TU faffiwt Slovenian iMftf in Um United States. nd lagal Holidays. 75,000 Readers. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki. POZOR, NAROČNIKI... Naročnikom naznanjamo, da frf ne pobijamo potrdil is poslan« naročnino. Zadostuje potrdilo poleg naslova na listu— do katerega dne, roinins plačana. in leta je na-lIiriTi. TELEFON: OHtlsta 5-1242 Entertd m Seeond Oteas Matter September 21, 1908, al tke Poet Office al Hew York, H. Y„ uder Act of Oongrtss of March 3, 1879. TELETOH: OHtlsta J—1241 No. 278. — Stev. 278. NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 29, 1937-PONEDELJEK, 29. NOVEMBRA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV, LEWIS PRAVI, DA IZGUBUA ROOSEVELT SVOJ VPLIV REŠITEV IZ SEDANJEZMEDE JE MOGOČA LE V SODELOVANJU MED DELAVSTVOM IN VLADO Vee omejitvene odredbe v biznesu ali v industriji utegnejo imeti usodne posledice. — V svojem letnem poročilu napoveduje Federacija izboljšanje razmer. — Kompanije naj čimprej uvedejo kolektivna pogajanja. — Temeljni načrti New Deala. ....— WASHINGTON, D. C., 27. nov. — Ameriška delavska federacija je danes posvarila delodajalce po vsej deželi, naj ne znižujejo plač, ker bo sicer imel sedanji zastoj v trgovini in industriji ušo-dne posledice. Nakupno silo naroda je treba vzdi-žati. To je prvi pogoj. Delavska federacija je izdala mesečno poročilo o splošnem položaju, o odpuščanju delavcev in o krčenju plač. Krčenje plač in odpuščanje delavcev zmanjšuje nakuno silo naroda. Podjetniki naj se čimdej začno pogajati z zastopniki delavcev in naj skušajo skleniti sporazum. Zastoj, ki se je pojavil v biznesu in industriji, ne bo dolgotrajen Razmere se bodo v kratkem izboljšale, ako se bosta obe stranki zavedli svoje naloge. Temeljni načrt Rooseveltovega New Deala je bil omejiti pretirane dobičke industrije ter pravilneje razdeliti splošne dohodke. WASHINGTON, D. C., 28. nov.—List "Washington Herald and Times" je prinesel izjavo vo-oitelja CIO, Johna L. Lewisa, ki pravi, da je Rooseveltova administracija izgubila prestiž in da primanjkuje zmožnih in podjetnih mož. Lewis sam priznava, da kritizira vlado, da pa v splošnem še vedno občuduje cilje in ideale predsednika Roosevelta. "In če sem," je rekel Lewis, "rekel administracija, tedaj mislim Rooseveltovo administracijo. Z drugimi besedami: njegovo sposobnost vladati in njegove ideale, ki si jih je sebi in deželi zastavil, da jih doseže." Nato omenja za zgled komisijo za mehki premog, o kateri zatrjuje, da brez vodstva slepomiši. Nato pripoveduje Lewis dalje: Pred kratkim sem bil v New Yorku, kjer sem se udeležil konference lastnikov rovov, ko me je poklical na telefon Marvin Mclntyre (predsednikov tajnik). Rekel mi je, da želi predsednik z menoj govoriti. Toda mi ni povedal, kdaj. Rekel mi je, da se tako ne mudi. Drugače je Bela hiša natančnejša in jasnejša. In te nenatančosti nikakor nisem mogel razumeti. In Mclntyre me je povabil, da se ne bi počutil u-žaljenega. In to kaže pogrešek administracije." Mrs. Eleanor M. Patterson, ki je v časopisu poročala o tem razgovoru z Lewisom, potem nadaljuje: x "Kadar bo pisana zgodovina Rooseveltove administracije, tedaj bo označena za najbolj idealistično vseh časov, za administracijo, ki je mnogo poskušala za malega človeka. ,"In poudariti moram, da je največja tragedija NRA ta, da so se bili veliki boji, da so bile nazadnjaške sile uničene, da so bili sabotažniki "stare garde" v kongresu odstranjeni, po zmagi pa je bil prestiž izgubljen, ker je primanjkovalo zmožnih in sposobnih mož." Lewis je dalje rekel, da je rešitev mogoča le v tesnejšem sodelovanju med vlado in delavstvom in v izvedbi načrta ia zgradbo hiš. CIO IMA NAD 4,000,000 ČLANOV Mir med Lewisovim odborom in Delavsko Federacijo je mogoč le na podlagi popolne enakopravnosti,— pravi Brophy. I WASHINGTON, D. (\, 27. nov. — John Brophy, eden načelnikov Odbora za industrijal-Jno organizacijo je izjavil danes na konferenci izdelovalcev pohištva, da ne bo Lewi so v odbor za industrijalno organizacijo sklenil z Ameriško federacijo nobenega miru, ki hi pomenjal "smrt za Lewisov odbor". — Mi bomo sklenili mir, — je nadaljeval Brophy, — ki bo mir med dvema enakopravnima strankama in bo zaščitil 4 milijone delavcev, ki so sedaj včlanjeni v našo organizacijo. Na konferenci je bilo navzočih več kot sto delegatov, ki so zastopali unije Ameriške delavske organizacije, Lewisove-ga odbora in razne neodvisni; unije. Unije imajo nad 50,000 članov, nadaljnih 200 izdelovalcev pohištva je pa treba še organizirati. — Ti delavci potrebujejo in-dustrijalno organizacijo, — je poudaril Brophy, — ki bo imela članstvo po vsej deželi. Delavska federacija pa za kaj takega ni dovzetna. Zdi se, da se ni ničesar naučila in da noče izpremeniti svojih metod. ROOSEVELT ODPOTOVAL PROTI FLORIDI "ROOSEVELT JE VSEGA KRIV!" Predsednik republikanskega narodnega odbora je zopet začel blatiti predsednika F. D. Roosevelta. WASHINGTON, D. C., 28. nov. — John Hamilton, predsednik republikanskega naro d nega odbora, je govoril danes po radio ter je pohvalil predsednika Roonevelta, ker je slednji sklenil pozvati v Belo hišo zastopnike ameriškega trgovskega sveta v svrho posvetovanj, istočasno je pa izjavil, da je politika New Deala popolnoma zavožena in da ni od sodelovanja med vlado in ,afo-spodarstveniki ničesar dobre, ga pričakovati. Predsednik zavzema skrajno nejasno stališče. Skoro vse postave, ki so bile izdane začasa njegove administracije, so gospodarsko življenje vklenile v verige, in ni dosti manjkalo, da ni popolnoma zaostalo. Po Hamiltonovcm mnenju je trgovski svet že itak preveč obremenjen, in bi bila največja nesmisel nalagati mu nove davke. NEZAUPANJE V KONFERENCO Po mnenju ruskega uradnega glasila bodo skušali diplomati v Londonu prisiliti Francijo, da bo ugodila Hitlerjevim zahtevam. WASHINGTON, D. C., 27. nov. — Po dolgem posvetovanju z Barklevem, voditeljem demokratske večine v senatu, se je predsednik Roosevelt odpeljal s posebnim vlakom proti Floridi. V ponedeljek se bo vkrcal na jahto "Potomac". Vj družbi svojega sina Jamesa, notranjega tajnika Ickesa in pomožnega generalnega pravda i ka Jacksona bo par dni ribaril ob floridski obali. 44 URNI DEL0VNIK __ VPENNA. V sredo bo uveljavljena v Pennsylvaniji postava glede maksimalnega delovnega Časa, tikajoča se 3,000,000 delavcev. ŠKOFJE PR0TNMMUNI2MU WASHINGTON, I). C., 27. nov. — Skupina katoliških škofov je danes opozorila javnost, da komunisti čakajo poloma a-meriškega gospodarskega sistema. A' Združenih državah spravljajo trije faktorji vodo na komunistični mlin: veliko število propagandistov, med njimi profesorji, učitelji in drugi intelektualci ; obstoječa nevarnost za naš finančni in gospodarski sistem; naraščajoče nezadovoljstvo med najširšimi plastmi naroda. HARRISBURG, Pa., 27. nov. — V sredo bo uveljavljen v Penusvlvaniji 44 urni delovni teden. Postava se tiče de lavcev v pisarnah, trgovinah in uradih. Takih delavcev je nad tri milijone. Premogarji že imajo pogodbo za krajši delovni teden. 800,000 delavk je deležnih te ugodnosti že od 1. septembra. Delovni teden ne sme znašati več kot pet in pol dne. Postava se ne tiče hišnih služabnikov in farmskih delavcev. t Posledica tega bo, da bo dobilo 75,000 nezaposlenih delo. To je bila tudi svrha postave. Delavske organizacije pravijo, da je izpolnjen 8 tem le del njihovih zahtev. Njihov cilj je štirideset urni delovni teden. MOSKVA, Sovjetska unija, 27. nov. "Izvestja ', uradno glasilo sovjetske vlade, izjavljajo, da bodo angleški diplomati skušali prisiliti Francijo ugoditi zahtevam Adolf Hitlerja in lorda Halifaxa. Na konferenci, ki se l>o te dni vršila v Londonu, bosta zastopala Francijo ministrski predalnik Camille Chautemps in vnanji minister Yvon Delbos. Na Francijo bodo izvedli pri-ugoditi zahtevam Adolfa Hitlerja in lorda Halifaxa. Po mnenju boljševiškega u-radnega glasila pa pomeni Hitlerjev program, da bo Nemčija nadaljevala politiko i^siljeval-ne vojne in sicer v tem slučaju s Cehoslovaško, Avstrijo in Li-tavsko. List dostavlja: — Iz zadnjih govorov članov angleške vlade je razvidno, da bo Anglija temeljito iz-premenila svojo politiko. Do slej je bila na strani Lige narodov ter je jamčila kolektivno varnost, vbodoče bo pa prepuščala male dežde na milost in nemilost napadalcu. — Halifax in Hitler nista razpravljala, kako bi bilo rao goče utrditi mir, pač sta pa u-glajala pot novi vojni. Nemčija stremi p o takoimenovanem "nemškem miru", ki bo pa napočil šele tedaj, ko bo Nemčija zavladala evropskemu kontinentu. cem na pomoč RUSI OBSODILI BREZ POSEBNEGA VZROKA VEČ JAP0N. PODANIKOV ci TOKIO, Japonska, 28. novembra. — List "Ho-, prinaša poročilo iz Curuge na Japonskem, po katerem so sovjeti zbrali v pomorskih pokrajinah Sibirije I 500 aeroplanov. Po istem poročilu je prišlo preko Siana, glavnega mesta province Sen-si, na Kitajsko 1 000 ruskih bombnikov, da pomagajo Kitajcem v boju proti Jaiponcem. LITVIN0V 0 __MOČI RUSIJE V voli vnem govoru je rekel, da se Rusija ne zanaša na pomoč nobene države in da bo sama kos vsakemu sovražniku. ANNA HAHN OBSOJENA NA SMRT CINCINNATI, O., 27. nov.— Anna Marie Hahn, ki je bila spoznana krivim umora 78 letnega Japoba Wagnerja, je bila danes obsojena na smrt. Ko je sodnik razglasil smrtno obsodbo, je omedlela, in so jo morali izročiti zdravniku v oskrbo. Dne 10. marca bo umrla na električnem stolu. Ženska še sedaj pravi, da je nedolžno. MOSKVA, Sovjetska unija, nov. — Sredi meseca decembra bodo v Sovjetski Kiisi ji volitve, in kot kandidat nastopa tudi ruski komisar za vna nje zadeve Maksim Litviilov. Včeraj je govoril v svojem o-krajn ter dejal, da je Rusija sposobna odbiti napad kateregakoli sovražnika. Precej si je privoščil tudi "demokratski" državi Anglijo in Francijo ter se norčeval iz stališča, ld ga zavzemata napram Italiji in Nemčiji. Izjavili sta, da se ne bosta vmešavali v špansko državljansko vojno, kar sta pa "vsled nesporazuma" vseeno storili. Glede '4napadalnih" držav je rekel Litvinov, da si ne drznejo ničesar pričeti. Zadnja vojna jih je tako o-slabila, da so faktično'brez moči in da si nove vojne ne morejo privoščiti. — Vsledtega, — je nadaljeval, — bodo v bodočih sporih tam, kj,?r bo nasprotna fronta najšibkejša. Vi \"este in jaz vem, da to ne bo ruska fronta. — Moč sovjetske Rusije ni odvisna od mednarodnih zvez. Mi se lahko popolnoma zanesemo na rdečo armado, na našo armado, na našo mornarico in na naše zrakoplovstvo. "Hočijevo" poročilo tudi pravi, da Rusi naglo pošiljajo submarine v Vladivostok. To poročilo je tudi ponovil lisi "Niči Niči", ki ga je prejel i z Harbina v Mančukuu. Poročilo iz Harbina dostavlja, da j" vlada v Moskvi odredila, da generalni konzul odpotuje iz Harbina 15. decembra. Promet po transsibirski železnici po kateri Rusija dovaža vojni materijal na Daljni Iztok, je bil znatno izboljšan. V Tokio so dospela poročila, da je prišlo do spora med Japonci in Rusi na Sahalinu, ob vzhodnem obrežju Sibirije. Ne ko poročilo lia "Domej" časnikarsko agent uro iz Tojohare, v japonskem delu Sahalina, pravi, dsj >q je japonska policija odločila, da ostrejše nastopa proti Rusom. Časnikarska agentura tudi pravi, da je bilo več Japoncev obsojenih na zaporno kazen do 30 let brez kakega vzroka, in da ruski uradniki ustavljajo japonske ribiške ladje. Japonske obmejne straže so prejele strogo povelje, da strogo pazijo in varujejo Jai>once. MOŽA JE ZAKLALA ADVERTISE IN 'GLAS NARQDA' KANADSKO LETALO POMEŠAJO SIOUX LOOKOUT, Out., Canada, 26. nov. — V divjini severno od tukaj se je izgubilo kanadsko potniško letalo, last Starratt Airways, ki je odlete lo v sredo iz Picke Lake na 120 milj dolgo pot. Na letalu se je nahajalo devet majnerjev, pilot in pomožni pilot. Ce so se ponesrečili ali če so pristali kje v divjini, se zaenkrat še ni dalo dognati, AMERIŠKE CESTE WASHINGTON, D. C., 27. nov. — Zvezni urad za ceste naznanja, da je bilo v letu, ki se je končalo dne 30. junija, zgrajenih pod njegovim nadzorstvom vvZdru£enih državah 22,000 milj cest. Toliko cest ni bila doslej še nikdar v enem letu zgrajenih. WATSON ODLIKOVAN BRUSELJ, Belgija, 27. nov. — Belgijski kralj Leopold je i-menoval et orlov. DEVET MONARHISTOV POŠKODOVANIH LINZ, Avstrija, 27. nov. — V spopadu med monarh isti in narodnimi socijalisti je bilo devet monarhistov tako resno poškodovanih, da so jih morali odpeljati v bolnišnico. Spopad se je za vršil v dvorani, kjer so monarhisti zborovali. _ > _____ *GL'A8 NARODA New York, Monday, NovemW 29t 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SJt. "Glas Naroda 99 (A OupMtln) Owned and Published IT 1LOVENIC PUBLISHING COMPANY | Frank Sakaer, President J. Lapshs, See. 0i ObOVO Um M dtr, H. X. ■01A8 MAIODi" (Vefae W the People) Ad' Yearly 98.00 ■ray Oil Brapt and BoUdaii la erto leto reUa aa la pel leta .. f* fetrt lata »••a »••••••••••••a * iZa New York 01 eelo leto f7.00 fUOO b pol leta .*.................. H.BC \ Za lnoaeautro ae eelo lata ......' 17.00 IL80 Za pol leta.................... SABO -Glas Naroda" lahaja vsaki dan laiawrill nedelj tn pnanlkor -GLAS NARODA". 21« W. 18th Street, New !«k. N. X. Telephone: CHelsea 3—1242 ANGLEŠKA VNANJA POLITIKA ————«»i Angleška vnauja politika postaja čedalje bolj zagonetna. Zdi s»e, da hoče dobiti Anglija dovolj časa, da se v vojaškem oziru ojači, kajti le moč na morju, na kopnem in v zraku bo uspešno služila njenim namenom. Marsikaj je pa nerazumljivega, predvsem potovanje lorda Halifaxa v Berlin ter Halifoxova posvetovanja z nemškim kondorjem Hitlerjem. Angleži so se zadnje case večkrat širokoustili, -posebno napram Mnssoliniju ter Italiji, in napovedovali velike stvari, nobene svoje napovedi pa niso vresnieili. Potemtakem ni nič čudnega, če je Anglija začela izgubljati svoj vpliv. Slične taktike kot so se je posluževali angleški diplomati začasa abesinske vojne napram Mussoliniju, se poslužujejo sedaj napram Nemčiji. Razlika je le ta, da je Anglija Mussolini ju pretila, dočira 'hoče z Nemčijo skleniti prijateljstvo. Mussolini se njenih pretenj ni ustrašil, šel je dalje svojo pot in dosegel, kar je nameraval doseči. Kakor ni bik) nič iz pretenj, tako tudi iz prijateljstva ne bo kaj prida. Hitler hoče dokazov iskrenosti angleške vlade. Teh dokazov mu pa angleška vlada (že vsaj sedanja -ne) noče dati. Hitler pravi Angležem: — Ponudeno prijateljstvo potrdite z dvema faktoma: dajte mi veliko posojilo in vrnite že vsaj del bivših nemških kolonij. Angleži ne odgovarjajo, mislijo si pa: — Vse prej, le tega ne. Naravnost nerazumljivo je, čemu se skuša Anglija pobotati in pobratiti z Nemčijo, ugoditi pa noče nobeni njenih zahtev. Taka vnanja politika bo Angliji prej ali slej škodovali. Fašistične države sploh ne bodo več računale z vplivom angleške vlade in ga ne bodo vpoštevale. Angleških pretenj se ne bo nobena fašistična država u-strašila, in obljubam Anglije ne bo hotela obena nasesti. Šle bodo pač svojo pot, neoziraje se na stališče londonskih diplomatov. PROBLEMI PRISELJENCA Dokaz o državljanstvu vsled roditelj eve naturalizacije. VPRAŠANJE: Privedli so me v Ameriko 1. 1898, ko sem bil otrok. Moj oče, ki je zdavnaj umrl, je bil naturaliziran 1. 1900, ali imena otrok niso zapihana v njegovem državljanskem papirju. Jaz sem se vedno smatral za ameriškega državljana. Sedaj pa moram doprinesti dokaz, da sem ameriški državljan, kajti moja služba je od tega odvisna. Kako naj dokažem svoje državljanstvo f ODGOVOR: Vaš rojstni list bi prav pomagal, da dokažete svoje deravitno državljanstvo, kajti isti bi dokazal vaše sorodstvo in starost za čafca, ko je bil oče naturaliziran. Nadalje ;bi vaše šolsko spričevalo dokazalo, da ste prišel v Ameriko kot otrok, ker ste pohajal tukajšnje ljudske šole. Ako ne morete dobiti rojstnega lista ali kakega šolskega spričevala, utegnejo zadostovati zaprisežene izjavo (affidavits) dveh ospOi, ki sta poznala vaše starše v tej deželi. Naturalizacija deklarantove vdove. VPRAŠANJE: Moj mož je vložil prošnjo za 'drugi papir' in tudi položil naturalizaeijski izpit. Umrl pa je vsled nezgode, predno so ga poklicali na končno zaslišanje. To se je, je našlo, da so jim vzorna vpra-zgodilo minulo poletje. Kakjšanja (130 jih je) pri tem jako vphv ima to na moje držav- j pomagala, ki so jih našli v hro-jljanstvo in na ono otrok? |šuri, izdani cd Foreign Lan-01)G()V< )R: Prav nikak.. guage Information Service pod Ako hočete postati ameriška j jmenom ",How to Become a Ci-državljanka, morate začeti s' tiz(n of t,]ie United States", tem, da dobite "prvi papir".|Knjiga tudi natančno popisuje Vdove m otroci pokojnega de- vse pmlpjSe dede natnraliza-klaranta (inozemca s prvini je in "vsebuje tudi določbe papirjem) morejo biti natura-j^e naturalizacije žen in o- trok, kakor tudi druge posebne odredbe. Knjiga je na prodaj za 25 centov. je stanje, zlasti ako je vaša žena postala državljanka pred 1. 1932. Boste morali pa oditi iz Združenih držav ifi povrniti se na podlagi njene prošnje s priseljeniško vizo. Socialno-varnostna poročila. VPRAŠANJE: Imam majhno delavnico z dvema delavcema. Kolikokrat in kdaj moram prijaviti davčne odbitke na podlagi zakona za Socia) Securitv? » ODGOVOR: Delodajalci morajo prijaviti odbitek od delavčeve plače in delodajalčev prispevek za starostno zavarovanje za dobo od 1. julija 1931 do 31. decembra 1937. Začenši od januarja 1938 se morajo poročila (reiwrtx) vposlati vsak mesec. Vprašanja in odgovori glede naturalizacije. VPRAŠANJE: Kaj vprašujejo pri izpitu za naturalizacijo t Ali znate za kako priročno knjigo, ki naj pomaga za ta izpit ? ODGOVOR: Kar se tiče pn hodnega znanja za naturalizacijo. se 7ahteva, da zna kandidat za naturalizacijo govoriti angleško in da ima nekaj j znanja o ustavi in vladi Združenih dažrv, kakor tudi države in mesta, kjer živi. Mnogo tisoč prosilcev za naturalizacijo Denarne pošiljatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU W ITALUO ▼ JUGOSLAVIJO bltU - Ha. 11.M _ • 1J$ - $11.88 _ _ Dta. m Za $133 $ 11JB Ur Ur 1M $ »JI .......... Ur 588 t n.88--Ur 1888 911U8__Ur MM 8187 J« - Ur 88M KER 8D CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE 8PREMEMBI OORI ALI DOLI kot scant) navedena, bodisi r dinarjih ali lirah dovoljujem to MJie pop je. Izplačila v ameriških dolarjih M <8btti 1L— mnU p*lati __| CK Prejemnik dobi t starem kraja Izplačilo t dolarjih. po cam una sa PU8TOJBXNO |L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUs Naroda" m POŠILJATELJE OPOZARJAMO, irt «*»Jr K mm lizirani brez 44prvega papirja" le tedaj, ako je družinski poglavar umrl pred dnem 24. nra-j*i 1934, -pa tudi njegov "prvi papir" mora hiti še veljaven. Pripuščen na podlagi "transit" vize 1. 1924 VPRAŠANJE: Prišel* sem v to deželo meseca marca 1924 s "transit" vizo. kajti sem izvirno nameraval iti v Mehiko. 0-stal pa sem v Združenih državah in se tukaj poročil. Moja žena je sedaj ameriška državljanka in dva otroka sta se' vrednost, tukaj rodila. Ali morem postati ameriški državljan? ODGOVOR: Vi ste nezakonito v tej deželi, niste pa podvržen deiportaciji. ko** ste prišel pred dnem 1. julija 1924. Ker pa ste mož ameriške državljanke, utegne hiti razmeroma laliko, da legalizirate svo- Katoliski Srbi v Dalma-• •• CIJl. V dubrovniški Srbski matici .je imel vseučiliški profesor dr. Henrik Barič predavanje o mentaliteti generacij. Obširno je razpravljal o vlogi, ki jo je igrala pred vojno v južni Dalmaciji Srbska narodna stranka. Pri tem je podčrtava! delo Srbov katolikov, ki so imeli v omenjeni stranki velik vpliv. Po mnenju predavatelja so ravno Srbi katoliki veliko doprinesli k ustvarjanju prave jugoslovanske ideologije in k pripravam za nacionalno državo. Dubrovniški katoliški Srbi so dokazali z dejanji, da srbstvo ni vev.ano izključno na pravo-slavje. Srbska okoliea Dubrovnika je dajala skozi veke nov dotok svežih sil dubrovniški republiki, ki se je ravno z njihovo pomočjo neprestano obnavljala in pomlajevala. Danes Srbi katoliki a* Dalmaciji ne igrajo tiste vloge, ki bi jim pritikala" po zgodovinskih tradicijah. Trefoa pa bo misliti na njihovo aktiviranje, kar bo samo v korist okrepljonju jugoslovanske m HI i. Prvi irbski učitelj v Ohridu je umrl. Te dni je umrl (ijorgje Tasič prvi srbski učitelj v Ohridu, ki je bil tudi prvi župan osvobojenega Ohrida. Tasie je dovršil leta 1888 učiteljišče'v Beogradu, potem pa se je takoj vrnil v svoj rojstni kraj, da bi tam bodril in uril narod pod tujini jarmom. Njegovo delo je bilo nevarno, uspelo pa mu je vendarle in je naposled tudi v Ohridu ustanovil srbsko osnovno šolo. Med vojno se je boril na solunski fronti. Nekaj let po osvobojenju je bil upokojen, a se je še vedno vse do svoje hude bolezni vneto udej-stvoval v raznih nacionalnih in kulturnih organizacijah. Pokvarjeni papirnati denar. VPRAfŠANJE: Imam dese-tak, ki je po nesreči deloma »gorel. Ali morem dobiti kaj denarja zanjf I ODGOVOR: Ako ostanejo j cele še tri petinke novčanice.i Teden dni trajajoča stavka izdane pod oblastjo federalnei šoferjev avftotaksijev je bila vlade, jih federalna zakladnica .končana s sklenitvjio kolektiv-typrejnie nazaj in povrne vso| ne pogodbe. Kolektivna po- četniki 250 din plače in 20 odstotkov dohodkov, po 2-lctnem službovanju ;pa se povija plača na 300 din. Delovni čas je določen na 10 ur. Pogodba določa tudi posebno razsodišče, ki bo razsojalo v spornih zadevah. Vsak šofer mora položiti 2000 din kavcije. " i ' Ga. Bodi jeva obsojena. Pred beograjskim okrožnim sodilsčem je bil končan proces proti Mariji Bodijevi, ženi bivšega diplomata, ki je bil izzval znano veliko afero s tihotapljenjem preprog. Bodi sani je še pravočasno pobegnil inozemstvo, pred sodiščem pa so se morali zagovarjati njegovi sokrivci: njegova žena Marija, Ivan Nečajev in Stanko Eror. Vrsi trije so bili obsojeni na strogi zapor. Bodi jeva in Nečaj« v vsak na eno leto, Eror p n 8 mesecev. Avtobus pred vlakom. V bližini železniški* postaje Pašičevo na progi Novi Sad— Smbotiea. bi se bila kmalu pripetila huda nesreča. Neki avtobus v katerem je bilo IS potnikov se je z veliko brzino zaletel v spuščene zatvomice ob progi in se ustavil šelf na tiru. Tisti tremutek pa se je že približal dolg tovorni Vlak. Strojevodja je k sreči ob pravem času opazil avtobus in je vlak nekaj metrov prnd njim ustavil. Med potniki je i;1* Item že nastala velika panika, zaradi katere je bilo nekaj izmed njih lažje jioškodovanih. Peter • • • • 6LAZNIKQVA Konec šoferske stavke v Zagrebu. Ako je ostalo celo manj kot tri petine, dobite polovico vrednosti, pa tudi vso vrednost, ako se zadostno dokaže, da je bil del, ki manjka, popolnoma vničen. Za informacije treba pisati na Redemption Division, Office of Tr easurer of the United States, Washington, D. C. godba prinaša znano izboljšanje položaja šoferjev. Po tej pogodbi bodo dobili šoferji za- za leto 1938 Cena 25c « poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. španski meji. KORISTEN NASVET ZA JESEN IN ZIMO: PIJTE TRINERJEVO ANGELICA TONICO j Za odpravo želodčnih neredov. Pri vseh lekarnarjih. NAJMODERNEJŠI OGNJEGASKI PARNIK O priliki konvencije pennsvlvau^kih ognjegascev, ki se je ne davno vršila v Philadelphi ji, je vzbujal največjo pozornost ognjegaški partik, ki ga je za to priliko posodil« newyorirka občina. „1 Važno za 'Kd«r j« namenjen poUvmtt v stari krmj ali dobiti Uoga ad ta«, Je ^ttečKM. Je »aofeo v vseh stvareh. Vsled Hale dolgoletne skuJnJe Vm umonm d&II najboljia pojasnili Id todi tm potrebo« preskrbeti, da Je potovat Jo ndobno tn bi tre. «*to oo » obndto na aao sa vsa pojasnila. Ml preskrbisso vse, bodisi' protojo xa povratna dovoljenja, potni liste, vlzeje In sploh vse, kar'Je sa potovanje potrebno v njhitrejim biu, in kar Je flaroo, n najnanjk stroške. Nedriavljanl naj ne odlalaje do sadnjef« treoolka, ker pwdno ■e deU h Waddojrtooa povratno dovoljenje. ES EMRY PEBMIT, PBIte torej takoj sa bmtpla^na navodila In sacouvljaino Vsas, da baote poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, Nt Y. . . LJUDJE, KI Ml RAZBUR JAJO ŽIVCE Zaenkrat še ne moreni reči, da sem kdaj ali da bom kila j koga sovražil. Vsakega tudi nimam rad. Sicer mi niso ničesar hudega storili, navzlic temu sem pa raje i>ol milje vstran od njih nego v njihovi "bližini. Zelo me jezi človek, ki govori z menoj ter drži v eni roki ugaslo cigaro, v drugi roki pa prižgano žveplenko. In namestil, da bi koj cigaro prižgal, govori, tla ga prav pošteno speče. Toda to 'ga ne izuči. Prižge drugo, tretjo, deseto -žveplenko, vse ga s pečejo v prste, on pa li* govori, in cigara ni nikdar prižgana. Nmlalje prav nič ne obraj-tain človeka, ki govori z menoj, pa med govorjenjem prime za gumb na moji suknji in ga počasi vrti semintja. Včasi se mi posreči pogovor prej prekiniti, predno ga odtrga, ponavadi ga pa odtrga, in ko mu ostane v rokah, se opraviči rekoč: Le j, It'j, ki*j pa delam! Malo ju manjkalo, pa bi ti knof odtrgal Če je le mogoče, se izognem takemu, ki rad politizira; ki skoro natančno Ve, kdaj bo izbruhnila vojna med Ameriko in Japonsko, ki pozna vse di-plomatske in vojaške skrivnosti in slednjič « ponosom razodene, M>HAIX>: Pueblo, Peter Culi«. A. SattW Walantburg, II. J. Sarah INDIANA: India napotiš, Fr. r^Mfll ILLINOIS: Chicago. J. Bevčlč. J. Lokaalcb Cicero, J. Fabiaa (Chicago. Ch wr la lUlaola) Jolfet, Mary Bsmbk-I. La 8aUe, J. RpeUch Maaroatah. Prank Anrnatla North Chicago in Waukegar, ^ . tbiaa Warftek MARYLAND: Kltamiller. Pr. Vodnpivee MICHIGAN: . Detroit L J«<-ob Beaalk Jona 81analk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balaat, John Knm* Toongstown, Anton KtkeU JftZGON: Oregon atj. Ore, J. Koblai PENNSYLVANIA: Be^emer, Mo Je valkar Brooghton, Anton lpave* Copemaugb, J. Brezevee Corerdale In okolica, lira. ■IINIVBSOTA: Chlahoim. Prank Oouia Ely. Joa. J Pcabel - Eveirth, I^nila Qonte " Gilbert. Look vUl Htbblng, Jota Povit j Vlrglna. Prank Irratlch Montana: v Roondnp. M. M Waaboa. L. Champa1 Export. Levis Supantif Parrel. Jerry Okorn Poreat City, Math Kaadn Greensburg, Prank Korak H jnier City, Fr. Ferencli k Johnstown, John Poianti Krayn, Ant. TanftelJ Luifrne, Frank Billnrh Midway. John 2n*t Pittsburgh lu okoUca, Philip Prof« Pragar »teHton. A. hreo i Turtle Creek. Fr. debitor Weat Newton. Joraa WISCONSIN: MOwankre. Weat AlHa, Fr. Blab 8heboygan. Jaaepb KakeT NVBBAHCA Osaka, P. t i:o, ki se je za silo svotlikalo iz megle v daljavi. "'Mesto, joj, tak tam je Ljub. Ijana!" se je zazibalo Ivanu in| Francki pred drobnimi očmi, ki so začudeno strmele v daljo. Po cesti, ki se je vila semkaj od rovtarskili brd in logaških lazov, so prihajali ljudje v gručah in so pridruževali znancem ter prijazno pozdravljali. Krenili so čez bližnjice I mimo dolgih le hob slokih bo-1 lovcih in že jim jo odzdravil j sam Sv. Martin, ki je čepel ka-1 kor skrit zaklad za visoko j Planjavo. Odprla se je pred j njiini široka kotanja. Tam daleč proti zapadli i strani so so svetili beli vrhovi, prvi >nog jih je obiskal. Sv. Martin, Bog s teboj! Ko te človek prvič obišče, te še ne spozna, samo neizbrisno znamenje zapustiš v njegovi mladi duši. Ivan in Francka sta se spuščala po klancu v dolino. Vse polno je že bilo ljudi okrog cerkve kakor doma ob novi maši.. Iz visokih lin je neprestano vabilo, slovesna pesem je odmevala v dolino mod Suiuno množico, zaplaval do tiho Planjave in se zgubila za Prodom. Vse je bilo praznično, cerkev, zvonenje, cesta, ljudje. Vsak je pozabil na vsakdanjosti, ki je spala doma za pečjo.| VoHoljo in sveta radost je sijala s slehernega obraza. 4 4 Po maši |K>glejta doli v krčmo, da se dobimo," se je oglasil Polajnar proti Ivanu in mu stisnil v roke svetla kovanca. "Pa si nakupiva "iiiartinč-kovM; pa tudi materi kaj po nesita!" je pristavil, ko je odhajal mimo gruče v dolino, kjer so so ustavljali vozniki. Ivan je gledal za njim, sam ni vedel, kam bi šel; na vse zahvale, ki ga je učila nekoč mati, je pozafbil v nenadni zmedenosti — štiri kovače — joj, saj j jih še nikoli ni držal v rokah! In zdaj * I, kaj gospodar je dejal; pa si nakupita "martinčke." Totvj so najini — joj! Zrl je v dolino kakor pred velikim vprašanjem. Francka je bila tiha, ni mu vedela svetovati. Zamolkla pesem zvonov je za hip utihnila, kot bi se hotela oddahniti, a kmalu je v stolpu še enkrat zaječalo, fantje so! pritisnili, zazvonilo je zadnje; vabilo za službo božjo. Tzza vogala je pridrsal sivolasi župnik. Doli oo. Tik ob cerkvenih vratih je razstavila zavaljena ženica raznovrstne molke, svetinjice, podobice, križce, kipce, tam poleg nje se je vrtilo brhko dekle, fantje so se drenjali. dekleta zardevala. . ' Zakaj se je gnetla gruča gruča fantov, ki so glasno vpili, se zdaj pa zdaj na vso moč zakrohotali in spet potihnili. Loterija! Mlada gospodična je nastavljala številke, vsaka je nekaj pomenila. "Pet!" je zaklicala s prikupnim glasom. Ivan si je popravil klobuk, ki mu je silil čez čelo* in se pre-ril v ospredje. Gospodična je še enkrat razložila potek igre, mladez je buljila v čudne šte-i (Nadaljevanje, m .4. -strani.) VSAK LETNI CAS SEDAJ IAHKO' PRIPRAVITE PEHTRANOVO POTICO . . . PEHTRANOVE ŠTRUKLJE... »U kako drago podobno specijn-iiteto s konserviranim pehtranom po imenu — "ESTRAGUST--PURE FRESH LEAF TARRAGON FLAVOR" (RejrfsUwl r. S. Tatent Office I CEXA XA I > KOR NO % FUXT. ŠKATIJI 2• centov. Rojaki ali rojakiuje, ki Iti jili veselil«) prodajati v svojih domačih naselbinah to priljnhljeuo !n slastno dišavo, naj pl^-jo za na-daljua |N»jasiii]n izdelovalcu ia raziMMiljaleu: ALOIS AUSENIK Andre Avenue TAPPAN, N. Y. Veliki lovski rekordi Pravi lovec le nerad >liši o lovskih rekordih, kjer se na KDOR GA VNAPREJ NAROtl MU POŠLJEMO VELIK ZEMLJEVID ZDRUŽENIH DRŽAV kateremu je dodanih pet zeodo-vinskih zemljevidov Amerike. Na drugi strani zemljevida sc imena vseh ameriških mest Id koliko prebivalcev imajo. Nadalj«: Koliko prebivalcev je Imela vsa-ka ameriSka država pri predzadnjem in pri zadnjem ljudskem štetju; glavno mesto vsake države in število prebivalstva. Zračim razdalja med večjimi mesti. Zgodovinski podatki posameznih držav. Razdalja med ameriškimi mesti in mesti v Južni Ameriki, Itd. VELIKOST 17 x 24 palcev Kdor naroči Koledar sedaj, bo dobil ta zanimiv zemljevid brezplačno. Slovensko-Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1938 " IZIDE KONCEM NOVEMBRA !60 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA ... POVESTI,.. ZEMLJEPLSJE ... ZGODOVINA ... NARAVOSLOVJE. .. S SLIKAMI LETOS BO POSEBNO ZANIMIV Cena Koledarja je 50 centov. NAROČITE PRI: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 We.st 18th Street New York vati k oknu, skozi katero je tudi pričel noter. V temi pa je zašel ter je taval |>o skladi-sf-ih. Tako je prišt-1 do stojnic, za katere pa ni vedel. Mis-It <\ da koraka lahko kar na- Neznan Anglež, ki je bival eni sami gonji pobije na stoti-'v Smirni, je nekoč zjutraj in ne in t i so<"e divjadi, katero so-zvertr ene.^a dne uplenil 168 prt d puške lovcev zagnali <^on- sl°k ali kljunarev. jaei. Tudi ljudstvo ne razume Nfiki »ozdar je »' jima romunskim;! lovskima iro- ''iii 40(H) jerehie. Maharadža Dulip Sinv je en j prej, mu je naenkrat zmanjka-dan poslrelil 750 jerebic in jejlo tal pod nogami in mož je lovu uple- '-toma. romunskemu kralju i Na Španskem so priredili lov Karlu in pro.-'tolona^i dnikujUJV race )»ri Caldereriji. Tega Mihaelu. Lov je trajal dva dni lovu y. je nekoe udeležilo :>IK)0| in je bilo tista (Iva dneva uku]>aj je tam j mnogi drugi lovski rekordi.! padlo 4217 živali. Tudi ena li-! Tako je nekoe ptullt> na 11)7 siea seje izgubila v tisto gonjo, strelov 174 rac, na strelov ter je seveda tudi padla. Kralj 1228 fazanov, ki so bili v polnem i Karel je ustrelil 140,"». prestolo-j letu. Neki Poljak in.'u rekord j naslednik pa 124.°» živali. j v lisieje mlovu. V teku svoje Ta visoki rekord nas spomi-jga življenja je izstrelil 1000 nja na drujre lovske rekorde v j lisic. zgodovini. Iz časov starih —-- egiptovskih faraonov poročajo, DVAKRAT NALIMANI da je egiptovski faraon Anian-j VLOMILEC, totep H. v času svojega 10 let-i y francoskem pristaniškem! nt ga vladanja od leta 1400 do mestu Marseillu se je te dni 13fK) pred Knst. podrl nič manj;^^ talo k{]]Wll Zir0(\\>^ kij kakor 102 leva. Ta svoj re- je njen ^javni žalostno-smešni | kord pa je dosegel tako, da je junak wki vlomiiec. Možakar] dal leve kakor karpe loviti v1 j(? hoto, vlomiti v hia^jno to-j mreže ter jih potem v mreži,varae za klei in m,ina 7a kosti stopnic globoko. Priletel je na sod, v katerem je bil shranjen klej. S silo svojega telesa ji* predrl na vrhu sod ter se ves vdrl v klej sicer, da tal iz soda in tla je priSel tuili na cetsto. Tukaj pa se je klej začel vrtino bolj gostiti, nakar so se njegove noge vedno boij oprijemale tal. Nazadnje ni mogel več naprej ne nazaj. Nazadnje je moral sredi ceste začeti klicati na pomoč. Preden pa je prišel stražnik na pomoč. sta prišla dva tatova, ki sta opazila zadrego svojega stanovskega tovariša ter mu odnesla vse. kar .si je bil pri vlo- Posrečilo se mu; mu nabral. Tako je bil mož e jt> srečno izino- dvakrat naliman in še zaprt bo. ujete klal s svojim mečem. !Pcsr^ilo se mu ie, da je bla-Na Angl.skem imajo poseb-l^j^ že pošteno izprazni| no knjigo lovskih rekordov, v Troba j(1 bH(> z aenarjem samo katero zapisujejo vse velike lovske rekorde. Tam je na primer zapisano, da je lord Grey v teku svojega lovskega življenja uplenil 500,316 živali od navadne slok^ do nosoroga. Samo fazanov je pobil nad 200 ti-teoč. Jonatau Telford of Traggy-ford je v svojem 72. letu nekoč s 7 streli sestrelil 59 snežnih jerebic. »Svetovni rekord v streljanju snežnih jerebic pa jr brez dvoma dosegel sir f!oft'rev Mil-bank, kateri je z istega mesta nekoč v 23 minutah ustrelil 190 teh ptic. Še pobegniti in odnesti plen na vam o. Ko je ravno hotel oditi, mu je ugasnila svetilka, s katero si je svetil v temnem prostoru. Moral je torej v teini ia- Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem yci.1;1 rm- MoHtvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja . • . Slovenski molitveniki: SVETA URA v fino usnje vez ..........1.50 7 najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno ..................90 KVIŠKU SRCA v imitirano usnje vez...... .50 t nsnje vez...............80 ▼ fino usnje >ez..........I- r najfinejše usnje vez ..,.1.30 v najfinejše usnje trda vez 1.50 ▼ bel celluloid vez.........L20 NEBESA NAŠ DOM v imitirano usuje vez.....1.— v najfinejše usnje vez. ....1.50 v najfinejše usnje trda vez. 1.60 RAJSKI GLASOVI platno vezano ..............80 v usuje vez. (stv. 415) ----1.— r usnje vez. (5tv. 416) .... 1.25 v usnje vez. (Stv. 408) ..1.50 v celluloid vez. (siv. (514)..UO SVETO PISMO ........ MARIJA VARHINJA NEDOLŽNOSTI v imitirano usnje vez ....L— v fino usuje vez ........L60 Angleški molitVenild: (ZA MLADINO) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano JO v belo kost vezano........1.10 Come Unto Me v platnice vezano v belo kost vezano JS9 J35 Key of Heaven fino veeano ...............S5 v usnje vezano.............70 v najfinejše usnje vezano L29 Angleški molitveniki: ' (ZA ODRASLE) , / Key of Heaves v celluloid vezano ....... v celluloid najfinejša vez. ..1.50 V fino usnje vezano .......UO Catholic Pocket Manual : v fino usnje vezano......LS0 Ave Maria: v fino usnje vezano . .L40 KNJIGARNA "GLAS NARODA' V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo «e vi. Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. i-: Bohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : c 216 WEST 18th STREET; NEW YORK * ' • * v . 4'. I'll L.. .. _i_____ _-r_ _:_i_ -9LVW IfZROVI New York, Monday, November 29, 1937 r— ^ THE LARGEST SLdVENTS DAILY IN Ljubezen za ljubezen MMMI IZ 2IVUEUA O E <0 a '*6US NARODA" PRIREDIL: I.H. =aaRc=ri o "Ali si zopet idrav!" «ra vpraša malo zanirljivo. UI)|, oče; samo malo mi je bilo slaW "Pa veiular nisi hotel z nami Obiskati Herreiiberga?0 Herbert je nekoliko v zadregi ko vidi jezen (»ogled očrta. "Mi ni bilo mnogo za to." Oče vstane in stopi tik pred njega. "Ker si imel za |»onoči druge namere/' Herbert je nekoliko v zadregi. toda njt i;ova .lrzi.o>t mu pri tem pomaga. "Ne vem. Zgodaj -»m m*I v posteljo in ti ni treba misliti, da sem kolovrati! po mestu." "Xe, iiim bil v mestu pa vendar >i zopet vstal in si šel iz svoj«* soIh*. "Kdo pravi to! Iz svoje sobe nisem šel." 4\Pustimo to prerekanje; ničesar mi ne moreš pokriti. Vem, da normiiiio zardedujfK liano, da si jo eelo nadlegoval •v njeni sobi. Ali te ni sram! Ali ne moreš razlikovati lahkomišljenih bab od |»o>tenih žena!" Herbert >•■ zaničljivo zasmeje. "(V govoriš ik poštenih ženah, lin-tnla ne misliš Hano. \"e glede na to, da je imela z Morauom ljubavno razmerje, ;>redno je ž njim |»ohegnila, ima še tudi sedaj ljubavne razmere. Sinočil je šla prav gotovo na kako zabavo; njena soba je bil:t prazna." Žile na očetovem čelu se napfto. "Herbert! Sulaj -i se izdal! Tedaj si bil /.are- v I litri i n i sobi! Hotel >i jo nadlegovati in za to našo odsotnost izkoristiti. Moral bi te zlai. Kot -»i bil pr>d>inoči pred njenimi vrati in si jo hotel spraviti v sramoto. >i včeraj pokvaril zapah na njenih vratih. Ključ od vrat pa si že prej vzel. Sinoči pa si jo hotel pr« -eiietiti. Za re- zlasati bi te moral, četudi že imaš šestindvajset let. In da boš vodel, koga imaš pred seboj, kadar boš stal pred njo. tedaj ti |Kivem, da je, navzlic temu da >e imenuje gospa, čisto nedotaknjeno dekle. tvo. liana je k sleči zapazila, da -i ji {»okvaril zapah in se .1»' v svojem strahu zatekla k Liziki. Prav mnogo si moreš pri tem dontišl jevati, poba I in, da morajo žene, ki se ne morejo braniti, bežati preti t« ln>j. To ti pa povem: ako še enkrat slišim kako pritožbo proti t«bi, potem me boš spoznal / druge strani. Win, da A babj« k, tudi dekle so se že proti tebi pritožile. Zaradi velikih s kuhi nisem držal dovolj tesno vajet in tvoja mati se je vedno |n»tegovala za tebe. kadar som hotel vzrojiti nad teboj. Sedaj pa je t« ga dovolj, moja hiša mora ostati čista. Pomisli, da jo deliš s svojo materjo in svojima sestrama. Svoje lahkomišljene življenje pusti zunaj."' * Hertierf je spočetka nad očetovimi hesi-daini m koliko o-upe|, toda zopet kinahi najde svojo drsnost. "Tako kratko me držiš, »mV, in se ne morem zunaj zabavati, kot hi hotel in kakor m* s|mhIoIm tvojemu sinu." Kari Rasmusseii ga j«zim (»ogleda: 75 MIT.IJARD PTIČEV NA SVETU. Navadno se s takimi številkami ukvarjajo ameriški statistiki in znanstveniki. Tokrat se je pa oglasil francoski naravoslovec-, ki je svetu razložil, da je na vsem svetu nič manj kakor T') milijard ptičev vseh vrst. To število je dognal po svoji j »osebni znanstveni metodi, katere pa javnosti noče izdati. Tako torej iz njegovega dognanja vemo le to, da je na svetu 7."» milijard ptičev, torej na vsakega človeka pride kar .'iS ptičev. Francoz pa je tudi dogftal, da to razmerje 1 :'.IS ne drži po vseli delih sveta. To velja le za razmerje splošno na svetu, medtem ko za posaiin zne dežele vladajo doeela drugačna razmerja. Cim gostejša so človeška bivališča in naselbine, čim več mest je v kaki deželi, tem manj je tam ptičev. Tako je učenjak izračunal, da na Aiighškem živi le kakih 2anio 4 ptiči. Torej je na Angleškem v pogledu ptičjega petja kaj dolgočasno, rim bolj pa grelno na vzhod, tem bolj tamkaj narašča število ptičev in sicer absolutno ter tudi v razni« rju z gostoto človeških naseli.in. Na AngleŠKem. kjer je najmanj ptičev, je opažati vedno j l>olj smotreno gojitev ptii PO "MARTINČKE (Nadaljevanje z 3. straDi.) NAZNANILU vilke, še bolj pa v predmete, kil so viseli tam na steni: ure, zla-j te in srebrne, zaprstnice, ogle- /CnanJ;,ni° dalca, tablice, verižice, itd. "Deset!" se je oglasil nekdo iz gruče. "Petnajst!" ga je drugi presekal. Rojakom po Peunsvlvaniji (poseono v Alleghany, Cambria in Somerset okraju) na-da jih bo obiskul naš novi potovalni zastopnik KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS FRANK AIILib Rojake prosimo, naj mu poskušajo ustreči pri nabiranju Ivana je spreh telo gorko po vsem životu. Oči so strmele v^ročnme. blesk eta joče se ure — joj. zlata ura, še nikoli je ni imel v rokah kaj, ko bi jo dobil kar takole! -' Nekaj mu je šepetalo na uho: JTAROt'TTK SR NA "GLAS ne, ne smeš! Ozrl se je nazaj.1 NTAR<>!>A" NA.ISTARKjSl j -........... Videl je samo Francko, ki se SLOVENSKI l)XfiV3;\ V \ ir' *i«-"*«ni.ni: t dtvcMiilirii: yuwn Mary r Chi>rl»(iiirc 4. d«*cpmbrn: Lafayvtle v Havre Uprava (JI&s Naroda it«* v <:«*in.a 8. (tavmhra: ' NorniaiKlie v Havre Aipiitaiiia v Cherbourg 11. (Jitvnilira: Ki una v Ociioa PtSltfi Dam za cece rosnih U-itoT, reeervactjo kabin In po-Jasnlla it potovanje. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY {Travel Borna) 216 W. 18th St.. New Ink cela izumirajo. Pač pa vrabei in gol obje tudi na Angleškem tako dobro uspevajo, da jih je vedno več. To pa, kar je bilo zaradi naraščanja ali padanja števila ptičev tukaj povedano, se seveda nanaša le na Anglijo in njene ptiče. S daj šele delajo -statistiko za druire dežele. STENSKI KOLEDARJI Velik stenski koledar za leto 1!K>H, naj vsak takoj naroči po pošti za eeno J."> centov. Koledarji >o veliki 'JO x 'JK inčev ii> zelo razločni ter jasni radi velikih številk. Mnogi jih tudi vsako leto uaroče za svojce v staro domovino za isto ceno. Naročila jemljemo v obeli prodajalnah za ftohištvo: W1!) St. Clair Ave ali 1530;i n, . . , ,. ., . .. Waterloo Rd , Cleveland, Ohio, tako, tako, mesto da In me prosil za odpuščanje, pa] ^ (}RI)]\ \ „ SPsOVI I\C "t se nesramen. Ravno to je pravo. Mnogo preveč denarja ' ' / . .*_ * _____ >i že porahil, včasih že nisem več vedel, kje naj ga vzamem in j _UI II lili l'i illl.1 b.i.l.iu . • ... 4 I* 4 . .1.1 C?.. •GLAS NARODA' p sNarocnina za s t a r i ^ I kraj stane $7. — Vi f Italijo lista ne poši- f S l jamo. 8 l ,hhi bil vedno prem;'gnil. kadar >i se zatekel k materi. Se-daj pa je vsemu temu konec, da bo> videl; stojim tik pred polomom in ne vem. kako Iti ' ue morem več dali. Ako ti to ni in skušaj enkrat sam služiti dem reš sam za sebe skrbeti. Tukaj na prevzeti tvoje delo, sicer pa nisi polom bo mogoče estre prej dobile može, k;»r pa bo presneto težko. Ako pa se mi bo to posrečilo, zelo dvomim. In še nekaj »i zapomni. liana je po Mora mrvi |iodedovala nekaj nad deset tis«»č mark. Ta denar sem jaz prevzel v svoje varstvo — odkrito povem — s tem sem poplačal dolgove, menice, za katere nisi m imel nolwnega kritja. Hana tega ni vedela. Ako jo sedaj poženeš \7l hiše, |>o zahtevala denar, jiiz p;i ne hom mogel izplačati. Tako, siilaj veš vse; sedaj pa se sprijazni s tem, kakor moreš in znaš. Ako ti ni prav, tla bi se doma v izdatkih omejeval, potem si poišči srečo kje drugje. Nfogoče si l»dš inhral nunnin najljulfši •načrt in si lioš našel bogato nev«*sto. Toda očetje bogatih nevest navadno zahtevajo pojasnilo o tem, kakšni so njihovi bodoči zetje. Ako si na glasu kot bafojck, boš težko imel kako srečo. Tako — sedaj moreš iti — imam še dovolj dela." Herbert je bil vidno osupel nad tem. kar mu je oče j»o-vedal. Precej |»otrt gre od njega in eelo pozabi na svojo običajno le.no hojo. Tu ko kmalu nato odhaja na |H»lje, ga ohletujejo različne vznemirljive misli. Slaln). da je oče v laki stiski, kajti ravno te dni je hotel očetu i zaveda t i nekaj sitnih dolgov. Kje naj sedaj dobi denar? In Hana! \V »lotaknjena. čista žena? Naenkrat mu. |H»stane še mnogo Wlj |ioželjiva. 'Ljuljosumnost nad morebitnim tekmecem, katemmi je Hana dajala prednost pred njim, mu je pripravila ]K»noči težke nre. Kaj je vendar naenkrat prišlo očetu na uiksel, da se je postavil pred njo kot obranita« stena? Saj se drugače ni brigal za njo! Kdo mu je mogel izdati, da je lazil za njo? Ali sama? Mogoče jo je prej s svojim sumičanjem prisilil do tega, da se je pri očetu pritožrla. S tem jo je napravil le še bolj odporno. No, Če je bila v resnici nedolžna! Toda drugače ni tekla k očetu. Pri Liziki je bila čez noč? Ali gr-je mogoče Lirika zatožihi? Ta žaba je bila sposobna za lof ^ % % £ i , sra je držala za suknjič, bila j( tiha. oči so gledale nepremično v velike številke, ki so klicale:: naprej! "Dvajset!"* "Trideset!" V gruči je utihnilo. Skoraj mučna napetost je plavala na I glavami. Tvan se je zdrznil. "Štirideset!'* Vsi so se ozrli v malega paglavca, ki se je oglasil kakor nepoklican. Tvan jih ni videl. Zlata ura je že govorila: tvoja sem. Zazibalo se je pred njim v veselju in |M>nosn. sam ni vedel, ali stoji na tleh. ali jaha konja, vpreženega v kočijo. Nihče se ni več oglasil. (Io-s|M»dičnn si je popravila kosate; lase in vrgla. Številke so sej zavrtele v krogu. Zvonček je rezko zaciiigljal. "Trideset dobi!" Ivami se je z vrtel o med oč mi. Izgubil. Moj .Ie/I!is, kje je zlata ura z verižico? Fantje so se škoiloželjim zasmejal«. (lo-podičlia seje stegnila, vzela z vrvice imijhno o-gledalo in gi» dala Ivanu. Številka lrid«set je dobila srebrno uro, Ivan pa ... Francka ga je boječe poteg-jnila za suknjič. Šla sta iz gošče na prosto. Visok fant je gled.-'l za njima. "Pojdiva v cerkev." je Šepnila Francka. Ivan se je komaj zavedal, kje je. Moj Rog, vse izgubil, vse zapravil. Niti glasu ni mogel spraviti iz sebe. Obema je legla v dušo žalost in obup. V cerkvi so Imčale orgle, ljudje so valovili v gosti gruči, se |»oiiiiknli proti oltarju. Darovanje je bilo. Maša je minila. "Jezus. Marija!** Ivan Pojdite in Preživite BOŽIČ JUGOSLAVIJI Parniki iz New Yorka: HANSA... EUROPA. 15. Decembra 16. Decembra Ekspresni v!ak ob parniku EUROPA v Bremer-haven vam jamči udobno potovanje v Ljubljano. istotako točne železniške zveze iz Cherbourga ali Hamburga. Pomagali Vam bomo preskrbeti vizeje za obisk ali preselitev vaših evropskih sorodnikov. Za pooblastila vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta. i HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH. GERMAN LLOYD 57 Broadway :: New York — nru je zaklicala. Zunaj je snežilo Valoviti la-Ivan. videl ji je v dušo, Ivan!|zi so se potapljali v lagodno KITAJSKO-JAPONSKA VOJNA dremavico. X< bo se je sklonilo prav do trudnih poljan. Romarji .so se razhajali. S seboj so nesli spomineke, s se-boj so nesli "martineko." Zu- uedel.';l je bi,a obema vsa naj je ]m neprestano snežilo. snežena, vsa mrzla za zmeraj. Ivan in Francka sta šla vsa tiha v dolino. Zeblo ju je v život, zeblo ju je v srce. Tista Razvaline hiš na Kvejming ©e sti blizn mednarodne naselbine v Šangliaju, katere so porušile j bombe iz japonskih letal. t O Božiču... SVOJCE IN PRIJATELJE V DOMOVINI NAJBOLJ RAZVESELITE CE JIM POŠLJETE DENARNO DARILO DENARNE POSlLJATVE v DOMOVINO IZVRŠUJE TOČNO IN POCENI — Potniški flddelek "Glasa Naroda" 216 W. 18th Street New York City Pošljite sedaj, da bodo dobili pred prazniki