Ljubljana, četrtek, 31. oktobra 1957 LETO XXIII. Stev. 257 (ZDAJ A IN riSKA Časopisno zaix>znlsko PODJETJE •ljudska PRAVICA« dlrektob podjetja LEV MODIC glavni cn odgovorni OREDNIK tVAN ŠINKOVEC l*tst izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI t* J*L c$JUjoL&(@&+ PRAVICA •LJUDSKA t* U A V i C A« USTANOVLJENA k OKTOBRA UM — mn NARODNOOSVOBODILNO BORBO t* tZHA-;AI*A KOT L4-DNEVNTK IM TEDNIK - OD OSVOBODITVI DO L JULIJA IM) KOT DMKV* NTK_ NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA ISO IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO« ZVEZNI IZVRŠNI SVET JE OBRAVNAVAL plah perspektivnega RAZVOJA JUGOSLAVIJE od leta 195? do 1961 Beograd, 30. oktobra — Zvezni “Vršni svet je na današnji seji Pod predsedstvom podpredsednika Svetozara Vukmanoviča obravnaval plan perspektivnega razvoja Jugoslavije od leta 1957 do 1961. Osnutek plana je sestavil odbor za perspektivni plan skupaj z Zavodom za gospodarsko planiranje na . podlagi zelo obširnih analiz in študij, obsežnejših, kakor so bile katerekoli doslej. V njih so razen organov* ki se ukvarjajo s planiranjem, sodelovali naši najuglednejši ekonomisti in gospodarski strokovnjaki. Osnutek perspektivnega plana razvoja se opira na gospodarsko prakso in gospodarsko politiko, ki Jo je Zvezna ljudska skupščina že sprejela. Osnutek perspektivnega plana pošlje Zrs Zvezni ljudski skupščini, ki ga bo obravnavala na eni prihodnjih sej. POGOVOR S SEKRETARJEM ZIS VELJKOM ZEKOVlCEM Kaj prinaša osnutek zakona o javnih uslužbencih Beograd, 31. okt. (Tanjug). Sekretar ZIS Veljko Zekovič je odgovoril na več vprašanj urednika »Tanjuga« v zvezi z osnutkom zakona o javnih uslužbencih, ki ga je ZIS sprejel na včerajšnji seji. Na vprašanje, kateri so najvažnejši razlogi, da dobimo novi zakon o javnih uslužbencih in kaj bo pomenil ta zakon za zboljšanje javnih služb in za status uslužbencev, je Zekovič med drugim odgovoril, da smo čutili potrebo po novem zakonu že precej dolgo, ker je zakon o državnih uslužbencih iz leta 1956 v celoti zastarel. Pomen novega zakona je predvsem v tem, da bo z njim urejen položaj uslužbencev po enotnih načelih. Novi zakon prinaša več novosti glede razvrstitve in napredovanja uslužbencev, njiho- so plače v gospodarstvu v prvem polletju letošnjega leta narasle za kakih 14 %, plače uslužbencev v javnih službah pa so narasle manj. Zato je treba z novim zakonom nekako vskladiti plače v javnih službah s plačami v gospodarstvu. Zato predvideva osnutek tudi ustrezno zvišanje plač v javnih službah, in sicer povprečno za 12 °fo. To je največ, kar dopuščajo naše gospodarske možnosti. Na vprašanje, s kakšnimi instrumenti, predvidenimi v zakonskem osnutku, bo omogočeno stalno zboljševanje osebne sestave v javnih službah, je Zekovič odgovoril, da predvideva osnutek kot glavna instrumenta sištematiza-1 V torek je predsednik republike sprejel dva nova poslanika, nizozemskega ki venezuelskega, ki sta mu slovesno izročila svoja pooblastilna pisma. Na sliki sprejem venezuelskega poslanika Juana Del Ariensa Koča Popovič v Parizu Pariz, 30. okt. (Tanjug). Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, ki se vrača iz New Yorka, kjer se je udeležil rednega zasedanja Generalne skupščine OZN, v Beograd, je davi prispel v Pariz. vega osebnega statusa itd. Vse to bomo razvili in okrepili zakonitost v delu javnih služb ter ustvarili mnogo ugodnejše pogoje za njihovo uspešnejše funkcioniranje. PLAČE SO V PRVEM POLLETJU NARASLE ZA 14 % Na vprašanje, kaj lahko rečemo o razmerju med plačami uslužbencev v upravi in o gospodarstvu, je Zekovič odgovoril, da eijo službenih mest in natečaj. S sistematizacijo mest naj bi določili osebno sestavo vsakega organa in ustanove, vsa izpraznjena mesta pa naj bi praviloma izpolnjevali na podlagi natečaja. O sistemu razvrščanja uslužbencev je Zekovič rekel, da ostane v glavnem nespremenjen, samo da se uvede rang Izobrazbe, ki ustreza visoki šoli. Zato so bile potrebne tudi ustrezne spremembe. Za uslužbence z nižjo in srednjo strokovno izobrazbo so ostali dosedanji okviri razvrščanja. Samo vzgojitelji, učitelji, strokovni učitelji in učitelji praktičnih predmetov bodo napredovali za en plačni razred več, kakor doslej, namreč do VII. plačnega razreda. Na vprašanje, kakšne so spremembe v sistemu plač in zakaj jih ZIS predlaga, je Zekovič od- (Nadaljevanje na 2. strani) NASI POBUDI NA KONGRESU BORCEV V BERLINU Širše sodelovanje med bivšimi borci in pomoč nerazvitim deželam Berlin, 30. okt. (AFP). Na VII. ] nezadostno razvite dežele ustrez-generalni skupščini Svetovne zve- no ekonomsko in tehnično po- Ob Dnevu mrtvih roma topla misel hvaležnosti na grobove vseh onih, ki so v boju za boljše življenje omahnili v prezgodnjo smrt. Ko bomo s cvetjem počastili spomin naših dragih, se bomo spomnili tudi vseh tistih, ki so za napredek človeštva vpletli ustvarjalnost svojih življenj. ze bivših borcev je posegel v razpravo o poročilu generalnega sekretarja Compeigna tudi vodja jugoslovanske delegacije Velimir Stojnic. Dejal je, da se mora Zveza aktivno zavzeti za popuščanje mednarodne napetosti in utrditev miru. V ta namen naj bi privolili v to, da bi sodelovale na kongresu tudi organizacije bivših borcev, ki niso članice Svetovne zveze, ker bi to prispevalo k ublažitvi mednarodne napetosti in okrepitvi miru. V komisiji za orientacijo dela pa so obravnavali osnutek resolucije Zveze borcev in Združenja vojaških vojnih invalidov Jugoslavije. Resolucija poziva vsa združenja, ki so včlanjena v Svetovni zvezi, naj se zavzamejo z vsemi močmi za to, da bi pom a moč. Francija na razpotju med priznanjem alžirske neodvisnosti in lastnim finančnim polomom Pariz, 30. okt. (Tanjug). Nadaljevanje politične krize v Parizu kakor tudi razvoj tretje ofenzive upornikov v Alžiriji, ki se je začela pred desetimi dnevi, sta značilna za nastale spremembe v vojni proti Alžircem, ki traja že tri leta. Tako je mnenje, ki so ga po petdnevnih razpravah sinoči izrekli prvaki izvršilnega in koordinacijskega odbora alžirskega osvobodilnega gibanja na sestanku v Tunisu. OB 40-LtTNlCI OKTOBRSKE REVOLUCIJE Odmevi zgodovinskih dni v Nemčiji Zmaga Oktobrske revolucije v Rusiji pod Leninovim vodstvom je še posebej vzvalovila delavske množice v državah centralne Evrope, ki so bile v težkih materialnih razmerah, brez rezerv in so doživljale poraze na fronti. V teh državah razumljivo tudi do revolucije ni bilo daleč. Revolucionarno gibanje se je začelo že leta 191? in se zlasti razplamtelo leta 1918, ko so bile akcije delavcev in stavke po civilnih in tudi vojaških podjetjih že na dnevnem redu. Dne ?. novembra 1918 so se uprli mornarji p največjem nemškem pristanišču Kiel. Od ondod se je upor brž razširil na druga nemška mesta in Na tem sestanku je bilo Izraženo prepričanje o ugodnih perspektivah glede uspeha oboroženega boja in potrjena je bila pri-gali gospodarsko nezadostno raz- pravljenost osvobodilnega giba- vitim deželam. Resolucija poziva nja s Francijo na podlagi pripo- tudi vse vlade, naj si v okviru znanja pravice alžirskemu ljud- OZN prizadevajo, da bi dobile stvu do neodvisnosti. Člani odbo- ra so imeli daljši sestanek s tuniškim predsednikom Burgibo. Delegacija Fronte bo odpotovala te dni tudi v Rabat, da obvesti maroško vlado o sklepih te izredne konference. V Parizu danes ne izključujejo možnosti, da bo sklicana alžirsko-tuniško-maroška konferenca, ‘s katero bi poslali skupni poziv prvakov vseh treh dežel francoski vladi, naj skliče francosko-afriško konferenco za okroglo mizo, da bi končali vojno v Aližiriji. Vodilne politične skupine v Franciji so zavrnile zahteve po neodvisnosti Alžirije in se tako znašle v hudi politični krizi, ker jih je dosedanji vojaški neuspeh razcepil v vprašanju metod za odstranjevanje posledic, ki jih ima triletna vojna za francosko gospodarstvo in finance. Enomesečna politična kriza v Parizu namreč kaže, da v zbornici ni večine tudi na podeželje. V Berlinu so revolucionarji 11. novembra strmoglavili monarhijo. Močno revolucionarno vrenje je bilo leta 1918 tudi na Bavarskem. V Mtinchenu so 7. novembra 1918 proglasili republiko. Višek je bavarska revolucija dosegla aprila leta 1919, ko je nova sovjetska vlada kontrolirala ves Miinclien, ne da bi naletela na odpor. Toda že maja istega leta so vladne čete z velikim krvo-prelitjem, kjer je bilo ubitih na stotine in stotine ljudi, zatrle miinchensko sovjetsko republiko. Dokumentarni fotografiji prikazujeta demonstracije in rdečo vojsko iz dni milnchen-ske republike. Vojni izdatki za vzdrževanje političnega statusa quo so narasli od predlanskih 35 milijard na lanskih 325 milijard in na 415 milijard v letošnjih prvih devetih mesecih. Samo letos znašajo skupni izdatki za Alžirijo nad 700 milijard frankov. Nesorazmerje med pitala kakih 600 milijard frankov. I temi ;zdatki in omenjenimi do-V rokah francoskih priseljencev hodki je povzročilo primanjkljaj ali finančnih skupin v Franciji je v približnem znesku 1000 milijard 90 °/» premoženja v kmetijstvu, in- franicov> 600 milijard primanj-dustriji in ribištvu, glavnih gospo- kijaja v zunanji trgovini, porabo darskih panogah Alžirije. Ziv- s^oraj vseh zlatih rezerv in dra-ljenjski standard alžirskega de- gjnj0 na domačem trgu vzlic trem lavca je desetkrat nižji od fran- jzrecjnim posojilom in dodatnim coskega, nad 70 "/o alžirskega pre- davkorn> ki so vrgli približno 500 bivalstva je nezaposlenih ali brez miijjard zemlje. Na Alžiriji so razen tega zainteresirane tudi petrolejske družbe, Nadaljevanje krize v Parizu bi bilo koristno samo, če bi nova po- ki iščejo zdaj nafto v Sahari (ka- svetovanja o sestavi vlade omogo-kih 200 milijard frankov že inve- čila v parlamentu večino, ki bi bi-stiranega kapitala). Perspektiva la za opustitev vojne v Alžiriji, osamosvojitve Francije z energetskimi surovinami sloni spričo ležišč nafte v afriški puščavi (približno 1 milijarda ton) na ohranitvi Alžirije kot -teritorialne zveze-s Sredozemljem. ki je vzrok vseh sedanjih težav in izdatkov, ter napravila konec medstrankarskim kompromisom o razdelitvi državnih bremen, ki jih bo nadaljevanje vojne kvečjemu še povečalo. Nova ofenziva upornikov na vseh frontnih sektorjih v Alžiriji Pariz, 30. okt. (Tanjug). - Na | niki prodrli pri mestu Constan- vseh sektorjih Alžirije se nada- tini ter zahodno od Orana, Mo- ljujejo spopadi med uporniki in! stangema in Fiareta. Tudi napadi . . fmnrnskimi četami To je moč uporniških diverzantov so bili v za določeni politični program ; povzeti iz ura(jnih ’ poročil fran- zadnjih 24 urah izredno srditi po- akcije. coskega glavnega štaba v Severni sebno v zahodnem zaledju mesta Vstaja v Alžiriji se je začela 1.1 Afriki> iz katerih je videti, da se Alžira. Francoska vojaška policija je aretirala voditelja oranske organizacije borcev za svobodo Kalfo decembra 1951. Vzlic takojšnji boji bijejo zdaj na 20 bojiščih, okrepitvi garnizij v Alžiriji, kjer prancosko poveljstvo še zmerom je zdaj nad 400.000 vojakov, pet zanika vesti o ofenzivnih akcijah motoriziranih divizij, tri letalske osvobodilne vojske. Toda Bulema. Francosko sodišče ga :e helikopterske brigade, s tujsko le- VCKjiteiji vstaje so še sinoči po- »bilo že prej v odsotnosti obso- gijo in padalci je uporniško giba- trdui da je njihovih nad 130.000 dilo na 12 let prisilnega dela. nje preraslo v osvobodilno vojno. borcev pred desetimi dnevi za- Bil je glavni urednik časnika Po najnovejših podatkih ima osvo- čelo splošne napade na francoska »Algerie Republican« ter komu- bodilna vojska zdaj na razpolago oporjšča> nad 130.000 oboroženih vojakov, y zadnjih 24 urah so se bili centralizirano vojaško in politič- gjavnj boji na ozemlju jugovzhod' nističnega glasila »Libertč«. . gmviu uuji uo utcuuju jubuviuuu- Veleposlanik Zemljak no organizacijo, krajevno oblast nQ od mesta Alžira. Do mnogih i _ • nrarlcoHniIni Srhffrfll na osvobojenem ozemlju ter gosto spopadov je priši0 tudi okrog I P*1 preOSeaniKU SCniUIU omrežje diverzantov po mestih v Qrana jn Constantine. Francosko j Dunaj, 30. okt. (Tanjug). Pred- Alžiriji in v Franciji. poveljstvo trdi, da je bilo na vsem sednik republike dr. Scharf je da- Veliki privatni kapitali, inve- ozemlju ubitih in ranjenih nad ' nes sprejel novega jugoslovanske- stirani v Alžiriji, so podlaga dose- 70 upornikov, danje francoske politike v Alžiriji Kar tiče uporniške akcije in boja za »francosko navzočnost- Francozi danes potrjujejo samo v tej koloniji. Z milijonom Fran- napad na garnizijo med Batno in cozov in približno 8 milijoni do- Setifom. To so edine uradne vesti mačega prebivalstva je Alžirija o bojih, ki zadnje dni nepretrgo-največji francoski blagovni trg in ma' divjajo na vseh sektorjih, VREMENSKA NAPOVED za četrtek JI. oktobra „ _______________ CJ_ _ __ Sprva pretežno jasno, pozneje na- sodeluje z 10 do 12 •/» tudi v fran- vštevši tudi severne dele Sahare, raščajoča oblačn°st zjutraj po kotli-coskem izvozu. Samo predlanskim Roročila francoskih dopisnikov , z4ar^g9en°' Prim0rju u. naj višja so vrgli profiti od francoskega ka- v Alžiriji pa pričajo, da so upor-1 dnevna do ic stopinj c. ga veleposlanika Jožeta Zemljaka, ki mu je izročil svoja pooblastilna pisma. _________ OB 15-LETNICI PRVE PROLETARSKE BRIGADE IZPOLNILI SO TITOVO POVELJE Dne 1. nov. praznuje I- proletarska divizija petnajsto obletnico svoje ustanovitve. Slavna je pot te udarne, elitne sile tiaše narodnoosvobodilne vojske. To je pot, dolga tri leta krvavih junaških bojev, napornih pohodov, na katerih je vsaka stopinja zaznamova na s krvjo in trupli junakov-prvo-borcev Srbije, Crne gore, Bosanske krajine in Sandžaka, ki so se v treh brigadah — v I. proletarski, III. krajiški in III. sandžaški združili v I. proletarsko divizijo. Kdo še ni slišal o njenih junaštvih, o krvavih ■ bojih ob Neretvi, na Drini, Sutjeski, Iz bitk za osvoboditev Beograda, na sremski fronti? Jutri divizija tudi praznuje kot moderno opremljena in iz-vežbana enota naše Armade svoj slavni jubilej. En sam odlomek iz velikib bojev te naše slavne divizije. V ponedeljek se začne cepljenje proti otroški paralizi Najprej bo v okrajih Kranj in Gorica, v večini drugih okrajev pa 11. novembra Ljubljana, 30. oktobra. Zvedeli smo, da je cepivo proti otroški paralizi prispelo v Slovenijo, zaradi česar bo moč začeti s cepljenjem že prve dni meseca novembra. V ponedeljek 4. novembra bodo začeli z akcijo v dveh okrajih, Kranj S SEJE UPRAVNEGA ODBORA OBRTNE ZBORNICE LRS Obrt vskladiti s potrebami Razprava ob predlogu petletnega razvoja obrti v naši republiki Nedavni predvolilni zbori so največkrat in najbolj prizadeto obravnavali — razen stanovanjskega — vprašanje obrtnih uslug. Ljudski odbori so prav pri tem doživeli največ kritike. V veliki meri so kritiko zaslužili. Še vedno namreč prevladuje miselnost, da gospodarski napredek občine lahko zares požene in zagotovi le večje industrijsko podjetje ali kvečjemu še večji pol obrtni pol industrijski obrati. zagotovile skoro podvojitev osnovnih sredstev obrtnih organizacij. Da pa bi dosegli plan tudi v vzgoji kadra, bi morali vključiti v obrt od 17 do 20 /o novih delavcev. Toda spričo stanja šol in internatov v okraju bi ______________________________________________________________________ tudi s predvidenimi novograd- Novomeški okraj se n. pr. zelo i v občini so iz proračuna name- niam' —neniu ^potrebni I n ju ^ oa ;_________________________ so po njihovem mnenju potreou in Gorica, v večini drugih okra- odločno poteguje za velike inve-1 nili okrog 20 milijonov za usta jev, med njimi tudi ljubljan- sticije v industrijo viskoze, tistih novitev novih uslužnostnih obrt- Bilo Je sredi novembra leta 1942. Prva proletarska divizija Je imela nalogo, osvoboditi bosensko mestece Jajce. Prva brigada je zasedla v največji tajnosti položaje v vasicah okoli mesta in čakala noči. »Naprej 1 Na Jajce!« je bilo kratko povelje. Sneg je segal do kolen, mnogi borci pa niso imeli niti opank. Bili so brez plaščev .. • O, kakšen mraz! Proletarci so se vzpenjali po zledenelem snegu, v strmine, kjer je ležala nad Jajcem majhna vas. V mestu pa so se močno utrdili Nemci, ustaši in domobranci. V zgodnjem mraku je nočno tišino pretresel grom kra-gujevske bombe. Na vseh straneh se je začela bitka. Nemci so nenehno streljali iz svojih topov in strojničnih gnezd, odgovarjalo pa jim je topništvo Prve proletarske. Fantje Prve proletarske s strojnimi puškami so se priplazili prav pred sovražne bunkerje in jih obstreljevali. • Neprenehoma pada gosti sneg. Veter divje zavija, in mraz, mraz. Veza! Od ust do ust: desetar Jovan Petrovič je ranjen v obe roki! Vprašanje se vrača: »-So ga previli?« »■Da, previli so ga in ostal je naprej na svojem položaju. Ni se hotel umakniti v hiše na varnem.« Taki so bili proletarci. Dva dni je divjal boj. Dobro utrjeni Nemci, ustaši in domobranci so se trdovratno upirali. Povelje' vrhovnega poveljnika, maršala Tita pa se je glasilo: »■Osvoboditi Jajce. Osvoboditi ga drugo noč tega Krvavega boja!« Ko so to slišali borci, so vedeli, kaj je njihova naloga. Podrugi večer je znova divjal krvavi ples. Podoba je bila, ko da gori zasnežena pokrajina okrog Jajca. Vsa divizija je napadala- Ni bilo slišati ne pušk, ne strojnic, temveč le grmenje. Junaški borci naskakujejo bunkerje in zavzemajo drugega za drugim. Nemci so se branili, divje branili. Pričakovali so pomoč iz Travnika. Utrdili so se v bunkerjih na livadi. Okoli njih gola ravan. Streljali so kot pobesneli, s strojnicami in dvema protitankovskima topovoma. Borci Tretje brigade so prodrli v mesto in z&žgali prve bunkerje. Ognji so goreli. Videlo se je, kako Nemci prenašajo municijo v zadnje bunkerje. Proletarci so uničili nemške topove. Nemci so obkoljeni. Sest minometalcev siplje uničujoč ogenj. Ob dveh ponoči se je predalo osemnajst ustašev in dvanajst Nemcev. Zjutraj pa so našli borci še več sto mrtvih sovražnikov. Tako je bilo v ranem jutru 26. novembra leta 1942 osvobojeno mestece Jajce. Proletarci so držali besedo in izpolnili Titovo povelje. -s -r nekaj milijonov iz sklada za na- nih delavnic, toda doslej — niso predek obrti pa je okraj v celoti od teh sredstev uspeli uporabiti vložil v obnovo »Belsaaa«. Bivši niti dinarja! Po mnenju odbor-ptujski ljudski odbor je okrog nika Curka temu ni krivo le hu-20 milijonov dinarjev, namenje- do pomanjkanje poslovnih pro-nih za napredek obrti, v celoti j štorov v mestu in do kraja zaple-vložil v izpopolnitev »Kidriče- I teni pogoji za dosego kredita, skem, pa II. novembra. Vse tehnične priprave so v redu zaključene, tako da lahko pričakujemo nemoten potek cepljenja. Otroci, ki bodo sedaj prvič cepljeni, bodo prejeli drugo injekcijo čez 6 ali 7 tednov, tretjo pa spomladi prihodnjega leta. v kateri'BnkmCTavSnzaJrtif^: “"J;! fliiŠ°!*?ill..mol8tH>T' ki b' bili ,p_r®d:' Okolišu pa bi ta si _ po njihovem še drugi ukrepi — predvsem P<^* sebna stimulacija za tiste mojstre in kolektive, ki redno in dobro vzgajajo vajence, z boljšimi pogoji pa stimulirati tudi tiste vajence, ki so se odločili za kritične obrti. B. F. i vega«, kar je za razsežnost tega ! marveč še neprimerno večje po-industrijskega velikana kaplja v j manjkanje obrtnih delavcev, zla- vsem prvih sedem letnikov, lahko pričakujemo uspehe že za eventualni pojav epidemije otroške paralize v prihodnjem letu. Po najnovejših poročilih, ki jih je prejel naš CHZ o zaščitni vrednosti cepiva, vidimo, da so na Danskem v ptujskem sredstva, če bi jih pravilno uporabili, lahko veliko zalegla. VE C RAZUMEVANJA IN NAPOROV Včeraj je na Gospodarskem voljni prevzeti odgovornost organizacije in vodstva novih uslužnostnih delavnic. NE LE ZIDOVI IN STROJI, AMPAK LJUDJE! Ce bomo hoteli predlagani petletni plan izvesti, bo treba vsako dosegli po cepljenju izredno lepe razstavišču v Ljubljani predsed- I !eto,.y. ^zaposliti’’000 novih i"> »» .. — - - *- - kvalificiranih obrtnih delavcev. rezultate, meaiem ko so imen v ni,k 0brtne zbornice- LRSLeopold »rtnm aelavcev tej državi še 1956 leta 30 prime- Krese ^ , redno sejo upravnega FJtan Poideva zgradit, do 1961 rov obolenj, je zbolelo lani le tro- odbora krnice. Obravnavali so leta/ov® vajenske šole v Novem je ljudi. Na Češkoslovaškem so s predvsejn petletni perspektivni Pers, ^Pru’ J^JublJan,, Man-cepljenjem nekaj več kot dva mi- „1 _ ra7Vf>ja v Sloveniii V Mit- boru in CelJu> skupaj za 2400 va-lijona otrok dosegli 80 »/o zaščito razgibano razpravo'je pose- razširiti zmogljivost ob- predto nevarno boleznijo. Ceplje- gel tudi član Izvršnega sveta LRS M z? ,4300 vajencev; nje, ki ga začenjamo pri nas letos Ju]ij Bletram. Med drugim je to- Pa ’ fK>sIta.v^1. no‘ bomo prihodnja leta nadaljevali vari4 Beltram dejal: »Uresničenje m,'aif. r 1°®°V" V Lj“bIJ?Tm’ in tako iz leta v leto večali krog teo.a Detletnesra Diana nikakor ne Marl‘boru> Celju, Kopru in No-otrok, ki bodo varni pred otroško bor tek!o tak kot ge bj ^ vem mestu s skupno 800 poste- paralizo. M. N. vock)vodno pipo. Od vseh priza- m™1' ?aze\tega sej, skle- detih bo plan terjal veliko več ^„*,a razumevanja in naporov, kot so J.. . XIV. žrebanje obveznic II. ljudskega posojila jih bili vajeni doslej.c B6ograd, 30. okt. (Tanjug). — Dne _ _________________ 1. novembra 1957. ob 16. uri bo v pro- ter DOtrruie te hpsprfe kot leni* štorih podružnice Narodne banke 103 r PoirJuJe Deseae KOI le Kaj. v Beogradu. Bulvar revolucije 15, XIV. žrebanje obveznic II. ljudskega posojila, pri čemer bodo amortizirane obveznice v znesku 261,700.000 dinarjev oziroma 5 °/o vpisanega posojila. Ob tej priložnosti bodo izžrebani tudi naslednji dobitki: 1 dobitek v znesku 100.000 din, 2 dobitka po 50.000 din, 487 dobitkov po 10.000 din, 2617 dobitkov po 5000 din, 26.170 dobitkov po 2000 din. Skupaj 70,495.000 din. Amortizirane obveznice in izžrebane dobitke bodo od 16. novembra 1957 dalje izplačevale blagajne poslovalnic Jugoslovanske investicijske banke, Narodne banke, Komunalnih bank in hranilnic, ki so za to dobile pooblastila. Iz glavne centrale Jugoslovanske investicijske banke jetij, o čemer smo že poročali, ter D . , v. - . , .. _ pospešeno nadaljevati z dopolnil- rrimer občine Ljubljana-Cen- nimi tečaji. LETNO OD 17 DO 20% NOVIH DELAVCEV Zatorej je razumljivo, da je bilo osrednje vprašanje na seji vprašanje vzgoje novih obrtnih delavcev. V tem pogledu je zanimiva razprava zastopnika iz celjskega okraja. Sredstva, ki jih obrt v okraju daje v družbene sklade, bi v petih letih povsem zadostovala za investicije, ki bi Prihodnja številka »LJUDSKE PRAVICE« bo izšla v nedeljo, dne 3. novembra Pogovor s sekretarjem ZIS Veljkom Zekovičem (Nadaljevanje s 1. strani) govoril, da je glavna sprememba strokovne izobrazbe, v tem, da se dodatna plača in položajna doklada ukineta kot obliki plače, namesto njih pa se uvede položajna plača, ki se določi po funkcijah oziroma delov- jen režim pripravniškega staža in Zdravstvene uslužbence je moč začasno poslati na delo samo v primeru epidemije ali kadar ni moč zagotoviti niti temeljne zdravstvene zaščite prebivalstva. Ta dodelitev pa lahko traja v treh letih največ 6 mesecev. Za uslužbence državnih organov, ki imajo 15 let delovnega staža, od tega 10 let v državnih organih, se uvede stalnost, tako da jim ni moč odpovedati službe, v primeru ukinitve posameznih KDAJ JE DOVOLJENA PREMESTITEV PO SLUŽBENI POTREBI Institucijo premestitve v dr-nih mestih, v nekaterih službah žavni službi je obdržal tudi osnu-(profesorji, učitelji, sodniki) pa tek, le da je premestitev po služ-po zvanjih in položajih. Te spre- beni potrebi dovoljena samo iz-membe so bile potrebne, ker so jemoma, kadar ni moč izpraznje-bile doslej znatne razlike v do- nega mesta popolniti z natečajem, datnih plačah. ter s pogojem, da se uslužbencu r ________________________ r___________ Sekretar ZrS Zekovič je v svo- v novem kraju zagotovi ustrezno! delovnih mest pa se tl** uslužbenci jih odgovorih nadalje rekel, da stanovanje. Profesorjev in učite- j upokoje, če jih ni moč razpore-je sistemu napredovanja name- ljev ter osebja zdravstvenih usta-; diti na druga delovna mesta. Gle-njena pomembna vloga v zbolj- nov ni moč premeščati brez nji- j de na disciplinske odgovornosti šanju strokovne izobrazbe usluž- hove privolitve. Ce se posamezna i uslužbencev se nanašajo najvaž-bencev. Uvedb? ocenjevanja omo- mesta ne popolni jo z natečajem,! nejše spremembe na višino disci-goča znatnejše spremembe tudi tedaj jih je moč začasno dodeliti j plinskih kazni. Najstrožja disci-v sistemu napredovanja usluž- profesorjem in učiteljem iz druge! plinska kazen — odpust iz službe bencev prosvetne in zdravstvene šole, če je zaradi pomanjkanja j za zmerom - je odpravljena, službe. Z osnutkom je zlasti ure- vzgojiteljev ogrožen redni pouk. I ostale kazni pa so opiljene. Okrajni odbor Zveze borcev NOV Ljubljana, sporoča, da bodo v okviru »DNEVA MRTVIH« - 1. novembra tega leta v Ljubljani tri osrednje žalne svečanosti m posvečene spominu padlih borcev Jn žrtvam fašističnega nasilja Na Trgu narodnih herojev bo začetek svečanosti ob 10. uri. V Gramozni jami ob 11. uri. Na grobovih borcev in talccv na Zalah pa bo začetek č?>lne svečanosti ob 15. uri. Okrajni odbor Zveze borcev NOV LJUBLJANA »\\W\VV\«\V» . «.\\SVW\\\\\\\V\VW Rdeči gardisti pri Leninu v Smolnem so zadovoljne s sovjetsko oblastjo?« Pozneje sem zvedel, da je V. I. Lenin poklical iz drugih okrajev rdeče gardiste, ki so imeli na skrbi zvezo, in jih spraševal o razpoloženju delavcev, o njihovih po-Na predvečer pred 25. oktobrom (7. — o potrebi, da prevzamejo oblast Sovjeti, šali, me je prevzel nepopisen nemir- ali trebah-novembrom) je bil Smolni poln lj^di -de- Tega zgodovinskega govora Vladimira liji- bom znal povedati, kar vem? ' Ti °°Sodki so se mi vtisnili neizbrisno legatov kongresa, rdečih gardistov, revo- ča nismo mogli poslušati do konca, ker so Mislil sem in mislil ter potuhtal- na- v sPomin- Vse življenje se bom spominjal, lucionarnih vojakov in mornarjev; v njem nas poklicali na bojne položaje. mesto poročila bom kar raportiral — na kako sem prve dni sovjetske 'oblasti pri- je šumelo ko v velikanskem ulju . Do 25. oktobra (7 novembra) so se Pamet se naučim besed in jih zdrdram. P°'’edoyal v Smolnem velikemu Leninu o Ponoči od 24. no 25. oktober (od 6. na zbrali vsi delegati II. kongresa Sovietov In takoj sem se jih jel učiti. Ko se mi flvlJenJu in razpoloženju delavcev Puti- _______1\ • • i n 1 > v.i i, .. . . * ’• trn' m ... _ 1 AtTflrft V t_______ \ ’ •»viigiv.g u kj\j V J CIU V. » J *** OC 1IU i . . 7. november) je prispel v Smolni Vladimir Kmalu po kongresu so zadoneli po hodni- 3e zdelo, da jih že znam, sem odšel k 10VSKe tovarne. Iljič Lenin. Nastanil se je v sobici v dru- ku vzkliki, slišati je bilo hrup. Bili smo nii{u. Pred vrati Iljičeve sobe.so stali na gem nadstropju. Naši putilovski mitraljez- blizu sejne dvorane. Takoj smo zgrabili straži naši rdeči gardisti. Vedeli so, da ski bojni družini so izkazali visoko čast: za puške in odhiteli na hodnik. Pokazalo me kliče, takoj so me pustili naprej, naročili so nam stražiti velikega vodite- se je, da je peščica menževikov in drugih Ko sem vstopil v sobo, je sedel Iljič za lja revolucije. podrepnikov buržoazije zagnala na kon- mizic° in nekaj pisal. Mojega prihoda ni f Vzdušje je bilo tačas v Smolnem zelo gresu hrup, ko pa je zadela na složen opazil. Stopil sem k mizici, salutiral in napeto. Menševiki in eseri so širili najbolj odpor delegatov, se je morala umakniti. Ti rahl° trčil s petami. Ko je Iljič zaslišal trk, neverjetne provokatorske vesti, preračuna- agenti kontrarevolucije so med srditimi ie vzdignil glavo in me pogledal Bil sem ne na demoralizacijo rdečih gardistov in psovkami odhajali iz sejne dvorane. Ves že pripravljen, da bi izgovoril besede ra-revolucionarnih vojakov. Skušali so nas kongres pa jih je spremljal z ogorčenimi Porta, ki sem se jih bil naučil na pamet, zastrašiti, zagotavljali so nam, da je po- vzkliki: »Poberite se od tod.« »Proč z izda- toda videč, da stojim strumno vzravnan slal Kerenski za razdejanje Smolnega 50 jalci.« in da salutiram je Vladimir Iljič brž vstal bataljonov georgijevskih odlikovancev in V štab Oktobrske revolucije so kar na- ln zamahnil z rokami, rekoč: 40 oficirskih bataljonov. Toda rdeči gardi- prej prihajala poročila. Ta in ta tovarna »Nikar, nikar, pustite to! Sedite in pri- sti niso bili bojazljivci. Kalil nas je re- je poslala na juriš na Zimski dvorec to- povedujte.« volucionarni boj Boljševiške partije in bili liko in toliko oboroženih gardistov; kri- Ko me je Vladimir Iljič posadil na stol smo zmerom pripravljeni z orožjem v roki žarka »Aurora« je izstrelila na Zimski nasproti sebi, mi je ves vnaprej priprav-odgovoriti na napad buržoazije. Smolni dvorec salvo; Zimski dvorec zavzet: za- ljeni raport izpuhtel iz glave in Iljiču sem je bil ves naježen z bajoneti, mitraljezi in časna vlada aretirana. jel kratko malo pripovedovati, kar sem topovi. Tisto zgodovinsko noč v Smolnem nihče vedel in videl, o razpoloženju putilovskih Podnevi 25. oktobra (7. novembra) je ni spal. Sele proti jutru se je pomiril. Dne delavcev. Lenin me je poslušal in nekaj bilo v slavnostni dvorani zasedanje petro- 26. oktobra (8. novembra) ob ,11. me je zapisoval. Obmolknil sem misleč, da ga grajskega Sovjeta. Slišali smo hrup glasov, dežurni straže v Smolnem zbudil in mi motim. Tedaj je Iljič dvignil glavo in de-Ker pa nismo vedeli za kaj gre, smo zgra- rekel, da kliče Vladimir Iljič, da mu po- jal: bili za puške in planili na hodnik. Tpda ročam. Tega nikakor nisem mogel verjeti. »Kar nadaljujte, nadaljujte, saj vas po- preplah ni bil potreben: udeleženci zase- Mislil sem, da se mi dežurni, posmehuje, slušam.« danja so navdušeno pozdravljali Vladimira Le-ta pa je dejal: Pripovedoval sem mu o razpoloženju Iljiča Lenina na govorniškem odru. »Saj je bil sinoči vso noč povezan z delavcev, o njihovih nazorih o sovjetski Tudi nam se je posrečilo slišati del Narvskim okrajem, zdaj pa pojdi in po- oblasti. V I. Lenin mi je začel zastavljati njegovega govora o nujni potrebi, da ročaj.« vprašanja. Spominjam se enega izmed nje- prevzamejo vso oblast delavci in kmetje Ko sem se prepričal, da se dežurni ne govih vprašanj »Kako pa kaj ženske ali J, Jevremejev Počastili bodo Dan mrtvih Na Dan mrtvih bodo P° vseh krajih Slovenije žalne spominske slovesnosti na grobovih borcev in talcev ter pred njihovimi spomeniki. V Begunjah, Dragi in Radovljici bodo počastili sporam padlih za svobodo na Dan. mrtvih dopoldne. Pri slovesnostih bodo sodelovali Predstavniki Zveze borcev, godba na pihala jeseniške Železarne, radovljiški pevski zbor in zb°r JLA. Organizatorji so poskrbeli tudi za avtobusni promet od Lesc do Begunj in nazaj v Drago. Svečanosti se bodo začele v Begunjah ob 9. uri dopoldne. Krajevni odbor ZB v Rušah pripravlja žalno komemoracijo pred spomenikom paduu v Rušah. Mimo govora o p°' slednji herojski borbi pohorskega bataljona, bodo številne množične organizacije in delovni kolektivi položili prl>“ spomenik več vencev. Delegacije- Zveze borcev in drugih množičnih organizacij bodo ta dan obiskale pozor išče herojske borbe Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, prav tako pa tudi ostala partizanska grobišča v občini. V soteskah Baške grape je še precej raztresenih grobov padlih borcev. Zato je Zveza borcev v Tolminu poskrbela, d* bodo ostanke nepoznanih 15 borcev prenesli v skupno grobišče na kraj, kjer je okupator obesil sedem partizanov-ujet- nikov. Na Dan mrtvih ob 9. uri bodo posmrtne ostanke prenesli iz vasi Kneža na skupno grobišče v Slatno. Od-lx>r Zveze borcev vabi borce in borke, ki so sodelovali na tem področju v NOV, da se prekopa v čim lepšem številu udeleže. Na tem mestu namerava Zveza borcev v prihodnje postaviti spomenik, ki bo sj>o-minjal zanamce na zgodovinske dni NOV. Organizacija, Zveze borcev terenov Zgornja Šiška in Dravlje je imenovala odbor za postavitev spomenika in ureditev grobišča padlih borcev v NOB. Za uresničitev te zamisli so finančno precej prispevale organizacije ZB Zgornja Šiška in Dravlje, občinski odbor ZB Ljubljana-Siška * in različna podjetja na severnem delu Ljubljane. Spomenik je iz kra-škega marmora, načrte zanj pa je izdelal ing. Sušnik iz ' Šentvida. Svečano odkritje spomenika bo na Dan mrtvih t. novembra ob 15. uri no draveljskem pokopališču. Pri odkritju bodo sodelovali lito-strojska godba, DPD »Svoboda« Zgornja §iška in odred JLA. K odkritju vabijo svojce padlih, prebivalce, zastopnike podjetij, predstavnike sosednjih organizacij ZB ter člane ostalih organizacij in društev. ****** ' ' - ** ' «< r y j*** ** 'V .. Leninov osnutek sporočila državljanom Rusije ob prevzemu sovjetske oblasti ZAHODNONEMSKA kritika adenauerjeve deklaracije Libanonska I cedrovina I Politika sile ne more Obisk predsednika libanonske republike Kamija Samima v Španiji naj bi označila tudi svečana , izročitev petih slovitih libanonskih ceder generalu Francu, -da »bilo prijateljstvo med Libanonom in opanijo prav tako močno in trajno, Kot je cedrovina«. Libanonski politik in voditelj držaje je tretji suveren arabskih dežel zapovrstjo, ki prihaja na obisk v Madrid. Pred njim sta bila v Španiji iraški Kralj Fejsal in saudski vladar Saud. , J yseh teh obiskov je prišlo v tem tetu in, če jim dodamo še uradni obisk iranskega šaha kakor tudi priičakova-m novembrski obisk pakistanskega predsednika Iškenderja Mirze, potem aktivnost Španije v zvezi z Bližnjim ▼znodom na pogled ni majhna. .DeJansko gre za akcijo španske diplomacije, katere začetke je treba iskati še v letu 1952, ko je tedanji špan-»Ki zunanji minister Martin Artajo v aružbi Francove hčerke in s številnim spremstvom potoval po deželah Bližnjega vzhoda ter delil vladarjem in Po tikom plemenske arabske konje, odlikovanja in zdravice, v katerih je nj*zdr£vljal tradicionalnemu prijatelj- u ®Panlje«< do Arabcev. Ta aktivnost Španije je sestavni del poskusov, na bi se izkopala iz dolgoletne osamljenosti, v kateri se je znašla po drugi ■vetovni vojni. Madrid je poskušal in si še zmeraj prizadeva prepričati ZDA, da je pravzaprav Španija tisti most, preko katera se jim bo najlaže posrečilo, da se približajo -nezaupljivim Arabcem«, ki so od leta 1951 spet in spet zavračali sleherno sodelovanje v bližnjevzhodni obrambni organizaciji (MEDO), ki bi Jo vodile ZDA, Velika Britanija, Francija in Turčija. To svojo težnjo opira Madrid na tradicionalne elemente iz arabsko-španske zgodovine, ki so zapustili na jugu Španije vidne sledove v številnih spomenikih mavrske kulture. Zanimivo je tudi to, da bi Španija, ^dežela katoličanstvu najbolj vdane vlade«, kakor ocenjujejo v Vatikanu režim v Madridu, rada igrala vlogo zbiralca in utrjevalca reakcionarnih pan-islamskih sil na Bližnjem vzhodu. V tej luči le treba gledati na sejanje napore Španije, da bi se približala Arabcem in drugim narodom v tem delu sveta. Z. Pečar odvrniti nevarnosti za mir Bonn, 30. okt. (Tanjug). Pro-1 Ija politiko sile, se je Adenauer gramska deklaracija tretje vlade znova izrekel zanjo«, kanclerja Adenauerja je zbudila ' »Frankfurter Rundschau« pa pozornost politične javnosti v Za- v svojem komentarju ugotavlja, hodni Nemčiji kot dejanje, ki da sploh ni bilo moč pričakovati, kaže, katero pot bo ubirala za- __________________________________ - hodnoinemška notranja in zuna-1 t nja politika v prihodnjih letih. Večina javnosti, vštevši tudi veliko večino časnikov, meni, da vodijo ta pota zlasti v mednarodnih stikih Zahodno Nemčijo k vojaški krepitvi Zahoda in k nadaljnjemu vključevanju Zahodne Nemčije v gospodarske in vojaške organizacije zahodnih držav. Pod naslovom »Politika sile« pravi hamburška »Die Welt«, da pomeni Adenauerjeva deklaracija zgolj »poziv državnikom in deželam na Zahodu, naj s politično in vojaško enotnostjo okrepe Atlantsko zvezo. Zelo trdne, tako trdne, kakor jih iz Adenauerjevih ust že dolgo ni bilo slišati, so bile besede, namenjene Sovjetski zvezi. Vladna deklaracija je znamenje politike sile. Prav ko Hruščev znova očita Zahodu, da uveljav- Stavkovno gibanje v Trstu Trst, 30. okt. (Tanjug). V Trstu je danes stavkalo okrog 13 tisoč delavcev, ki terjajo boljše delovne pogoje. Delavci in uslužbenci tržaške ladjedelnice, javnih skladišč in ladjedelnice v Miljah so imeli zborovanja, na katerih so protestirali proti draginji ter zahtevali, da jim zvišajo mezde. NAČRTE JE TREBA SPRAVITI V SKLAD da bi kancler spremenil svoje zunanjepolitične koncepcije. Vendar pa bi se bil lahko vzdržal očitnega vmešavanja v notranje za- Zaradi uhajanja deve Sovjetske zveze. >Mar Kon- radioaktivnih del- rad Adenauer res verjame, da bo cev iz tovarne plu- s svojo .politiko sile" zmanjšal ali tonija v Windscalu Eda ider sestavil celo odvrnil nevarnost? Mar je v Veliki Britaniji, ... , , . moč z izzivanjem prepričati Kre- j kjer so morali RianjSinSKO VIOCIO melj, da v Zahodni Nemčiji ni ustaviti obratova- Stockholm, 30. okt. (Reuter), agresivnih namenov in da je so- aje dveh baterij, Predsednik švedske vlade Tage vjetsko nezaupanje neutemelje- so uvedli preiska-Erlander je danes sestavil novo | no.« V svoji deklaraciji je Aden- ; vo. S helikopter-vlado, v kateri so samo socialni auer dejal, da politika terja jas- jem so znanstve-demokrati. Ker so ministri Agrar- nos* v spoznavanju ciljev, da niki neposredno ne stranke izstopili iz vlade, no- mora biti realistična da mora nad dimniki to- vlada v parlamentu ne bo upoštevati možnosti. »Te besede,« j vame skušali do- pravi list, so res edine iz kane- J ?nati stopnjo na- lerjeve deklaracije, s katerimi se J stalega nevarnega je moč strinjati. Bilo bi dobro, če | sevanja bi se Adenauerjeva politika tudi I dejansko ravnala po njih.« —— va imela večine. Popuščanje napetosti na Bližnjem vzhodu? Bejrut, 30. okt. (Reuter). Po poročilih iz Damaska je predstavnik sirskega zunanjega ministrstva danes izjavil, da je napetost na meji s Turčijo popustila. Sodijo, da bo Turčija začela postopno umikati svoje čete s sirske meje. Vendar bo ostala Sirija še nadalje »previdna in čuječa«. Iz Londona poročajo, da je Velika Britanija zdaj spet privolila v nadaljevanje razgovorov z Egiptom za ureditev finančnih vprašanj. Vodja britanske delegacije Dennis Ricketts bo konec tedna odpotoval v Rim. Eisenhower o ameriških jedrskih skrivnostih m VTISI S POPOTOVANJA PO GRČIJI Znamenja prijateljstva Atene, oktobra b najpreprostejšem, natančneje prav ob najpreprostejšem stavku človek čestokrat občuti nepremostljivo razliko med polnostjo izgovorjene in bledikavostjo na- O pisane besede. V taki zadregi smo verjamem, da bi za naše politično Jugoslavija je pri nas zelo po- ( Vendar govorim kot vojak: pri-pularna predvsem zaradi svoje i jateljstvo med našima dvema neodvisne politike, v kateri mi državama je tudi z vojaškega sta-yidimo voljo in sposobnost, da lišča neprecenljivega pomena, branite in ohranite svojo nacio- Preko Jugoslavije ima Grčija naj-nalno svobodo, da se uprete sle- j boljše in najzanesljivejše zveze hernemu pritisku in napadu. Ne \ z zaledjem, hkrati pa je GrCija s kontroliranjem Egejskega in Jon- skega morja trden obrambni zid za jugoslovanski jug. Spyros Melas, pisatelj, novinar P azgovorl o razorožitvi so znova o takojšnji opustitvi poskusov z JA ubiali zgrešeno pot. Vsaka stran jedrskim orožjem in o vztraja na celotni odobritvi ukrepih glede kontrole, | J" c Vri v svojih predlogov. V konkretnih o ukrepih, ki hi pripomogli, da se nainasajo na varovanje SKnv se jugoslovanski novinarji nešte- sodelovanje mogli še kaj dosti več , tokrat znašli ob obisku podpred- ; storiti, saj je že zdaj odlično. Me- Washington, 30. okt. (Reuter). sednika Edvarda Kardelja v Gr-j nim pa, da lahko še mnogo sto- ,________________ Predsednik Eisenhower je danes, gjjj, izlazx iskrenega prijateljstva,: rimo na področju ekonomskega, in član akademije, na prijatelj na sestanku z novinarji izjavil, j^i so spremljali njegov obisk, so tehničnega in kulturnega sodelo- skem kosilu, ki so ga uredništva da bo sprejel vabilo na sestanek bili tako neposredni in prav zato vanja. Povečati bi bilo treba med- atenskih listov priredila jugoslo-predsednikov vlad dežel Atlant- VSelej tako preprosto izraženi, da • sebojno trgovinsko menjavo b la- vanskim novinarjem: ske zveze v Parizu. Pred odho- mora človek to še posebej po- j ga in mi smo zainteresirani na Vzdušje, ki spremlja obisk rodom se bo sestal s kongresnimi udariti, kajti preproste besede uvozu električne energije iz Jugo- šega podpredsednika v naši drža-voditeljiobeh strank, da bi dolo- brezimnega grškega človeka z slavi je, na ureditvi skupnih voda vi in predvsem to neuradno čili stališče, ki ga bosta podpirali unce; Jugoslavija, Tito, prijatelj- ! itd. Možnosti so skratka velike, vzdušje med nami, novinarji obeh obe stranki. stvo — izgovorjene v polomljeni I Konstantin Tsatsos, minister dežel, je najboljši dokaz, da raz- Ko je govoru o pon trki angleščini ali francoščini ter izra-I v predsedstvu vlade: tike v družbeni ureditvi ne modo svojih zaveznikov, je^ dejal, da gene ge z ustrezajočo kretnjo | Druži nas mnogo: vse vojne rejo in ne smejo biti ovira za do- m m « T. „ . u .'»T« n AnA /l/J MA potrebnih, je Večina ameriških zakonov, ki predlogih ene in druge strani je si- bi prenehalo tekmovanje v oborože-cer mnogo stičnih toCk, toda njihova vanju na atomskem torišču, pozitivna stran ne more priti moč- ( o obveznosti, da atomskega orožne j e do izraza, kjer se utaplja v! Ja ali atomskih snovi, namenjenih nepomirljivih nasprotujočih se na-; vojnim ciljem, ne bi izvažali v dru-_______________________________________ a «rtih. Napredek ni možen, pa naj ge dežele ' položaj tak, da je večina teh bo stičnih točk Se toliko, dokler upo-| o opustitvi proizvodnje atomskih ’ ■> . ’ civražniku« ni rahljajo kot vodilno metodo devizo: i snovi v vojne namene, SKnvnostj »znana sovrazniKU«, m vse ali nič o dogovoru, po katerem bi atom- Generaina skupščina OZN stoji' ske snovi, nakopičene za vojne po- nosti o proizvodnji atomskega orožja, nastala v času, ko so ZDA menile, da imajo monopol na atomskem področju. Zdaj pa je pred alternativo: ali bo izglasovala “»katere Izmed predlaganih vseob-•egalottta načrtov in s tem samo še bolj poglobila prepad, ki deli obe »tram ali pa bi prizadevala vskla-dlti vse predložene načrte. Jugoslovanski osnutek resolucije Je tehten poskus, da bi uredili in formulirali glavne stične točke obeh strani. Nasa delegacija Je predlagala, naj Generalna skupščina zahteva od ožjega razorožitvenega odbora OZN, da se osredotoči na sklenitev sporazuma na tistih področjih ln o tistih točkah celotnega razorožitvenega problema, o katerih sta obe strani v javnih izjavah že izrazili soglasje ali Podobnost gledišč. o zmanjšanju oboroženih *il, oborožitve ln vojnih izdatkov, trebe, postopoma preusmerili v mirnodobne namene, o ukrepih, da bi zagotoviU uporabo medkontinentalnJh raket In vseh drugih naprav za gibanje v stratosferi, izključno v Miroljubno ln znanstvene cilje, o ustrezni in učinkoviti kontroli uveljavljanja sporazuma. Sklenitev vsaj omejenih konkret> nlh sporazumov o teh točkah bi privedla do ublažitve sedanje medna-redne napetosti. Jugoslovanski osnutek resolucije, ki poudarja stične točke v predlaganih nasprotujočih sl načrtih in formulira _ skupni vidik nasprotujočih si gledišč priporoča uporabo zdrave metode v razgovorih o razorožitvi. J- *• ameriškim zavez- skrivnostj pa še znana rukom. Avstralska medkontinentalna raketa Camberra, 30. okt- (AFP). V Woomeri so danes izstrelili prvo avstralsko medkontinentalno raketo. Raketa je dosegla višino 130 km, nato pa je padla na tla kakih 150 km od kraja, od koder so jo izstrelili. Našli so tudi znanstvene in elektronske aparate, s katerimi je bila raketa opremljena. Z VSEH STRANI SVETA GUATEMALA RAZVELJAVLJENE VOLITVE Guatemala, 30. okt. (AFP). Nacionalni kongres je sinoči razveljavil predsedniške volitve, ki so bile 20. oktobra. Rok novih volitev bo objavljen pozneje. Trije sodniki, ki so bili v volilnem razsodišču, so odstopili in so bili namesto njih izvoljeni drugi rrvOca družba, ki Je po lanskem bri- mednarodnega gibanja za prepoved tajnsko^francoskem napodu na Egipt, jedrske bombe. Pričakujejo, da bo te- nrS“. M poslovanji v ga dne demonstriralo kakih 450.000 ja- u ponskih Študentov proti posjtusmm dobila dovoljenje Egiptu. SINGAPUR aretacije sindikalnih DELAVCEV Singapur, 30. okt. (Reuter). V km »sr«— razsodišče razveljavilo tudi volitve v " “ A n . eksplozijam jedi*skih bomb. Demonstracije bodo vodile delegacije 80 univerz ter visokih šol in študentskih organizacij. KUBA CENZURA TISKA zakonodajno zbornico, ki so bile hkrati s predsedniškimi volitvami. TAJSKA CENZURA OPOZICIJSKEGA TISKA Bangkok, 30. okt. (Reuter). Voja-Ske oblasti so odredile cenzuro šestih 7,—, Havana, 30. okt. (Reuter). Vlada je nje je policija aretirala že tretjič za 45 dni podaljšala cenzuro Nacionalne unije industrtjsMh deiav- v ,ježeij uradno poročilo o tem pravi, cev Vonga Kuana. Sinoči je poucua da je t0 potrebno zaradi ohranitve aretirala še tri voditelje tega sind>- javnega re(]a. v petek se bo sestal kata. __________ Kongres, da bi ta ukrep odobril, ker JAPONSKA PROTI JEDRSKIM EKSPLOZIJAM Tokio, 30. okt. (AP). 1. november Ske oblasti so odredile cenzuro sesan ioiuu, ju. ‘ časnikov, med njimi tudi »Sunsery bodo po vsej deželi proslavili kot dan nanaša. Dailyja«. ki je last vrhovnega komandanta oboroženih sil maršala Šarita Tanarata. V obrazložitvi obrambnega ministrstva je rečeno, da so omenjeni listli objavili članke, .ki »ogrožajo državno varnost, religijo, monarhijo in ustavo«. EGIPT FRANCOSKA DRUŽBA V KAIRU Kairo, 30. okt. (Reuter). Franc;—ki letalski družbi »TAI« so oblasti dovo- bl drugače pomenil kršitev ustavnih jamstev o svobodi tiska. Vlada je od Kongresa zahtevala, naj za 45 dni, kolikor naj bi veljal njen ukrep, razveljavili ustanov določilo, ki se na to sklenjenih rok —znak nerazdruž- jn revolucije v preteklosti so bile bre, prijateljske odnose med na-ljivega zavezništva — so tak9 | prj vas jn pri nas vedno narodno- i rodt. In naši odnosi so več kot impresivne, da se jih človek sko- { osvobodilnega značaja. V vseh 1 samo prijateljski, zgledni so. raj ne upa zapisati, ker ve, da i zadnjih štirih vojnah smo bili za- i Zgledni za vsakogar, ki hoče ži-napisane izgube prev to preprič- | vezniki. Razvoj dobrih, prijatelj- veti v prijateljstvu in miru z ljivost. Kljub temu pa se ne mo- i odnosov med Grčijo in Ju- vsemi. Ciril Zlobec rem premagati, da ne bi zabeležil 1 goslavijo bazira na' geografskih, _ . .. __ _ vsaj nekaj besed o prijateljstvu, ekonomskih in kulturnih potre- DelegaClJO JLft V UlClJI Id so jih v svojih srečanjih z na- ^ah. obeh sosed. Možnosti so ve- Atene, 30. okt. (Tanjug). V mi, jugoslovanskimi novinarji, iz- ne na poslednjem mestu: na Atene je prispela delegacija JLA rekli nekateri najuglednejši grški področju turizma. pod vodstvom general pod polkov- politični in drugi javni delavci. j General j_ Poiitakos: nika Voje Kovačeviča, ki bo de- Evangelos Averoff, zunanjimi-j Vaša in naša največja želja je: set dni na prijateljskem obisku nister: | živeti in napredovati v miru. pri grških oboroženih silah. De* legacija vrača s tem obisk delegaciji tehničnih služb grške voj* ske, kije bila julija v Jugosla-! vi ji. V Grčiji bo obiskala več voj-! nih šol in ustanov ter si ogledala nekatere zgodovinske kraje. V načrtu so tudi sestanki z grškim | obrambnim ministrom in s komandanti raznih rodov vojske. Jugoslovanske častnike je na atenski železniški postaji sprejel generalma jor Spanoianakis s skupino višjih oficirjev. Zahvala iz Teherana ! Beograd, 30. okt. (Tanjug). — Predsednik republike je prejel brzojavko iranskega cesarja Rize Pahlevija, v kateri se mu zahvaljuje za čestitko ob iranskem narodnem prazniku. Delegacija japonskih socialistov pri Kardelju Beograd, 30. okt. (Tanjug). Generalni sekretar SZDLJ Edvard Kardelj je danes sprejel delegacijo japonske Socialistične stran-ke in se ie z njo delj časa raz-V bližini Osnabriicka v Zahodni Nemčiji se Je pred dnevi zrušil jovarjal. Navzoč je bil tudi pred-jez na ondotnem potoku, ki Je ob zadnjih nalivih močno narasel, sednik komisije Zveznega odbora Voda Je poplavila vas Pye. Po Jezu Je bila speljana tudi železniška SZDL] za mednarodne stike I proga in so ob nesreči njene tirnice obvisele v zraku. Veljko Vlahovič. K >y~ * • ^ Kairo, oktobra. Kairo sta se nepričakovano vrnila voditelja egiptovskih delegacij na finančnih pogajanjih z Veliko Britanijo v Rimu in s Francijo v Ženevi. Toda medtem ko se je podsekretar za u.u*u, -______ finance Atafi Sonbol vrnil iz Ženeve pred- lUe^da "posvije *v*"Eglptu.‘ v Kairu vsem zaradi padca francoske vlade, je po- V; Bombaž z Nila egiptski adut v pogajanjih z Britanci gih tržiščih, razen na britanskem, zelo povprašujejo po egiptovskem bombažu, zaloge bombaža iz lanske sezone po niso večje od predlanskih. Prizadeti ne bomo mi, marveč oni. Mi smo prekinili uvoz iz Anglije in se usmerili na nova tržišča v Vzhodni Evropi in drugih deželah. Ponovna navezava trgovin- bo imela svojega zastopnika in pre- j menil povratek Abasa Zahija iz Rima ne- Egipt sam je pripravljen na odškodnino blokirati egiptovskih funtov, kar naj bi bil guiv, stikov ie niim boli Dotrebna kakor e1i*hnnolq ca Ka >* (Tnri V OTTI HA K3.1T- . « J ! X______ UniinnnlriU UnnU rrn-JT o _ nmri MBenrAtnft nro/llo. J J J f skrbovala se bo z gorivom na kairskem letališču. Skladov te družbe ne bodo sekvestrirali. »TAI« je prva fran- dvomno zastoj v pogajanjih, do neke mere delničarjem bivših britanskih bank, zava- prvi korak, marveč je nasprotno predla- nam « pričakovan tudi za Kairo. Oba voditelja rovalnih družb in uvoznih podjetij, ki so gala, naj bi takoj sklenili pogodbo o nor- * , sta odpotovala z vsemi pooblastili, da skle- bila letos v januarju podvržena zakonu, po malizaciji trgovinskih stikov, vprašanje V tem položaju je egiptovska vlada zno-neta ekonomske sporazume, in oba sta se katerem so samo Egipčani lahko delničarji deblokiranja, reparacij itd. pa naj bi od- va oznanila, da ne more biti govora o uld-vrnila praznih rok omenjenih podjetij. Med drugim je bil ložili »na boljše čase-. Kairo je to prika- mtvi sekvestra niti o obnovitvi trgovin- Pred odhodom 'egiptovske delegacije v pripravljen pogajati se tudi o vrednosti na- zal kot del koordinirane akcije Londona in skih^ stikov ^ med obema deželama^ dokler Po atentatu v izraelskem parlamentu Jeruzalem, 30. okt. (Reuter). Trije večkrat pokazali ne samo svojo dobro vo- rišču na področju suesKega preKopa, ce- gospoaarsKe rezave ugipia in aoseci taksen Vr^r-T Irrnil izmed petih ministrov, ki so bili vče-; i;0 za urecjjtev sedaniih vprašani v odno- prav je vlada svoj čas razglasila, da so te sporazum, ki bi praktično ustrezal Veliki aaia viaaa z,amji, ki se do znova vrnii sih z Veliko Britanijo, marveč tudi pre- naprave vojni plen in nimajo nobene zve- Britaniji oziroma Zahodu, ne pa Egiptu. Rim čeprav za sedaj še ni znano, kdaj, pričanje - ki je moralo temeljiti na ne- ze z reparacijami. Po egiptovskih računih Toda za Kalro ta računica ni realna. nova ln natancna navoana. katerih dejstvih — do bodo v Rimu kaj znaša skupno britansko premoženje v Egip- tu pravijo o britanskem stališču: »Angle- Pred nekaj dnevi se je vrnil v Kairo hitro sklenili začetni sporazum. Tu so pri- tu z napravami na bivšem oporišču vred se motijo, če mislijo, da bo egiptovska tudi vodja delegacije na ekonomskih poga-be v glavo ln zeioaec. r>»uOTn,» čakovali, da bo po nekaj prvih delovnih okrog 140 milijonov funtov ali nekaj deset zunanja trgovina hudo prizadeta, če nor- janjih s Francijo v Ženevi Atafi Sonbol. vlade Ben Gurion in zunanj a mina- ■ sejah dogovorjeno istočasno deblokiranje milijonov funtov več od egiptovskih skla- malni trgovinski stiki med obema dežela- V razliko od razvoja dogodkov v Rimu je na^orah^n rokah^vendar so^u čez 80 milijonov egiptovskih funtov in — v po- dov, blokiranih v Londonu. ma ne bodo obnovljeni. Kajti če bodo esta- Sonbol izjavil, da so pogajanja v Ženevi noč obdržali v bolnišnici, prometni j vračilo — o ukinitvi sekvestra nad britan- Na zgornjih osnovah naj bi temeljil li trgovinski stiki še nadalje prekinjeni, sporazumno prekinili glede na to, da kriza minister Karmel ima ] skim premoženjem v Kairu, se pravi nad sporazum v Rimu, ki bi omogočil navezavo bo to prizadelo Veliko Britanijo, ne pa francoske vlade za zdaj onemogoča spora- tetorodt^s«u^ESbo°nišnice, ker mu5 velikima petrolejskima družbama Shell in trgovinskih, potem pa tudi diplomatskih nas. zum. Namignil pa je, da sta se obe strani je drobec bombe samo oprasnil nogo.1 Anglo-Egyptian Oilfrelds. stikov med obema deželama. Pristojni Pred nacionalizacijo sueške družbe v načelu že sporazumeli o navezavi eko- Poiicija je aretirala , Na drugi strani pa bi bila, potem ko je krogi v Kairu so računali, da se bodo v egiptovski uvoz iz Velike Britanije ni bi' nomskih in kulturnih stikov in da je moč M°fet ®erL'm-iznal d™je’ vrgel bom-' Britanija, kakor poročajo, v bistvu spre- novembru iahko že začela pogajanja o nor- manjši od 20 milijonov funtov (okrog 15 % v kratkem pričakovati obnovitev normal-bo z galerije, ker je »moral porav-1 jela načelo o poravnavi škode, prizadejane malizaciji diplomatskih stikov. uvoza), medtem ko je istočasno dosegel ne trgovinske menjave blaga med obema na« neke račune«, policija Egiptu med lanskim napadom, odprta pot Po vrnitvi Abasa Zahije iz Rima je po- britanski nakup bombaža vrednost okrog državama. veženegjT^loveka d I k obnovitvi normalnih trgovinskih stikov, ložaj tak: Velika Britanija ni hotela de- 5 do 6 milijonov funtov na leto. Na dru- Dizdarevie KULTUBNI OBZOBMIK Simfonija zatohlosti EUGENE 0’NEILL: »DOLGEGA DNEVA POTOVANJE V NOČ« V LJUBLJANSKI DRAMI Zmeraj je mučno, če hote ali nehote sodeluješ pri dogodkih, ki segajo v področje intimnega, razklanega sveta posameznikov ali družine. Bodisi da si udeleženec ali samo nema priča. Bolje je, da zapreš okno, zakleneš vrata in se umakneš drugam, kajti tudi od tujega, klavrnega človeškega blata se znajo kapljice grenkobe obesiti za tvoje srce in ga utesnjevati s tujo tesnobo. Podoben mučen občutek je lahko imel gledalec, ko je odhajal 8 predstave CVNeillovega »Dolgega dneva potovanje v noč«. Močne avtobiografske poteze drame, zožene na en sam dan, na eno samo hišo, na eno samo družino, v bistvu celo na enega samega člo-veka-avtorja, ustvarjajo občutek, kot da so pičla štiri leta, odkar se je sklenil krog avtorjevega nemirnega življenja, vse prekratka, da bi doživljal dramo njegovega življenja kot gledalec, ki išče v njej zgolj umetnino, izročeno kot veliko in močno osebno izpoved tujemu očesu in ušesu, tujim srcem in mislim. Kljub občutku mučnosti, še poudarjeni zaradi intenzivnosti, ki mora gledalec z njo spremljati dramsko dogajanje, se grenkoba kanec za kancem nabira in končno zraste v en sam občutek umetniške pretresenosti. Ne zaradi tistega, kar lahko spremljajo na odru oči, pač pa zaradi izredne avtorjeve odkritosrčnosti, iskrenosti, ki sama žge in peče, in je avtor, tudi če bi hotel, z nikakršno silo ne bi mogel zajeziti. Brezobzirno do samega sebe in do svoje družine jo bruha iz sebe, s to iskrenostjo hoče pripovedovati, zakričati v svet zgodbo svojega življenja, ob stran stopijo vsi običajni, klasični konflikti, gre predvsem za podtekst, gre za drugo, zamolčano vsebino izgovorjenih besed. Tn čeprav je bilo že v prejšnjih 0’Neillovih delih čutiti isti stilni prijem, je s »Potovanjem« že daleč na razpotju v moderno dramo. V prepotenci- 7AČFTFK KONCERTNE SEZONE Slivenska filharmonija je izbrala za uvodni akord v svojo novo sezono Bartokov Koncert za orkester in to je bila prva ljubljanska izvedba te skladbe (dne 28. oktobra). Kdor je bil tega izbora vesel, je imel dobre razloge, saj gre za slovečo mojstrovino sodobne umetnosti — in povrh še od Bartoka. V dvorani spet prazničen in vznesen vrvež, pravi v forte in da se je dalo slediti temu, kako natančno so bila izdelana tista pogosta mesta, ko se desna in leva roka srečujeta v zapletenih razlikah metrične razdelitve (tri note proti štirim na če-trtinko in podobno). Tako je pianist dosegel, da je glasba učinkovala v podrobnostih in finesah, pa spet ne da bi se mu razdrobila celota. Dirigent rn ansambel sta Jullns Katchen In Samo Hubad ranem izseku enodnevnega životarjenja dramatikove družine so zunanji konflikti odpadli, nadomešča jih nevzdržno, zatohlo vzdušje, ki tira posamezne osebe že v patološko živčnost. Dinamika tega vzdušja, ki seže s svojimi daljnimi, skoraj nezaznavnimi odsevi celo v družbo na sploh, raste iz tehničnega prijema, ki sem ga že omenil, etična in umetniška vrednost pa se napajata iz velikega nasprotja med dvema večnima in velikima nasprotnikoma: ljubeznijo in sovraštvom. Ironija strahotne, zatohle tragike 0’Neil-love zadnje drame je namreč prav v tem, da govori vsaka posamezna oseba v njej svoj lastni, drugim osebam nerazumljiv jezik. Kadarkoli jim postane ta jezik skupen, beseda osuplo obstane, kajti za takšnim jezikom se lahko skriva le prevara. Misel m izgovorjena beseda sta vselej ujeti v mrežo, le srce ni zmožno slepariti, kadar se golo na dlani ponuja drugim. Ironija hrepenenja po ljubezni in prijetnem domu, ironija dobrote, vržene steklim psom je osnovna poanta »Dolgega dneva potovanje v noč«. Ljubljansko uprizoritev je s svojo izkušeno režisersko roko uravnaval Slavko Jan. Ce je kakorkoli mogoče primerjati »pol-gega dneva potovanje v noč« z drugim ameriškim dramatikom A. Millerjem in njegovo dramo »Smrt trgovskega potnika«, potem je mogoče tudi obema ljubljanskima režijama priznati enako ceno. S smislom ža osnovne značilnosti zadnjega dramatikovega dela je Slavko Jan ustvaril lepo zaokroženo celoto uprizoritve. Zelo močan delež k presenetljivemu uspehu uprizoritve so prispevali igralci, ki je od njih vsak zase z vsem prizadevanjem skušal ustvariti svoj lik. Njihovo prizadevanje je obrodilo dober sad In v celoti povzdignilo uprizoritev med najboljše v zadnjih letih. 2e drama sama je pravzaprav sestavljena iz dveh delov: medtem ko je v prvem težišče na Uku Mary Tyronove, se v drugem prenese na ostale tri družinske člane. Vida Juvanova je z Mary ustvarila eno izmed svojih najboljših likov: podobo živčno raz-rvane morfini stke, polne nezau- panja in sumničenja, razpetega med ljubeznijo do moža in otrok, hrepenenjem po pravem, resničnem domu ter zatohlostjo razmer, ki že v začetku porežejo krila sleherni iluziji. iTo dvojnost je Juvanova izrazila z izredno tenkočutno nevsiljivostjo, ponekod z nekoliko prepoudarjeno živčnostjo, v posameznih prizorih pa z igralsko in .človeško pretresljivo zrelostjo,, resnično vredno velikega igralca. James Tyrone (Edvard Gregorin), njegov sin James (Boris Kralj) in drugi sin Edmund (Andrej Kurent) so doživeli svoj višek v drugem delu, zlasti v četrtem dejanju. Redkokdaj je mogoče občutiti tolikšno sozvočje igralcev. Čeprav je Gregorin v celoti napolnil svoj lik z doživetim in živim posredovanjem moža z izgubljeno, zlomljeno igralsko kariero in z večnim strahom pred ubožnico, je v prizoru, ko pripoveduje o svoji mladosti, dosegel najvišje, kar je mogoče doseči. Ob spominu na mater, izraženem z zadržano, tiho, toda globoko čustvenostjo, je moral gledalec dobiti občutek himne, podoben občutku, ki ga nenehoma v nas ustvarja Cankarjeva pesem ljubezni do matere. Kraljev James obljublja novo dobo in smer igralčevega razvoja. Zdi se mi, kakor da bi se Kralj v »pijani sceni« odprl v iskrenost doživljanja. Necinični cinik James je v tem prizoru dobil toliko brezobzirno odkritosrčne človečnosti, rojene iz klavrnosti in dobrote, da je pomenil za gledalca umetniško doživetje, za igralca pa presenetljiv razvoj. Mogoče je Kurent v Edmondu malce pretiral bolezensko živčno razrva-nost, namesto da bi se v posameznih momentih bolj umaknil v zatišje’ izredne čustvene dojemljivosti, vendar pa je v celem prav tako ustvaril skladno figuro, ki je dosegla višek v recitiranju Baudelaira. Helena Erjavčeva je kot sobarica Cathleen ustvarila simpatično obrobno podobo irskega dekleta , Uspela uprizoritev 0’Neillove drame, režijska zasnova in harmonična uglašenost igralskega ansambla so imele oporo v funkcionalni inscenaciji arhitekta Sveta Jovanoviča. Jama« Pesniki revolucije FEDERICO GARCIA LORCA Ena izmed prvih žrtev fašizma, v morju toliko drugih, je tudi španski pesnik Fede-rico Garcia Lorca. Francovi fašisti so ga ustrelili s skupino granadskih intelektualcev na začetku svojega pohoda leta 1936, nedaleč od njegove Granade. »Dogodil se je zločin v Granadi, v njegovi Granadi,« je ob tem, pesniku Lorci v spomin, zapel njegov prijatelj in učitelj, prav tako slavni pesnik Antonio Ma-chado. Lorci je bilo tedaj sedemintrideset let. Fašisti pa se niso zadovoljili samo s tem \ zločinom, takoj nato so na trgu v Granadi javno zažgali vse Lorcine knjige. Lorca, eden izmed največjih pesnikov tega stoletja, je bil vsestranski umetnik: lirik, glasbenik, slikar, dramatik, esejist, obenem pa še praktični gledališki delavec, vodja potujočega študentovskega gledališča, ki je v letih od 1931 do 1936 obiskalo tudi najodročnejše kraje Španije. V svojem kratkem, na silo pretrganem življenju, je napravil zares ogromno delo. Tiskal je lepo število pesniških zbirk (»Knjiga pesmi«, »Pesmi«, »Ciganski romancero«, »Andaluzijski spev« itd.), zapustil več zbirk pesmi v zapuščini, mimo tega pa napisal še vrsto dram, med katerimi so tudi pri nas znane in uprizarjane uporniška romanca v verzih »Mariana Pineda«, mogočna sodobna drama »Krvava svatba« in »Dom Bernarde Albe«. Scenske uprizoritve le-te Loroa sam ni več doživel, prehiteli so ga streli pri Granadi. S streli in požigom pa Lorcin glas ni zamrl. Pesnik svobode, kakor lahko popolnoma upravičeno imenujemo tega finega modernega lirika, je še glasneje in še bolj glasno spregovoril ne samo Spancem, ampak vsemu človeštvu. ZASEDA Na ulici je mrtev ostal, bodalo je v prsih tičalo. In nihče ga ni poznal. Kako je svetilka trepetala! Mati, kako je trepetala mala svetilka na ulici. Bilo je ob zori. Nihče ni mogel skloniti se mu nad oči, trdemu zraku odprte. Na ulici je mrtev ostal, bodalo je v prsih tičalo. In nihče ga ni poznal. Prevedel J. Udovič Srečanja S KITAJSKO UMETNOSTJO okvir in razpoloženje za dajanje in sprejemanje umetnostnih vrednot: občinstvo je neprisiljeno in toliko bolj prepričevalno izrazilo svojo zavest, da so koncerti Filharmonije vselej ne samo družabni, ampak kulturni dogodki prve vrste. Tak dogodek je bila v poedi-nem prav gotovo izvedba Beethovnovega Petega koncerta s severnoameriškim pianistom Juliusom Katchenom. Solistova namera je bila od kraja do konca samo podati delo tako, kakor ga je komponist napisal in zasnovati; v tem je tudi uspel in dosegel tako gotovo najčistejšega vseh mogočih učinkov. Zvočno je bil klavir zelo prozoren, da je bilo slišati vsak droben ton tako v piano kakor Nova sezona v Obrtniškem gledališču Pred kratkim Je Obrtniško gledališče v Ljubljani uprizorilo Tiemayer-Jevo igro »Mladost pred sodiščem«. Prva premiera v letošnji sezoni je prijetno presenetila stalno publiko. Zelo težko Je bilo najti mlade igralce, ki bi znali obllkovaU zahtevne like, ki Jih Je avtor želel predstaviti. Predvsem vloga mlade Ane Daalders zahteva igralko velikega karakternega razpona, mladi slušateljlci Akademije za Igralsko umetnost Veri Pancetovi »e ni vedno posrečilo, da bi na odru zaživelo dekle, ki ga je predstavljala. Matija Bari v vlogi mladega črnoborzijanca Gerarda Nicherta Je pokazal, da obvlada tehniko Igranja. Bil je edini, ki se je v prvem trenutku znašel na odru In pritegnil gledalce. Prav tako Je bil edini, ki je zavestno oblikoval človeka, črnoborzijanca Nicker-ta. Nastopil Je kot gost, saj je že dalj časa član Radijske igralske skupine. Tudi Olgo Gnjezdovo v vlogi priče Marije Hegendorst je publika nagradila z izrednim aplavzom, ki ga Je vsekakor zaslužila, saj je zaigrala tako, kot da bi bila vloga napisana zanjo. Milan Juvan v vlogi sodnika in Elica Grun-tova kot Eva de Bruln tudi nista dosti zaostajala, tudi ona dva sta prispevala velik del k uspehu. , Nehote pa se nam vsiljuje misel: zakaj predstava ni doživela še večjega uspeha? Neznanje teksta Je oviralo Igralce, da bi se znašli na odru: tega tudi režiser Hinko Košak ni znal odpraviti, čeprav je to predstavo kljub vsemu dobro in dokaj svojsko oblikoval. V celoti pa igralci niso bili pod povprečjem naših amaterskih gledališč. M. E. k temu prispevala točno spremljajoč orkestrski delež, pa tako izdelan in interpretiran, aa ni bil samo spremljava, saj bi bilo to za koncept tega koncerta tudi premalo, temveč da se je v napetosti lepo izenačeval ter izmenjaval s solističnim deležem. O izvedbi Bartoka ne bi maral ničesar trditi, ker delo še premalo poznam; rekel bi, da je bil trud, ki so ga vlagale menjajoče se skupine in solisti v obvladovanje svojih izpostavljenih deležev, uspešen, da je pa za sedaj absorbiral energije, potrebne za večjo izraznost. V Debussvjevih simfoničnih slikah o »Morju« kaže, da se je dirigent spričo krhkosti zvočne snovi skušal izogniti preveliki razdrobljenosti in doseči večjo motivično strnjenost, večjo enotnost in daljše zaključene loke. Vsekakor je dosezal ta učinek, a pravo življenje je zaigralo v skladbah le tu in tam, na trenutke. Mogoče je bilo treba tudi tu posvetiti večino orkestrskih energij še tehnični izdelavi. Rafael Ajlec V zadnjih dneh nudi Ljubljana več priložnosti za spoznavanje nam dosedaj na splošno slabo znane sodobne kitajske kulture in upodabljajoče umetnosti. Prvi neposredni stik z njo je ljubljansko občinstvo doživelo minulo leto ob razstavi kitajske umetne obrti v Narodnem muzeju, ki je imela zelo lep obisk in odziv. V sedanjih dneh pa si lahko ogledamo v Jakopičevem paviljonu razstavo pod naslovom »Nova Kitajska v fotografijah«, ki prikazuje delo in napore današnje Kitajske na najrazličnejših področjih od industrije do kulturnih manifestacij, v Moderni galeriji pa je bila pred desetimi dnevi odprta razstava »Sodobne kitajske grafike«, ki jo je posredovala Komisija za kulturne zveze z inozemstvom v Beogradu. V dopolnilo tej razstavile Moderna galerija priredila mintili četrtek večer predvajanja barvnih diapozitivov o kitajski umetnosti, ki jih je poslala Kitajska ambasada. Tu smo se srečali z bogato tradicijo kitajske umetnosti — prikazane so bile čudovite stare stenske slikarije iz slavnih Ma-kao-valin v Tunhuangu (provinca Kansu), ki so nastajale v razdobju celega tisočletja, dalje nekatera značilna dela klasičnega kitajskega slikarstva, sodobno slikarstvo in kiparstvo ter primeri izdelkov ljudske umetnosti in obrti. Razstava Sodobne kitajske grafike v Moderni galeriji, ki obsega 140 listov, zajema ustvarjalnost na tem področju v zadnjih treh letih. Mislim, da dobro prikazuje pisani mozaik današnjega grafičnega ustvarjanja na Kitajskem, ki se po eni strani oplaja ob bogatih tradicijah klasične umetnosti. črpa iz nje inspiracije za nove, sodobne' oblike in po drugi strani sega tudi po formalnih pridobitvah moderne evropske grafike. Vendar čutimo, ko se sprehajamo med razstavljenimi listi, vseskozi težnjo po upodobitvi današnjega kitajskega življenja in človeka ter zvestobo njih prostrani domovini. Začetki moderne kitajske grafike so ozko vezani na ime in delo Lu-Hsuna, voditelja novega kitajskega kulturnega gibanja. V času vojne proti Japonski so mnogi kitajski grafiki odšli v Yenan in tam študirali na Lu-Hsunovi umetnostni akademiji ter pod vplivom njegovih načel približali grafiko ljudem in njihovim potrebam ter s svojim delom odigrali važno vlogo tudi v osvobodilnih in revolucionarnih bojih kitajskega ljudstva. Voditelju Lu Hsunu in njegovemu delu je po- svečenih tudi več listov na naši razstavi — »Portret« (Jan Feng), »Lu Hsun na sestanku grafikov« in drugi. V tehniki razstavljenih listov prevladuje lesorez, mnogokrat barvni, kar je razumljivo v deželi s tako bogato lesorezno tradicijo, ki se mu pridružujejo tudi druge tehnike, posebno jedkanice. Velik del razstave zavzemajo dela raznih umetnikov, ki v realističnem načinu prikazujejo življenje današnje Kitajske: vrste se motivi kot Nova šola (Wu Kwang-hu), gradnja novih cest tovarn, mostov, železniških prog, rudniki, dela na polju, žetve in podobno. Vendar to ni pust prikaz golih dejanj, ampak navadno spojen s pokrajino v njenih najrazličnejših izrazih. Tem delom se pridružujejo motivi iz vsakdanjega življenja na vasi, v mestu ali v družini in prikazi občečloveški Ji dejanj in čustev, kot na primer »Materinska ljubezen« (Chang-Huai-Kiang) in podobna. Važen del grafik je posvečen kitajski zemlji in v vseh teh slikah čutimo v njih ozadju, kjer se izgub- IZ KINEMATOGRAFSKIH DVORAN V RT/LJAK Precej radovedno in bolj z dvomi smo pričakovali prvo povojno srečanje z madžarskim filmom. In nekega meglenega dne je prišel v Ljubljano »Vrtiljak- . .. To Je resna ljubezenska drama iz vaškega življenja, čeprav je pri nas film naznanjan kot zabavni. Cas in kraj: sodobna Madžarska. Semanji dan ju je končno zbližal. Srce ni vprašalo, zakaj Je on zadružnik in zakaj je ona kulakova hči, namenjena po preživetem kmečkem reklu: zemlja se z zemljo ženi, drugemu bogatinu. Godci so razvnemaU noge, vrtiljak Ju Je dvigal pod oblake. Spodaj pa jo čakala očetova volja. Vse je kazalo, da je Marlko obvladala pokorščina, a vrtiljak se Je sukal dalje. In prav nič ga ni moglo več ustaviti. Da, Marika in Matej bosta skupaj živela novo, lepše življenje. Nekaka osvežujoča, zdrava pcezlia veje iz tega filma, polnega izrednih simboličnih nadrobnosti. Ustrezno vzdušje stilno dopolnjujejo uporabljeni bližnji posnetki in domiselna asociativna montaža. Slabost, zaradi katere pa se upravičeno marsikdo lahko ob gledanju filma dolgočasi, Je njegova veliko predolga ekspozicija. Tudi v razvoju ljubezni med mladima dvema čutiš prebogato režiserjevo zanesenost, ki bi Ji večja skopost in za-' držanost v filmski pripovedi samo koristili. Med najboljše prizore v filmu moramo sicer uvrstiti kmečko svatbo Marjkine prijateljice, ki hkrati pomeni dramaturško tudi vrh drame, in zlasti še Igralsko dober zaključni prizor. Slikar, profesor, igralec in režiser Zoltan Fabrl je danes najpomembnejše ime v madžarskem filmu, v središču njegovega snovanja so vedno samo mali, navadni ljudje. Tak je tudi v svojih in madžarskih najboljših filmih -Vrtiljak- in »Profesor Hanibal«. »Vrtiljak- mu je prinesel sloves enega najboljših filmov 1055 v Cannesu, z drugim pa je letos pobral lavorike v Karlovih Varih. Srečanje z madžarskim filmom se je Izkazalo kot zelo zanimivo. Jp Z RAZSTAVE GRAFIKE STARIH MOJSTROV V NARODNI GALERIJI Lucas van Layden: Godca (bakrorez, 1524) Razstava bo odprta do vključno nedelje 3. novembra. Ta dan bo ob 11 strokovno vodstvo po razstavi. lja širna ravnina ali se v megli rišejo vrhovi gora, stalno prisotnost neizmerne kitajske domovine. Naj omenimo samo dva lista: »Zgodnja pomlad« (Lu Tan). Te pokrajinske slike tvorijo most do skupine umetnikov, ki se vidneje naslanjajo na tradicijo. Med temi bi omenili samo čudoviti list »Veliko jezero« (Tsao Chien-Feng) — nežno kolorirano jedkanico, ki riše pokrajino v vsej globini in kaže izredni spni-sel za drobne detajle, tako značilen za klasično kitajsko risbo. Še močneje se naslanja na stare vzore Huang Yung-Yu v ilustracijah Ashme — risba je mehka, kot delana s čopičem in iz belega ozadja se lušči osamljena človeška figsra v barvah. Poln prisrčnosti je list Chu Ming-kanga »P°" vratek iz šole« - prelivajoč se slap otroških figur pod gobastimi dežniki. Tretjo izrazitejšo skupino na razstavi sestavljajo umetniki, ki segajo po formalnih izrazih današnje evropske grafike. Tak je v širokih potezah delani barvni lesorez »Moj otrok« (Li Ping-fan) ali v dekorativne barvne ploskve razbiti lesorez »Ribe« (Chou Chao). Vendar tudi ta dela niso brezosebna ali brez tal, kar se tako rado dogodi naciohalnim umetnostim ob privzemanju tujih oblik, ampak so prav tako kot vsa ostala trdno zakoreninjena V domačem, kitajskem okolju. M. S. Predavanje ameriškega glasbenega kritika V torek 29. oktobra je v Kluba znanstvenih in kulturnih delavcev v Ljubljani predaval na povabilo itf pod pokroviteljstvom Društva skladateljev Slovenije g. Allen Hughes, dopisnik in glasbeni kritik lista New York Herald Tribune iz New Yorka, o sodobni ameriški glasbi. Predavatelja je predstavil dokaj številnemu poslušalstvu prot. - dr. Dragotin Cvetko. G. Hughes je v svojin iz- vajanjih (bila so sproti prevajana) zgoščeno, pa vendar ne le dovolj nazorno, temveč tudi sistematično očrtal umetniške lik« treh med najpomembnejšimi sodobnimi skladatelji Združenih držav, Aarona Čoplanda, Virgila Thotnpsona in Samuela Barberja. Predvajal je tudi primere njihove glasbe z gramofonskih plošč. Informativnemu predavanju je sledila kratka diskusija. cene vipotnik n A PU A T T OKTOBRA Zelen grobek YJ t\ 11A LJ 19 5 7 (Primožku, umrlemu maja 1941) 7. elen grobek na poljani, ljubo dete v njem leži, tiho je pod tihim nebom, tiho v temni jamici. Kje so bratje, kje sestrice, da nikogar h grobu ni? V tuje kraje sn pregnani., v tuje kraje so odšli. Kje so ptice, drobne ptice? Ptice odletele so. Kje so rože, drobne rože? Rože odcvetele so. Kie je veter, hitri veter? Veter zbežal je v goro, ah, prišli so hudi časi, da ni takih še bilo. Ali kadar plaha zora, zcra vzhaja na nebo, se po travici zeleni biseri leskečejo. Ali ni to hladna rosa, hladna rosa jutranja Padla na zeleni grobek, da tako se lesketa? Ali niso svetle zvezde, svetle zvezde zvrh neba padle na zeleni grobek, da tako se lesketa? Ali ni rumeno zrnje, zrnje s polja ravnega Padlo na zeleni grobek, da tako se lesketa? Ni to rosa, niso zvezde, svetle zvezde zvrh neba, tudi ni rumeno zrnie, zrnje s polja ravnega. T° so solze čiste solze srca materinega, tamkaj v daljnem, tujem svetu sama hodi žalostna. Prileteli črni vrani, črni vrani čez nebo, so pokrili zlato sonce, v zlato sonce krakajo. Prileteli črni tirani, sedli vrani na zemljo, sedli na zeleni grobek, čiste solze zobajo. Zelen grobek na poljani, ljubo dete v njem leži, tiho je pod tihim mbom, tiho v temni jamici. (Iz zbirke »Drevo na samem«) Sto tisoči nemirnih rok so zgladili leseno postajno ograjo tako temeljito, kakor bi je nikdar ne mogle čvrste roke mizarjev, in če so nezaupljive oči jetnikov strmele od tod v podobno megleno jutro — sivo, mračno, kakor da je legel pepel na močvirno prst dachauske ravnice — jim je moralo biti srce še nemirne j e kakor ta trenutek meni, ko stopam na čedno, tako nemško čedno cesto, ob čednih, tako nemško čednih hišah, ki še nepre-dramljene pogledujejo v brezdelje nedeljskega jutra. Sem me je zaneslo naključje, in vendar ni naključje, če želim videti zdaj, kar mi je bilo nekoč prihranjeno. Ko bi bil vsaj veter. Ko bi bil vsaj mraz. Ko bi bila vsaj nevihta, da bi si moral zavihati ovratnik na plašču in potisniti roke globoko v žepe. Potem bi lahko stopal po tej čedni cesti sključen, nagnjen naprej, kakor naslonjen na ostre sunke vetra, ki včasih zabrije čez to pusto ravnico. Tako pa je zoprno toplo, megleno, in ko kolovratim po prazni cesti brez popotnikov in sprehajalcev, ko se mi iz megle, ki se tu in tam za spoznanje redči, sproti luščijo obrisi ogoljenih oktobrskih dreves in kakor od vekomaj ogoljenih poslopij, se mi zazdi, da sem zašel v svet, ki nima kraja, in iznenada sem prepričan, da bi njive ob cesti — nepreorane, pokrite z redkimi šopi porjavele trave, posute s potrganimi pesnimi listi — morale biti preorane vsaj tako globoko, kakor pokopu-jejo svoje mrliče prebivalci tega kraja. Moti me misel, da živijo tu mirni, delavni ljudje, ki so vdihavali dim iz krematorijskega dimnika, ne da bi pomrli, da se še zmeraj ozirajo v sonce, ne da bi pred njim poklekali. Zdaj pogledujejo za tujim popotnikom, kakor da kar slutijo, da ni prišel v njihov grad iz petnajstega stoletja, niti v kake toplice, niti po kaj drugega, kar imajo v svojih vodičih za znamenito, in njegova misel, ki se nenehoma vrača, jih očitno moti, kakor moti človeka glas mrliškega zvonca, ko oznanja nekaj nepopravljivega. Na križpotju naletim na kričečo desko z napisom CAMP DACHAU, krenem v smeri njene ukazujoče puščice in se začuden zngjdem pred betonskim portalom, podobnim slavoloku. Ob strani se megleno svetlika kolona rosnih limuzin, ameriški vojak pred vhodom zeha In se pogovarja s šoferjem, ki se mota okoli vozil. In vendar bi tu, tik pred jesensko razredčenim gozdom, na robu dachauskega močvirja, moralo biti nekdanje taborišče. Obrnem se, vrnem se s prvega križišča in zgubljen obstanem. Po cesti mi prihaja nasproti droben, rdečeličen deček, počesan na prečo, v rokah tišči velik materin molitvenik Vprašam ga za taborišče, pokaže mi v smer, od koder sem se vrnil, in ko mu skušam dopovedati, da to ni taborišče, ampak vojašnica, se spomni na — »kacet«. Odidem po novi, še netlakova-ni cesti med neskončnim naseljem dolgočasnih dvodružinskih hišic, med komaj prekopanimi in na pol obdelanimi vrtovi: na enega izmed njih je postaven možak ravno pripeljal samokolnico gnoja in ga zdaj z apotekarsko natančnostjo razmetaval po gredicah. Grem, mudi se mi, nekje mora sijati sonce, ampak tu je še zmeraj megla, v redkejših in go- Beno Zupančič stejših valovih zaliva bližnje obzorje. Naselje hišic zaključuje naselje velikih kasarniško pustih stanovanjskih blokov, in ko je navsezadnje vse to le že za menoj, obstanem pred potokom, ki se s previdno solidnostjo premika med golima bregovoma: voda je čista, skoznjo je razločno videti dno, pokrito s konservnimi škatlami, s papirjem, s kostmi. Krenem po stezi ob potoku, ker vidim v daljavi betonski mostič in na drugi strani obrise črne ograje. ki bi utegnila biti prava. Trava ob stezi je na debelo obložena z roso brez leska. Mostič je surov, neobdelan, brez oblike, in z njega že vidim na meglenem zastoru črne obrise barak — podolgastih barak s širokimi položnimi strehami, ob barakah ograjo s stebri in na izo-lirne gumbe pripeto električno žico, obrnjeno navznoter. Ob ograji pel ja pot, shojena od stražarskih nog, zdaj je prazna in zapuščena, in ko tavam po njej, vidim, kako se na notranji strani ograje polega jesenska trava, vidim nekaj zapuščenih cestnih strojev, vidim na baraki napis neke firme, razbita okna, prepredena z rosno pajčevino, sprhnele deske in že dolgo zabita vrata. Barake molčijo, nikjer ni slišati človeškega glasu, nikjer ptice, ki bi se spreletela nad to žalostjo. Nenadoma obstanem pred taboriščnimi vrati, pred enimi izmed vrat, ki so bila za tolike samo VHOD. Zdaj so mrtva, prekrižani črni tramovi so se skri-venčili, beli porcelanasti izolatorji za električno žico, ki je ljudem jemala upanje na beg, so počrneli od časa in megle. Za oglom je spet pot — ravna, trda pot ob žični ograji, ob stenah lesenjač, ob opečnatih zidovih skladišč, v megli stražarski stolp: okna so razbita, zid okrušen, tihota se skriva v njih in melje črne spomine. Pred menoj se pelje na kolesu deček, ki še ne doseže sedla, poganja se sunkoma zdaj sem zdaj tja, dokler ne izgine v megli. Spet sem pri vratih — ta so za čudo sneli s tečajev. Ko stopim skoznje, se znajdem med ljudmi, a ne vem kam z njimi. Iz lesene kapele prihajajo z molitveniki v rokah in se v gručah izgubljajo med vrstami barak. Šiloma se premaknem in se napotim po široki aleji med barakami — pod nogami čutim redke liste s skromnih drevesc. Nekje vidim napis GOSTILNA in reklamo za ne vem kakšno pivo, vidim moža, kako krpa avtomobilsko zračnico, vidim barako z belimi zastorčki na oknih: na pragu stoji ženska nedoločljive •starosti in si popravlja nogavico. Mimo pritečejo štirje dečki z žogo. Star možak s pipo med zobmi stoji na oglu barake in mežika v sivi dan — siv je kakor on, postaran in utrujen. Zazdi se mi, da ni res. Skripaje se odpro vrata neke barake in skoznje stopita mož in žena — kdo ve. kam sta se namenila. Oba sta oblečena pražnje-kmečko, oba sta v tistih letih, ko se že posloviš od mladosti, ne da bi se prepogosto spomnil na starost. Zena mu nekaj dopoveduje, on pa raztreseno išče po žepih cigareto. Sem in tja se kdo ozre v tujca, ki je nepoklican in kakor pomotoma vdrl mednje. Zašel sem med ljudi, ki jim ne vem ne imena ne obraza, in ko podrobneje pogledam po barakah, ki me ta trenutek zanimajo bolj od prebivalcev, opazim, da so nekatere prepleskane, stopnišča poribana, okna zastrta, strehe pokrpane. Okoli njih se suši jalova trava, tu in tam je prislonjeno kolo, ročni voziček, pokrit avtomobil. In med vsem tem se sprehaja nenavadna tišina, kakor da ljudje živijo, ne da bi govorili, ali da govorijo, ne da bi zares živeli, in popotniku se zazdi, da bi morala zdaj zdaj sesti na strehe barak vsaj jata vran in se oglasiti s hreščečim krakanjem. Revščina. Tn vendar ni ta trenutek v meni niti za kapljo sočutja, kakor da se je razgubilo v megli in ostalo nekje zadaj. Grem in kakor zakleto sem spet med vrati, stopam po trdi cesti, in tedaj šele zagledam nekje nad seboj napis, ki ga razberem: KREMATORIJ. Pohitim, poldne bo že, že vse jutro tavam tod kakor izgubljenec. Ko zavijem okoli ogla, sem spet ob zidu, ob žični ograji, ob stražarskem stolpu, ki slepo bolšči v meglo. Tudi na drugi strani poti je žična ograja — tam čez, kamor mečejo smeti, je bilo morebiti odlagališče pepela. Po čudnih kupih rastejo koprive in sem ter tja kako rahitično drevo. Ob koncu poti je križišče taboriščnih cest, pred vrati, nžtd katerimi pripoveduje napis, da je za njimi krematorij, se sprehaja ameriški vojak: ta varuje cesto, ki pelje v vojaško taborišče. Grem mimo in vstopim skozi vrata brez vratarja, v muzej brez vodiča, brez prospektov, brez livrej. Po dolgem stopam po mehki, z belim peskom posuti poti med travnatimi površinami, obzidanimi z nizkim zidom, med grmi in drevesi. Pot se vije sem ter tja, prijetno speljana in skrbno vzdrževana, in povezuje vse, kar Sodi pod pojem krematorij: leseni zaboj, ob katerem piše, da so v njem odvažali pepel, prostor, kjer so stale vislice (zdaj sta tam samo še dve luknji v zemlji), nasip, na katerem so pobijali ljudi s strelom v tilnik, »krvni jarek«, kamor se je pobitim odtekala kri, skupno grobišče — brez imena in brez števila, in navsezadnje obe krematorijski poslopji, vsako s svojim dimnikom. Pred njima zagledam med dvema drevesoma spomenik: na preprostem kamnitem kvadru s še bolj preprostim napisom stoji dachauski interniranec v kazenski halji, s coklami na nogah, ostrižen do golega. Skozi haljo je čutiti njegovo sestradano telo, ki se komaj še drži toliko pokonci, da lahko z izmozganim, nekoliko privzdignjenim obrazom strmi kdo ve kam. Pomanjšan je, in ko bi ne bilo kamnitega podstavka, bi mi bil ka- RIKO DEBENJAK: JESEN maj do ramen. To me moti, obletava me misel, da je pomanjšan, misel, da bi ga morali povečati, da bi bil višji od dreves, ki so se razrasla zadnjih dvajset let, višji od nekdanjih vislic, višji od oglatega krematorijskega dimnika. Ta idilični vrt smrti s svojimi ploščami in napisi v treh jezikih motita samo obe poslopji: zazdi se mi, da bi bili lahko podrli tudi ti dve in vzidali v temelje marmorne plošče s potrebnimi pojasnili. Tako pa zijajo iz polmraka v njih žrela peči, narejenih iz opeke in litega železa, in vanje so zgovorno položena železna nosila in na nosilih železne greblje, s katerimi so potiskali trupla z nosil. Opeka se kruši, utrujena od vročine in pogledov, železje je zarjavelo, vrata se komaj premikajo. Obidem kopalnice, razkuževal-nice, vse je tako čedno prebeljeno in tako pošastno tiho. Le vrata se oglašajo v tečajih. Na stenah je tu in tam majhna marmorna plošča ali skupina podpisov s svinčnikom — podpisov obiskovalcev. V vseh teh prostorih ni nikakega duha —' ne,TJ0‘'TBS!8r' n ju, ne po apnu. Zdi se mi neverjetno, zdi se mi, da bi moral biti kak duh, vsaj muzejski, če že ne duh taboriščne razkuževal-nice oblačil, slabega mila, spranega perila, mokre obutve in navsezadnje — sežganih teles. Misli se mi zamedejo, ko pri-prem oči in si skušam predstavljati, kako je bilo v teh prostorih takrat, ko je v pečeh izginevalo truplo za truplom, ko je z njimi umiralo upanje navzočih, ko so te stene prisluškovale zadnjim utripom tisočerih življenj. Ko se s praga ozrem na interniranca na kamnitnem podstavku, me obide strah, da bo zdaj zdaj stopil s podstavka, se opotekaje napotil sšm, zlezel v peč in nestrpno zaloputnil za seboj železna vrata, razbeljena od ognja in od sramu. Muči me misel, na kakšni pošastni tehtnici sta bila tu, kjer se je življenje tako zlahka spreminjalo v pepel, vera in obup, skrajna nečlovečnost in človečnost, še zdaj čutim sledove tega boja, četudi so skrbno prekriti s plastjo apnenega beleža, in vem, da bom še dolgo razmišljal o človeškem obupu brez narejenosti (saj bi jo razkrinkala žareča vrata peči), o obupanih ljudeh, ki niso bili apologeti obupa. Zadnji prostor je spet nekakšna kopalnica, kakor da je bila skrb za čistočo poglavitna skrb taboriščne uprave. Njene bele stene so obiskovalci popacali. Kar vidim jih: skupino bivših internirancev, ki ostrmijo ob pogledu na te bele stene in v sveti jezi odtisnejo nanje drug za drugim od tal do višine vrat podplate svojih obuval. In ko razbiram to čudno pisavo ogorčenja, še sam pritisnem na belo steno črno podobo gumijastega podplata. Zunaj Škrta pesek pod koraki. Prihajajo nedeljski obiskovalci — pred parkom stoji nekaj avtomobilov. Ljudje s fotografskimi aparat^ z dobrodušnimi rdečimi obra- zi, malo bebasti, malo ganljivij ljudje na nedeljskem izletu, ko jih je ukanilo sonce. Po škrtajo-čem pesku stopajo, kakor bi ne stopali po truplih, po upepeljenih truplih, ki so prestala zadnje, kar so jim namenili ljudje. Moram od tod. Ko se od vrat ozrem, je ves park tih, negiben; skoroda neverjeten, stražarski stolp se ozira vanj iz daljave, podoben mrliču, ki ga še niso pokopali bronasti interniranci — ne vem več,- ali je postavljen v spomin mrtvim ali v priznanje in svarilo preživelim — bo zdaj zdaj dvignil koščene roke in zavpil. Megla se je za spoznanje dvigr nila. Vsepovsod po cestah me ustavljajo otroci s puščicami, v katere nabirajo prostovoljne prispevke. Na njih piše: ZA VARSTVO Živali. I. S. TURGENJEV JESENSKO CVETJE »Kak mlade in lepe bile so rože...« ekoč, pred davnimi davnimi leti sem bral neko pesem. Pozabil sem jo kmalu, le prvi stih se mi je vtisnil v spomin. »Kak mlšde in lepč bile so rože ..« Zdaj je zima; mraz je zaledenel šipe v oknih, v mračni sobi gori ena sama sveča. Čemim skrit v kotu, v spominu pa mi poje venomer: »Kak mlžde in lepč bile so rože.. .* rn vidim se, kako stojim pod nizkim oknom predmestne ruske hiše. Poletni večer se počasi stemneva in zori v noč, topli zrak diši po resedi in lipi. Na oknu sloni dekle, oprto na komolec; glavo poveša na rame pa molče in nepremično strmi v nebo, kakor da čaka luči prvih zvezd. Kako odkritosrčno navdihnjene so njene sanjave oči, kako ganljivo nedolžno odprta vprašujoča usta, kako mirno dihajo na pol raz-cvele, še z ničemer razburkane grudi, kako čista in nežna je oblika mladega obraza! ... Ne upam je ogovoriti, toda kako mi je ljuba, kako mi bije srce! »Kak ml£de in lepe bile so rože Tema v sobi se čedalje bolj gosti... Dogorevajoča sveča prasketa, po nizkem stropu begajo sence, zunaj škriplje in pritiska mraz. . Ali ne slišim dolgočasnega starčevskega šepeta: »Kak ml&de in lepč bile so rože .« Prikažejo se mi spet nove podobe.., Slišim veseli vrvež družinskega življenja na vasi. Dve plavolasi glavici se stiskata druga k drugi. Gledata me živahno s svojimi očmi; rožnata lička se treso od za- držanega smeha, roke so ljubeče sklenjene, mladi, mili glasovi se preglašajo. In malo dalje v kotu prijetne sobe druge, takisto mlade roke begajo in se love s prsti po tipkah starega klavirja... In Lannerjev valček ne more preglasiti brbotajočega očakovskega samovara Sveča je vztrepetala in ugasnila .. Kdo pokašljuje tako hripavo in votlo? Zvit v klopek in drgetajoč se mi stiska k nogam stari pes, moj edini prijatelj .. Hladno je ... Zebe me . . In vsi so pomrli... vsi... »Kak mlcide in lep6 bile so rože...« Oti moja edina prijateljica, o ti, katero sem ljubil tako globoko in prisrčno ti, ki boš nemara preživela mene — kadar me ne bo več, kadar se bom *es razsul v prah — ne hodi na moj grob ... Ničesar nimaš iskati tam. Ne pozabi me. . pa tudi ne spominjaj se me sredi vsakdanjih skrbi, zabav in težav Nočem motiti tvojega življenja, nočem ovirati njegovega mirnega toka. Toda v urah samote, ko te bo obiskala tista plaha in brezvzročna žalost, tako znana dobrim srcem, vzemi eno najinih ljubih knjig pa poišči v nji tiste strani, tiste stihe in.besede, ob katerih so včasih nama obema — se spominjaš? — zasijale sladke in neme solze. Preberi, zapri oči in podaj mi roko. Ne bom je mogel stisniti v svoji: ležala bo negibna pod zemljo, toda zdaj mi je v tolažbo misel, da boš morda na svoji roki začutila rahel dotik. In zagledala boš mojo podobo, in izpod zaprtih vek tvojih oči bodo privrele solze, podobne tistim solzam, katere sva. eanjeos od Lepote, prelivala nekoč v dvoje — o, ti moja edina prijateljica, o ti, ki sem te ljubil tako globoko in tako prisrčno I Vrabec Vračal sem se z lova in šel skozi vrtni drevored. Pes je tekel pred menoj. Na mah je spočasnil korake in se začel plaziti, kakor bi zavohal divjad. Pogledal sem po drevoredu in zagledal mladega vrabiča z rumenim paskom okrog kljuna in s puhastim čopom na glavici. Veter je močno zibal breze, pa je ptiček padel z gnezda; čepel je nepremično in brez moči ščeperil negodne perutničke. Moj pes se je počasi tihotapil k ubogemu goličku, takrat pa šine z bližnjega drevesa star črnogledi vrabec. Pade kakor kamen psu tik pred gobec. Razčeperjen in divji z obupnim, žalostnim čivkanjem prhne dvakrat proti zobati odprti pasti. Planil je, da reši, da s svojim telescem zavaruje negodno detece. Toda vse njegovo drobno telesce je trepetalo od groze; cvilil je z divjim, ohropelim glaskom in umiral, žrtvujoč samega sebe. Kakšna velikanska pošast se mu je moral zdeti pes! In vendar ni mogel obsedeti na svoji visoki veji • Sila, močnejša od njegove volje, ga je pognala pred psa. Moj Trezor se je ustavil in zavil nazaj... Očitno je tudi on priznal to moč. Jadrno sem poklical zmedenega psa in se spoštljivo umaknil. Da; ne smejte se. Prevzelo me je pobožno spoštovanje pred majhno, junaško ptico, pred njeno strastno ljubeznijo. Ljubezen, sem si mislil, je močnejša od smrti, močnejša od strahu pred smrtjo... Samo z ljubeznijo se življenje ohranjuje in raevjia Kadar me ne bo več ZDENKO KALIN: DETAJL S SPOMENIKA NA URHU Spet je prišel dan, ko se spominjamo vseh mrtvih. Ljudje v trumah obiskujejo grobove svojih dragih in jim prinašajo cvetlice. V bledem jesenskem soncu zacvetejo grobovi... Spomin... Spomlad 1943. V gostem smrekovem gozdičku je skrit partizanski logor. Ni potrebno povedati kje. Takih logorjev je bilo takrat po vsej Sloveniji in Jugoslaviji veliko. Pa se je primerilo, da so prav to taborišče napadli — bilo je vmes izdajstvo — italijanski kvesturini, karabinjerji in vojaki. Partizani so sprejeli borbo, čeprav je bila sovražnikova premoč ogromna. Smreke so se stresale pod točo krogel iz sovražnih strojnic. V mlada debla so se zarivale ostre krogle, da so na več mestih pokazala svojo belino. Tako je še narava sama občutila trdoto in grozoto bortie za svobodo. V tem neenakem boju sta padla dva partizana. Pokopali so oba kar na mestu in grobova zabrisali tako, da *o na svežo gozdno prst nagrabili bukovega listja. »Divje* bele krizanteme so okrasile grobova obeh padlih borcev za svobodo... Spomin... NeHje na Gorenjskem. Lep kmečki dom na gozdni jasi. Na obronku pod hišo se iz zelene trave dviga grob padlega partizana. Na grobu je zasajeno leseno znamenje, ki ima obešen lep cvetlični venec. Prav na datum spomina vseh mrtvih je tam mimo šla četica partizanov. Obstali so, pozdravili in odšli naprej — v borbo. Kmalu se je izza nasprotnega hriba zaslišalo ostro streljanje in regljanje strojnic. Padlo je več sovražnikov. Mrtvi partizan na gozdni zelenici je bil maščevan... Spomin... Krnice nad Idrijo. Tam so fašisti leta 1944 obglavili dva borca Vojkove brigade. V strmini, ki jo domačini imenujejo »V peklu«, je bila partizanska bolnišnica. Sovražnik je to bolnišnico iskal, pa je ni mogel odkriti. V zadnji ofenzivi pa je ujel nekaj partizanov in jih po nečloveškem mučenju postrelil v gozdu pod kmetijo »Na Rupi«. Ko je sovražnik odhrumel proti lahodu, so domačini zbrali razmesarjena trupla in jih pokopali na vilinski točki, od kjer ja lep razgled na Triglav, Km, Matajur, Blegaš in druge vrhove. In letos... Sončni {« gorki oktobrski dnevi so prebudili vse speče glavice krizantem. Slana pa je prizanesla tudi ostalim poznojesenskim rožam. Vrtovi so polni belega cvetja, ki se ponuja ... Zato... Ne pozabimo na grobove partizanov — junakov narodnoosvobodilne borbe. Naj zacveto njihovi grobovi, pa na) bodo še tako skriti po gmajnah in gozdovih. Saj vemo, da teh ni več mnogo, vendar so še. Naj z belimi krizantemami okrašeni grobovi padlih borcev in vseh dragih pokojnikov dokažejo, da je v nas še vedno živ spomin nanje, da je v nas velika hvaležnost in spoštovanje spomina na tiste, ki so — za svobodo — žrtvovali vse svoje mladostne načrte in svoja življenja. P. A. Ogarev ZA 31. OKTOBER »Svetovni dan varčevanja« ČESTITAJO vsem vlagateljem in poslovnim prijateljem — Slanice Zveze Komunalnih bank LB Slovenije plača ne prenese m< ka. Za moped se ne navdušuje, Nedavno mi je sosed tožil, da bi si rad kupil motor, pa njegova lesečnega obro- . >ie. rad bi imel pravo motorno kolo. Zadolžiti pa bi se moral za 250.000 dinarjev na tri leta in "" vračati z mesečnim obrokom 7580 dinarjev. To pa je več kakor tretjina plače. Pravijo, da ni kreditno sposoben. Razen tega, kje naj dobi poroke? Čudil se je, I kako to zmorejo drugi, ki ne za- i služijo več kakor on. Kje neki| vzamejo? Na ta razgovor sem se spomnil, ko sem razmišljal o bliž- i njem Svetovnem dnevu varče- j vanja. So ljudje, ki vnaprej nalagajo prihranke na hranilno knjižico, nato pa si kupijo, kar si žele — pohištvo, radio, kolo ali motor — in si za morebitni primanjkljaj še Pridobljeno znanje utrditi V občini Marlbor-Košakl dokaj kmečke mladine po opravljeni Šolski obveznosti ostane doma na kmetijah, mnogi pa se zaposlijo na kmetijskih gospodarstvih In v zadrugah. Cesto se dogaja, da fantje In dekleta pozabijo na znanje, ki so sl ga pridobili v Soli. Mnogi Izmed njih so prav zato v minulih letih z veseljem obiskovali kmetijsko gospodarske Sole ln sl tako še naprej bistrili um. Tudi sedaj tega v koSaSkl občini ne bodo pustili vnemar. Povsod tam, kjer se bo prijavilo najmanj IS mladincev, nameravajo ustanoviti kmetijsko gospodarsko Solo. Vrata vanjo pa bodo odprli tud tistim odraslim, ki čutijo potrebo po nadaljnjem Izpopolnjevanju. Pouk na Šolah se bo pričel 15. novembra. Pričakujejo, da Jih bodo pri tem razen občine gmotno podprla tudi posestva in zadruge, bodisi s strokovnimi pripomočki ali kmetijsko literaturo. Kulturni festival Kulturno umetniško druStvo »Lojze Kokalj« v Račah bo konec novembra izvedlo kulturni festival. Dramska skupina društva pripravlja Finžgarje-vo Verigo, Operacijo Altmark in Orlice glas. V spored bodo vključili tudi lutkovne prireditve ter več zanimivih predavanj Ljudske univerze. V dneh kulturnega festivala bodo ImeU tudi posebno akademijo in veseli večer. Prevzeli so arhiv in inventar V Domu Jugoslovanske ljudske armade v Mariboru je bila v torek 29. oktobra po ločenih sejah seja obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Maribor. Ob tej priložnosti so med drugim razpravljali o prevzemu arhiva in Inventarja bivšega ptujskega okraja. Sklenili so, da bodo večino Inventarja odstopili občinam Gorišnica, Lešje, Ormož ln drugih. najamejo posojilo. Drugi pa ne varčujejo in se zadolžijo za celotni znesek. Z odtegovanjem mesečnih obrokov si torej šele naknadno prihranijo a» pohištvo, radio ali motor. DVA NAČINA VARČEVANJA V čem je razlika? V tem, da si tisti, ki vnaprej varčuje, lahko z manjšo obremenitvijo plače nabavi, kar si želi, in vrnu tega še dobi obresti na vlogo. Drugega pa j mnogo močneje obremenjujejo mesečni obroki in mora še pla- i čati obresti. Potem se seveda čudi, kako drugi z enakimi dohodki vse to zmorejo. Razlika med prvim in drugim primerom ni majhna. Sosedu, ki si želi kupiti motor, sem stvar razložil takole: Res je obrok 7580 din mesečno zanj prevelik in ga ne zmore. Če ga še doleti nesreča, bolezen, preselitev ali kaj podobnega, nima kje vzeti in se tudi ne more na novo za- kajti kdor je sposoben redno varčevati, bo zanesljivo odplačeval tudi obroke posojila. Z VARČEVANJEM SI DVIGAMO ŽIVLJENJSKO RAVEN Pa še nekaj. Marsikje se je utrdilo mnenje, da v naši socialistični stvarnosti ne pride v poštev zbiranje »kapitala« ali pa prihrankov za bolezen, za študij otrok, za stairost. Družba nudi delovnemu človeku vso pomoč ob bolezni, študentje dobe štipendije,, na starost pa je večini delovnih1 ljudi zagotovljena pokojnina. R** so se v tem oziru razmere bistveno spremenile. Toda zaradi teg® potreba varčevanja nikakor M odpadla. Spremenili so se le motivi varčevanja. Danes varčujenM predvsem zato, da si lahko kupi' mo vse tisto, kar nam dviga živ> ljenjsko raven. V ostalem pa tud) ni odveč, če varčujemo še zato, da imamo kje kaj vzeti, če na* doleti nesreča ali kaj nepredvidenega, da olajšamo študij otrokom, da si zagotovimo priboljšek z* stara leta ali pa si ustvarimo celo svoj lastni dom. F. S. dolžiti. Precej drugače pa bi bilo, >lo' ' ;j : mo, da bi tri leta vlagal na ve- če bi si vsaj polovico kupnega zneska vnaprej prihranil. Deni- zano hranilno vlogo po 5040 din mesečno. Prihranil bi si v treh letih z obrestmi točno 125.000 din. Vplačal bi sicer le 109.440 din, ostalo pa bi nanesle 5,5-odstotne obresti. Ob nabavi motorja bi naloženi znesek dvignil in se še zadolžil za ostalo polovico kupnine. V tem primeru bi njegovo mesečno plačo pri 6 odstotkih obresti obremenjeval le mesečni obrok 3790 din, kar bi gotovo laže prenesel. KDOR VARČUJE, JE KREDITNO SPOSOBEN Varčujmo torej preudarno, s svinčnikom v roki in vse dobro pretehtajmo. Morda bi bilo prav, če bi tudi pri nas uvedli nekakšno pogodbeno namensko varčevanje. V bistvu gre za to, da varčevalec sklene s hranilnico pogodbo, po kateri se prostovoljno zaveže, da bo vplačeval recimo tri leta na hranilno vlogo določen mesečni znesek z zagotovilom hranilnice, da bo po preteku te dobe dobil posojilo po ugodnost-nih pogojih glede obrestne mere. zlasti pa glede zavarovanja posojila s poroki. Pri takšnih olajšavah hranilnica nič ne tvega, Stari veterani so zavihteli krampe V Ožbaltu so se začela pripravljalna dela za novo hidrocentralo na Dravi, ki bo dajala 360 milijonov kilovatov Dež je padal ta dan in gosta megla je ležala nad Dravo, ko sem skočil iz »koroSca« in se ustavil pred majhno Sentožbaltsko postajo. Dva fanta sta Jo pritisnila za menoj po ozki stezi za železniško progo. •Dober dani« -Od kot pa vidva?« -Iz Sentlovrenca,* sta povedala. »Delo greva takat. Pravijo, da »gor jemljejo.« Ali kaj veste?« Umih korakov smo 111 dalje, da nas ne bi premočil dež. Torej se je re« začelol Stari veterani Ing. Pipana so se selili z gradllišča na gra-dUlšče, vmes pa so vedno dobivali pomoč okoliških ljudi. Mlada Lovrenčana bosta slej ko prej dobila delo, kajti v Ožbaltu bodo kmalu potrebovali več sto pridnih rok. ZIBELKA ZA NOVIH 360 KILOVATOV MILIJONOV Pogled na gradbišče. Zdaj je Se skromno, kmalu pa bodo tod zabrneli buldožerji, vrtalni stroji, zaškripala kolesca žerjavov ln betonskih mešalcev. Prvi kubikl zemlje za zagatno steno so Izkopani. Ljudje so sačell orati v dravsko strugo, da Jo preorjejo in ukrotijo deroče valove. Na ožbaltsko hidrocentralo, ki bo nekak dvojček Vuhreda, težko čakajo mnoga podjetja; najbolj »alumlnljevd« lz Kidričevega ln kemiki lz Ruš. To je zadnja hldrocentrala v gornjem dravskem toku, med Mariborom ln Dravogradom. Premogla bo tri agregate ln bo dajala letno okrog 360 milijonov kilovatov. Vsa dela bodo stala okroglo 11 milijard dinarjev. Poleg elektrarne bodo morali graditelji prestaviti železniško progo pod sedanjo ožbaltsko postajo na višjo lego, zgraditi novo postajališče, na levem bregu pa •peljati novo cesto na odseku med Ožbaltom in Podvelko. Delo pri novi elektrarni bo precej težko. V strugi Drave Je namreč okrog deset metrov prodna plasti, pod katero Je živa skala. Prekopati bodo morali to debelo plast, da bodo lahko vgradili zagatno steno, ki bo zavarovala stavbne Jame. Na levem bregu dovažajo stroje ln stavbni material. Okrog sedemdeset delavcev Je zaposlenih na raznih pripravljalnih delih. Tudi ureditev gradllišča ne bo lahka. Zagatno steno za dva turbinska stebra bodo postavili najprej ob desnem obrežju, kjer je malo ravnega prostora za stroj«, žerjav ln drugo orodje. Poleg vseh te- žav Se nagaja pogosto deževje. Cas pa teče in mudi se. Pozimi Je struga Drave zaradi nizkega vodostaja najbolj primerna za postavitev zagatn* stene. Zato morajo hiteti. Toda kljub vsem ovi ram, ki se postavljajo na pot, je treba tem Uu dem, ki so Dravo že četrtič uspešno zavrU *' jo pregradili z Jezovi, zaupati. Svojo nalogo bodi opravili ob pravem času. ZACELI 80 . . . Prvo Jamo za zagatno steno že kopljejo. Tesarji postavljajo barako, kjer bodo pripravljali cement za betoniranje, zgoraj pri železnici s0 uredili razkladalno rampo: kmalu bo zaoral buldožer, postavili bodo velik žerjav, ki ga pravkal v kosih prevažajo čez reko. 2al ta dan je deževalo. Sef gradbišča, ing. Peštaj, je odšel n* upravo reševat tekoče posle. Po Istih poslih Bt Je odpravil stari »desetletnik« z dravskih Jezovi delovodja Pukšič. Delavci so se poskrili pod streho barake ln pod drevje. Tehnika Hanzla je Pre" gnal dež s ceste, kjer Je zakollčeval traso za no" vo cesto. »Kako Je kaj?« »Začeli smo, kot vidite,« Je rekel. »Dež nam nagaja. Upam, da bo kmalu prenehalo.« Čudno Je, kako bo na tem prostoru, kjei ttojl zdaj samo ena baraka ln leži na obrežju razmetanih nekaj strojev ln kosov žerjava, ts peščica ljudi z vsakim dnem začrtala Sedal J e vel obrisov novega dravskega okraja. In In meseci bodo stekli ln leta, a tam okrog 60-desetega bo lahko častni gost pritisnil na gumb ln spustil v pogon prvi agregat. Ta zgodba Je Jasna ln nedvoumna. saj se na tem koncu Drave ponavlja že petič. Zato ji smemo verjeti, lahko zaupamo ljudem, ki so v vsak dravski Jez vgradili svoj •noj, avoje znanje ln pridnost, del svojega živ Ijenja. -dV i’ft\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W\\\\\\\\\\\\\V\\\'W».W\WVAW\\\\\\\V\\\\\\\\\\\W.\\\\\\^ I Ob svetovnem dnevu varčevanja čestitajo svojim vlagateljem slovenske hranilnice • MESTNA HRANILNICA • MESTNA • MESTNA • MESTNA HRANILNICA MARIBOR Trg Svobode 6 MESTNA HRANILNICA HRANILNICA KAMNIK MESTNA HRANILNICA IZOLA OBČINSKA HRANILNICA LJUBLJANSKA CELJE HRANILNICA IN POSOJILNICA Ljubljana, Čopova ni. 3 • Titov trg 4 * PTUJ • ‘ VIDEM-KRSK0 Grobovi cvete/o v jesenskem soncu Varčujmo preudarno! Vladimir Majakovski: Kaj je dobro in kaj je slabo Očeta tnali sin tako je povprašal bodro: Kaj je, tatek, to slabd, tatek, kaj je dobro? Ce vihar krog streh divja, nosi točo s sabo, ti takem, vsak takoj spozna, za sprehod je slabo. Dei se zlil je, > na polji sije sonce toplo. To za stare in mladi je v resnici dobro. Črno blato kakor noč sinku skriva lica — da je to slabd na moč, čista je resnica. Ce pa fant vsak dan se umije, ceni kremo za zobi, hm, pred takim se odkrijem, ta, kaj dobro je, res ve. Če kdaj knjigo, žogo z njo razcefraš, pokvariš, pionirji poreko:-slab si ti, tovariš! Kdor pa delo rad ima, v knjigo vtika palček, ej, za takega velja: to je dober malček! Kdor še vrane se boji in pred njo popiha, zajec plašljlv je, se mi zdi, a to ni kaj prida. Ta pa, M čeprav šibak, s strašno ptico se nagodi, bogme, pravi je junak, to mu pride prav povsodi. Viš, tako. Modrost uči in velja še danes: Kar se Janezek nauči, to bo delal Janez! Ko je sinko slišal to, si je rekel bodro: Pustil bom vnemar slabd, delal bom te dobro! Prevedel T. Pavček JOSIP RIBIČIČ: MATI (PO NARODNI) KO JE MARKO ZAŠEL PR VIC NA SLABA POTA, JE MATI POTOČILA PRVO SOLZO IN REKLA: »MARKO, SINKO MOJ, IZPREOBRNI SE!« ZAKROHOTAL SE JE MARKO IN ODGOVORIL: »CEMU NAJ SE IZPREOBRACAM! TAKE SO POSTAVE, DA SKRBI MATI ZA OTROKA.« MATI SE JE ŽALOSTNA SKLONILA NAD DELOM IN SE MUČILA ZA DVA. CEZ LETO IN DAN ZDRKNE MATERI DRUGA SOLZA PREK LICA: »MARKO. SINKO MOJ EDINI, MOČI MI PEŠAJO; KDO BO SKRBEL ZATE, KO ME POLOZE V HLADNI GROB?« ZAKROHOTAL SE JE MARKO IN DEJAL: »KO VAS POLOZE V HLADNI GROB, GLEJTE, DA MI KAJ OSTANE!« IN MATI JE POTROJILA SVOJ TRUD. DVE TRETJINI PORABILA, ENO V SKRINJO ZAKLENILA. KO JE CEZ LETO IN DAN TRETJIČ ZAJOKALA, JE LEGLA V HLADNI GROB MED ŠTIRI TESNE STENE. MARKO PA JE POPRODAL VSE, KAR JE OSTALO, IZPRAZNIL SKRINJO TER ZAPRAVLJAL TAKO DOLGO, DA JE VSE ZAPRAVIL. CEZ LETO DNI JE STAL NA CESTI REVEN IN UBOG, OD PRIJATELJEV ZAPUŠČEN. PREMIŠLJEVAL JE, KAJ IN KAKO BI ZDAJ, PA SI NI VEDEL ODGOVORA. Z JEZO V SRCU SE JE PODAL NA MATERIN GROB IN DEJAL: »MATI, ZAKAJ NISTE BOLJE SKRBELI ZAME?« IN JE V JEZI ZAMAHNIL PROTI GROBU, SE SPOTAKNIL, PADEL IN SE RANIL TAKRAT JE PRILETELA MALA PTIČKA, DROBNA BELA PTIČKA, MATERINA LJUBEZEN IN ŽALOSTNO ZAPELA: »MARKO, SINKO MOJ EDINI, ALI TE HUDO BOLI?« V KLJUNČKU VODE NANOSILA, RANO OHLADILA, S PERJEM RANO POSUSILA. Ih ii $ S /f' J* J J o sef K o št in \/ VEDEZ RAK V neki vasi je živel dninar, ki se je imenoval Rak. Ni se mu godilo kdo ve kako rožnato, zato se je kaj redko smejal. A iz mar- sikatere neprillke mu Je pomagala njegova žena. Nekoč ni in ni mogel pomolsti krave. Zena mu je nasvetovala, naj jo pelje PISMA Spoštovani tov. urednik! Ze večkrat sem Ti mislil napisati nekaj besed o Tvoji mladinski strani, danes pa se Ti oglašam. Mladinska stran »Ljudske pravice« se mi zdi dobra in sicer zato, ker so objavljene stvari (skoraj) vedno kvalitetne, kratke, zato pa tembolj zanimive za mlade bralce. Na Tvoji mladinski strani bi si želel, da bi bile pesmi ilustrirane, seveda pa ne vse, katere objaviš. Poleg tega bi bilo dobro, da bi v urednikovem kotičku, kadar bi kritiziral, objavil samo kratice avtorja in kraj, kjer prebiva, ali šolo, če bi avtor to hotel. Jaz bi si želel tudi, če bi pri vas večkrat podeljevali nagrade, zato pa v manjšem znesku, na primer 500 din In sicer za pesem, risbo in prozo, ali pa tudi 'za kritiko. S tem bi si pridobili REBUS mnogo dobrih in stalnih sodelavcev, čeprav je njih število že precejšne. Tukaj predlagam nekaj naslovov za mladinsko stran: Mladim bralcem, ali po naslovu pesniške zbirke (mladinske) D. Maksimovič: Vetrova uspavanka, Mladinska stran ali Hladi svet. Zdi se mi, da je včasih na mladinski strani kaka križanka večja kot kakšna ilustracija. Ne mislim križanke same, temveč risbo, s katero je ilustrirana križanka. Zato mislim, da je škoda prostora za takšne povečane risbe. Dotaknil bi se tudi del, ki jih na mladinski strani piše mladina. Mislim, da so nekatera dela zelo kvalitetna, celo boljša kot kakega starejšega pisca. Zato mislim, da bi ti mladi pisci organizirali svoj literarni večer, seveda pa z vašim povabilom in posre-dovanjem. Ob koncu bi Ti povedal tudi to, da komaj čakam četrtka in Tvoje mladinske strani. Rad bi videl, da bi moje pismo objavil, ker se mi zdi, da misli marsikateri mladi bralec in sodelavec isto kot jaz. Lepo Te pozdravlja dijak, bralec Tvoje mladinske strani. Opomba urednika: Za Tvoje predloge najlepša hvala. Imen pod pismi svojih sodelavcev ne bom več v celoti objavljal, ampak samo kratice. — Literarni večer bomo skušali najbrž organizirati ob priliki podelitev nagrad 29. novembra. Na podelitev nagrad in na literarni večer bomo povabili vse, ki bodo to želeli, predvsem pa naše bralce in sodelavce. na semenj In jo tam proda. Rak jo je vprašal, koliko naj zahteva za kravo, žena pa mu je odgovorila, kar mu bo pač kdo dal. Cez dva tedna je Rak odpeljal kravo na semenj. 2e na poti ga je srečal neki nepridiprav iti ga vprašal, koliko hoče za kravo: »-Kar mi bo kdo dal,« je brez premišljevanja odgovoril Rak. »Pametno,« je odgovoril kupec. »Da ne boste predolgo čakali, vam odkupim kravo sam. Zanjo vam dam tole knjižico, ki ima to lastnost, da v njej lahko vse preberete.« Rak si je mislil, da je kravo najbrž nekdo začaral In da itak ni bila nič vredna, knjižica pa ima vendarle neko vrednost. Lahkih nog se je odpravil domov. Zena je moža zmerjala. Vendarle je pripovedovala po vsej vasi, da imajo doma čudodelno knjižico. Kmalu nato se je sosedu izgubilo žrebe. »Nič hudega,« se je nasmehnil sosed, »mi bo že Rak iz knjižice prebral, kdo je ukradel žrebe.« Napotil se je k Raku, mu plačal dvajset zlatni- . KRIŽANKA »LADJA« Vodoravno: 1. naslov križanke, 6. otok v Jadranskem morju, 7. akademski košarkarski klub (kratica), 8. nikalnica, 9. porcelanska glina, 10. veznik, 11. brencelj, 16. južnoameriška država, 19. poveljnik ladje, 20. RL, 21. predlog, 22. živalski glas. Navpično: 1. pristanišče (tudi moško ime), 2. moško me, 3. DT, 4. japonski denar — množina, 5. ograjen prostor v cirkusu, 11. reka v Sibiriji, 12. stranski del ladje, 13. preplah, klic k orožju, k pripravljenosti, 14. škotski inštrument, 15. moško ime, 17. osebni zaimek, 18. jeza, žalost. kov in mu povedal, kaj se mu je pripetilo. Rak je spravil v žep dvajset zlatnikov in mu naročil naj se spet oglasi pri njem čez tri dni. Sosed je doma povedal ženi, da bo čez tri dni zvedel, kdo mu je ukradel žrebe. Njegova žena je vsa vesela tekla po vasi in na vsa usta kričala: »Že imamo tega lopova!« »Zares?« jo je vprašala soseda In prebledela. ......>*> ■ »Pravzaprav ga še nimamo, toda Rak ve, kdo je. Čez tri dni nam bo povedal njegovo ime.« Sosedova žena je zbežala na polje, kjer je oral njen mož in mu povedala, da je Rak prebral v čudodelni knjižici, da je on ukradel žrebe. Mož je izpregel konja ter prt priči odšel k Raku. »Poslušajte,« mu je rekel, »dam vam dvajset zlatnikov, če ne boste nikomur povedali, da sem ukradel sosedovo žrebe.« »Nikomur ne bom rekel niti besede,« je postal važen Rak, »toda vi spustite žrebe, ki bo itak samo steklo domov.« Okradeni sosed je bil žrebeta kajpak silno vesel. Takoj se je razneslo po vasi, da je Rak pričaral iz svoje čudodelne knjižice ukradeno žrebe in tako je čez nekaj dni postal najbolj učen človek daleč naokoli. Glas o Rakovi učenosti je prišel na ušesa samemu knezu, ki ga je dal poklicati predse. Rak je vzet ženo pod roko in sta skupaj odšla k njemu. Knez mir jc povedal, da je slišal o njegovi učenosti in da ga bo nekaj prosil, vendar naj se poprej z ženo dobro najesta. Ko je prvi sluga stopil v sobo s polnim pladnjem hrane, se je Rak potrepljal po trebuhu in naglas spregovoril: »To je prvi!« mislil je seveda prvi obrok hrane. Sluga je postavil hrano na mizo in preplašeno stekel ii sobe. Ko se je z novim pladnjem hrane pojavil drugi sluga, je Rak spet spregovoril: »To je drugi!« Ko sta z ženo pospravila drugi pladenj, je že stopil v sobo tretji sluga z novim pladnjem jedače, kar je Raka tako neznansko razveselilo, da sc je zadrl na ves glas: »To je tretji!« Kakor prva dva je tudi tretji sluga na vrat na nos popihal iz sobe. »AH se tl ne zdijo malce zmešani?« je Rak vprašal ženo. A strašansko s.e je začudil, ko so se nenadoma odprla vrata in so vse tri sluge padli pred njim na kolena ter ga jokaje prosili, naj jih ne izda, in da mu rade volje vrnejo prstan, ki so ga ukradli knezu. Njemu pa, kot nagrado za njegov molk, so plačali štirideset zlatnikov. Sluge so mu izročili ukradeni prstan in Rak jih je vprašal, če imajo na dvorišču morda kakšno gos! Rak je stlačil gosi v grlo prstan, ki ga je na mah požrla in sluge so žival spustili na dvorišče. Takrat je stopil v sobo sam knez in spregovoril: »Slišal sem, da imate čudodelno knjižico in prosil bi vas, če mi poveste, kam se Je skril...« »Vaš poročni prstan,« gi je prekinil Rak in važno dostavil: »Poglejte skozi okno, tlstale mastna gos bo najbrž kaj vedela o njem.« »Mislite?« je vprašal knez, ukazal naj zakoljejo gos, v kateri so zares našli njegov prstan. »Zares ste pravi pravcati vedež,« mu je rekel knez, »kako naj se vam oddolžim?« »Kakor hočete,« se je zasmejal Rak. Knez ga je z ženo vred povabil, naj ostaneta pri njem, kakor dolgo bosta hotela. Naslednjega je knez povabil Raka k sebi na kosilo. Vendar še ni bil povsem prepričan, da je Rak zares takšen "VCdCž, kakor so govorili o njem, zato je tajno naročil kuharju, naj prinese iz kuhinje pokrit krožnik na mizo. »No, dragi učenjak,« se je oglasil knez, »ko vse tako čudovito uganete, povejte, kaj je na tem pokritem krožniku?« Rak je prebledel in se mu je kar temnilo pred očmi. Žalosten je zašepetal; »Dragi, ubogi Rak, s teboj bo kmalu konec!« »Prekrasno!« je veselo zaklical knez, »uganili ste!« Nato je odkril krožnik in prikazal se je čudovito skuhan rak. In odslej so Raka povišali v učenjaka, ki so ga do smrti z ženo vred vsi spoštovali kot vedeža. Iz češčine priredila A. S. Pravokotniki, kvadrati in vsata V vsakem pravokotniku, kvadratu mora vsota treh števil znašati 47 Poišči primerna števila ter jih vstavi v prostore, kjer se posamezni liki sekajo med sebojt Kako naj se imenuje mladinska stran Predloge so poslali: Pačnik Branko, Ljubno, Podnart: 1. Kekec, 2. Vesna, 3. Pionirji, 4. Naš list; Langus Marija, S. r. osn. šole, Koroška Bela: 1. Naša mlada stran, 2. Našim najmlajšim, 3. Mladi list, 4. Mlade' misli, 5. Mlada književnost; Metoda Zorčič, II. razr. gimn., Brežice: 1. Za mlade radovedneže, 2. Beseda mladih. TELESNA KULTURA N-aŠC p&hJth&tC— ALOJZ PERTOT Ljubitelji hokeja na kotalkah ne le v Novi Gorici, kjer je doma, ampak po vsej državi prav gotovo poznajo devetindvajsetletnega Alojza Pertota, igralca »Nove Gorice«. Čeprav ima pokvarjeno nogo, je doslej sodeloval na vsakem tekmovanju, kjer je nastopilo njegovo moštvo. Alojz Pertot je najstarejši igralec hokeja na kotalkah. Dobro se spominja, kako so leta 1949 v Novi Gorici ustanovili klub za hokej na kotalkah in s kakšnimi težavami so se morali boriti. Niso imeli ne rekvizitov ne igrišča, pa tudi blagajna je bila večkrat prazna kot polna. Z voljo in požrtvovalnostjo so marsikaj dosegli. Tako so zbrali denar in si predlanskim dokončno uredili lastno igrišče pri železniški postaji. To igrišče je bilo tudi prizorišče letošnjega državnega prvenstva v hokeju na kotalkah, kjer so domačini že tretjič zaporedoma ubranili naslov državnega prvaka. Na prvenstvu je Pertot odigral že najmanj petdeseto tekmo za Novogoričane m bil med najboljšimi igralci. Nastopal je že tudi v tujini, kier je s svojim tehničnim znanjem, požrtvovalnostjo in borbenostjo prav tako pobral številne aplavze. 9 Skromen in miren v zasebnem življenju ter odličen na-0 padalec je Alojz Pertot, duša novogoriških hokejistov in 0 ljubljenec domačega občinstva. M. D. Tihotapci tudi med nogometaši Pogojno so kaznovani Bobek, Zehec, Herceg, Mihailovič in Vršalovič I—Brzojavke njega zahteval valuto in jo dobil. . Sodišče je obsodilo Catoviča na Q STOCKHOLM, 30. oktobra (AP). Sovjetski atlet Igor Novikov je dahneš osvojil svetovno prvenstvo v mo-dernem peteroboju (streljanje. nje, tek 1500 m, plavanje, sabljanje; 4769 točkami. V moštvenem t(fkrn Stojanovič, Sijakovič, Radovič, Be- ' lin, Crnkovič, Krstič II, Boškov, Ljube-novič, Spajič, Milutinovič, Lipošinovič, R. Ognjanovič, Zebec, Pašič, Petakovič, Mujič, Prljinčevič in Vukelič. Prva tekma z Grčijo bo že 10. novembra v Beogradu, zato se bodo priprave reprezentantov pričele že v torek pod vodstvom inž. Slavka Miloševiča. V celo najbolj vneti navijači z njim okviru priprav bodo kandidati odigrali niso popolnoma na jasnem. Vsekakor I trening tekmo z B moštvom Jugoslavije je najvažnejše tekmovanje v Soccer; a1» reprezntanco Beograda. League, toda tudi tu nastopajo pred- * vsem prtvatna ali polprivatna moštva. Nogomet v ZDA se igra pred- odpotovala v Beograd, kjer bo 10. novembra igrala tekmo z reprezentanco Jugoslavije. B reprezentanci Grčije in Romunije bosta v nedeljo igrali v Atenah. neredov na igriščih slabo delo uprav, ki ne vzgajajo svojih igralcev, hkrata pa zahtevajo zmago za vsako ceno. Prav tako so sklenili, da bodo o problemih športnih organizacij, predvsem nogometnih, razpravljali v republiškem odboru Socialistične zveze. vsem zaradi nogometa in celo najboljši igralci ne morejo pričakovati od njega kaj več kot nogometne čevlje in opremo. Zelo redki so primeri, ko igralci prejmejo tudi kakšpo nagrado. Po vsem tem je gotovo, da ameriški nogomet, vsaj dokler se bo tekmovanje odvijalo v takih okoliščinah, ne bo prišel daleč. Najčešče se zgodi, da glavno besedo prevzame kakšno izseliensko moštvo in tako tudi v letošnjem prvenstvu največ izgledov prepisujejo Citrovitu, v katerem se je zbralo nekaj italijanskih nogometaše v-izselj ence v. Benčič odstavljen Atene, 30. okt. — V nedeljo bo v Bukarešti kvalifikacijsko srečanje za svetovno nogometno prvenstvo med Romunijo in Grčijo. Grška nogometna zveza je določila za to pomembno srečanje naslednje igralce: vratarja: Teodoridls in Canaksls, branilca: Ro-sidis, Angelopus in Papulidis. krilci: Kotridis, polikroniju, Mebidis, srednji krilec Linoksllakis, napadalci: Hole- Zastalo je zlato srce moje ljubljene mame, tete, sestre in svakinje w J0SIPIME OBLAK. roj. ZER0VNIK upokojenke. Do pogreba leži na svojem domu Ljubljana-Vič, LočnJkar-jeva 13. Pogreb bo v soboto, 2. novembra 1957 ob 16. uri izpred pokopališča na Viču. Ljubljana, Zagreb, Kamnik, Vrhnika, 30. oktobra 1967. Žalujoča hčerka Lavretta, sestra Albina z družino, brat Ivan z družino, brat Alojzij ter ostalo sorodstvo. Carmen Basilio je pripravljen, da sc znova spoprime s »Sugar« Rayem Robinsonom za naslov svetovnega prvaka v srednji kategoriji. Tej svoji iz- Kranj: Smailbegovič — S. Vukovič javj je dvakratni šampion še dodal Bologna, 30. oktobra. — Vodstvo nogometnega kluba Bologna, ki igra v prvi italitianski ligi, je sinoči po dolgotrajnem zasedanju odstavilo dosedanjega trenerja Jugoslovana Ljuba Benčflča. Za vzrok navaja vodstvo neuspehe »Bologne« v ligaškem tekmovanju. »Bologna« je sedaj na predzadnjem mestu. Ni še določeno, kdo Dvakratni svetovni prvak v boksu bo zamenjal Benčiča, verjetno pa bo Basilio—Robinson še enkrat? 0:1 brez nadaljevanja, Crepinšek—Ri-dev remn, Tomšič—Bertok ponovno prekinjeno, Puc—Nikolič prekinjeno zaradi spora. Nikolič namreč ni vedel, da je prireditelj spremenil kraj, kjer igrajo nadaljevanja in so ga za-radii tega kontumacirali brez nadaljevanja. Nikolič je vložil protest. Sevojno: Tomovič — Tikvešanski 0:1, Vošpemiik—Ugrino vič 0:1, Aviro-vič—Bogdanovič prekinjeno (v boljšem položaju za črnega), Djuraševič— Sokolov remi. Prva zmaga Bideva Včeraj se je V. kolo polfinalnega turnirja v Kranju končalo z naslednjimi izaidii: Sofrevski — Bradvare-vi'č remi (40), Nikolič — Lukič remi (18), Vukovič —' Puc remi (15), Bidev — Smailbegovič 1:0 (45), partiji Bertok — Miličevič in Bulat — Tomšič sta bi'li prekinjeni v remi poziciji, Cre-pfrišek pa je kot črni premagal Tota. Srečanje med Smederevcem in Cudermanom je bilo odloženo zaradi bolezni Smederevca. Po V. kolu vodi Sofrevski, s štirimi točkam^ pred Pucem in Vukovičem 3,5. Cudermanom 3 (1) itd. to Madžar Sarosl ali pa Italijan Mo-nezeglio. Mnogi italijanski listi opozarjajo, da »Bologna« nadaljuje z dosedanjo prakso nenehnega menjavanja trenerjev sredi, tekmovanja. Res se Je včasih zgodilo tako, da Je moštvo po odstranitvi' trenerja oziroma brez njega zaigralo bolje. Toda to Je tra- da se namerava odpovedati naslovu svetovnega prvaka v vvelter kategoriji In prepustiti svetovno prvenstvo svojim zasledovalcem, ker jc pač zadovoljen z enim samim naslovom. Iz ---- vsega je Videti, da Je Carmen popol- Jalo le določen čas. noma prepričan o ponovni zmagi nad ------------------------------ Robinsonom. Vmes pa je seveda tudi Robinson, ki ga pravzaprav še ni izzval na revanšo in se bržkone namerava umakniti z ringa. »Deček« ima namreč že 37 let in se najbrž med vrvmi ne počati prav preveč dobro. Basiliu torej ne preostane drugega, kakor da počaka na Robinsonovo odločitev, kar mu sicer kot dvakratnemu svetovnemu prvaku ne bo težko. Nogomet v ZDA Pretekli teden se je tudi v Združenih državah Amerike začelo državno nogometno prvenstvo. Po vsej verjetnosti se bo tudi letos odvijalo v senci baseballa in tudi začetek tega tekmovanja so omenili le redki ameriški časopisi. Sicer je tekmovanje razdeljeno v pravo zmešnjavo lig, razredov in podrazredov od enega konca kontinenta do drugega, da si V globoki draga mati žalosti naznanjamo, da je umrla naša Rozalija Štampar, roj. Šalamun Na zadnji poti jo spremimo v petek, 1. novembra 1957 ob 8. uri na Kogu. Lača vas, 30. oktobra 1957. Žalujoči: sinova in hčerke ter ostalo sorodstvo. MARIBORSKE VESTI DE2URNA LEKARNA: Četrtek, 31. oktobra lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Petek, 1. novembra lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. Sobota, 2. novembra lekarna »Tabor«, Trg Revolucije 3. Nedelja, 3. novembra lekarna »Melje«, Meljska c. 2. KINO Četrtek in petek: »UNION«: ameriški barv. vlsta- vision film »Daljna obzorja«. »PARTIZAN«: angleški barvni film »Lepo Je biti mlad«. »UDARNIK«: ameriški barvni film »Upornik«. SLOV NARODNO GLEDALIŠČE Četrtek, 31. oktobra ob 19.30: Wolf: »Kotorski mornarji«. Red B. Petek, 1. novembra: zaprto. Sobota, 2. novembra ob 19.30: Mozart: »Figarova svatba«. Za premierski abonma in Izven. Nedelja, 3. novembra ob 15: Woll: »Kotorski mornarji«. Red U; ob 19.30: Lorca: »Dom Bernarde Albe«. Izven. Kolesarska dirka po Jugoslaviji kot prej Zagreb, 30. oktobra. — Organizacijski odbor kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« je sklenil, da bo imela dirka leta 1958 osem etap, ki bodo, kot je bil to običaj do letos, speljane po Hrvatski in Slovenirji. Dirka 1958 bo imela osem etap v dolžini 994 km: Ljubljana — Maribor — Zagreb — Reka — Crikvenica — Pula — Nova Gorica — Kranjska gora — Ljubljana. Na dilrko, ki bo med 3. im 9. avgustom, so povabila 11 držav. CELJSKE VESTI Sobota, 2. nov. ob 20: Peter Ustinov: »■Romanov in Julija« — sobotni abonma in izven. Nedelja, 3. nov. ob 10: Peter Ustinov: »►Romanov in Julija« nedeljski dopoldanski abonma in izven. Ob 20: »-Dnevnik Ane Frankove« — Gostovanje v Novem mestu. KINO »UNION«: ameriški barvni oine-mascope film »Do pekla in nazaj«. V glavni vlogi Audi© Murphy Pred-stavti ob 18 in 20. »METROPOL«: italidanskd film »Njihove zmote«. Predstavi ob 18 in 20. Kruta usoda nam je iztrgala iz naše srede našega ljubega moža, očeta, sina in brata \NTONA ANZELJA uslužbenca državnega sekretariata za notranje zadeve Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 31. oktobra 1957 ob 16. uri iz Jožefeve mrliške vežice na Žalah. Globoko žalujoči: žena Anica, hčerki: Nuška in Marjetka, mama, bratje: Polde, Jože, Lojze, sestre: Marija, Pavla, Verica in Anica ter ostalo sorodstvo. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ* Četrtek, 31. oktobra 1957 ob 16: E. Frelih: »Vrnil se je«. Abonma red: LMS n in izven. Zveza komunistov Slovenije in SZDL terena Stadion v Ljubljani obveščata, da je nujne vrste za vedno zapustil ANTON ANZELJ član ZK, SZDL, ZB ter udeleženec v NOB, odlikovan z Redom zasluge za narod III. stopnje in Redom za hrabrost Pogreb bo v četrtek, 31. oktobra ob 16. url iz Jožefove mrliške vežice na Žale. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ZAHVALA Vsem, ki so ob izgubi naše dobre mame, stare mame in sestre ANE REMEC, roj. Ratej vdove po književniku stali ob ‘ strani, darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti, iskrena zahvala. Žalujoče družine: Remec, Ratej in Podkrajšek mm Sporočamo, da je tragično preminil uslužbenec Železniške Ljudske milice Ljubljana vodnik IVAN ' STROPNIK Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 81. oktobra 1957 ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju. DR2AVNI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE LR SLOVENIJE Vodstvo Kurilnice Ljubljana in sindikalna podružnica sporočata žalostno vest, da je nenadoma preminil tovariš EDVARD KRALJ strojni tehnik Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, 30. oktobra 1957 ob 15.30 iz Andrejeve mrliške veže na pokopališče na Zale. Vestnega uslužbenca bomo ohranili v trajnem spominu! Državni sekretariat za notranje zadeve LR Slovenije sporoča, da je tragično preminil naš uslužbenec tovariš f Anton Anzelj z Vrha pri Trebcljnem partizan od leta 1943, odlikovan z Redom zasluge za narod III. stopnje in Medaljo za hrabrost Pogreb bo dne 31. oktobra 1957 ob 16. uri iz Jožefove mrliške veže. Vestnega uslužbenca in iskrenega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. je Vsem znancem in prijateljem sporočamo, da nas nenadoma zapustil naš dobri mož, tati, brat in stric EDVARD iv K A L J višji tehnik državnih železnic Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 31. oktobra 1957 ob 15.30 iz Andrejeve mrliške veHce na Zalah. Ljuhljana. Šentjanž, Gomilsko, Volče, dne 30. oktobra 1957. Zalyjoči: žena Malči, sin Sašo in hčerka Sonja ter ostalo sorodstvo. Kolektiv rudarske godbe Zagorje ob Savi sporoča žalostno vest. da je umrl njen dolgoletni kapelnik in častni član godbe Srečko Godina Pogreb bo v četrtek, dne 31. oktobra ob 15. uri z Zal na Mestno pokopališče. KOLEKTIV RUDARSKE GODBE ZAGORJE, TRBOVLJE IN HRASTNIK • LJUDSKA PRAVICA« 11 dnevne novice zdravniška dežurna služba za ,u^°^aVnišk0 aežurn° službo od a 1 5 f na bolnikovem domu Plaznikih Jes^n:j' °b n6delJah to ZdSvstv®nl, a»ni Center: tei 2M56 Albert, Cankarjeva m, tei' JosiP. Cigaletova ul. 5, ki'.v odsotnosti zdravnika Zli«,?., telefon LM 30-20«. Bežigrad' d0m ob4ine LJnblJana- Setina. Lavričeva S/a, te-Zdr»J> 31'2a6[ v odsotnosti 30-800. rt^ ^eni dora Ljubljana-Siška: tpi' » Andrej, Černetova 31, tel. 22-831, 22-881. Zdravstveni dom Ljubljana-Vlč: S' £1et,„Janez’ Prešernova 38/TV, MiAii . v odsotnosti zdravnika kličite telefon 20-497. NedeUska dežurna služba v amb. 21-797’ a c' 21 ■ 0,1 8—U. tel. Zdravstveni dom Moste: dr. Kurbus Janja, ZD Moste, Kre-u>- 5, telefon 31-959, v odsot-zdravnika kličite telefon LM Med tednom obiskujejo paciente vsi zdravniki ZD Moste. Zdravstveni dom Rudnik: dr. Slanovic Saša, Ambulanta Ižanska c. 3, telefon 20-167, v odsotnosti zdravnika kličite telefon LM 20-500. v soboto dežurna služba le od 18. Ure dalje MSPODIHJE! PRIJETP presenečenje I SOI _ ČISTILO ZA KOVINE IN STEKLO B <*«*a starih mojstrov. Zaradi riaif* ®a zsnimanja Je razstava popisana do nedelje, 3. novembra t. I | Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije pododbor Rožna dolina-ViC, obvešča vse svoje članstvo, da bo sedmi letni občni zbor, dne 3. novembra 1967 ob 9. uri v prostorih Tobačne tovarne v Ljubljani. Udeležba za vse čalne obvezna. Podjetje INTERTRANS, mednarodni transporti - Centrala v Ljubljani, Ima odslej sledeče telefonske številke. In sicer: telefonska centrala: 31-200, 31-201, 31,202 ln 30-781 - generalni di-, rektor: 31-203. | Frizerski salonu Vse potrebne ! preparate ln ostali matenal dobite s primernim popustom v drogeriji •MAJDA« Ljubljana. Zidovska ul J. 1 Kolikor plačaš — toliko dobiš! Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahtevaj »ULTRAGIN« — šport kremo. , vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo *FLEX«. I Šminke »EVELINE« v 9 modernih I barvah — enakovredne najboljšim francoskim — primerne za vsako priliko in obleko so dobile drogerije! GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Četrtek, 31. oktobra: zaprto. Petek, 1. novembra: zaprto. Sobota, 2. novembra, ob 19.30: 0’Nenll: Dolgega dneva potovanje v noč. — Abonma C. (Sedeži so še v prodaji.) Nedelja, 3. novembra ob 19.30: Goo-drich-Hackett: Dnevnik Ane Frank. Izven ln za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji). Obvezna vaja za vse statiste ln statistke, ki sodelujejo v »Optimistični tragediji«, Je tudi v petek, 1. novembra ob 19. uri v Drami. Prosimo, da se Je udeležite zanesljivo in sigurno! 1 OPERA Četrtek, 31. oktobra zaprto. Petek, 1. novembra zaprto. Sobota, 2. novembra ob 19.30 Janaček: »Jenufa-. Abonma red U. (Sedeži tudi v prodaji). Nedelja, 3. novembra ob 19.30 Verdi: »Traviata-. Izven in za podeželje. (Vstopnice so že v prodaji). MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Četrtek, Sl.oktobra ob 20: Cehov: »Striček Vanja«. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Petek, 1. novembra zaprto. Sobota, 2. novembra ob 20: Nušlč: »Dr«. Zaključena predstava za !>■ tostroj. I Nedelja, 3. novembra ob 15: Nušlč: »Dr.* Izven. Popoldanska predstava. Ob 20. Evrelnov, »Komedija o sreči«. Izven. Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA Mestni dom Sobota. 3. novembra ob 20: Schelnpflu-gova: »Okence« (Zgodba profesorja Johaneka) veseloigra, izven. Nedelja, 3. novembra ob 16: Scheln-pflugova: »Okence«. (Zgodba profe-Borja Johaneka.) Veseloigra. Red Nedelja — popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji Ob 20: Nestroy: »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očlto«, veseloigra z godbo ln petjem. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem dc -u, rezerviranje telefon 33-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana — Komenskega ulica 12 Sobota, 2. novembra ob 20 zaprto. C e s f 1 1 k a Profesorju Cuku Ivanu-Martinu, borcu in človeku ob njegovi 50-letnicl želijo vse najboljše njegovi pnjateljt Zdravniku dr. Bogotu Hrabarju Iskreno čestitamo k promociji. — Domači. Svet inštituta za proučevanje delavskega gibanja razpisuje NATEČAJ za sprejem v službo A. Znanstvenih delavcev 1. znanstvenih svetnikov POGOJI: doktorat s področja družbenih znanosti, pomembna objavljena znanstvena dela, znanje enega tujega jezika. 2. višjih znanstvenih sodelavcev POGOJI: doktorat ■ področja družbenih znano* sti in objavljena znanstvena dela ter znanje enega tujega jezika. 3. znanstvenih sodelavcev POGOJI: dokončana fakulteta, pokazan smisel za znanstveno delo in znanje enega tujega jezika. 4. asistentov Izjemoma izven pogojev pod l. in 2. lahko konkurirajo za znanstvenega svetnika tudi znanstveni delavci, ki imajo objavljena znanstvena dela,- katera uživajo splošna praznanja. Za naziv naveden pod 1., 2., 3. in 4. lahko konkurirajo tudi osebe, ki izpolnjujejo pogoje za te nazive, ne oziraje se na to, če so ali niso doslej izbrane in prevedene v ustrezne nazive. Te osebe bodo po zaključku natečaja podvržene izbiri za naziv v skladu s členom 61 in 62 zakona o organizaciji znanstvenega dela. B. Prevajalcev in doknmentatorjev 1. dva prevajalca I. razreda za enega ali dva izmed jezikov: angleški, francoski, ruski ali nemški 2» dva dokumentatorja z ustrezno šolsko izobrazbo, znanjem enega tujega jezika in s prakso v delu pri dokumentaciji Kandidati, ki se žele udeležiti natečaja, morajo predložiti prošnjo in življenjepis, kandidati, pod A (1., 2. in 3.) pa seznam objavljenih znanstvenih del najkasneje do 20. novembra 1957 na naslov: Inštitut za izučavanje radnlčkog pokreta, Beograd — Moše Pijade 35, s pripombo »Za konkurs*. 3481 Nedelja, 3. novembra ob 20: H. Tie-mayer: »Mladost pred sodiščem«. 4. repriza. Vstopnice se dobe v nedeljo od 10—12 in od 18—20. MLADINSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Nedelja, 3. novembra ob 10: Sylvia Kammerman: »Štiri enodejanke«, »Semenke«, »Rdeča kapica«, »Sneguljčica« »Lev m miš». Vstopnice so na razpolago pnt gledališki blagajni od 10—12. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg St. 2 Sobota, 2. novembra ob 17: Bevk: »Lenuh Poležuh«. Ob 20.30: Bevk: »Lenuh Poležuh«. Za odrasle. Nedelja, 3. novembra, ob 11: Clnybulk - Dežman: -Igračke na cestah«. Ob 15: Clnybulk - Dežman: -Igračke na cestah«. Prodaja vstopnic vsak dan od srede dalje (razen nedelje) od 10—12 na upravi Resljeva c. 36. tel. 32-020 In pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. ZAVOD •PRIMORSKE PRIREDITVE« KOPER GOSTOVANJE SNG — TRST Sobota, 2. novembra ob 20 v Kopru za red A in izven. E. 0’Neill - -Strast pod bresti«. Nedelja, 3. novembra v Kopru ob 15 uri izven, ob 20 za red B in izven. E. 0’NEILL: »Strast pod bresti*. Ponedeljek, 4. novembra ob 20 v Piranu. E. 0’NEILL: »Strast pod bresti«. RIBIŠKI PRAZNIK — IZOLA Torek, 5. novembra ob 20 v Izoli. E. 0’NEILL; »Strast pod bresti«. Gostovanje SNG Trst. Petek, 8. novembra ob večernih urah od Pirana do Kopra VRNITEV Z BOGATEGA LOVA Večerno rajanje v koprskem pristanu. ob 20 v Sindikalnem domu v Izoli. ZABAVNI VEČER - IZOLANSKIM RIBIČEM Večer so pripravili člani drame, opere ln baleta — Ljubljana: Roha-ček, Korošec in Hafner. - Humoristi zabavnega ansambla Radia Ljubljana - Ježek ln Spelca ter Študentski plesni orkester Ljubljana Sobota, 9. novembra ob 10 na terasi podjetja »Riba« v Izoli (ob slabem vremenu v gledališču v Piranu). ZBOR RIBIČEV ob 20 v dvorani Arrlgoni RIBIŠKI PLES igra zabavni orkester izolanskih ribičev. Abonente OSP Koper obveščamo, da smo Jih vključili v »Primorske prireditve«, obenem pa razpisujemo prijave novih abonentov do 2 novembra do 10 v gledališču. Vstopnice za predstave izven abonmaja v predprodaji na dan predstave ob 10 do 12 m eno uro pred predstavo v gledališču. Uprava Primorskih priredite . RADIO LJUBLJANA Spored za četrtek, dne 31. oktobra 1957 Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30. 22.00, 22.55 5.00—8.00 Dobro lutrol (pisan glasbeni spored) - vmes ob — 6.30-6.40 Reklame - 6.40-6.45 Naš jedilnik -8.05 V veselem narodnem tonu - 8.35 »Glasba ne pozna meja« (odlomki z javne oddaje Radia Koln) - ponovitev - 9.30 Znameniti liki v glasbeni obdelavi — 10.10 Zabavni glasbeni magazin - 11.00 Arije iz oper, ki jih radi poslušate — 11.30 Cicibanom - dober dani — 11.45 Pesmi za naše male — 12.00 Instrumenti govorijo (solisti v zabavni glasbi) - 12.30 Kmečka univerza - Ing. Lado Simončič: Potreba in družbeni pomen strokovnega dela v gozdovih - 12.40 Slovenski vokalni oktet - 13.15 Zabavni intermezzo - 13.30 Popularne melodije lz orkestralne glasbe - 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike - 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame - 15.40 Humoreska tega tedna - A. P. Cehov: Maska - 16.00 Z našimi in inozemskimi solisti in skladatelji - 17.10 Ali jih poznate? (nagradne uganke iz zabavne glasbe) - 17.30 V prijetnem ritmu z majhnimi in velikimi ansambli in solisti - 18.00 Radijska univerza - Dr. Erik. Hauptmann: Leukemija - rakaste obolenje krvi - 18.15 Iz zapuščine starih italijanskih mojstrov - 18.45 Četrtkova reportaža - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame — 19.30 Radijski dnevnik — 19.50 Tedenski notranjepolitični pregled — 20.05 Četrtkov večer domačih pesmi ln napevov - 21.00 Aleksander Blok: Dvanajst (poema o Oktobru) — 21.30 L. M. Škerjanc: Godalni kvartet št. 5 v fis-molu - 22.15 -Vrba žalujka joče za menoj« - (spominska oddaja za domačimi padlimi izvajalci jazza) -23.00-23.15 ln 23.30-23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). II. program 14.00 Od arije do arije - 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved - 15.10 Ljubljanska kronika ln obvestila - 15.25-16.00 Koncert Ljubljanskega komornega zbora - 22.15 do 23.00 Nočni komorni koncert. Spored za petek, 1. novembra Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30, 22.00, 22.55. 6.00—7.00 Jutranji glasbeni spored — 7.15 Igrajo godalni orkestri - 7.30 Radijski koledar in obvestila - 7.35 Poje Ljubljanski komorni zbor - 8.00 Orkestralne skladbe - 8.45 Mladinska radijska Igra: Ante Ilič: Legenda o tisočih zmajih - 9.15 Pesmi domačih i skladateljev — 10.00 Stane Terčak: Pi- i sma, ki obtožujejo — 10.30 Dopoldanski simfonični koncert - 12.00 Operni odlomki - 13.15 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu, »Patetična« - 14.05 Iz solistične in komorne glasbe - 15.15 Marijan Kozina: Padlim — 15.30 Partizanske pesmi in samospevi - 16.00 Posnetki s komemorativnih svečanosti v Ljubljani - 16.30 Popoldanski koncert - 17.30 Radijska igra - Vasja Ocvirk: Živi in mrtvi - 18.00 Glasbeni mozaik - 19.00 Lahka glasba - 19.30 j Radijski dnevnik - 20.00 Lepe melo- | dije - 20.15 Tedenski zunanjepolitični ! pregled 20.30 Hector Berlioz: 2alna [ in triumfalna simfonija - 21.15 Oddaja I o morju in pomorščakih - 22.15 Nočni komorni koncert - 23.00-23.15 in 23.30 do 23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda). VESTI I? KRANJA KINO »STORŽIČ«: angleški barvni vi-stavision film »Hiša skrivnosti«. Predstave ob 16, 18 in 20. KINO »KOMUNA« Francoski film OTROCI LJUBEZNI Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Prodaja vstopnic od 9.30 do U ter od 14 dalje KINO »V I e« Madžarski film »Vrtiljak« Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 1* in 21. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. Danes zadnjič KINO -UNION«: amer. barvni film »Zgodba o Glennu Millerju«. \: cinik. F. N. 43. samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17. 19 ln 21. V glavni vlogi: James Stewart in June Allyson. Ob 10 je matineja franc, filma »Otroci ljubezni«. KINO »SLOGA«: amer. barvni film »Rob Roy«. Tednik. F. N. 43. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. V glavni vlogi: Richard Todd. KINO »VIC«: madžarski film »Vrtiljak«. Predstave ob 15, 17, 19 ln 21. Danes zadnjikrat! Prodaja vstopnic v vseh štirih kl- 1 nematografih od 9.30—U im od 14 j dalje, za mattnejo v Idmu »Union« pa od 9 dalje. ! KINO -SOCA-: Zaprto zaradi gradbe-| nlh del. ; MLADINSKI KINO LM, Kotnikov« 8: ameriški film »Titanik«. Predstavi vsak dan ob 10 ln 15. j KINO »LITOSTROJ'«: francoski barvni film »Sentjemejska noč«. Bre* I tednika. V glavni vlogi Jeanne Moreau. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Danes zadnjikrat! KINO »TRIGLAV« Ameriški film »Žrtvovani« Brez tednika. V glavni vlogi: John Wayne in Dona Reed. Predstave ob 16. 18.15 in 20.30. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Samo danes in Jutri KINO »SISKA« Mehiški film )] »Zadnja želja« Z BLEDA V glavni vlogi Esther Femsndez ln Antonio Badu. Predstave ob 16, 18 ID 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Danes zadnjikrat ZAVODI RR — NIŠ razpisujejo natečaj za dva visokokvalificirana elektromehanika za delo v servisnih delavnicah v Zagrebu in Ljubljani Pred nastopom službe v servisni delavnici obvezna trimesečna praksa v Zavodih RR. Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. 3475 KINO Jugoslovanski film »Čeveljčki na asfaltu«. Predstava ob 20. Vesti iz Jesenic in okolice KINO »RADIO«: japonski film »Sedem samurajev«. Predstavi ob 18 im 20. »PLAVŽ«: Italijanski film »Vlila Borghese«. V glavni vlogi Gerard Phšlipe Ul Mlcheline Prešle. Predstavi ob 18 in 20. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: Jugoslovanski film »Tuja zemlja«. 12 MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: ameriški film »Senca preteklosti*. V glavni vlogi Claudette Colbert, Orson Welles in George Brent. Predstava ob 20. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški barvni film »Zena z neapeljskih ulic«. V glavni vlogi Lana Turner in Pier Angeli DROBNI OGLASI MIZARSKI SKOBELNIK, rabljen kupimo. Ponudbe poslati na naslov: TEOL, Ljubljana, Zaloška 54. STROJNO KOVINSKO INDUSTRIJSKO podjetje, Ljubljana, Vižmarje 170, sprejme v stalno zaposlitev: tehnične kontrolorje za jeklene konstrukcije ln strojno obdelavo, konstruk-terja, dva strugarja in več splošnih ključavničarjev. Zaželena Je daljša praksa, oziroma visoka kvalifikacija. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave sprejme tajništvo podjetja. DVOSOBNO STANOVANJE zamenjamo kjerkoli, do pol ure od centra mesta. - Ljubljana, Rožna dolina, cesta vin. št. 27 STILNO POHIŠTVO etc. naprodaj. A. Lavrič, Ciril-Metodova 8. Ogled od 9—11. 3607 Potrebujemo: 2 hidravlični stiskalnici, 50 X 50 cm, s tremi etažami, z grelcem 1 hidravlično stiskalnico, približno 100 X 100 cm, s tremi etažami in grelcem črpalke za hidravlične stiskalnice 1 filter z okviri, manjši i mešalec, približno 3001, znamke Werner & Pfleiderer ali podobne 1 ekstruder Ponudbe z opisom in cenami pošljite na »ELASTIK«, industrija gume, plastičnih mas in kemičnih proizvodov, TITOGRAD '440 AftC j. w. "“*• 'AH 1*Cn ARRieONS Trgovsko podjetje »AVTOMATERIAL« MARIBOR — PARTIZANSKA 25 razpisuje naslednja delovna mesta za: sekretarja podjetja zaželena pravniška izobrazba ali večletna praksa na delovnem mestu sekretarja podjetja poslovodjo za kolesni oddelek zaželena praksa iz stroke mlajšega komercialista z veseljem do avto-stroke dva trgovska pomočnika obvezna trgovska izobrazba, po možnosti praksa iz železnine saldokontistinjo brezpogojno z večletno prakso Ponudbe sprejema podjetje osebno ali pismeno do 20. novembra 1957. — Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. M 376 List i/tiaj.. m iitH" 1 •»I'1«11’ idliitiiiSko podieljt -Ljudika pravlt-a«. Ljubljana Kopitarjeva ulica #. telefon J»-I81 - Notranjepolitična gospodarska rubrika Nazorjeva 1211. telefon io-UOI In M-®1 “ Kulturna rubrika Kopitarjeva #111. telefon J1-SS1 - Oprava Trubarjeva ulica 2*. telefon 22-4»! Id 22-4H2 - Naročnlnski iddelek Pelkovškovo nabrežje 85. telefon 22-4S4 - Oelasnl oddelek Kopitarjeva 4, telefon ll-SM - Poslovalnica oa Titovi ontl IS. telefon 22-322 - Mesečna naročnina 250 din, ca tujino SOOdln - Tekoči račun 60-KB-6-Ž-I393 - Poštni predal «2 - Poštnina plačana * gotovini — Rokopisov ne vračamo. KALEJDOSKOP ISKANJA Zapiski z XI. Triennala v Milanu Sašo Lovšin ZVESTOBA ČLOVEKU (Nadaljevanje števaje njihovo funkcionalnost, vprašanje. Vendar: Triennala bi skozi take naočnike. Težko j« in konec) tehnično izvedbo, komercialnost se lahko udeležili še z marsičim reči, da to ne bi bilo spodbudno, in estetski čut za vnanjo podobo, drugim, pa naj bo z izdelki deko- koristno in potrebno. Ta je vsekakor kot zrcalo, kot rativne obrti, z industrijskim de- Za domače potrebe, ki so iz verna podoba tistih, ki so izdelek senom ali s sodelovanjem na dneva v dan večje: izpopolnitev pripravili. Bolj ko bo predmet triennalski razstavi moderne arhi- socialistične skrbi za človeka tudi ‘““T, lep, napravljen z dobrim okusom, tekture. ' na tem področju. Za naše uve- misleci, naj je noc mehka v pn- pG^^eno jn brezkompromisno re- Pred nami so tri leta do ljavljanje in ugled, kajti nobene jetnem srečanju in naj ranlo uti- gnicoijubno, brez podrejanja mod- XII. triennala. Upajmo, da bomo potrebe niti razloga ni, da bi ho- nim kapricam, tem lepša, resnič- tačas zgladili mnoge vrzeli, ki dili na mostove zbliževanja med nejša in bolj človeška bo podoba smo jih letos ob Triennalu čutili narodi z manjvrednostnimi ob-v zrcalu. posredno ali neposredno. Morda čutki in z izdelki, ki nam jih je Prav nič važno ni, če drugod bi k temu pripomogla kakšno leto pomagal izbirati prav tak kom-po svetu mislijo, kadar govorijo dni pred XII. triennalom razsta- pleks, ker kdaj pa kdaj fascini-o industrijskem desenu, zlasti na va, ki bi obravnavala isto tema- rani obstanemo pred bleščečimi komercialo. Vsaj dotlej ne, dokler tiko, saj bi bilo dobro, če bi se ali konstruiranimi posebnostmi je njihovo iskanje še vedno re- enkrat pregledali ob množici po- brez vsebine, okusa in umetniške snično in pošteno. Na Triennalu trebnih in nepotrebnih sejmov prepričljivosti, zlasti če so ak-so nas mnogi skušali prepričati o svojo moč in ustvarjalnost tudi tualna moda ali manira »velikega so sol Naj je večer še tako lep, naj »besedniki še tako duhoviti mnogi sKušalu prepričati o svojo moč in ustvarjalnost tem z različnimi izdelki, eksponati in napisi, ki je bil sredi njih vedno človek in skrb zanj, mali človek, ki preživi pol življenja ob strojih, človek, ki ga duši tehni-zacija in postaja stroj sredi civilizacije, ki jo je ustvaril človekov genij. In mnogi so bili prepričljivi prav zaradi tega, ker so lahko umljivo nakazovali spodbudno sintezo uporabnega, koristnega in lepega. Ni lahko uganiti, da prav tu tiči vzrok, zakaj sem zapisal v prejšnjih sestavkih, da smo morda poslanstvo Triennala le premalo razumeli in spoznali. Res pa je, da je vprašanje zase, ali smo to mogli — vendar ne le glede na pomanjkljiva sredstva, ki smo jih imeli za letošnji Triennale na razpolago. Tako bi bilo napak zatrjevati, da smo že razčistili pojme in gledišča o obliki in programu Mnogi razstavljavci na Triennalu šolstva, ki naj nam na tem pod-so opozarjali, da lahko najdemo ročju pomaga. Nevzdržna bi bila v naravi velikansko bogastvo naj- tudi trditev, da si naša industrija različnejših lepih oblik, vse od vedno prizadeva združevati upo-kristalov do listov, cvetja, gora, rabno s koristnim in lepim. Prav gozdov in oblakov. Razen tega tako ne moremo zapisati, da je v pa — so opozarjali nekateri — nas prodrla zavest, kako indu-nam sodobno znanstveno razisko- strijska proizvodnja in izdelki vanje odkriva nove svetove rast- naših tovarn — od strojev, notra-linskega tkiva, molekularnih njih oprem do drobnih potrošni- sveta« Tri leta, ki naglo minejo. Tri leta, ki nas bodo lahko na XII. triennalu še lepše predstavila in naon našla novih prijateljev, zlasti če bomo ostali zvesti človeku, malemu človeku, ki ima povsod — v tem velikem mestu, polnem velikih in majhnih protislovij, ali v našem zadnjem mestecu, zopet polnem velikih in majhnih protislovij — iste potrebe, želje in hotenja. b Dolgo je treba gledati, preden uganemo, kaj je na gornji sliki saj predstavlja na moč »prozaično« reč: stroj za molžo. Z nemajhnim ponosom so ga razstavili Belgijci, ki ao dobili zanj »zlato nagrado 1957«. Praktičen pomen industrijskega desena ponazoruje gornja slika. Načrtovalec je takole obrazložil struktur, skladnosti barv in ču- ških predmetov - niso le' gospo, svojo smisel novega Jeznega dovitih likov. Mikroskopske povečave mineralov ali organskih teles, radiografija in fotografije ob polarizirani ali infrardeči svetlobi nam razkrivajo neznani svet, ki lahko lepša nažo vsakdanjost — Na sliki: radiografija cvetice. darsko, temveč tudi kulturno pribora: kadar režemo, uporablja- g mo le majhen del ostrine, zato je g nesmiselno izdelovati nože z dol- s gimi rezili, temveč take, da jih g lahko najbolj s pridom upora- s bimo. Z vilicami le nabadamo, =g zato niso potrebni dolgi roglji, g zlasti še, ker na vilice tudi na- n lagamo hrano. Podobno je z žlico, g ki je ne nosimo cele v usta. PAMETNO OPOZORILO Na avtomobilski cesti v miinchenski okolici je pod prometnim znakom naslednje opozorilo: »Za voznike je dovoljena in priporočljiva hitrost 60 km, za idiote pa 100 km«. UTEMELJITEV PROŠNJE Neki Anglež je takole utemeljil prošnjo za znižanje davka na posestvo, ki Je tik zraven mornariške kadetne šole: »Zena je v neznosnem položaju, zakaj kadarkoli, pride na vrt, jo nadzoruje vsaj troje parov vojaških oči, kadeti pa ji kar naprej govorijo sladke besede.« PLOSCE Z LENINOVIMI GOVORI V Sovjetski zvezi se dobijo plošče z originalnimi Leninovimi! govori, posnetimi pred 31 leti. Na sedmih ploščah so po dvajset minut dolgi govori. NEUSPEH VIVIEN LEIGH Znana britanska gledališka in filmska igralka Vivien Leigh je priznala, da ni zbrala dovolj sredstev za obnovo 182 šani velemestni vrvež utaplja orkester v kavami na trgu — jutro je polno moči. Nemara zaradi hladu, ki objame človeka sredi betona in asfalta. Nemara zato, ker odmeva v jutranjem pokoju — mesto zaživi šele po osmi uri — korak kot zgubljen. Najbrž. Mešanica groze, ki tedaj človeka obide, in brezupne samote STedi ______________ brezdušnega molka je tolikšna, Arh. Ivo Penič, k! da bi bežal, če bi vedel, kam. jjjiPV je uredil jugoslo- Uro potem je groza pozablje- vanski razstavišč- na v nepopisnem ritmu in dina- ni prostor v Parniki, ki te odplavi in te nosi do ^azz0 dell’Arte, ni večernega pozabljenja — do no- imel lahkega dela. yega jutra. Primanjkovalo mu Naj bo to vse? ** je ne le sredstev, Tudi letošnji Triennale je to temveč tudi pred- zanikal, še posebno v tistem delu metov za razsta- razstave in na razstaviščnih pro- vo, tako bi človek štorih udeleženk kjer je bil za- Države udeleženke mednarod- vsaj sklepal po stopan industrijski desen. Človek, nega Triennala so na razstavi nekaj kosih, ki so utrujen od slepe tlake stroju, je industrijskega desena in tudi v bili razstavljeni, danes željan nečesa, kar bi ga svojih oddelkih posvečale pre- Na sliki: pogled v sproščalo, kar bi zadostilo njego- cejšnjo pozornost kuhinjski ln jugoslovanski od-vemu hotenju po lepem. Indu- drugi posodi. — Na sliki vidimo Jelek, ki je zbujal strijski desen — pri nas pravimo ob drugih posodah, kako pokriva »bčutek praznine, temu tudi industrijsko oblikova- dekle večjo posodo s pokrovko, čeprav Je bil kar nje — naj bo ena takih poti, eno ki je hkrati lahko tudi skleda. Po- se da majhen, takih iskanj kot tehnika, ki zbolj- dobno posodo smo zadnje čase (Foto Janez Ka-šuje industrijske proizvode, upo- videli tudi že v naših izložbah. lišnik) Drobne ZANIMIVOSTI let starega londonskega gledališča St. James. Namesto pol milijona je nabrala le 50 funtov. RENTGENSKA LEPOTA Društvo, lei v Singapuru vsako leto organizira serijo raznih »miss« po ameriškem in zahodnoevroptskem vzorcu, je uvedlo zanimivo novost. Pri volitvah lepotice poslej ne bo odločala samo zunanjost, marveč tudi »vsebina«. Seveda ne gre za duševne vrline, marveč za okostje. Z rentgenskimi posnetki bodo pregledali, ali je dekle normalno grajeno in ali si ni pridobila oblin z raznimi masažami in shujševalnimi kurami. IME SO SPREMENILI Prebivalci nemškega kraja Gross Mist so imeli vedno težave, saj je zbujal vsesplošni nasmeh vsakdo, kdor je povedal, da je iz tega kraja doma. Po naše bi se reklo »veliko gnojišče«. In so se prebivalci odločili: svojemu kraju so spremenili ime, tako da so odslej doma v »Novem življenju«. KAZNOVANA LAHKOMISELNOST Nekaj nenavadnega je prišlo na misel enajstletnemu pastirčku Asifu Muratbašiču: namesto k drevesu je privezal kravo k svoji nogi. Vse skupaj se je nesrečno končalo, ker se je - krava nenadoma splašila in Jo je ucvrla po bre- fu. As.fa je do doma vlekla ez kamenje in je dobil hude poškodbe. NEZNANI OBIČAJI Po naši deželi je še polno kaj malo znanih običajev. Od davnih dni predejo na primer v vasi Svrakovoi v okraju Gornji Milanovec jeseni na prostem. Fantje zakurijo ognje, dekleta pa predejo volno in konopljo. Po delu pa plešejo. POZIGALKA Vaščani Budaševa so živeli dve leti v nenehnem strahu, da se bo zdaj, zdaj pojavil na strehi ognjeni petelin. Zgorela je vrsta kmečkih hiš in gospodarskih poslopij. Navsezadnje so organi notranje uprave le odkrili požigalca. Petdesetletna Milka Vrancaš, psiihopatološka alkoholičarka, je zažgala v dveh letih sedemnajst hiš in poslopij. Zanimivo je to, da je pridno pomagala gasiti in je zraven glasno pomilovala pogorelce. OSE SO GA NAPADLE Neki kmet iz Vrbovške je presenečen opazil, kako njegov osel bezlja po travniku in se valja po tleh. Stekel mu Je na pomoč, pa se Je roj os vrgel nanj. Zdravniška pomoč je prišla še o pravem času. RADIJSKI VALOVI Z JUPITRA Zvezdarne v Avstraliji, Angliji ln ZDA neprenehoma prestrezajo radijske valove z Jupitra. Nekateri znanstveniki menijo, da izvirajo tl valovi od viharjev, ki so po vsem videzu stotlsočkrat močnejši od bliskov na zemlji. MAJHNI ELEKTRONSKI MOŽGANI Mednarodno združenje za izdelavo računskih strojev je izdelalo zelo majhne elektronske možgane, ki lahko rešujejo številne zapletene probleme. Aparat Je mogoče postaviti na pisalno mizo, rešuje pa večino nalog, za katere so bili doslej potrebni veliki elektronski stroji. KOLUMBOV DAN Mesto ln država New York sta se vsestransko pripravili na proslavo Kolumbovega dne. Kot slavnostna govornika bosta nastopila guverner Harrlman in newyorški župan Wagner, na banketih pa se bo zbralo več tisoč gostov. KONCENTRIRANA MOKA Po naključju so v nekem ameriškem inštitutu za albu-minske raziskave proizvedli novo koncentrirano moko W-10, ki za tretjino poveča množino proteinov v kruhu. Dva koščka tega kruha vsebujeta četrtino vseh proteinov, ki jih potrebuje dnevno odrasel človek. BELA 2ABA Neki francoski list je zapisal, da so našli popolnoma belo žabo. Ker je to dragocena znanstvena redkost, so jo takoj poslali v preiskavo na Inštitut za biologijo. dajonara 26 ROMAN Namesto meča je uporabljala tradicionalni bol: desnico je držala visoko dvignjeno, in ko sem gledal to roko, sem opazil, kako čudovit^ se sklada z zlato zaveso. Se nikoli poprej nisem videl plesalke, kakršna je bila ta, ko je zmogla s svojim glasom in kretnjami obvladati vse gledališče. Prizor se je zaključil v divji vznesenosti: Hana-Ogi je plesala v nepozabnem ritmu mahaje, z belo roko v temi. Ljudje so zaploskali, jaz pa sem šepnil Kellyju: »Reci Kacumi, da bi se želel seznaniti s tem dekletom.« Presenetilo me je, ko je je Kelly odvrnil: »To ne bo težko. Kacumi jih vse pozna.« Toda ko je o tem spregovoril s svojo ženo, se je ta zresnila in Joe mi je dejal: »Kacumi pravi, da ravno to dekle ne želi govoriti z nobenim Amerikancem.« »Zakaj?« »Brata smo ji obesili kot vojnega zločinca. Očeta pa so ji ubile naše bombe.« Spet sem se usedel in, naj zveni to še tako čudno, občutil taisto olajšanje kakor takrat, ko sem slišal, da Aileen ne bo mogla večerjati z mano. Prevzelo me je nekakšno daljno občutje, da sem se povrnil v dneve iz Sv. Leonarda, da in prisiljen garati cel dan kot črna živina. In za dramatične prizore in njena igra je razode- me duše velike odločitve, katerih kratko malo zamisli si, da živi blizu tebe ta vitka dekle, ki vala nekakšno razposajeno komičnost, nisem zmožen. Tisti hip sem obupno zaželel, slovi po vsej deželi in žanje velikanske uspehe. Vprašal sem: da bi se znašel v reaktivnem letalu in brzel nad Igralka kakršna je Hana-Ogi, kaže, kaj lahko »Joe, kaj misliš, ali bi to dekle uspelo v New reko Jalu sem in tja. Tam sem se počutil po- postane dekle. Ce bi kdaj vdrl v najino hišico, Yorku?« polnoma varnega. Tu na Japonskem pa sem bil bi lahko pokradel vso posodo, toda teh fotografij Odvrnil mi je šepetaje: čisto izgubljen. Pogledal sem Joa, kakor da se ne! Kacumi jih obožuje.« »Se nikoli nisem bil v New Yorku.« vračam na zemljo s kakega drugega planeta in Kacumi je razumela najin pomenek, vendar Toda Kacumi je slišala moje vprašanje, že pomislil: »Za kriščevo voljo, kaj vendar počnem? je molčala. Mirno je vzela fotografije, jih zlo- prej pa je razumela mojo željo, da bi se seznanil »Pojdimo na zrak,« sem rekel Jou. žila in vtaknila v svojo torbico. Zatem je v slabi s Hano-Ogi že danes in tako se je v temi do- Joe je hlastno odgovoril: angleščini povedala vsebino drugega dejanja, ki taknila moje roke in rekla: »Pojdimo. Midva se bova odpeljala, Kacumi jo je prebrala v eni izmed tistih revij, ki jih »Kasneje... bomo šli na Cvetočo stezo in s pa lahko pride kasneje z vlakom.' Takarazuka pošilja svojim zvestim oboževalcem. Hano-Ogi bom govorila o vas.* Tako bi se lahko izognil gledanju tistega, kar Revija je imela tudi veliko ilustrirano prilogo; Ko je naposled padel zastor, sem hotel oditi, je sledilo, toda vzkliknil sem: to sem skrbno pregledal. Videl sem kakih pet toda Kacumi mi je ponovo šepnila. »Ne, Ace-san, zdaj bo tako lepo.« Kmalu zatem se je zastor vnovič dvignil in Ne, nisem mislil tega. Predstavo hočem vi- ducatov izvrstnih fotografij deklet iz Takara- 'deti do konca.« Zatem sem vprašal: »Kako to, da zuke, posnetih v njihovem zasebnem življenju. Kacumi pozna to igralko?« Pletle so, se smučale, obiskovale simfonične kon- na odru je stalo vseh sto dvajset deklet v čudo- Joe se je zasmejal, zgrabil ženino torbico in certe in se sprehajale po poljih. Postopoma sem vitih kimonih, pojoč pesem za slovo. Gledalci začel brskati po njej, dokler ni našel pol ducata epazil čuden običaj. Dekleta so bila fotografirana so se približali odru, zvezdnice pa odrskim rob- fotografij. Na vseh je bila upodobljena plesalka vedno paroma ali v večjih skupinah. Nikoli niso nikom, tako so stale malone nad nami. Naši se- v svojih najslavnejših vlogah. Nastopala je kot bile same ali z moškimi. Na fotografijah so bile deži so bili na takšnem kraju, da je Hana-Ogi španski toreador, kot beneški gondoljer, kot brez- upodobljene bogate, bleščeče in osamljene in stala zelo blizu mene in tako sem jo prvič videl poselni z Broadwaja in kot japonski samuraj, jaz sem se spomnil na Mikovo pripombo, da si ^ ženski obleki. Bila je krasna, toda tudi ponos- Vedno je nastopala v moških vlogah in zmerom pameten moški vedno išče ljubico v tem krogu, na in naježena in živčna ob koncu te nenavadno je prišla do izraza vsa njena ženskost. zakaj, kakor je Mike nazorno povedal, te ženske dolge predstave. Bila je več, prečudovita v tem Joe ml je pojasnil: so deležne vsega razen ljubezni. Zlasti sem to trenutku zmagoslavja. Spominjam se, njen ki- »Kacumi je v Osakl ustanovila klub obože- cbčutil, ko sem si ogledoval tri fotografije Miko- mono je bil sešit iz zelenega in belega blaga, valk Hane-Ogi.« . v« Fumiko-san. Ona je izmed vseh deklet iz Ta- Kacumi me je odvedla na Cvetočo stezo k •♦Kako se glasi njeno celotno ime?« karazuke bržkone vzbujala največ pozornosti, vratcem, skozi katera prihajajo dekleta iz Ta- Joe je vprašal Kacumi in potem odvrnil: ker se je oblačila zelo prikupno, njene fotogra- karazuke, namenjena na Biči-baši. Tam se je »Skmo Hana-Ogi. To je njeno umetniško ime. flje pa so me zanimale tudi zategadelj, ker je zbrala množica ljudi, ki jim je ploskala, na Moja žena je kar nora nanjo. Dokler se ni na njih bila vedno s Hano-Ogi, zvezdnico današ- desetine okrogloličnih dekletc pa se je prerivalo omožila, je bila Kacumi vsa iz sebe zavoljo nje. nje predstave, ki je zmeraj nosila moške obleke, tik pri vratih v upanju, da se bodo lahko do- Celo na dežju je stala, da bi dočakala svojo a bila v njih videti še prikupnejša. taknile velikih igralk. Ko sem gledal ta dekletca, boginjo.« Drugo dejanje me je močno presenetilo, ker sem pomislil, da je kratkomalo neverjetno, da »Toda zakaj?« I« Hana-Ogi pokazala, da ni le plesalka. Imela bi katerokoli teh debelušnih bitij lahko zraslo »Vidiš Ace, denimo, da si ti debel in čokat je lep, zvonek glas, bila nenavadno nadarjena in izpodrinilo Fumiko-san ali Hano-Ogi.