Poftnlna nfafnna o pteulri m Cena Sin 1** VlcumsKl dom ŠtCO. 100 V t§ubl|aiU, 2. maja 1936 leto I. Sasabaneh padel, Debra Tabor padel, Dagabur padel Neguš zapoveduje zadnji odpor Toda padec Adis Abebe še ni konec Abesinije Addis, Abcba, 2. maja. Včeraj je cesar izdal poziv vsem zdravim in močnim prebivalcem glavnega mesta, naj se takoj odpravijo na pot proti severu in neso s seboj živeža za pet dni. Skušajo naj pod poveljstvom rasa Getačuja ustaviti italijansko prodiranje. Abesinske vojaške sile so razdeljene na dva oddelka. Enemu poveljuje ras Ge-taču, ta je kreni'! v smeri proti Debra Brehamu, prelazu, na katerem so nocoj prenočevale italijanske čete. Poveljnik druge skupine pa je dedžas-raač Fukre Mariam, ki se pomika v smeri proti Var Rahajlu. Neguš je havasovemu dopisniku izjavil, da je moral abesinska armada odlična in da zavzetje Addis Abebe še daleč ne pomeni, da se je Abesinija podvrgla zasužnjevalcem. Abesinija se bo borila do zadnjega diha. Ruski general Kornivalov, vojaški svetovalec rasa Kase, je časnikarjem deja1!, da so uporniki skušali v Magdali neguša ubiti. Italijansko uradno poročilo Rim, 2. maja. o. Zadnje uradno poročilo javlja, da je bila armada rasa Našibuja pri Sasabanebu popolnoma pobita. Cesta v Džidžigo je uničena. Tri Italijanske kolone, ki so prodirale ločeno, so se včeraj združile v Dagaburju. Italijanske izgube znašajo od 14. aprila dalje 50 častnikov ter 1800 mrtvih in ranjenih vojakov. Letalstvo nadaljuje oskrbovanje čet, ki prodirajo, s prehrano. V okrožju Debra Tabora je treba zaznamovati več prostovoljnih udaj. Čete generala Grazianija so zavzele Dagabur, zadnjo obrambo na poti v Harar. Debra Tabor so oddvojili oddelki tajnika iašistovske stranke Sta-racea, oddelki generala Badoglia pa prodirajo proti Addis Abebi in so prednje straže zavzele Ankober. Desije, 2. maja. o. Italijanski motorizirani oddelki napredujejo na čelu vojnih oddelkov neovirano naprej in so se že docela približali Addis Abebi. Abesinska prestolnica se je docela pripravila na to, da vkorakajo vanjo italijanske čete. Prvi italijanski oddelki so sestavljeni iz čet alpinskih lovcev, črnih srajc, ode»!ka topništva ter pionirjev. Nocoj so čete' prenočevale na bregu reke Ogi, tik pred prelazom Debra Prehan, ki leži pri vhodu na visoko planoto, na kateri se nahaja Addis Abeba. Najhujšo oviro pri napredovanju so italijanskim oddelkom stavili na pot narasli hudourniki, pionirji so morali včeraj premostiti 20 strug. Abesinsko prebivalstvo, kolikor ga je ostalo v vaseh, sprejema Italijane mirno in jim rade volje prodaja jajca, mleko in sočivje. Zlasti pa zamenjujejo prebivalci svoje pridelke za obleko. Addis Abeba je zdaj tik pred padcem, čeprav se Italijani drugič ne bodo prenaglili, kakor so se pred nedavnim. Maršal Badoglio odšel iz Desije Desije, 2. maja. o. Maršal Badoglio je odšel s svojim celotnim generalnim štabom pred nekaj dnevi iz Desija. Trenutno se nahaja okrog 100 km južno od mesta, zaradi^ tega smatrajo strokovnjaki, j da je zavzetje pokrajine med Desijem in Addis Abebo končnoveljavno in trdno in da je v najkraj- I šem času treba pričakovati padca Addis Abebe, in sicer bi maršal Badoglio ne bil zapustil svojega trdnega oporišča. Debra Tabor padel Condar, 2. maja. o. Predvčerajšnjim so italijanske čete zavzele Debra Tabor. Bili so to askari, belsaljeri in miličniki, Debra Tabor šteje 10.000 prebivalcev in je glavno mesto srednje Amhare. Važen je zaradi tega, ker nadzira zaradi svoje lege vsa karavanska pota proti Godžamu in cesto med Desijem in Addis Abebo. Po italijanskih poročilih, je bila zmagovita armada deležna nadvse navdušenega sprejema, pri katerem so sodelovali vsi krajevni poglavarji in duhovščina. Ti so baje izjavili, da menijo, da je neguševa oblast v Abesiniji zdaj za zmeraj pokopana. Neguš v Adis Abebo Addis Abeba, 2. maja. o. Tu so se razširili glasovi, da se bo danes vrnil v prestolnico abesinski cesar, o katerem so zadnje čase krožile najbolj čudne vesti. Zdaj je ugotovljeno, da se je cesar skrival z nekaj zvestimi četami v gorovju. Njegovo vrnitev v Addis Abebo spravljajo v zvezo z dejstvom, da naj bi se na podlagi zadnjih angleških predlogov začela nova pogajanja za mir. Angleži sicer te vesti zanikajo. V zvezi z bližajočo se osvojitvijo Addis Abebe menijo pri Italijanih, da se bo abesinska cesarica z rodbino zatekla v Jeruzalem, kjer ima abesinska cesarska rodbina svojo hišo. Bilanca I. maja v Evropi: mir Moskva, 2. maja. o. Tu se je včeraj vršila proslava 1. maja, ki je bila združena z običajno veliko parado rdeče vojske, športnih in delavskih organizacij. Pri paradi je sodelovalo 30.000 vojaških oddelkov s tanki tor poldrug milijon civili-£toY; članov različnih prisilnih in prostovoljnih boljševiških organizacij. Parada se je vršila pred Stalinom. Sodelovalo je 300 tankov in 700 aero-planov je letalo začasa parade nad Moskvo. V Španiji vse zaprto Madrid, 2. maja. o. Za včerajšnjo proslavo 1. maja je počivalo vse trgovsko in gospodarsko življenje in so bili zaprti vsi lokali, vse trgovine, ter je počival ves, tudi avtomobilski in tramvajski promet. Madrid, 2. maja. AA. (Havas.) Prvi inaj je potekel v španski prestolnici mirno. Dopoldne je sprevod krenil po mestu z manifestacijami, pri katerih je sodelovalo 150.000 ljudi. Klicali so popolnoma komunistično. Udeleženci so nosili rdeče zastave s sovjetskimi znaki in revolucionarnimi napisi. V sprevodu je bil tudi oddelek otrok, ki so manifestirali za sovjetsko Španijo in proletarsko diktaturo. Popolen mir v Franciji Pariz, 2. maja. Z ozirom na levičarske uspehe pri volitvah in z ozirom na silno komunistično propagando, ki jo vrši kominterna v Franciji, so pričakovali velikih demonstracij za 1. maj. Toda po vsej Franciji je 1. maj potekel docela mirno, promet se je vršil kot ponavadi. Popoldne sta se vršili dve delavski zborovanji, eno na stadionu Buffalo, drugo na stadionu Clichyu, katerima jc prisostvovalo okoli 20.000 ljudi. Govoril jo glavni tajnik Splošne delavske zveze Leon Jouhaux. Slovesno so praznovali 1. maj tudi v Bordeauxu, Brestu, Nantesu, Strassburgu, Lyonu, Liliču in drugje. Vsi sprevodi so bili mirni in so se ob petju inter-nacionale mirno razšli. Na deželi pa, kjer so kmetje izrazito prolilevičarsko razpoloženi, ni prišlo do nobenih proslav. V Varšavi neredi Varšava, 2. maja. Zaradi napetosti, ki vlada v poljski notranji politiki zadnje čase, je včeraj pri proslavi 1. maja tudi prišlo do izgredov. Demon-strantje so postavili barikade okrog univerze, v kateri so se utaborili nacionalistični študentje. Vlada je ukrenila vse potrebno, če bi bilo treba »blastem poseči vmes. Toda razen okrog univerze, kjer so obračunavali med seboj nacionalistični študentje, ni prišlo do večjih izgredov nikjer. Demon-drantje so zahtevali amnastijo za vse ujetnike, ki »o bili zaprti pri zadnjih neredih v aprilu. V Londonu manifestrirajo cerkve London, 2. maja. b. V Londonu so manifestacije za I. maj potekle popolnoma mirno, zjutraj se je na londonskih ulicah pojavil sprevod z rdečimi zastavami, ki so ga priredili socialistični študentovski klubi iz Oksforda in Cambridgea ter Delavska stranka. V Hvde parku se jc vršilo potem zborovanje, kjer so poslušalci poslušali nešteto govornikov vseli struj in strank. V sprevodu so sodelovale zlasti mlade ženske, ki so igrale bojevite pesmi na harmonike. Za zborovanju v Hyde parku so nastopili med socialističnimi agitatorji tudi številni zastopniki različnih cerkva, ki so pobijali izvajanja socialističnih govornikov. 1’osebno odobravanje je žel predstavnik katoliških križarjev preč. Jack Put-leriil, ki jc izjavil, da ni čudno, če sovjetska Rusija preganja različne veroizpovedi. Zakaj prav te so {iste. ki so zaradi svojega socialnega udejstvovanja^ ki ga vrše nesebično, boljševikom zlasti nevarne. Bnljševiki vedo, da so sleherni teoriji nevarna de- janja zlasti v današnjem težkem času. Prav cerkve in veroizpovedi so s svojini delom v Rusiji dokazali, da poznajo samo dejanja in nič besedi. Toga se pa boljševiki najbolj boje, odtod njihovo besno sovraštvo do ccrskcga udejstvovanja. Nemčija: 2 milijona ljudi pozdravlja Hitlerja Berlin, 2. maja. Praznik dela je nemška prestolnica proslavila na impozanten način. Državnega kanclerja Hitlerja, ki se je peljal v cesarski grad po mestu, je pozdravljalo dva milijona ljudi. Hitler je imel za 1. maj v radiu govor, v katerem je izrazil želje vse Nemčij po miru. Proslava 1. maja se je vršila živahno z neštovilnimi prireditvami in veselicami, vlada je za proslavo 1. maja ukinila policijsko uro, tako, da so bili vsi lokali celo noč odprti. Hitier je moral neštetokrat na balkon kanclerske palače. Zvečer se pa je v glasovitem drevo- redu vUnter den Linden« vršila velika vojaška parada s plamenicami. Ob 10 zvečer je imel velik političen govor general Gdring, v katerem je poveličeval zasluge Hitlerjeve za prostost Nemčije. Proglasil je 1. maj v Nemčiji za dan veselja in dela. Sofija, 2. maja. Včeraj so se tu vršile dovoljene manifestacije delavskih organizacij za proslavo J. maja, katere so nekateri elementi hoteli izrabiti v svoje namene. Prišlo je do manjših izgredov, pri katerih so bili trije ljudje, med njimi en stražnik ubiti. Po Reuterjevih poročilih je letošnja prvomajska proslava potekla po vsem svetu z minimalnimi izgredi. Ubite so bile samo tri osebe na Bolgarskem, kjer so se manifestanti spopadli z redarji. V Newyorku je eden izmed voditeljev delavskega gibanja v svojem govoru pozval delavstvo, naj se združi. Zadeve naše radijske postaje pred finančnim odborom Belgrad, 2. maja. m. Včeraj dopoldne in popoldne je v sejni dvorani Narodne skupščine zasedal finančni odbor Narodne skupščine ter razpravljal o načrtih pogodb, katere misli skleniti država z radijskimi družbami v Zagrebu, Belgradu in Ljubljani za eksploatacijo postaj, kakor tudi za zgraditev novih. Skupščinska opozicija je poslala kot prvega govornika na oder, bivšega prometnega ministra v Jevtičevi vladi inž. Dimitrija Vujiča. Vujič je v začetku svojega govora, kakor so bili storili^ tudi vsi ostali govorniki, priznal ministru za pošto, telegraf in telefon korak, da se je lotil tega, tako važnega in delikatnega vprašanja. Nato je podal zgodovino naporov naše državne uprave zadnjih let, da bi se izboljšala in dvignila naša radiofonija. Vujič ec je v načelu izrazil proti temu, da bi država zgraditev in eksploatacijo radiofonskih postaj oddajala zasebnim družbam ter zastopa^ stališče, da bi morala vse to imeti v svoji režiji država sama. Za tem je Vujič kritiziral sestavljene pogodbe v osnutku, kakor jih je bil predložil poštni^ minister. Skoro enako je govoril še poslanec inž. Horvat. Po tem govoru je bila dopoldanska seja finančnega odbora zaključena in se je nadaljevala popoldne. Ob pol petih^ popoldne je dobil besedo poslanec Ivan Mohorič, ki se je zavzemal za razveljavljenje ot»toječih pogodb z vsemi tremi radijskimi družbami in zahteval, da država santa prevzame vse v svoje roke. Če ]>a to ne bi bilo mogoče, naj se razpiše licitacija, za tem pa naj še ustanovi posebna kombinirana družba, v kateri bi imala država več kakor polovico deležev. Za Mohoričem je govoril poslanec dr. Pinterovič (Nar. delovni klub). V svojem govoru je omenjal, kaj se govori o teh novih pogodbah (>o mestu. Za njim je govoril še član Jugoslovanskega neodvisnega kluba (pohorci) Cvetič. Novi »ponudniki" To priliko, ko se je v finančnem odlroru pretresalo to vprašanje, so porabili nasprotniki ljubljanske Prosvetne zveze ter poslali dva dopisa na predsednika finančnega odbora Mito Dimitrijevi-ča, v^ katerih zahtevajo, da se morajo poklicati v bodoče v upravo ljubljanske radijofonske postaje tudi one organizacije, ki doslej niso bile udeležene. Dopise teh organizacij je prebral poslanec dr. Ivan Lovrenčič. Vsebina je laka, kakor jo je bilo od teh organizacij pričakovati. Zahtevajo, da se tudi one pritegnejo v družbo, ki naj dobi pravico izrabljati radijsko postajo, češ, da bo le na ta način mogla proti do izraza enotna kulturna volja vsega naroda. Zaradi tega smatrajo podpisana društva, da bi izročitev obeh jiostaj v eksploatacijo samo eni kulturni in politični skupini, četudi se skriva pod nevtralnim imenom, onemogočala nemoten napredek in povzročala trajno škodo enot- nosti narodnega In državnega stremljenja. Podpisane so organizacije: Sokolske župe v Ljubljani in Mariboru, Južnoslovenska pevska župa, Hubadova in Ipavčeva pevska župa. Narodna Odbrana, dramatični društvi v Ljubljani in Mariboru, Jadranski straži v Ljubljani in Mariboru, napredne starešine v Ljubljani in Mariboru, Vodnikova družba, Zveza slovenskih fantov in deklet, ZKI) v Ljubljani in Mariboru ter osrednji odbor Ciril-Metodove družbe v Ljubljani. Nato je predsednik finančnega odbora Mita 1)1-mitrijevia povedal, da je lista govornikov izčrpana. Nato je dobil besedo poštni minister dr. Kaludjerčič. Ljubljanska postaja Prešel je nato na očitke, ki so jih iznesli člani opozicije, češ, da država ni imela, niti ne bo imela od zasebnih družb nikakih koristi. Pri tem je minister za pošto in telegraf navedel statistične podatke o splošni režiji pri državni radiofonski postaji v Domžalah. Navajal je statistiko za leto 1932, ko je to postajo eksploatirala še Prosvetna zveza in naslednje leto, ko jo je upravljal posebni komiea-rijat. Podajamo nekaj številk v izvlečku: Ko je država odvzela radijsko postajo Prosvetni zvezi je bilo dolga 1,128.870 Din 53 |>ar. Ko pa je v začetku letošnjega leta dobila radijsko postajo Prosvetna zveza od komisarijata, je prevzela tudi dolg v znesku 1,396,440 Din. Pri tem je treba ugotoviti, da je Prosvetna zveza točno plačevala vse obveznosti, dočim se to komisarijat ne da trdili. Treba je naglasiti, da je komisarijat od svojih obveznosti plačal edinole v prvem trimesečju i. 1933. in sicer samo obresti, v vsem nadaljnjem času pa ni plačal niti obresti in niti zapadlih anuitet. Komisarijat gospodari Minister dr. Kaludjerčič je nato poudaril tudi še dejstvo, da so bili režijski stroški pod upravo Prosvetne zveze mnogo, mnogo manjši, kakor po pod gospodarstvom državnega komisarijata. Tako je znašala splošna režija pod upravo Prosvetne zveze 1. 1932. 1,348.(100 Din. Dočim je v I. 1935. pod upravo komisarijata znašala splošna režija 2,341.000 Din. Torej skoraj milijon dinarjev več. Pri tem je treba poudariti dejstvo, da v tem času komisarijat ni izvršil nobenih tehničnih popravil, še manj pa izboljšal, .še eno je poudaril poštni minister, da je država od uprave jkx1 Prosvetno zvezo ločno prejemala vse dajatve, dočim on tega ne moro trditi za upravo komisarijata, ki so ga, kakor znano, tvorili bivši vrš ihte dolžnosti poštnega direktorja dr. Janko Tavzes, ravnatelj velesejma dr. Milan Dular in upravnik policije g. Kerševan. Ta dejstva, je poudaril minister, mu narekujejo veliko previdnost pri sklepanju pogodb. On noče ustvariti novih Krivaj d. d. in Šipadov d. d., v katerih je država udeležena s težkim kapitalom, a nima od tega prav nobenih koristi. Nato jc minister dr. Kaludjerčič odgovarjal na očitek, da v Ljubljani ni potrebna postaja z 20 kw. Rekel je, da ji je za 20 kw potrebnih manj pogonskih energij, kakor pa za staro, šibkejšo. Tudi ni treba imeti nobenih posebnih skrbi za usodo stare postaje, ker je že urejeno tako, da bo služila za rezervo v slučaju potrebe. V Palestini boj do konca Jeruzalem, 2. maja o. Veliki Mufti, vrhovni poglavar palestinskih muslimanov, je izjavil inozemskim časnikarjem, da bodo Arabci stavkali in sc upirali tako dolgo, dokler ne bo angleška vlada judovskega naseljevanja v Palestino prepovedala. Mo hamedanci in kristjani se morajo združiti v boju proti Judom in pregnati cioniste iz Palestine. Z ozirom na odgovor na arabsko spomenico agleški vladi trdijo judovski krogi, da menijo Angleži, da o lem ne morejo odločevati oni, marveč Zveza narodov. Angleži so dobili nalogo od Zveze narodov, da organizirajo judovsko državo v Palestini in se je ne morejo sami otresti. Letališče na Tanskem jezeru Gondar, 2. maja. (Stefani.) Na bregovih Tan-skega jezera, blizu polotoka Gorgove gradimo hidroletalsko oporišče. Včeraj so vodna letala preletela jezero v svrho izvidov. Vodna letala vzdržujejo zvezo tudi s četami, ki prodirajo jugozahodno od jezera. Pogajanja Rusija - Anglija London, 2. maja. Časopisi poročajo, da so se med Anglijo in Sovjetsko Rusijo začela nevezana pogajanja, da bi se proučila možnost o sklenitvi pomorskega pakta med obema državama, ki bi bil sličen paktu med Nemčijo in Anglijo. Beck pride v Belgrad Varšava, 2. maja. AA. Pat poroča, da bo jiolj-ski zunanji minister Beck uradno obiskal Belgrad 25. maja. Minister Beck odpotuje v Belgrad takoj I>o končanem zasedanju sveta Društva narodov, ki se prične 11. maja. ! Shod ministra dr. Kreka Mihe preteklo nedeljo v G robljah pri Domžalah, ki se ga je udeležila tolika m nožiča kmetskega ljudstva, kakor kaže to naša slika Hude obsodbel.maja na sodišču Vlomilec pri Desi 1 leto in 3 mesece — Notranjski padar Permozer 2 leti in pol robije Ljubljana, Z maja. Lep in sončen je bil prvi maj. Proti večeru je začelo deževati, toda na sodišču v razpravni dvorani so svetile električne luči pozno v noč. Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja je sodil. Najprej je prišel na vrsto vlomilec pri tvrdki »Desi« na Tyrševi cesti. Josip Škerlj 1 leto in 3 mesece Ob 9.30 je prišel pred mali senat mladi Tržačan, 24 letni trgovski pomočnik Josip Škerlj. Na zunaj napravlja s svojim nastopom prav dober vtis. Bel je nekaj časa brez posla. Stanoval je pri dveh svojih bratili. Ponoči 29. novembra mu je šinila nesrečna misel, da bi si pridobil na lahek način kopico denarja. Njegov brat je bil zaposlen pri tvrdki »Desi« kot blagajnik. Sam je še trdno smrčal. Ko je prišel brat Marjan domov in je trdno zastal, je Jože vstal, segel v hratov hlačni žep in mu vzel ključe. Tihoma se je oblekel, se splazil iz sobe in zdirjal na Tyrševo cesto. Odprl je tvrdikine uradniške prostore, s ključem je odprl tudi blagajno Wertheim in odnesel šop bankovcev v znesku 65.350 din. Zaklad je potem drugi dan neopaženo spravil pod neko smreko v bližini Cadove gostilne pod Rožnikom. Drugo jutro se je slugi tvrdke Francetu Ba-harju čudno zdelo, da so glavna vrata odprta, tako tudi pisarne in blagajne. Obvestil je takoj blagajnika in druge, da se je ponoči moralo nekaj posebnega zgoditi. Ugotovili so, da je iz blagajne izginil denar v gorenjem znesku. Drugi denar pa je ostal nedotaknjen. Sprva so bili osumljeni tega vloma uslužbenci tvrdke. Policija dolgo ni mogla priti na sled pravemu vlomilcu. Naposled so varnostni organi doznali, da razpolaga brezposelna služkinja Justinca z veliko svoto denarja. Bila je tudi prav elegantno oblečena. Ko so jo trdo prijeli, je priznala, da ji je njen fant Jože kar kupil obleKO, kakor tudi razno zlatnino in da ji je [x>daril celo 7000 dinarjev. Tudi nekemu drugemu dekletu v Viktoriji se je izkazal sicer bolj skupega kavalirja, ker ji je kupil samo zapestno uro za 450 din ter ji je dal še poleg tega 50 din gotovine. Opazili so tudi, da je obtoženec tiste dni živel prav veselo, potratno in da je razsipal z denarjem. Ko so ga prijeli, je sprva tajil, pozneje pa priznal vlom pri »Desi«. Pokazal je tudi kraj, kamor je skril svoj zaklad. Tam so našli še 37 jurjev. Josip Škerlj je bil obsojen na 1 leto in 3 mesece robije. Njegova dekle Justinca pa na štiri mesece strogega zajjora, obenem na 120 din denarne kazni zaradi prikrivanja ukradene gotovine. Tretja obtoženka Viktorija pa je bila oproščena. Notranjski padar fdr/ Permozer pred sodniki Druga razprava je bila prav dolgotrajna. Bila je tajna. 2e po prevratu se je pojavu na Notranjskem Ferdinand Permozer, 76 letni dobro ohranjeni možakar, ki je vzbujal s svojo zunanjostjo, s svojimi zlatimi očali, zlatimi prstani in lepo zlato uro z verižico povsod zanimanje občinstva. Po gostilnah je bil tu in tam radodaren in kmalu je zaslovel kot amerikanski doktor. Kazal je tudi neko amerikansko diplomo, ki je pa govorila, da je bil diplomiran v Ameriki za inženjerja lokomotive. Od Rakeka tja do Delnic in tja do Kočevja je zaslovel kot strokovnjak v zdravilstvu in pa osobito za ženske bolezni... Ljudje so k njemu drveli. Plačevali so mu prav radi včasih lepe denarce, včasih pa tudi skromne kronce. Zdravil je kar na debelo. Kmalu fxa je v nekem ljubljanskem hotelu etabliral s^vojo podružnico, kamor so zahajale zlasti kmečke ženske iz ljubljanske okolice. Seveda se je doktor Permozer kmalu seznanil tudi s kazenskimi paragrafi. Bil je vsega doslej kaznovan 23 krat zaradi nnzaitva in zaradi odprave telesnega plodu. Doma v Cerknici je kupil lepo posestvo, ki je bilo znano pod imenom »pr išintarju«. Tja so romale ženske. Imel je dve dekli, ki sta doktorju pomagali pri njegovem poslu, kakor tudi njegova hčerka rilomena. Ta je na zunaj vzbujala s svojimi ekstravagancami tudi posebno zanimanje. Vča- sih se je oblekla v športno obleko, jahalne hlače s škomjami in pa jahalnim bičem. Kot taka je prišla nekoč tudi na sodišče. Mogoče bi bilo marsikaj ostalo tajno, da se ni starec zaljubil. Poročil je pred leti, po smrti svoje prve žene, 21 letno Ivanko Arkovo, roj. v Zamostecu, stanujočo v Ljubljani. Ta je začela na novi domačiji gospodovati. Vnel se je hud domač prepir. S starim možem Ferdinandom je začela dekli in hčerko sovražiti in prišlo je tako daleč, da so naposled te žen- ske izdale vse skrivnosti notranjskega padarja. Povedale so, da je bil doktor oni, ki je leta 1934 meseca januarja povzročil smrt Marije Jakopinove doma iz Podslivnice zaradi odprave plodu. Lepo dekle je namreč zanosilo in se je zateklo k njemu. Bila je že več mesecev noseča. S svojo operacijo je namreč povzročil vnetje maternice in nato zastrup-ljenje. Pri obdukciji je cerkniški banovinski zdravnik ugotovil, cja je morala nesrečna žrtev pa-darstva umreti na posledicah nestrokovnjašike in tudi brezobzirne operacije. Bil je na sumu takoj Ferdinand Permozer, ki pa je znal zadevo potlačiti, kajti glavna priča Roza Tekavc, 26 letno dekle iz Otonice, je pri sodišču v Cerknici odločno in jasno izpovedala, da gospod doktor ni bil udeležen pri stvari in tudi druge priče niso mogle nič pozitivnega povedati. V ljubljanski ženski bolnišnici ie 6. novembra lani umrla 36 letna železničarjeva žena Frančiška Lajevec. Tudi pri njej so ugotovili, da je umrla na posledicah brezobzirne operacije, zaradi odprave plodu. Tudi ta zadeva je ostala oblastem nepojasnjena, kajti osumljeni Permozer je znal nrav vešče vse tajiti. Odpravil je tudi plod 26 letni Mariji Martinčičevi z Otoka pri Gornjem jezeru. Tu je imel toliko sreče, da je ostala pri življenju. Zaradi že gori omenjenih prepirov v domači hiši so prišle vse te tajnosti na dan. Po daljši preiskavi je državni tožilec obtožil Ferdinanda Permo-zerja zločinstva zaradi p>ovfcročitve smrti iz malomarnosti in mazaštva, kakor tudi 8 ostalih oseb zaradi soudeležbe, odnosno krivega pričevanja pri sodišču. — Dramatični prizori Razprava, ki je »rajala od 11.30 do 23 v noč, naravno z opoldanskim odmorom, je bila tajna. Dolgo je bilo zasliševanje obtožencev, ki sta jih branila odvetnika dr. Draksler in dr. Krapež. Permozer je vse tajil. Ostali obtoženci pa so očitana jim dejanja skesano in odkrito priznali. Permozer se je ves čas silno tresel, kakor šiba na vodi. 'Ko pa je njegov branilec dr. Draksler začel govoriti, je notranjski padar mahoma omahnil in se zgrudil s klopi na tla. Začel je hropsti. Bil je oblečen prav po zimsko. Na sebi je ime! eleganten zimski kožuh, pod srajco pa celo debelo majo. Nastala je prvi trenutek velilca zmešnjava, sodniki so se spogledali. Kdor pa je poznal Permozerja, je takoj vedel, da zna mož prav dobro simulirati in maskirati. Priskočili so mu na pomoč. Prinesli so mu vrč vode in ga začeli oblivati. Poklicali so tudi jetniškega zdravnika dr. Ivana Zajca mlajšega, ki mu je dal dve injekciji. Njegova hčerka rilomena se niti ni zmenila zanj. Mlada žena pa mu je priskočila takoj na jaomoč. Odnesli so ga na hodnik, kjer je prišel počasi, ob naslonu na mlado ženo. do moči. Razprava je bila prekinjena za dobre pol ure. Po daljšem posvetovanju malega senta je bila ob 23 razglašena še deloma mila sodba. Sodba Sedeč je Ferdinand Permozer poslušal sodbo. Ferdinand Permozer je bil zaradi odprave plodu in mazaštva obsojen na dve in pol leta robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 4 leta. Drugi obtoženec, posestnikov sin iz Podslivnice, Lojze Primožič, na 4mesece strogega zapora in v izgubo čtastnih državljanskih pravic za 2 leti. Ro?a Tekavc iz Otonice zaradi krivega pričevanja na 3 mesece strogega zapora, jx>gojno za dve leti in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Jeršin iz Ljubljane zaradi napeljavanja h krivemu pričevanju na 3 mesece strogega zajiora, pogojno za 2 leti. Marija Martinčičeva z Otoka zaradi odprave plodu na 2 meseca zapora, pogojno za 3 leta. Hčerka prvega obtoženca Filomena Permozer, posestnica v Cerknici, zaradi mazaštva na 1 mesec zajiora. /.ona prvega obtoženca Ivanka Permozer-jeva zaradi mazaštva na 1 mesec zapora, pogojno za dve leti. Oproščena sta bila: železniški delavec Anton Lojevec iz Planine iu pa Jožefa Logar iz Oraho-vega. Obsojenci so večinoma sodbo sprejeli, kajti »poceni »o skozi prišli«, kakor je omenil sani predsednik senata. Drugi obtoženec Primožič je prijavil revizijo in priziv, prav tako državni tožilec revizijo v pogledu oprostitve in priziv zaradi prenizke kazni. Zveza za tujski promet polaga račune Pod tem naslovom je izšlo v št. 9Ž z dne 29. aprila A936 poročilo o izvajanjih mariborskega podžupana g. Žebota, ki je izjavil, da leži krivda na tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani, da se ie niso započela regulacijska dela za ureditev ceste St. Ilj—Maribor. Na te trditve nam je poslala kralj, banska uprava sledeče pojasnilo, Za modernizacijo državne ceste Maribor—ftt. Ilj je ministrski svet v seji dne 21. marca 1935 določil iz miljardnega posojila za velika javna dela vsoto 5,000.000 Din. Ker je cesta 16 km dolga, je bilo takoj jasno, da se s tem zneskom ne bo moglo zgraditi sodbno cestišče za težek promet niti v najbolj obteženem odseku Maribor—Pesnica. Že začetni računi so pokazali, da za to primanjkuje Se okrog 2,000.000 Din. Na številne spomenice raznih prizadetih občin, med njimi tudi mariborske mestne občine in tujskoprometnih organizacij iz Maribora, med slednjimi tudi Tujskoprometne zveze, je kralj, banska uprava prosila ministrstvo za gradbe, da izposluje zvižanje kredita za 2,000.000 Din, Ministrstvo tej prošnji ni moglo ugoditi, ker je bil miljardni kredit že končnoveljavno in v celoti razdeljen. Kralj, banska uprava tore) ni na lastno pobudo zahtevala zvišanja kredita, temveč na izrecne in Številne zahteve raznih občin in tuj* skoprometnih organizacij. Zato ni dosledno, ako se o tem prizadevanju kralj, banske uprave slišijo na občnem zboru Zveze za tujski promet trditve o krivdi tehničnega oddelka banske uprave. Ob akciji za zvišanje kredita delo, ki je bilo potrebno za napravo načrtov, ni zaostajalo. Bre« zamud« časa la brez novih izdatkov je kralj, banjška uprava pripravila poleg načrta za dvojno spra-meksiranje državne ceste Maribor—St. Ilj (t. j. površinske obdelave cestišča * asfaltom za lažji promet) še alternativni načrt za betonsko cesto v odseku od Maribora do Pesnice (za težki promet). Prvi načrt je izvedljiv z dodeljenim kreditom 5 milijonov Din. Za izvedbo alternativnega načrta, ki ga je kraljevska banska uprava, kakor povedno, pripravila mimogrede in brez zamude časa in novih izdatkov, bi bilo pa potrebnih le nekaj nad 1.000.000 Din. Načrti so bili takoj po izgotovilvi sredi marca t. 1. predloženi ministrstvu za gradbe v odobritev. Ministrstvu samemu je bilo na ta način omogočeno, da po kreditni možnosti izbere ali način, ki je predviden za lažji promet', ali pa način, ki je predviden za težki promet na najbolj obremenjenem odseku Maribor—-Pesnica. Ker ni bilo kreditne možnosti, je ministrstvo odobrilo načrt za modernizacijo odseka Maribor—Pesnica v lažji alternativi z dvojnim sprameksiranjem. Čim bo otvorjen posebni kredit, se bo razpisala I, licitacija v skrajšanem roku 20 dni. Iz tega sledi, da v tej stvari ni nobene krivde, najmanj pa te, da bi bil tehnični oddelek kralj, banske uprav« zavlačeval reševanje tega predmeta. Netočna je tudi trditev, da tehnični oddelek banske uprave vztraja pri svojih prvotnih načrtih, v katerih je odobreni kredit prekoračen za cela 2.000.000 Din. Kakor je iz prednjega pojasnila razvidno, tehnični oddelek banske uprave ni vztrajal in ne more vztrajati pri svojih prvotnih načrtih, temveč je samo brez zamude časa in brez novih stroškv pripravil tudi alternativni načrt za trajnejšo ureditev. Čim ie bil načrt za lažjo ureditev odobren, tehnični oddelek seveda ne more nikakor več vztrajati na kakšni drugi alternativi. Končno se pripominja, da za te svrhe namenjeni krediti ne morejo zapasti, ker niso vezani na proračunsko leto, Tudi se ti krediti brez sklepa ministrskega sveta ne bi mogli uporabiti kje drugje, kakor je netočno poudarjeno v izjavi gospoda Žebota. ^ ^ Velika rad|a pred 1. malem Ljubljana, 2. maja. Ljubljanska policija je bila pred prvim majem v veliki meri zaposlena. V četrtek so stražniki in detektivi kar na debelo vlačili jetnike in aretirance na policijo, šlo pa ni za kakšen političen manever policije, ki naj bi polovila revolucionarje, ne, šlo je za navadno racijo na delomržneže in potepuhe, ker je hotela policija osrečiti Ljubljano Iz delovanja mariborskih »raziskovalcev sv. pisma" Maribor, 1. maja. Z zadoščenjem je mariborska javnost sprejela vest, da je društvo mariborskih »raziskovalcev sv. pisma« razpuščeno. Delovanje te sekte je postalo v Mariboru že naravnost vsiljivo. Saj so nekateri člani čutili v sebi naravnost »misijonarski« poklic za pridobivanje novih pristašev ter so bili neprestano na agitaciji zlasti v predmestjih in v bližnji okolici. Vsak mesec so imeli člani večje sestanke v neki mariborski dvorani, kamor so vabili tudi svoje prijatelje in znance ter jih skušali tako pridobiti na svojo stran. Čim je kdo iz radovednosti zašel v njihov krog, že se je pričelo vsestransko obdelovanje, dokler nevednih ljudi niso spravili tako daleč, da so pristali na »krst«. Vsak član sekte se je moral namreč dati prekrstiti. Krsti so se vršili na prostoru bivše Džamonjeve vrtnarije. »Krščenec« je stopil v kopalni obleki v betonsko korito in vodja sekte ga je vpričo vsega ostalega Fotografska razstava 9. Josipa Pogačnika Ljubljana, 2. maja. Slovenska fotografija se je že neštetokrat izpričala po svojih vrednotah, ne samo v zunanjem svetu, temveč je pokazala svojo veliko višino tudi doma. Razvoj je šel vzjx>redno. Istočasno se je širila fotografija med najširše sloje, kakor se je vsebinsko dvigala na svetovno višino. Koliko potrdil nam dajejo za to uspehi in priznanja v inozemstvu, ki so jih naši amaterji prinesii s svetovnih razstav. Ta val, drzen korak kvišku, je zajel tudi jjoklicne fotografe, ki so morali napraviti stopnjo naprej in poiskati za svoje sicer po- članstva polil z vodo. Taki krsti so tv vršili od časa do časa, kadar se je nebralo nekaj novih pristašev. Člani sekte se nazivajo med seboj bratje in sestre. Pri sestankih so čitali in razlagali sv. pismo, seveda v svojem smislu; iz posameznih poglavij 60 namreč prorokovali vse sedanje in bodoče dogodke, celo take čisto lokalnega značaja. Tako pričakujejo tudi v najkrajšem času propad sveta in pričetek raja na zemlji. V raju bodo pa ostali samo člani sekte, ciočim bo vse druge zadela večna smrt. Člani sekte pa sploh ne morejo umreti. Ta garantirana »nesmrtnost« je bila pač najmočnejša vaba za nove pripadnike sekte. Razlastitveni dekret, ki je bil izročen vodstvu društva in za katerega so člani doznali iz pisanja časopisja, je f>ovzročil v njihovih vrstah veliko zmedo. Gotovo s svojini delom še ne bodo prenehali, odvzeta pa jim je možnost javne propagande in : vsiljevanja svojih neštevilnih knjig in brošur, s katerimi so sedaj mesto včasih kar preplavljali. Brezbrižna mati povzročila nesrečo otroka Maribor, 1. maja. Tragična nesreča se je pripetila v Kumenu pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Tam živi neka ženska, ki je znana po okolici zaradi svoje lahkomiselnosti. Imela je že 7 nezakonskih otrok, od katerih sta ji pa še samo dva pri življenju, in sicer dva fantka, eden star 9, drugi pa jedva eno leto. Mati odhaja večkrat iz hiše na obisk k svojemu prijatelju v več ur oddaljeni Slomnik, otroka pa pusti kar po dva dni sama brez vsakega nadzorstva doma. Večkrat so našli sosedje oba revčka že napol sestradana in jokajoča v hiši ter so jim dali jesti. Tako je napravila tudi te dni, ko je pustila v hiši oba otroka sama ter odšla z doma, vrnila pa ee je šele naslednji dan. V času njene odsotnosti se je pripetila nesreča, ki bo najbrže zahtevala življenje enoletnega sinčka. 9 letni fantek, ki je že precej samostojen, je zvečer, ko je bilo v sobi mraz, zakuril v mali železni pečici, potem pa je šel iz hiše, da_ bi poiskal pri dobrih sosedih za sebe in za lačnega bratca kaj pod zob. Medtem časom se je njenov enoletni bratec igral okrog peči ter odprl vratca. Plameni so švigali iz pečice ter 11111 ožgali oblekeo. K sreči so sosedje zaslišali presunljivi krik ter so prihiteli na pomoč. Preprečili so, da ni zgorela hiša, otrok pa je vendar dobil tako hude opekline, da je v nevarnosti njegovo življenje. klicno delo nov izraz, ki njihovo delo vključuje v višino, katero je ustvarila naša amaterska fotografija. En pogled v razstavo, ki jo je priredil v svojem ateljeju na Aleksandrovi cesti znani ljubljanski fotograf Josip Pogačnik, zadostuje, da se uverimo o tem. Nekaj nad devetdeset del je, ki se je z njimi predstavil javnosti iz najrazličnejših strani. Imamo portret, ki ga odlikuje v Izrazitem smislu za poudarjanje karakterja, imamo pokrajino, imamo motiv. Ne smemo s (imii trditi, da je vse, kar je razstavljeno, tudi najboljše. Če ne poudarimo nič drugega, kakor velik napredek tudi v portretni fotografiji, ki je doslej pri poklicnih fotografih tičala v zastarelih oblikah, potom jp razstava uspela, ker je čas vtisnil svojo obliko tudi tod. Pa trdna volja ob velikih žrtvah, ki jih takale razstava zahteva, velja tudi svoje. Zato naj uspeh ne izostane. Razstava bo še nekaj časa odprta. Triperesna deteljica Celje, 1. maja. Danes so se pred malim senatom zagovarjali radi tatvine 51 letni Cveteršnik Anton, Skorja Rudolf, 32 letni ključavničar iz Zagrada, in 24 letni Jerovšek Franc iz Stranic. Dne 2. jaunarja t. 1. so v neki gostilni v Celju skovali načrt, da bi ukradli kolo. V mraku so odšli iz gostilne preko Glavnega trga in prišli v Gosposko ulico, kjer se je Cvetcrš-niku posrečilo iz veže ukrasti Francu Regnerju novo kolo, vredno 2000 din. Skorja Rudolf in Cveteršnik Anton sta 1. februarja vlomila z vetrihom v klet pri Rebeuscheggu in odnesla hlapcu Jožefu Pavcu usnjen suknjič, suknen suknjič in celo novo obleko. Vse to sta prodala in denar v veseli družbi zapravila. 6. januarja je Jerovšek Franc v Stranicah sunil z nožem v desno nadlakt in desno ramo Jožefa Fal-nogo, s katerim sta bila že nad dve leti v sovraštvu in ga občutno jsoškodoval. Jerovšek se je pričel izdajati za vinskega prekupca in je na ta način iz-I vabil od Andreja Kukoviča v Tovstem vrhu na Sil; | vestrovo 420 1 vina. Pod pretvezo, da ima pri farni I cerkvi v Celju vinotoč, je 17. januarja dobil od po-! sestnika Bračka Jožefa iz Grobelc 305 1, od posest-j nika Zaberla Franca pa isti dan 95 1 vina. Vsi trije ! so bili pred okrožnim sodiščem obsojeni, in sicer: Cveteršnik Anton na 2 leti robije in 5 let izgube častnih pravic. Po prestani kazni pa bo pridržan v kaznenem zavodu za dobo 3 let. Skorja Rudolf je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora in na 1 leto izgube častnih pravic. Jerovšek Franc pa na 1 leto in 10 mesecev robije in na 3 leta izgube častnih pravic. Odškodnino oškodovancem plačajo vsi solidarno. Smrtna nesreča Danes zjutraj se je smrtno ponesrečil Laskov-šek Viktor, brivski pomočnik v Laškem. Šel je v družbi fantov na običajni majniški izlet na Hum, kjer je padel z visoke skalnate stene v globočino ter se pri tem smrtno ponesrečil. Ponesrečenec je bil prenešen v tukajšnjo mrtvašnico. tudi na ta način za prvi maj, da jo očisti te nadloge. Racija je bila zjutraj, opoldne in zvečer. Uspeh je bil kar imeniten: 86 aretiranih potepuhov, delomržnežev in vlačugarjev. Med njimi je bilo mnogo takih, ki jih je policija že dolgo iskala, pa tudi takih, ki jih iščejo razna sodišča in druge oblasti. Bili so vmes tudi taki, ki sploh ne smejo v Ljubljano, pa se vračajo, kakor tisti, ki ga vržeš skozi vrata, pa se ti vrne skozi okno. Nekaj je bilo celo takih, ki so izgnani iz države. Policija je bila s svojim plenom kar zadovoljna ter upa, da bodo imeli Ljubljančani sedaj nekaj časa mir pred delomržneži. Strašna nesreča v Beli krajini Na predvečer prvega maja se je pripetila v vasi Vrabče pri Semiču strašna nesreča. Ljudstvo v teh okrajih ima navado, da se prav vneto pripravlja za šmarnične pobožnosti, žal, pa ima navado, da rado oznanja nastop maja s pokanjem možnarjev. Tako so fantje v četrtek zvečer pripravljali možnar. Nabasali so ga s smodnikom, toda možnar ni hotel počiti. Zato sta se dva fanta sklonila nad možnar, da pogledata, kaj je a smodnikom. V istem trenutku pa je možnar eksplodiral. Iosledice so bile strašne: oba fanta sta zatulila ter se pričela valjati težko ranjena po tleh. Bila sta to 21 letni Alojz Benčič in 24 letni Anton Lukežič. Smodnik jima je dobesedno raztrgal obraze, tako, da sta oba fanta v trenutku oslepela. Fanta sta napravila napako, da sta možnar nabasala tudi z zemljo 111 zato so bile jwsledice nenadne eksplozije tako strašne. V petek zjutraj so oba fanta prepeljali z vlakom v Ljubljano, kjer jih je na kolodvoru prevzel reševalni avto in ju prepeljal v bolnišnico. Benčiča je spremljala njegova mati, ki je seveda bridko jokala, Lukežiča pa neki moški. Oba fanta trpita silne bolečine. Benčičevo stanje je bilo tako strašno, da si je fant od bolečin strgal zasilno obvezo z obraza. Oba fanta bosta najbrže izgubila vid za trajno, Benčič pa je moral že v petek na oddelek za duševne bolezni, ker se mu je poleg vsega omračil še um. Oba fanta sta tudi v življenski nevarnosti. Naknadno nam poročajo iz bolnišnice: Kljub skrbni in vestni zdravniški oskrbi je ranjeni Alojzij Benčič na opazovalnem oddelku davi za pokledicami eksplozije umrl. Avtomobilska nesreča v Kranju Kranj, 1. maja. Včeraj popoldne, se je pred gostilno »Labore«, nekako 2 km, na cesti od Kranja proti Ljubljani, pripetila avtomobilska nesreča. Avtomobil, last OUZD, v katerem se je peljal ravnatelj g. dr. Bohinjec iz Ljubljane, s svojo ženo in hčerko, se je zaletel pred to gostilno v hruško, ki stoji ob cesti Do nesreče je prišlo vsled tega, ker je po cesti pred njim vozil kmečki voz, naložen s peskom in kakor se je šofer izrazil, po nepravi strani. Šofer je hotel voz prehiteti, a pri tem se je zadelo prvo v ,voz-,ln Tavtoniobil je vrglo preko ceste v bližnjo hruško. Ker je avtomobil priletel od strani v drevo je precej poškodovan. Poškodovana sta pa tudi g. dr. Bohinjec in njegova gdč. hčerka, vendar le lažje. Takoj so telefonirali iz tiskarne »Kolektor«, ki stoji v bližini, po zdravnika kranjskega OUZD, če bi bile poškodbe nevarne. Takoj sta se pripeljala gg. dr. Neubauer, ki se je ta dan ravno mudil v Kranju in dr. Fajdiga, ki pa sta ugotovila le lažje poškodbe. Avtomobil pa je precej poškodovan in je šk*< da precejšnja. Trbovlje Župana so nam odpeljali in sicer v ljubljansko bolnišnico. Boluje na močni sladkorni bolezni že dalje časa. Želimo mu takojšnjega okrevanja. Njegove posle vodi njegov namestnik g. Jordan Avgust, ki pa nima rožnatih časov, ker je prišla občina v težak finančni položaj, iz katerega bo težko izšla brez banovinske podpore, zlasti za javna dela. S 1. majem je morala občina ustaviti vsa javna dela radi pomanjkanja denarja. V takem stanju bo morala ukiniti tudi vse ubožne podpore občinskim revežem, katerih je okrog tristo v naši občini, ki so popolnoma navezani le na le podpore za preživljanje sebe in družine. Za predloženi proračun za leto 1936-37 pa slišimo, da ga bo banska uprava vrnila radi izkazanega primanjkljaja 490 tisoč Din za javna dela. Banska uprava se je postavila na stališče, da tako velik primanjkljaj ne more kriti iz svojega proračuna. Občinska uprava bo morala o proračunu ponovno sklepati in najti potrebno kritje, kar pa ne bo lahko delo za upravo, saj se je proračun moral s sedanjimi postavkami zvišali od. 111 do 120%. Višje se v teh časih ue da iti. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 2. maja: Atanazij. Jutri, nedelja, 3. maja: Najdenje sv. križa. * Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrše-va cesta 41; mr. Tmkoczy ded., Mestni trg 4, m mr. Ust ar, Šelenburgava ulica 7. X V nedeljo imajo službo iste lekarne. • Društvo državnih upokojencev za dravsko ba-novino v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 3. maja ob 9. uri zjutraj v dvorani Delav-ske zbornice na Miklošičevi cesti. Vabljeni vsi člani. .................. Filozofsko društvo v Ljubljani priredi v soboto, dne 2. maja t. 1. ob 18. uri v predavalnici št. 90 na univerzi svoj debatni večer. Debata se bo vršila na temelju predavanja vseuč. prof. dr. A. Gosarja o temi »Socialno vprašanje in svetovni nazor«. Vabljeni člani in oni, ki se zanimajo. Vstop prost. Dobave za bežigrajsko šolo. Interesenti se opozarjajo na razpis mestnega poglavarstva v Ljubljani za dobavo različnih obrtniških del v bežigrajski šoli v uradnem listu kraljevske banske uprave z dne 29. aprila t. I., štev. 35. Licitacija se vrši dne 7. maja 1936 ob 9. dopoldne. Radiofonska oddajna postaja priredi v nedeljo, dne 3. maja t. 1. ob 17.15 uri promenadni koncert na letnem gledališču v Tivoli. Koncert bo izvajala godba 40. pp. Triglav, pod vodstvom g. kapelnika D. Ž. Zivanoviča. Spored koncerta je: Sedlaček: Proščaj, koračnica; Offenbach: Barcalora, valček; Massenet: Phedre, uvertura; Thomas: Fantazija iz op. »Mignon«; Doppler: Zbor in molitev iz op. >Wanda«; Pahor: Slovenski svet, venček; Deli bes: Intermezzo iz baleta »Nailac; Bizet; Potpuri iz op. >Carmen<; Sedlaček: Za moje prijatelje, potp.; Gregorc: Oj, ta soldaški boben, koračnica. — v slučaju slabega vremena bo koncert v študiju Radiofonske oddajne postaje. * Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 uri. Sobota, 2. maja: »Gozd«. Premiera. Red B Nedelja, 3 maja ob 15: »Uboga Ančka«. Mladinska predstava. Cene od 10 din navzdol. — Ob 20: »Prva legija«. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 4. maja. Zaprto. Ostrovskega »Gozd«, čigar premiera bo dane« zvečer v naši drami, spada med najboljše ')“ds' maja: 112 TloSfa z.a ploSJo, napev v nn-dcv - i- viri a »a,mv«], porof.Ua. 13 Nai^v«! ?*7' 'V Vremen*« obvestya_ 1316 pioSAa m plosCo - nkpOTavanapev 14 Vremensko poro&tlo. 1« N n delo (nirt!r d£ra Rmldgški orkester). 18.40 Pogovori s poslušalci 18 Napoved Sa*a, objava sporeda, vremenska na-Sd wS, Obvestila. 10.30 Nac. ura: LeRemlarne Osebnosti prvo vstajo: Stanoje Glavaž (dT. ZaKon-io U Bolirrada). 19.50 Zunanje-politični pregled (K. urednik Al. Knharl. '20 Poftlejmo n« Dolenjsko stran — pn Mirenski dolini o Radijski jatra. Drugi programi Sobota, 2. maja: Bel grad I.: 19.M Narodni vr ••or. a Ha,lij»ki orkester. 23 Preko ta kavarne. M-arail II.: S Petje.‘H Žlžokovo predavanje •« kajn.kom po Drini in Tari«. 22.20 Plesna glasba. - Zagreb: 20 Godalni kvartet. 21 Vokalni koncert. 22.15 Plesna *laj-ba. — Dunaj: 20.25 Zvoiini film, ples in opereta. £1.4(1 Film 22.10 Violina. 23.05 Plesna glasba. — Budimpelta. W.05 Glasbene uemke. '20.10 Igra. 32.20 Ciganka rfaata. O Budlmpeštanski koncertni orkester. - Trst-UMn. 23.35 Verdijeva opera »Ples v maskah'. - Hi *»-««»*■ 17.15 Koncert. 20.35 Igra. 21.10 Simfoii *ni koncert. Jt. h Plesna glasba. - Praga: 20.10 Millopkerjeva opleta «Du,barry«. 22.16 Ploftl*. 22.30 Nočmi koncert. - Var-lava: 20 Serenade. 21 Za Poljake v tujimi 31.80 ' rnf^r 22 Orkestralni in vokalni koncert. 93 OS Plesne ploSče — Berlin-Lipsko: 20.10 Veselite se življenja. -'ksnipsberg: 20.10 Koncert po željah - Hamburg; »10 Vesel večer. - Vratislava: 20.10 Večer Sler.ijakih ar jev. Kfiln: 30.10 Plesni večer. - Frankfnrt-Stut-gart: 20.10 Saaraki večor. 24 - 2 Nočni koncert. Cerknica Ogenj. Ni poteklo še dolgo časa, ko je neki dobnež zažgal trgovino Franceta Ronkota in pri :em odnesel več tisoč dinarjev, že so se pred ne-taj dnevi dvignili ognjeni zublji nad poslopjem i-Jernejčiča v Begunjah nad Cerknico. Na mestu pobara so bili takoj gasilci, ki so lokalizirali požar le na skedenj in kozolec in s tem preprečili nadalj-lo ognjeno divjanje. Škode j« nad 50.000 Din, 'Ven-Jar je Jernejčič zavarovan za 42.000 Din. Begunje io nesrečno mesto požarov. Ljudje so v večnem »trahu, da jim nad glavo ne zasveti rdeči petelin. Večino teh požarov pa zanetijo zlobne roke, zato fti bilo prav, da bi oblasti uvedle strogo pažnjo in zasledenega zločinca strogo kaznujejo. Beraška nadloga. Vsakomur je znano, da je notranjsko ljudstvo precej revno, ker mu kraSjka eemlja ne more nuditi niti najbolj potrebnih življenjskih potreb. Poleg že itak velike revščine pa so za naše kraje velika nadloga berači, ki hodijo iz kraja v kraj, seveda ne posamezno, ampak po dva ali pa trije skupaj. Ko pridejo do vasi pa se ločijo in gredo vsak po svoji ulici, a vendar tako, da pridejo tudi v hišo, v kateri je bil že pred njim njegov sodrug. Ali pa gresta kar skupno. In kak-ini so ti berači? Ne bodo vzeli vsega, kar jim ponudi dobra roka, ne, hočejo le denarja. In če si dal 25 par, potem se bo jezil in človeka često prav lepo tituliral. Gorje pa, če takega berača odpraviš od hiše, da bi mu dal milodar. Tedaj bo začel groziti in človeku se roka nehote iztegne in da, pa magari je dal zadnjo kronco ali »nežo«, Žalostno |e pa to, da vidimo mnogo beračev dopoldne hoditi od hiše do hiše, popoldne pa sedijo v kakšni gostilni in pijejo. Prav bi bilo, če bi tudi pri nas uvedli bloke, da bi na ta način vsaj nekoliko omejili pijančevanje beračev in vse slabo, kar je s tem v zvezi. . Nov kino. V poslopje »Hranilnice in posojilnice« je nameščen nov zvočni kino, last g. Mlinarca. Ker igra le izbrane filme in so predstave ob sobotah zvečer, nedeljah popoldne in zvečer, upamo in želimo, da bo podjetje dobro izvrševalo svojo nalogo in bo obisk prav zadovoljiv. Kranjska gora, 29. aprila. Pomlad je tu in z njo sc bo pričela sezona posebno za tiste, ki ljubijo naravo, katerih cilji so vrhovi gora in ki hočejo z bivanjem na njih vsaj nekoliko pozabili brige, katerih je to bedno življenje polno. Različna bodo njihova izhodišča, različne poti, ki jih bodo vodile na ture. Saj jih ima Gorenjska toliko in vse so tako lepe Ena je, katero človek težko pozabi, katere sliko ima vedno v spominu in to je Kranjska gora. Kranjska gora ima 806 m nadmorske višine in leži v gornji savski dolini. Proti jugu se dviga venec vrhov Julijskih Alp, proti severu jo varujejo grebeni Karavank, na vzhod in zahod pa je dolina odprta. Ze menda 1000 let so naseljeni ljudje v tem kraju, a je bilo njihovo življenje tako skromno, da ni izzivalo peresa zgodovinarja. Ljudje, ki se nazivajo Borovci in ne Kranjsko-gorci, kot bi sklepali iz krajevnega imena, so prijazni in prav gostoljubni. Življenje povojne Kranjske gore pa nudi precej peslro sliko. Le sem hodijo na dober in oster gorski zrak ljudje vseh vrst. So to Nemci, Avstrijci, Madjari, Čehi, Italijani, Srbi, Hrvati in Slovenci. Lepo in prijetno je hoditi v poletnih večerih po kranjsko-gorski promenadi in poslušati razne govorice. In tak obisk Kranjska gora tudi zasluži. ?.e njena lega, z ozadjem, ki ga tvorijo Mojstrovka (2332 m), Prisank (2547), Škrlatica (2739), Razor (2601), Križki podi (2410) nudi prizor, ki ostane v neizbrisnem spominu. Za slabotne so lepi sprehodi ob Mali Pišenci ali proti Podkorenu in Planici. Za močnejše je lepa tura iz Kranjske gore mimo Erike, Ruske kapele, okoli kalere je pokopališče ruskih vojakov, ki jih je zasul snežni plaz v zimi leta 1915—16, dalje mimo koče na Oozdu, od koder bo vodila bržkone nova cai inski! cesta v Trento, mimo Erjavčeve koče z izhodiščem na Mojstrovko skozi Orlo v Planici. Turisti pa imajo kar lepo in težko turo iz koče na Gozdu na Prisank, skozi Okno v Trento ali pa preko Škrlatico, Razora in Križkih podov nn Triglav. Za ponesrečenca skrbita agijna SPI) rešilna postaja in TKS. Kranjska goia ima ludi kopališče z velikim bazenom, s 40 kabinami, restavracijo in prostorom za segrevanje vode. Leto za letom grade nove stavbe, stare sc > i : dvigajo in popravljajo. Vse napreduje in kraj sprejema vsako leto večje število letoviščarjev, ki jih vabi čisti gorski zrak in prelepa okolica. A ne le poletna, tudi zimska sezona jc v Kranjski {£$9*» + f V 'n ' ' ' it ,, v Ruska kapelica pod Vršičem. gori živa. Tujski promet je poslal velevažen faktor, česar se ljudje v polni meri zavedajo ler skušajo tujcem za mal denar nuditi čim boli udobno bivanje med našimi veličastnimi vrhovi, ki nam jih mnogi tako zavidajo. * '"/y ' Pogled na Kranjsko goro. Prvi maj, krasni maj Ako bi reporter imel količkaj pesniške žilice, hi moral o krasnem začetku letošnjega mesecu maja napisati lirično pesem, ker pa za to ni ustvarjen, se mora zadovoljiti z nekaj stvarnimi ugotovitvami: vreme je bilo ves čas kakor mleko, snmo zvečer je rosilo, tako, da je bilo že drugo majsko jutro kislo in deževno. Kdor je bil prvega maja prost in teh je bilo letos bolj malo, si ni mogel misliti lepšega dne za izlete, kakor je bil prvi maj. V Ljubljani se skoraj nič ni poznalo, da je bil to dan, ko je včasih počivalo vse delo. Uradi so kajpak delali, prav tako so obratovali obrtniški in trgovski obrati. Delavci so delali v Ljubljanici, kakor tudi na raznih stavbah. V industrijah pa je delo počivalo tam, kjer ima delavstvo kolektivne pogodbe, zlasti po vseh tiskarnah, tarifiranih in tudi netarifiranih. In še nekaj se je poznalo ljubljanskemu življenju — razen jutranjikov ni bilo časopisov. Opoidne so ljudje, zlasti taki, ki so pozabili, da tiskarne na prvi maj ne delajo, zaman pričakovali kdaj izide »Slovenski dom«. Začetek šmarnic je bil po vseh cerkvah izredno slovesen ter se je zbralo povsod obilo vernega občinstva. Prvi maj je bil včasih dan političnih in strokovnih manifestacij. Vsega tega letos ni bilo. Do kakšnega incidenta tudi v Ljubljani in njeni oko-ni prišlo. Kamnik Zopet preprečen samoumor. V našem listu od dne 20. aprila t. 1. smo že poročali, da je hotela izvršiti samoumor pod vlakom v bližini postaje Kamnik-mesto bivša delavka tuk. smodnižnice Ana Šuster, Te dni je dobila zopet hud napad radi njene težke živčne bolezni in si zopet hotela končati življenje na ta način, da bi pod jezom mekinjskega mosta skočila v vodo in se tako rešila vsega trpljenja. Imela je smolo, da je zopet opazil njeno namero neki mimoidoči gospod, ki je priskočil k nji, jo pravočasno zadržal in odvedel proč. Na mostu je prišlo do raznih prizorov, kar so nekateri opazovali. Siroto so nato odpremili domov v Mekinje, zvečer pa z avtom v ljubljansko bolnišnico. PuSke se mu je zahotelo. Vrankar Franc, ki je oblastem že jako dobro znan, je te dni ukradel lovsko puško dvocevko nekemu Francu Slatnarju iz Križa pri Kamniku. Radi »ličnih deliktov je bil že 18 krat predkaznovan in je sedaj zopet za njim izdana tiralica. Gospa Jevnikar — 65 let. V krogu svoje družine je praznovala gospa Jevnikar Zofija, soprog?, šolskega upravitelja v p. svoj lepi jubilej. Iskreno čestitamo. Naročajte „Slov. dom"! Maribor MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 2. maja ob 20. uri: »Ples v Savoyu*. Gostuje Erika Druzovičeva. Nedelja, 3. maja ob 20: »Siromakovo jagnje«. Zadnjič. Znižane cene. Ponedeljek, 4. maja: Zaprto. Torek, 5. maja ob 20: »Sveti Anton, vseli zaljubljenih patron«. Znižane cene. Samo še enkrat gostuje Erika Druzovičeva, odlična članica zagrebške opere, v vlogi Madeleine v privlačni opereti »Ples v Savoyu« in to danes, v soboto, 2. maja. Mariborčanom silno simpatična umetnica je v poslednjem času dosegla zopet nekaj krasnih uspehov, predvsem z izvrstno kreacijo »Ma-dame Bulrelly«. Ker ja za današnje gostovanje mnogo zanimanja, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. V nedeljo zvečer zadnjič »Siromakovo jagnje«. Io Zvveigovo učinkovito delo. ki prevzema z razgibano dramatiko in s silo dejanja, je doseglo na našem odru jako lep uspeh. Veljajo znižane cene. Zaključna dramska premiera bo Škvarkinova povsod s senzacionalnim uspehom igrana komedija »Tuje dete«, v novejši književnosti brezdvomno najboljše delo komedijskega žanra. f)eIo je napisano izredno prisrčno in z blestečo duhovitostjo. Premiera v režiji glavnega režiserja J. Koviča bo prihodnji teden ter je zanjo mnogo zanimanja po Mariboru. »Sveti Anion* po znižanih cenah. Prihodnja uprizoritev te zelo priljubljene in zabavne operete bo v lorek 5. maja po znižanih cenah. ¥ Krščanska ženska zveza priredi v nedeljo 10. maja romanje v Devici Mariji v Puščavo. Odhod iz Maribora s prvim jutranjim vlakom. Klub železničarjev JRZ ima drevi ob 7 svojo sejo v običajnih prostorih. »Putnik« v Mariboru priredi v nedeljo 10. maja izlet z avtokarom k otvoritvi Packstrasse v Avstriji ter na Vrbsko jezero. Iz železniške kolonije, šmarnice vsak večer na vrtu pred kapelico. V nedeljo tri službe božje: ob 6.30, 7.15 in 9. Pri sv. maši ob 7.15 igra železničarska _ godba wDrava«. Družabni večer priredi drevi v beli dvorani Uniona pomočniški odbor Združenja trgovcev v Mariboru. Mariborski peki so pocenili kruh. Od danes naprej prodajajo peki beli kruh po 4 Din, polbeli po 3.50 in črni po 3 din. Zaščitno cepljenje proti osepnicam bo vršil mestni fizikat od ponedeljka 4. maja do čefrtka 7. maja v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ulici 8 v času od 9—11. Cepljenje je v navedenem času brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, rojeni v preteklem lelu. Mariborski gasilci bodo jutri dopoldne ob 10 proslavi god svojega patrona sv. Florijana s slovesnostjo, ki se vrši pred kipom v Tatfenbachovi ulici, v Mariboru, Pošto ogoljufal za 15.000 Din Maribor, 1. maja. Pred malim senatom 6krožnega sodišča se je vršila danes razprava proti Avgustu šabcu, ki je lansko leto decembra izvabil od poštne uprave s ponarejenimi nakaznicami 15.000 din. O tej goljufiji smo svoječasno obširno poročali. Šabec je bil obsojen na 2 in pol leta robije. Prvi maj v Mariboru Maribor, 1. maja. Skoro neopaženo je potekel danes prvomajski praznik, ki je še prede leti povzročal v obdravskem mestu toliko hrušča in vika. Tudi letos so izostale nekdanje procesije za .rdečimi zastavami, ki so jih vprizarjali marksisti. Vse tovarne in ostali obrati so delali normalno. Tudi druga leta običajnih ko-munistničnih letakov letos ni bilo opaziti. Prinesel nam je pa prvi maj vremenski prevrat. Ozračje se je precej ohladilo in pooblačilo ter je mestoma padal dež. Vendar tako hudo ni letos, kakor je bilo lani prvega maja, ki bo ostal ljudem še dolgo v spominu. Lani je snežilo kakor januarja meseca, vmes je padala toča, grmelo je in v stolp cerkve sv. Urbana je udarila strela ter ga užgala. Potem so se začeli usodni mrazovi, ki so napravili v vinogradih, v sadonosnikih in na vrtovih ogromno škodo. Pred živahnim tujskim prometom v Avstriji Maribor, 1. maja. Vsi znaki kažejo, da bo imel letos Maribor s svojo okolico izredno živahno tujsko-prometno sezono. Glavni kader letoviščarjev v mariborski okolici že od nekdaj tvorijo Avstrijci. Še iz predvojnih časov je ostal običaj, da prihajajo v mariborsko okolico na letovišče zlasti Gradčani. Priljubljene eo jim posebno Pekre in Kamnica, kjer je bilo v poletnih časih par sto letoviščarjev. Ti kraji »o bili lansko leto močno prizadeti, ker je Avstrija začela delati take težkoče svojini državljanom pri potovanju v Jugoslavijo. Te dni se je vršil dogovor med našimi in avstrijskimi tujsko-prometnimi organizacijami, pri katerem je sodelovala tudi mariborska Tujsko-prometna zveza in na tem posvetovanju je prišlo do medsebojnega sporazuma gle de organizacije izletniških vlakov h Avstrije in avtobusnih izletov. Slednji prihajajo v poštev zlasti za Maribor in okolico, velikega pomena pa so Se posebej za kopališče na Mariborskem otoku, ki je y Avstriji skoraj bolj znano in upoštevano, kakor pri nas. Pobegli kaznjenec - strah mariborske okolice Drzen vlom v tekstilno tovarno na Pobreijti Maribor, 1. maja. Vlomilec in pobegli kaznjenec Babič postaja pravcati strah mariborske okolice, kakor je bil to svoječasno prosluli Kotuijnr. s svojim pajdašem Paj-manom. Komaj £e je |K>sreoilo rezenskim orožnikom izslediti Babičevo IoI|hi ler vse člane spraviti l>od ključ, je že začel Babič, ki je lakrat srečno odnesel pete, zopet rogoviliti. To pot na<4o|w sam iri v noči na 1. maja se mu je posrečil drzen vlom v lekslilno tvornieo Hugola Šterna na Pobrežju. Pred nekaj dnevi je prišel v omenjeno tovarno mlad moški, ki je govoril nemški ter prosil za delo. Ker ga niso mogli sprejeti na delo, je prosil za kak dar, ki ga je dobil. Pri lem je sumljivo vrtel oči okrog sebe ter si nalačno ogledal pisarniške prostore. Ta neznani prosilec je bil Babič, ki si je na ta način ogledal teren, da je lažje izvršil svoj vlomilski podvig. Prišel je v pisarno s ponarejenimi ključi ler vlomil v pisalno mizo. Našel je tam 8001 > dinarjev, ki jih je odnesel. Nit se ni pri tem skušal skrivati, ker je pustil na mizi oddise svojih tatinskih prstov, ki jih je ugotovil (Milicijski dakti-loskop g. Grobi n. Vse okoliške orožniške postaje in mariborska policija so priredile za njim pogon, ki pa je zaenkrat ostal brez uspeha. Talne tibetanskega zdravilstva Moderni zdravniki se z vso večjo pozornostjo bavijo /. zdravilstvom preprostih narodov. 2e davno je ugotovljeno, da imajo ti preprosti narodi, ki poznajo vse skrivnosti zdravilnih zelišč naravnost čudovite uspehe v zdravljenju bolezni, ki jim moderni evropski zdravniki sploh ne morejo do živega. Iz zgodovine zadnje ruske carske rodbine je znan tibetanski zdravnik Batjamev, ki je edini znal zdraviti carjeviča Alekseja. Tega zdravnika, ki ni bil drugega, kakor pobegel tibetanski menih, je pripeljal na dvor Rasputin. Dokler je bil živ, se za življenje carjeviča niso tako bali. Prav Rusi so bili od evropskih narodov edini, ki so že zgodaj prišli v stik s srednjeazijskimi narodi i;i z njihovim zdravilstvom. Že 100 let se ruski zdravniki močno in uspešno bavijo s proučevanjem zdravniških skrivnosti. 2e leta 1935 so v Petrogradu izdali knjigo »Kitajska medicina«. Pet zdravnikov: K ii ilov. latarinov, Bazilevski, Korza-kov m Brettecheider so dolga leta študirali jezik, književnost in kitajsko zdravilstvo, ter sestavljali zbirko zdravilnih rastlin. Sovjetska vlada je delo carske Rusije na tem področju nadaljevala. Poslala je več znanstvenih ekspedicij pod vodstvom profesorjev Varlakova in Helenskega, ki sta se leta in leta bavila s študijem tibetanskega zdravilstva. Na leningrajski univerzi je osnovan poseben zavod za tibetansko medicino, kjer predava več glasovitih profesorjev. Ti imajo neprestane stike z znanstveniki v sibirskih mestih, ki meje na Kitajsko in Tibet. Ti učenjaki so skušali najprej rešiti vprašanje, ali se da govoriti o enem samem vzhodnem zdravilstvu, ali pa moramo razlikovati več naukov in sistemov. Zdi se da imajo kitajska, tibetanska, mongolska. korejska, japonska in indokitajska medicina iste i korenine in isti izvor. Iz tega je zrasla vsa svetovna 1 zdravilska znanost, ki je pa pozneje izgubila stik s svojim izvorom. Vzhodno ljudsko zdravilstvo ima tisočletno preteklost. Naslanja se na preproste skušnje iz vsakdanjega življenja, torej temelji na popolnoma resničnih ugotovitvah. Skupek teh skušenj, iz katerega se da izvajati pravilo, tvori medicinsko znanost. Starodavno kitajsko zdravilstvo je polno filozofije in tantazije. To je zaradi tega, ker so ga imeli v rokah budistični menihi po samostanih in so dajali svojemu zdravniškemu delu zmeraj zagoneten sijaj čarovništva. Toda zelo zanimivo je spoznati sredstva tega zdravilstva in izbrati iz njih tisto, kar koristi tudi današnjim ijudem. Tega nimajo. V tej smeri je treba obrniti pozornost predvsem kitajski zbirki zdravstvenih predpisov. Ta kngija se imenuje »Ben-ca-gan-inu«. Ta prikazuje v izvlečku vso kitajsko zdravstveno književnost, kar so je zbrali in ustvarili v 4000 letih. Tako stara je namreč zdravniška znanost na Kitajskem. Knjiga teh predpisov je bila izdana leta 1596 in se je razširila po vsem daljnem vzhodu. Še dandanes jo kitajske tiskarne izdajajo v sto in sto izvodih. Pisatelj te knjige je Kitajec Li-ši-čžen. V knjigi je opisal 1892 načinov zdravljenja in zbral v njej 71.095 receptov. Rusi se z vzhodno medicino bavijo zaradi tega, da bi mogli iz nje prevzeti vse, kar lahko še danes koristi v zdravilstvu. Gre samo za eno: spoznati vzhodnjaška zdravilna sredstva, proučiti njihov kemični sestav, dognati kakšen je njihov vpliv na človeško telo, jih preiskusiti praktično v laboratorijih, da se spoznajo njihove sestavine. Sovjetom gre pri vsem tudi za zato, da vzamejo tem medicinskim knjigam in zdravilom videz čarovništva in dokažejo preprostim prebivalcem vzhoda, da gre samo za naravne pojave in naravne zadeve. " ■ — .......................................................................................................................................................................... m *SSSSSf: V: m&mm ■ ••• •••. • PraziuK !,v. Demetrija v Romuniji, l atriarh kaže čudodelne svetnikove ostanke. To se imenuje v Romuniji »Dan zdravja«, ker prihajajo bolniki v trumah poljubljat relikvije 70 let bitke pri Visu Leta 1866. so dobili rfiiši jugoslovanski mornarji pod admiralom Tegethoffom sijajno zmago ob Visu. 27 avstrijskih ladij je ra/.pršilo in deloma uničilo močnejšega sovražnika, (34 ladij z boljšimi ‘.opovi). Ostanki italijanske mornarice so se rešili { begom v Ancono preko vsega Jadrana. Čeprav je Dila ta bitka samo skupina posameznih dvobojev, (dočim je ustvaril Tegelhoflov sodobnik Nelson aovo pomorsko strategijo z enotnim vodstvom), vendar je časovno zanimiva. Pomeni namreč v sgodovini vojne mornarice zaključek stare in začetek nove dobe. Zato je vredno zabeležiti nove podatke o lej bitki, ki jih srečamo v objavljenih spominih ruskega admirala Gr. Butakova (1820 do 1882), junaka Krimske vojne in očeta nove parne ruske vojne mornarice, ki je nadomestila zastarele jadrnic?. Kot mednarodno priznan strokovnjak je bil Butakov enoglasno izvoljen za predsednika pomorskega kongresa na pariški svetovni razstavi leta 1887. Iz Pariza je odpotoval v Italijo, da bi ločno ugotovil nauke spopada ob Visu. Pisal je v Petrograd: »Ker so Italijani nedvomno močnejši, mi je bilo posebno nerodno povpraševati jx> vzrokih poraza. Javno mnenje je naravnost besno obsojalo nesrečnega poveljnika, admirala grofa di Persano. Očitalo mu je poleg nezmožnosti celo slra-hopetnost. V Firenzi in Anconi, povsod sem videl s kredo in ogljem načečkane napise: »Smrt Per-sanuk A nesrečni admiral je sam poiskal ruskega avtoritetnega gosta v upanju, da bo našel zagovornika. Odkrito je priznal, da so ga sovražili lastni častniki, ker je postal glavni poveljnik prej s pomočjo dvorskih zvez, kako pa lastni zaslugi. Seveda ni hotel govoriti o tem, da je nepremišljeno porabil skoro vse razpoložljivo strelivo in premog pri napadu na Vis že prej. kakor ga je nepričakovano napadel Tegethoff. Drhtel je od razburjenja in valil odgovornost na »one nesrečne ministre, ki so bili poprej odvetniki, a se čez noč prelevili v pomorske strokovnjake. Natvezili so mi toliko ladij kakor nikoli poprej. Odkod sem hotel pričarali potrebno moštvo: mornarje in topničar- Življenje in trpljenje v najstrašnejši vojski sveta Zaklela legija Tako oni dejansko zapovedujejo v legiji. Oni so temelj in podlaga legije. Na vajah in v bojih potrjujejo svojo neomajno udanost legiji. Na lo svojo vlogo so ponosni in vzdržujejo to tradicijo kar naprej ter tako tvorijo okostje legije. Večina jih je osornih in se brez prenehanja derejo na vojake. Obožavajo disciplino in rod ter nas jedko seznanjajo z lepotami vojaških predpisov. To je bil moj prvi vtis o njih. Bilo jih je vsake narodnosti in različnih značajev, bilo je dobrih in slabih. Vendar nisem nikdar naletel na seržana, ki bi bil tako surov, kakor je seržan v ameriškem filmu »Beau Geste«. Kaj takega bi bilo v legiji nemogoče, tako surov oficir bi ne živel med takimi vročeglavci, kakršni so legionarji. Med spanjem bi ga ubili! Vendar sem pa poznal seržane, ki so vojake kaznovali zato, da so sami uživali pri tem. Zmeraj se bom spominjal tiste ure, ko Proslava zmage v Rimu je? Nalašč sem jadral tako počasi, da sem potreboval mesec dni od Toronta do Ancone, ker sem hotel vsaj za silo izuriti posadko. A čim sem zagledal Vis, so mi že dali j>ovelje za napad. Zaman sem ugovarjal, da nisem v stanju izkrcati zadositi močne oddelke. Minister je zajiovedal: »Saj imate 500 mož pomorske pehote in vaši častniki morajo razumeti svoj posel.« Seveda bi ga morali razumeti, a mar sem kriv, da ga niso? Očitajo mi, da sem zadržal v odločilnem trenutku mornarico, ker sem prestopil na fregato »Affondatorec. A moral sem odriniti v odprto morje, ker sicer ne bi mogel zasledovati bitke, ki jo je skrival dvojni dim od smodnika in premoga. Sicer bi bilo vse dobro, če. ne bi bil moj vice admiral Albani tako malenkosten. Oviral me je, namesto da bi mi jx>ina-dal. Zbal se je za naše čolne in zapravil dragocene ure s lem, da jih klical od obale, kjer so ostali izkrcani vojaki prepuščeni lastni usodi. Mar odtehtajo vsi čolni skupaj samo eno izgubljeno bojno ladjo! Velel sem mu preprečiti Tegethoffov umik. A izgovarjal se je, da niso njegove lesene ladje kos oklopniin. Naj bi žrtvoval eno ali dve fregati, da bi mu jx>magal do zmage! Tegethoff se ni zbal sličnih žrtev kakor smo videli |>osebno pri »Kaiseru«. Vice admiral Albani je zopet valil odgovornost na Persana in drugače slikal dogodke. Zgodaj smo imeli dež. Ko se je zjasnilo, smo nenadno zagledali sovražnika, a nismo bili pripravljeni. Avstrijske oklopnice so se bližale v vrsti, ki je branila zadnje lesene ladje. Nasprotno eo se premikale na- še ladje v raztegnjenem gosjem redu, ki je skoro navpično rejal sovražnikovo desno krilo. Naše sla-bejše ladje so bile na levem krilu v isti višini z ok lopni rami. Sovražnik je krenil desno, razklal našo črto, in vodilna fregata »Re d’ Italia« je naletela na premoč. To se je zgodilo, ker je zaostala. Persano je namreč nepričakovano sklenil zapustiti jo in se preseliti na »Affondatorea«. Če se mu bi posrečilo en dan poprej ujeti vest. da bo krenil Tegethoff na pomoč obleganemu Visu, bi moral izvajati posledice. Morali bi se pripravitj na bitko namesto tega, da bi izkrcali moštvo in napadli trdnjavo. Rotil sem Persana, naj bo pameten. Naskok na baterije je pomenil nepotrebne najx>re.za naše po dolgi poti itak utrujeno moštvo. A Persano me ni jooslušal. Smatral je ujeto poročilo za zvijačo v prepričanju, da se ne fx> upal Tegethoff približati \ isu. Vzel je tudi kljub mojemu protestu s seboj vse zastarele lesene ladje, ki so samo ovirale naše oklopnice.« Butakov, ki si je takoj zabeležil italijansko tarnanje, se je pozneje večkrat skliceval na bitko ob Visu kot dokaz, da nioFajo biti mornarji vedno pripravljeni na boj. »Vse je odvisno od našega delovanja. Če borno pripravljeni, slavili nas bodo kakor Tegethoffa. Če bomo zapravljali čas, doletela nas bo žalostna usoda Persana in Albanija. Javno mnenje nas bo presojalo samo na temelju naše zmage ali poraza. Moštvo, častniki in mornarji, bo odgovorno za vse.; Torej pomeni tudi ta ocena mednarodnega opazovalca j>opo]no priznanje onim Dalmatincem, ki so sijajno ubranili domačo obalo pred sovražno premočjo. Predpravica Kljub načelnemu sovraštvu do zasebne lastnine je sklenila sovjetska vlada vsaj nekoliko razbremeniti velika mesta in olajšati neznosno stanovanjsko krizo s tem, da je dovolila posameznim privilegiranim slojem graditi si lesene vile v okolici. Blizu Moskve obstojajo od lani slične uradniške, pisateljske in slikarske kolonije. Lastnikom je priznano »doživljenjsko uživanje« in »pravica zapustiti stavbe lastnim otrokom«. Zdaj je razširjena ta predpravica na »zanesljive delavce« v Moskvi in na Uralu. Dobivajo dolgoročna stavbena posojila pod pogojem, da bo štela vsaka hišica (cottage) po dva štirisobna stanovanja. V Magnitogorsku bo letos zgrajeno 600 sličnih hišic. (Mosk. »Pravda« od 16. marca,) Bodoči veterani Zedinjene države plačajo podjjoro udeležencem svetovne vojne in celo »Zlati zvezdi, društvu mater udeležencev bodoče vojne«. Zaradi tega so ustanovili slušatelji univerze v Princetovvnu zvezo »Veteranov bodoče vojne«, ki tudi zahteva vladno podporo za svoje člane. Zveza ima osrednjo pisarno v Newyorku in podružnice po vseh večjih mestih. Visokošolci in srednješolci v množinah pristopajo k objestnemu društvu, ker znaša članarina samo 25 centov mesečno. Zveza je ustanovila »Tečaj za vojne poročevalce«, kjer pišejo udeleženci članke o krutosti sovražnikov in domoljubnem navdušenju, kakor je bilo v modi med svetovno vojno. Raz-pisala je tudi nagrado za najboljše vojne geslo v slogu nemških (»Bog, uniči Angleško!«) ali ameriških (»Zadnja vojna za večni mir!) krilatic iz leta 1916. Šludcntka: »2e več let imam dnevnik in vanj | napišem vse, kar si velja zapomniti. Ali iudi vi spisuicte dnevnik?« Študent: »Ne! Kar je treba, da si zapomnim laz, vse to si zapiše natakarica!« Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirale gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! Pomagajmo sl sami! Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači naj večji denarni zavod, Nesfna hranilnica liuhliansha i Ljubljani sem prvič zagledal seržana. Pozor! je zakričal kaplar in se na mestu postavil v predpišimo stojo. Nato so se postavili v krog vsi vojaki, posnemajoč kaplarja. Potem je vstopil poglavar. Zaradi njegove uniforme, ki je bila narejena iz finega blaga, sem mislil, da je to častnik, polkovnik ali celo general. Preden je odšel iz sobe, nam je zastavil nekaj vprašanj. Ko je odšel, smo si malo oddahnili. Obrnil sem se k sosedu, ki je znal malo angleško, in ga radovedno vprašal: »Kdo je bil to?« »Narednik. Seržan.« <» la dan je bil tudi končni pregled pri višjem vojaškem zdravniku. Ta pregled je bil posebno strog, dosti strožji nego oni, kateremu sem se moral podvreči v Bordeauxu. Pregibanje, zvijanje, skoki, premikanje sklepov, poslušanje in nadziranje srca in pljuč — ničesar ni manjkalo. Slabič bi življenja v legiji ne vzdržal, ker jo tam bilo treba težko ro- ! botati. j Silni, naporni pohodi po dežju, eter in leden mraz so najmanjši križi, ki jih mora legijonar prenašati. Legijonarji, slavni gradi- j tel ji cest, pionirji civilizacije, odlagajo zdaj i pa zdaj puške, da zgrabijo za sekire ali lopate, motiko ali za zidarsko orodje. Kadar pešačijo, so slabo obuti, a s seboj morajo vlačiti naravnost ogromen tovor. Legija je izbrana vojska, ki mora izvrševati tudi take posle, ki zahtevajo smelosti in junaštva poleg takih, ki je zanje potreba silne vzdržljivosti. »La legion, elle trinque tou-joursk »V legiji se zmeraj trka!« Toda kljub temu vinskemu trkanju je legija vendar zmeraj pripravljena na boj. Bilo nas je okoli sedemdeset, ki smo se vsi morali podvreči zdravniškemu pregledu. Bili smo vsi v samih hlačah in malo vznemirjeni. Vsako pot, kadar smo začeli malo glasneje govoriti, je iz dvorane planil kaplar in nam zapovedal, naj molčimo, če si nočemo nakopati zapora. Razgovor se je takoj ustavil, ker smo že dobro znali presoditi moč, s katero v legiji tujcev razpolaga navaden »cabot«. »Clairk me pokličejo nazadnje. Navadil sem se bil že na svoje zlagano ime (Nom de guerre, vojno ime, kakor pravijo Francozi.) Podvizal sem se. Ko so končali z mano, sem obstal ves zasopel in neokreten. Tedaj me je nagovoril zdravnik: »Vi ste Amerikanec?« »Sem, gospod kapitan.« »Služil sem v Ameriki med vojno, pa poznam dosti častnikov vaše vzorne vojske. Vaše zdravje je izvrstno. Trudite se, da si ga ohranite. Bojte se pinarda. Zbogom, srečno!« Pinard j© rdeče vino, ki ga prodajajo v kantini. Spominjal sem se kapitanovega naročila in sem se ga varoval — nekaj časa seveda. Drugi dan smo dobili injekcije proti ti-fusni mrzlici. Iježal sem dva dni. Ko so nas potem konec koncev vzvrstili v legijo, so nas zbrali v posebni sobi, kjer nam je sežan imel majhen govorčič. Tedaj so se razblinile po- slednje sanje tistim, ki so sanjali do zdaj o lagodnem življenju, ki ga bodo polnile vsakovrstne pustolovščine. Podčastnik se je izprsil. Med tem, ko je govoril, so njegove sive oči iskale naših. »Vi zdaj začenjate svojo živi jensko pot in karijero v legiji,« je govoril, »a preden boste zaceli v resnici služiti vojsko, vas bomo morah štiri mesece poučevati. Morda tudi več, kakor boste pač pokazali sposobnosti. Za ta c.as bodite pripravljeni na posebne napore in na psovke svojih vzgojiteljev. Ko boste v sebi začutili vihar nejevolje, vas bo potolažilo tole: spomnite se, da sem tudi jaz sam, vaš vzgojitelj, kakor tudi kaplarji in seržan i, podna-redniki in naredniki, pretolkel takle pouk. Spomnite se tega in bodite ravnodušni!« Prestal je, spomin na preteklost je izzval na njegovem licu grenek nasmeh. Potem je nadaljeval: »Deležni boste slave in bede. Naše geslo je: čast in zvestoba, junaštvo in disciplina. (Honneur et fidelite, valeur et discipline.) Odsekano je zamahnil z roko, zaklical »odmor« ,mi pa smo se razpršili. Odvedli so nas v skladišča za obleko, kjer smo dobili docela novo uniformo: kapo, plašč, sivozeleno obleko, par spodnjic, dve srajci in ceinture bleue, sinji pas, ki ni bil nič drugega kakor dolg trak iz flanele,čevelj širok in deset čevljev dolg. Ta trak si legijonar ovije okoli telesa. To je bistveni znak legijonarske oprave. Dobili smo tudi par brodequinsov, cokelj. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 lelefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica G/TIL Telefon 2994 tn 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. Cec. Izdajateh: Ivan Rakovec. Urednik: Jožo Košiček.