Leto m.v štev, I9f
V LJubljani, pondeljek dne 14. avgusta 1922
Poraba paršaftraos.
Današnja Številka slan« 1
Oln.
O * ahrtrl.
Stane i«wtfao K>— Dia n teoaeinatro 20"— ,
Oglasi po tarif«.
^Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo:
Ljubljana. Prešernova
ul. št 54. Telef. št. 36.
Podružnice:
Maribor, Barvarska trtica
št L Tel. št 22. Celje. Aleksandr. cesta.
Račun pri pošta, čekov, zavodu štev. 11.842.
Prvi glavni vsesokolski zletni dan
Nad 50.000 ljudi pri iavni telovadbi. — Kralj in kraljica med Sokoli. — Sokolstvo na grobu dr. Oraina.
Sredi sokolskega slavja smo. Vse drugo je stopilo v ozadje pred veličino sokolske sile, ki smo jo zrli včeraj. Ves dan je bil en sam zmagoslaven pohod Sokolstva, ki zbira lavo-riko za lavoriko in si osvaja vedno nove množice oduševljenih pristašev.
Včerajšnja nedelja je bila dan, ki ga ne pozabimo nikdar.
Prihod zadnjih sokolskih žet
Slovenski Sokoli in Sokolice so sicer prihajali skoro z vsakim rednim vlakom, a glavne trume so prispele šele včeraj zjutraj in dopoldne. Nabito poln je bil zlasti kočevski vlak, ki je pripeljal čla-ne in članice novomeške župe. S kamniškim vlakom je došlo več sto Sokolov in Sokolic iz kamniškega okraja, celjski vlak pa je pripeljal slovensko Sokolstvo iz južnega okrožja celjske župe. S tržaškim vlakom je prišlo veliko število sih bratov iz zasedenega ozemlja. Vsi so bili od občinstva na kolodvoru in po ulicah živahno pozdravljeni. Tekom dopoldneva se je pripeljal na zlet tudi naš generalni konzul v Celovcu, dr. Rašič, na vse zgodaj zjutraj pa je prišlo 17 poljskih skavtov. Slovensko Sokolstvo je po prihodu večinoma odšlo takoj na zletno telovadišča k skušnjam.
Redni vlaki so prepeljali poleg Sokolov in Sokolic v Ljubljano tudi tisoče občinstva. Drugi tisoči iz bližnje ljubljanske okolice so prihajali ves dopoldan deloma na vozovih, deloma peš, lepo število ljudi pa so pripeljali tudi ne-številni avtomobili, ki so drveli v mesto po vseh cestah. Ljubljana stoji te dni v ospredju zanimanja daleč izven slovenskih in celo jugoslovanskih mej.
Zadnje skušnje
Že zgodaj zjutraj so se pomikale proti telovadišču številne čete Sokolstva, vse ie bilo svečano razpoloženo, saj so se vsi dobro zavedali, da je danes napočil oni dan, ko bo treba pred široko javnostjo,
pred skoro vsem slovanskim svetom in pred številnimi evropskimi narodi pokazati sadove in uspehe sokolske vzgoje. Vse je hitelo na telovadišče; Sokoli in Sokolice, da izvedejo še zadnje priprave za popoldanski generalni nastop. Veselo je bilo opazovati, ko so vitke 5okolice iz bratske Češkoslovaške korakale s svojimi vaditeljicami v zgodnjih jutranjih urah na telovadišče prepevajoč svoje narodne pesmi.
Kako velikansko zanimanje je vladalo med številno zbranim občinstvom za prvi javni nastop, nam dokazuje dejstvo, da se je že pri dopoldanski skušnji zbralo na telovadišču do deset tisoč ljudi, ki so vsi živo zasledovali krasen nastop na^ šega in češkoslovaškega Sokolstva. Dopoldanskim skušnjam je prisostvovalo tudi celokupno vojaštvo ljubljanske gar-nizije, kakor tudi vsi oddelki vojaštva, ki nastopijo danes pri javni telovadbi Člansko tribuno so zavzeli netelovadeči Sokoli in Sokolice, naši in češki, in četa hrvatskih Sokolov-seljakov, ki je prisostvovala skušnjam s svojimi preprostimi prapori.
Okrog 8. ure je prikorakala na telovadišča strumna falanga Sokolov, broje-ča nad 2800 članov, in se formirala k nastopu za proste vaje. Bil je krasen in očarujoč prizor gledati te vitke in krepke telovadce — člane najrazličnejših jugoslovanskih in češkoslovaških društev, izvajanja prostih vaj so bila brezhibna in tako strumna, da občinstvo kar ni moglo prehvaliti krepkih telovadcev. Skušnje je vodil s poveljniškega odra na čelnik dr. Murnik, ki je ob koncu vsake vaje pohvalil svoje vrle brate s krepkim klicem: Bračo — izvrstno! Skušnje članov eo bile kmalu zaključene, ker šlo je vse gladko in brezhibno. Malo težje je bilo s članicami, katerim je delal težave zelo kompliciran, a zato silno učinkovit j nastop, katerega so morale članice dva-j krat ponoviti. Izvedba prostih vaj samih j je bila precej dobra. Skušnje so se pie-jcej zavlekle in končale iele po eni ori j popoldne.
Na grobu prvega staroste
PckSon Sokolstva in zavezniških držav spominu S28.	ORfiiHA
Ena nedvomno najlepših včerajšnjih epizod je bila poklonitev Sokolstva ob grobu prerano umrlega, idealnega in nadvse požrtvovalnega prvega staroste Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, dr. Ivana Oražna. Točno, ob 9. uri dopoldne je odkorakalo Sokolstvo z godbo in zastavami na čelu izpred Narodnega do>
ie v sredini Slovenije ob navzočnosti zastopnikov mnogoštevinih kulturnih narodov. Viharni trikratni Slava! klici so zaorili po govoru podstaroste JSS.
Starosta COS, dr. Scheiner, se ie spominjal skupnega dela za ustanovitev Slovanske Sokolske Zveze in ie slavil plemenitost in požrtvovalnost dr. Oražna
ma po Aleksandrovi cesti, kjer se mu je | na sokolskem polju. Povdarjal ie zlasti pridružila velika množica ljudstva. V | pokojnikovo slovansko čustvo, ki ga je
prvih vrstah so korakali zastopniki COS in JSS, med njimi staroste dr. Scheiner in dr. Ravnikar, za njimi pa zastopniki
vodilo pri združevanju slovanskih sokolskih sil in vsled česar bo njegovo ime večno v najlepšem spominu med vsem
nillul.	u.uun	tooi^m... ---------------_
francoske, angleške, češkoslovaške in, slovanskim Sokolstvom. Po govoru dr. jugoslovanske vlade ia tekmovalna vr-, Scheiner j a je zastopstvo COb položilo sta francoskih gimnastov v svoji lepi na grob venec z napisom: -Svetle pobeli telovadni obleki. Francosko vrsto je j matce bratra Orazna - Leskoslovcnska vodil praporščak, za katerim so trije i Obec Sokolska.*
francoski gimnasti nesli krasen venec s i Ob splošni pozornosti je lzpregovorn francosko troboinico. Na Dunajski cesti i nato senator g. Reynald, ki se je v unc-so se takoj za Francozi uvrstili v spre- | nu Francije klonil manouu velikega ju-\od muslimanski alžirski telovadci, ki | goslovanskega sokolskega voditelja, ki so s svoiim nastopom najlepše maniie- j je s svojim delom pripravljal narod na siirali svojo versko strpljivost. V spre-1 odločilni boj in je živel za ideale kulture vodu ie bilo nad 20C0 češkoslovaških iu ' in napredka, za katere se ie borila Fran-iugoslovansklh Sokolov in Sokolic. Mno- j cija in vsi kulturni narodi. Zato bo njc-?ica ie navdušeno pozdravljala povorko \ sovo ime ohranjeno med vsemi narodi, in povečini sledila na pokopališče.	' ki goje čiste ideale. — V tem trenutku
Ob grobnici A uro ve rodbine, v kateri j se je nagnil_ francoskii prapor in franco-sni poleg svoie soproge Zenke večno ski gimnasti so okrasili grob ur. Oraz-panje veliki "prvi starosta JSS, se Je na z vcuknn vcncem s francosko tnko razpostavilo Sokolstvo v velikem pol- 'oro m napisom: »Union des Soc.ctes ue krogu, za niimi pa ostalo občinstvo. V gymnastiaue de France au dr. Orazcn.* •spredju ie stalo češko in jugoslovansko , Imenom banatskih Sokoiov se je po-<tarešinstvo, francoski in alžirski telo-; klonil manom dr. Oražna zastopnik so-vadci s prapori zastopstva tujih vlad in j kolskega društva iz Pančeva in položil razne deputacije. Kmalu so se zaslišali j na grob venec iz samega klasja in z na-turobni glasovi veličastne žalostinkc «Vi-1 pisom: *Prvom i pravom Jugoslovenu, gred., ki so io zapeli ljubljanski pevci, | bratu dr. Ivanu Oražnu. Zahvalna bra-nakar ie jugoslovensko Sokolstvo po- j ča i sestre iz Pančeva.* ložilo na Oražnovo gomilo velik venec; Pevski zbor je nato zapel zalostmko: z napisom: ,Svoiemu prvemu starosti — UBlagor mu», ki je segla vsem globoko Jugoslovensko Sokolstvo..	v srce, tako da je zasolzilo marsikatero
Takoj nato ie stopil pred grobnico pod- ok° f spominu na izgubo ki je^ade.a s-.arosta br. Engelbert Gangl, ki se Je Soko s vo s prerano smrtjo d r. Ora*£ spominjal navdušenega sokolskega vodi- Sokolske_ zastave so se poklomle naa telja, ki je posvetil vse svoje življenje in 1 grobom m Sokolstvo je odhajalo _ pod
Naši vojaki ob Oražnovem grobu. I voru orisal pokojnikove zasluge za zma-
Včeral dopoldne, pol ure pred priho-; SO sokolske ideje in se spominjal zlasti j dom Sokolstva, se jc spominu prvega se njegove nesebičnosti in požrtvovalno staroste Jugoslovenskega Sokolstva oddolžila tudi II. artiljerijska podoficirska šola iz Maribora pod vodstvom poruč-nika Pavla Zobca, ki ie y kratkem go-
sti v balkanski vojni, kjer se je prostovoljno stavil srbski vojaški upravi na razpolago za samarifansko zdravniško siužbo.
Javna telovadba
Navdušenje mnofic. — Oduševlieni pozdravi kralja«!
dvojici
delo sokolski ideji. Saj je bil dr. Oražen mož, ki je stal pred vojno na čelu slovenskega Sokolstva; in po vojni se Je pod njegovim vodstvom združilo jugoslovansko Sokolstvo v enotno zvezo. Neizprosna smrt ga je sredi najživahnejšega dela iztrgala iz sokolskih vrst in ni mu bilo dano, da vidi te veličastne dni, ko nraznuie sokolsko delo svoie zmagoslav-
globokim utisom, ki ga je napravila na vse ta tiha in veličastna manifestacija. Ob grobu sta ostali še zastavi francoskih gimnastov in Alžircev, ki sta bili skupno z zastavonošama fotografirani.
Tako so se Sokolstva in ž niimi zastopniki kulturne Evrope poklonili spominu prvega staroste Jugoslov- Sokolskega Saveza.
Minilo je poldne in že so so začele valiti ogromne množic« proti zletišču. Iz vseh ulic so se vsipale na Dunajsko cesto, Id je bila od glavne pošte pa vse tja gori do železniškega prehoda eno samo morje ljudstva ,ki je hitelo vse v eno edino emer, da si čim prej pridobi svoj prostor, da si čim prej zagotovi čim boljši pogled na one divne prizore, ki si jih je obljubljalo od današnjega, glavnega sokolskega dneva.
Prihajale eo množice in prihajale, med vsemi vhodi eo se gnetli tisoči, se potem razlivali po ogromnem telovadišču in — izginjali. Kaj pomenja par tisoč ljudi na teh razsežnih prostorih, ld so se pa le začeli očividno polniti, ko je prihajala ura proti trem.
Kakor vedno, ee je najprej napolnila glavna, zapadna, kraljeva tribuna in stojišče pod njo, potem na nasprotni strani članska, pod katero se je raz-mestilo vojaštvo. Okrog treh je_ bila skoraj docela zasedena tudi že južna tribuna, dočim je severna še vedno kazala precejšnje vrzeli in eta bili še slabo obljudeni obe stojišči pod njima. Pol ure pozneje pa so bile vse tribune « stojišči vred napolnjeno z občinstvom skoraj do zadnjega prostora.
Pogled na to ogromno množico je bal naravnost očarljiv. Posebno članska tribuna s evojimi pestrimi barvami je nudila tako lepo sliko, da gledalcu ne izgine iz spomina.
Ako hočemo govoriti o Številu po-sotnikov, smemo reči brez pretiravanja, da jih je bilo okoli 45 tisoč: rajši več nego manj.
Prihod kraljeve dvojice.
Začetek javne telovadbe jo bil napovedan za 15. uro.
Ob 14-50 eo prispeli na zletisoe prvi avtomobili s predstavitelji civilnih in vojaških oblasti: pokrajinska namestnika Ivan Hribar in Juraj Demetrovič z bivšim ministrom Ljubo Jovanovi-eem, poveljnik zagrebške armije general Milan Tucakovič z divizijskirn poveljnikom generalom Dokičem. zastopnik francoske vlade senator Rey-nald, komandant Meyot in drugi odlični gostje iz inozemstva, med njimi | zastopnik predsednika Češkoslovaške | republike prof. Masaryka. iu češkoslo-| vaške vlade poslanik Kalina. I Prostor na slavnostni cesti pred I stopnicami, ki vodijo na kraljevo tri-Ibuno, so. v razsežnem eetverokotu ob-i kolili Sokoli, med njimi na prvem me-! s tu seljaeki Sokol iz Bijele vode - Gli-ine v svoji slikoviti narodni noši. be-] lih platnenih srajcah in hlačah, e I sve tlom odrini telovnikom in vojaško j čepico. Okoli tega četverokota se je zbralo tisoče ljudstva, ki je v slavnostnem razpoloženju, ali vendar i nestrpno napetostjo pričakovalo kraljevega prihoda, ki pa. ee je nekoliko zakasnil in ss je vsled tega tudi za kake pol ure zapoznil pričetek javne telovadbe.
Med drugimi odlienjaki, ki so ob vznožju stopnjic na kraljevo tribuno pričakovali kraljeve dvojice, smo poleg bratov dr. Ravnikarja in Gangla kot oredstaviteljev Sokolskega Saw-za opazili ministra Pribičeviča in dr. Žerjava v sokolskem kroju, in ministra Puelja. Prisoten je bil tudi minister kraljevega dvora Jankovič in predsednik Narodne skupščin« dr. Ri-1 bar ter demokratski poslanci dr. An-! gjolinovič, Kuči' in Joka Or»ščanin. I" Nekoliko minut precl pol lfi- se 1 oglasili prvi pozdravni klici potem pa I j« završala iz vse one silne množice kakor \ihar: »Zivfo kralj, živela kraljica!* in ob tem urnebesnem vzklika-nju, v katero s« je vmešaval gromo-\iti sokolski »Zdravo'.-, je prispel kraljevi avto pred stopnjišče. Kralj in kraljica sta z veselim smeškom v licu odzdravljala na te viharne pozdrave, iz katerih je zvenela vsa ona iskrena ljubav. ki K vzklila in tako bujno po-
gnala iz srca našega naroda za našega vladarja in njegovo družico, in potem izstopila iz avta. Ko so se .jima poklonili sokolski ter civilni in vojaški dostojanstveniki ter sta jim I jubez-njivo podala roko v pozdrav, sta odšla ob nadaljnem burnem vzklikanju tisočglave množice na tribuno, kjer ju je, ko 6fca se pokazala, pozdravilo zo-vet viharno vzldikanje vseli onih tiso-čev, ki so pričakovali njunega prihoda na tribunah in stojiščih. Kakor bi trenil, eo vstale vse te množice in zaorili so preko prostranega telovadišča tako navdušeni pozdravni vzkliki, da je bilo čuti, kakor silen šum morskih valov, butajočih ob skalnate br?gove.
Kraljev dar češkemu Sokolu.
Kralj je povabil k sebi v svojo ložo ministre Pribičeviča, dr. Žerjava, Puelja in Jankoviča ter zborničnega predsednika dr. Ribarja. Kralj in kraljica sta z največjim zanimanjem sledila vsem nastopom, pri čemer je kralj sam razlagal kraljici posamezne faze telovadba Posebno se je zanimal kralj za jugoslovansko mednarodno tekmovalno vrsto, ki je prav pred njegovimi očmi izvajala na drogu svoje vaje. Kralj je izrekel svoje veliko zadovoljstvo na sijajnem nastopu našega Sokolstva. Med nastopom si je dal kralj predstaviti starosti ČOS dr. Schemer-ja, s katerim se je razgovarjal o češkem Sokolstvu, o katerem ee je izražal z največjim priznanjem, in mu izročil zlato uro kot dar češki mednarodni tekmovalni vrsti, ki ei je v mednarodni tekmi priborila prvenstva
Proste vaje članov in članic.
Ob 15-30 so se oglasili zvoki sokolske koračnice in od severa in juga sta se istočasno začeli pomikati na telovadišče dve mogočni dvajseterostopni koloni članstva, ld sta se po trikratnem razhodu razdelili v 16 po 36 pe terostopov globokih kolon — 2S64 telovadcev. Krepak »Zdravo!*, potssm sijajno izveden razstop in nato Mur-nikove zletne proste vaje.
V splošnem so se izvajale vaje precizno, enotno, vse hvale vredno, le pri drugi in tretji se je v nekaterih vrstah opažalo nezadostno kritje, ld jo kolikor toliko kvarilo splošni sijajni vti?k-
Občinstvo je sledilo vajam z velikim zanimanjem in izražalo svoje priznanje z burnim odobravanjem.
Prostim vajam članov so sledile i proste vaje članic. Med obema nastopoma, ie krožil nad telovadiščem aero-i plan, ki ga je vodil kapetan Perako-j vid, in je, spustivši so tkoraj na 50 i metrov nad telovadišče, dvakrat vrgel J na telovadišče cel kup letakov s pc-izdravom kralju in na zletu zbranemu | Sokolstvu.
j Članice eo nastopile v dveh fest-l najsterostopnih kolonah, s severa in juga, ki sta se po lepili zavojih in razhodih ranili v vse telovadišče zavzemajoč« zvezdo, a potem v 16 če-tverostopnih kolon. Nastopilo je čla-Razbod ie bil
me -4
icn i'
| ostalem dobro, le da sta se dve kolo-j ni nekoliko pomešali, kar pa se je šp j pravočasno popravilo. Razstop p bil ; precej točen, o pri vajsb samih bilo I opažati, da je l ilo ponekod pač iv--ko-iliko premalo oiippra vztrajnega --ei-.ha-Inja. ki daj« posamezniku čut stičnosti is* celota. Zato je bilo kritje tupatam l vareče j kvareč^ nepopoln^. Izvajanje ie srlede preciznosti zaostajalo za iz-vajacjem članskih prostih vaj. Občinstvo. kateremu je tudi ta nastop v j splošnem zelo ugajal po j nistiih ili-; k ah, ki mu jih je nudil, ni štedilo s pri-„nanjcin, ld ga je izražalo z živahnim j odobravanjem.
i	Vaje gostov.
Od gostov so pni nastopili Francozi. Njihova tekmovalna vrsta, šest telovadcev, e francosko trobojnic« na čelu. je živahno pozdravljena prikora-
kala na telovadišče s paradnim korakom in se je z zastavo poklonila kraljevi dvojici Nato je izvajala svoje proste vaje točno in elegantno in enako tudi par vaj na drogu ter potem z zastavo na Čehi in pozdravljajoč z desnico odkorakala g telovadišča. Občinstvo jo je burno aklamiralo.
Skoraj istočasno s Francozi so nastopili tudi Alžirci. Bilo jih je devet.
Njihov nastop se bistveno razlikuje od sokolskega. vaje, ki jih izvajajo, imajo za nas, ki smo vajcr.i resnobe v telovadskih nastopih, precej akrobatskega. kar odgovarja pač njihovemu južnjaškemu temperamentu. Izvedli so nekoliko dobro uspelih skupin in potem proste vaje s kratkimi palicami Namesto po godbi ali štetju izvajajo vse vaje in kretnje na pisk piščalke. Občinstvo jim je bilo hvaležno in jim je živahno ploskalo.
Čehi na bradljah.
Sijajen je bil nastop čeških Sokolov na 10 bradljah obenem, na vsaki bradlji po 6 telovadcev, skupno tiO, po glasbi, povzeti skoraj izključno iz naših narodnih in umetnih pesmi-
Te vaje, nekaj popolnoma novega za nae, vežejo orodno telovadbo s prostimi vajami in končavajo z imptv zantno skupino, nad katero sta zavi-hrali češkoslovaška in jugoslovecska trobojnica. Vse to je tako mogočno vplivalo na občinstvo, da kar ni moglo prenehati s pohvalo in priznanjem. Navdušenje pa je prildpelo do vrhunca, ko je četa s strumnim in vendar tako lahkotnim korakom in plapolajo-čima bratskima zastavama na čelu korakala mimo kraljeve lože. Viharno ploskanje je spremljalo okoli telovadišča korakajočo četo, dokler ni izginila na izhodu.
Proste vaje članic ln članov COS.
Nastopu Čehov na bradljah 6o sledile proste vaje članic ČOS s kiji Nastopile eo v enotni koloni od vzhoda in ee potem razvila v 12 dvostopov s po 88 telovadkami, ekupaj torej 1056. Raastop točen, kritje dobro, izdajanje ravno tako. Burno odobravanje jo spremljalo vsako posamezno vajo, in ko eo odhajale, pm je sledilo vihamo ploskanj9.
Takoj za članicami ČOS eo naetor pili člani COS s &vojimi prostimi vajami Nastopilo jih je 512. Vaje ee odlikujejo po ekoraj izredni težko«, posebno v nekaterih okretih. a izvajali so jih s prav tako izredno sigurnostjo in skoraj matematično točnostjo. Zlasti je treba poudariti izborno kritje. Odličnemu izvajanju je sledila tudi primerna pohvala-
Vaje na orodju.
Kakor so gotovo proste vaje tisti del iokobkega vežbanja, v katerem se naj-iasneie kaže enotni duh. ki prestaja vse. tisoče in tisoče sledbenikov neumrlega Tyrša, je orodna telovadba ono polje sokolskega dela. ua katerem more pokaza-ti sokolski telovadec, koliko zaleže kot posameznik v okviru sokolske celote. In včerajšnje vaje na orodju so pokazale, da imamo mi Jugoslovani v našem Sokolu moči, ki se morejo s ponosom postaviti ob stran svetovnim prvakom telovadbe, a pokazali so tudi, da se v našem Sokolu goji res prava sokolska telovadba, tista, ki vzgaja od prvih začetkov do viška popolnosti Videli smo vse, od najclcmentamejšega poizkusa pa do najtežavnejše, najkompbciranejše vaje, ki zahteva vse, najvztrajnejše vežbe, res jeklenih mišic, neomahijivc prisotnosti duha in volj?.
Nastopilo je hkratu kakih 60 vrst na vsem telovadnem orodju. Tik pred kraljevo ložo pa se je odlikovala naša mednarodna tekmovalna vrsta ta iela ponov. ro salve zaslužnega odobravanja.
Posebno priznanje so žel/ tudi istočasno vaie na treh konjih, ki iih je izvajal Zagreb II. pod načelništvom br. Branka Palčiča.
«N"aprej •»
Načelnik br. dr. Murnik na glasbo našo himne 'Naprej zastava Slavec sestavil posebne proste vaje. ki simbolično izražajo, kar je Jenkov pesniški duh -rl-1 v to našo bojno pesem. Vaje jo izvajalo pod osebnim vodstvom br. Murnika 06 telovadcev z vso mogočo preciznostjo in kljub izraziti vehe-mentnosti vendar z najprimernejšo eleganco. Viharno odobravanje, ki je sledilo temu nastopu, je bilo res pošteno zasluzena
tja£ -	1 seljak!
5a krasni misli slone tndi sicer pri-proete, a v 6voji prlprosti in vendar (ako pomembni sestavi tako učinkovite proste vaje. ki jih je izvajalo
Članstvo zagrebške župe. Štiri 24 ce-tverostopov globoke kolone, leva vo-fa$ka, potem sokolska v telovadni obleki, tretja seljaški Sokol Bijelo vode - Glina, a desna, četrta, zopet vojaška: vojaštvo, obramba države, podaja roko in srce bratu Sokolu m bratu kmetu. Vsi trije, zedinjem v »ti misli, so steber, moč naroda — države. Vaje so se izvajale pod nacelm-itvom br. Janka Ljuštine brez godbe točno, odrezano, prav po vojaško. Sledilo jim je burno odobravanje.
Odhod kraljeve dvojice. Kralj so vrne ▼ torek v Ljubljano.
Kraljeva dvojica ni do konca prisostvovala javni telovadbi. Bilo je ob Ig.25, ko sta kralj in kraljica zapu-fctila ložo in sedla v avtomobil, ki ju 'je odpeljal proti Bledu. Do avtomobila so ju spremili predstavitelp Sokolova, prisotni ministri, odlični tuji gostje in zastopniki civilmli m roja-
Skifi oblasti. Nešteta umoSca, fif Je pozdravljala ob odhodu z viharnim vzklikanjem. ki ni ponehalo, ko je avtomobil že izginil na izhodu.
Kakor dozna. varno, prid« kralj Aleksander jutri, v torek, zopet v Ljubljano ta bo na balkonu deželnega dvorca (univerze) prisostvoval izprevoda Sokolstva.
«
Po končani telovadbi, ki se je zaključila z zgoraj omenjenimi prostimi vajami zagrebške župe, so se tribune in stojišča začela prazniti, ali bilo je treba dobre pol ure, preden je vsa ona ogromna masa naroda zapustila telovadišče. Ob 19-30 je bilo telovadišče
prazno.	.. _ ,.
Tako je minul ta znameniti dan, ki
bo ostal z zlatimi črkami zabeležen v zgodovini našega Sokolstva in ki nam je porok, da ravno v znamenju tega Sokolstva, v znamenju njegovega smotrenega vzgojevalnega dela vstaja našemu jugoslovanskemu narodu ona zlata bodočnost, ki nam jo je obetalo ono zlato solnce, ki je sijalo ves današnji dan na slavo našega Sokolstva!
Umetniške ln zabavne prireditve
Včeraj dopoldne se je brez pompa otvorila historična razstava starejših slovenskih slik na obrtni šoli. Opozarjamo goste, ki se nahajajo v Ljubljani, naj gotovo ne pozabijo posetiti te velezanimive razstave, .saj to lahko store obenem ko si ogledajo sokolsko razstavo.
Dopoldne ob pol U. uri sta ee vršili dve koncertni matineji, ena v operi, Orača v dvorani filharmonične družbe. Obe sta bili primerno obiskani Ga. Lovšetova in Thierrv-Kavčnikova sta zapeli par komadov — obe sta izvanredno ugajali gostom. Tudi kvartet g. Kozine je žel s svojimi izvajanji obilo pohvale in ga. Dana Koblerjeva, najboljša slovenska pianistka tudi.	.
Zvečer je bila cela vrsta prireditev. Opera je bila nabito polna, drama primerno obiskana V operi je gdč. Ježeko-va iz Prage izvajala plastične plese na Dvorakovo, Chopinovo itd. glasbo. Mlada umetnica je pokazala izvanreden ritmičen in mimičen talent — ima naravnost neverjeten čut za ritem. Gdč. Sfili-sjojeva iz Gorice, ki je pela Brahmsove pesmi s spremi jevanjem klavirja, ima simpatičen glas, ki spominja v, koloritu nekoliko na Thierrjjevo.
V	unionski dvorani je imel zelo dobro uspeli koncert narodnih pesmi «Ljub Ijanski Zvon. pod vodstvom g. Prelovca v filbarmonični dvorani pa je imel svoj drugi koncert Kozinov kvartet, ki je zelo navdušil s svojo eksaktno muzikal-n ostjo in izenačinimi glasovi.
V	Narodnem domu je koncertirala Sredočeška filharmonija iz Kladna Gostje so imeli dosti umetniškega razvedrila. V splošnem so se jako laskavo izrazili o višini naših glasbenih prireditev.
Koncert v hotelu Tivoli,
Hotel Tivoli se ie priljubil našim gostom takoj prvi večer, ker nudi po vročih dneh prijeten počitek v gozdnem hladu. Od četrtka naprej je obširni vrt pred hotelom vsak večer popolnoma zaseden, tako da ie komaj mogoče vsem postreči. Sinoči je ua vrtu igrala sokolska godba ~\z Erccgnovi pod vodstvom kapelnika br. Iv. Bagatelja. Mnogo gostov ni dobilo več prostora. Godba je svirala sijajno in
zore. Po večini so nastopale češke Samce, med njimi naj omenimo krasne vaje z ročki, simbolične ir.dijanske vaje, sokoli ce v rdečih krilih, Alžirci so nastopili s svojim plesom v arabskih narodnih nošah, krasna je bila skupina belih sokolov s kombinacijami v obliki vaz itd. Godbe so igrale na vseh koncih in krajih, razvilo se je petje in vesela zabava. Nazadnje se je razvil ples in kolo. Posebno živahno je bilo pri Belokranjdh. Veličasten je bil pogled na šumečo valujočo tisočglavo množico. Vse je odmevalo v radosti nad krasnim prvim dnem.
Ko so se po polnoči vračali gostje domov, so bile vse ulice oživljene kakor sicer po dnevi. Še ob pol ene se 3e pred pošto sredi množice plesalo kolo. Vkljub utrujenost po vročem napornem dnevu je vladalo povsod najboljše razpoloženje.
Telovadna akademija Sokola L
Na trgu Tabor je priredilo včeraj zvečer eno naših najbolj agilnih orga nizacij Sokol I. telovadno akademijo Nepričakovano je na začetku prireditve izostala vojaška godba, kar pa m motilo, da se je akademija z glasovir jem vršila nemoteno. Sokol I. jo t»o dal 6 izbranih telovadnih točk, tako, da so bili ž njimi vrlo zadovoljni telo vadci, kakor tudi občinstvo. Sokol 1 je mojster v sestavi programskih toči On ne polaga le važnosti, da pridejo do veljave sokolske vrline, marveč servira publiki program vedno tako, da pridobiva ž njim vedno novih navdušenih pristašev Sokolstva. Prav nič se ne čudimo, ako je Sokol I. nas morda najjačje sokolsko društvo, s šteje že malone 2000 članov in clamc
«	-t r___Z* •»—»Vm-i/IiI rvr-
ki
Pozdravni večer gostom
Dvorana Kazine je bajno okrašena z zelenjem, velikimi dragocenimi kobrci in usnjatimi klubnimi stolci. Na mizicah gore sveče v mnogokrakih ovečnikih. Na podiju so razprostrti dragoceni piratski kobrci, dar beogradske občine, lestenek žari in buffet je bogato obložen. Najlep-;i okras dvorane pa je venec mladih dam — Sokolic, v naših neprekosljivo lepih narodnih nošah. Načeljujeta jima gg. dr. Tavčarjeva in dr. Majaronova
Zbrano je celokupno starešinstvo JSS, savezni starosta br. Ravnihar, ter člani bratje Gangl, Fux, Bajželj, Kajzelj, svaj-gar, Ambrožič, z načelnikom br. Murni-kom. Med prisotnimi so gg. pokrajinski namestnik Hribar in general Dokič, rektor univerze dr. Krek in dekan pravne fakultete dr. Dolenc, predsednik obrtne zbornice dr. Majaron, predsednik trg.-obrtne zbornice Knez, zastopnik Ljubljane komisar dr. Senekovič in magistratni ravnatelj dr. Zamik, policijski ravnatelj dr. Guštin, rudarski ravnatelj dvorni svetnik Stergar, predsednik višjega deželnega sodišča dr. Kavčnik, višji državni pravdnik dr. Jeglič, šef oddelka za notranjo upravo dr. Baltič, za prosveto dr. Skaberne in cela vrsta drugih odličnih osebnosti. Prisotni so bili dalje .skoraj vsi župni staroste Saveza, ter mili gostje in bratje dr. Schreiner, starosta ČOS, njen načelnik Jindra Vaniček, član starešinstva Stepanek člana tehničnega odseka ČOS Mttller in Bohuslav Havel ter načelnica Milada Mala. Angleško prosvetno ministrstvo sta zastopala gg. Han kins in Storr-Best, Francijo senator Rey-nald, zagrebški konzul Berne-Lagurde m ljubljanski chancellier Paul Flach. Češkoslovaško republiko sta zastopala beograjski poslanik Antonin Kalina in ljubljanski generalni konzul dr. Beneš. Prisoten je bil dalje zastopnik telovadne zveze zavezniške sosede Rumunije ter mednarodni tekmovalci Francozi, Belgijci in Luksemburžani, Francozi in trije Belgijci v svojih telovadnih dresih.
Bil je duhovit pogled na okusno in reprezentativno okrašeno dvorano tema družbo v sokolskem kroju, v naših uniformah, narodnih nošah, čmih večernih oblekah in belih telovadnih dresih, be posebej pa moramo iz vse družbe omeniti še zastopnika primorskih Slovencev, tržaškega dr. Vilfana ter zastopnika dalj nih jugoslovanskih Sokolov župe pacifiške.
Razvila se je viharna in neprisiljena zabava, med katero je znani umetniški kvartet «Primorje» izvajal ob gromskem aplavzu venec naših narodnih pesmi. Nato je savezni starosta br. Ravnihar na govoril zbrane in zlasti pozdravil zastopnike Velike Britanije, Francije, Belgije in Luksemburga, zavezniške Rumune, bratske Cehe.
Za starosto je povzel besedo bumo pozdravljen starosta ČOS br. dr. Schei-ner, ki je naglašal, da smo doslej jstali v borbi ramo ob rami in da hočemo enako vztrajati tudi dalje do skupnih
duhu vse-
je voflja belgijske v£rtovaIne
vr»te Gailliez imenom »Federation beige de Gynmastique» prinesel pozdrav* Belgije Jugoslaviji in izročil JSS daro<»» be-1 gijskega kralja Alberta, o katerih smo žc poročali, dalje medaljo belgijske federacije JSSu. Končal je svoj govor venskim vsklikom: »Bratje in s zdravo!»
Za Veliko Britanijo je za njim gc g. Brown na kratko, omenjal je ang simpatije za nas in potrebo našega propagandnega dela ter končal s sokolskim
«Na zdar!»
Nato je br. starosta prečital pravkar došlo brzojavko predsednika francoske telovadne unije Casaleta: <Ma pensee es' avec vous! C.'asalet!» (Moje misli so z vami!), na kar je zastopnik rumunske telovadne zveze izrazil pozdrave rumun-skih telovadcev in njih zatrdila zavezniške zvestobe.
Za njim je burno pozdravljen povzel besedo vodja tržaških Slovencev A. Vilfan, ki je sporočil pozdrave primorskega Sokolstva, br. Dragomir Ondričevič pa je izrazil pozdrave 13 sokoljih društev na dalnjem Pacifiku, v Kaliforniji Nato je češki beograjski poslanik g. Kar lina v daljšem navdušenem govoru najprej v češkem, potem v srbsko-hrvatskem jeziku govoril o skupnih ciljih obeh bratskih in zavezniških držav, o eni in isti veliki sokolski nalogi, o skupnem delu, ki se bo vTŠilo tako, kakor današnji telovadni nastop, ko so češki Sokoli izvajali svoje vežbe istočasno pod obema zastavama, jugoslovansko in češko. Sledila je razdelitev daril tako, da si izbrala darila po redu,
ie vsaka vrsta	_
kakor si je priborila svoje mesto v mednarodni tekmi ČOS si je izbrala drago-ceno uro, okrašeno z briljanti, dar naše-1 vlak pa vozi le do Bleda
ga Sni*. TTjeJ Je fuffl pripaH*
pisotskih preprog, dar beograjske občine. JSS si je Izbrala umetniško na pok«
izdelan dragoceni servis za kavo, narodno hercegovsko delo, dsr sarajevske občine. Francoski gimnasti so izbrali dragoceno srebrno vazo, Belgijci mra-morno pisalno garnituro, Luksemburžani }olinarjevo Slovenko v narodni noil /SS je pripadla dalje modra sevreška vaza neprecenljive vrednosti, dar francoske vlade in sigurno najdragocenejša med dariL
Po razdelitvi daril se je družabni večer nadaljeval še dolgo po polnoči na vrtu je pa tačas koncertirala izvrstna godba zagrebške Savske divizije. Občinstvo je napolnilo vse restavracijske in kavarniške prostore «Zvezde» ter vso «Zvezdo» in se pričelo razhajati šel« mnogo po polnoči, ko je končal pozdravni večer in so se gostje odpravili k zasluženem in zaželjenem počitku.
Zletne vesli
Češkoslovaško vlado zastopa na Jugoslovanskem vsesokolskem zletu pooblaščeni minister In poslanik v Beogradu g. Kalina, ki ie prispel v soboto v LJubljano. Tu ostane do konca zletnih svečanosti, nakar odide na dopust. •
Včeraj zjutraj je prispelo na zlet več poljskih skautov, ki so se kmalu pobratili
z našimi bosanskimi skavti in vzbujajo po mestu veliko pozornost.
Danes odide na Bled in v Bohinj nad 2000 Sokolov in gostov. Odpeljejo se deloma z rednim vlakom ob 7., deloma s posebnim vlakom par minut kasneje. Ta
Najnovejše vesti
je žela mnogo priznanja. Zabava je trajala pozno v noč.
Na slavnostnem prostoru.
Takoj po popoldanski prireditvi se je i-ačel polniti slavnostni prostor. Saj je bilo vse potrebno okrepčila. Izkazalo se je. da ie bilo zelo primerno, da se je postavil tak obširen prostor — saj je bilo sinoči na njem do 30.000 ljudi. Postrežba po paviljonih se je vršila urno, tako da ni bilo treba gostom čakati. Vsa .ast našemu ženstvu, ki je prevzelo to delo in ga tudi vestno izvršuje. Množica je posedla okrog miz oz. ie obdala podil, na katerem so začele nastopati razne manjše skupine z vajami. Videli smo na telovadišču toliko lepega in vendar so nudile te skupine čisto nove krasne pri-
Posebno oduševljenje je vzbudil pri -	boii5gu v
včerajšnji akademiji rajalni int pevski j »mag na^kupnem bojuču
nastop <iškrjanček .poje, zvrgoli>>., zen-	svojem ^tkem in jedr-
ske dece, ki ga je sestavila sestra	w
Mira Kržetova. Posebno impomrale so proste dihalne vaje in teld po sestavi br. Svetlina. Ko si jih gledal, si videl potrebo, da bi take vaje moral delati vsalc moški od nežne mladosti do visoke starosti. Odlikovale so se dalje članice s kiji, kakor tudi deslu malčki v skupinskih vajah. Najbolj -se pa človek pri Sokolu I. veseli naraščaji, ker jo videti, da se temu posveča posebno velika pažnja. l'o akademiji je prišla na telovadišče godba češkega Sokola iz Smichova, ki je bila z velikim entuziazmom sprejeta.
Sokol I. je včeraj znova dokazal, da zasluži v polni meri spoštovanje ia ljubezen, ki ga ne uživa le v svojem okolišu med narodom, marveč tudi splošno med Sokolstvom. Telovadna akademija Sokola I. se jutri ponovi. Občinstvu priporočamo, da ne opusti prilike posetiti jo.	_
Danes popoldne ob 15. javna telovadba vojaštva in naraščaja na zletišču.
natem navdušenem govoru je br. starosta izročil češki dar JSS, nad lm visokega bronastega telovadca z lovorovim vencem, umetniško delo prve vrste. Zbrano občinstvo je priredilo govorniku viharno ovacijo.
Nato je .senator Rejnald v daljšem govoru raztolmačil pozdrave francoske vlade, borbeno skupnost Jugoslavije 6 Francijo, dobro tovarištvo Sokolov s francoskimi gimnasti, izrazil pozdrave našim Sokolom, varuhom energije, sile in mladost, ter končno izročil v imenu francoske gimnastične Unije Saveza v dar krasnega bronastega galskega petelina. ter dar Francije jugoslovanski armadi dragoceno srebrno vazo v znak priznanja za vzgojno delo, ki jo vrši naša narodna armada. Starosti JSS br. Rav niharju in načelniku br. dr. Murniku pa je izročil po eno zlato iglo, s plaketo zmage.
Ob izvršitvi so se burno ponovili ves j čas med govori ponavljajoči se frenetičm aplavzi in pritrjevalni navdušeni medklici
SEJA MINISTRSKEGA SVETA V LJUBLJANI.
Ljubljana, 13. avgusta Danes se bo bavil ministrski svet v prvi vrsti z vprašanjem končne ureditve razmerja kraljeviča Gjorgja, ki se je v zadnjem času v nekaterih zadevah preveč eksponiral, ter zlasti povzročil objavo nekih svojih pisem v beograjskih časopisih, v katerih se nahajajo neresnične trditve. Poleg tega bo ministrski svet sklepal o vseh tekočih zadevah posameznih resorov, ki se morajo reševati v bližnji bodočnosti. Člani vlade pridejo, v kolikor še niso v Ljubljani, danes ob 9. uri dopoldne iz Beograda, ker pa beograjski brzovlak v Zagrebu nima zveze v Ljubljano, bo iz Zagreba prirejen poseben vlak. Ob. 12. uri priredi pokrajinski namestnik Ivan Hribar na čast gostom dejeneur, katerega se udeleže tudi člani vlade.
Beograd, 13. avgusta. (Izv.) Nocoj ob 19.40 so člani ministrskega sveta odpotovali v Ljubljano. Kakor doznava Vaš dopisnik, se bo v stolni cerkvi vršila spominska slavnost za pokojnim kraljem Petrom L, katere se bodo udeležili člani vlade ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti, ob 16. popoldne bo kronski svet, na katerem se bo v prvi vrsti reševalo vprašanje kraljeviča Gjorgja, potem o predstoječi konvenciji s Češkoslovaško in o pogajanjih z Bolgarijo glede vprašanj, ki se iinajo rešiti na seji zveze narodov dne 4. septembra; dalje o zastopstvu male antante pri zvezi narodov, o sestanku ministrskega predsednika Pašiča z dr Benešem v Marijinih Lažnih in o vprašanju sprejema Nemčije in Madžarske v zvezo narodov in končno o vseh drugih aktualnih vprašanjih naše notranje in zu nanje politike. Novi minister za notranje
FRANCOSKO-ANGLEŠKI SPOR.
Pariz, 13. avgusta (Izv.) »Temps» piše v svolem današnjem uvodniku pod naslovom »Druga kriza v Londonu», da nepopustljivost Anglije, ki se še nikoli nI tako jasno pokazala kot sedaj, ni bila improvizirana, temveč Jo je Anglija pripravljala, in sicer najprej z Balfourjevo noto in z obema govorima L!oyd Georgea v spodnji zbornici in zlasti z ostrim govorom o vprašanju orienta. Angleška vlada želi, da se prizanese Nemčiji, vendar pa ne zahteva prizanesljivosti za zaveznike, zlasti ne za Francijo. To znači slab izgled za ravnotežje v Evropi. Nadalje «Temps» energično odklami predlog, naj bodo vsi nemški predlogi od. visni od odločitve reparacijske komisije. Popolnoma nedopustno je, naj tuja dr. žava določi število francoskih zasedbe-nih čet.
H koncu pravi članek dobesedno: b svojo noto od 1. avgusta je Anglija odklonila odgoditev plačevanja dolgov pq zaveznikih, dokler ne dobi od Zedinienih držav, kar si želi. Odklonimo sedaj tudi mi odgoditev nemških plačil, dokler na pripravimo angleško vlado, da nam prizanese, kakor dela v veliki meri z Nemčijo.
MONARfflSTIČNI PREVRAT V VLADIVOSTOKU.
London, 12- avgusta. (Izv.) V republiki Daljnega vzhoda so 23. julija v Via« divostoku vrgli sovjete. Vpostavila se ia diktatura pod generalom Dietenchoni, Nien program je boj proti sovjetom. Gibanje ima monarhističen značaj.
STOTISOCKRONSKI Dunaj, 11- avgusta.
BANKOVCI.
Avstroogrska
stvari Timotijevič bo položil prisego in kralj bo pred odhodom iz domovine izro- ta	u
lftnrinn ;„
čil vladarsko oblast vladi.
KRALJEVO POTOVANJE NA ČEŠKO.
Ljubljana, 13. avgusta. Kralj odide v sredo v Marijanske Lažne in se vrne v drugi polovici mescca septembra v Beograd. Med tem časom bo vršil kraljevo oblast ministrski svet. Zakonodajni od-
dajo novih bankovcev po 100.000 in 20 kron.
Sah
Šahovski turnir v Londonu. Zadme iz Londona došlo poročilo javlja: Stanje mednarodnega šahovskega turnirja za prvenstvo je sledeče: Capablanca 7, dr.Vid-
bor se
pa tako)
sestane 16. septembra, skupščina mar 6 i Aljošin 6 ^pa^enc«
•ko zakonodajni odbor 'reši služ-1 odločena) R^nstein in dr
po 5 in pol, Reti 5, Bogoljubov 4 in pol
Slovenska historična razstava
(Na ilržavni obrtni šoli v Ljubljani, od 13. do 20. avgusta in od 3. do 12. septembra t. 1.)
Kje je vzrok dejstvu, da ima pri nas umetnost težje stališče kakor pri drugih narodih, da se mora tako rekoč šele boriti za svojo popularnost? Trdijo, da je občinstvo še premalo zrelo in da zato ne čuti prave potrebe za njo, da so umetniki izgubili stik z ljudstvom
i naš narod v vseh dobah izdatno branil svojo naroduo in eksistenčno upravičenost na kulturnem polju, in vzbuditi najširše zanimanje za historijo slovenske upodabljajoče umetnosti ter za zbiranje dol starih mojstrov za bodočo galerijo lepih umetnosti. Razstava je drugi poizkus historične razstave; prvi je bil že pred 12 leti v Jakopičevem paviljonu; vendar bo ta poizkus omogočil začetek ogromnega dela, ki ga bodo imeli naši umetniki in umetnostni zgodovinarji, če aH bodo hoteli v sistematični obliki pokar zati našo umetnost od početka doslej.
i ^dstvo z dobo, da smo reven narod itd.	bližnje ot'
Najsi bo fc^^^lSiS razstave občin.
otvoritve te tvu v in-
kljub neugodnim razmeram. Kljub ^ | form^ kratpk obris preteklosti naše zaprekam imamo vendar Narodno Gate	umetnosti. Ni
rijo, ki se giblje m dela m trudi, iseka ^ _ ^ ^ A „ei,flai triž
jati v XIV. stol. iu je drugi polovici XV. stol. trajala skoro do začetka XVII. stol Izmed najbolj zna^ nih freskantov tistih časov, čijib dela so se nam še ohranila po naših starih got-kih cerkvah, naj omenimo Janeza iz
dosegla višek v | in drugI Na višku je bil barok pri nas , v prvi polovici XVIII. veka, ko so suka- ■ li Valentin Meucinger (od njega imamo j ohranjenih vsaj S00 slik, ki očitujejo silno živahno barvenosO, zvezda tega stoletja na našem umetniškem polju, dalje original prve vrste in
ZSMS?^dgone i" Jeriča jFortunat Bergant, ^ P- "s e in je —	Ribnici, Vrhniki m
iz Gorice. Renesansa ^ Pri m*	^ti, t^Gori&n četef	V dru- d^od. Volf je bil učitelj AžbetaJ-
uoram naših Alp.
Janez Wolf je romantik, sovrstnik Fiihrirha. Overbecka, Schnorra Stemlam dr. 2al da je naslikal tako malo podob na" platno, da historična razstava ne bo moda pokazati več njegovih del. Slikal e namreč po večini freske, od katerih
tpri navdušenci si upajo celo že sedaj sanjati o galerijah lepih umetnosti m umetnostnih akademijah. Umetnost ima. mo, umetniško preteklost tudi — to dokaže historična razstava — za vse dobro vnete ljudi tudi. Zakaj bi torej nasi umetnosti ne postavili ognjišča, ne osnovali doma, ki bi bil prvi dokument na.e kulture in nas narodni ponos?
Narodna galerija je porabila pnhko, ki ii ie bila dana z velikodušno obljubo Velesejma, ki bo podjetje financiral, in ie priredila retrospektivno razstavo del'naših domačih umetnikov do moderne. v kolikor je bilo mogoče ta dela cfcrati. Razstava hoče dokazati, da lellvrki.
___________ Na naši
lji so se že od nekdaj križali romanski in germanski kulturni vplivi; zatorej je tudi naša umetnost trajno rastla pod temi vplivi.
Najstrarejše ohranjene spomenike nase upodabljajoče umetni'?' imamo v arhitekturi. Med temi zavzema eno izmed prvih mest zatiska samostanska cerkev, ki ima Se ohranjene tri romanske konhe iz leta 1135, če ie Milkowics v svoji knjig; Die KISster in Krain> ne moti. Tradicija slovenskega slikarstva pa sega v XIII. stoletje, iz katerega imamo najbrže najstarejši spomenik v freskah koroških slikarjev v cerkvi sv. Heme na ( Krki. Gotika se ie nri nas zač-?la razvi- i Franci
ka in je zapustila največ sledov v arhitekturi; vendar .so P^ m^nom Schiavo-ni naši umetniki zelo izdatno sodelovali pri itali ianskem renesančnem pokretu (Janez Kranjski iz St. Petra, Dominik iz Kopra. Andrej Petral iz Fušje vasi, Janez s Krasa je slikal na dvoru Pija IV., kipar Carniolus in miniaturist Bu-dovin). Po reformaciji je vzbudil umetnost zopet v življenje škof Hren, v čigar
iJi^U. iv» ---------«	.....
pri polovici tega stoletja so se uve.javih kranjski trije Laverji, ki so domnurau v slikarstvu tja do začetka XLV stol. m vzgojili celo šolo. kateri pripadajo Tavčar. Kavka, F.gartner, oba Bizjaka m drugi. Poleg Laverjev je deloval mehki in nežni Herrlein, ki bo na historični razstavi dobro zastopan. V dobi klasicizma je dosegel svoj višsk slikar Potočnik
ss	s Vf sn^TiJIUL«
ner. Hren, Detren, Kosta, Plaveč, 1 erfila, M in i o i. dr. V drugi polovici X\ H. stol. so gojili bakroreštvo Valvazor, Trost, Vitezovi,! Koch, sodobniki slikarjev Gladita in Kleriča.
Pod vplivom »Academiae Operosorum. je leta 1693. vzcvetela naša baročna umetnost.. Takrat so poleg kiparjev Luke Misleja in Franca Robbe ustvarjali naši umetniki vsepovsod po Evropi. Takrat so poleg Quaglia slikali pri nai pred vsem brata Albert in Franc Jelovšek (zadnjega najlepše delo ie Sv. Družina*
že v biedermeierski čas, kar te tiče portreta; v religioznem se je pa se vedno držal ba-očnib tradicij. Gotovo eden naših najpomembnejših slikarjev, ki nam je zapustil nebroj prav lepih portretov z izrazito osebno noto. Poleg njega sta si v začetku prejšnjega stoletja_ pndobUa precej slovesa tudi slikarja S! roj inK^nl ki sta tiste čase z Goldensteinom slikala podobe in freske po naših cerkvah. >aj-boljša pokrajinarja sta bila takrat Ljubljančan Anton Karinger in Havne m na* koroški rojak Marko Pernhart. ki nam
ljubljanski šentpeterski cerkvi, pater koroški rojak 3larKo rernn^u - ^ ančišek iz Bistre. Ljubljančan Jamšeklie zapustil velijo ste-.Uo pra.. I.P-n
na Ogrina, bratov šubicev; iz Ažbeta m Subicev, ki so bili realisti, se je počasi razvila slovenska moderna, ki ima svojo streho v Narodni Galeriji.
V tuiini so živeli in delali slovenski slikarji'janra, Kraiar, Major, Kalin, Lindar, Šega. Hribemik, Kavčič — o, veLiko smo jih imeli in dobrih in rd se nam treba sramovati .svojih umetnikom
pred tujci!
Da so na historični razstavi slike religioznega značaja v taki večini, je vzrok dejstvo, da so se te slike po cerkvah in samostanih najbolje ohranile, dočim so se druge v zaeebnih rokah poizgubfle, po prodale itd.
Narodna Galerija je zbrala x velikim trudom kolikor je mogla del za retrospektivno razstavo, tako da kaže razstava vsaj približno sliko slovenskega slikarstva v minulih stoletjih. Opozarjati občinstvo še posebej, naj poseti razstavo v obilnem številu, se nam zdi spričo zanimivosti in pomena te razstave »kora; necotrebr
Domače vesii
t (Rrfefafca smrti kralja Petra. Danes ob 11. predpoldne se vrši v tukajšnji stolni cerkvi parastos po pokojnem kralju Petru Osvoboditelju po obredu, ki je bil določen za pogrebne svečanosti Cerkvene svečanosti se udeleže tudi v Ljubljani navzoči ministri.
*	Kralj v Kočevju. Poročajo nam iz Kočevja: Njeg. Veličanstvo kralj je prišel dne 10. avgusta proti 4. popoldne v spremstvu pokrajinskega namestnika Hribarja, ministra za poljo-privredo Puclja, komandanta Dravske divizije generala Dokica in okrajnega glavarja dr. Ogrina v Kočevje ter v lahkem avtotempu pasiral mesto, nakar si je ogledal rudniške naprave, zlasti dnevni odkop in bager. Sredi oduševljenih Zivio! in Hoch! - vzklikov obeh narodnosti se je visoki gost odpeljal ob 15. uri proti Ljubljani.
*	Sprejemi pri ministra dr. Žerjavu se vrše v predsedstvu pokrajinske uprave danes v pondeljek od 9. do '411. Sprejeme ure so se morale iz-premeniti z ozirom na to, ker Je gosp. minister pozneje uradno zadržan.
*	Imenovanje članov državnega sveta. Beograjske »Službene Novine* objavljajo kraljevi ukaz, s katerim so imenovani za člane državnega sveta: dr. Miha jI o Popovič, bivši minister; Velisav Vulovič, bivši minister; Miroslav Rajčevič, bivši minister; Alsksa Stanišič, bivši minister; Dimitrje Popovič, bivši poslanik; dr Fran Potoč-njak, bivši hrvatski podban; Mihajlo Cerovic, načelnik ministrstva notranjih del; Živojin Arandjelovič, načelnik ministrstva pravde; Ibrahim beg Defterdarovič, načelnik pri pokrajinski upravi v Sarajevu; dr. Ivan Bog-danovič, veliki župan; Ilija Gjukano-vič, gimnazijski ravnatelj; dr. Ivan Š k a r j a, docent ljubljanske univerze; dr. Tugomir Alaupovič, bivši minister; dr. Nikola Gjurgjevič, pokrajinski namestnik v Sarajevu; Dimitrije Karič, predsednik apelacijskega so-'dišča v p.; dr. Rudolf Sardelič in dr. Štefan S a ga d in, oba referenta v ministrstvu za izenačenje zakonov; dr. Mita Mušicki, narodni poslanec; dr. Dominis Mazzi, narodni poslanec; Lazar Jankulovič, narodni poslanec; dr. Radoje Jovanovič, direktor uprave državnih dolgov; Mihajlo Radivojevič. sodnik pri prvostepenem sodišču; dr. Makso Rošič, odvetnik na Sušaku, in dr. Sava Vukanovič, mestni nadsvet-nik. Novi državni svetniki bodo še ta teden zapriseženi, nakar se bo državni svet takoj konstituiral in pričel svoje delovanje.
*	Imenovanja v državni službi. Kakor doznava beograjski »Novi List», je minister vnanjih zadev M. Ninčič prinesel kralju na podpis ukaz o imenovanju dr. Otokarja R y b a f a za pooblaščenega ministra naše države na bruseljskem kraljevskem dvoru, ki pa bo sicer prideljen ministrstvu vnanjih zadev kot šef odelenja za izvrševanje mednarodnih pogodb, ter dr. Svetisla-va Popoviča, narodnega poslanca iu odvetnika v Zemunu, za državnega podtajnika v ministrstvu financ.
*	Prekmurci za Jugoslavijo. Pri pokrajinski upravi za Slovenijo se je zglasila številna deputacija iz Dolnje Lendave, ld je prosila pojasnila, je _ li res namerava razmejitvena komisija prisoditi Lendavo z 20 okoliškimi občinami Madžarski. De-putacijo je sprejel gosp. pokrajinski namestnik Hribar, ki je Prekinurcem izjavil, da meja ostane taka, kakor je določena po trianoniski pogodbi, da torej Lendava na vsak način ostane pri Jugoslaviji.
*	Smrtna kosa. V ljubljanski državni hoinici je prošlo soboto umrl gospod Josip Dolžan, poštni ravnatelj v p., tast primarija dr. Defranceschija. Pokojnik rodom iz Novakov pri Tržiču, je služboval kot poštni uradnik v Pazinu, Mariboru in Gradcu ter je povsod ostal zvest idealom našega naroda. — Na Vranskem ie umrla gospa Terezija Kladnik, soproga upravnika tamkajšnje pošte in roe.'*t-niea. Blag jima spomin!
*	Železniški odbor za zgradbo železnice Kočevje-Brod Moravice je imel v četrtek dne 10. avgusta v prostorih kočevske mestne posvetovalnice svojo -sejo, kateri so prisostvovali gg. dvorni svetnik Bonač, predsednik odbora Dra-gotin Hribar, zastopnik ljubljanskega premija trgovcev Stupiea, dr. Rant iz Ljubljane, zastopniki občine Brod-ilora-vice, dalje Brod na Kupi, Banjaloke, Norih Laz, Fare, Osilnice i. dr. Uvodoma je očrtal predsednik odbora g. Hribar iiosedajen potek delovanja istega, začetna ugodna zagotovila na merodajnih mestih ter ugotovil, da se je i Ljubljana zelo malo zanimala za ugodno rešitev projekta na morje, ki bi šel preko Brod-Moravic in ki je za njo z ozirom na mednaroden transit preko Bavarske in ^Jesenic odločujočega pomena. G. A. Kaj-fež je prečital važno korespondenco, nakar je referiral poslanec g. Skulj o parlamentarnih pogajanjih, katera je vodil skupno z svojim tovarišem g. dr. Kuči-čem iz Bakra. Omenil je, da ne stojimo še na pogorišču svojega dosedanjega dela, tudi r.a koneidiramo, temveč si hočemo poiskati bat danes takoj nove s me t! i 'O za na< xapo'eti rad. Naša proga dobi takoj drugačen pomen, čim dobimo k<viy-*ijsk.-> listino na podlagi že po»ednjo*» predkoriCMije. Veleindustrija-ieo Anton Kiijfoft «{ zamisli bodoč program p rt-, nov'.- se osnnjočom delovnem Dodo-ifco'.u. Mi se nismo dosti zanašali
na investicijsko posojilo. Po vzorcu nekaterih slovenskih lokalnih železnic toda z garancijo vlade glede obrestovanja in amortizacije prioritetnih obveznic si hočemo izgraditi našo progo preko Brod-Moravic. Narodno predstavništvo bo nedvomno vzelo to stran graditve železnice, z lastnimi sredstvi, a z pomočjo države, z simpatijo na znanje. Priznani ■strokovnjak g. Lukmanovič je izjavil, da nosi proga Kočevje-Brod-Moravice visoko rentabiliteto; je ena najbolj lukrativ-nih v Jugoslaviji. Načrti stavbenega svetnika g. inž. Musila so sredi septembra 1922 dotiskani, trasiranje že lansko leto končano. Geolog dv. sv. Singer je oddal odlično mnenje glede zemeljske sestave, po kateri teče naša proga. Proga preko Vrbovskega ni bila niti preiskana, kaj šele trasirana. Govornik je imenoval neko jugoslovansko podjetje iz Zagreba kot najresnejšega prevzemnika gradbenih del. Bodočega delovnega odbora taktika naj je le, hitro in iniciativno delo. Nato se je sestavil delovni odbor, ki imej svoj sedež v Ljubljani in v katerega so bili izvoljeni: iz Ljubljane gg. Jelačin mL, Stupiea, dr. Mohorič, iz Dolenje Vasi g. posL Škulj, iz Kočevja gg. Ilc, Kresse in odvetniški kandidat dr. Sajovie, iz Brod-Moravic g. Srkoč, iz Broda na Kupi g. Grgič. Živahno se je obžalovalo, da ni bil na seji navzoč podpredsednik odbora g. minister Pucelj.
*	Izplačilo podpor in doklad invalidom Kakor poročajo iz Beograda, je ministrstvo za socialno politiko zahtevalo kredit v znesku 70 milijonov dinarjev v svrho izplačila dolžne podpore in dra-ginjske doklade invalidom v veej državL
*	Politična pridiga z line zvonika- Na Zg. Polskavi pri Pragerskem so dobili letos samostojneži v roke cerkvenokonku-renčni odbor. V tej korporaciji so hoteli župniku dokazati, da samostojneži niso proti veri in bo zato začeli renovirati zanemarjeno cerkev. Tudi novo jabolko na zvonik 60 naročili, katero so včeraj z veliko slavnostjo ob 6viranju godbe potegnili na zvonik. Vsi farani so s samostojneži iz cerkveno - konkurenčnega odbora s ponosom občudovali okrog cerkve svoje darilo v višjo čast božjo. Naenkrat pa se je pojavil visoko na zvoniku pri lini neki duhovnik in osrečil presenečene Eamostojneže s 6ilovito politično pridigo, katere refren je bil: Bog nima nobenega dopadajenja nad darili nevernikov, ki niso pristaši SLS. Globoko poparjeni so odšli samostojni verniki domov. Da, da, nehvaležnost je plačilo sveta.
*	Desetletnica gasilnega društva v Oplotnici. Prostovoljno gasilno društvo v Oplotnici je proslavilo te dni desetletnico 6vojega obstoja. Bila je lepa prireditev, katere se je udeležilo nad sto ga^ silcev iz sosednih krajev.
*	Požar. V kozolcu posestnika Ivata Klinca. v Kamnem vrhu na Dolenjskem je dne 9. avgusta vsled neprevidnosti izbruhnil požar, ki je uničil velik nov kozolec in zraven stoječi skedenj. Izrednemu naporu na pomoč prihitelih gasilnih društev in okolnosti, da je veter svojo smer izpremenil, se je zahvaliti, da ni pogorela vsa 17 hiš broječa vas. Skoda znaša poldrugi milijon kron, ki je le deloma krita z zavarovalnino.
*	Grozna nesreča na Donavi. V soboto dopoldne je donavska ladja »Princesa Jelena* trčila v polni vožnji ob šlep «Tamiš». Vsled močnega sunka je dobil šlep drugo smer ter je trčil ob brod, ki je pravkar zapustil breg in plul proti sredi reke. Brod se je razbil in potopil. Na brodu je bilo 20 do 25 oseb, največ žensk m otrok, ki so med obupnim krikom ena za drugo izginjale v valovih. Kapetan »Jelene* je vse to opazoval s svoje ladje, toda storil ni ničesar za rešitev ponesrečenih. Okrenil je ladjo ter prepustil ponesrečence brez pomoči njihovi grozni usodi. Potniki na njegovi ladji so odločno protestirali proti takemu početju ter so hoteli kapitana linča-ti. V Beogradu je kapitan pristaniški oblasti prijavil zaradi tega nekatere potnike zaradi upora na ladji.
*	Samomor. V Dolenji vasi se je v petek zjutraj ustrelil trgovec Anton Klun. Iz težkega revolverja -si je pred zrcalom pognal kroglo v glavo. Bil je takoj mrtev. Klun, ki je bil vdovec, je neposredno pred samomorom napravil oporoko, Kaj je premožnega moža gnalo v smrt, ni znano.
*	Drobne vesti. V Zagrebu je bil ukraden črno oličen avtomobil tipa Walter C 870, vreden milijon kron. — V hišo posestnika Janeza Avseneka v Zverčah so vlomih doslej neznani tatovi ter odnesli razne obleke v vrednosti nad 20 tisoč kron. — V Skabernetovi trgovini v Ljubljani je bila g. Jeri Novak ukradena ročna torbica, v kateri je bilo 10 dolarjev in 10.000 kron ter razne listine.
*	Žeparji na delu. V zadnjih dneh, ko je vsesokolski zlet privabil v Ljubljano ogromno število gostov, so bili žeparji '.-pridno- na delu. Kolikor je doslej znano, ie bilo na glavnem kolodvoru g. Jožici Pristav iz Vranjice pri Splitu iz ročne torbice ukradenih 5200 kron, g. Mariji Spanjol iz Tržiča p;. 6000 kron. Tudi na lju" ljanskem trgu je bilo izvršenih več tatvin. Okradem" so bili nadalje Fran Scagnetti, natakar Bid- -na' , vdova Marija Kovačič in služkinja Marija Rus.
*	Aretacija defravdanta. Mariborska policija je pred kratkim aretirala zaradi prestopka potnih predpisov Gradčana Hugona Perkota, katerega je ljubljanska policija zasledovala zaradi defravdacije sukanca v vrednosti 13.000 kron. Perko je bil oddan v zapore ljubljanskega deželnega sodišča.
SE ENA STOLETNICA«
Nedavno smo poročali o stoletnici železnice. Morebiti ni neumestno, ako se spomnimo, da poteče letos tudi sto let, kar je zaplovil prvi železni par> brod. Dejstvo na prvi pogled in posebno važno, a če se vpošteva kolosal-ni napredek parobrodarstva od 1. 1822. do L 1922. in če se uvažuje, da imamo ta napredek zahvaliti konštnriranju pa-robroda iz železa, potem pač moramo priznati, da je prvi železni parobrod zaslužil, da se spominjamo njegove stoletnice.
Bil je to »Auron Manhy», parobr>i na lopate, 120 čevljev dolg in 18 čevljev širok, ves iz železa. Zgrajen je bil v Londonu in prva pot ga je peljala v Havre s tovorom žita. Bila je to tudi njegova zadnja pomorska pot, ker je od tedaj vršil službo na Seini. 120 čevljev dolžine! Spričo današnjih orjakov, ki imajo po 240 metrov dolžino in nad 50 metrov višine, je ta prvi železni parobrod pač neznaten, kakor orehova lupina. No, če vpoštevamo, da bi brez njegove prve vožnje ne imeli današnjih orjakov, kakor so »Kolumbus*, »Imperator*, »Vaterland* in drugi, ki na eni sami poti lahko prepeljejo preko oceana cel gradič — potem se pač moramo spominjati z neke vrste spoštovanjem orehove lupine, ki je s svojimi 60 metri dolžine našim pradedom pač predstavljala vrhunec umetnosti ladje-delstva, ki ga je tačas bilo mogoče do-seči.
Kdo ve, če ne bodo naši vnuki enako sodili o današnjih orjakih pomorske pa-roplovbe kakor je »Mauretania*, »Ma-jestic» in drugi, 6 katerimi ce naša doba toliko ponaša?
Gospodarstvo
DR. GRAHAM BELL, IZNAJDITELJ TELEFONA.
Dne 4. avgusta t, L je bil pokopan ob zapadu solnca na vrhu gore Bein Breagh v Kanadi iznajditelj telefona dr. Bell. Njegov grob je bil v skalo vsekan in v znamenje pietete je bila ob času, ko se je vršil njegov pogreb, po vsej Kanadi in Severni Ameriki za nekaj trenutkov prekinjena telefonska služba.
Kaj bi delal današnji moderni svet brez telefona, ki prevzema čim dalje bolj službo starejšega telegrafa, Svetovne daljave so zvezane in govoriti se more iz enega dela sveta v drugaga. Kaj pomeni ta zveza v trgovini, v prometu, v kulturi!
Dr. Graham Bell je bil starček petinsedemdesetih let, s polno belo brado in vedno prijaznim nasmehom na obrazu. Bil je po rojstvu Škot. V svojih mladih letih se sploh ni bavil z elektriko in fiziko, ampak predvsem s fonetiko, z glasom in govorom in njegovim mehanizmom. S temi vprašanji sta se bavila že njegov oče in ded.
Rodil se je Graham v Edinburga in je tam dovršil šole in univerzo. Kot mlad mož je odšel v Boston, kjer je postal profesor vokalne fiziologije. Prvi njegov stroj je bil izgotovljen v Bostonu"— toda prvi poskusi in resne priprave za dalekoslišni aparat so bile izvršene v Brautdorfu v Kanadi K uspehu so pripomogle tudi študije, ki ee je vanje poglobil ob času svojega bivanja v Eiginu na Škotskem. L. 1874. je delal neke poskuse s telefonom in je prišel na misel, da bi bilo mogoče na daljavo prenašati besede, ko bi bilo mogoče armaturo gibati tako, kakor se giblje zrak v njem. Začel je torej študirati človeški sluh in uho in je mislil: ako mala ušesna membrana reagira na valovanje zraka, zakaj bi večja membrana ne gibala železne armature. Iz tega je izšel prvi tip današnjega te lefona.
Njegova iznajdba izpočetka ni vzbudila zaupanja — on sam je preživljal težke čače. Treba je bilo sredstev — a finančniki so zmajevali z ramami. Toda telefon je zmagal in dr. Bell je še pred smrtjo videl uspehe svoje iznajdbe in ie doživel celo brezžični telefon.
Objjavs
•	Zveza obrtnih društev za Slovenijo. V nedeljo 20. avgusta ob 9. uri se vrši v »Narodnem domu* v Celju ustanovni občni zbor Zveze obrnih društev za Slovenijo. Na sporedu zveznega zbora je: 1.) Po ročilo o pripravljalnem delu. 2.) Volitve. 3. Razprava proračunov. 4. Ureditev zveznega tajništva. 5.) Določitev kraja za prihodnji zvezni zbor. Na ustanovni zvezni zbor se priključi splošen obrtni shod, na katerem predavata gg. Bizjak Ivan in Mohorič Fran o predmetih: »Obrtniške zahteve glede mojstrskega in delavskega bolniškega in nezgodnega zavarovanja>. in «Naše prometne razmere. Ta shod je velike važnosti za obrtništvo in je pričakovati za označeni dan izredno veliko število obrtništva v Celje. Prilika za to je tem ugodnejša, ker se zborovanje vrši med obrtno razstavo in imajo vse osebe, ki one dni obiščejo Celje, piavico do polovične vožnje.
*	Na L državni gimnaziji v Ljubljani je razpisano za prihodnje šolsko ieto stalno učno mesto za klasično filologijo V^t glavni predmet v zvezi z drugim je- j zikom. Prošnje naj se do 1. septembra vlože po uradni poti pri višjem šolskem svetu v Ljubljani.
KRIZA NA RUSKEM TRGU.
Industrijska kriza, ki muči skoraj vse evropske države, je obrnila pozornost za-padne Evrope na Rusijo. Očesu trgovca se Rusija danes kaže kot neizmerna pokrajina, ki bi hotela kupovati, kajti v njej počiva produkcija že več let in nobenega izdelka ni na trg. Zato mora tam — po mnenju Evrope — obstajati velikansko povpraševanje po industrijskih izdelkih. Iz novejših vesti pa izhaja, da je ta nada brez vsake podlage. Štiri leta Rusija ni imela nikakršne produkcije, sedaj pa ie vkljub temu nastopila tam prodajna kriza. Ona podjetja, ki sploh še delajo, imajo svoja skladišča napolnjena z blagom, ker ga ne morejo spraviti v roke konzu-menta.
Kaj je temu vzrok? Ali je tega kriv ta-kozvani »novi kurz*, ki je produkcijo domače industrije povzdignil na predvojno višino? Številke ne kažejo, da. bi se bila produkcija povečala, razven pri nafti. V letu 1921 je Rusija izkopala le 42 milijona ton premoga napram 4.7 v letu 1920, produkcija zlata je za 50 odst. za produkcijo v letu 1920. papirja je bilo izdelanega v Rusiji le 58.000 ton proti 65.000 tonam v letu 1920. Enako je v industriji sladkorja, tekstilnega blaga in kovinski industriji V prvih devetih mesecih leta 1921 je bilo v Rusiji izdelanih le 62 lokomotiv, v letu 1920 v Istih mesecih 59. Pripomnimo, da so te številke v primeri z rusko industrijo pred vojno uprav smešno nizke. V primeri s časom pred vojno znaža produkcija železne rude le 2.1 odstotka, sladkorja 3 odstotke, premoga in nafte skupaj 20 odst. Da industrija na tej stopnji niti izdaleka ne more zadostovati pravi potrebi prebivalstva.
Kriza razpečavanja blaga temelji Ie na popolnem obubožanju prebivalstva, to se pravi, kupna moč prebivalstva je propadla. »Socializirana* industrija v Rusiji je pokazala svetu čudno sliko industrije ki ne producira, ampak konzumira! Kot posebno kričeč se navaja slučaj kijevske sladkorne industrije v letih 1920/21. Skupna produkcija je znašala 1,167.000 pudov (pud je 16 kg), temu nasproti pa konzum dveh milijard rubljev. 50.000 pudov soli, 150.000 m tekstilnega blaga, 500 pudov tobaka, 7000 čaš in poldrug milijon pudov sladkorja, ki je bil razdan delavstvu kot naturalna mezda. Slično je tudi v vseh drugih produkcijskih panogah, ki jih vodi sovjetska država. Državne agrarne uprave so tako na primer dobavile državi štiri in pol milijona pudov zrn, porabile pa so ga kot naturalno mezdo delavstva devet in tri desetine milijona pudov!
K temu pa so prišle še velikanske potrebe rdeče armade in izredno številne sovjetske buržoazije. Boljševikom ni pre-ostajalo nič drugega, ko da so porabili vse prehranke prejšnjih let in pa, da so posegli tudi po vseh še nesocializiranih posestvih, to pa so bila edino le še kmetijska posestva. Z dokladami v prvem letu in z naturalnim davkom v drugem letu, združenim s samovoljnim rekvizicij-skim postopanjem, se je uničil ves kapital kmetijskih posestev. Iz tekočih pridelkov namreč kmetije niso mogle pokriti vseh sovjetskih zahtev. Neprestano porabljanje substance same pa je izčrpalo rusko kmetijo, kar se najjasneje vidi iz na-slednih številk:
Leta 1921 je Rusija imela posejane zemlje Ie50 odst. toliko, kakor leta 1916. Število konj je padlo v teh petih letih od 24 milijonov na 9 milijonov, število goveje živine za 60 odst., ovac celo za 90 odst. Posledice so znane. Žetev je v letu 1921 dala le 18.2 milijonov ton, mesto 60 milijonov, ki so bili povprečni pridelek let pred vojno. Ruski kmet tvori, kakor znano, 80 odst. vsega prebivalstva. Polom kmetije pomeni torej polom ruske kupne moči. Kaj še more kupiti kmet, ki nima doma dovolj hrane zase? In kaj si more nakupiti prebivalec, ki ni kmet in ki sploh ne producira. Vsega privoščiti si morejo le razmeroma maloštevilni revolucijski sovie^ki vojni dobičkarji.
Ruski narod bo mogel zopet kupovati šele, ko se razmere urede, to je, ko pade sedanji sistem, ki jc iz bogate Rusije na-
pravil državo bede ln gorja. Da boDSevN
ški sistem polagoma popušča in prehaja v stare metpde, o tem prihajajo že dolgi časa iz Rusije vesti, čeprav pogajanja t boljševiki niso uspela ne na genovski ns na haaški konferenci.
«= Zgradba državno-železnlšklh delavnic v Ljubljani Trgovska in obrtna zbor
niča je intervenirala v zadevi pospešitve gradbe železnišrih delavnic v Ljubljani pri prometnem ministrstvu in je prejela obvestilo, da se izdelujejo pri Zagrebški direkciji izvedbeni načrti in se bo 6e tekom letošnjega leta pričelo z gradbo delavnic.
Za znižanje železniške tarife pri pre vozu vina. Banat-ska trgovinska in obrtna zbornica v Velikem Bečkereku je zaprosila prometno ministrstvo za znižanje tarife pri prevozu vin iz okrožja Bela Crkve in Vršca.
Vagoni za prevoz svežega mesa. Iz Beograda poročajo, da je prometno ministrstvo naročilo v Nemčiji na račun reparacij 500 vagonov za prevoz svežega mesa.
Konferenca za zboljšanje prometa tekom izvozne sezone. V prometnem ministrstvu v Beogradu se vrši dne 16. avgusta konferenca zastopnikov prometnega ministrstva, direkcije državnih železnic in vodstva južne žekznice. Razpravljalo se bo o ureditvi našega prometa zlasti za izvozne sezone.
-= Konferenca inženjerjev o Jadranski železnici. Pretečeno soboto ss je vršila, kakor smo že poročali, konferenca delegatov sekcije Saveza inženjerjev o vprašanju gradnje Jadranske železnice.^ Konferenci so prisostvovali delegati iz Za, greba, Beograda, Ljubljane, Sarajeva, Vojvodine in Dalmacije. Konferenca se je izjavila soglasno za gradnjo več železniških prog Ln ne en6 normalne jadranske železnice, kakor to predvideva vladni predlog.
= Za mednarodni vzorčni veliki sejem v Pragi, ki se vrši od 3. do 10. septembra, vlada v inozemstvu veliko zanimanje. Raznovrstni izdelki bodo razstavljeni v 17 .skupinah. Za posetnike veljajo znižane vožnje za 35 odst. pri vseh osebnih in brzih" vlakih češkoslovaških železnic in 76 odst. znižanje pri vidiranju potnih listov. Natančnejša pojasnila se dobe pri CSR konzulatu v Ljubljani, Breg S.
= Izvoz sladkorja in koksa Iz Češkoslovaške. Trgovska in obrtna zbornica opozarja vse interesente, da bo glasom odloka češkoslovaškega trgovinskega ministrstva pričenši s 1. oktobrom 1922 slad kor iz Češkoslovaške pristojbine ir. izvoznice prost. Isto ministrstvo je dovolilo prost izvoz koksa iz Češkoslovaške in sicer stopi ta odredba že dne 15. marca 1922 v veljavo.
= Povišanje cen železu v palicah v Nemčiji- Iz Monakovega poročajo, da je nemška jeklarska zveza ponovno povišala ceno železu v palicah za 1600 mark pri toni.
= Obtok bankovcev v Nemčiji se
po izkazu 30. julija povečal za 12.757.7 na 189.794.7 milijona mark.
Odgovorni urednik Fr. B rožo vi 5. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra-.. Tisk Delniške tiskarne, d d. v Ljubljani.
splošno parno mizarstvo
Ljubljana, Hrenoua ulica 111
Peior, trgovci!
Galanterijske luksusne kontes--čevlje, kakor lakove, irhaste (antilopa;, cbevro, slazč. svila itd kupujte samo z varstveno znamko „8!on", ker so najboljši in najlepši. JAKOB SCHWAEZ, tvornlca galanterijskih lnkausnlh čevljev, Sisak.	264(5
=5=
Prima kranjski firnež in najboljše domače laisesio olje
nudi po najnižjih cenah
Zadruga za izdstenjs damgs lansnep olja in flrneža
r. z. x c. z.	2000
■	Seničici pr>l Medvodah.
-_______1-----------: r.ctacssc
f
1 {}
II
i
\
=A
Zaloga klavirjev in pianista?
najboljših tovora Bosenfiorfer, Czapira, Shrbar, HbTzl. Sohwe!ghofer. Original Stlngl itd. Tudi na obroke.
JERICA HUBAD, roj. DOLENC, S^t
Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče ka'? kupiti Kdor išče službe itd. — inseriraj v .,Jutru" g
Priporoča se vsem cenjenim udeležnikom Vsesoko2skega zleta staroznana
gostilna pri „6"
Dunajska cesta..
- Lep vrt, izborna jedila in pijača. Zdravo!
Zdravo I
HČI
— Lukrecija Borgia
Coraeto položi roko na čelo in se zamisli. Počasi «e mu vrača dogodek >; spomin.
»Nobeden rimski duhovnik ni hotel ubogi, nesrečni ženi izpolniti poslednje vroče želje in ji pomiriti vesti, ker jta njen mož nedavno prej razbil duhovniku svojega kraja glavo. To je storil na tožbo svoje mlade žene, ki jo je ta duhovnik v spovednici . » ah, gospod kardinal, ni ee dobro vračati k tem spominom, ker tudi meni, sinu, vselej kadarkoli pomislim na to, bruhne v glavo kri in mi v duši ostane mižnja na . . .»
»Dovolj,» ga prekine kardinal. »Čemu obnavljati motno preteklost!^ Zdaj te prav dobro poznam, ali se nisi imenoval Antonio Travisto?»
»To je moje ime, plemeniti gospod,* odvrne on. »Jaz sem isti Antonio Tra-visto, ki sem Vas kot otrok s vročimi solzami prosil, da storite, česarniso
ereSo, 3a Vam tadarfcoli morem storiti kako uslugo! A Vaša dobrota ob smrmi postelij moje matere ni bila edina. Zavzeli ste se za mene in mi poiskali službo kuharskega dečka v kuhinji svojega prijatelja in tovariša, nekega kardinala. Eminenea, vedno sem se trudil, da ostanem vreden Vašega priporočila. Postal sem kuhar, natostrežajin kot tak sem prišel v Angeljsko trdnjavo, ker je Sveti Oče izvedel za mojo spretnost. Ni trajalo dolgo in dodeljen sem bil v osebno službo Svetemu Očetu, kateremu strežem pri obedu.»
Po teh besedah se je v Adrianu de Corneto pojavila slutnja, da je Antonio prišel k njemu, da mu zares stori veliko uslugo; zato mu naglo reče: »Govori dalje, prijatelj moj!»
»Včeraj mi je bilo zapovedano, da spremljam Svetega Očeta v Vašo palačo in da strežem pri pojedini, ki jo je za danes zvečer napovedal pri Vas. Zjutraj me je Njegova Svetost nenadno pozvala k sebi. Papež je sedel pri zajtrku, a ob njem sta se na stolu pa-
toiiituii	»"""■i	—---- " : ■•— , - , ,.
hoteli storiti Vaši duhovniki In Vi ste hajali dve dozi za konfekt, dva fina
1 ?1 • J _ 7__i MA^r./v/^ 1 - o T-/-1 inol it* Rric ! iT/l^tlra	umetnosti.* »Stopi
bili dobrotni, gospod kardinal, in Bog Vam je dal srce, ki razume težave in blodnjo drugih; dal Vam je dušo, ki zna odpuščati. Sli ste z menoj. Vedal sem Vas v bedno kolibo, Vi ste se nagnili nad umirajočo ženo in ji dali odvezo. večno, božjo odvezo. Umrla je s smehljajem na uvelih ustnicah. Jaz pa sem se -vrgel k Vašim nogam, poljubljal rob Vaše obleke in se kot dete zaklel, da nikoli ne pozabim Vaše dobrote in da se Vam oddolžim, ako mi
Slatinska princesa.
Dnevnik neznanke. Izdal dr. Iv. Lah.
»Sedaj moreva nemoteno govoriti,* je jekel, »a ne govorite z menoj kakor s princean- Mislite si, da imate pred seboi utrujenega potnika.*
Njasov glas ie drhtel, čutila sem, da ma leži nekaj težkega na srcu.
»Videl sem vas pred nekaj dnevi. Tndi Vi ste me opazili.* «Da.»
«Ko sem prišel na Slatino, ste stali pred gostilno in sem vas pozdravil.*:
cDa.»
»Ali ste.opazili moj pozdrav?*: : »Da.*
»In potesn sem hodil sem vsak dan, da vas vidim, vi pa ste izginili...»: «Da.»
»Torej niste hoteli govoriti z menoj.* »Nisem si mogla misliti, da bi bila princu prijetna družba.*
»Ne govorite o princu! Človek Je bil, 'ki je hotel govoriti z vami.* »Govorite...!*
»Zdi se mi, da sva si enaka po usodi. !z velike sreče in slave sva prišla v samoto, kjer zapuščena srca iščejo sorodnih src.* »Motite se, princ.*
izdelka beneške umetnosti.* »Stopi bliže, moj sin,* mi je rekel papež, ko sem pred njim padel na kolena in mu poljubil roko; moral sem vstati in ga pazljivo poslušati. — «2e dolgo časa mi služiš zvesto in vdano,* je nadaljeval Aleksander VI., »danes pa hočem tvojo zvestobo preizkusiti. Pozorno si oglej ti dve dozi sa konfekt Ali si nista slični kakor jajce jajcu, ne?*
Z globokim poldonom sem potrdil papeževe besede.
»Vi samevate.*
»Da, toda moja samota jo srečna.*
»Ker verujete v zmago.*
»Verujem v zmago ljubezni.*
Za trenutek sva umolknila. Sama ne vem, kako sva prišla na ta pogovor.
»Zdi se mi, da nosite v srcu veliko skrivnost*
Nisem hotela z nJim govoriti o tem, zdelo se mi Je, da bi s tem oskrunila svoja najsvetejša čustva. Toda prišla mi Je misel, da bi morebiti on vedel o Tebi.
»Tudi jaz sem izgubila srečo x yoJnl la čakam, da se vrne,* sem rekla.
»Ako bo v moji moči, vam bom pomagal, da pridete do nje,* ie rekel on.
Vprašala sem ga, ali mu Je znano Troje Ime. Ni se mogel spomniti Vprašal me je, kdaj si odšel in kam. Bilo mi Je težko pripovedovati o tem. Zamislil se Je nekaj časa in videlo se mu Je, da nerad jrzbu-ja spomine na tiste usodne dni.
»Da, spominjam se, to ]e bilo na Soči.» Nisem si upala več vprašati. Bala sem se jasnega odgovora bolj, nego negotovih sluteni.
»Ne govoriva o tem,* sem ga prosila.
Nastal Je trenutek molka.
Vstala sem, ker sem čutila, tfa me zalivajo solze.
»Jaz bi vas prosil baronesa, da ml daste večkrat priliko govoriti z vami,* je rekel s prosečim glasom.
»To^la razločiti se dajo le po neznatnem znamenju. Poglej srebrno kačo, ki se na tej dozi ovija drevesa. Vidiš, da ima ta kača dvoje malih oči iz svetlozelenega smaragda. Opažaš to, sin moj?»
»Da, Vaša Svetost.> —
»A zdaj premotri drugo dozo, vzemi jo v roko in dobro si jo oglej. Tu vidiš isto kačo, isto drevo, toda kači manjka eno oko . . . mali smaragd je že pred več leti izpadel in ta malenkost še do zdaj ni popravljena. To dozo prineseš kot moj strežnik na koncu večerje na mizo. Kača z obema očesoma, torej brez pogreške. je odrejena za mojega zvestega prijatielja, kardinala Adriana de Corneto. Njegova eminenea posebno ceni neko posebno vrsto francoskega konfekta, ki bo v tej dozi. Pred menoj pa postavi drugo dozo z enako kačo. Moj želodec ne prenaša več tako težkih konfitir, ki so priljubljene na francoskem dvoru. Ne maram pa, da se moja starost opazi tudi v taki malenkosti. Zato sem si1 dal prirediti konfitire, popolnoma enake onim. ki jih ima tako rad moj prijatelj kardinal, samo. da so moje napolnjene z lahkim sadnim sokom. — Prosim te, Antonio. dobro si zapomni in ne zamenjaj obeh doz. Ako ti je tvoje življenje drago, daj meni pravo dozo z enooko kačo, še enkrat ponavljam. z enooko, kardinalu pa postreži z drugo. Si razumel, Antonio?* — Stresla me je mrzlica po vsem telesu. O, razumel sem ga popolnoma. Jasno mi je bilo. zakaj mi Aleksander Borgia sam tolmači razliko obeh doz in
»Moie zdravje Je slabo, princ, in ne vem, če bom mogla ugoditi vaši želji.*
Poljubil mi ie roko in Je stal pred menoj vdano, kakor da me prosi, naj odločim njegovo usodo. Iztrgala sem mu roko in sem odšla proti domu. Stal ie nepremično na istem mestu in Je gledal za menoj, ko sera bila že daleč v drevoredu.
Bila sem vznemirjena in razvoljena. Pogovor z niim je prebudil vso mojo notranjo bolest. Ko sem prišla domov, sem legla na divan in sem dolgo ležala. Čemu sem mu zaupala svoio srčno skrivnost? Ali nisem grešila proti Tebi, da se mu nisem izognila, dokler je bil čas? Zakaj je prišel motit mojo tiho samoto?
Zvečer Je prinesel vTtnar velik šopek rož. Ni hotel povedati, kdo Jih je poslal. Položila sem jih na okno, nal venejo, naj venejo, kakor venem jaz v hrepenenju po Tebi, moj srečni svet!
XIII.
Nihče ni zvedel o tem dogodku v gozdu. In vendar so sledil! dnevi polni izmišljenih govoric. Kruta sila ie posegla v kraljestvo mojih srčnih sani in je pretila uničiti vse, kar sem nosila s seboj kot svoj najdragocenejši zaklad. Nisem smela več oditi na oni kraj svoje sreče, kjer sem šepetala s Teboj o najlepših sanjah.
Šopki, ki so prihajali v mojo sobo, so izdali zavidnim ljudem nadvojvodovo
zakaj me je tako uporno vpraševal, Če
ga razumem. Trudil sem se, da sem re mogel obvladati, mislim pa, da na licu nisem spremenil barve in tudi moj glas je zvenel mirno in ponižno, da sem odgovoril Njegovi Svetosti: »Popolnoma razumem, Svetost, kaj mi je storiti Točno se bom ravnal po tem.* — »Vrlo dobro, dragi sinko!* je za-klical papež in mi milostno šs enkrat ponudil roko. da jo poljubim. »Ako danes dobro izvršiš svojo nalogo, tako, da se jutri zjutraj dvignem iz postelje hre; vsakih želodčnih težav, ti dam izplačati dvesto zlatnikov. Sinko, naj te Bog čuva in spremlja na tvojih potih!* — Ko sem se prestrašen vrnil v svojo sobo, me je popadla huda mrzlica, da sem drhtel po visem tele-| su. Dobro sem vedel, kaj pomeni papeževa zapoved, razumel, zakaj mi j« papež obetal tako visoko nagrado, a z druge strani mi tako prikrito zatirati 1 e smrtjo. Storil bi naj torej umor s strupom in uničil naj bi Vas, plemeniti moj dobrotnik! To te ne sme zgoditi. Niti jaz, niti kdo drug ne srne postati Vaš morilec. To mi je bilo jasno, zato sem se odločil, da preoblečen skrivaj odidem iz Angeljske trdnjave v Vašo palačo. Prosil sem Vašega hišnika, da me pusti k Vam, toda o tem ni maral čuti besede, hotel me je na kratko odpraviti, a jaz sem trdovratno vztrajal pri 6voji zahtevi, da Vas hišnik vsaj obvesti o moji prošnji. Vaše dobro srce ni moglo odbiti prošnje in to Vam je najbrž otelo življenje. Kaj ne, eminenea, Vi ne odprete one črne, usodne doze in na vzamete
skrivnost. Zdelo se je, da Je on sam želel, da bi se govorilo o tem. Od onega jutra ga nisem srečala nikjer, ker sem le malokdaj odhajala iz kopališča na kratek sprehod. Ako bi ne bila zapazila v njegovih očeh onega pogleda, ki me Je odbijal, bi bila rada govorila ž njim o stvareh, ki so me zanimale: toda hotela sem se ohraniti Tebi in nisem mogla dovoliti nikomur, da bi se mi bližal. Vem, da bi bili tudi ti brezpomembni pogovori dali povod nepotrebnim spletkam, ki bi se razširile po vsej Slatini, toda to bi bila žrtvovala na oltar svoje lastne bolesti.
Tako mi Je postalo mučno v tem tihem kraju moje sreče in želela sem oditi kam v tuji svet med neznane ljudi- Težko bi se bilo ločiti od teh kralev, kjer so živeli moji najlepši spomini.
MoJ oče ie vedel vse, kaj se godi z menoi: molčal je previdno in je igral cele noči s prijatelji. Čudno se ml Je zdelo, da so me tudi v domači družbi bolj in bolj nazlvali s princeso. K sreči so kmalu druge novice začele zanimati naš radovedni ženski svet.
Predvsem se Je bolj in bolj šepetalo o veliki Izpremembi na dunajskem dvoru. Naši diplomati so doseg« krasne nspehe. Namesto nove vojne — so sklenili novo prijateljstvo. Iz početka ni hotel nihče verjeti tem novicam. Bile so tako neverjetne, da smo vsi mislili, da je to le hi-
v usta niti drobtine papeževega, kom, fekta, ki je brezdvomo otrovan. --< Opozoril sam Vas, a kdor je opoam
jen, se zna čuvati.*
Z bolestnim nasmehom je podal kar« dinal poštenjaku roka
»Zahvaljujem se ti, Antonio Travi-sto,* mu reče z mehkim glasom, »prisrčno se ti zahvaljujem za vso dobrohotnost. Radi mene si se izpostavil veliki nevarnosti in silno težko mi je pri srcu, ker zate ni več rešitve, ako izvedo. da si skrivoma bil pri meni, da me opozoriš na nevarnost. Na žalo6t, tvoj zaključek ni točen: ne more s« obvarovati vsak, četudi je bil pravočasno opozorjen. Saj tudi ni mogoč?, ako so njegovi prijatelji sklenili, da ga na vsak način uničijo. In tako je z menoj. Ako tudi zvečer ne pokusim. borgijske slaščice, ki mi prinaša naglo smrt, ho pač plemeniti gost takoj izjavil, da sem ga težko razžalil. Takrat pa . . . ah, saj dobro poznaš prakto Borgijcev! Ako se jim njihove žrtva ne dajo zaklati, vidijo v tem razžalitev in že najdejo vzrok, da vržejo -a•> žalilca v ječo. In borgijska temnica ja grob! Zato te pro jim, dragi moj Ant> nio, nikar se radi mene še dalje ne izpostavljaj nevarnosti. Stori, kakor ti je zapovedal tvoj gospodar in reši vsaj svoje življenje. Dozo z enako kačo postavi z mirnim srcem pred mene in odvrni obraz, kadar opaziš, tla me je doletela moja usoda.*
Tedaj pade Antonio Travisto h kar-dinaiovim nogam in mu jokaje začne poljubljati roke.
»Tako umira svetnik'.* reče ihteč.
navska krinka, ki prikriva naš užalieni ponos. Da bi šla avstrijska princesa v Pariz in postala druga žena onega Napoleona, ki Je nam pred letom zadal smrtni udarec, to se je zdelo vsem tako ponižujoče, da nam Je pri tej misli rdečica zakrivala obraz.
Saj so pred letom govorili o ruski carici, ki je dala nasilniku primeren odgovor: takrat smo se zgražali nad predrz* nostjo, ki Je omamila glave pariškim diplomatom. In sedaj smo bili pripravljeni, poslati cesarjevo hčer v Pariz, da si zgj njo kupimo francosko prijateljstvo!
Stare gospe so sklepale roke nad teni ponižanjem in stari junaki so zamišljeno sklanjali glave. Vsi so pomilovali ubogo Marijo Lujizo. in Jaz sem v teh dneh mnogo mislila nanjo. Ali je kdaj občutila radost ljubezni, ki jo prinese v življenje nenadni trenutek, ko se sreča dvoje sorodnih src? Ali ji ie bil popolnoma tuj ta svet sreče, ki se razodene šele takrat, ko ga razsvetli tih pogled iz ljubljenih oči? Ali ji Je bilo skrito vse to, kar ie drugim vir radosti in bolesti? Toda ljudje najdejo za vse na svetu svoj izgovor in naenkrat so se tudi žene sprijaznile z novo mislijo: Napoleon je mogočen cesar in velik junak... Govorili so, da nadvojvoda ni hotel slišati o tem, in da ie tiste dni hodil sam po gozdih od jutra do večera.
(Dalje prihodnjič.)
\
Ravnokar na novo došla
najboljših svetovnoznanih tvrdk
Pravi malinovec
citronov sok 1.1, d. — Esenci za brezalkoholne pijače. — Esenci za nun in likerje. — Sadni eteri za pecivo, kandite i. t. d. priporoča
Srečko Potnik
tvornica sadnih sokov in esenc V Ljubljani, Metelkova ulica.
MIHAEL OMAHEN, Višnjagora. - Eksport prediva, suhih gob, zobotrebcev in vseh drngih deželnih pridelkov.
MIHAEL OMAHEN, Višnjagora. - Vyvoz prize, snšenych hnb, par&tek do znbu a všech zemskych plodin.
se dobi pri tvrdki
rMNC FLORJdNCICU
LJUBLJANA, ŠELENBtIRQOVfl UL.6
OBRTNA BANKA
Ljubljana, Kongresni trg 4
preskrbuje nakazila in inkasso na vsa ta- in inozemska bančna tržišča. — Eskomptaje in vnovčuje menice. — Sprejema denarne vloge na tekoči račun. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje
Telefon SOS.	Ttlefon S0S-
Hranilne vloge obrestuje po 4'bVo.
pogasite ter se ga obvarujete takoj z

ročnim ^silnim aparatom, kateri je zelo priročen in ogenj brez uporabe vode takoj pogasi. Uporaba istega je takoj mogoča in popolnoma enostavna, tako da ravnajo pravilno z aparatom tudi gospodinje in celo otroci. Uporablja se lahko v vsakem slučaju. - Pojasnila daje samo Generalno zastopstvo za Slovenijo. Belušič, Ljubljana, Resljeva cesta ši. 3. 2566