L THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) DEC. 30., 1920 ŠT. 307 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna štefCka 3c D ANNUNZI10 BO ZAPUSTIL REKO V ZRAKOPLOVU. PRAVI, DA NI VREDNO BORITI SE ZA NEHVALEŽNO ITALIJO. — D'ANNUNZIJO PRIZNAVA RAPALLSKO POGODBO. RIM, 29. decembra. — D'Annunzio je podal deklaracijo, v kateri pravi, da ni vredno umreti za Italijo, in da bo zapustil Reko v aeroplanu. Tako se je poročalo danes poluradno skupno z naznanilom, da se reški sporazum lahko smatra dogotov-ljenim. , Glasom zadnjih vesti iz blokiranega ozemlja poravnava reškega vprašanja pomeni priznanje rapallske pogodbe, razpustitev D'Annunzijevim legijonarjev in splošno amnestijo. Prenehanje sovražnosti, ki je bilo odrejeno že preje, se še nadaljuje. Pogajanja za podajo se vršijo med poveljnikom vladnih čet, ki so obkolile Reko in mestnim svetom Reke, kateremu je D'Annunzio poveril vse svoje moči. Sodeč iz poročila, ki ga je danes poslal semkaj gen. Caviglia, so D'Annunzijevi zastopniki na konferenci z generalom Ferrario podali popolno priznanje rapallske pogodbe. "Prepričan sem, da je poravnava blizu," poroča gen. Caviglia. Iz istega poročila je razvidno, da sta Ricardo Gigante, župan mesta Reke in kapitan Hosventuri, po-veljnih obrambnega koncila, sprejela poglavitne pogoje gen. Caviglie. Več državnih poslancev je mnenja, da bi bilo umestno, da se skliče posebno zasedanje parlamenta, da se razpravlja reško vpTas&nje. Zahtevajo tudi, da se uvede preiskava v delo med-zavezniške komisije, ki deluje na določitvi avstrijsko-italijanske meje. Govori se, da namerava komisija dati Brennerski prelaz Avstriji. Popis zadnje faze bojev pred Reko izkazuje, da so legijonarji v torek pričeli s streljanjem na vladne čete, ki niso skušale napredovati, temveč samo stale na črti, ki so jo okupirale v pondeljek zvečer. Boj na celi črti je dobil gorilski značaj. Reka, 20. decembra. — D'Annunzio je danes zjutraj vse svoje moči poveril reškemu koncilu. Vse vojaške o-peracije so se ustavile. D'Annunzio se ženi. > BENETKE, 20. decembra — Pred par meseci je odšla na Reko dobro poznana pianistinja signorina Luisella Baccara, kateri je D'Annunzio precej, časa dvoril, da tamkaj počaka, da D'Annunzio dobi ločitev zakona od svoje dosedanje žene, nakar naj bi se poročila. Oba se jako prostodušno izražata o njunih medsebojnih odnoša-jih, in ona se je pred kratkim baje izjavila, da raje umre kot pa da bi zapustila Reko. * nemcija tihotapi orožje crez mejo. Inomost.—Z ozirom na zaplembo enega vagona orožja, ki Je Prišel iz Berolina in' je bil naslovljen v Rim pod imenom diplomatske rebe podaja "Wolff Zei-tung' sledeče podrobnosti: Včeraj Je prispel iz Kufsteina vagon, v katerem-je bilo 18 zabojev aktov Fordova tovarna prenehala z obratovanjem. Detroit, 29. dec.—Danes se je uradno naznanilo, da se Fordova tovarna na avtomobile v Highland parku , v kateri je bilo za- jc uuo iu I posljenih okrog 50,000 delavcev, >n knjig poslanstva. Naslovljenec . , . zapre in d^ preneha z obratovanjem za nedoločen čas. Tovarna je zaprla vrata že pretekli teden, ko je bilo naznanjeno, da se bo med 24. decembrom in 3 januarjem izvedlo letni inven-toiij ali pregled tovarne. Koliko časa bo tovarna ostala zaprta, se ne ve, toda gotovo je, da z delom ne bo pričelo pred 1. februarjem. )e bil gosp. Gaburet, Piazza dell' Aracocli, Rim, pošiljatelj Bott. Reen iz Kufsteina. V resnici pa je vseboval vagon strojnice, topove, revolverje in vojne daljnoglede. Železniško osobje je podalo o-vadbo radi tega, ker je slo Za prevoz orožja in potem ko se je Ugotovilo, da gres res za vojni »naterijal, je posredovala inomo-»ka policija ki je zaplenila po-»iljateV in ja spravila na županstvo. "Wolff Zeitung" misli, da v resnici naslovljenec iji bil gospod Gaburet, temveč tirolska milica. Italijanski konzul je zahteval osebno, da naj tamkajšnje! oblasti v interesu javne varnosti vzamejo Naterijal Začasno v svoje varstvo. caruso je operiran. New York, 29. dec. — Enrico Caruso, ki se nahaja že en teden v postelji vsled vnetje rebrne mrene, se je moral podvreči operaciji, ki jo je uspešno prestal, toda njegovo stanje je glasom zdravniških izjav še vedno opasno. Dolarske sleparije na ljubljanski pošti. Starokrajski listi prinašajo poročila, ki so posebno zanimiva za v Ameriki živeče Slovence, ker v njih se pripoveduje, kako so na ljubljanski pošti odpirali iz Amerike prihajajoča pisma in jemali iz njih dolarje. Kako se je cela stvar vršila, bo razvidno čitate-ljem iz naslednjega poročila: V spedicijskem odellku ljub-bljanske glavne pošte so prišli na sled obsežnim sleparskim manipulacijam § tkzv. amerikanskimi pismi. Ze dalj časa se je opažalo, da nekateri mlajši činovniki iz tega odddelka jako potratno živijo. Oblačili so se elegantno, se obnašali kot kavalirji, hodili na plese in zabave, prirejali prijateljske večere z veselimi dekleti, kjer se je pilo šampanjca in jubiliralo. Med uradništvom ljubljanske glavne pršte se je že dali č. sa šušljalo, da ni vse v redu. Med tem pa so se pričele množiti pritožbe zaradi nerednega dostavljanja amerikan-ske pošte; mnogi, ki so preje redno prejemali pisma od svojih sorodnikov iz Amerike, so ostali brez odgovorov na svoje dopise. Pred par meseci je vzbudila pritožba Podpornega društva v Chi-cagu, ki je poslalo deželni vladi večjo vsote denarja, pa ni nikdar dobilo potrdila, precej senzacije. Ta afera sicer odkritimi manipu-lacjami, toda ojačila je čuječnost poštne uprave in poštni nadkomi-sar dr. Janžekovič je obrnil svojo posebno pozornost na spedicijski oddelek. Morda bi stvar še dolgo ostala nedognana, da ni te dni neki iz Ljubljane premeščeni uradnik o-gorčeno pričel obtoževati "poštne roparje." Nla podlagi njegovih izpovedi se je z vso energijo pričela preiskava. Vodita jo od strani poštnega ravnateljstva dr. Janžekovič in s strani policije nadzornik Habe. Cim so bile ugotovljene prve činjenice, je policija v ponedeljek odredila hišne preiskave in aretacije. Sleparija je bila povsem pri-prosta. Nekateri uradniki spedi-cijskega oddelka so tvorili med seboj družbo, ki je sistematično kradla pisma z Amerike, jih odnašala na dom, odpirala in pre-iskavala je v le v njih kaj dolarjev. Znana je navada mnogih' naših rojakov, da prilagajo dopišem po nekaj o-.pirnatih dolarjev. To j e že od nekdaj tako bilo, pa se sedaj menda še bolj goji, ker upajo pošiljatelji, da bo prejemnik zamenjal dolarje v Jugoslaviji po mnogo boljšem kurzu, nego oni pri ameriških bankah. A-meriški dolarji pa so šli namesto v skromne mošnjičke priprostih in siromačnih naših ljudi po Dolenjskem in drugod, v elegantne listnice kavalirjev z glavne pošte. Pisma, napisana z okorno roko o-četa, moža, brata v daljni Ameriki pa so obležala v kotu in zgorela v pečeh. . . . Ko so v ponedeljek detektivi vdrli v stanovanja glavnih osumljencev, so našli uničujoč dokazil-ni material: cele kupe spoliranih amerikanskih pisem. Na podlagi teh preiskav je bilo takoj aretiranih šest uradnikov. Enega so kmalu izpustiti, ker se je izkazalo, da je nedolžen, pet jih je o-ctalo v zaporih. Njihovih jmen nočemo predčasno priobčiti, ker je mogoče, da se sum proti enemu ali drugemu izkaže še za neopravičen. / Na glavni pošti se nadaljuje za- USODA SODNIKA MC GANNONA IZROČENA POROTI. PROSEKUCIJA IN OBRAMBA TRDITA, DA SO PRI- Cfc KRIVE LAŽNJIVEGA IZPRIČEVANJA. Obravnava proti sodniku McGannonu, ki je' obtožen uboja Harolda Kagyja gre proti koncu. Včeraj je državna prosekucija na eni strani in obramba obtoženca na drugi strani skušala dokazati, da so številna izvajanja prič lažnjiva. Zadeva je bila izročena porotnikom ob 6:15 zvečer. Porotniki so šli najprej večerjat, potem pa so se vrnili v porotno sobo in pričeli razmotrivati. Sodna dvorana je bila polna radovednežev, ki so pričakovali, da bo porota morda že sinoči podala svojo odločitev. Ob 9:22 pa je porota naznanila, da rie more priti do zedinjenja, in da hoče iti počivat. Nato je sodnik odre\ dil, da se porota odvede v hotel in zaklene, tako da bi nihče ne mogel do nje. Ko je sodnik McGannon slišal, da porota še ni prišla do odločitve, ni podal nikake izjave. Pri njen je bila tudi njegova žena in tudi njegovi bratje. Iz sodne dvorane je odšel ob 10, uri, potem ko je bila porota odvedena v hotel. t # Tekom čakanja je sodnik sedel nekaj Časa v sodni dvorani in kadil cigaro, kasneje pa se je umaknil v urad sodnika. RUSKI VTISI. Rusi slišanje personala, zlasti onih, ki so naravnost s prizadetimi uradniki hodili v vesele družbe. Tudi se skuša dognati, koliko denarja je bilo poneverj enega. Izgleda, da segajo sleparije celo leto nazaj in da so vsote precej velike. Eden od aretiranih je že prkual, da si je prisvojil čez 600 dolarjev, to je preko 80,000 kron. O drugem je ugotovljeno, da ima v banki svoj poseben, precej velik denarni konto. Gre vsekakor za mnogo stotisočev škode. Preiskava zaradi sleparij na ljubljanski glavni pošti se energično nadaljuje. Podrobnosti, ki prihajajo na dan so-zanimive in karakteristične. Z ukradenim denarjem amerikanskih rojakov se je etabliral pravcati "klub kavalirjev," ki je bil tesno spojen z dra-ž-Mtnim venčkom veselih in elegantnih goispodičen. Služba v u-radu je bila sleparjem le prilika za iskanje amerikanskih pisem, za drugo se niso brigali. Zato so tudi silno zastajali posli v važnem spedicijskem oddelku in marsikatera pritožba nad neurejenostjo naše pošte gre na njihov rovaš. Glavna zbirališče kavalirskega kluba je bila kavarna "Zvezda." Tam so delali svoje vesele programe, opravili svoje rendez-vouse, ee dogovarjali s svojimi ljubeznivimi prijateljicami: kam zvečer, I kam jutri na izlet. Najomilenejši \ "'prijateljici" sta bili dve aspirant-ki N. in K., h katerima so se kavalirji vedno znova vračali. Ljubosumnost je bila prepovedana, uživajmo! je bil najvišji zakon. Obe dekleti sta dobivali bogato odmero: fine toalete, lepe nakite, sladke bonbone, okusne večerje, šumeči šampanjec. Družba je i-mela v stanovanju enega stvojih članov udobno mesto za intimne večere.. Sleparji niso bili le kavalirji, nego tudi rodoljubi. Ce je bila kje na Slovenskem večja narodna prireditev so smatrali za svojo dolžnost, da gredo reprezentirat belo Ljubljane. Posebno radi so se vozili v Celje. KčPso se enkrat morali poslužiti priprostega poštnega vlaka, da osrečijo celjski Narodni dom, se jim ponoči ni hotelo več na isti proletarski način nazaj. Rekvirirali so v Celju avtomobil, ki jih je brzo in razmeroma po ceni—3000 K*-r-pripeljal nazaj v Ljubljano. . . Angleški delavci za samoodločevanje na Irskem. Toda tudi po sprejemu se ga' nistične ikore nazivljejo še ne preneha opazovati. Ako batalijone smrti, se izkaže, da je malomaren, pre-j. V civilni vojni se nobenemu malo vnet, neposlušen, ali da komunigiu ne prizanaša, in ce-se navede n£ gak drug način, i lo Poljaki so ustrelili vse komu-ki ne bi toil v soglasju s socijali- • niste, kateri so jim prišli v ro-stično etiko, tedaj se ga'izob-ke. (To je resnica. Tako so či. Popivati ali igrati za denar mi spomladi 1919 priznali polj-članu komunistične stranke ni ski častniki sami. — Pripomba ■dovoljeno ;celo plesa se ne odobrava, in nekateri so celo zato, da se ustavi kajenje. Neodpust-ljiva napaka pa je, če se koga najde, da gleda za svoj lastni dobiček. Na gotove čase se v stranki 'izvede pravcato izčiščenje, ki je poznano pod imenom "revizija" in takrat se izobči vse nevredne člane. Poroča se, da ise je ne pisatelja.) Armadne komisarje, katere se za j me, se vedno ustreli, in včasih pa še celo trpinči. Znano je, da so "bele garde" usmrtile celo vsakega komunista v civilu, kadar so zavzeli kako mesto. Ako bi revolucija propadla, tedaj bi se večino izmed nas poklalo. Mi se prostovoljno podrejamo istrož jemu življenju, kot pa ga zah- koe strankina vrata odprlo na- tevaTno. ?d druglh- Ako komu" stežaj za en teden. To je bilo mst!cm -častnik pije ako komu- v jeseni leta 1919, ko je Judenič nistlcm uradmk krade ali Jem" že skoro zavzel Petrograd, ko|]Je ^kupnino teda^ 8® «a u" je Djenikin prodrl do Orela, ki;SJreh medtem ko se ne-komuni-se nahaja v neposredni bližini ,sta za istl Prestopek kaznuje Moskve, in je izgledalo kot da 331,10 z zaporom- bodo Poljaki in Finci vsakčas udarili. Vsakdo, ki se pridruži v tej temni uri, je gotovo iskren, so mislili. Treba je pripomniti, da , . ,- , . , , , ' .. sar m n« bilo mogoče pod nobe- je vstop za delavce vedno lažji - . • ij7B_.-: m. __ Ta odgovor je resničen do go. tove meje. Na drugi strani pa je resnično, da devet komunistov izmed desetih uživa priliko, da poveljuje in ukazuje, če- London, 2.9- dec.—Danes je pričelo angleške delavstvo z gibanjem,, katerega namen je zasi-gurati Irski priliko do samoodlo-čevanja. To se je storilo, ko se je sešla konferenca parlamentarnih zastopnikov delavske stranke v Londonu, na kateri je več članov delavske stranke, ki so se mudili s komisijo, ki jo je poslala stranko. na Irsko, pqročala, kaj so tamkaj videli in proučili. Najvažnejče delo, katere je izvršila konferenca, je pač obstojalo v tem, da je soglasno spreja-la resolucijo, v kateri se poživlja vlado, da skuša dokazati, da-Ji niso pronajdbe in izvanje komisije, ki jo je poslala na Irsko delavska stranka, docela resnična. Ta konferenca znači začetek kampanje, katero bo delavska stranka vodila v prilog samo-od-ločevanja za Irsko. A. G. Cameron, ki je bil predsednik konference, je tekom svojih izvajanj izjavil, da je poroči-16 komisije eno najresnejših obtož proti angleškim vladnim metodam, kar se jih kdaj stavilo pred angleško ljudstvo." "Kot posledica svojega postopanja na Irskem nima Anglija danes na celem svetu niti enega prijatelja," je dejal Mr. Cameron. kot pa za intelektualce, ki ifcvo: rijo le manjši del stranke, da-siravno mu pripada večina starejših voditeljev. Vzrok, da se v stranko sprejme le izbrane ljudi, je sedaj še ravno tako močen kot preje. Revolucija se še vedno bori za svoje življenje. Kadar začne kaka armada popuščati, tedaj se pošlje komunističen bataljon, da vzdrži naval. Kadar kakemu polku nedostaja vztrajnosti, tedaj se mu prideli gotov odstotek komunistov. Ako kaka tovarna slabo obratuje, tedaj se k vodstvu dodeli nekaj (komunistov. JKadar se v kaki vasi pojavijo znaki nezadovoljstva, tedaj se pošlje vanjo nekaj komunistov. Komunisti so danes aktivni, občutni in zavedni element zaspanega ruskega naroda. Oni so elita (izbranci) revolucije, in od vsakega moškega in od vsake ženske pri komunistični stranki se pričakuje, da poseda dovolj volje in magnetizma, vlije nekoliko svoje navdušenosti tudi v druge. Ako bi se stranka v tem oziru poslabšala, ako bi postala manj vneta, manj požrtvovalna in manj drzna, tedaj bi propadla tudi revolucija. —Avtomobilski tatovi so ali odšli z mesta ali pa se jim je včeraj zdelo premraz, kajti poroča se, da ves dan ni bil odpeljan niti en avtomobil. nim H/MJgim režim To se tiče vseh dela vcev in Židov in v prvi vrsti židovskih intelektualcev. Vedno je teško določiti, kje se pričenja osebna ambicija, in kje se konča čista vnema za delo. Večina teh ljudi se je dvignilo \t životarjenja, ki jim bi prineslo malo prilik, katere se jim sedaj nudijo v najširšem "obsegu. Za nekatere je morda privlačna važnost nenadoma doseženih pozicij, medtem ko jih je brez dvoma tudi veliko, katere veseli ustvarjajoče delo. Katerakoli revolucij v Rusiji, ki je v stanu prevrniti caristič-no birokracijo, bi povzdignila k moči nek nov razred. Kadeti ali liberalci obstojajo povečini iz kapitalistov, trgovcev in profesionalnih ljudi. Manjševiki in socijalni revolucijonarji so povečini intelektualci, ki imajo veliko privržencev med rokodelci in kmeti. Komunisti se razlikujejo od ostalih socijalističnih strank v tem, da imajo veliko manjše število intelektualcev med svojimi privrženci, in veliko večjo maso industrijalnih delavcev. Nekateri kritiki obtožujejo 'komuniste, da svojo moč izrabljajo za svojo materij alno udob- Sedaj so v zaporu silno poparjeni. Izgovarjajo se drug na drugega. Vsak je bil zapeljan. . Iz krogov poštnih uradnikov se nam poroča, da so mnogi resni možje, ki so že dolgo gledali početje fantalinov, že pred meseci opozarjali merodajne oblasti na razmere v spedicijskem oddelku. Ako bi se bila preiskava že takrat prišela, bi bili prihranjeni poštni upravi in oškodovanim rojakom mnogi tisočaki. Jutri prinesemo še nadaljne podrobnosti o tem slučaju. Še neki drug vzrok je. ki ni mči^^ 0bdolžitev luksurijozno-manj važen. Jasno je, da ima sti je zelo krivična_ Kjer. stranka, ki ima monopol moči, koU gem ime! priliko 0pazovati jako veliko privlačnost za one,:jihod wižje) kot na primer v katerih edini namen je napra- Minsku tekom mirovne konfe-viti karijero. Proti sprejemu rence^ sem videl) da so najodgo-takih bo najodločneje starejsi vornejši boijgivški uradniki ži-člani, ki so pokazali svojo vne-: veU ipopolnoma ravno tako kot mo v letih prosekucij. ^jib strojepisci in pisači. Obla- V koliko so v tem oziru uspeš- čijo se z najveSj0 pripro9tostjo, ni? To vprašanje sem stavil ste. -n stailOTanja ljudskih komisar-vilnim osebam, pripadnikom m jev na Kremlinu s0 preje služi-nasprotnikom stranke. Pov- ]a častnikom straže. Mislim, prečni odgovor komunista se je da gQ take obtožbe resnične le glasil: "Mi komunisti imamo y tf)lik0( da v^do, ki .potuje po dolžnosti, toda nikakih privile- uradnih 0,pravkih> pa naj bo ko-gijev. Od nas se pričakuje, da munist ali ne, ima V6čje ugod-smo vsak trenotek pripravljeni nosti kot navadni poMki, in izpolniti ukaz stranke, in zapu- da oni> ki vršij0 važna deia stiti naše domove ter iti na vštevši armado, poučevanje v vsako delo, ki se nam določi, pa go]i ali delo v tovarni, dobivajo naj bo potem, da se tiče organi- več hrane. To je potrebno za zacije, administracije, boja ali vzdržaT1je uspešne administra-agitacije. Mi vsi smo tako pre- cjje< obteženi z delom, da smatramo (Dalje) "—Poljak Peter Gudowski je mobilizacijsko naredbo, da' se pridružimo armadi, kot začetek praznika. In tudi v armadi mo- i vložil tožbo za ločitev zakona, ker ramo iti v nevarnosti, katerim' njegova žena, ki živi na Pol.skem, se drugi lahko izognejo. Komu-!neče priti v Cleveland. % STRAN 2. DECEMBER 30. 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bnwineg Place of the Corporation.__6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier.......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaja za Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnižtvo. CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) DEC. 30., 1920 __104_ SLOVENCI IN AMERIKA. Kadar otroku ni kaj prav, se zajoka, steče k materi a3 ji stisne v krilo, in čez pet minut je že vse dobro. Škoda je le, da mi odrasli ljudje ne moremo več tako delati, potem bi si nam ne bilo treba beliti glav z vsakdanjimi ^sitnostmi, katere bi rešilo materino krilo. Mladost je pač kratka, potem pa pride dan, ko mora vsakdo stopiti sam pred svet, pomešati se v pestro množico, in tekmovati ž njo za košček kruha. Tako je pač življenje, in se najbrže še tudi precej Časa ne bo izpremenilo. Zato pa jok in stok nič ne pomaga. Na svetu vlada trda neizprosnost, spremljata jo zavist in večni boj za obstanek, in tisti, ki se ravna po vzgledu otroka, naj sam sebi pripiše, če se ga ima za prismojenca in brezmiselne-ga idealista, ki ne zna uvaževati razmer. Take besede se morda zde komu trde in neusmiljene. Ampak le poglejte okrog sebe sami, in prepričajte se na lastne oči, pa boste priznali, da je tudi življenje okrog nas trdo in neizprosno, ki ne pozna favoriziranja in milosti, temveč računa in odloča z matematično natančnostjo. Te besede smo napisali še prav posebno z ozirom na nas ameriške Slovence, ter one, ki sedaj prihajajo med nas iz tiste ubožne in izkrvavljene domovine tamkaj prer ko morja. Tem ljudem, ki sedaj prihajajo k nam, je treba, da vedo, kam so prišli. Treba jih je poučiti, da ne bodo nekega dne očitali nam, ki smo že dalje časa tukaj, da smo jim zakrivali in potvarjali resnico, in da jim; nismo dali vseh informacij, ki bi jim pomagale, da ustvarijo ekzistenco, ki bi bila vredna človeškega življenja Ako ni ta naloga naša, čigava pa naj bi bila? Seveda, kdor hoče učiti, ta mora sam nekaj vedeti'. Mi Slovenci v Ameriki imamo neko' zelo veliko napako, in skrajni čas je, da jo popravimo, ker nam ne koristi čisto nič, škoduje pa več, kot se morda zavedamo. Kaj bi pač bila ta napaka, se boste radovedno vprašali. Le poglejte v naše javno življenje tu v Ameriki, v naše časopisje, in če niste že. sami postali žrtev tega čudnega razpoloženja, ki nas tlači kot mora, boste priznali, da imamo navado, da vs&ko stvar pretiramo v ta ali oni ekstrem več kot je koristno in prav snamemo naše naočnike, pa bodisi da so pobarvani črno ali rožnato, in da si ogledamo deželo v kateri živimo, in da se temu primerno ravnamo. Do tega spoznanja moramo priti prej ali slej tudi mi ameriški Slovenci, ako hočemo, da ne bomo Ameri-kancem v zasmeh in pomilovanje . Le poglejte druge narodnosti v Ameriki, kako se jih upošteva in ceni Čisto nič nam ne pomaga, če mislimo, da smo pravzaprav mi boljši, dokler nam tega ne prizna kdo drugi. Potem pa moramo prodati naše narodno prepričanje in zatajiti 'svojo delavsko zavest, bo prestrašeno za-klical kdo, ki. gleda skozi očala, ki so mu jih drugi nataknili. Ne, tega se nam ni treba bati. Ako se hočemo prepričati, da to ni res, poglejmo le druge narodnosti tu v Ameriki. Baš one, ki so največ upoštevane v javnem življenju, so tudi najbolj zavedne v svojem ožjem živ-'7 linami. V gostilni se je zbralo j„ . | okoli njega precejšno število mo- ijcllJ U. Iz stare domovine. Zbogom Amerika, zbogom dolarji! Pred par dnevi je prišel v Trst 22-letni Franšiček Punk iz Materije, da si nabavi pri agenciji 'Cosulich' potni list za Ameriko. Iz svoje rodne vasi je prinesel s seboj ves denar, ki si ga je zaslužil s krvavimi žulji. Mislil in sanjal je le o dalj nji Ameriki, o zaslužku in dolarjih. V takih dobrih mislih je zašel v neko gbstil-no v starem mestu, kjer se po navadi zbirajo same lahkoživke in sami taki ljudje, ki se preživljajo Do sedaj smo ameriški Slovenci oziroma vodilni krogi v našem življenju, veliko grešili. Popolno resnico smo malokdaj priznavali, srednje poti smo se izogibali vedno in povsod. V Ameriki smo ali videli obljubljeno deželo, kjer se cedi med in mleko, ali pa pekel, kjer je doma poosebljeno izkoriščanje. Samo tako se nam je ni nikdar prikazalo kot je v resnici. Zakaj je temu tako, tega ne bomo razmotrivali, ker navsezadnje tudi ne bi čisto nič pomagalo. Glavno je, da priznamo našo napako, se potrkamo na prsi in jo skušamo popraviti. To je dolžnost nas vseh, ako hočemo koristiti samim sebi, in našim otrokom. * Naša skrb naj bo, da naučimo naše ljudi, ki sedaj prihajajo k nam, da se, naučijo soditi Ameriko in tfjeno življenje po zasluženju. Za dosego tega ■ je potreba, da se priuče jezika in navad dežele. Sablonsko kričanje o krivicah ni nič bolj na mestu kot hinavsko in neiskreno hvalisanje. Na ta način bomo pri celi stvari največ koristili. Vsako stvar je treba najprej razumeti, potem jo je šele mogoče po pravici oceniti. Drugače nam vsakdo lahko očita, da smo naduti glupci, in moramo taka očitanja mirno in poslušno pogoltniti . " . Naše dosedanje ravnanje v tem oziru ima na vesti že marsikako brezpotrebao žrtev, ki ni nikdar nikomur koristila toliko kot je za nohtom črnega in tudi ne bo. Taktika ameriških Slovencev do sedaj je bila povečini taktika ponižnih hlapcev ali pa taktika Don Kišota, ki se bori z mlini na veter. Dobro ni niti prvo niti drugo. To nam je dosti škodilo in potrebno je, da si takoj osvojimo v tem oziru čisto novo naziranje, ker drugače bomo čez deset Jet še ravno tam, kot smo danes. ških, ki so ga jako radovedno povpraševali, odkod da je prišel, kam da namerava itd. Punk jim je pravil^ d^t namerava odpotovati v Ameriko. Ponujali so mu za piti, da bi se mu s tem bolj prikupili, in lažje izpeljali svoje načrte.— Punk se jim je izkazoval jakwipri-jaznega, ter se jim zahvaljeval za njihovo gostoljubnost. 'Sam pri sebi si je mislil: "O, kako so dobri ti tržačani, prijazni in gostoljubni, pji nas v Materiji niso ljudji tako dobri, pač pa hudobni. . ." Punku so pridno natakali v kozarec ter ga silili, naj pije na "njihovo zdravje," rekli so mu tudi, ka-kar pride v ^meriko, naj se jih večkrat spominja.... Na zemljo je že legel mrak, ko se je poslavljal Punk od svojih dobrih in ljubeznivih prijateljev. Podal jim je roko, ter se poslavi-jal od njih za vedno. Ker je bil že malo "v rožcah," je pel med-potoma s hripavim glasenp: "O, zdaj gremo, o zdaj gremo, nazaj nas /več ne bo. . . Juhuhu." Napotil se je k agenciji "Cosulich," da dvigne in plača potni list. Z roko segne v notranji žep suknje^ da izvlečo listico z 10,500 lirami. Ali listnice ni. Segne še enkrat v en žep, v drugega, tretjega. A glej čudo! Listnice ni. Sam pri se-si je mislil, da jo je mogoče izgubil. Zmajeval je z glavo, češ, to vendar ni mogoče. V tem mu šine misel v glavo, da so mu jo najbrže odnesli tisti tički v gostilni. Povrnil se je nazaj v isto go-I stilno, ali tam ni bilo živega duha, razen debelega krčmarja. Punku Produkcija ohijskih'premogorovov v tekočem letu ^ je bila višja kot kdaj prej . To nikakor ne dokazuje, da zaj v svojo rojstno vas. je treba streti unionizem, ako se hoče zvišati produkcijo, kot bi nas radi prepričali nekateri gospodje Dobri ljudje, ki hočejo odpraviti kajenje, pravijo, da je tobak tako škodljiv, da bi zajec, ki bi pokadil eno cigareti, takoj poginil. To bo najbrže vzrok, da zajci še ni'so pričeli kaditi Ljubljanski Tavčar je za kralja in čikaški Kazimir je za •kralja. — Gliha skup štriha. — Vsaka stranka mora nekoliko XT , , , . . , , . .....popustiti, pa je olrajt. Brezve- JNaloga nas vseh, ki živimo tukaj v Ameriki, je, da rec Tavčar gre v cerkev, če je potrebi, in pobožnjak Kazimir brez greha občuduje razgaljeno žensko na ameriškem dolarju. Če bi -C^ro odpravili, bi Kazi-' 1913. v mestni bolnišnici komaj mira z mašami bootlegal. ! 35 slučajev spolnih razširjene so Strašna slika iz Nemčije. Dr. Drenn, ki je član odseka za boj proti spolnim boleznim v pruskem ministrstvu, poroča, da je v Nemčiji 6 milijonov oseb spolno bolnih. V Brunširiku je bilo leta spolne bolezni med mladino, na klinikah se javljajo celo 141etne osebe spolno bolne. V Turčiji je 70% prebivalstva spolno bolnega. To je strašna statistika, povzročena po vojni! Stroge kazni za verižnike je postavila bavarska vlada. Verižniki in navijalci cen bodo kaznovani z zaporom od enega do petnajstih let in z globo od 100,000 do en milijon mark. Sodna oblast ima tudi pravico, da sme konfiscirati v posameznih slučajih celo premoženje verižnika. Ženska mobilizacija v Rusiji. V sovjetski Rusiji je odreiena ženska mobilizacija. Mobilizirane ženske bodo prale perilo za vojake in to pod kontrolo posebnih organizacij. Brat cesarice Elizabete umrl. V Monakovem je umrl v starosti 90 let najstarejši član bivše bavarske kraljeve hiše, vojvoda Ludvik, ki je bil brat umorjene avstrijske cesarice Elizabe.e Nepošteni poštni uslužbenci.— Včeraj ponoči so bili aretirani na južni postaji tri poštni hslužbenei po imenu: Alojzij Furlan, Josip Cebulz in Ernest Cecovin, ker so hoteli odnesti dva kilograma svetle kovine iz neko vrečice, vredne 2000 lir. -i- Srbska vlada je dala črnogorskemu kralju Nikitu par sto tisočakov letne plače. Ni dovolj, da je izmozgal črnogorski kralj narod do kosti, ne, sedaj morajo celo Slovenci in Hrvati prispevati, da še temu krvosesu napolne, nenasitno malho. IZOBRAZBA JE TEMELJ VSAKEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veliko vojjo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. .Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v »mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela: Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00. Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c. , Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c. Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25. V močvirju velemesta. 50c. Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov. AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA {5418 St. Clair Ave. Cleveland, O. DOPIS. Euclid, O.—Cenjeni urednik prosim vas, natisnite te vrstice v vaš list, da naznanim rojakom, da mi tukaj v Euclid, O., ne spimo na društvenem polju, ampak imamo že tri podporna društva, ki spadajo k različnim Jednotam in Zvezam. Naša naselbina raste od dneva do dneva, in zato se nas je zbralo nekaj rojakov, da zopet u-slanovimo društvo in ga pri klo-pimo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti, ki sedaj posljuje na jako demokratični podlagi in ima jako dobro urejena pravila, ter se ne vtiče ne v verska ne v politična vprašanja. Njen glavni namen je pomagati bratom in sestram v njih nadlogah, plačevati smrtno in bolniško podporo. Zato prosim rojake v Euclid, Ohio, in okolici, da ako ni še kdo v nobenem društvu, ima sedaj, priliko pristopiti. Mogoče ste že katerem društvu, pa potrebujete še enega, kdor rojakov želi natančnejših pojasnil, naj se oglasi pri rojaku fyank Bajt v Euclid, O. "Osemnajst rojakov se je že priglasilo, in imamo vse pripravljeno, da pričnemo z Novim letom s pravilnim poslovanjem. Rojaki, rojakinje, sedaj imate čas, da se vprašate, ali ste zadosti zavarovani ali ne. Ne bo vam žal ako pristopite k temtf \ novemu društvu, ki se je priklo-pilo k Jugoslovanski Katoliški Jednoti, ki šteje dani približno, do enajst tisoč članstva, ki je že stotisoče splačala svojim članom podpore in smrtnine, in je na jako dobri finančni podlagi. Z novim letom pa se bo še bolj povspela, | ker postane solventna. Torej rojaki, oglasite se v obilnemu številu. Vem, da nekateri danes teško plačujejo, toda zavarovalnine ni nikdar preveč, in vi nikdar ne veste, kdaj vas šaka ne-' sreča. Danes ste zdravi, jutri ste bolni ali ponesrečeni, in kako te daj želite, da bi se zavedali ob pravem času ter bili dovoljno zavarovani. Torej pristopite danes, ko ste zdi'ttvi, ne čakajte na leta, ko bo prepozno. Konečno želim vsem čitateljem tega lista srečno novo leto, posebno pa našim rojakom v Euclid, O. Frank Bajt. OCi Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim . rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik. XOE=IOE=OC "O — kar se tiče zaupanja — da," je rfkta teta Ci ssi. "Na svetu pa ni nič takega Jtakor prijatelj-, stvo; to je zlomljen trs, na katerega se ni mogoče o-preti, kadar pridejo resnične neprilike. Pesniki opevajo njegove čiste radosti, ali v^ruj mi, nobeno dejanje, storjeno v imenu prijateljstva, še ni nikdar izviralo iz nesebičnega nagiba. To je burka med moškimi in ženskami, ter še nikdar ni moški pomagal ' ženski, ne da bi bil prepričan, da mu ona povrne navsezadnje v naravi, kar je on dal." "Čudne misli imaš," sem dejala, 'in tvoje ideje me navdajajo s sitrahom." Cesarica je pa molčala, vendar si nisem mogla kaj, da ne bi razmišljala o njenih besedah in goreče sem molila, da bodočnost polna krvi in solza ne bi bila moj delež. V septembru leta 1888 serfi prišla na Dunaj, ne da bi na srečo vedela ,da me bo u'soda kmalu primo- i rala igrati nehoteno vlogo v žaloigri, ki jo smatrajo eno največjih skrivnosti naših časotf. Marsikaj se je pisalo o drami v Mayerlingu. Različni ljudje so zatrjevali, da oni edini vedo resnico. Takozvane priče samovidci so povedali svoje misli o celi zadevi in cela mreža laži se je spletla okoli mene v zvezi s smrtjo mojega bratranca avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa, pa baroneže Marije Večere. Doslej nisem zavračala obrekovanj, ki so krožile o meni, ker sem Jih smatrala nevrednim, da bi se sploh zmenila zanje. Ker pa se je eden mojih 'sinov ustrelil radi tega, kar je čital v eni teh lažnjivih knjig in je bilo življe- nje mojih hčera zagrenjeno vsled poslušanja tolikih neresnic o vlogi, ki sem jo jaz igrala v tej žaloigri, sem se odločila, da izpregovorim po šenaindvajsetletnem molku ter seznanim svet z resnico tega, kar se je resnično zgodilo pred MayerlinSko žaloigro in po njej. ' » d September 'leta 1888 je bil nekak prijeten spomin -poletja in jaz sem se dobro zabavala z nakupovanjem po Dunaju. Bivala sem v Grand Hotelu in nisem nikomur sporočila o svojem prihodu, ker ntsem želela, da bi me nadlegovali z vabili na kosilo in drugi zajtrk. Neko jutro pa, ko sem se šetala po Ringu, sem iznenada za-čula svoje ime, in ko sem se ozrla, sem našla baronico Večero. Baronica je bila prav majhna ženska, ki ji je *il-traelegantna obleka prikrivala slabo proporcijonisano, malce grbasto postavo, a je bila vzlic t epi napakam v resnici zala in njene izrabite temnosive oči bi naredile vsak obraz lep. "Oj, Marija, kako me veseli, da vas vidim!" je vzkliknila. "Kaj pa vas je prineslo na Dunaj?" "Nove obleke," sem odgovoria lakbnično, "to se pravi, njihovo pomanjkanje, vendar sem tukaj samo mimogrede." "Ste li sami?" "Popolnoma," "Potem ne sprejmem nobehe odklonitve. Pridite k nam na malo kosilce. Marija in Ana sta doma, in dobro veste kako se jso "draga Marija" veselild videti vas. Ali pridete?" Obotavljala sem se... "Boste li čisto sami med' seboj ?" "Docela," je odgovorila baronica; takoj grem domov in povem dekletom, da naj vas pričakujejo." Prijazno mi je stisnila roko in jaz sem nadaljevala svojo pot. Meni je bila baronica, precej všeč, akoravno je grof Larisch surovo nazjval celo rodbino bahaške sleparje. ' r , , • ^ Ves elegantni Dunaj je zahajal v palačo Večerov, in čeravno so ženske govorile strašanske reči o svoji gostiteljici, so bile vseeno prav vesele njenih gostij, kajti bila je razumna in itaktna ženska, ki je razumela narediti, da so, njeni gostje vedno našli prav tiste ljudi, ki so jih si jih želeli videti. Oče baronice Večere, gospod Baltazzi je bil pravzaprav doma iz Carigrada, kjer je zavzemal odgovorno mesito v hiši nekega vplivnega paše, se je Baltazzi podal na Angleško, kjer se je'poročil, pozneje pa se je naselil s svojo družino v Avstriji. »iKer so bili fantje špontsmani, dekleta pa zala in očarujoča, so se Baltazzi ji, ki niso gledali na denar, v kratkem priljubili v dunajski družbi. Evelina Baltazzi se je poročila z grofom Jurijem Stockau-om, njena sestra Marija Virginija z grofom St. Julienom, Helena pa je postala žena barona Večere, s katerim je imela štiri otroke:, Hano, Marijo in dva sina, Laz-la in Ferija. Baltazzijevi bratje, Aleksander, Hektor, Aristid in Henrik so bili vsi zali, po zunanjosti malce orijen-talaki možaki. Dasi ni ta rodbina nikdar zahajala na dvor, sta jim bila cesar in cesarica zelo prijazna in Elizabeta sama me je predstavila baronici, kakor sem že omenila. / , Gospa Večera ni bila ravno na "dobrem glasu", kakor se po-navadi to pravi, a dunajska aristokracija je silno strptjiva glede ljubimkanja in mnogo se odpusti ženski, ki ne gleda na denar, kadar prireja zabave drugim ljudem. Od časa (Jo časa sem precej obiskovala Veeerove in "draga Marija" — tako so jo namreč klicale njene prijateljice — mi je bila zelo vdana. Vsled slabega baronovega zdravja je po zimi 1887 cela družina.odšla v* Kau iro, in odtod sem dobila sila romantična in nediskretna pisma od Marije, ki je imala ljubavno afero z angieškim častnikom. Ko sva se zopet videli, mi je povedala vse o tem mladem častniku in je silno tarnala, da je njegova revnost preprečila, da se nista vzela. • Dospeja sem v palačo' Večerov nekako pol ure pred obedom, in ker sem želela mak) poklepetati s Ha-/ no in Marijo, sem se podala nenapovedana v sobo deklet. * ^ Ko sem narahlo odprla »vrata, sem slišala jezne glasove, in ko sem stopila v sobo, sem slišala Marijo nekaj reči, kar je po vsej priliko razburilo njeno sestro. Hana Večera, mirno, rezervirano, preprosto de-r kle se je bavila s svojim najljdbšim poslom, s slikanjem. Njena soba je mejila na Marijino, in obedve . sta očvidno imeli hud prepir, kajti Hana je bila prav jezna in razdražena videti. "No, draga Marija," sem rekla. Ob mojem. glasu se je ozrlo neko mlado dekle, ki se je sklanjalo preko pisalne mize, in ko me je spo- j znala, se je vrgla meni v roke in me obsipala s poljubi. t Podoba Marije Večere mi ni izginila iz spomina in treba mi je samo zapreti oči, pa jo vidim v vsej 1 svežosti njene lepote. Ni bila velika in njena elastična j)osta(va in lepo razvito oprsje 'je naredilo, da je bila videti starejša kot osemnajst let. Barva njenega obraza je bila ljubka in rudeče, nasladne ustnice so razkrivale ostre majhne bfle zobe, ki sem jih jaz nazivala "mišje zobje". Nos ji je bil narahlo zavihan, a je povečaval mikavnost njenega ljubkega obraza; nikdar pa nisem videla I tako lepih oči, kot jih je ona imela — bilo so temnomodre, z mal- .< ce kodrastimi trepalnicami, nad katerimi so bile lepo izrazite obrvi. , * Temnorujavi lasje so bili jako dolgi; imela je lepe roke in noge in ko je stopala z nekako zapeljivo, plavajočo igracijoznpstjo) se ji ni bilo mogoče ustavljati. , i , ''O, Marija, tak« sem vesela, videti vas," je rekla med poljubi. DECEMBER 30. 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. ♦ ........................................................................................................................«111101................. ŠTELI STORILI S1J0 MOST? | * s Ali ste pomagali vaši trpeči družini v starem kraju? | Ako ste ji, tedaj jo ne pozabite v bodoče. NE POZABITE da niste bili pri nas še nikdar prevarani. Naša postrežba je bila | vedno najboljša. Pošiljajte ves denar vedno le preko nas. Nikdar | vam ne bo žal, kajti naše cene so najnižje in izplačamo denar v g starem kraju v najkrajšem času, kar vam lahko z lastnoročnimi g podpisi prejemnikov dokažemo. SPREJEMAMO TUDI/DENARNE VLOŽKE PO 4% OBRESTI. | Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih črt. Našim | potnikom preskrbimo potne listine in vse potrebno za potovanje, s in sicer BREZPLAČNO. | Dobimo vam družino iz starega kraja v najkrajšem času in | opravljamo vse javne notarsko posle. □ Kadarkoli kaj potrebujete, pridite osebno, ali pišite na: NEMETH STATE BIK I IVAN NEMETH, Predsednik. 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave NEW YORK CITY, N. Y. ...........................................................................................................................................I Hlllllllllllllffliilliilillllii1 inu......iiiiciiiiiiiiiiiiiuiiuiu.....niniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiini..................................................................Hiiminiiiic* Prodajamo PAROBRODNE LISTKE vseh DENAR POŠLJEMO v katerikoli del sve-Pomagali vam bomo v vsaki legalni zadevi. PRIDITE, da se pogovorimo ODPRTO DO' 8. URE VSAK VEČER. STREET m Največja tujezemska menjalnica in parobrodna agencija v Clevelandu. Vogal Lorain St. and Fulton Road. hodniku, s poveljem, da če se so- j da se je stisnil k zidu. 'Raztrgalo vražnik polasti trga, naj se zaba-j rikadijo v prvem nadstropju po | slopja ter ga branijo do poslednje j patrone. Vojaki so ležali na tleh, skrivali se za vogelnimi kameni, izkoriščali vsako najmanjšo ne-ravnost tal, streljali, kakor se je komu zdelo. To pa je spuščalo po tej široki, izumrli, s solncem odeti cesti pravcato burjo svinca in take cunje dima, kakor da bi vihar podil točo pred seboj. Videli so mlado dekle, ki je v brezumnem teku bežala čez cesto, ne da bi se ji kaj zgodilo, na to starega kmeta, oblečenega v bluzo, ki je po vsej sili hotel peljati konja v hlev, pa ga je krogla s takšno silo zadela v čelo, da je odletel na sredo> ulice. Ena granata je bila razrušila dvoje hiš, ki sta med pokanjem trampvja plameneli ob žarki dnevni luči. In uboga Fran-coise, ki je ležfela zdrobljena poleg iiiHiuiijniiiniitiiiuiuiimimuiiitiiiiiHiiu imiiiitiimmuiTuii iti u umi uiitinimrnlrniHi tun ultuitlfi! POLOM aim uiinmi i u in 1111 tii i uiuiiiiii 111111111 inimi i iwi 11 iiiu 11111111 ii 111111111 ttn 111111 n i n 111 iimmiHiiiii 11 n ...................BMSMMmm (Dalje) Skočil je ter se vrnil s puško in naboji mrtvega vojaka. Za posebne prilike, kadar je hotel videti prav razločno, je imel vedno naočnike s seboj; običajno jih ni nosil, v ganljivem samoljubju zaradi svoje mlade žene. Z brzo roko si je strgal ččipalnik in ga nadomestil z naočniki; in ta debeli meščan v svršniku, z okroglim, dobrodušnim licem, ki so je pačilo v srdu, skoraj smešen jn vendar vzvišen v svojem junaštvu, je pričel paliti in streljati v tolpo Bavarcev tam dolina koncu ulice. To je imel v krvi, kakor je pravil, in ščegetala ga je misel, da bi po-strelil nekaj teh divjakov izz$ hi- storij v letu 1814, s katerimi so SV°jega ubo£>ega troka, kmet s kroglo v glavi, opustošenje in po- gel hoditi ob hišah, se je okoriščal z vsakimi vrati in z vsakim koščkom zidu, stiskaje se v naj- tam doli v Alzaciji zibali njegovo detinstvo. "Ah podle duše, podle duše!" In streljal je, neprestano, tako naglo, da ga je cev chassepotke iela peči v prste. Naskok se je napovedal v vsej grozoti. S strani travnikov je bil ogenj ponehal. Polastivši se ozke, s topoli in vrbami obrobljene struge, so se pripravili, da z bajoneti vzamejo hiše, ki so branile trg pred cerkvijo; njihovi strelti so 3fe bili previdno premaknili; le solnč-ni sijaj je ležal liki zlata preproga na neizmerni širjavi travnikov, ki jih je škropilo nekaj temnih kep —teles ubitih Bavarcev. Tudi poročnik je bil ost^vil barvarniško dvoriščtf in pustil tam samo moža na stražo, vedoč, da zdaj preti nevarnosti s ceste. Naglo je razpostavil svoje moštvo ob cestnem žar—vse to je netilo ogorčenost vaščanov do vrha^ rajši so hoteli tukaj umreti, kakor oteti se z begom na belgijska tla. Tržani in delavci, ljudje v svršnikih in v vas bo na dvoje! Ta debeli, tako hrabri človek z naočniki ga je pričel naposled za- j manjši kotiček, kadarkoli je tre-nimati, dasi se mu je smehljal. In ščila salva. Nikdar si ne bi bil mi-ko je slišal prihajati granato, ga je bratovsko odrinil proč. Krogla je padla kakšnih deset korakov dalje, razletela se ter obsula obadva s svojimi drobci. — Meščan je ostal pokoncu, brez najmanjše praske, poročniku pa je strlo o-bedve nogi. "Naj bo!" je zamrmlal. "Zdaj sem jo pa jaz izkupil." Vrglo ga je na cestni hodnik; velel se je nasloniti z hrbtom ob vrata, poleg ženske, ki je ležala na pragu. In njegovo mlado lice je ohranilo svoj odločni, trmasti izraz. "To nič ne de, otroci, samo dobro me poslušajte. . .Streljajte, kakor se vam zdi, in ne prenaglo. Kadar jih bo treba napasti z bajonetom, vam povem." In še dalje jim je dajal povelja, glavo pokoncu in nadziraje sovražnika v daljavi. Onostran ulice je gorela že druga hiša. Prasketanje pušk in pokanje granat je trgalo zrak, ki se je polnil s pra- slil, da je še tako mlad in spreten, zdaj pa se je plazil gibčno kakor belouška. Na koncu Eazeil-les-a pa, ko je imel iti svojih tristo metrov po goli, zapuščeni cesti, ki so jo obstreljavale baterije Liry-skega hriba, je čutil, da trepeče od mraza, dasi mu je močil znoj vsa oblačila. Par trenotkov je še lezel nizko sklonjen po nekem jarku. Nato se je spustil v brezumen tek in zdirjal naravnost, u-šesa polna pokanja, podobnega tresku nevihte. Oči so ga pekla, zdelo se mu je, da liodi po plamenu. To je trajalo dolgo, dolgo večnost. Nenadoma pa je zapazil na levi majhno hišo. Planil je tja in se zakril, in ogromno breme se mu je odvalilo sprsi. Ljudje so ga obdajali, možje in konji. Izprva ni spoznal nikogar, a nato ga je osupnil prizor, ki se je odprl o- cem. (Dalje prihodnjič) Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napo t j o, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v na-šerri listu vas bo zadovoljil a tem, da*boste hitro prodali. ZAHVALA. bluzah, vsi so ljuto streljali skozi: hom in dimom. Ljudje so padali okna. j na slehernem vogalu ceste. Mrtvi "Ah, tolovaji!" je srdito vzklik' so ležali kakor črne, s krvjo o-nil Weiss. ''Napravili so okret. . . j škropi j ene lise, nekateri posamA-Dobro sem jih videl, ko so šli ob j zno, drugi na kupih. A nad vasjo progi. . .Nate! Ali jih slišite tam na levi?" Za montevillierskim parkom, čigar drevesa so mejila ob cesto, je zares pričenjalo prasketati streljanje. Ce bi se sovražnik polastil tega parka, je moral Babzeilleo pasti. Toda ravno Ijutost streljanja je pričala, da je poveljnik 12, zbora videl to gibanje naprej in poskrbel za obrambo parka. * "Parite vendar, nerodnež!" jc je rastel tisti strašni krik, pretnja tisočev vojakov, ki so se metalna teh par^sto pogumnih mož, pripravljenih, da umro junaške smr- Takrat je vprašal Delaherche, ki ni nehal klicati Weissa, po-slednjikrat: "Ali ne greste z menoj? . . .Ce nočete, pa nič! Zapuščam vas, z Bogom!" Bilo je okrog sedme ure; pre-( Tem potom se zahvaljujem vsem onim, ki so mi bili ob tako nenadni smrti moje komaj iz starega kraja do-šle žene Frančiške Štefe stali na strani, ter mi pomagali v tej nesreči. Posebno zahvalo izrekam družinam Jeglič in Slejko, ki so bile pri umrli dokler jo nismo zagrebfi, družini Škoda za darovani lot za grob, ter vsem darovalcem, ki so mi £ svojimi darovi tako blagohotno priskočili na pomoč. Lepa hvala pogrebniku g. J. Želetu za lepo urejen pogreb. Še enkrat Vam vsem, ki ste mi na 'en ali drug način pomagali v dneh nesreče in žalosti, izrekam v svojem imenu in v imenu malega sinčka naj prisrčne j šo zahvalo. FRANK ŠTEFE, sin, JOHN ŠTEFE, soprog, 1159 E. 61st St. kliknil poročnik in prisilil Weissa, [dolgo je "^il odlašal. Dokler je mo- i|B|ii|E[ii|«|ii|«ii|«|jimii|aii^ a|iiiBiiii«iiiimii|B|ii|»iniaiii!B|ii|B|ii|M|iipiii|»[iii»|H[«|i rršTiL[£!ii:calitlHliil■!■■;■!iii^iiiBiiiibiiiiuiiiIniiiTBfiilBiii:Bl[ilKti:!HlitiiiBin:Biiiikui1e*i!Thi■llBliitatnialiriali< sniTa^aliilBliiUiilaliiUiilBliilBliilaliilBliilaUali^ iiv CUNARD ANCHOR LINE LADJA ITALIA odplove proti Dubrovniky in Trstu 1. FEBRUARJA Cena za tretji razred dubrovnik' ' .. $125.00 trst .......... $115.00 Dodatno $5.00 vojnega davka. LADJA PANNoWlA odplove proti Dubrovniku in Trstu 18. JANUARJA. Cena za tretji razred: $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je zastypnik Cunard Anchor črte. Pojdite k njemu: _ 667 East 152M Str. —ŽELI — SREČNO NOVO LETO! • vsem posameznim odjemalcem in društvom iz Collinwooda in Clevelan-da za njih vsestransko naklonjenost, in se priporoča še nadalje, da naročite vaše življenske potrebščine v trgovini, ki ^e last delavstva.-■ ♦ Vsi ste prepričani, da so delavske zadruge eden poglavitnih predpogojev za neodvisnost delavstva in zato postanite vsi odjemalci zadrug in prihranili si boste marsikak cent in poleg tega podpirali koristno stvar. NAŠA ZALOGA MESENJNE IN GROCERIJ&KEGA BLAGA JE VEDNQ STROGO SVEŽA IN DOBRA. * v i|»|iij»|ii|»|ii|»jii|»|ii|i|iiiijii;»|iij»iit|^ iTgllll»1111ill»l111iH■ UiT»T»»IbIill»ll»l»Uili»liilBliilBlii|M|iiij;;JpUriill»liilMli>l»ltilj'l>tpi;:l^Ti'mIi■[»IiiIbIiiImIiil»ll1101 111Miill■llllnl UEL! !i™LI iiiL' I1HL' Li21< lIHi! ii21! UHI! !IE1« LiU LLE1« 11JU! U^ LlHlJli"!! JiEii UHi! UHiiiiSiMiHJl^LI' LHi!"' "i." IH1! liai" LH^UHlJU^UHillEll UE^ liHi!UEi! iiE^ >!■!■ il^lti .xTi ii ■filial ■eIbIiiIbI i i1kIiiI*!ii!b liilHiiiiBlii'iali ilail ■ ■ lali Konvencija Slovenskega Delavskega Doma tU se je zaključila 29. decembra z velikim.korakom v napredek, bodočega Slovenskega Delavskega. Doma v Gollinwooduter želi vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa delničarjem in društvom » , ^ Veselo in srečno Novo Leto! Naznanilo in zahvala. ŽALOSTNIM SRCEM naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam 'je umrla ljubljena so-proga »oziroma mati ,{jiJ AMALIJA KOŠIR rojena Brežic Pokojna je bila doma iz Trsta, kjer zapušča očeta in dva brata. Umrla je na porodu v starosti 38 let. S tužnim srcem se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za prekrasne podarjene vence in za spremstvo na Kalvarija pokopališče. Posebno ise zahvaljujem pogrebniku Antonu Grdinu za krasen pogrebni sprevod in družinam John Zdovc in ostalim sorodnikom za tolažbo v tej neizmerno žalostni uri ob izgubi dobre matere in soproge. Zahvalo izrekam tudi drušifevu Forest City Grove št. 33 W. O. W. in vsem, ki so mi priskočili na pomoč popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. VABILO NA K gaHHHHIHBHSlElBSiamiHBBHlHBIHffiBai 1 Neprekosljivo nizke cene smo naka-] zali celi zalogi SUKEN J $ o ki so bile nošene le malo časa. '■''•wiishitrtitiiiitiiti S ' I Spodaj podpisani sem bil že dalj časa bolan na želodcu in se splošno nisem počutil dobro. Toda Dr.Alb. Ivnik doktor ^kiropraktike 6408 St. Clair Ave. me je popolnoma ozdravil s svo. jo metodo zdravljenja in zato ga na item mestu prav toplo pri. poročam vsem rojakom in rojakinjam in vsem, ki čitajo te vrstice. MARTIN RACEClC 13081 E. 55. Str. 'i''i"i"i"i"ri"i*i"ri"n"n"ri"ri"ri"i*i"i*l"l*l"l*l"l'l"l"l"l"l'T ri itili t liti itiTi iTHTi ilST. itBT. iTstl iTSti ititi itStiitSTi rati !T5Ti iTSTi iI5n »HTi iTSTi m katero priredi Waterloo Klub v prid Slov. Dela v. Doma na starega leta večer, dne 31. decembra ..V JOŠ. KUNČIČEVI DVORANI Pričetek ob 7. uri zvečer« — Vstopnina 50c. Rojake in rojakinje se vabi/ da se zberejo skupaj na tej veselici, da se skupno' poslovimo od starega Jeta in pričakamo novega. * Veselica bo nadvse zanimiva. Plesald se bo, d^ bo veselje, o vseh drugih izrednostih ' pa -molčimo, zato, da boste čim bolj presenečeni, kadar pridete. Ker se gre za korist S. D. D. se pričakuje velikanska vdeležba. ' Vas vabi WATERLOO KLUB. ilii.^liiiaiiiiaiiiiaiiiiaiiiiBiiiiBliiiaiiilBiiiiaiw^ Izredna razprodaja traja le ta teden fppr O. D. volneni zeleno^ ru-javkasti blanketi Špecijal ....... $4.50 Im En par.......... $9.00 O. D. volnene nove srajce.....................$4.50 Težki čevlji ..................................$3.95» Usnjate rokavice ..............................65 Težke modre srajce ...........................$3.50 Praznični čevlji ......'........................$5.50, Združenih držav armadni čevlji..............$4.95 Zagotovo morate obiskati a THE AMERICAN ARMY STORE S 728 PROSPECT AVE. 4 Odprto ob Sprejemamo naročila večerih. po pošti. KflBflBflBBflflfllBBflBBBBBBBBBBBBBflflfll Stran 4. "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 30. 1920. LOKALNE NOVICE —Prevelika dr2nost se tudi vedno ne izplača, kar vam bo naj-brže potrdil Artur Scott, ki se danes nahaja v policijski ječi. Scott je sinoči okrog 6. mre, ko so ulice polne ljudstva, vrgel v časopis povito opeko v okno zlatarske tigovine Miltona Show, ki se nahaja na Superior ave. ob vhodu v Superior arkado, in je pograbil di-jamanten prstan, ki je bil vreden $3,250. Scott je nato bežal preko ceste ter pri tem podrl več oseb, ki so mu prišle na pot. Bežal je z dijamantnim prstanom v roki kar po sredi ceste, za njim pa je letel policist Charles McCoy, kateremu se je pridružilo še več civilstov. Ko je dospel do poštnega poslopja je zavil na tratoar. Tu stopi iz pošte neki moški, ki je takoj spoznal položaj ter bežečemu tatu podstavil nogo, da se je zvrnil po tleh kolikor je bil dolg in širok. Lov se je končal tako nenadoma, da so se policist in civilisti, ki so mu sledili, vsi zvrnili po tleh na tatu, ki je še vedno stiskal v roki dragoceni prstan. —Sodnik Westenhaver je včeraj odredil, da se konfiscira 44 avtomobilov, katere se je dobilo pri pogonih na prohibicijske kršitelje. Avtomobile se bo sedaj prodalo na javni dražbi. Kot znano, določa postava zaplenitev vsakega avtomobila, v katerem se najde opojno pijačo. —Clevelandska delavska federacija bo jutri razdelila 75,000 iztisov pamfleta "Truth for Truth's Sake" (Resnica radi resnice), v katerem se razlaga pravi pomen in posledice boja, katerega so v poslednjem času začeli cle velandski oziroma ameriški kapitalisti proti organiziranemu delavstvu. odprt od 9 dop do 5. zvečer. —V soboto zvečer, to je na Novega leta dan, se bo vršil v Grdinovi dvorani velik ples, katerega priredi "Avalone Orchestra Club," v katerem so se organizirali takajšnji Slovenci, ki se zanimajo za glasbo. Zbralo se jih je že precej, in začetek nam obeta, da bo novi orkester nudil naši naselbini še dosti lepega užitka. Znto še posebno opozarjamo rojake, da posetijo ta ples in s tem pod-pro dobro stvar, ki nam bo v splošno korist. —V SI. N. Domu v Clevelandu se že vršijo velike priprave za veliko veselico, ki se bo pričela na Silvestrov večer in nadaljevala ves prihodnji dan. Da vam zabave ne bo manjkalo, vam garantirajo vsa društva, ki so član Doma. Za plesaželjne bo igral orkester, za lačne in žejne pa bo skrbela kuharica. Na razpolago bo tudi cele koše dobitkov, katere boste lahko domov nesli, če boste sreč ni. Torej na svidenje. —Jugoslovanski ženski klub v West Parku nas vabi, da posetimo plesno veselico, katero priredi popoldne in .zvečer na Novega leta dan v prostorih Fr. Jurce. Igral bo orkester Mr. Ivanusha in tudi v drugih ozirih bo za vse preskrbljeno. DOPISI. ko ali Cleveland, O. — Sedaj, smo v času neprostovoljnih prisiljenih počitnic, sem se namenil, da se zopet oglasim v ka_ kem slovenskem listu, ker gotovo že mislijo rojaki pečlarji, da duh "republikanskega pečlarja že plava v višavah vsemirja v družbi new-yorške kuharice, s —Direktor Waite je včeraj na- katero sva bila precej poznana znanil, da se v novem kopališču PO dopisih V listu G. N. pred na St. Clair Ave. nocoj ne bo vr- šila otvoritev, kakor je bilo objavljeno pred nekolika časa, temveč,da se bo otvoritev vršila šele, ko bo poslopje tudi znotraj popolnoma dodelano. —Prihodnji teden bo cleve-landski Citizens Bureau pričel s poukom za drugi državljanski papir. Pouk se bo vršil po raznih šolah in knjižnicah širom mesta, za Slovence so pa najpriročnejši sledeči prostori: St. Clair Library na E. 55th St. in St. Clair ave. pouk v pondeljek, sredo in patek; Col-linwood Jr. višja sola na vogalu Ivanhoe rd. in St. Clair ave., pouk v sredo in četrtek; slovenska cerkvena dvorana v Collinwoodu na 11519 Holmes ave. pouk ob torkih; in pa šola sv. Lovrenca na Union ave. blizu E. 82 St.; pouk ob četrtkih. Poučevanje traja od 7. do 9. ure zvečer. Kdo še ni državljan, naj se posluži te prilike. Ta takozvani Citizens urad sc nahaja na stari sodniji ter je vsak četrtek od 7. do 9. ure odprt samo zato, da pomaga izpolnjevati državljanske prošnje in da daje nasvete glede raznih vprašanj, ki se tičejo državljanstva in naselništva. Podnevi pa je urad leti. - Danes se ne bom spuščal v take. stvari, kdo zna boljšo potico ali štruklje napravit, peč lar ali pečlarica, čeravno smo v času potic. Sedaj pa k drugi stvari, da ne bo romal ta dopis v, koš urednika. Ker je list "Enakopravnost" zelo priljubljen in razširjen med rojaki križem Združenih držav tudi v stari domovini, naj kot naročnik tega lista danes nekoliko opišem moje nazore o delavskem in političnem življenju. Danes, ko smo v času prisiljenih počitnic, ali takozvane krize, bo marsikateri delavec prišel do druzega prepričanja da ni dobro napravljen svetopisemski izrek "delaj in moli". Marsikateri bo sedaj izprevidel, da delavci nimamo nobenega zakona, kateri bi bil za nas koristen. Ako pa hočemo, da se zakoni napravijo, ki bodo v korist delavstva, mora biti delavstvo solidarno, brez ozira na vero ali narodnost. Kapitalisti ne vprašajo nikogar, kakšnega naroda ali vere si, k.©r njih geslo je samo izkoriščanje. Tako moramo tudi delavci imeti svoje geslo: solidarnost, ako hoče- OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI ll»IIIIBIIII«llll»IIIIBIIII»IU[BIIII»ll«l«llll«llll»llll«lllllllll»llliailll»llll»llll»illl«llll»|ll|»|ll|»|ll|»|ll|»l'l|»l»'l"_L".il KAJ JE Z VAŠIMI OCMI? Vaše oči rabijo največje pozornosti ako jih hočete ohraniti zdrave. Mogoče čutite, da vam vid peša. Zato hočete narediti za novo leto trden sklep, kupiti za Vaše oči očala in v bodočnosti boste mno-ero zadovoljnejši. Mnosro je odvisno tudi, kje si daste preiskati oči in primeriti očala. Naš optist je eden najzmožnejših v mestu, in vam, dobesedno rečeno, povrne vid. Zato pridite in prepričani boste o njegovih zmožnostih. II m Iti m m iti ^rankCerneScia^ I JEWELER and MUSIC STORE ■ ■t; Iti mo, da se naše razmere enkrat izboljšajo. Danes, ko to pišem, že raste število brezposelnih v četrti milijon. Vprašamo se, kdo je kriv, da je sedaj v najhujšem zimskem času ta velikanska armada brezposelnih, med.1 katerimi jih je mnogo, ki ne vedo, kaj bodo jutri jedli in kje bodo spali. Kdo je kriv temu? Mnogi bodo odgovorili na to j E vprašanje: delodajalci ali kapi-! g talisti, ker oni imajo vse v ro-]Bi kah. Da, resnica je. Pa zakaj ? Zato, ker kapitalisti dobro vedo, da so delavci razdraženi, ter da se gledajo^ kot pes in mačka. Zatorej je v prvi vrsti potreba, da se vse delavstvo brez razlike narodnosti med seboj poučuje in izobrazuje. To je edina pot do boljše prihodnosti,. »kaj bi 11 lahko danes napravila ta velikanska brezposelna armada, ako bi bili delavci edini, tega se kapitalisti dobro zavedajo. Pa ne da bi kdo mislil, da sem zato, da se nastopi s silo ali o-rožjem. Ne. Jaz sem absolutno nasproten vsakemu prelivanju krvi, ki je nepotrebno in nazad njaško. V sedanjem času imamo boljšo pot, da pridemo do našich pravic. Danes nam ustava še nudi priliko, da pridemo do naših pravic brez prelivanja krvi. Danes še obstoja točka v ustavi Zedinjenih držav, da ljudstvo odločuje, kaka naj bo vlada, katera naj dela postave« Pa to določbo tudi kaj lahko prenaredijo ako bomo tako razdruženi. Zatorej moramo še sedaj na delo, da bodo pri prihodnjih volitvah izvoljeni taki možje, ki bodo delali za korist delavstva. Večina ljudstva, da jako velika večina, je delavska, samo združiti se nam je treba. V bodoče glejmo brez bojazni iz oči v oči kapitalistom, zavedajoči se naše moči, zavedajoči se, da so oni od nas v veliko večji meri odvisni od nas, kot pa mi od njih. Pomniti moramo, da danes le mala kopica ljudi živi v bogastvu in razkošju na račun delavskih žuljev, ko miili j oni brezposelnih trpi pomanjkanje. Se nekaj naj opomnim. So tudi takozvani samostojni delavci, ali neodvisni, to so mali trgovci ali biznesmani, kateri so v prvi vrsti odvisni od delavcev, toda jim so navzlic temu navadno nasprotni, in to ne samo tu v Clevelandu, temveč širom A-rnerike. Namesto da bi pri volitvah oddali svoje glasove v prid delavcev, kakor tudi sami sebi, pa jih dajo delavstvu sovražnim kandidatom. Ne vem, kaj je temu vzrok, škodoželjnost, sebičnost ali mogoče tudi častihlepnost. Morda mislijo, da s tem dajo izraza svoji ''sa mostojnosti". Pa ako se ne bo. do poboljšali, tedaj bodo delav ci tudi izprevideli, da jih ne potrebujejo in bodo ustanovili svo je zadružne prodajalne. Da se ne bo kdo nad to opombo izpod-tikal, naj takoj omenim, da ne govorim samo o Slovencih, tem več v splošnem. S pozdravom vsem pečlar-jem in pečlaricam in vsem delavcem: naprej za boljšo jbodoč nost. Republičanski pečlar. Cleveland, O. — Slovensko pevsko društvo "Lira" priredi v nedeljo 2. januarja koncert in igro v Grdinovi dvorani. Proizvajalo se bo prav lepe kon certne komade, poleg tega pa U| se bo vprizorilo tudi humoristi-čno igro "Kmečka svatba ali "ohcet", tako da bo občinstvo gotovo zadovoljno. Začetek ob 7:30 zvečer. Na svidenje' v dvorani. — Poročevalec. j Cleveland, O. — Dovolite mi mal kotiček v listu "Enakopravnost", da pozdravim svoje prijatelje, s katerimi smo se zabavali pri g. jak. Marinku, pred-no se podam na široko morje. Posebno naj omenim Jos. Sam-sa, Janeza Samsa, Alojzija Borštnerja, Mr. in Mrs. Spehek Ferd Hočevarja, gdč. Angelo Hace, mojega brata Jožeta ter Fr. Podbevška in mojo sestro in njenega soproga Marinko, ki sta me spremila tudi na kolodvor; pozdravljam tudi vse druge prijatelje v okolici Cle-velanda. Ker sem se tako hitro odločil odpotovati, se z šte- vilnimi nisem mogel osebno posloviti. Vsem skupaj želim srečno novo leto 1921, v katerem se zopet srečno vidimo, ako nam usoda ne prepreči naših načrtov. Na svidenje! John Grošelj. NA SILVESTROV VEČER 31. DECEMBRA 1920 — IN NA — NOVEGA LETA dan januarja 1921 — priredi — KLUB DRUŠEV SLOV. N. DOMA VELIKO VESELICO V DVORANAH S. N. DOMA. Kedor se hoče resnično zabavati, ter užiti nekaj ur pravega veselja naj pride v S. N. DOM. KRASNI DOBITKI SO PRIPRAVLJENI, KATERIH BODETE DELEŽNI PRI SRECOLOVU, KOLESU.. SREČE, IN PRI METANJU OBROČKOV ALI INDIJANSKIH PUŠIC. ^a tudi na lačne in žejna se ni pozabilo. Dobile se bodo pristne domače ,bele in krvave ter mesene klobase in hladilna pijača. Igral bo Slovenski Orkester pod vodstvom g. Ivanusha PRIDITE VSI, DA SI BODEMO VOŠČILI VESELO NOVO LETO V SLOV. NARODNEM DOMU. MALI OGLASI Mohar & Oblak, 9206 Superior Ave. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R Ali želite narediti denar? Proda se gostilna in restavracija, ki dela jako dober promet; naprodaj radi odhoda iz mesta. Več izveste na 1144 E. 71 str. (309) pl ODDA SE mešan ovčarski pes |jj eno leto star proti zelo majhni m plači. Kdor hoče imeti dobrega čuvaja, naj se zglasi pri Frank Glavič, 1531 E. 70th St. blizu Wade parka. (Jan. 5. BODITE PAMETNI in kupit« AR—BU MAZILO za rane, izpahke. lišaje. opekline i" kožne bolezni. To dobite v vsaki lekarni in denar nazaj, ako niste z» dovoljni. Naprodaj tudi pri Bailey's Co. THE AR—BU LABORATORIES CO 14017 Darlev Ave.. Cleveland. Ohio. LEPO STANOVANJE se odda v najem, s štirimi sobami; fornez, elektrika in druge udobnosti. Zglasite se na; 15716 Holmes Ave. blizu Slo- ! venskega Doma. 307 1 l|»lll|B|ll«|ll|«|ll|»|lll»|ll|«|ll|«|ll|»|ll|»^ WIlllwltBlwItllBllllWllltWilllwIillwItBlMllllwlllrwItllMllltwllllMlllI KIHIWIIIimI lllMiUlM*^^^ H m m i H H iti VABILO NA MAŠKERADNO VESELICO ki jo priredi SLOV. PEV. DRUŠTVO "SOČA v Sloven. Domu na Holmes Ave. 31. DECEMBRA 1920 NA SILVESTROV VEČER POHIŠTVO NAPRODAJ! Pohištvo, še novo (kupljeno pred 1 Vi mesecem) za 3 sobe se proda radi odhoda v staro do movino. Dobi se lahko tudi stanovanje. Vprašajte na 1131 Norwood Rd. (1) Proda se grocerija in mesnica I z dovoljenjem za 5 let. Proda ®e prav poceni radi odhoda stari kraj. Več se poizve V redništvu tega lista. (324) IŠČEM SLUŽBO Želim dobiti delo v kaki grocer i j ski trgovini. Znam vozi« tudi truck. Naslov se izve v u-radu Enakopravnosti. (307). ODDA SE STANOVANJE obstoječe iz 3. sob, za malo dru- ] žino ali za pečlarje. Poizve «e na 1090 E. 66. Str. (307) k MI POŠLJEMO 1 DENAR POVSOD i ' Začetek ob 7. uri zvečer. Tem potom se priporočamo za velikansko vdeležbo. Zabava bo najzanimivejša kar jih je bilo v tem letu in razdeljenih bo 10 nagrad za najboljše maske: 1. Nagrada — cekin za $10.00 2. Nagrada — cekin za $5-00 3. Nagrada — cekin za $2.50 in še 7 nadaljnih nagrad. Torej kdor hoče pričakati Novo leto v veseli družbi, naj se našemi in pride v dvorano. VSTOPNINA ZA OSEBO 50c Vabi- Društvo "SOČA" Mi vam lahko pomagamo v katerikoli izmed sledečih zadev: Kadar pošiljte denar v .movino. do- LEBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi plača: v* gotovini takoj .Simon, zane vi prekupčevalec, soba 216 LeD noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal dev* ta cesta in Eucli dave.. nad Si® ger Sewing Machine Co. Odp to do 6. ure zvečet. (SiXsXjXjXsXsXsXsXsX^XsX! PRODAJAMO HIŠE - LOTE in FARM? | ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Za pošteno postrežbo se vedi obrnite na D. STAKICH & J. KRALt | 15813 WATERLOO RD. Kadar želite informacije glede tujezemskih trgovskih razmer. Ob prejemu pisem iz starega kraja. Ali kadar želite vozni listek za povratek v domovino. Za vse take postrežbe računamo zelo malo. Pridite, da vam vse pojasnimo. TUJEZEMSKI ODDELEK. iiiiuiiiiiiiHiniiiii Najmodernejši pogrebni zavo v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIH IN EMBALMER 1105 Norwood Rd. Tel. Princeton 1735—'W. TEL. Rosedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke i® pogrebe in druge prilike. ■■■■■■UHHnHMNMU*' OTIS & COMPANY 216 Superior Ave. N. E. Navzdol po stopnicah Cuyahoga Bldg. Nasproti pošte.. VESELO IN SREČNO NOVO LETO- vam želi ANTON GUBANC ( • i - • . t Vsem cenjenim odjemalcem, naznanjam, da smo popolnoma založeni z vsakovrstnim blagom, spodnjim perilom za MOŠKE, ŽENSKE IN OTROKE. Nadvse mična zbirka otročjih igrač kakor tudi dobrih sladSčic. Naj topleje se zahvaljujem rojakom za dosedanji obilen obisk moje trgovine in se vam priporočam še v bodoče. ANTON GUBANC 16717 Waterloo Rd. ii»iiii»iiii«iiii«iiii«iiii»iiii»iiii«iiii*i'ii»i'ii»i»i»iiii»i< ilJiil«lii!«liil«liililiil»liil«liil«l"l»liil»liil»liil«liibli AMERIŠKI SLOVENCI se cicer ne moremo postavljati z velikanskimi kulturnimi deli. toda imamo dve knjigi, izdani v zadnjem času, ki sta jako važni v našem življenju, in sicer: ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa \ POEZIJE IVANA ZORMANA, Cena $1.25. Te dve knjigi bi morali biti v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Tudi naš urad jih ima še nekaj na razpolago. Vsa naročila naslovite: Ameriško - Jugoslovanska Tiskovna Družba, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. »iMiMiiiiBiiiiMiiiiwiiM^iMj'iL'umiiLgii'jgii'iaL'u^uaiiUJ KUPITE DELNICE SLOV.DEL. DOMA V COLLINWOODU. THE W—K DRUG CO. St. Clair, vogal Addison Rd. Edina slovenska lekarna • v Clevelandu. Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno. JOHN KOMIN, Lekarnar. KUPITE DELNICE SLOV.DEl* DOMA V COLLINWOODU. — S3* Tel. Central 2373 R. Gramofonsk e Plošče 'j zahtevajte novi cenik Velika zaloga ar in zlatnine. Wm. Sitter 1805 8t. clal* avenub Cleveland, O. 00010001535323482353539100004853010002000253484853534848532348485353532348484823234848534823535323484823535348485353234853534823 02010000020002022301028900020001000000020001010101480202010202