20. številka.
Ljubljana, sredo 26. januarja.
IX. leto, 1876.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto 18 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto Iti gld., za četrt leta 3 gld. .'50 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, .'JO kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. —Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in Bicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta li gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr., če so dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska.
Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSt št. 2f>—iJtJ poleg gledališča v „zvozdi".
O pra v BiltVO, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Hrvatje o Slovencih.
V našem članku od predzadnjo nedelje omenjena izjava hrvatskega poslanca. Folne-govica o Slovencih in rečeni naš članek sta prouzročila tri večje članke v hrvatskem novinarstvu, katere ob kratkem v našej dnevnej kroniki kratko vknjižiti menda je tem bolj naša novinarska dolžnost, ker smo preverjeni, da za razširjenje in utrjenje ideje jugoslovanske zveze in absolutne potrebe bodočega zje-dinjenja Slovenstva s Hrvatskem ponavljanja tacih izjav ni tu pri nas ni pri Hrvatih nij nikdar preveč.
1'rvič omenjamo uvodni članek „Obzorov" od 20. t. m., kateri pod naslovom „Slovenci i Hrvati" popolnem sprejema idejo, a za sedaj prav razumno in resnično tako-le piše: „Ko bi Slovenci prevzeli (takoj sedaj) hrvatski jezik, ne bi se odtrgali Cislejtaniji in ne bi došli s tem še pod kraljevino Hrvatsko. Krajina in Dalmacija imasti z nami jeden jezik i jedno knjigo, z našo kraljevino ju vežejo vsi zakoni tega sveta, pa ne moremo vendar še zaprek sjedinjenja odpraviti. . . Ko bi knji ževnici slovenski uveli hrvatski jezik v literaturo, potem bi njih ljudstvo ostalo brez duševne hrane, še lažji plen navaljujočej poplavi nemškega jezika. Nemec bi še menj pustil, da se v slovenskih šolali hrvatski uči.u To je za sedaj žalibog živa istina. „Obzor" prav sodi dalje, da se moramo Slovenci prej s Hrvati v eno deželo zjedinki, potem bode tudi jezikovo zjedinjenje lehko.
Glasilo narodne opozicije „Primorac" pak piše v svojem uže omenjenem članku 20. jan.: Občeuiti naš položaj je jasen. Kot ogranek velicega slovanskega debla nijsmo in ne bo-
demo nikdar zatajili svoje iskrene simpatije! nasproti drugim sorodnim plemenom, s kate-| rim nas veže rod in naši politični interesi. . . Nasproti Slovencem je naš odnošaj vrlo srčen. Mi ne dvomimo, a radujemo se da ovo priznaje i „Slovenski Narod", da sta Hrvat in Slovenec jedno pleme slovansko. To nam dokazuje tudi prešlost. Nikjer se pa v seda-njesti ne vidi toliko jasno jedinstvo Hrvatov in Slovencev, nego v okolnosti, da slovenski književniki vedno bolj hrvaščini približujejo se. Temu je baš dokaz „Slovenski Narod", koji piše tako jasno i tako hrvatski, da ga pri nas vsak le količkaj izobražen razumeje."
Tretja izjava je dr. Makančeva, dolg članek v „Prim." 22. jan., odgovor Folnegoviću, v katerem vodja narodne opozicije odbija misel, da bi se bila opozicijonalna stranka v starčevičevsko pretočila in reče mej drugim: „Svoboda in pravo narodno jedinstvo brez podredjenja bodi si od katere strani, cvete nam pak za bodočnost samo v ideji Slovanstva." Zato izraža dr. M. tudi željo, da bi se Slovenci s Hrvati književno zjedinili
Politični razgled.
2YotrttiiJc cl*kželc
V Ljubljani 24. januarja. Gospodarstveni odsek &9t&4*t>nega mboru je posvetoval se o trgovinsko-politič-nem vprašanji. Po dolgej generalnej debati je referent Dormitzer naglašal spravljivost, ki so jo kazali vsi govorniki. Hohemvart je nasvetoval, naj se pristavi, da nij v izjavah vladnih odgovora na interpelacijo, katero je on s tovariši v tej zadevi stavil. Odbor je sklenil, da se o tem predlogu še le potlej govori, kadar bode posvetovanje o poročevalčevem nasvetu rešeno.
fiin*stct.tf»<t f.ff^n doni uže zopet enkrat iz Dunaja. Lasser je bolan in ne sme več delati, on bo odstopil. Z njim pa hoče Auersperg odstopiti, Unger je nepriljubljen. In ker nij boljega, raznašajo se glasi, da bi Chlumetzkv postal minister notranjih, Herbst (?) pa trgovinskih stvarij.
V Offe***Scewm zboru je poslanec Ma-darasz vlado interpeliral, kako stoje obravnave zarad samostalne ogerske banke. Mogoče, da si je Tisza pri tem skrajnem levic-njaki to interpelacijo naročil.
Vinu je drhivc.
Mltiski „Golos" svoje zadovoljstvo izraža, da je angleška vlada pritrdila reform-skej noti Andrassy-jevej in naglasa, da ude-leženje Angleške pri evropskem koncertu je potrebno za utrjenje občnega mini.
Iz Beigjavlja telegraf, da so vsak dan pod predsedstvom kneza Milana važne seje. Kaj se sklepa, ali vojna s Turki, ali se le „komploti" in zarote iščejo, ne pove se.
Občno mnenje je po neodvisnih časnikih, da ima zadnja odločilna in sijajna zmaga Mšv»'crfjitvi»n***v velik pomen, in da diplomatske note, ki so se s tako težavo kovalo, naenkrat nekako za zdaj prekasne dela, ker zmagovalni vstaši ne bodo hoteli obetanih turških poboljšic, ampak še krepkejše bode odmevalo po jugu: ven s Turkom !
fViiMc»'Ai oficijozni listi se dvizajo preklicavati novico, da se Francozi na vojno pripravljajo in orožujejo. Francoski listi sami so razširili vest, da se nota pripravlja in verjetno je, da je res, kajti če iz orij en talnega vprašanja kaka katastrofa vzrase, ne bode hotela Francoska čisto nepripravljena biti.
M t i*Hj it ti.9 k«t zbornica bode v kratkem zaprta in G. marca se začne nova po-stavodajalna doba. Vlada nij zadovoljna s sedanjim parlamentom, in tudi kralj ne ; premalo jedinosti vlada v njej, katere manjka torej povsod.
Mladi Slovak.
(Slovaški spisal Ivan Kalinčak) II.
Sredi dvorane stoji dolga s črnim prtom pogrnena miza; okolo nje stoje visoki stoli, na katerih sede starci, kateri so živeli in pali v pozabljenje s padom slovenskim. Na konci mize stoji črn stol, kot prestol in na njem sedi Jurij Trenčinski. Pred njim na mizi leži usnjata knjiga, sveto pismo, kakor pripovedujejo, pisano z vlastno roko Metodovo, a poleg nje križ, to častno geslo krščanstva. Okolo sede ali stoje starci, možje in mladenci. Vse molči kakor v grobu.
Jurij Trenčinski dvigne sivo glavo in obrne svoj moški obraz proti skupščini in na njem si mogel citati, da mu nij glava toliko radi starosti, kolikor radi teških brig in pretrpanih jadov osivela. Oko mu je tiho in mirnega žara, ali na kogar pogleda,  kakor da mu hoče do
dna duše seči in ga z neizreklivim zaupaujem k sebi privleči.
Začne govoriti:
„Možje Slovaki! Minoli so oni lepi časi, ko smo si svobodno roke podajali po cvetočih dolinah in dragan naših; sedaj se moramo skrivati in dobro zapirati v utrjena mesta, ako hočemo, da od srca k srcu govorimo. Možje Slovaki! dobro se Se spominjate dnij zlate naše svobode in hudo vas boli, da smo pali — tako globoko pali; no kaj bi to omenjal; ne bom vam omenjal časov prošlih in sedanjih ne bom vam razgrinjal naše potlačenosti in sramote, ne bom vam našteval naših hrepenenj, želja in nakan! Sami dobro veste, da smo se tu sešli, mi nekdaj Blavni, sedaj propali, nekdaj svobodni, sedaj potlačeni, nekdaj dogovarjajoči se po volji, sedaj tožbe in želje jeden druzemu tiho šepetajoči, da nas niti i/.dajalni vetrovi ne čujejo, jeden druzemu omenjajoči tajno te to/ne in črne dni, ko smo pali, ko smo izgubili zlato svobodo, vlastne brate in mile prijatelje svoje, izgubili vse, vse —samo nadeje
ne! Spomnite se možje Slovaki! svojih sinov svojih bratov, kateri so pri Požunu pali, spomnite se, da tam leže odsekane roke vaše, da ste tam izgubili mnogo, izgubili vse — samo nadeje ne! No dosta naj bode tožnega govorjenja! Govorimo raje o svojih nadejali in upanji! — Nij častno, da kdo svoja pleča svojevoljno druzemu za podnožje podaje, nij častno, da propali narod pozabi, da je nekaj boljega ko vsakdanje življenje. Bratje Slovaki! časi teko jeden za drugim in nove moči se brez prestanka rode ; slabi vzrase v velicega moža, moža zapušča moč in često prestopi potlačeni ozke meje svojega življenja, ter se upre silnemu tlačitelju, da se ta ne more načuditi, od kod slabemu na jedenkrat toliko moči. Ljudje! nij-li morebiti tudi nam zasvetil dan nenadejane sile in moči V"
In po celej dvorani zagrmi jednoglasno :
„„Je zasvetil !wu
Jurju Trenčinskemu pa zašije oko in starci okolo mize dvignejo malo prej povezene
Dopisi.
Iz TI »i rilKMii 23. jan. [Izv. dop.] (O v o lit v i.) Graška „Tagespost" od 21. jan. naznanja iz Maribora, da so ustavoverci, rekte nemškutarji (kajti Slovenci smo prav za prav bolj „ustavoverniu kot naSi nasprotniki) za deželni zbor „bavcrskega kmeta" Wretzla, Slovenci pa kanonika Kosarja postavili za kandidata. Kar se tiče nas, n&rodne stranke še niti mislili nijsmo, kandidaturo ponujati gosp. kanoniku Kosarju, niti gg. duhovniki v Mariboru nijso mislili na tega kandidata in tudi g. kanonik Kosar sam nij mislil kandidirati in tudi ne bode. Tem nienj se je moglo govoriti o tej kandidaturi. Korespondent ,,Tages-pošte" iz Maribora, pa kaj tedaj lažeš ali se ti je kaj sanjalo, ali se izmišljaš.
Denes in jutri se še le bodemo dogovorili o kandidatu in sicer složno vsi Slovenci. Upamo, da bodemo letos volili moža, kateremu nemčurji tisto zastonj stavijo protikandidata. Kar se pa \Vretzla tiče, bi jaz na njegovem mestu onim gospodom, ki mu kandidaturo silijo v lice zngnuel in dejal — delajte se sami iz sebe norca — a iz mene no! Res Čudno pamet imajo ti ljudje, da tako ponujajo ta imenitni posel Človeku, ki se sam brani in je toliko pametnejši od onih, da vsaj izprevidi, da mora človek, ki sedi v deželnem zboru v Gradci, več znati kot malo Mariborčanko čitati in z navadnimi kričači politikovati. Kar se pa zaslug tiče, ne poznamo druge pri njem kot to, daje zdajšnjemu arestantu Brand-stiitterju pomagal na noge, za kar se mu je Frice zahvalil, da ga je ob par tisoč spravil. Wretzel bi še malo zaupanja imel pri kmetih rotveinskih — a ker je sedaj obče znano, da je bil v nekoj dotiki s Fricetom, od onega časa je "VVrctzl izgubil vpliv. Druga zasluga Wreztlnova bila bi res ona za rotveinsko šolo, a kaj briga to vse druge občine razen rotveinsko ?
Sicer pa bi najlepše bilo za Mariborčane če se sploh ne bi brigali za volitve na deželi, katera je slovenska, in ne mora biti nemška, naj si tudi pete pogrizejo. Kajti tudi za mesta in trga bi bili lehko mi postavili kandidata in bi vedno lepo število glasov dobili. In če bi bila razen dr. Duhača tud baron Rast in pruski Reuter kandidirala, bi
bil naš kandidat celo prodrl. A tudi tačas bi ne bili mi postavili kandidata, ampak cela slovenska stranka bila bi volila g. dr. Duhača. Ker se nadejamo od g. dr. Duhača, da ne bode samo sel iskat časti v Beč, ampak da bode tudi res za blagost volilcev delal, mej katerimi pa je večina taka, da ne ve*, kaj jej manjka. Z volitvijo g. dr. Duhača smemo Slovenci še nekaj zadovoljni biti, kajti čeravno renegat slovenskega plemena, vendar nij tako zagrizen sovražnik vsega slovenskega, kot na pr. prus Reuter in breztalentni Rast, kateri je sedaj tako žalosten, da je na vsa častna mesta resigniral in se bode zdaj menda skril v polhovo luknjo. — Dr. Duhač bode tudi gotovo vedel, kaka potreba je slovenski jezik za vsacega Mariborčana.
Našega kandidata za deželni zbor pa bodemo te dni naznanili.
Iz gorice 23. jan. [Izv. dop.] —r. Začetkom marca se začne letošnje deželno zborovanje. Kaj bo naš zbor — razen deželno — gospodarstvenih stvari — razpravljal, — o tem še nihče nič ne ve. Šestletno trudapolno delovanje je menda naše gg. poslance uže tako upehalo, da so onemogli, če jim nij celo tvarine zmanjkalo za nove razprave in naredbe. Kaj hočete, postava zastran novih zemljiških knjig, za katero se je naš zbor od prvega začetka do lanskega leta potezal, je zdaj potrjena; zdaj se uže začenjajo priprave delati, da se izvrši. Se ve da, kakor vse kaže, ne bomo imeli ne lotos ne h letu še dolgo zaželenih in prepo-trebnih zemljiških knjig; a vendar, če pojde količkaj po sreči, bodo v še enkrat tolicem času, kolikor sta zbor in vlada za svoje razprave potrebovala, dokler smo postavo dobili, skoro gotovo dognano. Naši otroci jih bodo veseli. —
Deželna kmetijska šola v Gorici, ustanovljena in dvakrat preuravnana, je tudi uže tako izmolzen predmet, da bi se ga sedanji zbor teško več lotil v razpravo vzeti. Teško porojeno dete — boleha, pa vendar živi. Morda bo imel nov zbor zadosta poguma, da mu napravi operacijo, vsled katere ozdravi in okrepi, ali — pogine.
Preuredba občin, reforme v deželnih postavah zastran ljudskih šol, skladovnih in družili  cest itd. moj bog!  s temi vprašanji so
si naši sedanji poslanci uže toliko glave belili in vbijali, da jim nikakor ne moremo zameriti, ako uže antecipatim pred zadnjim zborovanjem o njih — prestopijo na dnevni red. — Nove misli, novi dokazi za peticije v korist Predelski železnici, kde za boga! bi jih več našli? Usahnil jim je vir — kakor je usahnil vir državnih zalogov za taka početja.
Uže v preteklih sesijah smo zapazovali, kako mlačno, tiho, mirno se je vse razpravljalo, ali prav za prav nič razpravljalo; kajti prišlo je uže vsakrat vse razpravljeno v zbornico. Oitali in potrjevali so se sejni zapisniki prejšnjih sej, sem ter tija je kdo pro forma kaj interpeloval — pa brez vsega eclata, poročevalci so poročali, mnogokrat tudi ne, splošne razprave nobene, pri glasovanji so poslanci obsedeli in vstajali, kakor bi jih imel predsednik na vrvici — in v jednej k večemu poldrugej uri je bila vsaka seja končana. Seje so bile tako dolgočasne in mrtve, da so se jih celo najmarljivejši poslušalci naveličali. Kaj hočete več, še klop žurnali-stov je bila v lanskej sesiji vedno prazna!
Zatorej le kmalu nove volitve in nove može, da pride zopet kaj živenja v našo zbornico!
Iz Nr«»<H*i-u 23. jan. [Izv. dop.] Denes imel je naš krajni šolski svet svojo sejo. Mej raznimi točkami bila je tudi volitev novega odbora, v katerega so voljeni sledeči gg. A. Svingar, župnik, za prvosednika; T. Sejn-kovic, tržan, za podpredsednika ; Venigerholz, Bedjanič, Žnidarie, Korošec za odbornike. Novemu odboru želimo dober vspeh, sosebno g. prvosedniku, kateri je iskren prijatelj šole, — da bodemo, kadar on to častno mesto odstopi tudi o njem, kakor o dosedanjem prvosedniku gosp. Venigerholzu reči mogli: „Bil je vnet prijatelj šole, podpiral jo je ter mnogo za povzdigo naše šole storil".
Več dnij uže imamo južno toplo vreme, sneg se taja in res želeti bi bilo, da bi kmalu raztopil — ker drugače ozimina pod debelo snežno odejo preide. — Drava je bila na več mestih zamrznena in voda, karera je svoj pot nad ledom iskala, prouzročila je obilo škode. Pri nas je odvela tri mline polomivši jim verige, odnesla jih daleč v stran na neko kamenje zraven struge, kor jih po Dravi led nij dalje pustil. Novo vino je dobro — a kupcev nij. Vsako leto je v ljutomerskih bregovih
glave: ta beseda je kot strela pretresla celo veliko skupščino.
„„Naštel sem ti naše sile,"" reče jeden na levej strani vstajajoč starec, „„ti veš, na koliko družin z menoj sprijateljenih se moreš čvrsto naslanjati!""
„„Vem;"" odgovori mu Jurij Trenčinski, „„ti, Svetoš, Milota. Nezdaj in vi vsi drugi ste mi povedali število in moč prijateljev in zaveznikov. Sedaj mi pa povejte, kdaj bodo vsi ti na Trončin prišli, kaj in kako je nam početi!"
„„Jaz mislim,"u poprime Milota besedo, „„da moramo najprej Dlugoša na Bekoveni uničiti, ker je on huji od vsega zla na svetu, sovražnik vlastne krvi in rana, katero on seka, nij samo navadna bol, nego peče v dno duše.""
— Na Dlugoša! Na Dlugoša! — zasliši se nekoliko glasov.
Na to vstane za mizo Svetoš in začne govoriti tiho, ali ostro s slabim glasom, ali krepko in silno, da mu je človek mogel spo-
znati v besedah tisti stari ponos, ki poteka iz notranje svoje cene:
„Prijatelji moji! Mislim, da sem zaslužil v svojem življenji, ker sem mnogo žrtvoval in izdal za našo stvar, da tudi vi meni nekaj po volji storite. Vse sem izgubil, moji dvori so porušeni, kar sem imel, razdeljeno je mej sovražnike, pet sinov mi leži v črnej zemlji pokopanih, a njih kri je po požunskih poljanah razlita; sedaj nemam prav nič na tem svetu, do jodinega sina, in o tem sinu bi rad nekaj rekel, predno kaj sklenete!"
„„Govori, govori, starec!"" razlega se po skupščini.
„Glejte, prijatelji moji! jednega sina imam in ta je napojen s solzami nad našo propastjo prolitinu, odgojen v nadi na prihodnje lepše čase, prsi so mu uze od malega razgrete s svetim ognjem in glejte ga samega, odraslega in čilega junaka pred vanu, da vas vpraša, hočete ga-li sprejeti v svoje društvo — društvo bratov slovenskih."
Vsi molče, a stari Svetoš jih pogleda z pol zaprtimi očmi.
Jurij Trenčinski si podpre z roko glavo, ter mu tiho odgovori:
„Svetoslav! Mi priznavamo tvoje zasluge in gorečnost tvojega sina, ali pomisli samo, da so zakoni našega društva strašni, in da jih samo mož more vršiti! Mladenič ne ve, kaj se mu še v življenji dogoditi more; inla-denčevemu srcu se še vse mili, kar z očmi gleda, ker mu nijso niti oči, niti srce zaprto krasoti in slasti toga sveta. V našem društvu imamo do sedaj samo možo in nikogar nijsmo zavezali s trdimi prisegami, da z nami drži, ki bi toga brez velike borbe sam s soboj držati ne mogel. Tvoj Stanislav se more z nami boriti, svoj namen izpeljati, — ali samega sebe, svoje bodočnosti naj ne gubi."
„„Prav imaš! — pristavi Milota. — Vemo, da so naši zakoni trdi, vemo, da naša vera ne išče taci h darov, kakoršne mi zahtevamo; vemo, da nam sije solnce nebeško, da se grejemo od njogove toplote; ali tudi to vemo, da se naš pali in potlačeni niirod do svoje prejšnje vrednosti ne more inače dvigniti, kakor da pozabi vse, vse drugo, le svoje
gomljalo kupcev, a letos nij nikogar — tu in tam pride kateri vendar ne kupi dosta. Vedro je po 8 do 9 gl. se pa tudi, ker je za denar Bila, kupi po 6 gld. — Kaj je krivo, da kupčija peša? Nesrečni krah, stanje fabrik itd. Kdaj bo vendar bolje?
Ik MiivinJ«l4<» <loliiM» 23. jan. [Izv. dop.] Kladivo je bilo ,,trudne, pozne ure žeu. — Vse se je zibalo uže v sladkih sanjah in glej od daleč sem slišal otožen moški glas. Vlečem na ušesa in pogledam, z okna v krasno lepo mesečno noč in kaj ^ujem? Znani mozirski ponočni varuh ,,Jokelj" je pel — nemško navadno pesen: „Meino Ilerren und Fravven, last euch sogen, os hot schon z\volfe geschlogen ctc", katero menda vsako uro po noči poje, kakor se mi je pri-povcdavalo. Mozirski psi so se pa kar o njega zaganjali in sam ne vem, kako je bilo, da ga nijso raztrgali, in kako jim je ušel. Jaz menim, da kakor je nepotrebno, da čuvaj — nemško posen trobi kakor je v malem trgu, je tudi toliko psov nepotrebnih kateri vsacega človeka napadajo in vznemirjajo. Človek uže sam ne ve, kako bi se jih branil. V krčmi mi je mož pravil, da se otroci še ne upajo v šolo hoditi, ker vedno tisti sitni čuvaji po trgu gori in doli tekajo in vsacega menj znanega človeka z divjem lajanjem napadajo. Menim, da bi bilo dobro, ko bi jih „decirnirali".
Tedaj to so — poleg v zadnjem dopisu omenjenega — opazke  mirnega opazovalca Končno Vam pa dragi slovenski posestniki in kmetje, ki ste jedro našega naroda, na ka tere se jedino zanaša naša bodočnost v de našnjih dnevih nihilizma in indiferentizma, na srce  polagamo,  da vsaj   vi trdno stojite za narodno reč!   Terjajte povsod neustrašljivo slovenske spise in  odloke.   Vsaj  sami sebe ne zametujmo! — Falango je treba skleniti proti nihilistom! Crni oblaki se bodo trgali, pokazalo se bode sineljajoče nebo nad zemljo
Telegram »Slovenskemu Narodu".
1» Dunaja 25. januarja. Poročila iz Belgrada pripovedujejo, da je polažaj kneza Milana tak, da se ne more obdržati. Srbski narod hoče imeti črnogorskega Nikola za kneza in llusija Nikolo podpira. Karagjorgje-
vie je nemogoč. Akcija Srbije začne marca meseca.
Domače stvari.
— („Slovenske knjižnice") zbirke slovenskih povestij itd. — drugi zvezek, obsegajoč Bret Hartove „Kalifornske povesti", stavi se v četrtej tiskovnej poli in izide v prvej polovici februarja. — Prvi zvezek, nov originalen slovensk roman „Doktor Zober" od Jurčiča dobi se za 60 kr. tudi posamezno v „narodnej tiskarni" naravnost ali po poštnem povzotji.
— (Hubmajer) „Obzoru" od 24. t. m. piše, da vest v „D. Z." nij resnična, da bi se bil on oddaljil od bojišča, ker je samo za dva dni iz tabora odšel zarad organizacije in do-polnenja vstaških čet. „ Dolžnost mi je pred celim svetom izreči — pravi —, da jaz svete stvari za katero sem se posvetil, nečem* pod nikakimi okolnostmi popustiti."
— (Lj ubljanski knezoškot) g. dr. Pogačar se je predvčeranjem iz Dunaja vrnil v Ljubljano.
— (Sokol) je imel v nedeljo do polu dno zopet izreden občni zbor, pri katerem bi se bil imel voliti novi odbor. Došlo je precejšnje število društvenikov a zborovati se nij moglo, ker podpredsednika nij bilo. — Zadnji izredni občni zbor, ki je bil sklican dne 21. dec. 1875 v čitalnici, in kateri je bil jako dobro obiskan, — odpovedal se jo po podpredsedniku.
— (Iz Cerknice) se nam piše: Cerk-ljani napravijo G. februarja predpustno veselico s plesom, pri katerej bode svirala godba pešpolka Sachsen- Meiningen.
— (Iz Krškega mesta) so nam piše 23. t. m.: Denes teden, 30. t. m., v nodeljo napravi krško pevsko društvo besedo na Vidmu v g. Uršičevih prostorih. Pri tej priložnosti se bode vprvič v teh krajih slovensko igralo, ker dramatičen odsek bode spravil na oder veselo igro v 1 dejanji: „Crni Peter." Program je mnogovrsten, ter obsega tudi dva zbora, koja pojejo gospodičine in gospe, katere so pri besedi '.). t. m. prvič nastopile Štiri zbore poje tudi moški zhor. Zraven bo tombola in ples v prav prostomej hiši. Opo zorim č. g. bližnje domoljube na to veselico, opozorujem jih posebno zarad tega, da mladi
ljudje, kateri s tolikim veseljem na delo hite, veselja ne izgubijo, ako vidijo, da se njihova s tolikim trudom osnovana reč ne podpira, opozorujem jih pa tudi zarad tega, ker so čisti zneski namenjeni šoli.
— (Z a p e v c o.) Piše se nam : Pri koncertu v goriškem gledališči 30. dec. 1875, s tako pohvalo propevane pesni se dobe na kamnu tiskane pri g. Ant. Hribarju, učitelju v Gorici in sicer: „Slavčev spev in stepaj1' (uglasbil c. k. učitelj Avg. Leban) po 20 kr. čveterospev (Tenor I. in II., Bas I. in II.); „Domovini" (uglasbil A. Leban) po 10 kr. čveterospev. Kdor vzame 10 čveterospevov, dobi jednoga po vrhu.
Poslano.
Iz Ljut omi r a, 17. jan. n. — Okolica ljutomirska slovi zarad svojega domoljubja. Čudno so tedaj nam dozdeva dopis od 9. Jan., kteri o malem domoljubji narodnjakov duhovensk ega stanu pri nas in okolo nas poroča. Morde dopisniku pojem domoljubja ni jasen ? Zagotoviti in dokazati mu zamoremo, da je našo duhov čustvo prej brez s e b i č n osti več. domoljubja pokazalo, in še kaže, kot on. Domoljubje niso one čr-kice, katero kdo u kaki časnik piše. Domoljubje še ni potezovanje za to al j ono osobo, katera — naj Perun zna — iz kakih namenov naprej tišči. — Domoljubje je značajno prizadevanje, blagor milega nam slovenskega naroda brez sebičnosti pospeševati. — V tem duhovenstvo pri nas in okolo nas ne zaostaja. — Tri nas so se milodari za Ilerce-govince itd. pobirali uže mesca Novembru, pa dozdaj še nikjer nismo čitali imenika daro-vavcev. Alj še morde niso odposlani?
nčdg bolnim moč in zdravje brez leka in i»rez Htroskov po izvrstni
Revalesciere k Barry
30 let nže j<- nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraSconih i o'Tocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v Lolodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-■ ivljenje, zaprtje, preblajenje, nespanje, slabosti, zlato i lo, vodenico, mrzlico, vrtoglavjo, Bilenjo krvi v glavo, vimenje v nšeBih, slabosti in blevanje pri nosečih, o'ožnost, diabet, trganje, shujsanje, biedičico iu pre-
tajenje; poBebno se priporoča za dojenee in je bolje, nigo dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriČe-
*1 zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri-*jvala profesorja. Dr. "VVurzerja, g. F. V. Boneka, pra-
«pa profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, l iruvilnepa svetnika Dr. Angelsteiua, Dr. Shorelanda.
izdaje ne. — Tudi naše obljube nehte dru-zega, kakor da se povrne slava, svoboda in samostalnost Velike Moravske!""
Sedaj se primakne Stanislav bliže k mizi, opre se stoje z desnico na mizo, pogleda pri-sednike mize z mladeniškim, slobodnim očesom in reče:
„Možje Slovaki! Vi odrekate dobi mojej moč, bojite se, da bi no mogel mladenič držati obljubo in prisego svoje, — ali mislite, kakor vam drago! — Mladost more samo sebe, svoje sanje, vse kar je jej milo in drago, cel božji svet žrtvovati in posvetiti svojemu čistemu in vzvišenemu žaru. Starost in moška doba lehko izpelja kar nakani in tako jej zasluga nij ravno velika, ker jej nobene nevarnosti ne prete! Vaše žrtve torej nijso velike. Ali kedar hoče mladost z mnogimi težavami izpeljati, kar izpeljuje doba moška, njene zasluge, njene žrtve so tisočkrat veče od vaših; pa kaj mislite, modri in pametni možje, da ne zaslužuje najvećih žrtev ravno ta stvar da vzdignemo svoj rod in povzdignemo svojo slavo V Je-li res vaša stvar mala in neznatna V
Jaz sem navajen drugače o njej misliti; mislil sem namreč in mislim, da je dvigati narode mej vsemi deli življenja največe, kakor solnce najsijajnije mej vsemi zvezdami neba. Nečete-li vi, da sinovi roda vašega, namenu vašemu največje žrtve žrtvujejo, katerih vi žrtvovati ne morete? Ali so vam duše toliko zavidne, da ne bodo srcu dopustile, da ono samo sebo žrtvuje nakani, katero vi za najsvetijo držite? — ltekli ste, kako bi mogel mladenič brez zavore v vaše društvo stopiti. Ali vedeti morate, da to godi njegovemu mladomu ponosu, da vidi, da je on jeden najboljih, da ve, da so mu koraki ostro odmerjeni. In širi se srce v mladenčevih prsih, žari se mu duša, ko vidi, da je za svoje ideje žrtvoval več kakor kdor koli drugi." —
Preneha in povzdignivši glavo reče z neko
silo:
„Možje Slovaki ! Jaz hočem v vaše društvo stopiti, ako hi se še tako teško zaveriti moral!"
Vse je zamolknolo, a stari Svetoš milo pogleda razvnetega in ponosnega sina.
Jurij Trenčinski pomeri zopet svoje prijate ljo, kateri ne vedo, na katero stran bi stopili. Nazadnje vpraša on sam mirno in tiho:
„Veš-li moj sin, da so zakoni bratov slovenskih ostri in teški in da se najmanji prestopek s smrtjo kaznuje?
„„Vem!"u odgovori Stanislav.
„Veš-li, vpraša zopet Trenčinski, da tisti kdor hoče biti naš član, ne sme misliti niti želeti nič druzega, kakor da se naš narod osvobodi?" —
,4, Vem!«"
„Veš-li, da mora vsak od nas odmreti svetu in vsako hrepenenje svojega srca zar dušiti ? da je ljubezen mladenčeva v naših očeh greh ? da morajo biti prsi njegove trd kamen proti zamaniljivim krasotam ženskim? da nikog ar od nas ne sme niti mati, niti oče niti žeua, niti ljuba, niti nič na svetu vezati, kakor da je vsak čas pripravljen umreti in zaglaviti za svoje namene?"
„„Vein!u" reče mladenič ravno tako smelo
in OStrO. (Dalje prih.)
Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-Biiart, .Si ur k i/.c de Brchau a mno^u druzih mirni r mi osob, ie razpošiljava na poHebno zahtevanje zastonj Kratki irhai iz 30.00« sprirevalov.
Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja,
Bonn, 10. jul. L8&t
Kevaleacieie Du Barry v mnogih slučajh n» gradi vsiv zdravilu. Posebno koristna je pri dri »ti « griži, dalje pri etaalnih in ohistuib boleznih a t d pri 11 "in, ;>i-i mikh<J1 jivt-m h holebiu-m drhtenji » »l'hIiii cevi, zaprtji, pri bolelinem bedenji v obistil ia mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje ii in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prs aih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (I* S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in čle> muogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Revalesciere j"e ozdravila večletn i   nevarnostne  prikazni, trebušnih bolezni, zaprtj*,
bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gled«1 *Atjga zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočan. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. An gel s teina.
Berolin, 6. maja 185«. Ponavljaje izrekam gledč Kev;desciere du Barrv v s »transku, najbolje spričevalo.
Dr. An gel ste in, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo Št 76.921. Obergimpern, (Radensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uie bolehal 8 tednov za strat ni mi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti ni mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Rocho mr Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnen.
I strašnih želodčnih in čntnicnih boleznij, katere ao 'ur deset let u urilo.
(Gospa) Armanda Prevost, posestnica.
V plutu Hm pofiml) po pol funta 1 gold. 50 kr., I mi S <oid. 50 kr., 2 :unta 4 gold. 50 kr., 5 rua-tov 10 go'd.. 12 fantov ,,0 gold., 24 rnntov 3*i trold. sovale;ci«re-BUe.r:jf>-,n  v pu£ic*h  in tabletah ca
2 a« 1 *old. 50 kr., 94 tSI 2 gold. f0 43 i. .., 4 ;oIa. '^Okr., v pral;u %a 120 ta* i0 Prodaje: Du ^arry & Comp, na tn >.yt, W»)I.*l«oiL~ i/ev. F, ks.l.or v vat n SMiatfb pri dobrih Ickitrjih m špecerijskih trgovcih   tndi razpošilja dn-
•siriru hita na -vse J»r e 0© iiofinib i*k><tnioah ali p-vnetji!. V Ljubljani - .hr, J. Svoboda,. ■ ekar pri „zlatem orlu", * Iteki pri lekarju J. Pio-damu, v Celovca pri lekttrju Bi r n j ach erj u, 7 Spljetu pri lekarju Aljiuoviću, v Trstu pri lekarju Jakobu Serr»vaIlo pri Urogeristu P. lio cea iu J. Hirschn, v Zadru pri And r o vicu. (309)
0 5'
»
1 P 3-1 M>
H i =
1 8 cd
t2. B W as
M <• rr P W 5' W "o
pa
rt re1
S'O O 5'
pil v i.a 1 3.3
s & i - i »
C*5M i b.
rt v^.    c u? — '— S
B 1 B'lrsrg I 3
erg„f MF * *
r-c »i si
7T
T
y o d • s! * £ -. P
. * 1
rt ZTa
c r n
i
(3 "-j
p* & m
1 2.
g p ;
f3 H 5
•t
IO tO tO tO
—3 OJ
H- O«
-i O
C" 00
^1 CJi OS cj3
& 2. o 2
•5--iT. r-
:e 3
•s o
< <j rt
™ 2
^ m » —
,H     o ^ .j
3 o c
A g,
a. ~"
ta
&»
cr o
p
01
ff,  *■ m i -JtOfA
u>^»oo I Si O o
V najem se da
1111 več let lii&u. v jedno nad
atropje, potem gospodarsko poslopje, in ako kdo želi tudi vrt in drugo zemljišču. Poslopje Btoji blizu farue corkve poleg okrajno ceste, ter jo zaradi tega jako prilično za mesarijo, krčmo in drugo jednako kupčijo.
Več se izve ustnn ali pismeno pod naslovom: n. Kojutk Itukot l<\ pošta lirattlovče. (23—1)
iw- Dobrodelni tasar!
Pod tem nas!ovom
Prve dunajske fabrike za perilo
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
rrve aunajsKe TaoriKe za penio |~f
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ za dobrodelne namene pred kratkom otvorjon bazar vzbudil je občudovanje v naj-
Srajca za dame
namesto gl. 2, le gl. 1.
oddaljenejših krajih monarhije zaradi
v istini cene razprodaje
gotovo izvrstnega
gerila za gospode, gospe in otroke,
platna in prtov za mize itd.;
zaradi večstranskih naročil, sklenila je fabrika neko večjo prodano tkalnico pridobiti ai po prav ugodnimi pogoji, tor jej mogočo, v prihodnje sledeče cone ■■ na polovico lzdclalnc cene
nastaviti.
ISTstaso-esto d-^ra* samo jed.e:n. goldinar!
prej sedaj
Srajca za gospode
namesto gl. 2, le gl. 1.
12 ang. batistnih robcev z barvanim robom obrobljene ......
1 shirting-srajca za gospode z gladkimi ali
nabranimi prsi . 1 stanovitno barvana srajca s porkala, najnovejše Šege . 1 angl. trikot-jopica ali hlače bela in barvasta G elegantnih batistnih robcev z barvanim
robom obrobljene   .      . # . G trojnih zavratnikov, najnovejše oblike 1 prepletena srajca za dame z najboljšega
shirtinga......
1 elegantne hlače za dame z robnim liapom 1 fini ponoćni korset najboljše bire s shir-
ting-robcem......
6 finih platnenih robcev, garantirane, da so iz pravega platna .... 1 platnene spodnje hlače za gospode 1 fina barvasta kreton-srajca, garantirana za pravobarveno ..... 1 bela srajca za gospode z gladkimi trojnimi
prsi.......
1 bogato olišpana srajca za dame najboljšo
vrsto .......
1 fino štikane hlače za dame prav o egantno
narejene......
1 shirting spodnja kikla za damo najboljšo naprave ......
1 spodnje hlače za gospodo iz pravega rum*
burgskega platna . 1 angl, ekstord-srajca najnovejše šego, garantirana za pravo . 1 srajca za gospode iz pravega rumburg-
skega platna z lepo nabranimi prsi 1 fino Aiikana srajca za bal, ročna štikarija, najnovejše šege
gt.	2,	gl. L-	
n	'2,	n	1.—
It	2,	11	1.—
h	2,	»	I.—
	2,		1,-
fl	'A,	n	1.—
n	Q •|	1»	1,—
n	2,	n	1.-
n	2,	*	1.—
	2,		1.-
tt	•> —1		1 —
n	8,	11	1.50
n	8,	•	1.50
n	8,	n	1.50
91	8,	rt	1.50
fl	8,	n	1.50
n	8,	TI	1.50
n	4,	n	2.—
n	4,	n	2.—
it	4,	n	2_
prej
6 parov finih angleških manšet modernejše
facone....... gl. 4, gl. 2._
1 fino štikana Brajca za damo z najlepšo upravo „ 4,  „ 2.—
1 eleg. francoski korset z lepo štikarijo    .   „ 4,  n 2._
1 fina spodnja kikla za damoz izvrstnim lišpom „ i, _ 2.— 1   hlače za dame iz najboljšega  vrvčastega barhenta,
gladko in lepo okinčane gld. 1, 1.25, 1.50. 1 kikla iz najboljšega vrvčastega barhenta, gladko in lepo-
olišpana, gld. 1.80, 2 in 2.50. 1 korset iz barhenta, najboljši vrvčasti barhent, gladek in
lepo olišpan, gld. 1.25, 1.50 in 2, 1 srajca za gospode rumburgskega platna, gladka ali gu-
bana, najfinejša gld. 2.50, 3, 3.50 in 4. 1 srajca za gospode rumburgskega platna, fantazijna in
štikana, najfinejša gld. 3.50, 4, 4.50 in 6. 1 srajca za dame iz pravega platna, gladka in fantazijna^
najfinejši gld. 1 50, 2, 2.50 in 3. 1 srajca za dame iz pravega platna, štikana, najfinejši
gld. * 50. 8, 3.50 in 4. 1 kos 30 vatlov vrvčastega barhenta, najfinejši gld. 7.50.
8, 9, 10 in 11. 6 kosov */« šir. rjuhe brez šiva gld. U in 10. G kosov HU sir. rjuhe brez šiva, pravo platno, najfinejša
gld 14.50, 15.50 in 16.50. za G osob prtice na mizo iz dvojtkanino in damasta eld. 3.
3.f,0, 4, 4.50 in 5. za 12 osob prtite na mizo iz dvojtkanine in damasta
gld. 8.50, 10, 11, 12 in 14. 1 kos 30 vatlov % šir. domačega platna gl. 6.50, 7.50 in 8. 1 kos 46 vatlov      šir. kreas platna gl. 16, 17, 18 in 18.50. 1 kos 50 vatlov bU sir. irlendskega in holendskega platna
gld. 20, ^2, 23, 25 in 26. 1 kos 54 vatlov 5/« Šir. rumburgskega platna irid. 24. 25.. 26, 28. 30, 32 in 36.
Naslov:
12 komadov brisavk iz dvojtkanine in damasta gld. 3.25, 3.75, 4.50, 5, 5.50 in 6.
IVv« dunajska fabrika za perilo, II11 nuj. HiHiicrliofgassc 4, Dunaj*
Naročila proti pošiljanji noVCfV ali pa proti poštnem pvdrzitji. IBI^I (16- 2)
i*
o
rt
0 O) g tej O
1 g:
1^0) ii
rt rt> a
c*- k' BPJ
en a< 3 S.
—-.
■a °
CD <
mC -s
|VJ
cp Q< zj. o
ta
i-as
P   a  R Si"
CD ^a-0
cz- ^ a
c P
te s*
i sil
i ° &
^ o S-cr- S" < Si tr
a K'
~ B
h- S
? 5*
° C ^^čS.
P*     B <=r. 05
H- (C -    © ^
»•        B is
?r —
.-•rt ~ a_
o*
3- s ? &
3*3
Ini
«      O O
•e ° n a
o S.    B So cr
H c
ćr o, <j <r'
le i
rs. ^
S <4
B  u, B
?r « rt SI, *~ "
M
g  n  $ N<
2 I tt 5° b ■« t ta
(t ^ C r , rt OD
C 5' 3.
ON
B wj
5 -9
2L    ?r" 2. B
1 *--   i_i ■
*1 L)"L) rt« B os *i |-t C .<*
B41.K:
» c 55« ° s
2 S ~ rt B a     ET i—
CD
tn
o
e-h
I
?r-- EL • • »xi S
r*5 P
R CD 05
sr ^ rt
s< S.
<*0 §,crr-
1 rt
?5 b o
0D
^ 2"C> &. CQ V. — = N o
=u      E^ 3 N
m >—   p o
if B B e
Pfl B" H
% B 'S & p
J" H3       — tt
cr. gj cs
i 8
F = S' 55" H «5.2' rc rs - ' >a B        ?r fi
g 2.2 c t—■
PSI a^rigrelo-a."
v LJubijani.
•itj'p'zLKj .mvi;ii.i.ipriii
Uj   01I[l!.l)9JU   MH.i.HmI   V.7.   ! AOSVtl
'jj'ut>'i7'/|.i«i-oiui:s uz in:.n;tl\"
s Wi
a n
.ct> B
(S
c^:<—■ cd
h !£ ^ '/. U £13
o g &
. C n .CD
p
1=5
Izdatelj in urednik J osip J u r č i č.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
3-