Politiški pregled. * Notb zahtere za Tojsko In mornarlco. Pri skupnih ministrskih konferencah so razpravljali o zahtevi vojne upraye, da se proračun za vojsko in mornarico zviša za 300 do 400 milijonov kron! Srečna Avstrija! * V proračnnskem odseku je posl. Ploj poudarjal potrebo, da se zgradi sistematična cestna mreža v Istri ter se napravijo reaervoarji, da se preskrbi prebivalstvo z vodo. — Govoril je tudi o vprašanju ustanovitve strokovnih šol na jugu držare; o potrebi šol za kamoaeško in zidarsko, pletarsko obrt ter stavil resolucijo za ustauovite? državnih obrtnih šol s alovenskim učnim jezikom v Trstu in Mariborski okolici. * Italljanska faknlteta se ustanovi baje za gotovo na Dunaju in ne v Trstu, ker 80 tudi diplomatski krogi uvideli, da Trst iz patriotskih, naučaih ia narodnib ozirov ni primerno mesto za laško univerzo. * Volilna reforma na HrTaškem. Zbornica je nadaljevala debato o volilni reformi. E § 4. (pasivna volilna pravica) je bilo vloženih vež izpreminjevalnih predlogov, med temi predlog posl. Kisa, da ae da pasivna volilua pravica tudi jaTnim notarjem. — Posl. Supilo se je pridružil temu predlogu ter ga razsiril v toliko, naj bi se podelilo pasivno volilno prarico tudi srednješolskira in ljudskim učiteljem. — Posl. Horvat se je pridružil obema predlogoma in se je izrekel za podelitev volilae pravice tudi prarosodnim uradnikom. — Posl. Ogrizoric' se je izjavil za to, da se pridrži pasivno volilno pravico srednješolskih in ljudskih ufiiteljev. — Tako je bila dovršena generalna debata in je bil načrt 8prejet v podlago za podrobno debato. Zanj je glasorala rsa koalicija, medtem ko so pristaši Mile Starčevica glasovali proti. Frankorci bo bili odsotni. To je značilno, ako se pomisli, da so poprej bljuvali žveplo in ogenj in napovedovali pravo križarsko vojno proti predloženi volilni reformi. Generalna debata se je vršila v neuavadnem hitrem tempu in je trajala samo tri dni. Sedaj se vrši podrobna debata, ki menda tudi ne bo zahtevala mnogo časa, čim je boj za princip izvojevan. No?i volilDi red 8ieer ne pomenja popolnega demokratiziranja volilne piavice, oziroma uvedenja splošne in enake volilne prarice, ker ostane tudi nadalje volilni cenzus — žetudi t znižani meri — in stara razdelitev okrajev. Pač pa bo volilna pravica znatno razširjena. Medtem, ko doalej nista volila še ne d?a odstotka prebivalstva, bo imelo po reformi volilno pravico 8 odstotkov, torpj po priliki štirikrat toliko nego prej. Po starem voliloem redu je bilo okolo 50 tisoč volilce?, med temi skoraj polovica uradnikov, ki jih je vsaka vlada doalej izrabljala v svoje svrhe in jih priti8kala, da so glasovali zanjo. Tako je vsak hrvaški režim mogel v pravem pomenu besede delati volitve. Odslej to ne bo več tako labko in v tem je velik napredek. Narastek glasov pripade neuradnikom in splob neodvisnim ljudem. Po pravici torej pozdravljamo tudi mi to reformo kakor prvi korak k splošni in enaki volilni pravici, korak po poti do resnično ustavnega življenlja v Hrvaški. * Stadler In frančlškani. Sarajevski nadškof dr. Stadler 86 mudi sedaj v Eimu, kjer toži frančiškane ter zahteva, da se jih odatrani iz njegove dieceze. Eakor znano, je med frančiškani in dr. Stadlerjem veliko ntaprotstfo, a ne morda iz verakih, temveč iz politiskih razlogov. Dr. Stadler tira namreč dosledno klerikalno politiko, dočim stoje fran- čiškani na hrvaškera narodnem stališču. Eer dosedaj niso dali frančiškani še nikakega poToda, da bi se postopalo proti njim ua podlagi kanoničnega prara, se gotovo tudi dr. Stadlerju De posreči, da dožene svoj natnen. * Basija plačuje za rojaštvo in policijo na leto nad 1 milijardo rubljer, t j. 2500 milijonoT kron, kar znaša nad 54 odstotkov vseh državnih dohodkov. če pomislimo, da mora Busija odplačevati poleg tega š* na leto 400 milijonov rubljev, t. j. 28 odstotkor rseh dohodkor, za državne dolgove, si lahko izračuna vsak preproat računar, koliko ostane za pro8?etns namene.