60100200


PRILviokSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini	, AA ..
Abb. postale I gruppo LHIlll 4UU lil*
Lelo XXXVI. Št. 201 (10.721)
TRST, torek, 2. septembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL
PO VECKOT DVEH TEDNIH STAVKE V GDANSKU, GDYNII IN SZCZECINU
Na Poljskem je delo v tovarnah zopet sleklo Zadovoljstvo na Zahodu, razumevanje v Moskvi
Poljska prehaja v novo razvojno obdobje - Novi sindikat že dejansko ustanovljen - «Politwne» točke dogovora med stavkajočimi delavci in predstavniki vlade: pravica do stavke, sprememba zakona o cenzuri, ponovna namestitev odpuščenih delavcev - Predvidene gospodarske reforme
MRŠAVA — Včeraj zjutraj so začeli v Gdansku, Gdynii in Szcze-*zinu zopet voziti avtobusi. To je bil prvi znak, da so se končale stavke, ki so trajale več kot dva tedna. Ob 5. uri so po radijskih Poročilih povedali, da je delo steklo tudi v Wroclawu. Stavke :o se nadaljevale samo v šlezijskih rudnikih, kjer so rudarji postavili drugačne zahteve in so bila včeraj pogajanja še v teku.
Stavka na Poljskem se je torej uspešno končala. Uspešno predam za delavce, ki so dosegli ustanovitev neodvisnih sindikatov in so izbojevali vrsto gospodarskih iz-
boljšav; uspešno tudi za oblasti, ki so tokrat z dobršno mero umirjenosti in hladnokrvnosti rešile stanje v trenutku, ko je vse kazalo, tla po mirni poti ne bo mogoče doseči sporazuma; in končno uspešno tudi za mednarodno evropsko stvarnost, ki si je ves ta čas prizade-vala, da bi spori na Poljskem res ostali notranje vprašanje in bi ne Prekoračili meja ter tako sprožili V»I reakcij po vsej Evropi ter morda celo zunanji poseg, gospodarski, Politični ali celo vojaški.
Dogovor, ki šo ga dosegli delav.i v soboto in sta ga delegaciji stavkajočih in vlade podpisali v nedeljo, potem ko ga je odobril plenum centralnega komiteja poljske enotne delavske partije, je odgovor na politične in na ekonomske zahteve delavcev. Še zlasti zaradi pomembnih novostih pri političnih za-
htevah je ta dokument izredno pomemben in predstavlja premike v družbenem ustroju neke države vzhodnega bloka. Danes je verjetno zelo težko ocenjevati, kolikšni so ti premiki, poudariti pa je treba, da obstajajo in to z očitnim privoljenjem moskovskih oblasti, kajti ni si mogoče predstavljati, da bi Gie-rek ne imel privoljenja Sovjetske zveze pri tako pomembnih preobrazbah v ustroju delavskega razreda.
Poglejmo, katere so bistvene točke sporazuma med stavkajočimi in poljsko vlado. Na prvem mestu je u-stanovitev neodvisnega, oziroma »samoupravnega* sindikata, kot ga i-menujejo v sporazumu, ki vsebuje ugotovitev, da »dejavnost sindikatov na Poljskem ni odražala pričakovanj in želja delavcev* in od tod izvaja nujnost ustanovitve »samoupravnih sindikatov, ki bodo resnič-
no predstavljali delavce*. Ti sindi-. Tretja točka govori o svobodi iz-kati bodo spoštovali »načela polj-1 ražanja in svobodi tiska. V dogovo
ske ustave* in bodo ščitili materialne in družbene interese delavcev, «ne bodo pa igrali vloge politične stranke*. Novi sindikati priznavajo vodilno vlogo poljske partije in mednarodnega zavezništva te države. Znotraj novih sindikatov je možen pluralizem in vlada se obvezuje, da bo pripravila ustrezne zakonske u-krepe. Odbori stavkajočih se bodo lahko preimenovali v sindikalne odbore, enotni odbor stavkajočih pa v nekakšno sindikalno federacijo: v tem je torej tudi formalno priznanje odbora, ki je bilo dolgo časa glavna sporna točka.
Novi sindikati lahko postavljajo zahteve v zvezi z vsemi odločitvami, ki vplivajo na življenje delavcev. Med temi so izrecno omenjeni nekateri sektorji, kot na primer določevanje sredstev za šolstvo, zdravstvo in kulturo; vlada pa se obvezuje, da bo sindikatom to dejavnost omogočila.
Druga točka zadeva pravico do stavke, ki jo to treba predvideti s posebnim zakonom; stavka nikakor ne bo mogla biti povod za odpustitev iz službe.
ru piše, da bo vlada pripravila nov zakonski osnutek o nadzorstvu nad tiskom, po katerem bo namen cenzure zaščita državnih interesov, med katerimi pa je tudi izrecno navedena «zaščita verskih čustev*. Pomembna novost je v možnosti priziva na višje sodišče proti sklepom cenzorjev. Predstavniki veroizpovedi v državi bodo imeli dostop do sredstev javnega obveščanja in po radiu bodo ob nedeljah oddajali mašo. Radio in televizija, dnevni tisk in druge publikacije morajo spodbujati razlike v izražanju idej in morajo razpolagati z državnimi in u-pravnimi dokumenti, med katerimi so izrecno navedeni vsi ekonomski plani.
Četrta točka zadeva ponovno namestitev vseh delavcev, ki so bili odpuščeni po stavkah leta 1970 in 1976; sporazum predvideva, da bo mešana komisija preučila posamezne primere. Peta točka predvideva objavo celotnega protokola v poljskih dnevnikih, medtem ko se s šesto točko začenja gospodarski del sporazuma, ki predvideva med drugim u vedbo gospodarskih reform po širokem posvetovanju s prebivalstvom in še zlasti z delavci. Sicer pa ostaja sporazum, kar zadeva posamezne gospodarske ukrepe, v glavnem pri stališčih, ki jih je iznesel Edvvard Gierek v svojih dveh govorih na te leviziji: torej predvsem začasna za mrznitev cen živil, povečanje uvoza in izvoz šele v primeru zasičenosti notranjega tržišča. O ostalih točkah pa so seveda možna pogajanja med vlado in novimi sindikati.
To so torej glavne točke dogovora. Člani enotnega odbora stavkajočih so včeraj odstopili s svojih delovnih mest in zasedli mesta v novem sin dikatu, ki ima že sedež. Voditelj stavkajočih Lech Walesa je poudaril, da predstavlja doseženi sporazum veliko zmago: «Dosegli smo vse, kar smo v sedanjem stanju lahko pričakovali*, je poudaril. Glavni u-rednik tednika Polytika in član centralnega komiteja poljske partije Mieczislaw Rakovski pa je poudaril, da morajo oblasti uresničiti vse točke sporazuma, in dodal, da se je na Poljskem začelo novo razvojno obdobje, ki pa ga nikakor ni mogoče enačiti s «poljsko potjo v socializem*, o kateri pišejo nekateri zahodni listi. Da je napetost na Poljskem popustila priča tudi dejstvo, da So včeraj izpustili iz zapora vse disidente, ki so jih aretirali, ko so v Gdansku izbruhnile stavke,
Zahodni svet je z zadovoljstvom komentiral vesti o dogovoru med sindikati in vlado. Tudi tokrat sicer ni bilo uradnih izjav od strani državnih poglavarjev ali premierov, kajti uradno je bila stavka ves čas, torej tudi po sporazumu, notranje vprašanje Poljskp. Dejstvo, da je prišlo do sporazuma, pa je nadvse pozitivno vplivalo na Zahod, kar je mogoče razbrati iz komentarjev v političnih glasilih in drugih časopisih v vsej Zahodni Evropi in tudi v ZDA.
Zanimivi pa so komentarji v Moskvi. V nedeljo so bili ti komentarji izredno ostri, saj je Pravda napadla stavkajoče in jih označila kot »protisocialistične elemente*. Včpraj pa se je ton pisanja spremenil: sovjetski tisk je poudaril, da so bile sprejete »upravičene zahteve delavcev, kar zadeva protisocialistične elemente, pa jih je tokrat označil z imeni: Jacek in Michnik. Stavk a-gencija TASS ne odobrava, saj pravi, da povzročajo veliko gospodarsko škodo, istočasno pa pojasnjuje, da je do krize prišlo zaradi »nepravilnega delovanja številnih ustanov*, kar je povzročilo »nezadovoljstvo med prebivalstvom* na gospodarskem in družbenem področju*.
BAZOVICA 1930
V nedeljo, 7. septembra, ob 17. uri pred spomenikom
ENOTNA SPOMINSKA SLOVESNOST OB 50-LETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV
Zbor udeležencev ob 16. uri v Bazovici

frn
|	(■£* fl
Mm
rv>sAi?! A
Druga konferenca radiodifuznih organizacij neuvrščenih držav

FREETOWN — Druga konferenca radiodifuznih organizacij neuvrščenih držav je včeraj na začetku svojega dela z minuto molka počastila spomin predsednika Tita. Predsednik Sierre Leone Siaka Stevens je, ko je odpiral konferenco, poudaril, da je to prvo srečanje neuvrščenih od kar je maja umrl predsednik Tito, ki je bil tvorec in oče neuvrščenosti.
Predsednik Stevens je v nadaljevanju uvodnega govora pozdravil dejavnost radiodifuzij neuvrščenih držav in njihovo sodelovanje, kar je prispevek ’< uresničevanju pravic vseh narodov do objektivne informacije. Stevens je opozoril na deklaracijo petega vrha neuvrščenih, ki je bil leta 1976 v Colombu in poudaril, da je uveljavitev in razvoj narodnih sredstev obveščanja sestavni del splošnega, boja za politično, gospodarske in družbeno samostojnost velike večine narodov v svetu. Predsednik Stevens se je ob koncu zahvalil Jugoslaviji kot predsedujočemu v prvem mandatu odbora za sodelovanje ter Nigeriji, Alžiriji, Kubi in Iraku, ki so skupaj z Jugoslavijo pomagale Sierri Leone pripraviti drugo konferenco.
V imenu vseh udeležencev konference se je predsedniku Stevensu zahvalil vodja jugoslovanske delegacije Pavle Gaži
Vodja tunizijske delegacije An-var Moala, ki je bil eden prvih govornikov, je predlagal, da naj konferenca sprejme posebno resolucijo, ki izraža globoko žalost zaradi smrti predsednika Tita in izreka priznanje njegovi vlogi pri razvoju gibanja neuvrščenosti, (dd)
aiiiiiiiiiiiiiHiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHHiuiiiiiiiMHiiiiiiiniiiiiMiifmiiiiiiiHiNimiiiiiHiimiiiNin
IZREDNO ZASEDANJE SVETOVNE ORGANIZACIJE
Skupščina OZN o vzpostavitvi nove mednarodne gospodarske ureditve
Dosedanja razprava pokazala, da raste občutljivost za problome držav v razvoju - EGS za zmanjšanje jjrrpada med bogatimi in revnimi državami
Posojilo svetovne banke za razvoj jugoslovanskih nerazvitih območij
NEW YORK — Posebno zasedanje generalne skupščine OZN je včeraj vstopilo v drugi teden razprav in dogovarjanj o tem, kako bi mednarodna skupnost začela u-spešno reševati sedanje krize v svetovnem gospodarstvu in mednarodnih gospodarskih odnosih skozi vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve.
Čeprav so se konkretni pogovori o tem začeli v posebnih telesih izrednega zasedanja, splošna razprava v plenemu omogoča iskanje izhodiščnih opredelitev vseh skupin
idikalni voditelj Lech VValesa pri obhajilu po koncu pogajanj z vladno delegacijo	(Telefoto AP)
.........................................................................iiiiiiniuiiiiiiiii...iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.....
PO IZKRIVLJENEM POROČANJU NEKATERIH ČASOPISOV

Z OBJAVO V URADNEM LISTU
Včeraj stopil v veljavo novi odlok proti krizi
Vsebuje tako davčne kot finančne ukrepe in ga bo moral parlament potrditi v 60 dneh
RIM - Uradni list je včeraj ob- | ivil «veleodlok», v katerega je vla-a v soboto strnila vsebino obeh ikonskih odlokov proti krizi, ki ju s pustila zapasti zaradi parlamen-irne obstrukcije MSI. Za izdajo e-ega samega odloka, ki združuje iko davčne ukrepe za zaviranje iflacije, kot finančne ukrepe za ornoč podjetjem v krizi in za oživ-ianje gospodarskega ustroja, se je bssiga odločil, da pospeši zakdno-ajni postopek, ki sme trajati naj-eč 60 dni. V tem roku ga morata amreč potrditi tako poslanska bornica, kot senat.
Besedilo novega odloka je na las aako prejšnjima dvema, s poprav-i, ki jih je bil vnesel senat. Vse-'Uje torej preureditev davka na dm latno vrednost (IVA) na samih 5 žličnikov, že uvedeni povišek davč-iih dajatev za bencin in za alko-ioI (toda s popravkom, ki ga je 'dobril senat, zaradi katerega bi se norale žgane pijače v prihodnjih Ineh poceniti za okrog 1.000 lir pri itru) ter določilo, da morajo dav-;oplačevalci plačati naračun na lavke že 31. oktobra (namesto 30. tovembra) v znesku 85 odstotkov ;adnjih davkov na dohodke (name-;to dosedanjih 75 odstotkov).
Poleg tega vključuje tudi finanč->e ukrepe, ki so bili predmet dru-!ega odloka (ki bo zapadel 7. t. h.) in sicer delno razbremenitev 'ociainih dajatev, ki jih plačujejo todjetja za osebje, v skupnem zne-iku 3.600 milijard lir, 1.400 milijard 'a pomoč italijanskemu izvozu, 1.600 tiilijard za nove naložbe na italijanskem Jugu, 1,500 milijard za po-ttoč industrijskim podjetjem, ki so n krizi (predvsem rvtomnbilsk' in-^lstriii) in 500 miliiard tir,, za re-['“■'anje petrokemijskega koncerna
Vlada bo obrazložila novi zakonski odlok že jutri poslanski skupščini, nakar ga bosta obravnavali finančna in proračunska komisija poslanske zbornice, čemur bo sledila razprava v skupščini. Enak postopek se bo moral ponoviti v senatu, in sicer pred koncem oktobra, ko mora biti odlok potrjen, da ne izgubi veljave. V tem času se bo pa parlament moral seveda ukvarjati tudi z vrsto drugih pomembnih razprav.
Ganljiva slovesnost ob pogrebu Basaglic
BENETKE - V veliki sejni dvorani pokrajinskega sveta se je v nedeljo velika množica političnih zastopnikov in javnih u-praviteljev, delovnih tovarišev, zastopnikov kulture in znanosti, med kateremi so bili tudi hvaležni obrazi njegovih bivših bol-, nikov, poslovila od prof. Franca Basaglie, slovitega psihiatra, ki ga je kruta bolezen prehitro odtrgala njegovemu plemenitemu delu. Lik pokojnika s0 z ganjenimi besedami obudili bivši predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti, delovni kolega prof. Antonio Slavich ki je z Basaglio sodeloval pri osvobajanju umskih bolnikov v Gorici, in odgovorni za zdravstvo pri KPI prof. Giovanni Berlin-guer. Po kratki slovesnosti, kateri so prisostvovali tudi zastopniki deželnih uprav Furlanije Julijski krajine, Veneta in La cija. so krsto prepeljali z gon dolo v,.družinsko grobnico na o-toku S. Michelp.
BOLONJSKI SODNIKI OBŽALUJEJO KRŠENJE PREISKOVALNE TAJNOSTI
Danes v Bologni množična manifestacija mesec dni po pokolu na železniški postaji Affatigato pred francoskimi sodniki
BOLOGNA — Točno pred enim mesecem je ob 10.25 velika stenska ura na bolonjski železniški postaji nehala1 premikati svoje kazalce. Silovita eksplozija, nato nekajsekundna zbeganost potnikov in mimoidočih in že so nečloveški kri! i preplavili celotno poslopje in trg pred njo. Groza, strah in tragedija bo ostala za vedno v očeh preživelih, ki so se tisto jutro sredi poletja mudili na železniški postaji.
Strahotni pokol je zarisal vidne brazgotine v srcih vseh Bolonjča-nov in sploh vseh italijanskih in tujih demokratov. Javnost pa še vedno čaka od preiskovalcev jasnih obrazložitev, še vedno je trdno prepričana, da mu bodo prej ali slej na pladnju prinesli glavnega zločinca, tisti, ki je v navadnem kovčku prinesel smrt za 84 oseb.
Preiskovalni sodniki so v tem mesecu poglobljenih preiskav dosegli vidne rezultate. Še več. Kazalo je že celo, da ima izvršilec pokola tudi ime in priimek, da je to neoporečno eden izmed 28 oseb, za katere je sodišče izdalo zaporni nalog. V zadnjih dneh se je veliko govorilo o j Francescu Furlottiju, o Dariu Pe-drettiju in o Sergiu Caloreju. Kazalo je, da so atentat snovali v neki celici rimskega zapora Rebib-bia, kamor se je Pedrettiju in Caloreju pridružil Pierluigi Farina, ki naj bi pred dnevi izdal časnikarjem to t Jnost. Dejanski izvršilec pokola pa naj bi bil — vedno po teh iz-iavah — sam Furlotti.
Te novice pa so preiskovalni sodniki De Sisti, Rossi, Persico, Nun-ziata in Dardani, ki vodijo preiska vo, odločno zanikali. Včeraj dopol dne so prav zato sklicali v Bologni krajšo tiskovno konferenco, na kateri, so porazdelili komunike, v katerem obžalujejo dejstvo, da je pri-
šlo do bega teh novic, ki niso stvarne, že zaradi dejstva, ker so prišle na dan preden so tožilci zaslišali osumljence. V komunikeju se sodniki sprašujejo komu in čemu služijo te ekskluzivnosti in ali niso morda strumentalizacija krajevnega časopisja? Dodali so še, da so te novice izšle iz rimskih krogov, niso pa izrecno povedali iz katerih.
Osumljence bodo pričeli zasliševati šele jutri (le De Orazija so zaslišali pretekli teden), rezultate prvega kroga zasliševanj pa bodo tožilci posredovali le ob zaključku njihovega dela, se pravi ne pred 23. septembrom, ko zapade rok zasliševanj.
Danes pa bodo v Aix-en-Provence
francoski sodniki ponovno razpravljali o izročitvi Marca Affatigata, ki je obtožen ponarejanja dokumentov in obnavljanja fašistične stranke. italijanskim oblastem.
Vsa demokratična Italija pa zahteva kaznovanje krivcev. In v tem smislu bo danes v Bologni množična manifestacija, ki so jo sklicali bolonjski železničarji, katerim se bodo pridružile politične stranke, sindikalne organizacije, razne ustanove ter posamezniki. Ob 10.25 pa bodo v sklopu vsedržavnega festivala «Unita», ki te dni poteka v glavnem mestu Emilije - Romagne, odprli fotografsko razstavo, ki je živ dokument pokola od 2. avgusta do danes.
držav, ki napovedujejo stopnjo svojega nadaljnjega vzajemnega prilaganja. Veliko vzpodbud* temu sta dala na začetku zasedanja predsednik generalne skupščine Ahmed Šalim in generalni sekretar OZN Kurt Waldheim, ki sta pozvala vse udeležence, naj poiščejo skupen jezik, da bi bilo zasedanje uspešno.
EGS je na ta poziv izrazila pripravljenost, da zavzame dejav ■> in konstruktivno stališče, da bi sedanje zasedanje odprlo proces oživitve svetovnega gospodarstva in vzpostavitve mednarodnih gospodarskih odnosov na pravičnejših temeljih, ki bi zmanjšali prepad med bogatimi in revnimi. SZ je skupaj z nekaterimi drugimi vzhodnoevropskimi državami podprla zakonitost zah-
ppgovore, ki jih je italijanski zunanji minister Colombo imel včeraj s predsednikom Burgibo in zastopniki tunizijske vlade. Razgovori so zadevali tudi dvostranske odnose, zlasti vprašanje izvoza olivnega olja iz Tunizije v EGS in pr možnosti ustanavljanja mešanih družb na sektorju ribolova.
tev držav v razvoju, hkrati pa je dala vedeti, da teh pozivov ni mogoče nasloviti na vzhodnoevropske države, češ da niso odgovorne za težke razmere, v katerih so države v razvoju.
Kitajska je pozvala vse razvite države Vzhoda in Zahoda, naj sprejmejo obveznosti glede na pravične
zahteve držav v razvoju, da bi tako okrepili vzajemno koristno sodelovanje med Severom in Jugom na razumni in pravični osnovi, številni govorniki iz razvitega in nerazvitega dela sveta so pozvali tiste, ki se zbirajo okoli vprašanj odgovornosti, naj poiščejo rešitve, ki bi bile vzajemno koristne za vse države ne glede na njihovo stopnjo razvoja.
Na podlagi dosedanje razprave je videti, kot da raste pritisk, da bi na tem zasedanju dosegli vzajemno
sprejemljive sporazume, ki bi mogočih novo strategijo razvoja nov krog globalnih pogajanj.
Colombo v Tuniziji
TUNIS — Zaskrbljenost nad Bkrajno nevarnim položajem na Bližnjem vzhodu je prevevala
■	;	, ;	1	x I	^ ;	.
j|iš	t ij
p
BEOGRAD — Na povabilo predsednika vlade Torbjoerna Felldna bo predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič kmalu u-radno obiskal kraljevino švedsko.
WASHINGTON — Jugoslovanska delegacija, ki .jo je vodil namestnik zveznega sekretarja za finance Božo Radulovič, je uspešno končala pogovore z Mednarodno banko za obnovo in razvoj v VVashingtonu in uskladila dokument o posojilu za tako imenovano peto industrijsko linijo graditve objektov v nerazvitih območjih SFRJ.
Mednarodna banka je odobrila 110 milijonov dolarjev posojila, ki ga bodo razdelili po že sprejetem medrepubliškopokrajinskem dogovoru v državi. In sicer bo Kosovo dobilo 50 milijonov dolarjev, BiH 30, Črna gora 20 in Makedonija 10 milijonov dolarjev. Posojilo bo treba vrniti v 15 letih, obrestna stopnja pa bo 9,25 odstotka, odplačevanje pa se bo začelo čez tri leta. Denar iz tega posojila bo namenjen za izgradnjo industrijskih objektov, uporabili pa ga bodo tudi za graditev manjših in srednjih zmogljivosti z možnostjo zaposlovanja večjega števila delavcev, (dd)

OSNUTEK ZAKONA ŽE IZROČILI SKUPŠČINI
BiH, Makedonija in Črna gora gospodarsko premalo razvite
Tudi pokrajina Kosovo sodi v izrazito nezadostno razvita območja
BEOGRAD — BiH, Makedonija in Črna gora so ocenjene kot nezadostno razvite, s lent da je pokrajina Kosovo izrazito premalo razvito območje v obdobju 1981 - 1985. Tako se glasi prvi in hkrati najpomembnejši člen osnutka zakona o republikah in pokrajinah, ki so za prihodnjih pet let ocenjene kot gospodarsko premalo razvite. Osnutek zakona so že dostavili skupščini Jugoslavije in ga bodo uskladili letošnjo jesen.
ZIS je hkrati obvestil skupščino SFRJ, da umika osnutek sklepa o objektiviziranih kriterijih in kazalcih za določanje stopnje gospodarske razvitosti republik in pokrajin. Ob tem velja dodati, da so na julijski skupni seji zveznih svetov ocenili, da v prihodnjih nekaj me seeih do sprejetja družbenega načrta Jugoslavije zaradi težavnosti položaja ni mogoče uskladiti mnenj in poiskati odgovarjajoče rešitve o kazalcih za določanje gospodarske nerazvitosti. Sveti menijo, da morajo v prihodnjih petih letih status nerazvitih ohraniti BiH, Makedonija. Črna gora in Kosovo. Izhaja joč iz teh stališč je ZIS predlagal skupščini SFRJ novi zakon.
Pred koncem leta 1984 pa mora ZIS predlagati republike in pokrajine. ki bodo ocenjene kot nerazvite po letu 1985. Zvezni družbeni sveti namreč menijo, da je treba nadaljevati delo pri iskanju kazalcev za določanje stopnje nerazvi tosti. (dd)
Priprave na skorajšnjo konferenco UNESCO ,
ce UNESCO je včeraj pod predsedstvom Iva Margana proučil stališče jugoslovanske delegacije za udeležbo na tem velikem mednarodnem srečanju, ki bo v Beogradu od 23. septembra do 28. oktobra.
Osnutek stališč jugoslovanske delegacije je sprejel ZIS. včerajšnji sestanek pa je bil priložnost, da osnutek dopolnijo s predlogi o dejavnosti jugoslovanske delegacije v delu konference. Pripombe so se nanašale na področje komunikacij, boja za novo mednarodno gospodarsko ureditev, izobraževanje, kulturni razvoj vasi in podobno. Stališča je pripravljalo več kot 400 jugoslovanskih znanstvenikov, kulturnih in drugih javnih dela/cev iz vseh republik in pokrajin, služila pa bodo kot izhodišče za dejavnost jugoslovanske delegacije na tem mednarodnem srečanju, (dd)
Kaunda od danes
na obisku v SFRJ
Bolonjski gasilci so včeraj izročili direktorju dnevnika «11 Resto del Carliuo* dokajšnjo vsoto, ki so jo nabrali za svojce žrtev terorističnega atentata	(Telefoto AP)
BEOGRAD — Jugoslovanski odbor za pripravo 21. generalne konferen-
BEOGRAD — Na povabilo predsedstva SFRJ se bo zambijski predsednik Kenneth Kaunda od jutri do 8. septembra mudil na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji. Predsednik Kaunda se bo pogovarjal z gostiteljem predsednikom predsedstva SFRJ Cvijetinom Mijatovi-čem in drugimi visokimi jugoslovanskimi osebnostmi. Izmenjali bodo mnenja o mednarodnem položaju, razmerah na gospodarskem področju in o perečih problemih notranjega razvoja obeh držav. V središču pozornosti bodo nedvomno problemi miru in varnosti v svetu in v tej zvezi dejavnost neuvrščenih dežel.
Zambijska delegacija bo obiskala tudi Vojvodino in Makedonijo,

S SINOČNJI SEJI POKRAJINSKIM SVITA
Demokratične stranke pred sporazumom za oblikovanje nove pokrajinske večine
Izvolitev odbora ■ sad organskega sporazuma med KPI, KD, PSI, SSk in PSDI -odložena na 8. t.m. - Desnica KD proti taki obliki sodelovanja med petimi strankami
Rešitev zapletenega problema pokrajine, oziroma oblikovanja novega pokrajinskega odbora, j? bila odložena še za teden dni. Tako je namreč sklenil pokrajinski svet na sinočnji seji, ki je imela kot glavni točki dnevnega reda izvolitev osmih odbornikov, potem ko je bil pred enim mesecem in pol za predsed-
Obračun delovanja poletnih centrov
Kot smo v našem dnevniku že poročali, se .je v prejšnjih dneh končala tudi druga izmena o-troških poletnih centrov, ki jih je organizirala tržaška občina. V centrih so se julija in avgusta zbrali predvsem osnovnošolski otroči od 6. do 11. leta starosti, poleg njih pa je centre obiskovalo tudi nekaj handikapi-ranih otrok, ki so se lahko vključili v življenje svojih vrstnikov. Ob tem moramo pouda*-' i. da sta bila letos tudi dva slovenska centra, in sicer v Zgoniku ter v slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu.
Poletni centri so letos zabeležili velik uspeh, saj jih je obiskovalo nekaj več kot 900 otrok, ki so pod vodstvom animatorjev pridobili nove izkušnje ter spoznali veliko število prijateljev. Centri so bili odprti za vse, le škoda je. da se je vanje lahko vpisalo omejeno število otrok (to velja predvsem za slovenske centre), predvsem zaradi po-manikan;a sredstev. Tudi vpis je bil brezplačen, kar velja tudi za prevoz v posamezne centre.
Vsekakor je treba pobudo pohvaliti, saj so otroci v poletnih centrih na nov in ustvar:a-len način preživeli del svojih počitnic, spoznali so nove kraie (priredili so namreč več izletov) in vrstnike, predvsem pa so se obogatili z novimi veščinami in izraznimi možnostmi, kot tudi spoznali položaj današnje druž.be, saj so opravili nekaj "raziskav o življenju sodobnega človeka.
Naše delo je torej obrodilo svoje sadove, je nadaljeval, naš glavni cilj pa je bil zagotoviti resnično upravljivost na osnovi sporazuma med demokratičnimi strankami, ki naj bi bil posredno in neposredno alternativen drugim predlogom. I-skanje tega sporazuma je bilo po volitvah najtežje delo, potem ko je vse kazalo na oblikovanje manjšinskega in šibkega odbora. Sedaj pa obstajajo konkretne možnosti za dosego sporazuma med večino tržaških političnih sil: obstajajo namreč možnosti za dosego organskega sporazuma med KPI, KD. PSI, PSDI in SSk, je nadaljeval Carbone, izvajanje katerega naj bi se začelo prav na pokrajini, nadaljevalo pa na drugih področjih mestnega življenja, predvsem pa naj bi služilo za prihodnost.
Predsednik Carbone je še poudaril, da je bil prav v tem smisel mandata, ki so mu ga poverile
stranke, sedaj pa je ta cilj, vsaj tako kaže, že dosežen. Poudaril je še, da mora na tem sporazumu sloneti program, ki bi obravnaval vse probleme Trsta in njegove gospodarske krize, obrambo demokracije in boja proti fašizmu, mednarodno vlogo mesta in zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Ob zaključku svojega posega je predsednik Carbone še poudaril, da so v tej fazi možne le šibke in manjšinske rešitve, ki so jih vsi kritizirali, kolikor bi ne prišlo do sporazuma med petimi strankami.
Zaradi teh razlogov je predlagal odložitev seje za teden dni, s čemer pa se ni strinjala svetovalska skupina LpT; proti predlogu je zato govoril njen predstavnik Mar-chio. Naj še dodamo, da se je predsednik Carbone na začetku seje spomnil preminulega psihiatra Franca Basaglie in fašističnega pokola v Bologni.
OTVORITVENA SEJA GLEDALIŠKEGA KOLEKTIVA
s starimi problemi jj PREDAVANJI DR. PERKA IN M. MAVERJA v NOVO SEZONO ssg K0N(AN| «TUDIJSK1 DNEVI DRAGA 'SO
Z državnim zakonom o gledališčih ni mogoče več odlašati Ob stalnih članih tudi nekaj gostov • Več nastopov na okoliških odrih, dejavnost na šolah in v društvih
Z otvoritveno sejo, pri kateri se I v' današnji situaciji s tem zakonom je zbral ves kolektiv, se je včeraj | več odlašati. Košuta ie nato naka-v Kulturnem domu uradno začela nova gledališča sezona. Predsednik upravnega sveta prof. Josip Tavčar je v svojem pozdravu ugotovil, da je ostalo finančno stanje gledališča od lanske sezone nespremenjeno. Deželno jamstvo nam sicer omogoča mirnejši začetek sezone, vendar ostaja nadaljnje delovanje še vedno negotovo. Vsedržavni zakon o gledališčih je sedaj le osnu tek, oziroma skupina osnutkov, zato si morajo gledališča katerokoli podporo priboriti le s prestižem lastne umetniške dejavnosti. Prof.
Tavčar je še pozval prisotne, naj bi si z vsemi silami prizadevali ohraniti visoko raven svojega gledališkega dela.
Tudi ravnatelj Miroslav Košuta je omenil kritično stanje, vendar je ob tem izrazil rahel optimizem v zvezi z vsedržavnim zakonom. Jasno postaja namreč, da ni mogoče
zal tudi druge probleme, ki ostre posegajo v delovanje našega .gledališča. predvsem dejstvo, da ostaja igralski ansambel v svoji malo-številnosti še vedno nespremenjen, kar nedvomno pogojuje vso gleda lisko dejavnost. Sicer pa se bodo tudi v tej sezoni stalnim članom ansambla pridružili nekateri gostje.
V zvezi z repertoarjem je Košuta omenil, da je bilo treba pri izbiri dramskih del upoštevati dejstvo, da se med občinstvom javlja nekak osip, in to v času, ko v Italiji raste zanimanje za gledališče. Treba bo zalo v prihodnji sezoni stremeti za tem, da bi večino del uprizorili tudi po okoliških odrih, da bi ne bile predstave zaradi pre zahtevne postavitve vezane le na oder Kulturnega doma. Poleg del v repertoarju je v letošnji sezoni pred videna tudi širša dejavnost po šolah in društvih.
V FINŽGARJEVEM DOMU NA OPČINAH
PO JUTRANJEM NEURJU SONCE IN NEPREGLEDNE VRSTE OBISKOVALCEV
Deveta Kraška ohcet se je odvila v znamenju množičnosti in navezanosti na zdrave običaje
Nadja Lazar je «vpregla» Roberta Stranščka, Tatjana Miletič pa Petra Suhadolca
nika, čeprav le s poizvedovalnim mandatom, izvoljen socialist Gian-franco Carbone. Slednji je namreč sinoči poročal o dosedanjih pogajanjih med PSI in delegacijami štirih strank, ki so mu poverile poizvedovalni mandat in ugotovil, da obstajajo konkretne možnosti za dosego organskega sporazuma med KPI, KD, PSI, SSk in PSDI; zato je tudi predlagal odložitev seje na ponedeljek, 8. septembra, ko naj bi bila rešitev vprašanja že zagotovljena.
Njegov predlog je podprlo 14 svetovalcev (7 KPI, 4 KD — v trenutku glasovanja so bili odsotni trije njeni svetovalci: dorotejec Cernitz, fanfanijevec Penta ter ihdipenden-tist Fusaroli -, 1 SSk, 1 PSDI ter seveda socialist Carbone), proti pa je bilo II svetovalcev liste in dva neofašista.
Po skoraj treh mesecih pogajanj se torej vprašanje pokrajine približuje pozitivni rešitvi, za dosego katere pa obstajajo še nekatere težave. Že izid glasovanja o odložitvi seje je razkril notranje spore v vrstah KD, v kateri je odpor desničarskih struj do vsake oblike sodelovanja s komunisti še zelo oster. Ne gre namreč pozabiti, da je sedaj v razpravi predlog Kr o oblikovanju takega odbora, ki bi ga poleg njenih predstavnikov sestavljali še PSI, PSDI in SSk, od zunaj pa naj bi ga podpirali komunisti. Razpolagal bi s 17 glasovi, kar bi mu omogočilo nemoteno delovanje v prihodnji mandatni dobi; vsaj doslej pa je proti taki koaliciji, ki bi predstavljala novo obliko politike demokratične solidarnosti, desnica KD, ki ni nikoli prikrivala svojih simpatij do sodelovanja z LpT. Pomisleke dela KD do take oblike sodelovanja med petimi strankami je potrdilo tudi včerajšnje dopoldansko srečanje med predstavniki petih strank, ki ga je na sedežu deželne uprave priredilo tajništvo socialistične stranke.
Za oblikovanje takega odbora so imeli'določene pomisleke tudi komunisti sami. Od KD so zato zahtevali, in jih baje tudi prejeli, določena jamstva; predvsem so zahtevali, naj bi se ta sporazum uokviril v širši dogovor med demokratičnimi strankami, na osnovi katerega bi morali reševati še druga vprašanja (npr. problem občine, ki jo še vedno u-pravlja manjšinski odbor LpT), ki zadevajo celotno tržaško stvarnost.
Zaključke včerajšnjega dopoldanskega sestanka med delegacijami petih strank je pozitivno ocenil tudi predsednik Carbone, ko je na sinočnji seji ugotavljal, da nakazani predlogi dajejo možnost za rešitev vprašanja upravljivosti nr pokrajini.
Pri »Stršinovih* na Colu v nede ljo zjutraj skoraj ni bilo čuti grmenja v neurju. Preglasili so ga svatje s prešernim vriskanjem, veselim prepevanjem ob zvokih harmonike ter s hudomušnimi dovtipi na račun »cmeravih* nevest. Nadjo Lazar in Tatjano Miletič, ki sta bili na tem, da v repentabrski cerk vici po starodavnem običaju Kraške ohreli «nadenela jarem* Ro bertu Stranščku iiT Petru Suhadol cu, je pač premagalo ganotje, kot se za tako pomemben življenjski korak spodobi. Eden med svati ju je sicer poizkusil braniti, češ »saj ne jočeta, le oči se jima znoje*.
Svatovskega razpoloženja pa se nikakor ni mogel nalesti predsed nik zadruge Naš Kras Egon Kraus. Kot prireditelj ohceti je zaskrblje no zrl v oblake in upal', dalsi-ulcdz nje vendarle utre pot nebesna mo drina in prežene,*iten jesenski dež-In res mu .je- potem narava- ustre^ gla. z njim pa tudi nam in tiso čem drugih, ki so v popoldanskem soncu prihiteli na Repentabrsko in še zlasti seveda na repenski trg, kjer so novoporočenci ob poskočnih vižah ptujskega ansambla Toneta Kmetca odprli ples. «Toliko ljud stva se nam je natrlo kvečjemu ob prvi ohceti pred devetimi leti*, je dejal domačin Stanko Ravbar, či gar vol je vlekel balo s Cola tri leta in bil tudi prvi in zadnji do mači vol, ki so ga vpregli za ohcet.
Vreme torej k sreči ni pokvarilo tega našega lepega folklorno-etno-grafskega. tudi v narodnostnem smislu pomembnega praznika. Lc svatovskemu sprevodu je preprečil pravočasen odhod s Cola, pozneje se je ceremonial odvijal urejeno, brez zapletljajev. Cerkvica je bila pretesna za vse, marsikdo je ostal zunaj pod dežnikom. Petra in Ta tjano, Nadjo in Roberta je združil župnik Bedenčič. Grome, ki so občasno parali tišino obreda ter ne kajkrat preglasili pevce in nevke na koru, je med pridigo istovetil /. neizbežnimi življenjskimi tegobami vendar s pripombo, da more ljubezen premagati sleherno oviro, kaj-

ti prava ljubezen nikoli ne mine. Paroma je priporočil, naj se zakonca drug drugemu darujeta, da rovanje pač ne sme biti enosmerno. Ko sta svojima izbrancema na taknili prstana, nista nevesti imeli več rosnega pogleda, bil je žareč in tak je ostal pozno v noč, ko sta bili videti le bolj utrujeni. Razum ljivo.
Po ohceti se je živopisana množica narodnih noš razgrnila v Fur lanovo restavracijo, kjer je bila za kuska in kjer sta jo z veselim raz penjanjem karmenik pozdravila Al bin Hrvatič iz Boršta in Jože Re-ner iz Sežane. Pokramljali smo s članoma folklorne skupine «Stu le di» Sergijem Sancinom in njegovo zakonsko družico Aldo Kralj: n ju na hčerkica Irina je bila najmlaj ša noša. le pet! mesecev in pol je stara. Poiskali smo, nebodileni, tudi najstarejšo nošo: to je bila Ana Brišček, poročena škerlavaj z Op-
........................
V Dolini konec festivala socialističnega tiska
V nedeljo vsi
v Bazovico
Včeraj se je v Dolini končal festival socialističnega tiska »Naprej* in »Avanti*. V dveh dneh so si na dolinskem odbojkarskem igrišču sledili govori in kulturni nastopi.
V	nedeljo je bil na sporedu politični shod, na katerem sta spregovorila Marino Pečenik in Arnaldo Pittoni. Govornika sta obravnavala aktualne probleme naše družbe; Pit,-toni je v svojem govoru poudaril predvsem politično situacijo na trza ški pokrajini in probleme s tem v zvezi, ki jih je treba v čimkrajšem času rešiti in to solidarno z vsemi demokratičnimi silami, proti politiki Liste za Trst. Pečenik pa se je posebno zaustavil pri problemih dolinske občine.
V	sklopu kulturnega programa so se občinstvu predstavili mešani pevski zbori Slovenec iz Boršta, F. Pre šeren iz Boljunca in Slavec iz Ric-manj ter godba na pihala Breg. V večernih urah so udeleženci festivala lahko zaplesali ob zvokih ansambla Pomlad. Odprli pa so tudi fotografsko razstavo Luigia Žita z naslovom »Trst, kakršen je v resnici*.
Festivala se je letos udeležilo ve liko ljudi, ki se niso ustrašili slabe ga vremena, ki je organizatorjem v dveh dneh krepko ponagajalo. V nedeljo so mislili celo prekiniti spored, česar pa niso mogli izvesti zaradi velike udeležbe.
Še razpoložljiva mesta v slovenskih vrtcih
Po končanem vpisu v otroške vrtce za šolsko leto 1980/81 jej trža
ška občinska uprava ugotovila, da je ostalo še več razpoložljivih mest. Pri tem je upoštevala sklep, po ka terem bo v vsaki sekciji največ 33 otrok, v načrtu pa je še zmanjšanje tega števila, da se tako omogoči vzgojiteljicam delo v boljših pogojih.
Zaradi tega občinska uprava vabi vse starše, ki niso mogli vpisati o-troke' v vrtce,, v svoji četrti, naj to storijo v vrtcih, kjer so še razpoložljiva mesta.
V slovenske vrtce se lahko vpiše še naslednje število otrok: Ul. V. Da Feltre g (H mest), JI, Conti 1 (9 mest in na Greti 34/2 (10 mest).
SPOROČILO TRŽAŠKE ŠKOFIJE
Zdravstveno stanje nadškofa Santina zelo hudo
V zadnjih dneh se je znatno po slabšalo zdravstveno stanje bivšega tržaškega in koprskega nadškofa msgr. Antonia Santina. Priletni prelat je bolan že nekaj mesecev, njegovo zdravstveno stanje pa ni bilo doslej zaskrbljujoče. V zadnjih dneh pa je prišlo do hudega poslabšanja, kar dokazuje tudi tiskovno sporočilo tržaške škofije, v katerem škof Bpl-lomi poziva vernike, naj se v svojih molitvah spomnejo njegovega predhodnika. V nedeljo zjutraj je škof Bellomi daroval mašo na domu msgr. Santina in mu svečano podelil bolniško maziljenje ter sveto popotnico.
Novoporočenci v veselem spremstvu
čin. Enainosemdeset pomladi ima za sabo, vedre narave in Segava je, pozna pa se ji. da ni imela lahkega življenja. Tako v letih pa ta ko žilava, toda po kakšnem receptu? »Od mladih nog sem zmerom bila rada v veseli družbi, rada sem delala in rada bila poštena.* Delo in poštena narava, torej.
Pred restavracijo smo zmotili skupino turških turistov. Na Repen-tabru so bili po naključju, zapu stili so ga z. nepozabnimi vtisi: «Kaj takega še nismo nikdar vide li, toliko lepih noš in predvsem toliko pristnega gostoljublja.* Podobno so 'menili gostje italijanske narodnosti ter izražali nujo, da se v prihodnje z ohcetjo seznani širša javnost.
V Repen je sprevod šel po tradiciji peš, na trg je prispel ob 13.40, para sta se nekajkrat zavrtela, potem pa so se za veliko mater Marijo Guštin - Milič in velikega očeta Emila Škabarja začeli križi in težave. Svatje jima niso in niso hoteli izročiti pravih nevest, najprej so jima namesto dveh ponujali eno potem že spet tri, in še to presta re in sploh take, kot je potožil oče, da z njimi ne bo kaj prida zibati. Končno sta Nadja in Tatjana vendarle prestopili dvoriščni prag Kraške hiše, obljubiti pa sta morali, da bosta pridni in delavni, kajti domača opravila in skrb za moža terjajo dokaj truda in prizadevnosti. Nevesti sta ob daleč naokoli razlegajočem se vriskanju dvignili majolki z vinom in potem začeli deliti fanclje in potico. Peter in Robert sta se fotografom nastavila z volovskim jarmom na ramenih, veselje se je ob zvokih harmonikarjev »Stu ledi* stopnjevalo in nadaljevalo med poročnim kosilom, /.a Petra in Tatjano ga je priredila gostilna Škabar, za Roberta in Nadjo pa gostilna Križman, medtem ko so narodne noše kosile v Gabrovcu.
Ob petih se je na repenskem trgu začel ples, gostilne ter osmice so bile naenkrat prenatrpane z gosti. pršuta in klobas z zeljem pa tudi kuhanih štrukljev in drugih dobrot je bilo na pretek, vinske kapljice pa sploh. Kraška ohcet je minila v znamenju še utrjene zavesti, da je to za nas, tržaške Slovence, dragocen, nenadomestljiv
praznik; »enkratni praznik*, kot je naglasil bivši tržaški dopisnik lju bljanskega «Dela» Igor Gruden s pripombo, da vsi naši ljudje čutijo in živijo z ohcetjo.
Ohcet je torej v nas, prekosila je prvotni folklorno-etnografski ok vir. Z obujanjem nekdanje šege in navade ne obujamo preteklosti, ampak z njo kakovostno plemenitimo sedanjost, (dg)
ZAHVALA
NADJA in ROBERT STRAN-ŠčAK se iskreno zahvaljujeta vsem repentabrskim občanom, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu kraške ohceti.
Ob tej priliki darujeta 50.000 lir za KD Kraški dom ter 50.000 lir za balinarsko sekcijo.
S predavanjem teologa dr. Franca Perka «Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost* so se v nedeljo v Finžgarjevem domu na Opčinah končali študijski dnevi Draga 80, ki jih vsako leto prireja Društvo slovenskih izobražencev. Kot pove že sam naslov, je dr. Perko v svojem predavanju orisal razvoj cerkve na Slovenskem od prvih poskusov pokristjanjevanja do danes, poudarek pa je bil na polpretekli dobi in na sedanjosti, iz katere je izluščil nekatera predvidevanj? za prihodnost.
V sliki, ki jo je podal teolog, ne manjka nekaterih senčnih plati v delovanju cerkve, pozitivne pa vsekakor zdaleč prevladujejo.
Ne da bi obnavljali v celoti obsežno predavanje, saj je dr. Perko govoril dobro poldrugo uro, naj iz. njegovega posega izluščimo le nekaj misli in sicer o sedanjosti ih polpretekli dobi. Začeli bi kar pri domobranstvu, za katerega je dr. Perko dejal, da je bilo kratkovidno in politično zgrešeno sodelovanje z okupatorjem. Ob vsem tem pa po njegovem ni mogoče govoriti o narodnem izdajstvu slovenske Cerkve. Treba je pač — je dejal — upoštevati tedanjo protikomunistično usmeritev vse cerkve in dejstvo, da je bil edini poznani komunizem komunizem Stalinove Sovjetske zveze. Predavatelj je ob tem menil, da danes v šolah matične domovine prikazujejo vlogo cerkve v vojnem času preveč negativno in belo-črno.
Po vojni je nastala nova situacija. Cerkev je bila potisnjena ob rob in ni se čuditi, če je bilo veliko dezorientacije. Bila je to doba neposrednega spopada, ki je sedaj presežena. K temu je cerkev veliko prispevala, prej s pasivnim odporom in nato s svojo pametno politiko. Iz tega obdobja pa je vse kakor izšla cerkev prečiščena.
Današnje razmere za delo cerkve v Sloveniji so po oceni dr. Perka težke, nikakor pa ne nemogoče. Predavatelj je bil mnenja, da je bilo vprašanje odnosov med cerkvijo in državo na načelni ravni dokaj zadovoljivo rešeno z novo ustavo, praksa pa naj ne bi povsem odražala načelnih rešitev. Duhovnik je sicer res svoboden, tudi ker je ekonomsko neodvisen, kristjan pa je po njegovih besedah v matični domovini še vedno drugorazredni državljan in ne more opravljati številnih služb. Slovenska Cerkev pa ima določen prostor svobode in je prvič v slovenski zgodovini združena v eno samo metropolijo. To ji nalaga tudi posebne dolžnosti, predvsem to — je dejal predavatelj — da se organizira kot ei\oR|£ydjjhovna sila, saj je »edina organizirana sila, ki ni pod vplivom Zveze" komunistov*. "'■V tej dokaj senčni sKlei, kot jo ie prikazal predavatelj, pa največja nevarnost za cerkev, kot je sam poudaril, ni pritisk nanjo, pač pa je potrošniška miselnost, ki se poraja v slovenskem človeku in ki ga odtujuje od duhovnih vrednot.
Temeljno poslanstvo cerkve pa je danes biti zakrament odreševa-nja za celotni slovenski narod. Pri tem ima posebno mesto ob sedanji koncilski in pokoncilski usmerjenosti celotne cerkve, ki se postopno uveljavlja tudi na Slovenskem. Naloga cerkve je, da z verskega in moralnega vidika presoja celotno doga-ianje in da omogoči kristjanu, da I kot tak nastopa v družbi.	i
Kaj pa prihodnost? Dr. Perko je ' citiral odgovor ruskega metropolita j Nikodema: «Na prihodnost gledamo j z optimizmom. Naša družba si pri i zadeva, da bi bili ljudje vedno boljši in zato vedm bliže Bogu.* Predavanje je bilo povod za precej obsežno diskusijo, ki pa ni prinesla veliko novega, dasi je vanjo posegel prvič tudi komunist. Marsikateremu diskutantu je bilo poznati ostro protikomunistično nastrojenost in nostalgije za polpretekle čase. | Jutranji del študijskih dni pa je
i
obsegalo predavanje Marija Maverja I prto evropski razsežnosti. Dodal je
o «Slovenstvu v njegovi kulturno politični informaciji danes*. Predavatelj je v svojenr posegu obravnaval samo časopise in revije, medtem ko se ni dotaknil radijskega in televizijskega medija. Tiskano informacijo je razdelil na tri skupine; dnevni tisk, periodični tisk in revial-ni tisk, vsako od treh skupin pa obravnaval v treh prostorih in sicer v marksističnem, katoliškem in laično - demokratskem, vzel pa je v poštev občila «iz vseh treh Slovenij: matične, zamejske in zdomske*. Kot je v začetku sam priznal je bil do «marksistično nadzorovanega tiska* (v ta okvir sodijo po njegovi oceni tudi Primorski dnevnik, Dan, Novi Matajur, Slovenski vestnik) bolj kritičen, nekdo je rekel «jedek, a iskren*, medtem ko je do ostalih publikacij uporabljal veliko bolj o-hlapno in povoljno merilo in dejansko rešil le Katoliški glas in Zaliv. (Mladike kot glavni urednik ni mogel ocenjevati). »Marksističnemu* tisku je očital »neizniansirano zaprtost* ter okostenelo in konformistično kulturno politiko, malo od-
tudi, da v primerjavi s predvojnim položajem vlada presunljivo mrtvilo.
Na osnovi celotnega pregleda so bili zaključki dokaj pesimistični. U* gotovil je pomanjkanje velikih časnikarskih peres, govoril je o »omalovažujočem odnosu* matičnega tiska do velikega dela Slovencev v zamejstvu in zdomstvu, matični Slovenec pa je po njegovi oceni Prl" krajšan za pluralistično informacijo. V svojem izvajanju se je omejil na etiketiranje ter je pokazal tisto zaprtost in kulturno plitvino, ki J° sam očita drugim.
V razpravi se j' od tez predavatelja oddaljil le prof. Ivan Mrak, ki je poudaril, da je v Sloveniji pluralizem prisoten ter da je širina tiska taka, »kot je še nismo poznali*-Majhno odmevnost zlasti revij P* gre pripisati predvsem splošni za-nikrnosti slovenskega človeka, ki ga je treba stresti iz njegove komodno-sti, da bo čutil potrebo po listih in knjigi. Njegovemu izvajanju P* so, kot rečeno, osporavali vsi ostali diskutanti, ki so se količkaj držali zastavljene teme.
Začetek popravnih izpitov na višjih srednjih šolah
Pred izpitno komisijo morajo tudi nekateri dijaki nižjih srednjih šol, ki se junija zaradi bolezni niso predstavili
' S pismeno nalogo iz slovenščine oziroma italijanščine so se včeraj na vseh državnih višjih šolah začeli popravni izpiti. Veliko dijakov bo skušalo popraviti slabe ocene, ki so se nabrale v teku šolskega leta: v naši deželi jih je kar deset tisoč.
Po dolgem pripravljanju in »po pokvarjenih počitnicah*, so se spet vrnili med šolske klopi z močnim dvomom v sebi: ali bom izdelal? Bom obsedel še eno leto? Vsakokrat isti strah in potem isto veselje ali žalost.
Tudi na naših šolah je marsikdo pred »hudo preizkušnjo*. Izpit o-pravlja na višjih šolah 161 dijakov, kar predstavlja velik odstotek. Na poklicnem zavodu za industrijo in obrt mora opraviti izpite 37 dijakov. Od teh je 13 z oddelka za monterje in popravljavce radijskih in televizijskih sprejemnikov, 14 z oddelka za orodne mehanike in 10 z. oddelka za kemijske operaterje. Na liceju Prešeren se bo z. raznimi predmeti ubadalo kar 43 dijakov in šifcer 30 z znanstvenega liceja in 1.3 s klasičnega liceja. Največ pa jih je na trgovskem zavodu Ž. Zois: 17 dijakov iz A razredov, 22 iz B razredov in 11 iz C razredov (skupno 50 dijakov). Teh je najmanj, ker deluje ta sekcija šele drugo leto. Na učiteljišču A. M. Slomšek so bili dijaki med šolskim letom verjetno pridneiši, ker bo opravljalo popravne izpite samo 16 dijakov, na oddel-
ku za vrtnarice pa 15.
Na trgovskem zavodu so že objavili datum za ustne izpite, ki se bodo začeli 4. septembra, medtem ko morajo ostale šole šele najaviti urnik in razporeditev predmetov.	,
Poleg višješolcev pa bodo morali pred komisijo tudi nekateri dijaki nižjih srednjih šol, ki se iz zdravstvenih razlogov niso prijavili k izpitom v julijskem roku. Do tega je prišlo na nižji srednji šoli L Gruden v Nabrežini, kjer je 5 dijakov zbolelo zaradi ošpic. Komisija je tako določila, da bodo opravili izpite v jesenskem roku. Začeli se bodo danes s pismeno nalogo iz italijanščine. Vsem, tako višješolcem kot srednješolcem, ki so v teh dneh verjetno zelo nestrpni želimo veliko uspeha, (ez)
Mladinski zbor GM odpotuje danes hb Češkoslovaško
Danes pevci mladinskega pevskega zbora Glasbene matice odpotujejo na češkoslovaško. Na povabilo enega izmed tamkajšnjih mladinskih zborov, ki je lani gostoval pri nas, bodo preživeli zanimiv in prijeten teden v tuji državi, potem pa se bodo vrnili prek Dunaja, kjer bodo ostali en dan. Vrnitev je predvidena 8. septembra.
Dne 31. avgusta nas je v 79. letu starosti zapustil naš dragi
EMIL ČOK
(MILI0 PUŠARJEV)
ZADRUGA »NAS KRAS* sporoča, da bo
X. KRAŠKA OHCET 30. avgusta 1981
Pari, ki >< se želeli poročiti na Kraški ohceti, se morajo prijaviti najjasneje do 15. decembra letos v uredništvu Primorskega dnevnika.
MED NEDELJSKIM NEURJEM V MESTU IN OKOLICI

Velika škoda v vinogradih zlasti na zahodnem Krasu
V čistilnici «Aquila» le za las preprečili tragedijo, ko je strela udarila v hranilnik nafte
V nedeljo je kmalu po zori na Tržaškem divjala huda nevihta. Posebno veliko škodo so dež, močan veter in toča prizadeli vinogradnikom na zahodnem Krasu. Pogovarjali smo se s tamkajšnjimi kmeti, ki so nam tožili, da je bil v slabi uri uničen dobršen del njihovega enoletnega truda.
Največjo »smolo* so imeli v Ce-rovljah, kjer je približno 70 odstotkov grozdja obležalo na tleh in je tako letošnji pridelek v veliki meri uničen. Slabo vreme ni bilo nič manj prizanesljivo v Mavhinjah, Zgoniku, na Colu, Repentabru in sosednjih vaseh, kjer so naši kme tje, utrpeli dokaj hudo škodo (od 30 do 50 odstotkov pridelka uničenega). Tudi vrtnarstvo na območju Kolonkovca je bilo «žrtev» nedeljskega slabega vremena: močan naliv je kaj kmalu dobil obliko manjših hudournikov, ki so s seboj odnesli skoraj vso zelenjavo.
tudi nad veselo skupino Križanov, ki so odšli na izlet v Sovjetsko zvezo, se je spravila nevihta: morali so namreč na letališče v Benetke, ker je bilo v Ronkah letališče neuporabno.
Kmetje na vzhodnem Krasu so nam govorili o nedeljskem slabem vremenu kot »o mani z neba*, saj je bila tu huda suša. Neurje je povzročilo veliko nevšečnosti tudi tržaškim gasilcem, ki so v nekaj
Pogreb bo jutri, 3. septembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev na Katinaro.
Prisrčno se zahvaljujemo zdravnikom in osebju klinike Salus, posebno pa zdravnikoma dr. Carlu Maionici in dr. Co-simu Modugnu.
Žalostno vest sporočajo žena Ersilia
sinova Boris in Doro, snahi Edda in Oliva, ljubljeni vnuki
Sara, Barbara in Igor
bratje Ferdinand, Mirko, Andrej in Herman z družinami svak Milan z ženo Luciano in nečak Fulvio z družino svakinja Marija s sinom Giordanom in hčerko Fulvio z družinama
svakinja Emilija s sinom Etom in družino
Trst, 2. septembra 1980 (Občinsko pogrebno podjetje)
urah opravili v mestu nad šestdeset posegov. V mnogih ulicah ie namreč zaradi velike količine vode (nad 58 milimetrov) odpovedala ka nalizacija ter se je nabralo na cesti do pol metra vode (v Ul. della Te-sa celo en meter) in tako onemogočila reden promet.
Nekaj po 6. uri je včeraj izbruhnil na podstrešju vojašnice v Ul. Cumano požar. Domnevajo, da je zadela strela streho kasarne med nedeljskim neurjem, ogenj je dalj časa tlel, nato pa se razširil. Gasilcem je uspelo omejiti in zatreti požar v dobri uri in pol. Zgorelo je 25 kvadratnih metrov strehe, škode pa ni, saj je kasarna že dalj časa zapuščena.
Med nedeljsko nevihto je strela treščila v hranilnik nafte «700» v rafineriji «Aquila», kjer je bilo nad 60 tisoč kubičnih metrov surove nafte. K sreči so začeten požar pogasile avtomatske naprave in tako preprečile hudo nesrečo.
Živo srebro je v nedeljo močno padlo, opoldne smo zabeležili le 14
Nenadoma nas je zapustil
BOGOMIR ČUK
Pogreb bo danes, 2. septembra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavhe bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah.
Žalostno vest sporočajo žena Lidija, hčerka Gabrijela, sestre, bratje, nečaki in drugi sorodniki
Trst, 2. septembra 1980 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Prosveta
PD Lipa obvešča, da bo razstava »Življenje in delo A. Bubniča*, ki je v prostorih Bazoviškega doma, odprta do 7. septembra samo v večernih urah.
1. 9. 1979
1. 9. 1980
Ob prvi obletnici smrti naše drage žene, mame in babice
ZORE SANCIN roj. KOZINA
se je z žalostjo spominjajo
Padriče, Izola, 2. septembra 1980
SVOJCI
Kino

Ariston 21.30 «James Bond 007 — Carino royale». D. Niven, P. Sel-lers, U. Andress.
Naztenale lb.(KJ—22.00 »Pariš eroti ca oggi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Attacco:	piattaforma
Jennyfer», R. Moore. Barvni film. za vsakogar.
Eden Zaprto.
ENcelsior 16.30 «Ormai non c’e piu scampo*. Barvni film.
Grattaeielo 17.00—22.15 «Immacola-ta e Concetta: L’altra gelosia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Eenice Zaprto.
Mignnn 16.00 — 22.00 «Linvincibile erede di Bruce Lee*.
Eilodrammatico 15.15 «Bibi, diario di una porno sedicenne*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «1 guerrieri della notte*. Barvni film za vsakogar.
Aurora 17.00 «11 piccolo grande uomo*. Barvni film.
Cristallo 17.00 «Moonraker - Opera-zione spazio*. Roger Moore.
Vittorio Veneto 17.00 «Mafu». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.30 «11 mago di Lublino*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Razna obvestila
Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da :.e danes prične vpisni rok za tečaje ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje od 10.30 do 12. ure in od 17.30 do 19. Ure na sedežu združenja v Ul. Tor febianca št. 13/1 nadstropje.
Uprava občine Devi.i - Nabrežina sporoča, da se bo pouk v občinskem otroškem vrtcu v Devinu začel še le 8. septembra zaradi gradbenih del novega dela otroškega vrtca.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sklicuje za jutri, 3. septembra, ob 16. uri 1 sejo odbora v novem šolskem letu. Pridite, ker so na dnevnem redu zanimive točke.
Pouk v otroškem vrtcu na Proseku se bo pričel v ponedeljek, 8. Septembra.
Izleti '
Združenje Union priredi dne 14 septembra enodnevni izlet v Bohinj ob priliki Kravjega bala Obenem javlja, da izlet za Beograd, ki je bil predviden 6., 7. in 8. septem bra je preložen na 27., 28. in 29. september zaradi tehničnih ovir. Vse informacije na sedežu v Ul Valdirivo 30, telefon 64 459 ob tor kih, sredah in petkih od 17. do 19. Ure.
Slovenski kulturni klub organizira letovanje s študijskimi dnevi v Beli peči od 8. do 13. septembra Za informacije telefonirati na tel. št. 208 270 ali 224 407. Vabljeni vsi
mladi.
»!
SPOROČILO
T P P Z
TPPZ sporoča, da bo v četrtek, 4. septembra, ob 20. uri
seja izvršnega odbora
Naslednjega dne se bodo pričele pevske vaje, in sicer ob 20.30.
Urad je ponovno odprt vsak dan ol 10. do 12. ure — razen ob sobotah.
ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM OZEMLJU
prireja
SPOMINSKO SVEČANOST OB 50. OBLETNICI USTRELITVE ŠTIRIH BAZOVIŠKIH JUNAKOV
Kulturni spored bodo izvajali;
člana Slovenskega stalnega gledališča Mira Sardoč in Jožko Lukeš;
mešani pevski zbor iz Divače pod vodstvom Edija Raceta; otroški pevski zbor osnovne šole Karel Destovnik — Kajuh
iz Gropade, pod vodstvom Fride Valetičeve.
Svečanost bo jutri, 3. septembra, ob 1 uri Kulturnega doma v Trstu — Ul. Petronio 4.
mali dvorani
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
KEMIČNA čistilnica išče vajenko/ ča. Telefonirati od 14. do 15. ure na tel. št. 225-700 ali 225-124.
PRODAM motor benelli 125. Telefon 910148.
OSMICO je odprl Robert Pipan — Mavhinje 22-D. Toči pristno belo in črno domačo kapljico.
OSMICO je odprla Angela Colja — Samatorca 20. Toči belo im črno vino.
PRODAM šest češnjevih hlodov (ca 1 kubični meter) prvovrstnih za mizarska dela. Roman Devetak, Ul. della Valle 13 - Zdravščina, tel. (0481) 92-108.
NUJNO iščemo mizarja za nameščanje pohištva in vajenca/ko. Telefor 543-90 ali 571-326.
OSMICO je odprl Josip Škrk — Sa-lež 61 (nasproti šole).
OSMICO je odprl Pepi Sancin — Šarnek, Dolina 112. Toči pristno belo in črno domačo kapljico.
DELO išče 56-letni delavec za lažja dela. Ima vpzni.ško dovoljenje D in F kategorije. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, pod ifro «Lažje delo*.
KUPIM hidravlično stiskalnico za grozdje — premer od 70 cm do 1 m. Telefonirati na tel. štev. 882 048 od 12. do 13. in od 18. do 20 ure.
KUPIM bas (fa) za godbo na pihala. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev 228-258.
ZADRUGA z o. z., s sedežem v bližini Trsta, išče izkušenega knji-govodjo/knjigovodkinjo za vode-
Potovanja z «AURORO»
Od 13. do 25. septembra — tri petdnevna bivanja v hotelu «Bellevue» na Malem Lošinju. Cena 88.000 lir (vožnja vključena). V”, v .... o..,.
Od 18. do 21. septembra — u aptopiisni,, izli^t, j pa'	Cena
76.000	lir.
20. in 21. septembra — avtobusni izlet na Krk (po novem mostu). Cena 30.000 Ur.
Od 2. do 7. oktobra — izlet z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale. Cena 175.000 lir.
Od 16. do 19. oktobra — avtobusni izlet v ’’udimpešto. Cena
155.000	lir.
Septembra potovanja in bivanje v Palmi Mallorca. v Ibizi, na Rodosu in v Tunisu (z letalom iz Ljubljane).
Informacije in rezervacije pri potovalnem urad'’ «Auro-ra», Ul. Cicerone 4, tel. 60 201.
nje celotnega poslovanja družbe. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6. pod šifro »Uprava*.
PRODAJALKO/CA z znanjem slovenščine sprejmemo takoj v službo. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik — Ul. Montecchi 6 — pod šifro «Proda ialec».
DELAVCA/KO za pomoč pri proda ji gradbenega materiala sprejmemo v službo. Ponudbe pošljite na PD — Ui. Montecchi 6 — pod šifro «Služba*.
f Čestitke
Danes praznuje LEA svoj rojstni dan. Obilo sreče in zdravja ji želijo mož Ivan ter hčerki Mikela in Valentina.
V nedeljo sta stopila v zakonski stan NADJA LAZAR in ROBI STRANŠČAK. Mnogo sreče in zdravja jima želita sestrična Anica in Marta.
Danes slavita 1. obletnico poroke SUZANA in STOJAN. Z njima se veselita in jima želita vse najboljše mama Marija in oče Silko.
Danes slavi svoj rojstni jubilej LEA DRNOVŠČEK. Vse najboljše .ji želita Marija in Silko.
Danes praznuje svoj 20. rojstni dan EDA PREGARC, 5 septembra pa svoj 17. rojstni dan EDI ZOBEC. Obilo sreče in uspeha pri študiju jima želi nona Zora.
Danes praznilie 8. rojstni dan naš dragi FABIO OLENIK. Mnogo sreče in zdravja ter da bo priden doma in v šoli mu želijo mama, očka, sestrica Marjana, nono, teta Marija in stric Milan.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
razpisuje za šolsko leto 1980/81 vpis na naslednje tečaje:
—	tečaj za kvalifikacijo v kamnoseštvu, ki se bo odvijal v Nabrežini;
—	tečaj za monterje elektronskih aparatov;
—	tečaj za kvalifikacijo v vodenju uradniških poslov;
Navedeni tečaji so odprti vsem, ki so dopolnili 14. leto starosti.
—	večerni tečaj za specializacijo v bančni tehniki;
—	večerni tečaj za specializacijo v mednarodni trgovini;
—	večerni tečaj za programerje elektronskih centrov.
Pogoj za vpis na navedene tri tečaje je vsaj opravljeni tretji letnik višje srednje šole trgovske smeri.
—	tečaj za prevajalce slovenskega jezika;
—	tečaj za prevajalce srbohrvaškega jezika:
—	večerni tečaj za animatorje mladinskih dejavnosti;
—	tečaj za cvetličarje (vpišejo se lahko le neposredni kmetovalci).
Informacije in vpisovanje: Slovensko deželno gospodarski, združenje, Ul. Cicerone 8, tel. 62953, vsak dan razen sobote, od 8. do 12. ure, do vključno 15.9.1980.
■•■■■iimii....lin..................................................iiiiiiiimih.......milil........n........
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 2. septembra
ŠTEFAN
Sonce vzide ob 6.28 in zatone ob 20.41 — Dolžina dneva 13.13 — Lu-ha vzide ob 00.35 in zatone ob 14.55.
Jutri, SREDA, 3. septembra
DORA
^remc včeraj: najvišja temperatura 23,7 stopinje, najnižja 15,1 stopinje, ob 18. uri 15,1 stopinje, zračni Uak 1015,7 mb ustaljen, veter 6 km na uro zahodnik, nebo pooblačeno, v|aga 38-odstotna, morje malo raz Bjbano, temperatura morja 21,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Pasquale Marra,
Marcu Franco, Marco Dapas, Gian-Paolo Schettino, Davide Ludovico, Sabina Caris, Sara Greco,
UMRLI SO: 88-letna Marina Mi-lotic vd. Bosaz, 51-letni Ermanno Caf faro, 86 letni Nazario Stile, 85-letni Romeo Padovan, 72-letni Giuseppe Pecchiari, 82-letni Biagio Li-Suori, 86-letni Giovanni Bencich,
49-letni Sergio Callini, 79-letni Mario Moretti, 82-letna Berta Stipan cich vd. Marghetti, 67-letni Egone Bacci, 70-letni Smiljan Starec.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, UL Tor S. Pie-ro 2, Ul. Felluga 46, Ul. Masca-gni 2.
(od 8.30 do 13. ip od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
LRKARNF V OKOLIC)
Bol junec: tel 228 124; Bazovica tel 226 165; Opčine: tol 211(101 Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596 Nabrežina: tel 200-121; Šestino: tel ‘>09-197, Žavlje tel. 213 137; Milic: tel 271 124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služha od 21 dc 8 ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21. ure tn praznična od 4, do 20. ire tel. 6844L
šolske vesti
OD 4. DO 7 SEPTEMBRA V DEŽELNEM AVDITORIJU
»
19. mednarodno tekmovanje zborov «Seghizzi ter strokovni posvet o zborovskem petju
Udeležbo napovedalo 15 zborov iz Italije, Jugoslavije, Španije, Romunije, Poljske in Bolgarije - Strokovni posvet bo letos posvečen zborovskim skladbam v dobi romantike
Te dni je bila Gorica gostitelj mednarodne folklorne prireditve, že čez nekaj dni pa se bo pričelo 19. mednarodno tekmovanje v zborovskem petju C. A. Seghizzi.
Na sporedu bo od četrtka, 4. septembra, do nedelje, 7. septembra. Istočasno bo potekal tudi strokovni posvet o zborovskem petju. Predvidoma se ga bo udeležilo nad 100 glasbenih strokovnjakov in pevovodij. Letos bodo razpravljali o zborovskem petju v dobi romantike. Zbori — udeležbo je napovedalo 15 ansamblov iz Italije, Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Španije in Bolgarije — bodo tekmovali v polifonskem in folklornem petju. Vsak zbor bo odpel štiri skladbe. V polifonskem delu je tudi določena obvezna skladba. Tako se bodo mešani zbori predstavili z nonetom An
tona Brucknerja, moški z Glorio
Charlesa Gounoda iz njegove 2. maše, ženski pa s skladbo Laudi alla Vergine Maria Giuseppa Verdija.
Nastopi se bodo zvrstili v četrtek in petek, vsakokrat ob 20.30 ter v soboto in nedeljo ob 15.30. V četrtek in petek bodo zbori tekmovali v polifonskem petju, v soboto in nedeljo pa v folklornem petju. Prireditev se bo formalno zaključila
Razporedi popravnih izpitov na ur žavnem -trgovskem tehničnem zavodu »Žiga Zois*.
Danes, 2. 9. — ob 2.30 Pismena naloga iz angleščine za:
I.	b, II. a razred
Trgovsko računstvo — pismeno za:
II.	a, II. b, II c razred Trgovinstvo — pismeno za:
III.	a, III. b, IV. a, IV. b razred Nemščina — pismeno:
I. c, II. b razred
Jutri, 3. 9. — oh 8.30 Knjigovodstvo -- pismeno za:
IV.	a razred
Matematika — pismeno za:
I.	a, I. b, I. c razred Matematika — pismeno za:
II.	a, II. b, II. c razred Matematika - pismeno za:
III.	a. III. b razred Četrtek, 4. 9 — oh 8.30
Stenografija za:
I, a, I. b, I c razred NB. — Vsi pismeni izpiti se začno ob 8 30
Ustni izpiti se začno v četrtek, 4. sept. ob 8. uri po razporedu, ki je na šolski oglasni deski.
Državno učiteljišče Anion Martin Slomšek je objavilo razpored poprav nih pismenih izpitov: aanes, 2. septembra, ob 8.30 italijanščina (9 dijake/ učit. + 9 vzg. šola); jutri, 3. sept. ob 8.3 latinščina (13 dijakov učit) in pedagogika (2 dijaka vzg šole).
Razpored pismenih popravnih izpitov na Državnem znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu.
Znanstveni licej:
Danes, 2. 9. — latinščina in risanje.
Jutri, 3. 9. — angleščina in nemščina.
Četrtek. 4 9. — matematika.
Klasični oddelek:
Danes, 2. 9. — italijanščina.
Jutri, 3. 9. — latinščina.
Četrtek, 4. 9. — grščina.
Šola Glasbene matice Trst obvešča svoje gojence, da bo ponovna vpisovanje za šolsko leto 1980/81 do 5. septembra, v tajništvu Glasbene matice, telefon 418-605 od 10. do 12. ure. Prijavijo se lahko tudi novi gojenci, vendar je vpis omejen. Datum vpisa po podružnicah bo javljen kasneje.
v nedeljo zvečer z nagrajevanjem.
Naj opozorimo ob tem tudi na nekaj vzporednih prireditev. Tako bo v soboto ob 10. uri srečanje vseh nastopajočih v telovadnici v dolini Korna, ob 12. uri pa bo tradicionalni sprejem na goriškem županstvu. V trgovini Pečar v Ulici Contavalle pa bo v dneh od 4. do 7. septembra antološka razstava zborovskih partitur znane založniške hiše Suvini - Zerboni iz Milana.
Od jugoslovanskih zborov so svojo udeležbo potrdili zbor Tone Tomšič iz Ljubljane, Srečko Kosovel iz Ajdovščine ter Collegium liiusicum iz Beograda. Madžari so napovedali nastop znanega zbora Budapesti Bartok, iz Poljske naj bi prišel A-kademski zbor iz Gdanska, Romunijo bo predstavi jr' zbor Ateneu iz kraja Bacau, Bolgarijo zbor Kristina Morfova iz Sofije, Španijo pa zbor Ars nova iz kraja Mortorell.
Slednji bo po nastopu na mednarodni prireditvi imel tudi koncert v Štandrežu ter Boljuncu. Kgr osem zborov je iz Italije od tega tri iz naše dežele (Ermes Grion. Vox Juha in Giuseppe Peresson). še nekaj besed o pobudnikih in organiza torjih prireditve ter 6 ocenjevalni
mumA&ssi'
m'l»i^UMJMflrzaiijUin.i Vitu Levim,
Prispevki
V	spomin na pok. Sergija Radoviča, Ivana Zadnika in Amalijo Peric darujejo družine Rolič in Hmeljak 25.000 lir za ŠD Sokol in 25.000 lir za pevska zbora SPD Igo Gruden.
V	spomin na prof. Sergija Radoviča darujejo Silvano Košuta 10.000 lir za SPD Igo Gruden, družina Spetič 20.000 za dekliški pevski zbor SPD Igo Gruden, Filip, Marica in Magda Pertot 15.000 za Godbeno društvo Nabrežina ter 15.000 lir za pevska zbora SPD Igo Gruden.
V	spomin na prof. Sergija Radoviča in Danico Legiša darujeta Radi in Liliana Kravanja 20.01K) lir za SPD Igo Gruden-.
Ngmestr cvetja na grob Rada Komarja daruje Marčela Zobec z družino 5.000 iir za Skupnost družina Opčine.
Ob priliki pogreba Marije Mihalič vd Sancin darujejo pevci 50.000 Ur za KD F. Prešeren.
Giuseppu Radoleju in Ceciliji Se ghizzi Campioletti. Strokovno. žirijo sestavljajo Nino Antonellini, Andrea Giorgi, Nicola Conci, Albino Peresa, Jacques Grimbert, Samo Hubad, Stefan Klimo,- Willy Kreuzer, Euge-niusz Kus in Bernhard Meier.
V četrtek, 4. septembra, ob 20.30 se bo v prostorih zraven športne
- ■ ■ rajonski
hale pri Madonini, sestal svet za Podgoro. Razpravljali in sklepali bodo o odkupu zemljišča v Attemsovem parku, o razlastitvi zemljišča tovarne Cotonificio triesti-no ter o nekaterih vprašanjih urejevan'a prometa.
Pisma uredništvu
težko rešljiva, to mi lahko verjameš: toda pri tem imenu ne obstaja ni kak dvom in vsakdo ima na razpolago Zemljevid 1974. Takih napak je v Primorskem dnevniku veliko. Kako to? Bralci lahko pričakujemo, da rabi PD slovenska imena za slovenske kraje? Upam, da mi boš odgovoril pritrdilno. Vem. kako je časnikarsko delo težko in kako morate časnikarji včasih pisati v hitrici in nimate časa preverjati vseh podatkov. Toda takim vprašanjem se da z dobro voljo opomoči.
Hvala za prostor!
Pavle Merku
Jemljem na znanje, da več raziskovalcev Rezije govori jezik njenih prebivalcev, ne le v domovini, ampak tudi v našem zamejstvu. Ko sem to sposobnost prisodil Matiče-tovu, nisem imel namena ostalim ne delati krivice in ne zmanjševati njihove vneme pri hvalevrednem in ko ristnem delu na tem področju. Če sem omenjal samo njega, sem to storil tudi pod vtisom, ki ga je name napravil shod na Ravanci, kjer je bil edini, ki je zastopal slovensko stran.
Pisec ima prav, ko me opozarja na nepravilno rabo imena za hrib Mužci.
G, V.
NLP padel v gradeško laguno?

Zgleda, da je področje naše dežele, posebej pa še obalni pas, v zadnjem času postalo zelo zanimivo za NLP (neznane leteče predmete). V zadnjem času so jih nekajkrat o-pazili nad osrednjo Furlanijo, potem nad Gradežem. zadnji pojav pa so zabeležili v noči od nedelje na ponedeljek .okrog 1.30 in to na obalnem področju med Latisano in Ligna-nom. Več oseb je opazilo, kako je žareč predmet v. velikem loku in z veliko hitrostjo padel v morje, nedaleč od kraja Portobuso.
Pristojne oblasti so na označeno mesto včeraj poslale nekaj čolnov. Pri iskanju so sodelovale enote finančne straže, orožnikov ter luškega poveljstva, na pomoč pa so poklicali tudi dva helikopterja. Akcija pa se je izkazala za brezuspešno, kajti v morju, ki je tam razmeroma plitvo, niso našli nikakršnega predmeta. oljnatega madeža ali drugega znaka, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, ali gre za letalsko nesrečo (ta možnost je bila v prvem trenutku najbolj verjetna) ali za kaj drugega.
Proti poldnevu se je zato akcija prekinila in čolni' so se vrnili v izho-

S PROSTOVOLJNIM DELOM ZGRAJEN SPOMENIK
V Jamljah bodo 21. septembra odkrili spomenik 13 padlim vaščanom v NOB
Na ta dan pred 37 leti jih je sedem padlo na goriški fronti
- L- '#£2
Na partizanskem spomeniku v ‘Jamljah. ki ga bodo odkrili v nedeljo, 21. jo zaključna dela. Objekt so domačini zgradili a prostovoljnim delom in
občani, da so si lahko kupili potreben gradbeni material
septembra, te dni opravlja-z nabirko med krajani in
Proti Jconcu tega meseca tnineva
?% v spopadu z nacifašisti tsa • Go-
osvobodilnem boju - skupno jih je
bodo v nedeljo, 21. septembra
bitusumam ureumlc Milico Matičelov nedvomno zasluži naše občudovanje za dolgoletne raziskave v Reziji, zato sem prebral z velikim veseljem Veselovo reportažo o njem v PD z dne 30. t.m.; toda izjava v mastnem naslovu, da «je edini raziskovalec, lei govori njen jezik», dela krivico drugim raziskovalcem, ki so se naučili rezijanskega narečja in ga uporabljajo pri raziskavah, v prvi vrsti Julijanu Strajnarju, ki je »edini* raziskovalec, ki se je naučil celo citirati po rezijansko. Pa tudi nekateri drugi ljubljanski etnomuzikologi tekoče «romonijo po re-zeanskeh*. Če ste prezrli v Trstu koga, ki govori rezijanski, je to že odpustljivo po zlatem pravilu «nemo propheta in patria*.
Še vprašanje bi rad postavil pis cu reportaže: dragi Gorazd, je dovoljeno, je znak odgovornosti, je pametno pisati Muzi* namesto Mužci*? To je gorska veriga, ki zapira Rezijo proti jugu in se italijanski glasi Musi*. Sam se dobro zavedam, kako so nekatera topono-
in
odkrili v tej vasi v občini Doberdobu spomenik, da bi sedanje in bodoče rodove opozarjal, da so imeli v tej vasi ljudi, ki so se kot vsi primorski Slovenci skupno s Slovenci in drugimi jugoslovanskimi narodi borili proti okupatorju za svobodo in boljše življenje svojega naroda. Pobudo za spominsko obeležje je dala sekcija VZPI - ANPI Jamlje -Dol ob koncu lanskega leta. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika, ki ga vodi Lojze Legiša Od Sabličev se je takoj lotil dela. Od občinske uprave je izprosil jusar-sko zemljišče, med domačini pa začel z nabirko, ki je bila zelo u-spešna. Sicer pa nam je Legiša povedal, da so delo opravili prostovoljno. Legiša se je preko našega dnevnika želel zahvaliti prav vsem. ki so prispevali, da so idejo tako hitro in uspešno izpeljali. Načrt so zaupali arhitektu Jožetu Ceju. ki je kot gradbeni material uporabil Škulje. Ta material je nastal pri klesanju kamenitih blokov v Cotičevem kamnolomu pri Devetakih. Tako so iz njega zgradili zaokrožen zid, ki se zdi, kot da je grajen na suho. V sredini tega zida sta dve marmornati plošči z imeni padlih, posvetilom in pa rdečo zvezdo, simbol svobode. Posvetilo je napisal pesnik Ace Mormolja, glasi pa se takole:
Tiho so se poslovili / z zvezo u-pora v očeh / in prižgali so svobodni plamen / za življenje, ki po krutih nočeh je vzklilo.
Pripravljalni odbor si je zamislil bogat program, s katerim bodo počastili odkritje spomenika. Pripravlja tudi objavo brošure, v kateri bodo popisali in ilustrirali partizanske boje in dogodke, delež Ja-melj pri osvoboditvi, pa njeno zgodovino. Za to priložnost so pripravili tudi spominske značke. Vsem svojem padlih bodo poklonili spo-
minske plakete, tudi tistim iz Dola. S tem hočejo poudariti enotnost sek-: eijj* Taista enotnost je bila izpričana tudi pri >odkritju spomenika v. Dolu, kjer so* jflakete podelili tudi' Jameljcem.
Smrt priletnega kolesarja
Danes bodo opravili nekroskopski pregled na truplo 67-letnega Giuseppa Togota iz Ločnika Ul. Tasso 10, ki je umrl včeraj, okrog 10. ure, medtem, ko se je peljal s kolesom po ulici Della Barca, v Gorici, na-
menjen proti mestnemu središču. Avtomobilist!,''ki rjje .• peljal za njim je opazil, kako je možakar naenkrat /izgubil ravnotežje ter padel s •kolesa.‘ "Z- reših»m>• avtomobilom so ga že nekaj minut za tem prepeljali v bolnišnico, vendar zdravniki niso mogli več pomagati. Domnevajo, da je možakar umrl za srčno kapjo. Danes bodo, kakor smo že uvodoma zapisali, opravili obdukcijo.
• V Doberdobu bo v soboto, 6. septembra, s pričetkom ob 16. uri poletna prireditev za upokojence. Pripravlja jo medobčinski konzorcij za varstvo ostarelih občanov, ki ima sedež v Škocjanu ob Soči.

SUMI VETRA PREKO 150 KM NA URO
Milijarde škode na Tržiškem zaradi nedeljskega neurja
Zračni vrtinec je pustošil na letališču v Ronkah - Številne hiše brez strehe - Huda škoda za kmetijstvo
Silovito neurje, ki je v nedeljo ob zori divjalo nad Furlansko nižino, je tudi v naši pokrajini povzročilo hudo škodo. Zračni vrtinec je okoli 5.30 divjal nad Ronkami, Pie-risom, Tržičem in Štarancanom. Po prvih ocenah naj bi škoda v teh občinah znašala nekaj milijard lir. Pravo razdejanje je vrtinec pustil za seboj na deželnem letališču v Ronkah, kjer je razkril številne hangarje in poškodoval skoraj vse varnostne naprave ter druge inštrumente na kontrolnem stolpu. Veter je pihal s hitrostjo 150 km na uro. Sila sunkov je bila tolikšna, da sta se dve letali DC 9 kar sami premikali po letališki stezi. Nedeljski poleti so imeli precejšnje zamude, nekaj poletov pa so morali odpovedati ali
mastična vprašanja zapletena
...........umnimi.......urnim.................mmmmmmmmmmmmmmm.....mmmm..iimnimma
OB SKLEPU MEDNARODNE FOLKLORNE PRIREDITVE V GORICI
DESETTISOČGLAVA MNOŽICA SLEDILA
SPREVODU FOLKLORNIH SKUPIN
Najbolje so se na tekmovanju za natečaj «Caslelio di Gorisia» odrezali Romuni Priznanje tudi za jugoslovanski skupini iz Istre
Okrog deset tisoč 'judi si je v nedeljo popoldne v Gorici, kljub muhastemu vremenu, ogledalo mimohod folklornih skupin in godb na pihala, ki so od petka do nedelje sodelovale na vsakoletnem mednarodnem folklornem srečanju. Škoda, da je prireditev proti koncu prekinila ploha.
Zmagovalci 10. folklornega natečaja »Castello di Gorizia* so prav gotovo Romuni. Obe folklorni skupini, Creitele iz doline Doftanei ter Steaua, ki jo sestavljajo pripadniki romunske narodnostne skupnosti v
Jugoslaviji, sta prejeli najvišje priz nanje v skupini žive folklore. Skupini Creitele pa so podelili še posebno priznanje za izredno negovanje in skrb za ohranitev ljudskega izročila. Najvišjo oceno so v skupini žive folklore prejeli tudi plesalci iz Karditse v Grčiji ter plesalci skupine Lorenzo Forlani iz Istre. Oceno zelo dobro je prejela skupina «Galle-sano* iz Istre, dobro pa plesalci skupine Santa Barbara iz Sardinije.
V skupini reproducirane folklore sta se najbolje uvrstili skupini iz Francije (ocena prav dobro) ter iz
Avstrije (ocena dobro), medtem ko sta se v skupini stilizirane folklore najbolje uvrstili skupini iz Madžarske in Španije. Obe sta zaslužili odlično oceno. S pokalom so nagradili tudi skupine Agilla e Tra-simeno, I Nebrodi ter II biroecio ter druge udeležence folklorne parade ter celo predstavnike orožnikov, mestnih redarjev in policije, ki so v teh dneh vzgledno skrbeli za reden potek prireditve V nedeljo zvečer je bil v telovadnici v dolini Korna še sklepni nastop najbolje uvrščenih skupin.
jih preusmeriti na letališče v netkah.
Še hujšo škodo je nedeljski vihar prizadel kmetijstvu, saj so veter, dež in toča potolkli cele nasade trt.
V	Tržiču je sila lomila veje in celo izrila nekatera drevesa, ki so v drevoredu San Marco in pri železniški postaji »škodovala številne parkirane avtomobile. V turističnem naselju Albatros pri Marini Julii je voda poplavila vse kletne prostore in nekatera stanovanja v pritličjih. Težave so bile tudi v železniškem prometu
Gasilci iz Gorice in Tržiča so bili v nedeljo ves dan in tudi včeraj za posleni pri odpravljanju posledic neurja. Njihovo delo je bilo še posebno težko zaradi velikega števila hiš, ki jim je veter razkril streho.
V	nedeljo se je na izredni seji sestal občinski svet v Ronkah, ki je sprejel nekaj najnujnejših ukrepov in zaprosil deželne organe za pomoč prizadetim področjem.
diščne luke. Primer bo torej ostal nepojasnjen, zagovorniki teorije o prisotnosti NLP pa bodo v svoje dobro zapisali še en dokaz, čeprav bi bilo pojav mogoče obrazložiti tudi drugače in čisto preprosto. V morje naj bi padel košček umetnega satelita.
Zagotovljen prevoz za otroke, ki obiskujejo vrtec v Sovodnjah
Včeraj se je v državnih in občinskih otroških vrtcih pričel pouk. Prag male šole je prvič prestopilo lepo število malčkov, ki se bodo v prihodnjih dneh postopoma uvajali v življenje v skupnosti. Pouk bo namreč nekaj dni skrčen in bo v glavnem samo v dopoldanskem času, to dokler stvari ne bodo stekle, tako, kakor morajo.
V zvezi s pričetkom pouka v o-troških vrtcih, sovodenjska občinska uprava obvešča, da bodo otroke iz Gabrij, Rupe in Peči ter z Vrha še nekaj časa prevažali v otroški vrtec v So vodu je, ker so v vrtov v Rupi v teku gradbena dela.
Za prevoz skrbi podjetje Zottar iz Gorice. Otroci iz Gabrij, Rupe in Peči imajo na razpolago kombi. Čakajo naj ob 8.15 na običajnffi postajališčih. Otroke z Vrha pa bodo vozili s taksijem. Podjetje Zotter bo poskrbelo tudi za prevoz otrok domov.
• Pokrajinski odbor Rdečega križa
sporoča, da je v teku vpisovanje v dveletni tečaj za prostovoljne bolničarke Rdečega križa. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu ustanove, v Codellijevi ulici 9 v Gorici.
• Župan občine Doberdob sporoča,
da bo zaradi podpisa inventarja občinska knjižnica zaprta do 8. septembra.
Prireditve
Prosvetno in športno društvo Vipava, vabi v soboto, 6., in nedeljo, 7. septembra, na kotalkarsko revijo na Peči. V soboto se bo prireditev pričela ob 20. uri, v nedeljo pa ob 18. uri. V nedeljo bo po nastopu kotalkarjev tudi ples i ansamblom Poker del liscio.
Razna obvestila
Sovodenjsko županstvo namerava najboljšemu ponudniku prodati večjo količino rabljenih tramov iz šolskega poslopja v Rupi. Interesenti naj se javijo v soboto, 6. septembra, ob 9. uri na dvorišču osnovne šole v Rupi.
Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo na podlagi zakona z dne 12.2.1965, št. 162, prijaviti vse zaloge vina, ki so jih imeli v kleti na dan 31. 8. t.l. Za pojasnila in pomoč 'prtf'fHsanju prijav se zainteresirani lahko obrnejo na urad Kmečke zveze v Gorici, Ul. Malta 2, najkasneje do 5. septembra 1980.
Glasbena matica obvešča, da j« v teku vpisovanje za glasbeno šolo v šolskem letu 1980/81. Prijav« sprejemajo v prostorih Glasbene matice, Ul. B. Croce vsak dan od 8.30 do 12.30 ter od 14.30 do 18.30 do 13. septembra. Pouk se bo pričel 15. septembra.
Slovensko planinsko društvo priredi v soboto, 6., in v nedeljo, 7. septembra, delovno akcijo na gradbišču koče pri Krnskem jezeru. Zaželena je množična udeležba. Odhod z lastnimi sredstvi v soboto, ob 6. uri s Travnika. Za prenočišče je poskrbljeno, hrana iz nahrbtnika. Če kdo ne more priti v soboto, se akciji lahko pridruži v nedeljo. Če bo vreme ugodno, bo v nedeljo popoldne tudi krajši izlet, zate poleg delovne obleke priporočamo tudi planinsko opremo.
Kino
Včeraj sta bila podobna sestanka tudi v Tržiču in Štarancanu, ki jih je neurje precej hudo prizadelo, čeprav nekoliko manj kot Ronke. Obe občinski upravi sta sklenili, da se bosta zavzeli za to, da bi z vladnim dekretom čimprej proglasili omenjeno področje kot naravno prizadeto področje. S tem naj bi dobili od države finančno pomoč za kritje škode, ki je zlasti v kmetijstvu o-gromna in tudi po najbolj optimističnih ocenah znaša več milijard lir.
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Giomo a Ve-nezia*. E. Fani in G. Dei. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 «Infemo». Barvni film Daria Argenta. Igra E. Giorgi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTOR1A Danes zaprto.
Tržič
EXCELS10R 18.00-22.00 «Sexy-boat*.
PRINCIPE 18.00-22.00 »Truck dri-ver*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Pazite se Kleooatre Wong». Honkongški film,
20.00 Pula po Puli 1980: «Bele sledi*. Režija P. Džordževič. Bronasta arena za režijo.
SVOBODA 18.00-20.00 «Super in-framen*. Italijanski film.
DESKLE 19.30 »Policijski pes*. A meriško - španski film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna DTMine, Trg. sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves da; in ponoči je Tržič-i dežurna lekarna Rismondc Ul. E. Toti. tel. 72 701.
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
razpisuje za šolsko leto 1980/81 vpis v naslednja tečaja:
— večerni tečaj za specializacijo v knjigovodstvu, namenjen vsem, ki so končali višjo srednjo šolo trgovske smeri in tistim ki so zaposleni v knjigovodstvu;
večerni tečaj za vzgojo prizadetih otrok.
Informacije In vpisovanje: SKGZ, Ul. Malta 2, tel. 2495, vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, do vključno 15. 9.
Kraška ohcet v slikah
'	~ v.
Kar se vremena tiče, Kraška ohcet tokrat ni imela sreče. Prav v času največ jih svečanosti je lilo kot iz škafa. Kljub temu je prireditev uspela. Na gornji sliki vidimo sprevod narodnih noš s Tabra proti restavraciji Furlan na prigrizek. V ospredju zakonska para. Na spodnji sliki vidimo glavni trg v Repnu, ko so se «ohcetarji» ob plesnih zvokih zavrteli
ti "	- 40«*
	
1j 1	
Nova zakonska para pred svojim čeprav le začasnim «domom» Kraško hišo s poročnima kolačema (gornja slika). Na spodnji sliki pa vidimo gnečo na dvorišču Kraške hiše. Ljudi slabo vreme ni ustavilo.
Letošnje Kraške ohceti se je udeležilo veliko narodnih noš, najmanj
150 jih je bilo
OB VISOKEM ŽIVLJENJSKEM JUBILEJU
Veliki italianist dr. Mirko Deanovič
Eden najbolj znanih še živečih italianistov dr. Mirko Deanovič, ki je doslej objavil že vrsto knjig in študij ter skupno s prof. Josipom Jernejem sestavil tudi dva velika slovarja — hrvatsko - italijanskega in italijansko - hrvat-skega — je pred dnevi slavil svoj 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti sta Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu ter katedra za romanistiko na filozofski fakulteti zagrebške univerze priredili primerno slavje, na katerem sta o jubilantu spregovorila prof. Josip Jernej in prof. Rudolf Filipovič.
Mirko Deanovič se je rodil leta 1890 v Dubrovniku. Že v mladih letih se je lotil romanistike, kar je bilo že v tradiciji družine. Po zaključeni srednji šoli je nadaljeval univerzitetno šolanje na Dunaju, in sicer pri znanih strokovnjakih kot so prof. Jireček, prof. Rešetar in prof. Liibcke. Nato se je opredelil za poglabljanje italijanščine, italijanske književnosti in italijanske kulture na sploh pri prof. Mazzoniju, Parodiju in Rajni v Firencah. Leta 1913 je Deanovič postal suplent na splitski gimnaziji, tri leta pozneje pa je diplomiral na dunajski univerzi.
Tedanje avstrijske oblasti so ga imele na sumu in dalj časa Deanovič ni prišel do kruha. Toda av-stro-ogrsko cesarstvo se je zrušilo in leta 1918 je bil Deanovič sprejet na splitsko gimnazijo, kjer je poučeval do 1927. leta, toda zagrebški univerzitetni profesor Skok je zapazil njegove prve študije in ga je pritegnil na zagrebško univerzo, od koder pa je mladi znanstvenik čez dve leti odpotoval v Rim na poglabljanje znanosti k prof. Bertoniju. Leta 1930 se Deanovič vrne v Zagreb, kjer ustanovi seminar za italianistiko, štiri leta pozneje pa tudi biblioteko za italianistiko. Vendar se njegov seminar komaj leta 1940 razvije v katedro in od tedaj se italianisti-ka na zagrebški univerzi neprestano razvija in je dala doslej že vrsto znanih strokovnjakov, ki se niso uveljavili le doma, pač pa tudi v svetovnih merilih.
Med drugo svetovno vojno je imel Deanovič težave s tedanjimi oblastmi, kajti ločil je italijanski fašizem od italijanske kulture ter jezika. Zato so ga ustaši zaprli v koncentracijsko taborišče v Novi Gradiški. Po osvoboditvi se je ponovno pognal na delo dokler ni leta 1961 stopil v pokoj, potem ko je opravil izredno delo. Predvsem je treba podčrtati, da je iz njegove šole izšlo kakih dvajset znanih sttšJRftthjdkdv, “univerzitetnih profesorjev in docentov, kolikor jih šteje, oziroma jih je štela doslej ' katedra za italianistiko na filozofski fakulteti zagrebške univerze. Še več, prav iz te katedre so izšli strokovnjaki, ki so prevzeli sekcijo za italijanščino na pedagoški akademiji v Pulju. In ta sekcija je že dala in bo dala veliko strokovnjakov, ki bodo posebno koristni italijanski skupnosti v Jugoslaviji. Gre za tako potrebne profesorje in časnikarje, ki jih na italijanskih šolah in v italijanskih občilih primanjkuje.
Prof. Mirko Deanovič, ki je bil medtem imenovan za akademika, je podpisal vrsto del, med drugim je prevedel v hrvaščino vrsto del, napisal več študij, vendar je njegova najpomembnejša pobuda na tem področju sredozemski jezikovni atlas, to je «L’Atlante lin-guistico del Mediterraneo*, ki si ga je zamislil že leta 1939, a ga je izpeljal šele 1956. Gre za veliko delo, pri katerem so sodelovali oziroma sodelujejo mnogi strokovnjaki, med drugim tudi beneška ustanova Cini. Pri sestavi tega «a-tlasa* sodelujejo tudi sloviti strokovnjaki kot so Devoto, Migliori-ni, Battisti in seveda Deanovič, ki je skupno s profesorjem Fo-lenom urejal tudi publikacijo z naslovom «Bollettino dell’Atlante». Doslej je izšlo že dvajset knjig.
In vendar je največje Deanovi-čevo delo že omenjeni italijansko-hrvatski in hrvaško - italijanski slovar, k čemur bomo dodali še revijo «Studia Romanica et An-glica», ki izhaja na zagrebški u-ni verzi.
ENNIO OPASSI
Slovenska imena naših krajev
Štupi
65.
ica
Kolikor sem mogel doslej ugotoviti, poznajo vsi starejši slovenski viri obliko Stupica, šele Zemljevid z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji, LJ 1974, zapisuje točno Stupica. S tem zapisom se skladajo vse ljudske oblike, ki sem jih zapisal: štupca, Štupar, štuparka ipd. Težko je sprejeti razlago italijanskih kolegov iz slov. samostalnika stopica v pomenu «piede, gradino*, zakaj zamenjava med s in š je vse prej kot normalna in verjetna. It. zapis Stupizza je običajna prigodi-tev, pri kateri ni mogoče zapisati naš š. zato ne more biti it. zapis merodajen za etimologijo. Menim, da je treba iskati razlago za to krajevno ime v kaki nemški besedi in prepuščam zato razlago komu, ki se spozna tudi na germanistiko, štupa, štupar v Ple-teršniku «v prah zmrvljena snov, zmlet poper ipd., prodajalec štu-pe» pride morebiti v poštev pri razlagi, saj je spričo imena za prebivalca videti Stupica izvedenka iz kake štupe. Po teh hipotezah, ki jih zapisujem s potrebno rezervo, mi je še dodati normativne podatke za knjižno rabo: Stupica, torej, predložna zveza na/s, prebivalci: Štupar, štuparka. Pridevniške oblike mi ni bilo doslej moč najti; verjetno kaže rabiti štuparski.
# # *
POPRAVEK: Pri pisanju o dre-škem naselju Coder dne 29. avgusta se nam je vrinila napaka: V drugem stavku drugega odstavka bi namesto Priimka moral stati Pridevnik.
PO LIBIJSKI PREPOVEDI ISKANJA NAFTE V SREDOZEMSKEM MORJU
Maltežani so prejšnji teden izgnali številne libijske vojake in «turiste»
Malteško časopisje hudo napada Libijce, ne prizanese pa niti Italijanom, ki jim očita oportunizem - Malteško vojsko (1000 mož) urilo več sto libijskih inštruktorjev
MALTA — V začetku prejšnjega tedna je predsednik malteške vlade Dom Mintoff sprejel, med eno češkoslovaško gospodarsko delegacijo in novozelandskim visokim komisarjem Harrisonom, tudi podtajnika v italijanskem zunanjem ministrstvu Zamberlettija. Ta je priletel na Malto v ponedeljek. V letošnjem avgustu je bil to že drugi njegov obisk v tej mali državici sredi Sredozemskega morja. Na prvem obisku se je Zamberletti z Domom Mintoffom pogovarjal o možnostih za italijansko gospodarsko pomoč Malti, na drugem, pa je bil govor o libijskih vojaških grožnjah italijanskim tehnikom, ki so iskali petrolej sredi morja, po naročilu malteške vlade.
Že približno leto dni je, odkar odnosi med Malto in Libijo niso najboljši, potem ko se je, tudi upoštevajoč svojo gospodarsko šibkost, Malta celih sedem let nekako udinjala Libiji. V evropskem časopisju smo o Malti lahko brali, ko je bila proglašena za republiko v začetku sedemdesetih let, ko so dvakrat zapored na volitvah zmagali laburisti, na čelu katerih je bil in je Dom Mintoff, ko so Angleži zapustili svoje vojaške baze, ko je Dom Mintoff odklonil, da bi te baze uporabljale sile NATO, ko je Malti s precejšnjimi vsotami denarja priskočila na pomoč Libija.
Libijski vodja Geddafi je z dajanjem pomoči Malti računal, da se bosta uveljavila on sam in njegova država. Zaradi bogatih petrolejskih vrelcev ima Libija veliko denarja. Na Malti so Libijci veliko investirali. Maltežani skoro niso poznali petrolejske krize, saj jim je Geddafi dobavljal petrolej po ceni, ki je bila približno za
• llimillllVllinilllltlllllllllllllltllllllilllllllllltllllllllimilUllltlMlHlIMIIIIIIIIIIIIIIfllinillMtlMIIIOMIIIIMMIII
LIKOVNA MANIFESTACIJA V IDRIJI
NA RAZSTAVI «MALA SLIKA« SODELOVALO 32 SLIKARJEV
IDRIJA — Soparno vzdušje vročih avgustovskih dni je Galerija v Idriji, oddelek Mestnega muzeja, skušala razbiti z- razstavo -^Mala slika*, ki so jo odprli 13. avgusta in je trajala do 27. avgusta.
Razstavljena dela'so izbrali kriv tik in teoretik Ješa Danegri, kustos Jadranka Vinterhalter iz Beograda. asistent na zagrebški u-niverzi Zvonko Makovič in kustos Obalnih galerij Piran Andrej Medved.
Razstavljenih je bilo 63 del, ki so jih prispevali likovni umetniki iz vse Jugoslavije: Ante Rasič, Damir Sokič, Milivoj Bijelič, Dušan Otaševič, Zmago Jeraj, Jusuf Hadžipejlovič, Julije Knifer, Zvonimir Santrač, Drago Hrvacki, Bora Iljovski, Juraj Dobrovič, Kosta Bogdanovič, Ramka Stepanovič, Gustav Gnamuš, Vladimir Makuc, Franc Novinc, Nedeljko Pečanec, Nina Ivančič, Andrej Jemec, Zvest Apollonio, Lucijan Bratuš, Jože Spacal, Mira Ličen, Jure Cihlar, Enver Kaljanac, Zdenko Huzjan, Rudi Španzel, Bard Iucundus, Vladimir Veličkovič, Tomaž Kržišnik, Živko Marušič in Boris Benčič.
V priložnostnem katalogu, ki so ga izdale Obalne galerije Piran, Andrej Medved takole osvetljuje namene in cilje razstave «Mala slika»:
«Mala slika* je nastala kot odpor proti skupinskim razstavam, ki v sedemdesetih letih ostajajo vse bolj brez obraza in stila, ker se oblačijo v privzete, neavtentične oznake, v dnevno kulturno -politično ideologijo, ki jih vodijo interesi ali zgolj tradicija določene grupe. Že več kot deset let se na različnih krajih naše dežele znova in znova obuja ter mumificira umetnost, ki v svojem hotenju in izjavnosti (vsebini, sporočilu) ni naredila niti koraka:
nastopa pa kot tako imenovana e-litna umetnost, ki nas predstavlja pred svetom in jo forsirajo politični forumi; v ostrem nasprotju z umetnostjo za vsakogar,, ki jo kot pesek v oči širijo kulturno prosvetne organizacije. Ko govorimo o elitni kulturi, moramo seveda reči, da so tudi izjemni posamezniki, ki vedno znova presenetijo. Mlajši umetniki sicer sledijo individualnim izkušnjam, vendar jim ustreza, če jih kak znani kritik spravi pod okrilje določene skupine*.
Pisec uvodnika kataloga «Mala slika* nadaljuje:
«Pri .Mali sliki’ smo se torej odločili za formalno delovno o-mejitev, ki sicer združi vrsto posameznih slikarskih manir v skupnem nastopu, a pri tem ne vsiljuje tuje, navidezne, površne i-deologije, ampak pusti, da se pokaže moč lastnega izraza; hkrati pa prisili slikarja v mali format, ki je danes redek, ker je še vedno v modi monumentalizacija podobe in predmeta. To je seveda posebnost te prireditve, ki lahko prinese veliko novih slikarskih in realnih (konkretnih, eksistencialnih) možnosti, izbor, rešitev in poti.*
Andrej Medved zaključuje: «Pred nami je vrsta stilov, interpretacij in načinov, kako se danes slika. Zagrebški izbor predstavlja enoto, smer; deloma velja tudi za Srbe. Za Slovence pa bi rekli, da so. večinoma iskali isto v istemi da so se premalo angažirali, posvetili prav tej razstavi; zato bo treba drugo leto izbor še izostriti.*
Obisk idrijske razstave «Male slike* je bil precejšen, kljub a-gustovski vročini in sopari; odmevi nanjo pa zelo različni, kot po navadi ob razstavah sodobnih likovnikov.
JOŽE OBLAK
eno četrtino manjša od one na svetovnem tržišču. Libijski denar se je pojavil v maloštevilnih malteških industrijskih obratih. Libijsko vojsko, šteje komaj tisoč mož so urili libijski inštruktorji in teh je bilo baje na otoku kar precej. Libijci so na otoku ustanovili tudi nekaj šol, ki jih obiskujejo predvsem libijski študentje (tudi ker je podnebje na Malti ugodnejše kot v Libiji). Vanje pa hodijo tudi študentje iz drugih držav in ne le arabskih. Na Malto prihaja vsak dan veliko libijskih turistov, ki tu pustijo kar precej denarja.
Vsak dan bolj odkrita in tudi bolj naduta libijska prisotnost pa je Maltežane razkačila. Otresli so se skoro 170 let trajajočega angleškega gospostva. Na karto samostojnosti so igrali bolj laburisti kot malteška nacionalistična stranka, ki zastopa bolj srednje sloje in angleško govoreče prebivalstvo na otoku; zaradi tega in kljub raznim gospodarskim ugodnostim pa niso hoteli nasesti drugemu gospostvu. Čeprav je bila in tudi je večina prebivalstva naklonjena politiki sodelovanja z arabskimi državami, je začelo libijsko vmešavanje presedati. Tudi zaradi tega. je laburistična vlada odklonila nadaljnje finančno sodelovanje tujcev, še zlasti Libijcev, pri gradnji hotelov, ki jih je na otoku še vedno premalo, da bi zadostili turistom, ki semkaj prihajajo ob vsakem letnem času še zlasti iz Velike Britanije in Irske. Vlada raje podpira z olajšavami gradnjo stanovanj za turiste, morajo pa biti ta stanovanja last malteških državljanov, Domačini so tudi opažali, da prihajajo v libijske šole čudni obrazi in tu pa tam je kak evropski novinar napisal, da se v teh šolah urijo teroristi iz raznih držav.
Kljub temu, da se je močna sindikalna federacija, ki je glavna opora laburistične stranke Doma Mintoffa na lanskem kongresu o-predelila za nekakšno vmesno stališče med kristjani in muslimani v svetovni politiki, so se do tedaj tesne vezi med Domom Mintoffom in Geddafijem pričele že lani krhati. Tako je Libija na lepem ostala brez malteškega kupca nafte, Maltežani kupujejo sedaj nafto v Iraku in se počasi otresajo gospodarske odvisnosti od Libije ter iščejo pomoč pri manj nevarnem severnem sosedu Italiji,
Glavni razlog za ipred petnajstimi dnevi nastali spor/ ki bo prišel tudi pred varnostni" svet ©ZN in ki bo brez dvoma trajal več let, saj se Geddafi ne bo tako zlahka vdal, pa je v iskanju petroleja v Sredozemskem morju, na tako imenovanem Medina Banku. Gre za področje približno 70 kilometrov jugovzhodno od Malte, v mednarodnih vodah, ki je za približno deset kilometrov severno od polovice razdalje med Malto in Libijo. Maltežani trdijo, da so pred nekaj leti, ko so bili še v dobrih odnosih, podpisali z Libijci sporazum, da bosta državi lahko iskali petrolej v Sredozemlju, tudi v mednarodnih vodah, vendarle vsak do polovice morja med državama. Geddafi je takrat za Libijce podpisal sporazum, kmalu zatem pa je drug libijski voditelj Jalloud na nekem zborovanju napadel ta sporazum in dejal, da vse področje Sredozemlja spada pod libijsko pristojnost.
Malteška vlada se je tako obrnila do dveh ameriških petrolejskih družb, Amoco in Texaco, da bi vrtali v morju. Amoco. ki ima velike trgovske odnose z Libijo, je nalogo odklonila, sprejela pa jo je družba Texaco. Ta je vzela v najem od italijanske državne družbe ENI ploščad za petrolejske raziskave «Saipem II* in v začetku avgusta je nekaj sto strokovnjakov na t°j ploščadi pričelo z vrtanjem. Že oo nekaj dneh. tam sredi avgusta se je nedaleč od ploščadi pokazala libijska podmornica. Tehniki l.a ploščadi so videli, kako so iz podmornice prišli nekateri mornarji, nekaj trenutkov mahali z "bijsko zastavo, nakar
DUŠAN ŽEUEZNOV
IV.
DIVJALI SO
MED VOJNO
PO PRIMORSKI
61.
Nemški policijski stotnik Giinther Neubert
Preiskovalec: Kam je odšel nato regiment iz Holandije?
Neubert: Regiment je prišel v začetku avgusta 1943 v Francijo, v Marseille.
Preiskovalec: Kako dolgo je bil regiment v Franciji in kakšne naloge je imel?
Neubert: Regiment je imel tam nalogo varovati objekte in zavarovati oskrbovalne poti za vojsko. Jaz sem dobil kot vršilec dolžnosti komandanta I. bataljona povelje ob koncu februarja 1944 za preselitev z bataljonom v Kranj, Slovenija.
Preiskovalec: Kam ste prišli v Slovenijo in pri kom ste se javili zaradi prejema novih, nalog?
Neubert: Z bataljonom sem prišel v Kranj in se javil v glavnen\ štabu višjega SS in policijskega vodje v Ljubljani. Obergruppenfiihrerju Rosenerju,
Preiskovalec: Kakšne naloge ste prejeli v glavnem štabu?
Neubert: Od glavnega štaba sem dobil razmestitev v naslednja mesta: bataljon: štab 1. bataljona, vršilec dolžnosti komandanta bataljona stotnik varnostne policije Neubert v Kamnik, 1. četa stotnik varnostne policije Dureck v Krašnjo (Kraxen), Blagovico in Št. Ožbolt, 2. četa stotnik varnostne policije Bemhofft v Litijo, 3. četa, nadporočnik varnostne policije Jakobsen v Mengeš in Špitalič, 4. četa nadporočnik varnostne policije Kindt v Kamnik. Od glavnega štaba so dobile enote bataljona najprej nalogo vzpostaviti zveze z oporišči. Kasneje je štab vodstva direktno dajal določene naloge in zapovedal, da o-pravljajo enote izvidniško službo v bližnji okolici svojih oporišč in da vzdržujejo medsebojne zveze med oporišči.
Preiskovalec: Katero ozemlje je bilo določeno posameznim četam?
Neubert: Točno omejeno ozemlje ni bilo določeno. Dejavnost na ozemlju je bila od časa do časa zapovedana. Vendar je vsaka četa delovala le v svoji neposredni okolici.
Preiskovalec: Kako dolgo so bile enote v imenovanih krajih?
Neubert: Nekako v začetku julija se je štab bataljona preselil iz Kamnika v Št. Vid pri Lukovici, prav tako 3. četa iz Mengeša, le z enim delom, 4. četa je prišla v Domžale. Kako ,dolgo so se enote bataljona zadrževale v oporiščih, ne morem izjaviti, ker sem bil ob koncu julija (datuma se ne spominjam več točno) prestavljen v III. bataljon za komandirja 11. čete.
Preiskovalec: Kakšne določene naloge je izvedel bataljon v času, ko ste bili vi vršilec dolžnosti komandanta bataljona?
Neubert- Ob koncu marca sem prejel od vodilnega štaba povelje pripeljati transport z oskrbo v Kočevje, istočasno je vodilni štab zapovedal oskrbovanje oporišč enot bataljona. Izvidnice od Kamnika - Glogovice - Vače in nazaj, v zvezi z regimentom izvidnice iz Kamnika preko Menine planine - Novi dol, od tam v koloni motornih vozil na ozemlje Ljubnega, prekoračenje ozemlja v široki fronti proti Gornjemu gradu, v hitrem pohodu proti Črnemu sedlu, nadalje izvidnice in čiščenje v južni smeri proti Moravčam, Ob koncu julija izvidnice 3. čete vzdolž višin severno od Save v splošni severni smeri. V tem je sledila moja preselitev v 11. četo.
Preiskovalec: Kako ste izvedli preskrbovalni transport v Kočevje?
Neubert: Naloga je bila opravljena brez vojaških težav v treh dneh. Imel sem pet laže ranjenih.
Preiskovalec: Kje in kakšne boje ste imeli s partizani med transportom?
Neubert: Do borb ni prišlo. Zgoraj omenjene ranjence sem imel zaradi nekega napada metalcev ognja.
Preiskovalec: Kje je bila oskrbovalna kolona v nočeh med transportom?
Neubert: Oskrbovalna kolona, ki se je formirala ob koncu marca, je prvega dne dosegla iz Ljubljane oporišče Velike Lašče, drugega dne Ribnico in tretjega dne. Kočevje. Med vrnitvijo je kolona dosegla prvega dne brez spopadov Velike Lašče in drugega dne Ljubljano. Do borb ni prišlo.
je podmornica odplula. Nekaj dni kasneje pa se je ploščadi približala libijska vojaška ladja, njen kapitan je od italijanskega komandanta ploščadi zahteval, da mu dovoli na krov. Topovom se ni moč upirati in tako je libijski o-ficir izročil civilnemu komandantu ploščadi pismo libijskega ministra za gospodarstvo, ki strokovnjakom ukazuje, naj takoj nehajo z vrtanjem, ker da so v spornih vodah. Libijska ladja se je zatem oddaljila, Italijani so o tem obvestili svojo vlado in ker dobiva Italija približno eno petino petroleja iz Libije, je rimska vlada ukazala svojim tehnikom, ki sicer delajo po nalogu ameriške družbe Texaco, naj zapustijo področje. In Zamberletti je poletel prejšnji ponedeljek na Malto, da bi o stvari obvestil Doma Mintoffa.
Jasno je, da je malteško časopisje zagnalo vik in krik tako proti Libijcem kot proti Italiji. «In-Taghna», «L-orizzont», «The Times*. «Daily News*, v malteščini in angleščini pisani dnevniki so obtoževali Geddafija in Libijce o-sornosti, Italijane pa popuščanja in strahopetstva ter oportunizma. Libijcem so očitali, da nočejo, da bi se Malta s petrolejem gospodarsko osamosvojila. In tako je prišlo tudi dd drugačnega obračunavanja. Libijskim strokovnjakom in tudi turistom so odrekli gostoljubje. Tako smo opazili pred libijskim konzulatom v Sliemi že v ponedeljek dolge vrste libijskih državljanov, ki so čakali na vizum za povratek domov. V torek, 26. avgusta pa je prišlo do odkritega spora med malteško policijo in vojsko ter libijskimi inštruktorji, domačini so obkolili stavbo, v kate-
ri je bilo poveljstvo libijskih inštruktorjev in v nekaj urah je moralo vse libijsko vojaško osebje zapustiti otok. Zapustili so ga kar s svojimi helikopterji in letali. «Prisotnost libijskega vojaškega osebja je nevarna za maj-’ teško samostojnost* je bilo napisano v javnem poročilu vlade Domu Mintoffa. Nič čudnega, saj( ima malteška vojska, kot smo že napisali, le tisoč mož, policija pa skrbi v glavnem za varnost prometa. In tudi z libijskimi šo-^ lami na Malti bo najbrž kmalu konec.
Malteško časopisje se je sedaj razpisalo na račun Libijcev in njihovih poveljnikov. Prišlo pa je tudi do notranjih polemik, saj j« nacionalistična stranka zahtevala sklicanje parlamenta in napadla Doma Mintoffa, sindikalno časopisje pa je ugotovilo, da se, v tem primeru ni igrati s strankarstvom in da je malteško prebivalstvo strnjeno okrog Doma Mintoffa in laburistov tako kot ob proglasitvi republike pred osmimi leti.
Tudi na račun Italijanov so leteli hudi očitki. In tudi kaj žanri mivega so časopisi napisali. V če-1 trtek, 28. avgusta je list «In Tagh-. na* objavil dolgo reportažo d Pan-tellerii. Tu naj bi bil živel pred’ časom, nekaj mesecev, v nekem hotelu, ki je last libijske družbe, italijanski terorist Marco Donat Cattin, sin znanega italijanskega. demokristjanskega politika. In tu naj bi bili svoj čas živeli tudi drugi teroristi. Malteški list je postregel bralcem s precejšnjimi podat--ki. In Pantelleria je vendarle ita-' lijansko ozemlje, čeprav nedaleč' od Malte.
MARKO WALTRITSCH
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.90 Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
17.00	«Otto bastano* — TV film
17.45	Risanke
18.00	Mazinga «Z» — risani film
18.20	Pravljice.. . tako — risanke
18.45	Colargolovo potovanje okoli svčtef fbaiRj n mr ic.
18.50 Burila ' Ihta kinematografije
<J0k rrto»|V)fO Mf	’ * f f ■’<:
19.20	'sAiutante tuttofare* —•
TV film
19.45	Almanah
20.00	DNEVNIK
20.40 Dogodki iz življenja moškega film
22.10 Človek in morje — dokumentarec
23.00	Nagrada «Una vita nella mušica* Andresu Segovii Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Jeans koncert
17.00	Que viva mušica!: Glasba, prireditve in umetniki Latinske Amerike
17.55 Trideset minut za mlade
18.30	DNEVNIK 2 -Večerne športne vesti
18.50 Harold Lloyd show
19.15	Astro robot — kontakt ypsi-lon — risani film Napoved vremena
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Sikstant
Glasovi narodnostnih manjšin
21.30	«Anna dei mille giorni*
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15 DNEVNIK 3 - Deželne vesti
19.45	Filmski bienale —
Benetke 80
20.00	Šolska vzgoja:
Tečaj za prvo pomoč
20.30	Gustav — risanke
20.40	španski balet
21.25	I film del Consiglio nazionale delle ricerche
22.10 DNEVNIK 3
22.25	Gustav (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.20 Colargol, lutkovna nadalj.
18.35	Jugoslovanski narodi v pe smi in plesu: Taneč, 3. del
19.30	Obzornik
19.40	Po sledeh napredka
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Vzponi in zatikanja v izobraževanju
21.50	Bemice se postriže, zgodba iz TV nanizanke «Ameriške novele*
22.35	V znamenju
22.50	Iz koncertnih dvoran:
Haydn Schumann
Koper
19.30	Odprta meja
20.00	Otroški kotiček
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	Sedem grešnikov — film 22.25 Aktualna tema
22.55	Narodna glasba:
Trio Vlada Benusija
Zagreo
19.45	Narodna glasba 21.00 Stop
21.55	Boksar, jugoslovanski film
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Z nami ali proč od nas!; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Slovenski klavirski kvartet, 30.
Ob smrti pisatelja, kulturnika in družbenopolitičnega delavca Bena Zupančiča, bo danes ob 18. uri na sporedu oovest «Pogreb» v dramatizaciji Marjane Prepeljuh. Nastopajo člani Radijskega odra v režiji Janeza Povšeta. Spremna beseda: Miroslav Košuta.
avgusta lani v baziliki sv. Silvestra v Trstu; 11.10 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi;
12.00	Skladišče vsega lepega; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Glasbeni popoldan: 16.00 Na produ Glinščice; 16.50 Deset minut s plesnim orkestrom; 17.10 Klasični album: plesi v umetni glasbi: 17.40 «Obraz pošasti*, radijska drama.
KOPER
(Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba ..u dobro jutro; 7.37 Kinospored; 11.00 Najava sporeda, pregled dogodkov; 14.05 Domači pevci zabavne glasbe; 14.40 Male skladbe velikih mojstrov: 15.00 Po-čitnišk- vrtiljak; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16 30 Glasba po željah; 17.00 Komorni zbor Nova Gorica in Fantje izpod Grmade; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Sotočje; 18.45 Minute s pevci
KOPER
(Italijanski program)
8 30, 9 30, 10.30, 11.30, 12 30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30
Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	I nami je. . .; 10.32 Pesem dneva; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.03 Glasba; 11.15 Festi valbar; 11.32 Kim, svet mladih;
12.05	Glasba po željah- 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Glasba za kla vir; '5.00 Prijetno popoldne; 15.33 Glasba: 15.45 Z nami je. . .; 16.00 Mladi pred mikrofonom; 16.45 Pesmi, pesmi; 17.00 Glasovi našega časa; 17.32 Crash; 17.55 Koledarček; 18.00 Glasbena fantazija.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00,. 15.00, 19.00 Poročila; 6.30 Jutranje prebuja nje; 7.15 Via Asiago Tenda; 8.30 Včeraj v parlamentu; 8.40 Italijan ske pesmi; 9.00 Radio anch' io;
11.00	Štiri četrtine; 12.04 Vi in jaz; 13.15 Veliko glasbe; 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno - poletje;
17.00	F; tchvvork; 18.15 Iz Benetk, vse o filmu; 19.20 Pozabljena ital. glasba, 20.30 Glasbeni instrumen-moderne glasbe; 21 03 Check-up za VIP; 22.00 Koncert glasbe in poezije; 22.30 Glasba včeraj in jutri.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9 (H). 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14 00, 15 00, 20 00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz. naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladi koncertant;
10.05	Z radiom na poti: 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti; 13 40 Po domače; 14.30 Priporočajo vam. . .:
15.05	V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 17.00 «Vrtiljak»; 19.00 0-perne arije in monologi; 19.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.4r Minute z ansamblom Jožeta Privška.
KOLESARSTVO
SP V S AliANCHESU
B. HINAULT IZREDEN
Italijan Baronchelli odličen drugi ■ Tudi veteran Panizza s četrtim mestom povsem zadovoljil ■ Razočarala pa sta Saronni in Mosor, ki sta odstopila * Od 107 udeležencev le 15 skozi cilj
SALLANCHES — Francoz Bernard Hinault je z izredno vožnjo, od pr-v*ga pa do zadnjega kilometra, o-svojil naslov najboljšega na svetovnem prvenstvu v cestni vožnji profesionalcev. Skozi cilj je prišel sam, Potem i'o je bil vseskozi v vodilnih Pozicijah, vseh dvajset krogov izredno naporne proge v Sallanehesu. Z l’0l” zamude je dospel Baronchelli, ^inj, ki se mu je do' zadnjih kilometrov še upiral in upal. Toda ti upi, bolj podobni sanjam, so se raz-Minili na zadnji ponovitvi vzpona Domancyja, ko je Hinault silovito Potegnil, kot da bi bil prvi krog.
le 15, kar je zgovoren dokaz, da je bila proga v Sallanehesu ena najtežjih, če ne morda najtežja doslej.
Lestvica
1.	Hinault (Fr.), ki je 268 km dolgo progi prevozil v 7.32T8” s poprečno hitrostjo 35,554 km na uro
2.	G.B. Baronchelli (It.)
3.	Fernandez (Šp.)
4.	Panizza (It.)
5.	Boyer (ZDA)
6.	Pronk (Niz.)
8. Marcussen (Dan.)
po ror
po 4'40"
9.	Nilsson (Šved.)	po 4 52"
10.	Battaglin (It.)	po 5 34”
n. 12. 13.	Milar (VB) De vluynck (Bel.) VVilmann (Norv.)	13’52”
14.	Wolfer (Švica)	po 20'
15.	Schmutz (Švica)	po 20'
ATLETIKA
V RIETIJU
Mcnnca spet odličen
V nedeljo je bil v Rietiju tradicionalni miting, na katerem je nastopilo več vrhunskih atletov. Tudi nekaj dobrih rezultatov ni izostalo.
Moskovski zmagovalec na 200 m je pretekel v času 20”12 in na cilj prispel skoraj pet metrov pred drugouvrščenim Američanom Wil-liamsom. Na 100 m pa je prvo mesto presenetljivo osvojil skoraj neznani Mel Lattany (ZDA) z dobrim časom 10”14. Ameriški as Edwin Moses tudi tokrat ni imel nobenih težav na 400 m ovire, vendar je dosegel «le» 48'83. V ženski konkurenci pa se je na 800 m uveljavila odlična Italijanka Dorio.
Če so bili v tekih rezultati dokaj dobri, tega ne moremo trditi za skoke. V skoku y višino je bil med moškimi najboljši Američan Field (2,26 m) pred Italijanom Bruni-jem (2,24 m), pri ženskah pa ponovno olimpijska zmagovalka in svetovna rekorderka Sara Simeoni (1,94 m). V skoku s palico je prvo mesto zasedel Francoz Vigneron, vendar z zanj poprečnim rezultatom 5,20 m.
TORBOLE — Švicar Messner v lahki kategoriji, Francoz Gautier v srednjelahki, zahodni Nemec Stalt-maier v srednji, Italijan Brianda v težki in svetovna prvakinja, Francozinja Gravelinova, so novi evropski prvaki v vvindsurfu.
iniiiiiiiHiviiiiniiiMMiiiiiiiiiiiiMitimitiiiiiiiHiiHtttnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHmntiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimi
AVTOMOBILIZEM
NA VN NIZOZEMSKE
S prvim mestom je N. Piquet spet v borbi za končno zmago
Za vodečim Jonesom zaostaja sedaj le za dve točki
ti I
Bernard Hinault
I
V	resnici pa je bilo’za njim že več
kot 250 težkih kilometrov: ‘w’'	"	‘
Hinault je s svojim tempom začel že v prvem krogu, ko je prevzel vodstvo z Belgijcem De Muynekom. Hotel se je namreč obvarovati pred nevarnostjo padcev na mokrem cestišču. Vendar je bil to le začetek, saj so ga v drugem krogu že ujeli. Toda takrat je Francoz poslal v napad Martineza, ki sta mu sledila še Švicar Sutter in Danec Andersen. Trojica si je priborila kar šestminutno prednost. Toda v dvanajstem krogu je bil Hinault ponovno na čelu. Medtem je že odstopilo 40 kolesarjev, med katerimi tudi Nizozemca Zoetemelk in Raas, Nemca Braun in Singer, Italijani Lualdi, Cavazzi in Barone.
Trinajsti krog je najbolj pretresel dirko. Hinault je namreč še enkrat silovito potegnil na vzponu Doman-cy. Sledili so mu Pollentier (Bel.) Van de Vplde (Niz.) in Baronchelli (It.), preostali kolesarji so sledili v raznih skupinah z večjo ali manjšo zamudo. Odstopila pa sta Saronni in Moser, ki sta docela razočarala.
Med spustom se je v vodstvu sicer spet ustvarila skupina 11 kolesarjev, med katerimi so bili tudi štirje Italijani: Baronchelli, Battaglin, Panizza in Visentini. Toda že v naslednjem krogu je Hinault spet zredčil Vodilno skupino. Z njim so ostali le še Baronchelli, Pollentier, Marcussen in Lillar.
Hinault vodstva skorajda ni vec spustil iz rok. Diktiral pa je takšen tempo, da so zasledovalci vedno bolj zaostajali. Na ponovnem vzponu pa se je redčila tudi vodilna skupina.
V	15. krogu je zaostal Pollentier, v 17. Marcussen, v 18. pa mladi in Požrtvovalni Škot Milar, ki je pripravil eno največjih presenečenj te-ga prvenstva. Nazadnje sta v vodstvu ostala le še Hinault in Baronchelli, ki je kot senca sledil Bretoncu, Na zadnji ponovitvi Doman-cyja, pa se je Hinault dokončno otresel še njega in sam prispel ria cilj, kjer ga je pozdravila navdušena množica, saj so Francozi zadnjič slavili leta 1982 s Stablinskim.
Tretje mesto in z njim bronasto kolajno je v zaključnem naletu o-svojil Španec Fernandez, za njim Pa se je uvrstil presenetljivi veteran Panizza, ki bi si za svojo požrtvovalnost res zaslužil kaj več. Skozi Cilj je od 107 kolesarjev privozilo
*aiiiini„,1,11,1,1!,uti,iiiiimiiiiiimifiiiiiititiiMiiitii
ZANDVOORT — Z drzno, a preudarno vožnjo, je Brazilec Nelson Piquet slavil na nedeljski avtomobilski dirki v formuli 1 za VN Nizozemske. Z zmago je PiqUet še utrdil svoje drugo mes' i na skupni lestvici in sedaj resno ogroža prvouvrščenega Joansa, ki je tokrat ostal brez točk.
Dirka v Zandvoortu je bila gotovo ena izmed najlepših v letošnji sezoni. Takoj po startu je vodstvo prevzel Jones (williams) pred Ar-nouxem. Toda v ihti, da bi si pridobil čim večjo prednost, je Jones pokvaril krilca, zaradi č.i^ar se ie moral dalj časa ustvavitj v boxih. Laffite pa je medtem izkoristil negotovost Amouxa in prešel v vodstvo. Piquet je po slabem začetku kaj kmalu dohitel in prehitel Laffi-teja, na tretje mesto pa se je prebil Giacomelli. Žal je pri prehitevanju Laffiteja napravil napako in uvrstitev je šla po zlu.
Arnoux je medtem začel voziti bolj odločno in je nekaj krogov pred koncem prehitel Laffiteja, čigar vozilo ni zdržalo silovitega tempa. Drugo mesto je izreden uspeh za Renault, saj je ponovno zasedel tisto mesto, ki ga je že imel v začetku sezone. Tokrat so v celoti odpovedali vvilliamsi: Reutemann je bil sicer četrti, kar pa še zdaleč ni uspeh, Jones pa je bil kar enajsti in je tako ostal brez točk. S tem pa se je svetovno prvenstvo seveda ponovno razživelo, saj Pi-quet sedaj zaostaja le za dve točki.
Med nedeljsko dirko je bilo tudi nekaj nesreč. Najtežja se je pripe-
tila Dolyju, ki je z vso hitrostjo zletel s proge zaradi okvare na zavorah, a je na srečo ostal docela nepoškodovan.
Lestvica
1.	Piquet (Braz.) brabham, ki je 72 krogov prevozil v 1.38T3"83 s p.h. 186,995 km na uro
2.	Arnoux (Fr.) renault
3.	Laffite (Fr.) ligier
4.	Reutemann (Arg.) vvilliams
5.	Jarier (Fr.) tyrrell
6.	Prost (Fr.) melaren
7.	Villeneuve (Kan.) ferrari Lestvica za svetovno prvenstvo 1. Jones (Avstral.) 47 točk, 2.
Piquet (Braz.) 45, 3. Laffite (Fr.) 33, 4. Amoax i(JCr.) 29, 5. Pironi (Fr.) 23,'<6. ■ Jabouille (Fr.) 9.
Ferrari v Imoli z motorjema turbo
IMOLA — Ravnateljstvo imolske-ga dirkališča, kjer bo 14. septembra VN Italije v formuli 1, je včeraj sporočilo, da je Ferrari vpisal poleg dveh vozil, ki ju uporabljajo že sedaj, tudi dve vozili z motorjema turbo.
TOKIO — V japonskem glavnem mestu se nadaljujejo tekmovanja za svetovno amatersko prvenstvo v bezbolu. Italija, ki je doslej zasedala odlično 5. mesto, je nepričakovano izgubila s poprečno reprezentanco Kolumbije Da so Italijani dosti zgrešili in razmeroma slabo igrali, dokazuje tudi tesen končni izid 9:4.
Za končno zmago pa se borita le še Kuba in Japonska.
NA VČERAJŠNJI TISKOVNI KONFERENCI V TRSTU
Predstavitev spodbudne košarkarske prireditve
Tretji studijski italijansko-jugoslovanski košarkarski seminar lepa priložnost za popestritev prijateljskih in športnih stikov med sosednjima narodoma
Na včerajšnji tiskovni konferenci na Gradu sv. Justa so predstavili spodbudno košarkarsko prireditev. Tretji študijski italijansko - jugoslovanski košarkarski seminar, ki bo v soboto in nedeljo v Trstu in Miljah, bo še ena lepa priložnost ne samo za popestritev športnih, temveč tud: prijateljskih stikov med sosednjima narodoma.
Kot je v uvodnih besedah dejal predsednik deželne košarkarske zveze Norino Jacobucci in so nato tudi podčrtali vsi ostali govorniki od koordinatorja te prireditve Galliana Donadela, predsednika italijanskih državnih reprezentanc Cesareja Ru-binija, italijanskega predstavnika FIBA Duilia Degobbisa in predsed nika reške deželne košarkarske zveze Alda Sirotiča bo letošnji seminar in dva vzporedna turnirja še ena priložnost, da se mladi strokovnjaki, sodniki, igralci in igralke Trsta, Milj, Reke in Pulja spoznajo med seboj, si izmenjajo svoje športne izkušnje. Skratka, se spoprijateljijo, navežejo nove stike v duhu medsebojnega sodelovanja sosednjih narodov.
Letošnja manifestacija bo vsebovala študijski seminar in dva turnirja. Prihodnje leto bo podobna prireditev v Kraljeviči pri Reki in želja vseh prisotnih je bila, da bi razširili to pobudo tudi na Slovenijo.
Letošnjega seminarja se bo udeležilo veliko uglednih košarkarskih osebnosti in baje naj bi bil prisoten celo glavni sekretar FIBA Boris Stankovič.
SPORED
SEMINAR V Miljah
Sobota, 6. septembra
10.00: otvoritev v dvorani občinskega sveta
10.30: pomožni trener italijanskih državnih selekcij Vittorio Tra-cuzzi bo predaval na temo: »Razvoj italijanske košarke». Sledila bo diskusija.
12 00: predsednik reške košarkarske zveze Nevio Baccarini bo predaval na temo: »Selekcija in usmerjanje v košarko*
12.30: zajtrk
15.00: o razvoju modernega sojenja bo govoril Vladimir Mahovlid, odbornik tehnične komisije FIBA. Sledila bo diskusija. Nedelja, 7. septembra 9.00: « Priprava in razvoj mladin-Košarke v Hrvatskb. To je tema, ki jo bo razvil Mi-bajTd^ajič. Sledila bo di-..... .škusija.
10.30:
12.00:
zvezni inštruktor italijanske košarkarske zveze Giorgio Gorlato bo predaval na temo: »Dvojno sojenje*. Sledila bo diskusija, zakuska.
KOŠARKARSKA TURNIRJA Milje in Trst
Sobota, 6. septembra
17.30: otvoritev v miljski ^bčinski telovadnici
18.00: Trst - Pulj (ženske)
19.30: Milje - Reka (ženske)
19.00: otvoritev v tržaški telovadnici, v Ulici della Valle 19.30: Trst - Pulj (moški)
20.30: Milje - Reka (moški)
Nedelja, 7. septembra Občinska telovadnica v Miljah 14.30: finale za 3. mesto (ženske) 16.00: finale za 3. mesto (moški) 17.30: finale za 1. mesto (ženske) 19.00: finale za 1. mesto (moški) 20.30: nagrajevanje in sklepna slovesnost
Turnirja se bodo udeležili košarkarji in košarkarice letnikov 1963 in mlajši.
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATELJE
V tretjem kolu kar 28 zadetkov
Po pravi katastrofi, ki jo je doživela jugoslovanska reprezentanca v srečanju za balkanski pokal proti Romuniji in je pri tem tudi prekinila uspešno vrsto 10 pozitivnih tekem, so ljubitelji jugoslovanskega nogometa lahko pozabili na to veliko razočaranje iz Bukarešte z razpleti tretjega kola prve jugoslovanske lige.
V tem kolu je namreč padlo kar 28 zadetkov, od le teh kar ena tretjina v Zagrebu (devet) in če dodamo še sedem golov, ki so jih v soboto dosegli v Beogradu, potem je mera polna. Veliko dela niso imeli samo vratarji nekaterih moštev, dokaj »zaposleni* so bili tudi sodniki, ki so
darju pa so se morali zadovoljiti le s točko. Partizan pa je kar sredi Beograda izgubil z Rad-ničkim.
V prihodnjem kolu bo osrednje srečanje v Beogradu, kjer se bosta pomerili vodeča C.rvena zvezda in drugouvrščena Rijeka. Tekma bo pokazala, kam lahko letos me ri presenetljivo reško moštvo.
pokazali kar 16 rumenih in tri rdeče kartone. Zelo razburljivo kolo torej.
Ob tolikšnih razpletih pa je državni prvak Crvena zvezda le o-hranil mirno kri in osvojil še tretjo zaporedno zmago, tokrat v Novem Sadu proti Vojvodini, in še naprej vodi sam na lestvici brez izgubljene točke. Start Beograjčanov je vsekakor zelo spodbuden.
In spodbuden je tudi start ljubljanske Olimpije, ki je v treh kolih zbrala kar štiri točke in je še nepremagana. Ljubljančani pa so v nedeljo zamudili edinstveno priložnost, da bi proti Dinamu o-svojili obe točki. Zagrebčani so namreč že od 44. minute ostali v desetih, ker je sodnik izključil Bošnjaka.
Sicer pa poglejmo razplete v Zagrebu in Beogradu, ki so na-
nesli rekordno bero zadetkov — kar 16.
tJunaka teh razpletov» sta bili prav moštvi, ki sta letos nova člana prve lige. Rijeka, ki je trenutno na drugem mestu lestvice, je bila sicer z novincem v ligi, z moštvom Zagreba favorizirana, da bi pa zmagala kar s 6:3, to je gotovo veliko presenečenje. To velja tudi za beograjsko srečanje, v katerem je Sloboda kar s 4:3 odpravila moštvo Beograda. Velja tudi omeniti, da so Tuzlanci že podili s 4:1.
Visoko zmago je osvojilo tudi Sarajevo in ugodno so v tem srečanju presenetili mladi nogometaši Sarajeva, ki so tudi dosegli vse tri zadetke proti Borcu.
Za neugodno presenečenje sta tokrat poskrbela Hajduk in Partizan. Spličani so gotovo imeli deset priložnosti za gol, proti Var-
IZIDI 3. KOLA Vojvodina - C. zvezda Olimpija - Dinamo Budučnost - Velež Napredak Željezničar Hajduk - Vardar Sarajevo - Borac Partizan Radnički Zagreb Rreka Beograd - Sloboda
1:2
1:1
0:0
1:0
1:1
3:0
0:1
3:6
3:4
LESTVICA
Crvena zvezda 6: Rijeka. Rad nički in Napredak 5; Olimpija in Sloboda 4: Sarajevo. Dinamo. Var dar. Budučnost in Hajduk 3: Par tizan, Velež. Vojvodina in Borac 2: Beograd in Željezničar 1; Zagreb 0.
PRIHODNJE KOLO (7, 9.)
Crvena zvezda Rijeka; Radnički - Zagreb: Sloboda Partizan; Borac Beograd; Vardar - Sara jevo; Željezničar Hajduk; Velež - Napredak; Dinamo - Budučnost;. Vojvodina - Olimpija.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiimiiHmnonmiiiiiiiiiHiimniiiiiMiHminiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiimiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMmiiiHmiiiiiiiiiiiiMmiiiiimuliiiiuiimiiMMiiiiiiiiiiiitiiiiimiimimitMmfiminiia
NOGOMET
MEMORIAL ŽARKO RACE
LAHKA ZMAGA KRIŽANOV
Sinoči so odpravili Aarisino s 3:1 ■ Rana Kras ■ Primorje (20.30)

m
1. -
2. -
4. -
1.	Fulvo
2.	Ariana
1.	Formal
2.	Eliodona L Ncbro 2. Pasindo
1.	Elda
2.	Quinacrina
1.	Maganoce
2.	Neisiang
1.	Candy
2.	Rang Time
KVOTE 12 - 1.544.244 lir 72.000 lir 7.500 lir
5. -
6. —
X
1
1
2
2
X
1
1
1
2
1
1 X 2
11 -1Q -
Vesna — Aurisina 3:1 (3:1)
VESNA: Košuta, Purič, Perisutti, Acquavita, Pribaz, Vecchio, Russia-gnan, Pipan, Starc, Candotti, Zucca, (v 46, min. Bortolotti).
AURISINA: Ciacchi, Scubini, Ne-grin, Podgornik, Miniussi. Bagozzi, Sibelia, Razza (v 78. min. Cimador), Lanza, Fucile, Marassi.
STRELCI: v 13. min. Zucca, v 24. in 42. Starc, v 28. min. Lanza.
SODNIK: Giardossi iz Trsta.
GLEDALCEV: 150
Po zmagi nad proseškim Primorjem je kriška Vesna ob svojem dru gem nastopu na Memorialu Ž. Race
SPORED
Danes Kras - Primorje	(20.30)
Jutri Breg - Gaja" '	30)
4.	9.: Zarja - Primorec (20.30)
5.	9.: Vesna - Kras	;■ (20,30)
6.9.	’: Aurisina • Primorje (2CT.30)
7.9.	: POČITEK
8.9.	: POČITEK
9.9.	: Prva polfinalna
Skupini A - B
10.9.	: Druga polfinalna
Skupini B - A
11.9.	: POČITEK
12.9.	: FINALE za
tekma
(20.30)
tekma
(20.30)
3. in
13.9.: FINALE za L in
4. mesto
(20.30) 2. mesto
(20.30)
Glede sprememb umikov posameznih tekem velja dogovor, ki so ga sklenila vsa društva na skupnem sestanku 2. avgusta 1980 na sedežu
z lahkoto premagala, • sicer šibko ekipo Aurisine.
Zmaga Križanov, kot priča tudi končni izid, ni bila nikoli v dvomu, saj je Vesna že po 24. min. igre vodila kar z 2:0. Toda zaradi naivne
napake v obrambi Križanov je Auri-sini uspelo doseči častni gol z Lan-zo, ki je bil nedvomno najboljši v vrstah Aurisine. Nekaj minut pred koncem prvega polčasa pa je Vesna še konkretizirala svojo premoč in dosegla tretji gol po zaslugi Starca. V nadaljevanju se je igra odvijala v glavnem na sredini igrišča. Vesna se je zadovoljila z osvojeno predno-stio in brez težav zanesljivo zmagala.	H. V.
Italijan Gianni Ocleppo pa je dokončal svoj nastop v šestnajstini
meričan Teltscher s 7:5, 6:0, 6:2.
V osmini finala med moškimi pa je včeraj prišlo do velikega presenečenja. Poljak Vojtek Fibak je premagal Argentinca Guillerma Vi-lasa s 3:6, 6:3, 6:4, 6:3. Borg pa je brez težav odoravil Francoza Noal a s 6:3, 6:3, 6:0.
ODBOJKA
NAMIZNI TENIS
V ORGANIZACIJI OK ZSŠDI
Kar 110 odbojkaric na tečaj« pri.. Mi.
..........„„„......................................i.......................m.....i....i...*...................i«„iiiii"i"""ii"»ii"i'""i*"""!H"*"*"""""""",i""i""""..........
KOŠARKA
PO MLADINSKEM EVROPSKEM PRVENSTVU V CEUU
Doka/šen napredek skoraj vseh reprezentant
Poraza Jugoslavije v finalu ne gre jemati kot neuspeh ■ Poleg Čuture odlična še Martin in Gloučkov - Odlična organizacija - Magnifico najboljši v vrstah «azzurrov»
Mladinsko evropsko košarkarsko I prvi peterki nekaj počitka. Po po
Atalanta - Cesena Avellino - Catania Bologna - Napol) Brescia - Juventus Cagliari - Como Catanzaro - Perugia Fiorentina - Plstoiese Inter - Palermo Lazio - Varese Sampdoria • Piša Torino - Lecce Udinese - Taranto Verona - Ascoll
KVOTE 11 - 4.670.900 Ur 1* —	73.900 lir
1
1
X
2
1
1
X
2
1
1
1
1
2
prvenstvo je za nami. Sovjeti so zasluženo prvaki pred Jugoslavijo in presenetljivo Bolgarijo. Italija se je morala zadovoljiti s petim mestom.
Celjska prireditev je nedvomno zelo uspela. Prvič: organizacija je bila odlična: drugič: kakovost igre pa je bila doslej najboljša na mladinskih EP.
O organizaciji celjskih športnih delavcev so se laskavo izrazili vsi prisotni športni časnikarji, domači in tuji. španski časnikar Martin Tello (Diario AS, najbolj popularen športni časopis v Španiji) je tako rekel: «Navdušen sem nad organizacijo. Sicer pa je na dlani, da je organizacija uspešnejša, ko je prireditev v malem mestu. Ljudje so navadno bolj požrtvovalni in so jim podobne manifestacije bolj pri srcu.»
JUGOSLOVANI NISO RAZOČARALI
Od »plavih* so seveda vsi pričakovali zlato kolajno. V finalu pa je Jugoslavijo premagala zares odlična sovjetska reprezentanca, tako da drugega mesta Jugoslavije, po našem mnenju, nikakor ne gre je mati kot neuspeh. Na »zatožni klo-pR je tudi zvezni trener «plavih» Luka Stančič, ki naj bi baje v fi nalnem srečanju slabo vodil svoje varovance. Na dlani je, da je zvezni trener, po visokem vodstvu kar 17 točk, verjetno prenaglo uvedel nekatere menjave, ki so se pozneje izkazale kot usodne. Kot je sam Stančič dejal po srečanju, pa se je lotil teh menjav, ker je hotel dati
razu je seveda lahko poiskati krivca v trenerju. Poraja pa se vprašanje, kaj bi se zgodilo, tudi po visokem vodstvu, ko bi standardnim igralcem pojenjale moči? Teh problemov očividno ni imel odlični trener Jurij Seljihov, ki je razpolagal z večjim številom enakovrednih košarkarjev. Kot nam je po srečanju rekel pomožni trener Jugoslavije Janez Drvarič, je bila velika prednost Sovjetske zveze prav v razpoložljivosti uigranega in e nakovrednega moštva, ki je obe-
nem igralo izredno zrelo, umirjeno, I nem so to vsi visoki košarkarji in
odločno.
Jugoslavija je torej izgubila Dro ti izredno močni reprezentanci, ki je v Celju pokazala tudi moderno košarko. Sovjeti so dokaj poostrili tempo svoje igre. Hitro se premikajo v napadu, izvrstno se poslužujejo protinapada, spretni so v obrambi in pri prenosu žoge. Skratka, SZ je v Celju dobila novo generacijo košarkarjev (med temi ve lja omeniti še posebno Kuzmina in Krapikasa), ki bo verjetno dala tej državi velike uspehe tudi na članskih prireditvah.
LESTVICE MEP 80
NAJBOLJŠI STRELCI 1. Martin (Španija) 189 točk; 2. Jamchy (Izrael) 164; 3. Riva (Italija) 156; 4. Kuzmin (SZ) 147, 5. Turam (Turčija) 144; 6 Cenov (Bolgarija) 140; 7. čutura (Jugoslavija) 137; 8. Amjorkov (Bolgarija) in Žaček (CSSR) 135; 10. Gloučkov (Bolgarija) 129.
NAJBOLJŠI IZVAJALCI PROSTIH METOV 1. Riva (Italija) 33:36 (92 odsto); 2. Subias (Španija) 11:12 (91); 3. Berežnoj (SZ) 21:24 (88); 4. Mi-chalko (CSSR) 13:15 (87); 8. Mi trovič (Jugoslavija) 16:20 (80); 10, Della Valle (Italija) 14:18 (78).
NAJBOLJŠI SKAKALCI 1. Turam (Turčija) 85; 2. Magm fico (Italija) 74; 3. Martin (Špani ja) 71; 4 Mebis (Belgija) 62; 5. Cloučkov (Bolgarija) 61; 8. čutura (Jugoslavia), 47.
ITALIJANI BI Sl ZASLUŽILI BRON
Splošno mnenje v Celju je tudi bilo, da bi si »azzurri* zaslužili bronasto kolajno. Na tem EP so pokazali zelo dobro igro, vrsto velikih talentov, med katerimi je še najbolj izstopal Magnifico. Da so Italijani igrali v' težki skupini, pa ni bilo le odvisno od žreba. Start v boljši skupini so si pač zapra vili sami, ko so pred dvema letoma na svojih tleh, v Rosctu degli Abruzzi dosegli le peto mesto in zato seveda tokrat niso bili nosilci skupin.
Da pa so bili »azzurri* boljši od Bolgarov, ki so v Celju zasedli tretje mesto in s tem tudi zelo u godno presenetili, in Špancev, o tem ni dvoma.
NEKAJ ODLIČNIH POSAMEZNIKOV
Celjsko prvenstvo je «odkrilo» ne kaj odličnih posameznikov. V glav-
dejali bi lahko, da so vezni igralci povsem izgubili boj z visokimi.
Jugoslovana Zorana Cuturo so izbrali za najboljšega posameznika prvenstva. Po našem mnenju pa sta bila Španec Fernando Martin (letnik 1962, visok 201 cm) in Bolgai Georguj Gloučkov (1961, 207 cm) vsaj enakovredna, če ne celo boljša od čuture. Poleg Viktorja Kuzmina (1961, 204 cm) in Gintarasa Krapikasa (1961, 197 cm) so Sovjeti uvrščali še odličnega centra Ser geja Grišajeva (1961, 205 cm). Od Italijanov je največ pokazal VValter Magnifico (1961, 205 cm). Od ostalih velja omeniti Izraelca Dorona Jamch.vja (1961, 196 cm), visokega zahodnonemškega centra Uweja Bla ba (1962, 213 cm), Turka Emira Turama (1962, 214 cm).
Evropska košarka je torej pred »navalom* novih talentov in zanimivo je, da skoraj vsaka reprezentanca razpolaga vsaj z enim zelo dobrim košarkarjem, kar tudi kaže, da postaja košarkarski utrip tudi v nekdaj »košarkarsko laičnih državah* dokaj močan. Kot najboljši primer velja omeniti ZRN, ki je bila največje presenečenje v Celju.
Padel je tako zastor na letošnje, deveto mladinsko evropsko košar karsko prvenstvo v Celju, ki je v glavnem pokazalo, da se v večini evropskih držav vzgaja zelo dober košarkarski kader. Od prihodnjega prvenstva v Bolgariji leta 1982 pa je pričakovati še večji napredek.
Branko Lakovič
Včeraj se je pri Banih začel že tradicionalni odbd.lkarslrf "tečaj' za začetnike vseli ‘tržaških odbojkarskih društev, ki ga prireja odbojkarska komisija pri ZSŠDI.
Takoj moramo povedati, da je število prijavljenih deklet preseglo vsa najbolj rožnata pričakovanja. Pri Banih se je namreč včeraj zbralo kar HO mladih odbojkaric, tem pa se bo danes pridružilo še nekaj vrstnic. Omeniti moramo tudi, da je letos veliko res mladi!) deklic, kar 23 jih namreč še nima deset let, ki bodo vadile pravo »mini - odbojko*. Tečajnike trenirajo naši trenerji in sicer; Tatjana Cibic, Mira Grgič, Dragica Hrovatin, Betti Prašelj, Ksenija Slavec, Marina Stepančič in Stanka Žerjal, tem pa se bo danes pridružil še Saško Koren. Vse trenerje vodi profesor Franko Drasič.
Včeraj so tečajnice razdelili na osem skupin, ki so že pridno vadile. Vzporedno s tečajem Za začetnike poteka v Ljudskem domu v Trebčah tečaj za naše odbojkarske trenerje. Prvo predavanje je imel sinoči profesor Ivan Peterlin, udeležilo pa se ga je kar zadovoljivo število slušateljev.
TNKA
POKAL JULIJSKIH ALP
Krasova dekleta uspešna v Celovcu
PrvMiezonski nastop n&miznotem ške ekipe Krasa na mednarodnem
dokaj uspešen.
V ostri konkurenci so se morala dekleta v ekipnem tekmovanju zadovoljiti s petim mestom, več uspeha pa so imela med posameznicami.
Med članicami se je namreč Damjana Sedmak r ebila na 3. mesto, enako uvrstitev pa si je med kadetinjami priborila Vesna Doljak. Furlanova in Škrkova pa sta izpadli v izločilnem delu. Nastopila sta tudi mladinca Bitežnik in Colja, ki pa sta morala meriti moči s starejšimi tekmeci in sta premagala le prvo oviro.
B S.
TENIS
PRVEivHHO ZDA
Mirna Jaušovec že v četrtfinalu
KOLESARSTVO
VELIKA NAGRADA ROG
Adrievec Petelin odličen deveti
Član lonjerskega športnega dri»-štva Adria Maks Petelin je v soboto na kolesarski dirki za Veliko nagrado Roga za amaterje, ki se je odvijala na 132 km dolgi progi od Grosuplja pri Ljubljani do Kočevja in nazaj, dosegel zelo zadovoljiv uspeh, saj je v ostri konkurenci ■ zasedel osmo mesto, potem ko je bil med najbolj aktivnimi skozi vso dirko.
Petelin je skupno s tremi drugimi kolesarji šel v beg takoj po začetnih kilometrih, proti polovici dirke so jih ujeli še štirje, tako da je osmerica tekmovalcev složno vozila s precejšnjim naskokom pred glavnino. Nekaj km pred koncem dirke so se med ubežnimi pričeli poskusi pobegov, tako da se je skupina razbila, na čelu so ostali v petih, medtem ko je Petelin z dvema drugima kolesarjema izgubil stik
in zaostal ie nekaj.metrpv.f Jcai[. JMi je zadosfcova
Ameriški »football*
MILAN — S prihodnjim letom bomo tudi v Italiji imeli prvenstvo ameriškega »footballa*.
alo, da ni mogel boi iJPjboljse pozicije. Vsekakor pa' je bil njegov nastop na dirki, kjer so se zbrali najbolj,-ši jugoslovanski amaterji, z izjemo Polončiča in Ropreta, več kot pozitiven.
VRSTNI RED
1. Fumič (Rijeka) ki je 132 km prevozil v 3.15"
2 Bulič (Siporex)
3.	Penko (Rog)
4.	Borovičanin (Metalac Kraljevo)
5.	Kišerlovski (Rijeka)
6.	Rožman (Astra)
7.	Fazil (Soča) •'
8.	Petelin (Adria)
R. Pečar
OBVKSTILO ŠZ Bor
obvešča, da bo seja glavnega odbora v petek, 5. septembra, ob 20. uri na stadionu »Prvi maj* v Trstu.

NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
INTER RAZOČARAL
Izgubil je doma z drugoligašem Palermom - Zanesljiva zmaga Udineseja • Odlična tudi Torino in Avellino
FLUSHING MEADOVV - Mariborčanka Mirna Jaušovec se je na mednarodnem teniškem prvenstvu ZDA uvrstila že v četrtfinale. Jugoslovanska tenisaeica, ki je v šestnajstini finala premagala Američanko Kate Latham s 6:4, 6:4, je včeraj v osmini finala poskrbela še z; en podvig z zmago nad močno Američanko Jordanovo s 7:5, 6:3.
V nedeljo vsi
v Bazovico
Tretje kolo italijanskega pokala je prineslo nekaj presenečenj in pa obilico golov, kar 33.
Močno je razočaral lanski državni prvak Inter, ki je na domačem igrišču izgubil z drugoligašem Palermom z 2:1. Zmaga je bila za sicilijanske nogometaše povsem zaslužena, saj jim je uspelo onemogočiti napadalce, kot so Altobelli in Prohaska. Po tem spodrsljaju ima Inter še malo možnosti, da bi zmagal v skupini 2.
Juventus je v gosteh premagal z 1:0 Brescio, ki je z odlično o brambo popolnoma zbegala nekate re nasprotnike, kot so Irec Brady. Bettega in Causio Kljub temu pa je dve minuti pred koncem tekme Cabrini dal zmagoviti zadetek.
S pozitivnim rezultatom 2:0 je Udinese premagal Taranto in tako razveselil okoli 10.000 navijačev, ki so tekmi sledili. Za furlansko moštvo sta v drugem polčasu dala gola Sgarbossa in Pradella Odlično sta igrala tudi Torino in Avellino. Prvi je z rezultatom 4:0 popolnoma pregazil Lecce. drugi pa je brez večjega truda in z dobrim nastopom Brazilca Juaryja s 4:1 premagal Catanio.
IZIDI 3. KOLA SKUPINA 1 Brescia - Juventus Udinese • Taranto POČITEK: Genoa
LESTVICA
Juventus 5, Udinese 4, Genoa 2, Brescia 1, Taranto 0.
SKUPINA 2
Avellino - Catania	4:1
Inter - Palermo	1:2
POČITEK: Milan
0:1
2:0
2:1
1:2
1:1
2:0
2:1
0:2
1:0
4:0
Prispevajtp za
DIJAŠKO MATICO
LESTVICA
Avellino 5. Milan 3, Palern i 2, Inter in Catania 1.
SKUPINA 3 Cagliari - Como Monza - Spal POČITEK: Foggia
LESTVICA
Spal in Cagliari 4, Monza 2, Como in Foggia 1.
SKUPINA 4
Atalanta - Cesena	2:0
Fiorentina - Pistoiese	0:0
POČITEK: Rimini
LESTVICA
Atalanta 4, Cesena 3, Rimini in Fiorentina 2, Pistoiese 1.
SKUPINA 5 Bologna - Napoli Sampdoria - Piša POČITEK: Vicenza LESTVICA
Vicenza 4, Bologna in Napoli 3, Sampdoria 2, Piša 0.
SKUPINA 6 Lazio - Varese Verona - Ascoli POČITEK: Pescara LESTVICA Lazio in Ascol’ 4,
Varese in Verona 1.
SKUPINA 7 Catanzaro Perugia Torino - Lecce POČITEK: Bari
LESTVICA
Torino in Catanzaro 4. Perugia 3, Lecce 1, Bari 0.
Pescara 2,
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek.
TRST, Ul Montecchl 6. PR 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnoprel plačano celotna 60.000 lir. Letna naročnina 20 Inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številko 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije In podjetja mesečno 80.00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italilo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
2. septembra 1980
Oglasi
la SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 L|ubl|orW Gradišče 10/11. nad., teleton 22307
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mm) 22600 lir Finančni 800. legalni /00. osmrtnice 300. sožal|0 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 ur beseoa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vsen druaih dežel v Italiji pri SPI.
• j • V IČlan itallj«ntk*l Irdajs^^.TT	zveza časopisnih V
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in	Trst jaioznikov fieg '
M
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj
Lani Nikaragua - letos El Salvador
19. julija so v Nikaragui praznovali prvo obletnico zmage sandinistične revolucije, ki je pomenila preobrat v dosedanjem, običajnem razpletu političnih kriz v državah nemirne Srednje Amerike. Dejansko, v teh republikah, ki so bile pogosto zafrkljivo označene kot .republike banan’ (zaradi vsemogočne prisotnosti ameriške multi-nacionalne družbe United Fruit, ki je odkupovala glavne proizvode plantaž) je dosedanji potek kriz bil drugačen: vodilni sloji so se medsebojno izrinjali iz vodilnih položajev preko vojaških državnih udarov: vsi upori ljudstva, zaradi vedno slabših življenjskih razmer, pa so bili redno zatrti v krvi.
El Salvador, ki je najmanjša izmed šestih srednjeameriških državic (za malenkost večji od Slovenije, šteje štiri milijone in pol prebivalcev), je doslej doživljal podobno usodo. Upor salvadorskih kmetov leta 1932 je bil zatrt s pokolom trideset tisoč podeželskih prebivalcev: 15 oktobra lani, pa so ZDA skušale rešiti novo krizo po običajni poti, s tem, da so dale «ze!eno luč* za državni udar skupine mladih oficirjev, ki so strmoglavili popolnoma neopravičljiv režim generala Carlosa Humberta Romera.
Toda, tudi v Salvadorju, kakor prej v Nikaragui, sc je nekaj zataknilo. Stari sistemi ne u-činkujejo vpč. Razlog je v tem, da krizi v Nikaragui in v Salvadorju nista le «običa'ni politični* krizi, ampak del nove, velike, politične, ekonomske in socialne krize, ki pretresa celotno srednjeameriško območje s karibskimi otočji vred.
V začetku tega leta je nova salvadorska vlada napravila ver letno zadnjo možno potezo pred razsulom, ki ji je grozil na eni strani s pritiskom ljudskih množic in bolj ali manj oboroženih in levo usmerjenih organizacij ljudskega upora, na drugi strani, pa s pritiskom skrajne desnice, to je predstavnikov veleposestnikov in dobrega dela vojske, ki ga ti nadzorujejo. Poteza je bila v tem, da je sprejela v vlado predstavnike tamkajšnje Krščanske demokracije, ki naj bi dosegli in izvedli
kompromisno rešitev med obema silama.
Kompromis je politično zelo težko izvedljiv. Levica trdi, da je edina pot, ki lahko reši državo sedanjega kapitalističnega izkoriščanja, revolucija. Predstavnik desnice, pa je iziavil, da bo mir dosežen le. če se bo fizično eliminiralo od 100.000 do 150.000 uporniških oseb. Da mislijo resno, so desničarji večkrat dokazali.
Tudi v Salvadorju so korenine političnega konflikta družbeno - gospodarske: predstavniki KD so predložili agrarno reformo, ki naj bi določala kot največjo dopuščeno posest površine 500 hektarov. S tem bi 300 veleposestnikov izgubilo 300.000 hektarov, ki bi jih razdelili med 60.000 revnih kmečkih družin. Ta ukrep, bi po načrtih KD oddaljil precejšnje število nezadovoljnih revežev od levičarske ideologije, ki se širi v državi.
A veleposestniki in desnica (z vojsko) za njimi se nočejo vdati v izgubo svojih privilegijev. ZDA, skušajo rešiti svoje interese pred .nesrečo’ kakršna se je pripetila v Nikaragui, s tem da skušajo zavirati še večjo radikalizacijo krize. Vojaški vladi so ponudile 50 milijonov dolarjev gospodarske pomoči in 6 milijonov dolarjev vojaške. .Odsvetovale' so skrajni desnici protiudar, a kaže, da jim kljub temu položaj beži iz rok.
Brezobzirno pobijanje in ustrahovanje skrajne desnice je že premaknilo velik del srednjih slojev na levo. Aprila, kmalu po umoru salvadorskega nadškofa je nastala Revolucionarna demokratska fronta, nova koalicija opozicije, ki združuje vse nasprotnike sedanjega režima, od skrajnih levičarjev do socialdemokratov in disidentov DC. Tajnik te fronte Enrique Alvarez, je tudi sam veleposestnik. Morda je njegova vloga prav v tem, da s svojim izvorom prepriča veleposestnike o nujnosti reform; nekaj podobnega se je že zgodilo v Nikaragui. Toda, če uporniki v Salvadorju lahko računajo na podporo, up le moralno, Ni-karague, salvadorska vlada lahko računa na nič manj občutno podporo sosednjih diktatorskih režimov v Hondurasu in Gvatemali, ki se bojijo, da pride vrsta nanje takoj, ko pade El Salvador.
LETOS SODELUJE 510 RAISTAVUAVCEV IZ 26 DRŽAV
V Ljubljani so odprli 26. mednarodni vinarsko-vinogradniški sejem Vino 80
Med drugimi je naslov šampiona odnesel tudi «beli bizeljčan» - V okviru napredovanja jugoslovanskega in slovenskega gospodarstva je vinarstvo vse bolj pomembno
LJUBLJANA — Na tukajšnjem gospodarskem razstavišču so danes odprli 26. mednarodni vinogradniško - vinarski sejem «Vino 80», ki bo trajal*do vključno 7. septembra. Sejem je odprl podpredsednik izvršnega sveta skupščine SRS Dušan Šinigoj, ki je v pozdravnem nagovoru orisal delež kmetijsko -živilske proizvodnje v okviru splošnega napredovanja slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva, pri čemer igra tudi vinarstvo čedalje pomembnejšo vlogo in sicer tako pri zadovoljevanju notranjega povpraševanja po kakovostnih vinih in žganih pijačah, kakor tudi pri zalaganju tujih tržišč s kvalitetnimi proizvodi. Isto velja seveda tudi za proizvodnjo brezalkoholnih pijač. čeprav je pri teh proizvodih mednarodna konkurenca nekoliko manj razvita kakor pri vinu. Vinarstvo v Jugoslaviji se je zlasti v zadnjih letih močno razvilo, na tem področju pa še daleč niso izkoriščene vse dane možnosti. K temu cilju bo tieba v prihodnjih letih krepkeje usmeriti prizadevanje organizacij združenega dela in posameznikov na osnovi dogovarjanja, skupnega nalaganja kapitalov ter sodelovanja pri reševanju vprašanj na ravni pridobivanja, predelave in prodaje proizvodov vinogradniške in vinarske industrije.
Številne goste, med katerimi so
LIPICA - V nedeljo je bila Lipica bolj praznično odeta kot kdajkoli prej. Na velikem hipodromu je bila namreč zaključna prireditev v okviru proslav 400-letniee lipiške kobilarne. In da je bila prireditev res mogočna priča prisotnost številnih kobilam iz šestih držav ter nastop dunajske španske jahalne šole.
Lipica kot izjemen dogodek za ljubitelje konjev, vendar pa tudi Lipica kot pomemben turistični kraj in kot pomembna gospodarska pobuda. obenem pa tudi Lipica kot možnost razvoja kulturne dejavnosti; tako se predstavlja ta kraški biser ob koncu letošnjih proslav, ki torej niso bile le manifestacija ampak tudi pomemben doprinos k razvoju Lipice in njenega gospodarstva.
Razvoj tega kraja je viden že na prvi pogled: nov hipodrom, plavalni bazen, hotel s kegljiščem,- novo asfaltirane ceste, parkirišče in sedaj še novi objekt, Klub hotel Lipica, ki je že dograjen in bo v kratkem začel z obratovanjem.
K tem naporom sodi tudi delo v •kobilarni. Po blesteči konjerejski preteklosti v obdobju avstro-ogrske monarhije, ko sta se v Lipici nahajali cesarska kobilarna in Španska jahalna šola, je Lipica med dvema vojnama životarila in se je začela kobilarska dejavnost kakovostno razvijati šeb po osvoboditvi. Od takrat do sedaj je bilo opravljeno ogromno delo, ki je bilo jasno razvidno tudi na nedeljski prireditvi. saj so bili konji iz lipiške kobilarne po lepoti in po izvežbanosti kos vsem konkurentom iz drugih evropskih držav.
Ta prizadevanja so imela tudi primerno oporo v slovenski in jugoslovanski družbeni stvarnosti. Sam 'predsednik Tito. ki je Lipico obiskal deta 1959. je sprejel pokroviteljstvo "nad letošnjimi proslavami, ki pa se jih žal ni mogel udeležiti. Prisotnost številnih družbenopolitičnih osebnosti iz Slovenije in iz federacije pa jasno dokazuje zavzetost za kakovostno utrditev lipiških dejavnosti. (Slovesnosti so se namreč med drugimi udeležili zvezna sekretarja za kmetijstvo Milovan Dragan in za obrambo Nikola Ljubičič, pa še Zvone Dragan, France Popit, Marijan Brecelj in Mitja Ribičič, ki je tudi predsednik častnega odbora za organizacijo letošnjih proslav. Spregovorila sta predsednik skupščine občine Sežana Boris Bernetič in zvezni sekretar za kmetijstvo Milovan Zidar, ki je najprej poudaril pomembnost uspehov lipiške kobilarne. nato pa je spregovoril o prizadevanjih za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva, tako na zvezni kot tudi na krajevni ravni. To problematiko je obravnaval se veda še predvsem iz kmetijskega področja, ki je seveaa prvenstveno, saj se je treba na tem sektorju prav sedaj pripraviti za večji obseg proizvodnje in takšno strukturo jesenske in spomladanske setve, ki bo bolj ustrezala potrebam tržnega povpraševanja. O Lipici sami pa je Zidar med drugim dejal, da je bila kobilarna zgrajena za grajsko gosposko. da pa se je v desetletjih po osvoboditvi spremenila v družbeno strukturo, ki je — poleg turističnih ih gospodarskih aspektov, ki so vsekakor pomembni — danes na razpolago vsem občanom. To pa je prvenstveni namen vsake družbene •toritve v socialistični in samoupravni Jugoslaviji.
bili tudi člana predsedstva SRS Tone Bole in dr. Marjan Brecelj, predsednik skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič in številni predstavniki gospodarske zbornice Slovenije ter družbenopolitičnih organizacij je pred tem pozdravil glavni direktor gospodarskega razstavišča inž. Florjan Regovec, mednarodne komisije, ki so julija letos ocenile prispele vzorce -— je dejal inž. Regovec — so poiskusile 179 vzorcev alkoholnih pijač iz 19 držav, 1279 vzorcev vin iz 22 držav ter 77 vzorcev brezalkoholnih pijač iz 4 držav. To pomeni, da je vsakoletni vinski sejem v Ljubljani največja tovrstna prireditev na svetu, saj se noben drug mednarodni vinski sejem ne more dičiti s tolikšnim številom poslanih vzorcev.
Na sejmu sodeluje 510 razstavljavcev iz 26 držav, to je 87 razstavljavcev več kakor lani. Poleg vin, žganih in brezalkoholnih pijač je na razstavišču na vpogled tudi bogat izbor opreme strojev in reprodukcijskega materiala za vinogradništvo in vinarstvo. Na tej razstavi je posebno številno zastopana italijanska industrija, saj zavzemajo italijanski stroji skoraj v celoti, sicer prostoren paviljon «B». Iz I-talije je prispelo na ocenjevanje 68 vzorcev vina (iz Jugoslavije kar 292) in dva vzorca žganih pijač, vrhunsko afirmacijo «Šampion 80» pa so dosegli po en vzorec vin vina iz Avstralije, Avstrije, Portugalske, Španije, Velike Britanije, ZDA, Zahodne Nemčije in Jugoslavije. Kar zadeva Jugoslavijo naj za sladokusce omenimo, da je naslov Šampion 80 odnesel «beli bizeljčan 1979» proizvod brežiškega obrata Slovin.
Sam vinski sejem spremljajo razne strokovne prireditve, srečanja in posvetovanja, posebej pa velja o-meniti, da so se gostinski obrati v Ljubljani domenili, da bodo ves teden nudili domačim in tujim gostom posebne menuje, specialitete, domače kuhinje in izbrana vina. Za ljubitelje žlahtne kapljice pa je seveda na j večja ponudba na samem Gospodarskem razstavišču, kjer v paviljonu «Jurček» vsakdo r l$hko poiskusi in osebno «dcenf» vsa nagrajena vina. V kleti istega paviljona pa je urejena vinoteka s 400 sortami jugoslovanskega vina, ki so na voljo obiskovalcem in kupcem.
Na koncu naj zabeležimo še, da bo 5. septembra v Ljubljani v okviru vinskega sejma zanimiva turistična prireditev «noč na Ljublja-nici». Ob 20. uri bo ob poskočnih vižah pihalnih godb krenila od špice povorka čolnov, ki bo nato nadaljevala pot do Zmajskega mostu. Noč se bo zaključila na Novem trgu z nastopom folklornih skupin in narodnozabavnih ansamblov.
ELIO FORNAZARIČ
lHnJiold Messner se vrača v bazo
PEKING — Kot poročajo kitajski alpinistični krogi, pričakujejo v teh dneh povratek italijanskega alpi nista Reinholda Messnerja, ki je poskušal sam preplezati hrib Eve-rest. Ne vedo še, če mu je podvig uspel, saj je popolnoma odrezan od sveta in ni povezan s kitajskim alpinističnim središčem niti preko radia.
Messner je znan po svojih samotarskih plezanjih in je leta 1978 prav tako sam preplezal najvišjo
mn,........mmiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiimiHi...imuni............................................................................■■•iiniiiiiiiiiiliiliiiiiiiiiia
...................................mn...........
V NEDELJO NA NOVEM HIPODROMU
Lipica proslavila 400-letnico obstoja
Kraški biser postaja čedalje pomembnejše turistično in gospodarsko središče sežanske občine
goro sveta z nepalske strani. Pred tremi meseci pa se je ponovno vmil v Tibet ter poskusil prvič v zgodovini alpinizma osvojiti vrh v sezoni monsumov.
Ugasnil požar v Mehiškem zalivu
PORT 0’CONNOR (Texas) — Družba «Cities Service company», lastnica platforme «Ooean King» za izkoriščanje zemeljskih plinov v Me-hišinem zalivu, je sporočila, da je požar, ki je izbruhnil prejšnjo soboto sam ugasnil. Vrelec, iz katerega je uhajal plin, ki je povzročil eksplozijo, se je sam zaprl, tako da je požar ugasnil. Med požarom sta dve osebi umrli, sedem jih je bilo ranjenih, medtem ko druge tri še iščejo.
PALERMO — Včeraj se je v zaporu Ucciardone z zasliševanjem mafijskega kolovodje Gerlanda Albertija začela sodna preiskava, ki jo vodijo namestniki državnega pravnika Giusto Schiacchitani in Aldo Guaino, zaradi čistilnice heroina, ki so jo našli med Trabio in Carini-jem. Drugih sedem obtožencev, ki jih dolžijo združevanja v zločinske namene zaradi pripravljanja in razpečevanja mamil, bodo zasliševali danes.
Levica proti Straussu
Levičarska «Ljudska fronta* je pred skorajšnjimi političnimi volitvami tiskala plakat, ki ga objavljamo in katerega tarča je vodja bavarske krščanske demokracije Franz Josef Strauss (Telefoto AP)
iiiiiiiMiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiinmmiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiHit
II. SREČANJE PISATELJEV MANJŠINSKIH NARODOV
Na Obirskem poglobljene razprave o književnosti narodnostnih skupin
Izredna odmevnost srečanja v sredstvih množičnega obveščanja Zanimiv referat o literaturi in življenju lužiških Srbov
Z BENEŠKEGA FILMSKEGA FESTIVALA
Vsestransko zanimiv prikaz kinematografije
(Poseben dopis)
BENETKE — Tretjino vsega kinematografskega materiala, ki ga te dni vrtijo v beneškem Lidu, so gledalci dobesedno pohlastali. Vse predstave so množično obiskovane. In v tej pisani m vsestranski ponudbi se predstavi Kronistu poročanje kot izredno težavno in nehvaležno delo. Problem je. katere filme si ogledali in katere opustili. Poleg tega pa je odmerjen izredno kratek čas med enim filmom in drugim, da bi se kronist lahko u stavil pri vsakem in se poglobil v njegovo vsebino. Ocena je lahko le globalna.
Tako lahko primerjamo novo kinematografijo z retrospektivo Mi-soguchija in lahko potrdimo, da je ustvarjalnost Japonca daleč boljša. Vsi njegovi filmi, do sedaj smo si jih lahko ogledali deset, prinašajo vsebino polno problematike in ekspresionizma, ki jo sodobna kinematografija opušča in jo nadomešča z abstraktnim ponazarjanjem problematike. S tega stališča lah ko postavimo pod isto streho šest filmov, ki smo si jih ogledali v pre teklih dneh in sicer «La petite sy-rene» (Mala sirena) režiserja Ro-gerja Andrieuia. tDeui lions on soleih (Dva leva na soncu), delo Clauda Faralda, «Opera primat (Prvo delo) španskega režiserja Fernanda Treubaja, «Richard's Thingst (Richardove stvari) 'Angleža Anthonjjja Harvey)a, «Rass-i kaz o neizženskom človeke» (Zgod-
ba neznanega človeka) ga režiserja Vitantasa
sovjetske Žalakjavi-čjusa in delo italijanskega režiserja Franca Brcgija Tavianija «Ma-socht. Kljub temu- da se avtorji bistveno razlikujejo med seboj, bi vseeno lahko rekli, da so filmi sad iste produkcijske hiše: igralci so na izrednem nivoju, dobra režija, dobra fotografija in scenarij, nežne zgodbice malomeščanskih družinskih tragedij, vse prepletene s posebnostmi, a v svojem smislu tako prazne in nepotrebne: v drugih besedah pravi komercialni proizvod. Če opustimo še nesrečni film velikega ameriškega režiserja Johna Hustona tPhobiat, lahko omenimo le tri dobre filme in sicer tThe outsider» Tonyja Luraschija, «La ragazza di via Millelire* Italijana Giovannija Sene ter tPetrijin verne*, jugoslovanskega režiserja Sr-djana Karanoviča.
Film «The outsider» govori o zgodbi mladeniča iz Detroita, ki se iz idealizma in sentimentalizma Vključi v neko iransko teroristično organizacijo, kjer pa doživi negativne izkušnje. Film prinaša obenem politično in eksistencialno problematiko, ki se stalno izpodrinja-ta. Vidna pa je volja po ohranitvi idealov, ki je za mladino velikega pomena.
Tudi v filmu «La ragazza di via Millelire* je mladina glavni prota gonist. Tokrat smo v predmestju Turina, kjer se stikata dve realnosti: dramatični družbeni razkroj,
ki ga povzroča vrtoglava industrializacija ter bedno življenje mladih prostitutk, kjer ni prostora za jas no bodočnost. Režiser nudi gledalcu nekak stvarni dokument tistega, kar gospodarsko razvita družba nudi mlademu posamezniku. Gledalca film lahko ne bo očaral, ker so nekatere njegove sekvence grobo in prostaško prikazane. Vsekakor pa je pomemben dokument prikaza današnje mladine iz industrializira nega predmestja. Zanimiva je tudi govorica, ki jo protagonisti uporabljajo v filmu.
O filmu tpetrijin venac* mladega režiserja Karanoviča smo v na-
šem dnevniku obširno pisali, ko ga je režiser predstavil na puljskem festivalu. In takratno oceno sedaj lahko tudi potrdimo. Tudi v Benetkah je film naletel na pozitivne ocene, čeprav je bilo za tiste, ki poznajo le okvirno jugoslovansko zgodovinsko in kulturno dogajanje, težka naloga, da film razčlenijo.
V teh dneh so pričeli vrteti v nadaljevanjih film režiserja R. W. Fassbinderja «Berlin - Aleksander Platz», ki traja celih 15 ur. že po prvih ocenah kaže, da je film dobra stvaritev. O tem filmu bomo še poročali.
DARKO BRATINA
Igralka Monica Vitti z igralcem Nichettijem na beuešKem filmskem festivalu	(Telefoto AP)
ŽELEZNA KAPLA - Z nedeljskimi pogovori je tudi za letos sklenjeno obirsko srečanje pisateljev manjšinskih narodov, na katerem so u-deleženci razpravljali o možnostih razvoja književnosti posameznih narodnostnih skupin, ki živijo izven meja matične domovine, ali Da so kot avtohtona skupnost manjšina v večji državi oziroma jezikovna manjšina. In če primerjamo letošnja srečanja z lanskimi smemo ugotoviti, da so organizatorji (slovenski PEN center iz Ljubljane, koroški PEN klub iz Celovca, domače PD Obir in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca) napravili kakovosten skok, saj je bil letošnji simpozij tematsko bolj homogen in zaokrožen. Velik napor so kronali z uspehom, tudi zaradi tega, ker so letos prišli na Obirsko književniki petih manjšinskih narodov. Poleg tega je treba takoj na začetku poudariti, da take odmevnosti srečanja ni nihče pričakoval. Pogovorom so namreč sledili mnogi novinarji v zastopstvu vseh avstrijskih koroških časnikov, poročevalci avstrijskega nemškega in slovenskega radia, avstrijske televizije, ljubljanske in mariborske radijske postaje, ljubljanske televizije in slovenskih časopisov. Skratka. obeti so dobri in potrjujejo, da se bodo srečanja na Koroškem spremenila v prvi zbor manjšinskih narodnostnih skupnosti. Če k temu dodamo še tipično koroško gostoljubnost je slika jasna in seveda povsem logično je, da se književniki radi odzovejo povabilu prirediteljev.
Vsekakor je treba tudi poudariti, da je Srečanje pisateljev manjšinskih narodov tudi na političnem prizorišču zelo odmevno, saj dokazuje vitalnost slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji, ki hoče biti subjekt celotnega družbenega in kulturnega dogajanja v svoji domovini in si kot tak izbirati samostojno pot k enakopravnosti. Poleg tega a-spekta pa se • moramo nujno ustaviti še ob drugem, ki je za srečanje bistvenega značaja, in sicer ob literaturi. Razprave so namreč tekle v to smer, kar je tudi namen celotnega simpozija in pokazale so na pogoje dela, možnosti objavljanja ter povezave z večinskim narodom, pa se na idejne kroge, stil in vsebino posameznih književnikov. To je prišlo predvsem do izraza na literarnem večeru, kjer je številno občinstvo prisluhnilo besedi madžarskih, retoromanskih, lužiško srbskih, i-talijanskih. slovenskih in domačih ustvarjalcev. Celovita podoba torej o delu in prizadevanjih književnikov različnih narodnostnih skupnosti, ki je pokazala tudi na bistvene razlike v možnostih razvoja. Vsi pa so si bili edini: književnost in kultura sta I 'stvena elementa v boju proti asimilaciji, sla bistveni postavki za življenje in ohranjanje narodnosti. O tem bo treba še spregovoriti, kot tudi o drugih izsledkih, ki so prišli na dan na srečanju.
Posebnost letošnjega obirskega simpozija je bil tudi centralni referat, ki ga je podal lužiški Srb pisatelj Jurij Koch. Koch je avtor velikega števila knjig, scenarijev za film in razprav (njegov opus obse
***••«• »
ga okrog 60 del) in je prikazal življenje in delo svojega naroda, ki živi popolnoma enakopravno z večinskim nemškim narodom v Nemški demokratični republiki. Lužiških Srbov (ki nimajo nobene, niti najmanjše zveze z jugoslovanskimi Srbi, so skratka čisto nekaj drugega tako jezikovno kot zgodovinsko in kulturno) je danes okrog 100 tisoč in živijo ob poljski meji. Jezikovni pas se razteza skoraj do vzhodnega Berlina, glavno središče je mesto Budyšin v bližini Dresdena. Že leta 1541 so dobili lužiški Srbi prvo knjigo v svojem jeziku (ki je nekakšen prehod iz poljščine v češčino), in sicer prevod Biblije, prvo posvetno knjigo pa leta 1571, kar kaže na izrazito kulturno moč tega naroda, ki živi na zgoraj omenjenem ozemlju že več kot tisoč let. Na tem mestu pa ne bi govorili o kulturi in književnosti, ampak bi raje podali nekaj najosnovnejših informacij. Lužiški Srbi živijo popolnoma enakopravno z Nemci, kar je seveda zasluga, socialistične usmeritve NDR, imajo svoje šole, institucije in založbo «Domovina*, ki izdaja približno 100 leposlovnih knjig na leto in 9 različnih revij, publikacij in časopisov, med temi tudi dnevnik «Nowa Doba*, ki izhaja na okrog 20 straneh. Povprečna naklada lužiško srbskih
knjig je tisoč izvodov, ki pa so največkrat kar hitro razprodani in je treba knjige ponatisniti. Tako razvejano in koncentrirano delovanje lahko razumemo, če vemo, da država financira celotno kulturno prizadevanje naroda, ki ima tudi samostojno radijsko postajo in mu na TV odmerjajo veliko prostora.
Že te skope informacije in vse povedano kažejo na koristnost in kakovost obirskega srečanja pisateljev manjšinskih narodov. Vsakdo izmed nas je odšel s srečanja obogaten z novimi izkušnjami in zamislimi, ki jih bo skušal posredovati tudi v svojem književnem delu. Vse pa je združila mjsel, da se prihodnje leto še srečamo na Obirskem ter navežemo tesne stike, ki bodo morali dobiti svoje dopolnilo tudi v konkretnem delu - izdajanju knjig, ki bi širši javnosti predstavile različne književnosti. Prav zaradi tega bodo prireditelji izdali trojo-žični literarni zbornik, v katerem lx>-do zastopani vsi sodelujrči H. Srečanja pisateljev manjšinskih narodov	MARIJ ČUK
MOSKVA — V Sovjetski zvezi pripravlajo načrt za gradnjo nove elektrarne, ki bo izkoriščala energijo plim in osek na obalah Belega morja, v severnih predelih države.
PRISOTEN JE BIL TUDI «VASILIJ MIRK»
USPEŠNO SREČANJE PEVSKIH ZBOROV V ŽELEZNI KAPLI
CELOVEC - Železna Kapla je včeraj bila prizorišče 8. srečanja štirih pevskih zborov, ki se izmenoma srečujejo, iz Brežic, Stražišča, s Proseka - Kontovela in iz Železne Kaple. Ta pobuda je prišla iz vrst pevskega zbora DPD «Svo-boda» iz Stražišča pri Kranju in je zdaj že prava tradicija te vsakoletne pevske manifestacije. Skupaj s pevskim zborom «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela, pevskim zborom «Bratov Milavec* iz Brežic in pevskim zborom SPD «Zarja» v Železni Kapli, se letno odvija prava manifestacija slovenske pesmi, ki vedno privabi številne poslušalce.
Tako je bilo tudi v Železni Kapli, kjer je množica ljubiteljev zborovske glasbe zasedla veliko dvorano kapelske glavne šole. Prišli so tudi številni častni gostje z obeh strani meje. katerim je predsednik SPD «Zarja» Peter Kuhar izrekel dobrodošlico. Goste, pevce in številno občinstvo je pozdravil tudi župan občine Železna Kapla - Bela Josef Lubas. ki je naglasil pomen takega sodelovanja in menil, da je to pravilna pot k zbliževanju med narodi tako v deželi, kot med sosednjimi državami. Lubas je tudi povedal, da je poleg tega treba razviti tudi gospodarsko sodelova-
nje, ki je, posebno za občino kot je Železna Kapla, življenjskega pomena. številni obisk in odlično petje posameznih pevskih zborov, j« včerajšnji prireditvi v Železni Kapli dalo ponovno potrdilo o pravilnosti ideje takega sodelovanja, ki dejansko zbližuje slovenske pevske zbore v matični domovini in v zamejstvu, saj s tem tudi dejansko uresničuje razvoj enotnega slovenskega kulturnega prostora.
S koncertom je pričel pevski zbor društva gostitelja, to je SPD Zarja in pod vodstvom Jožka Wrulicha nastopil tako v moški, kot v mešani sestavi. Pod vpdstvom Lu-dovika česna je nastopil pevski zbor DPD «Svoboda» iz Stražišča, potem zbor «Bratov Milavec* i* Brežic, ki ga vodi France Baškovič. medtem ko je zbor - »Vasilij Mirk* nastopal pod vodstvom Evgena Prinčiča. Višek srečanja štirih pevskih zborov je bil brez dvo-ma skupni nastop vseh zborov, ki so pod vodstvom posameznih zborovodij peli pesmi, ki govore o značilnosti krajev, iz katerih zbori prihajajo. S pesmijo «Juhe nojdam v Škufče* je koncert in s tem tradicionalno srečanje v Železni Kapli bilo zaključeno,
K, K*