"3t. 6. V Gorici, v torek dne 21. januvarjn 1902. Letnik IV. l/.h;i.j;i vsiik torrk in solxdo v li'ilnii ol) II. 11ii j)r<•l in ali boče koga prepričati. da je dovolj, ako se v tern društvu poje in godo, ako se v njem podučuJH v petju in glasbi, da je po- tem že tudi idealno narodno delo, kar izvr^uje to društvo? Ne bodite tako na- ivni ali zvijač-ni ! Že postanek tega društva je pokazal, da bode to društvo le izvr- ševalo nalogo narodne zdražbe. v kolikor je ne moreta izvrsevati pobra- tima, v katerima se kuha noč in dan p e n e č e s o v r a s t v o do vsega, kar ne poklada tilnika pod njihovo brezob- zirno stopalo. ..Pevsko in glasbeno" dru- štvo ni bilo ustanovljeno a plemenitirn namenom, da vzgaja dušo našega naroda za blago narodno zavest in za poveliče- vanje Oiste narodne ideje, ker to društvo je s t r a n k a n k a r s k o dru^'vo, isto je kulminacija onega prizadevanja na Go- riskern, ki meri na to, da popoluorna razdvoji naše ljudstvo. katero bi moralo biti zjedinjiMio baš in največ na i d e- a I n e m narodnem delu. Že dejstvo, da je dr. Tunia s tem društvom hotol izpod- rezati ziwc nasi slovenski „Čitalnici". odtegnivši jej pevske moči, priča dovolj o n e p I e in e n i t i nanieri njegovi. Jt'd- nako je z vsem nastopanjem tega dru- štva. Kar na vrat na nos se je ustano- vilo to drušlvo pred volitvami v deželni zbor. Namen je bil očiten. Društvo naj bi bilo prirejalo po okolici pevske izleto in veselice, da bi s petjem privabilo k sebi občinstvo. Te prilike naj bi se po- rabilo, da bi se od strani pojočih ali tudi pevce spremljajocih „naprednih po- litikov'1 polnilo občinstvu usesa z agita- cijo za „napredno" stvar. Saj je znano. da so večina clanov tega društva, znani kot sovražni „napredni" petelini. Vse to se j# tudi pridno dogajalo pred volitvami in za časa volitev. Petje je bilo pri teh nastopih postranskega pomena in je bilo le aredstvo v dosego jflar- nega namena,— političnegn huj- skanja. Mesto, da bi se bilo s petjem poslušalce osrečevalo in "adovoljevalo, sledilo jö petju le razburjenje. Ka- Kor hitro pa služi petje in godba d r u g i m očitnim svrham, izgubi svoj naravni car, svojo moč in svoj pravi učinek in neha biti to, kar bi moralo biti: vzgojevalno in idealno narodno delo. In to je, kar smo že večkrat trdili o napominanem Tumovem družtvu. To družtvo služilo bi naj njegovi politiki tako, kakor služijo n. pr. — pesmi nemäkega prvaka Schillerja za reklamo znanemu židovskemu fabri- kantu cevljev Alfredu Fränklu v Möd- lingu. In kakor skruni ta žid muzo Schil- lerjevo za svojo nizkotno Oevljarsko re- klamo po časnikih s tem, da pretvarja citate teh pesmi za priporocilo njegovih tovarniških izdelkov, za jednako skrunenje slovenske pesmi smatramo Tumovo „pevsko in glasbeno" drudtvo v nje- gove politic ne svrhe. Naj se „Soča' ne dela ogor<*eno, kakor da mi nočemo vedeti o kakem narodnem delu pevskih društev ! To ogor- čenje v „Soči" je le komedijaäko, ker je do pičice vse d o k a z a n o, kar smo rekli o tem druitvu. Mi druJtvu k o t t a k e in u ne zdiino. — kakor nam pod- tika „Soča': — smrt' želirno pa da čim prej o(inirj(; kot !»t ran karsko-po- litic n o drustvo ter da postane to, kar bi moralo biti, narnrec: saino pevsko ill glas b (i n o društvo. Dokler [ia to ni, tako dolgo bodemo tudi srnatrali za svojo narodno dolžnost, da odsvetujerno vsa- komur. to društvo podpirati grnotno, pa bodisi prostovoljno ali neprostovoljno. Pridüjo naj zopet časi in po teh vroče hrepwnimo, ko bode naša sloven- ska muLa petja in glasbe zares služila jediiio le plemenitim svrharn idealnega naroduega dela ! To naj uvažujejo tudi ljudje okoli ,.Soce" pa -- dosti. Dr. Tunia in posostniki. Marsikateri nasih posestnikov se je udele/.eval shodov in shodiC-ev. na kate- fill je iz Kranjske došli ..odre.senik" pro- dajal svojo modrost in prorokoval. da bode naš poscstnik kmalu re.šen vseh nadlog in tc/av. kajti zlata doba da se mu bliža hitriini koraki. Kar pijane ve- selja in upaiija vračale so se bore du- sice teb posestnikov od shodov domov. in kalco ganljivo je bilo poslušati. ko so ti duševni revčki in ,.napredni" zape- ljancki kričali po vaseh: „Doli s l'arji ! Doli s klerikalci, zatiratelji ljudstva! Ži- vio naši napredni kmeeki poslanci, živio Tu!i:a!"' Tega klicanja ni bilo ni konca ni kraja. In kako tudi? Saj so prilmjali s shodov, kjer se jim je polnilo glavo in sree s cvetkaini ,.napredno" omike in se jim je mesalo možgane z opojnimi ob- Ijubami, o kakoršnih sanii nikdar sanjali niso. — Seveda. na Uih shodih. kjer je dr. Tunia kazal odprta nebesa našim posest- nikom. ni bilo nikogar, ki bi bil imel pogum ga vprašati: koliko je že storil takih obljub, a koliko jili je zares izpol- nil? To bi bil zares krasen odgovor, ka- kor^nega bi bil moral dati dr. Tuma. Nu, ta odgovor damo tudi lahko mi : obljub zares je bilo velik košiček, dejanj pa manj ko trikrat nič. Ali kaj se hoee: saiesiti se pred svetom je pač dovoljeno vsakomur in dovoljeno je bilo to tudi dr. Tumovemu tovarišu, ki je ho- tel tudi sa KraSevee postati nekak ,.reši- telj", pa se ni spomnil, da ni niti vo- lilee. Tod a dalje! Po tolikem govorjenju in po tolikih obljubah je vredno, da si rnalo od bliže ogledamo dr. Tunio, da ne bi kdo zopet mislil, da se mu hoce delati krivico. Po- glejmo, käko jf> bilo njegovo delo v bla- gor nas posestnikov, to pa zato, da bo- demo mogli razlocevati zrne njegovih del od plev njegovih obljub. Kakor zuano, je ta naš „prijalelj in odrešenik1' v deželnem zboru mnogo govoril. Ali — — za n a ž o korist nik- dar, paO pa v nažo žkodo! A da bi zakril praznoto svojega govorjonja v zbornici ter svel premotil in nalovil nekaj slepih ka- linov, pričel jegovoriti skozi okno o nasi beüi in revi, o potrebi nujne po;noli itd., pri tem pa nekako s prstom ka2ati na naše prave dobrotnike kakor na dobrotnike naše. Seveda, tako kažoe na nasprotnike nase, bil je nekako podoben tistemu pre- kanjenemu mestnemu uzmovicu, ki je tekel in kričal: Držite tatu! samo da je v tem odnesel grešno svojo kožo. Kdo izmed Vas, kmečki trpini, narn- rec ne ve, koliko škode ima naša dežela glede pobiranja užitnine? Kako se je v tem vj)raAanje obnaAal ta na^ kranjski mesija in njegov krepo^tni pobratim se svojo „kmetom prijazno*' „Sočo%>, to je pač znano vsakomur. In daljf ! Poglejmo rnalo v dezelno- zborske zapisnike. — evo ti vraga ! Tu stoji črno na heiem, da so italijannki poslanci stavili predlog glede občinskih taks, rned katerimi so tudi takse za po- kopavanje mrlicev. Da so itul. poslanci stavili tak predlog. jn to od njihove strani popolnoma umevno. v prvi vrsti zato, ker se bode s takimi taksami najbolje okoristilo gori^ko mesto. a je Italijanom naša beda pač deveta briga. Znano je nam vsim, da morajo nasi bolniki. ako so prisiljeni iti v bolnišnico, posluževati ^e le goriške boinišnice. kajti v sloven- skein delu naše dežele ni nobene bolniš- nice. dočim imajo Furlani dve. Goriške bolnišnice so torej napolnjene večinoma z našimi bolniki, od kalerih bode treba, ako uinrjejo v mestu, plačati inestu gori- škemu pokopališčne takse. V me.stu je tudi vsa naša srenješolska mladina in v mestu je tudi velik del nižjih slojev na- špga ljudstva. ki je, zapustivši rod no vas, šlo v mesto za zaslužkom. Kdor bi hold pogledati. kje je imela večina ^oriških mrtvih svojo domovinsko pristojnost, bi videl, da je bila dorna iz sloven>kih kra- jev. — Ker pa bodo naša županstva vsled uvedenja teh taks obremenjena z novimi slroski. a Lalioin pride s tem növ ogronien dobiček. bi torej noben slov. poslanec, ki ljubi svoj bedni rod, ne mogel glasovati z Itaiijani za dctični predlog. In vendar je imela naša poslanska desetorica med seboj moža, ki seje p o t e g o v a 1 in g 1 a s o v a I z a k o- r i s t i 11 a 1 i j a n o v, n a š k o d o S 1 o- v e n s k i h k m e č k i h t r p i n o v!! Toda kaj hočemo, po najnoveji pobratimiji in da bi se prikupil Italijanom v dosego osehnih namenov, pokazal je, da so mu ljubsi ti njegovi osebni nameni, nego naš bedni rod. Ali bodi tega dovolj in jadrajmo dalje! Oglejmo si druge predloge, oglejmo si — deželne doklade. Tu vidimo da je bila določena doklada na zemljižčni davek s 15 od sto, na državno užitnino od mošta in vina 80 od sto. In kdo je bil zopet p r o t i tej za ubogega, v nepopisnih revah hirajočega kmeta tako ugodni razdelitvi deželnih naklad? Kdo je bil oni. ki je hotei, naj se deželne doklade na zemljiški davek povišajo, naj se kmeta trpina, ker mu že ni mogoče, — da govorimo z dr. Tumo — več pomagati, že bolj obloži, a deželne doklade na užitnino pa zniža? Ali iii bil to zopet naš znani iz Kranjskega k nam došli mesija? Toda — ni äe konec. Poglejmo, kdo je oni, ki je predla- gal, naj se da ma lim obrtnikom in tr- govcein 4-0.000 K deželne podpore. Evo ti vraniču! To je zopet naä dobri kranj- ski resitelj! Mi kmečki posestniki gotovo nismo nasprotniki obrtnikov in trgovcev in želimo tudi njim, da bi se jim dobro godilo, ali znano nam je. da povprecno vendarle bolje stoje od kmeta, vsaj so- diti po tem, da se n. pr. ob nedeljah po krcnuih vidi vet* obrtnikov in trgovcev nego pa kmetov. Ali kakor rečeno, naj se dobro godi tudi njim, ali nikakor pa ne gre, da bi se vsa bremena valila le na kmeta, ob enern pa bi se mu odre- kala vsaka pomoč. Oudni nazori to! Po D o p i s i. mnenju na5«%ga „spasitelja" bi mornli put- revnejši skrbeti za premožnejše. Lepa logika! — No in eele polo. Zatorej samo »e sledeče za za- ključek. Kdo izmed nas kmeekih trpinov se ne spominja, kako so za easa zadnjib volitev naši „napredni" pijonirji tekali oil hiše do hise po naSih vaseh ? To so vain bili „imenitni1* gospodje, ki drugače ne pogiedajo kmeta. In ta öas so prijazno govorili z nami in za- bajali v naše zakajene bajte. Kako so nas lepo prosili in pri — repi in zelju rotili, da držimo 7. njimi in volinio na ,,napredno>% stran. Poglavitni med temi „pijonirji" so bili seveda učitelji! — In zakaj vse to? Zakaj tako navdušenjo in toliko sladkih besedij in praznih poti drugaee tako ponosne gospode? Ali ni bilo vse to zaradi — ljubega krubka, za- radi povižanja njihovib plae, kar jim je l bil napredni goriški generalžtah vže ob- Ijubil — tako vsaj je eden naših na- prednih pripovedoval — ne menee so za našo i'üvo in bedo! A kdor bi iz vsega tu navedenega še ne spoznal naših „naprednih" prija- teljev, naj le vzame tü in tarn v roko „za kmeta vneto1' „Soeo" in krnaiu vidi, kaj imamo prieakovati od njenih prista- šev. Tu se čita, kako se naši ..napredni" pole in potegujejo za mizarske, eevljarske, ; krcmarske in vse mogoöe take zadruge. j A za nas iščeš tu besede zainan; tu ga ; ni spodbudila za kako potrebno kmečko | zadrugo ali kmeeko posojiinieo. Pat- pa i se pripeti, da „Soča" udari katerikrat po na.s. Ali seveda! Njih glavni patron je izrekel, da kmetu ni vet* pomagati in po tern izreku, se ravnajo vsi. Zdaj bi lahko naredili piko, — pa nam pride na niisel še jedna dobra. V ,,kmeekr „Soči" se čita, kako dobro bi bilo, da bi se našim gostilničarjem in krčmarjem prizaneslo s — linančno kon- trolo in to „zaradi velikih sitnosti" in drugih takih stvari. Glej, glej! „Sitnosti*' krčmarjev s financo pač vidijo ti do- brotljivci, ne vidijo pa vednib sitnosti, katere irna s tinančno stražo krnet, ako hoče le za se sežgati par litrov žganja. In glej euda! Mej tern, ko se posteni I'rneeki trpini finančnega nadzorstva prav nic ne bojimo, se pa naSi junaški napredni krCvnarji kar tresejo pred njo. Saj bi morali vedeti, da ce nimajo no- bene „kontrabande", se jim tudi liuance ni treba bati. In take vrste ljudje naj bi bili naSi rešitelji ? Briski poaestnik. Z dežele. — Učiteljstvo vedno kriei le po zboljsanju plac in rekel bi, da jim je to prva in največja naloga, katero imajo rešiti. Toda če opazujemo njibovo gibanje v to svrho, vidimo, da si sami sebi najbolj nasprotujejo. Moder človek se poslužuje v dosego svojega namena primernih sredstev, učitelji pa delajo ravno nasprotno. Človek res ne ve, ali je pri ten ljudeh vse v redu v „gorenjem nadstropju*'? Dokazi: 1. Oni se družijo in podpirajo osebe, časnike in stranke, ki so jim naj- bolj nasprotni, kakor Gabršček, Tuma, „Soča-1, „napredna" stranka. — Kdo je kedaj nesramnejše pobijal učit. zahteve od „Soče"? Kdaj ae je Tuma oglasil za uciteljslvo v dež. zboru ali v dež. š. svetu? Interpelacij je podal mnogo in še vee predlogov, ali v prilog učiteljstva nič ! In še več! Ali ni baž on največ kriv s svojo zahrbtno politiko, da ni irnela abstinenca zaželjenega uspeha, kar bi bilo največ in skoraj izključljivo v prilog učiteljstva? In ko se je nameravalo sprejeti užitnino v dež. upravo, ali ni ravno „napredna" s Tumom na čelu pokopala tega načrta, ki bi, izveden, koristil naj- več učiteljstvu! 2. Ueiteljstvo deluje z vsemi silami in sredstvi proti onim možem, ki so mu po ra/.merah vsaj doloma pomagali iz najvteje rovsV-ine. To pa ni bilo lahko, stalo je inno.no truda in prizadevanja v Goriei, v Trstu in na lHinaju. da so pri- volili lažki poslanci. In še v pmlzadnjem zasedanju je podal poslaiuv g. Berime predlog za državno podporo v prilog učiteljstvu — kaj pa Tuma & G.V In vendar jo delovalo učiteljstvo proti pr- vemu in za druzega. Kdo naj razume te Ijudi? Kdo naj še kaj stori za nje. ko ga tim bolj sovražijo in napadajo, cim vet* za nje stori. Oj (i grJa nehva- ležnost! Prav je imel oni gospod, ki je de- jal: „Šibo, Sibo, potnn bi pri^li že k pameti". Z lU'zelt». — GoriAka uma/.anka ali ,.S(»catl se poslužuje najnesrainnejših sredstev. satno da bi ugonobila osebe, ki so najbolj na poti njenej izdajalskej in naš narod vniuujočej politiki. Jako se motijo ti slov. janičarji. ako niislijo do- seči po tej poti svoj nainen. Saj je ravno njih nesramna pisava najvec ljudem od- prla ot-i. da so se s studom obrnili od tako propalih Ijudi. Poprej je blatila C-Hst. duhovšt-ino. kolikor je bilo le v njenej moei, sedaj pa se zaletuje v one lajike, ki so ji obrnili hrbet in ki obso- jnjo tnko nedostojno in pohujšljivo orožje, ki naše Ijudstvo moralno ubija. Ko no more temu ali onemu rodo- ljubu drugače do živega, poslužuje se pa ,.sramotne>l hise, češ, s tem bodo zadeti v živo! Motite se ! „Man merkt die Ab- sichl1". pravi Nemec, „und wird nicht verstimmt". Sramota pa za stranko, ki nima poštenejšega oiožja od ,.srainotne-' hise! Hudomušneži se pa povprašujejo, ali je morda postala jezicna Pepa „mati" v onem zavodu, ki pošilja obvestila v ,.Goriško tiskarno"? Ali je pa morda prešla tudi ona obrt vsled ,,naprednega-l programa v ,.napredne" roke? Jt-li morda zloglasni „buija" tajnilc v onem zavodu? Tudi to bi bil napredek za na.se tumaste ,.na- prednjake". Iz Bra nice 8. junuarja 1902. — Popravek rosnici na Ijtibo. — Podpisani predsednik cerkveno skladovnega odbora izjavljam glede na dopi.s v „Primorcu" z dne 3. januarja t. I. št. 1. sledet-e: Ni res, da je računil naž g. kural znanemu ženinu Fr. U. od Kobolov 14 kron za same oklice, marveč resnica je ta le, da je vsled dolocenih štolnih pri- stojbin? ktere si je sama naložila naša nova duhovnija z due 10. junija 1870, in ktere je potrdilo tudi knezonadsko- lijstvo z dne 1. julija 1870. žtev. \)H7, še premalo doticneinu ženinu zaračunil, namreč manj 2 K 00 h. G. kurat je ra- cunil za se le 10 K, mesto 12 K 60 h. kakor stoji v prislojbin.ski I is tin i, ktere izvirnik imam juz v lokah. \' tej stoji med drugimi štolniini pristojbinami pod st. 3 ta le odslavek: Za vsalc krstni list, samski list, oklicni list, poročni ali mr- tvaški list, in to za vsauega posebej, — kolek pa irna prinesti slranka sama, — 2 gld. 10 kr. ali 4 K 20 h. Ker je o tej priliki moral izdati g. kurat onemu Že- ninu: krstni, samski in oklicni list, t. j. troje listin, vsako na posebni poli in ko- lekovano, kakor to zahteva cerkveno pravo, bi bil on moral vsled gor ome- njenega Slolnega reda, ki je od zastop- nikov te duhovne občine podpisan, ra- čuniti ženinu Fr. U. 4 K 20 h X 3 = 12 K 60 h, a je v istini računil le 10 K; torr.j manj 2 K 60 h; ostale 3 K (ne 4 K) so bile plačane za 3 koleke po 1 K, ktere mora stranka sama placati. — Kdor tega ne verjame, naj pride k meni pogledat izvirno pismo. Dalje ne pustimo, da bi nam tako dobrotljivega in silno požrlvovalnega kurata zlobno suinničili v „Primorcu" in „Sočr' taki nepridneži, ki so prišli že večkrat v neprijetno do- tiko s kazenskimi zakoni in so že gledali skoz železno omrežje božje solnce. Vsi pošteni Braničarji smo zelo bvaležni našernu g. kuratu za veliko po- žrtvovalnost in lepe nauke, ki nam jih daje v cerkvi in drugoi.1 in smo z iijim ill njt'govim vetieujein popolnoma zatlo- dovoljni, tako da onih par obrekovalcev v rosnici nisi» nlli vredni njemu covljev likati! V B ra n ii: i, dne 8. jan. 1902. Za cerkveni skladovni odbor Kr. Stein- berg er s. r. |)r(Hisednik, v imenu vseh poäteuib duhovljanov braniäkih. Iz Koiniiii. — Pri nas v Komnn imamo dve bralni druStvi: eno gosposko in eno bolj priprosto, t. j. pevsko bralno drustvo „Lira"4, Taka bralna druStva imajo tudi drugod po Krasu. Ako pa pogledamo tudi v najbolj napredne kraje naAega Krasa, vidimo v teh bralnih drustvih tudi „Gorico"; ie uelo v Avberju, kjer je bil položen, sicer jako šepav teniclj — dr. Treotovi kandidaturi, še ciMo tain imajo v bralnem drustvu list „Gorico". Ali le v Komnu ga ni! To nase bralno druslvo „Lira1' menjava večkrat svoj sedež. Zdaj se je naselilo prav pred cerkev. To pa ino- rebiti zato. da so nasi inladi „napred- njaki" lahko pri sv. 'nasi, ne da bi jim bilo troba biti v cerkvi. V društvu ci- tajo .,Sočo-;, ki je vetlno polna du- hovnikov in to jim je za nekako ..nadomestilo" cerkve, kjer je navadno le en sam duhovnik.... Na.se županstvo je oddalo veliko občinsko pisarno začasno c. kr. okraj. šolskemu svetu v najem za solo. Zaio se obcinska pisarna nahaja zdaj v majhni celici. v kaleri je za silo prostora za žu- pana, lajnika, slugo in par strank. Zato ni čudo, da je šlo lako počasi z občin- skimi računi, katere se je sklepalo po novih predpisih, kajti stare je deželni računar zavrgel. Ker je pa komenska obcina dokaj obsirna, pride v oboinski urad po svo- jem opravilu vedno več strank in ker je. kakor receno soba občinske pisarne tako majhna, morajo ljudje čakati zuuaj. Toda ljudem je odpomagano s tem, da so vrata „Čilalnice", nahajajoče se ravno nasproti obcinskega urada, vedno — odprta in se stranke smejo poslužiti za čakanje čitalnične bralne sobe. Tukaj se smejo vsesti k casopisom in citati. Ali bi ne bilo torej pametno, da bi se med časo- pisi komenske „Gitalnic»;'" nahajala tudi ..Gorica'' in ne samo ,.napredni'' caso- pisi? Saj bi moral človek sicer misliti, da so naši „naprednjaki" vse to n a- I a š č lako u k r e n i 1 i, d a s e I e v e č I1 a š e g a I j u d s t v a p o h u j a a s 6 i- t a n j e m n a p r e d n i h I i s t o v, saj je znano, da so med temi čitajočimi tudi nepokvarjena dekleta ter da zahaja notri celo šolska inladi na. V Koinen pridejo v občinski urad tudi ljudje iz druzih kra- jev. Par dni pred volitvijo poslancev v Sežani se je n. pr. mladi gabroviški župan spomnil, da je skrajni čas, da napravi proračun za I. 1902. Ker pa ni imel zato potrebnih liskovin, je prišel ponje v Komen. Tisti hip pa je bila ob- cinska pisarna polna domačih l.judij in župan je sedel v „Oitalnico", dokler da odpravijo v uradu domačini. Soveda je v „Čitalnici11 ei Lai „Sočo", katera je tisti čas prinašala znane lepe nauke za vo- litve. In ros mladi Gabroviški župan se je zaljubil v tiste tri sodčke (000) brez obrockov in je potein kot naš volilni mož volil v Sežani po „naprednem" geslu, čeravno je prej zatrjeval, da bode volil vsaj dr. Abrama. A v naši „Čital- nici" smo videli tudi sivega 80-letnega starcka Jerneja Bandla. Ta mož je dobro znan po vsih uradih. Vdeleži se vsake naše očinske ceje, 6e je lopo vreme. — Skoro vsaki dan obišče tudi naze c. kr. uradnike, katerim pove marsikako lepo v brk, kar mu je kot 80 letnemu seveda dovoljeno, ker ga šeit,i irnuniteta starosti. Ta možje nekaka prispodoba tistib ljudij, kaleri so „neüotakljivi" po — paragra- lih in torej iahko zmorjajo in zabavljajo kolikor hočejo. Vendar imajo Bandla naši uradniki radi in če ga en dan po- grežajo, že pražajo, ako je že živ. Dne f). t. m. po sv. maši je mož omedlel pred cerkvijo. Že -se je mislilo, da lio kaj bu.jega, — toda 0. t. rn. smo ga videli že v oboinski seji. Po dokon- čani seji je pa sredi trga na glas za- kiičal: S r a m o l a z a K o in e n, »I a n i in a v b r a ! n e m druälvu „G o- r i e e" ! Iz Svotaga. — 0 milodarih za sli- kanje na.še starinske cerkve mi ,je na- daljc poročali, da sta v ta namen da- rovala se in sicer gospod Ignaoij Kol- n i k. (.*. kr. notar v Komnu f> K in cast. gosjt. Janez L u k e l i 0 dekan v Komnu 10 K Kakor je „Gorica" svoječasno po- rorala. se jc c(mI<(»v v Svetem popraviln iz clr/avne podpon» kot starinska cerkev. Pri lcj priliki je «jospudarski svet ukre- nil, ila pusti cerkev preslikati s pomočjo nabranih milodarov. To delo je gospo- daiski svet ponudil domačemu mladernu slikarju Ivanu Sternad iz Komna. G. Sternad je z navdušenjem delo prevzel, a to ne zaradi plačila, marveč da pokaže domačinom. koliko se je naueil in kaj .'.na. Za to delo je napravil polreben iiačrt, ki je bil od merodajne oblasti tudi potrjen. Delo je izvrsil v splošno zado- voljnost za svoto 270 K. Delo hvalijo ne le (loniačini ampak ludi mnogi razumni gospodje iz Trsta in drugod, ki hodijo cerkev gledat. Za to slikanje so zložili dobri oh- öinarji 220 K, vnanji gcspodje pa 65 K, skupaj 28Ö K. Omenili nioram, da so se tudi pri lej priliki znasli ljudje, ki se radi posmehujejo vsaki Jepi stvari in lo so bili zopet naši dobri „naprednjaki". Ko so slišali, kaj namerava gospodarski svet, so posmehljivo rekali: he, to bo moral globoko segnili v žep gospodarski svet! Toda glej! Tudi pri tej priliki jih je pustila na cedilu njihova hudomušnost. Kajti od vseh stroškov za to delo je še ostalo 15 K za druge cerkvene potrebe. Zato izrekamo vsim domačim in vnanjiin darovalcem: Lepa hvala! Bog in sv. Tilih Vam obilo povrni! — Dano v dan svetega Antona našega načelnika patrona. Bog ga živi se mnogo let njega in go- spodarski svet! Politični pregrled. Kazni listi so porocali, da se snide državni zbor že dne 28. t. m. Proračun- ski odsek sicer jako pridno deluje in se vr.3e vse razprave jako niirno in stvarno. Ali venda«- ni še gotuvo, da dokonča svoje delo do 28. t. ni. Ker je pa skli- canje državnega zbora odvisno od tega, kedaj da proračunski odsek dovrži svoje delo. je skoraj gotovo, da se snide dr- žavni zbor šele prve dni meseca t'ebru- arja. Kakor vse kaže jo skoraj gotovo, da se bodo vendarle vršile nemško- češke spravne konlerence. Tudi pesimi- zem, ki je zavladal glede vspehov, ki bi jib znale take konlerence imeti, se je nekako polegel, posebno na uemški strani. Zaradi tega pa je nastal toliko večji odpor od češke radikalne strani. Nemci so namrec zapazili v izvajanjih če^kega poslanca Pantučeka o jezi- kovnein vprašanju uekaj takega, kar bi vendarle znalo nekoliko zbližati Gehe in Nemce. Ali češke radikalne stranke so z izvajanji Pantučeka popolnoma nezado- voljne. Pantuček je mej drugem mnenja, da se ima notranji uradrii jezik ravnati pc vecinah prebivalstva v raznih okra- jih, dočim so radikalni čoSki krogi od- ločno za to, da bodi vpeljana po vsej Češki popolna jezikovna pariteta. Vsled tega bodo konlerence, ako pride sploh do njih, obiskovane le od Mladočehov in agrarcev od češke strani, od nemžke strani pa se jih ne udeleže Vser^mci, ki nočejo o spravi ničesar vedeti, dokler se ne uveljavi nemščina kot d r ž a v n i jezik. Sprememba v politlčnl In vojaškl upravi Dalmaclje. Kakor listi poročajo, je delinitivno določeno, da se civilna uprava Dalmacije loči od vojaške uprave. Za civilnega na- meslnika pride v Dalmacijo baron Erazem H a n d 1, ki je nameäeen sedaj v mi- nisterstvu za notranja dela. Načelnikom vojaške uprave pa je bil določen kot naslednik dalmatinskega zapovednika Da- vida podmaršal H o r s e t z k y, dasi so se Hrvatje baje zavzernali za necega drugega generala. Poljakl se dvlgajo da čim čvrstejše odbijajo naval pruskega barbarstva na najdragocenejša narodna dobra. Bore se z modernim orožjem, s kateriin na najobcy'utljiv«;j§i način zada- jajo rune Nemcem, namreč nagospodar- skern polju. Tako |iriliaja poročilo iz Krakova, da so veoja iudustrijalna pod- jetja v zapadni (i.iliciji, ki so dobivala dosedaj potrobui promog iz pruske Sle- zijs», ga začela zdaj naročati iz ruske Poljske. Dosedaj He je dovažalo iz Pru- sije do 6000 vagonov premoga. Lvovski easniki poročajo, da jo grolica Ziemiel- kovvska darovala 20.000 kron /a osnulek poljske sole iti knjižnice na Dunaju. Občinske volitve na Dunaju. V inesecu niarcu se vrši na Du- ll aju zopet volilna borha. Dunajski ma- gistrat je razpisal dopolnilne volilve za občinski zaslop, in sicer se vrSe volitve za cetrti razred 4. marca, za tretji 17. tnarca, event, ozje 18., zu drugi ra/.red 19. oz'i'. 20. marca in za prvi 21. ozir. 24. rnarca. V eetrlorn razredu bo po- polniti sarno en mandat, namreč oni v Semeringu, tretji razred ho pa volil skorn vse nove zaslopnike. Uorba ho seveda zopet izredno liuda, ker bodo liberalci in soc. demokralje napeli vse sile, da si pribore nekaj novili inandatov, a bržkone ne bodo imeii vspelia. Angležko-nemški razpor. Gröl' Bülow in Chamberlain sla v zadnjein času povzročila resen spor mej Nemcijo in Anglijo. Z napadi je pričel Chamberlain z znano izjavo o grozovi- tostih v zadnji nemški vojski. S tem je hotel v prvi vrsti zadeli ono nemšKo časopisje, ki je opravičeno ožigosalo krnlo nasilnost Angležev v južni At'riki. Na Chamherlainove napade je odgovarjal grof Bülow v parlamentu. Jelasta potern odgovarjati javno drug drugemu in vse je že kazalo, da se spor poostri do naj- skrajnejih mej. Tu pa je po najnovejših porocilih posegel v stvar nemški cesar Viljem ler v posebnem pismu na kralja Edvarda, pričel poravnavoprepornestvari. Popravila bosta vladarja, kar sta diplo- mata zakrivila. V nemskem oziroina an- gležkem öasopisju se bo borba seveda tudi nadalje še bila z isto srditostjo. Domače in razne novice. Poziv dr. Tumi! — s loves no in odločno pozivljeino deželneg;i posluncii dr. Tumo, naj trdilev, da je „duhovščina Tolminskega ok raj a ljudem grozila z več- nim pogubljenj em, — ako ne v ol ij o g. K 1 a vž a rj a'*, ali d o k a- že ali pa javno prekliče. V slu- čaju, da tega ne slori, imeli ga bodemo za n e s r a ni n e g a 1 a ž n i k a in podlega obrekoval ca, ki ni vreden naslova: ,.deže In i pus la- ne C". Več duhovnikov Tolminskega okraja. Slovenska (it.ilnica v (»orici priredi v soboto due 2b. t. m. v društ- venih prostorib koncert vojaškega or- kestra tukajšnega c. in kr. pešpolka štev. 47. Da se spoji z duševnim užitkom še telesni, postavljene bodo po dvorani rnize in bo naročena krčmarska po- strežba. Po končanem koncertu bo pies pri godbi islega orkestra. Začetek ob deveti uri. Vstop je dovoljen udom in vabljenim gostom. Opomba: Dne 9. februarja priredi čitalnica obieajni veliki pies, h kateremu se izdado posebna vabila. V slučaju zah- leve plesalcev priredijo se ob sobotah, ob katerih dvorana ni drugain oddana, plesne vaje s klavirjeni. Odbor. Ekperiineiitalun predavanja i/ fizlkc v naäern jeziku se bodo vrsila v četrtek in petek ob 6. uri zv. v Dreher- jevi dvorani. Ker je predavatelj od naj- merodajnejših strani pohvaljen in pripo- ročan glede načina predavanja in kra- sote eksperimentov, in ker obsegajo ta predavanja najzanimivejše lizikalne no- vosti, kakor n. pr. telegraf brez žice, fo- tografiranje v naravnih barvah itd. opo- zarjamo nanje prijatelje lizikalne vede. Vstopnice se dobivajo •¦! \Voku- latu v Ozki ulici št. 4. Cercle-sedeži za oba večera ä 4 K, vstopnice za 3 osebe 10 K, za 4 osebe 12 K, drugi sedeži 3 K. En večer 3 K, oziroma 2 K. Stojišča za dijake 1 K 50 vin.; en vecer 1 K. Za svilorcjo. — Odsek c. kr. kme- tijske družbe v Goriei, ki se bavi s svilo- rejo, je imel te dni sejo. Dr. Marani in Holzer sta poročala o vladnih namerah ylede podpiranja sviloreje. Odsek je sklenil predlagati posebno komisijo za Gorižko- Gradiščansko, Trst in Istro, v kateri naj bi bili razmerno zastoj>ani svüorejeii iviloprejci, c. kr. kemični poskuSevatni urad, vlada in zasopniki dežele. Ta ko- misija naj bi izdelala natanjčen načrt, kako naj bi se sviloreja pri nas pov- zdignila in kaka sredstva hi bila v l.o porabiti. Ob jednnn naj bi sc delalo na lo, da se pri tuk.c. kr. keiuičnem poskuse- valnern uradu uslanovi poseben (jddelek za pregledovanje in pripravljanjt; sernena sviloprejk itd. Tudi naj bi se ustanovilo v rneslu posebnega sviloprejskega nad- zornika. I'olo/il j(* cast prv(!ga podprcd- sednika c. kr. kmel. družbe v Gorici g. \i o 11 e i/. neznanih uzrokov. Popis konj. — Vsi posestniki konj j so dolžni naznanili tuk. magistratu konje. j kat(M-e imajo in to od 24. do 31. Jan. 1902. Irnrlili, rojoiiili in porooniih je bilo v Gorici leta 1(JO1 in sicer rojenili je hilo 623, mnrlo jih je 727 in poročiio se jih je löG. Popravek. — V naše uredni.štvo je pri.šel g. Anton Kasca, vpokojeni davčni nsluzlxMiec t«;r izjavil da ni res, kar pi^e dopisnik ,.\a hribov" v 2. šlev. našega lista od 7. t. in., ko pravi : ,,Učiteljev oče je že 80 let star; davi se je odpeljal v Gorico a sin ni vstal, da hi očeta po- zdravil in se poslovil..,." Kaioli^ko drustvo slovenskih uriteljit* je imelu dne 1.2. januvarja svoje redno zhorovanje. \'eleč. gosp. kaplan mestne župnije Alojzij Kovačie, i<; želel društvenicam srečo in zadovoljnost v iujvein letu. ka- tera ni tar»i, kjer manjkajo verska zaved- no.st in kr.scanskt; čeiJnusti, ampak je sad zveslobe katoliški cerkvi, 1'redstojnica je govorila o M a g- d a I e n i Z o l'i j i U a r a t i. Njen du.ševni razvoj narisala je do dobe ustanovitve amijenske hi.se gospa presveLa dävi slanca padla, c) Ljubca povej, povej. Hannoniz. M. Hubad ; 11. Iv. Vesel- Koseski :,. Zgubljeni raj1', deklaniacija: 12. Prosta zabava. Med posameznimi toč- kaini in pri prosti zabavi, udarja društ- veni tamburaški zhor. Začetek ob 7. uri zvečer. VTstopnina za neude 40. vinar. ; udje prosti. Vstop dovoljen samo udom in povabljenim. Odbor. Knietijska zadiugn v Roc'iiijn bode imela svoj redni občui zbor na Svecnico 2. lebmvarja ?902 z vsporedom: 1. nagovor preuseduikov; 2. poroöilo taj- nikovo; 3. porcčilo olagajnikovo: 4. predlogi; 5. volitev načelništva in nad- zorništva. 0 d b o r. „Kobariška posojilnica" je imela 1901 leta ta-Ie promet: Dohodkov K 206.320-26, stroškov K 203.63795, od 1. jan. 1902 in do 9. Jan. 1902 pa dohod- kov K 630303, stroäkov K 307848. Daviea je začela razsajati v go- ren ji Tribuši. V 2U dneh je zbolelo na tej bolezni 11 oseb, 4 od teh so mnrle. 7 pa se jih nahaja še vedno v nevarnosti. Pobeguil iz zapora. — V petek po noči je pobegnil iz zapora v Korniinu neki Anton Michelini. Ta ölovek je imel na vesti vse polno tatvin, katere je iz- vr.^il v Avstriji in v Italiji. Zadnj-i case pa je največ kradel v Gorici in v go- riäki okolici. Obsojen zaradi poskusent' tat- viiie v cerkvi. — Dm; 12. dec. prat, leta se je vtihotapil neki clovek v cerkev v Tržiču in je hotel tain izprazniti škri- njico, v katero polagajo pobožni miloščino in v kateri se je ravno listikrat nahajalo 19-52 K. Ali zasaeili so ga pri delu ter ga aretovali. V njem so spoznali 22 let- nega Teol'ila Bona iz Beljane. Te dni je stal ta nepridiprav pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiščem katero ga je ob- sodilo na 8 niesečno ječo. Razpis drazbe. Dne 15. lebruarija 1902 ob 3. uri popoldne vrži se pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici javna manjševalna dražba s pismenimi ponud- banii za oddajo gradbe lVr. in VI. od- delka Braniške ceste med prolilom 2461.80 (pri mostu v Lisjakih) in prolilom 3127.00 (jSvinšek potok) oziroina med profilorn 4025.00 ([.ripotoku Kamenje)o)i?) in prolilom 4970.75 (v Mcsarihj; dalje za prena red live rnosta pri Lisjakih i'v prof. 2440.50). Vsa irnenovana dela so cenjena s skupnim zneskom od 28.754 K 54 h. Dotične dobro zapeeatene z 1 K kole- kovane ponudhe z jarnöevino v zrifsku 1400 K se mo raj o vložiti najkasneje v dnevu dražbe dopoldne v navadnih urad- nih nrah pri zgoraj irnenovanem c. kr. okrajnem glavarstvu pri katerem je uvi- dili tudi tehnični seslanek in stavhene pogoje. Eventualna razjasnila glede na ome- njena dela bo dal v slavbenem oddelku i'.. kr. okrajnega glavarstva v Gorici v dnevu dražbe, od 9. ure predpoldne do 12. ure dopoldne v lo posebno (jdrejen c. kr. stavbeni uraduik. Namestništvo ni zavezano spre- jeti riajnižje poriudhi? temveč si pri- držuje pravico, da izbere podvzetnika; zato se bodo zadržale vse doticne jam- cevine. dokler ne ho nameslnistvo od- ločiio o dotični dražbeni obravnavi. (Jd c. kr. namestnistva. V Trs t ij. 13. januarija J902. /^ubljciio — najdeno. — Neka ženica % hrihov je zgubila mali mos- njiček z nekaj denara. Ta se je našel pri gosp. Jos. Gcrjancu krčmarju pri Attemsu na Kornu, ter se je treha ravno tarn oglasiti. da ^a dobi nazaj! ,.Xar(Mini»ij;üS|)()(larski Vestuik". glasilo slov(Miskega trgovskega drušlva ..Merkur-' štev. 10. odgovorni urednik: Dr. Viktor Murnik, ima sledečo vsebino: 1. Načrt zakona o obrambi proti uma- zani konkurenci. 2. Dve kmetijski soli na Kranjskem. Spisal Aralor. 3. Kran.jske deželne linance. Spisal — r. 4. Malemu obrtnilcu v pomoč. 5. Trgovska in obrt- niška zhornica. 6. društvene vesti. 7. Kaznoterosli. 8. Listek. Mili.jonar. Spisal Rado Murnik 9. Izpremembe v trgovin- skih in zadru/.nih registrih na Kranjskem. 10. Tržno poročilo iu tržne cene. 11. Oglasi. Judeževi ^roši. — Za hožičnice so sprejele od podružnice neniškega „Schulvereina" v Celovcu sledeče sole na slovenskem Koroskem podpore : Ho- di.^e (!) 48 K, Zelezna Kapla 109 K 62 vin., Crna 50 K 88 vin,, Trusnje (Želinje) 107 K. Domacale 50 K 88 vin.. Kotma- raves 79 K 36 vin. — K tejnu znesku je nabral znaui vsenemski agitator K. Pröli v Borolinu 150 mark, splošni nem- ški ..Schulvereiii" v Berolinu je dal 70 mark, ostalo pa r.emški „Schulverein" na Dunaju. S pruskimi markami tedaj plačujejo slovensko kri. Žalostno ! Xovo policijsko poslopje v Trstu. — Tržaški listi pišejo, da se poslopje stare pošte v ulici Caser/na slv. 2 v kratkem času podere do tal ter da se na isteni niestu zgradi stirinadstropno poislopje v katerem bodo shranjeni razni policijski uradi. Demoiistracija proti pruskemu prineu Adalbcrtu v Trstu. — Prejsni teden se je mudil pruski princ Albert, sin netnškega cesarja, v Trstu. Njemu na cast je bila prirejena operna pred- stave „Lohengrünfi, )d katere pa je demonstrativno izostalo meseanstvo. Te predstave so se udetežili le odcielni krogi, uradniki in častniki in nekaj šivilj, praznih pa da je bilo petdeset lož. V7es čas med predstavo je vladala grobna tišina. Koparski napad na deuaruega pisimmošo. — ,,N. Fr. Presse' se po- roča iz Budimpešte: V KoloSu na Üger- skem (Klausenburg» je te dni nekdo pri belem dnevu v srtdiščn mesta napadel (ienarnega pismonošo z namenom, da bi izvr^il na njem roparski umor. — To hudodelstvo spominja v svojih podrob- nostih na roparski napad, katerega je izvräil ineseca oktobra 1. 1876 F r a n - c e s c o n i v Azinbahofu na Dunaju. PoroKa Nj. Visokosti nadvojvo- cliuje Elizabete s princern Otonom Windischgraetzoin se bode, kakor poro- čajo listi, vriila dne 23. t. m. Po poroki se odpeljeta no/oporočenca na Bled na Gürenjskem v Windischgraetzovo vilo, kjer ostaneta osem dni. Na Bledu se de- lajo za sprejem visokih gostov velike priprave. Dne 23. zvečer, ko se poro- čenca pripeljeta na Bled, bode velika razsvetljava. Zopet potres v Zagrebu. — V sredo zvečer sta se čutila v Zagrebu dva potresna sunka. Nesreče ni bilo. Ernrni motorski vozovi. — Vo- jaško skladišče na Dunaju si je naročiio inotorne vozove za prevažanje tovorov. Stari tovorni vozovi se scasom odpra- vijo in upravi ne bo treba veO vzdrže- vati konj. Koliku je treba spanjn uten- cem. — Zdravstvena komisija za Rusijo je dolocila, da morajo spati učenci pod 10 let 10 do 11 ur, ucenci od 10. do 13. leta 9 do 10 ur, starejši učenci 8 do 9 ur. Slabotni, slabokrvni in od dela utru- jeni učenci morajo spati po eno uro več. Želodec skrivalnica. — Z ve- likim pogumom, ki bi bil vreden bolj.š \ slvari. je nek Afganec osleparil carinske oblasti. Afganec je romal na nek kraj, ki leži na angležkem ozemlju. Na meji je zvedel, da emir zahteva colnino od vsega. kar nosi kak cIov'/k preko meje. Afganoc je imel 05 srehrnih rupij pri sebi. Hitro je sklenil rupije — požreti. 59 rupij je že pogoltnil, ko so ga zasa- čili carinski pazniki in mu odvzeli zad- njih 6 rupij. S svojim zakladom korakal je Al'ganee eel dan naprej do tigerloiia, k.jer je morat iti v holnico. V bolnici je bil operiran, ker sicer 59 rupij ni šlo od njega. Operacija se je posrečila in v dveh tednih je Afganec zopet tnogH na- daljevati svojo pot. Radi ra/glediiice v smrt. — V Berolinu je nek železni^ki sprevodnik Ernest Warkus dohil za novo lelo raz- glednico s sliko. ki ga je tako uAalostila, da se je obesil. Zapustil je ženo in ne- preskrbljenega otroka. Ne bilo bi na- paeno, ako se škandalozno pošiljanje časti žalečeh razglednic na kak način prepove. Za kazen ustreljena zenska. — Kmelica Nikolič iz vasi Zwardana na Srbskem je imela Ijubavno razmerje z 18-letnim dečkom. Svojega moža je za- strupila z arzenikom. Obsojena je bila na smrt in te dni so jo v meslecu üb ustrehli. 13-letni morilec. — V Hamburg je v preiskovalnern zaporu se nahajajoči 13-letni solski deček Salamon ilipriznal, da je 3-letnega dečka Schauerja. ko je storil na njem nenravno dejanje, umoril in ga vrgel v Elbo. Mladi morilec ne kaže nobenega kesanja. Sin Xapoleona III. — kolporter. — Nedavno je umrl v neki pariški bol- nici sin Xapoleona III. in Marjete Bellan- ger. Mali mu je zapustila lepo imetje, katero pa je vsled špekulacije zgubil vse ter postal berač Prodajal je časnike po ulicah in bil znan vsakemu pod inienom „Poleon". Narodno gospodarstvo. Kako düloeimo najbolje, kaj pri- nianjkuje naseiiiu polju? Kdoi je vajen misliti po šablonah. temu se zdi, da ni prav nič težauiega določiti. koliko in katerih gnojil potre- buje kaka zemlja, da bo rodovitna, češ v prvi vrsti pride v postev plug in mo- tika, potem pa štirje glavni kvadri ra- stlinske stavbe, ki so dužik, l'osl'or, kalij in vapno. Ako damo svojo prst kemično j preskusiti v preskuševalisče, potem se zamore baje popolnoma za gotovo po- vedati, jeli potrebuje zemlja gnojitve s kalijem, vapnom in t'osforno kislino in v koliki množini. Toda kdor tako misli, ta pripisuje kmetijskemu ^agrikullurnemu) kemiku veö umetnosti nego jo v resnici premore. Kadar nainreö presojamo rodü- vitnost kake zemlje, ni toliko ležeče na tem, je-li je v enem hu 100 kil redilnih snovij vec ali manj, ampak glavna stvar je, da je na razpolago dovolj redilnih snovij rastlinam, ki bodo tainkaj rastle prihodnje leto. 0 množini redilnih snovij, ki se nahajajo v enem hu njive, napravimo lahko naslednji racun: 1 ih> gline tehta 1350 /•>-lorne kisline ali dusika so odvzole zemlji. Ako i lioccm n. pr. določiti. koliko potrebnjo \ kaka zomlja fosform» kislino. moramo pri j rastnem posknsu obilno zatino.jili z du- šikom in kalijcm. ravnajoč se po važntMii ,.zak")!iu najmanjše kolicine" (ali mini- ma "\ ki pravi. da j«1 vspeh kakoga pn- delka vselej otlvisen od množine one po- trebne redilne snovi. ki je jo najmanj v zernlji. Ko smo to storili, nain rastlino same pokažejo koliko t'osforne kisline so vzele iz tal. Na kaki bli/nji parceli pa napravimo drug poskus, pri ko.jem damo zeinlji isto množino kalija in du- sika kot v prvein slučaju. zraven pa še koliüino t'osl'orne kisline in potem pri- merjamo pridelka obeli kosov intj seboj. Ako dobimo s pomoejo t'osl'orno- kislega gnojila mnogo obilnejso žetev. poteni iz tega lahko sklepamo, da to velja tudi za prosto polje. ki torej po- k'i-e.sa toslorne kisline. Ta sklep v obče tudi velja, samo z nekimi pridržki. Ven- dar ie rastni poskus še najzanesljivejše sredütvo za doloeitev, katere ali katerib rediinih snovij je v zemlji najmanj. Ker nam vprašanje o kaliju in vapnu kemična analiza popolnoma določno resi, zalo gre pri rastnib poskusih veeinonia le za doloeitev potreb-eim» fosforne kisline in dušika. Havno to vpraSanje pa resi lahko tudi kmetovalec z natancnim gnojilnim poskusom na polji. Nnjbolj prav pa imajo mej gospodarji, ki bi radi imeli jasnost glede potrebšein svojega polja. oni. ki se poleg rdstnega poskusa poslužijo še ke- miene^'a razkroja po geslu: Najboljše na- pnivi, ki!i»r eno slori in drugega ne opusti. Loterijske številke. li^. j;uiuv;ii|;i. Grat1.......i7 -\i\ 84 iM) 4f) hunaj......I:*) liS 7f) ii\) Sf> Dobro ohranjen It3riž©v pot jo na prodaj. Kje? pnve upravnistvo naseua lisla. ^ C. ki1. priv. tovarna V n B p rem očljivih tkanin M. J. Elsinger & Söhne na Dunaju, I priporoea svojo bo^ato zalogo nepremoC-ljivib tkanin in pokrival I za vozove. platnenili nadkrovov za i^ostilne in kavarne, konjskib ^ otjrinjal, dežnib^plašeev in obla- C-il za delavee. amerikanskega in povosceneira platna in tapocije (JIavna ^aloga pri ] F. Primas, Gorica *^y na Travniku st. 10 { ^y\ _ z a d a i ü r i d v o r i Š (": u ^^ Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoea se p. n. obein- stvu v (ioriei in z dožele. Prodaja kavino primeso, sladkor. niilo. slanino. riž. maslo surovo in kuhaiio. olje. nioko iz Majdieevih nilinov in \M" j(\stvin<\ Zalo^a žveplonk sv. Cirila in JVXetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica st. 2. Pi'ockija sli'ujc liuli n;i Icilcii- bke ali ii:f>T(v-i:e ol)iukc. SIroji >u iz ]trvil) luvum 1(.M' ji.ijholjše kiiko \o>[\ Pi'iporocu se ahiv. ubciiifslvu. Šimeue Jne krcuiar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Alia cittä di Gorizia1 toči raznovrstna bela in črnn vina ter postreže z vsakovrstnimi okus- nimi jedili. F riporoča se toplo svojirn rojakom v niestu in na deželi. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 Driooroea pnstna oeia in črna vina iz vipavskih, ffurlanskih, briskih, dal- matinskih in isterskih v i - nogradov. iJostavlja ua dom in razpošilja po žflez- nici na vse kraje avstro-egorske monarliijo v 8odih od 56 litrov naprej. Na zahtovo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poitena. Podpisana priporočata slavnernu ob- einstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, (ini rum, različna vina, goružice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Melodovo rnilo ter drugo v to stroko spadajočo blago. — Postrežba točna in po zrnernib cenah. Z odliönim spoätovanjem Kopac & Kutin, trgovca v Scineniäki ulici h. štv. 1. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma\ : Prlznanje iz kroga velespošt. | domacega ženstva! > Gg. Znideršič & Valenčič > 11. Uisti'ica. No dam mnogo u;i pn;lirav;ina casnikarsku hvalisanja lilaga. > a vcndar scin vslcd \'asi\ga inscrala poskusila s lostiMiinami \7;iš(.» > tvrdk(\ c'(*tudi skrajno inv.aupljivo. ^ Kosni(.:i na ljubo pa Vain nioram i/javiti, da so V^asc tostenin*; > zares izborne tor prosogajo po kakovosti drugo enako izdelko. Xozaupljivost, katoro so iina do testonin drugib tovarn, nika- \ kor todaj no volja za Vase izdolko. S spo.štovanjem > I. Črna^oj, ^ nailucileljevu sopro^a. > L j u b I j a n a B a r j e, 28. nov. 1901. I Proinja tvi'tlke : 1'rosiino p;uilc na nasi1 |>ra\ c Lcstciiiiit', kcr si: skusa ilru.suo i/.ijclkt* za nasi,1 pmdajali: slučajcv in pritožl) imaino obilo. Xase If.'sto- > nine so vzlic ncüiiatiiu višji ceni. cenejši kol drn^c,. ki»r so ku- liani; dva do trikral vočje in sc jih zaradi tciia /.naluo inanj od t druinh potrobuji". ¦JC A. A. A^A. *.Jk. AA ^A. A^A. A.A. .AA. A^*. AA j^Jk. AJl. ^A. ^*, A.A A^L. ^.A. AA 0 Strojixii poljoilclstvo in vinurstvo. Šivaliii stroji vseh sistemov. Štedilne krušne peči za družine. Sesalke tpompe> za vodo in vino. Co no so tako. da so ni hati iioImmio konkuronco. Kriina zaloga v Gorici Berthoid Kraus, na Travniku hiš. štev. 16, zadej pri dvorišču. Kdor se /oli 0 toin picjii'iöati, obrno naj so za poskiižnjo na ^ dotiOno lirmo in gotovo bo coz vsa pričitkovanja postrežon. ..Nai odna Tiskarna ¦ ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado", „Tri ig-re" za slov. mladino in „Zgodovino tolminske sole" --------TISKA-------- brošure, ® diplonii», ti'j?ovskr račune, 8 pisnia iu zavitkc s firmo, * cenike, ® vahila na karton^in (3Et i* na papir % (jy „NARODNA TISKARNA" =z=z= v Gorici, ulica Vetturini St. 9 . j« pmikrhljciin z povsem noviuii II. mi |in'il|ii)|(liif /.;« nn'sto lor oL H. itri popol 6. zvočor. Shine p<> pošli |)if.i<'iii;ui ;i.li v Gorici na doni posiljan wiloli'hio 8 K.. pullet.no + K. in f'Hrl.IH.im ü K. I'rod.-ij.-i. sc v (jorici v tohakarnali Scliwar/. v Šolskili ulifuli in .1 <¦ I I ersitz v Nunskiii uliculi po 8 vin. (Ywwnio i/duiijc ri'filnistvo in U|»ravništvo se nahajata v «.Narodni liskarni», lilica Wtlurini ii. št 9. liopisf jf nasloviti n;t urodniStvo, 'ji/lasf in iiar'x'niiio pa na upravništro • («once». ()><¦ vfOkrat tukajo, raču- hijo sr po pog<>ill)i. Izdajatolj in odgovorni nrodnik Josip JVfarušič. Tuka „Narodna tiskarna" mdgov. J. Marušič). Idealno narodno delo pevskih drustev. Krokodilje sol/.e, katexe p r e I i v a ,.iSoča" od zadnjoga eolrlka o „povskom in glasbononr' drustvu ,,nar.-napredneil stranke iti sirenski jok. s kalorim hi ho- tela koga premoliti, da joj vorjamt;, kako da je to drustvo preganjano in kako strasne kriviee iina preslajati od .strani goriških rodoljubov --- to mis j«; napotilo. da na- pišemo sledeče vrstice. V naprej pa /e posiljamo opombo, da jo clankar dotiünoga jokavega „Soei- nega'1 olanka podoben onemu zlobiiomu puglavcu, ki draži in psuje vsakogar, ko pa dobi inalce po prstih, pa so dun; na vsa široka usta in jjlasno tozi, da se ga preganja in da so rnu dela. vnebovpijoco krivico. Ze saiim tnlitev, da jo „pevsko in glasbeno"' društvo v Gorici od kogar- koli p r e ga n j a n o tor da >o istomu dela krivico. — jo hinavska. Kajti kalori pravi rodoljub - - in lakili štejeino večino na Goriškein, ki niso na .slrani .. naprednih" hujskačev - bi 1>i 1 sposo- bon preganjati p o v s k o in glas b e n o društvo k ü t t ä k o in inu delali krivico? Ali ni pesein in glasbu oni visoki /a- klad človoško du.šo. v katerom jc iz- ra/.ono jedno našili iiajpleinonilojših ču- stev ? Saj hi s lakiin proganjanjom ntorul nbijati ono, kar poveličnj«; vsaki narod in ga dviga na visjo stopinju oiiiike in kulture! —¦ Ako pu clovek s ptisinijo izraža že sani svoja pleinenila iutila. jih tem več lepa pesem vzbuja v drngib. Čim več lepega plemenitoga potja v jed- neni ljudstvu, /a tein ploincnilojšo itnanio tako ljudstvo ali teui dovzetnej.šo za ple- inenita deJa. Ob sli^anjn lopega ubra- nega petja pleiuonite vsobi.io besedij in ob slišanju lopo glasbe se dvigne človok dušcvno nad vsakdanjust in nizkost in to je isto, kar dela petje in glasbo v z g o j e v a 1 n i m s r e d s t v o m j e d- nega n a r o d a. Že ta vzvišona naloga petja in glasbe pa izključuje saina ob sebi vsako nizko in vsakdanjo strein- ljonje petje in glasbo proizvajajočib čla- nov človeško družbe, ker morajo biti isti potern takem neko p o o s o b I j o n j e Onega, kar imajo dosezati % svojo uinet- nostjo petja in glasbe. „Soča" naj nam ne podtika h kratu, kakor da ne1 verno, kakega pomena da je petje in glasba za naž narod. To sino mi vedeli in izkusili prej nego je dihaia večina Članov Tumovega „pevskega in glasbenega" društva goriški zrak, s Tumo samim vred. Ko ni bilo ni duhanisluba o dr. Tumi in nj ego vein pobraütnu, smo zrli rni čuda narodne probuje na Gori- äkem, katero je pričarala naša inilozvočna narodna popevka. Že takrat smo znali, da izvräuje naäa pesem idealno na- rodno delo, na katerern smo se zdru- ževali mi, ki ljubimo svoj rod in trpimo za njega boljšo bodočnosl. Stari veterani slovenskega petja pa naj h kratu ne vedö, kakega pomena je petje iu glasba za bo- dočnost našega naroda — in ti naj bi h kratu ne znali razločevati m?L petjem in glasbo, katera je posvečena narodni vzgoji, in petjem in glasbo, ki služi — drugim smotrom ! Precejšno porcijo zlobe že mora imeti v sebi oni, ki se drzne s takimi trditvami na dan ! In ker ravno dobro poznamo vzvi- šeno nalogo petja in glasbe, katera jiina je odkazana na ideahriin narodnem delu, ravno aato obsojamo dr. Tumovo posvfičono toj vzvi^oni svrhi. Voliks» jo, kar snio tu izrekli in .-;/nf> zatoroj mo- rali voijiili, kaj snio s tern izrekli. Dr. Tumovo ..povsko in glasbono" društvo n i |j o s v B č (; no ri a I o g a in ideal n o g.a u a r o d n c g a del a. rnar- vo('; islo služi |j (i |i 0 I n o in ;i riaspro't- ii i in s v r b a m, kakor sploli vse dr. Tumovo dHovanjo na Uori.^kern. Ali moni ,.Soča%l in ali boco koga propriüati. da jo dovolj, ako so v tein dru^tvu poje in godo, ako se v njem poducujc v potju in glasbi, da jo po- tom že tudi idealno narodno delo. kar izvršuji» to druitvtj? No bodite tako na- ivni ali zvijacni ! Žo postanek tega druitva je pokazal, da bode to dru.štvo le izvr- šovalo nalogo narodne z d r a ž b e, v kolikor j<^ nc inonUa izvräevati pobra- tinia, v katorima ^o kuba noO in dan p e n e č o s o v r H š t v s> do vsoga, kar no poklada tilnika pod njibovo brezob- zirno stopalo. „lN'v.sko in glasbeno" dru- stvo ni bilo ustanovljeno s ploinenitiin nameiKjm, da v/.gaja dušo na.šega naroda za blago narodno zave^t iu za poveličo- vanjo ci>tc narodiK1 idejo. ker to drustvo je !» t r a i) k a n k a r s k o drušlvo, isto jo kulminacija onoga prizadovanja na (Io- riskt'in. ki nii'ri na to. da popoluoina razdvoji našo Ijudstvo. kat'M'i» l»i nioralo biti zjedinjono l»aš in najvoi- na i d o- a I n o m narudnoni dolu. /o dejstvo, da jo dr. Tnina s Irin ilrustvom hotel izpod- rozati zivi'c naši siovenski ..liitainici'. odto^nivsi joj pnvske tnotii. priOa dovolj o n e p I o ni i1 n i t i naineri njegovi. Jcd- nako jo /. vsom nastopaujein toga dru- ritva. Kar na vrat na nos se je uslano- vilo to dru.šlvo prod volitvatni v de/olni zbor. Namen je bil oeihM». Društvo naj bi bilo prirejalo po okolici pevske izlott; iu vesolico, da bi s petjem privabilo k sobi obüinstvo. To prilike naj bi se po- rabilo, da bi so od strani pojoeih ali luili povt'O sproniljajočih ..naprodnib po- litikov polnilo obciu.stvu usesa z atiita- <:ijo za „napredno" stvar. Saj jo znano. da so vočina članov toga društva, znani kot sovražui ..naprodni" potoliui. Vse to se j« tudi pridno dogajalo pred volitvami in za ctasa volitev. Potjeje bilo pri tob nastopih postranskega poinena in je bilo le sredstvo v do.sogo glav- n o g a namena, — p o 1 i t i č n e g a h u j- t»kanja. Mesto, da bi se bilo s potjem poslušalce osreöevalo in zadovoljevalo, sledilo jö petju 1 e r a z b u r j e n j e. Ka- Kor hitro pa a 1 liži petje in godba d r u g i in očitnim svrhani, izgubi svoj naravni car, svojo mou in svoj pravi učinek in neb.a biti to. kar bi moralo biti : vzgojevalno in idealno narodno dolo. In to jo, kar smo že večkrat trdili o napominanem Tumovem drustvu. To drustvo služilo bi naj njegovi politiki tako, kakor služijo u. pr. — pesmi nemskega prvaka Schillerja za reklarno znanemu židovsketnu labri- kantu čevljev Als redn Fränklu v Möd- lingu. In kakor skruni ta žid inuzo Schil- lerjevo za svojo nizkotno Oevljarsko re- klaino po časnikih s tem, da pretvarja ei late teb pesmi za priporočilo njegovib tovarniških izdelkov, za jednako skrunenje sloven ske pesmi smatramo Tumovo ,,pevsko in glasbeno" društvo v nje- go v e poli ti one s vrhe. Naj se ,,Soča-' ne dela ogorceno, kakor da mi nočemo vedeti o kakem narodnem delu pevskih drušlov ! To ogor- čenje v „Soči" je le komedija^ko, ker je do pičice vse d o k a z a n o, kar smo t a k e in u no žMimo, kakor riain pod- tika ..SoOa'" — smrli, žolimo pa da Oim proj odinrjo kot ^ t r a n k a r s k o - p o - 1 i t i 0 n o drustvo tor da postane to, kar bi moralo biti. namreč: r;amo pevsko in glas b o n o drustvo. Doklor pa to ni, tako dolgo bodoino tudi smatrali za svojo narodno dol/.nost, da odsvetujomo v.sa- komur, to drustvo podpirati ginotno. pa bodisi prostovoljno ali neprostovoljno. I'ridcjo naj zopot časi in po toh vroče hrepenimo, ko bodo nasa sloven- ska rnuza [>etja in glasbe zares služila jediuo \n plouionitim svrham idealnoga narodnega dela ! To naj uvažujejo tudi ljudje okoli „Soče" pa --- dosti. Dr. Tuina iu posostniki. Marsikateri nasih posestnikov se je udoleževa! shodov in shodičov. na kate- rih je iz Kranjske došli ..odrešenik'4 pro- dajal svojo modrost in prorokoval, du bodo naš posestnik kmalu rešen vseh nadlog in tc/.av. kajti zlata doba da se inu hliža hitrimi koraki. Kar pijano ve- siMja in upanja vračale so se bore du- šice toh po.-ostnikov od shodov domov. In kako ganljivo jo bilo po>lu.sati, ko so ti dušovni reveki in „napredni" zape- Ijančki krirali po vaseh: ,.Doli s sarji ! Dnli s klorjkalei. zatiratelji ljud.stva! Ži- vio uaši naprodni kmečki po^lanci, živio Tuma!"1 Toga k'i< uija n\ bilo ni konca ai kraja. In !;ako tuüiV Suj so prün.jali H 3hodov, kjor se jim jo polnilo glavo in sree s evetkami ..naprodne'' omike in sa jim je mošalo možgaue z opojnimi ob- Ijubami. o kakoržnih sami nikdar sanjali niso. — Seveda. na toh shodih. kjer je dr. Tuma kazal odprta nebosa našim posest- nikom, ni bilo nikogar, ki bi bil imel poguni ga vprasati: koliko je že storil takih obljub. a koliko jih je zares izpol- nily To bi bil zares krasen odgovor, ka- koršnega bi bil moral dati dr. Tuma. Nu, ta odgovor damo tudi lahko mi : obljub zares je bilo velik kosiöek, dejanj pa manj ko trikrat nič. Ali kaj se hoče: s.nesiti so pred svetom je pač dovoljeno vsakomur in dovoljeno je bilo to tudi dr. Tumovemu tovarišu, ki je ho- tel tudi za Kraševce poätati nekak „resi- telj". p* *o ni spomnil, da ni niti yo- lilee. Tod a dalje ! Po toiikem govorjenju in po tolikih obljubah je vredno, da 91 malo od bliže ogledamo dr. Tumo, da ne bi kdo zopet mislil, da se tnu hoee delati l-'rivico. Po- glejmo, käko je bilo njegovo delo v bla- gor ims posestnikov, to pa zato, da bo- demo mogli razloeevati zrne njegovih del od plev njegovib obljub. Kakor znano, je ta naä „prijatelj in odrešonik'' v deželnem zboru mnogo govoril. Ali — — za n a s o korist nik- dar, pač pa v našo škodo! A da bi zakril praznoto svojega govorjenja v zbornici tor svel premotil in nalovil nekaj slepih ka- linov, prieel jegovoriti skozi okno o naši bedi in revi, 0 potrebi nujne pomoči itd., pri tem pa nekako s prstom kazati na naše prave dobrotnike kakor na dobrotnike nase. Seveda, tako kažoe na nasprotnike naše, bil je nekako podoben tistemu pre- kunjenemu mestnemu uzmovicu, ki je tekel in kričal: Držite tatu! sanio da je v tem odnesel grešno svojo kožo. Kdo izmed Vas, kmeeki trpini, nam- reO ne ve, koliko škode ima naša dežela tem vpra.Aanjo obnašal ta naš kranjski mesija in njegov krepostni pobratim se svojo ..kmotorn prijazno*' ,.Sočo", to je pac znano vsakomur. In dalj«' ! l'oglejmo malo v deželno- zborsko zapisniko. — evo ti vraga ! Tu stoji erno na bflem, da so italijanski poslanci sluvili prodlog gledo obüinskih taks. mod katerimi so tudi takse za po- kopavanje mrlieev. Da >o ital. poslanci stavili tak predlog, je to od njihove strani popolnoma urnevno. v prvi vrsti zato, ker se bode s takimi taksami najbolje okoristilo goriško mesto. a je Italijanom naža beda pač deveta briga. Znano je nam vsim, da morajo naši bolniki, ako so prisiljeni iti v bolnišnico, posluževati «o le goriške bolnišnice. kajti v sloven- skem delu naše dožele ni nobono bolnis- nice. dočirn imajo Furlani dve. Goriške bolniSnice so torej napolnjene voOinoma z nai-;:iii bolniki, od katorih bodo treba, ako umrjejo v mestu, plačati mestu gori- škernu pokopaližčne takso. V mestu je tudi vsa naša srenješolska inladina in v mestu jo tudi velik del nižjih siojev na- šega Ijudstva. ki je. zapuslivši rodno vas, slo v mesto za zaslužkom. Kdor hi hotel pogledati. kje je iinela veeina yoriskih mrtvih svojo domovinsko pristojnost, bi videl, da je bila doma iz sloven>kih kra- jev. — Ker pa bodo naša županstva vsled uvedenja teh taks obromonjena z novimi stroski. a Lahom pride s tem nov o^ronit.'ii dobiček, bi , torej, noben slov. poslanec, ki ljubi svoj bedui rod, ne mogel glasovati z Italijani za dort.:44i predlog. }. In vendar je imela naša poslanska desetoriea med seboj moža, k i s e j e potogoval in glasoval za ko- risti Italijanov, na äkodo Slo- venskih kmeOkih t r p i n ovü Toda kaj hočemo, po najnoveji pobratimiji in da bi se prikupil Italijanom v dosego osehnih namenov, pokazal je, da so mu ljubäi u njegovi osebni nameni, nego naä bedni rod. Ali bodi tega dovolj in jadrajmo dalje! Oglejmo si druge predloge, oglejmo si — dezeine doklade. Tu vidimo da je bila doloöena doklada na zemljiäcni davek s 15 od sto. na dr^avno užitnino od mošta in rina 80 od sto. 1 In kdo je bil zopet p r 0 t i tej za ubogega, v nepopisnih revah hirajočega kmeta tako ugodni razdelitvi deželnih naklad? Kdo je bil oni, ki je hotel, naj se dezeine doklade na zemljižki dav-ik poriäajo, naj se kmeta trpina, ker fnu že ni mogoöe, — da govorimo z dr. Tumo — več pomagati, äe bolj obloži, a dežafae doklade na užitnino pa zniža? Ali ni bil to zopet naš znani iz Kranjskega k nam do3li mesija? ^ Toda — ni še konec. Poglejmo, kdo je oni. ki je predla- gal, naj se da malim obrtnikom in tr- goveem 40.000 K dezeine podpore. Evo ti vranioa! To je zopet naä dobri kranj- ski rešitelj! Mi kmečki posestniki gotovo nismo nasprotniki obrtnikov in trgovcof in želimo tudi njim. da bi se jim dobro godilo, ali znano nam je. da povprečno vendarle bolje stoje od kmeta, vsaj so- diti po tem, da se n. pr. ob nadeljah po kremah vidi veö obrtnikov in trgoveev nego pa kmetov. Ali kakor rečeno, nuj se dobro godi tudi njim, ali nikakor p ne gre, da bi se vsa bremena valiia" na kmeta, ob enem pa bi se mu °-. ščiti imuniteta starosti. Ta rnožje nekaka prispodoba tistih ljudij. kateri so „nedotakljivi" po — paragra- iih in torej lahko zmerjajo in zabavljajo kolikor hočejo. Vendar imajo .^audla naši uradniki radi in de ga en dan po- grešajo, že praäajo, ako je 5e živ. Dne 5. t. m. po sv. maši je mož da bo kaj Imjega, -- toda 0. t. m. smo ga videli že v občinski seji. Po dokon- čani seji je pa sredi ti'ga na glas za- kričal: Sramota za K o in o n, da n i m a v b r a I n e m d r u S t v u ,.G o- r ice"! lz SvHcga. — 0 milodarih m sli- kanje naše slarinske cerkve mi je na- dalje porocali. da sla v ta namiüi da- rovala se in sicer gospod l^nacij Kol- n i k, c. kr. no tar v Kornnu ft K in cast, gosp. Jane/. L u k « ž i ü dekan v Komnu 10 K. Kakor je „(Jorica" svoječasno po- rocala. se je eerkev v Svetein popravila iz državne podpur» kot starinska cerkev. Pri tej priliki je gospodarski svet ukre- nil, di\ pusti cerkev preslikati s pomocjo nabranih milodarov. To delo je gospo- darski svet ponudil domacemu mladeinu slikarju Ivanu Steruad iz Komna. G. Sternad je z navdušenjem delo prevzel, a to ne zaradi plačila, marveč da pokaže dotr.aeinom. koliko se je nan oil in kaj zna. Za to delo je napravi 1 potreben načrt, ki je bil od merodajne oblasti tudi potrjen. Delo je izvr.šil v spložno zado- voljuost za svoto 270 K. Delo hvalijo ne le (lomacini ampak tudi mnogi razumni gospodje iz Trsta in drugod, ki hodijo cerkev gledat. Za to slikanje so zložili dobri ob- činarji 220 K, vnanji gospodje pa 65 K, skupaj 285 K. Omenili moram, da so se tudi pri tej priliki znašli ljudje, ki se radi pusmehujejo vsaki lepi stvari in to so bili zopet naši dobri „naprednjaki". Ko so slišali, kaj namerava ^oxpodarski svet, so posmehljivo rokali: h(3, to bo moral globoko segniti v žep gospodarski svet! Toda glej! Tudi pri tej priliki jih je pu.stila na cedilu njihova hudomušnost. Kajti od vseh stroškov za to delo je še ostalo 15 K za druge cerkvene potrebe. Zato izrekamo vsim domačim in vnanjim darovalcem: Lepa hvala! Bog in sv. Tilih V7am obilo povrni! — Dano v dan svetega Antona našega načelnika patrona. Bog ga živi še mnogo let njega in go- spodarski svet! Politični pregled. Razni listi so ^.oroeali, da se snide državni zbor že dne 28. t. m. Proracun- ski odsek sicer jako pridno deluje in se vrše vse razprave jako mirno in stvarno. Ali vendar ni še gotovo, da dokonča svoje delo do 28. t. m. Ker je pa skli- canje državnega zbora odvisno od tega, kedaj da proračunski odsek dovrši svoje delo, je skoraj gotovo, da se snide dr- žavni zbor šele prve dni meseca febru- arja. Kakor vse kaže je skoraj gotovo, da se bodo vendarle vršile nemško- češke spravne kont'erence. Tudi pesimi- zem, ki je zavladal glede vspehov, ki bi jih znale take konference imeti, se je nekako polegel, posebno na nemški strani. Zaradi tega pa je nastal toliko vecji odpor od ceske radikalne strani. Nemci so namreč zapazili v izvajanjih češkega poslanca Pantuceka o jezi- kovnem vprašanju nekaj takega, kar bi vendarle znalo nekoliko zbližati (Jehe in Nemce. Ali češke radikalne stranke so z izvajanji Pantuceka popolnoma nezado- voljne. PantuOek je mej drugem mnenja, da se ima notranji uradni je?;ik ravnati po večinah prebivalstva v raznih okraT jih, dočim so radikalni čc^ki krogi od- ločno za to, da bo li vpeljana po vsej Ceški popolna jezikovua paritela. Vsied tega bodo konference, ako pride sploh do njih, obiskovane le od Mladooehov in agrarcev od češke strani, od nemSke strani pa se jih ne udeieže Vsenemci, ki nočejo o spravi nicesar vedeti, dokler se ne uveljan nernščina kot držuvni jezik. Sprememba v polltičnl In vojaskl upravi Dalmaclje. Kakor listi poročajo, je definitivno določeno, da se civilna uprava Dalmacije Ioči od v,ojaške uprave. Za civilnega na- mestnika pride v Dalmacijo baron Erazem Hand 1, ki je nameäcen sedaj v rni- nisterstvu za notranja dela. Načelnikorn vojaške uprave pa je bil doloeen kot naslednik dalmatinskega zapovednika Da- vida podmaršal Horsetzky, dasi so so Hrvatje baje zavzemali za necega drugega generala. Poljakl se dvlgajo da čim čvrslejše odbijajo naval pruskega barbarstva na najdragocenejša narodna katerim na najobčutljivejfii iinein zada- jajo rane Nemcem, nariiroč nagospodar- skem polju. Tako prihaja poročilo iz Krakova, da so večja imluslrijalna pod- jetja v zapadni Galiciji, ki so dobivala dosedaj potrebni prernog h pruske Sle- zije, ga začela z(3. Popravek. — V naže uredništvo je pi'i^el g. Anton KaSca, vpokojeni davčni uslužbeiKHj ter izjavil da ni res, kar piSe dopisnik ,,Iz hribov' v 2. štev. na.šega lista od 7. t. in, ko pravi: „Učiteljev oče j je že 80 let star; davi se je odpeljal v Gorico a sin ni vstal, da hi oC-f^ta po- zdravil in se poalovil___odo dne 22. januarja ob 4. uri pop. Prihodnje zborovanje bode dne lö. lebruarja ob 10. uri. M. H. W. Vabilo na glasbeno - deklanutto- rični koncert katerega priredi „Narodna Citalnica1' v Clerknem v nedeljo dne 25. januvarja t. 1. v prostorih g. A. Kobal-a. Vapored: 1. F. S. Vilhar: „Slavjanska-1. možki zbor; 2. S. Gregorčič: „0 nevihti", deklamacija ; 3. A. Foerster; „Zagorska", koncertna fantazija za glasovir; 4. A. Nedved: „Avsirija moja", mežan zbor; 5. Dr. F. Prošern: „Povodni inož" de- klamacija; 6. L. van Beethoven: „Con- cert" op. 15. Allegro eon brio. Largo finale: Allegro; 7. „Dva gospoda in eden sluga" ; šaljiva igra s petjem ; 8. Vr Klaic : „Svračarje>l, inožki zbor ; 9. Fr. Schubert: „Impromtu" op. 90, za glasovir; 10. Slo- venske narodne pesrni. a) Luna sije, b) Je pa dävi slanca padla, c) Ljubca povej, povej. Harmoniz. M. Hubad ; 11. Iv. Veael- Koseski:,, Zgubljeni raj", deklamacija: 12. Prosta zabava. Med posameznimi toe- kami in pri prosti zabavi, udarja druät- veni tamburaški zbor. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za neude 40. vinar. ; udje prosti. Vstop dovolj«n samo udom in povabljeniiu. 0 d bor. KiiH'tijska zftdiugn v RotMnjti bode imela svoj redni obč-ni zbor na Svečnico 2. f'ebruvarja 1902 z vsporedorn: 1 nagovor predseditikov; 2. poročilo taj- nikovo; 3. poročilo olagajnikovo; 4. predlogi; 5. volitev načeltiištva in nad- zornistva. 0 d b o r. ;,Kobariška posojilniea* je imela 1901 leta ta-le promet: Dohodkov K 206.32026, strožkov K 203.63795, od 1 jan. 1902 in do 9. Jan. 1902 pa dohod- kov K 630303, stroäkov K 3078 48. Daviea je začela razsajati v go- renji Tribuši. V 20 dneh je zbolelo na tej bolezni 11 oseb, 4 od teh so umrlo. 7 pa se jih nahaja äe vodno v nevarnosti. Pobegnil iz znpora. — V petek po noči je pobeguil iz zapora v Korminu neki Anton Michelini. Ta ölovek je imel na vesii vse polno talvin, katere je iz- vršil v Avstriji in v Italiji. ZaJnje case pa je največ kradel r Gorici in v ^o- riški okolici. Obsojen zaradi poskušoiie tat- viiie v cerkvi. — Di»e 12. dec. prat, leta se je vtihotapil neki clovek v cerkev v Tržiču in je hotel tam izprazniti .^kri- njico, v katero polagaj^ pobožni milcžčino in v kateri se je ravno listikrat nahajalo 19*52 K. Ali zasačili so ga pri delu ter ga aretovali. V njem so spoznali 22 let- nega Teofila Bona iz Beljano. Te dni je stal ta nepridiprav pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodižčem katero ga je ob- sodilo na 8 mesečno ječo. Ha/pis dražbe. Due 15. tebruarija 1902 ob 3. uri popoldne vrši se pri >•. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici javnu manjševalna dražba s pismenimi ponud- bami za oddajo grad be IV. in VI. od- delka Braniške ceste med protilom ')4.ß1 80 Imp; ,n«ut.. ., I I^i.A.U.. ;.........:¦—. profilom 4025.(X) (pri potoku Kamenjelo)(?) in prolilom 4970.75 (v Mesarih); dalje za prenareditve rnosta pri Lisjakih iv prof. 2440.50;. Vsa imenovuna dcla so cfrijena s skupnim zneskoin od 28.754 K .Vt h. Doti(':ii" dobro zapečatcne z I K kole- kovane ponudbe z jarnčevino v znesku 1400 K se morajo vložiti najkasnoje v dnevu dražbe dopoldne v navadnih urad- nib urah pri zgoraj iriienovanem c. kr. okrajneru glavarstvu pri kat<;rem je uvi- diti tudi tehnični sestanek in stavbene pogoje. Kvenlualna razjasnila glede na ome- njena dela bo dal v stavbenorn oddelku c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici v dnevu dražbe, od y. uri: pr-c-dpoldne do 12. ure dopoldne v to posebno odrejen c. kr. stavbeni uradnik. NamestniStvo ni zavezano spre- jeti najnižje ponudbo ternveč si pri- drzuje pravico, da izber« podvzetnika; zato se bodo zadržale vse dotične jarri- cevlne, dokler ne bo namestništvo (jd- locilo o dotični dražbeni obravnavi. Od c. kr. namestni^tva. V Trst u, 13. januarija 1902. Z^uhljcno — najdeno. -- Neka ženica * hribov je zgubila mali riioi- njiček z nekaj denara. Ta se je našel pri gosp. Jos. Gnrjancu krtinarju pri Attemsu na Kornu, ter se je treba ravno tam oglasiti. da go. dobi nazaj ! „Naroduoguspodarski Vestnik". glasilo slovenskega trgovskega društva „Merkur1' štev. 10. odgovorni urednik: Dr. Viktor Murnik, ima sledečo vsebino: 1. Načrt zakona o obrambi proti urna- zani konkurenci. 2. Dve kmetijski 5oli na Kranjskem. Spisal Arator. 3. Kranjske deželne linance. Spisal — r. 4. Malernu obrtniku v pomoe. 5. Trgovska in ohrt- niška zbornica. 6. druitvene vesti. 7. Raznoterosti. 8. Listek. Milijonar. Spisal Rado Murnik 9. lzpremembe v trgovin- skih in zadružnih registrih na Kranjskem. 10. Tržno poročilo in tržne cene. 11. Oglasi. Jude/evi grosi. — Za božič-nice so sprejele od podružnice nemäkega „Schulvereina-' v Celovcu sledeče sole na slovenskem Koroškem podpore : Ho- diže (!) 48 K, Železna Kapla 109 K 62 vin., Črna 50 K 88 vin., Trušnje (Želinje) 107 K. Domačale 50 K 88 vin . Kotma- raves 79 K 36 vin. — K ternu znesku je nabral znani vsenem^ki agitator K. Pröll v Btrolinu 150 mark, splošni nem- 5ki ,.Schulvereinl v Berolinu je dal 70 mark, ostalo pa nemški „Schulverein" na Dunaju. S pruskimi markami tedaj plačujejo slovensko kri. Žalostno ! Novo policijsko poslopje v Trstu. — Tržažki listi pišejo, da se poslopje stare poäte v ulici Caserma štv. 2 v kratkem casu podere do tal ter da se na istem rnestu zgradi štirinadstropno poblopje v katerem bodo shranjeni razni policijski uradi. Demoustracija proti pruskemu priucu Adalbei'tu v Trstu. — Prej.šni teden se je mudil pruski princ Albert, sin nemSkega cesarja. v Trstu. Njemu na cast je bila prirejena operna pred- stave „Lohengrüir', >d katere pa je dernonstrativno izostalo inesčanstvo. Te predstave so se udetežili le oticielni krogi, uradniki in častniki in nekaj Sivilj, praznih pa da je bilo petdeset lož. Ves čas med predstavo je vladala grobna ti^ina. Ruparski uapad na denarnega piymoaoso — „N. Fr. Presse*' sö po- roča iz Budimpeste: V Kolo5u na Oger- skem (Klausenburg; je te dni nekdo pri belem dnevu v srediicm mesta napadel denarnega pisrnonošo z namenom, da bi izvršil na njem ropar^ki urn or. — To hudodelstvo spominja v svojih podrob- nostih na roparski napad, katerega je izvräil meseca oktobra 1. 1876 F r a n - c e i c o n i v Azinbahofu na Dunaju. Poroita N,j. Visokusti uadvojvo- dinje Elizabete s princem Otonom Windischgraetzom se bode, kakor poro- čajo listi, vršila dne 23. t. m. Po poroki se odpeljeta no^oporocenca na Bled na Gorenjakem v Windischgraetzovo vilo, kjor ostaneta osem dni. Na liledu ^e de- lajo zvl sprejem visokih gostov veliite priprave. Dne 23. zreder, ko se poro- oenca pripeljeta na Bled, bode velika razsvetljava. Preosoljene jedi niso priporočati. Angležki preiskovalec Braitwaite javlja, da se vsled uživanja premnogo soli rad razvije v človeku rak. Erarni niotorski vozovl. — Vo- jažko skladižče na Dunaju si je naročilo motorne vozove za prevažanje tovorov. Stari tovorni vozovi se sOasom odpra- vijo in upravi ne bo treba več vzdrže- vati konj. koliko je treba spaiija učen- cciii. — Zdravstvena komisija za Rusijo je dolocila, da morajo spati učenci pod ur. Slabotni, slabokrvni in od dela utru- jeni učenci morajo spati po eno uro več. Žrlodt'4* skiivalniea. — Z ve- likim pogurnom, ki hi bil vreden holis * stvari, je nek Afganec osleparil carinske oblasti. Af^anec je romal na nek kraj, ki leži na angležkern ozenilju. Xa meji je zvedel, da emir /.ahteva colnino od vsega, kar nosi kak clovek preko meje. % Al'i,'anoc je irnel 65 srebrnih rupij pri sebi. Hitro je sklonil rupije — požreti. 59 rupij je že pogoltnil. ko so ga zasa- čili caririski pazniki in mu odvzeli zad- njili 6 rupij. S svojim zakladom korakal je Alganec eel dan naprej do Egerlona, kjor je morat iti v holnico. V bolnici je bil operiran. ker sicer 59 rupij ni slo od njega. Operacija se je posrečila in v dveh tednih je Alganec zopet mogel na- dalje vat i svojo pot. Kadi razglt'dnitM' v smrt. — V Berolinu je i.ek žel»v.niški sjtrevodnik Kniest Warkus dobii za novo leto raz- gleilnico s sliko. ki #a je tako užalostila, da se je obe.sil. Zapustil je ženo in ne- preskrbljeri"ga otroka. Ne. bilo bi na- pacno. ako s»; škandalozno pošiljanje časti žaleč-eh razglednic na kak naeiu prepovf. Za kazt'ii ustrcljciia /¦•nska — Kinetica Nikoliu i/. vasi Zwardana na Srbskem je imela ljubavno razrnepje z 18-letnim deOkom. Svojega inoža je za- strupila z arzunikom. Obsojena je bila na smrt in te dni so jo v mestecu Cb ustrelili. 13-letiii inorilec. — V Hamburg je v preiskovalnem zaporu se iKihajajoči 13-letni solski deček Salamon i!ipriznal, da je 3-letnega dečka Schauerja, ko je storil na njem nenravuo dejanje. umoril in ga vrgel v Elbo. Mladi inorilec ne kaže nobenega kesanja. Sin Xapoleuna III. — kulporter. — Nedavno je urnrl v neki pariški bol- nici sin Xapoleona III. in Marjete Bellan- ger. Mali mu je zapustila lepo iuietje, katero pa je vsled špekulacije zgubil vse ter postal berač Prodajnl je časnike po uiicah in bil znan vsakemu pod imenom „Poleon11. N a rod uo gospodarstvo. Kako dolo^imo uajbolje, kaj pri- maujkii.je iiasenin polju? Kdoi je vajen misliti po žablonah, temu se zdi, da ni prav nič teža\nega določiti, koliko in katt'rih gnojil potre- buje kaka zemlja, da bo rodovitna, eež v prvi vrsti pride v postev plu>; in mo- tika, potem pa štirje glavni kvadri ra- stlinske stavbe. ki so dušik, foslor, kalij in vapno. Ako daino svojo prst kemiC-no preskusiti v preskusevališče, potem se zamore baje popolnoma za gotovo po- vedati. jeli potrebuje zemlja gnojitve s kalijem. vapnom in foslorno kislino in v koliki ninožini. Toda kdor tako misli, ta pripisuje kmetijskeinu ^gi'ikulturnemu) kemiku več umetnosti nego jo v resnici premore. Kadar namreč presojamo rodo- vitnost kake zemlje, ni toliko iežeče na tern, je-ii je v enem ha 100 kil redilnih snovij več ali manj, ampak glavna stvar je, da je na razpolago dovolj redilnih snovij rastlinam, ki bodo tamkaj rastle prihodnje leto. 0 množini redilnih snovij, ki se nahajajo v enem ha njive, napravimo lahko naslednji raeun: 1 in:i gline tehta 1350 hj 1 ,. pežčine „ i5t~xj ?1 En ha ima 100.000 kvadratnih me- trov povrsiiie in bi imel v globini enega metra 10.000 m\ t. j. 13l 3 do 15 mili- jonov kg prsti. Če pa pomislimo, da jemlje rastlina svoj živež samo iz prsti do 7$ metra globoko, tedaj bl imele na enem ha na razpolago še vedno 4l/3 do 5 milijonov kg zemlje. Ako bi pokazala kemična analiza ali razkroj, da ima ta prst reoii^o fostbrne kisline samo ' l0 od sto, bi bila na celem ha vendar te snovi ogromna množina 4500 do 5000 kg. Popolnoma ubožana zemlja, ki bi imela samo l u)0 od sto dotične redilne snovi, ima potemtakem še vedno 450 do 500 kil fosforne kisline, kaüja in podob- nega. Ako v taki zemiji gnojenje s 4 kvintali kainita ali Tomaževe moke na hektarju dela čudeže, potem je to zane- sljivo znamenje, da pretežna večina redilnih snovij ni Jahko razstopna, torej tudi nežnim rastlin&kim sesalkam nedo- stopna. Nasprotno pa imamc redilne snovi v umetnih gnojilih lahko razstopne in rastlini pristopne, odtod takojsnji zna- meniti učinek sicer primeroma majhtie množine gnojil. Glavna naloga kemicne analize bi torej prav za prav morala biti dolocitev ne samo občne muožine redilnih snovij, ampak veiiko več določitev lahko raz- topnega, rastlinam pristopnega dela. ^ V znanja 5e dalar, dnleč nazaj, eetudi je v stanu nam nekaj malega vže pojasniti, boljše pojasnilo dobimo seveda o po- trebi gnnjil svojega zeml.jišča. ako na- pravimo tako zvani „rastni poskus". Ako rasto nase rastlino pod sinto- vimi okolnostmi v zemlji, todaj zamoremo določiti koliko kalija, oziroum lbs some kisline ali dusika so odvzole zemlji. Ako | hučein n. pr. določiti. kolikü potreluijo kaka zomlja t'ost'orno kisline. moramo pri rastnom poskusu obilno zagnojiti z du- šikom in kalijem. ravnajoc se po važnom „zakonu najman.jse kolieine" \\\\\ mini- ma"!, ki pravi. da je vspeh kakega pi'i- dclka v?elej odvisen od innožino nno po- trebne redilno snovi, ki je je najinanj v zemlji. Ko smo to storili, nam rastline j same poka/.ojo, koliko lbs to mo kisline so vzele i/. tal. Na kaki bližnji parcoli pa napravimo dru^ is>oskus, pri kojeni \ damu zemlji isto ninožino kalija in du- ! šika kot v prvein slučaju. zraven pa še I kolicino toslbrne kisline in potiun pri- mrrjamo pridelku oMi kosov mej seboj. Ako dobimo s pomoejo Ibslbrno- kisle.ija gnojila mnogo obilnejso žetev, poteni iz tega lahko sklepanio, da to , velja tudi za prosto polje. ki torej po- gresa fost'orne kisline. fa sklep v obče tndi velja, samo z nekimi pridržki. Ven- dar .je rastni poskus se najzanesijivejše smlstvo za določitev, katere ali katerih rodilnih snovij je v zemlji najmanj. Ker nam vprašanje o kaliju in vapnu kemična analiza popolnoma doloOno resi, zato gre pri rastnih poskusili vecinoina le za določitev potrebščine fosforne kisline in dušika. Ravno to vprašanje pa resi lahko tudi kmetovalec z natanenim gnojilnim poskusom na polji. Xajbol.j prav pa ima.jo mej gospodarji, ki bi radi imeli jasnost glede potrebščin svojega polja, oni. ki se poleg rastnega poskusa poslužijo še ke- mične^a razkroja po geslu: Najboljše na- pravi, kdor eno stori in drugega ne j opusti. ____________________________________I Loterijske stevilke. ! I.N. J;iii!i\ :ii;j;i. Grac.......47 !ll» 84- L>9 if) Dunaj......If) OS 7") f)V> 8:') , Dobro ohranjen krišeir pot jo mi prodiij. Kje? pove npravnistvo našega lisfa. h^ C. k priv. tovarua \ i nepremočljivih tkanin ' Hi. J. Elsinger & Söhne na Dunaju, w priporoOa svojo bogato zalogo nepremoeljivih tkanin in pokrival ^ za vozove. platnenih nadkrovov za gostilne in kavarne, konjskih ^ ogrinjal. dežnih^plaščev in obla- * t'il za dt'lavce. amerikanskega in povošcenoga platna in tapeeije QIavna saloga pri ] F. Primas, Gorica ^w na Travniku St. 10 i J^ I ^^ z a d a j p r i d v o v i .š 0 u ^^ Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoea so p. 11. olu-in- stvu v (iorici in z le. Prodaja kaviiio priuioso. sladkoi'. milo. sianino. ri/. jiiaslo surovo in kuliano. ulje. moku iz Majdi(v'e\ ill njJiiios in \m> }V.stviij(\ Zaloua zveplhujt' iudi h na Icdon- f iskc ;,li w.vx ('i.e ül>rok('. >(roji ^o iz prvih k,vaili lor najlioljso kiiko votli I'riporuca so slav. \f ohčinslvii. v Simeue Frie krčmar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, \ „Alia cittä di Gorizia1 toči raznovrstna bela in črrm vina ter po9treže z vsakovrstnimi okus- nimi jedili. Friporoča se toplo avojim rojakom v mestu in na deželi. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GOIUCA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina ix vipawskih, ffurlanskih. Driskih, dal- matinskih in isterskih w i - nugradov. Uostavlja na dom in razposilja po želez- nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poitena. Podpisanapriporočata slavnemu ob- činstvu v Gorici in na deželi svojo novo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum. različna vina, goružioe (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoču blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoStovanjem Kopač ik Kutin, j tt'ffovcn. v Si»nu»nižki ulici h itv 1 Rojaki! Spnminjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma". V f I Prlznanje iz faroga velespošt I domačega ženstva! s: x L> J> Gg. Znideršič & Valencia ^k II. Histricji. *¦. Nc dam muo.u'o n;i proliravan;! r;isnikarska hvalisanja blaga, p a vcmlar sem vslcd \'aš('ua iiisrrala poskusila s t(\sl(Miiiianii Vast» hk tvrtlke, četudi skfajiio inizaupljivo. L7 Kcsiiici na ljubo pa Vain moram izjaviti, da so Vase tostenine ^ zares izborne tor presegajo po kakovosti drujfo enako izcifilko. p Ntvaupljivost, katoro sw ima do tHslonin dru.^ih tovurn, nika- 5^ kor tedaj no velja za Vaše izdelko. 1 S spoStovaninm J I. Crnaiioj, ^ iiuiliičitnljtivu sopioi>;i. f> Lj u b I j a n a B a r j (\ 28. nov. 1901. Ä l'rosnja t'vrdkc: i'rosirno puzite na nu^ pnivr Icstoniiic, kcr se skiM.u ilrii^o izilt'lk(! Z. za inišo prodajati: sluoajev in prito/b imamo obilo. Našo tesle- 5)^ nhw so v/.lic luvnatno visji t:oni. ccnojši kot drufj;o, 'kor so ku- r haiui dva do Irikral vticjo in sc jih zaradi Le^a ziiain« inanj oil v^ ilniL'ih potrcbuj". Stroji/ži (loljedelstvo in vinurstvo. IVdLlIIl btlUJl vseh sistemov. Štediinekrušoe pečiza družine. Sesalke ipompe) m vodo m vino. C(MH! so take, ila so ni bati hobono konkui'onco. Kdina zaloga v Goi-ici Berthoid Kraus, na Travniku liiš. štev. 16, zadej pri dvorišču. : Kdor so /oli o torn propričati, nbrno naj so za po.skusnjo na dolično lirnio in golovo bo čez vsa pričakovanja postro/on. „Narodna Tiskarna ¦ ima v zalogi vse tiskovine za duhovnije, županstva in druge urade, na močnem papirju brosure, © diplome, trgovske rauuuo, ^ pisma in zavitke s firnio, * ceuike, C& vahila na kartonjn $ $ ua papir $ S „Narodna Tiskarna" ima v zalogi in na prodaj knjige: „Ilijado", „Tri igre" za slov. mladino in „Zgodovino tolminske Sole" „NARODNA TISKARNA" ---------v Gorici, ulica Vetturini St. 9 ¦¦ je preski'bljcuu z povsem uoviini ^rkami, okraski in fiitim papirjcm, ter more prc- vzeti vsa v tiskarsko stroko spadajoea dela. © © © © Izdeluje vsa de!a v najkrajšem času po tako nizkih cenah, da se ne boji nikake konkurence. ----r=^ TISKA 7 ¦ ~ posctniet1. raztiu vo- likosti in oblike z zavitki, 8B zaročnice iu*iM>rocnice v el«- gantnihterosniptni- ce v ra/nil» ublikah ,,Narodna Tiskarna" —= tiska ===== „GORICO" # # ki izhaja dvakrat na teuen v dveh izuajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 K, četrt ieta 2 K Pismena naročila tiskovin seizvršez obratno pošto; vsa druga v najkrajšem z o o c čaSU coco ?,Narodna Tiskarna" — ¦• — tifika • # „PRIM. LIST" ki izhaja vsak eetrtek tep stane na leto 4 krone, pol leta 2 K, za manj premožne eelo leto 3 K