JUTRA' Maribor, pondeljek 13 jtili|a 1931 Uredništvo in upravi: Maribor, Aleksandrova cesta Oglati pa tari fu Oglas* sprajama tuil »gtaanl odt)il*k tdUtfl" v Ljubljani, Praiamova «11« Izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. Uri i Račun pri poilnam tak. m, v Ljubljani št. 11.409 Valja me9ačno> prejema* v uprtvl alt po pošti 10 Din, doalavljan na dom pa 12 Din TeMbiti Uredn. £440 Uprava 2455 Marmnm Cena 1 Din Leto V. (XII,). štev. >3 pa tari fu rtlUtfl" V Ljubljani, Praiamova ulloi št. 4 Razorožitveni pokret V zvezi z akcijo ameriškega predsednika Hooverja za odgoditev nemških ^Paracijsklh plačil in plačevanja zavezniških vojnih dolgov je stopilo v akut-stadij zopet vprašanje splošne svetovne razorožitve. Zanimivo je pri tem, k je danes poleg sovjetske Rusije najmočnejši zagovornik popolne razoro-fttve voditelj italijanskega fašizma Mus-lolini, ki hoče v tem pogledu nadkriliti celo Američane. Misel splošne razorožitve se je porodila že po 30Ietni vojni ter je logična Posledica oboroževalnega tekmovanja. Kot prvi praktični korak na poti k splošni razorožitvi je smatrati akcijo ruskega ca.ja leta 1898 za sklican:'e haa-škfti mirovfiih konferenc. Kakor vselej v politiki, pa so igrali pri teh konferencah vse večjo vlogo stvarni motivi, kakor pa idealni razlogi. Zaradi tega je Judi razumljivo, da sta bili obe haaški konferenci potekli brez sleherne razprave. o kaki stvarni razorožitvi ali omejitvi oboroževalnega tekmovanja, ki je dovedlo pozneje do izbruha svetovne Vojne, Največji del krivde za to pa zadene baš nemškega cesarja Viljema in berlinsko militaristično diplomacijo. Prvič je bilo resno načeto vprašanje •Plošne razorožitve šele v toliko graja-Versailleski pogodbi in sicer v statusi Društva narodov, ki določajo v zna-?)Ntem 8. členu, da smatrajo države, C/U«lce Društva narodov, potrebno za Vzdrževanje miru kar največje znižanje oboroževanja, ki je dovoljeno le v toliko, v kolikor služi osigurnrtju državne varnosti. Na podlagi tega Člena se je pričelo dolgotrajno in mučno pripravljeno delo za sklicanje splošne razorožit-vene konference. Treba je bilo Skoro 13 let, predno So bile odstranjene brezštevilne ovire In v toliko pripravl en teren, da je lahko racutiati všaj z delnim uspehom te največje konference narodov, kar »mo jih sploh doslej doživeli. Kako težko bo delo prve splošne svetovne razorožitvene konference, ki se •ostane 2. februarja prihodnjega’ ieta> je rhzvidn6 iz statistike stanja posameznih vojsk na svetu. Tako Ima Francka pod božjem okoli 700.000 tnoM (z rezervo •kupaj pa lahko 3 ln pol milijona mož) psija 562.000 (7 in pol milijona), Itali* 'a z milico 450.000 mož (3 milijone in ■kil), Poljska 300.000 mož (2 milijona in pol), Češkoslovaška 150.000 pušk \1.280,000 mož), Rumunija 145.000 mož rjpO.000), Nemčiia * varnostno policijo f0.000 mož, Anglija 159,000 (320.000), ^ponska 223.000 (4 milijone), Zedinjene Joža ve 136.000 mož (300.000 mož). Vse J® države razpolagajo po znanih podat-JJ'h z nad 10.000 tanki in s Skftrb istim uiJl l0m bo*nil1 letal- matli nis0 ži* te itev,1k® o stanju pomorske ob-znStVe Čavnlh P9«iorsklh dfŽav. Tako pna tonaža 343 prvovrstnih K Pomorskih edinic 1,356.000 147 i auurLJS,h edlnic L508.0Č0 ton, t0n 137 franco-•h 400 (/» ion Pri tem pa so vpošte- Reševanje Nemčije VKLJUB PREDSTOJECl KATASTROFI NEMŠKI NACIJONALtSTf NE POPUSTE. — BRUN1NO IN CURTIUS NA POTU V PARIZ. — AMERIŠKO POSOJILO, in 250 litrov olja. Letela bosta preko Bruslja—Konigsberga—Moskve—Nižjega Novgoroda—Ekaterinoslava—Čite—Muk-dena in Soula. Upata, da bosta preletela 10.800 kilometrov dolgo progo V okroglih 62 Urah. Letalo leti z bržiild preko 200 km na uro. BERLIN, 13. julija. Položaj v Nemčiji se je zopet nepričakovano poslabšal. Vsi nemški listi s skrbjo motrijo potek političnih dogodkov. Splošno prevladuje mnenje, da je hastopl! čas, ko se bo morala Nemčija odločiti ali za brezpogojno sodelovanje s' Francijo, ali pa za gospodarski in finančni zlom, ki zamore povzročiti nedogledne posledice, Skoro vsi listi odklanjajo francoske pogoje za pristanek na odgoditev plačevanja reparacij ter se celo ne boje groziti z desničarsko reakcijonarno ali levičarsko komunistično revolucijo. V zvezi s tem stališčem so pričeli Francozi odtegovati svoje kratkoročhe kredite, ki so jih dali nemški industriji, tako da je morala Državna banka izplačati samo v soboto 100 milijonov mark deviz. Vlada neprestano proučuje težki položaj in izdeluje nujne ukrepe, s katerimi misli obvarovati Nemčijo pred katastrofo. Največjo nado pa polaga na obljubo ameriške federalne banke, da bo dovolila Nemčiji nov Šestmesečni kredit v višini 300 milijonov dolarjev. BERLIN, 13. julija. Kriza nemških državnih financ je dosegla kulmlnacijo. Zdi se, da bodo Imeli prav pesimisti, ki prerokujejo Nemčiji državni bankerot, če velesile do nocoj ne bodo nakazale zadostnih prehodnih kreditov. Državna vlada je od sobote takorekoč v permanenčni seji, istotako upravni svet in direktorij državne banke. Vsako uro prispe kaka nova vest od ene ali druge banke, ki vsled runa vlagal-cev mora zapreti uradne prostore. Re-most položaja dokumentira tudi dva-dnevna prepoved vsakršnega valutnega in deviznega prometa na domačih borzah. PARIZ, 13. julija. Včeraj se je nemški poslanik Hoesch javil pri min. predsedniku Lavalu in mu je v enournem razgovoru poročal o katastrofalnem položaju Nemčije. Laval je takoj dal brzojavno sklicati vse ministre, ki so Ižven Pariza, k izredni seji mirt. sveta za danes popoldne V francoskih vladnih krogih so zelo v skrbeh, Kakor poročajo iz dobro informiranih političnih krogov, bosta državni kartce-lar dr. Bruning in zunanji minister dr. Curtius še danes z letalom odpotova a v Pariz, da z vodilnimi francoskimi državniki razpravljata o nujni rešitvi kreditnega vprašanja za Nemčijo. WASHINGTON, 13. julija. Včeraj popoldne se je vršila seja vodilnih bančnikov v navzočnosti Owena Younga In predsednika Hoovra. HoOver je pozval bančnike, naj dado Nemčiji kredit, ser je sicer zlom neizogiben. Bančniki so se nato zadinili na takojšnji kredit v izno su 200 milijonov dolarjev (krog 11 mili jard dinarjev). SahousBa olimpijada v Pragi RRAGA, 13. julija. Tu se je pričela velika Svetovna šahovska olimpijada, na kateri igrajo JugoslovenI kot 13. ekipa. Proti Jugoslaviji je Igrala prva Madžarska. Tekmovanje je bilo prekinjeno z 1:1. Dr. Vidmar je v boljši poziciji prekinil s Steinerjem, dr. Astaloš je remiziral z dr. Vajdo, KostlČ s Havassyjem, Pirc je prekinil v boljši poziciji proti Sterku. V drugem kolu sta igrali Češkoslovaška in Jugoslavija. Igra je bila z boljšo pozicijo za čehoslovake prekinjena z 1:1. Rejfir je premagal' Astaloša, Vidmar^je prekinil proti Flohru v slabšem položaju, Kostič je premagal OpoČenskega. Pirc je prekinil partijo z dr, Skalickim. Danes igra Jugoslavija proti Franciji. Dr. Vidmar igra proti svetovnemu mojstru dr. Aljehinu, ki zastopa francoske barve. KATOLIŠKA AKCIJA SE NASELI V VATIKANU. RIM, 13. julija. V zvezi z napetostjo med Vatikanom in fašizmom ter nepopustljivim stališčem Mussolinija v vprašanju Katoliške akcije je izvršil papež hov odlok. Odredil je namreč, da se prenese sedež italijanske Katoliške akcije v Vatikan. Tltiilescu — pojde Iz diplomacije? BUKAREŠTA, 13, julija. Listi jav-ljajo iz Londona, da je tamošnji romunski poslanik Titulescu sklenil, da se umakne iz diplomacije. Vrniti se namerava na svojo Vseučiliško stolico v Bukarešto in bo vstopil v areno politič-ne borbe. Nekateri listi celo trde, da bo postal član narodne kmetske stranka in naslednik dr. Maniua. Tragedija fašistovske žrtv*. Te dni so našli na avstrijski strani (A meji na južnem Tirolskem pri Meranu visoko v gorah truplo bivšega metanskega župana in odvetnika dr. Luchner-ja. Truplo ni kazalo nikakih poškodb id ne znakov ponesrečenja. Pri obdukciji so ugotovili, da je dr. Luchnetja med odmorom v planinah zadela kap. Kasneje se je ugotovilo, da je bil dr. Luch-ner od 1. 1920 naprej, k6 se je udeležil neke konference glede nemških manjšinskih šol, neprestano preganjan od fašistov, tako da nazadnje niti njegovi stari klijentt niso upali več k njemu in je mož prišel v velike stiske. Obrnil se je na prijatelje v Ittorthostu, ki so ga povabili, naj se naseli tam in mu obljubili, da mu bodo preskrbeli novo eksistenco. Dr, Luchner pa ni dobil od fašističnih 'oblasti potnih listin, zato se j« podal po skrivnih poteh v Avstrijo, Daši je bil svoj čas znan kot dober turist« so vondar težave zadnjih let tako upli-vale na njegovo srce, da je obnemoglo, čim je prekoračil avstrijsko mejo, Velik firnl opal so našli nedavno v Lightnin* Rldg* Opal tehta 711 karatov In J« ®0tov4 največji in najdražji dragulj na svetu. NEPOSREDEN POLET PARIZ-TOKIO PARIZ, 13. julija. Letalca Le Brix in Doret sta včeraj zjutraj startala za veliki polet brez pristanka iz Pariza v Tokio. Na letalu imasta 8100 litrov bencina Z zidarskega odra Je padel s kolesom vred zastopnik zavarovalne družbe »Herzeg Bosna«, iVart Čeme, ko jc pri Obrajniku v Studencih, ki grad! hišo, bil po poslih in si je skupno z njim ogledov&i stavbo, Kolo se Je polomilo, Černe je dobil manjše poškodbe. Gad Je dlčll lGletnega posestnikovega sina Jožefa Skutnika iz Trbonj v desno nogo. Domači so fanta takoj odpremili v mariborsko splošno bolnico. vane samo najboljše in najmodernejše pomorske edinice, poleg katerih ima še vsaka država skoraj polovico toliko že zastarelih ladij, ki pa imajo še vedno gotovo bojno vrednost. Dočim je vprašanje šuhozemskega oboroževanja Še docela ne načeto, je pomorsko tekmovanje vsaj omejeno z \vashingtonskim londonskim sporazur »o«. določa gotova razmerja pomor- r ? med P°sameznimi državami. Iz teh podatkov je jasno, da obvlada* te sirna prostranstva oceanov angjošaški velesili, Evropo pa Francija s svojo izborno organizirano in tehnično dovršeno opremljeno suhozemsko vojsko. In baŠ proti tej francoski vojski ter voj*, skam njenih zaveznic so nanericn; vs'i pacifistični ofenzivni sunki predsednika Mussolinija in nemških diplomatov, ki se ne morejo vživeti v to, da danes ne razpolagajo pri svojih podvigih več z najmočnejšo vojsko na svetu, s katero so toliko Časa ogrožali svetovni mir, da je izbruhnila svetovna vojna. Borba, ki se bo bila prihodnje leto na splošni razorožitveni konferenci, bo huda in težka. Zaradi tega je prevelik optimizem v njen uspeh vse preje kakor na mestu. Kljub vsem Še tako lepim govorom in izjavam o potrebi osiguranja svetovnega miru z najrazličnejšimi pogodbami in institucijami je še vedno slehernemu detetu jasno, da je za danes in najbrže še za do-g.eden čas najsigurnejše jamstvo za obstoj pojedknib držav dofcre in zvesti zavezniki. Želeti pa bi bilo, da bi zajamčila prva razorožitvena konferenca vsaj to, da bi bilo v bodoče obvarovano civilno prebivalstvo in zaledje pred strahotami vojne in da bi se omejilo vojskovanje le na frontno borbo. Za obstoj Evrope in civilizacije ni danes tako opasno oboroževanje, ki ima tudi svoje meje spričo finančnih žrtev, kakor dejstvo, da se bavijo vsi vojaški strokovnjaki sedaj predvsem z mislijo, kako čim dalje zanesti strahote vojne v zaledje z zračno in plinsko vojno. Ako se posreči prvi razorožitveni konferenci doseči samo to, pa bodo narodi kar lahko z njo Zadovoljni. Mariborskih Kaj use ima fTlohorko na vesti ? Državno tožilstvo je pri senatu petih sodnikov mariborskega okrožnega sodišča vložilo obtožbo proti Rudolfu Mohor ko, roj. 2. apr. 1906 v Mariboru, ter proti Frideriku Klančniku, roj. 13. apr. 1894 v Bezini pri Konjicah, usnjarskemu pomočniku. Mohorko, že ponovno predkazaovan, je obtožen: 1. radi hudodelstva tatvine treh verig v vrednosti 450 Din na škodo lastnice broda Terezije Rožič v Jelovcu febr. 1928 ; 2. radi poskusa zločinstva razbojništva, ker sta skupno z Rudolfom Kovačem ponoči 14. sep. 1929 na cesti med postajo Sv. Lovrenc na Poh. in Devico Marijo v Puščavi s kladivom in nožem napadla kmeta Jakoba Črešnika in Jakoba Vicmana, ki sta se vračala s sejma iz Maribora, in jima hotela oropati denar, za kateri sta prodala živino (oba sta imela krog 23.000 Din); 3. radi zločinstva razbojništva, ker so skupno s Friderikom Klančnikom in Rudolfom Kovačem dne 8. okt. 1929 na Šobru s sekiro ubili kmeta Rudolfa Kancleria In mu odvzeli 2.500 Din; 4. radi dvoje prestopkov prikrivanja in potuhe, ker je pomagal razpečavati ukradene stvari; 5. radi treh zločinstev tatvine (2 v Avstriji, 1 v Jelovcu); 6. radi zločinstva razbojništva, ker Je v noči na 5. aprila 1931 v Jelovcu s sekiro usmrtil kmeta Alojza Dobaja, njegovo sestro Kunigundo, njegovi hčerki Alojzijo in Terezijo ter rejenca Rajmunda Gosaka, ter nato oropal 4500 Din, 2 srajci, 3 pare nogavic, žepni nož, britev, klobuk in zimsko suknjo; 7. radi prestopka zoper pravosodje, ker je v preiskavi lažno ovadil Ludvika Hriberskega kot sostorilca razbojništva v Jelovcu. Friderik Klančnik je obtožen sostorilstva pri razbojništvu nad Rudolfom Kanclerjem na Šobru. Predlaganih je 12 glavnih prič ter 70 prič, katerim pa ni treba priti h glavni razpravi Dan razprave še ni razpisan. Vršila se bo v bivši porotni dvorani. Zanimanje je že danes ogromno. Meljski hrib je na petih mestih zatrpal cesto k Sv. Petru. Povodom zadnjega neurja v soboto popoldne in v polnočnih urah na nedeljo se je zopet sprožil ominozni Meljski hrib. Trije veliki plazovi so mestoma tako zasuli cesto v Št. Peter, da je vsak promet za več dni onemogočen. Poleg teh pa se je sprožilo več manjših plazov, ki so pomnožili prometne barikade. Sre-ski cestni odbor je dirigiral na lice mesta več kaznjencev in prostovoljnih delavcev, da odstranijo gramoz, lapor, grmovje in kamenje. Upati je, da bo cesta za glavno potrebo kmalu očiščena. Nova »erupcija« je zopet opomin, da je od Meljskega hriba stalno ogrožena cesta v Št. Peter, ena najglavnejših življenjskih žil Maribora, Razprava proti 43 mariborskim mesarjem, -ki so obtoženi od državnega tožilca zaradi navijanja cen, bo jutri 14. t. m. pred okrožnim sodiščem in se bo vršila v bivši porotni dvorani. Zeppelin nad Mariborom. Že delj časa so še vrstile napovedi o poletu zračne ladje »Graf Zeppelin« nad Mariborom. Včeraj popoldne krog 15. je res majestetično priplul od zapada po toku Drave in je plaval preko Mariborskega otoka in Maribora V višini nekaj sto metrov, tako nizko, da se je razločno videl napis na zračni ladji. Naravno je bil prihod Zeppelina senzacija dneva in vse je hitelo iz stanovanj na u'ice, da vidijo zračnega orjaka. Na Mariborskem otoku, kjer je bilo na tisoče kopa*cev, pa so ga ti seveda navdušeno pozdravljali. Zračna ladja je krenila nad Mariborom v severno-vzhodno sifier proti Radgoni. Proslava stoletnice rojstva Fr. Levstika bo 25. in 26. t. m. v Velikih Laščah, Levstikovem rojstnem kraju, na zelo slovesen način. Nov! vodovod pri Sv. Križu na Kozjaku bodo končno slovesno otvorili i« blagoslovili v nedeljo 19. t. m. t dnevni drobiš Na mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu, ko so se z vso slovesnostjo pričele v soboto 11. t. m., je prvi dan po napeti borbi bil zmagovalec Mariborčan Leon Štukelj, ki je dosegel 115 točk. Za njim se je kot drugi plasiral Čehoslovak z 113, kot tretji Finec s 112, kot četrti Švicar z 111 in kot peti Italijan z 107 točkami. Jugoslovensko Sokolstvo, ki je poslalo v Pariz ob tej priliki 500-člansko delegacijo, je bilo deležno ob otvoritvenih svečanostih prisrčnih manifestacij in ga tudi francoski tisk v posebnih člankih pozdravlja. Upokojitve pri Stolu sedmorlce v Zagrebu. Pred nekaj dnevi so bili upokojeni z ukazom Nj. Vel. kralja: starešina državnega nadodvetništva v Zagrebu dr. Viktor Aleksander, sodniki Stola sedmori-ce Ivan Mesarič, Ivan Vukovič, Vladimir Buzadžič in Milan Skoružina. Novo avtobusno progo je redno upeljalo mestno avtobusno podjetje: Maribor—Hoče—Reka in narobe, za katero je dobilo od banske uprave koncesijo. Krog 2000 sezonskih delavcev — znaten del vseh je iz Prekmurja — je tekom zadnjih dni zopet odpotovalo v inozemstvo, zlasti v Nemčijo, s trebuhom za kruhom. Ob zaključku razstave fotografskih amaterjev. Prejeli smo: Lepo je bilo. Toda manjkali so »nekateri«, ker teh pet, ki so razstavili, še ni dovolj za reprezentaci-jo vsega mariborskega foto-amaterstva. Zato bi bilo lepo, ko bi ti gospodje, ki so tokrat razstavili, povabili v svoj krog tudi še druge. Potem bo mogoče, da kmalu dočakamo klub fotografskih amaterjev v Mariboru. Planinski in pokrajinski žanr končno tudi enkrat občinstvo utrudi. Na razstavi smo videli mnogo cvetk in par živali, a portret je zastopal en ubog, pa presrčkan pastirček. A. M. Delovni trg. Borza dela išče nujno za Maribor: 1 delavca za klanje perutnine, 3 hlapce in 3 pekovske vajence; za okolico Maribora: 2 kleparja, 1 pečarja, 2 mizarja, 1 kamnoseka, 3 pekovske vajence. Od žensk pa za okolico Maribora: 3 natakarice, 16 dekel, 2 gospodinji, 1 perfektno servirko za Varaždin, 2 hotelski kuharici za Bačko, 3 pomožne delavke za opekarno v Kamnici, 1 vzgojiteljico za Lendavo, za Maribor pa: 3 natakarice, 1 šiviljo za perilo, 1 šteperico za gornje dele čevljev, 3 plačilne natakarice, 2 podnatakarici, 1 trg. pomočnico, 1 tekačico, 25 kuharic, 35 služkinj, 2 sobarici, 2 varuški, 3 postrežnice, 2 gospodinji, 2 šivilski, 2 pletalski in 1 vajenko za Stepanje gornjih delov čevljev. Popravni Izpiti na srednjih šotah. Popravni izpiti nižjega teč. izpita ter za 5.—8. r. se lahko delajo že koncem julija in v začetku avgusta, ako so v mestu razrednik, predmetni učitelj in še en član izpitnega odbora. Učenec pa mora nujnost izpita dokazati. Novo mašo smo imeli včeraj 12. t. m. v farni cerkvi pri očetih frančiškanih. Pel jo je novo-posvečeni g. p. Marijan Farič, doma iz Zrkovcev. Ker že precej let ni bilo takega dogodka, je bila včerajšnja nova maša naravno senzacija dneva, ki je privabila obilo publike. Med slovesno mašo je svirala godba domačega pešpolka. Poroke. V zadnjem času so bili v Mariboru poročeni: Franc Arzenšek, kovač, z gdč. Ano Turkovo, delavko; Ivan Kristan, zavirač d. ž„ z gdč. Veroniko Lutherjevo, šiviljo. Smrtna kosa. V 67. letu je preminula v Mariboru zasebnica Horch Jožefa, v 30. letu pa žena tkalskega mojstra Barton Frančiška, — Na Humu pri Ormožu pa je umrl ohi-čespoštovani mlinar in posestnik Martin Podgorelec v starosti 76 let. Aretacije. Zaradi potepuštva so bile aretirane Alojzija A., Frida S„ Ana Z. in Elizabeta K. Tatvine kolesa pa je osumljen in aretiram Franr H« ki bo predan sodišču. iz Hotinje uasi Motil bi se človek, če bi mislil, da naša zakotna vas vsestransko kulturno ne napreduje. Po smrti župana g. Pišeka Franca je prevzel, dolžnosti župana prvi občinski svetovalec g. Lešnik Anton, kateremu želimo, da bi kot dober in pravičen občan ostal tudi naš bodoči župan. Savezna streljačka družina Hotinja vas gradi res krasno strelišče, kar bo v čast agilnim članom in celi občini. Privabilo bo s tem še druge nove člane, da se usposobljajo na pripravnem strelišču za dobre strelce. Gradnja bo tekom tega meseca dokončana. Predpriprave za razvitje prapora Sa-vezne streljačke družine v Hotinji vasi teko najživahnejše, za kar gre hvala njenim požrtvovalnim članom. Prosimo sosedna društva, da na dan 2. avgusta vsled omenjene slovesnosti ne pripravljajo svojih prireditev. Po odhodu v pokoj vodje tukajšnjega postajališča Orehova vas-Slivnica g. Movera Franca je premeščen na njegovo mesto iz Limbuša g. Čelik Franc. Mestni park je sedaj v svoji krasni obleki, in če ga gledaš od katerekoli strani, ga moraš občudovati. Pri vhodu v park te iz divnega ribnika pozdravljata dva lepa labuda in dve partiji rac in račk. Izpred godbenega paviljona, kjer je velik, krasen cvetličen rondo, prideš v glavni drevored in v šest stranskih poti. Lepa je bivša park-kavarna, ki je pa žal zaprta. Prekrasen je tudi takozvani novi park, osobito s pogledom iz južne proti severni strani čez rondo z nasajenim gozdičem ravnih vrtnic v šumo mnogovrstnih in mnogo-barvnih dreves. Tu se, dragi sprehajalec, vsedi in občudoval boš to krasno panoramo, ki se spreminja od pomladi do jeseni ob solncu ali senci v najpestrejšo sliko. V ozadju je še diven smrekov gozdiček in pred njim stoji ponosno spomenik »Jugoslovenske matice« z žaro. Do pred kratkim je pa bilo žalostno gledati, kako so razposajeni otroci in neki psi kar po nasadih in po cvetlicah skakali. Otroci so tudi cvetlice trgali, ruvali in svoje žoge med nasadi iskali. Ali k sreči se je okrenilo na bolje, odkar nastopa novi paznik g. Rebernik. Ta paznik, kiv rši svojo dolžnost resno in vljudno, ima sicer nasproti mamicam in gospodarjem psov zelo težak posel, kajti spravijo se nanj kot najbolj vneti zagovorniki svojih klijentov. Na njegov opomin, da so za o-tioke tri posebna igrišča, sem slišal raz-1: .jene odgovore: »park je za otroke, komur ni to prav, pa naj gre na otroško igrišče,« ali »bom že svojemu možu povedala, pa bomo njega iz parka spravili«. Ko je bil pes iz cvetlic pognan in ne vdar jen, je rekel njegov gospodar T.: »Bomo videli, jaz že dosti dal za tisti Verein in sem Mitglied tiste Verein« itd. Vse to pa g. Rebernika naj ne moti, ker ima o-gromno večino obiskovalcev parka za seboj. Ti obiskovalci so mu tudi hvaležni, da je odpravil žogomet pred paviljonom, kjer nam je večkrat žoga y glavo prilegla. Olepševalnemu društvu hva la za lepo vzdrževanje parka in za gori-iir.enovanega paznika, ki čuva park bolje kot trije prejšnji čuvaji. K. Šaljiv večer na vrtu »Gambrinusa«. V torek 14. iuliia Priredita znani popularni srbski narodni komik g. Miloš Zotovič in njegova gospa večer poln šale in smeha na vrtu Gambrina. Sodeluje znani naš humorist g. Evgen Pancer in salonski orkester. Začetek ob 9. zvečer. V slučaju dežja bo predstava na verandi. Zanimiv spored zasluži mnogoštevilno udeležbo. Podivjana mladina. Na Ponikvi ob j. ž. se je včeraj popoldne vršila sokolska prireditev. 2e popoldne so na telovadišču trije znani pretepači izzivali, vendar se ni nihče zanje zmenil. Krog 1. ponoči pa se je vračal doniu v Hotunje gostilničar Gobec v spremstvu dveh kmetov. Pred GobČevo gostilno so jih nenadoma napadli omenjeni pretepači z noži ter Gobca lažje, oba spremljevalca pa tako težko poškodovali, da so morali pozvati rešilno postajo iz Celja, ki je krog pol 3. prispela z rešilnim avtom in ju odpeljala v. celjsko bolnico. Prvo pomoč je ranjencem nudil g. okrožni zdravnik dr. Svetina iz Sv. Jurija. Zločincem so že orožniki na sledu. Obrtno gibanje v juniju. V mesecu juniju 1931 so bile izbrisane sledeče obrtne pravice: Schrimpf Franc, I krojač, Koroška c. 52; Stauber Marija, [ lončarska obrt, Cvetlična ul. 8; Skerbiš I Simon, mizar, Ulica 10. oktobra 5; Krefl J Konrad, sedlar, Tomšičeva ul. 35; Mater ;| Feliks, krojač, Jenkova ul. 6; Kramberger Avgust, mesar, Aleksandrova c. 87; Štolfa Josip, krojač, Koroščeva ul. 8i Smisl Karl, mesar, Aleksandrova c. -*>’ Leskovšek Josip, krojač, Slomškov til 1; Špes Ana, šivilja, Aleksandrova c. 211 Zelzer Ivana, starinarstvo, Vetrinjska ul 12; Potzner Frančiška, izdelovanje žen* skih oblek, Barvarska ul. 3; Reich Josip, pralnica in svetlolikalnica, Gosposka ul 38; Ličar Jožica, trgovina z mešanim blagom, Wilderainerjeva ul. 17; Šibenik Frančiška, trgovina z jajci, mlečnimi ii' delki in drobnarijo, Meljska c. 43; Seiler Vincenc, trgovina z urami, srebrnino ifl zlatnino, Gosposka ul. 19; Pirc Friderik, branjarija, Tržaška c. 44; Kramberger Ivan, pleskar in slikar, Tržaška c. 41! Maček Antonija, izdelovanje oblek, Barvarska ul. 5; Silak Ivan, pek, Splavarska ul. 5; Polanec Franjo, krojač, Gosposka j ul. 15; Nipič Jakob, kovinotiskar, Slovenska ul. 20; Ožanič Anton, izdelovanje galanterijskega kovinskega blaga, Vojašniška ul. 13; Kaučič Ivan, krojač, Vetrinjska ul. 24; Trofenik Ferdinand, mesar, Glavni trg; Marhold Anton, mesar. Tržaška c. 1; Vidmar Hinko, mesar, Vodnikov trg 3; Lovrenc Helena, trgovina 5 sočivjem, zelenjavo, sadjem, jajci, oljem mlečnimi izdelki, južnim sadjem in moko, Glavni trg; Slanič Leon, litografski koncesija, Mlinska ul. 30; Vombek Iva* mesar, Glavni trg; Šušterič Ivan, krojjfc Glavni trg 17; Robinšak Anton in Kova* čič Ivan, čevljarska obrt pod imenofl1 Robinšak & Kovačič, Slomškov trg 8! Tvrdka »Žibert« d. z o. z. trg. s Čevlji modnim blagom, Gl. trg 18, (skupaj 33)! izdane pa sO bile sledeče obrtne pravice: Kaschan Josip, si;kar, pleskar in črkoslikar, Cvetlična ul. 3; Karlo Josip, torbar in sedlar, Kopališka ul. 2; Stupan j, Ivan, krojač, Aleksandrova c. 17; Kovač Jure, sejmarstvo in posečanje cerkvenih slovesnosti z galanterijo, Dravska ul. 13; Lekič Božo, podružnica trgovine z g3’ lanterijskim, manufakturnim in drobnii* blagom, Dravska ul. 8; Kodrič Henrik, krojač, Koroška c. 47-a; Tiskarna sv. Cirila, družba z o. z., podružnica knji* garne, Valvazorjeva ul. 36; Ing. Kocpek Bogomir, ključavničar za orodje in stroje, Frankopanova e. 23; Donko Antonija, starinarstvo, Vetrinjska ul. 24; Ussaf Maks, izdelovanje fotografičnih kartonov in drugih kartonaž pod imen O«1 »Foto-Kompanija«, Gregorčičeva ul. $ Roškar Andrej, trgovina z i ..2anim blagom, Koroška c. 10; Kovšek Terezija, šivilja, Aleksandrova c. 36; FiderŠek Ivan, vozovni sedlar in vozovni ličar, Dvofakova ul. 15; Vesnaver Marija, par. . žaga in trgovina z lesom pod imenom: J. Vesnaver parna žaga in lesna industrija, Meljska c. 76-88; Jugoslovanska tovarna za izdelovanje Dr. Oetkerje-vega pecilnega praška,, družba z o. z., izdelovanje kemičnih preparatov za kuho in gospodarstvo na tovarniški način ter trgovina s temi predmeti, Trstenjakova ul. 21; Kiffmann Friderik, stavbeni moj- / ster, Meljska c. 25; Furman Josip, klepar* ; Frankopanova c. 2; Seušek Josipina, branjar”a ter prodaja vina, piva in sadjevca v zaprtih steklenicah, Koroška c. 48; Vertnik Amalija, trgovina z vinom v na trgovski način zaprtih steklenicah. Sodna ul. 17; Piščanec Ernest, trgovina* lesom in kurivom, Masarykova ul. 1! Tvrdka Benčina in drug, družba z o. z., litografska koncesija. Mlinska ul. 30. (skupaj 21). sAnt. Rud. Leeat-ov enoletni trgovsklf tečaj v Mariboru. Vpisovanja ustmeno ali pismeno < Slovenski ulici 7, zraven trgovine Wo-gerer, od 8 do 12 in od 2. do pol 7. Šo1-ski programi brezplačno! V Muri Je utonil pred 6 dneVi ob priliki kopanja. Antuii Belšak, sin posestnika iz BodislavceA župnije Malanedelja pri Ljutomeru, star 33 let. Vkljub iskanju trupla še niso mogli najti. Orožniške postaje, obč. uradi in vsi drugi so naprošeni, naj pomagajo iskati nesreSno žrtev. Ponesrečeni je iz ugledne hiše, . brat sreskega šolskega nadzornika v Dol. Lendavi g. Ljud, Belšaka. Soortna Tekmouanje za nogometno pruenstuo Drauske banouine ISSK Maribor :SK Svoboda (Ljubljana) 7:2 (4:1). Na igrišču ISSK Maribora se je včeraj vršila prva finalna tekma za prvenstvo LNP med ljubljanskim prvakom SK Svobodo in prvakom mariborskega okrožja ISSK Maribor. ISSK Maribor: Koren H, Koren I,.Bertoncelj Stanko, Vodeb, Konič, Jež, Starc, Pepček, Terglec, Hreščak, Priveršek. SK Svoboda: Erman, Zeimljak, Jeršek, Bognie, Habiht, Boncelj, Kalaš, Janežič, Bahovec, Bončar, Starman. Kot siguren favorit so Mariborčani Nastopili, razen Domiclja, kompletno. Tudi »Svoboda« .je deloma preuredila svojo enajstorico in je poslala v Maribor borbeno moštvo. Dasi so imeli belo-črni razmeroma lahko stališče in so s silnim »spurtom« otvorili sezijo napadov na nasprotnikova vrata, niso dosegli številčno višjega rezultata, ker niso ohranili začetnega elana in veselja do strela tudi preko odmora. Njihova premoč je bila neoporečna na vsak korak, vendar se je zdelo, da enajstorica nima najtrdnejše volje, da bi jo izrabila v celoti. Zato je druga Polovica igre trpela v formi in je od časa do časa komaj sličila boju drugorazrednih klubov. Zlasti napadalna vrsta je zaigrala izpod svoje običajne fonrne.^ V ^rilski vrsti ,ie bil še najboljši Jež, dočim i* imel Konič izrazito slab dan. Vodeb & bil defenzivno dober. Ožja obramba Se je preveč spuščala v ofenzivno igro in gresta na ta račun tudi dva gola. SK Svoboda je pod pritiskom hitrega in odločnega nasprotnika razvila živahno in nevarno igro. V tehničnem in taktičnem pogledu je zaostajala za domačinom; vse to pa je nadomestila z elanom in požrtvovalnostjo ter držala igro odprto do konca. Premoč rutiniranega nasprotnika je bila sicer vedno nilneiša, vendar pa so gosti tudi v največjih stiskah priredili par nevarnih napadov na nasprotnikova vrata. Moštvo n! napravilo najsimpatičnejšega vtisa, ker se nekateri igralci poslužujejo nesportske-Sa načina igre. V tem pogledu prednjači zlasti Habiht, ki se je hotel Pepčeka na Vsak način Iznebiti In ker ni šlo drugače, ga je namerno faulal. Seveda 'e bil Izključen, vendar pa ga je sodnik v drugem polčasu iz nerazumljivih razlogov zopet pustil nastopiti. Kratek potek igre: Svobodaši so prav resno na poslu in Predno se ISSK Maribor znajde, v 10. minuti že vodi Svoboda 1 '.0. Tempo diktira Svoboda, ki pa ne doseže nobenih vidnih uspehov. V 27. min. poseže Ter-Slec prvi gol za Maribor in že v 28. min. zviša Hreščak na 2:1. V 33. min. mariborski napad krasno kombinira in Pepček pošlje žogo neubranljivo v gol. 3:1. Takoj nato mora Pepček vsled blesure zapustiti igrišče. Do odmora zviša Vodeb rezultat na 4:1. Po odmoru dominira zopet Maribor. 5. gol zabije Pepček. Tonček menja s Koničem in že je žoga pred vrati gostov, kjer zagreši levi branilec roko. Kazenski strel pretvori Pepček v 6. gol. Maribor se očlvidno zadovolji z rezultatom. Vkljub temu, da ima »Maribor« nešteto zrelih šans, jih ne Izrabi. Publika Podžiga in zahteva dvoštevilčni rezultat. Napad pa želji noče ustreči in igra z izjemo Tergleca in Hreščaka ležerno. Končno je Pepčeku igračkanja dovolj in v 29. minuti zabije 7. gol. Zadnjo besedo Imajo Ljubljančani, ki Popravijo z ubranljivim golom rezultat «a 7:2. Sodil je g. Cimperman iz Ljubljane v Splošnem dobro. , Naslov prvaka LNP se bo letos pač Preseli! v Maribor, kamor bi spadal že Pred 2 leti, pa so pri zeleni mizi drugače odločili. Pred pričetkom tekme je izročil g. dr. {"‘aninšek igralcu Hreščaku, ki je 200 ^rat nastopil za barve ISSK Maribora, "c^o spominsko darilo. Čestitamo! ^ V predtekmi je porazila rezerva SK '-elezničarja rezervo ISSK Maribora v ra2merju 2:1 (0:0). Sodil je g. Jančič. nedelja SK Celje:SK Železničar 2:1 (1:0). Mariborski Železničarji so včeraj gostovali v Celju, kjer so nastopili proti SK Celje v prijateljski tekmi. Rezultat, ki ga je včeraj odneslo Celje proti Železničarjem, ni realen in ne odgovarja poteku igre, ker so imeli Mariborčani 90% igre v rokah. Neuspehe mariborskih klubov v Celju je deloma pripisoval tamkajšnji publiki, deloma pa sodniku, ki vsak uspeh gostov onemogoči. Zlasti obnašanje publike je za vsaki gostujoči klub skrajno žaljivo. Lep uspeh mariborskega Rapida v Gradcu. SK Rapid je v soboto in nedeljo odigral dve prijateljski tekmi v Gradcu proti tamkajšnjemu Parkklubu. Prvi dan so zmagali Mariborčani z 7:3, drugi dan pa z 2:1. Uspeh Rapida na tujih tleh ie vsekakor hvalevreden, zlasti ker je Parkklub ob priliki gostovanja v Mariboru zmagal nad Rapidom z 4:2. ISSK Maribor mladina :SK Ptuj I 2:1 (0:0). Mladina okrožnega prvaka je včeraj gostovala v Ptuju ter je odigrala proti SK Ptuju prijateljsko tekmo. Zmagali so Mariborčani z 2:1. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. Ljubljana: Hajduk:Primorje 5:0 (1:0). Zagreb: Hašk:Concordia 7:3 (5:1). Osijek; Slavija:Gradjanski 2:0. Novi Sad: Vojvodina:Mačva 3:0. Beograd: Jugoslavija:Sašk 6:2 (2:2). Subotica: Bačka:Sand 4:1 (1:1). Ostale nogometne tekme. Rim: Roma:S!avija (Praga) 2:1. Tekma za srednjeevropski pokal. Turin: Juventus:Sparta (Praga) 2:1. Tekma za srednjeevropski pokal. Kolesarska dirka za državno prvenstvo. Na krožni progi Grosuplje—Krka Stična-—Višnja gora—Grosuplje se je včeraj vršila kolesarska dirka za državno prvenstvo. Tekmovanja so se udeležili klubi iz vse države z izjemo zagrebških. Doseženi časi so izborni. Proga za seniorje ie znašaia 4 kroge, skupaj 160 km. Juniorji so vozili le 2 kroga, skupaj 80 km. Rezuiiati so bili naslednji: JunlorJI: 1. Sme (Disk) 2:37:23’/»; 2. Faninger (Poštela) 2:39:32*/»; 3. Zupančič (Triglav) 2:42:15; 4. Kesič (Primorje) 2:44:11. Seniorji: 1. Ivkovič (Gjurgjevac 5:26:44*/s; 2. Jager (Kolesarski baon 5:28:44*A; 3. Oblak (Kolesarski baon) 5:33:37; 4. Abu^nar (Ilirija) 5:36:04; 5. Žgur (Primroje) 5:39:36’/»; 6. Prodan (Primorje) 5:47:36*/». Prvo plasirane bo poslal Kolesarski savez na tekmovanje za svetovno prvenstvo. Sočna razpraua, ki je trajala 562 let Grško časopisje poroča o sodni razpravi, ki je trajala 562 let in se je šele pred kratkim končala. Bila je to pravda med samostanom Dochaiarion in Kostomoniti na sveti gori .Athos, ki se je začela leta 1351. Prepir se je zače radi posestva, kater^ je zaplenil bizantinski vojskovodja cesarja Ivana V. in je bilo last samostana Dochaiarion. Samostan je napel vse sile, da dobi posestvo nazaj. Menihi so se pritožili cesarju kakor tudi patriarhu. Tudi samostan Kostomoniti si je lastil pravice do posestva. Začela se je pravda med samostanoma, katero pa sta cesar in patriar odločila v korist samostanu Dochaiarion. Ko so pa Turki zasedli Carigrad, so zaplenili samostan Dochaiarion in odved menihe v ujetništvo. S tem se je zače> lo v pravdi stoletno premirje, dokler se ni v 16. stoletju naselila v uplenjenem samostanu nova meniška sekta. Tako; se je začela zopet pravda za posestvo, ki je medtem preš'o v last samostana Kostomoniti. Od 16. stol. pa do konca turškega gospodstva je trajala pravda. Šele ko je prevzela goro Athos Grčija, se je pravda odločila v prid samostana Dochaiarion. Trajalo je torej pol tisočletja, da se je izkazala pravica. U 5uico in po Sulci 'Odlomek iz navdušenega pisma o potovanju po Švici.) 6. junija 1931. ... Kaj bi Vam pisal o Švici? Vse to, kar sem lepega videl, se ne da popisati, to so vtisi, ki mi ostanejo celo življenje, in srečen sem, da sem vse to videl, kar ni vsakomur dano. Potovanje je šlo gladko po programu biez vsakega incidenta. Vozil sem se preko Innsbrucka in Zuricha v Lausan-ne, kjer sam ostal 3 dni. Od tu sem de-a’ izlete v Ženevo, Evian les bains Francija), Montreux, kamor sem prišel ravno prav na »fete de narcisses« (slavnost narcis), ki vsako leto privabi ogromno ljudi iz vseh krajev sveta. Pe-jal sem se tudi v Bern in Interlaken. Tu sem se vzpel z gorsko železnico 2000 m visoko, odkoder je krasen razgled. Gori je bilo še precej snega, kjer pa je že skopnel, so cvetele alpske cvetlice. Od tu dalje je šlo mimo divnih jezer v Luzern, kjer sem ostal 2 dni. Ena nočna vožnja po jezeru z magično razsvetija-vo in-godbo mi ostane nepozabno v spominu. Sploh so švicarska mesta ob jezerih zvečer posebno lepa, ker je vsak večer cela obala bajno razsvetljena in na stotine električnih žarnic reflektira v vodi. Sledila je najlepša železniška vožnja z Gotthardsko železnico, ki je v tehničnem oziru silno zanimiva. Ko smo se nekaj časa vozili povsem blizu večnega snega, je šlo zopet navzdol in pokrajina je postajala na tej strani Alp vedno bolj južna, videli smo lovorike, figova drevesa, vinske trte itd. Končno smo prispeli v Lugano, kjer je po večini vse italijansko. Dasi to mesto ni tako čedno in čisto, kakor so severnejša mesta, pa ima vendarle svoj poseben čar, kot ga imajo pač samo južna mesta s svojo bujno vegetacijo. Govoril sem le malo nemško, večinoma francosko in angleško v Lugano seveda italijansko. Posebno v Iriterlakenu so vsi napisi angleški in pozdravljali so me tudi v hotelih kot Angleža. Dolgčas mi ni bil niti trenutek, lepše je sam potovati, družbe se najde povsod dovoli. Vaš Boris. Duiganje čruge lačje iz jezera Nemi Italijanskilisti posvečajo dolge kolone dviganju druge ladje bivših rimskih cesarjev iz valov jezera Nemi. Kakor je znano, se bavijo s to akcijo že nad dye Itti najboljši italijanski arheologi pod pokroviteljstvom samega Mussolinija. Izdatki za dviganje prve ladje so bHi že ogromni, pri drugi pa bodo najbrže še večji. Uspehi dviganja potopljenih cesarskih ladij so razmeroma le relativni, če se pomisli, da so moralii znižati umetno gladino jezera za nad 19 metrov. Italijanski strokovnjaki so postopali z najdenimi predmeti tako nespretno, da je večina njih propadla kmalu potem, ko so bili iztrgani iz objema valov. Tako n. pr. leseno sidro, deli ladijskega trupa itd. Ladja, ki jo sedaj dvigajo, je čisto svojevrstno zgrajena ter predstavlja doslej še nepoznani tip rimskih ladij. Deset zapovedi pri Jedi. 1. Jej enakomerno! Trikrat na dan ti zadostuje! 2. Odloži kosilo na večer po končanem delu! Zadostuje ti, če opoldan za-jutrkuješ! 3. Ne jej prepozno! Pozna jed te razburja in težko ti je zaspati! 4. Jej zmerno, tudi če si povabljen, nisi primoran vse pojesti! 5. Odpočij se po vsaki jedi in se malo izprehodi! 6. Jej počasi! Prežveči jedila dobro, ker jih želodec lažje prebavi! 7. Ne jej prevročih in ne premrzlih jedil! 8. Z močnimi nasladili varčuj! 9. Med jedjo se ne razburjaj, ne čitaj časopisov ali trgovskih pisem, škodi ti pri prebavi! 10. Ne napolnuj želodec več ko trikrat na dan! Cteva potrebujejo nnFHjk za rebavo. Deca kot motiu u umetnosti V povestih iz starih časov ne naletimo na primere, da bi umetniki razkazovali v svojih delih deco. Niti egiptovski, niti asirski kipar ni imel niti malo interesa na tem, da bi izdetoval like dece v zanimivih kretnjah in izrazih nežne duše. Tudi grška kultura ni prikazovala dece v umetnosti. V detetu vidimo ljubkost in ljubezen, a ta čustva so jim bila tedaj tuja, ker je bilo glavno, da se otroka v rani mladosti oddvoji od roditeljev in da ga država sprejme za voja-sa. He!enistična kultura v južni Italiji je gojila takozvano pompejansko slikarsko umetnost in izdelovala največ ljubezenske motive. Etruščani so radi izdelovali kipe dece zlasti kot nagrobne okrase. Niti starokrščanska umetnost v počet-ku ni polagala mnogo važnosti na izdelovanje dečjih kipov. Toda sčasoma je zamenjala poganske genije z angeli. V prvi polovici drugega stoletja naletimo prvikrat na dete v pravem pomenu, v naročju Device. Srednji vek prikazuje triumf žene v umetnosti. Dete je na podrejenem mestu. V novejši dobi prihaja narava bolj do izraza. Slikarji in kiparji prikazujejo zlasti pri deci golo telo, po vzoru stare klasične umetnosti Grkov in Latincev. Lepoto dece izražata posebno lepo kiparja Donatello in Mantegna. Sladki nasmeh deteta je posebno lepo izdelal Desiderio da Settignano na spomeniku Marsuppini v cerkvi sv. Križa v Firenci; lepoto deteta kipar Luca, a veselost deteta njegov nečak Andre. Najbolj karakteristične in interesantne motive dečje lepote je izdelal v svojih umetninah kipar Andrej della Robbia. Nebroj del teh umetnikov je izstavljenih v muzejih Firence, Verone, Milana, Siene in Vatikana. Ko gledamo te umetnine, se odpira pred našimi očmi celi svet dečje lepote v nežnih kretnjah in izrazih nedolžne duše. Eden izmed največjih umetnikov dečje lepote je bil slikar Correggio. Pravijo, da ni imel nihče toliko vpogleda v tajne detetovega življenja. Na svetovno znani sliki »Vstajenje« se vidi prava angelska apoteoza dece. Lahko bi našteli še celo vrsto umetnikov, ki najdejo svoje inspiracije v deci: Domenichino, Sasso-ferrato itd. Tudi v novejši dobi najdemo deco kot motive umetniških del. Ponesrečen poskus umora Veliko pozornost je vzbudila sodni}* ska razprava gospe Hedon in njenega ljubimca Henry Bresson-a v mestu Caenu. Obtožena sta bila radi poizkušene* ga umora soproga gospe Hedon. V podjetju svojega soproga je spoznala 351et-na obtoženka svojega ljubimca. Razmerje je postajalo čimdalje bolj intimno. Ovira za njuno srečo je bil edinole soprog, zato sta sklenila ga umoriti. Način umora sta si zamislila zelo nenavadno in rafinirano. Da bi zamotila javnost, sta hotela insceniratl slučajno nezgodo. Ko se je peljal nekega dne go§pod Hedon s svojim kolesom na cesti izven mesta, ga je čakal ljubimec njegove žene z motorjem na stranski poti. V trenutku, ko se je približal Hedon. je zavozil Bres-son z vso brzino svojega motorja v njega. Ta je zletel v velikem loku s kolesa, ali k sreči je priletel na bližnjo njivo tako, da je odnesel le majhne poškodbe. Zaljubljeni parček so takoj potem vtaknili v zapor in obtožili poizku-šanega umora. Kot glavna priča je nastopil ponesrečen soprog.. Sodišče je obsodilo zločinski parček na sedemletno prisilno delo. Bresson plača vrh tega svoji žrtvi 10.000 frankov odškodnine Mussolinijeva pletena koča. Na obali pri Ostiji v Italiji stoji pletena hišica, katere so poslužuje Mussolini. Iz hišice .vodi telefon skozi gozd Opoldan se pelje Mussolini v stokilometrskem tempu na cesti v Ostijo. Nato zavije v kraljevi park in v najsamot-nejšem kotičku stoji njegova pletena koča. Obede mu prinašajo z avtomobilom. Po kopeli in po obedu se začne de- lo. Proti večeru se pelje Mussolini zopet v Rim, da sprejme v veliki'dvorani Palazzo Venezia obiskovalce. Dnevno prekine na ta način svoje politično delo, da se duševno in telesno opomore. P. Zemccoi V senci jezuita 155 »Kako je misliš najti, ako ti ne dam vseh navodil? « je vzkliknila vojvodinja. »Ah, da... govorite, povejte... kar meša se mi od te misli... Oh, gospa, kako da ste tako dobra z menoj.. Moja hči! Če premislim, da ne vem, kje jel... Ona mora biti v Fontenbloju, in jaz jo grem iskat.. .« »Poslušaj; Vzemi najprej tu nekoliko denarja, da ne prideš v zadrego.« »Ni treba denarja, saj pridem po golih kolenih, ako bo treba.« »Le vzemi, da prideš hitreje.« »Res je, ako bom plačevala, pridem hitreje*« Vzela je pet ali šest zlatnikov, katere ji je ponujala vojvodinja Etanpska. »Ko dospeš v Fontenblo,« je nadaljevala vojvodinja, »vprašaj, kje je grad. Ali slišiš?« »Kako ne bi slišala 1... Ah, zaletela bi sefz glavo V zid, ako bi pozabila le ©no samo podrobnost! Ko pridem v Fontenblo, vprašam, kje je grad... Kai potem?« »Ali veš, kdo prebiva v tem gradu?« »Ne! Kako hočete, da naj vem! Ah, govorite ven* dar, povejte, kdo!« »Franc prebiva tam...« »Franc!...« »Da, tvoj ljubimec, Ziletin oče. Ali g? nW videla nikoli pozneje?* »Nikoli!« »Ali bi ga Še spoznala?« »Ah, da!« je rekla reva s takšnim sovraštvom v glasil, da je zaigral ntt ustnicah vojvodinje zadovoljen -smehljal. »Tudi če se je nekoliko postaral?« »Pravim vam* da ga poznam!« »AH Veš kaj je tvoj Franc?« j*Oh, vem, da mora biti imeniten gospod...« »Kralj je! On je kralj francoski.« V vojvodlfljino najVečjo osuplost je plosknila blaz* nlca z rokami in se zagrohotala. »Oho! BaS tega je še manjkalo Ztleti! Kraljeva hči!... Toda to ni nič Čudnega, vidite! Niti, če bi sama postala kraljica, se H ne bi čudila. Kar se tiče Franca, mi je popolnoma vseeno, če je kralj francoski. On naj bo, kar hoče. Povem mu vse, kar mu Imam povedati...« »Poveš mu i».« »Gotovo!« »Poslušaj me torej! TvOja Zileta sft nahaja v gradu kralja frahcoskega. Treba ti je iti samo v Fontenblo, kakor sem rekla. Pojdi v grad in počakaj pred ograjo... Ali boš znala čakati?...« »Da, da... Biti hočem potrpežljiva.« »Kralj zapusti grad skoro vsako jutro in gre na lov. In zdaj razumeš: kadar boš videla, da prihaja s svojim spremstvom iz gradu, se mu približaj; ostalo je tvoja stvar! Ako ne dosežeš, da ti vrne hčer, je kriva tvoja lastna nespretnost...« Z globokim zanimanjem je poslušala Margentina te besede. Nato ji je povedala vojvodinja pot, ki jo naj ubere, in vrata, skozi katera naj zapusti Pariz; ko je bilo vse to opravljeno, je odšla. Margentina se je oblekla z največjo naglico v obleko iz grobega sukna, ki jo je oblekla le redkokdaj; napravila si je majhno culo in hitela od doma. Vojvodinja le stala v enem izmed mnogih kotičkov tiste ulice z dvema moškima, ki sta jo bila spremila, ter prisostvovala Margentininemu odhodu. Blazna Zenska je hitela urnih korakov po Parizu. Začudenje in vzhičenost sta se bila razgrnila po njenem obrazu. Večkrat je zalotila sebe, samo, ko ji je bilo na jeziku, da krikne mlmogredočim: »Moja pot gre v Fontenblo! Moja hči je v Fontenbloju!« , Ko je bila na Melunski cesti, je pospešila korak. Ura je bila morda tri popoldne, ko je opustila svoj brlog. Hodila je v eni sapi do osmih zvečer. Takrat je stopala ravno v neko vas. Zanjo je pridrvela kočija, zaprežena s štirimi konji, in je malo manjkalo, da je ni podrla. »Pazi! Pazi!« je kriknil eden izmed postlljonov. Margentini Je ostalo jedva dovolj Časa, da se je mogla umakniti; gledala je par trenutkov za kočijo, ki je izginjala v smeri proti Fontenbloju’ »Rada bi sedela tam notri,« si je mislila. »Prej bi prišla do Zilete.« Bila je kočija vojvodinje Etanpske, vračajoče se v Fontenblo. Kakšna je neki bila misel, ki je napeljala Ano, vojvodinjo Etanpsko, da je storila ta korak pri blazni Margentini? čemu je poslala blaznico v Foritenblo? Ali je upala, da bo osmešena Zileta na vekomaj, ako pride v grad ta beračica in jame zahtevati kot svojo hčer njo, ki ji pravijo vojvodinjica? Morebiti! Morda je tudi upala v tistem instinktivnem zaupanju, ki ga Imajo vse ženske, v res ogromno silo materinskega čuvstva, da h ajde Margentina sredstvo in Iztrga Zileto Francu I. ali jo pa vsaj obvaruje njegove ljubezni. Zakaj vojvodinja Etanpska ni dvomila že zdavnaj več, da kralj ljubi Zileto. Dokler se mu bo dekle ustavljalo, nevarnost še ni prevelika —• je modrovala vojvodinja Etanpska... Toda tisti dan, ko postane oficljelno kraljeva rne-tresa kaj bo tisti dan oha, mogočna ljubimka kraljeva, ki so se uklanjali njenemu gospodstvu vsi, tja do Diane Poatješke? Več dni je premišljala Ana o tem svojem položaju. Malo ji Je manjkalo tudi, zanesljive Osebe, da bi izvršila ta načrt: njen sokrivec Aleš Lemahu je bil mrtev; sama g« je bila umorila. V molčečnost svojih Običajnih kavalirjev je zaupala samo nepopolno. Tako se Je spomnila Margentine in se vprašala, ali ne bi mogla blaznica, ako jo dobro nauči, igrati svoje uloge v drami ali komediji, ki jo ona pripravlja. Prišlo ji je na um, da bi bilo dobro povedati Margentini: Ravno Zlleta je tvoja hči, ki si jo z žalostjo iskala. Vojvodinja Etanpska ni vedela, da je to resnica; mislila Je sama o sebi, da laže. Toda slučaj je hotel, da je bila njena laž resnica; življenje ima svoje muhe ih presenečenja. Ko je opravila svojo reč, se je vrnila vojvodinja z vso naglico v Fontenblo, da počaka tamkaj dogodkov in jih nadzoruje. Njena kočija bi bila kmalu podrla Margentino. Blaznica se je bila odpravila peš, kakor smo videli. Niti na um ji ni prišlo, da bi si z denarjem, ki ga ji je bila pustila lepa gospa, lahko najela voz. Za njeno pamet, kjer se je odseval svet zgolj v kalnih obrazih, Je obstojala samo' ena možnost, priti s kraja v kraj; hoditi, dokler neso človeške noge. Rekli smo, da je trajal njen prvi pohod pet ur. In če se Je Ustavila, se je zato, ker Je Čutila, da mora neizogibno zabloditi v globoki noči; Cestam onih dni, ki so bile bolj podobne Širokim zanemarjenim stezam, je bilo kaj težko slediti. Margentina,_ ki jo je mučila želja, priti naglo do cilja, je prekoračila vas, kairtior je bila prišla, in poizkusila nadaljevati pot. Toda morala Se je ustaviti, kajti noč je stala pred njo kakor Stena. Obrnila se je nazaj, vrnila se je v vas, stopila v neko gostilno in pokazala zlatnik. Krčmar ji je naglo pogrnil mizo in ji prinesel večerjo, kakor za pol tucata vitezov. Zlatnik je šel po vodi, Margentina pa.^e pojedla košček kruha in izpila kozarec vode, kakor da niti he vidi paštet in pečene kure, ki jo je bila postavila strežajka pred njo. »Kam ste namenjeni?« jo je bil vprašal gostilničar. »Kam sem namenjena? Takšno vprašanje! Svojo hčer gfem iskat!« Domači so se spogledali in zmajali z glavami. Po* potnica s svojimi zbeganimi očmi in čudnimi kretnjami Je kmalu zbudila v njih vseh pravilni vtis — da je blazna. samo temu se Je imela Margentlha zahvaliti, ds je lakomni gostilničar ni popolnoma oropal; ljudje s« se bali norcev kot posebnih bitij, ki so v bližnjih ali daljnih stikih z duhovi in vsakovrstnimi Izvenzemelj* sklml močmi, ki si ui dobro nakopati njihove jeze. Ko se je pokazalo solhce ha Vzhodu, se je Mar* gentijia odpravila dalje. Pomlad je odevala s cvetjem vse breskve in Jablane, ki so se zibale ob poti' v rahlih belih in rožnatih pajčolanih. Bila je ena tistih kapričnih deževnih pomladi, ko se solnce »smeje med solzami*, nebo pa se zdaj za* Vija V snežne vihre, zdaj spet kaže svoj najčistejši modri blesk. Vseeno, bila je pomlad in Margentina je čutila, veselejše °®reva srce ^ako postajajo njene misli Korakala je z vrlim, krepkim spehom. , ra* ustavila beračica in jo poprosila miloščine, Margentina ji je dala enega izmed cekinov, ki jih - Vso pot Jo. je mučila nekakšna temna bojazeh, da ne pride nikoli do cilja in da se ljudje morda norču* jejo, kadar ji vele; »čez štiri ure... čez dve url, boste tam...« In zdaj je bila tu! Zastopnike -ca za celo Mariborsko oblast za dobro vpeljano zavarov. »Samopomoč«, ki nudi najugodnejše pogoje, sprejmem. Za odgovor znamka za Din 2.—. Pismene ponudbe pod »Ugodno« na upravo »Večernlka«. 2012 Sobo In firkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro In okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica S za kavarno »Astorla«. X Mornarske malice od Din 9 naprej. Eksportna hiia »Luna , Maribor, Aleksandrova cesta. _ 1722 Kovčke tu potovanje, ročne torbice, aktovke, listnice, denar-fllcs, nogometne 2oge, nahrbtnike, šnortne pasove itd. nudi v največil izbiri ln najnižji ceni. Ivan Kravos, Alek-saftdrova 13. Maribor. 1866 Kupim polico, visoko ca. 2.50 m, d^lgo tudi ca< 2.50 m s predali, visokimi ca. 25 cm. Naslov v upravi lista. 1900 Opremljen kabinet oddam takoj gospodu, ulica 61. Magdalenska 2030 Izgubila sem v soboto zvečer na potu od parka do Ljudskega vrta zavitek z svilenimi ovratniki in kapico. Pošten najdite!) se naproša, da vrne v trafiko Svetek. Gosposka ullCft. 2032 #-m*v SOKLIČ •n dr o aartopniki m sprejmejo Sedel kupite Creppe de chln Creppe satln Creppe georerette Creppe mongole Creppe faille Creppe Jeanetle Cre""" fiitede Georeefte lmnrftne MafcMsettO Fh»lar. hpmbf'rfT ^d. v najlepSih modernih barvah In desenlh najceneje pri L. ORNIKU. MARIBOR Koroika cesta 9. Plačilne olajiavel Maja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani s predata vnik izdajatelja ln urednik.} FRAN BRO v Maribom "'''o* Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU DEltLA