * * * 'Svojčas se bomo pobližje porazgovorili o tej okrožnici.* Za danes povemo samo to, da je taka okrožnica res krožila po deželi, da pa ni bila nikdar sklenjena ne v seji vodstva ne v seji izvrševalnega odbora S. L. S. Odgovornost zanjo nosi samo eden — absolutist Šusteršič. Krekov spomenik. . V pondeljek se je v Ljubljani vršil razgovor, kako naj proslavimo Krekov spomin. Razgovor je vrdil predsednik odbora za Krekov spomen k vladni svetnik dr. Detel a. Poročevalec Oton Župančič je izvajal, da je ob smrti ranjkega takoj prišla m>sel, da moramo postaviti spomin možu, ki je bil včlovečenje slovenske in jugoslovanske duše. Pismene nasvete so poslali bivši ljubljanski župan Ivan Hribar, dekan K o b 1 a r in občina Borovnica, ki je nabrala 5000 K za spomenik Razgovora so se udeležili žu- j pari Ljubljanski dr. Ivan Tavčar, podpredsednik »Slov Matice" v.itez G ra seli i, ravnatelj Alton Kristan, konzist svetnik J^nez K a 1 a n, predsednik odvetniške zbornice dr. M a j a r o n, primarij dr. G r e gorič, profesorja dr. Grafenauer in B gomil Remec, katehet Z a p 1 o t n i k in dr. Jež. Pii razgovoru je bilo sproženih več velikih načrtov, končno pa je prišlo do soglasja: Rmjki Evangelist naj dobi primeren spomenik na grobu, pa tudi v mestu mu postavimo preprost umetniški spi memk. Sedanji odbor naj vneto nabira prispevke. Splošna želja je, da daruje narod čim večje sv>>te dena ja, kajti razen z obema spomenikoma bi Krekov spomin najbolje proslavili, če bi v njigovem praktičnem duhu in skibi za splošno duševno in gospodarsko I osamosvojitev in povzd go naroda zbrali velik zaklad, iz katerega bi d bivala slovenska mladina delavski ga kmečkega, obrtnega, trgovskega, stanu in poklica, zadružni delavci, dijaki in kulturni delavci zadostna sredstva, da se gredo izobraževat v širni svet. Slovenska javnost, obči e, gospodarske in denarne organizacije, društva, petični posamezniki, pa tudi pie-prost i ljudstvo, ki je tako razumelo in ljubilo pokojnega Kreka, bo gotovo kmalu zbral o velike svote za tak Krtkov spomenik. Odbor bo napravil tudi pravila, ki bodo jamčila zato, da bo uprava tega zak ada vseslovenska in pri razdeljevanju ustavov pravična na vse strani. Darove sprejema tudi naš list. Kuitura. Natečaj za Krekov nagrobni spomenik je razpisan. Dnevno časopisje prinese natančne nasvete. * Naši koncerti in naše občinstvo. O koncertu »Glasbene Matice" piše »Slovenec" z d e 20 t. m.: »Piemilova zdravica" je slavnostna koračnica, ki vžge in ki je s svojim besedilom res tudi vžgala občinstvo do cepetanja z nogami"' Pa težimo še, da nimamo dobrega občinstva! V Ljubljani pričakujmo le še, da katerega izmed sklada-tel ev ali izvrševalnih organov od razposajene radosti nabijejo, kajti navdušenje v teh koncertih ne pozna meje. Sicer pa se je v ljubljanski koncertni dvorani zgodilo pač že vse, kar vanjo ne spada. Opomnimo torej dotičnike, ki čutijo potrebo do cepetanja in ploskanja v nedostojni meri, naj se razdivjajo drugje. Bil bi že zadnji čas, da se naseli v ljubljanske prireditve dostojna resnost in šumno raz-divjanost izpodrine resnično zanimanje za glasbo in njeno vsebino. Občinstvu, ki se pri koncertu vede kakor v teh časih ljubljansko, so lepše stvari nedostopne. Najlepše je posl ušati drugače. To cepetanje ni bilo na mestu, tudi če so slutili za .Zdravico" jugoslovansko deklaracijo. (Jugoslovan št. 31) »Slovenec" piše dalje: »Log za logom se skriva" je preveč teoretičen da bi ugajal in nima komponistovskega zamaha. Zdi se mi, da berem roman, a mesto dogodkov in besed najdem samo slovn>co — teorijo." Zdi se mi, zdi se mi--Tudi meni se nekaj zdi---Toda kaj, če bi pa ne bi o tako? Premislimo malo, kaj to pomeni 1 Zbor je gotovo teoretičen, v kolikor je glasba sploh teo;etična. Glasba je gotovo teoretična, saj so že njeni začetni pojmi taki, da se morajo imenovati teoretični, kaj pa šele vse drugo, kar pride pozneje. Kako posebno teoretično zamore postati onemu, ki ne pozna niti začetne teorije glasbe, tega ni težko razumeti. Da se dopisovalec o glasbi ne spozna, tega mu ne moremo vzeti v zlo, a da piše o stvareh, v katerih se ne spozna in da piše kakor bi pisali strokovni izobraženci, tega mu tudi v dobro šteti ne moremo. Kajti brez »komponistovskega zamaha" ta zbor gotovo n in dopisovalec ga mora poznati le s tega koncerta, ker bi sicer bilo tako težko govoriti o tem zboru. Da ni ugajal, je pač kri* o prednašanje — kajti skladba spada med najboljše Premrlove posvetne zbore in je res dobra in lepa. V vseh teh slučajih pa jih sliši le komponist. Oi seveda ni dobro skladal. Vzemimo pa slučaj, da bi skladba bila dobro prednašana in bi kljub temu ne ugajala; to navsezadnje še nikakor ne bt pomenilo, da je skladba slaba. Um bolj površno bo poslušalstvo, tem manj mu bo ugajala dobra glasba ; čim odličnejše bo poslušalko, tem bolj bo iskalo pog'obitwe, tem bolj neprijetna mu bo vsaka slabost. Še dalje stoji v ravnoistem listu: »Delica Bučar je igrala glasovirske t >čke, a ni mogla priti med nemirom v dvorani do polne veuave. D /orana na ito polna, ki je zasluženemu \od u Hubadu burno piosknla; kaj truda stane tak koncert, ve samo t sti, ki je imel opravka s tem. Zaslugi priznanje". Zopet stara pese m. Iz navduš nja do glasbene umetnosti ne da priti gla>bi do veljave, to je še vse premalo navdušenja. Še vedno boljše je molčati in poslušati kakor ploskati in n č posiušati. Glasua ni ustvarjena zato, da ji ploskamo nego 2aio, da jo p islušamo; in pianistka bi brez dvoma tudi bila bolj zadovolj na, če bi. posvetili več pozornosti njeni igri kakor lastnemu ploskanju — In pot; m Deiica Bučar je morala biti tudi pridna, da se je toliko izoorazila, da nam more igrati. Truda nemalo. Zaslugi priz lanje. Ali ne le enemu, ne le gotovim, ampak vsakemu, ki jo zasluži Namesto navdušenosti, naj pa rajš: pride na površje ljubezen do glasbe in ta bo vsak čas dobro vedela, kaj ima storiti in kaj opustiti. Ta ljubezen je predpogoj za naše glasbeno živ.jenje, ki ima začeti. Vse naše glasbeno življenje do sedaj je brez vsakega načrt?, brez vsake osnove, improvizatorično. Vsako delo, enkiflt ali dvakrat igrano, je staro. Če hočemo kulturno kaj doseči, mora priti povsem drugače. GUsbeno življenje se mora preo^novati, glasbi mora b;ti negovana, sistematično neg .vana Domača produktivnost se mora zvišati, saj vendar nismo rojeni zato, dj bi igrali tuje stvari, to se pravi = p r e d v s e m tuje stvari. Ampak domača produkcija se mora zvišati, iz nas mora priti vedno več, kar vse moramo gojiti — Igrajmo predvsem naš lastne proizvode, dela drugih narodov v drugi vrsti. »Slov. Narod" pravi o istem koncertu med drugim tole: „V solili in koncertnih klavirskih t čkah nas je popeljal snočni koncert tudi v svetovno literaturo". Predvsem ta »tudi". Saj je v večini koncertov, ki jih priredijo pri nas, predvsem zastopana giasbena literatura drugih narodov. Takrat je torej »tudi" naša. In potem »svetjvna" I Torej glasba vsakega clrugega naroda je svetovna, slovenska glasba, le ta ne spada tja — Kar sta napravila v solopesmi Dr. Benjamin Ipavee in Lajovic in še marsikaj drugega m še od marsikoga druzega, ni mnogo manj vredno, kakor proizvodi drugo-narodn h skladateljev. Spoštovanja do samega sebe, tega je tudi treba, m kdor samega sebe spoštovati ne zna. tega tudi diugi ne bodo spoštovali — Č. « Nova založba naznanja svojim številnim naročnikom, da izidejo me .e knjige »Martin Krpan", »Podobe iz sanj" in »Vzori in boji" šele tik pred božičnimi prazniki. Drobtine. Dobrotnik naroda in — ? Vsa slovenska javnost ve, ko iko desetletij smo se morali boriti, da smo do-b li kol čkor toliko slovenske srednje šole. Bivša ministra Kaizl in Hartel sta dejansko priznala in pripomogla k tej naši narodni življenjski potrebi in pravici. Samo slovenskih učnih knjig nismo še imeli. Mini-sterstvo je radevolje dalo slovenskim profesorjem dopust, da spišejo slovenske kmige. Najprej pa naj govori bivši ljubljanski župan Hribar: „le za založnika knjigam da nam je skrbeti. Isto zagotovilo sem prejel tudi pri ref r ntu. To je bilo povod, da sem v deželnem zboru stavil predlog naj se deželnemu odboru dS večji vsakoletni kredit za preskrbo slovenskih učnih knjig za vse predmete višje gimnazije ter mu nan či, da izp sluje za pr fesorje ki se obvežejo knjiga spisavati, potrebne dopuste. Ta predlog je bil sp ejet; a njega iz edba ni odgovarjala važnosti in nujnosti stvari. Kmalu nato je prišel namreč deželni odbor pod pop lni vpliv, takorekoč v odvisnost od dr. oušteršiča, ki je menda za vse drugo imel več smisla, kot za to, v našem kulturnem in prosvetnem i z ru tako nujno stvar. Gospod predsednik »Društva slovenskih pr f.-sorjev," katero je, videč brezbrižnost deželnega odbora, samo prevzelo skrb za slovenske učne knjige, mogel bi o težavah in uspehih svojih posredovanj pri deželnem odboru, marsikatero — pač malo veselo — pesem zapeti. Iz danes prejetega »Slovenca" sem izvedM, da je kuezoškuf dr. Jeglič prevzel vse, nad 100 000 kron iznašajoče izdatke za znanstveno in šolsko izdajo slovensko-latinskega slovarja. Kako me je ta vest razveselila ne morem povedati. Saj je to eden onih znamenit; h dogodkov zadnjega časa, ki nara povzdigujejo sica, ki tudi najma- lodušnejšim med nami glasno^ oznanjajo, da gremo novemu življenju nasproti Pa še iz nekega obzira je ta blagodejni čin ljubljanskega škofa znamenit: on daje Slovencem najlepši povod, napravljati primero med rodoljubjem škofa dr. A B Jegliča, in deželnega glavarja dr. Ivana Šusteršiča. Prvi iz svojega, drugi še iz deželnega ne 1 V spoštovanju klanjam se pred prvim. — V Mozirju, dne 28. novembra 1917. — ban Hribar. Naš pristavek naj pove samo še to: ta škofov slovar je edina knjiga, ki je še manjkala. Sedaj i-mamo vse potrebne slovenske knjige. Spreobrnjenje. . . ? Dr. Šusteršič je rekel, da mora stranko razpustiti, ker ta je vsled taktike in nekaterih izjav načelnika ^Jugoslovanskega kluba" Izgubila aktivno zmožnost ali po slovensko rečeno: postala v Avstriji nemogoča. Kaj je zagre il dr. Korošec? Smisel njegovih besed je bil ta: Mi hočemo, da se jugoslovansko vprašanje v monarhiji reši v smislu naše deklaracije. Če ga Avstrija in Ogrska nočeta rešiti še pred sklepom miru, kaj moremo mi zato, da pride naše vprašanje pred svetovno mirovno konferenco. Tako dr Korošec in v tej popolnoma pošteni in pa-triotični izjavi je Šusteršič našel velik in strašen greh — proti dižavi. Katero vladno razsvetljenje pa je Šusteršiča takoj čez noč spreobrnilo? Kajti »Slovenski Narod" poroča: »Bilo je dva ali tri dni pred volitvami v delegacije. Jugoslovanski klub je imel dve dolgotrajni seji z dnevnim redom : jugoslovansko vpra Sanje. K eni teh je prišel nenadoma tudi dr. Susteršič. V splošni debati se je oglasil tudi on ter v dolgem govoru razvijal r.ačela, po katerih je voditi politiko in taktiko jugoslovanskega kluba. Klub mora ostati v najostrejši in najbrezobzirnejši politiki napram Seidlerjevi vladi, kakor napram vsaki vladi, ki ne vs-prejme naše deklaracije za podlago pogajanjem med vlado na eni in Jugoslovani na drugi strani. Deklaracija ne sme biti in ostati naš ideal, marveč minimum naših realnih zai.tev, od katerih ne moremo odjenjati napram nobeni vladi. Ako ne bosta Avstrija in Nemčija hoteli uresničiti našega programa, ga bo pač moral rešiti kak tretji faktorl" —Poročilo je točno, točnega oogovora pa bo naš narod zastonj čakaj od dr. Šusteršiča. Lahko si tedaj vsak sam napravi sodbo o tem možu in ta sodba bo dižala. To le izjava! Prejeli smo dopis: Slavno uredništvo »Jugoslovana!« V seji občine Podgora v Do-prepoljah, dne 2. XII. 1917 je podpicat obču.SKi odbor sledečo izjavo: 1. V polni narodni zavesti se pridružujemo jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917. in pozdravljamo celi Jugoslovanski klub, ki je tako vestno, točno in v polni meri zadel in uveljavil voljo in stremljenje celokupnega jugoslovanskega naroda. Zakaj mi vemo: Če so se bili v tej vojni hrabro in neustrašeno Nemci in Madžari, so storili svojo dolžnost, Ker Jim je bila Avsuija — mati. Ce smo se pa bili ravno tako hrabro in neustrašeno, aH mogoče še bolj — o tem naj govore odlikovana prsa naših junakov! — mi Jugoslovani, ki nam je bil ves dosedanji režim in Avstrija — mačeha, nismo storili svoje dolžnosti, temveč sto in stokrat več. Zato zahtevamo, da pridemo po vojski do istih pravic in do prav tako visoke veljave kot jo imata omenjena dva naroda v monarhiji. To pa je mogoče samo v izvršitvi naše jugoslovanske deklaracije začrtane v državnem zboru, vsaka druga rešitev bi bila za naš celi Jug narodna smrt, in zato kličemo vsem tistim, ki ne gredo naše poti: Proč roke, torej proč od nas! 2. Popolnoma se pridružujemo mirovni akciji sv. očeta, papeža Benedikta XV. ter Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. in pozdravljamo vsak korak, ki nas bi približal toli zaželjenemu miru. _ 3. Z zgražanjem obsojamo iz top dr. Šusteršiča in Franca Jakliča iz Jugoslovauskega kluba ter naj-odločnejše odklanjamo ustanovo nove stranke in ji še danes pišemo na čelo smrtni udarec. Obenem se najiskrenejše zahvaljujemo našemu prevzvišenemu knezoškofu Bonaventuri Jegliču, ki nam je tako jasno obelodanil in razložil napake v postopanju dr. Šusteršiča in njegov absolutizem. . 4) Izjavljamo, da se je naš domači poslanec g. Franc Jaklič z izstopom iz Jugoslovanskega kluba postavil proti volji celega jugoslovanskega naroda, zlasti pa proti volji svojih lastnih volilcev, vemo pa. da tega ni storil iz svojega lastnega nagiba in premi sleka, v kak prepad nas bi privedel tak korak, zato ga kar najodločnejše poživljamo, naj nemudoma prekliče svoj izstop, sicer smo mu prlmorani Izreči najstrožjo nezaupnico. Ako tega ne stori javno potom časopisja tekom 8 dni, mu odrekamo naše zaupanje in ga pozlvljemo naj takoj odloži oba oj nas mu pover.ena mandata. 5). Obžaljuiemo, da sta s svojim odstopom in razdorom napravila ravno dva slovenska poslanca tolik škandal in sramoto nam samim in vsem našim južnim bratom. Občinski odbor občine Podgora v Dobrepoljah, dne 2. decembra 1917. Jožef Zevnik, župan. Pripomba uredništva : Povedati moramo, da se po Šusteršičevem izstopu doslej še ni oglasila niti ena občina, ki bi bila odobrila Šusteršičev ali Jakličev izstop ali ustanovitev nove kmečke stranke. In vendar je preteklo že celih 14 dni. Tudi Ljubljana ne mara Kregarja In njegove stranke. Ker je Kregar ustanovil lastno stranko, so mu naši' občinski svetniki vzeli načelništvo kluba S. L S v občinskem svetu ljubljanskem in izvolili za načelnika g Jerneja Šerjaka. Obenem so zavrgli tudi novo Kregarjevo stranko. . Straš.n poziv In slovenski „Jona". Občinski odbor v Železnikih »pozivlje poslance Jugoslovanskega kluba iz Kranjske, naj brezobzirno vržejo v morje slovenskega Jona", ki je kriv nikdar pričakovanega viharja, da ga požre riba ogorčene obsodbe celega slovenskega ljudstva." Dnevne novice. Ne imenujte Ga po nemarnem uskoka. Stari graničarski junaki bi se v grobu obrnili! - ♦ ^Slovensko kmečko stranko" imenujejo „Stranko kranjskih strahopetcev." # Mak, mak, mak . .. Sredi polja kima . . mak, v Švici novce ima! # Kdo je umrl sredi dela? Kdo je vzel sredi dela dopust ? Dežman v nebesih: „Kaj Dežman II ? To je netaktnost! Protestiram. Jaz sem spisal vsaj „proklete grablje!" Iz zapiska zgodovinarja 1. 1948: „Politično je bil Šusteršič srednje dober statist, dokler mu je sufliral Krek!" * Petdeset (?) županov zborovalo. Jeka: Malo. malo! Kaj si misli kranjski paša? To je zdaj naloga naša: Dol po Savi jo mahnimo, S frankovci koj blok nar'dimo! Sava breg in brod odnaša, pazi duša, pazi paša ! !! „Uslišl nas, Gospod!" Tržaški Jugoslovani obeh veroizpovedi, brez razlike stanu in stranke, vojaki in nevojaki, meščani in okoličani so se 29. novembra udeležili slovesne zadušnice po ranjkem očetu jugoslovanske deklaracije dr. Kreku. Veličastna bazilika sv. Antona novega je bila polna ljudstva, ki je molilo za ranjkega. „Edinost" piše: „In tedaj, ko so po končanem opravilu zadoneli po cerkvi mogočni, pretresljivi akordi Usliši nas, Gospod!" — tedaj se nam je zdelo, da se vsa ta tisočeroglava množica vtaplja v to divno molitev, ne toliko, da bi dal Gospod mir in pokoj njegovi duši — saj si ga je itak sam zaslužil pokojnik s svojimi blagimi deli, s svojimi križi in trpljenjem — temveč da izprosi blagoslova za uresničenje one velike ideje, kateri je pokojnik živel in umrl! Da, usliši nas, Gospod, da nikdar ne vskali med nami otrovno ?eme izdajalcev naroda jugoslovanskega, usliši nas, Gospod, da naš narod edin in složen doseže svoj končni cilj, da bo na svoji zemlji le sam svoj gospod!" Mirovno gibanje. Zadnjo nedeljo so slovenski socialni demokratje priredili več mirovnih shodov. Mislimo, da bi splošno zahtevo po miru tudi mi morali poudarili na javnih shodih po celi Sloveniji. Krekov večer priredi v nedeljo 16. t. m. „St. pe-tersko prosvetno društvo" v dvorani »Rokodelskega doma" ob 6. uri zvečer. Prireditev bo neke vrste aka dcmija z živj sliko Krekovega dela. Prešernova hči Emestina Jelovškova je te dni umrla v visoki starosti. Znana je njena knjiga opomini na Prešerna". Nemec Roeger išče po Dunaju in drugod papirja in sta*, cev za novi Šusteršičev list. S cer so na ruden dobili v roke »Zadružno tiskarno", pa vendar :ščejo njegovi zaupniki v Ljubljani še kako boljšo, modernejšo tiskarno, katere pa ne morejo dobiti. Dar. Za sklad S L. S. pod načelstvom prelata Kalana je daroval g. Kregar v Ljubljani 10 K, za Krekov spomennik tudi 10 K. — Oslepeli vojaki — rojaki v Gradcu prosijo si. javnost, da se jih za bržič spomni s egaretami, smot ksmi in tobakom. Prijazna darila tudi v najmanjši množini sprejema pisarna »Dobrodelnosti" v Ljubljani, Kolodvorska ul ca št. 35. Ali smo tudi že na Kranjskem tako daleč, da železniški uradniki na državni železnici nočejo znati slovensko. To se je nedavno zgodilo v Podnartu, na domači postaji drž. poslarca viteza Pogačnika. „ReSnica?u tako bo ime novemu glasilu neve kmečke stranke. Priznati moramo, res lepo ime, a v njen glas ne bomo mogli verjeti, dokler „Re-n;c " ne odkrije vseh resničnih nagibov in tajnih potov deželnega glavarja. Nekaj la zdravje. tudi: Siro- Avstrijski Jugoslovani hočemo živeti, prvi pogoj zato pa je, da dihamo. Če umrje navaden zemljan že tedaj, ako mu odtegneš sveži zrak samo za 5 minut, kako mučno mora b.ti v očeh vsakega — ne rečem: človekoljuba, ampak vsakega človeka, če ima le kovček tistega mišičevja v prsih, ki mil pravijo srce, življenje naroda, kateremu sosedje in gospodarji niso pustili svobodno dihati skozi stoletja. Odrasel možak potrebuje do 1000 gramov kisika na dan, kar je jako veliko, ako pomisliš, da je v zraku tega ž vljenskega plina samo 21 prostorninskih odstotkov in vendar ga najdeš povsod dovolj, tega prostega zraka, zakaj »za vse je svet dovolj bogat; in srečni vsi bi bili — če kruh delil bi z bratom brat s prav srečnimi čutiii 1" Svobodno dihanje na čistem, prostem zraku, brez obtesnujočih korzetov in neprijaznih postavnih pasov poraja v človeškem zasebnem in javno-n^rodnem življenju obilico živl;enske gorkote, ki se kaže na zunaj v krepkem delu, v največji eneržiji za vse, kar je lepo, d ibro, resnično, v blagor poedmeu in narodni celo-kupnosti, v srečo za sedanji minljivi čas, pa tudi za dobo, ki ima svoje korenine v večnosti. Pa čemu naj bi to stvar razlagali in tako nosili vodo v morje. Edino razni volkovi, umazani ščenerijanci, nedoberniki, nekateri plemiči, ki vidijo glavno človekovo zaslugo v tem, da je rojen in uživa nezas!uženo dediščino in posamezni krošnjar (hausierer = Hauser), ki so pozabili na „novo zapoved, da se ljub te med seboj", zanikavajo še javno po zbornicah temeljno pravilo higijen-: Za življenje je potreba mn>go prostega, svobodnega zraka za posameznike, kakor za ljudstvo I Naj omenimo še nekatera druga pravila, važna za dihanje našega ljudstva: 1 Izogibaj se krajev, kjer je mnogo prahu, veliko-mestn h cesta, plesišč in zakajenih gostilniških lokalov 1 2. Čim več blaga je v tvojem stanovanju (koberci ali „tepihi" po tleh, zastori po oknih, volnene blazine) in čim slabejši je tlak, toliko več pr like ima prah. di se nabira v tvoji sobi, pa tudi v tvojih pljučih 1 Zato imej preprosto stanovanje. Kdor snaži opravo in tlak, naj to stori le z mokro brisalko, suha prah le razburi in spravi kvišku 3. Vedno bolj sili zimski mraz skozi špranjasta okna v sobo. Kaka reva, ki si ni mogla na noben načn oskrbeti potrebnih drv in premoga, si utegne misliti: Malo Žerjavice je še v peči v kuhinji; te nagrebem v lonec in postavim v mrzlo sobico, da si vsaj maj čkeno omečim otrple prste. Ubogi prijatelj, usmiljenja vredna ženica, ne delajta tega! Iz žerjavice se utegne razviti pogubni plin, oglenčevi okis, ki se javlja v modrih zuoeljčkih nad žerjavico in če zaspiš v bližini takega groznega lonca, te utegnejo najti jutri trdega v postelji. Če si pripravljen za tak slučaj, bi ti seveda le čestital v sedanji mizeriji. Iz istega vzroka ne zapira) tudi nikoli zaklopnice peči v dimnik, dokler je še živ ogenj v peči. Meščani, ki imate svetilni plin v hiši, pazite, da bodo peteline« vedno zaprti in da pač ne bo puščala kaka plinova cevka. Ogenčev okis je v plinu, ki je bil že morda tolikokrat vzrok, da te je boleia glava in se ti je kar vitelo po nji. Zelo nevaren je vsak kuhalni aparat na plin, ako zgoreli plini ne morejo prosto na piano. 4. Mladina je upanje in bodočnost naroda. Zato pa pozor posebno na zrak v sobi, kjer bivajo in sladko spijo naši ljubljeni otroci! Pozimi je dober zrak v njih še bolj potreben nego poleti, ker ga kvari razven človeških pljuč tudi še leščerba s slabim petrolejem in peč z manj vrednim kurivom. Ne puščaj čez noč v spalnici premočene obleke; nikoli ne trpi v spalnici cvetlic v posodah ali svežih šopkov. Rastlina tudi diha in z izdihanim oglenčevim dvokisom ti dela nepotrebno konkurenco; čemu? Krasno spiš v sobi, ki ima odprto eno okno; seveda ne sme stati postelj naravnost ob oknu, da bi ti vlekel mrzli nočni zrak naravnost v glavo. Ce moraš kedaj po noči vstati, je treba v mrzlem letnem času pri tej praksi posebne previdnosti. A kdor navadi otroka na spanje pri odprtem oknu, mu skaže bistveno uslugo za celo življenje. 5. Ne kurite preveč, tudi če ste oblagodarjeni s kurivom! 16° je popolnoma dovolj, pri višji temperaturi se ti telo ugreje in ko greš na mrzlo, toliko lažje prehladi. Pazi skrbno, da ne boš hodil preveč neprevidno iz mrzlega na toplo in naopak; katari, pljučnica in podobne dobrote so kazen za tako lahkomiselnost. 6. Bodi na prostem, kolikor se le da veliko; solnce in čisti zrak ti utrdita telo. A na prepihu nikdar ne stoj, posebno ne razgret in poten. Če hodiš na prostem in ti piha mrzel veter v obraz, hodi molče poleg tovariša in prihrani razodenje svojih ne-važnih skrivnosti za pozneje, drugače si vtegneš nakopati tak katar, da ga boš pomnil vse življenje! 7. Oče in mati, navadita otroke, da dihajo vedno le skozi nos, ne pa skozi usta! Pri vsakem dihu sprejmeš V2 litra zraka, na dan torej čez 10.000 litrov. Ako se le malce zavedaš, koliko je v zraku prahu in bolezenskih kalic, potem ti bo precej jasno, da si z ustnim dihanjem moraš prej ali slej nakopati kako bolezen, kakor so difterija ali davica, razne bolezni v sapniku, influenca, jetika, pljučno ; vnetje in druge take dobrote. Usta skupaj, zato pa 11 cz drv i na široko odpri! Seveda moraš tudi skrbeti, da bode nosnice vedno čiste; robec ne sme biti samo nemški »tašentuh«, rutica za v žep. Ljudi, ki radi dihajo z usti, boli pogostoma glava, miglja jim pred očmi, oči in speminjim pešata; stvar ni tako neva-žna, kot se ti morda zdi. 8. Navadi sebe in svoje, da boste dihali počasi in globoko! To je pa mogoče le, ako držiš telo ravno po konci, ne pa telo sključeno in hrbet zvit. Kako potrebno je torej čevljarju, krojaču, urarju in drugim obrtnikom, da večkrat vstanejo, sklenejo lakti zadaj na hrbtu navskriž, gredo za trenotek ven in 10—20 krat prav počasi in globoko zasopejo! Ženske proč s korzetom, ozkimi ovratniki, pasovi in drugo nespametno šaro, ki kuje telo v verige! 9. Stariši, ne dovoljujte otrokom neumne in škodljive navade, da bi si v postelji vlačili odejo nreko glave in nosu! Na ta način vdihovaje že izdihano oglenčevo kislino vedno znova; če pa ima zrak namesto 0.04% v sebi kakih 6% te strupene kisline, potem boš našel otroka zjutraj kar skopanega v potu, tožil ti bo, da ga boli glava, da mu miglja pred očmi, tresle se mu bodo roke itd. Odrasel človek potrebuje vsako minuto 8 litrov čistega zraka, odrastel narod pa potrebuje v isti meri svobodnega zraka za razvoj in življenje. Tega življenjskega zraka in miru hočemo zase in za vse. Zato smo napisali te vrstjee za prepotrebno zdravje, ki naj ga našemu narodu da in ohrani dobri Bog, da bomo v prosti domovini imeli tudi zdravo ljudstvo. Vojska. V Flandriji se je angleška ofenziva razbila na nemški protiofenzivi. Zopet isto, kar smo že povedali: par kilometrov semintja in na tisoče žrtev. Rusko-rumunsko bojišče že par dni počiva, ker so se začela pogajanja za premirje. Ni naša stvar, da bi označili politični pomen te akcije in pa možnost, da se sklene mir; mi smo mnenja, da moramo biti zelo previdni in se ne smemo vdajati prehitrim nadam. To pa zato, ker bi bilo razočaranje potem prehudo. V Benečiji je začel Conrad zopet ofenzivo in sicer na planoti Sedmerih občin. Uspehi so že precejšnji. Cisto umevno je, da se bo razbremenitev ruske fronte pokazala v Italiji. V Palestini je fronta ista kakor pred enim tednom. Obe stranki zbirata svoje sile za odločilni spopad, ko bo šlo za Jeruzalem. Če se bodo mirovna pogajanja še dolgo nadaljevala, bodo Turki lahko dobili ojačenja z armenske fronte in iz Evrope; potem bo slika drugačna. Samo časa bo treba, Palestina in Armenija sta precej oddaljeni1 in nimata dosti dobrih zvez. Politika. V nemškem državnem zboru sta izjavila kancler in njegov namestn-k, da tudi ona dva sooštujeta samoodločbo narodov v Rusiji. Prav tako je v avstrijskem državnem zb ru izjavil ministrski predsednik Seidler. da smo tudi mi pripravljeni za mir br* z .teritorialnih nasilstev", da priznavamo ruskim narodnostim pravico samoodločbe, da pa ne dovolimo vmešavanja v naše notranje raz bere, kajti v Avsbiji imamo že splošno in enako volivno pravico in tako je pri nas samoodločba narodov že — uresničen ideal. Naši bralci najdejo odgovor na te trditve na prvi strani pod naslovom »Zgodovinsko vprašanje". Državni zbor je reši! begunski zakon v pristriženi obliki od strani gosposke zbornice. Poslane Fon je v obš rnem govoru ostro grajal postopanje uprave proti beguncem, ki še sedaj nimajo svobode gibanja, mnogi še dosedaj niso dobili begunskih podpor, prehrana po taboriščih je nezadostna, beguncem delajo nerazumljive težkoče pri vrnitvi v porušene kraje, kjer ni dovolj delavnih sil, da popravijo porušene kraje. — Zbormca je dovolila 60 miljonov za podpore obrtnikom; pos'anec Gostinčar jevposebnem predlogu pozval vl?do, da naj izdatno podpira malo obrt. Prav ♦ako je interpeliral radi grdega postopanja z delavkami v vojaških skladiščih v Vevčah in zahteval, da dobi kranjska dežela svoj uradni list v slovenskem jeziku. Poslanec H 1 a d n i k je prašal radi dopustov črnovojnikom. V u k o v i č je povedal, da v stradajoči Dalmaciji prebivalstvu vzamejo skoro vse ribe; umestno je bilo vprašanje poslanca Hlad ni ka, kam gredo zaplenjena živila, Piše k je vprašal, ali hoče vlada ukreniti, da naši južni kraji dobe prevozno dovoljenje za sadno drevje; ostro je tudi ožigosal rekvizicije v mariborskem okraju, kjer vzamejo zadnji krompir; dr. Verstovšek pa je nastopil proti surovemu postopanju upravnih organov proti slovenskim kmetom na Štajerskem; dr. Rybaf se je zavzel za naše časopisje, kateremu manjka papirja, dočim ga dunajski listi, ki se grejejo v naročju vladne milosti, tratijo. Dr. Lovro Pogačnik pa je brezobzirno šibal germamzacijo v naših krajih, kjer z nesramnim, a zlohotnim po-tvarjanjem lepih slovenskih krajevnih imen delajo ljudstvu krivico, ki je državi v sramoto. Di Nemci mislijo, da so naše dežele že njihovo .posestno stanje," kajti kočevski grof Barbo si predrzne našo deželo imenovati »das deutsche Land Krain." Kakor Nemci pri nas, tako si dom.šljajo Madžari, da so tudi oni že pravi gospodarji jugoslovanskih zemelj do morja. Ta teden je zbornica razpravljala o podaljšanju nagodbe z Ogrsko. S cer tudi vsi nemški poslanci priznavajo, da je ta nagodba vir avstrijske politične, gospodarske in socialne slabosti pred Ogrsko, pa vedar hočejo trdnih vezi z Madžari, da ohranijo tiemško-madžarsko nadvlado. To je namen dualizrnal Zato morajo biti Jugoslovani proti dualizmu in naše trpljenje in stališče sta v trdih besedah slikala naša poslanca Spinčič in dr. Verstovšek Prvi je poudarjal: »Miru si želimo vsi. Eden predpogojev miru je načelo samoodločbe narodov. To načelo bi moralo obveljati povsod in bi se ne smelo izvrševati v parlamentu, v katerem je več narodov zastopanih in kjer bi posamezni narodi mogli biti majorizirani. Da dosežemo mir, bi moral vsak narod za se po svojih zastopnikih v skupščinah odločevati o svoji usodi. Moralo bi se onemogočiti, da se po vojni ne dogaja vse ono, kar se je godilo raznim narodom, posebno našemu: srbsko hrvatsko-slovenskemu, da namreč ne bo narodov dvojne vrste, vladajočih in službujočih, da ne bo tujevladja, ki se je izpremenilo v enem delu hrvatsko-srbsko-slovenskega naroda v pravo strahovlade. Da je bilo to mogoče, je pripisati sistemu dua-lizma, ki ima v njem svojo podlago nagodba. Ta, ne le da se tolmači vselej na korist Mažarov, a na škodo tej polovici, posebno pa Hrvatske in Slavonije. Du-alizem je tedaj sam na sebi nesreča za Jugoslovane in pomenja uničenje ter smrt tega naroda. Nikdar in nikjer niso vlade z lastnimi državljani tako slabo in zločinsko postopale kot naše vlade s Hrvati, Srbi in Slovenci. Vojno so neki nemški državniki in madžarski politiki označali za vojno med nemštvom in slovanstvom ali kot vojno proti Slovanom. In vendar so poveljevali miljonom Slovanov, da se bore v nemške in madžarske namene. Najhujše je, če se človek more boriti za svoje robstvo. Našo zemljo, naše morje hočejo imeti. Ne umevajo, da imajo te dežele svojega gospodarja že tisoč let. In ta gospodar je slovensko-hrvatsko-srbski narod. Če se naši nasprotniki sklicujejo na posestno stanje, je to posestno stanie ustvarjeno na prevari in sili. Proglašali so nas za izdajalce države, pa nam je ljubše, da nas označujejo za izdajalce držav kot pa za izdajalce svojega naroda. Ker je nagodba z Ogrsko osnovana na nasilju in v protislovju 1 načeli demokratizma in samoodločbe narodov, zato bodo Jugoslovani glasovali proti dualizmu. — Škodljivost du'a!izma v gospodarskem oziru je jasno očrtal dr. V e r s t o v š e k. Pri nas pomanjkanje vsega, na Ogrskem vsega dovolj. Naša vlada nima poguma nastopiti proti Madžarom. Ogrska se je med vojno na zunaj zaprla ne samo proti sovražnim državam, ampak tudi pioti nam. Ograja duaiizma mora pasti, zato smo proti nagodbi. Z 18 glasovi večine je bila p daljšana nagodba z O rsko. Rešili so jc Poljaki, dr. Šusteršiča ni bilo videti — nikjer. Pri vsaki priliki so naši poslanci javno tožili državno upravo radi triletnega prtganjanja našega naroda med vojno. Zahtevali so, da gre posebna neodvisna parlamentarna komisija v naše kraje oreiskat vse slučaje. Vlada je te dni res poslala — dva nemška in enega hrvatskega uradnika s to nalogo v naše kraje. Jugoslovanski klub je v posebni interpelaciji odklonil to uradniško komisijo. Pozornost je bila ta teden obrnjena na zasedanje delegacij. Ntmci, Madžari in — Poljaki so stopili v tesno zvezo proti 18 jugoslovanskim, češkim in ukrajinskim delegatom, ki so svoje stališče glede mirov-n h pogajanj, trajnega miru in samoodločbe narodov jasno označili v že omenjeni skupni interpelaciji. Zunanji minister grof Czernln je na dolgo govoril o vojni in miru in v soglasju z nemškimi in madžarskimi delegati — in sicer je to storil na izrecen poziv grofa Tisza — odklonil razlago samoodločbe a strijskih narodov, kakor jo razumejo Jugoslovan-, Čehi in Ukrajinci v svojih deklaracijah. Razum naše vlade in njenih varovancev ne gre tako daječ, da bi razumeli, da si mi želimo samo to, kar je naš zunanji minister v tako genjivih besedah govoril o — Albancih: „V Albaniji skušamo v doslednem nadaljevanju svoje politike poživeti čut skupnosti naroda in njegove državnosti in ustvariti temelje za samoupravo in za kulturni napredek dtžele." Se slepec bi videl ta razloček. Grof Czernin je povedal tudi, da stojimo pred mirovnimi pogajanj z Ljeni-novo rusko vlado. Premirje je že sklenjeno na vzhodnih bojiščih. »Kako se bodo razvili dogodki na Ruskem", pravi naš zunanji minister, „ne morem napovedati." Čil j naše države je: »skleniti mir, ki bo Avstroogrsko pustil nedotaknjeno v njeni svobodi, samostojnosti in teri-torijalnem posestnem stanju. Izsiliti nočemo novih o-zemelj, zahtevamo pa zanesljiva jamstva za naš svobodni in nemoteni razvoj v bodočnosti*. — Tudi mi, odobravamo to stališče, ker nočemo ničesar tujega ampak hočemo mir tudi v lastni domovini. ROJAKOM. Zdravje je tudi za narodno gospodarstvo največjega pomena. Saj veste: »Zdravje — največje bogastvo." — Mnogim noročnikom, ki se pritožujejo, da lista sploh ne dobijo ali neredno ali prekasno, povemo, da uprava list odda pravočasno vsem naročnike m Posebne težave delajo našemu listu na Koroškem. Pobrigali se bomo za — enakopravnost. Sprejmemo samo še nekaj naročnikov. List se prehitro širi, papirja pa ni. UrednUtvo in uDravnlštro. Delniška glavnica 10,000.000 kron. Poslovnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Rezervni fondi okroglo 1,500.000 kron. Podružnica v Splitu, Celovcu, Trstu, Saraievu, Gorici, sedal v LJubljani, in y ......................Kupuje In prodaja vse vrste Sprejema vloge na knjižgce vrednostnih papirjev, finan- in tekoči račun proti ugodne- čira erari&ie dobave in dovo- - mu obrestovanfu. = IJuje aprovizaciiske kredite. l\m vloo taui septembra 131/ gl S 20111181.-. Glavnica I lllllh IfljjjR VOJaSKlI Vsakovrstne bančne transakcije. Me c. kr. avstr. razredne loterije. Mazila vojnim ujetnikom. ■■■■■■II MmmmmmmmmmmfmmmmmmmmmmmmmmBm^mm Delniška glavnica: §C Rezerve: nad §C 1,000.000 Centrala: Trsi. Podruinice: Oiib?cvnik — Ounaj Kotor MeikoviC Opatija — Spljet libenik — Zsder Brzojavni naslov: JADRANSKA Telefon štev. 257. SPREJEMA: Vloge na knjižice in jih obrestuje po čistih 4 0/° Vloge na tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu ob-restovaniu. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na moratorij. Rentni davek plača banka iz svojega. KUPUJE IN PRODAJA: Devize, valute, vrednostne papirje itd. in srečke c. kr. razredne loterije. ESKONTIRA: Menice, devize, vrednostne papirje itd. IZDAJA: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. DAJE PREDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih. PREVZEMA: Borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. centrala la skopsii raakup —————— registrovana zadruga s omejeno zaveso. Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, viteljev, slaomreznic, reporeznic, brzopa tilnikov, plugov, brau, čistilnikov itd. Prodaja: umetnih gnojil, kolonijalnega in špecerijskega blaga ter poljskih pridelkov. Zaloga: travnih in deteljni semen, pese, korenja, repe. Zaloga: pristnega domačega in ogrskega vina, žganja itd. Lastna izdelovaliiica in prekajevalnica klobas. Lastna zeljarna. reglstr. zadruga z omejeno zavezo. Letni zakUuCkl Tiskovine la šole, županstva in urad©, najmodernejši plakati in nabila za shode in veselice •/' ' . -»iT* Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, b ošur, muzikallj Eid. Stereotipila-Litografila m Andrejka, Dr. Rudolf v., SiOvenlSChe Krlegs- Hostnik, M. M., Hofoi Rusko-slovenski und Soidaten-Lie^er. Aus Kunst- und slovar, v platno broširan. Cena K 5'94. Volksdichtung ins deutsehe ilbertragen. K3'30. Gogolj N., Taras Buija. Povest. Iz ruščine prevel Vladimir Levstik. Cena K 1'65. Orafenauer, Dr. Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1. del. Od Pohlina do Prešerna. Cena K 2'20. II. del. Bo&a narodnega prebujenja. Cena K 6-82. Grafenauer, Dr. Ivan, Ez ftastelčeve zapuščine. Rokopisi Prešernovi, Kastelčevi in drugi. Cena 3'30. Hostnik M. M., Kratka slovnica ruskega jezika, v platno broširano. Cena K 1 76. Juvančič, Učna knjiga francoskega jezika. I. del. Cena K 3"10. II. Cena K 3 64. Novak, Fr., Slovenska stenografija. Prvi del. Korespondenčno pismo. K 4*62. Novak, Fr., Zaznamek okrajšav k©res» pondenčnega pisma. Cena K 3*30. Ozvald, K., Prešernova „ftova pisarija" in „HoraciJeve Ipisfulae". Cena K - 66. Šašeli, Ivan, Bisernice belokranjskega narodnega zaklada. I. del. Cena K 2-2C. n. del. Cena K 275. Trunk, Amerika in &merikancl. K 13-20. Cena Naročilo na Novo Založbo v Ljubljani 53 •llllllfllllllll IMIIII IIIIIII u 111111111111111 n m uiiiKfi mini K V Žepne, M< nI IHIHi i»l I N®¥@S namizne in stenske vži- galnike (na bencin) dobite pri tvrdki KREGAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 21-23 Izdajatelj: Konzorcij Jugoslovana. ki razume tudi slovensko, češko in nemško korespondenco se sprejme takoj ali z novim letom pri pošta Guštanj, Koroško. Sprejme se tudi invalid m <83 Fran Levstik: Martin Krpan. S 13 velikimi risbami H. Smrekarja. Ivan Cankar: Podobe iz sanj. Jože Debevec: Vzori in boji. liaro£ila sprejema: Hova-založba v Ljubljani, Kongresni Irg 19. m m m m il Silva vrelec1 ICupim soda, steklenice in suho sadje. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec. — Tisk: Učiteljske tiskarn« v Ljubljani.