61
potrebnega in kvarnega balasta. tevilo naronikov ni v nikakem razmerju s tevilom listov, in odtod izvirajo vene tobe urednikov o slabem odzivu in o malomarnosti obinstva". Sploh trpi knjievnost vsled nezdrave hiperprodukcije. Vsakdo hoe biti umni radenik", vse se odaje na nauke", in odtod izvira preobilna literarna produkcija, kateri pa ne-dostaja prave umstvene globokosti. Jasno je, da postaja pri tem antagonizem med listi jako oster in se kae tudi na nevesel nain v pisanju duhovitih ocen". Slednji svetuje Nedeljkovi, naj se snide literarni kongres", ki naj odpravi te nedostatke.
eki ilustratorji. Najveji eki ilustrirani list je Zlata Praha". Poleg nje je prej izhajal Svetozor", a oba lista sta se zdruila. Sicer je e ve drugih ilustriranih ekih listov. Omenjamo izmed njih samo Volne smery", kateri zastopajo secesionistiko smer. Zdaj pa so eki umetniki ustanovili nov list Dilo", kateri bodi namenjen izkljuno samo eki umetnosti. V svojem oklicu pravijo, da doslej ehi e niso imeli lista, kateri bi bil v vsej opremi popolnoma eko-naroden. Jednota vytvarnich umelcu" v Pragi hoe eki umetnosti" priboriti priznanje ne le doma, ampak tudi v inozemstvu.
eki matematiki in fiziki izdajajo e XXXII. leto svoj asopis pro pestovani mathematiky a fiziky", katerega urejuje prof. Augustin P a n e k. Poleg mnogih strokovnih znanstvenih razprav nas zanima v zadnji knjigi spis K dejinam mathematiky v echach". Ladislav Peprny poroa o dveh staro-ekih knjigah, kateri se e bavita z matematiko: Paroubkov Vejtah sveta" iz 1. 1765. popisuje vesoljstvo in rauna astronomske in zemljepisne daljave, ervenkov Vsezved" iz 1. 1697 pa tudi popisuje razne koliine, a e nima znanstvene vrednosti. Jednota eskjch mathematiku" razpisuje tudi teme k razpravam in deli nagrade najboljim spisom.
ekih asnikov je letos izhajalo 690. V Pragi jih je bilo okoli 300, v Ameriki do 70.
Iz stare zgodovine. O bizantskem cesarju Ju-lianu prinaajo obiren kritien spis Listy filologicke."
Gebauerjev Slovnik staroesky, katerega izdaja zdaj eka znanstvena akademija skupaj s ekim grafikim drutvom Unie", je preizkusil profesor dr. Pastrnek tako, da je za en del pretudiral za Gebauerjem vse vire in poiskal vse besede ter zabeleil tiste, ki jih slovar ni imel. Pregreil je vsega skupaj le 204 besede. Pastrnek sklepa iz tega, da je Gebauerjev Slovnik staroesky" v vsakem oziru izborno in monumentalno delo, s katerim se ehi lahko ponaajo pred vsem znanstvenim svetom.
Dr. Jan Maly, slovaki duhovnik in rodoljub, je umrl 19. oktobra prolega leta. Deloval je najve s poljudnimi spisi v raznih listih in izdajal Zabavno-pounu biblioteku slovensku."
Luiko-srbski pregovori. Dr. Ernest Muka je izdal luiko-srbske narodne pregovore z naslovom : Pfistowa a prilowne hronka a wuslowa Hornjo-luiskih Serbov". Slavjanskij Vek" je izmed njih nabral nekatere znailneje, katere tu podajemo: Serb ma runje tak mozhow ka Neme" (Luiki Srb ima ravno toliko mogan kakor Nemec), Serbski pan abo nemki, to je vo jedyn ert" (Gosposki lovek, bodi Srb ali Nemec, je vse en vrag), Serbski dom ma hostlive blido" (Srbska hia ima gostoljubno skledo), Wo jene je dawkam, ha do Prahy abo do Drjadan dvrbja" (Vseeno je davkom, ali gredo v Prago ali v Dradane), Stare asy su te ceke kwakle mele" (Tudi stari asi so imeli teka bremena). Luiko-srbskih vseuilinikov je vseh skupaj kakih 30 do 40. Zdrueno se izobraujejo v materinskem jeziku, da bi reili tudi luiko-srbsko narodnost, to v nemki dravi skoro vtopljeno slovansko betev.
Stachiewiczeve ilustracije k romanu Quo vadi?" zbujajo veliko pozornost v umetnikem svetu. Sienkievvicz je v tem romanu naslikal poganski in kranski Rim s pretresljivo istinitostjo. Propa-lost poganstva, krutost preganjavcev, svetost mue-nitva vse to je popisal slavni pisatelj tako ivo in duhovito, da je njegova povest zaslovela po vsem svetu kot eno prvih beletristinih del vseh asov. Rojak Sienkiewiczev, slikar Peter Stachiewicz, je ilustriral najmarkantneje prizore iz te povesti ter je svoje slike razstavil v Varavi, v Krakovu in potem na Dunaju. Tu je bilo prisiljeno tudi nemko asopisje, katero tako rado prezira slovanske umetnike, da izree svojo kritiko. In uspeh je bil popoln: tudi najbolj nasprotni listi so morali priznati visoko umetniko vrednost razstavljenih slik.
Sliko Matejkovo,,,Bitka pod Grunwaldom", je kupilo Towarzystvo sztuk pie;knich" v Varavi za 25.000 rubljev. Prvotna cena tega velikanskega umotvora je bila 40.000 rubljev. Omenjeno vsoto za nakup so zloili prijatelji slikarstva.
Narodna pesem v mestih. To se zdi kakor nemogoe. Saj ko mislimo na narodno pesem, si predstavljamo zelene loge in dehtee travnike, na katerih zveni pesem preprostega naroda. Se e posluamo v koncertni dvorani umetno prirejeno narodno pesem, se nam zdi, kot bi videli mesto istinite cvetlice samo njeno umetno pobarvano podobo. In vendar nastajajo tudi v mestih, ki broje po mnogo tiso ljudi, narodne pesmi, vsekako bolj v predmestjih kakor pa v sredi modernega ivljenja, med zvonjenjem tramvajev in v svitu elektrinih lui. Te pesmi pa nimajo one poetine naivnosti, katera krasi pravo narodno pesem. Veinoma so politine, satirine in zbadljive. Pariz ima mnogo politinih narodnih pesmi, katere so se rodile na bulvardih. V poljskem asopisu Ludu" razmotriva Al. Janovvski
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si