http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1311
ČETRTEK,l.AVGUST / ŠTEVILKA 1311, LETO XXV/ POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR
9li7 8961 2li440671 ij
TOPLE MALICE IN KOSILA
tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com
NASLEDNJI MANDRAC IZIDE14.8.2019.
ŽIVEL TEDENSKI KOLEKTIVNI DOPUSTV IZOLI.
Nekateri enostavno ne znajo biti gosti
»Psa je treba imeti na vrvici«, me je okregala gospa z vreščečim čistokrvnim pritlikavcem, ki je grozil, da bo samega sebe zadavil, tako se je poganjal proti Leonardu, ki ga je le čudno opazoval in potem dvignil nogo.
(Mef) Gospe sem skušal dopovedati, da njen pes nedvomno mora biti na vrvici, saj je očitno precej nevzgojen, vendar nisem bil uspešen. Razen tega je gospa imela prav. Tudi pri nas namreč velja odlok po katerem morajo biti psi na vrvici, čeprav je res, da je bil odlok napisan predvsem zaradi tistih psov, ki ogrožajo druge pse ali celo ljudi. Seveda so ta kratko potegnili psi, ki so prevzeli naše navade sobivanja in z njimi nimamo nobenih socialnih težav. Več težav s sobivanjem je imela tudi gospa, nedvomno turistka s kontinenta, ki se ji je zdelo, da mora tudi tukaj delati red.
Red skušajo delati tudi nekateri lastniki počitniških stanovanj ali celo njihovi gostje, ki pridejo v mediteransko mestece pa se jim zdi, da to živi preveč razposajeno življenje in ga je treba spraviti v red. Pa se spravijo nad otroke, ki igrajo nogomet na ulici, motijo jih javne prireditve v bližini, nekatere moti celo glasno govorjenje branjevk na izolski tržnici.
Če bi bila to zgolj njihova bolečina nas ne bi motilo, če pa zaradi tega hodijo na Občino in se pritožujejo uradnikom za katere večina Izola-nov še vedela ni, da obstajajo, potem je to problem. Posebej, če jih taisti uradniki razumejo.
Mediteransko mestece ima svoje značilnosti. Ne le v arhitekturi in kulturi življenja ampak tudi v načinu reševanja medsebojnih nesporazumov. Navadno se začne z veliko kričanja, nadaljuje z grožnjami, konča pa s skupno bevando v najbližjem bifeju. Težko bi rekli, da vse probleme razrešujemo strpno, z dialogom. Tega ne počnemo niti v politiki. Največkrat se delamo, kot da nečesa nismo videli, slišali ali doživeli. Če res ne gre drugače in je vse skupaj preveč javno, potem je na vrsti zgoraj omenjeni scenarij, ki se v najslabšem primeru razplete z butanjem vrat.
Zase vem, da sem ravnal drugače. Ko sem prišel v neko drugo mesto sem se najprej razgledal, spoznal navade ljudi in se skušal prilagoditi njihovemu načinu življenja. Očitno danes takšen način obnašanja ne velja več in zato nas presihajoči ali celo trenutni Izolani učijo, kako se moramo obnašati na svojem domu, da jih ne bomo motili med njihovim obiskom našega mesta.
Skrajni čas je, da v šole vrnejo moralno vzgojo ali vsaj vzgojo bontona, kjer bodo že otroke naučili, da se je treba na tujem obnašati kot tujec, vse dokler te domačini ne vzamejo za svojega.
nnn
INTES4 SANB40L0 BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI
^ tel.040211-434/urednistvo§mandrac.si J
Pisma iz metropole
Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja.
Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva.
Demokracija in Demokradija
»Jezik je vladarjevo bodalo, če obvladaš besede boš zmagal, besede so močnejše od vsakega orožja, nihče ne premaga bridkega uma. Vedež postaneš z nenehnim učenjem, potrpljenje ne prinaša zla, ampak dobro, delaj samo to kar je pravično, pomagaj človeku, ki joče, ne bodi tlačitelj udov, ne odganjaj človeka z lastnine očetove. Čuvaj se nepravičnega kaznovanja, ne ubijaj, ker ti to ne koristi.« To je samo delček nečesa, kar je bilo zapisano pred več kot štiri tisoč leti. Takratni egipčanski faraon je napisal svojemu sinu in nasledniku Merikareju poduk, kako postati dober, moder in pravičen vladar. Edinstven zapis, star 42 stoletij, je prvi, odkriti pisani vir o koncepu vladarja pravičnika in vladarja modreca. Že sam stih »besede so močnejše od vsakega orožja,« tudi po 4200 in nekaj leti zveni neresnično, posebej zaradi časa v katerem živimo danes.
O naravi oblasti je pisal tudi antični zgodovinar in filozof Polibij samo 2200 let po nastanku Poduka za kralja Merikareja in samo 2200 let pred nami. Pisal je, ko je že bil suženj v Rimu, ko je rimski imperij premagal ahajsko, atensko, grško kulturo polisa. Čeprav je od nje prevzel demokracijo. Polibija sta iz suženjstva osvobodila brata Scipion Emilijan in Kvint Fabio Maksim in začel je pisati svojo Zgodovino, v 42 knjigah, da bi, kot je sam napisal, svetu pokazal, kako je Rim, zahvaljujoč atenski demokraciji, osvojil ves znani svet v samo 53 letih. Zgodovina je, pravi Polibij, nauk o tem, kako naj ljudje ostanejo dobri ljudje in ne ponavljajo napak iz preteklosti, ker je poznavanje preteklosti nujno za boljšo bodočnost njihovih otrok. Posebej je pomembna Polibijeva ideja o ciklični izmenjavi državne ureditve. Po njem so to kraljevina, aristokracija, demokracija, in njim sorodne monarhija, oligarhija in ohlokratija. Najprej, pravi Polibij, nastane monarhija, in ko se ta pokvari, nastane kraljevina. Ko se kraljevina, zahvaljujoč politikom, ki so lačni oblasti, sama pokvari in postane tiranija, nastane aristokracija, ki pa, po svoji naravi, degenerira v oligarhijo. Ko se ljudstvo dvigne in zruši ta režim, nastane demokracija. »Vse dokler so živi tisti, ki so preizkusili zlo prevelike oblasti, so zadovoljni s tem, kar je in kakor je in govorijo o svobodi govora in enakosti državljanov. Potem pride na oblast nova generacija, demokracija se preda otrokom otrok, ki ne cenijo ne enakosti in ne svobode govora, ampak hočejo samo oblast nad drugim. Ker niso sposobni, da to ustvarijo z lastnimi sposobnostmi, s svojo brezumno težnjo za oblastjo podkupujejo ljudstvo in demokracija propade in prerasla v nasilje in vladavino močnejšega,« je še zapisano v Polibijevi Zgodovini.
Kar je pomembno za nas in naš čas.
Demos kratein, iz česar je nastala beseda demokracija, kar pomeni vladavina ljudstva, se je spremenila v demos kradein, kar pomeni krasti ljudstvu. Tako se je naša demokracija spremenila v demokradijo, kar enostavno pomeni, da ima Polibij prav. Tako kot smo dovolili, da imajo prav tranzicijski kradljivci in pokvarjeni politiki in nič boljši niso naši poslanci, ki prav te dni odločajo o zakonu o poslancih, ki bi jim omogočil, da zakonsko kradejo. Le, da oni ne berejo Polibija in nimajo pojma o zgodovini, zato staro brišejo in svojo na novo pišejo. Demokradsko.
Na plažah spet (občasno) pod tuš
Potem ko so pred štirinajstimi dnevi na podlagi soglasne odločitve županov v vseh štirih občinah slovenske Istre začeli veljati posebni varčevalni ukrepi za zmanjšanje porabe pitne vode, je včeraj prišlo do določenih sprememb. Nekatere ukrepe bodo omilili, saj se je po podatkih Rižanskega vodovoda Koper poraba vode v zadnjem tednu nekoliko zmanjšala.
Od včeraj se je tako znova mogoče odžejati na pitnikih, prav tako so na javnih kopališčih, ki jih upravljajo občinska komunalna podjetja, po vnaprej določenem urniku začele delovati prhe, in sicer med 11. in 13. uro ter med 18. in 20. uro. Župani štirih občin slovenske Istre so se za to odločili, ker so želeli kopalcem omogočiti prhanje pred odhodom s plaže. Prav tako so odločitvi botrovali spodbudni podatki Rižanskega vodovoda Koper, da se je od uvedbe varčevalnih ukrepov poraba vode dejansko zmanjšala.
Kot so sporočili, se povprečna poraba vode v sušnem poletnem obdobju navadno giblje med 35 in 36 tisoč kubičnih metrov dnevno, ob konicah pa zna krepko preseči 40 tisoč kubičnih metorv na dan. Po sprejetju varčevalnih ukrepov in priporočil za racionalno rabo vode se je poraba vode nekoliko zmanjšala - minuli teden je bila med 34 in 35 tisoč kubičnih metrov na dan, po zadnjem deževju se je zmanjšala celo na 30 tisoč kubičnih metrov na dan - kar nedvomno kaže na to, da se uporabniki, občanke in občani štirih občin ter gospodarski subjekti, ki delujejo na tem območju, zavedajo resnosti trenutnega položaja in večjo pozornost namenjajo racionalni rabi vode.
Na Rižanskem vodovodu Koper ob tem dodajajo, da se bo v naslednjih dneh, zaradi povišanih temperatur zraka in povečanega obiska, poraba pitne vode znova povečala, zato do nadaljnjega pozivajo uporabnike, naj z vodo ravnajo varčno.
Občinska komunalna podjetja, Marjetica Koper, Komunala Izola in Okolje Piran, bodo tudi v prihodnje z vodo ravnala varčno, sprejeti ukrepi, z izjemo prhanja, ostajajo nespremenjeni. Zalivanje zelenic in drugih površin je do nadaljnjega omejeno na enkrat do največ dvakrat na teden, kjer je mogoče, za zalivanje uporabljajo alternativne vodne vire. Prav tako je omejeno čiščenje ulic, cest in drugih javnih površin, za kar podjetja uporabljajo izključno alternativne vodne vire.
Župani še naprej pozivajo uporabnike k bolj racionalni rabi pitne vode:
•	Pitno vodo uporabljajte le za najnujnejše namene, ki so osnova za življenje in delo.
•	Omejite zalivanje vrtov in zelenic, namakanje kmetijskih ali drugih površin.
•	Opustite dejavnosti pranja cest, ulic, dvorišč in avtomobilov, ki so velik porabnik vode.
•	Povečajte nadzor na internem vodovodnem omrežju in pomagajte preprečiti nekontrolirane izlive.
•	Upravljavca Rižanski vodovod Koper redno obveščajte o morebitnih okvarah in poškodbah na vodovodnem sistemu.
Z	%
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
Vse zainteresirane obveščamo, da je v Uradnem listu RS št. 46/2019 z dne 19.07.2019 in na spletni strani Komunale Izola d.o.o. (www.komunala-izola.si/jom3/index/php/sl/) objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola.
CONCORSO PUBBLICO PER UASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl LOCALI D’ESERCIZIO
Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale della Rs n. 46/2019 del 19.07.2019 e sul sito web ufficiale di Komunala Izola s.r.l. (www.komunala-izola.si/jom3/index/php/ sl/) e stato pubblicato il bando di concorso per l’as-segnazione in affitto di locali d’esercizio di proprieta del Comune di Isola.
V
komunala
izda - sola
J
Vsi ugibajo, zakaj se naenkrat tako mudi
Izolski župan Danilo Markočič verjetno nima najbolj brezskrbnega dopusta, saj je v dneh dopustovanja zagotovo izvedel, da z več strani prihajajo na njegov naslov pobude in zahteve naj podaljša čas razgrnitve in javne obravnave dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta. Bo namesto njega odločitev sprejel podžupan Vlado Marič?
Javna razgrnitev in obravnava dopolnjenega osnutka OPN občine Izola se je formalno zaključila včeraj. To pomeni, da do sprejemanja tega strateškega dokumenta na seji Občinskega sveta ni več mogoče dodajati nobenih sprememb ali popravkov, saj bodo tiste, ki so jih občani in zainteresirane pravne osebe vpisali do včerajšnjega dne, najprej deležne preverjanja strokovnih služb in, lahko si priznamo, tudi politike.
Podpora politike
Zadnji dan razgrnitve in javne obravnave je bil še posebej pester, saj so v vložišče Občine Izola oddali več pisnih pobud za podlajšanje javne obravnave. Gotovo najpomembnejša je pobuda, ki so jo podprle kar tri stranke in tri liste, ki dejansko predstavljajo večino v izolskem občinskem svetu in sicer: Socialni demokrati, Levica in SDS ter liste: Izola 2030, Izola prihodnosti in Izolani.
V skupni pobudi, ki so jo predali v vložišče Občine Izola in podžupanu Vladu Mariču so zapisali, da od župana, Danila Markočiča, pričakujejo, da v skladu s svojimi pristojnostmi podaljša čas javne razgrnitve in obravnave dopolnjenega osnutka OPN občine Izola.
Z razlogi za takšen predlog je bil župan že seznanjen na seji Občinskega sveta, temeljni razlog pa je skrajno neprimeren čas za izvedbo javne obravnave tako pomembnega strateškega dokumenta Občine Izola. Zato pobudniki Županu predlagajo, naj trajanje javne razgrnitve in obravnave tega dokumenta podaljša vsaj do 31. oktobra 2019. Glede na dosedanji potek javne obravnave in ob dejstvu, da podaljšanje tega roka s svojimi podpisi pod peticijo Civilne iniciative za Izolo zahtevajo tudi številni občani Izole verjamejo, da bo Župan odločil tako kot je v demokratični družbi najbolj prav.
Zbirali so podpise
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo, ki je obnovila svoje delovanje po letu 2012, ko je že pripravila pobude v zvezi s pripravo tega dokumenta, se je odločila za zbiranje podpisov s katerimi verjamejo, da bodo dosegli podaljšanje javne obravnave.
V	nekaj dneh so, kljub dopustom in neprimernemu vremenu, zbrali nekaj več kot 300 podpisov zainteresiranih občanov, ki podpirajo predlog o podaljšanju javne obravnave. To pobudo so, skupaj s podpisi, predali v vložišče in podžupanu, ki nadomešča župana Danila Markočiča, ki je trenutno na dopustu.
V	dopisu so še zapisali, da CI - Gibanje za Izolo občinske svetnike poziva, da zavrnejo sprejemanje sedaj predstavljenega OPN, ker ni naravnan trajnostno in ni usmerjen v dobrobit občine in njenih občanov. Podaljšanje obravnave pa zahtevajo tudi na podlagi 63. člena Statuta občine Izola, ki govori o neposrednih oblikah odločanja, z zbori občanov, referendumi in ljudsko iniciativo. V kolikor se ljudske - civilne iniciative ne bo upoštevalo, bo slednja pričela z referendumskimi postopki, so še zapisali.
Tudi CI za kmetijstvo
Iz Civilne iniciative za kmetijstvo, ki se že nekaj let bori za ohranjanje kmetovanja v Izoli tudi z urejanjem vprašanj lastnikov pomožnih kmetijskih objektov, so prav tako sporočili, da za zakupnike razprava o OPN še ni končana in pričakujemo njeno podaljšanje, saj njihove težave ostajajo nerešene.
Seveda tudi oni predlagajo podaljšanje javne obravnave in organiziranje razprav po vseh krajevnih skupnostih ter organizacijo velike, skupne javne razprave ob prisotnosti občinskega vodstva in občinskih svetnikov. Konkretno pa predlagajo da so enostavni objekti lahko površine do 50m2, naštevajo na katera območja bi lahko dovolili postavitev rastlinjakov velikosti polovice dovoljene velikosti lope in legalizacijo obstoječih kmetijskih objektov zgrajenih pred 15. 9. 2014 v kolikor izpolnjujejo pogoje iz priloge.
Tudi arhitekti so ZA
Tudi Obalna Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, Društvo arhitektov Obala podpirajo podaljšanje obravnave, v pripombe pa so, v zvezi s površinami za turizem na območju Delamarisa in Ladjedelnice, zapisali, da je treba tja umestiti večje objekte za kulturne dejavnosti in razvedrilo, za šport in izobraževanje, odprte javne površine, ter omejiti nastanitveni program. Območje Arga je treba ohraniti za kulturne in razvedrilne programe stanovalcev in obiskovalcev in ne prepustiti stanovanjskemu programu z javnim programom v pritličju. Pripombe imajo tudi na zasnovo prometnih površin, saj so rešitve glede parkirnih površin (parkirni hiši) in potniškega terminala zelo shematske (površne). Za vse kasnejše posege pa zahtevajo javni natečaj za izbor in potrditev programske in prostorske zasnove ter preveritev in potrditev kapacitet območja. ur
Civilna iniciativa za ohranitev kmetijstva v Izoli, se že leta bori, da vzpostavimo legalni status malih kmetov in zakupnikov kmetijskih zemljišč ter njihovih »kažet«. Za to si prizadevamo izključno z namenom, da lahko pridelujemo lastno zelenjavo, sadje, olje in vino ter tako v praksi uresničujemo občinsko strategijo glede samooskrbe in pridelkov po načelu »km 0«. Da pa lahko to opravljamo, potrebujemo prostor (kaže-to), kamor lahko shranimo naše orodje za delo na njivi (ker v 21. tisočletju pač uporabljamo drugačno orodje od naših nonotov in ne več le motike in lopate) in naše pridelke.
Predlagan osnutek DPN Izola ne upošteva težav malih kmetov in
reševanja njihove dolgoletne problematike, zato pošiljamo naše pripombe in predloge, ki naj bi več tisoč ljudem v Občini Izola (kažet je cca. 600-700) prinesli dokončno rešitev tega neznosnega stanja, ki zavira naše delovanje.
Dovažanje kmetijske zemlje na podeželje?
Civilna iniciativa Gibanje za Izolo je med pripombami spomnila na to, da je v 33.členu Pravilnika o pripravi OPN jasno zapisano, da
razvoj naselja vključuje notranji razvoj naselja, prenovo in širitev ter da imata notranji razvoj naselja in prenova prednost pred širitvijo naselja.
Zato predlagajo, da se iz pripravljenega osnutka OPN izvzamejo in odstranijo vse novo predvidene zazidalne površine na lokaciji Morer za tovarno Droga Kolinska ter v Jagodju.
Ta pripomba se veže na predlagano nerealno nadomeščanje zemljišč, saj je v točki 6. programa del za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč navedeno, da je na nadomestna zemljišča treba navoziti vsaj 100 cm debelo plast zemljine. Da bi na 42ha nadomestnih zemljišč nasuli 100 cm zemlje, je potrebno na območje Šareda, Baredov in Kort pripeljati 28.000 tovornjakov in to po cesti, ki je že danes v zelo slabem stanju.
Kot dodatno pripombo v zvezi z OPN še zahtevajo, da Občina pri nadaljnjih postopkih sprejemanja osnutka občinskega prostorskega načrta - vključi tudi civilno iniciativo, ter da opravi predstavitev po vseh krajevnih skupnosti Občine Izola.
Morje in voda
Počasi do vodnega vira
Danes se je na Direkciji RS za vode sestala delovna skupina za zagotovitev dolgoročnih vodnih virov za vodooskrbo Slovenske Istre in Krasa, ki jo vodi direktor DRSV, Tomaž Prohinar. Cilj skupine je poiskati in povezati vodne vire, ki bodo zagotovili dolgoročno in stabilno vodooskrbo z vodo v Slovenski Istri in na Krasu tudi v primerih, če pride do ogroženosti in izpada katerega izmed obstoječih vodnih virov, kot se je to zgodilo v nedavnem primeru reke Rižane.
Skupina je z odobritvijo občin dogovorila, da se bo še v tem tednu sestala ožja skupina predstavnikov upravljavcev vseh treh javnih vodovodov, ki bo nato skupaj s predstavniki občin do začetka septembra preučila obstoječo dokumentacijo in pripravila predlog izhodišč in variant rešitev, ki izkazujejo dolgoročno stabilno oskrbo z vodo na tem področju in bodo v nadaljnjem postopku enakovredno primerjane. O izbrani varianti pa bodo septembra soodločali tudi župani. Sledila bo priprava razpisa za izbiro izvajalca primerjave variant, ki bo pokazala tudi stroškovne gabarite izbranih rešitev.
Na sestanek so bili vabljeni župani občin Koper, Izola, Piran, Ankaran, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Sežana, Miren - Kostanjevica, Ilirska Bistrica in direktorji Javnih podjetij (JP) Rižanski vodovod Koper, Kraški vodovod Sežana in Komunala Ilirska Bistrica.
Delovna skupina je bila ustanovljena 11. julija na predlog Ministra za okolje in prostor (MOP) Simona Zajca na srečanju MOP z župani štirih Istrskih občin in JP Rižanski vodovod Koper d.o.o.. Takratno srečanje je bilo sklicano na zahtevo štirih obalnih občin z namenom, da se pospeši in zaključi že več desetletij trajajoč projekt zagotovitve dodatnega vodnega vira za Slovensko Istro.
Zelo si želim mnenj bralcev Mandrača v zvezi z navedenim člankom in stališči stranke Oljka. Zame so pretirana in zlonamerna! Ne marajo oljčne vejice, zamenjali so jo za nož! Dodati vse širšemu razpoloženju še svoj prispevek: odsekati glavo, če misliš drugače! Temu ognjo zagotovo ne boste vi priložili svojega polena.
Plakat je zame duhovit. Ni žaljiv, niti škodljiv. Zaradi njega ne bo novih viroz! Tudi zato, ker nisem uživalka alkohola in mi voda predstavlja dobrino številka ena. Spomnil pa me je na poduk v šoli, ki sem ga bila deležna pred davnimi desetletji, pri uri latinščine: lažje živiš in preživiš, če živiš cum garno salis - z zrnom soli. To pomeni - s premislekom, odgovornostjo in kančkom humorja. Verjamem, da mi je upoštevanje tega zrna soli pomagalo do visoke starosti.
Gospod Krmac pač tega ni slišal in ne zamerim mu. Zamerim mu nerazumevanje drugih, verovanje v svoj edini prav, vsem ostalim pa sekanje glav! Tudi o odstopu, ki ga kot neprava oseba na sedanjem političnem mestu zaseda!
GOLOTA, MODA IN SAMOKRITIČNOST
piše: Dorina Beržan
V teh neverjetno zatohlih dneh srečujem veliko ljudi, ki trpe zaradi vročine, zraka pa nam zmanjkuje celo ob morju, kjer navadno vsaj rahlo pihlja.
Po trgovinah srečujem ljudi, ki so različno oblečeni. Mladi se oblačijo po modnih zapovedih, ali pa nasproti vsaki modi, s čemer se na koncu tudi lahko strinjam, sploh v času, ko nam tistih nekaj modnih hiš vsiljuje oblačila, obutve in frizure. In to zelo drago plačamo. Vendar sem kljub temu prepričana, da v trgovinah, posebej tistih živilskih, moramo obleči nekaj primernega, če ne drugo pa vsaj zaradi higijene. Goli so lahko v džungli, kjer je to tudi prav, ker je to pač del njihove kulture in nanjo res ne smemo vplivati.
Zadnje čase se veliko govori o okužbah.
Prepričana sem, da znoj, ki teče po prsih in trebuhih, posebno moškim, ki nosijo kopalke izpod trebušne mase, ne more biti koristen. Morda pa bi bilo bolje, če bi si nadeli bombažno majico, da bi poskušala vpiti tekoči znoj. Ženske pa si lahko nadenejo “pareo” ali tanko brisačo ovito okrog telesa. To ni preveč naporno. Zahteva samo nekaj sekund, nekaj samokritiči :i in nekaj smisla za civilizacijo.
Mojim sovrstnicam, Ki smo tekom let postale stare in zgubane, pa priporočam pogosto umivanje in striženje las, kaj svetlega in primerno poletno obutev. Prepričana sem, da ima vsaka od nas v omari nekaj primernega, tudi če je trideset let staro. Moramo si samo vzeti čas, poiskati, ker bolj je staro, bolj je v modi, glede na to, da stilisti trenutno samo kopirajo stara oblačila. Ker obleka pomaga, da se počutimo bolje navkljub našim nadlogam. Nekega jutra sem dobila enega večjih kompliment s strani gospe, ki že dolga leta živi v domu upokojencev. Rekla mi je: “Včeraj ste bila zelo lepa v belem kompletu”. Ona pa si je končno kupila klobuk, ki jo ščiti pred močnimi sončnimi žarki. Zelo ji pristaja, bila je lepa.
Že Herodot, prvi zapisovalec zgodovine, je v 6. stoletju pred našim štetjem primerjal šege in navade raznih kultur. Mnogo tega, kar arheologi in zgodovinarji danes vedo, je on že tedaj predvidel. Izola ima srečo, da tu živijo mnogokatere narodne skupine, ki imajo drugačen jezik, drugačna oblačila, drugačne jedi in drugačno petje. Imamo torej preplet različnih kultur. Izola je srečen otok, ki potrebuje samo nekaj denarja in veliko samokritičnosti.
Ostalo pa je skoraj vse ok.
Dorina Beržan je Izolanka, kulturnica, pesnica in zadnja poznavalka Izolskega dialekta.
Zabojniki rabljenih oblačil
Komunala Izola je v sodelovanju s podjetjem Laky sortiranje, na območju občine Izola postavila dodatne tri zabojnike za zbiranje rabljenih oblačil, obutve in hišnega tekstila. Zabojniki so postavljeni ob obstoječih ekoloških otokih na naslednjih lokacijah: v Ulici oktobrske revolucije -pri transformatorski postaji, na Trgu Svetega Mavra in Kosovelovi ulici - za črpališčem Izola. Na lokaciji Dantejeve ulice (pri baru Oljka), pa je bil zamenjan poškodovan zabojnik.
S postavitvijo zbiralnikov želijo v Komunali Izola občanom približati možnost ustrezne oddaje rabljenih oblačil, obutve in hišnega tekstila, ki predstavljajo eno izmed perečih okoljskih problematik.
Pomembno je, da se kot potrošniki naučimo svoja odslužena oblačila ustrezno razvrščati, saj tako zmanjšamo negativni vpliv na okolje. V vrečkah oddana, oprana in zložena oblačila, bodo lahko nekomu služila še naprej. Poškodovana in dotrajana oblačila, so zgolj odpadek in se odlagajo v zabojnike za mešane komunalne odpadke.
Še uporabna rabljena oblačila, obutev in tekstil lahko z novimi lastniki ponovno zaživijo. Novi uporabniki so lahko ljudje, ki izbirajo bolj okolju prijazne načine nakupovanja ali socialno šibkejši oz. tisti, ki jih resnično potrebujejo.
Z ločenim zbiranjem rabljenih oblačil, obutve in hišnega tekstila spodbujamo osveščenost ljudi in preprečujemo dodatno obremenjevanje okolja.
Izolanka

Res samo kumarice?
Turisti s statusom domačinov
Že res, da nam je prišlo v navado tarnanje, kako občinski redarji kaznujejo za prekrške samo domačine, turistov pa ne, vendar pa nekatere nelogičnosti v urejanju mirujočega prometa vsekakor ostajajo. Med drugim se je popolnoma izgubil smisel parkirnih kartic za domačine.
Za začetek moramo ugotoviti, da je parkirišč oziroma parkirnih mest v Izoli dovolj. Res je, da niso vsa pred hišnim pragom, a prav posebej daleč tudi ne. Še posebej izven turistične sezone večjih problemov s parkiranjem za domačine ni, povsem drugačna podoba pa je poleti v glavni turistični sezoni. Takrat se napolnijo celo plačljiva parkirišča, ki so v drugih letnih časih na pol prazna (beri Lonka, Ladjedelnica), na parkirnih mestih, ki naj bi bila, vsaj simbolično, namenjena domačinom s posebnimi dovolilnicami. Tukaj pa se začenja eden od zapletov oziroma nelogičnosti.
Veliko sprememb malo koristi
V 20-tih letih od sprejema Odloka o ureditvi in varnosti cestnega prometa v izolski občini, ki je uvedel trajne dovolilnice za parkiranje na območju starega mestnega jedra, so to področje urejale številne spremembe in dopolnitve odloka ter pravilnika o dovolilnicah, vse z namenom, da dovolilnice dosežejo namen zaradi katerega so bile sploh izdane, to pa je, stanovalcem starega mestnega jedra zagotoviti približno enake pogoje parkiranja, kot jih imajo stanovalci drugih delov mesta.
Tako je Odlok o ureditvi in varnosti cestnega prometa v občini Izola iz leta 1999 v 14. členu določil, da za vožnjo ali ustavljanje in parkiranje na območju starega mestnega jedra lahko stanovalec, posestnik osebnega avtomobila oziroma tovornega avtomobila, registriranega do nosilnosti 550 kg, s stalnim ali začasnim prebivališčem na območju starega mestnega jedra, pridobi eno trajno dovolilnico na eno stanovanjsko enoto oziroma družino. Trajna dovolilnica je prenosljiva in se lahko uporablja tudi za drugo vozilo enake kategorije kot vozilo iz prve alinee prvega odstavka tega člena. Trajne dovolilnice izdaja Občinska inšpekcija, ceno trajnih dovolilnic določi župan.
Leta 2005 sprejet Pravilnik o dovolilnicah za parkiranje ter vožnjo po starem mestnem jedru občine izola in abonmajih za parkiranje na plačljivih
parkiriščih je določil, da dovolilnico lahko pridobijo vsi upravičenci, ki imajo stalno prebivališče v stanovanjski enoti, lastnik stanovanjske enote, ki nima stalnega prebivališča v stanovanjski enoti, za katero je bila izdana dovolilnica, pa ima možnost pridobiti abonma po znižani ceni za največ eno vozilo. V primeru, da je ena oseba hkrati tudi lastnik več stanovanjskih enot, lahko pridobi samo eno parkirno dovolilnico za tisto stanovanjsko enoto, v kateri dejansko živi. V kolikor v nobeni izmed enot nima stalnega prebivališča, se lastniku stanovanjske enote izda eno parkirno dovolilnico za tisto enoto, ki jo navede v vlogi.
Leta 2011 sprejet spremenjen Pravilnik o dovolilnicah za promet na območju s posebnim prometnim režimom in abonmajih je določil, da je pristojni organ za izdajo dovolilnic in abonmajev Komunala Izola, IS.člen pa je določil, da so parkirne dovolilnice, posebne parkirne dovolilnice in dovolilnice za vožnjo prenosljive in se lahko uporabijo na vozilu iste kategorije vozila.
Danes mora vlagatelj prošnje za trajno dovolilnico navesti stanovanjsko enoto, parcelno številko in število enot v stavbi ter podatek ali je lastnik, najemnik oziroma oseba s stalnim bivališčem na omenjenem naslovu. Dodati mora še podatek o registrski številki in znamki vozila, katerega lastnik oziroma posestnik je ter navesti, kdo bodo dodatni uporabniki dovolilnice, s stalnim prebivališčem na naslovu stanovanjske enote.
Kaj je šlo narobe?
Težave so se začele že takrat, ko so z novimi generacijami v posamezna stanovanja prišli tudi novi avtomobili dovolilnica pa je bila
Možnost prenosa dovolilnice so izkoristili predvsem sobodajalci, ki so gostom s prenosno dovolilnico omogočili parkiranje, čeprav so v mnogih primerih imeli lastno parkirišče.
Sobodajalcem so se pridružili še lastniki hiš s turističnimi apartmaji, ki na račun več stanovanjskih enot pridobijo po več dovolilnic za vsako stavbo in njihovi gostje tako brezplačno parkirajo tam, kjer naj bi sicer parkirali domačini. Tako se redno dogaja, da domačini zjutraj odhajajo na delo, ko se vračajo domov pa so vsa parkirna mesta, velikokrat za cel teden, zaparkirana z avtomobili domačih in tujih turistov, opremljenimi z dovolilnicami.
To domačine, ki se sami ne ukvarjajo s sobodajalstvom, seveda jezi in zato ni nič čudnega, da je slišati pripombe na račun diskriminator-nega ravnanja redarjev, ki da kaznujejo samo domačine, turistov pa ne. Sicer dvomimo, da se to dogaja, toda v takšnih pogojih je jezo ljudi treba tudi razumeti. ur
poletna srečanja
Ob osmih zjutraj se običajno šele prikotalim iz postelje in iz zalivalnika pred vrati vzamem časopis, ki mi ga tja okrog šeste zjutraj zatlači nočni ptič Marino. Boris odpre polkna, da pride v hišo tudi nekaj naravnega, neklimatiziranega zraka, po ulici pa Breda in Lojze, vsa športna in nabildana kot kakšna dva mladoletnika z že znano hvalo, koliko kilometrov sta že preplavala tisto jutro.
Seveda ne skušam tekmovati z njima saj letos še nisem okusil morja, ne zjutraj ne zvečer, kaj šele čez dan. Pa mi Breda pove, da je pred dnevi med plavanjem od Delamarisa do carinskega pomola tam zadela ob laks enega od pomolskih ribičev, ki ji je razložil, da tam nima kaj plavati, ker je kopanje v pristanišču prepovedano in da mu je to povedala uradna oseba v beli srajci. Seveda mu ni verjela, toda naslednji dan, ko je ob tisti uri spet priplavala do tam, se je ribič pomaknil na drugo stran, Breda pa v pristaniško kapitanijo, kjer je izvedela, da ima možakar prav. Pomol in še par deset metrov morja bolj proti severu (do konca ribarnice) je namreč del občinskega pristanišča in v pristanišču kopanje ni dovoljeno. Ribarjenje pa je dovoljeno in zato je imel ribič prav.
“Takoj jeseni moramo pripraviti predlog, da se ta odlok spremeni!", je obljubila, jaz pa sem se spomnil vseh generacij izolskih mulcev, ki so skakali z ribiških bark na ribiškem pomolu in celo mini plavalnega maratona ob ribiškem prazniku ter krsta mladih jadralcev in veslačev na tem istem pomolu. Koliko kazni je država vrgla proč v teh letih.
Potem je Lojze dodal, da sta Radoša s Komunale vprašala, zakaj vodomet v parku Borisa Benčiča ne dela, čeprav ne uporabljajo pitne vode iz Rižanskega vodovoda ampak takoimenovano industrijsko vodo iz Rikorva, ki je menda ne primanjkuje. Povedal je, da ga aktivirajo šele ob devetih, vendar za omejen čas, ker menda šumenje vode moti nekatere sosede. “Neverjetno, kako nemogoči smo postali v teh letih in kako nas vse okrog nas moti”, smo ugotavljali in razmišljali, da je to morda posledica staranja mesta in občine.
Pa sem še jaz dodal eno o javni površini, ki to očitno ni več. Namreč, o parku sredi mesta, na katerem je nekoč stal rezervoar s plinom, ki ga zdaj tam ni več, namesto njega pa je lepa zelenica obkrožena s stanovanjskimi hišami. Povedal sem jima, da tam velja nek poseben neuraden odlok, ki prepoveduje hojo po zelenici, kaj šele, da bi tja vodili domače ljubljence pa čeprav bi za njimi počistili vso morebitno nesnago. Kdor stopi na zelenico je že deležen opazk in pripomb sosedov, naj ne hodi po travi, čeprav gre nedvomno za javno površino in so si omejitve verjetno izmislili kar nekateri od tam živečih nedomačinov.
“Bom pogledala kje je to in bo treba to urediti s Komunalo” je pripomnila nekdanja županja.
No, pa jutro ni bilo čisto zapravljeno.	^ef
samo ena.
Izolani odpirajo prvoligaško sezono!
Izolskemu rokometnemu ponosu se je po letu ekstremov, ki so ga na eni strani zaznamovali tragični dogodki ob izgubi štirih, tesno povezanih članov in nekdanjih rokometašev društva, hkrati pa ob izjemnih rezultatih fantov, uspel veliki met. Prva rokometna liga - Liga NLB se ponovno vrača v Izolo.
Člansko moštvo je v ponedeljek 29.7.2019 vstopilo v novo sezono in s prvim uradnim treningom pričelo s pripravami na dosego skromnega, a povsem realnega cilja. Ostati v druščini najboljših prvoligaških moštev je smeli cilj, ki si ga na Kraški močno želijo izpolniti.
V vroči in soparni športni dvorani na Kraški, ki je v minuli sezoni nekajkrat pokala po šivih in uprizorila bržčas najbolj huronsko vzdušje v drugorazrednem tekmovanju sezone 2018/2019,se je na prvem treningu zbralo 18 rokometašev. V uvodnem pozdravu je vodstvo še enkrat več pohvalilo moštvo za uspeh, ki bo za posledico prinesel ogromno zanimanja za marsikatero srečanje, toda najpomembnejša bo prevlada za prestol najboljšega na slovenski obali - derbi med Izolo in Koprom, ki velja za enega najbolj vročih dvobojev v državi.
Novi obrazi, na katere bo trener Fredi Radojkovič lahko računal v težkem boju najboljših slovenskih ekip, so povratnik in mladinski reprezentant ter sin izolskega rokometa, vratar Luka Logar, prvič pa se bodo v peklu izolske rokometne dvorane na Kraški preizkusili Spasoje Gače-vič, Ilija Petrovič ter Urh Novak. Strokovni štab je tudi nekoliko prevetren - fizioterapevtska vloga bo pripadla Anji Barič, Nick Jurdana bo opravljal delo glavnega maserja prvega moštva, Martin Gregorič zaključuje več desetletno dolgo kariero v Izoli, svoje znanje in izkušnje bo predajal vratarjem, medtem ko bo Igor Čuk ohranjal fizično pripravljenost na najvišjem nivoju. Vodja moštva in tehnični vodja
ostajata dalje Matjaž Kljun in Nikola Kojič.
Fredi Radojkovič je povedal naslednje: »Opravili smo ta prvi trening. Fizična raven fantov je na zadovoljivem nivoja. Čaka nas težka sezona, kjer je cilj jasen - ostati v prvi ligi. V kolikor nam to uspe, potem morda lahko gradimo na višjih ciljih, toda gremo korak za korakom.« Nekatere mlajše kategorije so že v pogonu: kadeti in mladinci so ravno tako pričeli s treningi, mlajši dečki A ter starejši dečk A in B bodo prvič stopili na parket 12.8.2019.
Martin Franetič
Predzadnji tekmovalni dan Strahovniku spodrezal krila
V kanadskem Kingstonu se jadralska vročica bliža vrelišču. Temperaturo na jezeru Ontario stopnjuje 208 udeležencev mladinskega svetovnega prvenstva razreda laser radial, ki jih od vrhunca ločujeta samo še dve regati. Edini slovenski predstavnik, Gašper Strahovnik, dan pred koncem zaseda 40. mesto. Predzadnji tekmovalni dan je krmarjem iz 32 držav sprva ponudil 7 vozlov, nato jih je osvežil s krajšo ploho, za finiš pa postregel z močnejšim vetrom, ki je nastopajočim ostal zvest do zadnjega plova. Gašperju Strahovniku nič od naštetega ni ustrezalo, saj je z uvrstitvama na 48. in 39. mesto v skupnem seštevku izgubil 18. mest.
Dan bo ostal v slabem spominu tudi tretjeuvrščenemu Novozelandcu Luku Cashmoreju, ki
ga je pred startom s premcem v rebra zadel predstavnik druge skupine. Po poročanju organizatorjev zaradi poškodb jutri ne bo nastopil, to pa pomeni, da bo po vsej verjetnosti ostal brez odličja. Po desetih preizkušnjah vodi Grk Emilios Monos (34 točk), drugi je Turk Valcin Citak (40 točk), na tretjem pa ponesrečeni Luke Ca-shmore (46 točk).
Naslovi v 420 in 470 so razdeljeni
V	Vilagarcii de Arousi se je končalo mladinsko evropsko prvenstvo razredov 420 in 470. Organizatorji so v olimpijskem dvosedu izpeljali celoten program, pri dvosedih 420 pa jim je načrte podrlo pomanjkanje vetra.
V	obeh disciplinah so se jadralci borili za naslov prvakov v sedmih vozlih vetra, ki je za nov najboljši par v konkurenci 470 ustoličil nemško navezo Lucas Schulter - Frederick Eichhorst (48 točk). Drugo mesto sta zasedla Grka Nikolaos Brilakis in Nikolaos Georgakopoulos z udobno prednostjo 12 točk pred italijansko mešano sestavo An-drea Totis - Aliče Linussi (66 točk). Slovenski par Rok Verder-ber - Matej Planinšič je nastope končal z zmago v srebrni skupini in skupnim 28. mestom.
V	edini izpeljani regati za zlato floto jadrnic 420 sta Celestina Sabadin in Veronika Franič skozi cilj prijadrali 16. ter Španijo zapustili kot 32. v skupni razvrstitvi in sedmi med dekleti. Za kategorijo do 17 let je na morju pred Galicijo zmanjkalo vetra, zato so rezultati ostali enaki včerajšnjim. Dan Belinger in Jakob Musa Olivieri sta si v desetih regatah prislužila 40. mesto.
Premierna zmaga Tonija Vodiška v svetovni seriji
Toni Vodišek je v Gizzeriji na jugu Italije konec tedna dobil prvo tekmo svetovne serije v disciplini kitefoil. 19-letni Koprčan je zmago v konkurenci 81 tekmovalcev zapečatil že dve regati pred koncem.
Po treh naslovih mladinskega svetovnega prvaka, treh evropskih kronah in srebrnem odličju na mladinskih olimpijskih igrah v Argentini, si Toni Vodišek uspešno utira pot tudi v članski konkuenci. Maja je na svetovnem prvenstvu osvojil 5. mesto, v nedeljo pa prvič v karieri slavil na regati svetovne serije. Štiridnevna prireditev je potekala na obali Hang Loose v Cala-briji, kjer je Vodišek povedel že prvi tekmovalni dan. “Počutim se odlično, nikoli bolje! Na tako velikem tekmovanju nisem še nikoli zmagal. Sprva sem mislil, da sem hiter, ker veliko treniram po šibkem vetru, toda zadnji dan, ko je močno pihalo in sem bil vseeno v ospredju, nisem več vedel, čemu naj to pripišem,” je odkrito priznal Toni, ki je nanizal deset posamičnih zmag in sedem drugih mest.
81 deskarjev s padali iz 19 držav je večino programa odjadralo po rahlem do zmernem vetru, le v zadnjih dveh plovih jih je po nemirnem Tirenskem morju poganjalo sunkovitih 20 do 22 vozlov. “To je bila nedvnomno Tonijeva regata. Tukaj je veliko treniral, zato je bil na vodi zelo suveren in hiter. Lažje bi ga ujel v močnejšem vetru, ki meni in ostalim Francozom bolj ustreza, čeprav na trenutke smo se vseeno spraševali, kaj ta dečko je za zajtrk,” je napol v šali dejal drugouvrščeni Axel Mazella, nekdanji svetovni prvak v kitefoilu, ki je za Tonijem zaostal kar 25 točk.
Svetovna serija se septembra seli na Kitajsko, kjer bosta na sporedu dve etapi z nagradnim skladom 60.000 in 35.000 evrov, finale s skromnejšim fondom 20.000 pa bo oktobra gostil Cagliari na Sardiniji.
KONČNI VRSTNI RED - 20 regat, 3 odbitki
1.	SLO Toni Vodišek - 24 točk
2.	FRA Axel Mazella - 49 točk
3.	FRA Nico Parlier - 74 točk
4.	GBR Connor Bainbridge - 77 točk
5.	G ER Florian Gruber - 79 točk
ROGLICEV INDIVIDUALNI POTENCIAL JE VEČJI OD BERNALOVEGA, ATO VEDNO NE ŠTEJE...
piše: Vito Divac
Na Tour de France zmagujejo super moštva, kakršnen je Ineos, nekdanji Sky, letos Ineos, britanskega stratega Davida Brailsforda.
Zmagoslavje Kolumbijca Egana Bernala na Tour de France 2019 je bilo bolj ali manj naključno. Pa ne zaradi tega, ker je bila najmlajšemu šampionu velike pentlje naklonjena Fortuna, ampak dejstva, da ga na Touru po prvotnem načrtu moštva Ineos sploh ne bi bilo. Letos bi moral nastopiti na Giru in Vuleti, a se je dan pred startom Gira poškodoval in se osredotočil na Tour, kjer bi bil tretji „ mož - za štirikratnim šampionom Chrisom Froomom in lanskim zmagovalcem Geraintom Thomasom. Britanec se je zavedal svojih slabosti, zato jini trdovratno vztrajal na obrambi rumene majice, i	Julian Alaphilippe, ki je lani osvojil pikčasto majico najbolj-
I r'Wr"^P^ f šega hribolazca, je bil odkritje letošnje dirke zahvaljujoč predvsem E	taktiki Thomasovega Ineosa, ki je brez Frooma spremenil način
■M UlMi dirkanja. Osredotočili so se na zadnji teden in Alpe in z eno potezo (na Col dTseranu) izpeljali napad zmagovitega dvojca, s katerim najboljša moštva vladajo na francoski pentlji od časov dvojcev Bernard Hinault-Greg LeMond (La Vie Claire) in Miguel Indurain-Pedro Delgado (Banesto). Do popolnsoti sta nastope supermoštev izpeljala nesojeni 7-kratni zmagovalec Lance Armstrong in njegov strateg Johan Bruynell s plejado izjemnih pomočnikov in seveda Dave Brailsford, ki je s Skyom in Ineosom ponovil Armstrongovo zgodbo in dobil zadnjih sedem od osmih Tourov.
Stratega Ineosa ni bilo strah toliko Alaphilippa kot drugega Francoza Thibauta Pinota, ki je z zmago na Tourmaletu napovedal bitko za rumeno majico. Na večini vzponov je bil hitrejši od Bernala in Thomasa. Če pa ne bi bilo spodrsljaja v vetrovni 10. etapi, ko je izgubil 1:40 minute, bi pred Alpami imel v rumeni majici dobro minuto naskoka pred Bernalom... Na žalost si je poškodoval stegensko mišico in odstopil, sicer bi bili priča francoskemu čudežu, kajti 20-sekundni zaostanek za Bernalom bi s svojo eksplozivnostjo a-la Alberto Contador, bržkone izničil. Če bi bili skrajšani alpski etapi izpeljani do konca.
Vrednost Bernalove zmage ne zmanjšuje niti dejstvo, da na dirki, ob Froomu, ni bilo Nizozemca Toma Dumoulina in Slovenca Primoža Rogliča, lani drugega, tretjega in četrtega. Brez Frooma in Dumoulena je bila letošnja dirka zagotovo veliko bolj dinamična, ni pa bilo takšnega sijaja v boju za rumeno majico kot v preteklih letih. Je nastopilo obdobje Bernala? Težko je pritrditi z evforijo prepredenem razmišljanju nekaterih novinarjev. Bernal je zagotovo izjemen talent, čas pa bo pokazal, ali bo v popolni konkurenci s kronometrsko obarvanem Touru lahko tako uspešen. Bernal je namreč, tako kot denimo Nairo Quintana, povprečen kronometrist. Letos mu je vse šlo na roko, od razmer v moštvu in razpleta dirke, do seveda trase, z zgolj eno »uro resnice«.
Slovenca Matej Mohorič in Jan Tratnik, z izjemo Tratnikovega 3. mesta v 9. etapi v Brioudu in enourne parade na Elizejskih poljanah, nista bila v ospredju. Opravljala sta pač delo pomočnikov. Medtem ko je Tratnik lahko zelo zadovoljen, saj se je kot tretji Slovenec v smučarsko-atletskem in judo žargonu povzpel na zmagovalni oder v etapah, pa od Mahoričevega napada na etapno zmago ni bilo nič. Pripravljanje šprinta Sonnyju Colbrelliju je bilo bolj ali manj Sizifovo delo, ker Italijan višje od 4. mesta ni prišel. Za ekipo Bahrain Meride bi bili njegovi napadi na etapno zmago bržkone veliko bolj učinkoviti kot izgubljene Sprinterske bitke. Še zlasti, ker je bilo kar nekaj ciljnih spustov pravšnjih za njegovo drzno kolesarjenje. Sicer pa je pri 24 letih še vedno mlad in sodi v kategorijo izjemnih mladcev, ki jih po novem pooseblja prav 22-letni Bernal. V ta krog sodijo še Nizozemec Mathieu van der Poel (24 let), Belgijca Remco Evenepoel (19) in Wout van Aert (24) ter največji up slovenkega kolesarstva, 20-letni Tadej Pogačar, ki ima za tri največje etapne dirke izjemen potencial.
Eno izmed vprašanj, ki se ponuja ob zmagi Bernala, je vsekakor, kaj bi lahko v taki konkurenci dosegel Roglič? Prepričan sem, da bi se osredotočen samo na Tour boril za zmago. A le, če bi imel tako močno ekipo, kakršno je imel Števen Kruijswijk, predvsem pa boljšega športnega direktorja, kot ga je imel na Giru. Nesojeni pomočnik na italijanskem krogu Laurent de Plus se je na Touru izkazal za izvrstnega pomočnika v hribih. Rogličev potencial je ta čas večji od Bernalovega, ker je precej boljši v vožnjah na kronometer. A kakovost posameznika v kolektivnem kolesarstvu ni vedno odločilna.
Po tretjem mestu Kruijswijka pa bo moral Zasavec dobro premisliti, kako naprej. Ne glede na vse zmage in izjemen potencial v ekipi Jumbo Visma zagotovo ne bo prvi mož. Četudi bo, pa je vprašanje, koliko zvesti mu bodo pomočniki. Brez popolne predanosti in kemije v ekipi Toura ni mogoče dobiti. Vprašanje pa je tudi, ali bo pri Nizozemcih lahko uveljavil status, ki pritiče zmagovalcem, se pravi, da bo imel svojega mehanika in maserja ter zdravnika. Kakorkoli že, Roglič ima še nekaj zanimiv ponudb, denimo ekipe UAE Emirates (Jan Polanc in Tadej Pogačar), ki išče moža za zmage za velikih etapnih dirkah.
Vito Divac je dolgoletni Športni novinar in urednik ter publicist, zdaj pa tudi Izdan in sodelavec Mandmča.
Valdoltro so skrili v Rovinj
Zvonka Vidic Kolednik je bila med prvimi fizioterapevti pri nas. Nekaj časa je de-
Pa v resnici se sploh ni začelo v Valdoltri, temveč v Rovinju. Zvonka Vidic Kolednik je namreč iz Ljubljane, kjer je kot otrok doživela vojno. Po koncu druge svetovne vojne si je na vsak način želela delati v bolnici, v zdravstvu, a v tistem času je bilo medicinskih sester res veliko.
Razlog za to seveda tiči v vojni sami, ko je bilo seveda veliko povpraševanja po tovrstnih poklicih. A ob koncu vojne je bilo veliko deklet v svojih dvajsetih letih, ki so se izučile za ta poklic, civilnih zdravstvenih ustanov pa premalo. Zato so gospo Zvonko, ki si je srčno želela delati v tem poklicu, leta 1947 povabili na ministrstvo, kjer so ji predstavili alternativno pot. »Povedali so mi, da sta se en zdravnik in medicinska sestra ravno vrnila iz Združenih držav Amerike, kjer sta spoznala fizioterapijo. Svoje znanje sta izkoristila za otvoritev šole, ki pa je bila v Rovinju.« V tistem času je bilo naše območje deljeno na Cono A in Cono B in oblast se je ustrašila, da bi celotna bolnica Valdoltre prešla v italijanske roke, zato so jo takorekoč v celoti preselili v Rovinj. »Tam smo se vozili s čolni. Moji starši so bili seveda zelo proti, da sem se tako rosno mlada preselila na Obalo, ampak moja želja po tem poklicu je bila neomajna. Lahko mi je za marsikaj v življenju žal, ampak za izbiro poklica nikakor ne.«
Zvonka Vidic Kolednik je po končani šoli najprej nekaj časa delala v Ljubljani na kliniki, nato v Domu za invalidno mladino v Kamniku ter v raznoraznih zdravstvenih domovih. Julija 1956 pa je z družino prišla v Izolo, kjer so stanovali v majhni sobi, po vodo pa so morali do Besenghijeve palače. »Lepo se spominjam tistega časa. Kar nekaj nas je bilo zdravstvenega osebja, ki
smo v Izoli specializirali. Še danes se spomnim, kako smo se ob redkih prostih trenutkih odpravili po edini poti iz bolnice do Velikega trga, in ko so nas zagledale žene ribičev, so kričale na ves glas, arrivano i dottori, prihajajo zdravniki. In ponudle so nam dopoldan ocvrto ribo in hladno polento. Hitro smo postali prijatelji«. Jezik pa menda ni bil nobena ovira. »Ne, kje pa. Italijanščino smo se hitro učili. Imeli smo tudi strežnico, ki je delala v operacijski sobi in nam je redno iz Trsta prinašala revijo Grazia, ko pa kakšne besede nismo razumeli, nam jo je prevedla.« Veliko več časa, da bi uživali v Izoli, pa niso imeli, saj se je dan obračal med delom in dežurstvom, ob tem pa se je družina še širila. »Naši dnevi so bili res polni. Junija 1956 sem rodila sina in že avgusta sem bila v službi, dežurstva pa sem pokrivala tako, da sem imela otroka s sabo v otroški posteljici, ki so mi jo pripravili. Takšni so bili tisti časi«, se spominja gospa Zvonka, ki nove bolnice na hribu ni dočakala v Izoli. »Mož je dobil službo v Tomosu in z njo povezano stanovanje v Piranu in preprosto mi je zmanjkalo časa, da bi se vozila v Izolo in delala. Nekaj let kasneje pa sem odpeljala sina v Valdoltro, ker si je zlomil nogo. Tam sem ponovno srečala svojega starega profesorja, dr. Breclja, ki me je, takoj, ko me je zagledal, povabil, da pridem delat tja. V Valdoltri sem tako začela delati leta 1961, pa vse do upokojitve, leta 1989.« Da je pustila dober in strokovno močan pečat pa je dokazal jadralec Mitja Kosmina, ki jo je pred olimpijado v Barceloni leta 1992 vztrajno vabil, da se jim pridruži v ekipo. »Ja, še ob odhodu v Španijo je stal pred mano z odprtimi vrati kombija in me prosil, da si premislim, ampak žal, me to ni hudo zanimalo. Bolj se zanimam za kulturo in kulturne prireditve. To je tisto pravo zame.a,
1.8.	četrtek
20.30	Largo pri špini
ČETRTKOVI VEČERI PRI ŠPINI 2019 Krkuča Kunekšon
(Rap pu domača)
21.30	Letni kino Arrigoni
Laibach & Marina Martensson
Koncert
Vrhunec poletja v Izoli bo zaznamoval koncert legendarne skupine Laibach z Marino Martensson.
Manziolijeva palača_od 12. do 16. avgusta
Več kot Glas
Poletni jazz tečaj, ki ga vodita priznana londonska vokalistka Emilia Martensson in pianist Barry Green.
Tečaj je namenjen pevcev, ki želijo osredotočiti svojo osebno izražanje in pridobiti zaupanje z izvajanjem in z ritmom.
Razpoložljivost je omejena, info: www.beyondvocals.info
3.8.	sobota
od 9:00 do 13.00 Ljubljanska ulica / Largo pri špini
ŠALŠIJADA
Tradicionalna gastronomska prireditev Tekmovanje v kuhanju prave domače istrske »šalše«
V izolskem mestnem jedru bo znova zadišalo po šalši. Domači kuharji se bodo že peto leto zbrali na tekmovanju v kuhanju paradižnikove omake na star istrski način: čebula, paradižnik, naravne začimbe in nič mesa.
Na Ljubljanski ulici pričakujemo od osem do deset kuharskih ekip, ki bodo ob
9.00	začele s pripravami. Med samim kuhanjem bo ob 12.00 tudi predavanje z naslovom Bogastvo domačega paradižnika z nasveti za kuhanje šalše.
Končne izdelke bo ocenila strokovna komisija, ki jo sestavljajo trije strokovnjaki za istrsko kuhinjo. Letos komisija ne bo razglasila zmagovalca, temveč bo podala strokovno oceno vsake šalše.
Kuharske skupine bodo ob koncu ocenjevanja pripravile še špagete, ki jih bodo s svojimi šalšami ponudile obiskovalcem.
20.00	Galerija Alga Otvoritev razstave
Vida Praznik: Odtenki mediterana
Glasebni program: Glasebno izobraževanje Cirque
4.8.	nedelja
20.30	park Pietro Coppo
Pojemo za vse ljudi
koncert
Nadaljevanje poletnega cikla koncertov MoPZ Izola
5.8.	ponedeljek
20.30	park Pietro Coppo
Drugi vagon
koncert
19.30	Galerija Insula Otvoritev razstave
Barbara Jurkovšek: Pravica do ljubezni
ob 20.00 uri otvoritev drugega dela razstave v galeriji Plač
20.30	Largo pri špini
ČETRTKOVI VEČERI PRI ŠPINI 2019 Jarc Gregorin Trio
22.8.	četrtek
19.00	Arheološki park Simonov zaliv Srečanje bralnega kluba Ki ra knjiga;
Ryszard Kapuscinski: Potovanja s Herodotom
Literatura in reportaža, sodobnost in zgodovina, Vzhod in Zahod, socializem in antika, dom in pot, domačin in tujec, materinščina in babilonščina, pisec in bralec ... to je le nekaj navideznih diagonal, po katerih se bomo sprehajali v avtobiografski-potopisni-spominski knjigi Potovanja s Herodotom (Modrijan, 2009) slovitega poljskega poročevalca in pisatelja Ryszarda Kapušciriskega (1932-2007). V knjigi, ki jo je napisal proti koncu svojega življenja, se vrača v čas, ko je prvič prečkal mejo, bil prvič soočen z drugim in drugačnim, ob tem čutil nemoč tujca, a hkrati tudi veliko vznemirjenje raziskovalca, ki ga je nato v življenju in pisanju nenehno gnalo onkraj - ne le meja (poročal je iz Afrike, Azije, Bližnjega Vzhoda, Latinske Amerike), temveč tudi onkraj klasičnih novinarskih oziroma literarnih žanrov. Iznašel je posebno vrsto potopisa, ki ne sledi (le) faktografiji, temveč (predvsem) lastnemu doživljajskemu in domišljijskemu utripu.
G a I
V soboto, 3.8. 2019 ob 20.00 uri vas vabimo na otvoritev slikarske razstave
Vida Praznik Odtenki mediterana
Glasbeni program:
Glasbeno izobraževanje Cirque
Galerija Insula	'■■■■■■■■■I
fotografska razstava
Nagrajenci Občine Izola 2019
Avtorji: Tatjana Brankovič, Stane Čebron, Krisztina Doltar, Irena Gregorc, Marija Grižonič, Lilijana Hrvatin, Vinka Kastelic, Irena Lipovec Lorget, Jack Lorget, Maja Mavrič, Sergej Saša Merkandel; mentor: Remigio Grižonič
Razstava bo na ogled do 7. avgusta 2019.
V četrtek, 8. avgusta vas ob 19.30 uri vabimo na otvoritev razstave
Barbara Jurkovšek Pravica do ljubezni
ob 20.00 uri pa na otvoritev drugega dela razstave v galeriji Plač Izolanov
Razstava bo na ogled do 3. septembra 2019.
Cerkev Marije Zdravja (Punta) v Piranu.
Eva Petrič : Diham, Sem
Razstava bo na ogled do 30. avgusta 2019.
GsISfijB PlaC Ljubljanska 32 razstava
Srečko Srebot Poletna bo
Sončna dvorana
fotografsko - likovna razstava
Raziskava zvoka
Razstava bo na ogled do 10.8.2019. Urnik: tor.-čet.: 10.00 -12.00, pet-sob: 16.00 -18.00; prazniki zaprto.
Kava bar TISA
fotografska razstava Univerze za tretje življenjsko obdobje
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA_razstave
Razstava 25 LET ŠTUDIJSKIH KROŽKOV V MESTNI KNJIŽNICI IZOLA, ki so jo pripravili Marina Hrs, Damjana Špik, Jan Bednarik in Špela Pahor.
Likovno razstavo VTISI IN SLIKE ki jo je pripravila BARBARA HOFMAN.
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA _ POLETNI URNIK
01.07.2019-31.08.2019
PONEDELJEK in ČETRTEK 8.00 - 12.00; 18.00- 20.00 TOREK, SREDA, PETEK 8.00 - 15.00 SOBOTA ZAPRTO
AVGUST 2019: DELAVNICE FRANCOSKIH URIC
Mestna knjižnica Izola vabi na delavnice francoskih uric.
Tudi v mesecu avgustu lahko otroci od 8 do 10 let obiskujejo francoske urice. Novih besed se bomo naučili skozi igro in ustvarjanje. Če vas veselijo gledališče, petje, ples, kamišibaj, lutke, land-art... se nam pridružite.
Delavnice bodo potekale v avgustu, vsak torek in petek od 9h - lOh v pravljični sobi.
Potrebne so predhodne prijave na e-naslov: ian.bednarik(5)guest.arnes.si ali telit.: 05 6631282.
Vstop je prost!

Laibach v Arrigoniju
Današnji koncert skupine Laibach v letnem kinu Arrigoni je gotovo eden večjih dogodkov Centra za kulturo, šport in prireditve v zadnjih letih. Zagotovo so Laibach med najbolj razpoznavnimi slovenskimi glasbenimi skupinami in ena redkih, ki se je uveljavila tudi v svetu. Najdemo jih na vseh seznamih največjih in najvplivnejših izvajalcev in njihovi albumi so se in se še vedno prodajajo po vsem svetu. Pomemben je bil njihov nastop v Severni Koreji, kjer so predstavili svoj album The sound of mušic, ki je v bistvu predelana glasba mjuzikla Moje pesmi moje sanje. Pri snemanju albuma je sodelovala tudi naša Marina Martensson, ki je morala prevzemati vse več vokalov in brez nje bi težko šlo. Tudi zato bo koncert v Arrigoniju posebej zanimiv, dokaz pa je razprodanih vseh 500 in nekaj sedežev.
ČETRTKOVI VEČERI PRI ŠPINI2019
POČENI ŠKAFI
“Mi smo Počeni škafi in prihajamo iz Ljubljane”, so se predstavili pred začetkom koncerta a jim tega nihče ni posebej zameril. Verjetno tudi zato, ker sploh niso povsem Ljubljanski ampak bolj okolišli bend, narejen za ulično igranje, vendar hkrati tudi povsem klasičen, koncertni sestav, ki premore odličen album z naslovom Stroj za sušenje solz. Počeni škafi so šestčlanska skupina odličnih glasbenikov in presenetljive pevke, ki premore vokal vreden glasbene kariere, vendar nikakor ne izstopa iz celotne slike skupine, ki je s svojo veselo glasbo, kljub izjemni večerni vročini, prinesla na Largo obilico dobre volje in čistega užitka. Manjkali so samo še plesalci pa bi bil večer vreden kakšnega Pariza izpred tridesetih let.
ANBOT JE PREGNAL DEŽ
Glede na izredno slabe in hkrati točne vremenske napovedi so se organizatorji v soboto odločili za odpoved koncerta skupine Anbot in Alda Kumarja. Od mnogih težko pričakovan nastop bo treba ponoviti enkrat kasneje, med možnimi datumi je tudi 9. september v letnem kinu Arrigoni ob promocijskem koncertu Mefa in skupine NOB.
Laibach so že v Algi
Še pred koncertom Laibachov so v galeriji Alga odprli priložnostno razstavo Dominika Žižmonda, posvečeno skupini Laibach, pod nazivom “Žiža in Laibach”
Dominik Žižmond s to razstavo uresničuje svojo dolgoletno željo in neko notranjo idejno zahtevo, da širši javnosti razodene svoje likovne vizije. Njegovo spogledovanje z likovno umetnostjo moramo razumeti predvsem kot dopolnjevanje oziroma nadgradnjo njegovega siceršnjega dela in nenazadnje kot nekakšen beg iz kaotičnega vsakdana.
Boljšega termina za otvoritev ne bi mogel izbrati, saj je razstava odprta prav zdaj, ko v Izolo prihajajo junaki njegovih slik.
ČETRTEK, 1.8. OB 20.30
KRKUČA KUNEKŠON
Krkuča kunekšon so rap trio, ki prihja iz Krkavč. Z ustvarjanjem so se začeli ukvarjati leta 2005, ko sta Dawwid (David Deluk ) in Gazz (Blaž Grižon) sestavljala duo Kantina Records in ustvarjala v pogovorni slovenščini. Leta 2010 sta se združila z Fjoretom (Marko Reja), ki se je tudi sam s tem ukvarjal in spremenili ime v Krkuča Kunekšon. Od tedaj naprej se dela samo še “Striktno pu dumača". Decembra 2015 so izdali svoj prvi CD, “Striktno pu dumača”, februarja letos pa so izdali drugi album z naslovom “Munjan Svet”, ki so ga posneli v Studiu Tartini v Piranu.
Krkavčam bodo za konkurenco tistega večera imeli Leibach v letnem kinu Arrigoni, tisti najhitrejši pa bodo lahko doživeli tudi oba koncerta, saj se tisti v Arrigoniju začne kasneje. Isti večer bomo tako v Izoli imeli lokalno in globalno. Pri obojih bo zagotovo lepo.
V Insuli so zbrani vsi nagrajenci
Razstava fotografij letošnjih občinskih nagrajencev bo odprta še do srede 7. avgusta, potem pa se v galerijo vrača slikarstvo z
V galeriji Insula so v četrtek, 25. julija odprli razstavo fotografij letošnjih občin skih nagrajencev, razstavo dei Barbare jm-kovšek.
Izolska galerija Insula je te dni prostor, kjer se združujejo vsi letošnji občinski nagrajenci. Razstava, ki so jo pripravili kot zbirkofotografij članov fotografske sekcije tretje univerze, nima posebne umetniške, zato pa ima veliko dokumentarno vrednost. “In to je tisto, kar se mi zdi posebej pomembno, saj velikokrat na nagrajence pozabimo kmalu potem, ko jim podelimo nagrado” je pojasnil mentor Remigio Grižonič. “Enostavno ni bilo dovolj časa, da bi lahko naredili res prave fotografske portrete, razen tega nekateri nagrajenci niso bili posebej navdušeni nad tem, da bi pozirali za resno fotografijo. Še najtežje je šlo z Ottaviom Braj-kom, ki enostavno ni bil za.
Prepričeval sem ga, naj pristane na fotografiranje pa je bil neomajen in tako mi ni preostalo nič drugega, kot da uporabim stare fotografije in fotografije njegovih številnih albumov.
ZGODOVINO DELAJO ZGODBE
RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA Č0Ž0TI SO BILI GLAVNI
Čožoti, ribiči iz Chioggie so pogosto prihajali ribarit v tuje vode v škodo domačinov. Domači ribiči so se prioževali in oblast je vsake toliko osovraženim Čožotom prepovedala ribolov v bližini istrske obale. Zadnji dan v letu 1747 je nad morjem pred Izolo divjala huda nevihta. Miljo daleč se je med valovi videlo kako se nekaj jadrnic bori s podivjano naravo. Kmalu je v z ljudmi obkrožen mandrač priplulo nekaj čožotskih jadrnic vrste »tartana«. Ena je za sabo vlekla potaplajočo se izolsko ribiško barko. Najstarejši Čožot je stopil na obalo in rekel: »Prepovedali so nam loviti vaše ribe, nihče pa nam ne more prepovedati, da iz morja rešujemo vaše ribiče. Trije so preživeli, četrti žal ne.« Naslednje jutro so Čožoti odpluli iz Izole, bolj spoštovani kot prej.
Na fotografiji je čožotska »tartana«, okrog 20 m dolga dvojam-borna jadrnica za prevoz blaga in ribolov. Čožoti so jih takrat imeli blizu 100. Sto let kasneje so jih nasledili učinkovitejši bragoci. (Srečko Gombač)
Ze diši po šalši
V soboto dopoldne bo v Ljubljanski ulici zagotovo dišalo po paradižniku, saj se bo zgodila že 9. tradicionalna šalšiada, ki bo tudi tokrat gostila deseterico tričlanskih skupin kuharjev, med katerimi bo tudi nekaj novincev. Seveda pa bodo svoje mojstrstvo v pripravi klasične istrske šalše pokazali nekateri stari znanci, ki so se tudi že ovenčali s slavo najboljših.
Tudi tokrat bo šalše najprej ocenila strokovna komisija, potem pa jo bodo obiskovalci, skupaj s kuharji, pojedli za dobro sobotno kosilo. Za pomoč pa še recept lanskih zmagovalk.
Pomidorke so uporabile kombinacijo večjih, domačih paradižnikov in pelatov, ki so jih malce pokuhale v vodi, nato so jih ročno spasirale. Na olju so pocvrle dva tipa čebule, ki imata bolj sladkast okus (šalotka in italijanski bolj podolgovat tip čebule), dodale so še nekaj zelene, bazilike, peteršilja ter sol in poper.
Šolerke pa so uporabile samo domače pelate, ki so jih ročno spasirale, dodale so še čebulo, nekaj bazilike, origana ter seveda sol in poper.
Začelo se bo ob 9.00, ob 12.00 bo vzorce ocenila strokovna komisija, ob 12.30 pa bo že pela pasta.
Predzadnja
Pretep na zadnjem pomolu
Obveščeni smo bili, da se na zadnjem pomolu v Marini v Izoli prerekata in pretepata moški in ženska. Oba sta dobila plačilni nalog zaradi kršitve javnega reda in miru.
Opozorilo so upoštevali
Obveščeni smo bili, da jih pri nočnem počitku motijo mladostniki, ki so glasni pred njihovo hišo. Mladostniki so bili izsledeni in opozorjeni, opozorilo so upoštevali.
S tujim telefonom iz lokala Obravnavamo tatvino mobilnega telefona znamke Samsung Ga-laxy S8 sive barve, ki je bil ukraden iz enega od lokalov na plaži v San Simonu v četrtek.
S tujo torbo iz plaže
Obravnavamo tatvino torbe na plaži pri Hotelu Delfin.
Tujec s kokainom
Obravnavali smo 22-letnega državljana Hrvaške, ki je imel v posesti manjšo količino prepovedane droge kokain. Izdana mu je bila odločba o prekršku.
Ukradli so gorivo
Obravnavali smo tatvino goriva na enem izmed bencinskih servisov.
Poškodoval je avtomobil
Neznani storilec je v noči s petka na soboto poškodoval parkiran osebni avtomobil. Zoper neznanca sledi kazenska ovadba. Najboljši sosedi Obravnavali smo med sosedski spor v Livadah, kršiteljici je bil izdan plačilni nalog zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju.
Pazljivo v promet
Tekom tedna smo obravnavali štiri prometne nesreče. V dveh primerih so se udeleženci huje telesno poškodovali, v enem primeru lažje, v enem primeru pa ni bilo telesnih poškodb. Nedostojno do globe Obveščeni smo bili, da se moški nedostojno vede do strank pred vhodom trgovine v centru Izole. Moškega smo izsledili in mu izdali plačilni nalog zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju.
ALKOHOL: 0,35 mg/l, ; 0,99 mg/l.
V razmislek fotografija ob prometnem znaku za nevarnost na vodovarstvenem področju Slovenske Istre. Kdo ve, kaj se zgodi, ko nekdo zaradi nevarnosti pokliče na to sedaj neodzivno številko. Na prometnem znaku za vodovarstveno področje v Istri je še vedno zapisana zelo stara in od L januarja 1997 neuporabna številka 985, ki smo jo takrat uporabljali za klice v primerih nevarnosti. To je le še en dokaz o tem, kakšen odnos imamo do varstva narave in vode.	Zoran Ivančič, brigadir, Izola
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, nona in teta.
MARIJA OJDANIČ
1935 - 2019
Ob smrti drage mame se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Izola, patronažnim sestram, zaposlenim na Centru za socialno delo Južna Primorska, za njihovo strokovno in nesebično pomoč v težkih trenutkih maminega življenja. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem -skratka vsem, ki ste nam stali ob strani in izrekli besede tolažbe in sožalja, darovali cvetje in sveče in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Prisrčna hvala g. diakonu Tihomirju za tolažilne besede in pogrebni obred, trobentaču in pevcem za ubrano petje in pogrebni službi komunale Izola.
Vsem in vsakemu še enkrat Hvala.
Sinova Darjo in Zdenko z družino Izola, julij 2019
Požar na odprtem morju
V soboto je kakšno navtično miljo od izolske obale zagorel italijanski se-demmetrski čoln. Vseh šest oseb, ki je bilo na krovu, je poskakalo v morje in so jih rešili, le eden pa se je lažje poškodoval. Ekipa Uprave RS za pomorstvo je poskušalo zagoreli čoln privleči do obale, a se je ta kakšnih 100 metrov od obale potopil. Razlogi za požar še niso znani.
i
S
£
i
s
I
kih
v ■ r
šifra
LETOS PRAZNUJEMO
30 LET Z VAMI
NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
OBALA V MALEM
Izola - Trg Etbina Kristana 2 • 051/ 301 052 in 031/ 356 887
05/640 11 10 • sifra@siol.net
I
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA
8,00 €
prava nedeljska KOSILA 9,0 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Stiskama fllandrač
-366 040/43-29-43
splet: stiskama.mandrac.si
fb: immu.facebook.com/mandrac.si
mail: stiskarna.mandrac@gmail.com
i KBEPAT l < MAHE majice MOLA! kape šalice puzle itd.
nalepke za avto nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke