• Tednik. Izhsfa pod Mm imenom od 24 dot 1dalje na predlog Občinskih odt>oro-* Ptuj hi Ormoi — Izdaja 'avod »Tednik«. Ptuj — Odeovof-nt urednik: Anton Bauman — Uredništvo In uprava Ptui Lackova 8 — Tel 156 — St. tek. računa: NB Ptui 504-10-603-H -Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina ta tuzemstvo 1000. ra 1noremstv< 2000 dto Št. 28 PTUJ, dne 17. julija 1964 Letnik XVII Priprave na 16. sejo občinskih odborov Urbanistični program sta Ptui pred potrditvijo BSIlitelSHK Kombajni KZ Hajdina so resna konkurenca tudi najpridnej-šim žanjicam. Selijo se z njive na njivo in pridno opravljajo usluge Za ponedeljek. 20. julijo 1964 sta sklicana občinski zbor in zbor delovnih skupnosti skupščine občine Ptuj, ki bosta obravnavala na 16. skupni seji okrog 20 točk, raznih predlogov analiz, poročil, imenovanj in prošenj, navedenih lia vabilu na sejo, ki jo je sklicala predsednica skupščine Lojzka Strop-nikova. Na čelu vseh točk dnevnega reda te seje je predlog urbanističnega programa mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja ter ureditvenega načrta mesta Ptuja. Obrazložitev k temu predlogu je pripravil Zavod za urbanizem Maribor, nekaj podatkov pa nam je posredoval Janez Rebernak, referent za urbanizem pri občinski skupščini Ptuj. Da bi bili naši bralci podrobneje seznanjeni z vsebino urbanističnega programa, objavljamo obrazložitev v celoti. da koordinira različne družbene koristi za bodoča obdobja na ze- Kadar je beseda o urbanizmu, se največkrat zgodi, da ne govorimo v skupnem jeziku, ampak imamo pri tem različne predsta-ve, čeprav si tega ne želimo. Ce govorimo o urbanistični službi kot posebnem družbenem delovanju. je -potrebno, da poprej obrazložimo poglavitno vsebino te službe. Zelo važna je pri tem ugotovitev. da gre za opravljanje javne Službe, katere posebnost je v tem, meljskem prostoru, za katerih varstvo so sicer pri nas ustanovljeni poseibni organi s svojimi specifičnimi organizacijskimi oblikami. Te koristi se lahko nanašajo na ureditev obstoječega naselja ali na nove površine, na katerih se naj šele zida naselje. Urbanistična služba naj tedaj zagotovi za vsa družbena delovanja potrebna zemljišča, oziroma prostore in jih naj razvrsti za različne družbene namene s stališča optimalne uporabe in kar najmanjših stroškov graditve r cikličnih objektov, komunikacij in komunalnih naprav. Pri tem pa naj poskrbi tudi za njeno pravilno arhitektonsko in gradbeno ureditev. Urbanizem kot družbeno delovanje ima ob stvarni realizaciji daljnosežne socialne, politične iin drugačne nasledke. Pri tem naj opozorimo samo na posledice slabo lociranih stanovanjskih objektov, ki so komaj dosegljivi z rednimi prometnimi sredstvi. Stanovalec ne samo, da ima veliko časovno izgubo za prihod na delovno mesto in odhod njega, to tudi vpliva na njegovo delovno storilnost in njegovo zdravje. Prezreti ne smemo tudi. da je ta stanovalec odmaknjen od vseh komunalnih in družbenih ustanov, ki so danes neločljivo povezane z življenjem. S splošnim družbenim in gospodarskim razvojem, ki se iz- Dražbenfj-gBcanonisicgi izobraževanje ' Junijska skupna seja predsed-istev občinskih sindikalnih svetov Varaždin in Ptuj, ki je bila v Ptuju 20. junija t. 1. je imela nalogo izmenjati delovne izkušnje glede vloge in nalog delavskih univerz in sindikalnih šol pri družbeno-ekonomskem izobraževanju, torej pri usposabljanju delavcev za funkcije v samoupravljanju in :ia funkcije sindikalnih delavcev. Referate so imeli Mirko Dabič iz Varaždina in Danilo Masten in Feliks Bagar iz Ptuja,, nakar je sledila razprava. Misli v referatih so osvetlile velik družbeni pomen, ki ga imajo delavske univerze v izobraževanju delavcev za funkcijo samoupravljanja s poudarkom, da je potrebno te usposobiti v taki meri, da bodo prišle do polne družbene uveljavitve. Ze prvi di-skutanti so opozorili, da izhodišče za družbeno-ekonomsko izobraževanje ne sme biti slučajnost. temveč mora temeljiti na ustreznih družbenih potrebah delovnih organizacij jn komune. Osnovni problem, ki se pri družbeno-ekonomskem izobraževanju postavlja v ospredje, je temelj in osnovno znanje nepo- i srednih proizvajalcev. Veliko | število zaposlenih nima popolne osemletke, kar pomeni, da je njihovo osnovno znanje na zelo nizki stopnji. Ta problem se ne pojavlja samo pri delavcih, ki so | osnovno šolo obiskovali pred de- ! setletji, ko so bili težki pogoji lllil in majhne možnosti za pridobi-opravičilo, drugo pa je vprašanje yanje izobrazbe, za te se najde glede mladine, \ - 1 zgm Mar;.bor. Ta strokovna projektantska organizacija' je naj- III mini 11 hi Plantažni obrat Kmetijskega kombinata Ptuj »OSOJNIK« že obira zgodnje breskve za trg srednih proizvajalcev z raznimi i izgovori, češ, kaj pa si naj začnemo s politiki v proizvodnji, naj se raje strokovno izobražujejo, politiko pa naj pustijo pri miru ipd. Tudi finančna sredstva delovne organizacije zelo nerade vlagajo v družbeno-ekonomsko izobraževanje z izgovorom, da jih za take namene nimajo. Kadar gre za sredstva, ki bi jih bilo potrebno investirati v izobraževanje neposrednih proizvajalcev, govorijo, da ni sredstev, kadai/ pa gre za kakšno nepotrebno potovanje v inozemstvo, ki je namenjen za izbrane ljudi, pa sredstva so. Taki in podobni problemi, ki so jih analizirali na skupni seji, delujejo kot zavora na razvijanje družbeno-ekoriomske-ga izobraževanja. Nadalje so opozorili na to, da vsaka delovna organizacija planira sredstva, za predmet dela. ne pa tudi za izobraževanje. V bodoče bi naj vsaka delovna organizacija izdelala program druž-beno-ekonomskega izobraževanja, ki bi ga naj delovni kolektiv sprejel kot svojo nujnost in potrebo. Brez programa ni mogoče voditi izobraževanja v delovni organizaciji. Zraven programov so važni učni programi družbeno-ekonom-skega izobraževanja, ki naj izha-' jajo iz potreb in dejanskega stanja posamezne delovne organizacije. Učni načrtih naj ne obravnavajo preteklega stanja, temveč današnje in perspektivno. Zajemajo naj stvarnost, v kateri neposredni proizvajalec živi in dela, se srečuje s problemi. ki jih mora reševati, in vprašanja, o katerih mora preudarno odločati. Razumljivo je, da mora biti iz snovi učnega programa razvidna tudi pot razvoja, ki je bila prehojena do danes, da ie delavec in občan postal samo- prej izdelala okvirni urbanistični (Nadaljevanje na 2. stran' upravljavec v vseh družbenih zadevah. Da bi imeli programi življenjsko vsebino, je naloga delavske univerze, da izdela temeljite analize obstoječega stanja in problemov in na osnovi teh ugotovitev izoblikuje učni program za družbeno-ekonomsko izobraževanje. Pri vsem je potrebno upoštevati, s kakšnim znanjem in izkušnjami prihajajo neposredni proizvajalci na seminarje, tečaje in šole in v kakšni meri so sposobni obvladati snov programa. Osnovn: cilj. ki ga mora doseči družbeno-ekonomsko izobraževanje je, da usposobi neposrednega proizvajalca za funkcijo samoupravljalca v taki meri. da bo sposoben odločati o vseh še tako zapletenih vprašanjih in učinkovito reagirati na vsa notranja gibanja In pojave v delovni organizaciji oz. kolektivu. Ob zaključku razprave o druž-beno-ekonomskem izobraževanju so udeleženci poudarili, da je potrebno v delovnih organizacijah vzbuditi interes in čut odgovornosti za družbeno-ekonomsko izobraževanje, ki je izredno važen činitelj gospodarskega in kulturnega napredka organizacije. Za delavske univerze so ugotovili, da so dosegle določene uspehe, kar še posebno velja za Delavsko univerzo Varaždin, ki je na področju družbeno-ekonom-skega izobraževanja dosegla najvidnejše uspehe. Potrebe in vsakodnevna praksa opozarjata, da je nujna kadrovska in materialna okrepitev delavske univerze. P. B. pru morda malce popustila, pa prihajajo poročila, da je Turčija naskrivaj izkrcala večje število pripadnikov oboroženih sil in streliva. To je menda odgovor na očitke, češ da prihajajo na otok tudi grški prostovoljci v obliki študentov, ki da študirajo v Grčiji. Obe sporni stranki potemtakem utrjujeta svoj položaj. Navzlic četan* OZN, ki naj bi vzdrževale red, je to vsekakor nevaren pojav, ki utegne sprožiti nove, hujše spopade. Naloga OZN vsekakor ne lahka. A COMBE - PREDSEDNIK KONGOVSKE VT.ADE Rušilec kongovske enotnosti, nekdanji predsednik kongovske province Katange Moiz Čombe, «e je po enoletnem »izgnanstvu« v Madridu vrnil v glavno mesto I^opoldville. da bi kot »edini mož trdne roke«, kot pravijo nekateri, uničili uporniška središča (ki imajo celo že svojo vlado) in upostavil — kongov-sko enotnost. Pri tem ima. ko vse kaže popolno podporo zahodnih sil, tudi ZDA. Combe je pozval vse politike, tudi tiste med uporniškimi skupinami, k sodelovanju. Toda volk ne menja dlake in tega se zaveda tudi afriški svet. Ni samo naključje, da prvaki afriških držav ne žele. da bi Combe sodeloval na konferenci nai-višjih afriških državnih predstavnikov. Ostali dogodki Ob izvolitvi republikanskega predsedniškega kandidata Goldvvaterizem"-velik korak nazaj » Ameriški republikanci so izvolili za svojega kandidata desničarja Goldwaterja. To je bilo tudi več ali manj razumljivo, saj je nekdanji letalski general dobil ' toliškno število volilnih mož za konvencijo (republikanski kongeres), da mu niti poizkusi spremeniti Ustaljeni red zasedanja niso mogli škodovati. Prava vrednost človeka, ki nastopa z najbolj zaostalimi, reakcionarnimi idejami, pred poslušalci pa ustvarja vtis mirnega, umerjenega možaka brez patetičnega prizvoka, se bo pokazala šele v končnem boju z demokratskim kandi latom Johnso-nom. Pravijo, da borlo predvsem intelektualci republikanci napeli vse sile. da bi speljali čimveč volilcev v nasprotni tabor. Stvar Američanov je, da na volitvah odločijo o človeku, ki bo tri leta vodil ameriško politiko. Toda že dosedanje Gold-waterjeve izjave in pa platforma bodočega programa republikanske stranke kažejo, kakšna nevarnost pravzaprav preti ameriški naciji v času, ko je ideja miroljijbnega sožitja mu! državami ž različnimi družbenimi in političnimi sistemi pognala že globoke, občutne korenine. Sedanji program republikancev očita demokratom, pravzaprav Kennedvievi liniji, ki jo je prevzel tudi Johnson, popuščanje do komunističnega sveta in v okviru sporazumevanja tudi popuščanje do raznih obrambnih organizacij, ki jih je v času hladne vojne, torej v preteklosti, spravila na površie prav ameriška strategija (NATO, pakt SEATO in CENTO). Vsako, popuščanje mednarodne napetosti, o katerem sta se sporazumela VzhorI in Zahod, je za republikance — sramoten umik. Za nas Jugoslovane je posebno značilno, da republikanci spet dvigajo zastavo boja proti »neosvobojeni komunistični Vzhodni Evropi«. Med tiste, ki jih je treba »osvoboditi«, poimensko imenujejo tudi Jugoslavijo, oziroma Srbe, Hrvate in Slovence. Take nesmiselne načrte. ki smo jih slišali morda v najhujših dneh hladne voine, danes zavračajo normalni ljudje kot neumnost. Ppmenijo miniranje vsega, kar je svet po strezhitvi zavrgel v žel ji. da bi vojno nevarnost čimbolj potisnil v ozadje. Toda to še ni vse. Razumljivo je, da ameriška naciia ne more tak program ocenjti drugače kot sramoto za ZDA, ki so pokazale v odločilnih trenutkih politično in državniško zrelost. Prav taka sramota so določene fašistične metode, ki jih razglaša Goldwater. Kako naj npr. ocenimo samo senatorjev predlog, naj prekinejo, stike s Sovjetsko zvezo, kar naj bi pomenilo metodo pritiska. Da je senator glasoval v kongresu proti enakopravnosti vseh državljanov, je po vsem tem povsem jasno. Na nevarnost »goldwaterizma« opozariajo tudi drugod po svetu, tudi tisti krogi, ki na socialističen svet ne gledajo s prijaznimi očmi. Kar je namreč .pretirano, je le pretirano. To bodo znali oceniti tudi ameriški volilci. 5555555555555555555555555555555555555555555552515555 URBANISTIČNI PROGRAM MESTA PTUJA PRED POTRDITVIJO 'Nadallevanip « t uranu program za mesto Ptuj im njegovo vplivno območje, katerega je že sprejela občinska skupščina Ptuj na svoji seji ditie 16» decembra 19-63. Na osnovi tega sklepa je Zavod za urbanizem izdelal virbfiaistični program za mesto F tuj in njegovo vplivno območje. Na podlagi tega sklepa je sedaj zavod- za urbainizem izdelal p.-aiutek urbanističnega progra- obrti, prometa ter drugih dejavnosti, skratka podrobneje obdeluje program razvoja gospodarskih in negospodarskih dejavnosti v mestu. Ta • elaborat je sestavljen z upoštevanjem sedanjega stanja gospodarstva in ekonomskih možnosti razvoja v planiranem obdobju 30 tet. Vzporedno z . urbanistični m programom za mesto Ptuj -so bila .že v okvirnem programu d?- Za odpravo najbolj kritičnih točk na cestah Razgiban stanovanjski predel Ptu.ia ob Ljutomerski cesti in Krambeifgerjevi poti ter izpod Krambcrgerjev? hiše f* ' ' , v k .. . ' ; . j - ; predpisan tudi za sprejetje ure- ma mesta Ptuja in njegovega vplivnega območja tor tudj ureditveni načrt -mesta Ptuja ter. ga predložil v obravnava občinski skuigočint V-predpisih zakoina. o urbanist ičsish projektih, objavljenem v Uftd/tvem listu LRS, št. 22/5S,. je jkiločen naslednji postopek.za. sprejetje, urbanističnega naičrta: Urbanistični- program najprej obravnava občinska skupščina ter ga načeloma sprejme. Po tej obravnavi,ki bo v ponedeljek 20. julija, mora biti program javniP razigrnjen in ta, razgrnitev javno razglašena.. Razgrnitev traja tri mesece ter ga v tem roku lahko vpogleda vsak občan, zavod in delovna organizacija, ter v roku razgrnitve da svoje pripombe in predloge. Po preteku 3-mesečne-ga roka skliče predsednik občinske skupščine zbore volivcev za . obravnavo. urbanističnega programa. Po opravljenih zborih volivcev izdela Zavod za urbanizem dokončen predlog grbami-. stičnega programa za občinsko skupščino. Pri tem tudi obdela' pripombe in predloge občanov' ter navede, da jih je upošteval oziroma zakaj jih ni upošteval. Tako obdelan program siprejme' Občinska skupščina in ga pošlje' v potrditev še skupščini okraja Maribor. K tej potrditvi še mera daitii svoje soglasje Republiški sekretariat ža urbanizem, 'stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve SRS Ljubljana.- ■ ■■■"-■ • Povsem' enak ' postopek-« je ti III uj (kHUjlllUli ni IJMJ^ 11 ULUl lA^UUU^il^l l HMIlUl^ VABILO V nedeljo, 19. julija 1964, bo v Zrečah pri krajevnem muzeju Sagadinove domačije proslava zadan vstaje. V slučaju slabega vremena bo proslava prihodnjo nedeljo. Vabljeni! 1 ditv.pnega.. .načrta. Občinska .skupščina bo. tokrat obravnavala .predvsem urbanistični program ; mesta Ptuja", kateri, razčlenjuje prostorsko razporeditev i'n določa .posamezjOe. coninge kot za gradnjo, stanovanj," industrije, ipčena naselja, ki '.imajo poboje zazidalnega. razvoja na območju občine Pfiuj, in šiane in, niso urejene zarast komunalnih del. Svet ža noti anje zadeve in občo upravo pri skupščini okraja, Maribor so_ zavzema za to, da bi bilo potrebni'-vse navedene po-rpanjkljiV^sV takoj aH vsaj čim prej odpraviti, d;a bi zagotovili po cestah var<:e:ši promet. Nepregledne ovmk-2 bo potrebno od ■ praviti, z rekonstrukcij^ cest, z odstranitvijo drevja in ograj o'} Cschno- bavnih pogodb z nobenim tr- jetju »^es« iz nadnlanske lesne pričakovati v lV. četrtletju in sti, ki so v tem. da se morajo, govskim podjetjem v Sloveniji, mase jamski les. iglavce in li- po vsej verjetnosti niti 1965. potrošniki žo sedaj, prav rešijo-ker se hoče, izogniti morebitnim slavce po normalnih cenah, to »Mo^tanac z^bivkovškl r minili ukvarjati z vprašanjem, kako .tožbam zaradi neizpolnitve skle- podjetje pa bi dobavilo koope- enako opozarjajo naročnike si bodo priskrbeli gorivo za na-: njenih pogodb, pač pa obstajajo rantom ravno glede na dobav- premoga, da bodo lahko izpol- slednjo zimo in sploh za lilad- zagotovila, da bo dobavljal pre- ljen les potrebne količine pre- nili svoje dobavne obveznosti nejše dni. Trgovsko podjetje inog vsaj v mejak lanskoletnih itioga po cenah za premog. Rud- do največ 80 °/o. Iz vsega tega »l.es ima sicer najboljšo voljo, količin in rokov. Da je res tako, nik Velenje še glede na take ko- je torej razvidno, da so težave izpolniti svojo osnovno nalogo, se da sklepati" tudi' po tem, da operacijske pogodbe ni dal ni- prj Srln rudnikoy, na katere vendar mpra ostati šilom prilik se je letos oglasilo pri podjetju komur nikakršnih zagotovil, da ne njprejo vplivati sami 1H>- med zahtevami potrošnikov in >Le's<- več • večjih potrošnikov jih bo tudi upošteval. Ni dvo- trošnrki niti trgovskega pod; med obljubami dobavitel jev pre- preinoga izven prcelovnega oh- da l^ moral upoštevaii po- jetja, čeprav bi vsi »kupaj radi mošra, ki s« s tem letos holj skA- rnm ja tega podjetja, ker'bi si irošnike y neloynem razmerju, imeli, kar potrebujejo, pi kot so bili • prpjš;nja Jeta. ' radi' na- raznih straneh zagoio- k' jim prjpnda regres in qa ho- Opozorilo po časopis ju, da bo (z leta v leto postaja pode- vili, kar jim domači dobavitelji srle potem piemog potrebno seči tudi po drvuh, želje enako zahteven potrošnik ne : jamčiti: 1/. letoštijil) glp(lc ostalp ngoclposti za je ? gornjim ntepiplienfi jn ima koi mesto, saj je znano, da jc količin premoga, ki bi jih naj potrošnike, ki so v pogodbenem npm^fl pripraviti pp^rošnike pa tudi na podeželju vedno več nabavilo podjetje »^es« pot ros- Razmerju. Vso sporazumevanje tp, dft jih ne bi v kritipnem peči in štedilnikov, za katere jn nikom se vidi, da jc potrošnja med podjetjem »Les« in med čftSU preveč prizadelo ugrtfbTi- potrehen premog. Zato ' se tudi premoga zelo narastla in da jf rudnikom Velenje je v zvezi s tev, t|a njihovi^ nSTfiČil ni bilo potrošniki iz obeli strani enako preskrba" potrošnikov s premo- številnimi osebnimi stiki, s ko- (nog(jcp izpolniti.« vneto zavzemajo za: ta,-da bi si gom tolrko težja, ker rudnik ni respondiranjemin i telefonski- Pri premogu po prostih ce- čimprci zagbt<»vili premog-in p<> sprejel letošnjega naročila, tem- mj En^p jp f osja- nab se že tu-di pr( podjci.in čim nižjih cenah- Vsem skupaj več se je omejil na lanskoletne, (ijni rudniki. Jako je npr. npl- >Lps«, d^ g^ y('(' prodaja »► kot ie novo opozorilo v časopisju- ki pa so znatno nižjf. nik rjajega premoga Trbovlje- so ga sicer, ker se pač odločijo cla bi morali misliti poleg pre- Kar se tiče potrošnikov v der Hrastnik te di^i jujna obvestil gospodarske organiz.acije in tu- V sredo, 8. julija 1964, so na razširjenem plenumu Občinske ga odbora SZDL v Ormožu razpravljali o družbeno politični dejavnosti v oblini in o njenih problemih. Pomembnega plenuma, S.9, se udeležili tudi predstavnik Okrajnega odbora SZDL Maribor ŠTEFAN BRUMEC in direktorji pomembnejših gospodarskih organizacij v občini. Po vsestranski razpravi' "ln '' po' skrbno pripravljene«! referatu predsednika Občinskega odbora SZDiL občine Ormož VLADA OZBOLTA sp navzoči ugotovili nekatere probleme v družbeno politični dejavnosti- Čeprav sp vse politične akcije v občini dobro pripravljene in uspešno končane, je osnovna slabost v tem, da ima družbeno politična dejavnost v občini preveč kampanjski značaj. Med važne probleme spadajo tudi preživele in zastarele oblike in metode dela z občani, premalo so razširjeni politični aktivi mladimi delovnimi ljudmi in nedovoljna je materialna osnor va družbene dejavnosti v obči ni. V bodoče morajo biti sestan ki in seje temeljito pripravljeni in predvsem se je treba izogi-hati nepotrebnega fraziranja in ponavljanja. Stvari je treba konkretno obravnavati in za vsak problem nakazati konkretno rešitev, za izvršitev pa po sprejetem sklepu zadolžiti ljudi. Brez pomena je o nečem samo govoriti in razpravljati, če se sprejeta stališča pozneje ne izvedejo v življenje. darskih organizacij v občini. Vsak družbeni center bi moral imeti pisarno družbenih organizacij, klubske prostore, kul-turno dvorano, športno igrišče itd. V klubskem prostoru -bodo možne vse oblike intenzivnega zor, priročna knjižnica, radio-izobraževanja, tam bodo televi-gramofon in podobno. Amatersko kulturno življenje v krajevnih centrih ne sme zamr^tt. ampak ga ie nas-protno treba razširiti, pripravljati širša posvetovanja z občani 0, tem ali onem vprašanju, čestakrat se povezovati s posamezniki, uvesti vsaj važnejše zdrave oblike zabave in rekreacije ter na ta način občane družbeno zainteresirati in jih vsestransko pritegniti k družbenemu delu. Vsekakor družbeni centri zahtevajo sinhroniziranje programov in ozko koordinacijo v aktivnem delu dri»benib organizacij. Skoraj V vseh ftbčinah je pomanjkanje dobrega kadra osnovni problem družbene dejavnosti. Posledica tega je, da so na sestankih, na sejah in na predavanjih ter pri drM?benem delu vedno isti ljudje, zlasti zelo malo je vključenih v politične aktive. To kaže, da je treba bolj angažirati prosvetno in tehnično inteligenco v družbeno politično življenje. Minula večerna politična šola, ki je uspešno končala izobraževalno sezono, je dala precej kadra, toda ostaja vprašanje, ali so vsi ti ljudje pravilno in racionalno izkoriščeni v družbe- 15. moga tudi na drva za slučaj- «a lovnem razmerju,' ki jim je na- večje odjemalce premoga, naj di posamezniki za nabavo pre- dobave premoga ne bi zadoščale, menjen regres za nabavo pre- upoštevajo izredno težko situa- moga po takih cenah, da l)i si Pozanimali smo se pri trgnv- moga v poletnih mesecih in po- cj.io z delovno sil« T premogov- zagotovili primerne količine za trošnikov s podeželja, pri uairo- pikih, ki Ypliva fl« ofbspg RT0" centralno« kurjavo in ogreva- avgusta. To delo b^do opravili vi premoga ne hi smelo Viti lzvodnjp in to. da jc moral nje stanovanjskih prostorov, ga s svojimi ljudmi in s sezonskimi razlike. Glede slednjih se poriija rudnik povečati dobave zi} pro- dobavo IHemoga po regresu je delavci iz oklice, ki Pri"('i° pogoj za nabavo pfemoga, in izvodnjo električno energi je/že prijavljenih d« 2.00Q potroš- >sakf) let« fthjrat .hmelj- Na skem podjetju , »Les? v Ptuju kako jc s temi vprašanji in sta pojasnila direktor podjetja Franjo Masten i" referent detajl Ivan Irsrl sledeče: „.Po rlosi»lnnjih razgovorih z sicer v tem- da bi lastniki ftft- '/flradi tegn j'e"moral vsem kiip- njkov. dnsje.i dc»bftvjje^e feftij- bmelijšeab se jih «bere vsako zrjov dobivali premog glede na <-prn zman^ati pocrodbene do- cine na so oo-krile le še maj- leto do 200 in opravnjo trgatev rudnikom Velenje kaže, da ta kooperacijske po-godbe. Po teh bave za III. četrtletja za do hen del zahtev. VJ. fe na eni strani razumemo 1 nem delu. Prav gotovo je njiho- na em vo delo plodno in prizadevno, toda uspešnejše bo prihodnje leto, ko se bp znatno povečala njihova vrsta. V ta na,men bo prihodnje leto ustanovljen v slehernem krajevnem centru v občini oddelek večerne politične šole, kjer se bo vzgajal bodoči kader za krajevne'potrebe. S tem bo mnogo doseženo in družbena dejavnost bo dt»bila svojstven pomen- V bodočih nalogah družbenega dela gre za izpopolnitev in razširitev družbeno političnih aktivov, predvsem z mladimi ljudmi, ki razumejo našo družbeno stvarnost, ki se zavzsmajo vsestransko za hitrejši gospodarski napredek- ki so se na svojem delovnem mestu pokazali kot dobri delavci in proizvajalci in ki težijo k nenehnemu napredku. Vsekakor bo »ažeUene cilje v družbeni dejavnosti moč doseči samo z večjo razgledanostjo in izobraženostjo našega delovnega človeka proi»vajalca- V tem pogled« je Delavska m»lverza Ormož mn«R0 naredila, saj ie prirejala veliko več predavanj v zaostalih področjih V «n tako nudita ljudem v zakotnej-ših krajih v izobraževalni »ezoni vsestransko pomoč pri izobraževanju, predvsem pa pri realnem spoznavanju našega družbenega sistem*. Hi nenebn« skfhi »a delavnega einveka- K»r ie t««i hodiščna točka nase nove ustave. zbor in tribuni občanov kot pomembno obliko dela z občani, potem je to sredstvo za mobilizacijo občanov pri reševanju vseh krajevnih, komunalnih in gospodarskih problemov, ker je tudi dolžnost slehernega občana ne glede na starost, biti na svojem krajevnem področju družbeno aktiven pri reševanju tega ali onega problema, k' se pojavi v krajevnem centru. Občani nimajo s^mo obvez, ampak so te tesno povezane s pravicami. Med te vsekakor sodijo družbeni krajevni centri, kjer morajo občani imeti priložnost se družbeno uveljavljati. Družbeni centri bodo v občini urejeni v prihodnjih treh letih, zato Občinski odbor SZDL pričakuje izdatno finančno pomoč s strani občinske skupščine in od gospo- Hmolj lepo cvete Letošnje 8 ha ohsegajočp hmeljišče Kmetijskega kombinata Ptni- W Spodnji Poiskali mnogo obfia. Hmelj sedaj pvele m lepo raste, ker so ga primerno gnojili in škropili. Sedaj škropijo z bakrenim apnom- Trsatev bo okrog 12. do 14 dneh, čc je lepo vreme. K I P R I C E V O Koristen sklad tovariške samopomoči Uspele spretnostne vožnje AMD Za dan borca je AMD v Kidri- ! obstoječih možnosti. To vedo tudi prebivalci Kidričevega, ki te prav krepko občutijo. Medtem, ko se lahko pohvalimo z odlično pe-V TGA je bil pred leti ustanov- aan ?°rca .ie amu v i^iari- i,arno in koi^or toliko dobro za- sklad tovarniške samopomoči cevem priredilo spretnostne in loženo mesnico, tega ne moremo 11 eKl/VCJ£d LIlUAlinAC^a • ------.. .... ~ de takšna pomoč najbolj do iz- Dvourni program je bil zelo zam- j in sadje iz Maribora, vendar pa raza V sklad prispeva vsak član m!V- Najbolj zanimivo je bilo tek- np mnrpmn trditi rta Hnhimn \rt>- kolektiva po 50 din in to znaša movanje avtomobilov v spretnost- meseCno skupno okrog 82.000 din. ni vožnji, kjer so tekmovalci res Ker pa sklad narašča, je bilo skle- Pokazali vso spretnost in iznajd- njeno, znesek pomoči povečati od «',v°st- medtem ko je bilo nekaj 70.000 na 90.000 din za primer' tekmovalcev ki so bili v zabavo j an nnn na prisotnih kot oa za Konkurenco v z namenom pomagati prizadetim ocenjevalne vožnje z avtomobili, trditi za zelenjavno trgovino in družinam takrat, ko so takšne motorji in mopedi. Da je za pri- slaščičarno, ki prodaja tudi mle-pomoči najbolj potrebne. Prav v reditev bilo zanimanje, je dokaz ko Dtujske mlekarne. Zelenjavna primeru smrti'člana kolektiva ali veliko število gledalcev, ki so se trgovina je podružnica »Povrtni-niegovesa družinskega člana, pri- zorah. da bi videli tekmovanje. : ne« Maribor, ki dobiva zelenjavo de takšna pomoč najbolj do iz- Dvourni program je bil zelo zani- j in sadje iz Maribora, vendar pa raza. V sklad prispeva vsak član m,v- Najbolj zammivo le b,1° te*- . ne moremo trditi, da dobimo ve- „..*,. .. » » (jnQ ^vaijtetnor blago. V poletnih mesecih zelenjave večkrat zmanjka, ni pa tudi vedno sveža. Tudi cene so različne, saj je na primer stal krompir v Kidričevem 110 din kg, isti čas v Ptuju pa le 80 din kg. Iste težave so s preskrbo z mlečnimi izdelki. Le redko prodajajo skuto, sir, jogurt itd. in tega prav gotovo ne dobiš- takrat, ko bi ga najbolj želel in potreboval. Vprašanje zase je mleko, ki ie pred uvedbo obveznega paste-rizirania bilo zelo dobro in pol-nomastno. sedaj pa. odkar se vozi v Ptuj in nazaj, ni več' takšno, kot bi to želel potrošnik. Ce se v poletnih mesecih pogosto sesiri. se pozimi čestn orismodi. kar ni priiPtno za družine z malimi otroci. Vse te in še-mnoge druee potrebe .bomo tudi v Kidričevem Problemov danes prav gotovo I morali Prej ali slej preurediti, ne manjka in te pač rešujemo po ' M v smrti člana kolektiva, od 40.000 na 50.000 din za primer smrti žene člana kolektiva, medtem ko znesek 20.000 din povprečno zadošča za kritje stroškov pogreba otroka. vozniških spretnostih. Prireditev je v celoti uspela. Po tem tekmovanju je staro in mlado pohitelo na stadion NK »Aluminij«, kjer je prisostvovalo lepi in fair tekmi med »Alumi-! nijem« in enajstorico Prizendor- V kmetijskem predelu brez zelenjave Nedvomno je to lepa gesta ko lektiva, da skupno pomaga pri- -fe'z* Dunaja' zadeti družini. Vsekakor bi bili i ' ., deležni takšne pomoči tudi upo- | Bhza ?e, Praznik dan vstaje m kojenci, ki so delali v kolektivu Prav bi bilo. če bi kdo zopet pri-in vlagali svoj delež. Pravl1 takšno prireditev. Premalo izkoriščena zmogljivost počitniškega doma / Sezona dopustov je v polnem razmahu. Nekateri člani kolektiva TGA res izrabijo dopust z namenom, da bi si primerno odpočili in se razvedrili ter nabrali nove moči za delo v kolektivu, medtem ko drugi zapravijo svoj dopust pri raznih delih. TGA ima lep počitniški dom v Crikvenici, | katerega kapacitete so bile letos z nakupom vile v bližini še raz-širj ene. Tako je omogočeno članom kolektiva udobno letovati na Jadranu. Čeprav je dom trenutno zaseden, je to v glavnem le dva meseca. Tako je zmogljivost doma mnogo premalo izkoriščeni. V letu 1963 je od 1824 zaposlenih članov kolektiva koristilo svoj dopust V Crikvenici le 90 članov kolektiva s svojimi družinami, kar je res premalo. Čeprav je sicer nekaj članov kolektiva preživelo svoj letni dopust tudi v drugih krajih, je to še vse mnogo premalo in samo še bolj potrjuje dejstvo, da pač večina delavcev preživi svoj dopust doma. Priznati je treba^ da bi marsikdo rad odšel na svoj letni oddih pod takšnimi pogoji, kot jih imajo delavci TGA Kidričevo. V tej smeri bo potrebno še precej intenzivnega dela, s člani kolektiva. Vsekakor je ob ceni penzi-ona P80 din dnevno možno pri-merao^preživeti letni oodih. NA PLOČNIKE LIJE KOT i IZ ŠKAFA Ob zadnjem deževju sem imel opravke v Ptuju ter sem ga pre- | hodil vse vprek. K sreči sem imel dežni plašč in mi ni bilo treba nikjer vedrati. Ko sem tako stopal po mestu, sem marsikje opazil, da so na strehah pokvarjeni žlebovi, a iz teh je lila voda kot iz škafa na pločnike. Na mnogih mestih se voda pretaka tudi po zidovih, ki so že od njene poti močno prizadeti. Zlasti je to najbolj kntično v Prešernovi ulici in na Slovenskem trgu. Pisma uredništvu Varujmo parke in nasade Središče našega mesta kaže ke. razbila luči in napravila ve- svojo strogo zgodovinsko podo-, like škode. Tudi naše ulice niso Ne vem kako na te velike in b0: 0Zke UliCe' starinske hiše- čiste- Poglejmo samo živilski manjši p^kodbe aeLT So Ž**^' ČVr ^ P°Statj0' stanovalci dotičnih poslopij n ^L^liT Af 1 1 fef ^f3/^.0 ™sten hi&ni svpti? Mar ?arke m nas_ade, ki krasijo na- papir, dočim so pločevinaste po- hišni sveti? Mar nobenega nič ne boli, ko vidi, kako se s tem uničuje in propada poslopje? Mar res lahko kar samo opazujejo, hkrati pa vsem obiskovalcem Ptuja kažejo svojo veliko, malomarnost in zanikrnost? Ne bi se čudil, ko bi ne vedel in bi mislil, da so ti žlebovi pokvarjeni kak kratek čas, tako pa so že od lani, če ne celo od predlani, ker se prav dobro spominjam lanske jeseni, ko sem prav tako nekega deževnega dne stopal po Prešernovi ulici, pa me je curek iz pokvarjenega strešnega žleba dobro namočil. Hišni sveti, kako dolgo boste še dopuščali propadanje vaših stanovanjskih stavb? —ak še zgodovinsko mesto in ki so namenjeni predvsem tistim ljudem, katerim ozka in temačna dvorišča ne morejo nuditi ničesar prijetnega. Sedaj pa poglejmo, kako se zavedajo Ptujčani in Ptujčanke stvari, ki ne služijo le nam samim, ampak tudi tujim turistom. Saj si gotovo želimo vsi, sode za odpadke skoraj prazne. Poglavje zase predstavljajo stranske ulice. Kdaj je že izšla prepoved krmljenja živine v mestu? Kdo se je drži? Menim, da bomo vse to lahko odpravili in popravili le s sodelovanjem vseh. Vsakogar, ki ruje cvetlične' nasade ter uničuje grmičje v parkih, je treba da ne bi odnesli tujci s seboj prijaviti; oblast pa ga naj pri-samo podobe rimskega Poeto- merno kaznuje. Zelo dobro bi via in srednjeveškega Ptuja, bilo, če bi šole s posebnimi temveč tudi čim prijetnejšo po- j okrožnicami opozorile šolske dobo našega mesta iz današnjih otroke, naj varujejo nasade ter dni. V tem pogledu pa bomo , hodijo po poteh in ne po travi, uspeli le, če bomo sodelovali ; Obračamo se tudi na organe prav vsi. LM, naj na svojih obhodih po Komaj so bili nasadi in parki mestu poučijo vsakogar,' ki krši urejeni, že je hudobna roka iz- predpise o čistoči mesta, ruvala cvetice in zelene grmič- j. M. Peljimo se enkrat K Tomažu! O ' ' ,, Prej travnik pod Krambergerjevo in drugimi hišami — sedaj J f ♦ veliko gradbišče enodružinskih hiš " Avtobus povezuje danes mnoge. zlasti zdaj poleti, mikavne kraje Slovenskih goric s Ptu-. jem. Za 200 dinar jev te npr. i popelje od Ptuja do Tomaža pri Ormožu. Štiristo dinarjev i te torej stane vožn ja sem in I tja, zraven pa boš -moral seve-I da prišteti še ostalih 600 dinar-i jev od tisočaka, ki jih boš dal za okrepčilo v tomaževski na novo urejeni gostilni »Pri Micki«. Za ta denar se boš nagle-dal lepih pejsažev (pokrajinskih slik) že z avtobusa, in potem, če hočeš, tudi na sprehodu po tomaževski okolici. Za tisočak prijeten enodnevni izlet. Če te zanima nekaj krajevnih zanimivosti, preberi tole: Tomaževska šola se je začela okrog leta 1800, ko je tomaževski mežnar poučeval v svoji sobi kakih 10 dečkov branja in pisanja. Ti dečki so pozneje Krambergerjevo naselje -veliko gradbišče Krambergerjeva hisa je ,o dolžnost v najtežjem času, "P*? .sred's™ vse P070™0" * času okupacije, ko se revo-sh bližnje okolice. lucionarji krhali moč fašistič Izpod te hiše je sedaj veliko „e vojske in smešil? namene a gradbišče, kjer je sočasno v šistične propagande. To bodo novogradnji nad 50 'enodružin- zgrajene vse hišice izpod skih stanovanjskih his Teme- Krambergerjevega doma se te ^•J^:!1^^?!*68'6- ku" »e bo več iidel na Ljutomer- Vinske cisterne pripravljene za promet JZ podjetje za popravilo voz v Ptuju je izvršilo veliko revizijo na 5 vinskih cisternah kmetijskega kombinata Ptuj, ki bodo v kratkem zopet služili namenu. . . ., _ ...... .. ... Občasno je potrebno komplet- pobočju in da je mimo njega i no pregledati voze s sodi in ve-Spel jana asfaltirana Cesta Za- 7n'm +£>-r rloilruranio to je do njega lepši dostop. vse ie itn u------------«.iannjerger neizprosen veje sko cesto, bo pa na celu na- upor proti okupatorju in proti nr»dl„ i„m :aterem bo to t,ldi i vsemu, kar je dušilo in zavi-7 ■ • /aI,° ustvarjalno moč delovnega L a Krambergerjevo naselje je ljudstva. vj Najpotrebnejša seperacija Gradbeno podjetje »Drava« si pi zemlje in kamenja dokaz dela marljivih in skrb- šelia do"' katerem nih rok delovnih ljudi iz raz- " katerem nih kolektivov v Ptuju in v okolici. velika, prostovoljna skrb večinoma mladih družin, ki si želijo ustvariti svoj dom ob pomoči sorodnikov, prijateljev in znancev, zlasti pa ob pomoči občinske skupnosti, ob kreditu za zgraditev stanovanj. , Z Ljutomerske ceste je bilo P™lzacteva dosecl primerne kre-prej mosroče videti Kramber- za nabavo tehnične opreme, gerjev dom in marsikdo se ie PnP'ravljen že ima kompleten ozrl nanj kot na dom znanca, eIa,bora't za opremo, sodelavca, borca, in preminil- Najpotrebnejša bi bila podlega upornika, ki je razumel, iet.i'U seperacija, ki bi bila v Ge-da je nastopil čas velikih zgo- reč.i' vasi v gramoznici. S sepe-dovinskih družbenih in social- racijo bo dosegli granuliran in nih sprememb. Teh ni čakal Pran gramoz, kar bi pripomoglo prekrižanih rok, temveč se je k boljši kvaliteti betonskih iz- ..............delkov in bi tudi skrajševalo čas i!. . -------dobav gramoznih frakcij. Važno je tudi to, da bi zmanjšala seperacija napore delovne sile in prevozni park bi bil' bolj racionalno izkoriščen. Vsa večja grad- Ptuj je zgradilo v Dornavi nov ^ -JT?^ Ž® iraa-10 sePera-most čez Pesnico. V teku so za- ] n '10 ^ sčasoma morala Prav bi bilo, da bi bil v sredini naselja Kramberger jev dom kot spomenik, ki bi spominjal mlajše, tukaj stanujoče rodove na čase,, ko je pomenilo ime Kramberger znim materialom ter delovanje naprav na vozeh. Te cisterne je dalo izdelati prejšnje trgovsko vsi študirali na varaždinski gimnaziji, in je eden od njih postal celo »mešnikt. Tudi »gimnazija« je bila pred več kot 100 leti pri Tomažu, in sicer na Savskem vrhu v hiši nekega lončarja, ki je absol-viral 6 razredov gimnazije, potem pa je moral obesiti šolo na klin. ker od doma ni dobil več podpore. Oprijel se je lončarske obrti. Dečki, ki jih je ta lončar pripravljal za drugi razred gimnazije, so se pozneje povzpeli do uglednih služb. Leta 1810 so postavili Tomažev-čani prvo šolo, kjer je bistril mlade glavice učitelj Pergar. Leta 1828 so to šolo podrli in postavili sedanjo. Ta šola je bila najprej dvorazredna, leta 1885 pa trirazredna in je imela že takrat 335 »šolo Obiskovati dolžne dece«, kakor pravi nad-učitelj na Kogu pri Središču Fran Rakuša v svoji knjigi »Domoznanstvo ormoškega okraja«. (Tudi nekateri drugi podatki so iz te knjige.) Tudi zgodovina tomaževske cerkve je zanimiva. V »starih časih« (letnic ne bom navajal) sta bili na ozemlju današnje ormoške občine le dve cerkvi: ormoška in velikonedeljska. Takrat so spadali jugovzhodni kraji tomaževske fare pod Veliko Nedeljo, severozahodni pa pod Negovo. To sta bili tudi dve gosposki Končna dela na mostu čez Pesnico Gradbeno podjetje »Drava«, b^f™^ ključna dela. Naslednji teden bol T^t^JZ^L?^**™ do odstranjeni opaži. Ograja je montirana. Asfaltiran še ni. Čim bodo gotovi priključki na most, bo možen promet čezenj. Za graditev mosta čez Pesnico na cesti Pacinje —Mostje so že v teku ze meljtska dela. Most v Pacinju bo nekaj krajši od dornavskega, ki je dolg 64 m, širok pa je 8 m. Most v Pacinju bo dolg 45 m, šine"': pa 7,70 m. Dva vodna rezervoarja za pitno vodo .,Ta teden je začelo gradbeno poetietje »Drava' Ptuj s pripravljalnimi deli za betoniranje temeljev za dva vodna rezervoarja vsebine 300.000 litrov. Ta dva rezervoarja bosta napajala s pitno vodo Trubarjevo naselje in vso okolico med Trubarjevo ulico in Ljutomersko cesto. Rezervoarja bosta imela po 8 m premera in bosta globoka 4 m. v izvršitev vedno večje objekte in se mora glede na to tudi tehnično sodobnejše • opremiti-. Z lastnimi sredstvi še tega ne bo mogla »Drava« doseči, če ji ne bo pomagala v teh naporih s primernimi krediti občinska skupnost. To rentabilno investicijo bodo lahko opravičili organi podjetja in občinska skupščina, ko bodo sklepali o odobritvi tozadevnih kreditov. V Cirkovcih nova razdelilna postaja V Cirkovcih gradijo novo razdelilno transformatorsko postajo 220/110 Kv. Gradi jo gradbeno podjetje »Drava», investitor pa je podjetje »Elektroprenos« Ljubljana. Gradbena delo so. preračunana na okrog 200 milijonov."Tukaj-se bodo stikali vsi daljnovodi s te- ga območja Štajerske. Postaja v Kidričevem je znatno manjša. Gradbena dela so začela letos maja, gotova pa bodo do 15. septembra 1964 in sicer I. faza, ostalo pa do konca 1964. Celotna investicija bo znašala skupno z opremo poldrugo milijardo dinarjev. še en stanovanjski blok s centralno kurjavo 36-stanovanjski blok v Ciril Metodovem drevoredu v Ptuju je z gradbenimi deli že pri kraju, da so lahko začeli s svojimi deli obrtniki. V zgradbi bo centralna kurjava z 2 pečmi domače izdelave. Vgrajena -je medetažna zvočna izolacija, ki je še nima nobena nova stanovanjska zgradba v Ptuju. To izolacijo predstavlja izolacijska blazina iz izofilca. To je drugi večji stanovanjski blok v Ptuju poleg bloka TGA Kidričevo, ki ima centralno kurjavo in 14 garaž za osebne avtomobile. Sama zgradba je trinadstropna dvokaipnica. Večinoma so trosob-na, štirisobna in enosobna stanovanja ter garsonjere. Sedaj ima leva lomljena zgradba v Ciril Metodovem drevoredu dvojnika vendar s to razliko, da bodo v novi zgradbi najemnine nekoliko dražje ravno glede na centralno kurjavo in na izboljšave.' podjetje »Slovenske gorice« že V™ velikonedeljski leta 1958 pri J2 podjetju za po- knznikl ,nk ne*ovsk' Srofi. Me- pravilo voz v Ptuju po načrtu l" med obema gosposkama je podjetja. Na vagonih sta 2 ci- |la sedanjo cerkvijo ,n sterni s po ca. 7500 litri, so pri- '^r Kevop h,sA°/. k!er 'e danes merne za izvoz v inozemstvo in fost,'na >Prl P^1?™" ki obeh gosposk so imeli daleč k meši«, zato so sklenili, da za dobave po domovini. Nevarno opruvilo na plinskih cisternah Za potrebe železniškega transportnega jx>djetja Maribor po- bodo postavili svojo cerkev. Za zidavo so dobili križničarji (podložniki križnikov) izdatno pomoč, podložniki negovskih grofov pa precej skromno pod- SffiV'fi^zT^Š ! Srie^d^nil bStnVka0raka SE^SJSffi^ "iS^hH nastal Prepir, ki se je vlekel voz. Pri teh cisternah je najvaž- ^^ ItSlA?^ nejša tesnitev ventilov in polnilnih aparatur, ker obstaja nevarnost eksplozije. Taka popravila opravlja še tovarna železniških vozil Boris Kidrič v Mariboru. Ptujsko podjetje opravlja ta dela že več let in poleg tega prevzema popravila še drugih raznih specialnih voz. Prehod na 42-urni delavnik Pri analizah za uvedbo 42-ur-nega delavnika je ugotovilo JZ podjetje Ptuj, da je potrebno za prehod na 42-urrii delavnik temeljito preštudirati vse možnosti, po katerih bi bilo mogoče zagotoviti dosedanjo proizvodnost in celo preseganje proizvodnosti ob dosedanjih kapacitetah brez predhodne večje rekonstrukcije in dosežene delne avtomatizacije. Ob teh pogojih je manjšim kolektivom, mnogo težje doseči to pridobitev socialističie skuprto-sti kot pri večjih podjetjih, ki uživajo ugodnosti celotne jugoslovanske skupnosti slede sredstev za rekonstrukcijo in avtomatizacijo svojih obratov. strani. Niso se mogli zediniti. zato so Negovčani postavili v gozdu Bukovca kapelo in jo posvetili 6v. Tomažu. Pa tudi križničarji so pripravljali prostor za svojo cerkev. V tem prepiru je bil vodja Negovča-nov neki Patoglav, vodja križ-ničarjev pa Sekula, in tudi pripadniki strank so sp imenovali patoglavci in sekulovci. Danes sta ta dva naziva že^-skoraj pozabljena. toda še pred nekaj desetletji so se zmerjali Čehi (fantje) obeh nekdanjih gosposk, kadar 60 se sporekli: »Vi ste patoglavci.« »Vi pa seku-lovcix Kako je prišlo Ho zidave današnje tomaževske cerkve? Sekulovci se zbero nekega deževnega večera in gredo oboroženi v Bukov^o. kjer so imeli patoglavci kapelo. Kapelo poderejo. podobo sv. Tomaža pa odnesejo in mil postavijo cerkev, ki stoji še danes. Drugače pa so Tomaževčani radi zelo družabni in prav prijazni ljudje. Tudi šalijo se radi. Kraji tomaževske okolice niso samo lepi in slikoviti, ampak tudi rodovitni. 'Njive in travniki, gozdovi in gorice, hrami (hiše) in gospodarska poslopja. zidanice in kleti po vr-heh, ljudje in njihov veseli temperament, vse to zasluži, da si izletnik ogleda. Dobra šola je vredna cekin. In temu se Tomaževčani ne odpovedo, posebno še, če sede pri bogato obloženi mizi na gostiji, na kolinah ali ob kaki drugi podobni priložnosti. Ko prideš k Tomažu, ti bodo npr. povedali, da imajo na kostanju klet, v peklu mlin in v grmeh vas. To ni niti šala, če se pišejo Kostanj. Pekel in Grmi z veliko začetnico, ker so to krajevna imena, toda Tomaževčani te bodo hoteli s to besedno igro hudomušno malo potegniti. Kašo se znajo poigrati s kakim osebnim imenom, naj nam pove sledeča anekdota. Dalje prihodnjič 9 ležišč za letovanje V Rovinju ima JZ tjodjetje Ptuj 2 weekend hišici z 9 jjoste-liami; 2 ležišči na ima zagotovljeni v železniškem letovišču v čestitke vojakov Mirku Dajčmanu, ki služi voja ški rok v Kragu;«vcu, VP 5733/3 Selcah. Na letovanje odhajajo želijo ob, dvajsetem življenjskem | 1:ia 51ari' kolektiva že od začetka prazniku vse najholjše mama. ! fi d?. Cvetkovi, posebno mala Dragica, ' din regresa, za ostale pa 450 din spomin štirih padlih kurirjev). OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO PTUJ razpisuje pohod in tek po poteh markovskih kurirjev 14. TV postaje NOB Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj razpisuje s sode lovanjem TVD Partizan Markovci za dan 8. avgusta 1964 ob občinskem prazniku pohod in tek po poteh markovskih kurirjev 14. TV postaje NOB. I. Proga bo potekala iz Spuhlje pri odcepu občinske ceste v Brstje od glavne ceste, kjer so Nemci ustrelili leta 1944 štiri markovske kurirje, skozi vasi Spuhlja. Zabovci. Markovci do spominske plošče na zadružnem domu v Markovcih. Dolžina proge znaša 4 km. • n. Pohod se deli na dva dela. in sicer: tekmovalni pohod in množični partizanski pohod. III. Tekmuje se ekipno (ekipa šteje. 4 člane ali članice — v Ekipa mora prispeti na cilj sočasno. Zmaga tista ekipa, ki proge preteče ali pa prehodi v čim krajšem času. IV. Tekmovalci (ke). ki tekmuji»= jo^v tekmovalnem pohodu morajo biti zdravniško pregledani. to je da so sjx>sobni preteči štiri kilometre in ne smejo biti mlajši od 17 let. Tekmovalo se bo v ločenih skupinah (moški, ženske). V. Tekmovalnega pohoda $e lahko udeležijo samo tekmoval-ci(ke) iz občine Ptuj. vsi ostali lahko tekmujejo izven konkurence ali pa v množičnem partizanskem pohodu. VI. V množičnem partizanskem pohodu tekmovalci ne tečejo, ampak hodijo peš. Tega pohoda se iahko»udeležijo vsi od 7 let starosti naprej. Tudi tu morajo biti skupine, ki štejejo šfri tekmovalce(ke). Skupine so lahko samo moške, ženske, ali pa tudi mešano. VII. Prireditelj ne -prevzema do tekmovalcev nobenih obvez ter tekmuje vsak na svojo lastno odgovornost. VIII. Start množičnega pohoda bo t Spuhlji na odcepu ceste za Brstje r Q avsrnsta 1Q*»4 ' (Nadaljevanje na 6, strani) t I »TEDNIK« — petek, 17. jnlijn lfc,. c«--.- < Ptujska študijska knjižnica ob polletju 1964 Ob polletju delamo obračune o opravljenem delu: šole, trgovine, gospodarske organizacije in ne nazadnje tudi knjižnice. Zato smo pogledali v statistične zapise naše študijske knjižnice. ki je sicer odmaknjena od mestnega centra, a je vendar privabljala določeno število bralcev, ki smo jim posredovali poučno in leposlovno čti-vo. Od januarja do vključno junija 1964. je knjižnica evidentirala 891 obiskov bralcev za izposojo na dom ln 1.383 obiske pri izposoji za branje v čitalnici. To 6o bili večino^ ma mladi ljudje, dijaki in študenti. Mnogim od teh, predvsem dijakom potnikom, je postala knjižnica drugi dom. Tako rekoč takoj po pouku so prihiteli sem, navadno še pred in ostfejali pri nas vse do odhoda vlaka. Nekateri od njih feo ie leta in leta naši stalni gosti. Na dom smo izposodili 1.507, za branje v čitalnici pa 3.805, skupaj 5.312 knjižnih enot (knjig, revij, časnikov). Ob polletju šteje študijska knjižnica 42.980 knjižnih enot. Knjižni prirastek obsega 18 revij in 220 knjig (187 nakupov in 33 darov). Knjižnica je naročena na 34 knjižnih zbirk naših založb. Zaradi pomanjkanja potrebnih finančnih sredstev pa kupu je le po en izvod vsake knjige, opustiti je morala nakup tako rekoč obveznega arhivskega, Izvoda. Knjižnica je sorazmerno dobro Založena s periodičnim tiskom, saj redno pre|ema 57 revij in 16 časnikov. Večina revij določeno uro. prebirali časopl- je splošnega oziroma literariie-se, časnike, včasih tudi knjige ga značaja. Med temi opozar- Knjižne novost v oddelku študijske in ljudske knjižnice Izdaje Cankarjeve založbe: CUCEK Janko: Plastične n,. e GRZIMEK Bernhard in Michel Serengeti ne sme umreti HEUVELMANS Bernard: Po sledovih neznanih živali (po-Ijudoznanstveno delo z 'novimi in presenetljivimi ugotovitvami sodobnega naravoslovja) PRISCO Michele: Zgledna ^gospa ROUSSEAU Pierre: Zgodovina prihodnosti (avtor obravnava predvsem geološka in antro-pološka vprašanja prihodnosti Izdaje Državne založbe: BALZAC Honore de: Teta Liza MILLER Henry: Rakov povratnik . / Izdaje založbe Obzorja: ACHEBE Chinau: Okonkwo JAROVŠEK Jože: Temperaturni listi KUBY Erich: Rosemarie STONE Irwing: Vincent van Gogh VIDMAR Milan: Spomini I in II (poslednje deto našega velikega znanstvenika elektrotehnika, šahovskega velemojstra in ppljudno znanstvenega pisca) Izdaje Slovenske Matice: KOZAK Juš: Pavlihova kronika (pisateljevi spomini na čase študentoran ja na Dunaju od 1911 do 1914 in,do konča prve svetovne vojne),' MAHNTC Joža: Zgodovina slovanskega slovstva V (zajema obdobje moderne, najznačilnejše predstavnike pa tudi sodobnike) ŽADNIKAR Marijan: Znamenja na Slovenskem (pomembno d čl 6, ki obsega poleg besedila še reprodukcije med najmikavnejših poljskih, ob-potnih, kužnih in zaobljubil en i h znamenjhfc Izdaja založbe Bbrec: LAKOVIC Vladimir: Pregnana smrt Izdaje Mladinske knjige: BEVK Erancdi Knjiga o Titu BOIITE: Numerično izračunavanje enačb CIIAMBRUN LONGWORTH: Moj veliki prijatelj Shakespeare DISNEY Walt: Svet narave Ep o Gilgamešu (najstarejši junaški ep svetovne poezije in vrhunsko delo mezopotamske književnosti) HOMER SOVRE: Odiseja MILLER Arthur: Smrt trgovskega potnika, Lov na čarovnice (drami) ROVENSKI-UJMOVA: Stroj in misel SAVNIK Dušan: Oceanija SANTIC Vojin: Japonska ŠKERLJ Božo: Misleči dvono-žec ZUN Anton: Sociologija jamo na junijsko številko hrvaškega mesečnika ^Republika«, ki je posvečena sodobni slovenski književnosti. Objavljeni so odlomki iz dej slovenskih piscev s fotografijami ln kratkimi oznakami ter prispevki sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev. Med strokovnimi in poljudno poučnimi revijami so zastopane vse pomembnejše stroke: vzgoja (Otrok in družina in druge pedagoške revije, ki služijo predvsem prosvetnim delavcem). prirodne vede (Pro-teus, Priroda, Obzornik za matematiko in fiziko, Matematlč-ko fizički list), uporabne vede (Priroda, človek »n zdravje, žvljenje in tehnika, Socialistično kmetijstvo in gozdarstvo), telovadba, šport ;n turizem (Fi-zička kultura, Planinski vest-nik, Turistični vestnik, Tabor), zemljepis in zgodovina (Geografski obzornik, Geografski horizont, Kronika). V knjižnici imamo tudi Bilten dokumentacije, ki prinaša izvlečke člankov iz dnevnega časopisja, revij, knjig in brošur, in sicer s področja državnih organov, družbenih služb, gospodarstva in prava. Poleg slovenskih, srbskih in hrvaških prejema knjižnica tudi nekatere inozemske p?rio-dične publikacije: angleške — Life, Time, Endeavour in ruske — Bibliotekar, Kultur und Le-ben, Ogontik, Semja i škola, Sovvjet Literatur in Sovjetski savez. Endegvour, Kultur und Leben in Sovvjet Literatur izhajajo v nemščini. Vsem tistim, ki žele izpopolniti znanje tujih jezikov, priporočamo, da pogosto obiščejo našo čitalnico, saj si'ob branju kratkih, zanimivih in aktualnih sestavkov, ki jih dopolnjujejo ilustracije, najlaže širijo besedni zaklad tujega jezika. Ob koncu sporočamo bralcem, da bo ' zaradi letnih dopustov oddelek študijske knjižnice zaprt od 27. julija Ho vključno 22. avgusta, in jih prosimo, da čimprej vrnejo kn jige, ,za katere ,je( že pretekel rok izposoje. K. PISMO IZ VARA2DINA S teim pismom se želimo zahvaliti Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj, predsedniku, podpredsedniku In tajniku, v enaki meri pa Tovarniškemu odboru sindikata Tovarne glinice In aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, delovnemu kolektivu Kmetijskega kombinata Ptuj — obrat Pod-Iehnlk In njegovemu upravniku za vso pozornost in gostoljubnost, ki so jo posvečali predsedstvu Občinskega sindikalnega sveta Varaždin, sindikalnemu odboru tekstilnega kombinata »Varteks«, Izvršnemu odboru sindikalne podružnice Varaždinske industrije svile, konfekcije in dežnikov ter absolventom Sindikalne šole Varaždin. ob našem obisku v Ptuju, ob skupni seji predsedstev občinskih sindikalnih svetov Varaždin ni Ptuj. Vsi, ki smo obiskali Vašo lepo komuna in delovne kolektive, smo polni prijetnih vtisov In nam bo ta obisk ostal vsem v prijet nem spominu. Zato se Vam' še enkrat, dragi tovariši, najprisrč-nejše zahvaljujemo v imenu vseh. ki so obiskali Vašo komuno in v Imeftu Občinskega sindikat nega sveta Varaždin, z iskreno željo, da bi bili naši stiki še tesnejši in plodneiši, kar je v obo-jestransko korist. Sprejmite iskrene in tovariške pozdrave! Za Občinski sindikalni svet Varaždin, predsednik: PaVel GRUBJEŠlC s. r. Lunine sprememhp in vremenska napoved za čas od nedelje, 19. do nedelje, 26. julija 1961. Polna luna bo v petek; 24. julija ob 16.58. NAPOVED: Nevihta z dežjem bo 20. julija. Vs^ ostale dni do vključno pptka, ho lepo In sončno vreme. Od sobote, 25. maja bo naše kraje zajel hladen val, ki bo povzročil oblačnost z nevihtami, kar bo držalo še tudi v pone-deljek, 27. julija. Dnevna temperatura bo v porastu in bo v petek in v soboto, 23. julija dosegla 30 stopinj Celzija. V nedeljo, 28. julija bo dnevna temperatura padla za 10 stopm;.. V južni Evropi bo deževalo ves teden, Alojz Cestnik MMMMMaNtMHCttflMtMSMCtSCmCMOf. Do graditve kulturnega doma bi lahko bil na tem mestu parkirni prostor, ne pa skladišče betonskih cevi in travna divjina •••NmMNHNNMNtNCHMNNtMNtM« KONGRES ESPERANTISTOV JUGOSLAVIJE Pod pokroviteljstvom predsednika hrvatskega sabora Ivana KRAJAClCA je bil od 5. do 8. julija v Reki XVIII. kongres jugoslovanskih esperantistov, ki mu je prisostvovalo nad 400 domačih in tujih esperantistov iz 11 dežel. Posebej so imeli sestanke člani UEA, SAT, učitelji in mladina. V nedeljo zvečer je z Nušičevo komedijo Analfabet in Sumljiva oseba nastopila dramska sekcija iz Niša. V ponedeljek pa so izkazali harmonikarji in folklorna skupina iz Pule. V torek je bil celodnevni izlet na otok Krk. Na ladji Valjevo je ponosno vihrala esperantska zastava. Ustavili so se v prijaznem obmorskem kraju Punat. Pred odhodom iz Punata je presenetil nastop folklorne skupine plesalcev. Sodelovali so tudi esperantisti. Številno občinstvo tega kraja je prišlo k ladji, ki je odplula z dobro razpoloženimi izletniki nazaj v Reko. Naslednji dan je bila skupščina esperantske zveze Jugoslavije, na kateri so po izčrpnih referatih bili sprejeti važni sklepi i*i napotki esperantistom za uspešno delo. Po zaključku kongresa se je skupina esperantistov odpeljala v Primošten na seminar. To je kraj blizu Šibenika in ga naziva-jo esperantski paradiž, kjer se zbirajo esperantisti iz mnogih dežel. V nedeljo formirana esperant-ska delovna brigada (96 mladih esp.) pa je odšla na delovno akcijo. J. D. Dan šoferjev e v celoti uspel ja Splošne bolnišnice Ptuj za 1964-1970 je po obširnem tolmačenju sedanjega stanja oddelkov in po bodočih potrebah zaključek z ugotovitvami, da bo potrebno zgraditi nov kirurški oddelek, ga tako urediti, da bo ustrezal tudi ginekološkemu oddelku in ostalim oddelkom ter urediti v zvezi s tem ves transport. Poleg vsega tega pa je še potrebno adaptirati dosedanji kirurški oddelek ža potrebe uprave in lekarne. Sedanji prostori lekarne in uprave bodo potrebni za razširitev kliničnega laboratorija. Adaptiran in dograjen bo moral biti prostor za razširjen interni oddelek in RTO odseki, tekstom"!* 'celostranske slike Adaptirana in dograjena bo mo- Bolnišnica Ptuj se pripravlja na naloge ptujskega zdravstvenega centra V perspektivnem planu razvo- raila biti stavba, v kateri se na hajata otroški in ginekološki porodni oddelek. Adaptirani ali dograjeni bodo morali biti prostori za pralnico, centralno kurjavo In kuhinjo in urejeni bosta marala biti cestišče in park. Vsa gradbena in obrtniška dela, obnova in nabava nove opreme, ki so predvidena po tem perspektivnem planu, so ocenjena na okrog miljardo dinarjev. Teh pa ne bo morala prispevati samo ptujska občina s svojimi gospodarskimi organizacijami, temveč tudi komuna. Ormož in sosedne komune iz SRH. Le s skupnimi močmi bo mogoče ustvariti tudi v zdravstvu pogoje, da bodo enako kvalitetni in ugodni za vse občane, ne glede na to, kje koristi- jo medicinsko pomoč. Ustvarjeni morajo biti pogoji, ki bodo enako sprejemljivi za občana iz zadnjega naselja v komuni kot drugega iz najrazvitejšega kolektiva. Odpravljeni morajo biti vsi tisti slaibi pogoji, ki sedaj vpli-rajo na to, da še ni mogoče pomagati bolnikom v mejah najsodobnejše medicinske pomoči. S tem perspektivnim planom razvoja ptujska bolnišnica ne zapira vrat možnostim razvoja zdravstvenih pogojev po zamislih ustvaritev zdravstvenega centra z graditvijo zdravstvenega doma v bližini bolnišnice,1 pač pa se pripravlja na to, da bi lahko čimprej delala v okviru novih možnosti. VJ. Povorka za dan šoferjev, ki je bila v Ptuju 12. julija 1964, pod pokroviteljstvom sindikalne podružnice TGA Boris Kidrič, Kidričevo, se je udeležilo 88 vozil, vštevši motorje, osebne, tovorne, rešilne in polto-vorne avtomobile. Ta povorka je bila manifestacija sodobnega nadlega in varnega osebnega in tovornega prometa in resnih pobornikov antialkoholiz-ma šoferjev, ki se zavedajo, da sta varnost osebnega in tovornega prometa predpogoj dobrega gospodarjenja v naši skupnosti. Glede okrasitve avtomobilov je potrebno izreči priznanje vsem udeležencem povorke, ki so si pomagali s cvetjem, plakatnimi transparenti. Najbolj domiseln je bil vsekakor šofer »Perutnine« tovornega avtomobila. ki je vozil na odprti plošči inscenlrano prometno nesrečo z žrtvami nesreče. To vozilo ,je bilo tudi nagrajeno s prvo nagrado, ker je"bila oprema, okrasitev avtomobila v skladu s propagando za varnost promet« na naših cestah. Skupno je bilo razdeljenih 5 nagrad v vrednosti 20.000 dinarjev. Dragoceno je bilo javno priznanje vsem. ki službu- jejo v prdmetni službi naših gospodarskih organizacij in zavodov. Izrekli so jih govorniki s tribune na Titovem trgu, kjer je bilo veliko zborovanje po povorki. Govorili so Ludvik Pšajd, predsednik podružnice ZŠAM in Branko Gorjup. predsednik obč. odbora SZDL ter predstavnika okrajnega zd*«*-ženja SAM in predstavnik pokrovitelja Kidričevo. Vsi govorniki so podčrtali veliko vrednost cestnega prometa in so opozorili na nevarnost, ki jih je vedno več. zato je tudi naloga članstva ZSAM, da se zavedajo odgovornosti v svoji službi, ostalih koristnikov vozil in cest pa, da upoštevajo predpise za vzdrževanje varnosti v I cestnem prometu. Končno so bile razdeljene osebne in kolektivne nagrac'e šoferjem in avtomehanikov, ki so jih dale gospodarske organizacije, zavodi in ustanove. Družabna prireditev pri »Ro-ziki«, šofersko srečanje s sre-čolov.om, godbo in plesom, je pokazala, da so tudi šoferji in avtomehaniki v prostem času v družbi med sodelavci in stanovskimi tovariši prav veseli in razpoloženi. VJ. PARTIZANSKI KOLEDAR našega okoliša Spomini julijske izgnanke Tov. Danica Furlan iz Ptuja, ki ib jd izselili skupaj s starši in tremi br«ti v Bosno, piše v svojih spominih na pot v izgnanstvo: »Pome, starše in tri brate so prišli Nemci 12. julija 1041 ob polnoči. Iz iste hiše «o odpeljali se štiri družine v meljsko kasarno V Maribor, kler je bilo zbranih okoli 300 družin. Pregledali so nam vso prtljago in pobrali denar. Okoli štirih popoldne 13. julija smo se odpeljali s tovorne postaje v Mariboru v živinskih vagonih. Vozili smo se do Slavonske Požege, v izseljeniško taborile«. kler je manjkalo hrane in vode. Od tam so nas čez 10 dni odpeljali v Prijedor. Za domovanje so nam dali stavbo, na fiftvo zgrajeno za bolnico. Lakoto smf> Si tešili tako, da smo po bližnjih vaseh prosili za kruh. Na vo-tovih. na katerih so vozili ustreljen* talce ali pri racflah zalete, eravoslavce, So vozili tudi hrano. Pravoslavne so streljali na pokopališču. okoli 400 m daleč od nate zgradbe, kjer nas je živelo ©koli 200 izseljencev. Da bi si izboljšali življenje, smo si želeli v Slavonijo, zato šmo napisali prošnjo. ki SO jo rešili čez tri mesece.« Gestapovci primejo lleca »V juliju 1941 je bil pri meni posvet nekaterih komunistov in timpattz*rjev,« piše Ilec Rudi, pred vojno dopisnik Večernika in leta 1934 izključen iz ptujske gim- nazije. Leta 1941 se je po prihodu okupatorja naselil v Grajeni. V svojih spominih piše Ilec dalje: »Na posvet k meni v Grajeno julija 1041 sta prišla Zvonko Saga-din in Zelenik Ludvig. Sosed — gestapovski vohun, je gestapu prijavil, da se pri meni zbirajo komunisti. Na Večer so gestapovci obkolili hišo moje sestre, kjer sva z ženo stanovala. Poskušal sem pobegniti, a so me v zasedi ujeli. Na pobegu so tudi name streljali, a me krogla ni zadela. Ob tej priliki so me gestapovci strašno tepli, najhujše ptujski hi-tlerjancl. Pri hiši so me obesili za noge in me tepli s pestmi, s pasovi in pištolami, dokler se nisem onesvestil. Ko sem prišel nekoliko k sebi, so me odpeljali v ječo. Mučili so tudi ženo, ki je bolehala na pljučih. Od udarcev se ji je kmalu vlila kri iz pljuč in nezavestna je obležala v obcestnem jarku. Zaradi te poškodbe je morala v mariborsko bolnišnico, kjer je maja 1942 umrla. V Ptuju So me zasliševali na sedežu gestapa v Brenčičevi hiši. Grozili so mi, da me bodo ustrelili, da bi istisnili priznanje In tudi strašno pretepali...« Sestanek skojevcev na Hajdini Julija 1941 so se bo koncu meseca sestali pri cerkvici sv. Roka na Haidini mladi fantie Kari Ro-binščak, Jaka Grabar, Milan 24 Ošlovnik, Maks Cihal in Alojz Zajšek, vsi doma na Sp. Hajdini. Domenili so se o trosilni akciji, ki naj bi bila čez 14 dni. Sestanek je vodil Grabar. Julija je prinesel Kari Hrenič, delavec iz Ptuja letake OF Maksu Cihalu na Hajdini, da bi jih raztresel naokoli. Letaki so pozivali v osvobodilno fronto. Prevoz orožja v hajdinjski gozd Orožje, ki sta ga pripeljala iz Jurovec na Hajdino Milan Lacko in Zvonko Sagadin k Valantu in so ga za nekaj dni skrili po skedenj, sta okoli 20. julija 1941 Miha Anžel in Milan Lacko odpeljala v gozd pri Njivercah. Odpeljala sta tri mitraljeze, onadva it Jurovec, in enega, ki ga je Rudi Korošec vzel iz bunkerja pri Markovcih, ga oddal mlinarju Marku Korošcu, odkoder ga je Marko Strelec-Grom poslal k Va-lantovim. Orožje, ki sta ga pripeljala iz Jurovec na Hajdino Milan Lacko in Zvonko Sagadin k Valantu in so ga za nekaj dni skrili pod skednjem, sta okoli 20. julija 1941 Miha Anžel in Milan Lacko odpeljala v gozd pri Njivercah. Odpeljala sta tri mitraljeze, onadva iz Jurovec in enega, ki ga je Rudi Korošec vzel iz bunkerja prj Markovcih, ga oddal mlinarju Marl^u Korošcu, odkoder ga je Marko Strelec-Grom poslal k Va-lantovim. Pri Valantovih sta Anžel in Milan Lacko naložila orožje na dvorišču na voz in ga dobro zakrila s senom in nato po hajdinski cesti zavila proti Strnišču. S ceste sta zavila, ko sta se pripeljala do hajdinskega gozda in po gozdni poti zavila kakih ^00 m v notranjost gozda, kjer sta poiskala primeren prostor med drevesi. Tu sta skopala jamo in vanjo položila tri puškomitraljeze in 6—8 pušk ter municije za puške in mitraljeze. Vse sta lepo pokrila z zemljo in tnahom in za spoznavni znak v sredino nasadila malo smrečico. Ko sta se oddahnila, ko sta srečno izpolnila svojo nalogo in spravila orožje na varno. Ze v mraku sta se vrnila skozi nemško pobarvani Ptuj v Novo vas in Žabjak. Julijski sestanki v Središču Nekajkrat julija 1941 so se v Bercetovi hiši v Središču sestali aktivisti OF profesor Kerenčič iz Jastrebca, inž. Polde Berce, njegova žena Milena. V krogu pobornikov M svobodo 80 pritegnili Lojžko Beree, Poldetovo sestro. Franca Ožeka, Karla Klobučarja, Jožeta Horvata In še nekatere. Iz Maribora je prihajal domov kovinski vajenec Ivan Hanželič mlajši in prinašal s seboj tisk OF, ki ga je raždeljev&l med znanci. Že konec junija so pri Bercetovih poslušali poročila iz Moskve in Londona. Središki sodelavci OF so pridno zbirali denarne prispevke za osvobodilno gibanje, in razne potrebščine za partizane, po zbrano je prihajal Slavko Kerenčič, brat Jožeta Kerenčiča, ki je bil mehanik v Ptuju. Dogodki julija 1942 Julija 1942 so se partizani Slovenjegoriške čete zadrževali nekaj dni v Trnovskem vrhu. Izdajalec jih je javil gestapu, ki je hišo, v kateri so bili, 10. julija, obkolil. Gospodar Fras je zbežal, toda na begu so ga Nemci prijeli in obstrelili. Odpeljali so ga v ptujsko bolnišnico, nato pa v mariborske zapore, kjer so ga 2. oktobra 1942 ustrelili skupaj z ženo Terezijo. Ostali so nepreskrbljeni otroci. V svetinskih gozdovih v Slovenskih goricah so partizani — bratje Mirko, Kostja in Vinko Reš napadli dva nemška orožnika. Orožnik Zupan je dobil strel v čeljust, drugi orožnik pa je pohitel po pomoč. Bratje Reši so se umaknili In okoli pol dveh ponoči odšli k počitku. Partizani so julija minirali tudi železniško progo med Ptujem in Dornavo. Progo so poškodovali blizu Rogoznice. Eksploziv za to akcijo je dal tudi Drago Zavec, vrečico brezdimnega smodnika in štiri zavoje dum-dum patrortov. Partizani šo tedši nameravali li-tiritl vlak t vojaškim transportom. kar pa se ni posrečilo, Dalje prihodnjič V. R. K podlistku »partizanski koledar našega okoliša — junijski dnevi« v TEDNIKU z dne 12. VI. 1964. dodajam: Po kapitulacij! sem se 20. aprila peš in z vlakom vrnil domov v Podvince iž Zagreba, kjer sem študiral. Ze 24. maja 1941. me je gestapo aretiral na domu, me zaprl v ptujske zapore. Seveda je bilo ob aretaciji pretepanja in zmerjanja. Enako tudi v zaporu. Tu sem ostal dO noči med ne- deljo in ponedeljkom tj. 11/12. ali 12/13. majem 1941, ko so me Nemci skupaj z drugimi pregnali na Hrvaško. Če se prav spomnim, so nas transportirali v treh zaprtih kamionih po cesti mimo Borla ter nas na hrvaški meji pred Petrijancem raztovorili in po preštevanju, šikaniranju ter ob grožnjah z mitraljezl nagnali v beg na hrvaško stran, kamor je pač kdo vedel. Ljudi v našem transportu, niti \r. mojega kami-jona se ne spomnim več. Vem le še to, da so bili ljudje iz ptujskega območja in iz Maribora, k! šo jih prejšnji dan — v nedeljo — pripeljali iz Maribora. Med nami so bili ptujski minoriti, katerih še niso. s prvim takšnim transportom izselili, nekaj duhovnikov, ostalih intelektualcev ter ntjn. Spomnim se le odvetnika dr. Šalamuna. Ob izgonu smo nekako zvedeli in do sedaj sem prepričan, da je bil naš transport drugI po vrsti iz ptujskega n mariborskega območja, ki so ga Nemči po oku-pacijt postavili na hrvaško mejo in nas izgnali v nedoločeno — pač za to, ker še niso imeli vsestransko organiziranih preselitev. Ko smo prišli do Varaždina, si je vsakdo pomagal, kakor je videl in znal. Kef v omenjenem podlistku — o deportirancih - nisem našel svojega imena, mislim, da jih manjka precej, sem malo pobrskal po svojih spominih na tiste dni. Zumer Janez, Krper. Jenkova 13 doma iž P od vino pri Ptuju Pismo ptujskih tabornikov Taborniki prve ptujske izmene, ki taborimo v Banjolah' pri Puli se že en teden nahajamo na cilju. Vsi se počutim d dobro — vzdušje ;e res prisrčno in veselo. Tudi hrana je dobra, tako da nam res me ne manjka. Hrepenimo le za čim toplejšim soncem, da bomo rjavi zapustili kraj lepih spominov. Prisrčne pozdrave vsem- Ptuj-čanom in vsem staršem naših tabornikov. Drobnič Irena Korbar Vlado Za dopust in počitnice je najzabavnejša ribiška palica Turistični kotieeh Pod plaščem devizne politike Kakor povzamemo iz vesti, dospelih prek Dunaja, je uvedla Češkoslovaška lepo na tihem bistveno ugodnejši devizni zame-njalni tečaj za turiste. 2e od 19. maja 1964 dobivajo namreč zahodni turisti trikratni honus (po-višico) na uradni tečaj, če zamenjamo devize v ČSSR. Po tej ureditvi prejmejo turisti za prve štiri zamenjane dolarje vsak dan bivanja po 7.2p c-kron, za zneske deviz čez ta limvt pa 28.80 č-kron od dolarja. Uradni tečaj dolarja znaša y trgovinskem prometu slej ko prej 7.20 c-kron. medtem ko je znašal tečaj turističnega dolarja doslej 14.35 č-kron. Avstrijsko Koroška in turizem JezerS, podnebje, Toplice pri Beljaku in gradovi, to so. glavni aduti, na katere se Avstrijci opirajo v propagandi za turistično Koroško. Koroška jezera da so najtoplejša med alpskimi, podnebje je seveda namoč zdravo, terma Beljaških toplic da je čudežna pri obnovi staničja v organizmu; od gradov jim je zvišen že itak visok grad Hochostervvitz. Za nas Slovence, ima Koroška mimo turističnih še zgodovinske mikavnosti, vendar obiskujemo to deželo predvsem prehodno, kot izletniki, sosedje pa zahajajo tja v lepem številu kot stacionarni turisti. Dobre turistične odnose med nami in Korošci motijo v narodnostnih bojih leta 1919 ponekod postavljeni in še posebej stoječi spominski napisi »Bis hierher und nicht weiter kamen die serbi-schen Reiter. Anno 1919«. Če nič drugega, zgodovinsko verodostojni niso več, saj je ob zlomu nacizma Jugoslovanska vojska prodrla precej dalje ... j. s. Prostor za nove stanovanjske zgradbe Zraven velikega stanovanjskega bloka TGA »Boris Kidrič«, Edričevo v Ptuju ob Ljutomerski cesti podirajo stanovanjske liše, ki se morajo umakniti nadaljnji stanovanjski graditvi te tovarne. Do. temeljev jp že podrt nekdanji protituberkulozni dispanzer, nazadnje stanovanjska hiša družine Polanec, delno pa je tudi že podrta stanovanjska hiša družine Cph. Na mestu, in mimo tel^ divph hiš bo stal še en 40-štan,oy^njski hlojk ip si.cjnp.ica TGA Kidričevo. TrmmmTmmmTiiTrifimTmmm^ Izpred novih stanpvanjskih zgradb ob Ljutomerski cesti so odstranjene manjše stare stanovanjske zgradbe, da bodo lahko postavljene na to mesto nove zgradbe Odlok Skupščine občine Ptuj —■ SKUPŠČINA OBCJNE PTUJ Po 2. ter 5. členu zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list LRS, št. 8-63/63) je skupščina občine Ptnj na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1964 sprejela ODLOK Q urejanju n^cstnega zemljišča v flbfVM Ptu4 I. SPLOŠNE ODLOČBE 1. člen Za urejanje mestnega zemljišča v občini Ptuj veljajo določbe zakona o urejanju mestnega zemljišča (Uradni list šV 8-65/63), in določbe tega odloka. 2. člen Za mestno zemljišče se po tem odloku šteje zazidano in nezazidano zemljišče v ožjem gradbenm okolišu mesta Ptuj ter naselij Hajdina, Kidričevo1 in Majšperk. Meje ožjega gradbenega okoliša za mesto Ptuj ip naselij Hajdina, Kidričnvo in Majšperk je določil okrajni ljudski odbor Maribor z odlokom o določitvi ožjih gradbenih okolišev v občinah okraja Maribor dne 13. februar i■■ I thvI. 01/1-369/24-1959 (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 5-^7/59 in 31-55p/59) ui je nanj dni pritrditev Izyrsni svet Ljudske ski^pščine LRS z odločbo št. 0,1-140/27-59 dne 14. julija 1959; oziroma kakor bo te meje do-IpČil urbanistični načrt Ptuja in krajev njegovega vplivnega obm^eja. 3. člen Mestno zemljišče, se Šteje za urejeno, izpolnjuje te-le najnujnejše pogoje: — da je izvršena priprava mestnega zemljiška v smislu 3. zemljišča v skladu s smernicami občinske skupščinj o ureditvi mestnih zemljišč. Sklad, ki skrbi za urejanje mestnega, zemljišča, mora osnutek svojega dolgoročnega letnega načrta za urejanje mestnega zemljišča predložiti krajevni skupnosti, na katerem območju se naj uredi mestno zemljišče m mora obravnavati pripombe krajevne skupnosti. Sklad predloži sprejeti dolgoročni oziroma letni načrt za AAAAAAAAAAA44AAAA4AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA: Sčasoma bodo podrte še ostale stare enodružinske hiše v tej okolici, ki jih izpodrivajo nove večje stanovanjske zgradbe. Ljutomerska cesta asfaltirana do kužnega znamenja Ljutomerska cesta v Ptuju je že asfaltirana do kužnega znamenja in do Bezjakove hiše, na kateri je spominska plošča o delovanju KP v predaprilski Jugoslaviji, Priprave na asfaltiranje po Trubarjevem naselju V Trubarjevem naselju pripravljajo teren za asfaltiranje cest in sicer ob 04 stanovanjskem bloku in med Trubarjevo ulico ter med bfokom TGA in ob devet prhkih v Trubarjevem naselju. 7 vrstnih enodružinskih hiš ima že zgrajeno pritličja yen-ca, Polovica nove šolske zgradbe ta upravni trakt špie »Frau-ca Osojnika« sta že izven odrov za izdelavo fasade ta se že od da- ..,„.. .. s leč vidi, da bo. špla v okras svo- jz^uo, flohorlkov. sredstva, jemu okolju, plasti pa zelenem,u f ,sef in način poslovanja ozadju — Ljudskemu vrtu. ka nasproti napravam in urejanju pkojfc? itd). 15. člen Šteje se, da je javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča uspel, če je razpi^pvalep natečaja prejel eno ponudbo za zemljišče, ki ustreza razpisnim pogojem. 16. člen Komisija predloži po opravljenem natečaju upravnemu odboru sklada mnenje in pred- urejanje mestnega zemljišča V|k>g o določitvi najugodnejšega potrditev za komunalne zadeve ponudnika. Ce je več ponudni- pristo.jnemu svetu občinske skupščine hkrati s pripombami krajevnih skupnosti. 10. člen Mestno zemljišče se oddaja y uporabo družbenim pravnim osebam in ohčanom z javnim natečajem, in sicer za gradnje, ki, so predvidene v elementih zazidalnih načrtov za ožje gradbene okoliše iz 1. člena tega odloka in so v skladu z urbanistično osnovo perspektivne graditve. Mestno zemljišče, ki je potrebno za graditev vojaških objektov, se odda v uporabo z nenosredno pogodbo. Za vpjaške objekte po tem odloku se ne štejejo objekti družbenega standarda za JLA* izven vojašnice ter komunalni objekti in naprave, ki so funkcionalno povezani s takimi objekti. 11. člen Mestno zemljišče, ki je potrebno za graditev objektov za socialno, zdravstveno, prosvetno ali kakšno drugo javno službo, ali ki je potrebno družbenim organizacijam, se odda v uporabo z neposredno pogodbo, če tako sklene občinska kov z istimi pogoji, se upošteva vrstni red dospelih ponudb. \7. člen O predlogu komisije odloči upravni odbor sklada z odločbo. Predlog komisije za upravni odbor sklada ni obvezen. OdVjčba s? vroči udeležencem javnega natečaja najkasneje 15 dni potem, ko j? bU javni natečaj opravljen. člen Vsak udeleženec javnega natečaja, ki meni, da je oškodovan v 6vojib pravicah zaradi kršitve postopka pri javnem natečaju ali zaradi tega, ker ie bilo dodeljeno mestno zemljišče ponudniku, kateremu ponudba j? bjla manj ugodna, se lahko T.!5 dneh po prejemu odločbe pritoži na upravni organ okrajne skupščine, ki je pristojen za komunalne zadeve. 19. člen Sklad mora takoj po sprejemu sklepa upravnega odbora (17. člen tega odloka) objaviti uspeh javnega natečaja na krajevno običajen način in v lo-j kalnem časopisu »Tednik«. Sklad mora najkasneje , . , , , i SKiaa mora najkasneje v 8 skupsema na seji obeh zbo- dneh pQteiUi ko postane-odloč- roZ" j , v, i ii- ■ ba o oddaji mestnega zemljišča . ........ Ta dolopba velja tndivpn-Rtavom aklenifi z upoJrab. člena renublgk^a zakona ome^' ko namerava graditi na!nikom. ki je da, na na?ečaju urejanju mestnega zemljišča; I mestnenl ze™U#u družbeno naillErfKlnPi;„ — da so zgrajene potrebne dovozne poti, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter omrežje za preskrty> naselja z električno energijo. M. ORGANIZACIJ \ UREDITVE ME^VpGA Z^NII.JIšc A 4. člen Urejanje mastnega zemljišča se poverja komunalnemu skladu občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: sklad). Z odlokom o ustanovitvi komunalnega sklada predpiše db-Čins^a skupščina tndi organi- nravna oseba ki unravlia zem- P^^ejŠO. PWudb.O- ROgod-pravna osena, ki upravlja zem bo 0 ^ajl mestnega zemljišča. ljise?, v skladu z nrban^UČ-ni ni programom in projektojn ter v primeru, ko se ob pogojih 40. člena zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Uradni list FLRJ. IV 52-89,0/5.8) dodeli nezazidano mestno ze^ljis^p prejšnjemu lastniku, da š\ sezida na njem družinsko stanovanjsko hišo. 12. člen Mestno zemljišče V uporabo v imenu občine sklad- Naše z d r a v j e Dr. Vinko BrenčiC, specialist, če ljustni ortoped Rak — sodobna kuga (10. nadaljevanje) Rak kot tak se ne podeduje, pač pa se podeduje nagnjenost, zaradi katere lahko rakavi či-nitelj izzove nastanek raka. Med rakave činitelje, ki verjetno po spešuje nastanek raka, spada jo stalni in dolgotrajni dražljn ji, npr. draženje pljuč pri ka j en ju, drgnjenje materinega zna menja ob naramnice, pas ali modrček, stalen stik dimnikar jev s sajami itd. Glede na to, kaj je ta rakavi povzročitelj imamo več doni ne v. Nekateri trdijo, cja povzročajo tp bohotno tast celic dolgotrajni mehanski toplotni, kemični iq žarkovni dražljaji, npr. stalen dotik je zika ali ustnic na enem in istem mestu z žlico, vroče jedi in pijače. katran pri delu z asfaltom sončni in rentgenski žarki itd. Drugi domnevajo, da je povzročitelj raka neki nevidni, bolezenskim klicam podoben povzročitelj. Možno pa je tudi, da je pravi vzrok za nastanek raka notranja sprememba celic v tem smislu, da nadvlada razmnoži tvena sposobnost vse ostale last nosti. Kaj je torej pravi vzrok raka. .je dandanes še peppjasnje-na skrivnost, domnevajo pa, da preprečuje vznik raka popolno žlezPraVI delpyanje spolnih Odpornosti zoper raka ni, ver-letno pa ima zdrav človek nekakšna varovala, ki so naperjena zpnpr takšno §qmostojnp rast rakavih celic. Rak ie to-ej nepoboljšljiva novotvorba, ki f i ui nekako »divje meso<, tpr lahkft fla«t9np na ysakem organu človeškega telesa, npr na kozi, sluznicah, v žlezah itd. So IV. JAVNI NATECAI ZA OD-skkda . - ------ DA jO MESTNEGA ZEMLJIŠČA 5. člen 13" elen Sklad finaneira in kreditira ■ nate!aj .°pravi k°m,SJ" ureditev mestnega zemljišča v ^ soglasju s smernicami občin-ibor sklada Komisija šteje naj-ske skupščine in z „,i,„„;c«*- P>anJ fn clane. Vsaj en član nimi načrti ter gra^i. 2a člen Pogodba o oddaji mestnega zetpUišca mora vsebpvati: — podatke iz sprejete ponudbe na natečaju; — druge določbe, ki sp potrebne za ureditev lastninskih finančnih in drugih vprašanj zvezi z oddajo mestnega zemljišča p.lyifkta. ftziroma z gtadnjp pa nekateri deli in organi bolj t os tj, ahenW ? odporom napram podvrženi raku kot drugi. Raz-j mesu in mesnim jedem. like pa so tudi v spolu, moški ya „.,i.„ ■ „ , pljuč, žerS01^ p red vsem za rakom materniCPe i^dojk. | S kraja, kjer je rak najprej nja organizma posebnim sno-nastal, se lahko ta prvotni rak vem, npr- rak na motjn in k°ži siri naprej v okolico n0 mezgo- i pri dimnikarjih, ki imajo oprav-vodih, pp krvnih žilah itd- Po-|ka s sajami, kožni rak pri de-s|edjca širjenja prvotnega raka S lavcih, ki delajp z asfaHpm itd-na omen jene n^pine pa je dru- i Pri teh poklicnih rakih v indu-gatni rak aii razspvek v obliki striji smol, katrana, azbesta in zatrdlin ali oteklin, kjer koli blizu ali daleč od prvotne rakaste tvorbe- Rakasto tkivo raste naprej do takšnega obsega, da ga krvne žile, ki so potrebne za njegovo prehrano, nž sledijo več, vsled česar pride do odmiranja tega rakastega tkiva. Posledica odmiranja jp krvavitev, ki je siguren znak, da je rak že močno napredoval. Pogoste krvavi^ rakaste tvorbe pa povzročajo slabokrvnost z tledi-3}sny[Bj nfnBAopajdEu pajs^ "oo tvorhe pa kmaln pride do poja-ViOV; ,ki Povzročajo motnje v obolelem predelu, npr- r^k grla Občinska skupščina sprejme natančnejše določbe o organi-zapiji ^ p?slp,vanju sklada v zvezi z njegovo dejavnostjo glede urejanja mestnega zemljišča- HI. NACTN IN OBSEG UREJANJA MESTNEGA ZEMLJIŠČA 7. člen s svoiim'US "" i komisije mora izpolnjevati pojmu pro- g0je 0 strokovni izobrazbi in praksi oseb, ki vodijo ppsam?2" ne vrste del pri graditvi investicijskih objektov. Člani komisije ne smejo biti osebe, ki so v delovnem razmerju s ponudnikom. 14. člen V razpisu javnega natečaja morajo biti obseženi: 1. zazidalni podatki za gradnje na mestnem zemljišču; 2. višina oškoHni.ne iv mest-,no zemljišče (drugi odstavpk Ufe.jan.jp mpstnPga zemljišča 27. člena tega odloka) ter rok usmerja občinska skupščina z jn način plačila odškodnine; dolgoročnim in letnim planom | 3. rok za začetek in dokon-urejanja mestnega zemljišča čanje gradnje; ali z odlokom ali drugim sploš V. PRISPEVEK K STROŠKOM ZA UREJANJE ^MESTNEGA Tisti, ki si žele pridobiti in ki dobe urejeno mestno zemljišče po uveljavjtvi tega odloka, morajo prispevati k stroškom za njegovo ureditev. Koliko mora uporabnik prispevati k sirpško.m ^ nrcjenp zemljišče, se določi ha podlagi uspeha javnega natečaja ali pa se o tem neposredno' pogodita uporabnik in občina. daljnja posledica rakave rasti pa nastppj slabost in hujšanje, ta-k<> imen«vnnfl »ziočest<> hiranjem, ki nastane zamdi odvzemn tirane s strani raka, tpr samoza-strupitve organizma vsled razpadanja rakavih celip ter njih strupenih snoyi. Rak raste toliko časa, dokler organizem Živi. Iz vsake rakave celice se lahko razvije nov rč,k. pri rakavem MHJP pride d« nekakega neugodja oziroma občutka nape- barvil je pač važno, da se ta snov 4ftvaja v majhnih količinah. a stalno skozi daljši Čas. Za nastanek raka je važno tudi stalno vnetje, ki nasjane po dolgotrajnem draženju. Zatp moramo pariti na taka vnetja kjer koli^ v organizmu, prav posebno pa še na tako imenovane *prpd-rakave tvorbe«. Začetek raka je počasen in zahrbten ter kaže nekatere značilnosti, npr. ranice in kraste, ki se dolgo ne celijo, zatrdline, nenavadne krvavitve, spremembe velikosti ali barve materinega znamenja, težave pri požiranju, trdovraten kašelj, neredno odvajanje itd. Ko doseže rak določeno velikost, lahko bolnik sam ftpazi tako spremembo, posebno ce se pojavi na površini kože, pod sluznico itd. Ce pa se začne rak razvijati kje v globini, potem bolnik ne opazi programa §tanoyan|sKe gra-nobene SRrempmhe toliko časa,'TTe ter Postavke_iz investicii-dokler ne doseže rak take vel j- - -- Programov, ki so jih spre-kosti, (jn prilisfa na sosedne or- nim predpisom. 8. člen S planom ali s splošnimi predpisi iz prejšnjega člena tega odloka določi občinska skupščina: — zemljiške predele ali posamezna zemljišča, ki se bodo uredila v določeni dobi; — višino potrebnih sredstev za izvršitev teh del. določenih na podlagi izkustvenih normativov; — jire finančnih VredsjeT ?a pokritje stroškov za ureditev mestnih zemljišč; — obseg urejanja zemljišč in način urejanja v s^adu z določbami 3. člena tega odloka; — druga vprašanja glede na krajevne r^n16^- Pri določanju teh smernic upošteva občinska skupščina flplpčbp (Iftlgoročnesa ali letnega programa stanovanjske gra- gane in jjh ovira v njihovem delovanju. Sam po sčbi ni rak nikoli boleč, če pa pritiska na kakšen "— jeli investitorji za graditev investicijskih objektov. 9. člen kakšen živec, potem nastopijo ki Za tudi bolečine. P J i mestnega zemljišča, izdela svoj in letni ftperativni (lJalje prihodnjič) I načrt za urejanje mestnega 4. višino varščine, t°k za položitev varščine in način vrnitve varščine: 5. začetni prispevek k stroškom za urejeno mestno zemljišče ter rok in način plačila prispevka. V razpisnih pogojih morajo biti še navedene: — določbe o tem. kako se postopa v primeru, če se v roku pe začne ali dokonča gradnja; — določbe o tem- kako se prenese pravica uporabe zemljišča na drugo osebo v primeru. Če objekt še ni dograjen; — določbe o tem, kako se postopa v primeru, če pride unorabnik zemljišča pod prisilno upravo ali preide v redno al' prisilno likvidacijo; — navedbe, kamera ^elg bo razpisovalec natečaja izvršil na svoje stroške jk> dograditvi objekta, v kakšnem roku in sorazmerni delež stroškov, ki jih je pri natečaju upošteval; — rok za predložitev ponudb za dodelitev mestnega zemljišča; — kje in ob kakšnih pogojih se dobijo grafični podatki natečaja (izvleček iz zazidalnega načrta in shema komunalnih naprav): — posebni pogoj; (uporaba zemljišča, obveznosti uporabni-1 22. člen Prispevek k stroškom sme vspbovati: 1. St.^>ške za pripravo mestnega zemFjišča: a) asanacijska dela, kot so: nasipavanje, izravnavanje in osušitey zemljišča, zavarovanje drsečega terena, odstranitev rastlinja in odlagališč ter druga asanapijska dela; b) odstranitev objektov in naprav ter ureditev premoženjskih razmerij z lastniki ali uporabniki družb, premoženja, da bi le-tj d«lf\ili Nadomestilo zaj porušene objekte, za nasade na zemljišču, za odvoz materiala in za presejitev stvari in materiala; p) zazjdgv^ ^li nijkup nadomestnih stanovanj za stanovalce porušenih zgradb. 2. Stroške,- gradnje, dograditev in rekonstrukcije sekundarnih objektov kolektivne komunalne potrošnje, kj sp neposredno namenjeni za uporabnike mestnega zemljišča, in sicer: a) mestnega cestnega omrežja (stanovanjskih cest, pešpoti, hodnikov, dovoznih poii in paV kirnih prosjotov); b) zelenih površin v naselju (zelenic, parkov, nasadov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo); c) omrežja javne razsvetljave do višine stroškov, ki je potrebna za javno razsvetljavo stanovanjske ceste; d) kanalizacijskega omrežja za odvod atmosferskih in odpadnih voda. 23. člen Vi šina prispevka k stroškom za posamezna urejena mestna zemljišča, ki se oddajo uporab-(Nadaljevanje na 6. strani, Si. Odlok Skupščine občine Ptuj (Nadaljevanje s 5 strani) nikom, se določi v sorazmerju z dejanskimi stroški za ureditev mestnega zemljišča na ce lotnem območju mesta Ptuj ter območju naselij Hajdina, Kidričevo in Majšperk z ostalimi gradbenimi okoliši, v katerih se zemljišča oddajajo uporabnikom, in sicer tako. da se kot merilo vzame površina ureje nega zemljišča, korigirana . s koeficientom gostote zazidave in naseljenosti. Sklad je dolžan objaviti specifikacijo stroškov za urejeno mestno zemljišče v razpisanih pogojih. 24. člen Če je bil v razpisu javnega natečaja določen nižji začetni prispevek k stroškom za ureditev mestnega zemljišča, kot so stroški za ilreditev tega zemljišča ter se z natečajem ni dosegla višina teh stroškov, krije občina nstalo razliko iz lastnih sredstev. V primeru iz prvega odstavka tega člena mora razpisoVa-lec. za tak razpis javnega natečaja dobiti pritrditev občinske skupščine. 25. člen Sklad lahko izjemoma odda za zgraditev objekta tudi neurejeno mestno zemljišče. V takem primeru mora . urediti mestno zemljišče praviloma uporabnik, razen če sklad ne prevzema po pogodbi, ki jo sklene z njim, celotno ali delno! ureditev. 26. člen Novo športno strelišč Pripadniki Jugoslovanske ljudske armade iz Ptuja so zgradili v Odškodnina za mestno zem- Rabelčji vasi pri Ptuju davno l.jišče ne sme biti višja od od- pričakovani objek — novo šport-škodnine, ki je predpisana no strelišče za malokalibersko za nacionalizacijo ustreznega , orožje: puške, pištole itd. gradbenega okoliša Ptuj. v občini VIL KONČNE DOLOČBE 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku okraja Maribor«. Z dnem ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok občinskega ljudskega odbora Ptuj o povračilu investicijskih stroškov za komunalne naprave in ureditev na območju občine Ptuj (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 4-58/59). Številka: 352-6/64-1 Ptuj, dne 27. maja 1964 Predsednica skupščine občine Ptuj Lojzka Stropnik 1. r. Ta odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor, št. 25-347/64 z dne 30. junija 1964 in velja od 8. julija 1964 dalje. Tajnik občinske skupščine Ivan Rau 1. r. Novo strelišče je bilo zgrajeno v rekordno kratkem času in ga sestavljajo strelska dvorana ■*— lopa. iz katere1 lahko strelja obe- j gočo raven, nem v vseh treh stavih (stoje, j Za tako velik kleče in leže) na vseh razdaljah do 400 metrov, ki lj nagrade, ki bodo VI. ODŠKODNINA 7,A MEST- razdeljene po tekmovanju na NA ZEMLJIŠČA slavnostni akademiji. 27. člen X. Komur da občina po uvelja- Prijave pošljite poimensko vitvi tega odloka v uporabo z navedbo društva, letnico roj-mestno zeml jišče, ji mora pla-1 stva • tekmovalcev do 6. avgu-čati za to orlškodninoA 'sta 19b4 na Občinsko zvezo za | telesno kulturo Ptuj, Trg MDB 12/1. XI. Vabimo vsa šj>ortna in telesno vzgojna društva, sindikalne in mladinske aktive, gasilce, ter vse ostale množične organizacije. da se udeleže te manifestacije in tako v okviru občinskega praznika počaste spomin štirih padlih markov-skih kurirjev, ki so žrtvovali svoja življenja za lepšo bodočnost našega naroda. Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj in TVD Partizan Markovci nega strelskega objekta, za urje nje mladih strelskih kadrov, širjenje in razmah strelskega športa, kot zelo pomembnega faktorje za nadaljnjo krepitev obrambne moči naše socialistične skupnosti. Hvaležni smo tudi ostalim aktivnim oficirjem, podoficirjem in vojakom ptujske garnizije, ki so bili angažirani pri gradnji novega strelišča, za njihovo vztrajno, nesebično in požrtvovalno delo ter vloženi trud in prispevek, da je ta tako pomemben športni objekt bil dograjen v izredno kratkem času — v nepolnih 30 delovnih dneh. Razen občinskega strelskega odbora, kot glavnega iniciatorja za postavitev novega strelišča na mestu, predvsem pa njegove teh- »Panonija« in še nekatera druga. Omenjena podjetja so nenehno preskrbovala graditelje z vsemi gradbenimi potrebščinama in ma-terijalom in so, vsako zahtevo tehnične komis:je kot posredovalca, s svojimi prevoznimi sredstvi prevažala potrebni gradbeni' material na gradbišče, s čimer so veliko prispevala h graditvi strelišča in njegovi pravočasni dovr-šitvi. Zaradi tako tesnega sodelovanja vseh lahko rečetfio, da je to v pravem smislu objekt solidarnosti, ki bo koristno služil svojemu namenu m na katerem se bodo zbirali n urili v strelski veščini naši mladi kadri — bodoči branitelji naše socialistične domovine. M. M. Rodile so: Rozina Gajzer, Mesarič, LačaVes 19 Melito; Lešje 29 — dečka; Marija Fe- ^ora Šprah, Krambergerjeva 5 konja, Miklavž pri Ormožu 23 ~lren°; Ivanka Gašparič, Sre- - Marka; Marija Skok, Kri- ~ lren°; Jožefa Sla- žanče 61 — Tončeka; Marija Mala vas 13 — Dominka; Marjanovič, Kamenščak 24, ^'i^eta Krajnc, Ormoška 2 - Ljutomer - Zdenko; Barica Ale»ko;. Ana Dobnik, Starše 83 Krajnc. Vel. Varnica 67 — de- "T Stanislava; Matilda Klajda- klico; Julijana Svenšek, Jurov-ci 14 — Marto; Ljudmila Petek. Staroširaci 5 — Branka; Marija Vidovič. Hajdoše 6 — Vlada; Marija Kolarič, Mezgov-ci 75 — Marto; Antonija Petek, Strjanci 5 — Janeza; Milka V nedeljo. 19. julija 1964 priredi GASILSKO DRUŠTVO GORIŠNICA ob 14. uri na vrtu pri Janku Znidariču v Gorišnici VRTNO PRIREDITEV Gostom bomo postregli z vsemi mogočnimi domačimi kmečkimi dobrotami. Manjkalo ne bo kmečkih gibanic, svinjske pečenke na ražnju. ocvrtih piščancev, ocvrtih rib, dobrega > kmečkega kruha, kisle juhe. Poskrbljeno bo za dobro kapljico (vino, pivo. pokalice, kisla voda, pelinkovec. likerji). Posebej opozarjamo na ugodno priliko izletnike, da se ustavijo v Gorišnici. V prijetni senci se bomo ob zvokih dobre glasbe tudi zavrteli. Vljudno vabljeni! RAZPIS Kmetijski kombinat Ptuj, obr at mehanične delavnice sprejme večje število delavcev, kvalifi ciranih in visokokvalificiranih mehanikov in enega kovinore zkarja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni prejemki po pravilniku podjetja. Uprava MERKUR PTUJ - MERKUR PTUJ VELEBLAGOVNICA MERKUR in TRGOVINA ZVEZDA sta pripravili prijetno presenečenje, razprodalo najkvalitetnejših moških oblek suknjičev in moških hlač iz 100% kamgarna terylena in diolena 1 priznane tovarne »MURA«, ki vodi v kvaliteti in m orli. Moške obleke, hlače in suknjiče vam nudijo VELEBLAGOVNICA MERKUR in trgovina ZVEZDA v Ptuju s popustom do 50%! Obiščite VELEBLAGOVNICO MERKUR in trgovino ZVEZDO. Prepričali se boste o bogati izbiri, kvaliteti blaga in izredno nizkih cenah. O MERKUR MERKUR MERKUR MERKUR MERKUR Komunalne banke prevzemajo velike družbene odgovornosti pri kreditiranju gospodarstva. S tem prevzemajo vedno pomembnejšo vlogo pri nadaljnjem razvoju naše družbene skupnosti. Za opravljanje nalog v bližnji bodočnosti želi KOMUNALNA BANKA PTUJ zagotoviti dovoljnj o število ustrezno kvalificiranih kadrov. Zaradi tega so organi up ravljanja v banki pooblastili kadrovsko komisijo, da RAZPIŠE PET ŠTIPENDIJ za šolanje na Višji ekonomski ko mercialni šoli v Mariboru, oddelku za bančništvo. Po uspešno opravljeni diplomi na tej šoli bo omogočeno najuspešnejšim diplomatom nadaljevati študij na Ekonomski fakulteti univerze v Ljubljani. Vabimo absolvente ekonomski h srednjih šol in maturante gimnazij, da se javijo na razpis, ki velja do 1. septembra letos. K vlogi je potrebno priložiti prepis zadnjega spričevala in podatke o premoženju, potrjene od Uprave za dohodke ustrezne občine. Vloge sprejema uprava Komunalne banke Ptuj. rič, Cirkulane 36 — Darka;" Jo- „ žefa Močnik, Stara-nova vas 65 H — Vladimira; Jožefa Arnuš, ™ Jiršovci 54 — Antona; i Marica hi Kovač, Zadružni trg 1 — dekli- " co; Alojzija Berovič, Ljutomer, 5 Prešernova 24 — Srečka; Ani- h ca Zerdiin, Ljutomer, Ormoška ■ 45 — deklico; Alojzija Podgor- j šek, Dolena 34 — dečka; Mar- a tina Valenko, Zagrebška 67 — ■ Zdenka; Marija Babic, Rogoz- £ niča 16 a — Alenko; Štefka ■ Bogme, Lovrenc 118 — Marjet- J ko; Hedviga Klaneček, Breg 33 n . — dečka. Poroke: Stanislav Furek, Zla- j . toličje 103 — Erna Petelinšek. n Skorba 18; Franc Kos, Trnov- ■ { ska vas 29 — Elizabeta Mlakar, B Podvinci 90; Anton Goljat, Cir-kovce 23 — Marija Jurgec, Kungota 9. Umrla je: Neža Kokol, Spuhlja 87, roj. 1877, umrla 11. julija 1964. POPRAVEK Na 5. strani v prejšnji številki »Tednika« je bila objavljena slika s Ptujske gore z napako ... na Ptujsko goroy... namesto na Ptujski gori, kar naj bo s tem popravljeno. Uredništvo i i 4i i n 1! * Velja od do petka 3 0>« -M ,nr. „1 s Veselje vam prip-avi d-bro-' dušen sornln K Važno za i nekaj dn. Z nak-ipijen.m ve-| liko veselje, i BIK «>rt >1 mrli.. 'II m*is»> j V službi manjše nevšečno-j sti. V družbi več potrpljenja. I Kompliment t spoštovanja. DVOJČKA I (od ?1 n,„ !„„"». I Pismonoša vas bo iznonadil. j Na izletu varno poznanstvo. Preveč tveganja v ljubezni.. RAK (od 23 iunila 22. nov.) Vaše čestitke razveseljujejo. Tudi s skromnostjo ugajate. Obisk vam prinese mnogo veselih novic. STRELEC (od 23 novi «1,1 , a io 20 dec.) Preselitev vam ne bo koristila. S kreditom si začasno opomorete. V službi vam tudi zveze koristijo. KOZOROG (od 21 dr.->-iiit>r» oo 20. Jan.) Mnogo dela po izrednem dogodku. Z novim tednom novo presenečenje. Brez skrbi zaradi ljubezni. VODNAR (od ?1 lan.lo 19. fehr.) Manjša nevolja hitro mine. Sposobni ste uresničiti večje načrte. Z napredovanjem manjše težave. RIBI (od febn, ><> 20 marca) Mamje vam ne prinesejo nič koristnsgfi. Krajše potovanje. V sorodstvu prijeten dogodek. Otijoste (M PRODAM ZARADI SELITVE UGODNO PRODAMO KUHINJSKO POHIŠTVO in pohištvo za dve sobi (z dvema posteljama). Ptuj, Vičavska pot 3. PRODAM MOPED »PUCH«. Naslov v upravi. V SREDO. 8. JULIJA 1964 ie bila v bližini mestnega kina v Ptuju najdena ženska ročna ura. Vprašajte pri Ani Majcen, Ptuj, Dravska ulica 2. Pofjedeisko-živinorefska šola Turnišče pri Ptufu RAZPISUJE sprejem^SO učencev in učenk v šolo, od tega 30 v poljedelski oddelek 20 v. živinorejski oddelek Za vpis v šolo je treba predložiti: 1. prošnjo kolkovano s 50 din 2. šolsko spričevalo 3. rojstni list 4. zdravniško spričevalo Oddaljeni učenci imajo v šoli za gotovljeno oskrbo za 10.000 din mesečno, bližnji učenci pa hrano. V času dveletnega šolanja so uč enci 6 mesecev na praksi, kjer prejemajo redne osebne dohodke. Sola daje svojim učencem poklic živinorejca in poljedelca — traktorista. Ukinejo se začetni tečaji za traktoriste in se prehaja na redno šolanje traktoristov v kmetijskih šolah. Kandidati imajo možnost, da se izučijo za kmetijski poklic, kjer so ugodne perspektive za zaposlitev. Uprava šole sprejema prijave za vpis do konca avgusta. MOTORNO KOLO LUDVIK SOLOSI, kotlar r Ptu-ju prosim osebo, ki je pred »HOREX« s prikolico. Naslov v upravi. ENOSTANOVANJSKO NEDOGRAJENO HIŠO v bližini Kidričevega (ena soba vselji-va) prodam. Naslov v upravi. LESENO PREišO 1001 in 3001 prodam. Dornava 28, p. Mo-škanjci. DOBRO OHRANJENO KUHINJSKO OPREMO prodam. Sta-ne Širovnik, Ptuj, 'Mariborska 11. PRODAM MOTORNO KOLO - »LAMBRETTA«, 150ccm. ser. LT 15. Rapec, Njiverce 9, Ki- Šolski odbor Osnovne šole Pod-dričevo. lehnik razpisuje prosto del. me- NOVO TESANO OSTREŠJE, st3 odličen les, 8x9 ali 9x-10m 14 dnevi odnesla klobuk za žganjekuho. da ga rrne, ker je prišlo do zamenjave. RAZNO DIJAKINJO višjega razreda gimnazije za instrniran je angleščine . iščemo. Naslov v upravi. prodam. Naslov v upravi. TELEVIZOR zahodnonemške znamke »Imperial« prodam. Bezjak, Ptuj, Vošnjakova 3. TAJNIKA RAČUNOVODJE Stanovanja Pogoj: srednješolska izobrazba ali pa končana druga primerna šola z nekaj prakse na tem področju in znanjem strojepisja. SOBO V PTUJU ALI OKOLI- Razpis velja do zasedbe delovne-CI iščem. Naslov y upravi. ga mesta.