Naročnina mesečno 89 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarje«! »16/IH
SLOVENEC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 In 209»
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
ček. račun: Ljubljana št 10.650 ia 10.349 za inserate; Sarajevo Stv. 7563, Zagreb 6tv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Kralj Aleksander in kraljica Marija v prestolnici bratske Bolgarije
Kakšnega v resnici zgodovinskega pomena je dejstvo, da se s prijateljskim zbli-žanjem med našo državo in Bolgarijo začenja uresničevati politična sloga med Jugoslovani na velikem prostoru od Karavank in Slovenskih goric do obali Črnega morja, kjer se govorijo jugoslovanski jeziki kot priča enega nn istega krvnega izvora itn kulturne skupnosti, ni treba posebič poudarjati. Po skoro tisočletni napetosti, trenjih in sporih se zapirajo temne in večkrat z bratsko krvjo poškropljene strani jugoslovanske zgodovine, katere prihodnji rodovi ne bodo več odpirali, in pred nami se obrisu je nova doba, v kateri se bo gradila politična skupnost vseh Jugoslovanov, kar je velik dogodek za vso Evropo. O tem priča ob priliki sofijskega obiska vse časopisje sveta, ki se zaveda dalekosežnosti tega dejstva in njegovih globokih posledic tako za razvoj naše bodočnosti, kakor za balkansko politiko in za njen vpliv na politično dogajanje vse naše celine sploh.
Ni mogoč večji doka/z za modro, smo-treno in vztrajno politiko našega vladarja in za gloiboko umevanje, s katero se ji je odzval vladar bratskega naroda, kakor je skrbna priprava, s katero se je po šestnajstih letih hladnosti, zagremjenostt in incidentov omogočilo zbližanje in začetek resničnega prijateljstva med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki ne sloni samo na čustvih, ampak se je postavilo na realne podlage ter se je zasledovalo z največjim taktom in spretnostjo, da se ne bi tako velika zadeva prenaglila To vodstvo naše zunanje politike, pri čemer gre največja zasluga tudi gospodu Jevtiču, je dovedlo do tega, da obisk našega kraljevskega para v Sofiji ni samo čin vljudnosti, s katerim je naš kralj odgovoril na prvo srečanje s kraljem Bori-Bom na belgrad skem kolodvoru, ampak da je — kakor poudarja poluradni list bolgarske vlade — znamenje novih odnošajev med obema državama, ki ne bodo samo poglobili prijateljstva med njima, ampak bodo oja-čili tudi prijateljske odnose med drugimi balkanskimi državami, ki bodo na politični tehtnici Evrope kot ena složna politična gikupina zaigrali vlogo velesile, svobodne vsakega jerobstva in sebičnega pokroviteljstva, in zmožne, da na svetovni pozomici igrajo svojo lastno politiko.
Vse, kar je bilo sporna točka med nami ln Bolgarijo, je, lahko rečemo, danes izločeno in se gotovo nikoli več ne bo moglo od nasprotnikov izrabljati kot sredstvo razdvajanja- Našemu prijateljstvu ne stoji ničesar več na poti, kar bi moglo zavirati realizacijo popolnega političnega sodelovanja na vseh področjih in v vsakem slučaju, kjer nas kak političen problem Balkana in Evrope zanima in tiče. Lahko rečemo še več: da je srečno postavljena osnova, na kateri se bo moglo politično sodelovanje med nami in Bolgarijo s časom razviti v obliko prave življenjske skupnosti vseh Jugoslovanov kot ene celote, kakršno pač z zgodovinsko nujnostjo zahtevajo čas in naše potrebe in kakor odgovarja našemu davnemu nacionalnemu idealu.
Praktična politika seveda zahteva od državnikov, da z ozirom na najbližje zahteve ln na sedanji moment mednarodnega položaja po možnosti takoj ali čim preje najdejo v obliki obveznih dogovorov konkretne, takoj primenljive rešitve in to stvar mirne duše prepuščamo njim. Vendar pa smemo poudarjati, da prava in trajna vrednost naših odnošajev z Bolgarijo ne sloni na uradnih listinah, podpisanih in z državnimi grbi zapečatenih, ampak v dejanskem prijateljstvu, ki ga je terjal klic naše skupne krvi, katera nas odslej veže v skupno usodo. Ta zahteva, ki je mimo vseh državnikov prišla iz globin našega narodnega bistva, bo potrjala ln utrjala vse naše pakte, kakor nas je z neizogibno nujnostjo, ki se ji ni bilo mogoče ne odzvati, drug drugemu približala z elementarno silo. Konkretne obveznosti bodo le izraz dejanskega nacionalnega stremljenja nas ln naših bratov v slogi in sporazumu z vsemi narodi, ki z nami žive na Istem velikem prostoru na jugovzhodu Evrope, da bomo mogli in znali
ščititi naše koristi proti vakomur, ki bi jih hotel zadeti, da si bomo mogli priboriti uvaževan in močan položaj v svetu in tako zasigurati sebi in vsej Evropi miren razvoj, ki ga usoda priznava in daje le tistim, ki so močni in složni in na vsako žrtev pripravljeni.
To so misli in čustva, ki navdihujejo danes slehernega Slovenca in Jugoslovana in ki spremljajo našega kralja iu kraljico
ob njunem obisku v prestolnici bolgarskega naroda, ki spada k nam s svojim plemenitim vladarjem, z vsakim svojim članom, z vso svojo zemljo in bodočnostjo. Naša radost in radost, ki danes navdaja vsakega jugoslovanskega človeka, temelji na realnih osnovah in mi moramo k temu delu, ki sta ga začela kralj Aleksander in kralj Boris, doprinesti to — in to je veliko — da bomo tega prizadevanja boilj in bolj vredni.
Triumfalen sprejem
^l^lifl Množica 150.000 ljudi viharno po-I/ ^Jvll|8 zdravila jugoslovanski kraljevski par
Nj. Vel. kraljica Marija
Sofija, 27. sept. Nj. Vel. kralj Aleksander in kraljica M a r i ja sta se danes popoldne ob 16 v spremstvu zunanjega ministra Bogoljuba J e v -t i č a, svojega spremstva maršala dvora generala Dimitrijeviža, prvega adjutanta diviz. generala Milana Ječmcniča, ministra dvora Milana Antiča, dežurnega adjutanta generala Kostiča, polkovnika Pavloviča, kapetana Dogana in dvorne dame gdč. Milke Grujičove z brzini vlakom pripeljala v Sofijo. V spremstvu zunanjega ministra Bogoljuba Jevtiža je samo osebni tajnik Slavko Kojič.
Bolgarska prestolnica je sprejela Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Marijo z velikim navdušenjem in iskrenim veseljem. Nepregledne množice ljudi so se zgrnile po sofijskih ulicah, bulvarih in trgih že takoj po kosilu. Nj. Vel. kralju Aleksandru in kraljici Mariji so se peljali naproti do bolgarske obmejne postaje Drago mana že danes dopoldne pooblaščeni jugoslovanski minister Aleksander Cincar-Markovič in zastopniki bolgarskega dvora general Gerdzikov, polkovnik Bojadžijev in kapetan Bardarov, ki so jugoslovanska suverena spremili do Sofije. Jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtiča so pozdravili v Dragomanu zastopniki bolgarskega zunanjega ministra, šef protokola Stojilov in svetnik ministrstva Pisarov.
Nekoliko pred 15. uro je prišla na peron bo-fijske železniške postaje, ki je bila veličastno okrašena z zelenjem, cvetjem in bolgarskimi in jugoslovanskimi zastavami, pa tudi s preprogami, četa gojencev vojaške akademije z godbo in zastavo. Častni žeti je poveljeval major Siminov. Prvi je nato prišel na železniško postajo adjutant kralja Borisa general Panov, za njim pa vojni minister general Zlatev, ki je obhodil častno četo akademikov. Z vojnim ministrom generalom Zlatevim je prišla tudi generaliteta, ki jc zavzela mesto ob častni četi. Zraven generalov so se ustopili na peronu predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev in vsi ministri z ravnateljem sofijske pokrajine Stlitonom. Dalje so bili zbrani na peronu do dvorne čakalnice namestnik bolgarskega sv. sinoda vi-dinski mitropolit Neofit in sofijski mitropolit Štefan. Na desni strani vhoda v dvorno čakalnico so bili zbrani bolgarski in tuji novinarji z ravnateljem direkcijo za tisk Hristovim in zastopniki jugoslo-slovanske kolonije s predsednikom kolonije Kosti-čem na čelu. V dvorni čakalnici so bili šef generalnega štaba general Georgijev, poveljnik sofijske garnizije general Canenev in polkovnika Danovski in Dančev, dalje sofijski župan Ivanov s pomočniki, soproge ministrov, vse uradništvo jugoslovanskega poslaništva v Sofiji z gospemi in jugoslovanski vojaški ataše gencralštabni polk. Petkoviž z gospo.
O 15.40 sta se pripeljala na železniško postajo kralj Boris in kraljica Ivana s princem K i -r i 1 o m in princeso E d o k s i f o ter spremstvom. Kraljica Ivana s princeso Evdoksijo in dvorno damo gospo Čomakovo je ostala v dvorni čakalnici, kralj Boris in princ Kiril sta pa s spremstvom odšla na peron. Tam je kralj Boris obhodil častno četo in se pozdravil z vsemi generali in predsednikom vlade Kimonom Georgijevim ter poljubil roko mitropo-litu Neolitu in Štefanu. Nato je kralj Boris, ki je imel na prsih samo lento reda Karagjorgjeve zvezde, obhodil ves peron in se osebno prepričal, ali fe vse izvršeno po programu. Potem je kralj v sprem-
stvu princa Kirila in svojega spremstva stopil v dvorno čakalnico ter se pozdravil s predsednikom sofijske občine Ivanovim, ki je Nj. VeL kralju pokazal srebrn pladenj s Kruhom in soljo, ki ga je pripravil za Nj. VeL kralja Aleksandra. Kralj Boris m kraljica Ivana sta nato stopila s princem Kiri-lom in princeso Evdoksijo, svojim spremstvom in dvorno damo gospo Čomakovo na peron. Kralj Boris, kraljica Ivana, princ Kiril in princesa Evdo-ksija ter spremstvo, so zavzeli mesto pred častno četo, kjer so vidno razpoloženi prebili čas do prihoda dvornega vlaka.
Dvorni Vlak z dvema lokomotivama, okrašen z jugoslovanskimi in bolgarskimi zastavicami, je počasi privozil na sofijsko železniško postajo točno
Nj. VeL kralj Aleksander
ob 16. Poveljnik častne čete major Simov je zapo-vedal »Pozdrav« in godba je zasvirala jugoslovansko himno. Nj. VeL kralj Aleksander in kraljica Marija sta stopila na peron takoj, ko se je vlak ustavil. Kralj Aleksander je bil v svečani generalski uniformi, na prsih je pa imel lento bolgarskega reda velikega križa sv. Cirila in Metoda.
Jugoslovanski in bolgarski vladarski par sta se prisrčno pozdravila. Nj. Vel. kralj Aleksander je nato skupaj z Nf. Vel. kraljem Borisom obhodil častno četo akademikov, ki mu je izkazala vojaško čast, in sprejel raport majorja Simova. Po končanem obhodu je Nj. VeL kralj Aleksander krenil čez peron k dvorni čakalnici in se pozdravil z vsemi generali, predsednikom vlade Georgijevim, ministri in mitropolitoma Neofitom in Štefanovim. Nato je jugoslovanski poslanik v Sofiji Aleksander Cin-car-Markovič predstavil Nj. Vel. kralju Aleksandru predsednika jugoslov. kolonije v Soiiji g. Krsti-ča. V dvorni čakalnici je Nf. VeL kralja Aleksandra sprejel in pozdravil sofijski župan Ivanov in mu po tradicionalnem slovanskem običaju na srebrnem pladnju ponudil kruha in soli. Po pozdravu predsednika sofijske občine so predstavili N|. VeL kralju Aleksandru gospe ministrov, s katerimi se je kakor z vsemi prisotnimi Nj. VeL kralj Aleksander pozdraviL
Z Železnike postaje sta se Nj. VeL kralj Aleksander in kralj Boris odpeljala na dvor v prvem avtomobilu, v drugem sta pa bili Nj. VeL kraljica Marija in kraljica Ivana. Za njimi so se peljali princ Kiril in jprincesa Evdoksija, zunanji minister Bogoljub Jevtič, predsednik bolgarske vlade Kimon Georgijev, zunanji minister Kosta Batolov, člani kraljevskega spremstva, ministri in drugi vele-dostojanstveniki.
Prava slika navdušenja bolgarskega naroda pa se je pokazala, ko sta jugoslovanski kralj in kraljica stopila na trg pred postajo, številno vojaštvo je tvorilo špalir, za katerim je bilo zbranega mnogo tisoč ljudstva, katero je goste aklamiralo z neprestanimi burnimi pozdravnimi klici. Računa se, da je bilo v špalirju zbranih več ka-b o r 150.000 ljudi. Vsa pot do kraljevskega dvora je bila pravi triumfalni sprejem ob neprestanem burnem vzklikanju naroda.
Na vsej poti so čete z zastavami in godbami, na želu s kraljevsko gardo, izkazovale čast. V tem iinalirju ho h iii tudi (lijaki s svojim., fanfn^n»,i :,»
društva in patriotsko organizacije, korporacije itd.
Nj. VeL kralj Boris in kraljica Ivana
Množice, ki so prisostvovale sprejemu jugoslovanskih suverenov, cenijo na sto tisož ljudi. Vsi ti ljudje so navdušeno vzklikali jugoslovanskemu vladarskemu paru. Z okon in balkonov na ulicah, po katerih je šel sprevod, in ld so bili vsi okrašeni z zastavami obeh držav, preprogami, cvetjem in zelenjem, bo sofijski meščani neprestano vzklikali jugoslovanskima 8uvercnoma. Množice so metalo evo-tje na avtomobila jugoslovanskega vladarja in vladarico in viharno vzklikalo. Pri ovacijah se je posebno odlikovala mladina.
Na dvoru
Točno ob 16.30 so prispeli suvereni na dvor, kjer so jim servirali čaj. Ob 17 so žeto sofijske garnizije s častniki na želu in kraljevo gardo de-filirale mimo srednjega balkona, kjer so bili zbrani suvereni, ministri in spromstvo obeh vladarjev. Čete so vos čas defiliranja frenetično pozdravljal« suverena. Med deiilejem čet je eskadrila letal večkrat letela nad dvorom in formirala črko »A«.
Ob 18.15 sta se jugoslovanska suverena v spremstvu bolgarskega kralja in kraljice odpeljala v dvorec Vrano, 10 km od Sofije. Ob 20 sta v dvorcu na Vrani priredila Nj. Vel. bolgarski kralj iv kraljica večerjo na čast kraljevskima gostoma. Večerje so se udeležili tudi jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtiž in člani spremstva jugoslo vanskoga kraljevskega para, predsednik bolgarsko vlade Georgijev z gospo, bolgarski zunanji minister Batolov z gospo, jugoslovanski poslanik v Sofiji Oincar-Markovič z gospo, bolgarski poslanik v Bolgradu Kjosoivanov in del spremstva bolgarskih suverenov.
Člani spremstva jugoslovanskih suverenov so nastanjeni doloma v sofijskem dvoru, deloma v dvorcu Vrani.
Pomenljiv članek bolgarskega poluradnega glasila:
f,Močne posledice za vse balkanske narode"
Sofija, 27. 6ept AA. Poluradna »La Bulgarie« priobčuje glede na obisk jugoslovanske kraljevske dvojice v Sofiji pozdravni članek pod naslovom »Naša vzvišena gosta«, v katerem piše: »Bolgarska prestolnica bo danos tako srečna, da lahko sprejme Njuni Veličanstvi, jugoslovansko vladarsko dvojico v svoji sredi. Ta obisk bo vsekakor središče vsega javnega mišljenja, ki ga no ho tolinažilo samo kot dejanjo vljudnosti, marveč kot znamenje novih odnošajev mod obema narodoma. In v tem Im> imelo pravi Ti novi, i z p r e m o n j e n i odnošaji so tu. In šo več! Upamo, da bodo imeli in o č no posledico na odnošaje med vse in i balkanskimi narodi. Ti stiki so zdaj zelo prijateljski, zlasti za nekatere med njimi. Nič pa ne ho škodilo, že so ti stiki šo poglohe. Veselje, ki že zdaj polni srna Bolgarov, bo možno odjeknilo v srcih balkanskih narodov, ker si po dolgih dobah notranjih razprtij iz vsega srca zdaj želo niiru in spoknja. — Naša vzvišena vladarja sta že za svojih ranih let prevzela v svojo roke usode svojih narodov. Nj. Vel. kralj Aleksander in Nj. Vel. kralj
Boris sta sama doživela marsikatero bridko in usodno uro, tla ne bi bolje kot vsi drugi znala ceniti dobrote miru. Oba si želita stvarnega miru, ki naj varuje njuna naroda in odstrani vse, kar bi ju moglo pahniti nazaj v preteklost. Oba se zdaj toplo zavzemata za zbližan je med bolgarskim in jugoslovanskim narodom. Te želje so tudi v Širokih ljudskih množicah. Pojavljajo se na vseli tistih obiskih, ki si jih delajo zastopniki obeh narodov med seboj v zadnjem času. Oba naroda izražata pri tem svoje želje, naj bi živela v bratskem miru in uaj bi odstranili vse, kar bi jih utegnilo razdvojiti. Želimo, naj bi obisk jugoslovanske kraljevske dvojice Se poglobil ta stremljenja. Ta bodo obenem najboljše jamstvo za mir med balkanskimi narodi.«
Drugi listi:
„Delo vsega naroda"
Vladni list »Novi dni« pravi v svojem pozdravnem članku na uvodnem mestu: »Ta sestanek ni osebno delo, ni samo kraljevsko tlelo, temveč je v pravem pomenu besede narodno tlelo. Sorodna po krvi od pamtiveka in zbliiana še bolj po skupnih gospodarskih in političnih interesih, stojita jugoslovanski in bolgarski narod pred novimi nar logami, ki jih bosta mogla uspešno rešiti le s politiko miru, prisrčnega prijateljstva in i vzajemnim prizadevanjem. Sestanek dveh dvorov je dragocen prispevek temu delu miru in resničnemu in trajnemu zbližanju med obema bratskima narodoma. Bolgarski narod in dvor sta pripravljena, da sprejmeta v bratskem objemu vzvišena gosta. Duše so v zanosu radosti in iz najbolj oddaljenih krajev naše države nam bodo jvenele v prestolnico prisrčne želje bolgarskega naroda: Dobro došla, draga gosta!«
»Uiro« priobčuje članek, v katerem pravi: »Ni dvoma, da je sadnja leta, posebno pa preteklo leto, nastopil velik preobrat v odnošajih med Bolgarijo in Jugoslavijo. Od takrat se ti odnosa ji od ine do dne vidno popravljajo. Ta težnja se opaža tako pri odgovornih političnih voditeljih obeh držav. kakor tudi v javnem mnenju in v vseh slojih prebivalstva. To dejstvo dokazuje, da se je v dušah samih na tej in na oni strani bolgarsko-jugoslovanske meje rodilo gibanje za zbližanje med obema bratskima narodoma, ki jima je »e stoletja in stoletja zapisano, da živita drug z drugim na Balkanu med Jadranom in Črnim morjem.«
»Z a r j a« prinaša uvodnik pod naslovom: »Dobro došla!« List pravi med drugim: »Visoka
gosta prihajata na Bolgarsko, da podčrtata iskreno voljo svojega naroda. Ha šivi v dobri soseščini in dobrem prijateljstvu x bolgarskim narodom. Globoko smo prepričani, da je ta volja čvrsta ia da resnično navdušuje jugoslovanski narod ter da bo obrodila dobre sadove ia usodo balkanskih Slovanov.«
Izjava Batolova:
„SvetU solnčni dan"
Sofija, 27. sept. AA. Danes dopoldne je bolgarski zunanji minister Batolov sprejel jugoslovanske časnikarje in jim dal to-le izjavo: »Ali vidite | ta svetli solnčni dan? To je pravi izraz razpoloženja bolgarskega naroda, njegove radosti zaradi prihoda Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljice Marije v Sofijo. Od tega obiska pričakujemo velikih koristi i za jugoslovanski i za bolgarski narod. Povedal sem teh par besed izven okvirja protokola, ki pri takšnih priložnostih pripušča mesto samo izjavam državnih poglavarjev. Povedal sem jih samo zato, tla dam izraza navdušenju nad obiskom jugoslovanskega kraljevskega para pri bolgarskem kraljevskem paru.«
Izjava g. Je vtiča t
Za srečnejšo bodočnost
t
Sofija, 27. sept. AA. Jugoslovanski zunanji minister Jevtič je dal bolgarskim časnikarjem to-le izj&vo: »Zelo sem srečen, da sem deležen visoke časti, da spremljam vzvišenega vladarja kralja Aleksandra pri njegovem pomembnem obisku pri Nj. Vel. kralju Borisu. Od prvega sestanka naših kraljev, ki sta postavila zdrave in čvrste temelje vzajemnim odnošajem med obema bratskima narodoma, je jugoslovanska kraljevska vlada pripisovala velik pomen pozitivnemu razvoju teh odnošajev in je zmeraj iskreno pozdravljala vsako spontano pobudo, ki je spremljala delo odgovornih vlad naših držav. Vzajemna prizadevanja so obrodila pozitiven rezultat. Naše neprestane težnje za okrepitev čim boljšega razmerja dokazujejo njihovo miroljubnost. Ves jugoslovanski narod enodušno spremlja svojega kralja v prestolnico kraljevine Bolgarije, z neomajno vero, tla bo ponovno svidenje naših vzvišenih vladarjev še več prispevalo k zbližanju in trajnemu prijateljstvu med Bolgarijo in Jugoslavijo ter zagotovilo srečnejšo bodočnost obema narodoma.«
Zaključek XV. zasedenja skup-
v v.	rv T	■
SCMe 4LIM V avstrijskem vprašanju nobenega rezultate
Sofija v svečanem odelu in
pričakovanju (Od našega sofijskega dopisnika)
Tempora mutantur. V resnici se časi spreminjajo, včasih s tako naglico, da človek koinaj doj-mi in se zaveda spremembe položaja.
Nemški kralj Ferdinand je prisilil 1. 1915 Bolgarijo, da je pristopila k zvezi centralnih sil, boreč se na strani onih, ki so napovedali vojno njenim osvoboditeljem Rusom in so hoteli uničiti njeno sosedo Srbijo. Klika okoli Ferdinanda je razumela zanetiti strasti maščevalnosti med meščanstvom proti Srbiji kot posledica druge balkanske vojne po porazu otomanskega carstvar Preprosti narod, bolgarski kmet, pa ni mogel razumeti, da se naj bije proti onemu, ki ga je; osvobodil stoletnega turškega jarma, pa se je, zvest vojaški prisegi, boril na bojnih poljanah kakor lev in krvavel iz tisočerih ran, preklinjajoč naposled one, ki so ga tirali v to zvezo, ki jo je tudi podzavestno instinktivno že izpočetka čutil kot nenaravno in proti-slovansko.
Posledice svetovne vojne so bile za Bolgarijo strašne. Izgubila je Trakijo, Dobrudžo, zapadne pokrajine, izgubila tudi teritorijalni izhod na morje, plačevati je morala vojno odškodnino, nastaniti stotisoče beguncev itd. Srd do njene sosede, Srbije, ki je izšla zmagovito iz vojne, se je večal med gotovo vrhnjo plastjo, zlasti po krvavem preobratu profesorja Cankova, ki je 9. junija 1923 leta strmoglavil zendjedeljsko vlado pod Aleksandrom Stambolijskem. Nedvomno je bil Aleksander Stam-bolijski edini državnik, ki je spoznal, da je le v harmonični slogi med jugoslovanskimi narodi njihov obstoj zasiguran.
Čas takrat še ni dozorel. Pasti je moral geni-jalni kmetski voditelj za svoje ideje, ki jih je vedno in neustrašeno povsod zagovarjal.
Germanofilska politika se je nadaljevala pod vsemi vladami več ali manj, o zbližanju med obe-na sosednima državama ni bilo ničesar slišati, kar je povsem razumljivo. Bolgarija je imela državo v državi, zloglasno organizacijo VMRO iz bivše Macedonije, ki je vsak položaj izkoristila, da onemogoči sleherno zbližanje. Kdorkoli se je oglasil, je ali izginil neznanokam, ali je bil umorjen sredi Sofije. Danes se točno ve, kdo je insceniral teroristične akte, kdo je napel vse kriplje, da se onemogoči vsak sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo.
Kakor znano, sta pred dobrim letom oba kralja vzela imicijativo za zbližanje v svoje roke. Dobila je šele pravi razmah s prevratom 19. maja 1.1., ko je bolgarska armada v enem dnevu brez vsa-
kega krvoprelitja pometla z vsemi koruptnimi in nevzdržljivimi razmerami ter postavila — sama je stopila zopet v ozadje — na krmilo vlade može, ki naj osvobode Bolgarijo notranjih in zunanjih vplivov ter dovedejo Bolgarijo iz njene izoliranosti.
V kratkem času je nova vlada storila toliko, kolikor prej druge vlade v letih niso mogle napraviti. Preveč bi se razpisuj, ako bi hotel podrobno navajstfi vse, kar je s tem v zvezi; zadostuje naj to, kar je našim čitateljem že itak znano, da je vlada g. Georgijeva razpršila makedonsko organizacijo, voditelji so ali pobegnili aH so v ječi, najod pn blagoslavlja novo vlado, ki ga je osvobodila zlasti v južnih predelih Bolgarije od terorja Vanče Mihajlova in njegovih pristašev.
Ko sem pred dobrimi štirimi leti dospel v Sofijo, so me povsod mrko gledali za «Srbima», ki je prišel «vohunit» v Bolgarijo itd. Tudi naše športne igralce so vse krstili za Srbe, samo če je bil rojen nekje v današnji Jugoslaviji. Kaj je danes?
Danes se pripravlja Sofija, da svečano sprejme jugoslovansko kraljevsko dvojico. Ze mesece se pleskajo hiše ob glavnih ulicah, po katerih se bosta vozila kralj Aleksander in kraljica Marija. Ceste se popravljajo, glavni kolodvor je na novo prepleskan, delajo se zelene girlande okoli 2'A km dolge, raz hiš in stebrov bodo plapolale jugoslovanske in bolgarske zastave. Pri mostu (levovi most) se gradi arkada, kjer bo pogoščena jugoslovanska kraljevska dvojica po starem slovanskem običaju s kruhom in soljo od župana Sofije inže-njerja Ivanova, dragocene preproge bodo visele ob hišah, vse šole bodo tvorile špalir, postavljene bodo ob sprejemu tudi vojska in rodoljubne organizacije. V gledališču se pripravlja gala-predstava. Posebno dobro bodo sprejeti tudi jugoslovanski žurnalisti, ki bodo želi povsod veliko zanimanje. Da tudi ne bo manjkala bogata razsvetljava v raznih barvah je samo ob sebi razumljivo.
Sofija in bolgarski narod se pripravljata, da pozdravita jugoslovansko kraljevsko dvojico v nadi, da so zakopana bojna kopja mod obema bratskima državama enkrat za vselej in da bodo Jugoslovani strnjeni v eno falango v obrambi svoje skupne domovine. V srcih mladine, ki bo tvorila špalir pri tem svečanem sprejemu, naj vzklije čuvstvo ljubezni, čuvstvo jugoslovanske solidarnosti. — Vi, slovenski iurnalisti, boste itak imeli priliko prepričati se, v koliko se je t kratkih mesecih spremenila tudi miselnost meščanstva, medtem ko bolgarski kmet nikdar ni v globinah zatajil svojega slovanskega srca!
Kongres srbskih zadrug
Belgrad, 27. sept. m. Danes so slovesno otvorili na igrišču SK Jugoslavije kongres Glavne zveze srbskih kmetskih zadrug ob priliki 40-letniee ustanovitve prve zadrug« v Srbiji. Kongres bo trajal tri dni. Današnji prvi dan so posvetili proslavi 40-let.niee ustanovitve prve zadruge. Jutri bodo v Belgradu razne konference, na katerih bodo re-ferirali o najnovejših zadružnih vprašanjih. Tretji da.n pa bo prihranjen za 32. redni občni zbor Zveze kmetskih zadrug, na katerem bodo pretresali najvažnejša vprašanja zveze. Igrišče Jugoslavije je bilo nabito polno občinstva. Računa se, da se je zbralo okoli 25.000 oseh iz najrazličnejših krajev. Kralja je zastopat pobočnik. polkovnik Sto-janovič, vlado pa sta zastopala ministra Kojič in Angjelinovič. Od_ inozemskih zadružnih zve® so se udeležili kongresa de!e-erati iz Romunije, Bolgarijo in Češkoslovaške.
Proslavo je otvoril s pozdravnim nagovorom predsednik zveze dr. Dragotin Jankovi?. Predlagal je brzojavni pozdrav kralju Aleksnmdru v Sofiji. Prtfdlog je bil sprejet z velikim odobravanjem, nato pa je godba zaigrala državno himno. V imenu vlado ie govoril kmetijski minister dr. Kojič, za njim pn je do.bil besedo predsednik Zvezo romrm--v*:i,	ki.^l	i>..,1 .. i.t
91,111 ..din u^, im tnl iu iui.ih.1 m« uii ii.ua. u, rv i ...
govoril najprej v francoskem, potem pa v romanskem jeziku. Nato so govorili zastop-
niki bolgarskih in češkoslovaških zadrug, iz vsake države po dva delegata.
Opisali so zadružno delo v svojih državah in poudarjali zveze s srbskim zadružništvom. Zelo zanimivo je potem govoril tudi zastopnik ruskih zadružnih delavcev, Rus dr. Potomjanac. Za njim pa so dobili besedo zastopniki domačih zadružnikov: dr. Basaj, Verga, Mravlje in Poštič. Dr. Basaj je v svojem govoru posebno poudarjal tesne prijateljske zveze med ustanoviteljem slovenskega zadružništva dr. Krekom in ustanoviteljem srbskega zadružništva Mihajlom Avramovičem. Razen tega je dr. Basaj še navajal, da je najpametnejša gospodarska politika v naši državi ta, da podpira svo-botlno zadružništvo. Upravitelj zveze Vojn Gjorgjevič je potem prečital imena vseh domačih delegatov, ki so se radi prima.nj-kovanja časa odrekli pozdravnim nagovorom^ Gjorgjevič je prečital tudi pismene in brzojavne pozdrave raznih gospodarskih ustanov in posameznikov, med njimi pozdrav zunanjega ministra .Tevtiča in brzojavne pozdrave belgijskih, češkoslovaških, romunskih in bolgarskih zadružnih delavcev. Počastil je tudi spomin umrlih zaslužnih zadružnikov. Nato sc jc zvršila prisega zadružnikov. Posvetitev zadružnih zastav na je bila odgodena. Ob koncu kongresa so formirali veji k sprevod, ki je krenil od igrišča Jujroftiavije po glavnih ulicah *
Ženeva, 27. sept. c. Skupščina Zveze narodov je danes soglasno sprejela Afganistan za članico Zveze narodov.
V avstrijskem vprašanju se je dosegel voden »sporazum« v tej obliki, da so vse velesile ponovno izjavile, da ostanejo zveste izjavi, ki so jo podpisale 17. februarja letošnjega leta. Da ni prišlo do jasnejše izjave v vprašanju zagotovitve avstrijske neodvisnosti, moramo iskati vzroka v tem, da se An-
Osebne vesti
Napredovala je Alojzija Triller, učiteljica II. ženske meščanske šole v Ljubljani, v 5. pol. skup. V 6. pol. skup. pa jo napredovala Draga Puc, učiteljica na meščanski šoli v Zgornji Šiški, in Cecilija Wolf, učitelj ica II. meščanske šole v Ljubljani. V dravski finančni direkciji v Ljubljani je napredoval za pomočnika finančnega ravnatelja v 3. suk. II. stop. Avgust Sedlar.
Nenavaden dogodek
Pariz, 27. sept. b. Postajenačelnik majhne postaje Mouson pri Parizu je bil danes zjutraj zelo začuden, ko se je na njegovi postaji nenadoma ustavil luksuzni brzovlak Ventimille—Pariš. Ta brzovlak sestoji samo iz spalnih voz prvega razreda. Vlak se je ustavil na postaji zato, ker je sprevodnik spalnega vlaka potegnil alarmno zavoro. Ko je zjutraj budil potnike, se v šestem ku-peju prvega spalnega voza oba potnika, ki sta spala v tem knpeju, nista več prebudila. Ko so vdrli v kupe, so našli oba potnika s prestreljenimi glavami. Oba sta trgovca iz mesta Raims. Po legi trupel sodeč, gre za umor in samoumor.
Pariz, 27. sept. TG. Zadeva dveh trupel v eks-presu Ventimiglia—Pariz obeta postati zelo zanimiva. Moža, od katerih je eden drugega umoril, potem pa samega sebe ustrelil, sta baje dva dobro znana pariška gangsterja.
Potres v Mehiki
Mexico, 27. septembra. AA. V zvezni državi Jaliscu divjajo že od 15. septembra neprestano potresi. 50 ljudi je mrtvih, več ko 4000 pa ranjenih. To število pa še ni definitivno, ker je ie mnogo žrtev pod razvalinami
Ciklon v Kaliforniji
New York, 27. septembra. AA. V Južni Kaliforniji je divjal ciklon, ki je napravil velikansko škodo. Okoli 200.000 ljudi je brez hrane. Vlada je nvedla nujno akcijo za pomoč. Stvarna škoda jo ogromna.
glija ni strinjala s stališčem Italije v tem oziru in je tudi Mala antanta imela pomisleke.
S tem je bila petnajsta glavna skupščina ZN zaključena. Predsednik Sandler je v zaključnem govoru naglasi!, da je bilo to zasedanje bolj plodno na uspehih, nego je bilo pričakovati.
V ZN je bila sprejeta Rusija in za njo še Afganistan.
Italija noče Vanče Mihajlova
Carigrad, 27. sept. (Telegram našega dopisnika.) Italijanski generalni konzul je po nalogu rimske vlade, katero je bil vprašal za navodilo, Vanče Mi-hajlovu in njegovi ženi odrekel vizum za Italijo. Mihajlova in njegove žene ni več videti na ulici, policija pn neče dati nobenega pojasnila, kje se nahajata.
Franciji se obetajo nemirni dnevi
Pariš, 27. sept. c. Socialisti in komunisti so sklonili, tla bodo skupno nastopili proti Doumer-gueovim poskusom, da se reformira ustava francoske republike. V nedeljo 13. oktobra bodo po vsej Franciji priredili veliko demonstracijske shode proti vladnim nameram. Glavna parola teh shodov bo: razpis novih volitev.
Zveza francoskih bojevnikov, ki šteje nad tri milijone članov, pa je sklenila, da bo z vsemi svojimi močmi podpirala Doumerguea, da se iz ved » državna reforma.
Avstrija dobila posojilo
Pariz, 27. sept. AA. Po poročilu iz Lon-dona trdi tamošnji »Daily Herald«, da so na londonskem trgu sklenili novo avstrijsko konverzivno posojilo.
*
v Rim, 27. sept. AA. Agencija Štefani poroča iz Bergama, da je v tamkajšnji okolici tovorni vlak zadel v avtobus. Vlak je vrgel avtobus kakih 20 m daleč. Šofer in pet potnikov je bilo takoj ubitih, trije potniki so preminuli v bolnišnici, 1Q jih je pa težko ranjenih.
Lurd, 27. sept. c. V Lurdu se jo zbralo nad 60.000 bojevnikov iz 15 držav sveta, da se udeleže velike verske manifestacije za mir. Tudi is Nemčije je prišla velika skupina katoliških bojevnikov.
Ankara, 27. sept. c. Iz vladnih krogov so se danes razširile vesti, da se bo predsednik turške republike, Kemal paša, poročil s sestro albanskega kralja Zogu-ja.
Pariz, 27. septembra. AA. Iz Moskve poročajo, da so tamkaj proslavili 85. rojstni dan slavnega fiziologa Pavlova, ki se bavi z znanstvenim delom že 66 let.
v
Žalno slovo od pok. Vek. Vrtovca
Ljubljana, 27. septembra.
Bridko in veličastno je bilo današnje zadnje slovo od pokojnega Lojzeta Vrtovca. Na njegovo zadnjo pot se je zbralo izredno veliko število občinstva, prijateljev, znancev in spoštovalcev, ki so z žalostjo v srcu spremljali krsto s pokojnikovim truplom na pokopališče. Vse tri dni, kar je ležalo truplo na mrtvaškem odru v mrtvašnici Splošne bolnišnice, ga je hodilo kropit vse polno občinstva. Žalujoča vdova je prejela obilno sožalnih izjav, osebnih in pismenih. Sožalje so ji izrekli mnogi odlični jx> litiki, javni delavci, gospodarstveniki, zastopniki raznih ustanov, združenj, društev itd.
Danes ob pol petih jx>jx>ldne se je zbralo pred mrtvaško vežo mnogoštevilno občinstvo. Šentpeterski župnik g. P e t r i č je v asistenci še treh duhovnikov blagoslovil truplo, nakar je močan pevski zbor »Ljubljane« pod vodstvom dr. D o 1 i n a r j a ginljivo in krasno zapel žalostinko »Človek, glej«.
Zatem se je razvil proti pokopališču izredno dolg sprevod, v katerem je šlo polno inteligence in odličnih zastopnikov, pa tudi drugega občinstva. Na čelu sprevoda je korakala »Ljubljana«, nato pa so nesli vence. Krasen venec so poklonili pokojnemu tovarišu uradniki Zadružne gosp. banke, Kat. akad. starešinstvo, Pokojninski zav. za nameščence, Ljub-jjanska gradbena družba. Krščansko žensko društvo, Zadružna gosjx>darska banka, Družabni klub, Trg. bolniško in podporno društvo in uradništvo Pokojninskega zavoda, številni zasebniki in prijateljske družine itd. Zveza grafičnih delavcev Jugoslavije je prav tako poklonila lep venec, spominjajoč se pokojnikovih zaslug za zgradbo »Grafike«.
Žalnega sprevoda so se udeležili med drugimi: ves odbor Pokojninskega zavoda, razen predsednika, ki ga je zadržala bolezen, ter korporativno vse uradništvo, dalje upravni odbor Zadružne gospod, banke s predsednikpm dr. M o h o r i č e m in vse uradništvo. Zvezo bančnih uradnikov je zastopal g. V r a n č i č , v sprevodu pa je šlo tudi mnogo drugih bančnih uradnikov, dalje odbor Trgov, bolniškega podpornega društva s predsednikom Klina rje m in komisar bolniške blagajne dr. P le s s. OUZD so zastojsali ravnatelj dr. Bohinec, šel zdravnik dr. Zajec in drugi. Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev sta zastopala poleg drugih članov tudi predsednik centrale urednik Krem-žar in predsednik podružnice S m e r s u.
Bansko upravo je zastopal referent za socialno skrb dr. K a r l i n , univerzo rektor M. S1 a v i č, mestno občino pa' podžupan prof. J a r c in obč. svetnik 01 u p. Delavsko zbornico je zastopal g. G o 1 m a j e r , Rdeči križ je zastopal dr. F e 11 i c h , Združenje trgovcev g. Verbič, Zvezo industrijcev ing. Š u k 1 j e. Sprevoda so se dalje udeležili za-siopniki Zveze grafičnih delavcev Jugoslavije, zastopniki Protituberkulozne lige, zastopnice Krščanskega ženskega društva ter raznih humanitarnih organizacij.
V	sprevodu je šlo korporativno Slovensko katoliško akademsko starešinstvo s jjredsednikom min. n. r. dr. G osa rje m na čelu.
Svojega dolgoletnega tovariša so se spomnili tudi uredniki »Slovenca«, ki jih je zastopala pri pogrebu močna deputacija z glavnim urednikom dr. A h č i n o m.
Poleg mnogih drugih udeležencev je treba posebno omeniti tudi močno udeležbo primorskih emigrantov.
Pri cerkvenih obredih v kapelici na ftekopališču so pevci »Ljubljane« zapeli žalostinko: »Usliši nas, ; o Gospod«.
Pretresljivi prizori so se dogajali pri odprtem i grobu, ko so jx> molitvah položili v grob krsto s truplom pokojnika.
V	imenu k?tr>! nleadem. starešinstva je s|>re- , govoril miuister u. r.
. .	.	ondflt
dr. Andrej Gosar
»Komaj je minulo nekaj tednov, ocncar smo stali potrtega srca na tej božji njivi ob odprtem grobu enega najodličnejših svojih tovarišev, ki nas je zapustil v potni moški dobi. Danes smo se zopet zbrali na tem tužnem mestu, da se poslovimo od drugega, še mlajšega tovariša, ki ga ie neizprosna smrt ugrabila iz naše srede, ko bi lahko še dolgo vrsto let jx>svečal svoje velike sposobnosti neumornemu in plodonosnermi delu za svoje ideale.
Pokojni Lojze je bil človek izredne energije, vedrosti in svežosti. Te lastnosti mu niso dale, da bi se le za hip umaknil v tišino in tamkaj živel mirno in enakomerno življenje. Gnale so ga neprestano od dela do dela, od cilja do cilja. Kako velike, da, izredne sjx>sobnosti so pokojnika odlikovale, koliko neumorne tvorne sile je bilo v njem, se je najlepše pokazalo, ko ie kot predsednik Pokojninskega zavoda dobil priliko, da je lahko praktično razvil in jookazal vse svoje talente. Ta doba je bila v njegovem jsestrem življenju in delovanju brez dvoma najbolj bogata ter bo ostala tudi v zgodovini zavoda, ki ga je jx>kojni pet let vodil, zabeležena z neizbrisnimi črkami. Pokojni Vrtovec je na tem svojem mestu jx>kazal, da je bil v resnici poklican za izvrševalca velikih in odgovornih nalog v svojem narodu.
Toda, naši človeški načrti se le prevečkrat ne ujemajo z računi Njega, ki vlada in končno odloča o vsem, kar se na svetu dogaja. Tako se je zgodilo, da je tudi našega, nad vse priljubljenega tovariša odpoklical v najlepši dobi, ko bi lahko storil še veliko, veliko dobrega in koristnega. Nepopisna izguba, ki je zadela pokojnikovo rodbino in nas, njegove tovariše, je bridko odjeknila v naših srcih. Saj je bil pokojni Lojze eden tistih, žal tako redkih ljudi jasnega, vedno vedrega značaja, poln nezlomljivega optimizma, ki stori človeka blagega, jx>vsod dobrodošlega in priljubljenega. Zato je ime! pokojni nešteto dobrih znancev in resničnih prijateljev povsod, doma, v krogu svojih ožjih tovarišev in somišljenikov, pa tudi drugod, kjer bi morda kdo drugi na njegovem mestu našel samo protivnike ali celo sovražnike.
Spomin na le blage poteze v pokojnikovem značaju naj nas ob tej bridki uri slovesa navdaja s tolažbo, da mu jih je dobri Bog obilno nagradil. — Dragi Lojze, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti!«
V imenu primorskih emigrantov se je od pokojnika kratko, a prisrčno poslovil
g. David Dokforič:
»In kdorkoli živi in v mč včruje, vekomaj ne bo umrl (Jan 11, 26).
Dragi Lojze! Zato verujemo, da nisi umrl. Živiš v večnosti, pa živiš tudi v naših srcih in živiš v svojih delih. Dober orač si bil in globoke brazde si oral. Saj si se že v mladosti vadil in smo priče, kako si nosil že kot gimnazijec ljubezen do Boga, do vere in do naroda v mlado organizacijo tistih fantov, ki stoje še danes kot možje na svojih mestih. Nosil si svojo ognjevitost kot akademik med narod od nedelje do nedelje, od shoda do shoda, od vasi do vasi, in ogreval posebno mladino za tiste vzore, za katere si sam vse življenje gorel. In zagotavljam te: Živiš še med Goričani, v ljubezni, s katero se, kakor ti, še vedno oklepajo ljubezni do Boga, do sv. katoliške cerkve in do svojega naroda.
Dragi Lojze! Na svidenje nad zvezdami!«
Pevci »Ljubljane« so pretresljivo lepo zapeli zadnjo žalostinko »Blagor mu«. - Jok soproge in otrok in drugih sorodnikov ter solze vseh na-vzočnih so pričale, kako dober, prisrčen in veHk človek je bil pokojnik, prijatelj vsem in vsakomur. Blagega Lojzeta Vrtovca ni več med nami, njegov spomin pa bo ostal čist in neskaljen! Naj se radosti pri Botru plačila za svoja zemska delal
Med Čehi in Slovaki
IV.
Po Štirih »zemljah« V Pragi ima svoj sedež zemska vlada za češko »zemljo«, v Brnu za moravsko, Bratislava za slovaško, v Užhorodu za podkarpatsko Rusijo. Ne bi pa bilo priporočljivo, ako bi hodil po Bratislavi in razpravljal o »zemskih« zadevah, ker bi si s tem nakopal hudo zamero. Preden greš na pot, je vselej dobro, če se preje seznaniš z različnimi lokalnimi tenkočutnostmi. Vedi torej: Slovaška (Slovenska) ni zemlja; krajina je tisti naziv, s katerim se boš tam kaj prikupil. Vsepovsod pa lahko že na prvi pogled izluščiš tri činjenice, ki so v razvoju, rasti in življenju češkoslovaške republike odločilnega pomena: zgodovina (tradicija), organizacija, realizem v pojmovanju vseh življenjskih pojavov in vrednot.
Na grobu zadnjih Premislovičev
Doli po Vltavi je šla vožnja s parobrodom, spremljal me je znani časnikar in prijatelj Slovencev J. K. Strakaty. Prijetna je ta vožnja na »Zbra-slavu« mimo Smichova, Mahe Huhle, Velke Huhle, MohFanov do Zbraslava. Zbraslav je danes najpri-vlačnejše izletišče Pražanov; ob nedeljah in praznikih se po krasni asfaltni cesti podi brez števila avtomobilov, motociklov in drugih prevoznih sred-
Podjebradski grad
stev. To ni preseljevanje poedincev, ampak družin, saj je znan močan rodbinski čut, ki odlikuje Pra-žana. Na nedeljski in .praznični izlet ne gre sam, ampak pelje s seboj vso družino. Zbraslav se je razvil v teku zadnjih let v prijetno vilsko mestece. Tukaj se nahaja blizu cerkve zbraslavske Madone grad, kjer je bil prvotno cistercijanski konvent, pozneje pa si je preuredil iz tega konventa Premislo-vec Vladislav II. prostoren grad. Iz kraljevega bivališča je pozneje postala cukrarna, čudovito lepa notranjost je razpadala. Pri nas bi propast bila bržčas neminovna; med Čehi pa se je našel odličen mecen, bogataš Ciril Bartony, ki je žrtvoval na oltar domače narodne zgodovine 12 milijonov dinarjev, da se je razpadajoče zgodovinsko poshbpje lahko prenovilo in restavriralo. Ohranile so se redko lepe freske, tako da vstaja obiskovalcu prenovljenega gradu živo pred očmi zgodovinski sijaj dobe Vladislava II., pa tudi druge dragocene zgodovinske znamenitosti s prelepo cerkvijo zbraslavske Madone, kjer zaslediš na desni strani Štursov nagrobni spomenik s telesnimi preostanki zadnjih treh Premislovičev: Vaclava II., Vaclava III. in Eliške Premislovne.
V rojstnem kraju Jurija Podiebradskega
Danes je rojstni kraj tega znamenitega narodnega kralja daleč naokoli znano zdraviliško središče. V staroslavnem in mogočnem podiebradskem gradu vidiš lahko še danes sobo, kjer se je rodil Jurij Podiebradski, ki si ga je češko plemstvo po smrti Ladislava Posmrtnega 1. 1457. izvolilo za vladarja. Sredi tega zgodovinskega ambijenta se je v zadnjih letih spričo zdravilne moči podiebradskih vrelcev razmahnilo podiebradsko zdravilišče, kjer se je tri leta po odkritju prvega vrelca 1. 1905. jel razvijati živahen zdraviliški promet. Važno je poudariti, da je to zdravilišče v rokah češke akcijske družbe, torej narodnega kapitala. Skrbnemu in odličnemu vodstvu ter posebno spretni propagandi je pripisati, da je razvoj tega zdravilišča, pa tudi podiebradskega mesta prekosil vsa pričakovanja. Leta 1908. je štelo mesto Podiebradie 3100 prebivalcev, 1. 1933. pa 9000, in je to število v stalnem naraščanju. Semkaj prihajajo prvenstveno bolniki, ki so potrebni zdravljenja raznih srčnih bolezni in napak. Glavno zdravilno sredstvo so kopeli, letno nad 120.000. Spodaj ob Labi pa tipično polabska pokrajina, ob njenih nabrežjih moderno urejeno kopališče s stolpom za skoke ter skrbno prirejeni prostori za najrazličnejše športne panoge in veščine (tenis, streljanje, jahalnice, veslanje itd.). Dopoldne zdravilne kopeli in lečenje z vsemi mogočimi ter najmodernejšimi masažnimi in inhalaci;-skimi napravami, popoldne pa je posvečen posve-ževanju telesa v prijetnem labskem valovju in športnim ambicijam.
»Češkoslovaški Manchcster« pravijo Plznu. Plzno, ustanovljeno leta 1295. po kralju Vaclavu II., uživa danes svetoven sloves industrijskega mesta, prvenstveno pa zaradi Škodo-vih tvornic, kjer se izdelujejo med drugim najraz-novrstnejši izdelki vojne industrije, potem pa zaradi plzenskega piva. Praški katoliški časnikarji, ki so združeni v posebni zvezi, so priredili ravno ob času mojega bivanja v republiki poučni izlet v Plzno. Tudi mene so povabili in sem se povabilu prav rad odzval. Najprej smo si pod vodstvom pod-ravnatelja inž. Satore ogledali impozantne komplekse Škodovih tvornic. V treh urah je bilo mogoče le v glavnem dobiti upogled v to veličastno tvorniško snovanje, saj znaša mejna linija tvornič-nega obsega okoli 11 km, železniški tir v notranjosti pa okoli 10 km. Danes je zaposlenih v plzenskih škodovih tvornicah 11.000 delavcev, dočim jih je bilo med vojno in v nekaterih povojnih letih do 30.000 im še več. Brezposelnost je tudi tukaj zasekala globoke rane, saj je v Plznu danes nad 8000 brezposelnih delavcev. Poleg topov, traktorjev, lokomotiv itd. se danes izdelujejo v Škodovih tvornicah tudi tako zvane »modre strele«, to so modro popleskani motorni železniški vozovi, ki lahko vozijo 110 km na uro. Jeseni 1933 so »sfrčale« v promet prve »modre strele« ...
Ko smo si tako ogledovali posamezne objekte, so nas posebno zanimali številni japonski »ogledo-j valci« in »gostje«, ki po cele ure stojijo pri kakšni napravi, nepremično zroč v njeno »tajinstveno« snovanje in oblikovanje. Na sebi imajo poseben plašč, površnik. Ta enotna »oprema« ima svoje posebno ozadje. Prišli so japonski gostje, si ogledali to in ono, ko so odhajati, pa so imeli v gumbnicah komaj zaznatne fotografske aparate s posnetki odliv-nih modelov ter posameznih produkcijskih faz. Zadoščalo je, da je enkrat prišla nakana na dan; tovarna je uvedla obvezne površnike, ki pregrnejo vse eventualne skrivnosti, ki bi se mogle znajti na japonskih civilnih oblekah in ki bi se utegnile zasnovati o iznajdljivih japonskih možganih ...
F. Vatovec.
Narod naš dokaze hrani
Proti pačenju narodne govorice
V znani solčavski gostilni Sturm imajo spominsko knjigo iz let 1880—1909, ki daje sama zadosten dokaz, da je pravilno ime 1 o g a r j e v a in ne logarska dolina. Ker se za pravilnost tega imena bije hud časopisni boj med dr. Glonarjem in Ba-diuro, je ta knjiga postala važna, ker je najboljša priča ljudskega izražanja. V celi knjigi je dolina imenovana logarska samo 18 krat, neštetokrat pa
i,
učitelji, dijaki) nujeio logar jeva. Naj navedem samo nekatere: Kocbek, dr. Vrečko, Šijanec, Frischauf, dr. Murko, Orožen, Kos, Božič, Pacher, dr. Janežič, Cilenšek, Apih, Pustoslemšek in sinovi, Branko Zemljič, Šu-man itd., itd. Ob otvoritvi Kocbekove koče, ob 10 letnici savinjske podružnice SPD (15. 8. 1903) je obiskalo Solčavo več skupin turistov iz vse Slovenije in vsi so vpisali 1 o g a r j e v a dolina. Ime logarska rabijo le neznameniti potovalci in sicer tem {»gosteje, čimbolj izginja nemški Logarthal. Zato ta knjiga potrjuje dr. Glonarjevo trditev, da
i°e ime Logarska dolina jx> nemškem kopitu pri-;rojena nesmiselnost.
Vpisi v to knjigo torej jasno kažejo, da je ljudstvo imenovalo dolino logarjevo, po ljudstvu so jo tako imenovali planinci, prihajajoči od blizu in daleč. Posebno graški univ. profesor dr. Frischauf je merodajen za ljudsko imenovanje, ker *'e bil sam Nemec in je navadno nemško vpisoval; adar je vpisal slovensko, je vedno rabil ime loga r j e v a. Badiura pa sam trdi, da je Frischauf imel domačina Piskernika za planinskega tovariša in pomagača, po katerem je gotovo dobil ime lo-garjeva. Napisi ob potih so, odkar ljudje pomnijo, imenovali logarjevo. Po ljudski govorici je tudi SPD uradno imenovalo dolino logarjevo, dokler ni pri oficijelnih krogih zmagalo Badiurovo napačno ime.
Kot dokaz za svojo pomoto navaja Badiura, da so Novice i. 1862 na strani 108 imenovale ime logarska in da slovničar Josip Sutnan v knjigi Slovenski Štajer imenuje enkrat logarsko dolino, dvakrat pa se zmoti in jo imenuje logarjevo. Glede imenovanja v Novicah sledeče: Pisec v Novice je pisal doma v svoji pisarni, ko mu je ljudsko imenovanje že odbrnelo od ušes; sicer pa kdo ve, če ni več kot enkrat v Novicah in tudi drugi slov. stari literaturi dolina imenovana logarjeva. Glede Šumana pa: kai pa če se je Šuman zmotil tedaj, ko je dolino enkrat imenoval logarsko in ne tedaj, ko jo je dvakrat logarjevo.
Bodimo v toponomastiki dosledni; pri izvajanju
Jjridevnikov se držimo slovniških pravil, kot se ih tudi ljudska govorica. Pridevnik izpeljan iz samostalnika, ki znači osebo, se glasi na -(j)ev oz. ov, če pa znači samostalnik kraj, ima pa njegov pridevnik končnico -ski. Torej Virnikov Grintavec, Robanov kot, Golarjeva peč, pa zopet Kokrško sedlo, belska Kočna. Logarjeva dolina f»a je imenovana po Logarju — to trdi po Frischaufu Badiura sam — ]>osestniku v Logu in zato mora analogno drugim imenovanjem nositi ime logarje-va. Ce bi bilo ime Logar krajevna potem bi se
šurievna,
nega.
z ODOl Zobno pasto,
prepreči grdo obarvanje Zob in
neprijeten vonj iz ust
pridevnik naravno imenoval logarski. V tem slučaju pa bi že ljudstvo stoletja pred Badiuro dolino imenovalo logarsko.
Če bo vsak pisatelj lahko jx> svoji volji spreminjal ljudsko govorico in slovniška pravila, potem bomo vedno imeli p>odobne boje, kakor danes za logarjevo dolino. Še Badiurov Vodič bo kdo začel imenovati Badiurski in kaj potem? Tudi noben zemljevid ne bo stalen, slovničarji in filologi pa bodo imeli vedno jx>lne roke dela in piolne glave jeze.
Logarjev Iintvern je v Savinjski dolini in vsej Sloveniji tako stara in domača žival, da je logarski psički ne bodo mogli pregnati.	T.
Slovenska dijaška zadruga v Pragi naši javnosti
Težak gospodarski položaj nalaga Slovenski dijaški zadrugi v Pragi ogromne skrbi prav sedaj, ko so se spet odprla vrata šol. Slovenska dijaška zadruga v Pragi je popolnoma nepolitična organizacija vseh številnih slovenskih visokošolcev, ki so primorani študirati v Pragi bodisi, ker enaka izpopolnjena fakulteta pri nas še ne obstoja, bodisi, da so v ta študij prisiljeni radi okolnosti in odklonilnega stališča o srednjih tehničnih šolah. Zadruga si je v prvi vrsti nadela nalogo, da pomaga v zadružni obliki revnemu slovenskemu študentu v tujini, mu z rednimi brezobrestnimi in dekadnimi posojili omogoči študij ter olajša mizeren gmotnf položaj. Pri tem humanem socialnem delu uživa zadruga simpatije in gmotne podpore vse naše javnosti, ki posveča veliko pozornost izobrazbi njene mlade generacije. V težkem položaju se zato obrača zadruga na vso našo javnost s prošnjo za gmotno podporo, ki bo omogočila številnim članom štu- j dentom študij.
Poleg socialne naloge, ki jo že od leta 1919 j zadruga vrši, je Slovenska dijaška zadruga v Pragi edino kulturno žarišče, kjer se zbirajo in medsebojno spoznavajo mlade generacije slovanskih narodov. Kot kulturna predstavnica skrbi zadruga predvsem za to, da širok slovanski bratski svet spozna ter se seznani z vso našo domovino. V to svrho prireja zadruga predavanja, dramatične igre jugoslovanskih avtorjev ter akademije, s čemer po pet-do šestkratno gostuje v različnih krajih bratske Češkoslovaške, ki s simpatijami sprejema kulturne napore članov Slovenske dijaške zadruge. Z živo besedo, razstavami ter fotografijami naših prirodnih krasot skrbi zadruga za tujsko-prometno propagando, ki najde med bratskimi slovanskimi narodi ugoden odmev in navdušenje za našo domovino Jugoslavijo.
Težak gmotni položaj pa to idealno socialno in kulturno delo močno ovira, zato se obrača zadruga na vso našo javnost s prošnjo, da ji pomore s podporo nadaljevati nujno potrebno socialno in kulturno delo. V to svrho je te dni razposlala večje | število prošenj, prepričana, da bo sleherni tudi tokrat — kot vseiej preje — pravilno razumel in podprl nesebično socialno in kulturno delo zadruge.
ODOI*
zobna pasta ima veliko čistilno moč zaradi svojih obilnih koloidnih sestavin. Zobovje očisti temeljito ter odpravi vsak neprijeten vonj, vsa barvila in vso nesnaga
Regulacijska dela v Loški dolini
Stari trg pri Ložu, 26. septembra.
Regulacije vodne zadruge vzlic pogostemu dežju dobro napredujejo. Zadnji mali nastop vode sredi septembra je pokazal, da je očiščeni požiralnik Golobina sposoben požirati tudi polno strugo vode in da že zdaj začne dosti preje požirati, ko delo še ni končano. Upa se, da bodo korist teh regulacij uvideli tudi tisti, ki se še upirajo delati tlako pri regulacijah. Z banovinsko podporo samo, brez ljudskega dela, ne bi mogli izvršiti načrta. Tudi bi ljudem, ki sami zase ne marajo nič storiti in nič prispevati ,nobena oblast ne hotela pomagati. Oblasti in občani naj si zdaj dobro ogledajo tiste ljudis ki ovirajo delo in nasprotujejo splošno koristnim izboljšavam v dolini, da bodo vedeli, komu se lahko poveri skrb za občinske in javne zadeve, komu pa ne. Sicer pa teh izboljšav nobeno nespametno zabavljanje ne bo moglo preprečiti, pač pa si bodo zabavljači zoper splošno koristna dela sami vzeli kredit, kjer ga še kaj imajo. Iz krize nam bo pomagalo delo, ne zabavljanje!
V globini 80 čm, v naplavljeni ilovici, so našli 200 m pred Golobino večje število srebrnih novcev s sliko rimskega cesarja Vespazijana (69. do 79. 1. po Kr.), ki so zelo dobro ohranjeni, podobe in napisi zelo dobro vidni. Tod so Rimljani imeli v 1. stoletju po Kr. dosti opraviti z bojevitimi sosedi, delali so ceste im vzdrževali posadke. Ni čudno, da
se tukaj večkrat najdejo sledi za njimi.	Rimski denar, najden pri regulacijskih delih
Vlomilec Jože Centa prijet
Romantičen način njegovega bega
Ljubljana, 27. septembra.
Včeraj okoli 3 popoldne so trije stražniki nenadno obkolili neko grmovje na Gradu, nad Strmo potjo, v katerem so domnevali, da se skriva iskani vlomilec in pobegli jetnik Jože Centa, tovariš zabodenega Toneta Anžurja. Stražniki so grmovje preiskali in res našli skritega Cento, z njim pa je bila skrita tudi neka ženska, Marija M. Tako je po 17 dnevih zopet prišel v roke postave ta nevarni zločinec.
Stražnik Josip Janežič je včeraj zaupno zvedel, da se Centa skriva na Gradu v grmovju. Telefoniral je na dolenjsko stražnico po pomoč, ker je bilo pač znano, da je Centa skoraj vedno oborožen in da more postati tudi nevaren. Prišla sta še dva stražnika, Franc Lupine in Franc Gruden, ki so nato obkolili grmovje in aretirali Cento in njegovo tovarišico, ki je brezposelna služkinja. Pri Centi so našli 54 Din denarja in velik kuhinjski nož.
Kakor znano, je Centa dne 10. t. m. pobegnil iz jetnišnice, kjer je bil v preiskovalnem zaporu, skupno s Tonetom Anžurjem. O tem begu je danes Centa izpovedal zaslišujočemu ga uradniku naslednje:
»O begu iz zaporov sva se z Anžurjem dogovarjala že nekaj dni prej. On je imel žago, dolgo približno 20 cm, ki jo je baje prinesel v kaznilnico skrito v čevljih. Jaz nisem videl žage v njejovem čevlju, skrival pa jo je zadnje čase v postelji, najbrže v blazini. Ko me je Anžur nagovarjal k begu, mi je obetal, da bom mogel biti nekaj časa na njegovem domu, potem pa bo že poskrbel, da bova mogla pobegniti na Koroško.
Dne 10. t. m. je vzel Anžur žago in v 10 minutah prežagal železno palico na ograji. Da bi se ne slišalo cviljenje, je mazal žago z neko mažo; bilo je to najbrže olje od sardin. Sardine so mu prinesli v jetnišnico sorodniki, poleg jabolk in kruha. Ko sva pTežagala železo, sva upognila palico, tako, da je nastala dovolj velika odprtina. Zvezala sva dve rjuhi in po njih se je prvi spustil na dvorišče Anžur, za njim pa jaz. Na dvorišču sva zlezla na garažo, od tam na zid, odkoder sva skočila na cesto. Pri skoku sem si poškodoval levo nogo v stopalu, tako, da sem se komaj zavlekel v senco nasproti jetnišnice, v zaprto ulico proti gostilni Leon. Anžur je prišel k meni in mi prigovarjal, naj grem z njim. Radi bolečin v nogi nisem mogel naprej. Slišal sem neke korake — bili so to pazniki, ki so že opazili najin beg, — in Anžur je naglo pobegnil v deževno noč. Pazniki so tekli za Anžurjem, mene, ki sem tičal v kotu, niso opazili. Nato sem počasi zlezel čez plot na dvorišče gostilne pri Kovaču, kjer sem zlezel po nekem starem zidu v podstrešje šupe. Tam sem ostal en teden, dokler se ni noga vsaj malo popravila. Hranil sem se z grozdjem z brajde, ki raste nad streho šupe in hiše. Ko sem se mogel vsaj malo gibati, sem ponoči zlezel na dvorišče in pri kuhinjskem oknu našel nekaj jedi. t ako sem se ves čas hranil. Ker se mi noga ni hotela popraviti, sem hotel v bolnišnico.
(Tam bi se najbrže javil pod napačnim imenom.) Zato sem dne 26. t. m., to je včeraj zjutraj, odšel iz svojega skrivališča. Na oglu Kolodvorske in Komenskega ulice sem našel nekega voznika, ki me je odpeljal do Streliške ulice, odkoder sem odšel na Grad, kjer sem se dopoldne skrival v grmovju. Tam sem našel tudi Micko, s katero sem se spoprijateljil. Pred odhodom iz skrivališča sem ukradel v Kovačevi gostilni en kuhinjski nož, 70 Din denarja, klobase, sir, belo srajco, ženske nogavice, ki sem jih takoj podaril Micki, eno palico, pol litra pelinkovca, eno suknjo in še nekaj drugih reči.
Da je bil Anžur zaboden, sem zvedel šele včeraj. Od najinega bega dalje se nisva več videla in tudi nisem nič slišal o njem. Vem, da Anžur pri žagi ni imel loka, temveč le rezilo, ki ga je na konceh ovil v cunje in tako žagal.«
Tako Centa. Seveda pri Kovačevih niti od-daleč niso slutili, kakšnega gosta so imeli skoraj 14 dni v hiši. Raznih tatvin, ki jih je uganjal Centa, so sumili druge potepuhe. Ukradene stvari so deloma last gostilničarke, deloma natakarice. Cen-tove slave pa je sedaj za dolgo konec.
Iz zgodovine celjskih občin
V nedeljski številki smo jx>ročali, da sta bili do 31. januarja 1850 obe sedanji celjski občini jx>-leg še nekaterih drugih okoliških krajev združeni v veliko celjsko občino. Takrat je nehal celjski okrožni urad in okrajna gosposka celjskega magistrata, mesto nje sta pa nastopila novo okrajno glavarstvo ter mestno županstvo ali mestna župa-nija kakor jx>roča celjski kronist Ignac Orožen Dne 9. in 10. avgusta istega leta so bile v mestnem gledališču volitve za mestno občino. Izvoljeni so bili Pavel Kaindelsdorfer, Kari Zima, Vincenc Gur-nik, Kari Endres, Jožef Wokaun, Janez Tapainer, Franc Maurer, Tomaž Grilc, Jožef Laznik, Janez Kastelic, Ignac Klančnik. dr. Matija Foregger, Kari Kleker, svetovalec deželne sodnije, Franc Herzman, Franc Schaffenhauer, gimnazijalni učitelj Janez Je-retin, Ignac Novak, okrajni komisar, in Franc Šmid, tesarski mojster. Namestniki odbornikov so pa bili: Al. Zabukošek, usnjar, mojster, Karel Kure, Jožef Winkler, čev. mojst., And. Wogg, trgovec, Kaspar Gorišek, čev. mojster, I.eop. W.imbrechtsamer, Ferdinand Uhl, Herman Eis, doktor zdravilstva, in Kari Spati, krčmar. II. avgusta, 12. nedelje jxj bin-koštih istega leta so imenovani odborniki izvolili za mestnega župana Franca Maurerja, celjskega meščana in lastnika trboveljske steklarne, za svetovalce so r>a bili izvoljeni Kaindelsdorfer, Grilc in Endres. Kmalu j» tej izvolitvi so župan in svetovalci ob 11 v farni cerkvi prisegli.
- Pri odebolelosti vzbuja redna zdravilna
iinornbft naravne »Pranj Jnapinvn. "TOIlčice (ako delovanje črevesa Ip dela telo vitka °
o veliki Ljubljani
korporacijska komisija sestavlja obširno poročilo na bansko upravo, ki bo predloženo prihodnje dni. Glede rešitve inkorporacijskega vprašanja so se pojavila razna mnenja in predlogi. Eni so za širšo, drugi za ožjo inkorporacijo. Mnogi zagovarjajo tudi sistem nekake avtonomne uprave inkorporiranih občin tako, da bi bile v mnogem pogledu povsem samostojne, drugače pa v gradbenem, finančnem in dohodar8tveueni oziru zvezane z mestno občino.
Meja bi segala na dolenjski strani do tvrdke Fr. Zebal. Pripadel bi ves teren levo, kajti desno Dolenjske ceste že itak spada k občini. — Pri Štepanji vasi bi delal mejo med Ljubljano iin do-brunjsko občino Gruberjev prekop tako, da bi grad Kodeljevo, naselbina Kodeljevo s Planirjein, ki spadajo sedaj pod Dobrunje, pripadla k Ljubljani. Na severu bi bila potrebna nekaka korektura meje severno od Zapuž. Potegnila naj bi se prema črta tudi pri Ježici tako, da bi Kleče z vodovodom prišle pod Ljubljano in bi meja nato v premi črti tekla od Kleč proti pokopališču pri SV. Križu.
Vlomilci v Kunčevo konfekcijo obsojeni
Ljubljana, 27. septembra. Julij Premrov, rojen 6. aprila v Kostanjevici, bivši trgovec v Zagrebu in med vojno računski podčastnik pri ljubljanskem črnovojniškeui buta-Ijonu, ima burno preteklost za seboj. Zabredel je v kriminal. Nekega dne je bil izgnan iz Zagreba. Po odgonskem potu je prišel v Karlovec, kamor so s Sušaka pripeljali drznega vlomilca Gabrijela Ovna, 25 letnega godbenika iz Ljubljane. Tam v odgonskib zaporih sta se seznanila jn zasnovala večji vlom, ki naj bi ga izvršila v Ljubljani. Pre-mrov je dejal Ovnu: »Preskrbi mi špecijalista za blagajne!« Oven je Julija Premrova seznanil z vlomilcem Rudolfom Jakopinom, stanujočini v Štepanji vasi.
Julij Premrov in njegov brat Karol sta 3. maja letos s ponarejendimi ključi vlomila v konfekcijsko prodajalno A. Kunca v Gosposki ulici. Odnesla sta prav mnogo moške obleke in raznega blaga v skupni vrednosti 17.43(1 Din. Na vozičku sta vse odpeljala k Ovnu na Kodeljevo, od tam s pomočjo Ovna pa k Jakopinu v Štepanjo vas, ki je blago skril in ga pomagal prodajati.
Pred malim kazenskim senatom so vsi prostodušno priznali in izpovedali, kako so vlomili. Premrov se je izgovarjal, da je ključe napravil Oven in da je tudi načrt za vlom ta izdelal. Oven je ogorčen protestiral. Karol Premrov je še pravočasno pobegnil in ga sedaj varnostni organi zasledujejo. Bili so obsojeni:
Julij Premrov na 2 leti in pol robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. Gabrijel Oven na 2 leti robije in Rudolf Jakopin na 4 mesece strogega zapora in 120 Din denarne kazni odnosno na 2 dni zapora. Državni tožilec je proti sodbi prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
0 K requiemu za -f- tov. V. Vrtovcem. Podpisano društvo Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev vabi svoje člane in tudi vse druge zasebne nameščence, da skupaj pomolimo za dušni blagor svojega umrlega tovariša in se s tem oddolžimo za vse, kar je rajni tov. Vrtovec v življenju storil v blagor nameščenskega stanu. Requiem bo v ponedeljek, 1. oktobra od 7 zjutraj pri oo. frančiškanih. — Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev v Ljubljani.
© Podmladek Jadranske straže in podružnica Ferijalne zveze na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani se zahvaljujeta vsem gospodom, ki so požrtvovalno sodelovali pri maši zadušnici za pokojno predsednico odnosno odbornico, osniošolko Vero Novak, zlasti solistoma, opernima pevcema gg. Josipu Gostiču in Marjanu Rusu. ter pevskemu društvu »Ljubljana« in vsem, ki so se nase zaduš-nice udeležili.
0 Gospodinjska šola »Mladika« začne dne 1. oktobra ob 8. Vpisovanje je 28. in 29. septembra v »Mladiki«. Večerni kuharski in popoldanski šivalni in prikrojevalni tečaj pa začneta dne 15. oktobra. Vsa potrebna pojasnila kakor tudi prospekte je dobiti pri učiteljstvu Gospodinjske šole »Mladika« v Šubičevi ulici.
0 Otvoritev gledališke sezone v Trnovem. V nedeljo, 30. septembra t. 1., točno ob 8 bo lani ustanovljeno društvo »Trnovski oder« uprizorilo prvo predstavo v sezoni 1934-35, in sicer znamenito Go-goljevo komedijo »Revizor«, ki je stalno na repertoarju tudi na velikih, svetovnih odrih. Ob tej
predstavi bodo igravci in občinstvo počastili tudi desetletnico, odkar se v Trnovem pri odrskem življenju udejstvuje znani trnovski igravee Slavo Ple-velj, ki bo v »Revizorju« igral glavuo vlogo mestnega poglavarja. Igra je vestno naštudirana, da bo tudi razvajenejšemu gledališkemu obiskovavcu nudila dovolj užitka. Občinstvo opozarjamo na to začetno predstavo Trnovčanov, opozarjamo pa tudi na poznejše predstave »Trnovskega odra«, ki si je za letošnjo sezono sestuvil vprav obširen in lep program. Priporočamo, da si občinstvo nabavi vstopnice že v predprodaji, ker je za igro mnogo zanimanja in je zato verjetno, da bodo sedeži kmalu razprodani. — Predprodaja vstopnic bo v petek in soboto od 7—8 zvečer v Karunovi ulici 14 (v dvorani na dvorišču), in pa v nedeljo dopoldne od 10 do 12 prav tam.
© Naknadno vpisovanje učencev vajencev v strokovno obrtno nadaljevalno šolo za stavbne obrte v Ljubljani »Graben« bo v nedeljo, t. j. 30. septembra 1934, Novinci naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo in učno pogodbo; oni pa, ki
Mariborske vesli:
DR. MED.
ELEONORA JENKO-GROYER
redno ordinira od 29. septembra naprej na Miklošičevi cesti št. 13, II. nadstr.
so že hodili v tukajšnjo šolo, zadnji izkaz. Ob vpisu je plačati 22 Din. — Upravitelj šole.
© lunin ua ljubljanskem trgu. Na ribji trg bo danes ob 7 pripeljano 1000 kg tunina, vlovlje-nega v gorenjem Jadranu. Na prodaj bodo do 100 kg težki tunini. Cene bodo 12 in 16 Din kg. Tutiin se bo prodajal na Turkovi stojnici.
© Lisičke in jurčki so se po zadnjem dežju pokazali v precejšnji množini tudi po Golovcu in revni ljudje iz Bizovika, Hrušice in tain okoli, ki so jih izsledili, gredo pridno za njimi. Le žal, da tega gozdnega sadeža ni bogvekaj dosti.
© Naprava kanala. V podaljšani Karol Kotni-kovi ulici grade odnosno kopljejo cestni in dovodni kanal k hišam, ki bo zvezan z glavnim cestnim i kanalom v Slomškovi ulici.
Roditelji zahtevajo šolo
Maribor, 26 septembra.
V »Ponedeljskem Slovencu« smo poročali o izredno številno obiskanem sestanku roditeljev, ki se je vršil na deški meščanski šoli v Krekovi ulici preteklo soboto. Sklepe tega sestanka je predložila danes dopoldne mestnemu načelstvu posebna roditeljska deputacija, ki io je vodil ravnatelj Mariborske tiskarne g. Stanko Detela. Deputacija bo šla še v Ljubljano k banski upravi in če bo potrebno, pojde tudi v Belgrad. Roditelji ne bodo odnehali prej, dokler ne dosežejo izpolnitev svojih zahtev: izboljšanje neznosnih šolskih razmer na deški meščanski šoli, kjer je prostora za 450 učencev, ima jih pa letos 800. Ker kljub prenapolnjenim razredom, v katerih je povprečno po 60 učencev, na samem zavodu ni dovolj prostora, je občina nakazala šoli prostore tudi drugod. En razred v Vesni, dva pa v poslopju bivšega ženskega učiteljišča. Za zadnja dva razreda pa se pouk sploh še ni pri-
□	Kmetijska razstava — polovična vožnja. V
dneh 29., 30. septembra in 1. oktobra se vrši v Mariboru v prostorih Uniona velika kmetijska razstava. Na to razstavo, ki bo skušala nuditi pogled v stanje kmetijstva v okrajih Maribor levi in desni breg, opozarjamo vse kmetovalce. Na to razstavo je dovoljena polovična vožnja. Udeleženci kupijo na odhodni postaji poleg voznega listka legitimacijo za 5 Din, katera se mora žigosati v Mariboru na razstavišču in imajo nato nazaj brezplačno vožnjo.
□	Gledališki abonma v loži je prav pripraven za družine, zaključne družbe itd. Poleg tega pomeni proti večernim cenam velik popust. Abonent plačuje ta abonma v sedmih mesečnih obrokih ter prejme zato 22 gledaliških uprizoritev. Neabonent dobi za vsoto celotnega abonmana v loži le devet glasbenih predstav, torej dobi abonent za isti denar kar 13 predstav več! — Prijave sprejema gledališka blagajna (telefon 23-82) še do ponedeljka 1. oktobra.
□	Izlet v Šmarje pri Jelšah priredijo naši Maratonci v nedeljo, dne 30. septembra. Nastopijo tam s propagandnimi težko- in lahkoatletskimi točkami. Prijatelji kluba, ki se želijo priključiti, naj se javijo jutri do 10 dopoldne pri gosp. Ivanu Kurniku, Aleksandrova cesta št. 6.
□	Zbirka narašča. Za reševalni avto so darovali še: Doctor in drug 1000 Din, po 200 Din pivovarna Tscheligi in Mariborska tiskarna, 150 D6n Meinl in Herold, po 100 Din Motor Oil, Franjo Ma-jer, Biideleld in Lotz, po 50 Din Vidmar-Lah, Lah, Cverlin, Weiler, Dolček-Marini, Roglič, Pečar in pekarna Koren.
□	Smrtna kosa, V bolnišnici sta umrla 55 letni posestnik Adolf Škof in 54 letni delovodja Josip Plemelj. Svetila jima večna luč!
□	Kaznovana lahkomiselnost. 8 letni Emil Kneiser iz Sodne ulice se je včeraj obesil v Tatten-bachovi ulici nekemu vozniku zadaj na voz ter zdrčal od Glavnega trga proti Kopališki ulici. Pri tem je fant prišel z nogo v kolo, ki mu je zdrobilo gleženj. Fantek je obležal v silnih bolečinah 6redi ceste. Reševalci so ga prepeljali v bolninico.
□	Študent na begu. Z doma v Račah je pobegnil 16 letni dijak Avgust Pajtler. Vzel je s seboj 250 Din denarja. Fant se še dosedaj ni odnikoder javil.
□	Nevarna nezgoda kolesarke. Na klancu pri
Sv. Trojici v Slov. goricah se je hudo ponesrečila 27 letna tkalka Antonija Bučovnik iz Maribora. Na strmini ji je odpovedala zavora kolesa ter je priletela v jarek s tako silo, da si je popolnoma
čel. Prostori so sicer tu, ni pa še potrebne opreme in deca čaka sedaj, kdaj se bo občina odločila žrtvovati onih 10.000 Din, ki so potrebni, da se razreda najnujnejše opremita. Zastopniki roditeljev so na mestnem načelstvu obrazložili nadalje tudi neznosne razmere radi pomanjkanja učiteljskih moči. Na zavodu je vsega skupaj za 17 razredov 16 učiteljev, ki poučujejo dopoldne in popoldne. Ka-teheta po smrti kateneta Martina Petelinšeka zavod sploh nima. Deputacija je odločno zahtevala, naj mestna občina končno reši vprašanje zgTadbe nove šole na desnem dravskem bregu na ta način, da se štirimilijonsko darilo, ki ga je Mestna hranilnica ob svoji 70-letnici lia pobudo msgr. dr. Jerovšeka poklonila mariborskemu mestu za novo šolo. Ker sedaj iz tekočih sredstev hranilnica ne more take vsote realizirati, naj bi ji priskočila na pomoč država ter omogočila najetje posojila pri državnih denarnih zavodih.
zdrobila kosti pod kolenom leve noge. Na pomoč so
prišli mariborski reševalci, ki so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico.
□	150 koles zaplenjenih. Slične pasti za kolesarje, kakor ob vhodu na državni most na Kralja Petra trgu, je postavila finančna kontrola v sredo tudi pri drugim dohodih v mesto, tako na cesti v Košakih, v Melju in v Koroškem predmestju. Na vseh teh kontrolnih postajah so zaplenili skupno 150 koles, katerih lastniki se niso mogli izkazati s plačilnim davkom ali pa še sploh niso imeli številke in knjižice. Nekaj lastnikov je tekom dneva dobilo kolesa nazaj, ker so prinesili zahtevana potrdila, ostala kolesa pa so naložili na veliki mestni tovorni avto ter jih zapeljali v mestno shrambo na Ro-tovžkem trgu. Tu bodo čakala, dokler njihovi gospodarji ne poravnajo vseh pristojbin, ki bodo pa sedaj precej visoke. Nekaj koles, ki so jih lastniki pridobili na sulnrljiv način, bo pa še gotovo preostalo. Prodali jih bodo na dražbi,
□	Zadnji avtobus na Tezno. Mestni avtobusni promet javlja, da odhaja, pričenši z današnjim dnevom zadnji avtobus ia mesta na Tezno ob 18.53 ter iz Tezna v Maribor ob 19.08.
□	Pet viničarij pogorelo. Na Kostanju pri Sv. Tomažu je postalo pet viničarij žrtev plamenov. Ogenj se je pojavil najprej na viničariji, ki je last tomaške župnije. Nato, je preskočil na viničarsko poslopje posestnice in gostilničarke Ane Caf, vpe-pelil je dve viničariji posestnice Ane Krajnc ter klet posestnika Matija Munde. Požar je napravil skupno 32.000 Din škode.
O Konja povozil. Šofer mariborske pivovarne Union je povozil s tovornim avtomobilom v Poleni konja posestnika Jožefa Toffa. Udarec avtomobila je zlomil konju nogo ter ga je moral konjač ubiti.
□	Smrt pod kolcsjom lokomotive. Železniški čuvaj Kvas je ob obhodu proge med postajama Ponikvo in Poljčane našel razmesarjeno truplo. Ugotovil se je, da gre za 22 letnega tovarniškega delavca Jožefa Mejavšeka. Nesrečnik je najbrž položil glavo na tračnice, ker je bila odrezana od trupla. Vzrok samoumora ni znan.
— Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemc pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode Iztrebljenje črevesa bres hudega pritiska.
Ljubljanske vesti:
Nekaj statistike
Ljubljana, 27. septembra.
Po zadnjem ljudskem štetju, ki se je izvršilo o polnoči od 31. marca na 1. aprila 1931, je sedanja Ljubljana štela 59.768 prebivalcev. Ozemlje mestne občine meri točno 37,960.841 m5. Okoliške občine, ki bodo priključene, pa štejejo:
Vič 6950 prebivalcev. Viška občina meri 6 milijonov 562.428 m2. Davčna osnova znaša 488.425 dinarjev. — Občina Moste, po odcepitvi Tomačevega k Ježici, Šmartna ob Savi k D. M. v Polju, pa 6702 prebivalca. Moste obsegajo 3,649.300 m'. — Zgornja Šiška šteje 3844 prebivalcev in obsega 12 mil. 254.000 m2. Poleg tega bo Ljubljani priključeno Kodeljevo s Planirjem in del rudniške občine do tvrdke Fr. Zebal.
Ljubljana bo torej štela po podatkih zadnjega ljudskega štetja 77.264 prebivalcev, gotovo pa sedaj nad 85.000 prebivalcev. Velika Ljubljana bo obsegala ozemlje 60,432.569 m' ali okroglo 60 km2 in pol.
Posvetovanja o priključitvi okoliških občin, ki so se vršila na gradbenem uradu, so končana. In-
Nekaj cvetov na grob tovarišu
Saj je opravičeno, da ob smrti naših mož predvsem poudarjamo njih zunanje delo. Zakaj prav v tem se zrcali močna duša in plemenito srce člo-veka-delavca. Toda nehote se moram pokojnemu tovarišu sodelavcu in uradniku oddolžiti kot človeku z globokočutečo dušo, s srcem, ki je razumelo tujo solzo in gorje.
Dokaj let je že tega, kar sem spoznal Lojzeta Vrtovca. Takoj ob ustanovitvi Zadružne gospodarske banke je vstopil v ta zavod in se pošteno trudil za procvit in napredek. Toda med uradnikom in uradnikom je razlika. Lahko je skrajno točen in zanesljiv, ves mož in vendar brez pravega odnosa do tovarišev. Pokojni pa je bil prav v tem tako izreden, da ga je odlikovala poleg vse uradniške točnosti in zanesljivosti neka plemenita dobrosrčnost in skoro nežna skrb za tuje težave.
Spominjam se pred leti, ko se je stavba ponosnega sanatorija šele dvigala iz ruševin in predelave poprejšnje Šlajmerjeve vile, pa smo šli za-eno z njegovo gospo in otroci gledat na stavbišče. Kako je z zanosom pripovedoval načrte do podrobnosti in ves srečen, da se mu je tudi to posrečilo. Pa je bil že tedaj bolan na srcu. In koliko drugih načrtov je bilo, ki jih je imel v mislih — toda ne morda iz gole, hladne podjetnosti! Vedno sem v njem občudoval tisti zdravi socialni čut: združiti najbolj nežne misli z velikopotezno gospodarnostjo. Tudi je hotel imeti v sanatoriju kot praktičen katoličan vsaj majhno kapelico, pa je pri večini naletel na odpor. Kasneje so mu očitali, češ da hoče post festum nekaj graditi, pa ni bilo res. On je bil od početka za to.
V društvenem življenju je bil v resnici nesebičen in delaven. Ni mu šlo za naslove — temveč za zdravo delo. Zraven pa zopet ni zameril, če ni njegova obveljala. S skrajno fineso občutevanja je * znal tudi zabrisati nastala nerazpoložeaja, ki se nehote porode, kadar gre za načrte in razne zamisli.
Njegova družina — koliko lepih spominov me veže na njega in njegovo blago gospo in tri žive fantičke. Kako jih je ljubil. Kot človek, ki ve, da 6am ni brez napak, sem naravnost občudoval, kako je znal pokarati z nasmeškom razumevanja. Več je s tem dosegel kakor z nevem kakšno ostrino.
Ni še dolgo tega, kar sem ga zadnjič videl v cerkvi očetov frančiškanov. Pristopil je k sv. zakramentom. Tako je bil droban in vendar lep v svoji možati vdanosti.
Mislim, da je iz te njegove globoke vernosti, ki je bila preprosta in skromna, izviral tudi njegov odnos do souradnikov in vsega osobja v banki. Ob nenadni smrti pokojnega služitelja Dolinarja, je, sam na bolniški postelji, zaprosil, naj vendar nekdo napiše nekaj vrstic v spomin: sodelavcu. To pove veliko iz nepisane knjige srca.
Dragi Lojze — tovariš in prijatelj, stoječ ob Tvojem grobu, mislim samo eno: On, ki je naša zadnja sreča, ve, kdaj je žetev zrela in kdaj so polja bela. Zato Te je poklical. Tvoj spomin pa nam bo ircalo — kakor Ti, preprosto in resnično.
Have, pia anima christiana!	—N—
Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31-62
Danes in jutri ob 20: DVE SIROTI in V IMENU ZAKONA
Georg 0'Brien
Kulturni obzornik
C. D.:
Musorgskij s Hovanščina
(Vsebinski pregled)
guba oblasti, izgon iz ruske zemlje. Razžaljeni mogotec se razburi. Do skrajnosti ga tira stari lev Hovanski, ki ga zmerja s Tatarom. Dositej ju pomiri ... Zunaj pa gredo mimo neumorni, neodjen-ljivi Staroverci... bojarji tratijo čas v besedah, tam zunaj pa govore dejanja. A Šakloviti jim naznani, da je »Hovanščina« (zarota obeh Ilovan-skih) odkrita in da je car Peter zaukazal preiskavo ...
In spet gredo Razkolniki naprej, naprej... ko gredq mimo dvorca kneza Hovanskega, se jim odtrga Marta in plaka pred dvorcem za izgubljeno srečo... Dositej jo tolaži in jo odvede stran. Bo-jarin Šakloviti roti Boga, da reši Rusijo iz grabežljivih krempljev »zlih najemnikov«. Pritepejo se Strelci, divji, surovi in pijani. Naskočijo jih žene — možje v grohot. Zakonci se stepo. Hoj, hoj! Zdaj smo že v Aziji. Barbari. Pisar jih preplaši: »Ko-njiki.« Drhal se ustraši, prevrne se in popusti. »Oče naš, knez Hovanski, vodi nas na boj!« Napeto čakajo... Ivan se res prikaže, a tudi on je pil, z njiim ne bo nič, kje vojske, kje oblege..., »to je bilo! Car Peter je strašen! Pojdite domov! Zdrav-stvujte, zdravstvujte!« Strelce popade žalost in obup.
Ivan Hovanski žre. Pred njim devojke s pesmijo, otožno in veselo, kar poželi Svetlost. Gospod so slabe volje. Plesalke iz Perzije ga vedre! Zaman. Neznano je. »Knkor bi šel k pogrebu! (Bog varujI)« Svarilo Golicina s posmehom odbije, šele, ko mu Šakloviti javi, dn želi carica njega, Ivana Hovanskega, prvega med bojarji, takoj k sebi v posvete, se stari knez zjasni. Ob slavnostni pesmi komornic in v spremstvu Šaklovitega se bogato oblečen poda na odhod. Pri vhodu zali rope — in pade. Carjeva roka je dolga. »Oj slava labodu belemu, ladu, ladu! Šakloviti se smeje. Knez Golicin pa mora v pregnanstvo. Množice ljudstva ga spremljajo na žalostni poti. Martn poroča Dositeju, da je izdana zapoved, da morajo vse Razkolnike brez usmiljenja z orožjem zatreti. Dositej se odloči, da pripravi vse brate — na samovoljno smrt. Tudi Marta se je Ee odločila za smrt na grmadi. In ko poblazneli knez Andrej Hovanski terja od nje' Iz-
ginulo nemško dekle, mu Marta lahko samo še poroča o smrti njegovega očeta in o neizprosni usodi, ki preti zdaj neizogibno tudi njemu. Andrej zatrobi svojim Strelcem, da ubijejo to vražarico Marto — učinek je strahoten. V tišino jutra udari zvon. Težko, usodno padajo mogočni udarci. Težko, usodno stopajo Strelci — na morišče. Pokleknejo pred klade. In polože nanje sekire. Ko prosijo kleče za milost, vrešče za njimi razjarjena babi-šča: Nič milosti! Kaznuj jih grešnike preklete, car, oče naš!« Ob zvokih tromb nastopijo Petrovci. Garda. In Tihon Strešnjev bere: »VSliki car odpušča ...« Spet zadonijo trombe. »Car Peter izvoli priti peš v Kremi!« Trombe. Puške v pozdrav.
V bližnjem gozdiču, okoli starega samostana, pa so se tačas zbrali Staroverci. Dositej jih bodri. V molitvi stopajo na grmado. Med njimi Marta in mladi knez Andrej, ki je od strahu in gorja zblaznel. Ko se oglasijo pred gozdom trombe Preobra-ženske garde, zažge Marta grmado. Razkolniki, pojoči svete pesmi, poginejo v plamenih.
•
Šest vernih, neizprosnih slik iz ruske zgodovine, iz ruskega življenja, iz dolge drame ruskega ljudstva, ki se je v tistih časih in od takrat tudi kasneje neštetokrat še ponovila. Raztrgano, krvavo, zdaj mistično in zdaj brutalno, brez pravega dejanja, brez zgradbe in oblike, kakor je bilo grozno, raztrgano življenje in ubogo ljudstvo samo. Sredstvo za izkoriščanje v rokah požrešnega bojarstva in trgovstva. Povsod kri, jok in žalost — in žrtje
in zlato. Ruska država je zraela iz krvi in zlata. •
Glasba Musorgskega je ruskn. Ruska vsebina — ruska godba. Težka in resna in mestoma skoraj sveta, v pobožnih, ekstatičnih (večinoma homofon-skih, bizantinskih) staroverskih zborih. Azijatsko neugnana, barbarsko prvobitna, skoraj brutalna v zbesnelih ritmih pijano divjajočih Strelcev. Ljudsko preprosta in naivna v pesmih deklic. Otožno-težka in usodna v velikih spevih Marte ili Šaklovlteca. Nadzemska in božansko dvign»ena v nagovorih, molitvah Dostteia.
Posebnii biseri: predigra (tišina, solnčni žarki, jutro ...); strahotno prerokovanje Marte (II. dej.) in njeni, kakor usodna kladiva padajoči opomini princu Andreju (IV. dej.); grenko-otožna, kakor s škrlatnim plaščem odeta, črno-žalno zastrta arija Šaklovitega (III. dej.); mogočnost in jasnina Dosi-teja; mila otožnost prve pesmi komornic pri Ho-vanskem, prikrivana poskočnost druga (Hajdučok), elegična svečanost tretje (Ladu, ladu!); razsajanje piijanih Strelcev (široki, linearni basi in kratko-sekajoči, vroči, sadistični tenorji.); zbor (a capella) Strelcev na koncu III. dejanja; dramatično zgoščeni umor Hovanskega in rogajoči »svečani« zasmeh bojarja Šaklovitega; neteatralični zaključki posameznih dejanj.
*
Vse v vsem: Rusija. Široka, vsa Karama-zovska Rusija. Med nebom in peklom. Hudič in Bog. Povsod, kamor pogledaš, in kamor le prisluhneš: neznana, čudna, grozna in sveta matjuška: Rusija I
Andjelko Kršite dobit nagrado Akademije sedmero umetnosti
Lansko leto, približno ob tem času, je podjetni belgrajski založnik Geza Kohn razpisal nagrado v zmesku 10.000 Din, ki je namenjena izključno umetnikom, in to z vsoh mogočih umetnostnih področij. V ta namen je organiziral poseben odbor »Akademije sedmero umetnosti«, ki naj bi ee vsako leto sestal 25. septembra in z večino glasov odločil, komu naj ee podeli nagrada. Nagrajenci ne morejo biti iLmetniiki, ki eo doslej prejeli le dvakrat neko nagrado v zneeteu preko 4000 Din din pa člani belgrajske kakor tudi zagrebške znanstvene akademije. Nagrada ni deljiva. Geza Kohn 6e je obvezal, da bo to nagrado dajala njegova knjigama vsako leto vse dotlej, dokler ae bo bavila z izdajanjem knjig. V letošnjem žiriju eo se nahajali: Branislav Nušič. Dohrirn Mllutinovif, Miloš Ornlanski, Boži' dar kovačevič, dr. Miloje Milojevič, Vuikadinovič. Mihajlo Petrov in Boško Tokin. Baje bodo pristo-
Težko, krvavo leto 1682. Moskva. Rusija.
Doba po Ivanu Groznem, po Borisu Goduno-vem, po lažnem Dimitriju. Strahovlada bojarjev. Podkupljivost oblasti. Goljufivost trgovstva. Razuzdanost vojaštva. Fanatizem duhovništva. Izinoz-ganost in izčrpanost ljudstva. Splošna podivjanost. Zmeda. Strasti. Umori. Prelivanje krvi. Upori Strelcev. Besnenje konjiikov. Cestni poboji. Razkolniške pridige. Prostovoljna sežiganja na grmadi za staro vero. Divje, polblazno vrenje pred bližanjem Antikrista. Pekel in nebesa. Rusija.
*
Strelci stražijo v Kremi ju carska mladiča: Ivana in Petra (bodočega Velikega). Pisarji jokajo nad »Sodomo in Gomoro«, nad zverinskimii Strelci, nad težkimi, smrtonevarnimi časi. Bojar Šakloviti odkriva zaroto obeh knezov-bojarjev Hovan-skih: stari Ivan Hovanski in sin njegov Andrej pripravljata v državi vstajo in hočeta se polastiti krone ... Strelci križarijo po cestah. Mladi Hovanski na cesti nasiljuje dekle iz nemškega predmestja. Reši jo Marta, razkolnica, ki lepega kneza Andreja ljubi. Stari Hovanski — lev — hoče de-vojko zase. Sin pa jo rajši ubije, kot da jo propusti očetu — ubrani jo Dositej, glavar vseh Starovercev. Stari Hovanski razjarjen zapove odhod. »K orožju!« Strasti eo treščile, so zagorele. Dositej roti ljudi na boj za vero očetov, v molitvi se zgrnejo ljudje za njim. Nad njimi pa doni mogočni zvon Ivana Vf^ikega. In Moskva se budi. Narašča, polje, buta, se valu, grozi...
Bojar Golicin. Lep, dostojanstven, izobražen, nemško vzgojen. Ljubimec caričin. Ponosni heder-nlnski rod. Mogočen, slavohlepen in željan prestola. In babjeveren. Marta mu prerokuje: preti mu iz-
»Kupite granate
Maribor, 27. sept.
Dogodek, ki je menda edinstven, se je odigral včeraj popoldne v Mariboru. V simeri od Tezna nekje stia prikoracala v mesto dva mlada fantina ter težko vlekla k trgovcu za seboj rodni voziček. Z vozičkom sta naj-
§rej zavila k- trgovcu s starini železom g. lugi na Tržaški cesti. »Gospod, kupite granate!« sta mu ponudila svojo robo, naloženo na vozičku. Strmečemu -trgovcu sta pokazala z vrečo pokrita dva 15 can topovska izstrelka & vsa zarjavela. Povedala sta, da sta našla granati že pred dobrini mesecem v blatu Betnavskega ribnika. Granati sta doma očistila ter rjo z železa ostrugala, nakar sta jih imela skriti v šuipi poleg hiše v Delavski ulici. Najditelja sta 12-letni Rudolf Rues in 12-letni Ivan Krašovec. Sedaj sta si domislila, da bi granate laihko prodala trgovcu s staro železnino, pa sta jih naložila na voziček; Ker g. Sluga ne kupuje granat, sta odšla naprej ponujait g. Guštinčieu v Tat-terubachovi ulici. Ta je takoj »poznal silno nevarnost ter je pregovoril fanta, da sta zapeljala gramate na dvorišče gasilskega doma na Koroški cesti, kjer so oba izstrelka oprezno položili na tla in obvestili vojaško oblast o čudmi najdbi. Danes dopoldne De prispela vojaška strokovna komisija, ki je
Kaj pravite?
Pretek le dni je imela neka naša narodno-obrambena družba v rojstnem kraju odličnega slovenskega pisatelja svoj občni zbor ali bolje rečeno svojo skupščino. Jasno je, da se je marsikateri član ni mogel udeležiti ler je poslal poleg pozdrava tudi svoj dar, ker se je zavedal, da družbi več koristijo denarni pozdravi kot pa pismeni ter jih je družba tudi bolj vesela. K temu je treba pripomniti, da je bila večina teh darovalcev iz ne posebno dobro ali pa eelo slabše situiranih slojev.
Poslali pa so svoje pozdrave ludi nekateri dobro siluirani veliki gospodje — o brez daru.
Pa glej ga spaka! Slovenski list, ki je o skupščini prinesel daljše poročilo, ni omenil gori omenjenih dobrotnikov družbe, omenil pa je le dva izmed onih, ki so poslali samo pozdrave brez daru. Omembe žal med drugimi ni bila vredna vdova kronskega upokojenca, ki je gotovo s težavo, a vendar z veseljem darovala znesek 50 Din.
Kaj pravite, kateri pozdrav je bil bolj vreden omembe in od kakšnih članov ima družba korist?
Sem in tja po Zagreba
Trgatev se je začela, po nekod pa že tndi davno končala. Toda ne v Zagrebu, ker tu se niti začela ni, niti končala ne bo. — Saj veste, kakšne so tiste trgatve pri polnem litru in pri pečeni goski, ali pa ocvrti piški..., ki so v jeseni »trgatev«, pozimi »Miklavžev večer« ali maškerada, pomladi in poleti pa je vsak večer lahko kak jubilej. To vse nima >!fnrtr začetka niti konca. Meščan si poskuša ohraniti le »likof«, drugo ostane deželi. Pa je sedaj na vrsti ona prava vinska trgatev po vsej deželi. Pravijo, da bo vino'dobro. To se bo pa šele videlo. Tudi dovolj ga bo, tako, da ga bodo Zagorci še nosili po tri dinarje čez celo Sleme šest ur daleč v Zagreb — da bo za sol.
V	nedeljo so se spet dali nogometaši v Zagrebu. Spet so se udarili ljubljanski in zagrebški. Pa so rekli ljubljanski, da »niso imeli sreče«, zagrebški pa so vriskali: »zmagali smo«.
V	nedeljo smo šli malo pogledat, kaj je s Svetim Rokom. Res nam je težko sedaj, ko nimamo nič svoje službe božje. Nekaj sto ljudi je prišlo, da vsaj vidijo, kaj in kako. Kakor Judje na razvalinah jeruzalemskega templja. Pa smo zvedeli da še prihodnjo nedeljo ne bo nič. Da bo v nedeljo, dne 7. oktobra vsaj nekaj gotovega, in to predstava narodne igre »Naša kri« v Jerontmski dvorani popoldne ob 4. Tam se bomo spet videli in se tndi kaj pogovorili. Tako bomo že v kratkem spet dočakali, da bo naše javno življenje prišlo v pravi tir.
Koledar
Petek, 28. septembra: Venčeelav, kralj, mu-Ceneč.
Novi grobovi
•J" Sveti Križ pri Litiji. Dne 26. septembra je umrla Jedert Miglič, stara 79 let. Bila je žena znanega organista Franceta Migliča, ki je leta 1925 umrl na Vrhu pri Svetih Kraljih in je tudi tam po-
fti Dva fanta prodajala po • Mariboru iS cm granate
obe granati prevzela. Strokovnjaki so ugotovili, da je en izstrelek mina, dirugi pa prava granata za, dalekometmi 15 am top. Obe
sta bili izstreljeni, pa nista eksplodirali. Kdo ve, kako sta potem zašli na dno Betnav-skega ribnika, kjer sta počivali zariti v blato, dokler ju ni odkrila otroška radovednost. Vojaška komisija je obe granati položila oprezno na voz, kjer so ju skrbno zavili v seno ter potem v koraku peljali na strelišče v Radvanju. Zanimivo je bilo opazovati to opreznost strokovnjakov ter včerajšnjo brezskrbnost obeh fantinov, ki sta vozila granate na navadnem vo«16ku preko raztrganega kamenitega tlaka brez vsake skrbi. Vojaki so na strelišču oba izstrelka položili v globoko jamo, dali med nju ekra-zitno patrono ter zažgali vžigalno vrvico. Eksplozija ekrazitne patrone je povzročila vnetje granatnega naboja S silnim pokom sta oba izstrelka eksplodirala, zemljo je vrglo visoko pod nebo iin na tleh je nastal na mestu eksplozije pravi granatni lijak. — S to najdbo pa se je tudi pokazalo, da imajo govorice o skrivnostih Betnavskega ribnika stvarno podlago. Obe granati sta tičali globoko v blatu iin gotovo krije blatno dno razsežnega ribnika še druge predmete, o katerih krožijo med ljudstvom najrazličnejše govorice.
kopan. Opravljala sta mogo let organistovsko in cerkveniško službo pri Svetem Križu pri Litiji v splošno zadovoljnost. Bila sta oba zelo priljubljena. Rajna Jedert Miglič je mati bivšega župnega upravitelja Rada Migliča. Rodom je bila z Iga. Naj počiva v miru!
+ V Liubljani je po daljšem bolehanju v visoki starosti 80 let umrl gosp. Gašper L o m b a r , bivši tiskarniški uslužbenec. Pogreb blagega pokojnika se vrši danes ob 4 iz hiše žalosti Rimska cesta št. 5. Naj počiva v miru!
Ostale vesti
—	Obrtna razstava v Kranja. V Kranju priredi tamkajšnje obrtništvo v času od 30, septembra do 8. oktobra že drugo obrtno raz.stavo. Otvoritev bo v nedeljo ob 11 dopoldne. Vabimo vse ljubljanske obrtnike, da posetijo prireditev, Posebno pa vabimo predstavnike združenj, da se udeleže otvoritve. Okrožni odbor obrtniških združenj v Ljubljani,
—	Veteranski pogrebni stroški v Združenih državah. Zakon o veteranih Združenih držav Severne Amerike nudi rodbinam in naslednikom umrlih veteranov, ki so služili med svetovno vojno v vojski ali mornarici Združenih držav Severne Amerike in bili iz iste častno odpuščeni s potrdilom (The Ho-norable Dischare), povračilo pogrebnih stroškov za umrlim veteranom. Ta pravica zastara v enem letu od dneva smrti. V tem roku je treba predložiti prošnjo za povračilo pogrebnih stroškov opremljeno s potrebnimi dokumenti, potrjenimi od pristojnega ameriškega konzulata, upravi veteranov USA v Washingtonu. Dogaja se, da upravičenci, ki bi se zamogli poslužiti te pravice, bodisi iz neznanja aH brezbrižnosti ne store potrebnih korakov, ali pa zaprosijo v nepredpisani obliki in po izteku zakonitega roka, zaradi česar utrpijo po nepotrebnem znatno škodo. Upravičnci do pogrebnih stroškov za umrlimi veterani USA naj tedaj v lastnem interesu za vsak tak primer takoj predložijo zadevno vlogo preko Izseljeniškega komisarijata v Zagrebu, Palmotičeva ul. 59, ki bo predmetne prijave po najkrajši poti predložil f>os!anstvu kraljevine Jugoslavije v nadaljni postopek.
—	Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopočutju tn utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef«-grenčica brez napqra in bolečin lahno izpraznjenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogih slučajih obvaruje pred vnetjem slepiča. — Naj-odličnejši zdravniki stoletja so vporabljali »Franz-Josef«-vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskah in tudi otrocih.
—	Lepa sezona za polšji lov. Nastopili so prav lepi jesenski dnevi in še romantičnejše noči, kajti sedaj se pričenja sezona za polšji lov, ki bo trajala približno dober mesec. Jutranja temperatura je zadnje dneve sicer padla na +10 do +12, jutra so precej hladna, toda podnevi solnce še močno pripeka ter znaša dnevna temperatura do +25 C in še višje. Polharji so začeli po bukovih gozdovih
pl® kot novi člani Akademije sedmero umetnosti v odbor še: Sibe Miličič, Grigorije Božovič, Raša Ptoovlč, Petar Palavicini in Predrag Miloševič. V času, ki je tudi za razvoj umetnost: pri nas sila kritičen, Geza Kohn skoraj ni mogel na d os tajne j ši način pokazati, da mu je prospeh umetnosti pri srcu in da na drugi strani razume tudi težko materialno stanje našega književnika brez izjeme. Zadnje dni je celo slišati, da bi Geza Kohn letno dajal tri nagrade po 10.000 Din, in sicer eno za književnost, drugo za likovno umetnost in tretjo za glasbo, oziroma odrsko udejstvovanje. Če upoštevamo še dejstvo, kako niizenno stojimo ravno pri mas kar tiče književnih nagrad, potem je lahko raziumeti, da je Kohnov poskus naletel splošno na sila dober sprejem in odobravanje. Omenim naj še, da žirija ne sodi po doposlanih delih itd., ker knjig itd. sploh ni treba dostavljati, ampak na-graja umetnika bodisi za posamezno njegovo knjigo, oziroma delo, ali pa za njegovo delovanje na področju umetnosti sploh.
Letošnjo nagrado je či6to nepričakovano dobil prav za prav malo znani južnosrbski pisec Andjel-ko Krstič iz Cabuništa pri Ohridskem jezeru. Po poklicu je ljudskošoleki učitelj in je že precej v letih. Napisal ni veliko. Predlanskim je Srpska kni. zadruga izdala antologijo njegove novolistike, v Skoplju pa je izšel njegov obsežni roman iz juž-noerbijanekega življenja z naslovom »Trajan«. Pisati je Krstič začel sorazmerno kasno (po 1. 1900). Nagrada imu je dodeljena enoglasno. Ob koncu naj omenim, da so bili letošnji kandidati za to na-prado še: Desanka Maksiimovič, Aleksandar Ilič (pravkar izlšli roman »Ciganski testament«!), pesnik Alfirevič (»Pesme«), Djokovič (drama »Dogovor kuču gradi«), Emil S. Petrovič (roman »Neznani junak«) in D. Smiljanič (roman »Usput«),
T. P.
* * *
Vtiskl lz Konnersreutha. Napisni praški nadškof, primas Češke, dr. Karel Kašpar. Po
drugi, »popolnjeni češki izdaji prevedel Janez Oblak, župnik pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Celju.
1934. Mnogo so že pisali o dogodkih v bavarski vasici Konnersreuthu, kjer trpi preprosta kmečka deklica, Terezija Neumann, zaznamovana z ranami Gospodovega trpljenja in obdarovana z vizijami. Poznamo spise viteza von Lama, spise kaplana Fahselu, škofa Weitza in še koga. Praški nadškof dr. Kašpar je stvarno, a preprosto napisal svoj obisk pri Tereziji Neuman-novi. Podobno kakor škof Waitz iz FeJdkirche-na neprisiljeno poudarja verski pomen in smisel teh dogodkov: »Živimo v dobi verske nevednosti in cesto strahovite verske brezbrižnosti. Nastopila je ločitev duhov: za Boga ali proti Bogu. V tej dobi »napredka« se je razširila novica, da so se v majhni bavarski vasi pojavile na ubožnein dekletu stigme. Svet roma tja, da se prepriča, ali je res tam Bog, ki ga svet ne potrebuje več..'. Po tem, kar smo mogli v Konnersreuthu videti in opazovati, se zdi, da je Bog na povsem izreden način oblagodaril Terezijo Neumannovo v tej dobi verske mlač-nosti, nebrižnosti, nevere m brezboStva edino zato, da bi deloma njo, deloma po njej ves svet pritegnil k ljubezni do križanega Boga človeka, Jezusa Kristusa, in s tem njo in ves svet pripravil, da greh sovraži in se ga boji.« Knjipa bo v slovenščini zanimala vsakega, namenjena pa je predvsem preprostim ljudem. Zato je tudi zelo poceni. Doslej nismo še imeli v slovenščini nobenega podrobnega opisa, razen nekaj znanstvenih razprav v »Času«, vobče nič izčrpnega o teh izrednih dogodkih. Na vprašanja, ali je Terezija svetnica, ali bo ti dogodki čudeži itd., odgovarja pisatelj že v knjigi. To ie knjiga, ki zresni in dvifa. Kdor jo bo bral, je ne bo mogel več pozabiti. Knjiga za verski prerod, ki mora začeti pri Križn Gospodovem! Knjiga, ki uči potrpeti m nositi križ — in kaj je težje in kaj je bolj potrebno? Za/to je bil prevod potreben. Uvodno besedo za slovensko izdajo je napisal nadškof sam. Knjiga prinaša sliko Terezije v ekstazi in sliko avtorja, praškega nadškofa. Zelo sodobna in veega priporočila vredna knjiga.
Notranjske in Dolenjske svoj veseli lov. Po mnogih krajih nastavijo ob lobotnih in nedeljskih nočeh do 50 m še več skrinjic in pasti. Skrinjicam pravijo ponekod tudi »Sklopi«. Po nekaterih krajih so se polhi letos silno zaredili, kajti žir je dobro obrodil. Prve nočne ure so prav ugodne za lov ter nalove polharji r par urah prav obilo polhov, celo nad 100 komadov. Polšje kožice pa sploh nimajo sedaj posebne vrednosti, čeprav m bile pred leti po 10 do 12 Din kos.
—	Včerajšnji članek »Ob novem zakona o mestnih občinah« popravljamo v toliko, da je vodil sejo Zveze organizacij občinskih uslužbencev in upokojencev Dravske banovine njen predsednik g. dr, Molž,
—	Jagode zoro in vijolice oveto. Na vrtu g. O. Bayerja v Novem me6tiu zore kljub vednemu deževju in hladnemu vremenu jagode. Istotam cveto tudi vijolice,
—	Brat švedskega kralja r Hrvatskem Pri-morju. Po Hrvatskem Primorju potuje že nekaj dni inkognito brat švedskega kralja. Švedskemu generalnemu konzulu na Reki je izjavil, da je očaran nad lepoto našega Primorja.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 219 objavljajo, da je državno tožilstvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 4—5 lista »Pregled«, dalje št. 8 in 9 mesečnika »Hrvatska smotra«, št. 36 tista »Istra«, in št. 88 lista »Nedelja«, ki ee vsi tiskajo v Zagrebu.
—	Sneg v Bosanskih planinah. Iz Ključa v Bosni poročajo, da se je v zadnjem času tam vreme naglo izprenienilo. Nastopil je hlad z deževjem, tako da so narastle tamkajšnje reke in potoki. Na Grmeč-planini pa se je celo pojavil prvi sneg, ki pa je čez nekaj ur že skopnel.
—	Brata je nameraval ubiti. Zagrebška polih cija je prijela 23 letnega brezposelnega mlinskega pomočnika Karla Matijeviča, in sicer na podlagi ovadbe njegovega brata Karla, upokojenega železniškega uradnika, ki je navedel, da ga njegov brat hoče ubiti in da je prav s tem namenom dospel v Zagreb. Aretirani Karel je na policiji potrdil, da je res nameraval ubiti brata.
—	Veselje je kratko, kesanje pa dolgo! O resničnosti tega pregovora se je že marsikatera gospodinja prepričala, ko je pregledovala svoje prezgodaj raztrgano perilo, ki ga jejpr&la s kakim samodelujočim pralnim praškom ali z manj vrednim milom. Zato vsaki gospodinji svetujemo, da pere svoje perilo vedno le s priznano dobrim milom Zlatorog, da se na ta način obvaa-uje pred neprijetnim presenečenjem.
—	Smrt pod vlakom. Pri železniški postaji Majur v bližini hrvatske Kostajnice je te dni ponoči podrl osebni vlak 28 letnega vaškega fanta Karla Oreškoviča. Oreškovič je šel ob progi nekoliko opit in najbrž ni pravočasno opazil vlaka, ki je privozil za njim. Lokomotiva ga je zgrabila in ga vlekla en kilometer po tleh do postaje Majur, kjer so ga šele opazili. Toda bilo ie že prepozno. Čez nekaj časa ie zaradi težkih poškodb izdihnil.
—	Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi za gosli in klavir, priredil Josip Vedral, bivši profesor glasbe na ljubljanskem konservatoriju, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu za gosli 10 Din, klavirsko spremljevanje 30 Din, Omenjeno zbirko toplo priporočamo zlasti šolski mladini, ki se prične učiti gosli. Poleg vijolinske šole bi uporabljala
i uspešno te pesmice in s« tako seznanjala z našo | narodno pesmijo. Najbolj znane narodne pesmi po j številu 25, obsega pričujoči zvezek, harmomzirane ! v najlažjem slogu tako, da te napeve z lahkoto ob-I vlada učenec že v prvi polovici učne dobe. Še več veselja do tega glasbila bo vzbudilo v učencu, ako jih bo igral ob spremljevajiju klavirja, na kar naše gg. učitelje gosli še posebej opozarjamo. Spremlje-I vanje je istotako prirejeno v prav lahkem slogu in ne bo delalo nobenih preglavic in težkoč, učitelj pa bo s tem dosegel tem večji uspeh,
—	Zakaj kupujete falzilicirane grenčice za drag denar, ko pri boleznih prebavnih organov odlično deluje domača, cenena, naravna JORiDAiN grenčica, ki nima falzifikatov. Lastnik Rupp, Beigrad, Kn. Mihajlova 16.
—	Vsled neurejene stollce ne trpe samo moški, marveč tudi ženske, in sicer te še mnogo bolj. Vzroka tem težavam ni iskati vedno v obolenju organov za vnetje, marveč je večkrat vzrok obolenju ženskih organov, posebno pri starejših damah se pojavlja meteorizem v zelo visoki stopnji, pomanjkanje stollce po 5—10 dni, pojavljajo pa se neprijetni občutki po želodcu in črevih, tek zgine skoro popolnoma, žena postane zelo nervozna, Pa tudi pri mlajših ženah se pojavljajo pri vnetju ženskih organov razne stalne težave. Pri vnetju ženskih organov v zvezi z zaprtjem povzroči naravna gorka voda »JADRAN« polajšanje in tudi pri vseh težkočah, ki jih povzroča vnetje v trebuhu in
i črevih. V vseh takih slučajih se izkaže Jordan-voda kot izborno sredstvo za ublažitev vseh težkoč, ker učinkuje milo in ne draži ne črev ne njih kožnih organov,
—	Cenj. čitatelje opozarjamo, da_ redno uživajo Radensko, ki je za zdravje nujno potrebno pa istočasno i zborna pijača.
—	Za službe po pisarnah in lastno prakso najbolje in najceneje pripravlja dijake in odrasle stenotipistovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, ki se otvori dne 2. oktobra t. 1. Dnevni in večerni tečaji. Mesečna učnina 120 Din. — Revni pojyust. — Vsa pojasnila daje brezplačno vodstvo Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani — Kongresni trg 2-II.
Celje
& Načrti za regulacijo Savinje od Tremerja do Grenadirjeve brvi potrjeni. Ministrstvo za zgradbe je 24. t m. potrdilo detajlni načrt za regulacijo Savinje od Tremerja do Grenadirjeve brvi tn pooblastilo bansko upravo, da v najkrajšem času razpiše ofertatno licitacijo za regulacijo Savinje v tem odseku. Za ta dela je letos na razpolago 2 milj. 300.000 Din in je zato upati, da se bo z deli v najkrajšem času začelo. Celotno znaša proračun za regulacija Savinje 32,878.028 Din, in sicer 8 milj. 019.536 Din za popravila že reguliranega dela od Letuša do Levca, 17.471.505 Din za dela od Levca do Tremerja in 6,786.986 Din za regulacijo pritokov.
& Vsi vojaški obvezniki, ki še nimajo vojaške iz prave, se pozivajo, da se nemudoma, a najkasneje do 5. oktobra 1934 javijo pri vojaškem referentu na mestnem poglavarstvu, soba št. 6.
jSt Strokovna gostilničarska nadaljevalna šola. Vpisovanje bo v torek, dne 2. oktobra od 14 do 15 v pisarni deške meščanske šole v Celju. Javiti se morajo vsi vajenci in vajenke gostilniškega, hotelskega in kavarniškega obrta. Vsak plača pri vpisu 50 Din za šolske potrebščine.
& Celjska koča, ki ima posebno v teh lepih jesenskih dneh brezštevlla ljubiteljev narave, je nujno potrebna popravila. Naj bi lastnik, to je Savinjska podružnica SPD, zaradi Številnih turistov, poskrbel, da bi ne bilo treba čuti pritožb.
& Nove reklamne deske. V okolici smo opazili več novih rekiaitinUi desk za lepljenje razglasov in plakatov.

Ako Vas zgaga dere, ali imate preveč kisline, se nagibate k čirom:
morate piti
Radensko!
V	največji meri veže (nevtralizira) kisline, normalizira izločevanje sokov želodca in notranjih žlez. Zjutraj na tešče ena ali dve čaši Radenske Vas vzdržuje ves dan čilega in svežega!
Trbovlje
Prevzem občine se je izvnšil v sredo, 25. t. m., popoldne. Po osmih letih te zopet izvoljena župan prevzel vodstvo občine. Oblasti je zastopal pod-načelnik dr. Orožen. Otvoril je prvo sejo najstarejši odbornik g. Berger. Po zaprisegi je imel župan g. Klenovšek govor, opozoril je na težke čase, v katerih novoizvoljeni odbor prevzema svoje posle in gospodarstvo na občini Polno brezposelnih, zanemarjena mladina, izčrpani starovpokojenoi, in bedno stanje še zaposlenih rudarjev. Novi odbor se zaveda svojih dolžnosti in bo storil, kar se v danih razmerah izvršiti da. Poslane so bile udanostne brzojavke. Sklenjeno je bilo, da tvori upravo poleg župana še 5 odbornikov. Namesto župana eta pooblaščena podpisovati akte podžupan Jordan in član uprave g. Pust Prva prihodnja seja bo sklepala o proračunu.
V	rudarsko nadaljevalno šolo se vrši vpisovanje v soboto, nedeljo in ponedeljek. Začetek pouka se pa prične v torek, 2, oktobra. Pouk se bo vršil vsak dan popoldne od 5 do pol 7 zvečer razen sobot in nedelj, je brezplačen, kakor tudi vsa učila.
V	šolo se sprejmejo vsi rudarji in drugi delavci, tudi brezposelni od 16, leta dalje. Verjetno jc, da bodo brezposelni, ki dovršijo tečaje rudarske nadaljevalne šole, imeli prednost pri sprejemu v delo k rudniku. Rudarska nadaljevalna šola bo letos praznovala že 30 letnico svojega delovanja.
Šolska poliklinika. Državni higijenekn zavod je letos junija sklenil osnovati med^drugiim tudi v Trbovljah žalsko polikliniko. Zahteval je od občine, da da na razpolago prostore in prispeva polovico k vzdrževalnim stroškom, polovico pa država. Občina je odgovorila, da eo prostori na razpolago v meščanski šali, o drugih dajatvah pa nvora sklepati občinski odbor, Id se bo prvič sestal začetkom avgusta. Vendar ee je konstituiranje novega občinskega odbora zavleklo za dva meseca in pride ta aadeva na vrsto šele pri proračunski seji. Gotovo i»a bodo morale prispevati k vzdrževanju poliklinike tudi druge ustanove: bratovska e klad niča in okrožni urad, kjer so otroci v veliki vetčini potom svojih staršev deležmi zdravniške pomoči. Najboljše pa bi bilo, da bi 6e vse zdravstvene institucije osredotočile v zdravstvenem domu, ki je že davno potreben in sedaj tudi radi šolske poliklinike, ki poč ne spada v šolo, ker bodo gotovo prišli na vrsto tudi slučaji nalezljivih bolezni.
»Sola je gorela, strela je udarila v njo.« To je bil zamisel velike gasilske vaje v sredo popoldne, katero so vzorno izvedle tuk. tri požarne brambe. Prvo je bilo, da so izpraznili šolo otroci, kar je hitro izvršilo učiteljstvo samo. Potem je pridirjal škropilni avto, ki je poraben tudi za gašenje in pripelje vodo kar s seboj. Zelo kmalu so bili pripravljeni za gašenje hidranti in motorke, najmanjša — ročna — je delovala najbolje in najvišje nesla. Nastopili so tudi reševalni oddelki z maskami in rešilnimi pripravami vseh vrst. Cela vaja je pokazala dobro pripravljenost tuk. gnsilcev, vzbudila pa je tudi veliko zanimanja med občinstvom. Za prihodnje tedne pa se pripravlja še večja zanimivost, namreč bombni napad na Trbovlje iz zraka in obramba proti njemu.
Novo mesto
K stavki šivilj v Povhovi tovarni V nedeljo, dne 23, t. m., smo poročali, da so prejemale boljše šivilje v tovarni tedensko od 115 do j30 Din, pravilno bi se moralo glasiti od 115—160 Din.
Huda nesreča na kolesarski tekmi. V nedeljo je imelo Društvo kmetskih fantov in deklet v Gotni vasi kolesarsko dirko na Gorjance. Zgodila pa se je huda nesreča. En kolesar jc bil težko poškodovan, drugi, ki ni bil med tekmovalci, pa se je pri padcu ubil. Mnenja smo, da bi bilo treba v takem slučaju bolj poskrbeti za varnost, da se ponovno ne zgode taki slučaji.
Sah
Ljubljanski šahovski klub otvarja novo šahovsko sezono, ki bo letos še posebno pestra. Klub je dosedaj uspešno zastopal slovenski šah in si lani osvojil celo državno prvenstvo. Klub je v tem oziru dovolj znan in poklican, da zavzema vodilno mesto med našimi klubi.
Dejstvo pa je, da združuje klub še vse premalo šahistov. Temu sta vzrok predsodek, da smejo tvoriti članstvo LŠK le najboljši šahisti, in preslab stik s širšimi plastmi, ki si prisvajajo šahovsko igro z vedno večjo ljubeznijo, pa so premalo zainteresirane, da bi se aktivnejše udeleževale prireditev. Cilj LšK je, da se šah čim bolj razširi in da mu pridobi čini več pripadnikov. LŠK zato poziva šahovska kluba »Triglav« in »Šentpeter« ter vse ostale ljubljanske in okoliško klube, sekcije, krožke, da vzdržujejo z njiin čim tesnejše stike in se čim številnejše udeležujejo njegovih prireditev.
V	petek, 28. t m. in vsak naslednji mesec se bo vršil v kavarni »Evropi« brzoturnir po kup-sistemu, na katerega bo imel dostop vsak ša-hist. Kdor bo izgubil partijo, bo izključen iz nadaljnjega tekmovanja. Turnir bo zato kratek in poln presenečenj ter bo zato gotovo veliko prijav, iu se bodo pobirale pred začetkom ob 8 zvečer. Iz prijavnine po 2 Din se bo zložila prva nagrada.
Velik dogodek bo tudi obisk našega prvaka in velemojstra dr. Milana Vidmarja med ljubljanskimi šahistk, ko bo zopet odigral veliko simultanko v prihodnjem mesecu.
Sledile bodo manjše simultanke vseh najmočnejših klubovih igralcev in bo udeležba na njih prav vsakemu omogočila zaradi posebno nizke prijavnine.
Koristno bi tudi bilo, če bi se za take prireditve odločilo hkrati več bližnjih krajev ali društev, ker bi se tako stroški še zmanjšali. Vse event. informacije pošljite klubu v kavarno »Evropo« t Ljubljani.
Klub vabi šahiste tudi' nn svoje redne mesečnt brzoturnir j« in opozarja ua bližnji razpis rplošnega turnirja.	LŠK.
25 let po Haydnovi smrti:
Boj za Haydnovo lobanjo
Letos je minilo 125 let, odkar je na Dunaju umrl slavni komponist Jožef Haydn. In šele čez 125 let bo njegova lobanja zopet počivala poleg drugih ostankov velikega komponista.
Dne 15. junija 1809 so pokopali njegovo truplo. Prav tedaj je bil na Dunaju Napoleon s svojo vojsko. Za častno stražo so stali dunajski meščanski brambovci Ln francoski vojaki. Pri pogrebu se je Napoleon dal zastopati po svojih generalih. Zgodilo pa se je, da je mrtvo Haydnovo truplo le malo časa mirno počivalo v zemlji. Tedaj se je širila nekaka prazna vera, češ da mrličeva lobanja prinaša srečo. Jožef Haydn je bil delj časa v službi kneza Esterhazyja. Po njegovi smrti sta se domenila neki Johann Peter, upravitelj policijskih zaporov, in Esterhazyjev tajnik Kari Rosenbaum, da se morata polastiti Haydnove lobanje — zaradi svoje babje vere. Podkupila sta grobarja, ki jima je dovolil, da sta skupaj z dvema magistratnima uradnikoma odkopala Haydnovo truplo in inu odrezala glavo. Peter je glavo vzel s seboj, jo prepariral, spravil lobanjo v stekleno skrinjico ter vse izročil Rosen-baumu. Ta je lobanjo hranil do 1. 1820.
Tega leta pa je knez Esterhazy sklenil, da Haydnovo truplo ne sme počivati zunaj dunajskih vrat, ampak naj počiva rajše v Eisenstadtu, kjer je Haydn toliko let deloval. Tu bo za Haydna pripravljen dostojnejši grob. Dne 30. oktobra so grob odprli in z grozo opazili, da je truplo obglavljeno. Obveščena policija je kaj kmahi imela sled za storilci. Zaslišan je bil Peter, ki je obdolžil Rosen-bauma. Ta je moral izročiti oblastem preparirano lobanjo, katero so položi U v Haydnov grob v Eisenstadtu.
Toda Rosenbaum ni izročil oblastem prave lobanje. V Haydnovem grobu je počivala lobanja nekoga drugega. Preden je Rosenbaum umrl, je pravo Hay<inovo 'lobanjo izročil Petru. Ta pa jo je v svoji
oporoki 1. 1839 zapustil »družbi prijateljev glasbe na Dunaju«. Toda Petrova vdova pa ni izpolnila moževe oporoke, ampak je lobanjo darovala učenjaku dr. Petru Hallerju, kateri jo je 1. 1852 podaril slovečemu zdravniku in anatomu profesorju Rokitanskemu. Ta je umrl 1. 1878. Sedaj se je ogla-sel anatomski institut dunajske medicinske fakultete ter zahteval lobanjo »z vsemi drugimi učnimi pripomočki vred«. Sinovi Rokitanskega, izmed katerih je bil eden basist na dunajski dvcrni operi, pa niso hoteli ugoditi tej zahtevi. Tako je lobanja ostala
pri njih do L 1895, ko so jo izročili »družbi prijateljev glasbe«, kakor je želel že pokojni Peter. Ta družba pa je brez vsake pietete razstavila lobanjo v svojem muzeju zraven kopice H ay dno vi h roko-pisov.
Sedaj bo avstrijska vlada zgradila Haydnu poseben mavzolej. Zato zahtevajo od »družbe prijateljev glasbe« tudi Haydnovo lobanjo. Ker je ti prijatelji glasbe nočejo dati zlepa, jo bodo dalj zgrda.
Haydnovo truplo pa bo morda po 125 lertih vendar le našlo svoj pokoj.
Kralji na iovu. Kakor vsako ieto, sta tudi ietos švedski in danski kralj šla skupaj na lov na io
Ko so reševali popotnike z goreče
ladje Junaštvo starih pomorščakov - vzgled sedanjim
Najboljši francoski borilec Lucien Gaudin je umrl, zadet od srčne kapi, star šele 48 let
General Johnson, dosedanji voditelj NRA (Narodnega obnovitvenega urada) v Ameriki bo odstopil
Bernard Baruch, finančnik in nekdanji diktator vojne industrije, bo za Johnsonom postal voditelj NRA ter tako diktator vse ameriške industrije
Vsem je še v spominu strašna nesreča, ki je zadela ameriški parnik Morro Ca6tle, ki je zgorel blizu ameriške obale. Nesposobnost mornarjev gorečega parnika in tudi nesposobnost moštva par-niika »Presedent Clevelamd«, ki je prihitel reševat nesrečneže, je zakrivila, da je na stotine ljudi ali zgorelo ali utonilo. Zato sedaj za zgled novodobnim pomorščakom objavljajo zgodbe starih junaških mornarjev, katere so pisane v mornariških knjigah. Tako zgodbo iz preteklih časov objavljajo sedaj Angleži svojim pomorščakom. Popisana zgodba se glasi:
Parnik »Jean Bartc, ki je vozil izseljence iz Evrope v Ameriko, je na visokem morju začel goreti. Nesrečo je opazil mali parnik »Flamingo«.
Nekdo je močno potrkal na vrata kaipitanove sobice. Takoj nato je vstopil Flamingov kvartimi mojster.
»Gorečo ladjo vidimo, kapitan. Kakih pet milj daleč.«
Kapitan je pogledal na kompas:
»Ali je krmar spremenil smer? Ali se že vo-eimo proti goreči ladji. he?<
»Da, kapitan, saj me krmar pošilja, naj vaim to sporočim.«
»Prav. Povejte ladijskemu tesarju, naj takoj pripravi vse reševalne čolne, če jih bomo potrebovali. Takoj pridem na most.«
Kapitan ni potreboval dolgo časa za toaleto. Kakor delajo vsi vestni kapitani, ki ee v prenapolnjenih pamikih vozijo po oceanu, je tudi on oblečen spal. Le za nekaj minut za jutranjo kopel je odložil oblačila. Tako je bil vedno pripravljen stopiti na krov in na poveljniškem mostičku vstra-Jati morda kar 24 ur.
Kapitan je z daljnogledom pogledal gorečo ladjo. »Parnik, in sicer velik. Ves je v plamenih. Ne bomo mogli mnogo pomagati. Saimo uboge ljudi borno mogli rešiti.«
Kapitan se je sklonil čez ograjo ter videl, kako se pod malim pannikom peni voda.
»Saj tole našo staro škatlo dobro porivate naprej,« je omenil drugemu krmarju.
»Strojem sem dal povelje, naj obračajo kolikor mogoče naglo. Mislim, da za tak slučaj ne bo škoda premoga, kapitan.«
»Prav ste storili,« je odvrnil kapitan.
Na gorečem izseljenskem parniku Jean Bart pa so medtem trepetaje pričakovali, kdaj se bo neznani parnik približal. Dotlej je moštvo z vso silo poskušalo zadržati požar. Ko so pa bili reševalci blizu, je moštvo sprevidelo, da je vse prizadevanje zastonj. Moštvo s krova in od strojev je vse obenem planilo v čolne. Podrli so vsakega častnika, ki jih je hotel zadržati. Od strahu in groze trepetajoče izseljence so brezobzirno suvali v stran. V tej grozi je med moštvom izginila vsaka sled možatosti. Toda čisto druga stvar je, reševalne čolne ho teti spustiti v vodo, in drugo je zopet, to tudi izvršiti. Posebno, če so ljudje blazni od strahu in nikogar ni, ki bi delo vodil. Zato se je Jean Bartov
Junaška deklica
Časopisi poročajo o junaškem dejanju 18-letne Turkinje Aizee, ki je pognala v beg 30 tolovajev. Roparji so po noči vdrli v hišo njenega očeta, bogatega trgovca Kemal-beja. Umorili so očeta in mater. Deklica pa je trdno spa-1 Šele hudi ropot jo je prebudil. Ko je hotela po stopnicah zibežati v pritličje, se je spotaknila ob trupli svojih staršev. Planila je nazaj v sobo svojega očeta, kjer je oče imel spravljeno orožje. Brž je zgrabila puško in začela »treljati na tolovaje spodaj. Štiri roparje je podrla, drugi pa so preplašeni zbežali in pustili na mestu celo že nabrani plen. — Škoda, da poročila ne povedo, kje se je to zgodilo.
Esperanto med učitelj-stvom in delavstvom
»Splošna zveza dela« (Confederation du Travail) na Francoskem, h kateri se je pridružila še Učiteljska nacijonalna zveza (Syndicat National), ki šteje nad 80.000 članov, se je odolčila prirejati esperant-ske tečaje na svojm »Višjem Delavskem Institutu«. Zato je naprosila »Delavsko Esperantstoo zvezo«, da bi vodila te tečaje. Zanimanje za esperanto vedno raste. Delavski esperantski zvezi se je priglasilo že nad 800 novih članov, med njimi je skoraj polovica iz vrst učitelj stva. (Iz »Internacia Pedagogi« Revuo«, prev. G. P.)
*
Poročno darilo. »Kaj pa ste dali svoji hčerki
za poročno darilo?«
»Lep avto.«
»Kje ,pa sta potem novoporočenca preživela medene tedne?«
»V bolnišnici.«
čoln, v katerem so sedeli sami kuTjači, takoj razbil ob goreči ladji. Tudi dva druga čolna sta se prevrnila. Le en čoln z moštvom je mogel srečno odpeljati od goreče ladje ter je obupno veslal proti Flamingu. Toda tukaj so jih slabo sprejeli. Najprej z odločnimi besedami, potem pa s premogom po glavah, so jim dopovedati, naj »e pobero, odkoder so prišli, ker bo Flamingo najprej reševal potnike. Flamingo je spustil dva reševalna čolna, ki sta jima poveljevala prvi in drugi krmar. Težko so mornarji veslali po razburkani vodi. Kakor orehove lupine je morje metalo oba čolna. Slednjič se je posrečilo s Flaminga na gorečo ladjo vreči vrv, ob kateri so mogli mornarji v čolnih priti do goreče ladje.
Na goreči ladji pa je bilo medtem že vse narobe. Ko bi -bil Flamingov čoln po dolgem pristal ob goreči ladji, bi se bili ljudje z ladje kar slepo pometali vanj in čoln bi se bil potopil. Zato sta oba krmarja z reševalnih čolnov začela klicati na gorečo ladjo:
»Če se kdo izmed vas tako zvanih mož drzne zapustiti ladjo, preden bodo na varnem vse »kiikljo,
| torej ženske in otroci, vam bomo z vesli razbili buče.«
In tako je prvi Flamingov krmar splezal po vrvi na gorečo ladjo, kjer si je s psovkami in s pestmi pridobil primeren reapekt. Tako-le je spregovoril:
»Če je res še kakšen .mož tukaj na krovu, ki bi ee smel imenovati pomorščaka, naj pride sem in mi pomaga! Ali naj morda sam urejujem to-le čisto znorelo društvo?«
Osramočeni so se zgrnili častniki in preostalo moštvo gorečega parnika otkrog krmarja in začeli delati red. Čoln za čolnom je odhajal z goreče ladje z rešenimi ljudmi na Flamingo ter se prazen vračal po druge. GoTeča ladja je bila vsa v plamenih, ko so zadnji rešenci in reševalci zapustili njen krov. Nobeno človeško življenje ni bilo več izgubljeno, odkar je prvi Flamingov krmar na goreči ladji napravil red. Toda praizzne reševalne čolne so morali prepustiti valovom, ker so bili reševalci preveč izčrpani, da bi jih bili mogli potegniti na krov.
40.000 boievnikov v Lurdu moli za mir
Pred kratkim je priromalo v francoski Lurd 40.000 bojevnikov iz 14 držav, da prosijo lurško Marijo za mir. Slovesno sveto mašo je daroval berminghamski nadškof Tfaomas
Nevaren gost v avtomobilu
Pred nekaij dnevi je v Reppenu pri Frankfurtu na Odri pristopil k avtotaksiju lovsko opravljen gospod in ga najel, naj ga pelje v Berlin. Zmenila sta se, da bo plačal za vožnjo 50—60 mark. Poleg karabinke in lovske puške pa je prinesel mož 6 seboj še kovčeg in več obleke. Ko je šofer vozil gosta ob jezeru Chauesee je opazil, da je njegov gost zgrabil karabimiko, jo napolnil z naboji in pripravil za streL Šofer ee je ustrašil in slutil, da hoče neznanec med potjo njega ustreliti. Zato je vedno škilil nazaj. Vendar je srečno privozil v Berlin. Tu pa je z neprijetnim gostom zavil naravnost pred policijsko stražnico in ga izročil policiji. Policija je začela tujca izpraševati, kako in kaj. Zapletel se je v protislovja. Denarja, da bi I plačal šoferja tudi ni imel. Končno je priznal, da ; je vse to, kar vozi s seboj, ukradel v grajščini i
Reppan ter je z avtomobilom zbežal v Berlin, da ga ne bi dobili. Sedaj je policija ugotovila, da je mož sicer šele 26 let star, da pa je izvršil že 45 vlomov po vsej severni Evropi. Ko so ga vprašali, zakaj je za šoferjevim hrbtom nabasal puško, je odgovoril, da se je hotel braniti, če bi ga bili kje med potjo ustavili policaji. Ni pa nameraval umoriti šoferja.
Iz delavnice učenjaka, ki zbira stare papirusove rokopise. Neizreono veliko truda in potrpežljivosti je treba, da učenjaki razpadajoče drobce starih pa pirusov zberejo in zložijo, da jih potem lahko bero. Treba je varno prijemati vsak drobec, da se ne drobi. Ljudi, ki bi to znali in potem znali to tudi prebrati, pa je malo na svetu.
V tej dragoceni srebrni vazi so vitezi reda Božjega groba poslali vodo iz Jordana za krst hčerke italijanske prestolonasledinice
Gospodarstvo
Javni denarni zavodi
V	založbi Carl Heymann v Berlinu je kot 4. zvezek zbirke »Oeffenfhche Kreditwirtschatt« izšla študija Slovenca g. dr. Murka Vladimirja pod naslovom »Das offentliche Bankvvesen des Auslandes«.
Ker je knjiga velikega pomena za narodno gospodarsko literaturo, je prav, če se z njo nekoliko obširneje pečamo. Poleg tega pa je sam problem samih, posebno pa privilegiranih denarnih zavodov aktualen vsepovsod po svetu in ne samo pri nas.
V	prvem poglavju avtor podaja delinicijo, kaj je to javna banka. Prihaja do zaključka, da so to zavodi za kreditne operacije s tujimi in lastnimi sredstvi, ki so ali javnoupravno organizirani (zavodi) ali katerih obveznosti so pretežno garantirane po državi ali katerih uprava ali kapital se nahaja pretežno v rokah javnih korporacij. Po tej definiciji ne spadajo torej v vrste javnih denarnih zavodov državni ali poldržavni denarni zavodi, ampak tudi n. pr. hranilnice, ki so jih ustanovile občine ali druge večje organizacijske enole (okrožja, dežele, banovine itd.).
Nato slede podatki o zgodovinskem razvoju javnih bank do bančne krize. Bančna kriza 1. 1931 je pa važen mejnik v razvoju bankarstva, zlasti pa javnih bank. Država je postala delničar zasebnih bank, jih s tem napravila prav za prav za javne banke, nadalje je ustanovila posebne nove banke, oz. zavode za sanacijo, mobilizacijo iitd. Poleg tega pa so baš v krizi javne banke imele mnoge koristi
iti se ugodnejše razvijale kot drugi zavodi. To čutimo tudi mi na svoji koži.
Sledeča poglavja obravnavajo organizacijske forme javnih bank, njih aktivne in pasivne posle, indiferentne bančne posle, nalaganje javnih denarjev, koncentracije teh in bank. Tu so zlasti važne ugotovitve, da je cela vrsta držav, ki nalaga javnim denarnim zavodom v veliki meri nakup državnih papirjev (če že ne naravnost finansiranja države). Avtor prihaja do pravilnega spoznanja, da je to še opravičljivo v starih kapitalističnih državah, dočim pomeni to drugod zaviranje razvoja zasebnega gospodarstva: kreditno anemijo, zlasti pa kreditno anemijo province.
Končno so obsežna poglavja o položaju bank v krizi, o konkurenci in je podan tudi pregled o javnih bankah v Evropi.
Veliko delo, ki ga je opravil g. dr. Vladimir Murko, je razvidno iz tega, da obravnava pričujoče delo denarstvo nad 20 držav, za katere je bilo marsikdaj že zbiranje materiala težavno. Posrečilo pa se mu je, da je podal zaokroženo sliko javnega denarslva zlasti v Evropi. Ker je vprašuje javnega denarslva pri nas najaktualnejši problem, je prišla študija baš ob pravem času. Prav posebno pa nas veseli, da bo knjiga našla pot tudi drugod po svetu.
Cena nevezani knjigi je 7.20 marke (obsega 174 strani v VIII).
Zveza
gospodarskih zadrug
Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo r Ljubljani je ob koncu leta 1933 štela 83 članic, od tega v dravski banovini 53, v savski 14, donavski 3, drimski 4, primorski 6 in v Belgradu 3. Med njimi je bilo kreditnih 21, konaumnih 13, produktivnih 23, tiskovnih 5, stavbenih 11, agrarni m-jednici 2 in 8 raznih drugih.
V dravski banovini je imela zveza 9 kreditnih zadrug, 11 konzumnih, 2 agrarni zajednici, 13 produktivnih, 3 tiskovne in 11 stavbenih, 1 zavarovalno in 3 razne zadruge, skupaj 53.
Od 83 članic jih je po letnem poročita Bveae res aklivno delovalo 65.
Vse članice so imele 33.788 članov, vendar se bo to število v teku leta 1934 znatno znižalo vsled likvidacije Konzumnega društva za Slovenijo. Od 43 članic, od katerih je aveza prejela točne podatke za statistiko, jih je 29 zaključilo poslovno leto s prebitkom okoli 260.000 Din, 14 zadrug pa s skupno izgubo 725.000 Diin, kar je pač znak težke borbe za obstanek.
Obrtniško zborovanje v Kočevju
Vsa obrtniška združenja v kočevskem okraju so skupno z gostilničarskimi združenji priredila veliko protestno zborovanje v Ribnici. V veliki dvorani gostilne Podboj se je zbralo nad 400 obrtnikov; da manifestira za svoje pravice in podpre akcijo svojih tovarišev v Ljubljani. Prisotno so bile celotne uprave vseh 5 obrtniških združenj iz okraja s svojimi predsedniki gg. Češarkom in Čarnpo iz Ribnice, Lenarčičem iz Ponikev in Novakom iz Kočevja. Ker se je prireditev vršila med tednom in so se iz zunanjih krajev pripeljali z vozovi in avtomobili, je vsa Ribnica oživela in si nadela nekako praznično lice.
Obrtniki so v nabiti dvorani vztrajali do pol dveh popoldne ter z zanimanjem sledili izvajanjem posameznih govornikov. Najprej je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju ter brzojavni pozdrav ministru za trgovino in industrijo Deme-troviču in banu dr. Marušiču, nakar so sledili različni govorniki. Zbornični svetnik Cešarek je govoril o davčni preobremenitvi obrtništva ter o mi-nimalizaciji davčne osnove po najemnini, Wolf in Eppich o težnjah in zahtevah kočevskega obrtništva. Proti nelojalni konkurenci Je govoril Smole, proti krošnjarstvu pa Gačnik. Zelo živahni so postali zborovalci, ko je Lenarčič poročal o šušmarstvu, ter so energično zahtevali od oblasti, da naj nekaj ukrene, ker bo sicer obrtništvo primorano zaradi nezaposlenosti in velikih bremen odložiti obrtne liste. Za zbornico je poročal g. Krapež, za okrožni odbor pa tajnik Šubic o položaju in zahtevah obrtništva. Jako temperamentno je govoril kovaški mojster Pogorelec o zgradarini in zaščiti obrtnika, ter zahteval ustanovitev obrtnega muzeja. Koncem je bila soglasno sprejeta resolucija glede zaščite obrtnika, olajšave davčnih bremen, šušmarstva in konkurence drž. delavnic, drž. dobav in industrij, ki v produkciji dobivajo vedno bolj monopotni značaj.
Udeležba naše države na svetovni razstavi v Arislju (1935). Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu obvešča, da je kr. vlada sklenila, da se naša država oficijelno udeleži svetovne razstave v Brislju (Belgija), ki bo otvorjena aprila meseca 1935 in bo trajala več mesecev. Ureditev jugoslovanskega oddelka in celokupna organizacija našega nastopa na tej razstavi je poverjena ministrstvu trgovine in industrije odnosno trgovinskemu muzeju. Po načrtu muzeja se bo moralo razstaviti v prvi vrsti: rudarstvo, gozdarstvo, vodne sile in javna dela, tedaj stroke, ki največ zanimajo belgijski in ostali za-padno-evropski kapital. Vzorci im podatki teh panog bodo razstavljeni v reprezentativnem oddelku razstavnih prostorov, dočim bodo proizvodi ostalih strok razstavljeni v posebnem oddelku, ki bo v zvezi z reprezentativnim oddelkom. Podrobnejše informacije dobijo interesenti pri Trgovskem muzeju, Belgrad, Miloša Velikog 29.
Železarna v Zenici je začela po trimesečnem počivaniu zopet obratovati. Najprej je začela delati valjarna, sledili pa bosta še žebljarna m žičarna.
Belgrajska borza si je zgradila veliko palačo na voglu Uzun Mirkovičeve ulice in Kraljevega trga. Zgradba je stala okoli 15 milj. Din. Borza se vseli v novo zgradbo 1. novembra.
Velika licitacija pragov. Pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic v Belgradu bo 25. oktobra letos licitacija 1,097.102 pragov ter 7981 spe-eialnega stavbnega lesa. Nadalje bo dne 18. okt. licitacija za 998.75 kub m specialnega lesa.
Poravnave in konkurzi. Okrožno sodišče je ustavilo konkurzno postopanje proti športnemu klubu Bled na Bledu zato, ker ni kritja za stroške. Poravnalno postopanje v zadevi Franceta Rozmana, peka v Bohinjski Bistrici, je ustavljeno in končano. Okrožno sodišče v Ljubljani je potrdilo poravnavo, sklenjeno med upniki tvrdke Martin Mahkota, ple-Hlna industrija v Ljubljani. Celovška cesta 43.
Novi monopoli v Bolgariji. V Bolgariji je se-dai uveden motioDol lia alkohol, ta monopol odrcia
tudi cene. Nadalje je ministrski svet te dni sklenil uvesti monopol za tobak, sol in petrolej ter končno na riž.
Japonski dumping. Iz poročila neke japonske trgovske misije v inozemstvu poudarjajo člani te komisije, da so najboljši izgledi za prodajo japonskega blaga v Jugoslaviji, na Balkanu, v Palestini in Turčiji, nadalje v Iraku, Siriji in Perziji.
Borza
Danes so ostali neizpremenieni tečaji Curiha, Prage in Trsta, narastel je le Bruselj, dočim so
Padli tečaji Amsterdama, Londona, New Yorka in ariza.
V zasebnem kliringu je popusti! avstrijski .iling na ljubljanski borzi na 8.44—8.54, na zagrebški borzi na 8.36—8.46, na belgrajski borzi 8.35—8.45. Angleški funt je v Zagrebu popustil na 224.2— do 225.80, v Belgradu pa 225.40—227. Grški boni v Zagrebu 29.15—29.35, v Belgradu 29.50 bi. Španska pezeta v Ljubljani 5.90—6, v Zagrebu 5.95 bi.
Ljubljana. Amsterdam 2302.90—2314.26, Berlin 1352.91—1363.71, Bruselj 796.91-300.85, London 166.64—168.24, Curih 1108.35—1113.85, New York 3331.89—3360.15, Pariz 223.92—225.04, Praga 141.45 do 142.31, Trst 290.85-293.25.
Curih. Pariz 20.2036, London 15.06, New York 303.625, Bruselj 71.825, Milan 26.285, Madrid 41.875, Amsterdam 207.7375, Berlin 122.30, Dunaj 72.73 (57.10), Stockholm 77.65, Oslo 75.65, Kopenhagen 67.225, Praga 12.77, Varšava 57.92, Atene 2.91, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.78.
Vrednostni papirji
Danes se je tendenca preobrnila na bolje. Poznalo se je to zlasti pri vojni škodi, katere tečaji so narasli. Nasprotno pa so popustile begluške obveznic«.
Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 40—41, vojna škoda 350—352, begi. obv. 58—59, 8%-Bler. pos. 66-68, 7% Bler. pos. 56—57, 7% pos. Drž. hip. banke 67—68.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 72—72.50 (72.50), agrarji 40—40.50, vojna škoda 352—354 (352, 354), 12. 355.50—356.50 (356), 6% begi. obv. 59-60 i (59), 8% Bler. pos. 68 bi., 7% Bler. pos. 56.50—57.
— Delnice: Narodna banka 4100—4200, Priv. agr. ! banka 214—216, Osj. sladk. tov. 120 den., Bečkerek | sladk. tov. 750 den., Impeks 50 den., Trboveljska i 37-90.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.50 do ; 72.50 (71.50), vojna škoda 353—353.50 (353, 349.50), i 12. 356.50—357 (357), 6% begi. obv. 60.25-60.75 i (60.25), 12. 60.75-61.25 (61), 7% Bler. pos. 56.25 do 57 (56.50), 7% pos. Drž. hip. banke (66.50). -Narodna banka 4120 den., Priv. agr. banka 216 do 218 (217).
Hmelj
Novi Sad, 26. septembra. »DeutscheB Volks-blafct« poroča iz Bačke Palanke, da so tamošnji 1 hmeljarji zelo razočarani. V začetku kampanje so znašale cene 35—40 Din, toda od dne do dne so popuščale in sedaj nudijo nakupovalci le še 15— 25 Din. Pomanjkanje denarja prisili marsikaterega kmeta na poceni prodajo. Tudi pri velikih hmeljskih centralah je slabo povpraševanje.
Denar
Dne 27. septembra.
Pogtavje
o krivoprisežnikih
Ljubljana, 27. septembra.
Zadnja leta, zlasti odkar je zavladala gospodarska stiska, se je silno razpaslo krivoprisežni-štvo. Letos ne mine teden, da ne bi pred malim senatom sedel kak krivoprisežnik, včasih celo po več. Ljudje kot priče največkrat krivo pričajo in prisegajo v velikih in dolgotrajnih civilnih pravdah, v kazenskih zadevah prav redko. Mnogi delajo to iz usluge do prijatelja, drugi |>a iz koristo-ljtibja. Sodniki obsojajo krivoprisežnike od 4 do 6 mesecev strogega zapora, vecjidel nepogojno — Prav zanimiva taka razprava se je vršila pred malim senatom.
Neki ljubljanski trgovec z železnino je imel terjati od nekega obrtnika iz okolice Vrhnike večjo terjatev. Ta obrtnik pa je imel pri nekem pečarju večji znesek v dobro okoli 30.000 Din. Ta znesek je odstopil ljubljanski tvrdki. Ta je o cesiji obve stila dotičnega pečarja, ki je cesijo vzel na znanje. Leta 1932 pa je prišlo do tožbe. Ljubljanska tvrdka je tožila pečarja, da plača terjatev v gotovini. V tej pravdi je toženec trdil, da mu je tvrdka izjavila, da sme plačati terjatev potom dobropisa pri nekem ljubljanskem zavodu mesto gotovine. To je pod prisego potrdil obrtnik z dežele. Pozneje pa so dognali, da tvrdka nikdar ni bila zadovoljna z dobropisom, marveč je vedno urgirala le gotovino. Tvrdka je pa na podlagi obrtnikovega pričevanja izgubila tožbo. Tvrdkin zastopnik je nato podal kazensko ovadbo proti obrtniku zaradi krive prisege. Prvotno je državni tožilec ustavil kazenski progon. Tvrdkin zastopnik pa Je nato podal subsidijarno tožbo. Pred malim senatom je bil sedaj obrtnik obsojen na 4 mesece strogega zapora, toda pogojno 7,a 3 lela. Državni tožilec, ki se je pridružil kazenskemu postopanju, je prijavil priziv zarmli prenizke kazni in zlasti ludi zaradi pogojne sodbe.
Primorje: Ilirija
Spoti
V	nedeljo 30. t. m. bodo imeli ljubitelji nogometnega športa svoj veliki dan. Na programu je večno mlada repriza ljubljanskega derbyja. Prav za prav je to slovenski derby, ker se je pač krog zanimanja in val navdušenja za to tekmo sčasoma razširil na ljubitelje nogometnega športa širom vse dravske banovine.
Konfiguracija dogodkov je nanesla, da bo to srečanje izredne važnosti. Po poročilih iz zagrebških listov je računuti s tekmo v velikem in napetem slogu. Ilirija je danes na višku svoje moči in poleta in bo moralo tudi Primorje napeti vse sile, če hoče postaviti primernega partnerja. Ilirija ima še vedno izglede, da se povzpne na tretje mesto zagrebške skupine. Pri nogometu je že tako: Malo sreče, malo znanja, obrat na levo in desno in v nedeljo lahko Gradjanski izgubi proti Hašku in zadeva je rešena.
V	nedeljo bo torej velik dan in nihče, ki ima z nogometom opravka in ki to igro ljubi, ne sme iKostati.
Vzgojno-zdravstvena predavanja LNP
Občinstvo, ki posečo naše nogometne tekme, trna priliko, da opazuje pri našem nogometnem športu, kti se tudi pri nas vedno bolj uveljavlja, razne nedostat-ke, ki prav gotovo niso v dobrobit naAemu športu Ln njegovi propagandi. Na igriščih ee dogajajo stvari, ki niso le v kvor našemu nogometu in njegovemu razmahu, temveč celokupnemu športnemu gibanju sploh. Pomanjkanje prave športne vzgoje, tako pri igralcih, kakor tudi pri občinstvu, kot 110 pr.: ne poznanje nogometnih pravil, obojestranska zagrizenost klubskih članov in pripadnikov, nediscipliniranost Igralcev in občinstva. vise to čimdalje bolj odvrača resne srportmike in športne simpatizerje od obiska prireditev in posledica tega je, da ljudje upravičeno izgubljajo interes do te športne panoge.
Po naših časopisih so sicer mnogo apelira, im to zlasti pred raznima posebno važnimi in odločilnimi tek-inaimi, naj bi bil potek igre fair in obnnSanje občinstva sportsko, vendar so vsa ta prizadevanja brezuspešna. Iz tega Bledi, da se športnega duha ne more diktiiratii kar čez noč, temveč ne more privzgojiti le s smotrenini delom, tako v zdravstvenem, kaikor tudi v moralnem oziiru.
Kvarno nI ran teh nedostatkov je — upajmo, da še pravočasno — opazila tndi naša LNP, ki »e je odločila, da energično in z vso vnemo prične z dosedaj pri nas povsem zanemarjenim sportno-vzgojnim delom, s katerim bo skiušal — seveda, v kolikor bo našel v tem svojem streml.1en.in razumevanja in podpore — ipolagoma in sistematično iztrebiti vse nezdrave pojave v naiem nogometnem športu. V ta namen je pod svojim okriljem ustanovila poseben vzgojno-zdravstveul odsek ter mu poverila nalogo, da z brezplačnimi zdravstvenimi, vzgojnimi ln tehničnimi predavanji Vzgoji mladino v pravem športnem duhu in pritegne občinstvo k aktivnemu sodelovanju. S tenni smernicami, ki jih je dala LNP svojemu odseku, je dokazala, da pravilno pojmuje svojo nalogo, in sicer:
Z zdravstvenimi predavanji hoče športniku nuditi ves potreben zdravstveni poduk in to že s posebnim ozirom na nogomet. Uvedel bo še strožje zdravstveno nadzorstvo pri treningih in tekmah in vodil Stalno evidenco o zdravstvenem stanju igralcev, kajti samo pri zdravem telesu moremo pričakovati, da bo Igralec napravil vse ,kar more.
S tehničnimi predavanji namerava seznaniti igralce in občinstvo z vsemi pravili nogometa, z vzgojnimi pa bo skušal doseči, da se bo nivo kvalitete sporbskega vedenja, tako pri Igralcih, kakor tudi pri obetnstvn, dvignil na tisto stopnjo, ki jo šport zahteva. Ni namreč naloga športa, do odigra svode tekme, temveč, da vzgoji resne, zdrave im poštene državljane.
Taka predavanja se bodo vršila v LJubljani in po deželi v območju LNP in prepričani smo, da bo obisk občinstva, kakor tudi aktivnih športnikov mnogoštevilen ter da se bo tako v skupnem dolu dvignilo naše športno gibanje na višino naše splošne kulturne stopnje.
Grafika—Svoboda. V nedeljo ob 10 dopoldne bo na igrišču Primorja prvenstvena tekma med gornjima kluboma. V tej borbi ima vsekakor prednost Grafika, posebno, če bo zaigrala tako kakor je v nedeljo. Svobodo pa ee tudi ne bo pustila kar tako gladko odpraviti, zato je pričakovati prav zanimive borbe za točke. Vstopnina minimalno.
SK Grafika. Drevi ob 1» sestanek vseh nogome-tašev v klubskih prostorih.
Korotan—Jadran se srečata v nedeljo na novem igrišču SK Jadrana v Koleziji. Prvenstvena tekma za točke se začne ob 10 proti minimalni vstopnimi. SK Korotan vodi trenotno s i točkami v vrsti drugorazrednih klubov, zato čaka Jadrannše trd oroh.
SK Ilirija (kazenska sekcija). Jutri ob 17.30 na starem igrišču trening za vse hazenašice In atletinje. Tiste, ki bodo brez zadostnega opravičila ponovno izostale, bo pozvalo sekcijsko vodstvo na odgovor. Pri jutrišnjem treningu mora biti oddan« vsa klnbova oprema, ki jo imajo poedLne članice še doma. Po treningu bo ob 18.3« v garderobi članski sestanek, pri katerem se bodo določile nove ure za treninge. Vse, ki radi šole ali slnžbe ne morejo k treningu, se morajo udeležiti sestanka. — (iMhkoatletska sekcija.) Sekcijsko vodstvo poziva vse atlete, cla marljivo posečnjo treninge, ki se vršijo vsak torek, četrtek in soboto ob 17 na starem igrišču. Udeležba je za vse obvezna. Važno radi tromateha Belgrad—Zagreb—Ljubljana in radi klubovega narodnega mitinga, ki bo U. oktobra. Ponovno se pozivajo vsi, ki niso še oddali klubove opreme noj uredijo to najkasneje do sobote, 29. septembra.
Rokometna pravila
VI.	Vedenje napram nasprotniku
Dovoljeno je z 0110 odprto roko vzeti žogo nasprotniku iz rok; ravnotako je dovoljeno nasprotnika od spredaj ovirati.
Prepovedano pa je:
a)	nasprotniku iztrgati z obema rokama ali pa jo s pestjo suniti iz rok;
b)	nasprotnika z obeino ali z eno roko objeti ali držati, z rokami ga ovirati, tolči nji suvati, od zadaj ali nevarno ga preleči ali naskočiti, nevarno ga ovirati, vreči ali mu zapreti pot z nenadnim podst&voin noge;
c)	sunili uli poriniti nasprotnika v vratarjev prostor;
č) namenoma zagnati žogo v nasprotnika. Ce pa/le več igralcev z žogo nn tla In leži ta poil njimi, ne dn hi se zgodila napaka, mora sodnik ta koj zažvižgati in odredili sodniški met.
VII.	Vratarjev prostor
Vratarjev proslor sme prestopiti edino vratar. Ce go prestopi kok drug igralec, ga je treba tako le kaznovati:
o) igralec nasprotnega moštva zakrivi prosti met: b) igralec lastnega moštva zakrivi trlnajstineter »ki met, če je prestopil vratarjev prostor 7, obema nogama očividno radi obrambe, v vseh drugih slučajih po kazenski kol.
Nekaznovano p« ostane:
I?) če pade igralec v vralar.tev prostor le s trn-pom, a noge ostanejo zunaj;
b) če prestopi igralec vratarjev prostor po metu. Merodajnu pa le v vsn/knm »lučaju položaj Igralčevih nog.
V vratarjevem prostoru priplula žogo vratar]n. Prepovedano Je iti po žogo, ki leži ali se vali v vrn-.tarjevem prostoru ln potem nadaljevati Igro.
Za napako, ki jo naprovi proti prednji določbi lastni igralec (moštvo, ki brani), sledi kol knzen kazenski kot. r.a napako, ki Jo pa napravi nasprotnik (napadalec), pa sledi proti strel.
Ce se žonn prlvnll fr. vratar.lovegn prostora ali pa se odbije od prečk nazaj n« Igrišče, se igra nadaljnjo. Ce se je kak igralec lastnega moštva zadnji dotaknil žoge v vrntnrjevem prostoru, jo treba postopati nn sledeč način:
I. če gre žoga skozi vrnln - Jo odrediti Kol: o r»r1 rtčlltinm nn7.nl tirrnnlii* žocro nn le odrediti: al trinajstmelerskl mel, čo Jo vratar žogo vjel, b) kazenski kot. čc se vratar žoge nI dotaknil i.11
e) če se lastno mofltvo t obrambi dotoku« na gol oddane žoge, katero potem vjomie vratar ali obležj v vratarjevem prostoru, je odrediti met na lertšče.
VHI. Vratar
Vratarju Jo dovoljena vsaka obrambo. Vendar smo udariti žogo z nogo le tedaj, če se žoga premika proti vratom. (Kazenski koti) Dovoljeno mu je neomejeno teči z žogo po vratarjevem prostoru.
Pri očitnem zavlačevanju po mora vratar po žvižgu spraviti žogo tekom 3 sekund Iz vratarjevego prostora. (Kazenski koti)
Vratarja no sme v vratarjevem prostoru mlhč« napasti. (Prosti met!)
, ^ F? zapusti vratar vratarjev prostor, veljaj« nomj ista določilo, kakor za ostale Igralce.
Vratarju ni dovoljeno odnesti žogo 1 igrišč* v
vratarjev prostor. (Trhiajstmetenaki met!)
Menjavo vratarja jo treba javiti sodniku. Stari vrntar mora zapustiti vratarjev proslor. predno ga novi prestopi. Ce se ta določba krši, je odrediti tri-najstmoterski met.
IX.	Gol
Gol je dosežen, če je veljavno vržena	do-
cela prekoračila črto med »Iranskima stojaloma in pod vrhnjo prečko vrat bodisi po tleh bodisi v zraku.
Po vsakem poln ima dotično moštvo začotni met proti katoromu jo bil dosežen gol.
Štovilo doseženih golov odloči zmago.
Ce je število golov na obeh straneh enako, ali če ®i nobeno moštvo doseglo kakega gola, je igra kou čana noodločeno.	"
X.	Offside
Igralec napadalnega moštva stoji offsMe, «• m nahaja v notranjosti, žogo pa uven offside prostora.
Vendar je igro prekiniti in odrediti prosti met šele tedaj, ko pride žoga v ofteide prostor.
XI.	Stranski met
Ce vrže alt vodi kak igralec žogo preko stranske
grte. ima nasprotnik na dotičnem mestu fltranrfkl met Stranski met so izvede z obema rokama nad glav«. Metalec stoji za stransko črto in ga nasprotnik ms »me ovirati. Metalec so sme žogo ponovno dotakniti šele tedaj, ko jo je prijel, odnosno ne je dotaknila katerega drugega igralca.
XII.	Kotni met in kazenski kot
a)	Kotni met se odredi, če spravi Igralec iotra preko lastne prečne črte.
Kotni met so izvede lz točke, kj«r aa (tikate prečna in stranska črto.
b)	Kazenski kot Jo odrediti:
1.	čo katero moštvo spravi žogo v lastni vratarjev prostor ln žoga tam obloži, ne da bi se Je io-tak n 11 vratar,
2.	ob prostopn lastnega vratarjev e#a prostora,
3.	kadar vratar nedopnstno brani žogo z nogo
i. če prestopi vratar pri motu na igrišče črto' kt omejuje vratarjev prostor.
5.	če se vratar po žvižgu daljo ko 3 sok mule obotavlja vreči žogo no igrišče.
6.	gre igralec branečega moStva po žogo. ki ljuje igj-o V vratarJevem Prostoru ln potean nnda-
Kazenski kot se izvede iz točke, kjer se stikata kazensko ln prečno črta.
c)	Kotni met in kazenski morete neposredno dovesti do gola.	^^
XIII.	Met od vrat
»	Prel™ vrat ali preko
preteč1 črte tedaj sledi met iz vratarjevego prostora ia met se lahko poljubno izvode, tudi s pestmi.
XIV.	Prosti met
Prosti met je odrediti v sledečih slučajih:
1. če se zgodi pogreška pri začetnem metli (IV); (V XVI)- 80 7 Pogreška pri metanju in lovenjn
«proMku%vi)r'p<>dl p°eresk* t t6denjn nnpra"'
... _ Pri Pogroškah napadalca v vrotarjevsm pro štoru (VII);
5.	če stoji Igralec offside (X);
6.	če se zgodi pogreška pri stranskem motu (XI)-T \ , I8 I>0 zač"tnem, stranskem, prostem, kotnem! kaicenskokofcnein in trinajstmetorskem motn metalec žoge zopot dotakne, predno se je je dotaknil dnini igralec; pač pa so sme metalec takoj dotakniti žoge
od p°rike^(xTl)- ™ 1T"'" °dWla 0,1 stoj"'- °'l7"WTin
sodniku ^III)- ifr,'aI<?<! pri vat°P" n!> Igrišče no javi
metei%rto'TxV)Pri i"Cd'" mCtR
Prosti met se izvede iz mesta, na katerem se je zgodila pogreška. Ce je to mesto vratarjevemo prostoru bližje kakor 6 m, tedaj je dovoljeno postaviti se v obrambo vzdolž vratarjovega prostora le brnnečemu moštvu. Prosti met mora biti izveden v razdalji vsai 4 m od vratarjovega prostora.
Prosti met moro neposredno dovesti do gola.
Cc bi imelo biti po prostem motn oškodovano moštvo zapostavljeno, more sodnik to odredbo spre glodati.
XV.	Trinajstmeterski met
Trinajstmetorski met je odrediti:
a)	če igralec v lastnem kazenskem prostoru surovo sune svojega nasprotnika (VI);
b)	čo igralec z očitnim namenom obrambe prestopi 7, obema nogama lasten vratarjev prostor (Vir)'
, c> '?r"leu očitno poda žogo nazaj svojemu vratarju (VII);
, č> če vratar odnese žogo iz igrišča v vratarjev prostor (VIII);
-VTT '.') «0 zgodi pogrešek pri menjavi vratarja
Pri trinajstmetorskem metu morajo biti vsi igralci, razen metalca in vratarja, za okside čt-to. Met bo izvode po žvižgu, iz trinajstmeterskega znamenja; mol lahko ueposTedno dovede do gola. Metalec ne smo v trenutku meta prestopiti trinajstjueterskega znamenja (Prosti met.) Po metu pasti ali prestopiti znamenje ni kn7.11 ivo.
Co pred izvršenim metom skočijo igralci napa dii.Jo<-t:Ka moštva naprej, tedaj »e met ponovi, če Je bil gol dosežen; če pa skočijo igralci branečega moštva prezgodaj naprej, tedaj se met ponovi, čo ni bil do »ežen gol.
Ce sodnik tik pred koncem igre odred! prosti ali trinajstmetemki met, tedaj jo treba počakati nn posledico tega meta, nakar se šole odžvižga konec igre.
XVI.	Moti po sodnikovem žvižgu
Začotni, kotni, prosti in trinajstmoterski met ter kazenski kot se morajo po sodnikovem žvižgu tekom 3 sekund izvesti iz mesta.
Metalec sme 7. žogo zoipet igTati, ko se Je je drug igralec dotaknil, vendar smo metalec igrati 7. žogo ki se je po metu 110 vrata odbil« od slo!«!, odnosmo od prečke.
Vsak nasprotnik mora biti do izvršenega meta od žogo oddaljen G m, v kolikor ne določajo pravila (Irugaue.
Pri kotnem, prostem, knzenskokotnem meta Je zamah preko meje igriSča dovoljen, dokler stoli metalec 7. obema nogama na igrišču.
Pred izvod lxi vseh metov po sodnikom žvižgu mora imeti žogo metalec.
XVII.	Sodniški met
Sodniški met Je odrediti, če so je iz kateregakoli vzroka, n. pr. vsled nevarne gneče aH padca igralcev, vsled nezgod ali drugih pripetljajev, igro prokiniln. ne da bi žoga prešla preko pvočke ali stransko črto ali v vratarjev prostor.
Sodniški met »e izvede tako-le: Sodnik močno vržo žogo naravnost nn l.la, na mestu, nn. katerem je bila igra prekinjena. Igralci morajo htti prod izvršenim metom (1 m oddaljeni od žoee,
XVIII.	Sodnik
Vsako tokmo vodi sodnik, kateremu pomagata najmanj 2 striunska sodnika.
Sodnik »e mora prod tokmo prepričati o pr« vilnom stanju Igrišča. On otvorl In zaključi tekmo in imo pravico Jo tudi prekiniti, če jo to potrebno. Po možnosti je v bližini togo, pazi, da i>oteka igra ločno po predpisih, In samostojno odloča v vseh vprašanjih. Njegovim odločbam «0 mora vsak Igralec brezpogojno pokoriti.
Sodnik ima v alnčnjih, v katerih se mu zdi ob našanjo kakega Jirrn.lco nedostojno nll nasprotniku nevarno, pravico, d« krivce opomni ali pn jih Izključi od igre.
Stranska sodnika opazujeta predvsem stransko in
kotne mete ior moto od vrat nn igriAče in podpirata sodnika v pravilnom vodstvu igre.
Hasznaikila
Ljubljana
1 Pevski zbor Glasbene Matice. Za drevi ob 90 napovedana vaja ae radi operne premiere vrfti izjemoma v soboto ob 20. — Polič.
1 Kino Kodeljevo. Dame« ta Jutri ob 20 dvojni »po-red: do solz ganljiva drama »Dve siroti« in »V tal ena zakona« (Georg 0'Brieo).
1 Noč)io službo imata lekarni: mr. Su&nik, Mariji« trg 5; mr. K ur al t, Oosposvetaka eesta i.
Dragi krati
St. Jani pri Dravogradu. Lepo Število ljudekih Mirov je v tom letu po žimi naši domovini proslavilo 90 letnico rojstva priljubljenega slovenskega pisatelja Josipa Jurčiča. Da ee pokloni njegovemu spominu, vpriaori prosvetni odsek tukajšnje gasilske &ete ▼ nedeljo, 20. t. m. na letnem gledališču igro »Deseti brat«, ki jo je po romanu priredili g. Franjo Sornik ii HuS. Vabimo bližnje in daljnje ljubitelje lepih iger, d« na« na ta dan posetijo, da jim bo min nI nedeljski popoldan v prijetnem razvedrilu.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20) Sobota, 29. septembra: Orlid. Premiera. Izven. Nedelja, 30. septombra: Gugalniea. Premiera. Izven. Ponedeljek, 1. oktobra: Zaprto.
Otvoritvena predstava dramske sezone 1934-35 je v soboto, 29. t. m. Vprizorl se prvič na slovenskem odru Rostomdova pesnitev v šestih dejanjih »Orlič«. Prod predstavo 8vira operni orkester pod vodstvom direktorja Poliča ISizantovo slavnostno ouverturo La Patrie. V rknanih verzih je poslovenil delo pesnik Fran Albrecht. Na odor pa ga Je montiral prof. g. Sest. Naslovno vlogo kreira g. Jan, avstrijskega kanclerja g. Levar, gardiista Napoleonove garde g. Cesar, maršala Marmonta g. Kralj, Prokeša g. Jerman, 1U-burča g. Drenovec, vzgojitelja Dietriohfiteina in Ober-nausa igrata gg. Dan oš iin Lipah. Ženske vloge so v rokah ge. Šaričeve, ge. Marije Vere, ge. Nablocke ta gdčne Boitarjeve. V ostalih vlogah je zaposleno vso dramsko osobje, pomnoženo s številnimi elevi in kom-parzi. Komad je tako dekor furijako kakor tudi kost umno pofpolnoana na novo opremljen. Občinstvo opooar-Jtamo na prvo veliko premiere letošnje dramske sezone.
OPERA (Začetek ob 20)
Petek, 28. septembra: Hovaniiina. Premiera. Izven. Sobota, 29. septembra ob 15: Manon. Dijaška predstava
po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Dfn. Izven. Nedelja, 30. septombra: Sveti Anton, vteh zaljubljenih
patron. Izven. Ponedeljek, 1. oktobra: Zaiprto.
Premiera opere «HovanMina< bo nocoj ob 20. Po nseh predpripravah ln po slnočnd generalki sodeč, bo PTedstava »Hovanščlnet v vsakem pogledu odlična. Storilo se je vse, da bo delo kar najbolje ta najlepše postavljeno na oder. Dirlgiira ravnatelj Polič. Bežtra Otjll Debevec. V posameznih vlogah nastopijo: gospa Bernot-Golobova, gospa Ribičeva, gg. Betetto, Gostič, Marjan Bus, Janko, Marčec, Banovec, Francel, Pertrov-5ič, dalje gg. Hribar, Perko, Sekula ta Jelnikar. Prvo, drugo in tretje dejanje se vrši v Moskvi, prva slika fcetrtoga dejanja na posestvu kneza Ivana Hovanskega, druga slika v Moskvi. Peto, zadnje dejanje, pa se vrši v gozdovih poleg Moskve. Premiera Je izven abonmaja. Dovršen prevod opere »Kovanščina« je oskrbel Josip Vidmar.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 2. oktobra ob 20: Hamlet. Otvoritvena predsta-
, v a. Izven. Sreda, 3. oktobra: Zaprto. Četrtek, 4. oktobra ob 20: Hlapci. Prvič.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Petek, 28. septembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročila 1.100 Cas, plošče 18.1X1 Po škofjeloškem gospodstvu (Ante Gaber) 16.30 Nac. ura: Predavanje o Frcmu Levstiku 19.00 Prenos sveč. koncerta iz sofijskega dvora in zdraho obeh vladarjev 21.00 Pevski dueti g. Popova in Gotovina 21.30 Porodila, čas 21.50 Mandol. koncert 22JM Radijski orkester.
Sobota, 29. septembra: 12.15 Plošče 12.50 Poročila 13.00 Cas, plošče 18.00 Radijski orkester 18.30 Zabavno predavanje (Emil Kralj) 18.50 Plošče 19.00 Stepan Mo-kranjec 19.20 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 19.50 Cas, jedilni list 20.00 Slovenske narodne s spremljeva-njem orkestra, vmes Radijski orkester 22.00 Cas, poročila, harmonika solo, g. Kovač Edvard.
Drugi programi t
PETEK, 28. septembra: Belgrad: 20.00 Zagreb — Zagreb: 20.00 Kjer poje škrjanček, opereta, Lehar — Dunaj: 19.20 Zab. gl. 21.15 Stalf. konc. 22.50 Plošče 23.20 Jazz — Budimpešta: 20.00 Veseloigra 22.05 Cig. gl. 23.15 Plesna gl. — Milan-Trst: 20.45 Ples mušic, opereta, Lehar — Rim-Bari: 20.45 Pestra nra 21.45 Moderna ork. gl. — Praga: 19.10 Sveti Vaclav v literaturi 20.00 Koncert Svetovaclavske lige 22.15 Plošče — Brno: 19.55 Slovanske arije 20.15 Scene Iz dramo Sv. Vaclav 21.30 Su-it-a Sv. Vaclav — Bratislava: lfl.55 Pesmi 20.S5 Tri pesmi za violino, Szymamov»ki 20.55 Igra 21.35 Ruske romance — Vsa Nemčija: 20.15 Nemška pokrajina: Jesenski Toiunus.
Po izvedovanja
Zgubila sem v četrtek, 27. septembra ob ipol 7 sjutraj okrog 300 Din od Viidovdanske ceste do kolodvora. Poštenega najditelja prosim, naj se zglasi v apravd »Slovenca«.
M AXI OGLASI
V malih oglasih velja maka beseda Din 1"—ienitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek sa mati oglas Din 10"—. Moli oglasi sa plačujejo takoj pri aaročfln. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 9 mm visoka petltna vrstica po Din 2*90. Za pismene odgovore glede maith oglasov
treba priloZitl znamko.
Službodobe
Služkinja
za vse, ki zna tudi nekoliko Šivati - se sprejme. Naslov v upravi »SI.« pod št 11178.	(b)
Pouk
Christofov trg. tečaj
Ljubljana, Domobranska St 15, vpisuje le Se do 1. oktobra. — Znano najboljša in najcenejša izobrazba v perfektne ste-nografe in pisarniške
uradnike.
(u)
Učni tečaji
Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
Trgovsko društvo »Merkur« otvori početkom oktobra večerne učne tečaje ob delavnikih od 19. do 21. ure za knjigovodstvo, stenografijo (slovensko in nemSko) ter nižji in višji tečaj za laški in nemSki jezik. Prijave v društveni pisarni od 8 do 2 pop. (Gregorčičeva ul. St 27, pritličje, Trgovski dom).	(u)
Uanovanja
ODDAJO: Stanovanje
oddam v novi hiši v Sav-ljah. Poizve se: Avsenik, Poljanski nasip 54. (č)
Stanovanje
2 sobi s pritiklinami se odda s 1. oktobrom. — Vprašati: Stari trg 15, na dvorišču.	(č)
Sobo
mirno, solnčno, prazno ali opremljeno, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11177.	(č)
Vnajem
ODDAJO: Gostilno
v Rudarskem domu na rudniku pri Velenju odda v podnajem Udruženje rudarskih nameščencev -podružnica Velenje. Nastop 1. novembra t. 1, Vsi podatki in pogoji se dobijo pri imenovanem Udruženju. Ponudbe je staviti do 15. oktobra 1.1.
(n)
Čitajte in širite »Slovenca«!
Denar
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
Bančne vloge, akcije
kupuje, prodaja, lombar-dira najsolidneje: St. Praznik, Zagreb, Varšavska ulica 6, telefon 28-33.
Hranilne knjižice
mariborskih, ptujskih in cejskih ter Ljubljanske kreditne banke - kupimo takoj po najboljši ceni. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Veleindu-strijalec« 11136. (d)
Posestva
iiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii
Droben oglas r •Slavtnau posestvo ti hitro proda; ie ie ne x gotovim denarjem oai kupca ti t kniiiico da. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiii
Prodam
ali zamenjam v Sp. Šiški hišo, 4 sobe, kuhinja in shramba. Ugodna za čebelarstvo ali za letovišče. Poizve se v upravi »SI.« pod št 11150.	(p)
III
Železne postelje
vseh vrst železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizej), Ljubljana. 11)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pn Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon štev. 2951
Šivalni stroj
pogreznjen, popolnoma nov, zelo ugodno naprodaj, Dvorakova 3-L, levo.
P)
Širite »Slovenca« I
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Semensko
pšenico ln rl
ima tvrdka
Fran Pogačnik
d. z. o. z. v Ljubljani Tyrševa c. (Dunajska) št. 33 Javna skladišča
BALKAN
II
Radio
ii
Radioaparat
tricevni, prodam po primerni ceni po dogovoru. Kraj pove uprava »Slov.« pod št 11167.	(i)
Kupimo
stifte gobe
in vsakovrstne deželne pridelke kupuje tvrdka —
Fran Pogačnik
d. i o. s., v Ljubljani sedaj v javnih skladiščih (Balkan).
STAREJŠIM OSEBAM GRENIJO REVMATIČNE BOLEČINE STAROST
Vsem, ki trpite na revmatizmu, bolečinah v kosteh, zbadanju, išiasu, zobobolu, glavobolu, se Vam priporoča masaža. Za masažo je »Alga«. Masaža z »Algo« Vas krepi in osvežuje.
»Alga« se dobi povsod. 1 steklenica 14 Din.
Reg. S. Br. 18117-32.
Potrti globoke žalosti javljamo tužno vest, da je Vsemogočni danes poklical k sebi našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta itd., gospoda
FRANC KNEZA
pos. in trg. v Št. Rupertu na Dolenjskem
K večnemu počitku spremimo nepozabnega rajnkega v soboto, dne 29. septembra ob pol 11 dopoldne.
Prosimo tihega sočutja.
Št. Rupert pri Mokr., dne 27. septembra 1934.
ŽALUJOČI OSTALI
Načelstvo Kmečke posojilnice v Št. Rupertu pri Mokronogu
javlja tužno vest, da je njen dolgoletni član načelstva, gospod
FRANC KNEZ
posestnik in trgovec v Št. Rupertu
danes umrl.
K večnemu počitku ga spremimo v soboto, dne 29. t m. ob pol 11 dopoldne.
Št Rupert pri Mokronogu, dne 27. septembra 1934.
NAČELSTVO
Žena, stara 60 let, „ piše:
Ta recept je povzročil[ da sem na videz za 20 let mlajša "
M— V dveh mesecih so izginile vse gube".
»V mojih letih je bilo videti naravno, da fe.bilo moje lice nagubano. S to mislijo sem se često tolažila. Nekega dne pa sem čitala o epohalnih poizkusih, izvršenih pri ženah od 72 let z novim hranilom za kožo, ki so dali presenetljive rezultate. Trdilo se je, da so gube popolnoma izginile v šestih tednih. Sklenila sem, da tudi sama to poizkusim ter ugotovila, da je nova iznajdba vsebovana v kremi Tokalon, hranilu za kožo. Po dveh tednih sem že videla zboljšanje in lahko si mislite moje veselje, ko so po dvomesečni uporabi izginile vse moje gube in so moje prijateljice govorile; »Tako ste videti mla-dil« Moja koža je sedaj čista m lepo gladka, jaz pa lahko vsem ženam mojih let svetujem, naj poizkusijo kremo Tokalon, hranilo za kožo. Divni so občutki, če se Vam lice vsak dan oči vidno pomlajuje.«
Gospa, ki je to pisala, ne želi, da bi >e objavilo njeno ime, lahko pa se vidi njeno originalno pismo. Jamčimo, da vsebuje krema Tokalon, hranilo za kožo, hranilne sestavine, o katerih pravijo strokovnjaki, da so potrebne koži, da bo ostala čista, sveža, odporna m brez gub. Uporabljajte kreme* Tokalon rožnate barve za noč, ono bele barve pa zjutraj. Čudili se boste, kako se Vam bo polt popravljala preko noči
Zaboj Se vedno krpate perilo z roko?
Desetkrat hitre ie gre na šivalnen stroju z vporabo edinstvene priprave
Patent Stopf Twist ^
Naročajte .Slovenca* J
Alja Rahmanova:	39
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
V tem direndaju so nam pozabili dati čaj. ženske eo zabavljale, pa samo tedaj, ko nikogar nI bilo v eobi; če je kdo prišel, je takoj zopet vse utihnilo. Kaj pomeni vse to, nam ni bilo jasno. Tedaj pride zopet babica in pravi:
»Torej, pozor! Danes pride inozemska komisija od ARA. (Amerik a neka pomožna akcija). — Vpraševali vas bodo seveda, s čim niste zadovoljne, česa pogrešate itd. Torej: Če se bo katera .pritožila ali kaj podobnega, bo imela z nekom opraviti; že veste s komi«
Opozorilo je bilo nepotrebno; saj smo Čeko poznale le predohro.
Stolice, ki eo služile za nočne mizice, so pre-groili z lepimi belimi servijetami in vsaka bolnica je dobila zvonček na mizo. Okrog desetih je bilo vse pripravljeno, tako snažno in ugodno, da smo bale vesele.
Ob enajstih jo prišla komisija. Bili eo trije: Dama r temnomodri obleki, zelo inteligentnega obraza, gospod v kariranem površniku, gladko obritega, amerikanskega obraza, in mlad mož židovskega tipa, očitno tolmač.
Ko so si tujci nekaj trenutkov ogledovali po eobi, je rekla dama tolmaču po angleško:
»Vprašajte, prosim, če imajo bolnice vsoga, kar potrebujejo, ali če česa pogrešajo !«
Vse je bilo tiho; vsaka je pač mislila z bridkostjo na grozno čorbo, ki so nam jo dajali jesti, toda nobena se ni drznila niti z očmi treoiti.
»Vprašajte,« je nadaljevala dama,c če morda katera potrebuje konservi ranega mleka ali čokolade ali morda otroškega perila l<
Žid je prevedel; zopet vse tiho.
»No, torej,c se je okrenila dama k možu amerikanskega obraza, »bolnice imajo tu vsega; in kako je vse čedno in snažno! Le poglejte te ljubke avbioe!«
Otipavala je z orokavičenimi rokami eno belih avbic, ka smo jih dobile danes zjutraj.
»Zakaj pa otrok ni tukaj?« je vprašala po tolmaču dalje.
»Zato, da imajo bolnice mir,« je odgovorila babica. »Pri otrokih so vedno zaposlene dojnice; otroke prinašajo k materam samo tedaj, ko jih je treba podojiti. Tako ee matere po porodu vBaj lahko odpočijejo. Sicer pa, če bi katera rada i.mela otroka, ji je treba samo pozivoniti, pa ga takoj dobi!«
»Prav dobro, pmv dobro, to je sijajna uvedba!« je rekla Angležinja vrahičeno. »Pri nas so otroci vedno pri materah in jih utrujajo!«
Tedaj je zagledala mene, ee prijazno nasmehnila in rekla:
»Vi ete še zelo mladi, saj imate kvečjemu sedemnajst let!«
Ne da bi čakala na tolmačev prevod, sem odgovorila po angleško, kolikor mi je dopuščalo v gimnaziji pridobljeno znanje:
»Imam jih že dvaindvajseti« Tolmač je prevedel moj odgovor na rusko in rekel, naj le po rusko odgovarjam, čeprav znam govoriti po angleško; vsi morajo razumeti, kaj se govori. Jasno mi je bilo, za kaj gre; tolmaču je bilo najbrž ukazano, da mara vsak razgovor v angleščini preprečiti.
»Kaj je Vaš mož?« je vprašala Angležinja, dalje.
»Dooent na vseučilišču,« sem odgovorila.
Ko je babica to slišala, je zardela do ušes in mi rekla oči ta je: »Zakaj pa niste tega takoj povedali?«
Preden sem mogla odgovoriti, me je dama še vprašala, če je mož zadovoljen, da je otrok deček, in ko 6em ji pritrdila, ee je poslovila in vsa družba je zopet odšla.
Komaj je minilo nekaj minut, je prišla sestra v sobo, nam pobrala čiste rjuhe in dala zopet stare, pa se ni pri tem niti pobrigala, če je dobila vsaka svoje prejšnje rjuhe nazaj. Končno je bilo itak vseeno, saj so bile vse enako umazane in enako nagnusne... Tudi avbice so nam pobrali; izginile 60 tudi bele nočne srajce in zvončki in v četrt ure je bilo vse zopet tako ko prej.
Meni pa je obisk inozemke prinesel spremembo, ki je morda rešila življenje meni in mojemu otroku.
Nekaj minut pozneje, ko je naša bolniška soba zopet dobila normalno »proletarsko« podobo, je prišla babica zopet k meni in rekla, še vedno tako razburjena ko prej:
»Za božjo voljo, zakaj mi niste takoj povedali, da je Vaš mož docent Wagner?«
»Čemu bi naj povedala? Saj eo v proletarski državi vsi enaki!« sem se pošalila nekoliko ironično.
»Res je, da so vsi enaki,« je odgovorila, »toda... toda ... veste, moj sin bo namreč pri Vašem možu delal izpit, pa se že tako boji I«
Ko sva se še nekoliko pogovorili, me je začela temeljito preiskavati, masirala mi je nedrja najmanj pol ure in ukazala, naj mi prineso oprano perilo. Zvečer je še enkrat ponovila masažo in mi sama prinesla otroka. Poskusila sem ga dojiti in — kolika sreča! — vse je šlo dobro; otrok se je naseeal do sitega in je zaspal poleg mene.
Od veselja sem se zjokala. Vem, sedaj bo moj otrok živel in srečni bomo.
17. januarja 1922.
Pravkar je bil Otmar pri meni in mi je prinesel kaše iz zdroba, pristnega, najboljšega zdro-ba! Ko sem ga začudeno vprašala, odkod ima to preslastno živilo, se je skrivnostno nasmehnil io rekel:
»Mar misliš, da sem bil zastonj tako dolgo vojni ujetnik? Tak najde, če je sila, celo tam kaj, kjer ni nič!«
To je grozno: Otmar sme samo trikrat na teden k meni. Toda vsak dan pride dvakrat v bolnišnico in vedno odda za me kaj dobrega; vedno si belim glavo, na kak način je mogel dobiti te stvari. Vedno je priloženo dolgo, nežno pismo. Kako ljubim ta pisma! Zlasti, ko le predobro vem, kaj stane Otmarja pisati pismo! Vedno pravi, da razseka raje tri sežnje drv, ko da bi napisal 1« eno samo dopisnico.
Namesto Tatarke leži sedaj poleg mene žena z lepim obrazom, ki je tako presunljivo molila za svoje življenje in za svojega otroka. Bila je uslišana in dobila je srčkano deklico. Obličje se ji neprestano smehlja. Samo eno skrb ima: Zelo je lačna, pa dobiva samo to, kar ji daje bolnišnica, zakaj mož ji more prinašati le prav malo; je namreč uradnik in sam malodane umira od lakote. Ponudila sem ji svoj kruh, pa ga nikakor ni hotela sprejeti. Kmalu nato je zaspala im položila sem ji ga na stol. Spala je kake štiri ure; ko se je prebudila, je dolgo začudeno gledala na košček kruha in naposled rekla:
»Čudno, kako Človek izgubi spomin v takem stanju. Stavila bi, da sem že pojedla svoj kruh, pa še leži tu! Morda ee mi je le sanjalo, da sem ga že pojedla. Tem boljše!«
__ Obraz ee ji je svetil od veselja, ko je poučila košček neokusnega kruha.
Zvečer je žena nenadno dobila hudo vročino in zaradi njenega stokanja ne morem zaspati.