o * A TRST, četrtek 10. novembra 1955 Leto XI. - Št. 266 (3195) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 8. II viu 38 ~ Pod rut. GORICA: v širini l stolpca: trgovski ;CHI it. 8, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 98-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 28 — Tel. MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — VIRI. Izvod slovenile : Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak rnm Poitnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, urzavna *«««» zoz_Trst vskt 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdata Založništvo trzasKega a ■ Odložena diskusija o nemškem vprašanju Ministri bodo razpravljali o razorožitvi ^tnško vprašanje se bo le še težko pojavilo na sedanji konferenci - Zahodni ^Inistri poskušajo zvrniti odgovornost na ZSSR - Molotov predlaga sklenitev kasnega nenapadalnega pakta med NATO In varšavsko organizacijo ,^° se3a trajala, dokler sod-dejal Butler in zaključil, da'"' je mogoče sklepati, da demo- kratična stranka povsod pridobiva teren. niki ne bodo izvoljeni. Z druge plati se je istega vprašanja lotil danes odbor demokristjanske poslan- Šaret potuje v Wastilngton * Indijski list o rešitvi spora Trgovinski sporazum med Egiptom in Vzhodno Nemčijo Faurtu/iim neuspehu v senatu Sabata n i/oliivah spat prad skupščina ,ePubliški svet je zavrnil vladni načrt o volitvah in zvečer se je za ponovna razprava v skupščini, ki se je nadaljevala do jutra ®- — Francoski re- svet le Pozno Pon°či Podlog neodvisnega «t .nla Marcilhacyja. ki si-. hib a predlog o pred-i 1 l. y°litvah, zahteva pa. /»hco-7. 0 volitve na vsem Jtpa-.rJem ozemlju razen v ! asov 3-u Seine s sistemom v V it vi l ' P° okrožjih s po- > »Siva glasovanja, brez po- , 237' Predlog je bil sprejet {.'»tem glasovi proti 60. Ta ,,f*hciii ' ie že veljal v 5 s0vo ■ Pred vojno,, dnloča ^VitvjJ^e po okrožjih s po-h tožili £lasovanja v tistih ?*t • kjer noben kandi- i0'31 Prt prvem glaso-? tUge aPsolutne večine. Pri .»t« , Glasovanju pa tekmujta, j.tpo tista dva kandi-'»m! «1 »hjvi j »}a pri prvem glaso- s ^arari la naiveicaa\ kl ^ izrekla vladi 1, ‘hira „v zvezi z njenim pr-v'hibo fjaertom. Toda spre-sl jel J® je danes ponoči Jt Urah ? !e v Popoldan- B. »ity, knmieiin nn enlninp s komisija za splošne v narodni skupščini lis. Je odn. !51 giasovi preti 18 *ilh* ^azlol predlog socia-,aysa’ naj se pri vo- V tlo&nu iz Ieta 1951 Dc^arcin^3 0 povezavah. i sistem brez Svetku Je, Predlagal Faure v yp^čini ate v narodni 6h,tez nLZakon tz leta 1951 1. Pva»Pi ezava bi pomenil rtrr>i• 0 hstah v okviru Ce ne dobi nobena lista absolutne večine, se sedeži razdelijo po proporcionalnem sistemu. Ce bo skupščina zavrnila spremembo, ki jo je vnesel senat in odobrila proporcionalni sistem brez povezav, se bo vsa zadeva ponovno vrnila v senat. Na predlog Faura je bilo sklenjeno, da se bo debata v skupščini začela nocoj ob 22. uri in se bo nadaljevala nepretrgoma do zaključka. Zvečer pa je vlada imela izredno sejo, da prouči nastali položaj. V začetku seje v narodni skupščini je govoril neodvisni kmet Paul Ribeyre, ki pa je skoraj takoj prepustil besedo socialistu Naegelenu Ta je izjavil, da ostane njegova stranka zvesta načelu glasovanja po okrožjih in da ne bo napravila nič takega, kar bi zakasnilo izvedbo volitev. Predložil je nato načrt volilne reforme (glasovanje po okrožjih s ponovitvijo), o katerem so zatem glasovali. Skupščina pa je malo pred polnočjo z 298 glasovi proti 293 odklonila razpravo o tem načrtu. Se prej je gobst Bar-rachin kritiziral omenjeni sistem, č#š da bi služil samo kot odskočna deska Mendes Franceu. Naegelenov načrt je odgovarjal besedilu, ki ga je preteklo noč odobril republiški svet. Pozneje je skupščina zavrni-la razpravo o načrtu golista Barrachina, ki se zavzema za večinski sistem s ponovitvijo sporočil svoje stališče glede ostalih načrtov. Seja je bila nato prekinjena in vlada se je sestala na posvetovanje. Sklenila je, da bo predlagala načrt, ki aoloča večinsko gla sovanje o listah po okrožjih s ponovitvijo glasovanja; načrt je predložil radikalni socialist Hugues. Ta načrt daje baje možnost strankam, da podajo izjavo o povezavi pred prvim glasovanjem, in povezava bi eventualno veljala samo pri drugem glasovanju. Debata v skupščini se bo verjetno zavlekla pozno v noč, Burnsovi razgovori v Jeruzalemu in Kairu twl absiJf a* Vsaka lista ki ----------------- bi ys *utno večino glasov, | glasovanja. Tedaj je Paure sedeže v departmaju. I sporočil, da bo v kratkem Foreign Office zanikuje LONDON, 9. — Foreign Office je objavil izjavo, s katero zanikuje nekatere tuje vesti, da se je britanska vlada Krazgovarjala s sovjetsko vlado o možnosti določitve sovjetskega in britanskega vplivnega področja v Iranu*. Te vesti so omenjale tudi izmenjavo pisem s tem v zvezi med Edenom in maršalom Bulganinom. Tudi to v Foreign Officeu odločno zaniku jejo. V Londonu so danes potrdili, da je vlada Saudove Arabije odpoklicala svojega poslanika v Londonu. Mnenja so. da gre za protestno dejanje, ker so angleške čete zasedle oazo Buraimi. Londonski list sDaily Mail* piše. da ima Saudova Arabija namen prekiniti diplomatske odnose z Veliko Britanijo. KAIRO, 9. — Egiptovski predstavnik v mešani komisiji za premirje je zahteval sestanek te komisije, da prouči protest egiptovske vlade zaradi včerajšnjega incidenta v Ras El Nakab blizu pristanišča Akaba. kjer so se spopadli izraelski in egiptovski vojaški oddelki. Danes se je v Kairu britanski poslanik razgovarjal z Naserjem. Zatrjuje se, da je pozval egiptovsko vlado, naj sprejme predloge glavnega tajnika OZN za premirje z Izraelom ter je izrazil željo, naj bi egiptovska vlada sodelovala z načelnikom nadzorstvene komisije v Palestini generalom Burnsom, ki bo prišel v Kairo jutri. Danes se je general Burns razgovarjal v Jeruzalemu z izraelskim ministrskim predsednikom Ben Gurionom. Zunanji minister Moše Šaret pa je z letalom odpotoval v Washington ter se je danes popoldne ustavil na rimskem letališču. V Wa-shingtonu bo imel Moše Saret razgovore s predstavniki državnega departmaja in zahteval dobave orožja. Predstavnik ameriškega državnega departmaja je v Wa-ahingtonu izjavil, da si ZDA prizadevajo, da bi Izrael in Egipt sprejela predloge generala Burnsa Noben sklep ni bil sprejet glede ukrepov, ki naj bi jih sprejeli, če bi ta predlog propadel. To je predstavnik izjavil v zvezi s trditvami nekega ameriškega lista, da nameravajo ZDA zahtevati od Varnostnega sveta OZN blokado glede dobav orožja Egiptu in Izraelu. Državni podtajnik Hoover pa je na tiskovni konferenci prebral Eisenhowerjevo izjavo, ki pravi med drugim, da kZDA nimajo namena prispevati k oborožitveni tekmi na Srednjem vzhodu, ker niso mnenja, da to odgovarja pravemu interesu katere koli države, ki pri tem sodeluje.* Dodal pa je, da so ZDA pripravljene proučiti zahtevo po dobavah orožja za zakonito obrambo.* V svoji izjavi pravi Eisen-hower dalje, da so ZDA mnenja, da je Knajbofj primerna politika za zagotovitev interesov in miru narodov tega področja izražena v tristranski izjavi, ki jamči nedotakljivost meja med Izraelom in arabskimi državami, ki so bile določene ob premirju*. «To, dodaja Eisenhower, je še vedno naia politika na tem področju. Lansko leto sem izjavil. da je naš edini smot“r na Srednjem vzhodu in drugod mir. Od tedaj se ni nič zgodilo, kar naj bi menjalo našo politiko, ki temelji na prijateljstvu do vseh narodov tega področja * Na koncu pravi Eisenhovver. da mora prava varnost na Bližnjem vzhodu Ktemeljiti na pravični in pametni rešitvi* ter dodaja; «Upam, da bodo vsi narodi sveta prispevali pri teh naporih i.n s tem v velik' meri prispevali k stvari svetovnega miru.* Danes se je sestal tudi politični odbor Arabske lige na Izredni seji, na kateri je razpravljal o incidentih z Izraelom. Včeraj pa je bila v Kairu svečanost, na kateri so si izmenjali ratifikacijske listine o obrambnem paktu med E giptom in Sirijo. Egiptovski ministrski predsednik Naser je izjavil, da obe državi, «ki sta sedaj združeni, bosta osvobodili islamski svet sionizma*. Ncwyorški list sDaily Mir-ror* piše danes, da na Srednjem vzhodu ne sme priti do vojne ter pravi, da je nujno potrebno sklicati konferenco, ki naj to vojno prepreči. eTa-ka konferenca, pravi list, je nujna na tem področju zaradi tekmovanja v oboroževanju, ki se je tu začelo. Ceškoslova ško orožje prihaja v Egipt. Naša vlada je upravičeno pripravljena s svoje strani pošiljati orožje Izraelu. Najmanj kar se lahko napravi, je. da se ohrani ravnotežje. Toda lahko bi se napravilo več. ZDA, Francija in Velika Bri tanija lahko ne samo potrdijo svojo izjavo iz leta 1950 ki jamči meje med Izraelom in arabskimi državami, pač pa lahko tudi vztrajajo za rešitev vprašanja palestinskih beguncev. Vojno je treba na Srednjem vzhodu preprečiti.* Po mnenju indijskega lista sHindu*. ki izhaja v Madrasu, se da napetost na Sred njem vzhodu odpraviti samo kz rešitvijo vprašanja arabskih beguncev, ob sodelova nju Izraela, s priznanjem a-rabskih držav, da Izrael obstaja. in z zavarovanjem meja ob poroštvu velesil.* To pa bo mogoče le, če bo ustvarjeno ugodno ozračje in bo ((usmerjenost prevladala nad sedanjo maščevalnostjo*. E-gipt je po mnenju tega lista edina država, ki lahko razbije začaran krog arabsko-izraelskih sporov, ker se zaveda, da je podlaga neodvisnosti tega področja njegov go-spodarski razvoj, ki ga ni mogoče doseči v ozračju sporov in stalne vojaške pripravljenosti. V Kairu se sedaj mudi predsednik trgovinske zbornice Vzhodne Nemčije dr. Lessing. Izjavil je. da bo jutri med obema državama podpisan nov trgovinski sporazum, ki določa znatno povečanje trgovinske izmenjave. Dr. Lessing je dalje izjavil, da se pogajajo tudi o vzhodnonemški gospodarski in tehnični pomoči Egiptu za zgraditev novega velikega jeza v Assuanu Ta jez, k. bo največji na svetu, bo zgrajen v desetih letih in stroški za njegovo zgraditev bodo znašali skoraj 400 milijard lir. Pri njegovi graditvi bodo sodelovale tudi angleške družbe. ske skupine. Na seji, ki ji je predsedoval tudi namestnik tajnika stranke Rumor, so razpravljali o možnosti sporazuma med strankami o petih kandidatih, brez katerega ni mogoče doseči zahtevane tripe-tinske večine. Vendar se niso mogli domeniti, temveč so po dolgi diskusiji ugotovili, da bi bila potrebna skupna seja z odborom demokristjanske senatorske skupine. Ta sestanek bo jutri. Razloga sta dva. Prvič so demokristjanski senatorji protestirali, ker med kandidati vladne večine ni nobenega zastopnika senata (praske za stolčke med demokrist lanskimi poslanci in senatprji so sploh pogoste), drugič pa re je vprašanje sporazuma med strankami ponovno zap!?'lo zaradi novega preobrata v monarhističnem stališču. Medtem ko je včeraj kazalo. da se bo desnica odpovedala svojemu kandidatu in poskušala v zameno izmešetariti druge ugodnosti, je dane* tajnik PNM dal razumeti, da se monarhisti v tem ne strinjajo z MSI. Covelli je izjavil, da monarhisti načelno ne nasprotujejo kandidaturi zastopnika nobene stranke (torej tudi ne KPI) in da se je samo manevrom Scelbove sku. pine posrečilo ustvariti vtis, kot da se monarhisti odpovedujejo prejšnjemu sporazumu, na katerega so že pridali. Sporazum z MSI, je dodal Covelli, ne gre tako daleč, da bi bila zaradi njega potrebna odpoved monarhističnemu zastopniku v ustavnem sodišču. Ko bi desnica postavila veto proti izvolitvi komunističnega kandidata, bi bila verjetna posledica, da njen zastopnik ne bi bil izvoljen, kajti samo z glasovi vla Inega centra in desnice tli mogoče doseči tripetinske večine. Zdi se, da so se monarhisti ustrašili prav možnosti sporazuma centra z levico, ki bi na drugi strani rešil tudi ne ud-n. položaj v samem centru kjer je en kandidat odveč, 111 obenerp dal vladni večini tri sodnike, opoziciji pa dva. medtem ko bi bilo po prvotnem sporazumu sorazmerje o-bratno. Vsekakor pa se zdaj ponovno postavlja vprašanje, katerega kandidata izključiti. Z vprašanjem ustavnih sodnikov se bodo jutri ukvarjali tudi parlamentarci PSDI. Zn jutri popoldne so bili sklicani parlamentarci PNM. v petek predpoldne pa se bodo sestali parlamentarni zastopniki KPI in PLI. Danes predpoldne se je se-stula vladu, ki pa je razpravljala samo o manj važnih tekočih vprašanjih in raznih upravnih ukrepih. Na prihodnji seji, ki bo v soboto, pa se vlada vendarle ne bo mogla izogniti vprašanju državnih nameščencev. Za soboto predpoldne je bil tudi napovedan sestanek med ministrom_ Rossijem in predstavniki KŠolske fronte*. Pa viadr.i seji je bil pri Se-gniju še en sestanek o gospodarskih pogajanjih z Jugoslavijo. Udeležili so Se ga ministri Vanoni, Gava, Matta-rella, Martino, Cassiani in Cortese. Navzoč je bil tudi načelnik italijanske delegacije, ki se pogaja v Beogradu. Štorom, Zdi se, da so sklenili, da je treba sklenitev sporazuma o jadranskem ribolovu kar najbolj pospešiti. Edino Vanoni ie ugovarjal zaradi plačila odškodnine Jugoslaviji, ki ga predvideva sporazum, zunanji minister Martino pa je poudaril, da je skrajni čas. da se tudi to vprašanje reši in da se utrdi sodelovanje z Jugoslavijo. Storori bo v kratkem spet odpotoval v Beograd, možnosti za sporazum pa 50 po splošnem mneniu zelo ugodne Poslanska zbornica pa je danes začela razpravljati o ratifikaciji konvencij o stie-tusu čet NATO "a italijanskem ozemlju. Konvencije so start že štiri Irta. vendar doslej še niso bili ratificirane, deloma tudi zaradi obstrukcije nekaterih prejšnjih vlad v zvezi s tržaškim vprašanjem. Medtem pa je že v Italiji precejšen kontingent ameriških čet, ki se je preselil iz Avstrije v Vicenzo. Takoj v začetku diskusije je poslanec Longo (KPI) predlagal, nai se diskusija, ki je znala čakati že štiri leta, odloži še za eno leto, medtem pa naj se vidijo rezultati ženevskih razgovorov in ostalih prizadevanj za med terih utegnejo sčasoma postati vojaška • zavezništva splon odvčč. Njegovemu predlogu so se pridružili tudi poslanci PSI, vendar je bil zavrnjen z glasovi vseh ostalih strank. A. P. Aretacije v Argentini BUENOS AIRES, 9. — Policija je včeraj aretirala 300 oseb, ki so se zbrale na-sedežu peronistične stranke v Buenos Airesu. Izvedelo se je, da so aretirani pripravljali demonstracijo pred zaporom, da zahtevajo osvoboditev predsednika peronistič^ ne stranke. Policija je fudi razgnala skupino 300 žensk, ki so pred zapori zahtevale izpustitev političnih pripornikov, ali pa njihovo izročitev rednim sodiščem. Govorice o odstopu ministra za vojsko, ki so jih do sedaj zanikovali, so bile danes uradno potrjene. Novi partizanom, niso mogli nuditi zadostnega odpora odlično oboroženemu sovražniku, hi je napadal z vseh strani. Brigada, ki je bila namenjena proti Livku, se je pod močnim ognjem umaknila in je ti a terenu pustila oseminduaj-set mrtvih in ranjenih, ki so ;ih SS-ovci kasneje ustrelili Trupla padlih partizanov so ostala več dni nepokopana, kajti Nemci niso pustili nikogar zraven, kaj še, da bi domačini partizane pokopali. Sele ko so Nemci odšli, so domačini prijeli za lopate in izkopali tri grobove nad vasjo in vanje položili trupla padlih. Preden so mrtve partizane položili v grob, je domači župnik Gujon pobral vse predmete, ki so jih imeli nekateri pri sebi in ki bi nekoč lahko služili za identifikacijo njihovih posmrtnih ostankov. Po končani pojni so sorodniki padlih borcev iz nnjblti-njih vasi, pa tudi iz goriških Brd, prepeljrli posmrtne o-stanke spojih dragih na domača pokopališča, kljub temu pa je p grobovih nad Matajurjem ostalo še mnogo trupel. Iz seznama, fci ga ima župnik Gujon v Matajurju še danes pri sebi, j« razvidno, da so v teh bojih padli poleg dveh Italijanov še Mihael Marinič iz Brd, Emilija Markočič iz Smartna v Brdih, Ana Jeretič. iz Brd, 7.0 ra Šuligoj iz Vedrijana, Vladimir Siban iz Nebla, Betka Simčič iz Smartna, načelnik štaba bataljona Filip Boškovič iz Sarajeva, Arse-nija Djordjevič iz Despotov-ca. Avgust Ipavec iz Gorice, Amalija Uršič iz Breginja, An ton Mehle iz Pleševice pri Ljubljani ter ameriški pilot Jansen P. Nekaj trupel je ostalo nepoznanih, kajti ti partizani niso imeli pri sebi nobenih dokumentoo. Pri tem naj še omenimo, da so Nemci ustrelili dva partizana že 7. novembra, tn sicer v pod Matajurjem ležeči vasi Strmici, ko sta tja odšla v patrolo. Potem ko so ju ustrelili, so ju neznano kam odpeljali. V bojih na Matajurju je bila- ranjena tu- minister bo polkovnik Arana. V argentinski prestolnici so u““- ™- danes krožile govorice o bliž- dl Brc0ant Podgo- govorice njem državnem udaru, posebno še ker so se močni motorizirani oddelki ob podpori oklepnih avtomobilov razmestili v bližini sedeža ministrstva za letalstvo. Z letaliških oporišč v notranjosti države pa so prišli na letališča v Buenos Aires močni oddelki letalstva. Govori se, da so v vladi nastali ostri spori, ker nekateri zahtevajo popolno čistko v vojski in v državni upravi. Nekateri mladi častniki so ministra za vojsko generala Bengoo obtoževali, da hoče zavleči čistko v vojski. Minister za delo Cerrutii Costa pa je obtožen, da je preveč popustljiv do Splošne zveze dela, kjer še vedno prevladuje peronističen vpliv. RIM, 9. — Danes je pri- spel na letališče Ciampino znani ameriški strokovnjak za gašenje požarov v petrolejskih vrelcih, Mvron Kinlev, ki bo danes ponoči nadaljeval pot na Sicilijo z vlakom ali pa jutri zjutraj z letalom Požar ob petrolejski vrtini v Ragusi še vedno divja z narodno pomiritev, zaradi ka- nezmanjšano silo ISTIKLAL ZAHTEVA REVIZIJO pogodbe o maroškem protektoratu Aodre Dubois novi generalni rezident - Ben Jusel se bo vrnil v Rabat 16. novembra PARIZ. 9. — Na svoji današnji seji je francoska vlada sklenila imenovati za novega generalnega rezidenta v Maroku sedanjega policijskega prefekta v Parizu Duboisa. Predstavnik vlade je izjavil, da bo Andre Dubois v kratkem prevzel novo mesto in da bo potrebno imenovati tudi poveljnika francoskih sil v Maroku, ker je do sedaj to poveljstvo imel general De La Tour. Za generalnega rezidenta je vlada izbrala politično osebnost, ker je mnenja, da so v Maroku zdaj politična vprašanja važnejša od vojaških. Predstavnik je tudi izjavil, da sta obe strani sprejeli 16. november kot povratek Ben Jusefa v Rabat. V Rabatu pa uradno javljajo da bo De La Tour dokončno odpotoval iz Rabata v petek popoldne. Ben Jusef medtem nadaljuje posvetovanja z raznimi oseli-noslmi. Danes se mu je v St. Germain-En-Laye poklonil tudi sin marukeškega paše El Glaouija. Razen tega je sultan sprejel delegacijo izvršilnega odbora stranke Istliklal. Po razgovoru je predstavnik stranke izjavil, da so se s sul-lanom lazgovarjali o izjavi od 6. novembra, v kateri so bila določena splošna načela francoske politike v Maroku. KStranka Istiklal, je rečeno v izjavi, jemlje na znanje to izjavo ter svečano obveznost Francije, da bo privedla Maroko v položaj neodvisne države v okviru odnosov medsebojne povezave, določenih na svobodnih in jasnih pogajanjih. Z druge strani pa se oblika medsebojne povezave lahko določi samo med pogajanji predstavnikov obeh dežel na podlagi enakosti in medsebojnega spoštovanja su-vrednosti. Zaradi tega izrekamo pridržke glede sklicevanja na izjavo francoske vlade od 5. novembra, ki med drugim omenja tudi izjavo francoske vlade od 1. novembra 1955. Francosko priznanje pravice Maroka do neodvisnosti pomeni konec skrbništva in zato pomeni tudi revizijo pogodbe v Fezu iz leta 1912 ter njeno nadomestitev z novimi fran-cosko-maroškimi sporazumi Ugotovili smo istovetnost pogledov med sultanom Ben Ju-sefom in delegati Istiklala in ob tej priliki smo vladarju sporočili lojalnost in zvestobo vsega ljudstva.* Londonski KTimes* posveča danes uvodnik maroškemu vprašanju. List ugotavlja, da je dinastijsko vprašanje sicer končno rešeno, treba pa je še rešiti vprašanje reforme notranje uprave in novih temeljev. na katerih naj slonijo francosko-maroški odnosi, ter piše dalje: KNi izključeno, da bo potrebna konferenca vseh političnih strank, preden se res začnejo pogajanja o maroških reformah. Ne sme se pozabiti, da uživa sultan teoretično suverenost nad španskim Marokom in Tangerjem in zaradi tega postaja revizija sporazuma iz leta 1912 vprašanje mednarodnega interesa.* Medtem pa so nekatere a-gencije javile, da je moskovska vlada baje poluradno sporočila francoski vladi, da želi francosko navzočnost v Severni Afriki. S tem naj bi skušala prepričati Francijo, da sovjetski in francoski interesi na Srednjem vzhodu niso v navzkrižju, ter doseči podporo Francije za sklicanje re, ki je še danes živa priča krvoločnosti nemškega okupatorja. Čeprav je očitno, da so najdena trupla na Matajurju pripadala borcem Gregorčičeve brigade, o čemer priča vse prebivalstvo Matajurja in še posebej župnik Gujon, ki je do predvčerajšnjim hranil dokumente, listnice fotografije in druge predmete, ki so jih imeli nekateri padli borci pri sebi, pa se državni pravdmk dr. Franz iz Vidma (ki je sestavil obtožnico proti partizanom BBO) , tem mnenjem ne strinja in pravi, da gre po vsej verjetnosti za skupino kizgubljencev» (Ksbandati*), ki so se pred Nemci skušali čez Matajur prebiti na vzhod. Dokaz o tem naj bi bila najdba posmrtnih ostankov dveh italijanskih vojakov, ki naj bi po mnenju dr, Franza hoteli doseči svoje edinice bodisi t> Tolminu. Kobaridu ali kakšnem drugem kraju. Na vsak način je dr. Franz prepričan, da bo preiskava, ki je sedaj se v teku, zaključena p enem tednu ali najkasneje v desetih dneh. ko bo o zadevi dano tudi uradno poročilo. Sodne oblasti namreč nadaljujejo z odkrivanjem drugih grobišč, ki so razkropljena po pobočjih Beneške Slovenije in so tako že predvčerajšnjim našli posmrtne o-stanke dveh fašističnih miličnikov pri Mašeri. Zdi se, da se bo preiskava usmerila na področje Topolovega, kjer so bile hude borbe med partizani in Nemci, ter v okolico Cenebole. Najdbe posmrtnih ostankov padlih partuanot) na Matajurju nesporno dokazujejo požrtvovalnost in herojstvo partizanskih edinic v Beneški Sloveniji, Med borci, ki so padli na Matajurju, so bili tudi beneški Slovenci, ki p* so jih stiojci kmalu po vojni izkopali in prepeljali na domača pokopališča. Zvedeli smo, da bodo sodne oblasti obvestile sitnice identificiranih padlih partizanov o najdbi . njihovih posmrtnih ostankov. Ponavljamo, da bi bilo prap, da bi se ustanovila mešana itali-jansko-jugoslovanska komisija, ki naj načrtno pregleda vsa področja v Beneški Slo- konference o Srednjem vzhodu. Razen tega naj bi bil na-! Peniji, na katerih eo bile men Sovjetske zveze razbiti, borbe tned partizani in na-zahodno fronto na tem pod- Ua«fM. takoV da bi po dpa- ročju, ki itak ni dokaj trdna.1 v ... ter preprečit' možnost, da bi I , , letih lahko njthope ZDA prevzele mesto Francije oitan*e prenesli v domačo v Severni Afriki. j zemljo. . E.K. in M.D, »POM I* Mii I dibvi Na današnji dan je bil leta 1759 rojen FridtTich v. Schiller, slavni nemški pesnik Umrl je 9.V.1805. Danes, ČETRTEK 1». noveB1 Triion, Golobica . Sonce vzide ob 6.55 lnz*f' , n, 16.42. Dolžina dneva 9.47 D vzide ob 2.41 in zatone obi l ■ Jutri, PETEK 11. dovemor» Martin S., Višnji« VAŽEN SKLEP MEŠANE KOMISIJE V VIDMU Znatno povišanje vsote dovoljene za prenos čez mejo Raaueato Kot smo zvedeli, je bilo včerajšnje zasedanje v glavnem posvečeno členu 4ti t’i-demskega sporazuma, ki govori o prenosu valute in blaga iz enega obmejnega področja v drugo področje. Delegati so se predvsem zaustavili pri točki, ki zadeva imetnike navadnih propustnic za štirikratni mesečni prehod. Obe delegaciji sta bili soglasni v tem, da bi bilo dobro povečati dosedanjo kvoto iznosa valute, in sicer zaradi tega, da bi imetnikom omenjenih propustnic omogo- NABIRALNA AKCIJA za obrambo partizanov In anfifaAititov Iz NADlftKK »UI.INK Kot Je znano, bo sodna razprava pred porotnim sodiščem v Vidmu proti bivšim partizanom in antifa-Stotom Iz Nadiške doline najbri te letos. Obtoteni borci so s svojo aktivno udelelbo v osvobodilnem gibanju prispevali k uničenju nacitašizma in k zmagi Idealov osvobodilnega gibanja in odporniškega gibanja. Zato je doltnost vseh demokratov, partizanov, antifašistov, Slovencev in Italijanov, da s prostovoljnimi prispevki omogočijo čim bolj učinkovito obramho obtoženih antifašistov. Po pooblastilu Odbora za obrambo partizanov iz Na-diike doline sprejema prispevke tudi Zveza partizanov v Trstu, Ui. Monteechi štev. MI. rajo, da ne bodo ostali brez dela v nedogled. * * « V ljudskem domu v Ul. Ma-donnina bo v nedeljo oh 17. uri mala zakuska za sindikalne aktiviste gradbene stroke. čili biuanje v sosednjem obmejnem področju. Kot je znano, so doslej Tržačani lahko prenesli v Jugoslavijo mesečno do 2.400 lir oz. 600 lir tedensko, medtem ko so Jugoslovani lahko prinesli v Trst 300 din tedensko oz. 1.200 din mesečno. Zdi se, da sta obe delegaciji sprejeli na včerajšnjem zasedanju novo rešitev, ki sicer izhaja iz dpločil videmskega sporazuma. V omenjenem sporazumu Je namreč rečeno, da bo lahko stalna mešana komisija v bodočnosti povišala v sporazumu določeno kvoto valute za prenos. Tako naj bi po novem veljala naslednja valutna določila: Tržačani oz. prebivalci italijanskega področja lahko prinesejo v Jugoslavijo mesečno do 7.M« lir, Jugoslovani pa lahko nesejo v Trst oz. ostala obmejna področja 3.500 din. To pomeni, da bo lahko vsak Tržačan ob tedenskem prehodu vnesel na Jugoslovansko področje namesto dosedanjih 600 lir 1.750 lir, Jugoslovan pa v Trst 800 din. Omeniti je treba, da bodo Tržačani, ki bodo zamenjali lire v dinarje po uradnem tečaju lahko prinesli s seboj v Trst za zamenjano količino valute blago, ki je zapopade-no v prilogi 9 videmskega sporazuma. Poleg tega naj bi se obe delegaciji sporazumeli še za dodatek k členu 46, ki bi se imenovat člen 46-a. Po tem členu naj bi poleg omenjenih poviškov iznosa valute lahko vsakdo vnesel se po 600 lir oz. 300 din. Obmejno prebivalstvo bo Sklepe mešane komisije prav gotovo pozdravilo, saj so o-menjeni poviški močno občuteni in bodo marsikomu o-mogočili, da do konca izkoristi bi vanje v sosednjem pod-1 ročju. Prav tako se bo tudi bolj razvila mala obmejna trgovina, kar bo v obojestransko korist. Ob koncu naj še omenimo, da bo komisija v Vidmu zaključila svoje delo konec tega tedna ali prve dni prihodnjega. ko bo o poteku zasedanja tudi izdano uradno poročilo. Potrjena vest o potopitvi motorne ladje 4Patrizia» Komandant motorne ladje «Patrizia» je včeraj telegrafsko potrdil vest o potopitvi ladje. Kapitan je potrdil, da se je ladja potopila v nedeljo na vzhodnem delu Sredozemskega morja in da je posadko rešila ameriška trgovinska ladja «Flying Trader«; potem ko je bila dva dni v rešilnem čolnu. Nobeno drugo poročilo še ni prišlo o vzrokih nesreče, razen včerajšnjega sporočila kapitana ladje «Flyng Trader«, da «se je ladja prevrnila in potopila«. »Patrizia« je imela 660 ton in je bila zgrajena v ladjedelnici Felszegy 1952. leta- V soboto je odplula v Beyrouth in bi morala danes pripluti ponovno v Trst, Ob zaključku redakcije pa Je prišla vest, da Je utonil pomorščak Bruno Rota. Zaman so bili vsi napori njegovih tovarišev, da bi ga rešili. Truplo pokojnika so odnesli valovi. Okrog 80 delavcev in uradnikov bo izvolilo tri predstavnike. Intervencija Delavske zveze za delavstvo podjetja Stock Sindikat prehrambene stroke Delavske zveze je interveniral na uradu za delo z zahtevo, naj skliče njegove predstavnike in predstavnike podjetja Stock. da bi razpravljali o priznanju pravil) kvalifikacij delavcem in delavkam, ki dobivajo zaradi neustrezne kvalifikacije manjše prejemke, kakor jim pri-tičejo za delo, ki ga opravljajo. Sindikat je že interveniral pri ravnateljstvu podjet. ja in pri Zvezi industrijcev, toda brez uspeha. Tržaški velesejem 1956 bo od 24. VI. do 8. VII. Pred dnevi je. bil sestanek izvršilnega odbora ustanove tržaškega mednarodnega velesejma, na katerem so sklenili, da bo prihodnji tržaški velesejem od 24. junija do 8. julija. Na sestanku so poslušali obširno poročilo predsednika velesejma inž. Sospisia o rezultatih potovanj v Belgijo, Nemčijo, Avstrijo, Jugoslavijo. Libanon in Grčijo. Predsednik je poročal, da je povsod naletel na zanimanje za tržaški velesejem, zaradi česar upa, da bo prihodnji velesejem še znatno večji kot v preteklih letih. Predsednik velesejma bo v prihodnjih mesecih obiskal še Turčijo in Izrael. Na zasedanju so razpravljali tudi o ureditvi velesejma in so sklenili obdržati tradicionalne razstavne oddelke kot: prikaz tržaškega pomorstva, mednarodno razstavo lesa itd. Nasprotujoče si vesti o volitvah tovarniškega odbora v „Aquili“ Medtem ko Delavska zbornica sporoča rok volitev, pa paritetna volilna komisija o tem nič ne ve • Pritisk vodstva na delavce Včeraj je tržaška radijska postaja oddala vest, da bodo od 29. novembra do 2. decem. bra volitve tovarniškega odbora v rafineriji Aquila v Zav-ijah. Volilo bo 550 delavcev in 200 nameščencev, ki bodo izvolili tovarniški odbor, sestavljen iz dveh predstavnikov nameščencev in 5 predstavnikov delavcev. Radijska postaja je še dodala, da je sedanji odbor, izvoljen marca 3954, sestavljen iz petih predstavnikov Delavske zveze in dveh predstavnikov Delavske zbornice. Po istih vesteh bodo prešteli glasove 3. decembra. Kratka stavka v Felszeqy zbSt%ot?diia kar pač pomeni, da je prišla V miljski ladjedelnici Fels-zegy se bodo jutri vsi delavci in nameščenci vzdržali od 16.30 do 18.30 nadurnega dela z zahtevo po izboljšanju akordnih tarif. iz njenih vrst, pa je paritetna volilna komisija v podjetju izjavila, da vest ni točna, ker še ni bil dokončno določen čas volitev. Vsekakor se bodo ta nasprotja v kratkem pojasnila. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je ravnateljstvo Aquile po svojih delovodjih začelo posredno nagovarjati delavce in uradnike, naj ne glasujejo za kandidate Delavske zveze. Hkrati pa se tudi ločeno pogaja s predstavniki Delavske zbornice glede nekaterih zahtev, s čimer bi hotelo za morebitne koncesije pripisati vso zaslugo Delavski zbornici, kar je tudi očitna volilna propaganda v prid tej sindiknlni organizaciji. Jasno pa je tudi, da bi takšna delodajalska propaganda Delavski zbornici u-tegnila več škodovati kot koristiti, ker razredno zavedni delavci nikoli ne volijo radi predstavnike, ki so pogodu delodajalcu. I NAKUPOM DOBRIČA RIACAPRIHRANILE DENAR! B&i&čite MAGAZIN ANGLEŠKEGA BLAGA Prodaja na debalo in drobno vsakovrstno originalno A IV r. L H Š K 0 IN NACIONALNO BLAGO ZA NI0ŠKK IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH SKLADIŠČE: TRST - Ulica S. Nicol6 štev. 22 - tel. 31-138 Cfoucuite Ae na nub abe&no ali ptomeno Ihlatfaaztno 'Jlttffv Jiitfl PO OBJAVI ZAKOHSKEBft ODLOKA 0 DODELJEVANJU L1U0SKIH STANOVANJ Potrebna bi bila stroga revizija stanovalcev v ljudskih hišah IACP So primefi, da stanujejo v ljudskih hišah zavoda IACP, ki so bile zgrajene z javnim denarjem v socialne svrhe, premožni ljudje In celo lastniki stanovanjskih poslopij Pred nedavnim smo objavili odlok vladnega komisarja o raztegnitvi na naše področje namestniškega zakonskega odloka štev. 387 z dne 9.6.1945, ki določa spremembe k enotnemu zakon- V Zupani jadranskih mest pri ministru Cassianiju Agencija Ansa poroča,, da mor na r ico ^' C a s s i a n i' *” ° včeraj skemu besedilu z dne 28.4.1938 spredel komfsijo županov štev. 1165. o zidanju ljudskih jadranskih pristaniških mest, >" ekonomičnih his v kolikor t kateri .o bili tud, tržaški S«.fhdodelJeva"Jents‘an°v«"J župan ter predstavniki neka-,v hišah zavoda INCIS m av- Kn i tonommh zavodov za ljudske terih trgovinskih zbornic. Ko- 1 ACp razveliavlie- misija je ministru za trgo- e ;7„’ ,, . , f ...J vinsko mornarico predložila "Je sklepe, ki jih je sprejela stal- novanj,_ . s. P . . . na komisija županov mest ob Jadranu 25. septembra v Bariju. Zupani so ministru .i _____ poleg tega predložili tudi Odlok P p. J >. .a..s .7 razne zahteve posameznih jadranskih pristanišč. •naše področje isti, ki ga določa člen 3 odloka vladnega komisarja štev. 159 z dne 18.5.1955. Gornji odlok ne more v celoti veljati tako za hiše zavoda INCIS kot tudi za hiše avtonomnih zavodov IACP, ker imata zavoda povsem različen značaj. Zakon o katerem govori ta odlok predpisuje samo kategorije osebja, ki lahko dobijo stanovanja v hišah zavoda INCIS in ne tudi v hišah avto-... , , , i nomnih zavodov, ker gre le vodih. Podrobno so določene f 7a določene kategorije držav kategorije osebja, ki lahko dobi ta stanovanja v najem Volitve v podjetju Veneziani rajo eventualne dodelitve, ki so bile izvršene s kršitvijo zakona, razveljaviti v roku šestih mesecev, ki začne veljati za naše področje od dne, ko je stopil ta odlok v ve-V tovarni barv Veneziani. ljavo <2.11.1955). Postopek za se bodo začele danes opoldne prisilne izpraznitve, ki bodo volitve tovarniškega odbora. | zaradi tega potrebne, bo za POPITO U RAZDOBJE OH 22. »GUSU 00 5. N0VIMB81 1955 Skoraj 30.000 upravičencev ima že obmejne propustnice V Trst je doslej prišlo m iz Trsta odšlo s propuslmcami 17 000 oseb Skupščina suspendiranih v CRDA V ponedeljek ob 10. uri bo na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta št. 2 skupščina suspendiranih delavcev CRDA Na skupščini bodo razpravljali o bližnjih pogajanjih na uradu za delo, ki bi se morala začeti najkasneje do 15. t. m., kakor so sklenili konec oktobra na uradu za delo ko so za mesec dni podaljšali sporazum o suspendiranih delavcih. Število suspendiranih, k' je padlo na 220 se Je po zadnjih suspenzijah zopet dvignilo na okoli 300. Na pogajanjih bi morali skleniti, da pošljejo delavce vseh strok, za katere ne primanjkuje dela, nazaj v ladjedelnico, za mizarje in delavce drugih strok, ki jih ne bi mogli koristno zaposliti, pa bi morali poskrbeti, da se prekvalifici- so Sancina odslovili s priporočilom 10 ali 15 dnevnega počitka. Mladenič je izjavil, da si je izpahnil nogo zaradi padca z vespe * * * S prognozo okrevanja v 20 dneh so včeraj zvečer pridržali na I. kirurškem oddelku 60-letnega Luigija Gerio-na iz Nabrežine, kateremu so ugotovili verjetno prebitje lobanje. Po ugotovitvah policije se je mož med povratkom s kolesom domov v bližini begunskega zdravilišča na_ Proseku zaletel v nekega pešca ter padel na tla. Smrten padec Okrog polnoči je med prevo-vozom z avtomobilom Rdečega križa umrl ,90-letni upokojenec Gino Perazzo iz Ul. Roma 12 zaradi prebitja lobanje, drugih poškodb na glavi in zlomljenih zapestij. Možak je padel s tretjega nadstropja na vrt hiše, kjer je stanoval. Vzroki padca niso znani. Kolesar podrl žensko Nekaj minut po 15. uri so morali sprejeti na I. kirurškem oddelku 45-letno Iginijo Dobrigna por. Žerjal iz ul. Bonomea, kateri so ugptovili poleg udarcev s podplutbo na čelu, na ličnici in na desni roki tudi lažji možganski pre tres. Zenska, ki so jo pripeljali z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, ni znala pojasniti kako se je ponesrečila. Zadevo so razčistili agenti prometnega oddelka, ki so ugotovili, Ug je Zerjalovo podrl na tla v trenutku, ko je hotela prekoračiti cesto, 17-letni Edoar-do Calcara iz Skedenjske ulice, ki je tedaj privozil po cesti s svojim kolesom. Ta se je rešil brez poškodb, medtem ko zdravniki menijo, da bo Zerjalova okrevala najkasneje v 8 dneh. Trčenje tovornika z vespo V trenutku ko je 35-letni Edvino Turco iz Ul. Font Oppia 12 zavil s tovornikom iz Ul. Oriani v Ul. Madonni-na, je pred seboj opazil ve-spista, ki je privozil iz na- sprotne smeri. Trčenje je bilo neizbežno kakor je bil neizbežen padec vespista, ki so ga identificirali za 36-letne-ga Vittoria Zanarda iz Ul. del Pratello, katerega so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu na sprejemnem oddelku izprali dve rani na desnem m taka, da bi priporočala kolenu in ga nato s prognozo njegov sprejem v bolnišnico, okrevanja v 15 dneh odslovili. Vladni generalni komisariat je včeraj objavil podatke o izdajanju propustnic v okviru videmskega sporazuma za obmejni osebni promet. Iz njih je razvidno, da je v razdobju od 22. avgusta do 5. novembra t. 1. tržaška kvestura izdala 22.236 propustnic. Jugoslovanskim oblastem je bilo izročenih v vidiranje 20.336 propustnic, od katerih so jih jugoslovanske oblasti vrnile 15.862 vidiranih in 101 nevidiranih. V istem razdobju so jugoslovanske oblasti izročile italijanskim v vidiranje 16.258 propustnic, od katerih so jih italijanske oblasti vrnile 13.360 vidiranih in 68 nevidiranih. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je zavrnjenih propustnic razmeroma malo. Toda poročilo generalnega komisariata nič ne pove, kaj »e je zgodilo s tistimi prošnjami za propustnice, za kateie doslej prizadeti sploh niso dobili nrbenega odgovora. Več prizadetih, med katerimi so predvsem v Trstu stalno bivajoči jugoslovanski državljani, so nas obvestili, da to vložili prošnje za propustnice ze več kot pred dvema mesecema, t. j. takoj v prvih dneh po vstopu sporazuma v veljavo, pa jim doslej propustnice niso bile še izdane, niti niso prejeli obvestila, dn so jim bile propustnice oz. prošnje zanje zavrnjene. Koristno bi bilo, da bi generalni komisariat oz. urad, ki prošnje sprejema, to nerazumljivo in neopravičljivo pomanjkljivost pojasnil. Vladni generalni komisariat objavlja tudi podatke o gibanju oseb med obema področjema v okviru videmskega sporazuma. V razdobju od 22r avgusta do 5. nov. je prišlo v Trst z italijanskimi avtobusi 2.743 oseb, z jugoslovanskimi pa 1.647 oseb. V istem razdobju je iz Trsta odpotovalo z italijanskimi avtobusi 3.558 oseb. z jugoslovanskimi pa 2.079 oseb. Po morju je prišlo v Trst z italijanskimi parniki 3 064 oseb in z jugoslovanskimi 371 oseb, odpotovalo pa je z italijanskimi parniki 2.962 oseb in z jugoslovanskimi 486 oseb. Z vespe je padel Zvečer kmalu po 20. uri se je z zasebnim avtom zatekel v bolnišnico 18-letni Sergij Sancin iz Doline št. 149, kateremu so zdravniki ugotovili hud izpah gležnja desne noge in ker poškodba bi priporočala nih uslužbencev. Ce bi hoteli tolmačiti omenjeni zakon za oba zavoda enako, potem bi se zgodilo, da bi morali izgnati iz stanovanj IACP vse one osebe, ki niso v službi državnih ustanov, ki jih zakon določa. Toda to je nemogoče in mnenja smo, da bi morali biti podobni odloki, ki zanimajo tako širok krog ljudi, bolj jasni in toč-ne.iši. Sicer je iz zakona razvidno, da za stanovanja avtonomnih zavodov IACP veljata samo člen 6 in 7 omenjenega zakona, ki govorita o nasilni oziroma o nezakoniti zasedbi stanovanj tega zavoda. Na osnovi gornjega odloka pridejo v poštev kvečjemu le one osebe, ki so se vselile v stanovanja IACP brez dovoljenja ravnateljstva zavoda. V zadnjih mesecih je bilo prijavljenih nekaj primerov, da so družine, ki so se izselile v Avstralijo, zapustile drugim osebam stanovanje v hiši zavoda IACP, ne da bi o tem obvestile ravnateljstvo. To je sicer grob prekršek in je pravilno, da se zakon prepreči, ker morajo biti ljudska stanovanja na razpolago komisiji za dodeljevanje stanovanj, ki je edini zakonit organ za njih dodelitev. Ko pa smo že pri tem vprašanju, naj še omenimo, da je pravilno, da oblast odločno poseže proti vsaki nezakoniti oziroma samovoljni zasedbi ljudskih stanovanj. Ce pa bi hoteli resnično nadzorovati komu so bila v pre- , teklih letih predep je bila | ustanovljena komisija za dodeljevanje stanovanj, to dodeljena, potem bi morali najti način, da bi izvedli točno revizijo, kdo stanuje v stanovanjih zavoda za ljudske hiše IACP. Ljudska stanovanja so grajena z državnim denarjem, t.j. z javnim denarjem. da se pomaga vsem onim, ki si ne morejo sami ki Stanujejo v nemogočih stanovanjskih prostorih, ne morejo najeti. Mnenja »mo, da bi družine, k'i imajo tudi več kot 150.000 mesečnih dohodkov lahko in brez velikih težav plačevale najemnine od 30 do 40 tisoč lir mesečno, njihova stanovanja pa bi morali dati družinam, ki živijo v nezdravih prostorih starega mesta ali pa v temnih kleteh in podstrešjih. Danes ni težko ugotoviti dohodke posameznih družin. Uradniki ali drugi nameščenci morajo prijavljati letno svoje dohodke za družinski in za dohodninski davek. Ce pa so trgovci ali » svobodnim pokličnem, ki spadajo v določene kategorije, kd dobro zaslužijo, potem jim ljudsko stanovanje ne pripada. Ker pa se ljudska stanovanja zidajo iz javnega denarja, naj bodo zato tudi na razpolago onim, ki imajo potrebo javne podpore in ne takšnim, ki si lahko privoščijo najrazličnejši luksuz, hkrati pa izkoriščajo javno socialno pomoč. UPRAVNI POSLI VOJNE POKOJNINE anagrafski in katastrski dokumenti informacije A.T.A. - Ul. S. Nlcold 3-a Tel. 38-733 Sestanek Kmečke zveze v Lonjeiju Danes 10. t. m. ob 20. url bo v Lonjerju sestanek članov Kmečke zveze. Oddana dela za gradnjo dveh obmejnih stražarnic Direkcija za javna dela generalnega vladnega komisaria. ta je razpisala javna natečaja za gradnjo dveh obmejnih stražnic v Padričah in Dragi. Naročilo je na natečaju dobilo podjetje DELTA iz Trsta, ki bo zgradilo prvo stražnico za 19,050.000 lir in drugo za 20,800.000 lir JZ KOPRA Nesreča v Škocjanu Predsinoči je prišlo na cesti Koper - Ljubljana do dveh prometnih nesreč. V Škocjanu pri Kopru se je z dvokolesom zaletel v stoječi tovorni avtomobil Franc Potočnik, tesar iz Škofij, ki se je peljal po delu domov. Do nesreče je prišlo zato, ker tovorni avtomobil, ki je stal ob cesti, ni imel prižganih predpisanih luči. Pri nesreči je Franc Potočnik utrpel hude telesna poškodbe in so ga takoj odpeljali v izolsko bolnišnico. Druga nesreča je bila v Črnem kalu, kjer je kamion gradbenega podjetja iz Sežane zadel v vprežni voz kmeta Antona Ivančiča in ga prevrnil pod cesto. Pri tej nesreči, ki jo pripisujejo slabim zavoram tovornega avtomobila, ni bil nihče poškodovan. Nekaj škode pa je bilo na vozilih. ( oledauSCa") GLEDALIŠČE VERDI Uprava gledališča Verdi opozarja vse abonente, da zapade danes rok za potrditev abonmajev za prihodnjo operno sezono, ki se začne v soboto 26. t. m. z Rossinijevo opero »Mojzesu. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 5; Benussi. Ul. Cavana 11; Al Galeno. Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); Alla Minerva, Trg S. Francesco 1; Ravaslni, Trg Li-berta 6; Harabaglia v Barkov-IJah in Nlcoll v Skednju. priredi v soboto 12. novembra 1955 MARTINOVANJE v mali Rossettijevl dvorani. Začetek ob 21. uri. Vabljena Je vsa slovenska Javnost Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Zarja r svobodi« iz Sempolaja bo imelo danes 10. t. m. ob 20.30 uri zdravstveno predavanje. Predaval bo dr. Anton Darvev o raku. — Vljudno vabljeni. Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek U. t. m. ob 20. url na sedežu v Ul. Roma 15. P. D. »Ivan Cankar« obvešča vse pevke in pevce, da bo danes 10. t. m. ob 20.30 pevska vaja za nedeljski nastop. Prosvetno društvo v Skednju. Danes 10. t. m, bo poslovala društvena knjižnica, kakor vsak četrtek. od 18 do 20. ure. Odbor šolnikov Zveze prosvetnih delavcev sklicuje za soboto 12. t. m. ob 18. url sestanek vsega članstva. Sestanek bo na sedežu v Ul. Roma 15-11. mi iicerai do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9 novembra 1955 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo Je 11 oseb, porok Da je bilo 15. POROČILI SO SE: elektrome-hanik Mario Triglav in šivilja Lavra Ključar, kinem. operater Hadrijan Ravbar in gospodinja Silvana Tarlao. trgovec z južnim sadjem Sebastiano Mignoni m gospodinja Laura Radin, uradnik Mario Tonini In gospodinja Maria Dlcandia, pomorščak Vir-gilio Novello in gospodinja Stč-fa-nija Praznik, profesor Bruno Parrini in profesorica Edda A-madei, uradnik Egidlo Štern issa in gospodinja Mariasilva Stdra-ni. agent CP Umderto Carini in gospodinja Savina Žnideršič, trgovec Alessandro Cesa-re in uradnica Lucia Fulignot, brivec Ser-gio Lachi in šivilja Loreta Benčina, električar Viktor Krečič in uradnica Mariza Škabar, pek Giuseppe Pellan In frizerka An-na Breceli, pomorščak Giovanni Annese in knjigovezka Vincenzi-na Sangermano, uradnik Nevio Grlo in frizerka Maria Lonza, šofer Bruno Zorzin in šivilja Livia Včcchiet. UMRLI SO: 64-1 etn i Cairoli Biancolin. 57-letni Stefano Mi-chell, 83-letna Giuseppina Spa-ragna vd, Sartoretto, 64-letnl En. rlco Perconlg, 77-letna Ivana Ratzki vd. Plusnlk. 78-letria Angela Daneu vd. Rena-r, 87-letnt Anton Negode, 65-letni Ugo Rad-mi-Hi, 59-letni Pietro Flego, 86-letna Giovanna Rigatta vd. Or-banl. 73-letna Apolonija Maučič vd. Chuchelli. IZPRED POROTNEGA SODIŠČA Kljub očitni deini slaboumnosti obsojen zaradi žalitve policista in države V mladosti je bil Božič žrtev fašističnega bombnega napada, pri katerem je bil ranjen v glavo - Ker mu oblasti niso dale delavske knjižice, je začel na slaba pota Včeraj je bila pred porot-1 agent udaril po glavi, zaradi nim sodiščem razprava proti | česar je padel na tla. V pi-46-letnemu Edvardu Božiču smu, ki ga je Božič poslal (Bossi) iz ljudskega prenoči- sodišču, je omenil tudi ta šča, ki se je moral zagovar- dogodek in pojasnil, da se .. . -. . jati zaradi obtožb pijanosti j vsakokrat ko vidi kakega u- seziaati stanovanja ali pa ki : žalitve agenta javne varnosti > niformiranega človeka, ki ga ne morejo plačevati najemnin ! jn sramotenja države. I napada, spomni na fašistični v zasebnih stanovanjskih hišah To velja Se posebno v teh povojnih letih, ko so zasebne najemnine dosegle neverjetno visoke cene. ki bi navadnemu delavcu požrle celotno mesečno plačo. Zato bi bilo tudi pričakovati, da bi pristojni uradi, ki so dodeljevali ljudska stanovanja pred sedanjo komisijo, upoštevali tudi socialni položaj oseb, ki so zaprosile za stanovanje. Toda v preteklosti nišo šli preveč na drobno. Dejstvo je, da stanujejo sedaj v hišah zavoda za ljudske hiše tudi takšne družine. ki imajo visoke mesečne dohodke, s katerimi bi lahko plačevale tudi najvišje zasebne najemnine. Imamo tudi primere, da stanujejo v ljudskih stanovanjih lastniki posameznih stanovanj, ki jih oddajajo v najem drugim o-sebam po visokih cenah, sami pa plačujejo nizko najemnino IACP. Takih primerov ni malo in bi bilo zato nujno, da bi vladni komisariat odločil uradno revizijo Dogodek, ki je Božiča spravil v zapor, se je pripetil 8, _ septembra letos. Kako je pri- častnik policije' Bolletti, “"sin šel v zapor. Božic ni znal SivIp Rnii/-«,.- ■ncionniieii.u napad in izgubi razsodnost. Agent De Santis in pod- šel v zapor. Božič obrazložiti. Tistega dne je obtoženi hotel od Olge Bau-cer vd. Bolletti, s katero je v preteklosti živel kakih pet let, svoje stvari. Prej se je namreč sprl z njo in ker mu bivše Božičeve sostanovalke, ki je prišel s policijskim avtom na pomoč svojemu kolegu, sta potrdila, da je Božič izrekel žaljive besede in da je tudi napadel De San- »mi«. Z njo in x<=i «■« tlsa Isto j potrdila tudi Bolni ostalo _ drugega, je^ hotel ,ettiiev, J. , Plp ,loua' B0‘ oditi. Zenska pa njegovi prošnji ni ugodila ter ga je odslovila rekoč, da v stanovanju ni ničesar njegovega. To je Božiča razburilo in ker je spil nekaj kozarcev vina ie verjetno izgubil vsako razsodnost. Ko se je Bollettije-va vrnila domov v spremstvu agenta javne varnosti De San-tisa, kateremu je prijavila, da ji je Božič grozil, je obtoženi vzrojil; «ste morda Pravo lettijeva, ki je dodala, da je hotel Božič med prerekanjem in prerivanjem z agentom De Santisom skočiti s stopnišča stavbe v kateri ona stanuje. «Sicer pa je nor« je dejala ženska. Omeniti moramo, da je Božič poslal iz zapora pismo sodišču v katerem je obrazložil svojo preteklost, kar je ustno pojasnil tudi med raz- Ijubimec one ženske?« ter napadel agenta in mu baje zabrusil v prisotnosti drugih oseb, da je «smrdljivi Njemu je namreč že kot mlademu fantu ostal v spominu fašistični teror, požig Narodnega doma in dru- agent, nesrečnež, vohun in j go Kot sin slovenskih star-podobno« ter mu na to tudi I šev in antifašistov je že v grozilo. Svoje kričanje naj bi | zgodnji mladosti na lastni 7— — Božič po agentovih izjavah'koži občutil podivjanost fa- da bi ugotovili ali so vse zaključil z vzkliki «2ivel Ti- šistov. Najbolj pa mu je ostal družine, ki stanujejo v ljudskih stanovanjih upravičene, da zasedajo ta stanovanja in ali so v takšnem socialnem položaju, da ne bi mogle plačevati zasebnih najemnin. Danes je to že možno, ker je to, dol z umazanipii Italija- v spominu bombni napad na ni,, itd. Božič se ne spominja, da bi izrekel te ali podobne be- gostilno njegovega očima Antona Pipana v Rojanu. 18. junija 1922 so trije fašisti sede. Spominja se samo, da (dva se še vedno sprehajata je odšej s stavbe v Videm ski ulici, kjer stanuje Bollet- v mestu vedno določeno šte- i tijeva in se ustavil pri zaprti vilo zasebnih stanovanj pra-1 prodajalni časopisov na Cam-znih, ki jih revne družini, I po Belvedere. Tu naj bi ga živa in zdrava nemoteno po našem mestu) vrgli bombo v gostilno, kjer je bil Božič v družbi očeta, matere in gostov, Od tedaj ni bil več normalin. Bomba ga je nam- PROSVETNO DRUŠTVO • IVAN CANKAR« Ul. Monteechi 6 - III obvešča svoje člane in prijatelje, da Je SPOMiNSKA RAZSTAVA odprta vsak dan od 20. do 22. ure do 12. t. m. Spominsko razstavo dopolnjujejo umetniški posnetki naših krajev in ljudi. Vstop prost P D «S. ŠKAMPERLE« Ob priliki občnega zbora, ki bo danes 10. t. m. ob 20. uri, bo tudi olvorilev društvene razslave Razstava bo odprta vsak dan od 19. do 22. ure, v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vabimo člane, da si ogledajo razstavo daril, ki jih je prejel pevski zbor na raznih gostovanjih. V nedeljo 13. novembra ob 16. uri bo v prostorih prosvetnega društva «S. ŠKAMPERLE« V dvorani na stadionu «Prvi maj« LUTKOVNA PREDSTAVA Člani društva so vabljeni, da pripeljejo malčke na prijetno zabavo. Rossetti. 16.00: »Pirati iz prestolnice«. F. Lovejoy, J. VVeidon. Ezcelsior. 15.30: »Tragična sobota«. Victor Mature, R. Egan. Fenlce. 15.00: »Don Camlllo in on. Peppone«. Fernamlel. Gino Cervi, Leda Gloria Nazlonale. 15.30: «Princesa Iz Meridoze«, OUvia De Havilland in Gilbert Roland Filodrammatico. 15.45: »Tujka«, Greer Garson, Dana Andrevvs. -Superclneuia. zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: »Dolga siva vrsta«. T.vrorie Poiver. Mau-reen 0’Hara, Astra Rojan. 16.00: »Otroci sto-_ letja«, D. Martin. Jtrry Lewis. Capitol. 16.00: «Junak naših dni«, 9'ovanna Ralll in F. Valerl. Cristallo. 16.00: »Smo možje ali korporali«. Paolo Stoppa m Floreti a Mari Grattaclelo. 15.30: »Naj-lepša žena na svetu«. Gina Lollobrtgida. Alabarda. 16.00: »Zena z reke«, Sophia Loren. Rik Batlaglia. Aruton. 16.00: »Alahovi vitezi«, Kathr.vn Grayson. G. Mac Rae. Armonla. 15.00: «Peklenska dlr-ka», h. Duff, H, Stanle.v. Aurora. 16.00: #Sedmero nevest za sedem bratov«, Jane Powe>l in Hovvard Keel. Garibaldi. 15.30: «Desiperadc*ii ob meji«, R. Calhoun, C. Miller. Mladoletnim prepovedano, Ideale. 16.00: »Devica Iz doline«, Debra Paget, Robert VVagner. Impero. 16.00: «Tramvaj so ukradli«, A. Fabrizl, L. Banti. ItMla, 16.00: »Norost«, Ingrid Bergman, Robert Montgomrry. S. Marco. 16.00: «Pazi na žogo!«, Dean Martin in Jerry Lesvi«. Kino ob morju. 16.00: »Teodora«, G M. Canale in G. Marchal. Moderno. 16.00: »Anin greh«, A. Vita in G. RondineUa. Savona. 15.00: »Srebrna kupa«, reč ranila v giuvo, poškodo- j A. Plerangetl. vala mater, ki je bila ope- čena po obrazu in njegovemu. očimu tako razmesarila nogo, da so mu jo morali odrezati. 12 gostov je tedaj ranjenih obležalo pred očmi polnimi groze mladega Edija. Nadaljnje preganjanje fašističnih oblasti, ki mu niso hotele dati delavske knjižice, zaradi česar ni našel dela, je Božiča spravilo na slabo pot. Da bi se preživljal je zašel v tatinsko družbo in kadar ima kdo kako obsodbo na vesti je praktično uničen. Božičev zagovornik je sredi razprave zaradi obtoženče-vega obnašanja in suma, da res r.i normalen zahteval psihiatrični pregled, vendar mu je sodišče zahtevo zavrglo. Kasneje je odvetnik, ki je bil v odsotnosti Božičevega prvega zagovornika uradno imenovan, le nekaj minut pred začetkom razprave, zaprosil za nekaj dnevno odgo-ditev razprave zaradi boljše priprave obrambnega govora, a tudi tedaj ni dosegel nič pozitivnega, zaradi česar je spregovoril takoj in še enkrat zaprosil, da bi obtoženca pregledal psihiater. Mljub prepričljivim argumentom obramba ni dosegla svojega namena. Sodišče je Božiča obsodilo kot umsko zdravega, na 2 leti in 6 mes. zapora ter na 2 leti prisilnega dela. Edino kar je Božič dosegel, je oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe pijanosti. Preds. Rossi, tož. Pascoli, zapisn. Tessier, obramba odv. Padovani. 16.00: »Ob 10. uri pevska ura«, Claudlo Vlila, Vittorio Veneto. 16.00: «OgenJ In meso«, Lana Turner, Pier Angeli. Prepovedano mladini Iz-Pod 16. leta. Azznrro. 16.00: «Mala svetnica«, Virn-a Lisi. Rosario Borelli Belvedere. 15.30: ((Preganjanci«, K. Douglas irv M. Vitale, Marconi. 16.00: «Carodej Houdl-ni», Tony Curtis In J. Peigh. Massimo, 15.00: »Vitezi okrogle mize«. Robert Tavlor, A. Gard-oer ln Mel Ferrer. Novo cine. 16.00: «0" jj.40 Oooldanski operni koncern Umetne in narodne «vc"!' mešani zbor «Ljubljanskl 13.30 Spored popularne pC" ne glasbe: 14.35 Želeli st« -je ' slušajtel: 15.15 Hammond-e‘*,fiJi' ritmu: 15.30 Iz mladinske ževnosti: Dve zgodbi dvej^iR dlH piscev; 15.45 Lepe ,51«-1" 16.00 Gospodinjski omniyu^pi»Iv Glasbene uganke; 18.1® yttj samospevov; 18.45 Igr®, JK/ Lajos s svojim orkestrom.pP. Mladinska oddaja: 20.20 -1 kov večer« domačih P*" napevov. rni nvixiJA _ gdč' 17.30 Spored za otrok* ||f»[' ček modelarjev; 18.30 V ni; 20.30 Vesti; 20.45 A-rfeU*’ odgovarja; 21.00 Tipi s 0^ 22.00 Za žene. T H S k Ul. sv Fran-čiška 20/111 tel. J7-338 sprejema la-serate. mal« * m' atat° -.oglase, osmrtnic« *n .< d« od 8. do 12.30 ln od 18. ure. SALON GODINA JOSj ^famZADAfS^ Skedenj. Ul. di Ser^®1*ciJa Specialna trajna “"-jg k Dipiomiran strokov za barvanje in n® ;kdr* Masaža — Man ^ Izrežite oglas, ve J» f j poseben p o P_ EXPR£SS ADRIA Ul. Cicerone 4 - immi ČETRTEK, 18. novembra 1935 Tltisr rONlAJA A 11.30 Lahki orkestri: 12.00 Predavanje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 Kulturni obzornik; tel. 292*3 Predstavništvo ** Radensko S Rogaško Slatino Dobrno Preskrba trgo^kih.^ jn vadnih, turističf tranzitnih M jugosiavu 0»' IZUET1 lis«®* Prodaja voznih za avtobuse. ^ Milano, dnevni ob 21 d gred* 40 Genova, poned., » petek ob 21 Coino - Chn?ota’ i“ p** četrtek, sobota delja ob 21 doevnt Videm . avetovno vojno je 7*estini 43 židovskih ^ več kot 40.000 ha '»tl ° ponovnem nase-Palestine in ustano-države je v pr-p vojni začela do-5(Mkretnejšo obliko. , vršilo vlado, gibanje je britansko ^*l'» . * zainteresirana > ltv» turškega cesar-?{n0 rabcev, ki sedaj žive v bedi pod šotori v sosednih arabskih deželah v pričakovanju, da s* vrnejo ng svoje domovi. Na zasedanju ZN so sprejeli resolucijo, ki predvideva repatriacijo tistih beguncev, ki se žele vrniti na svoje domove, plačanje odškodnine za imovino tistim, ki se ne bi želeli vrniti. Izrael je odbil to resolucijo, ker smatra, da je vprašanje beguncev le neposredna posledica napada arabskih dežel in da se morajo zato zanje zanimati arabske dežele same. Medtem se je v Palestino vselilo nekaj sto tisoč Zidov. Skoraj polovica le-teh se je vselila v hiše, ki so jih Arabci zapustili, in tako naselila okrog 400 arabskih mest in vasi in zasedla 80 odstotkov obdelovalna zemlje. Tudi glede Jeruzalema je vprašanje že vedno odprto. Med vojno so del mesta za- sedli Židje, ostali del pa Jordan. Arabci se zavzemajo za internacionalizacijo mesta, Iz-rael..pa je proglasil Jeruzalem za svoj* glavno tnesto in vanj presčlil vlado. Po palestinski vojni je Izrael obdržal 78 odst. ozemlja mandatne Palestine, namesto 49 odst., kolikor je bilo predvideno v odločitvi o razdelitvi Palestine. Arabske države ne priznajo teh meja in zahtevajo, da se revidirajo na temelju odločb ZN iz leta 1947. Izrael pa hoče obdržati za vsako ceno obstoječe meje. Na mejah vlada skrajna napetost, dogajajo se incidenti in provokacije, kar nenehno ogroža mir na tem področju. Razlog, da je palestinsko vprašanje že vedno na dnevnem redu, izhaja iz povsem nasprotnih teženj arabskih dežel in Izraela ter nasprotujočih s: interesov velesil na tem področju. P3lmyra % Četrtkov kotiček • Zena • otrok • dom • gospodinjstvo • moda BORBA ZA EMANCIPACIJO ŽENE /ene 1/Pakistanu in Indoneziji odločno nastopilo proti mnogoženstvu je Balfour, teda-??** minister, sporo-: '7 baronu Rotschil- ^ e'rmannu odločitev v*ade, da je pri-aprejeti zamisel o ^“fžavi v Palestini. Je britanska vlada p-A na arabsko karto. ,tlt)bil^ Arabce proti 4 dala podobno ot>-1 Arabcem, t. j. »la *"bi osnuje arabska trw i j svetovni vojni je kij pan*ja dobila rasn-j, a'estino in pripra-t/bštvo narodov sta-, n°vi obljub, ki jih i(|*'dom in Arabcem, vitega statuta, naj Palestini osnovalo i^0 ocnj išče za ti-Zidom so Dii-do samouprave, **nciji pa da sode- 'ndatnimi oblastmi 1 v vseh poslih nočitve. Velika Bn-tia Pogosto izrabljala t adaj Arabce, kar S; do pogostih med-A^opadov. svetovno vojno' k^Si med Arabci in j "*> oblastmi ter med .^tabci še bolj ?a-k Arabci »o vedno i Q1 Arabci so Lotevali, da se o-J?°va država. |lk> drugi svetovni j Vdovski krogi za-1 s® brez odlaganja j, Uresničenju oblju-J' leta 1917 dal Bal-S11(‘ka liga, ki se je po drugi sve- je zahtevala — Hm na številčno razijo® Arabci in Zidi 68:32 — da se Palestine usta-ki *rabska država, Sife^om bile za jambske pravice. Palestina postala Oboroženi spo-in Zidi, pa Prvih in drugih enote, so skraj-Položaj. Tako Ali* Pal(!Stine S i».*ene je prišlo narode, kjer *menova'1 poseb* %< z nalogo, da pro- Palestini rešitev. 8 1, V li ^'bezno ti | komisije so bili A1 K,v tem, da je tre' vt| ^ estini neodvisnost |r“tti niso dosegli 4' Večina je branila ^ £f» _________ dosegli j’ 5e Palestina raz- i »4duržavi. na židov °> povezani , 11 k bnijo. Po tem S vt{i; se6ala židovska ,,y in plodnejši del N . ^eč kot 900.000 V®kr°g b°0.000 Zi V%n 400 000 Arah' 'itioi' ko bi arabska Viftd 735.000 prebi' V,*a ,8a skupno 10.000 um-uzalem je bik Mednarodno skrb- KITAJSKA V BOJU S SVOJO ZAOSTALOSTJO Razvoj in uspehi kitajskega poljedelstva Dve osnovni razvojni fazi: izvedba agrarne reforme in vzpostavitev socialistične proizvodnje - Pomen in oblike kitajskega zadružništva * Doslej že 650 tisoč zadrug - Maocetung: rešitev delovnih kmetov je samo v zadružništvu in socializmu komisiji pa j JK ' _ ^tu^ko-židovsko dr-a*emom kot glav-\Nlo}ilArabske dežele V n« svoj posebni Aeanmrae ustanovitev Vi >. rabske države, v V** z Je. uživali statur ^ aiamčenimi pra- '>Vt,npKina ZN le \J*d*iu. ,* Predlog v'- „ K'tv' Palestine, _ V s0 pnšl°- Bntan-'* ^ in Se umaknile iz H AidomPrePUstile svoje ' Arabske drža- l V- b»a'i Ara.bske dri \\ hJa 1948 začele " aPadom , a , -a«uom na Pa-\'lvU ,^.lrpele Poraz. To A i taZd«|remenilo name- 0tčai znatni del del Pa vv° vVf"ibm‘!nil£ 2 l2r" Nj,*>astaia premir3u- P i ben„ trl glavna \ c', Jeruzalem je zase- Palestine. V ^rabske dežele, vojno je iz nad 800.000 A- Agrarno vprašanje predstav-ja za Kitajsko tako z gospodarskega kot družbeno-politič-nega gledišča eno izmed snovnih vprašanj, ki ga je treba rešiti. Razvoj kitajskega poljedelstva kot tudi agrarna politika kitajske komunistične partije sta se po osvoboditvi dežele izrazila v dveh osnovnih fazah. Prva zajema dolgoletni proces izvajanja agrarne reforme, ki se je zaključil lata 1953*. druga (izgraditev e-konomsko-tehnične osnove in vzpostavitev socialističnih odnosov v proizvodnji) pa se začenja s prvim petletnim planom (t954—1998). tako da bi zastavljene naloge bile izpolnjene konec naslednjih 19 let. Z agrarno reformo »o se v prvi vrsti hoteli odpraviti tisočletni fevdalni odnosi v poljedelstvu in ustvariti pogoji za njefeovo napredovanje. Po svoji družbeni, politični in moralni plati predstavlja enega osnovnih in neločljivih mo. n.entov kitajske revolucije, ker se je izvajala že v teku nje same, to je vzporedno z osvobajanjem dežele in zaradi tega tudi nosi v sebi vse značilnosti razvoja te revolucije. V začetku izvajanja zakona agrarni reformi je bila po-litika ostro naperjena tako proti veleposestnikom kot bo. gatim kmetom. Z novim zakonom iz leta 1950 pa je bilo postavljeno načelo, da se mora «borba proti veleposestnikom razlikovati od one proti bogatim kmetom*. Ost je zdaj prvi vrsti naperjena proti veleposestnikom, vtem ko je bogatim kmetom dovoljeno obdržati zemljo in ostalo lastnino, bodisi da zemljo obdelujejo sami ali s pomočjo najete delovne sile. Ta umik od prvotnih ukrepov je bil posledica takratnega stanja v ki' tajskem poljedelstvu, malo razveseljivega stanja, ki so ga še poslabšale katastrofalne poplave in velike suše. 2 agrarno reformo so bili lastninski odnosi v kitajskem poljedelstvu bistveno spremenjeni. Po uradnih podatkih je bilo pred vojno od 70 do 80 odst. celokupne obdelovalne zemlje v rokah 10 odst. veleposestnikov, a 90 odst. ostalega prebivalstva je imelo te zemlje samo 20 do 30 odst. Z agrarno reformo je bilo med 60 milijonov družin s skupno 300 milijoni članov razdeljenih okrog 47 milijonov ha zemlje. Na vsako kmečko družino je torej prišlo okrog tri četrt hektara. Čeprav bi se to zdelo malo, je tri četrt hektara v kitajskih razmerah predstavljalo veliko spremembo, Razumljivo, da agrarna reforma sama po sebi še ni p»o-gla zadovoljivo in dokončno rešiti kitajskega agrarnega vprašanja, Na Kitajskem živi po vaseh okrog 500 milijonov ljudi (vsa Kitajska šteje okrog 600 milijonov prebivalcev), vse obdelovalne zemlje pa je leta 1953 bilo le okrog 135 milijonov hektarov ali 10 odstotkov kitajskega ozemlja Jasno, da je potemtakem a-grama prenaseljenost eden najbolj perečih problemov Kitajske in obenem tudi eden najosnovnejših problemov njene ekonomske preobrazbe. To stanje so še poslabšale neposredne posledice vojne, blokada Kitajske, ki Je zavirala normalni razvoj zunanje trgovine, kakor tudi nadaljnje drobljenje zemljiške posesti kot nujno posledico agrarne reforme. Znano je, da je intenzivnost izkoriščanja zemlje na Kitajskem zelo visoka navzlic temu je poljedelska proizvodnja zaradi že omenje ne agrarne prenaseljenosti in velikega letnega prirastka prebivalstva dejansko zelo nizka Upoštevajoč vse to, se kaže nujna potreba, da se s pomočjo mehanizacije in zadruž- nih oblik ta proizvodnja okrepi. Najbolj razširjeno obliko zadružnega gibanja predstavljajo na Kitajskem tako imenovane »kmečke skupine vzajemne pomoči*, ki so nastale že času državljanske vojne. V teh je zajetih okrog 60 odst. vseh gospodarstev, a osnovane so na principu medsebojne po-m»Jči v času najvažnejših poljskih del. Sledečo obliko predstavljajo poljedelske proizvajalne zadruge (imenovane pol-socialistične farme), zadruge rajvišjega tipa pa so tako l-menovane socialistične kooperative (po kolhoznem vzorcu), katerih je zaenkrat samo neznatno število. V proizvajalnih zadrugah vlože kmetje ob pristopu zemljo in proizvodna sredstva, na osnovi tega in opravljenega dela pa se deli dohodekA V primeru Izstopa se jim vloiena sredstva vrnejo. V splošnem predstavljajo o-anovni tip zadruge, h kateremu danes teži kitajska agrarna politika. Nekako do leta 1954 ni bilo opaziti nobene naglice glede ustanavljanja in pospeševanja teh zadrug. Nasprotno, priporočala se je linija strpnosti, potrpežljivosti in opreznosti, linija postopnih ukrepov, ki bi jih »»kmečke množice razumele*. Sele na plenumu CK komunistične partije Kitajske, W Je bil lansko leto decembra, je bila sprejeta linija pospešenega razvoja kmečkih proizvajalnih zadrug. Plenum je ugotovil, da se je razredni spopad na vasi zaostril in kot posledico tega določil ostrejši kurz proti bogatim kmetom ter pospešeno ustanavljanje proizvajalnih zadrug, Do konca 1951. leta je bilo takih zadrug samo kakih 300, dve leti kasneje že 14 tisoč, do maja 1954 se Je to število po načrtu imelo dvigniti na 36 tisoč, do konca 1957 Pa na 800 tisoč. Fosepna pozornost Je bila vprašanju zadružništva posvečena na državni konferenci KP Kitajske, ki je bila letos aprila. Osnovne smernice partijske politike v poljedelstvu je obrazložil Maocetung. Ugotovil je, da se Je zadružništvo močno razmahnilo in da je Kitajska le v letošnjem juniju i-mela 650 tisoč zadrug s 17 milijoni kmečkih gospodar- stev. Rekel je, da se bo to šte-| so vendfir ljudje tudi v starih vilo kmalu dvignilo na milijon morda celo 1.300.000 zadružnih enot z 250 milijoni ljudi in 55 milijoni kmečkih gospodarstev, kar bi predstavljalo 50 odst, vseh gospodarstev. V tem času, je izjavil nadalje, ge bo tudi večje število polsocialističnih zadrug spremenilo v socialistične, tako da bo v prvi polovici drugega petletnega načrta, se pravi okrog leta 1960, socialistična izgraditev poljedelskega gospodarstva v glavnem že dovršena. V času izvajanja prvega in drugega petletnega načrta, je poudaril Maocetung, se bo pozornost posvetila socialistični graditvi v poljedelstvu, v tretjem graditvi in preskrbovanju s tehnič-nlmj napravami in šele v četrtem se bo lahko rekjo; da poljedelztvo sloni na zadovoljivi tehnični osnovi. Govoreč o sedanji situaciji v kitajski vasi je Maocie-tung izjavil, da je med kitaj skiml kmeti samo 20—30 odst., ki jih je moč smatrati za bogate, vtem ko bi po drugi strani velikanske množice kmečkih delovnih ljudi našle rešitev iz sedanjega težkega življenjskega položaja samo v zadružništvu in v socializmu Umivanje v teku stoletij Čeprav je zgodovina mila stara šele okrog sedem sto let. časih prali. Stari Egipčani, Grki, Rimljani in Judi so uporabljali za pranje razna dišeča olja namesto mila, Ko je prišel gost v hišo, ga je domačin povabil, naj se natrg z dišečim oljem. Namesto da bi si umil roke z milom in vodo, so ga sužnji natrli z oljem. Pred kakimi 700 leti se je pa razširilo iz Italije in Nem čije milo po vsej Fvropi. Takratno milo seveda ni bilo še tako izdelano kot današnje. Delali so ga iz ovnove masti vi iz pepela. Vendar s tem milom niso prali perila, ker je bilo predrago. Izdelovanje mila je bilo namreč zelo te-iavno. Sicer pa takratnih oblek in takratnega perila »ploh m bilo r^ogoie prati, ker je bilo bopato okrašeno z zlatom ir. dragim kamenjem. Pa tudi blago je bilo tako, da ga niso smeli prati. Namesto da bi perilo prali so ga barvali, kar seveda tli lilo ravno najbolj snažno. Da bi pa vendar odstranili vonj po znoju in po telesu. So u-porabljali razne močne dišave. Polagoma je vendar prišlo v navado, da so začele ženske nositi perilo na reko prat. Zenske, na vaseh pri nas in v mnogih drugih državah perejo še dandanes na reki, v jezeru ali v potoku. Milo za pranje so začeli izdelovati v večjih količinah šele v prvi polovici 18. stoletja- V zadnjem času so dosegle žene na Daljnem vzhodu posebno v Pakistanu in v Indoneziji velike uspehe v borbi za emancipacijo in enakopravnost. V izrazito konservativnem Pakistanu, kjer se še vedno drže starih tradicij in običajev in predvsem predpisov, ki jih narekuje muslimanska vera, vodi borbo za ženske pravice v družbi Vse-pakistanska zveza žena. Ta zveza je že proglasila nekatera pravna načela, po katerih naj se ravnajo .pakistanske žene; enakopravnost žene z moškim v javnih službah, aktivna in pasivna volilna pravica itd. Ta zveza se bori tudi, da bi se lahko žene zaposlile v vseh javnih službah, v obrti in drugod, kjer danes še ni dostopa pakistanskim ženam. V Pakistanu je kot v ostalih državah, kjer je glavna vera muslimanska, še v navadi mnogoženstvo (poligamija). Zato je borba ženskih organizacij proti tej družbeni navlaki najbolj ostra. Posebno je pakistanske žene razburila vest o nedavni ženitvi pakistanskega predsednika vlade, ki si je poleg prve žive žene privoščil še drugo. Ogorčene žene so sestavile več resolucij in Jih poslale vladi; časopisom pa so poslale protestne članke ter javno izrazile nezadovoljstvo nad predsednikom vlade. Končno so osnovale celo odbor za zaščito ženskih pravic, kateremu načeluje žena ministra za finance, in prisilile so vlado, da je končno obljubila, da bo v bližnji prihodnosti ustanovila komisijo, ki bo pregledala obstoječe zakone o zakonski zvezi in ločitvi. Negodovanje proti mnogoženstvu odnosno poligamiji je zavzelo konkretne oblike tudi v Indoneziji, kjer je javnost posebno odločno reagirala pred letom dni, ko se je dru- gič poročil sam predsednik republike, ki je imel je živo prvo ženo. Tudi v tej državi je prišlo do ostrih protestov in žene so sklenile, da bodo vztrajale, dokler ne bo vlada podvzela korakov, da se prepreči mnogoženstvo, ki ženo spravlja v suženjski položaj. Tudi \o je treba vedeti Za moško obleko potrebujemo: blaga 3 m. svile-za podlogo 1,40—1,50 m. platna 1 m, kanafasa 1 m, žime 0.40 m že-povine 1.25 m. Za moške hlače: 1.20 m (za večjo postavo več); za moški plašč, zimski: blaga 3 m, svile za podlogo 2.50 m, platna 1.20 m, kanafasa 0.80 m, žime 0 40 m. že- povine 0 40 m; za moški plašč, prehodni (hubertus); 3 m, tvveed plašč 2.80 m. inleta 0.60 m; moški dežni plašč, enojni na pol podložen, Montgomory kroj: blaga dvojne širint 3.50 m, blaga enojne širine 7 m; moški dežni plašč, dvojni: blaga dvojne širine 5.60—7 m, blaga enojne širine pa 11—13 m. Zenski plašč: volneno blago dvojne Širine 2.50—3 m (po postavi in po modi), svile za podlogo 2.30—2.50 m, platna 1 m, kanafasa 0.80 m, vatelina (za cel plašč 1.50 m, za pol podloženega 1 m). Kostum: blago dvojne širine 2.50—2.60 m, platna 0.80 m. kanafasa 0.60 m, svile 1.40 metra Zenske Jope: blaga 1.60—2 m (glede na dolžino), svile 1.40 m. kanafasa 0.60 m. platna 0.80 m. Moške delovne obleke (iz saglia): dvodelne 3—3.20 m. enodelne (pajaci): 3-50 m. NEDELJSKO PECIVO Preprost šarkelj Pol kg moke, 2 dkg kvasa, 5 dkg maščobe. 5 dkg iladkoiv ja, jajce, limonova lupina, sol, 3 osminke litra mleka, 3 dkg rozin. V loncu zmešamo mleko, maslo, sladkor in sol. Mešanico postavimo na toplo. Zmešamo kvas z malo sladkorja, mleka in moke, da dobimo redko testo in ga denčmo vzha jat. Jz mešanice mleka, masla, sladkorja in soli ter it vzhajanega kvasa, jajca in limonove lupine zamesinio testo in ga stepamo s kuhalnico tako dolgo, da se začno delati mehurčki in se testo loči od kuhalnice. Rozine dodamo testu, preden ga začnemo stepati. Dobro stepano testo predenemo v pomaščen in z moko potresen model za šarklje, v katerem naj pokrito vzhaja pol ure in tako naraste, da ga je videti še enkrat toliko kot prej. Šarkelj pečemo dobre pol ure in v precej uroči pečici. Kako ravnamo z mlekom Surovo mleko pustimo na hladnem čez noč ali nekoliko ur; posnamemo smetano v lonček in ji pridamo še polovico lončka mleka. Tako dobimo slabšo smetano za kavo, drugo pa ostane za testo in kuho. Ker smetana bolje barva, se je rabi manj kot mleka in kava je mnogo okusnejša. Tako varčujemo. Posneto mleko je dobro za testo, juhe, žemljev narastek, krompir itd. Y testo damo potem košček masti več. Kisla smetana se v omaki ne sesede, če jo zažvrkljamo z malo moke, zlijemo vanjo po-snemalko omake, razžvrkljamo in šele nato vlijemo v o-mako k drugemu. Kis smemo pridajati šele, ko se smetana v omaki na mesu segreje; vreti ne sme, ker bi se sesedla- Kislo smetano imamo vedno v zalogi, če vsak dan odlije- mo žlico surovega mleka v lonček ter mu vsak dan pri-dajamo novo. Zgosti se v dobro smetano, ki je enaka dragi snjetani, ki jo kupujemo. Za stepano smetano posnemamo le dobro vrhnjo smetano z mleka, ki mora 24 ur stati na mrzlem. Stepamo jo počasi in enakomerno z metlico za sneg, dokler se ne zgosti v peno. Sele ko je stepana, j’ pridamo sladkorja ali marmelade, lešnikov itd. Za četrt litra stepane smetane rabimo približno 3 dkg vanili-jevega sladkorja. Mleko se nam ne prismodi: 1. Ce ga kuhamo v vodni kopeli, to je,- v ponvi z vrelo vodo, v katero postavimo lonček z mlekom. 2. Ce izplaknemo lonček, v katerem hočemo kuhati mleko, z mrzlo vodo, a ga ne o-brišemo. Mora pa biti seveda Za zdrave Zdrave oči »o nam vsem i očesne mišice in je zato popri današnjem delu potrebne; sebno učinkonita. npetiajo jih pesniki in jih pri- Da so kamilični obkladki za merjajo s kar najbolj poetič- \ utrujene oči zelo dobri, o tem Puding « med najboljšimi Edini puding z aromatično stekleničko ruma. Vsaka prazna škatla velja * točke. Zahtevajte od Vašega dobavitelja brošurice z doseženimi 10 točkami (NATEČAJA AMATOd. - A. BREZAH, Trst, Ul. Ginnastica 60, tel. 90-406 nimi primerami; z blestečimi zvezdami, z vijolicami itd. Čudno pa je, da ženske manj skrbijo za oči in jih manj negujejo kakor na pr. polt, nohte ali lase. Nega oči je preprosta in neizbežna za sodobnega človeka, ker temu lepemu organu nalaga odločno preveč dela. Samo pomislimo, kolikokrat gremo po napornem dnevnem delu še zvečer v kino ali pa pozno v noč celo pri slabi luči beremo knjigo. Prav kakor druge organe, tudi oči osvežimo s telovadbo. Z vajami nam bodo oči ostale čile, zdrave iti lepe. Prvič pogledamo visoko v zrak, ne da bi pri tem dvignile glavo, koj nato pa pogledamo v konico čevljev. To vajo i ponavljamo večkrat na dan. Drugič ponovimo isto vajo, to-i da tokrat pogledamo na skraj no desno in skrajno levo stran. Zatem poskusimo krotiti z očmi v vse smeri, začenši z leve. Končno se zagledamo v konico svojega nosu in ni treba se bati, da bo-I mo pričele škiliti. Narobe, prav ta vaja izredno učvrsti rte bomo posebej pisali. Ce se vam pogosto dela na očeh nadležni «ječmen*, povprašajte za svet očesnega zdravnika in nikar sami ne. mešetarite okrog oči. Za utrujene veke so prav dobri tudi mlačni obkladki namočeni v čaju iz bezgovega cvetja. Ce ste okrog oči vdrti, pomeni to, da niste zdravi, ali da ste premalo spočiti. Zdravljenje od zunaj je brez pomoči, privoščite si miru in se posvetujte z zdravnikom za notranje bolerni. Stalno nabrekle veke so bolezenski pojav in je treba tudi iskati pomoči pri zdravniku. Pogosto so namreč posledica kroničnega vnetja čelne votline. Vsaka izmed nas se je že kdaj jezila zaradi oteklih vek po prečutt ali celo prejokani noči. Tej nevšečnosti pa prav lahko odpomore-mo: olupimo krompir in ga dobro operemo. Nato ga nastrgamo na drobno in ga natresemo na čist robec. Obkladek iz tega domačega zdravila bo v desetih minutah spravil oči v red. Ce vam je padla v oko mu- šica, ne drgnite in ne terite očesa! Ce imate čas. lezite in zaprite oči. Zasolzile se vam bodo in same izločile s solzami tuje telo. Ce se vam pa mudi in ste na cesti, odprite na široko oči in strmite nepremično v eno točko. Spet se boste zasolzili in solze bodo odplavile mušico. Ce pa vam je v oko padel kakšen trd predmet, morate takoj k zdravniku, ki vam bo predmet, če je kovinast, potegnil iz očesa z maijnetom. docela čist; najbolje je imeti za mlčko poseben lonček, ki ga ne uporabljamo za nič drugega. Prav tako za čaj in kavo. 3. C« kuhamo mleko na zmernem ognju ter ga včasih pomešamo. Mleko se ne zgrize, le izplaknemo lonček z boraksovo vodo. Mleko se dva dni ne skisa, če damo vanj za noževo konico borove kisline. Mleko ne prekipi, le namažemo rob lonca nekoliko a maslom. Mleko se ne skisa, če damo v 1 1 mleka za noževo konicoi jedilne sode ali 1 kocko sladkorja. Kuhano mleko ostane pole-t» sveže, če ga shladimo in potem postavimo v mrzlo vodo in v hladno klet. Kislasto mleko dobi spet svoj sladki okus, le damo vanj v vodi raztopljenega pepelika; na 2 litra mleka damo 5—8 kapljic pepelika (kupimo ga v drogeriji). Mleko se hitro skisa, če mu pridamo žlico kislega to je sesedlega mleka. Posneto mleko se hitreje skisa kakor polnomastno. Kislo mleko (ali sesedlo) je i zvrstno in osvežujoče, ako mu pridamo sok 1 citrone in mnogo sladkorja. Kislo mleko je zelo zdravo, lahko prebavljivo in čisti črevesje. Prismojeno mleko popravimo, le ga postavimo v posodo z mrzlo vodo, ali damo vanj košček oglja v vrečici, kd jo podržimo v njem. Praktičnost letošnjih torbic ARHON Nova precizna ura švicarske znamke Me cene Moška in ženska ura pozlačena, s 7 rubini 7.500 16.000 18.000 lir Ur Ur 2. Kronograf, pozlačen , 3. Avtomatična moška tira, pozlačena............ 4. Ženska ura okrogle ali kvadrataste oblike, 18-karatno zlato............ 5. Ženska ura iz 18-karatnega zlata z zlato (18 karat) zapestnico Vse ure ARHON se prodajajo s petletno garancijo 18.000 Ur zahtevajte od svojega urarja uro znamke «ARHON» Crna obleka iz taffeta za ples in gledališče; okrašujeta Jo dva žametna traka, ki končujeta v pentlji pod izrezom in pod pasom. — Letos je sploh zelo moderno krasiti enobarvne obleke, posebno črne, z drugovrstnim blagom DARILNE PAKETE: jestvine, tkanine, kolesa, radio a-parate. Hvalne stroje in vse druge potrebščine za gospodinjstvo pošilja Giacomo Vatovec - Succ. TRST, Ul. Torrebianca 1Q T®1' 37.501 Najbrž je malokateri okras ženske garderobe tako praktičen kot je torbica. Vsi drugi okrasi so bolj ali manj samo okrasi. Zato tudi pokrivala tako rada muhasto menjajo svojo obliko, ker vedno nihajo med praktičnim in okrasnim namenom. Čeprav se marsikatera ženska ne navdušuje preveč za torbice, prej ali slej spozna, da skoraj ne more biti brez nje. Naj mar trga žepe s ključi, naj brska za robčki po vseh žepih. In končno brez glavnika in še brez marsičesa drugega, čeprav malenkostnega. ne more zdoma. Praktični namen torbice skušajo izkoristiti tudi izdelovalci. Ze material, najčešče usnje, kot najtrpežnejši. to potrjuje. Namen pa se kaže tudi v obliki, čeprav se je tudi med torbice vtaknila moda s svojimi muhavostmi. Toda torbice izrednih, nevsakdanjih oblik in velikosti so samo za nekajkrat na leto in samo za izredne priložnosti — torej so prej okras, šele nato pride na vrsto njih praktičnost. Tudi v letošnji modi je o-paziti, da streme izdelovalci za praktičnostjo. To se ne kaže le v oblikah, ki »o v glavnem štirioglate, pa bodisi dolge pravokotne. kvadrataste visoke pravokotne, z zaokroženimi vogali, nekoliko ovalne vendar še vedno v bistvu pravokotne. Druga oblika, ki se letos tu- di uveljavlja, to je razbrati vsaj iz poročil o raznih modnih revijah in sejmih, so trebušaste torbice, nabrane, podobne pompadurkam. več fantazije kažejo le oblike večernih torbic. Namen le-teh pa tako ni predvsem praktič-nost. Vendar so letos modni ustvarjalci, ki so narekovali obliko torbic, upoštevali, da nihče ne potrebuje torbice samo za eno sezono. Zategadelj je tudi malo torbic nenavadnih oblik. Opaziti je torej stremljenje, da bi bile čim delj moderne- Tega smo prav gotovo lahko samo vesele. Kot material za torbice prevladuje še vedno usnje. In morda tudi zato ni posebnih nenavadnih domislic v oblikah. ker je usnje kot najtp-pežnejši material sorazmerno precej draga surovina. Za večerne torbice je še vedno priljubljen semiš, baržun in pod. Neknj o negi rok Ce roke otekajo, jih večkrat oprhajte izmenoma v vroči in mrzli vodi. Zaporedoma napravite to vsaj desetkrat. Rdeče roke namakajte v mlač ni slani vodi, in sicer dajte na pol litra vode 10 dkg soli. Ce imate zelo hrapave roke m če je koža suha, jih namakajte enkrat na teden v mlačnem olivnem olju četrt ure. Temna oblekca, ki se zapenja od zgoraj pa vse navzdol. Je iz volnenega blaga in Jo boste | rade nosile od Jutra do večera, pa celo od manj svečanih i prilikah Preprosta vendar zelo okusna in praktična obleka, posebno priporočljiva za zaposlene tena nov«**’* ŠAHOVSKI TUF«" V ZAGREBU Trifunovič pol t0 za Smislovom Preki ZAGREB, 9. 'u Slt partija iz 7. i.ig t Udovčič »e je konč»l» NAMIZNI TENIS KOŠARKA Triestina ■ 5000 globe Natali izključen za eno kolo RIM, 9. — Tehnična komisija Italijanske košarkarske zveze je potrdila vse rezultate tekem petega kola razen tekme Motomorini-Storm KKIKU JUGOSLOVANOV SZ EPESV PRVAK na beograjskem turnirju Beograd ob 14,30 ŽARKO DOLINAR, najboljši jugoslovanski igralec namiznega tenisa, ki pa Je bil na beograjskem turnirju v polfinalu izločen. Dolinar je že nekoliko starejši in Je zelo zaposlen s svojim poklicnim delom, tako da se prvotno sploh ni nameraval udeležiti turnirja. Igralci GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK PRED SESTANKOM ZASTOPNIKOV DELAVCEV IN INDIISTRIJCLV Upravičene zahteve delavstva za izplačilo dohiade za menzo Delavska zbornica je svoj čas poslala Zvezi industrijcev pismo, v katerem jo poziva naj pri ravnateljstvu livarne SAFOG v Gorici doseže izpla-čilo zaostankov doklade za menzo ter njeno vključitev v plačo. Zveza industrijcev je po posvetovanju s svojim čin. nom SAFOG napisala Delavski zbornici pismo, v katerem sicer priznava pravilnost odločitve številnih italijanskih sodišč, da je doklada za menzo sestavni del plače, vendar pa dodaja, da so vezani na vsedržavni sporazum, ki določa drugače. Po mnenju Zveze industrijcev bi bilo treba spremeniti državni sporazum med Zvezo industrijcev in sindikalnimi organizacijami. Na to nesprejemljivo stališče je Delavska zbornica odgovorila, naj se delavcem izplača po 10.000 lir na račun zaostankov zadnjih pet let. ker bo prej ali slej moralo priti do zadovoljive rešitve vprašanja v korist delavcev, saj je tudi Zveza industrijcev v svojem pismu priznala pravičnost delavske zahteve. Sledil je drugi odgovor Zve. ze industrijcev, v katerem se organizacija delodajalcev sklicuje na sestanek delodajalcev, ki bo 15. novembra v Rimu ir- na katerem bodo predstavniki državnega vodstva Zveze industrijcev ter predstavni. Kandidatna lista DZ v SAFCG Za volitve notranje komisije v livarni SAFOG, ki bodo verjetno 22. novembra, bo Delav-ska zbornica predložila sledečo kandidatno listo; Luigi Maturo, Giordano To-net, Ernesto Fornasoni, Livu. Cecchin, Luigi Galeati, Konstantin Vidoz, Germario Tre-visan, Franc Valentinčič in Boris De Stefano. IZ SODNIH DVORAN Sposojeno vozilo je prodal Kaj vse pride na dan, če nimaš osebnih dokumentov Na včerajšnji razpravi pred goriškim pretorjem se je moral zaradi poskusa tatvine zagovarjati 29-letni Diego Spo. reri iz Ul. Fabrio 10 v Trstu. Poleti je namrej prišel Spo-reri h goriškemu mehaniku Cristofoliniju z Raštela ^ 35, ki ima na Drevoredu D’An-nunzio 6 mehanično delavnici, ter izposojevalnico motociklov. Ko sta se dogovorila za ceno, je Sporeri vzel v najem vespo z evidenčno številko GO 7543 in se z njo takoj odpeljal po opravkih. Najprej je šel v San Giorgio di Nogaro, kjer se je mudil dva dni. Tedaj je imel Sporeri še toliko vesti, da je smatral za potrebno obvestiti lastnika vozila, da namerava vozilo obdržati že za dva dni, na kar je Cristofo-lini tudi pristal. Potem je za njim izginila vsaka sled. Nekega dne se je Sporeri oglasil po telefonu in sporočil lastniku, da so mu vozilo v Vidmu ukradli in da nima denarja, da bi mu povrnil stroške- Pač pa mu je naročil, naj gre v Trst k njegovi materi, ki mu bo denar rade volje izplačala. Cristofolini se je nemalo začudil, ko je od Sporerijeve mame izvedel, da ga že več časa ni bilo doma, ker je odšel zdoma zaradi nekih nesoglasij, ter da sedaj živi samostojno. Obenem se je po. brigal za zadevo tudi pri videmski policiji, kjer pa je z velikim presenečenjem ugotovil, da ni nihče prijavil tatvine vozila z zgoraj omenjeno evidenčno tablico. To dejstvo ga je spravilo na povsem drugo pot, da bi prišel do kraja zagonetni tatvini. Sporeri je sporočil Cristofoliniju neresnično vest o tatvini vozila samo zato, da bi s tem prikril prodajo vozila neki tretji osebi. Policija je nečednemu poslu prišla na sled ter Sporerija prijavila sodišču, kjer se je moral zagovarjati zaradi tatvine, ki jo je izvršil z namenom, da bi se z ukradenim ter pozneje prodanim blagom okoristil. Pretor ga je spoznal za krivega in ga obsodil na šest mesecev zapora ter na plačilo 3.000 lir globe in sodnih stroškov. • • * Redko kdaj se dogodi, da uspe kakžnemu predrznežu prehod meje v pbe smeri, ne da bi se pri tem stražniki na eni kot na drugi strani meje sploh zavedli. Pravimo, da se to poredkoma dogodi. Vendar so primeri, ki pričajo, da je to mogoče, Z enim izmed takih primerov se je včeraj ukvarjal goriški pretor. Alfredo Scaranotto, star 27 let, rojen v Manzanu ter stanujoč v Salt di Pavoletto v videmski pokrajini je 11- januarja letos odšel pri Praprotnem v Benečiji čez državno mejo v Jugoslavijo, kjer je ostal štiri dni, 15. januarja pa se je čez mejo pri severni žel. postaji neopazno vrnil v Italijo. Ker je bila že noč, je nameraval prespati v nekem hotelu. Stvari so se začele zapletati, ko je dejal, da se sicer piše Giuseppe Iacolettiz, a da nima pri sebi legitimacije. Lastnica hotela se kratko in malo z njim ni hotela več pogovarjati, ker je hotela dosledno izvajati predpise o prenočevanju oseb v hotelih. Fant ni odjenjal in je šel po nekega agenta javne varnosti, kateremu je povedal, da mu lastnica hotela noče oddati sobe. da bi tam prespal. Seveda je priznal, da je izkaznico spozabil doma« Vse bi se srečno končalo, če ne bi «Iacolettiz» iz kdo ve kakšnih razlogov naenkrat povedal svoje pravo ime. Začelo se je zasliševanje, zakaj se je prej predstavil za laco-lettiza. Agent je hotel vedeti, katero je njegovo pravo im. Nesrečni Scaranotto, ki je med prehodom čez mejo preživljal vse hujše trenutke kot nedolžno zasliševanje se je naenkrat zmedel ter se izpovedal. Na dan je prišel njegov ilegalni prehod čez mejo v obe smeri. Policija je brž napravila za. pisnik ter Scaranotta prijavila sodnim oblastem zaradi dveh prekrškov: prvič, ker 15. januarja letos organu javne varnosti m povedal pravega priimka; drugič, ker Je šel II. januarja letos brez dovoljenja v Jugoslavijo. Sodnik ga je spoznal za krivega in ga zaradi prvega dela obtožnice obsodil na en mesec zapora zaradi drugega dela obtožnice pa na 2 meseca zapora in na plačilo 1.670 lir globe, brez vpisa v Kazenski list. ki državnih vodstev sindikalnih organizacij proučili sporazum. V tem pismu Zveza industrijcev odločno odklanja da bi ravnateljstvo SAFOG karkoli izplačalo delavcem na račun poznejšega izplačila doklade za menzo. Pogajanja v Rimu so nedvomno plod borbe delavcev, ki po vsej Italiji zahtevajo, da se jim doklada za menzo vključi v plačo ter da se jim izplačajo zaostanki. Samo od 'podpore delavcev, ki jo bodo nudili svojim voditeljem pri pogajanjih v Rimu » predstavniki industrijcev, je pričakovati uspeh akcije. Zaradi tega naj delavci vztrajno kot doslej ob podpori svojih sindikalnih organizacij vo. dijo borbo za svoje pravice, ki jih ne priznava samo sodstvo s svojimi številnimi razsodbami, ampak jih priznavajo tudi industrijci, vendar pa se pri tem zaradi njihovih koristi sklicujejo na sporazum, katerega določila pa so v odločnem nasprotju z zakonom. Številnim delavskim kolektivom so se te dni pridružili s svojo zahtevo v zvezi z doklado za menzo tudi delavci tovarne ILMU iz Ul. Faiti, kjer je zaposlenih 34 delavcev, katerim ravnateljstvo sploh ne izplačuje po 50 lir dnevne doklade za menzo, katera jim je s pogodbo priznana. Delavci so poslali ravanteljstvu pismo, v katerem zahtevajo ureditev vprašanja. Ravnateljstvo doslej še ni odgovorilo. Za uspešno pobijanje poljskih miši Pisnli smo že, da je zveza neposrednih obdelovalcev zemlje opozorila pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo o pojavi poljskih miši na poljih okrog Krmina in Ločnika ter o veliki škodi, ki jo utegnejo povzročiti zlasti koruzi in posevkom. V zvezi s tem je pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo stopilo v stik s, fitopatološko postajo; da bi zadevo proučila. Na podlagi velikih uspehov, ki so jih dosegli v drugih pokrajinah pri uničevanju poljske miši, konzorcij svetuje kmetovalcem naj pri boju proti škodljivcu uporabljajo «Castrix», ki je učinkovit strup za miši, medtem ko ne škoduje divjačini. Pri tem pa je treba paziti, da se strupa ne dotikamo z golimi rokami. I. AII Eli Tit Ljubenovič Prenos tekme po n BEOGRAD, 9. — Danes Je bil tukaj lahek trening nogometašev, ki so izbrani za reprezentante za tekino proti Franciji v petek. Čeprav še ni bila objavljena postava jugoslovanskega moštva, ki bo igralo s francosko reprezentanco, menijo, da bo Jugoslovanska reprezentanca sestavljena takole: Beara; Crnkovič, Zekovič; Ljubenovič, Horvat, Krstič II; Rajkov, Milutinovič, Vukas, Veselinovič, ‘Zebec. Radio Beograd bo tekmo prenašal ob 14.30. V nedeljo pa bo mednarodna tekma med jugoslovansko B-reprezentanco in Finsko v Splitu. Tirnanič je za tekmo v Splitu sestavil to-le moštvo: Krivokuča, Belin, Radovič. Borozan, Juričko, Pajevič, Kurtovič, Mujič, Antič, Vido-ševič, Herceg Rezerve: Kralj, Stipič, Popovič, Markovič in Ivoš. Škotska Wales 2:0 GLASGOW, 9. — Nogometna tekma v Hampdon Parku med Škotsko in Walesom, veljavna za britansko prvenstvo. se je končala z zmago Škotov 2:0 (2:0). Dinamo izgubil tekmo z Woiverhumptooom Z avtom v tovornik Včeraj popoldne okrog 14.30 je na križišču v Standrežu prišlo do prometne nesreče. V bližini gostilne Brisco je ob kraju ceste stal tovornik. Iz Sovodenj je privozil topo-lino iz nasprotne smeri pa drugi avtomobil Ker je tamkaj cesta precej ozka. je šofer topolina zavozil na desno in zadel ob tovornik Šofer se ni poškodoval; hude okvare pa je utrpel avto. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna DTldine, Ul. Ra-batta 18 - tel. 21-24. KINO CORSO. «Zadnja, ki je videla Pariza, metroscope, E Taylor in W. Johnson. VERDI. 16.00; «Don Camillo in Peppone«, G. Cervi in Fer-nadel. CENTRALE. 17.00: «Družina s smoloa, A. Fabrizi in A Ninchi. VITTORIA. 17.00: «2enske in vojakia. MODERNO. 17.00: «Ujetnik haremaa. WOLVERHAMPTON, 9. — V nočni tekmi je Wolver-hampton pred 60.000 gledalci premagal moštvo moskovskega Dinama z 2:1 (1:0). BUDIMPEŠTA, 9. — Ma- džarski branilec Lantos in levo krilo Czibor sta poškodovana in najbrž ne bosta mogla nastopiti v nedeljo proti Švedski v Budimpešti. beden od šestih igralcev, ki so letos nastopili na tem mestu, ni prav zadovoljil. Vendar ne bo kazalo drugega, kot izbrati enega izmed njih; ti igralci so; Budai, Sandor, Kertesz, Hidegkuti, Toth in Radoly. Tudi Jugoslovan Račič s kladivom čez 60 m zen Varese. iuuiviii« j<= * 10.000 klub Cama (Livorno) in s 5000 Triestino. Igralec Natali (Triestina) je bil diskvalificiran za eno kolo. Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu v Splitu, kjer so trenutno na treningu atleti Jugoslavije, CSR in Posarja, je Jugoslovan Račič postavil nov državni rekord v metu kladiva z metom 60,23. Račič je torej prvi Jugoslovan, ki je prešel mejo 60 m in obenem deveti atlet, ki je vrgel kladivo čez 60 m. Prejšnji rekord je imel Gubijan z 59,69. Ceh Janček je pretekel 200 m v 21,3 ir. je v Jugoslaviji tekel bolje od Jančka le še Nemec Futterer. Dan prej pa so bili doseženi tile boljši rezultati: 800 ra: Radišič (CZ) 1:59.2, Mugoša (CZ) 1:59.2, 5000 m: Štritof (P) 14:38.0, Mihalič (P) 14:39.0, krogla: Skobla (CSR) 16.87, kladivo: Račič (2K) 58.42, ženske — 100 m: Babo-vid (M) 12.3, 80 m ovire: Ba-bovid (M) 11.6, višina: Modra-hova (CSR) 166. * * * V celi vrsti metalcev kladiva, ki so letos presegli znamko 60 m, smo dobili še novega. V Moskvi je ruski atlet Juri Nikulin vrgel kladivo 60.05 in je tako kot 8. metalec presegel 60 m znamko. * * « Islandski metalec diska Thorstein Loeve je dosegel pred nekaj dnevi rezultat 54.28 m, kar ni le nov islandski rekord ampak tudi eden najboljših rezultatov v Evropi. Loeve je s tem rezultatom za več kot 4 m izboljšal svoj Sebes ima pomisleke tudi zaradi desnega krila, kajti no- j dosedanji osebni rekord. ŽENEVA, 9. — Pred 2500 gledalci je Servette premagal moštvo Milaninter v hokeju na ledu s 3:2 (1:2, 2:0, 0:0). * ,• » V nekem sanatoriju v bližini Rovaniemija je pred nekaj dnevi umrl za pljučno tuberkulozo komaj 23 let stari finski smučarski skakalec Tauno Luiro. Luiro je pred 4 leti dosegel v Obersdorfu s skokom 139 m doslej najdaljši skok v vsej smučarski zgodovini. . Hartwig končno za 30000 dolarjev LOS ANGELES, 9. — Jack Kramer je sporočil, da je Avstralec Rex Hartwig sprejel njegovo ponudbo 30.000 dolarjev za prestop v njegovo profesionalno skupino in za 15-mesečno turnejo. Na tej turneji, ki se bo najbrž pričela 12. decembra v Madison Stjuare Gardenu, bodo poleg Hartwiga igrali še Kramer. Tony Trabert in Segura. Hartwig, katerega je začel Kramer prigovarjati za prestop med profesionalce, potem ko sta to odklonila Ro-sewall in Hoad, ima 26 let in je letos zmagal v Wimble-donu skupaj s Hoadom v dvoje. S plavalnega tekmovanja v Bukarešti javljajo vrsto romunskih rekordov — 200 m hrbtno: Mandoui 2:38.3, 100 m metuljček: Popescu 1:50.3, 100 m prsno: Mitrofan 1:13.9, ženske — 100 m hrbtno: Roth 1:20.3, 100 m prsno: Roseti 1:27.0. Namiznoteniški turnir \ za mednarodno prvenstvo Jugoslavije se je končal z uspehom mlajših igralcev. Velik uspeh je dosegel zlasti Madžar Szepesy, ki si je osvojil prvo mesto kot posameznik in v moških parih. Med ženskami je postala prvakinja Romunka Roseanu, med ženskimi pari pa sta si osvojili pr-vehstvo Angležinji Rowe. Rezultati: moški polfinale: Szepesy - Dolinar 3:1 (24:22, 17:21, 21:18. 21:19); Gantner -Leach 3:1 (21:18, 21:19, 15:21, 21:19); finale: Szepesy - Gantner 3:2 (22:20, 19:21, 22:20, 18:21, 21:18). Zenske: Roseanu - Koesian 3:1 (21:18, 21:9, 13:21, 21:8). Moške dvojice: Gyetvay - Szepesy - Dolinar - Harango-zo 3:1 (21:8, 21:17, 13:21, 21:12). NAJBOLJŠE SLOVENSKE LAHKOATLETINJE Zenske dvojice: R. in D. Rove - Roseanu-Zeller 3:1 (22:24, 21:12, 21:16, 21:7). Plavalni tekmovanji v Amsterdamu in Hilversumu sta dali vrsto odličnih rezultatov — 180 m: Hoogveld 58.4, Bo-xem 58.9, 400 m: Willemse 4:54.2, 100 m hrbtno: Swighui-sen 1:07.4, Korteweg 1:08.2, ženske — 100 m: Kraan 1:06.8. Kok 1:08.3, 400 m: Kok 5:09.3, De Nijs 5:21.2, 100 m hrbtno: Van Alphen 1:13.6. 200 m prsno: Kroon 2:58.5, 100 m metuljček: Kok 1:14,4, Voorbij 1:14.6. go Smislova. n!iit Osmo kolo je d Jffc nje rezultate: Bar^ 0:1, Fuderer - *»*>£ pire Gligorič - ®erudovčič’• piC' Porecca prek.-^Ud ^ J stein 0:1, Filip mi, Minev - Matan TrifuO«r } Geller - Mili« P <% vič - Karaklaji« l-°* Bisguier 1:0, - Trift,nf' >„ -.-srbssr&fi ! stein 5, Ivkov 4,5, ^ % Geller, Mili« 4 (1)l RIM, 9 - £ ma je Prem®fa. v 8 r°n ^ Barija po točka eJfliP y ^ Prej je Mazzing ^ k ^ Nemca Buttermann ^ 2. rundi. Ju„ fr Evropska prvakini ^ Langenau je n* j^nsc*] ; br tekmovanju v rek<>r,i sr? ( s časom 1:15.7 in ■ nad di pomembno * »j ij zozemskima > korderkama in Voorbijevo O ^tii STANISLAV B ^ . V* Tiska Tiskarski z***® H 111(1__________ Cesar . zlatiti* mestu Pred dneui smo objavili lestvico 10 slovenskih najboljših lahko-atletov, ki jo je sestavil ljubljanski «Potet». Ta list pa je objavil v svoji zadnji številki še podobno lestvico za 10 najboljših atletinj. Po-natiskujemo še to lestvico z utemeljitvami. Priznati je treba, da so bile odločitve pri tekmovalkah v nekaj primerih mnogo težje kot pri tekmovalcih. Že pri prvem mestu se je stvar dokaj zakomplicirala. Ali Useni-kova ali Stamejčičeva, to je bilo vprašanje. Nazadnje smo se odločili za kompromisno rešitev — delitev prvega in drugega mesta. Najboljše slovenske atletinje smo torej razvrstili takole: 1.—2. Draga Stamejčič (Odred). Za Stamejčičevo govorijo ne toliko sami rezultati, kot pa uspehi na celi vrsti tekmovanj. V letošnji sezoni je popravila cel kup najrazličnejših mladinskih rekordov Slovenije in Jugoslavije, nekaj slovenskih članskih rekordov, največji uspeh pa je vsekakor izenačenje državnega rekorda za članice na 60 m (7.7) in nov rekord v skoku v daljino (5.68). Stamejčičeva je nastopila seveda tudi v vseh meddržavnih srečanjih, slavila dve zmagi v Carigradu, osvojila tri prvenstva Slovenije, najdemo pa jo tudi na čelu jugoslovanskih enajstoric v treh disciplinah. Za prvo mesto bi ji morda manjkalo le kako državno prvenstvp, ki pa je izostalo predvsem zaradi tega, ker Odredove atletinje v Senti sploh niso nastopile. 1.—2. Milena Usenik (Odred). Poleg Milke Babnovič je Usenikova danes gotovo tista jugoslovanska atletinja, ki s svojimi rezultati v mednarodnem merilu največ pomeni. Njen razvoj je bil res edinstven. V eni sezoni je napredovala od popolne začetnice do večkratne državne rekorderke (14,34 m) in kot prvi Jugoslovanki ji je uspelo suniti kroglo preko 14 m. Dvakrat je nosila tudi majico z državnim grbom, poleg tega pa še zmagala v Carigradu. 3. Nada Kotlušek (Odred). Nada je dala atletiki že nekako slovo. Toda letos se je ponovno pojavila in dosegla najboljše rezultate v vseh treh metih ter doživela tako nekako svojo »drugo pomlad«. Danes je za svojo klubsko tovarišico Usenikovo druga metalka krogle v Jugoslaviji in s tem tudi stalna članica reprezentance. Svojo večno nasprotnico Usenikovc je tudi nekajkrat premagala, tako n. pr. na prvenstvu Slovenije, kjer je bila prva v krogli in kopju. Dosegla je. lahko rečemo, povsem nepričakovano nov slovenski rekord v metu krogle. Tretje mesto si je priborila predvsem zaradi večje absolutne vednosti svojih rezulta- tov v primeri z atletinjami, ki ji sledijo. 4. Ančka Slamnik (Kadivar). Slamnikovi so potrebna zlasti težja tekmovanja z enakovrednimi nasprotnicami ‘in mejo jugoslovanskega rekorda bo lahko pomaknila še mnogo dalj kot letos (2:16.3). Mlada atletinja iz Celja je seveda tudi članica državne reprezentance, poleg tega je osvojila letos naslov prvakinje Jugoslavije na 800 m in zmagala v Carigradu. Le ena jugoslovanska atletinja jo je na njeni progi letos premagala. Naj omenimo se, da je dosegla tudi neuraden državni rekord na 400 m (58.6) in mladinski rekord na 600 metrov (1:36.5). 5. Olga Sikovec (Kladivar). Ostra je bila letos borba za naslov najhitrejše Slovenke. Stamejčičeva in Sikovčeva sta se s spremenljivo »bojno srečo« za la naslov borili. V medsebojnih srečanjih je bila Stamejčičeva sicer nekoliko boljša. zato pa je ob koncu sezone nova rekorderka vendar Sikovčeva (12.3). Tudi pri Kladi-varjevi šprinterki imamo primer hitrega napredka, saj je v letu dni prešla pot od povprečne atletinje do dvakratne državne prvaknje (100 in 200 metrov). 6. Milena Celešnik (Kladivar). S svojim novim slovenskim rekordom v metu diska (44.55) se Celesnikova ze marsikje na svetu lahko pokaže. Pri nas pa ni niti članica re- prezentance, ker imamo pač dve boljši metalki. Svoje visoko mesto je zaslužila ravno s svojim rezultatom, manj z ostalimi uspehi, kjer bi lahko navedli le slovensko prvenstvo. ' 7. Marjana Bajželj (Odred). To atletinjo bi lahko imenovali «večna rezerva«. V večjem številu disciplin je dosegla letos prav solidne rezultate, toda prav v istih disciplinah se vedno najde pred njo tudi boljša, največkrat Stamejčičeva. Kot druga Slovenka je tekla 80 metrov ovire pod 12 sekund in je s tem razultatom na tretjem mestu v državi. Enkrat je letos nastopila tudi v državni reprezentanci. 8. Sonja Sima (Odred). Se vedno brez konkurence v Sloveniji, saj je tudi letos ponovila svoj odličen rezultat 152 cm. Osvojila je tudi slovensko prvenstvo. V državnem merilu pa je letošnjo sezono zaključila s četrtim mestom. 9. Poldka Petauer (Kladivar). Petauerjeva se je odlikovala s solidnimi rezultati v tekih na kratke proge in ovirah. Njen najboljši rezultat je vsekakor 12.0 na 80 metrov ovire, s katerim je letos na petem mestu v državi. 10. Alenka Hudobivnik (Odred). V metu krogle (12.47) kakor tudi v metu diska (40.56) jo najdemo na tretjem mestu v Sloveniji, seveda je tudi v obeh disciplinah med najboljšimi Jugoslovankami. predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob !*• JACK SLAD* neukrotljivi MARK STEVENS, DOROTV gg??—"; IGUY DE MAUPASSANT J j vi flmi 20. Dami sta robili zdaj že precčj hude, gospa de Marelle z naravno drznostjo, ki je bila podobna izzivanju, gospa Forestierjeva z mično opreznostjo, z neko sramežljivostjo v tonu, glasu, nasmehu in vseh gibih, ki je bilo videti, kakor da skuša ublažiti predrzne stvari, ki ji prihajajo jz ust, v resnici pa jih je le poudarjala. Forestier, na široko razvaljen po blazinah, se je krohotal, pil, ven in ven jedel ter kdaj pa kdaj vrgel v razgovor kakšno tolikanj drzno ali tolikanj surovo besedo, da sta se ženski, nekoliko užaljeni po tej obliki ln zaradi lepšega, dve, tri sekunde držali, kakor da jih je sram. Kadar t<* uganil kakšno predebelo nemarnost, je pristavil; »Lepo jo vozita, otročička, če bosta tako nadaljevali, bosta končali z neumnostmi.« Na mizo Je prišel povečerek, nato kava; in likerji so prilili razdraženim duhovom še težje in še bolj vroče omotica. Gospa de Marelle se ga Je bila res navlekla, kakor je bila naprej povedala, ko je sedla za mizo, in je z veselo, brbljavo ljubkostjo ženske, ki drugim gostom v zabavo se poudarja, kar je res, sama priznavala svojo, v ostalem zelo resnično okajenost. , Gospa Forestierjeva Je zdaj, lahko da iz previdnosti, molčala; in Duroy, ki se je čutil prerazgretega, da bi se ne izdal, se Je spretno brzdal. Prižgali so cigarete, ln vtem je Forestier nenadejavši začel kašljati. Napad je bil strahovit; kar grlo mu Je hotelo raztrgati; z zariplim obrazom in pčtnim čelom se je dušil v svojem prtiču. Ko se je kriza unesla, je srdito zagodrnjal: »To ni nič zame, takšnale snidenja: pretrapasto.« Vsa dobra volja ga je bila minila v grozi pred boleznijo, ki mu je begala duhA. »Pojdimo domov«, je rekel. Gospa de Marelle je pozvonila natakarju in zahtevna račun. Prinesli so ji ga skoraj še tisti mah. Skušala ga je prebrati, ali številke so ji plesale pred očmi, zato je podala papir Duroyu: »Nate, plačajte zame, nič več ne vidim, preveč ga imam v laseh.« Tako govoreč, mu je hkrati vrgla denarnico v roke. Ves zapravek je bil sto trideset frankov. Duroy je račun pregledal in preveril, nato Je dal dva stotaka, vzel drobiž in polglasno vprašal: »Koliko naj pustim natakarjem?« ♦Kolikor hočete, saj ne vem.« Položil je pet frankov na krožnik, potem pa vrnil denarnico mladi ženi in ji rekel: ♦Dovolite, da vas spremim do vaših hišnih vrat?« ♦Seveda. Nezmožna sem, da bi sama našla svoje sta- novanje.« Segla sta Forestierjevim v roke, ln prčcej zatem je bil Duroy z gospo de Marelle sam v drdrajočem izvošeku. Čutil jo je tik zraven sebe, tako blizu, z njim vred zaprto v ta črni zaboj, ki so ga od hipa do hipa naglo razsvetljevale plinovke s pločnikov. Skozi svoj rokav je čutil toploto njenega ramena, ali vedel ni nič, prav nic, kaj bi ji rekel, tolikanj so mu bile vse misli ohromljene od vseoblastne želje, da bi jo stisnil v objem. »Ce bi se predrznil, kaj bi neki storila?« je pomislil. In spomin na vse nespodobnosti, ki sta jih bila šušljala pri večerji, ga je hrabril, hkrati pa ga je zadrževal strah pred škandalom. Tudi ona ni rekla ničesar in je negibno slonela globoko v svojem kotu. Mislil bi bil, da spi, da ni videl njenih oči, kako so se ji zaiskrile slehernikrat, kadar je padel v kočiio žarek svetlobe. ♦Kaj premišljuje?« Natanko je čutil, da ne sme govoriti, da bi beseda, ena sama beseda, ki bi pretrgala molk, pokopala vse njegove upe v uspeh; ali manjkalo mu je drznosti, poguma za naglo in nasilno dejanje. Mahoma pa Je začutil, da je premaknila nogo. Zganila se je bila v ostrem, živčnem trzaju, ki je utegnil pomeniti nestrpnost ali nemara celo poziv. Ob tem zgibljaju, ki ga je komaj da začutil, ga je, od glave do nog, spreletel po kozi silovit srh; naglo se je okrenil, se vrgel nanjo ter lel iskati z ustnicami njenih ust in z rokami njene gole polti. Viknlla je, z majhnim vzkrikom se je hotela vzravnati, se braniti, ga pahniti od sebe; nato se je vdala, kakor da ji je zmanjkalo moči za nadaljnji odpor. Toda ker se je kočija kmalu ustavila pred hišo, kjer je stanovala, presenečemu Duroyu ni bilo treba iskati strastnih besed, da bi se ji zahvalil, jo blagoslovil in ji izrazil svojo hvaležno ljubezen. Vendar ni vstala, ni se ganila, omamljena od tega, kar se je bilo pravkar zgodilo. Tedaj se je zbal, da bi si voznik kaj ne mislil, in je stopil prvi iz voza ter pomolil mladi ženi roko. Naposled je tudi ta opotekajoč se zlezla iz kočije, ne da bi spregovorila besedo. Pozvonil je in, ko so se vrata ze odpirala, drhtč vprašal; »Kdaj se spet vidiva?« Zamrmrala je, tako tiho, da jo je komaj razumel: ♦Pridite jutri k meni na zajtrk.« To rekši, je zginila v mračni veži, za seboj pa zaloputnila težko vratnico, da je udarilo kakor topovski strel. Dal je kočijažu pet frankov in z urnimi, zmagoslavnimi koraki in srcem prekipevajočim od veselja odšel svojo pot. Naposled Jo je vendar že imel! Imel je omoženo žensko! žensko iz družbe! Iz prave, pariške družbe! Kako lahko in nepričakovano je bilo! Popred si je domišljeval, da je, ako se hočeš približati enemu teh tolikanj zaželenih bitij in ga osvojiti, treba neskončnih skrbi, brezmejno potrpežljivega čakanja in spretne oblege z udvarjanjem, zaljubljenimi besedami, vzdihi in darili. Zdaj pa, glej si jo, se mu Je mahoma, ob prvem naskoku, vdala prva, ki jo je srečal, tako hltr ves osupel. . ,„ra v»-:, iv ♦Pijana je bila«, je pomislil, »jutri mi z . ga jesir U strune. Imel bom opravka s solzami.« Ta m* ten1 . ] do . A mirjala, potem pa si je rekel: »Na mojo vero, Zdaj, ko jo imam, jo bom že znal obdržati.« ■„ In v nedoločnem prividu, kamor so se mu jjuhe. s«-»ipi v veličino in uspeh, v slavo, bogastvo , b0g>^ nenadejavši zagledal, podobno tistim apoteozah vijč prek neba, procesijo žensk, e s d in vplivnih, ki so se smehljaje pomikale J?„oVui s& drugo zginjale v globino zlatega oblaka nj *rjvidov- ^ L Tn TI ionnun nnanio ie K)lA UCP ŽiVO ^ i ^ (l^i In njegovo upanje je bilo vse živo — - da v.. Nekoliko razburjen je bil drugi dan ga vsjj/ stopnicah h gospe de Mare le. ;poVed» p/ vzpenjal po stopnicah h gospe de Mare <=. reDove