«ut» *Ur •Dd HoMafS. PROSVETA l'rtdniiki lu upravnllkt prottorli 9667 8. Uwndait Av» ■ « ■ -* -. •tort:! -YKAB XXVIl Om llsu JUUL. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JRPNOIK ^^"-¿¡¡¿r;ÎrJTtlS; Chicago, 111., petek, 2. novembri (November 2), 1934. Off tea of Publication: W67 South LawndaU Ave. Tolophono, RockwoU 4W4 KorocnUiJ1 ^ojnttka volilu« borb« Volilna kampanja, W fre zdaj Z je ponovn« aM»t «g- anejieg» političnega kakršen je menda mo-u v Ameriki. Kampanja ,m nalikuje primitlvne-„atirskemu cirkusu, v ka-_ je prezentiran ves slopar-hkratu je pa to tipi- • uneriiki "medicine show", b«m prodajajo mazarijo IZ^ite bolezni". ftk vtis, ki ga dobi reaen člo-» ko opazuje vsake dve leti gjno kampanjo obeh glavnih ¡¡¡¡ističnih strank in njunih Eh priveskov, ki caplj«jo ¿»atavicami "neodvisnih", Lmivnih", "ljudskih" in ^ političnih tvrdk. tej kampanji je srdito tre-jje med taboroma "new dea-in burbonizma zasenčilo vse Ce je res na svetu kdaj ¿udei, je Čudež ameriška _ masa, ki sproti vse po-Ce ne bi ta masa že v na-m momentu pozabila vse-so zadnje tedne burbon-"newdealovci" očitali drug ju, koliko lumparij in »loto si nametali na pleča— u volilni dan s studom obr jmoč od obojih, tnci obeh strank—tudi jpokratje Smithovega kova so i njimi—očitajo Rooseveltovi liki podkupovanje na debelo; podkupovanje—stvar vseka-r ni docela izmišljena—se ne [direktno, temveč indirektno jilifnimi dajatvami, bodisi urnimi in drugačnimi. Res-\ je, da v krajih, kjer priča Itjo demokrat je največ gla-r ii svoje kandidate, je sad-niece prišlo največ denarja dela. ¡Ni pa res, kar kri mci, da so vsi brapoeel ti, ki prejemajo'rdff—s podkupljeni in prldoblje-_ Rooieveltove kandidate, iflovek verjame obojim, bo blljbolj v pravem: korupcija l,Mo je bila pod republi-m in korupcija na debelo je * demokrati! fcaokrati se tepejo za veči-1 v prihodnjem kongresu, za m "new deal" in v t« namen WWjajo vsa sredstva, d« na-Njo čim več glasov med neza-•Jfai delavci in farmarji. La-ba in bi ufa j o, da se kur *a-«lepublikanci na drugi stražo isto. Z obeh strani le-koiebnosti, pere se privatno u-Jwo perilo in nizkotnemu ob-»vsnju ni konca ne kraja. Na w «traneh se kažejo volilcem ^«eiji, dobri možje, dobrot-velikani, čudodelniki, k J^io vse! Ljudje pa, ki so po-■».loj je bilo včeraj, ki sploh P%jo. kaj je danes, se ču-m, zijajo in—verjamejo. JajpoAtenejfti boj vodijo so-¡»ti in njihovi zavezniki, *>. Ti ne kažejo na se-M HV'oje angeljske čednosti, na ekonomska in social-■Mva, kakršna so. Toda Fjn ropot "nevvdealovcev" in P*»»ke svojatl grozi zagluši-f ^o pošteno besedo v tej P^nji. Resnica se ne sme sli-■J Skromna delavska kampa-f -k< nima milijonov dolarjev •ttpolago, mora biti poman-^ rxxi kopiti sleparskih HLUOI MLAR-JEV ZA PORAZ SmOJURJA Denar gre za politične oglase, kar je odgovorno, da je skoraj vse časopisje proti Sinclair ju. katerega zapuščajo tudi vodilni demokrati T** Potta«« ftro^Ud fnr la Metku» 11 OS. Art of Oct. I, 1»17. oothorM oa Juot 14. 191« Subscription *j.oq $XEV.—NUMBER 215 PrevarIjiv ustavni popravek na gla-% sovnici v Mich. Avtni in gaaoiinski magnati poskrbeli, da bodo prosti davka, če bodo voliki odobrili ment *n»lr «mm-, kt tulijo noč in 18 Muff. ¿v^ni slovenski delavci v gjr;kl' kjerkoli so, v indu mestih ali na farmah, ali rovih, na delu ali 2 lx)do izvršili avojo J"**1 na volilni dan 6. novem-. * flede na t»eklenski trušč, r^ obdaja. Oni vedo, kaj ho- San Francisco. — (FP) — Tukajšnji politični opazovalci bo večinoma mnenja, da je Upton Sinclair že poražen, čeprav njegovi ljudje še upajo na zmago. Porazil ga je milijondolarski sklad, katerega so zbrali torij i, večinoma industrial in bankirji, proti Sinclairju. Samo filmski magnati so baje prispevali $200,000. Ta denar gre večinoma za politične oglase in velike obcestne napise. Z njim so Kupili tudi nekdaj "liberalno" Scripps-Howardovo časopisje, ki v tej kampanji najbolj udriha po Sinclairju. Kolikšno vsoto bodo republikanski in demokratski toriji porabili na volilni dan proti Sinclairju, bo ostalo najbrž tajno, čeprav je na vidiku zvezna preiskava te kampanje. Merriano-vim kohortam denarja pač ne bo primanjkovalo niti v ostalih dneh kampanje. Sinclairju so se zadnje čase izneverili tudi nekateri vodilni demokrati, med njimi njegov poraženi tekmec George Creel, čeprav je z njim pokadil na demokratski konvenciji mirovno pipo. Demokratski politiki in služboiskalci zapuščajo Sinclair-ja kakor podgane potapljajočo se ladjo. Ne pomaga mu niti Roosevettov smehljaj ob priliki sestanka po primarnih voHtrmh. Sploh je tudi oficielni Washington postal izredno mrzel napram Sinclairju. Številke o milijondolarskem kampanjskem skladu je sicer dal neki visok Rooseveltov uradnik, ampak 24 ur potem, ko se je vrnil v Washington, je tukajšnje časopisje poročalo iz Washingtona, da tudi predsednik ni naklonjen Sin-clairjevi izvolitvi. Bojna strategija proti Sinclairju je v rokah male skupine veleindustrialcev, ki vlada Kalifornijo že leta. Tej skupini na-čeluje bankir in javnonapravni magnat Herbert Fleishacker. Kar ta skupina, v resnici diktator Kalifornije, sklene, je njih beseda takoj razširjena po vsem industrijskem omrežju, nakar jo bossi in drugi kapitalistični hlapci takoj preneso med delavstvo. Te metode se poslužujejo tudi v tej kampanji. Fleishacker jeva skupina je sklenila, da mora bit Sinclair poražen za vsako ceno, preskrbela je denar—in poraz je ;u. S tem denarjem so baje kupili tudi slamnate glaaove Literary Digesta. ki napoveduje siguren Sinclairjev poraz. RmmvsH muhH vr«l lav starih plai ■«• maž^SRCAin Vsi federalni nameščenci dobe prihodnje leto plače, ki so bile pred redukcijo Detroit.—(FP)—Ce bodo vo-lilcl v Michiganu prihodnji torek odobrili ustavni amendment, ki navidezno določa maksimalni davek na gasolin, se bodo najbolj smejali avtni in gasolinski magnati, ki so pri sestavljanju dodatka poskrbeli za svoje interese. Po izjavi prominentne|T"de-lavskega odvetnika Mauriea Goldsmitha, vsebuje amendment takozvani "joker", po katerem bi bila avtna in gasolinaka in* dustrija izvzeta od projektiranega dohodninskega davka in davka na korporacijske profite. In to sta največji industriji v Michiganu. "2e več let je v Michiganu agitacija za ustanovitev davčnih metod, po katerih naj bi noafli davčno breme tisti, ki ga najlag-lje nosijo. Sedaj pa vidimo, kako se dve najmočnejši industriji izmikata temu davku s pomočjo zvitega besedila v tem amend-mentu", je komentiral odvetnik Goldsmith, ki je študiral ta dodatek. Razstava pokopal« orgijami Maska la traaka 363,737 oseb na razstavišču poslednji dan, skupaj v tem Mu 16,306,090 Chicago. — Cikaške razstave stoletja napredka ni več. Odšla je v zgodovino—«a njo je T* ostal spomin na največje orgije zadnjega dne in zadnje noči v poslednjih dveh letih. Se neka i e ostalo: 75,560 oseb bret dela! tega ne dobe, ne bo krivda. Volili bodo ao- ^■wr* I E*;» krivda_______ tandidate. To je edi- 'Kn. k 1 v'*1i do družbe socialnosti. trgovskih k 1er kov 'M-an*. La. — pc tri-, klerkov v treh ve- ■Mr»'»v-inah so «e delodajal g*»' n pristali na zahteve g, r>la/e 7.s deset od KM t SVILNI BOSSI M VZHODU SO TRMVtATM 0 zaprti delavnici ne marajo nič slišati; stavka se nadaljuje? unija pripravljena sprejeti po goje delavskega odbora rajaa aartaa obsodba la ohsokaotjo i NoaflJH Hitlerjev rešim poroča, da je bilo več oseb usmrčenth, toda števila ln Imen ne pove WashingtoB. D. C., 1. nov,— Predsednik Roosevelt je včersj —v psihološkem momentu, »e-dem dni pred volitvami l-nazna-nil. da se 1. julija 1935 vrnejo vsem federalnim nameščencem stare plače, ki so bile pred pet-najstodatotno redukcijo Biro budžeta je že prejel navodilo, da uključi vsoto poviška v prihodnji proračun. Predsednik je rekel, da je administracija storila ta k'»r«k. ker pričakuje, da v prihodnjem letu narastejo cene. fcivila •« podražijo in stroški eksistenc« pridejo tis atopnjo U*ta Zaključku razstave je prisostvovalo 368,787 oseb, največje število v tem letu v enem dnevu. Vseh obiskovalcev (prav za prav vplačanih vstopnin) v tem etu je bilo 16,806,090, v letu 1983 pa 22,820,466; skupaj v obeh letih 38,626,646. Cikaški listi se bahajo, da je razstava stoletja napredka dosegla največji rekord v številu obiskovalcev kakor v financah med vsemi razstavami na svetu. Prejšnja svetovna razstava v Chicagu leta 1893 je imela 21,-480,000 obiskovalcev, razstsva v St. Louisu leta 1904 približno 13 milijonov, pariška razstava leta 1889 nekaj čez 25 milijonov in druga pariška 1900 87 milijonov. Toda vse te razstave so trajale po eno leto. Oficielni konec razstave stoletja napredka je bil 81. oktobra o polnoči, ko so eksplodira« za več tisoč dolarjev bomb, raket In smodnika, toda pijane množici' so razsajale na razstavišču še do treh zjutraj. Bila je taka gneča, nemir in razsajanje, da jo bila redna policija razstave brez moči in poklicana je bila mestna policija ter oddelki milice in pomorščakov, da so delali rod, kolikor je bilo sploh mogoče. Zdaj bodo podrli paviljon« »n druge stavbe in razstavišče bo razvalina, dokler ga prihodnja poletje ne spremene v park ali drugi—Ooney Island. Moteni pa bo 75.650 delavcev In delavk, ki so bile uposlene ns razstavi in v koncesijah, Ukalo drugega zaslužka Koliko dobička j« iaz*tava prinesla—če gs je sploh ksj privstnim mogotcem, ki so jo orgsnizirsli in financirali, se še ne ve. znano pa je. da *> delavci na razstavišču ekslstirall le Od rok do ust. _ Paterson, N. J.—(FP)—Vsi sestanki med zastopniki podjetnikov in unijo za končanje velike stavke svilobarvilcev so se dosedaj izjalovili, ker podjetniki ne marajo nič slišati o zaprti delavnici, Čeprav so delavci v vseh tovarnah te okolice skoraj sto odstotno organizirani. Unija odločno zahteva to ugodnost v novi pogodbi. Več podjetnikov je odslovilo vse uradniške uslužbence, ker hočejo napraviti vtis, da so pripravljeni na dolg boj. Obdržali so le delovodje. Na stavkarje in očlvidno tudi na oatale delavce to ni napravilo posebnega vtisa, ker se sentiment za razširjenje stavke tudi na svilopredilni-ce še vedno širi. Poleg barvil cev je na stavki tudi okrog tisoč sviloprejcev. Stavkajo proti "čizlerjem." Pogoji narodnega delavskega odbora, ki si tudi prizadeva za končanje stavke, se unijskim voditeljem ne vidijo prenapačni. Odbor je predlagal skrajšanje tednika na 36 ur s staro mezdno lestvico, pravico do organizira-njs brez diskriminacije in ustanovitev delavskega odbora za svilno Industrijo pod vodstvom nepristranskega predsedatelja. Vsaj Francis Gorman od tekstilne unije je odobril te pogoje. Tekatiln« unij« je sankcionirala tudi stavko v okrog 20 tovarnah na vzhodu, ki pride če podjetniki ne prenehajo z diskriminacijami in z natezanjem pri delu. Družbe mečejo na muho vzete delavce tudi Iz kompa nijskih stanovanj. Unija je naznanila, da prične z agresivno organizstorično kampanjo tudi v industriji za preproge. V Angliji prihaja prtiska va trgovlaa s smrtjo Delavska stranka zahtevs, na vlada posveti na privatne družbe orožjs In streliva Pridetek delavskega boja z verižnimi magnati Berlin, 1. nov.—Uradna vest \e glaai, da je bilo zadnje dni več oseb obsojenih na smrt in ksekutiranih zaradi veletzdaje. Koliko je bilo teh oseb in kdo so >ilt\ poročilo ne pove, vsebuje na svarilo na vse Nemce, da vsaka obtožba glede veleizdaje pomeni smrt obtoženca po novem zakonu. Nova taktika Hitlerjevega re->.ima je, da vsi politični obtožen-ci pridejo pred posebno, takozva-no "ljudsko sodišče." Te obrav-nave so «daj tajne in vse obsodbe ter eksekucije ostanejo uradna tajnost. Vest je Izzvala ploho divjih govoric in velik strah v Nemčiji. Znano je, da je veliko število prominentnlh političnih nasprotnikov Hitlerjevega režima v zaporih s obtožbo veleizdaje; med temi je tudi Ernst Thaelmann, vodja nemških komunistov in mnogo drugih. Posaar)§-k«p Aaaartla Plebiscitna kampanja morda lz< sove vojno Pariz, 1. nov.—F r a n c o s k i vladni krogi so zelo vznemirjeni vsled poročil, da nemški nacljl pripravljajo puč v Posaarju še pred plebiscitom v prihodnjem j«n««rju, ko se ima odločiti, Če-gav bo ta na premogu bogat košček zemlje, ki Je zdaj pod kontrolo Lige narodov. Vse kaio, da se Francija resno pripravlja na akcijo in pošlje vojaške čete v dolino Saar, da prepreči Hitlerjeve intrige. Berlin, 1. nov.—B e r 11 n s k a "Boersenzeitung" je včeraj poročala z debelim naslovom, da Francija pripravlja "napad n« Posaarje." Nacije silno Jezi, ker je Posaarje polno političnih beguncev iz Nemčije In ti begunci zdsj silovito agitirajo, ds se volilci izrečejo pri plebiscitu za neodvisno Posaarje pod Ligo narodov. F «kletni zadnjega kongreaa velja znižanje plač federalnim name-ééencem In uradnikom le toliko čaaa. dokler se cene življenjskih potrebščin n* dvignejo ns «t/»P-iijo leta iti». London, 1. nov.—Zahteva po preisksvi glede privatne trgovine z orožjem in strelivom Angliji je tsko velika, ds se bo angleška vlada morala podati in dovoliti inkvizicijo te vrste. Zls-sti pritiskajo Isboriti v parlamentu, ki pravijo, da so za polom rasorožitvene konference v Ženevi predvsem odgovorni mednarodni municijski magnat je. Dally Herald," glasilo delav-ske atranke, piše. da je preiskava nepotrebna, kar se delavske atranke tiče, kajti aocialiati dobro vodo, koliko so krivi trgovci s smrtjo, toda splošna javnost mora imeti dokaz na dlani pred-no se zave velike nevarnoati, ki jo povzroča privatna trgovina z bojnim materialom po vsem »vetu. Angleška vlada je seveda v velikih škripcih, kajti mogočne orožne in municijake družbe imajo alien vpliv v parlamentu in Mamem kabinetu. Ifomalije v Avstriji Dunsj, 1. nov.—V novem sv-atrijskem držsvnem avetu, ki nadomesti parlament v atariov-ski državi, Je 20 Hchum hniggo-vlh klerofašlatov. 15 članov "do-i movinake fronte," ki je tudi kle-: rofašlstična organizacija In 14 hajmveroveev. Ta jwrazdelltev . aedežev v drUvnem svetu Je \ razkačila hajmverovce ln pričakovati je novih civilnih konfllk-ltov v Avstriji. V Mdiljo ja sooialiatiéiii •hod v OMoafi Govorili bodo Henderson b Anglije, l*o Krzyckl In delavski tajnik Paul Porter Chirsgo.—V nedeljo popoldne, 4. novembra, bo v Maaortlc dvorani na 82 W. Kandolph st., socialistični kampanjski abod, na katerem bodo naatoplli proml-nentnl govorniki. Poleg Freda Hendersona Iz Anglije bosta govorila tudi Leo Krzyeki In Paul Porter. Krzycki bo govoril o tekstilni stavki, kateri je načeloval na Jugu, Porter pa o zadnji konvenciji Ameriške delavske federacije. Hhod torej n« .po povsem kampanjakega značaja. Prične ae ob dveh |>o* poldne. Družba A & P se poalužlla dramatične gmote, da ustavi organizacijsko kampanjo. Pogoji delsvskega odbora na mizi.— Vosnlki avtotrukov zmagali v Milwaukeeju Cleveland.—(FP) —Razredna vojna je končno Izbruhnila na dan tudi v industriji verižnih trgovin z dramatično stavko pri A & P v Cleveland u in Milwaukeeju. Kako daleč se bo ta vojna razvila, je v precejšnji meri odvisno od izida tukajšnje stavke. Vsekakor pa Izgleda, da je prlčetek aplošne kampanje za or-(anlzlranje delavcev v verižnih trgovinah. Tega se vsekakor zaveda Wall street, ki kontrolira A & P In nekatere druge verižne trgovine. Z dramatično gesto je udaril po tukajšnjih stavkarjih in odredil stslno zaprtje nad 400 tukajšnjih trgovin. Ce Je A & P, ki je v rokah Morganovih interesov, pripravljena izvajati to taktiko v vseh podobnih slučajih, je dvomljivo, ker s tem bi si sama zadrgnila zanko. Naznanilo, da bo vsled stavke zaprla vae tukajšnje trgovine, je predvsem atrateglčna poteza, ki ima ostrašitl delavce v drugih mestih in tudi pri drugih verižnih trgovinah, ki so v lastništvu in kontroli več aH manj povezane med seboj. Obstanek verižnih trgovin je v veliki meri odvisen od tega, da obratujejo na principu odprte delavnice, ki Jim omogoča plačevanje nizkih mezd in obdrža-nje dolgega delovnlka. Ce dative dan, ko bo njih delavatvo organizirano, tedaj je v veliki me» ri zdrobljene tudi njih konkurenčna moč. Verižnim magnatom Je torej veliko na tem, da »drobe unij-sko gibanje med uslužbenci v povojih. Z organiziranjem teh delavcev bi neodvisni trgovci zopet pričeli bolj svobodno dlhsti, kar bi pomenilo oslabitev verižnih trgovin. Polnilno organiziranje teh delavcev ln Izvojeva-nje primernih plač bi lahko po-atalo celo uaodno za maraikstero verižno tvrdko. In ker Je magnatom to znano so udarili po clevelandsklh stavkarjih na tako dramatičen način. A Si P, ki obratuje nad 14.000 trgovin, kljub slabim plačam in dolgemu delovniku nazaduje v prometu in v konkurenci že zadnjih par let, V prvih štirih mesecih tega leta se je njen promet znižal za 101,814 ton blaga v primeri z isto dobo lanskega leta. Kakšen je bil promet v nadaljnjih meaecih. poročilo trgovinskega depart-nenta ne pove, ker je prenehal poročati o tej mogočni verižni tvrdki. Ce bi njena trgovina naraščala, bi vladni department sigurno poročal, Prve dni boja Je kazalo, da se bo stavka pri tej družbi razširila tudi na druga meata v Ohiu in poleg Mihvaukeejs tudi na druga meata v Wlaconslnu. Situacija ae Je zadnje dni nekoliko spremenila, linijski voditelji v Ohiu a*) zadnjo aredo zaključili, da s aplošno »tavko v tej državi počakajo zaenkrat Kanadeke žrnmke zahtevajo pre-fcafcavo trgovine t orožjem Ottavta, Kanada. — Nar«»dna ženaka organizacija je na avoji letni konvenciji, ki ae Je vršila v tem meatu, sprejela resolucijo, v ksterl zshtevs šlrokopotezn" 1 preiskavo izdelovanja ln prodajanja orožja in municije v Ka-' nadi. Preiskava naj bi se vrAlla 1 pod vladno avapicljo. Dalje ao se Izrekle, nsj ae 11. november praznuje kot ljudaki praznik, toda vae demonstracije mil i ta r lat ič nega značaja naj | ne prepove. To naj bo dan nasto-I** VM*h državljanov za svetovni mir. i. V več me«tih Je pa družba do-bila "lojalne" ualužbence, da ao podpiaali Izjavo, v kateri pravijo. da Jih Je družba vedno dobro •trltala," da ni Izvajala n<*wne dinkrirnina« ije in da ao proti stavki. To Izjavo Je podplualo tudi več alo tukajšnjih družbenih delavcev, predvaem mana-žerjl trgovin, ki ao nekoliko bolje plačani ko menerjl, vozniki ln drugI delavci. Iz New Yorka, kjer je glavni «tan družb«, |*on/aJo, da ae direktorji A 4k P še niao odločili, kaj naj store « predlogom narodnega delavakega odbora za končanje stavke. Mkorsj sigurno Je, da ga tnalo zavrgli, ker lil »prejetje njegovih točk dalo (Plii« M ? PROSVETA THE KNLIGIITKNMKNT •I. AN 11.0 IN LASTNINA SLOVENS« B NAKOUNK fObfOKNK JKUNOTE Organ mm4 »W SI*««M A. I «.««I M»«4rfll M«ctHr |Ur«*A»l»ei it Mruim« dri««« (!•••* Chl-nii / in K*»m>.> KW "» M". •*.<* «• Wta 91.M «Mrl teta . «» C ►>»«•#» i» CUmo ffjf m r«U> triu, U li «a teU; •• »«^ Mmi| ,u 00 ■ il nrr't.....- ralM: fur tka Blata* (•■«•vi Chte««.) «»4 C*»*!* KM tmr y«*r. Chl—sm a «4 Cicero |7 W» par ya«r, r«rai«n •vMBtrtea »k (te per r«ar. Ona ««tea»* 4u»uv«ru. rr»/aj' i A4»rttein« r«Ua uo »m MripU will nut ba r»tur»W. Uuk«ptei aa m MNt- Manu. Glasovi iz n • Zanimive btlcili* iz razalh kra, ETI MmIuv m »a«, kar ima »tik • lUtoa: PHOSVKTA 1417 M Ma |jl«n4aU A»a- < htea«a. IMteu». MKMMKK Or THK FKUKKATKP PSESa Domač drobiž Zadnji obiskovalec razatave Chicago. — V četrtek na» je obiskal Frank Volk iz Willarda, Win., naš farmar in šolski odbornik tamkaj, ki je bil menda zadnji med obiskovalci svetovne razstave. Volk nam je povedal, da je že M let v Ameriki, toda zdaj je bil prvič v Chica in razstavo je videl v nj zadnjih dneh. V Ameriko je šel skozi Galvestoh v Texasu^n z zapada je prišel v Wisconsin. — S tem je zaključeno ngfi registriranje obiskovalcev iraške razstave, ki so obiskali tudi urad 8NPJ in uredništvo Prosvete. I Jo Igu vrsta jih je bila v teku zadnjih dveh poletij, vsekakor —tisoč rojakov in rojakinj iz vseh krajev Amerike in tudi iz Kanade, toda samo eden direktno iz ntare domovine. Novi grobovi Roundup, Mont.—Dne 28. oktobra je tu umrla za pljučnico Agnes Komac, stara .'IP let in doma iz Kota pri Ribnici. V Ameriki je bila 22 let in ves Čas v tej naselbini. Bila je 20 let članica društvu 114 SNPJ in tukaj zapušča moža, tri sinove in sestro, Muldan, Idaho.—Tu je umrl Frank Rozan, doma z Gorenjskega. Pokopala ga je sulica. Ni bil pri nobenem podpornem društvu, dasi je bil pred leti član SNPJ. V Buttu, Mont., zapušča ženo in odrasle otroke. Aurora, III.—Tu je umrl Martin Mlakar, star G2 let in doma iz Prežgan j a pri Litiji. ZapuAča ženo in 11 odraslih otrok. Cleveland.—Umrl je Vincent Preskar, «tur 58 let in doma iz Ponikev pri Trebnju na Dolenjskem. V Ameriki je bij ,'13 let in zapušča ženo, sina ifi pet hčera. Samomor Hrvata Chicago.—Zadnji torek se je ustrelil Stepan Orllč, star 50 let, ki je stanoval na naslovu 1812 So. Jefferson st. Ko je priAel zvečer domov z dela, je vzel revolver in «e je ustrelil vpričo svoje žene, katera pravi, da ne ve vzroka. PIMfKTKK DELAVSKEGA HOJA Z VERIŽNIMI M AG N ATI (Nttmeni no-Na lestvica /vikanje do 40 od-stotkov. Slavka tekstilcev odgovorna za padec ii|>o*lrno*ti Washington, D. C.—Frances Perkins, na«Vlnica zveznega de. lavwkcga departmenta, pravi v ««Noji izjav i, da je bila ra padec utMisU'nosti v septembru <»dgo-vorna velika stavka tekstilnih delavcev. Akti lie bi bilo te stav-ke, tii At«*\ ilo upo«lenih delavcev iuushIo 7h I Ifi.ooo, tako pa izka-/.'ij« /.niftanjr za 120,«hm» Novembrske volitve in ml Detroit, Mleh.—Cemu volitve, komu koristijo in koga naj volimo? V Ameriki imamo še vedno politično demokracijo in svobodo, da delavci lahko volijo In, izvolijo kogar hočejo, in to v lokalne, državne in zvezne urade —ves vladni aparat. Do leta 1932 so vladali iepu-blikanci, najzvestejši zastopniki kapitalističnega reda. Vse je bilo sklenjeno oziroma priprav-, ljeno na Wall streetu, potem »o pa v formalno potrditev poslali vse skupaj v Washington. Tako ho ti veljaki tudi omogočili potres na borzi v New Yorku, kar je povzročilo strašno krizo, ki jo Čutimo na naših kožah že šesto leto. Predsednik Hoover je stalno "zagotavljal" ljudstvo, da je dežela varna» da se ni ničesar bati, medtem pa so začele pokati banke, trdnjava kapitalizma, ljudstvo je izgubilo na milijone težko prisluženega denarja, ki ga je zaupalo "varnim" bankam. Zatem je prišla silna eprejjfja in brezposelnost, ki je deželo pognala daleč v «prepad in npni jasno pokazala, da kapitalistični sistem je dosegel svoj vrhunK, naprej več ne more, pa se borzna vse kriplje, da ostane pri ŽIVIjenju. Pri tem seveda najbolj trpijo delovne mase, kakor v Vojni. Delovno ljudstvo je lahko spoznalo, da so bile obljube o kurah v pontfl in dveh avtih v garali grda prevara. Čez noč se je raz-počil kapitalistični mehurček in na tisoče ljudi je ostulo brez sredstev. Med temi tudi taki, ki so še dan prej razpolagali z ogromnim premoženjem—na papirju. Leta 1932, sre
  • eAčica ljudi vsega preveč, medtem ko velike množice ljudstva stradajo in zmrzujejo. So stranka ima za odpravo teh ne-znosnih razmer program, ki jasno pove, knj in kako se bo zgodilo, tla bodo deležni blagoslova eti pomanjkanja. Sedanja blazna uredba mora biti pokopana za vselej. Ljudstvo tudi ve, da ne more ničesar pričakovati ne od republikancev ne od demokratov. Zato bodo vsi zavedni delavci dne C. novembra volili za svoje delavske kandklate in delavske predlog«, katere je postavila in sprejela soc. stranka. To je edina pot, ako hočemo, da se rešimo enkrat za vselej sedanje moreče depresije. To je edini Izhod ix kapitalističnega močvirja. Zavedni delavci bodo vsi kot eden dne 6. novembra glasovali za delavske kandidate. Porabili IhkIo svoje naj-učinkoviteje orožje, glasovnico, sebi v prid. za svoje interese V Michiganu imamo popolno listo stic. kandidatov. Dolžnost vsakega delavca je, da zanje glasuje. A|>eliram na vae delavce, da tMldajti svoje glasove delavskim kandidatom vsepovsod. Skrajni čas je že, da se ameriško ljudstvo zbudi in stori tudi zase nekaj, da glasuje za svcue reprezentante. Na 6. nov. volite socialistično! * * Na 10. nov. bo pri nas nekaj novega. Soc. klub 114 s svojim mladinskim odsekom priredi veselico, na kateri bodo predpjačile slovenske noše. Vsi fantje In dekleta, možje in iene, ki imate potrebne noše ali ki si jih boste preskrbeli, pridite v njih na to veselico. Godci bodo igrali slovenske komade in oblečeni bodo tudi oni v narodne noše. Vstopnina bo samo 15c, tako da se bo lahko sleherni udeležil. Veselica se vrši v dvorani na Six mile E. in prične ob 7. zvečer. Vabljeni ste vsi! Na veselo svidenje 10. nov.! Anton Jurca. PETEK, 2. MoVEMBti Volilno aocialiatilno! Johnstown, Pa.—Vsi, ki lahko volite dne 0. novembra, oddajte svoje glasove za delavske kandidate. Dovolj dolgo so nas za nos vodili demokratje in republikanci, zato je čas, da delavci izvolijo svoje lastne zastopnike v javne urade. Oddajmo naše glasove naši delavski soc. stranki! Volilec. Naše aktivnosti in volitve Bridgeport, O.—Na 27. okt. se je vršila plesna veselica društva št. 64 SNPJ v Glencoe. Vreme je bilo zelo slabo: mraz, dež in sneg. Kljub temu je bila udeležba precejšnja. Prišli so iz Maynarda, Bartona, Bellaira in Shadysida, seveda tudi iz Bridgeporta. Zabava dobra, tam-buraška godba tudi; vodil jo je Teodor Vucelich. Mi smo v Bridgeport odnesli velik kolač ali kejk; dobila ?a je Uršula Snoy. Rojaki iz naselbine Glencoe nas vedno posečajo, če drugi ne pa vsaj družina Antona Kra-vanje; njegova soproga je tajnica društva št. 54 SNPJ. Na veselici sem malo tudi po-agitiral za naše kandidate, posebno za kandidata J. H. Hou-seja, ki je kandidat soc. stranke za državnega poslanca. Dasi ne bomo imeli soc. liste, bomo pa lahko zapisali imena naših kan* didatov na glasovnico. Kot razvidno, so dali kandidata House j a na samostojno listo, četudi ga je kandidirala soc. stranka. Ko smo nabirali zanj podpise, je bilo označeno, da je kandidat soc. stranke. To je gotova stvar, zakar so na razpolago dokazi. Kljub temu je sedaj na "neodvisni" listi. Za proteste je sedaj prepozno. Zapomnite pa si, da on je naš kandidat, ki je odgovoren soc. lokalu. On je poštenjak in dober borec za našo stvar. Pojasnite prijateljem in znancem, da on je delavski kandidat in naj zanj volijo na "in-dependent" listi, imena ostalih naših kandidatov pa naj zapišejo na glasovnico. V Prosveti z dne 25. okt. sem čital dopis rojakinje France« Gorenc iz Sharona, Pa. Opisuje delavske razmere in omenja moj poset. Delavsko gibanje v Sharonu bi bilo lahko zelo živahno, ker imajo vse pogoje za to: lep dom, več razumnih moči, med katere prištevam tudi njo. Ona razume današnji mizerni položaj in bila je navzoča na agi-tatoričnem sestanku. V Sharonu potrebujejo več vztrajnosti in dober začetek, pa bo delo soc. stranke pri njih uspelo. Kakor so mi sporočili, so pozneje sklenili, da soc. postojanka pri njih mora ostati in njene vrste morajo pomnožiti. Baš sedaj je čas, da se naše delavstvo poglobi v svoja delavska vprašanja in da se organizira v soc. klube. V Jsti številki Prosvete piše Frank Novak o raznih iznajd-Uah in splošnem položaju delavstva. Jasno je, da delavstvo nt more pričakovati rešitve od nikjer drugje kakor od soc. stran-ke, ki ima jasen In dober program. V Sharonu je poleg Francet Gorenc tudi rojakinja Jos. Cvel> bar in par drugih, ki se zanimajo sa delavska vprašanja. Zato naj gredo naprej s »početim delom za delavsko stvar. Prišel bo čas. ko boste lahko rekli, da ste tudi vi pomagali graditi boljšo Imdočo človeško drufl>o. da niste stali ob strani in gledali na žrtve delavcev križem rok. Na Mo vsi, ki «e zavedate, da je sedanji sistem krivičen in —r «i« rated Luis Companys, predsednik španske province Katalonije, ki se je pridružil revolti in je bil aretiran. vzrok vsej mizeitfji! Zajemajmo znanje iz delavske literature in delavskega časopisja! Pri GorenČevih v Sharonu se človek jpočuti kot doma. V Sharonu imajo rojaki dober ¡pevski zbor, ki večkrat nastopa na raznih priredbah. Pri nas delajo v rovih le po en dan v tednu. Jeklarne so zadnje Čase tudi bolj omejile obrat. Vlada razočaranje in obup. Pa bomo videli, kako bo masa volila dne 6. novembra. Naš soc. klub namerava prirediti dve in morda celo tri kratke predstave dne 29. decembra. Dve bosta angleški, ¿ijih snov je zajeta iz delavskega življenja, tretja bo slovenska. O tem več pozneje. Že sedaj /pa javnost opozarjamo, da se pripravi za poset naše prireditve dne 29. dec. —Shod in prireditev kluba št. 11 na 13. sept. sta bila moralen uspeh, ne pa finančen. Pa kar ni čudno v takih razmerah, kakršne vladajo pri nas že od 1. aprila. Nič ne kaže, da se bi kmalu obrnilo na boljše, pač pa kaže, da bo še slabše. Joseph Snoy. Z domačega slavja Rillton, Pa.-—Dne 27. okt. sta obhajala 25-letnico zakonskega življftivja Mat. in Mary Remšak v Herminie. Bila je prava domača zabava. Navzočih je bilo mnogo (prijateljev in znancev in vse je bilo veselo. Slavje srebrne poroke se Je vršilo ob 10. zvečer. Tudi "kontrofirali" so se. Godec Žagar je sviral poskočne, navzoči pa so se pridno vrteli. Prvenstvo v plesu sta odnesla mr. in mrs. Louis Sliber, ki sta spretno izvajala plesne skakljaje. Peli smo lepe slovenske, čas je pa naglo potekal. Slavljencema kličem: Se na mnoga leta! Frank Primozich. Pred volitvami Milwaukee, Wis.—Najnovejši statistični podatki kažejo, da je sedaj v Ameriki 23 milijonov oseb stalno ali deloma brezpo selnih. Število stalno brezposelnih znaša po teh podatkih okrog 14 milijonov in je najbrž še večje. Dne 29. oktobra so poročali kapitalistični Časopisi, da je bilo meseca septembra t. 1. 360,000 več oseb brezposelnih ko istega mescca lanskega leta vzlic temu, da je vlada skušala znižati Število brezposelnih z raznimi javnimi deli širom dežele. Obenem pa nam kažejo vladne statistike drugo stran gospodarskega položaja te dežele. Po natančnih vladnih podatkih se namreč razvidi, da je deset največjih korporacij nagrmadilo leta 1931-82 nad 42 milijonov čistega dobička, toda leta 1933 je znašal čisti dobiček istih de-settjh korporacij 420 milijonov dolarjev. Toda medtem so se stalno dvigale cene vsem potrebščinam, plače pa so razmeroma s cenami celo nazadovale. Pa poslušamo kandidate kapitalističnih strank in čitamo kapitalistične časopise, ki nam pripovedujejo o nameravanih reformah, o boljših postavah, ki naj bi odpravile brezposelnost in vse te žalostne razmere. Toda niti eden izmed teh kandidatov I ne pove in tudi časopisi ne povedo. kako naj se to doseie brez temelj»«- izpremembe obstoječe-I ga družabnega reda. to je sistema pfrflatne lastnine, obratova-I nja industrij za dobiček poedi-I nih mogotcev namesto za ljud- potrebe, potom ljudstva sa-i, za občo korist vsega pre-bivafetv». Marsikateri volilec posluša te kandidate, čita buržvazne časopise in se ne zaveda, da je rešili v vseh teh perečih vprašanj nemogoča, ne da bi se odpravilo n uničilo kapitalistični sistem, ki je postal nemogoč. Obenem pa naj imajo volilci in yolllke pred očmi dejstvo, da se bliia ura odločilnih bojev, bojev, katerih potek bo pomenil rešitev za delovno ljudstvo, male tigovce in farmarje, ali pa popolno zasužnjenje mogoče za desetletja, kakor se je to zgodilo v Nemčiji, Avstriji in po raznih drugih deželah v večjem ali manjšem obsegu. Kapitalistični razred vidi pogin, ki se bliža in je pripravljen porabiti vse sile, vso svojo neizmerno moč, da se reši, da si ohrani moč, zavedajoč se, da je to nemogoče doseči samo s popolnim zasužnjenjem ljudskih maq, s popolnim uničenjem vseh ljudskih pravic, vsake svobode. Fašizem je zadnja trdnjava, v katero se je zatekel na smrt obsojeni sistem in fašizem bo tisto sredstvo, katerega se bo poslužil pri prvi priliki tudi ameriški kapitalizem, predno stopi raz prestola. Zato je neobhodno potrebno, da delavstvo združi vse svoje sile, da se organizira politično in gospodarsko, da vrže od sebe staro brezbrižnost in se začne zavedati, da ga nobena sila ne bo rešila, če se ne bo rešilo samo. Pa ne samo to je potrebno, ne samo, da se organiziramo, temveč je treba delovati tudi na vseh drugih straneh za ojačenje armade razredno zavednega d sebe to strašno pretečo nevarnost, obenem pa, da si končno pribori popolno svobodo s tem, da odpravi in uniči ta gnili, nemogoči kapitalistični sistem. Glasujte torej za socialistične kandidate! Podpirajte in čitajte samo delavske, to je socialistične časopise! Kampanjski odbor kluba it. 37 JSZ. čast na medtem boljše je po ena kako nam jo liko tični ■ Delavska zmaga Akron, Ohio.—Po težkem boju, ki je trajal devet tednov, so tukajšnji delavci pri American Hard Rubber Co. dobili stavko in zmagali. Potem so se vrnili na delo. Tako se je tudi zgodilo pri Robinson Clay Co., pri kateri so bili na stavki več mesecev. - V Akronu se slabo dela in brezposelnost vedno narašča. Zelo me zanimajo vesti o kampanji Uptona Sinclairja. Po vsej Ameriki mu nasprotujejo, da ne bi bil izvoljen governer-jem države California. Tudi napredni delavci mu nasprotujejo. Ali bi bilo boljše, če je izvoljen fašist? Ali se morda boje, da bo Tom Mooney izpuščen na svobodo? Kdor je proti Sinclairju je proti samemu sebi. On še vedno misli socialistično, četudi je izstopil ii stranke. Martin Klarič. 170. t&Čn^r ™ k0 * drugi borij^ - "«mere. Seveda » J *>Padlo, ker 8te bife uk splete in pogoščene^ > celo vzkliknila: tih* Jebilofajn! p^ tako kanglo kofeta ki rabi farmar za mleko p! o sandvičev, da jih snestl smo mogle, nekatere pa J domov nesle. Superintended rekel, če hoče katera piva gPe do1' da jim ga bo kupif Sicer tega ne pišem rada pa so me čisto po nedolžnem dolžih, kaj takega pa tudi no rem molče sprejeti. Elizabeth Penic Nam je jasno Cleveland, O.—Pred krat je newyorški Glas Naroda a vil vitrioličen osebni nap« Adamiča radi njegovih izjj kralju Aleksandru. Kar je ni na stvari Čudno, je to, da v isti številki omenjenega na tretji strani videl noti debelimi črkami, da je G. X pet dovoljen v Jugoslavijo, to nam je pač jasno, zakaj osebni napad. A. Skapi Vsi za delavske kandidat Milwaukee, Wis.—Miiogq govori in piše, da tudi v An ki prihaja krvoločna fašisj nevarnost. Tega se zaveda napredni element in stoji j fašizmu trdno ko skala v sv nepreglednih vrstah. Delavci in kmetje ter mal govci in profesionalci, ki tv< napredni element v Ameriki do, da fašizem podpira kapi zem, ki se mu majejo tla. 1 zem je zadnja opora kapit mu. Kapitalizma pa ne ren nobena stvar, lahko mu j daljša življenje. To je ka sedaj dogaja v fašističnih vah. Naravni zakon zahi da sedanji sistem, ki je sila vičen, pogine. In poginiti m Kapitalizem se drži na p< ju s silo, ki si jo je pridobil žemanjem delavskih mas. razpolago ima vsa »redstv so jih izumili delavci. Imi mado in orožje. Toda stv* bo kljub temu zasukala, haja čas, ko bodo delavske i spoznale, da so one tista sil lahko vlada ves svet, kajti svet resnično po vseh zak pripada onim, ki .produciraji onim, ki samo uživajo in riščajo. Zadnja leta gre ta ces precej hitro naprej, šila ga je svetovna vojna in ne posledice. Razvoj časa hteva, da sedanji sistem le grob, ker je preživel svojo d Na njegovo mesto pa bo »l nov sistem, nova družba uredba, ki bo pravična. Mlini časa meljejo sicer p si, vendarle pa meljejo stali gotovo. Pred našimi očmi nja moč kapitalizma, ki N vse načine prizadeva, da si o ni življenje. Vsi poskusi strani vlad, vsa krparija dr nikov in vse zatiranje deliv množic ne bo preprečilo nap ka in vstajenja delavske sv de. Končno si bo deUv osvojilo politično moč, s ka bo zavojevalo in si pridobilo i je pravice. Odpravilo bo r merne krivice, bedo in pomj kanje sredi obilice dobrin, vi dalo vsakemu svoje. Od svojih rok bodo poleno zi vsi, ki bodo hoteli delati m bodo zmožni za delo. in bolni bodo deležni prave strežbe, paraziti pa l**io I gnani v poaabnost. To se bo zgodilo takrat, k« bo delavstvo znalo porabiti I sovnice sebi v prid. Zato i* kar ne čakajte, ampak vsi n» i išče dne 6. novembra m vp. sujte za delavske kameli Storimo tako in pokažimo.* zavedamo na*e politične m* Jo*rph I M I'd Malo po jam i la Ml t le FalK N. Y.—Ker nekateri sumničijo, da sem jaz pisa-la dopis v Prosveti o štrajku, izjavi jam. da ga nisrm jaz pisala niti ne vem kdo ga je pisal. Ker me itzivajo, naj povem, da do- listnica itm5d5i#n Odbor klubov AbrsfcvK Iskra ter pošiljal« P* 1 u brezpogojno zava?> » Cleveland. O.-fn-dn»«^m imeti imena in na*.«"« i teljev, drugače ne l'r'" Km merer. Wyo~ f i 1 Ifil/rMin troci. rojeni v ¿^i^ub vah. •<> »vriski j, volilno pravko. " * njihovi atarii drt**U»ni Vesti iz Jugttdavije I razprava RAW [A SPIONAŽE bivše Orjune Hej» toii Slavko oktobra t. 1. se je vrši-1 okrožnim sodiščem v . oprava o tožbi g. '¿je, upravnika "Jutra" pika" v Mariboru, biv-tlnika Orjune in bivše- i Strelske družine pro-CJZU Doležalu, knjigovodske tiskarne in nad-Biariborske podružnice i _ javnost je ta afera ^iTnimiva pravzaprav še-j ko je o razpravi poro-lolni obliki "Večernik" ¡drujn listi, med drugimi Lista "Večernik" in ita svojega "nadzorni-a pri tem zelo poker sta v poročilu porode bila rojena ta Mvo-ifera v "prebujni fan-"in da je g. Doležal popol-[tapituliraL" pranima afera v toliko, lucionalni voditelji v tem >t priče naslikali Re- ii luči, ki preseneča. g. Reja znan, zlasti iz Orjune v Trbovljah, va se je vršila skoraj i. Reja je tožil g. Doleža-je govoril po Mariboru, vko Reja osumljen špi-korist Italije in da bo jšem času aretiran, da ildovan v Beogradu, ko »priliki kongresa Strel-■žine podal na italijansko ivo, da je vložena pro-10 ovadba radi špionaže v najkrajšem času areti- evadbi je bila zaslišana na obeh strank cela vrsta i niso bile vabljene k raz-Razpravljal je ss. dr. ik, ki je najprej prigovar-i strankama, naj se po-G. Doležal pa je porav-edklonil, češ, da on g. Re-dolžil direktne špionaže, je v dobri veri na podla-«ic, ki jih je bil ves Ma-po!n, le pravil, da je pozni »pionaže. Za te govo-ki »o se širile že par let, »dovolj prič, kojih zasli-j* predlagal. je bil poskus poravnanja foenournem burnem raz-ju med Rejo in Doleža-folovljen, je sodnik dr. d najprej sklenil izvesti p in diktiral zapisnikarju, ►dokaze bo izvedel o dobri ll Doležala. Nato je sodnik Njpredočil strankama, da pteitl lahko ščiti z dolo-k. z., po katerem »n ni kaznovati, če je bil Njivi zmoti, zbog kate-Iffliehl, da je resnica, kar M raznasa. Sodnik je F «lasti pričevanje pod-JtoGojko Jovanoviča, ki Ni med drugim: pred dvema letoma J^1' v kegljaškem klubu P-v katerem je bil tudi J »»i »mo bili mnenja, da f* »prejme več v klub." je Lušin Dominik ¡¡Wtn in saa. uradnik,— pravil, da je bil nekoč Mtorid, ko sta se Reja ¡J°v® gospodinja (ga. ■ Izpirala, da se je pri * ^jeva gospodinja iz-kfl4 ji K« ja ne more ni-Pa Hejo lahko spravi je italijanski špion. ¡J*«e PrinUvkl Lušin, da 1 114 * je za R<-jo ie za-smeri prejšnji šef ' ^n-van. Ali je Reja 1 n*, n.* vem, nem pa r; 'la K"t'»vo mora nekaj j. ' • »¡cer mu žena te-v V|,alil- v kolikor more-''Ušinovim izja- 1 n« ki L fi\ tr»1, il, Pri K r opozoril >vanje ravnate» 1 J" med drugim ' KraAevec me : sejah, ali tu-PrHsednlka Ju-naj ne jx»rt>-r>, kadar je na-»*mnd, a lynMq. Y llJU, IU. l«(KSI'(>l)AK8KI ODSEK: „ . , , , MATU PETROVIČI«, prod.edi.ik...........m K. MOth St.. Cle\^, Zgornje zahteve pa dajejo ANI H(>NY 0V1TK0V1CH..............m Stavca Ave., MrooklyTJ vtis kot da bi bila zaščita ob- JOHN OLIP ..................uu 8. Fro^ect Ave., Clarendon Činstva bolj potrebna napram! HJROTNI OD8EK: inozemcem nego domačinom. To JOHN GOR&EK, predsednik..............414 W. lUy 8t.. HpHtvfield, UL je nesmiselno in krivično. Na-' .................................l^;7'*"»*. rodni odbor o spoštovanju in fc vrševanju zakonov, ki ga je bil frank BA&B1CH..................laoio p»rk*rov« Av., cievitknd, a NADZORNI OUSKK: KRANK RAITZ, predaedntk..................8A31) W. 2ttU» St., Chicago, UL pred malo ai..............................86 Central Pnrk, Peru, lil JACOB AMBROUCH.................,...418 Pieroe Bt, EvdetL Mlniv Velika zmaga železniških dalavftev Pri volitvah ao se x večino izrekli za unijo Ameriške delavske federacije San Franc taco, Cal.—Te dni so se vršile volitve v delavnicah Northwestern Pacific železnice, pri katerih je kompanijska unija dobila smrtni udarec. Ofici-elno poročilo, ki ga je potrdil L. J. Smith, reprezentant vladnega delavskega odbora, pod čigar nadzorstvom so se vršile volitve, se glasi, da je 90 odstotkov strojnikov, kovačev, električar-jev in drugih delavcev glasovalo, da jih pri vweh pogajanjih s kompanijo reprezentira unija Ameriške delavske federacije. Organ izatorično kumpanjo med delavci je vodiJ Walter Nash, reprezentant unije strojnikov, in on ima največ zaslug za poraz kompanijske unije. V kratkem bo sklicana konvencija, na kateri bodo delegatje izvolili uradnike, ki bodo nadome-stili odstavljene uradnike kompanijske unije., imenoval predsednik Hoover, Je veliko pažnjo proučil vse to vprašanje in prišel do zaključ ka, da "razmerno s svojim številom priseljenci počenjajo manj zločinov kot turodni Ame-rikanci." Ako je registracija zaželjiva, naj uključuje vse in ne samo inozemce. Pri tem je treba tudi naglašati, da so na podlagi obstoječih zakonov mogli deportirati Hauptmana vsak čas, odkar je sem prišel. Ni torej mogoče pripisati njegovega bivanja v Ameriki pomanjka« nju potrebnih zakonov. S tem nI rečeno, da naši de-portacijski zakoni ne potrebujejo popravkov. Ravno nasprotno. V nekaterih smereh niso odredbe za»ti stroge, v drugih pa so vzrok nepotrebnega trpljenja. Imamo nemajhno število zločincev, ki se po obstoječih zakonih ne dajejo deportirati. Nikdo v Ameriki ne želi morda toliko kot priseljenci sami, da se takim zločincem stopi na prste, ker njihovo bivanje med nami meče grdo senco na vse priseljence in vzbuja med nekaterimi Amerikanci predsodke napram vsem priseljencem, U. 8. Department of Labor je prejšnjemu kongresu priporočil, da se neke tehnične zapreke napram defcortaciji takih ino-zehioem odpravijo, tako da inozemec, ki je bil dvakrat ali večkrat kuznovan radi zločinu, vse-bujočega moralno pokvarjenost, bi mogel biti deportiran vsak čas. To je pravično in zaželjlvo in je pričakovati, du prihodnje zasedanje kongresu sprejme ta priporočila. Na drugi struni pu je potrebno popruviti nekatere težave sedanjih deportucijskih zuko-nov. Nu primer zdi se kruto, da je vlada prisiljena deportirati takega inozemca, kot je bil Andrej^C. Andrej je zakonito prišel v Združene države pred devetimi leti. Tri leta nazaj se je oženil in šel v Kanado na ženitvanj-sko potovunje. U»to kusneje je obolel nu jetiki in morul je oditi v javen sanatorlj. Toliko je tam okreval, da je mogel zoi>et delati in vzdrževati ženo, očeta in mater, ki so ž njim živeli, fcallbog je Andrejeva bolezen rozoR!-~k«rwmft4«»m • tuvwm «*k«r*ftl. ki mej« * ri ere4e. m «rt< lakafci V8A FiaM A. kl M Muela J« m »mU «I. »rf**4wlks, naj m m«I*«« m H«4w4«Ulf« V*b DKNAaNK Mtlli*»« le elweitj^ee ti*eie fl. MmMi I« MmU •aj m MtlUeJe »e d- «ejelltv*. \ Vm »dm UkaM« m Mnitt« HhI*. m| at eailltaj* m M. lajn 141*%, Vaa »dt«, v a*a*l ■ kUBa)nUkl*l Mall. Mj aa M*lUaia na kUfmlHlllaa. VfB |>aiTOfta> «Ma h*I*«ikíi « «L wmm a4Wi mJ m m*IUa>* Braak «akm ^ra4aa4alka uinfai|t a4ke*a- VMI raiUVl m al. m mal a4aak «a aaj MllUala «a Jaka Uerlka. »r«4*a4alha hn» aaea aáaaka. VSI uoriai ta «rael aillai. aaanaaUa. atlaal. aaraialna ta an lak vaa. kar la * inrf • lUallaai Ja4aata. aaj M M izčrpala vse njegove prištednj*. Skrajšanje delovnih ur indMNtrl* da ni mcjgol plačati za bolniš-ji volne | nično oskrbo. Vsled U»ga je pa- New York. — Tu se širijo go- del na breme javnega dobro-vorice, du bo udministracija dfrUva, t. J. pontal Je "public NRA uveljavila delovni teden charge". Ker 36 ur v industriji volnenega tekom petih let po zadnjem pri- daljuji dognalo »e je, du je bil med tem v Kanadi), je bil podvržun de-portuciji. To vse se zdi never-jetno, ali zakon to ja«no odre-Ju je, in je ni oblustl, ki bi mogla preprečiti njegovo depor» turi jo. Jusno je, du v takih slučujih bi morulu viuda imeti pruvico diskrecije, du mor« u-staviti in preprečiti deporta-cijo. ^ , Foreign I>anguage Informa-tlon Service—skrukta FL1S— si prizudevu 7.u vzukonitev takih sprememb. Tudi si prizadeva za ublažen je nekaterih drugih deportacijskih predpUov, Ta organizacija se protivi proti registraciji inozemcev, kakor tudi proti vsem zuhtevum, ki so krivično naperjene napram tu-je rodee m. Onu zhteva, du se dovoli- legulizucija bivanju vseh inozemcev, ki so prišli nezakonito, a so dobrega moralnega značaja in nino podvrženi de-portacijl, tuko du morejo postati ameriški državljani. To zakonodajno delovanje jv le en del aktivnosti FLIHa. Mnogo čitateljev vašega lista gotovo zna za članke, ki jih FLIS redov i to objavlja. Mnogi so hv tudi direktno obrnili nu FLIS in prosili zu navodili v stvareh naturalizacije, Jmigra-cije In drugih. FLIS rad pre-jema tuku pismu in točno odgovarja. Nu drugi struni FLlft vporublju tisk in govorniško tribuno, du seznani umerlško javriost s prispevki priseljencev v ustvarjunju moderne Amerl-ke, kar um< riAku Javnost uvitfu-je in priznuvu. Vae to delovanje organizacije se izvaju s pomočjo prostovoljnih pris{M'vkov in članaMue. Dun du ne m obnUija resna potrese je to zgodilo bu za sredstva, da se t<» na Tn tla se uresniči dose- blaga. hodu v Združene državi.* (kajti dunje delovanje za spremembo raznih zukonov v InHločem zasedanju kongresu. Kdorkoli izmed vuših čituteljev želi, du se navedeni zakoni spremenijo, da sm nadaljuje borim zu pravic« priseljencev in da m» drugače udeleži delovanja U* organizacije, je naprošen, du pomugu. Kukorkoli skromen nuj bo prispevek uli člunurinu dveh dolarjev ali več, pošljite čim prej na F. L. I. S., 222 Fourth Avenue, New York City. New York City, 25, okt. 10ft4. Reud Lew la, Director FLIS. Htavka uatavlla rellfno delo v Color ud u Knglewood, Colq.—fltavka re-llfnih delavcev v okraju Arupa-Ihm« radi znižanju rellfu »u 5«rX-ln v sled drugih pritožb Je ustavila vse delo V okraju, Kot prerijski požar se je razširila tudi na nekatere druge kraje države, posebno v Denverju, kjer je prl-Alo do spopadov med brezposelnimi in policijo, Governor Johnson Je zveznemu nučelnlku relifa ilopkinsu poslal tudi zahtevo za od|M>kli-cap je tukajšnjega relifnegu direktorja Shawverju. Angleška letaka Scott in Mark. zmag«*alca v letaki lekmí lAtnóon Melbourne, <* prlhii4u % 9mA. I murni fi't AvMtraUju. "PIJTE MLEKO" IHiCUTITK HK BCNJK Pijte kozarec gorkega mleka vsak večer pradno greste v posteljo. Spali boste bolje, ker avHte, pasterizirano mleko rnuga k odfiočitku živcev iti Je tako Inhko za prebavo. Pijte vsuj en ko v družini, Je ud<»l#en In ekonomičen način kupo-vanJa. e Mil M POtrfttMTION, Ime. A fi«n |*rofi( i>rya)ilrall»n I« «miI ar kanil- tir ftrU ofi |»M>ril Kaellh. Mi H MVkri |)it«r, < ku«M FR08ÏETA — So lenuhi in nUo lenuhi, j« nadaljeval glaoneje. Jaz nimam ničeaar tajiti, pustil aem umazano podrtijo pri Deneulinu, jutri pa poj-dem v Voreux z dvanajatimi Belgijci, ki so mi jih dali, da jih bom vodil, ker me upoštevajo. Ce pa ni komu kaj prav, naj kar pove, pa se bomo pomenili. Njegovo izzivanje je bilo sprejeto s prezirljivim molkom, zato se je spravil na Katarino. — Ali boš pila, pri moji duši!... Trči z mano, naj poginejo vsi tisti falotje, ki nočejo delati! Trčila je, a roka se ji je tako tresla, da se je čul le tih zvenk obeh vrčkov. On pa je zdaj izr vlekel iz žepa pest srebrnega denarja, ga raz-tresel s pijano bahavostjo po mizi In dejal, da ae to služi v potu obraza in da se boji pokazati kakemu delomrznežu deset soujev. Vedenje tovarišev ga je jezilo, zato jih je jel psovati naravnost. — Tak ponoči hodijo krti na dan? Aha, o-rožniki morajo spati, da srečaš razbojnike? Štefan je vstal, bil je popolnoma miren, toda odločen. — Poslušaj, zdaj mi pa že presedaš . . . Da, špijon si, tvoj denar še zdaj smrdi po izdajstvu, upira se mi, da bi se dotaknil tvoje prodane kože. Nič za to! Tukaj sem, kajti že zdavnaj bi moral eden od naju zmleti drugega. Chaval je stisnil pesti. — Nu, pa dajva! To sem ti moral povedati, da sem te razkačil, bojazljivec ti figarski! . . . Tebe, samega, to sem hotel! Plačal mi boš zdaj za svinjarije, ki so se mi godile! Katarina je s tresočimi se rokami stopila mednju; toda ni jima bilo treba poriniti jo proč, čutila je nujnost tega spopada, zato se je sama umaknila. Stoje ob zidu je molčala vsa okamenela od tesnobe, da ni niti drhtela; široko je upirala oči v oba moška, ki se bosta zanjo ubijala. Gospa Rasseneurjeva je pobrala le vrčke s točilne mize, da bi se ne pobili. Nato je »pet sedla na klop, ne da bi kazala nedostojno radovednost. Toda kljub temu bi ne bilo pravP če bi človek pustil, da bi se dva nekdanja tovariša kar tako podavila, zato je hotel Rasseneur za vsako ceno poseči vmes in Suvarin ga je moral prijeti za rame ter ga pritegniti k mizi, češ: — Saj te nič ne briga . . . Eden od njiju je odveč, kdor je močnejši, naj živi. 2c je Chaval, ne da bi čakal napada, krilil po zraku s stisnjenimi pestmi. Bil je večji, mahedrav, in je s silovitimi sunki meril v obraz z obema rokama, kakor da vihti dvoje sabelj. In venomer je govoril, igral je za gledalce in stresal psovke, s katerimi je vzpodbujal samega sebe. — O, prekleti pesjan, nos ti bom odgriznil in ga nekam vtaknil! . . . Daj, nastavi gobec, da naredim iz njega močnik za svinje, potem bomo videli, ali bodo babe še letale za tabo! Štefan Je nem stisnil zobe, zbiral je vse sile svoje male rasti in se pravilno boril, braneč prsa in obraz s pestmi. Prežal je, potem pa v strahovitih sunkih prožil pesti kakor peresa. Spočetka si nista prizadela ničesar hudega. Chavalovo mahanje in njegov krik ter Štefanovo hladno oprezanjo je zavlačevalo spopad. Prevrnil se je stol, njuni veliki čevlji so teptali beli peaek, posut po podnicah. A čez čas sta se zasopla. Culo se je hropeče dihanje, obraza pa sta bila rdeča in zabuhla, kakor bi bila znotraj žerjavica In se jima njeni plameni pobli-skavajo iz oči. — Drži! je zarjovel Chaval, na po čeljustih! Zares je priletela pest pošev kakor cepec na nasprotnikovo ramo. Štefan si» je ovladal in pogoltnil vzklik od bolečine, slišal se je le zamolkel udarec, ko je padlo po mišicah. Vrnil mu je naravnost v prsa sunek, ki bi ga bil prevrnil, če se ne bi bil izognil, neprestano poskakujoč kakor koza. Vendar pa ga je udarec pogodil v levo strsn tako močno, da se je opo-tekel in da mu je vzelo aapo. Zgrabila ga je jeza, ko je začutil, da mu od bolečine slabi roka, kakor žival je brcnil nazaj in skušal zadeti Štefana s peto v trebuh. — Na, v vamp, je zajedjal, daveč se. Na solnce čreval Štefan se je ognil brci; tako ga je zgrabilo, ko je Chaval kršil pravila poštene borbe, da je izbruhnil: — Molči, živina! Pa ne brcaj z nogami, kr-ščenduš, če ne te s stolom pobijem! Boj se je zdaj poostril. Rasseneur, ogorčen, bi bil znova posegel vmes, da ga ni žena strogo ošinila s pogledom, ki ga je zadržal: mar nimata gosta pravice, da pri njih opravita, kar imata med sabo? Zato se je postavil le pred kamin, ker se je bal, da se ne bi prekucnila v ogenj. Suvarin si je mirno zvil cigareto, ki pa jo je pozabil prižgati. Katarina se je pritisnila ob zid in se ni ganila; roke m je ji sa-, me dvignile do pasu, kjer so se krč^^jto.^vijale in cefrale sukno njenega krila ter 'gp enakomerno gubančile. Z vso silo je zadrževala krik, da ne bi koga ubila, če bi zavpila, 4a ima tega ali onega rajša; sicer pa je bila tolikanj zmedena, da sama ni vedela, kdo jj je ljubši. Chaval, ki je tolkel tjavendan, je kmalu onemogel in znoj ga je oblil. Kljub vsej jezi se je Štefan še zmerom branil in odbil skoro vsak udarec, le malokateri ga je oprasnil. Uho je imel zatrgano, noht mu je odri kos kože na vratu, kar ga je tako peklo, da je jel tudi on preklinjati in strahovito suvati naravnost predse. Se enkrat je Chaval odskočil in ubranil prsa; a se je sklonil, pest mu je priletela v obraz, mu zmečkala nos in ga zadela v oko. Takoj se mu je ulila kri iz nosnic, oko je nabreknilo in po-sinjelo. Oslepel zaradi tega rdečega curka, o-mamljen zaradi pretresa lobanje, je siromak mahal po zraku v prazno, ko ga je naposled zadel drug sunek naravnost v prsa in ga podrf. Zaprasketalo je, padel je na hrbet težko kakor vreča sadre, kadar jo razkladajo. Štefan je počakal. — Vstani! Ce bi še rad, bova spet začela. Chaval ni odgovoril. Nekaj trenutkov je ležal topoglav, potem pa se je na tleh premaknil in iztegnil ude. Komaj se je dvignil, za treno-tek je zgrbljen poklečal in počel nekaj s roko v žepu, česar ni bilo videti. Ko pa je vstal; je spet navalil in divje rjovel z nabreklim vratom. Toda Katarina je opazila; ne da bi hotela, se ji je iztrgal iz srca krik, ki se mu je začudila, kakor da priznava, česar sama ni vedela: koga ima rajša. — Pazi! Nož ima! Štefan je imel komaj toliko časa, da je z roko prestregel prvi sunek. Volneno majo je prerezala topa klina, vdelana z medenim obročem v pušpanov ročaj. Ze je zgrabil Chavala za zapestje, vnela se je strahovita borba, kajti vedel je, da je izgubljen, če izpusti, medtem ko se je Chaval pulil, da bi se iztrgal in da bi zabodel. Nož se je sklanjal niže in niže, udje so otrdevali in se utrUjali; dvakrat je Štefan občutil mrzlo jeklo na svoji koži; zbral je poslednje sile in tolikanj stisnil Chavalovo zapestje, da se mu je nož izmuznil Iz odprte roke. Oba sta se vrgla na tla. Zdaj je Štefan popa-del nož in ga vihtel. Klečal je na Chavalu, ležečem vznak, in mu grozil, da mu prereže grlo. (Dal)« prihodnjič.) Mila ali huda zima? Trije kriterji za presojanje vremena. — Temperaturni prette-žek v polarnem predzimju. — Obetajo ne nam obilne padavine Staro pravilo veli, da sledi vročemu poletju mrzla zima. Ker je bilo letošnje ]x>letje v splošnem zelo vroče in nuho (samo v splošnem, kajti v Sloveniji je bilo drugače), sklepajo ntrokov-njaki in laiki iz tega, da nam je pričakovati hude zime. Toda ne vsi, oglašajo ne tudi glasovi, ki bas na podlagi letošnjih poletnih vremenskih prilik dokazujejo, da ne nam letošnje zime ni |w>-aebno bati. Sem spada tudi znani meteorolog dr. C, e r h'a r d Kunze. Kuiue pravi, da bi morali kot poroka za hudo zimo imeti pred vnem »talni kontinentalni vremenski značaj, kakrAiM>xa je ka* zalo poletje. Toda ItaA v zadnjih tednih nižamo, da w uveljavlja čedalje bolj vlažni zapadni morski zrak. k1 je dospel le ulo-boko v Rusijo. |/ t«-Ka je razvidno, da prehaja po dolgem presledku atlantska cirkulacija spet do veljav*. Ta pa povzroča v srednji Evropi iVm«. prodore ¿apadnih vetrov, ki n«' dopuščajo nikoli strogih miroma vrt raj* ulh mrn*»\. Sicer pa pravi neko drugo pravilo, da sledijo mrzlim zimam vroča poletja. Ce s tega stališča pogledamo na lansko zimo, se bomo spomnili, da ni bila prav za prav nič posebno mrzla, marveč «amo suha. Očitno se je v poletje nadaljevalo torej samo suho vreme. To suho vreme gre sedaj po svojem koncu naproti. a to hi pomenilo v splošnem zimo polno padavin, ki že sama na sebi ne more biti trajno mrzlega značaja. Imamo še tretji važen kriterij, po katerem lahko sklepamo na zimo. Neka statistična izkušnja nam pravi prvič, da ae močni pr<»dori mrzlega sraka ponavljajo v določenem ritmu, ki obsega 87 dni; drugič, da zgodnje zime v splošnem niso hude. Ce zasledujemo verigo dosedanjih prodorov mrzlega zraka, bomo videli, da nam je pričakovati naslednjega okrog 20 do 22. ^ novembra. Ker Je meja za normalni začetek zime okrog sredine decembra, vidimo, da bo po tem pravilu letošnji začetek zime precej zgoden—to pa pomeni v splošnem milo zimo V zadnjih letih so vremeno-alovci spoznali tudi zelo izrazito zvezo med zimo v polarnih in naših krajih. Ta tveza je tako rekoč "gugaina'V Temperaturnemu prebitku na severu u«treza 1 temperaturna izgub* \ srednji Evropi in narobe. Razen tega moramo smatrati abnormalno o-stre zime v .okolju Grumantov kakor pri nas za predhodnice toplejših mesecev. L^p tfokaz za dejanski obstoj navedene temperaturne gugalnice nam je d»la naša izredno huda zima 1928-29, ko je vladalo ob bregovih polarnega pasu pravo zmerno podnebje. Letos pa vidimo, da je polarno predzimje označeno s temperaturnim prebitkom 3 do 4 stopinj, ki za sedaj prav nič ne kaže na bližnji preobrat. To pomeni, da bo prava zima tam tem strožja. A ker hude zime okrog Grumantov skoraj nikoli n h * t * »j »a i o istočasno s hudimi zimami pri nas, bi mogli tudi is t*ga sklepati, da nam hudih mrazov ni pričakovati. Tako bi lahko navedli še pol-' no momentov, ki govore proti domnevi o bližnjih hudo mrrfih mesecih. Navedimo samo še najvažnejšega in tudi najbolj sigurnega med njimi: Znano je, da se ekstremno mrzle zime ponavljajo med drugim v ciklu, ki oblega 99 do 100 let. Ekstremno mrzla zima leta 1928-29 je imela in. pr. svojo točno predhodnico j v ledeni zimi 1829-30. Temu nasproti pa je bila zima 18.14-36 . oziroma sproti lft3ft-36 povsem j normalna. Posebnega «e nam to-( daj z nobenega stališča ni ^ati. Letošnja uma bo jmi K umrje vem naziranju povsem običajna, le da bo v njeni drugi polovici precej padavin snega, več nego lani. To pa je v prid poljedelstvu in tudi smučarji se nad tem ne bodo pritoževali. BEG PRED SMRTJO PETEK, 2. NOVE1 Pri strašni jamski katastrofi v Grasfordu v Walesu je še-storica rudarjev ušla smrti na prav čudežen način. Skoraj neverjetno se sliši, kar je ugotovila o tej stvari preiskovalna komisija. Po eksploziji so se rovi napolnili s plini, v katerih ne more živeti nobeno bitje. Ti možje pa so zašli po naključju v maso Čistega zraka, ki so ga smrtonosni plini potiskali proti izhodu in ki je s svoje strani potiskala mMo strupenih plinov pred seboj. Sestorica je bežala proti izhodu . slučajno * istem tempu kakor čisti zrak. Prva dva sta tekla malo prehitro in sta zašla v strupeno ozračje spredaj. Na pol zadušena so ju ostali štirje potegnili nazaj. V čistem zra-ku sta si tudi ta dva toliko opomogla, da sta s svojimi tovariši nadaljevala to grozno dirko s snjrtjo, dokler niso vsi skupaj dospeli na plan. Za njlifei so silili smrtonosni plini, toda šesterica je srečno ušla smrti. ZDRAVNIK ODGOVOREN ZA PACIENTOVO 2IVUENJE Angleški zdravniki so zelo raz-burjeni nad novim zakonom, ki je stopi! v veljavo 1. okt. Ce je doslej kakšen pacient tudi po zdravnikovi krivdi umrl, ni mogel nihče od tega zahtevati odškodnine. Po novem zakonu pa bo v nekih primerih dedičem u-mrlega možno zdravnika tožiti. V zadnjem zvezku piše British Medical Journal o tem in pravi, da se bo v bodoče vsak zdravnik premislil izvršiti kakšno tvegano operacijo, tudi če od nje zavisi pacientovo življenje, čeprav ga bo pacient sam zanjo prosil. Dieto Are Based on Calorie Covnt Fresh Milk Holds an Important Place . • ■ * hi All Diet* ) QF LATE years Dame Fashion seems quit« definitely on the side of the slender woman and apparent-y she 1« there to stay. In such a case there is only one thing to do. . . mold the figure to conform with present fashion« either by maintaining present weigiht, building up to the desired weight, or shaving off excess poundage. If only a few pounds difference in weifht ia wanted, careful supervision of the diet is a simple way to solve the problem; however, very stout, very thin, or ill persons should not undertake strenuous gaining or reducing diets without consulting their physicians. Under no circumstances should any drugs be taken without the recommendation of a reliable ©hy-sictan. , Mr. in Mrs. Henri le Troter Mr. Le Troter, šef publicij-skega oddelka Francoske linije v Parizu, je dospel v New York s parnikom Francoske linije Lafayette in bo obiskal glavne urade Francoske linije v Cleveiand- Detroitu, Chicajru J in Philadelphij osebno pogovori z gc agenti o vsoti, ki »e h za leto 1936. To leto začel voziti največji pai Normandie. Mala Rika stoji z msmico pred izložbo .velike trgovine. Veliki lepaki opozarjajo mimo idoče na posamezne predmete. Otrok gleda s široko odprtimi očmi in ne zine besedice. Zdajci se pa vsuje iz nje: "Mamica, kaj j« tole? , , . In tistofe? . , i In onole?" Mamico naposled mine potrpljenje: "Saj znaš vendar či-tati, Rika! Poglej kaj jo napisano!" i *X> mamica, saj ne morem! Ko so pa tako velike črke, da ne gredo v moje oči!" • Moderna služkinja Služkinja (prinaša večerjo ob šestih): — Ce gospo in gospoda ne bo motilo, da večerjata ob šestih namesto o pol osmih, pa že zdaj prinašam večerjo . . . — Čemu pa to? — Zato, ker se prične kino ob sedmih. Dostojanstvo Orožnik: "Pokažite macijo!" Potepuh: "Ne morei orožnik, jaz potujem ii Vsak po svoj Sena: "Ti si umivi hladni vodi?" Mož: "Pa kaj je pot nisem sezul nogavic". Ženitev in loteri — Veste, ženitev je terija! — Ne vem — zakaj se včasi lahko pride do — Kaj si res razdrl tisto lepo učiteljico? — Res. — Zakaj pa? — Neki večer ni« priti k njej, pa je druj h te vala, da ji prinesen od svojih staršev, da n gel priti. All ste le naročili Pro* v et o aH Mladinski lirt svo jenu p rt jate lju aH eorodniko v domovino? To je edial dar trajne mdaoetl. ki ga ta mal denar lahko pošljete svojce* ? domovino. TISKARNA S.N.P 8PBEJBHA VSA v tiskarsko obrt spadajoča i V .'K .-iiMSI * ' • Tiska vabila sa veselica in Ihode, viiitnlce, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hi slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CL S.N.P J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daj« vodstvo tiskarn« Cena marna, unijako dalo prva vrvta Pišite po informacij« na našlo*: S.N.P.J. PRINTE 2657-69 SO. LAWNDALE AVENIJE Telefon Rockwell 4904 CHICAGO, ILL. Tam se doba na ftelje tudi vsa ustmeni pojasn NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETV Po aklepu IS. rada« konvencije sa lahka narofi ae »st P"* šteje eden, dva, tri. štiri ali pat «lanov la ana dretlaek «i asra Proaveta atana sa vsa enako, m élan« all naflaae U** " ^ nino. Kar pa «lani ia pla«aJo pri aaeaniento $1.20 » tednUtj» Meje k naroénini. Torej aedaj ni varoka, reH. da je Itot P"«" 8. N. P. J. Llat Proaveta ja vaša lastnina in šotore je v vsaki ki bi rad «Hal llat vsak dan. Ona llata Proaveta jes Za Zdrnl. država in Kanado $€••# «eere ia Chiesfe * 1 tednik In................4AS 1 ted-ik In........... S tednika In........ ......« f» ........... S tednike In............... 1-" » ............ 4 tednika In............... » * 4 tednik* in.......... 5 tednikov I«............. aH! » .......... Za Evrapa ja..............»».OS 11 polnite apadnjl kapen. priložite potreben Order v planin In al navnAta PraavaU. llat. Id je vala Pejaanllo :—Vselej kakor hitro kateri teh «lanov F^a^'J ali «e se preeeli proi od dmiine in bo sahteva! sam wjw ( moral tisti «lan ia dotiine dmiine, ki je tako skupno nsr~w Prosveto, to takoj nasnaniU npravniltvu liata. la oben«» e i-j vsoto listu Proaveta. Ako tega ne store, tedaj mora «r datum sa to vaoto naročniku. PROS V ET A. SNPJ. 1*57 So. Lnwndale Art, Ck*afe. « Priloženo peilljam nara«nlno sa Mat Prenne »šote • • ft drutfrs K 1) Ima........................................... Naslov . ....................................7 . H I'sta vi te tednik la fa pripiMte k moji nartrf"'"' družine t f) ...........................................ft. drea.a * ^ .............................. .............CL * ....... ..................ft " (X dre*»« * 1) ............................................U %le«te ............................... Drlavs ........ Net a«ratal* ........................SUr ........