r List 40. m v • lecaj LVI. a in Izhajajo vsak petekter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po f pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". / Ljubljani 7. oktobra 1898. mlkmmsmore več tako ozirati kakor doslej Politiški oddelek. m i ker je vezana, na sloniti se na tisto skupino ? ki bila jedina še pridobiti za vlado namreč na desnico. Bârnreuther je odstopil Slovenci in vlada. Zadnji dnovi so nam končno přinesli upanje, da se klaverne razmere, v katerih živi slovenski narod, vender premene na bolje, prinesle so nam ne samo izjavo, da se hcče vlada v prihodnje naslanjati na desnico ampak tudi nsčelno važno čeprav za nas Slovence ne neposredno pomembno izpremembo v ministerstvu. Uklanjajoč se sili, ne lastni volji, se je vlada pre-bližala doslej malo uvaževani desnici in to vsled opustitve obstrukcije. Vlada je bila pripravljena, da bo nagodba morala uveljaviti s cetarsko naredbo na podlagi § 14. in na njegovo mesto je stopil načelnik nemške katoliške ljudske stranke, baron Dipauli, vodja tište skupine desnice, katera je bila doslej najnezanesljivejši del parlamentarne večine. Istina je, da se je s tem vlada znatno približala desnici in da je s tem trdno privezala nase nemško katoliško stranko. Ta ima zdaj v ministerstvu dva svoja zastopnika, barona Dipanlija in barona Kasta, vrh tega » Nencci pa so to preprečili. Opustili so obstrukcijo, da tako ©mogočijo parlamentarno obravnavo —nagodbenih predlcg. Spravili so s tem vlado v največjo stisko, kajti pri par-lamentarnem razpravljanju je na jedni strani mogoče, da nagodbene predloge propadejo, kar bi bil smrtni udarec za vlado in uzrok največjih kemplikacij, na drugi strani pa je tudi predsednik poslanske zbornice vzet iz njene srede, ali če so stem pridobljeni itak saturirani Poljaki če so tudi Čehi udani vladi, v kateri igra prvo vijolino njih rojak finančni minister A. Kajzl, Slovenci in Hr-vatje s tem še niso pridobljeni. Odkar katoliška narodna stranka sprožila predlog » naj slovenska delegacija izstopi iz desnice in naj preide v opozicijo, so se mej slovenskimi poslanci in mej vlado vršila vsako vrstna pogajanja, katerih vsebina sicer ni pa î če se vlada pcraznae z desnico î že vedno prilika katera pa se nanašajo na pogoje, od katerih spol-odvisno, da ostanejo Slovenci v desnici in na preprečiti parlamentarno rešitev z dolgimi govori in ne številnimi amendementi. Opoziciji mora tudi njen nasprotnik priznati je izumila nevarno orožje proti vladi. Ministerstvo i da to znana nitve vladni strani. Zatrjuje se, da je vlada marsikaj obljubila ali posameznosti niso znane. tem trenutku, ko se vlada trudi da pridobi slovenske glasove za nagodbo, je gotovo važno, da se vpra-šamo kaj morajo slovenski poslanci zahtevati za svojo j -------— --------- ----J ^ IT---- ----- ----------------------------J uuuiu, auj UIVAUIJI; »ivi j ' uwmu^i UUXlUv f Uvi £iU Of UjU tudi spoznalo in zategadelj se je približala desnici in se podporo. Ako kdaj, je v sedanjem trenotku važno, da začelo poročil njo pogajati. Vlada hoče glasom desniških smo si na jasnem, kaj tirja slovenski narod od svojih naj se desnici pripadajoče in parlamen- poslancev. tarno večino tvoreče stranke zavezale, podpirati vlado Narod je govoril, jasno in razločno. Na vsesloven- tako, kakor navadno podpira vladna stranka svoje mini- 8kem sh0du je narod formuliral najnujnejše naše potrebe. sterstvo in zato se hoče v prihodnje ravnati po poli- Te zahteve se tičnih načelih, katera desnica v znaném adresnem na- dajo večinoma izvesti administrativnim črtu formulirala kot svoje potom in brez posebnih težav, ker se vse strinjajo z ve ljavnim zakonom in je njih izpolnitev odvisna samo od Vlada ni samo to obljubila, ampak šla je še korak dobre volje vlade. Samo dve točki sta, katere ni možno dalje. Trgovinski minister dr. Bârnrenther je bil namreč kar na enkrat izvršiti, radi česar je prav v sedanjem w te dni pedal svojo osta\ko in sicer radi tega » ker je trenotku položití nanju največjo važnost, to sta vseuči 0 uviděl, da se vlada na nemškoliberalne veleposestnike ne lišče in nadsodišče. Govori se, da hoče vlada poklicati v ministerstvo jednega slovenskega poslanca in da so v kombinaciji dr. Ferjančič, Berks in Povše. Sodimo, da bi se slovenski narod moral jako kesati, ako bi se slovenski poslanci dali ujeti na ta način. Ministerski portfelj bi ne bil druzega, kakor. kost, katero bi jeden sam člověk glodal, drugi pa bi morali iti molče v boj za vlado in bi naposled dobili za plačilo nekaj piškavih lešnikov. Ne ! Sjovenski narod mora v sedanjem trenotku, ko je vlada slovenskih glasov potrebna in jih mora dobiti, od svojih poslancev zahtevati, da mu kaj izdatnega pridobe ne kak ministerski portielj. Slovenski poslanci smejo v smislu svojih obljub glasovati za nagodbo samo tedaj, ako vlada izpolni na vseslovenskem shodu skle-njene naše tirjatve v kolikor se dajo brez odlašanja administrativnim potom izvršiti in ako da garancije, da ustanovi v Ljubljani nadsodišče ia vseučilišče — sicer pa na noben način. Vojaške takse. Neki veliki državnik je svoj čas — v prvi polovici našega stoletja — izrekel značilne besede, da je v Avstriji krivičnost in pristranost znak vsega davčnega za-konodajstva. Ne bomo rekli, da velja ta izrek še dandanes popolnoma, a člověk se ga nehote spominja, kadar motri naše javne razmere in premišljuje o posamičnih naših uredbah, na pr. o vojaških taksah. Te vojaške takse so jako krivičen davek, a kri-vičen ne v navadnem smislu besede. Dandanes je splošna dolžnost službovanja pri vojakih upeljana. Najčvrstejše delavne moči morajo gotovo vrsto let nositi cesarjevo suknju, kar je jedna najtežjih dolžnosti in za dotičnega velikánská izguba, a kdor je tako srečen, da je za nekaj palcev premajhen ali da si je pri kakem pretepu prste polomil, tišti plača nekaj malo denarja in je potem prost vojaškega službovanja. Dočim mora jeden kmetski fant tri leta služiti pri vojakih — in da bi bilo vojaško službovanja prijetno, tega še živ krst ni trdil — plača njegov so8ed in vrstnik po 1 gld. na leto in je oproščen službovanja. To gotovo ni pravično in pravičnost nas mora voditi pri vsem presojevanju javnih razmer. Jedino pravično bi bilo, da tišti, ki ni za vojaško službovanje sposoben, plača njegovim razmeram primerno vojaško takso. A ne samo, da se to ne zgodi, da so takse — katere so namenjene v vojski ranjenim vojakom ali udovam in sirotám ubitih vojakov — premajhne, tudi iztirjajo se skrajno malomarno, ker ljudstvo še nima tište zavednosti da bi samo plačevalo takse, kakor je sploh davčna morala v Avstriji jako šibka, kar je deloma kriva davčna uprava sama. ^ / Pri iztirjavanju vojaške takse je neizmerno mnogo pisarij in čestokrat veljajo ta pisarjenja do 20 gld. v namen, da se iztirja 1 gld. V tem oziru je vsekako treba, da se kaj ukrene, to so poslanci dolžni tištim, ki morajo pri vojakih služiti, to so dolžni čutu pravičnosti. Kdor ne služi pri vojakih, naj plačuje svojo takso točno in najbolje bi bilo urediti stvar tako, da se tišti, ki do do-ločenega dne ne plača takse, pokliče nemudoma na službovanje pri vojakih. Saj ni treba, da nosi puško. Lahko se porabi za druga delà, za takšna, katera lahko upravlja tudi člověk, ki ni zrasel po vojaških merah, kot sluga, strežaj v bolnicah, rokoielec, pisar, delavec v skladiščih itd» Treba je pa, da se vojaška taksa tudi v drugem oziru preuredi. Sedaj je naivišja taksa na leto 100 gld. To je očitno nepravilno. Če mora kmetski hlapec ali knap ali delavec plačati 1 gld. na leto, ko ima dohodkov komaj 300 do 400 gld., zakaj bi plačal samo 100 gld. kdor ima dohodkov 10.000, 20.000 in 50.000 ali več gld.? Na Nemškem na pr. mora plačati našega denarja 1650 gld., kdor ima 60.000 gld. letnih dohodkov, pri nas pa plača tak bogataš samo 100 gld. To ni nobeno razmerje, zlasti ker dotičnik navadno še kaj zasluži. Z ozirom na to priporočamo slovenskim poslancem, naj se pri prvi priliki zavzamejo za to, da se uveljavi premoženjskim razmeram posamičnikom primerno pro-grešivna vojaška taksa. Ko se to zgodi, potem se bo vsaj kaj nabralo za ranjence in za vdove in sirote tistih, ki so umrli za domovino. Politični pregled. Državni zbor. — V tretji seji sta se večina in nemška opozicija zjedinili na kompromis glede Schweglovega pred-loga, naj vlada pove, kaj je dogovorila z ogersko vlado za slučaj, ako bi se nagodba ne mogla parlamentarnim potom obnoviti, in naj se nagodbenim predlogam zagotovi prijoriteta pred vsemi nujnimi predlogi. Ministerski predsednik je pri dotični debati izjavil, da ne pove, kaj je dogovoril z ogersko vlado, češ, zbornica naj stori svojo dolžnost in naj razpravlja o nagodbi, ako pa tega neče storiti, nima pravice vpraševati, kaj se potem zgodi. Zbornica je sprejela prvi del Schweglovega predloga, česar je kriva malomarnost čeških poslancev. katerih mnogo ni bilo pri seji. Vlada je s tem učakala ob-čuten moralen poraz. Schwegelov predlog pa s tem, da je dobil večino, še ni obveljal, ker je bilo zanj treba dvetret-jinske većine in le to je vlado řešilo. V naslednji seji je zbornica sprejela tudi drugi del Schweglovega predloga, naj se nagodbi zagotovi prijoriteta pred drugimi nujnimi predlogi. Proti predlogu so glasovali samo nemški nacijonalci, ki so mnenja, da se drugo in tretje branje nagodbenih predlog ne da preprečiti, če se omogoci prvo branje. Zbornica je takoj potem začela razpravo o teh predlogah. Trajala je ta raz- prava do četrtka. Slovenci in vlada. — Nasvet, kateri je sprožila ka- toliško-narodna stranka in kateri je v slovanski krščansko-na-rodni stranki stavil poslanec dr. Krek, naj slovenski in hrvatski poslanci izstopijo iz desnice in prestopijo v opozicijo, ni obveljal v klubu, pač pa je klub storil sklep, katerega je razglasil z naslednjim komunikejem : „ Slovanska kričansko narodna zveza" je pod predsed- stvom načelnika poslanca Povšeta imela seje od 26. do všte- tega 29. septembra t. 1. Najprvo se je načelnik s to plimi besedami spominjal pokojne presvetle cesarice Eiizabete in to soialjno izjavo je klu- 3413 bovo načelništvo po ministerskem predsedniku grofu Thunu naznanilo Nj. Veličanstvu cesarju. Anarhisti Švicav8ka vlada začela jako energično postopati proti anarhistom. Tekom meseca septembra jih je Na to je klub obširno in temeljito pretresal politični po- iztirala nad sto jz Švice in to razširjevalce „propagande z de- same nevarne ljudi, ne morda kake brezumne sanjače. ložaj. Poslanci vseh skupin v zvezi so naStevali is vseh de íanii u želá, katere zastopajo, dolgo vrsto slučajev i jasno dokazu- Značilno da so vsi iztirani anarhisti Italijani in vmes še J ejo i da se razmere v zvezi zastopanih narodov v zadnjem kak Francoz času niso »boljšale, temveč v marsikaterem oiiru še poslabšale. To dějstvo je tembolj obžalovanja vredno, ker se pri- tožbe tičejo takih slučajev, v katerih se obstoječi zakoni in naredbe ali niso izvršili ali pa se naravnost kršili, in bi' torej vlada bila lahko odstranila te neprilike. Zveza mora torej konstatovati, da je popolnem utemeljena nezadovoljnost volivcev, katera se je odločno pokazala v « 999999999 999999999999V9999999m političnih strank, poslancev najnovejšem Času v raznih sklepih in političnih društev. Zveza pa je trdno prepričana, da parla Nov denarni zavod. Gospodarska naša organizacija se razvija dosti mentarna večina teh razmer absolutno ne more odobravati. lepo. Tekom zadnjih trideset let smo v tem oziru Zveza odločno izjavlja, da bode svoje stališče nasproti znatno napredovali. Osvobodili smo se deloma že vladi uravnavala le po njenih dejanjih, da pa ni povoda za premembo razmere nasproti ostalim stránkám večine. dokler nemškega in laškega kapitala, kateri nas je držal more zveza prepričana biti, da večina ostane zvesta načelomr izraženim v adresi. Vsled tega je zveza storila še druge primerne sklepe tlom kakor s kleščami, ali popolnoma se še dolgo nismo in ne bomo resili tujih denarnih spon. Niti in potrebne korake, da se zboljša položaj Ogerska poslanski zbornici je grof Apponyi slovenske zemlje nismo mogli iztrgati nemškemu kapitalu popolnoma iz rok. Ustanovili smo si sicer lepo število posojilnic, in osebnega kredita naš kmet ne vprašal ministerskega predsednika, kako je mogoče, da govori išče več pri nasprotnikih, tudi naše hranilnice lepo avstrijska vlada v svojih nagodbenih predlogah kvote in je-li res, da 6ta se avstrijska in ogerska vlada že Na to je baron Banffy od- o povišanju napredujejo m osvobodujejo slovenska posestva tujih dogovorili glede kvotnega razmerja. hipotek a Tic temu imajo nemški in laški denarni govoril, da glede kvote mej vladama ni ničesar dogovorjeno. zavodi še vedno lepe svote intabulirane na slovenskih posestvih. Eazgovori so se nanašali le na nagodbene predloge, ki so se popolnoma jednake predložile obema parlamentoma. Utemelje- Se slabše pa je v mestih preskrbljeno za cenen valna poročila pa je izgotovila vsaka vlada zase in ako je denar. V Ljubljani je vse denarno gibanje osredočeno še vedno v kranjski hranilnici in na svojo sramoto moramo »priznati, da bi bila po potresu nastala mej ljubljansk;mi trgovci in obrtniki lahko marsikatera nesreća, da ni bilo kreditnega društva kranjske hranilnice. Najnujnejše potrebna je v Ljubljani kreditna in eskomptna banka, katera bi gotovo sijajno uspevala. grof Thun v teh govoril o povišanju ogerske kvote, je to njegovo osebno mnenje, ogerska vlada ostane slej ko prej na stališču, da sta samo kvotni deputaciji poklicani rešiti kvotno V vprašanje Danska Kralj Luji je dne 29, septembra v gradu Amalienborg umrla. Dosegla je starost 81 let vladarica našega majhne države » bila jedna najuplivnejših Dasi žen stoletja in to po svojih hčerah. Pokojno kraljico so imenovali „taščo Evrope Carinja udova, žena angleškega prestolonaslednika sta njeni hčeri, a ima jih še več drugih. Grški kralj je njen sin. Nemški cesar v Palestini. — V kratkem odpotuje nemški cesar v Jeruzalem. Temu potovanju se pripisuje poli- želi Svoj čas je taka banka z imenom » Eskomptna banka" že eksistirala. Izhajala je izborno in bila je tudi aktivna še potem, ko so prišla na dan ponever- jenja ravnatelja Zenarija, kateri se Je takrat tižen pomen. Sodi se, da potuje cesar v Palestino, ker postati protektor v Orijentu živečih kristij Zdaj je ta protektorat v rokah Francije in papež ga je pred kratkim iz- recno pripoznal, a pomisliti da more papež govoriti, samo v imenu katoličanov, dočim aspirira cesar Viljem v prvi vrsti na protektorat nad protestanti, računajoč, da potem že izpod- rine Francijo. ustřelil. Likvidacija je bila takrat sklenjena ne iz ozirov na stanje banke, ampak iz ozirov na dobiček nekaterih zasebnih bankirjev in eskompterjev. . Luckmanna. Zdaj ves eskompt v rokah Mayerja in nekaterih drugih gospodov in ti seveda bodo ustanovitvi vsake nove banke nasprotovali, ko- Pametna odredba Stara želja krščanskih starišev, likor bodo mogli. Slovensko časopisje je že večkrat naj se krščanski otroci v šolah locijo od židovskih se izpolni za Dunaj. Občinski svet dunajski se je izrekel za ta predlog in bržčas mu pritrdita nižjeavstrijski deželni šolski svet in naučno ministerstvo da to preprečijo. Kitajska. dasi zastavljajo židovski krogi vse sile opozarjalo na potrebo take eskomptne in kreditne banke in zato pozdravljamo tudi sedaj začetek delà v to svrho. î » Splošno kreditno društvo v Ljubljani", katero Pekingu se je zgodila palačna révolu- je začelo poslovati dne oktobra, se je ustanovilo • # » v roke. vsled katere se je mladi cesar odpovedal vladi in sled- v namen, da se premeni v delniško previtno in es- s tem že^ tretjič dobila komptno banko za vse naše pokrajine, za celo Slo- Koroško, Južno Štajersko, Slovensko ci] a njo přepustil svoji materi, katera Po sodbi angleških listov je ta palačna revolucija posledica ruskih spletk. Mladi cesar je bil naklonjen Angležem za in evropskim reformám, dočim njegova mati strogo servativnega mišljenja in Angležem tako nasprotska Eusom naklonjena. ? kon-kakor venijo Koroško, Goriško, Istro in Trst. Splošno kreditno društvo registrovana za druga z omenjeno zavezo začne poslovati s ok 394 úpravném, odnosno v nadziralnem od- zato pozdravljamo ta pričetek in želimo da podjetje tobrom boru so [naslednji gg.: Filip Supančič, stavbenik, uspeva. hišni posestnik, predsednik, Ferdinand Staré, c. kr. To, kar je „Živnostenská bonkatt češkim „za- okrajni sodnik v pokoju in posestnik, podpredsednik, ložnama, to bi bila lahko naša banka vsem našim Jan. Dejak, c. kr. pomorski častnik v pokoju, tovarnar posojilnicam, in naj se bi v bodoči banki osredoto- in posestnik, Josip Lenarčič, dež. poslanec, tovarnar čilo vse denarno, bančno in kupčijsko gibanje po vseh posestnik, dr. Danilo Majaron, odvetnik in dež. po- naših deželah. slanec, Anton Putrih, hišni posestnik in trgovec, Pospešujte toraj vsi domači trgovci, obrtniki, Viktor Rohrmann, hišni posestnik in trgovec, F. M. odvetniki, notarji, sploh vsi domorodni sloji prevažno Schmitt, hišni posestnik in trgovec, Kornelij Gorup, podjetje z Vašim pristopom!* podjetnik, Fr. Kollmann, hišni posestnik in trgovec, Pravila, pristopnice, položnice in vsa pojasnila A. Klein, dež. poslanec, podpredsednik trgovinske se dobivajo brez stroškov od „Splošnega kreditnoga zbornice, hišni posestnik in lastnik tiskárně ter Ivan društva v Ljubljani Dvorni trg hiš. št. Lininger, hišni posesnik in trgovec. Vrhu teh so pa Jako velike splošne važnosti posebno za trgovski društvu pristopile že najboljše in najuglednejše do- in obrtni stan, pa tudi za vse druge stanove, je to, mače firme. „ Splošno kreditno društvo" delalo bode z vsemi močmi na to, da se prej ko mogoče ustvari bačna akcijska družba, a za to potrebni kapital naj se ravno potem „Splošnega kreditnega društva" takorekoč kristalizira, a da bode banka uspevala, da bode mogočna in da bode ustrezala vsem potřebám zlasti slovenskih potrebno, da se je oklenejo vsi to pokraj in, za rojaki. Ne da se tajiti, da smo v naših pokrajinah v narodno-gospodarskem oziru že veliko dosegli. Za hi-potečni in za kmetijski kredit je v vseh pokrajinah izvzemši Primorje, že dobro preskrbljeno. To je dějstvo, katero ni nas resnično in veselo, ampak katero mora tudi vspodbujati k nadaljevanju začetega delà in nas napotiti, da popolnimo še obstoječe praz- note na polju narodno-gospodarske organizacije. Prva naloga naša v tem oziru je, da si uredimo trgovske kreditne razmere, ker le tako oživimo industrijo in pospešujemo domačo trgovino in obrtnijo. Vse to mora storiti samo banka, katera nas zveže s svetovnim tržiščem in z avstro-ogrsko banko. Tako, kakor se je tekom desetletij posrečilo, iztrgati deloma iz rok naš kapital za kmetski stan, tako bi banka poskrbela domačemu trgovstvu potrebni de- da je „Splošno kreditno drušvo" takoj Jotvorilo te- doči račun, to je, tako imenovani „Girokonto u Ta vrsta denarnega poslovanja je znamenita olajšava v prometu trgovcev in obrtnikov. „Giro-konto" ali te« Splošno ^kreditno društvo v oktobrom koči račun otvorilo je v Ljubljani vsem svojim členom s Določila kakor tudi položnice se dobivajo brezplačno v pisarni. Na ta način si more vsaki imejitelj giro-konto-računa naročiti plačila brez stroškov, kakor tudi sam denar vlagati vsaki dan in vzdigniti vsaki dan, ali nakazati na poljubni naslov in kraj. Ni treba torej imeti denarja doma, vrh tega se mu takoj obre-stuje in ni potrebno na razne kraje denar sam po- šiljati, temveč le izdati nakaznico. V deželah, kjer je trgovstvo zelo razvito, kakor na pr. na Angleškem, regulirajo se računi skoraj izključno po čekih brez denarja. Vsaki trgovec, obrtnik tudi notarji, advokati in zasebniki imajo svoj „Giro konto" pri banki, tje da vsaki dan svoj denar in si nakaže poravnanje svojih terjatev na banko, kakor tudi poravna račune tem potom. Banka pa obremeni enega, drugemu pa vpiše na dobro ali mu izplača v gotovini, na pr. me-sečne ali druge plače uradnikom itd. Ker to ni le zelo praktično, ampak tudi pomenljiv napredek trgovske omike po slovenskih pokrajinah, pozdravljamo z veselj em ta pričetek in želimo, da se pridružijo nar in pripomogla domači kupčiji, obrtniji in indu- temu podjetju vsi slovenski sloji. striji do samostalnosti, do uspeha in do vse veljave. Splošno kreditno društvo ima torej, kakor sve najde Čim mogočnejša bode banka, čim večjo zaslombo dočijo predstoječe vrste, velevažen pomen v narodni v vseh naših pokrajinah, tem sigurnejši m gospodarski naši organizaciji in ker je zasnovano na večji bodo njeni uspehi, in že sedaj smo prepričani, zdravi podlagi, so tudi dani pogoji, da iz njega raz da bode naša bodoča domača banka znamenitega go- vije toli zaželena nujno potrebna kreditna in es spodarskega pomena za ves narod in naše dežele. Glavni delež —pozneje delnica — znaša 100 [gld. 28. pravil določuje, da zamorejo biti izvoljeni uprav- komptna banka «I « fti »H i*U nim svetnikom le tišti členi, ki so vplačali najmanje 10 glavnih deležev po 100 gld.) Delež naj se vplača takoj ali pa naj se vplača takoj vsaj 20%, ostanek pa osem dni Jpo pozivu; vplača se po položnici ali Kimtijstvo osebno v pisarni na Dvorném trgn st. v Lju- Najvažnejši načini cepljenja. Najstarejši način cepitve je cepitev v celi sklad. bij ani. Stvar je pametna in zadeva velikega pomena, novejšem času se pa ta cepitev vedno bolj opušča j ker 395 se pri tem divjak navadno tako rani, da zboli ali se še celo posuši. Nikdar se ne more natanko \edeti, kako globoka Ko smo cepič v razkolino vtaknili, obvežimo rano To se napravi tako r z levo roko primerno krajši konec ličja i katerega navzdoli obrnjenega potisnemo z le vim je razkolnina, akoravno se zunanja koža počeli, ; vendar palcem preko ^rhu divjaka; z desno roko pa ovijemo ostane v sredi rana, katera navadno pouzroči, da se dre- daljši konec ličja črez kraj ši T kakor je rastlina dolga i vesce na tem kraju labko odlomi ali pošuši. Zatorej je potem oba konca lahno nategnemo ter jih zavežemo cepiti na ta način samo močne, debele divjake. Tudi stara drevesa se na ta način lahko cepijo. Kjer je mogoče cepiti v pol sklad ali pa za kožo, tam se naj cepi vselej na ta dva načina. Posebno cepitev za kožo je v tem slučaju jako dobra. Razkolino, površje divjakovo, kakor tudi površje cepičevo zamažemo skrbno s cepilnim voskom in sicer najbolje s kakim trdim cepičem. sklad|[cepimo samo take divjake, ki so nad celi celi sklad cepi se tako-le : divjak se odreže ali odreže se slabejša mladika. odžaga na pripravnem mestu vodoravno in gladko ter se cm debeli. Ko se je rana zacelila in so očeša pognala i potem z vrtnarskim nožem po črez kake 3 cm globoko razkolje. Cepiči prirežejo se spodaj v podobi zagojzde z malim sedlom na vsaki strani, katero se jako labko zareže. Marsikateri sadjarji nočejo spoznati dobrot ta ci h sedel ali zarez v cepiče. Ako pa premislimo, da cepiči vrezani na zagovzdo brez sedla že tako zevajočo razpok-lino veliko bolj narazen silijo nego cepiči, vrezani s sedlom, potem o dobroti teh zares gotovo ne bomo dvomili. Dalje moramo paziti pri cepitvi v celi sklad, vrežeta obe dve sedli do da se milimetrov pod očesom i na desno in levo stran cčesa tako, da oko pri vstavi prav cepiča v sklad stoji proti sredini divjaka. Tako morali delati pri vsaki cepitvi, kajti to proti sredi obrněno in divjakovega povišja dotikajoče se oko prijcmcre s svojo množino redilnih tvarin, da se sama razkolnina v kratkem zaceli. Koža, ki se nahaja na vrezani zagovzdi cepičevi in sicer na isti strani, kjer stoji spodnje oko, naj se, kakor je zagovzda dolga, do lesa odreže, na ta način pride ce-pičev les in belina z divjakovim lesom veliko bolj v do-tiko, nego če bi imel cepič še kožo. Dolgost cepiča ravna se po tem, «kako se očeša na cepiču drug od druzega oddaljena. Potrebno je, da ima vsak cepič dve ali tri zdrava očeša. Na zgornjem koncu nad zgornjim očesom se mora cepič prav previdno prirezati ; nož nastavi se na očesu nasprotni strani ter se nekolil o navzgor tako odreže, pol sklada cepimo le slabeje divjake. V ta namen se odreže divjak od spodaj navzgor na pošev. Zgornji rob odreže se vodoravno na polovico poševnega površja. To delo se mnogo hitreje zvrši, nego ko hoteli divjak odrezati gladko in vodoravno. Potem se divjak na sredi kake cm navzdol in tako globoko v les razkolje, kakor je debel rega hočemo vtakniti v razkolino. cepič > kate Cepič prireže se isto tako, kakor pri cepitvi v celi sklad in sicer samo s tem razločkom > da se zagovzdi podobno vrezani del cepiča s spodnjim očesom oštro, no ževemu rezilu jednako odreže. Razkolina se potem z nožem nekoliko odpre ? cepič vanjo vtakne, z ličjem obveže in potem se vse rane s cepilnim voskom dobro zamažejo. Ako cepimo v pol sklada ranimo divjak veliko manj v torej je v tej zadevi mnogo boljše, nego cepljenje celi sklad, katero se lahko nadomeščuje v tem, da čepička na vsaki strani v divjak namesto jednega vtaknemo. dva (Konec prih.) --fiSiffl'-'''"'"'.................................................m..y.............. «H : PniiÀm in to ho uni rlol E EB Poučni in zabavni del. .......................................................................................... Povesti pokojnega Ivana Petroviča Belkina (Ruski spisal Puškin, poslovenil Z.) da ostane nad zgornjim očesom nekoliko milimetrov visok konec. to, da se pri prirezovanju ne Paziti moramo na opiramo s palcem na oko, ker ga s tem poškodujemo. Ako pa preblizo cčesa odrežemo, se oko lahko posuši. Ko smo cepič popolnoma za cepljenje pripravili » II. Metež. Mej tem je začela gospodična okrevati. Vladimrja ni bilo videti v hiši Gavrila Gavriloviča. Bal se je na vadnega sprejema. Sklenili so poslati ponj in mu nazna niti nepričakovano srečo: dovoljenje za poroko. Pa kakšno je bilo iznenađenje nenaradovskih po odprimo z vrtnarskim nožem že prej narejeno rakolino sestnikov, ko so dobili za odgovor na njihovo dovoljenje ter vtaknimo vanjo cepič. Paziti moramo pri tem na od njega na pol razumljivo pismo I Naznanil jim je, da to i da pride ličje in belina cepičeva v dotiko z ravno ne bode nikdar več stopil v njihovo hišo, ter prosil, naj istimi deli divjaka. Ne pa, kakor se dostikrat priporoča, pozabijo nesrečnega, kateremu ostane smrt edina nada. da naj koža cepičeva pokriva kožo divjaka, kar ni prav, Čez nekaj dnij so zvedeli, da je vstopil Vladimir v ar- kajti koža starejšega divjaka vedno debelejža, nego mado. To je bilo leta 1820. koža čepičeva. Na ta način prišla bi le cepičeva belina v dotiko z divjakovo kožo, vsled tega bi se obedve Dolgo niso smeli tega povedati okrevajoči Maši. Ona ni imela nikdar Vladimirja v mislih. Nekaj mescev težko ali pa celo ne zarasli. je že minolo, ko so našli njegovo ime med številom 306 onih bili; ki so se pri Berodinu odlikovali in težko ranjeni ga je oživljala. Nemogoče bi bilo reči, da je ona ona je padla v medlevico in fbati se je bilo » da njim koketovala, toda pesnik zapazivši njeno vedenje bi rekel : se jej ne bi mrzlica povrnila. Vendar, hvala Bogu, ome- Sè amor non è, che dunque ? . . i . ni imela posledic Burnim je bil jako ljubeznjiv mlad člověk. Njegovo Obšla jo je druga žalost. Gavrila Gavrilovič se je vedenje je zelo dopadlo ženskam. Vedel se je spodobno preselil v věčnost, zapustivši jej vse imetje. Toda to je da-vzgledno, bil je ponižen in jako nagajiv. Njegovo veni potolažilo ; mirno je prenašala žalost z revno Pras- denje proti Mariji Gavrilovni je bilo prosto in svobodno » » kovjo Petrovno in obljubila slovesno » da je ne bode toda njegove oči zasleiovale so jo povsod. Dělal se je nikdar zapustila, obe ste ostavili Nenaradovo, město ža- tihega in skromnega, da si se mu je vidělo, da je bil lostnih 8pominov, in se preselili na sko posestvo. nekdaj nesrečen obešenjak. Ni pa motilo to Marije Ga v Ženini so okroževali in oblegali tudi tukaj milo in rilovne, katera mu je (kakor vse ženske v obče) rada bogato nevesto, pa ona ni dala nikomur niti najmanj-šega upanja. Mati jo je včasih nagovarjala, naj si izbere ženina; Marija je majala z glavo in se zamislila. Vladimir ni imel več sočutja njo i umrl je v Moskvi, dan popřej j ko so jo zasedli Francozi. Spomin na njega bil jej je svet, vsaj ogibala se vsega, kar bi jo moglo spomi njati nanj ; knjig. ki jih je nekdaj bral, njegovih zriskov » sekiric in stihov » jih je prepisa! za njo. Sasedi i ki so zvěděli o tem, so se čudili stanovitnosti in radovedno so pričakovali junaka j ki je moral naposled zmagati nad usopolno zvestobo deviške Artemide. Mej tem se je vojska slavno končala. Naši polki so se vračali izza meje. Narod jim je šel nasproti. Ma sika je igrala vojne pešni. Vive Henri-Quatre, tirolske ě valčke in arije iz Žokonda. Častniki, ki so šli v vojsko skoraj še otroci, so se vračali vzrasli in ovenčani z pimi věnci. Vojaki so fse veselo razgovarjali mej seboj, vpletajoč vedno med govor nemške in francoske besede. Čas nepozabni! Čas slave in vzhičenja! Kako silno je bilo rusko srce pri besedi : očetnjava ! Kako sladké so bile solze svidenja! Kako smo zjedinjevali čuvstva na- rodnega ponosa in ljubezni do carja! za n ega kakšen je bil trenutek! Žene, ruske žene so bile takrat neprispodobne. Navadna hladnost jih je zapustila. Njihovo vzhičenje bilo je res upojno, ko so srečaje zmagovalce klicale Hura !u Kdo izmed takratnih častnikov ne ve, ruski ženi zavezan za najboljše, najdragocenejše dařilo? da bil odpuščala njegove neumnosti, njegovo smělost in njegov ognjen značaj. bolj (bolj ko njegovo něžnost, bolj ko njegova obvezana roka) je spodbujala molčljivost mlađega člověka njeno radovednost in domišljijo. Ona je dobro vedela » da mu zelo dopada, verjetno tudi i da je tudi on opazil i da ga odlikuje. Pa kako da jej še ni razodel svoje ljubezni? Kaj ga je zadrževalo? Bojazljivost, nerazdružna od prave ljubezni Ponos ali koketnost? To je bila za njo uganka. Dobro premislivši je sprevidela, da je bojazljivost edini vzrok ter sklenila, zbuditi o njem še večje veliko nepotrpežljivostjo je pričako- zanimanje za Só. vala minute romantičnega izpovedanja. Tajnost je vedno neljuba ženskemu srcu, bodi si katerega koli rodu. Njen trud je imel pričakovani uspeh » tako da se je Burnim zamišljeval in da so njegove črne oči tako ognjeno po-gledovale na Marijo Gavrilovno, da se jej je rešiteljna minuta zdela blizu. Sosedje so govorili o ženitvi, kakor že o dokončanem delu, a dobra Praskovja Petrona se je radovala » da je njena |hči vendar enkrat dobila dostoj nega ženina. Enkrat sedela je stara sama v jedilnici in razkla dala grand-pantice, ko naenkrat vstopi v sobo Burnim in povpraša po Mariji Gavrilovni. » Ona je na vrtu," odgovori stara i » poj dite nj ej « Hura! Jaz vas Pa hočem tukaj počakati. u Burnim je šel ven i a starka se je prekrižala, mislé si: „Morda je stvar danes še končana!" Burnim je našel Marijo Gavrilovno pri ribnjaku tem sijajnem času je živela Marija Gavrilovna pod vrbo s knjigo v roki. Bila v beli obleki y ki je z materjo v • • • • guberniji in ni videla, kako ste obe dobro pristojala junakinji romana. Po prvih vprašanjih stolici praznovali povratek vojakov. Toda na deželi in po je Marija Gavrilovna nalašč nehala odgovarjati, da bi vaseh je bilo obče vzhičenje, če sploh mogoče, še silneje. tako spravila Burnima v zadrego, od katere ki bilo moče se kje pokaza! Častnik, bil je to zanj pravi praznik, rebiti pričakovati tolko zaželenega izpovedanja. in ljubimcu v fraku godilo se je slabo v njegovi pri sotnosti. Burnim, čuteč svoj težek položaj, pove, da je iskal Rekli smo že i da je že davno slučaja, odkriti jej svoje srce. Marija Gavrilovna bila Marija Gavrilovna ne zapre knjigo ter povesi oči v znak njenega privoljenja. glede na njeno hladnost vedno kakor poprej okrožena od snubačev. Toda vsi so se morali sedaj vmakniti, ko se je prikazal v njenem gradu ranjen huzarski polkovnik „Jaz vas ljubim! « reče Burnim, „jaz vas ljubim strastno vas ljubim! (Marija Gavrilovna zarudi in nagne glavo še niže.) Délai sem neprevidno, přepustivši se Burnin z georgijo v gumbnici, interesanto bled, kakor mjii Osodi, osodi videti vas in slišati vaš mili glas vsak so govorile tamošnje gospodične. Imel je okoli šestin- dan! . . . Sedaj pa je prepozno protiviti se mojej osodi! dvajset let. Pripeljal se je na odpust na svoje posestvo ki je bilo v sosesčini Marije Gavrilovne. Marija Gavri- dan! i . . Spomin na vas, na vaš mili, krasni obraz mi bode od sedaj muka, pa tudi tolažilo mojega življenja, Toda iz lovna ga je zelo odlikovala. Njena navadna zamišljenos polniti moram še težko dolžnost, odkriti vam nesrečo 39? tajnost, da so med nama nepremagljivi zadržki grem iz cerkve brez vsacega zadržka. Skočim k voza in Marija Gavrilovna se zgane osupnena ter reče: » Jaz zakričim: „Naprej!" nisem nikdar mogla biti vaša žena!" » Vem a î odgo » Moj Bog!" zakriči Marija Gavrilovna, „in vi ne vor i jej tiho, „vem i da ste nekdaj ljubili, pa smrt in veste * kaj se zgodilo z revno vašo ženo? tri leta žalovanja . . . (Marija Gavrilovna ga pogleda » Ne vemM, odgovori Burnim, „ne vem, kako zovejo plavo, žalostno.) Dobra » mila Marija ne skušajte mi vzeti poslednjega utešenja se odločili osrečiti me, ako Gavrilovna ! misel. vas » kjer sem se poročil i ne pomnim s katere postaje » Molčite, pri Bogu, molčite! Vi me mučite*" n Da, jaz vem, jaz čutim » da da ste sem se odpeljal. Takrat sem se tako malo brigal za ta moj pregrešek, da sem přišedši iz cerkve zaspal in se Sluga, ki je bili moja, moja, ko bil takrat z menoj, umri je na potu. tako, da nisem imel zbudil še le drugi dan, že na tretji postaji. bi jaz nesrečna stvar —ne bil že oženjen!" niti upanja zvedeti o tej, katero sem tako grdo zapustil ko Marija Gavrilovna je pogledala nanj se začudenjem in katera je sedaj tako kruto maščevana! „Jaz, sem oženjen", nadaljuje Burnim, „oženjen že četrto leto, pa ne vem, kdo je moja žena če jo bom mogel kedaj videti!" i » kje „Moj Bog! moj Bog!" reče Marija Gavrilovna ter ona in zgrabi njegovo roko, „tako, to ste bili vi!? In vi me ne poznate?" » čudno vedati Kaj govorite?" vsklikne Marija Gavrilovna. „Kako ! Povejte dalje! Hočem vam potem jaz po- to Pa povejte skažite mi to milost Vilno, „V, začetku kjer je bil naš 1812", reče Burnim, „sem hitel v polk. Pripeljal sem se nekdaj pozno zvečer na postajo. Zapovedal sem kakor hitro mogoče napreči konje, ko naenkrat nastane osodepolni metež, vozniki so mi svetovali, da počakam. loti m nadzornik in Jaz jih poslušam se mi nerazumljiva nemirnost, zdelo se mi je, da me nekdo trese. Mej tem povedal burj o. sem ni metež prenehal, jaz nisem strpel, za zopet Burnim je obledel......in se vrgel k njenim nogam Li ■■■Il ■ ■■NIÉ li ■■ É I II I I ■ Novice. Cesarja god. Tiho sicer, vendar nad vse slovesno so avstrijski narodi dne 4. t. m. praznovali cesarjev god. V ljubljanski stolni cerkvii je bila ta dan slovesnamaša, isto tako so bile maše v vseh drugih krajih. Cesarice Elizabete ustanove. V smislu blagih napreči in se odpeljal naravnost v načel, ki so vedno vodila pokojno cesarico Elizabeto, je direk Voznik se je nakanil peljati me ob reki i ker torij zaveze slovenskih učiteljskih društev sklenil ustanoviti se dala prikrajšati pot za tri vrste. Bregovi so bili zameteni. Voznik se popelje mimo onega mesta, kjer se je prišlo na cesto, in tako sva zabředla v neznan kraj • • * Burja ni utihnila, zagledal sem luč in velel tja peljati. tri cesarice Elizabete ustanove po 50 gld in sicer eno za Kranjsko, eno za Štajersko in eno za Primorsko. Ustanovna glavnica se dobi potom prostovoljnih darov slovenskeg teljstva. Ustanove so namenjene učiteljskim sirotám. V • uei- Prišli smo v vas, v vaški cerkvi je bila luč. Cerkev je bila odbrta, za ograjo je stalo nekoliko sanij stovži so hodili ljudje. Semkaj! semkaj!" zakriči nekaj glasov. Zapovedal Naša cesarica Elizabeta se imenuje mala knji katero je izdal jako podjetni in po mo » žica, Ivan Bouač v Ljublj; čila poklenska roka zaljšana s številnimi podobami in stane 12 kr marljivi knjigotržec o priliki grozne smrti Sestavil jo je vzro- Nedeljko in sem vozniku, naj me tja popelje. Imenovanja v učiteljstvu. Definitivními učitelji cami so imenovane začasne učitelj Elizabeta Klemenčič « Vsmili se me! Kje si se zamudil? reče mi nekdo v Dobrničah, Ema Ž na Březnici. Karolina Klem nevesta bila je omedlela, pop ne ve kaj početi, midva sva bila pripravljena se nazaj peljati. „Pojdi nohitreje!" Molče sem skočil raz sani in stopil v cerkev, slabo razsvetljeno od dveh ali treh sveč. Deklica sedela je v v Škocjanu, Pavla Brezovšek v Trebelnem in Magda lena Pezd no vani učitelji Fi v črnomlju. Definitivními nadučitelj so ime L na Primskovem. Fr. R v Šmartnu pod Šmarno goro in Fr. Rasp ot nik v Vodicah Nadučitelj v Slavini Fr Punču h je premeščen v Tomišelj klopi v temnem kotu cerkve, druga ji jej drgnila senci. učiteljica Ana Praprotnik z Iga na Primskovo, učiteljica » Hvala Bogu," reče ta, „Komaj ste prišli Kmalo bi bili umorili gospodično u Stari svečnik pristopi meni s vprašanjem: „Ukážete da pričnem?" „Pričnite! Pričnite, batjuška!" odgovorim zamiš Gospodični pomagajo vstati. Zdela se mi Ijeno. umna. . . Nerazumljiva, neodpustljiva lahkomišljenost Stal sem ne njo pred bralno mizo. Svečnik se požuri. Trije možki in hišna so držali nevesto in bili zamaknjeni v njo. Poljubita se!" rečejo nama. Moja žena obrne proti » meni svoje bledo lice. Hotel sem jo poljubiti vzklikne » Ah ni on ni on .... Ona in padla je y neza- vest. Priče vprejo prestrašene v mene oči. Jaz se obrnem Kristina Schul 1 iz Boh. Bistrice v Šmartno goro, učiteljica Ivana Hrom iz Šenčurj u pod Šmarno v Polju. učitelj Ana Zar nik iz Srednje vasi v Skoc učitelj Jakob Slap a r iz Zaloga v Radeče, učitelj Josip Rakovšek Duhu v krškem okraju, učiteljica Ida sv. iz Kobarida Maily iz Predo8lja v Šencur in učiteljica Ivana Pili Postojine na iz Zlatomašnik. Pri sv. Ivanu v Trstu dne 2. ok tobra župnik Ivan T daroval zlato sv. mašo V Črnučah so dne 27. septembra slovesno blago- slovili novo šolsko poslopje Novo postajališče na dolenjski železnici Na željo obline Trebnje se ustanovi mej postajama Trebnje in Mirna peč pri čuvajnici promet. 13 novo postajališče za osebni — Usposobljenostni izpiti za obče ljudske in meščanske šole začno pri ljubljanski izpraševalni komisiji dne 7. novembra t. 1. Prošnje je predložiti do 1. novembra. JL — Solske takse v Istri. Dež. odbor istrski je raz-poslal vsem občinam v Istri okrožnico, s katero naznanja, da so odpuščene šolske takse za 1. 1897 —1898 in sicer tako za prvi, kakor tudi za drugi tečaj tega šolskega leta, za prvi tečaj 1898 — 1899 pa da so znižane takse za tretjino to je za 2 gld. — Nesreća. V Gorici sta se dva učenca ondotne slovenske kmetijske šole igrala z revolverjem. Ta se je sprožil in kriglja je ubila jednega igrajočih se učencev. — Umrl je po dolgem bolebanju v Ljubljanskem Leo-ninum bivši župnik višnjegorski Matej Kljun v starosti 41 let. — Cvet v oktobru. Na vrtu ceikovnika v Gornj Besnici nad Kranjem se nahaja jablana, ki je ravnokar v naj-lepšem cvetju. — Na Primskem pri Kranju so dne 6. oktobra slovesno blagoslovili novo šolsko poslopje. — Poslovni jezik kranjske notarske zbornice. Kakor je poslovni jezik graške notarske zbornice nemški, ga-liških zbornic poljski, tržaške laški, tako je kranjska odvet-níška zbornica določila za svoj poslovni jezik slovenščino Ljubljanski Nemci so radi tega mnogo pisarili in glej, našli so ž njimi soglasujoča srca pri predsedstvu graškega nadso-dišča. To si je dovolilo notarski zbornici naročiti, da moia vsa svoja naznanila razglašati pred vsem v nemškem jeziku. Eadi tega je dr. Ferjančič interpeliral v drž. zboru. Notarska zbornica bo seveda višjesodni ukaz vrgla v kos, ker jej višje sodišče glede poslovnega jezika sploh nima ničesar ukazovati. — Mestna hranilnica v Radovljici V mesecu September 1898 je 114 strank uložilo 26 613 gld. 62 kr ; 77 strank uzdignilo 17 440 gld. 70 kr ; 23 stránkám se je izplačalo posojil 13.070 gld.; stanje ulog 521.346 gld. 83 kr. denarni promet 79.179 gld. 59 kr. Ravnateljstvo mestne hra-nilnice v Radovljici, dne 1 oktobra 1898. — Nadzorovanje kmetijske-kemičnega posku- šališča. Dvorni svetnik v poljedelskem ministerstvu dr Meiselj je 27. septembra pregledal kmetijsko-kemično poskušališče kranjske kmetijske družbe ter se je o njega uredbi jako povoljno izrekel. — Shod avstrijskih zdravniških zbornic bo 10. oktobra v Dvoru. Kranjsko zdravniško zbornico zastopal bo na tem škodu primarij dr. Gregorič. — Rekurzi primorskih posojilnic. Primorska vlada je zadnje leto začela slovenskim posojilnicam braniti, da spre-jemajo hranilne vloge tudi od nedruštvenikov. To postopanje je bilo popolnoma nezakonito, a vzlic temu osrednja vlada dozdaj ni resila podanih rekurzov. Zadnjič so radi teh rekurzov slovenski poslanci intervenirali pri ministerstvu in dosegli ugodno rešitev rečenih rekurzov. — Sedemnajst milijonov stranij. Pred kratkim je izšel zelo poučen statističen izraz, iz katerega je razvidno, da štejejo knjige, ki so po vsem svetu izšle tekom jednega leta, vsaj 17 milijonov stranij. Ako bi kdo znal vse jezike sveta, bi moral prečitati vsak dan nekaj nad 45.000 stranij, da tekom leta přebere, kar je bilo natisnjeno. Časniki niso všteti v ta izkaz. Po odstotkih pride od teh 17 milijonov stranij na posamne dežele; na Francijo 23, na Angleško 22, na Nem-čijo 19, na Italijo 6, na Špansko 4, na Rusijo 4, na Švedsko 3. na Norveško 3, na Grško 3, na Portugalsko 2 na Nizozemsko 2, na Avstro-Ogersko 2, na Dansko 1, na Ja- ponsko 1, na Kitajsko 1, na Rumunsko 1/2 in na Turčija 1/2 odstotka. — Hitra kazen. Angleški poitni minister vojvoda Norfolk je pred nekaj dnevi přišel v mesto Hampshire na brzojavni urad in je izročil službujoči telegrafistinji brzaja\kok da jo odpošlje. Gospodičina je bila menda slabe volje, kar se pri po&taricah in telegrafistinjah prav pogostoma primeri, kajti prebravši brzojavko, jo je vrnila ministru in rekla : Podpišite svoje ime. Minister: Saj je že podpisano. Telegrafistinja: Ne norčujte se. Noifolk je ime jedne grofinje. ne Vaše Sicer pa kakor hočete. Če ne podpišete, pa ne odpošljem brzojavke. Minister se je přiklonil, je spisal drugo brzojavko in jo vročii telegrafistinji z besedami : To je uradna brzojavka. Zanjo ne plačam nič. Odpošljite jo takoj. Jezična gospodična je bila hudo presenečena, ko je čitala: Generalnemu poštnemu uradu v Londonn Gospodična, ki je sedaj pri brzojavnem uradu v Hampshiru v službi, se vede proti občinstvu predrano. Ukazujem, da jo takoj odpustite iz službe, Poštni minister Norfolk." Zdaj je seveda telegrafistinja jela tarnati, jokati in prositi, a pomagalo ni nič. Tako se nauče poštarice in telegrafistinje tište uljudnosti, katero tudi pri nas na Slovenskem prav česta pogrešamo. — Pravosodje v Grenlandiji je urejeno prav priprosto. Načelniki dvauajstih pokrajin, v katere je obljudeni otok razdeljen, so tudi sodniki. Vsaka pokrajina ima svojo blagajno, iz katere se podpirajo siromaki in jedna prvih iu najtežjih kaznij je. da izgubi obsojenec pravico do podpore i* te blagajne. Druga kazen je, da se obsojenec izključi od. občnih pojedin o Božiču in na kraljev rojstni dan, katere se prirede na kraljeve stroške. Ta kazen se smatra za jako sramotno. Nadaljna kazen je prepoved, obiskovati prodajalne. V vsakem kraju je samo jedna prodajalna in ta je državna, ker je vsa trgovina monopol. Za Grenlandkinjo je največje veselje, obiskovati te prodaja>ne in zato je silno nesrečna, če jej to prepovedo, še nesrečnejša pa, če jej odrežejo lase, kar je naj-hujša kazen. Zaprt ni bil v Grenlandiji še nihče. Tam sploh, zaporov nimajo, a vzlic temu je bilo v 10 letih v celi deželi le 180 obsodb. — Ljudski sovražnik. Slabe nasledke, katere prouzroči redno uživanje bobove kave v mnogih družinah, posebno na živce in delavnost srčnih misic, jo od odličnih zdravnikov in učiteljev zdravilstva tako natančno in prepričevalno dokazano, da dandanes vsaki člověk sam lahko to previdit in pre-sojat zamore. Ker te slabi nasledki ravno zadnja leta kažejo, da uživanje bobove kave pripelje do zmešnjavo živcev, mrtvo-, udnosti (kap), se mu po pravici lahko* reče, ako še pomislimo, da mnogo milijonov denarja za njega v inozemstvo gre, ljudski sovražnik. Če toraj katera gospodinja misli, ker je zdaj bobova kava nekaj ceneje, da jo mora kupiti, da kaj boljši zajutrek pripravi, tako se dvojno moti. Bobova kava ie pač dvomljiv užitek, kateri se je iz navade k nam urinil. Ako bi bobovo kavo katerem prvikrat piti dali, bi mu gotovo dolgo časa ne ugajala, kar pri malih otrokih prav dobro opazujemo, Najhujše je pa nevarnost za zdravje. Ali ni toraj skrajni čas, da se to na bolje obrne, kar se zdaj lahko, ceno in primerno zgodi? Stotisoč družin je to vže v blagor svojih izdatkov tudi storilo z upeljavo Kathreiner-Kneippove sladne kave, katera kot najboljša primes k bobovi kavi,.njene slabe lastnosti odstranja, kakor tudi iz zdravstvenega stališča, da se kar čisto sama použije. Kar se je toraj v mnogih družinah z najboljšim uspehom storilo, zakaj bi se toraj to v korist vsake družine povsod ne upeljalo? Žalibog, da pri tej robi tudi spekulacija izkorišča svoj dobiček z upeljavo malovredne ponarejave. Mi smo že mnogokrat svarili kupovalce in vsled tega vsaka hišna gospodinja dobro pazi, da kupi izvirne zavoje, kateri nosijo ime Kathreiner in podobo župnika. 399 Kneipp-a, kot varstveno znamko. Le na ta način je kupovalcu možao, da pravo Kathreiner-Kneipp-ovo sladno kavo dobi, katera ima okus in dišavo prave bobove kave in tako vse nade izpolni, ataviti. katere se mora na zdravo in okusno sladno kavo V Tržne cene. Ljubljani dne 14. septembra 1898. Pšenica gl. 9 70 kr. rž gl. 7.60 kr., ječmen gl. 6.75 kr., oves gl. 6 75 kr. ajdagld. 10.25 kr., proso gld. 7.75 kr., turšica gld. 6.45 kr. eča gld. 11 kr., grah gld. 12. kr., fižol gld. Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr Uredništvo „NOVIC" naznanja žalostno vest, da je njih večletni sotrudnik gospod uradnik trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko, dolgotrajni bolezni, previđen sv. zakramenti umirajoče, dne 6. oktobra v 33. letu svoje starosti mirno Gospodu zaspal. Pogreb bode v soboto popoludne oktobra hiše žalosti kopališče k sv. Krištofu. Bodi mu Petra cesta spomin ! Ljubljani, dne 7. oktobra 1898. Loterijske srečke M * višjega dr. G. Schmida sluh temeljito nastalo gluhobo, šumenje po všesih in nagluh, zastarano. samo v lekarni i M t M (D Zanetti Trstu ? Via nouva 27. Steklenica z navodilom 3 Marke 50 vin. V Brnu dne 5. oktobra t. 1. : 70, 71, 41} 22, 74. Na Dunaji dne 1. oktobra t. 1.:. 61, 66, 78, 32, 38. V Gradci dne 1. oktobra t. 1. : 60, 25, 38, 84, 63, "Vlail a s > •> I priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani je bila na razstavi za zdravstvo in postrežbo bolnikov v Stutgartu 1890 1. odlikovana z darilom in Je po izrazu zdravnikov in tisućih zahval ni h písem edino reelno in neškodljivo sredstvo ohranijo bujno rast za las gospode in katera in dame, zapreci danje las in odstrani tekoj vse lisaje Za uspeh in neškodljivost se jamci da si izpa- t Cena lončka 80 kr po poštnem povzetju 26 7 Dunaj » . Hopp Wipplingerstrasse 400 ■ 1. glavni dobitek 100.000 kron 2. glavni dobitek 25.000 3. glavni dobitek 10.000 kron kron v gotovini 20% odbitka. Priporoča majalnica v Ljubljani. Spostov gospod Zalivaljam Vas. da sté mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezni mi je skoro prene-hala. Pošljite mi takoj se tri ste-klenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka. a zraven še tildi 2 závitka čaja proti kašlju. Z velespo- štovanjem Vaš livaležni JAKOB SUPPAN V Divaei, 19. oktobra 1897. Trpotčev sok (Spitzw^gerich Sait), kateri deluje tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod jovin, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tišti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na ste-klenici sliko Nikolaja Subiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Gena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski št. 20 Cénjeni "gospod lekâmik ! Pred kratkim ćasom sem naroćil od Vas jedno stêkleuico krepilnih švedskih kapljie. naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še tri ntekleiiice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. 8 spoštovanjem VID ZANIĆ. Modruš. dne 26. maja 1898. Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčnim bolečinam, popravljajo prebavljenje, čistijo kri, krepijo želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit. Paziti znamko, je ker treba samo na tište varnostno švedške kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. * Cena jedne steklenice krepilnih švedskih kapljie s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. ' Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list m zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naročita, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in Zelo spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše >mazilo proti kostním bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala 8ogu, hodi. Zahva-IJajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostaj am pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbcdanju v kosteh, protinu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu i. t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi stare ljudi nogah. » ki trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- nostno znamko sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana, ker samo tisto mazilo iz moje lekarne, ki nosi to varnostno znamko na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, za doda še 20 kr. poštni list in naj zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikoyi nasledniki