Leto IX, it. 258 Ljubljana, petek 2« novembra 1928 Cena 2 Din mm IW|» m* 4» «ftyj» — Ua «5"- Uredništvo i Kaaflora ulica tter. $/L kL so7* in t&H, ponoči tudi k. »34. khtplal •• vraiaj«. U Uubtjaa, — Telefon M. Potfrvinid: Maribor, Aletni fc. t> — Ccfje, Dnevni k jzaf gospodarstvo,*? prosveto in politiko •L 11 Mm - Praha čislo Wtcn,Nr. n$J4i. 9 Grmenje na hegemonističnem nebu Kralj se je vrnil iz Topole. — Avdijence na dvoru. — Demokrati nadaljujejo napade na dr. Korošca in zahtevajo notranje ministrstvo Beograd, 1. novembra p. Današnji dan je bil v Beogradu dokaj živahen. Opoldne se je kralj vrnil iz Topole, nakar so se na dvoru vrstile avdijence. Tekom popoldneva so bili v avdi-jencah ministrski predsednik dr. Korošec, minister trgovine dr. Spaho, minister brez portfelja dr. Šumenkovič, minister socijalne politike Stjepan Ba-rič in minister financ dr. Su-botič, ter 'končno sarajevski veliki župan Milan Nikolič. V predsedstvu vlade so se ves dan vršile 'konference in posvetovanja. Četudi vladni krogi zatrjujejo, da gre zgolj za resorne zadeve spričo skorajšnjega sestanka Narodne sikupščiine, prevladuje splošno mnenje, da so se vse te konference in deloma tudi avdijence tikale splošne politične situacije. Beograjski večerni listi v zvezi s tem znova napovedujejo skorajšnjo rekonstrukcijo vlade, ki bi bila v zvezi z akcijo inž. Savčiča in bi po mnenju teh krogov tvorila nekako prvo etapo v sondiranju terena za sporazum s KDK. Interesantno je, da demokratska »Pravda«, ki velja za glasilo zunanjega ministra dr. Marinkoviča, zopet ostro napada dr. Korošca in naglaša. da so nezadovoljni ž njim ne le demokrati, temveč tudi radikali. Demokrati zahtevajo resor notranjega ministrstva za sebe in zatrjuje se, da je bila na včerajšnji konferenci vodstva Davido-vičeve stranke v kabinetu ministra javnih del sklenjena tozadevna akcija v okrilju vladne koalicije. Kakor poroča današnja »Politika«, smatrajo de- mokrati, da dr. Korošec kot notranji minister ni izvršil ničesar pozitivnega. Njegovo delovanje kot notranjega ministra je obstojalo doslej zgolj v tem. da je igral vlogo posredovalca med demokrati in radikali, ni pa si niti enkrat upal odločno nastopiti in izmenjati slabo uradmštvo, proti kateremu so se kar kupičile pritožbe. V dobro poučenih krogih po informacijah »Politike« -zatrjujejo, da sedaj tudi Davido-vič insistira na tem, da se dr. Korošec umakne ko«t notranji minister ter da dobe resor v roke demokrati, ki kandidirajo za to mesto Dragutina Pečica ali Kosto Timotiieviča. V beograjskih političnih krogih pričakujejo, da bo tokrat prišlo do resnega konflikta med radikali in demokrati, ker skupina Velie Vukičeviča, ohrabrena po izidu občinskih volitev v Bosni in Hercegovini odločno nastopa proti tej demokratski zahtevi. Radikali niti najmanj ne mislijo ponuščati, ker mislijo, da so v sedanji vladi že itak dovoli zapostavljeni. Če pa bi se že moral dr. Korošec iz razloga višjih državnih interesov umakniti, zahteva Velia Vuki-čevič. da se notranje ministrstvo ponovno vrne radikalom. V informiranih krog;h pa tej »borbenosti« demokratov ne pripisuieio ni-kake važnosti. Demokrati so doslej za ceno očuvania hegemonističnega režima in ohranitve četvome koalicije še vedno popuščali in bo oči vidno tudi tokrat ostalo ramo pri grmenju, da potolažijo nezadovoljneže v lastnih vrstah. Nova izzivanja hegemonistov Hegemoirstični eksponenti so začeli zonet na vseh straneh izzivati in ščuvati proti prečanom. — Pribiševicev odgovor dr. Nedeljkoviču Zagreb, 1. novembra, n. G. Svetczar Pribičevič je danes sprejel novinarje ter jim podal par izjav o aktualnih dnevnih vprašanjih. Uvodoma ;e je dotaknil članka dr. Nedeljkoviča v beograjskem «Vremenu». v katerem na odvraten način napada zlasti prečanske gospodarske kroge, ki da so oplačkali državo in med drugim izjavil: »Poštna hranilnica je skupna državna ustanova, toda to ne moti genera nega direktorja, da ne bi metal blata na pre-čane. V tem pamfletu trdi celo. da je bilo v Beogradu zato osnovanih 18 ministrstev kot nikjer drugod, da bi se ugodilo Hrvatom. Vsakdo pa ve, da so od 1. 1918. naprej v teh ministrstvih večinoma sedeli Srbrjanci. Dejansko Da ne gre za borbo med Hrvati in Srbi. kakor to zatrjuje direktor poštne hranilnice, •nego za borbo Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in srbijanskimi hegemonisti na drugi strani.» Za tem je Svetozar Pribičevič omenil izzivalno pisavo novosadske «Srba-dije». List zopet hujska, naj bi se pre i-vala kri. «Taki listi,» je naglasil gospod Pribičevič, «se financirajo z državnimi sredstvi z izrecnim nalogom, naj pripravljajo teren za umorstva narodnih voditeljev, da na ta način odvzamejo prebivalstvu prave voditelje.« Novinarji so na to opozorili Pribiče-viča na izjavo, ki jo je dal poslanec dr. Svetislav Popovič o Savčičevi misiji in o njegovi nameri, da odpotuje v Zagreb. Pribičevič je odvrnil: «Posl. Popovič je docela pravilno informiral g. Savčiča o sedanjem razpoloženju vodstva KDK. Netočne pa so vesti, da bi bil te dni g. Popovič prispel v Zagreb.» Glede občinskih volitev v Bosni in Hercegovini je Pribičevič izjavil, da je sedaj že vsej javnosti jasno, da so radikali doživeli pri občinskih volitvah v Bosni in Hercegovini poraz, a ta poraz bo zlasti viden pri konstituiranju občinskih odborov. Današnje «Vreme» poroča, da statuti pravoslavne cerkve ne bodo predloženi Narodni skupščini, nego da bo sporazum o teh statutih, ki je bil bojda dosežen med vlado in predstavniki cerkve, čim ga bo kralj potrdil, zadobil zakonsko veljavo. To pomeni z drugimi besedami, da bo v nasprotju z načelom avtonomije, ki ga jamči državna ustava. ta cerkveni statut kratkomalo ok-troiran. Razume se, da narod ne bo priznal takih statutov, o čemer ne smejo dvomiti škofje. Gospod.:e škofje si žele borbe in oni bodo boroo tudi dobi li.» Pravi obraz hegemonističnih amputašev Srbijanci so novim krajem vse dali, se zanje gospodarsko in moralno upropastili — sedaj pa hočejo napraviti konec .... Nečuven pamflet visokega državnega iunkcijonarja, generalnega direktorja Poštne hranilnice Beograd, 1. novembra, r. Današnje «Vreme» objavlja pod naslovom «Pri-vredniki in državna kriza» s podnaslovom «Privredniki naprej!» članek generalnega direktorja Poštne hranilnice dr. Milorada Nedeljkoviča, ki je izzval ogromno senzacijo. Dr. Nedeljkovič se v svojem članku zavzema za to, da bi se naj naša država razdružila. češ, da je to neodložljiva potreba celokupnega srbskega naroda, ki da bo v nasprotnem slučaju doživel še hujšo katastro-io, kakor je bila na Kosovem! Dr. Ne> deljkovič zanika narodno edinstvo Srbov in Hrvatov. Mož nadalje izjavlja, da Srbom za njihov napredek in kulturno gospodarski procvit ni potrebna sedanja državna zajednica. »Kar se tiče narodnega edinstva, smo mi Srbi iz Srbije preveč lahkomiselno in enostransko sprejeli to tezo in na njej gradili vse naše politične konstruk-cije.» Dr. Nedelijkovič smatra, da je treba s to prevaro enkrat za vedno prenehati in pogledati resnici v oči. Hrvati mrzijo Srbe. To je činjenica. s katero je bilo 1reba računati pri ustanovitvi sedanje države. Ali morda izgledamo mi sedaj bolje nego nekdanja Avstro- Ogrska? Kaj imamo pričakovati mi Srbi, ki tako obupno in krčevito branimo to «narodno» edinstvo in centralistično državo? Ali naj postanemo tirani in krvniki Hrvatov, ako bomo vladali s čvrsto roko. podkupovali in zavajali njihove duše ter z jezuističnimi metodami poskušali pridobiti Hrvate zase? Mi bi s tem izgubili najlepše oblike svoje duše: pravicoljubje, blagoduš-je in humanost! Da smo mi Srbi ostali sami v svoji hiši, kolikšen bi bil naš nacijonalni elan! Večni tresljaji, večni dvomi v jutrišnji dan, ubijajo podjetniški duh in onemogočajo vsako gospodarsko delo, a upropastili so nam vrhu tega še finance ter nam ubili dušo. Ni naša živ-Ijenska potreba, da smo za vsako ceno v veliki, toda nesložni in zastrupljeni državi. To ni več potrebno in nočemo več. Ekonomsko ie naš srbski del nazadoval s tem. ker nismo vso skrb in vsa svoja sredstva uporabili za obnovo našega ooustpšenega sela. naše industrije. naših prometnih sredstev. Z vojno odškodnino smn gradili železnice, ceste, mostove, vodovode, telegrafe in telefonske zveze, avtomatske centrale itd. po vseh krajih naše države. Odprli smo brez odškodnine svoja vrata in svoja konzumentska tržišča industriji, bankam in trgovini naših novih krajev... Financijsko smo zasledovali samo en cilj: da pridobimo Hrvate! Napravili smo 18 ministrstev, da jih čim več pritegnemo, v ministrstva smo natrpali na stotisoče parazitskih eksistenc (1). samo da brata še bolj prive-žemo na državo. Gradili smo jim stavbe. delale investicije na vse strani, da dvigne-mo njihovo delavnost in olepšamo njihove kraje! Vse zaman! Medtem ko «zasužnjeni» kraji napredujejo gospodarsko tako, da bolje ne more biti, leži naša Srbija še vedno v ruševinah in z neizlečenimi gospodarskimi ranami. Finančno smo hoteli le eno: da pridobimo Hrvate za to državo! Premagana Avstro - Ogrska nam ;e pustila trojanskega konja, v čegar trebuhu so se skrili naši največji sovražniki — Hrvati! Privlekli smo tega konja, ki je bil podoben bratstvu in edinstvu. v naše mesto, v naša srca, v naše duše. Naš poraz je strašen. Nihče nas v preteklosti ni tako potolkel, kakor nas sedaj tolčejo Hrvati. Mi se približujemo strašni katastrofi, kakor je po kosmopolitskem Dušanovem car-stvu prišlo srbsko Kosovo, ki nas je pokopalo za 500 let. Mi moramo preprečiti novo Kosovo. Stopimo na noge, zberimo se in osvestimo se. Pripravimo se duhovno na dogodke, ki bodo naizbežno nastopili, ker nam žensko kričanje in trkanie na prsa ne bo nič pomagalo. Duhovno prehitevanje in zbiranje Srbov, ponovno zavojevanje izgubljenih in prostovoljno opuščenih poziciji, to je prvo, kar imamo storiti. Potem šele bomo lahko pristopili k reševanju našega velikega in usodepolnega nacionalnega problema. S pomočjo ujedinjenja in do zadnjega starca in deteta mobiliziranega srbskega naroda. _ Ureditev odnosa je v z Grčijo Beograd, 1. nov. p. Danes opoldne je posetil zunanjega ministra grški poslanik na našem dvoru Polihroniades. Zunanji mi* nister ga je pri tej priliki obvestil, da je naša vlada danes potom našega poslanika v Atenah izročila odgovor na noto grške vlade glede rešitve še nerešenih vprašanj, tičočih se prijatelj«1 ega pakta med obema državama in raznih konvencij. Zatrjuje se, da je odgovor naše vlade zadovoljiv ter da bodo že prihodnje dni rešena vsa spor« na vprašanja, nakar bo v Atenah na sve= čan način podpisan prijateljski pakt. Konstituiranje občinskega odbora v Sarajevu Sarajevo, 1. nov. n. Sinoči se je vršila konferenca novoizvoljenih občinskih od* bornikov HSS. Posl. dr. Šutej je informiral prisotne, da je vodstvo KDK. v Zagrebu prepustilo novo izvoljenim občinskim od= bornikom v Bosni in Hercegovini, naj gle= de izvolitve novih občinskih odborov po* stopajo svobodno in po lokalnih razmerah. Čeprav so muslimani vladna stranka, je vendar JMO le delno odgovorna za sploš* no politično situacijo, vsled česar bi bilo sodelovanje med HSS in JMO tudi v Sa* rajevu najprimernejše. Konce6ije, ki jih v tem pogledu nudi JMO, so za KDK prav ugodne. Če pride do sodelovanja, bi KDK dobila podžupana in še dva važna občin* ska funkcijonarja. Po mestu so bile te dni razširjene vesti, da bodo politični nasprotniki uprizorili na dr. Šuteja atentat in je zato policija dala z- tražiti njegovo stanovanje. Sporazum med HSS in JMO v Mostar ju Mostar, 1. nov. n. Takoj po občinskih volitvah so novo izvoljene skupine občin« skih odbornikov stopile v medsebojne k on* takte v svrho sodelovanja v novem občin« skem svetu. Najvažnejši je bil sestanek med JMO in HSS. Radičevski poslanec Ni« kola Preka je izjavil, da je sporazum o sodelovanju HSS in JMO v novem občin« skem odboru v Mostarju že perfekten. Muslimani hočejo imeti v Bosni proste roke Beograd, 1. novembra, p. Dane« dopoldne se je vršil dolgotrajni sestanek med ministrom trgovine dr. Spahom in Veljo Vukičevieem. Kakor se izve iz poučenih krogov, sta razpravljala o kolaboraciji radikalov in muslimanov pri konstituiranju novoizvoljenih občinskih svetov v Bosni in Hercegovini. Radikali se zavzemajo za to, da bi vodstvo radikalske in muslimanske stranke izdalo vsem svojim organizacijam obvezna navodila, po katerih naj bi radikali in JMO nastopili skupno. Na sestanku pa ni prišlo do nikakega rezultata, ker se muslimani nočejo preveč vezati z radikali. Vodstvo JMO je danes izdalo vsem svojim orgrBizaeijam navodila, naj postopajo po svoji lastni uvidevnosti in upoštevajo pri konstituiranju občinskih odborov predvsem lokalne politične in gospodarske prilike. Kongres Narodne odbrane Beograd, 1. novembra, p. Kongres Narodne odbrane »e bo vršil letos v dneh 17. in 18. novembra ▼ Sarajevu. V teku so velike priprave, ker bo kongres združen z nekako proslavo osvobojenja in ujedinjenja. Poplave v primorsko-krajiški oblasti Karlovac. 1. novembra, n. Zaradi neprestanih nalivov so reke v karlovški oblasti prestopile bregove in napravile na poljih veliko škodo. Včeraj zjutraj je srečno pristal v Friedricbs-hafnu, kjer ga je pozdravila velika množica Friedrichshafen, 1. nov. g. »Grof Zeppelin« je davi ob 7.06 pristal v Friedrichshafenu. Na prostoru pred hangerjem se je že davno pred prihodom nabrala velika množica ljudi. V temi in megli na cilju Ob 4.36 so zrakoplov prvič zagledali v daljavi. Ker še ni bilo svetlo in leži nad Friedrichshafenom vsled bližine Bodenskega jezera v jutranjih urah megla, se dr. Eckener ni hotel odločiti za pristanek v temi. Zrakoplov ie dolgo križaril nad mestom in Bodenskim jezerom, ter je nudil, plavajoč 30 m nad zemljo, z razsvetljenimi kabinami ter rdečimi in zelenimi svetiljkami, krasen prizor. Težaven pristanek Okoli sedmih zjutraj je dr. Eckener sporočil, da hoče pristati. Navdušena množica je predrla kordon in navalila na prostore pred haugarjem. Dr. Eckener je poslal ladjedelnici brezžično brzojavko, s katero je prosil, naj skrbe za to. da bo množica izpraznila prostor, ker sicer ne more pristati. Le z največjim prizadevanjem se ie policiji posrečilo odstraniti množico z letališča. Šele ko se ie to zgodilo, se je »Zeppelin« začel spuščati na tla. Zrakoplov je nagnil prednji del in spustil vrvi, ki jih je takoj zagrabilo tristo mož posadke, ki ie bila pripravljena za pristanek. V oknih dr. Eckenerieve kabine je bilo natančno videti dr. Ecke-nerja in niegove častnike, na oknih glavne kabine pa potnike. Ko so potegnili še zadnji del zrakoplova k zemlji, so privezali velikana na drogove. Vojaška godba je zaigrala narodno himno, ki so jo pele tudi zbrane množice. Na čast ameriških potnikov je godba zasvirala tudi ameriško narodno himno, ki so jo navzoči peli razkriti. Naval občinstva Nato je začelo občinstvo burno vzklikati posadki »Zeppelina« in navdušenje se ni hotelo poleči. Zrakoplov je bil stisnjen med množico in ga ni bilo mogoče zavrteti niti toliko, da bi ga potegnili v hangar. Nato so položili do kabin lestvo in kot prvi so med zasmehovanjem občinstva vstopili v kabine carinski uradniki. Po kratkem izpraševanju. ali imajo potniki s seboj carinsko blago, so zopet zapustili krov, nakar so jim sledili potniki. Zadnje je izstopilo moštvo, ki je skrhelo, da so zrakoplov spravili v hangar. Dr. Eckener je ušel Zavedajoč se svoje dolžnosti kot vodja zrakoplova je dr. Eckener zapustil »Grofa Zeppelina- kot zadnji. Množica je izbruhnila v navdušene ovacije. Kl.i-ub temu se je dr. Eckenerju posrečilo uiti skozi strojnico ladjedelnice v svoj urad. Beže je dajal novinarjem in kinooperaterjem znamenja, naj ga pu- Drzen roparski napad Beograd, 1. nov. p. Iz Žabara poročajo, da je neka hajduška četa v minuli noči na« padla osamljen mlin «Morava» ter ga po« polnoma izropala. Zločinci so hišo dobe« sedno oplenili ter odpeljali tudi veliko že« lezno blagajno, v kateri je bilo nad 100 tisoč Din. Orožništvo je bilo še le danes obveščeno o drznem napadu. Uvedeno je bilo sicer takojšnjo zasledovanje storilcev, vendar pa doslej brez uspeha. Atentat v Pragi - pomota Praga. 1. novembra, (be.) Preiskava v zadevi poskušenega atentata na poljskega generalnega konzula je dognala, da je atentator. najbrže zamenjal poljskega generalnega konzula s poljskim ministrom, katerega je hotel ubiti zaradi številnih smrtnih obsodb ukrajinskih zarotnikov. Italijanske ladje v francoskih vodah Rim. 1. nov. g. Listi poročajo, da so od« šle iz Livorna tri ribiške ladje na lov proti Sardiniji. Vsled goste megle so izgubile smer ter dospele v francoske teritorijalne vode. Neka francoska torpedovka je ladje ustavila ter jih spremila do pristanišča v Bastiji, kjer bodo ostale zaplenjene, do« kler se ne razčisti, kako so prišle ladje v francoske vode. Mednarodna pomorska razstava v Parizu Beograd, 1. novembra, p. Vlada je sklenila, da se tudi naša država udeleži mednarodne pomorske razstave, ki se bo vršila v času od 14. do 25. novembra v Parizu. Jovan Bajloni umrl Beograd. 1. novembra, p. Davi je umrl po rlališem bolehanju znani beograjski industrijalec Jovan Bajloni. brat guvernerja Narodne banke Ignata Bajlonija. ste vsaj za par minut v miru. V uradu ga je pričakovala njegova soproga, s katero sta ostala par minut sama. Globoko sta ganila dr. Eckenerja dva šopka krizantem, ki jih je neznan častilec postavil na njegovo pisalno mizo. Ob 8.30 se je odpeljal dr. Eckener z ženo in hčerko domov. Junak dneva Vsi potniki so se izražali o poletu zelo zadovoljivo. 191etni zastonjkar Terhune, ki se je vtihotapil na krov zrakoplova, je bil prav za prav junak dneva. Množica ga je dvignila na ramena in nosila po pristanišču. Kakor se zatrjuje, ni prišel Terhune na krov samo kot »slepi« potnik, temveč ga je spravil na krov zastopnik Hearstovega časopisja, da bi mogel slično kot z lady Hay na potovanju v Ameriko prinašati senzacijonalne vesti za svojega delodajalca. Razen tega zastonjkarja je bil še neki drugi potnik brez potnega lista in siccr Američan Ulman, ki je tik pred poletom »Grofa Zeppelina« v šali izjavil, da plača 4000 mark več kot 3000 dolarjev, če ga vzamejo s seboj. Na veliko presenečenje je dr. Eckener ponudbo sprejel in Ulman je brez potnega lista in potne prtljage vstopil v zrakoplov. Dr. Eckener o poletu Dr. Eckener je pripovedoval, da se je moral prvo noč boriti z najhujšimi viharji. Kljub temu je zrakoplov premagal vse ovire in dokazal, da bo lahko opravljal v vsakem vremenu redno prekomorsko službo. Opremiti ga bo treba le z močnejšimi motorji in številnejšo posadko. Nemško časopisje posveča povratku »Zeppelina« tople pozdrave. Veliko nezadovoljstvo je povzročilo v javnosti, da so se ameriške novinske agencije revanžirale nemškim in monopolizirale vse vesti o povratku, tako da je bila širša javnost do zadnjega brez točnih poročil. Čestitke Hindenburga Predsednik Hindenburg je poslal dr. Eckenerju pozdravno brzojavko, v kateri izraža upanje, da bo »Grof Zeppelin« v kratkem posetil Berlin. Dr. Eckener je izjavil, da zaenkrat ne more odpluti v Berlin, ker je moštvo izčrpano. Tudi Amerika je zadivljena Xewyork. 1. novembra, g. Vesti o pristanku «Grofa Zeppelina> v Friedrichshafenu so objavile prve jutranje izdaje listov. V Ameriki prevladuje velikansko navdušenje zaradi posrečenega povratka. Posebno nagla-šajo, da se je zrakoplov mnogo hitreje vrnil. kot je vozil v Ameriko. V mornariških krogih so polni hvale o uspehih zrakoplova in pripisujejo z ozirom na okolnost, da je »Grof Zeppelin* prevozil 13.000 km brez večjega defekta, najsijjajnej-šo bodočnost. Pomanjkanje vagonov v Zagrebu Zagreb. 1. novembra, n. Zbornica n trgovino, obrt in industrijo v Zagrebu sklicuje za jutri ob a. popoldne konferenco gospodarskih krogov v Zagrebu. Na konferenco so povabljeni tudi predstavniki direkcije državnih železnic. Konferenca bo razpravljala o katastrofalnem pomanjkanju vagonov ter o ukrepih, ki bi bili umestni, da se iz-begne hujšim posledicam. Odstop ameriškega poslanika v Londonu Washington. 1. novembra, g. Ameriški poslanik v Londonu Hughton je odstopil, da bo mogel kandidirati pri volitvah v ameriški senat. Predsednik Coolidge je podal diplomatu pismo, v katerem «e mu zahvaljuje za njegovo delovanje. Radiofonski promet Newyork—Dunaj Newyork, 1. novembra. (Io.) Dne S. novembra se otvori z Dunajem brezžični promet MarseiUski Landru umrl Marsseille, 1. novembra s. Marse-illsto Landru, Pierre Rey, ki j« bi! obdoižeo, da je umorii več žensk, je v zaporu umri. Športne vesti Zagreb, 1. nov. Reprezentanca vseučili« šča : Hašk 4 : 3 (2 : 2). Dunaj, 1 nov. Admira : Nicholson 4 : 1 (1 : 1); Rapid : Slovan 3 : 2 (0 : 1); Au. stria : NVAC 2 : 1 (0 : 1); Wacker ; Liber. tas 10 : 2. Budimpešta, 1. nov Madžarska : Švica 3 : 1 (1 : 0). 20.000 gledalcev Madžarska zmaga je bila zaslužena. Sodil ie Italijan Cararro. Tekma šteje za mednarodni ev» ropski pokal. Monakovo, 1. nov. Bayem : DFC (Praga) 4 : 1 (2 : 1). Bojazen srbijanskega politika pred bodočnostjo Vodja zemljoradnikov o Davidovičevem govoru« — »Izgubljena je vera v dobro voljo« Beograd, 1. novembra, r. Vodja zemljoradnikov Joca Jovanovič je poda! novinarjem izjavo, v kateri, govoreč o politični situaciji, med drugim naglasa: «Ves narod čuti težino sedanjega položaja in zahteva nujni izhod iz te nevzdržne situacije. Toda po govoru Ljube Davidoviča, ki ga je imel na demokratski konferenci 27. oktobra, je izgubljeno vsako upanje, da bi sploh bilo mogoče najti primernega izhoda, izgubljena je vsaka vera v dobru voljo. V narodu se je pričakovalo od g. Davidoviča. da bo povedal vse kaj drugega. Pričakovalo se je, da bo napovedal izstop demokratske stranke iz četvorne koalicije, da bo demokratska stranka odprla vrata sporazumu s KDK na ta način, da se odreče politiki, ki je do-vedla do 20. junija. Mesto vsega tega pa je a. Davidovič ponovil besede Velie Vukičeviča iz njegovega volilnega proglasa iz leta 1927. Bas ta prog- am Velje Vukičeviča je dovedel do tako opasne napetosti med Beogradom in Zagrebom.« «Narod v Srbiji in na Hrvatskem zahteva spremembo tega stanja. Narod zahteva spremembo, ker čuti. da se kuha in pripravlja nekaj resnega. Narod sliši bobnenje pod zemljo, ki pri« haja iz Hrvatske in instinktivno napoveduje, da ne bo prišlo t?ič dobrega. Narod ne more razumeti, zakaj odgovorni politični krogi temu posvečajo tako malo pažnje. Narod ni nikdar pogrešil in je še vedno zadel pravo. Zato ima tudi dandanes prav. Stanje je resno in postaja od dne do dne še resnejše. Le oni, ki nimajo čiste vesti, ki nočejo ničesar videti in slišati, ostajejo slepi in gluhi. Samo takojšnja sprememba sedanjega režima, nova vlada in svobodne volitve morejo ublažiti vladajočo napetost. Če pa bo ostalo še nadalje vse pri starem, e, potem pa. kakor bog da...» Samo še danes! Grandijozni velefilm Povratek Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. v Kinu Matica. Tel. 2124. Na grobovih ... KDK hoče močno državo Oblastna konferenca SDS v Splitu. — Dr. Grisogono o politiki KDK. Split, 1. novembra, n. Danes se le vršila oblastna konferenca SDS za južno dalmatinsko volilno okrožje. Poslanec dr. Grisogono je poročal o političnem položaju. Najprvo je ostro kritiziral politiko Ljube Davidoviča in dr. Voje Marinkoviča ter omenil tudi pisavo ve-lesrbijanskega lista «Srbadija» v Novem Sadu, ki ščuva k nadaljnjim umorom voditeljev KDK. Dr. Grisogono je naglašal. da je treba tako neodgovorno postopanje kar najostrejše obsojati. KDK ne napada države, marveč jo želi samo preurediti. «Mi smo proti temu, da se postavlja vprašanje državnega obstoja,« je nadaljeval dr. Grisogono, «in ne bomo dovolili, da se rušijo temelji države, ker gre naša borba za tem, da se ustvari enakost in strmoglavi srbijanska hegemonija. Naša državna zajednica mora dati vsem krajem svobodo in popolno enakost.* Nato so se vršile volitve novega oblastnega odbora SDS. Za predsednika je bil izvoljen posl. dr. Grisogono. Konferenca je izrekla zaupnico dr. Gri-sogonu in vsemu vodstvu KDK, Pribi-deviču pa je poslala še poseben brzojavni pozdrav. Upor Gosarjevega krila v SLS Strahovita obsodba pogubne klerikalne politike od lastnih ljudi in voditeljev. — Priznanje, da je borba KDK pravična in uspešna, ne le za državo, temveč še posebej za sloveskega malega človeka. — Konsternacija v vrstah SLS Zagrebški »Jutarnji list« je nedavno pod naslovom »Dr. Koroščeva stranka se drobi« poročal, da je bivši klerikalni minister posl. dr. Gosar, vodja tkzv. krščansko socijalnega krila v SLS, v »Delavski politiki« napisal članek, v katerem odobrava borbo KDK proti beograjski kapitalistični čaršiji ter za revizijo ustave. »Slovenec« je v torek proglasil poročilo »Jutarniega lista« za »slabo potegavščino«, češ vsemu svetu je ven-dar znano, da je »Delavska politika« socijalistično glasilo, v katero dr. Gosar še nikdar ni nič napisal, a tudi v zadnji številki krščansko socijalnega glasila »Delavska pravica« da se ne nahaja noben Gosarjev članek. »Slovenčev« demanti je klasičen primer klerikalne lažnivosti in neiskrenosti. »Jutarnji list« se je (očividno gre za pogreško pri telefonski transmisiji) res zmotil, ko ie citiral socijalistično »Delavsko politiko«, mesto krščansko socijalne, t. j. klerikalne »Delavske pravice«. Tudi je res, da v zadnji «De-lavski pravici« ni nobenega od Gosar-ja podpisanega članka. Navzlic temu je informacija zagrebškega dnevnika stvarno povsem točna. Kakor znano tvorijo tkzv. krščanski socijalci v klerikalni stranki znatno in precej močno skupino, katere voditelj je posl. dr. A. Gosar. Ta skupina šteje tudi v klubu SLS precej poslancev in v ljubljanski oblastni skupščini so se zadnjič celo vsi klerikalni poslanci nekako solidarizirali s krščansko-socijal-nim programom. Oficijelno glasilo kršč. soc. skupine je list »Delavska pravica«, ki se tiska kakor druga klerikalna glasila pod škofovo cenzuro v katoliški tiskarni. Glavni sotrudnik »Delavske pravice«, ki notorično piše v tem listu podpisane članke, a tudi nepodpisane preglede, je posl. dr. A. Gosar. V »Del. pravici« od 11. oktobra 1928, št. 22 se nahaja »Političen pregled«, ki sicer ni od dr. Gosarja podpisan, izven vsakega dvoma pa je, da je ta pregled potekel izpod peresa aktivnega nar. poslanca (»naše parlamentarno leto«), in nobena skrivnost ni, da je avtor sestavka posl. dr. Gosar. To v ostalem ni važno. Glavno je, da je »Delavska pravica« oficijelno glasilo važne grupe v SLS, ki ima za seboj tudi večjo skupino poslancev z g. Gosarjem na čelu. Sodba »Del. pravice« o političnem položaju je torej sodba enega dela klerikalne stranke. In kakšna je ta sodba? Porazna za oficijelno politiko SLS in njenega šefa dr. Korošca! V »Političnem preglediu« predvsem ugotavlja »Delavska politika«, da je bilanca Vukičevič-Koroščevega režima popolnoma pasivna. Konoedira sicer vladi »dobro voljo«, podčrtava pa, da »uspeha ni bilo«, v glavnem ker sloni jedro režima »na kapitalistični, ljudske duše nerazumevajoči in tradicijsko reakcionarni . mentaliteti«. Ostrejše nI mogoče karakterizirati pogubnega režima, kateremu je voditeljica tista SLS, ki ji pripada tudi krščansko socijalna grupa j gg, Gosarji, Kremžarji in to- Objavljeno samo v enem delu vlarajSnje naklad^. variši na čelu! Nič manj odkritosrčna j'e sodlba »Delavske pravice« o kleroradikalski zvezi. Kakor znano, se je SLS obvezala ne le, da bo stalno podpirala radikalsko stranko, temveč da se bo na njeno zahtevo ž njo tudi fuzionirala. To je pred 10 dnevi službeno znova podčrtal minister dr. Kujundžič, ne da bi ga bila SLS poskusila demantirati. Dočim torej prehaja SLS v kleroradikalščino in se njeni voditelji trudijo dokazati, da je to veledržavniško, za narod in državo koristno delo, proglaša skupina dr. Gosarja kot najbistvenejšo posledico zadnjih kriz dejstvo, da je radi-kalska stranka na svojem ugledu izgubila, kar pa je le v korist konsolidaciji države.« Oslabitev tiste stranke, s katero je SLS zvezana na življenje in smrt (po besedah g. Korošca) in kateri se je slovenski klerikalizem hlapčevsko udinjal, je po mnenju posl. Gosarja in tovarišev državni interes! Ali je mogoče izreči hujšo obsodbo nad politiko oficijelnega vodstva SLS, nad vsem, kar danes klerikalci delajo v Beogradu? V službi hegemonistov vrši danes SLS rabeljsko delo proti KDK ter se bori proti kmečki demokraciji z vsemi sredstvi. Glasila SLS proglašajo borbo KDK za protinarodno in protidržavno, odobravajo politiko beograjskega he-gemonističnega režima proti pokretu, ki ga vodita SDS in HSS in še vse premalo oster se jim zdi nastop vlasto-držcev. A kaj pravi grupa g. Gosarja? Kako sodijo o borbi KDK lastni Koro-ščevi ljudje? »Delavska pravica« piše doslovno: »Opozicija (KDK) je zrahljala absolutno moč belgrajske kapitalistične čaršije in je spravila v resni stadij zahtevo po reviziji ustave v avtonomi-stičnem ali celo federativnem smislu, ki e edina rešitev Jugoslavije in še prav posebej delavskega razreda.« G. dr. Gosar in njegovi tovariši torej proglašajo borbo KDK kot rešilno za Jugoslavijo in še tudi to priznavajo, da se ta borba vodi še prav posebej v interesu delavskega stanu, v interesu malega človeka! S to izjavo je na naravnost porazen način obsojena celokupna politika SLS ter proglašena kot državi in še posebej slovenskemu narodu škodljiva! Dr. Gosar in njegovi tovariši iz tega svojega stališča še niso izvajali nobenih konsekvenc. Oni še vedno podpirajo politiko g. Korošca, akoravno vedo, da je za Slovenijo pogubna. Njihova izpoved v »Delavski pravici« je za enkrat imela le to posledico, da se po nalogu g. Korošca vrši sedaj v stranki velika »disciplinarna preiskava«. Mi razumemo razburjenje. Članek »Delavske pravice« ie pokazal, da vlada v klerikalni stranki oopolen notranji kaos in da se v njo vedno globlje zajeda odpor proti nesrečni politiki, ki daje morda trenutnega zadoščenja strankarskim strastem, a je v stvari izdajništvo vsega, kar si je SLS v svojih boljših in lepših časih zapisala v program. Kakšne so bile jeseni nekdaj V nekem časopisu iz leta 1830. čita-mo, da so oktobra 1733 bile že vse reke debelo zamrznjene. 1443. je pritisnil mraz že za Šrmna in Judo in ni odnehal do Jurjevega drugega leta. 1480. so v avstrijskih deželah trgali grozdje ob hudem mrazu in snegu. 1693. je Donava zmrznila že meseca oktobra in se ota jala šele drugo leto začetkom aprila. Nenavadno mrzli sta bili tudi leti 1728. in 1739.. ko je trajal mraz zdrže na 5 mesecev. «Moravija» poroča, da so bile v letih 1787. in 1426. tako mile jeseni, da je decembra vzcvetelo vse drevje in da so pognale mnoge vrtne im travniške cve tiče. Otroci so se do novega leta kopali v Bodenskem jezeru. Decembra 1830. se je nad Rakitni kom pri Postojni raz-besnela takšna nevihta, kakršne so običajne samo ob prav soparnih poletnih dnevih. Čudno je, da je istočasno po nekod na Kranjskem zapadel 2 m visok sneg in da je po Krasu brila burja s takšno silo. da si vozniki niso upali na cesto. V nekem listu iz leta 1829. črtamo, kako se nezmotljivo ugotovi kakšno bo vreme bodoče zime. Prvi sneg je treba zgnesti v kepo in ga podržati nad plamenom sveče. Sneg se ali otaja v nekoliko kapljic vode, ali pa se v kepi napravi majcena globelica. V prvem primeru bo zima vlažna, v drugem pa suha in mrzla. V istem listu najdemo zanimivo dogodbico o nekem čevljarja, ki je bil najboljši vremenski prerok, kar jih je kdaj živelo. Nekoč se je pri njem oglasil sam kralj in ga vprašal, kako je mogoče, da vedno tako točno ugane vreme. «Ne smem vam povedati, Veličanstvo*. pravi čevljar, ckajti moj brat je dvorni astronom, ki bi ga gotovo ta koj spodili iz službe, čim bi vam povedal kako in kaj.» Ko mu je kralj oblju bil, da bo brat vseeno ostal to, kar je in tam kjer je, se je dal Čevljar pregovoriti in povedal tole: «Če prerokuje moj brat dež. pravim nak. solnce bo, če napove mraz, vem da bo deževalo in kadar zavoha vihar, bi zastavil g'avo, da bo dan brez vetrčka. Evo, Veličan-* stvo. tako delam in še nikoli se nisem zmotil.* 4' KINO IDEAL Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. Ana May Wong v pretresljivem filmu SONG Zagonetna smrt novorojenčka Mursko Sobota, 31. odetofara V zapore okrajnega sodišča v Murski Soboti je orožnAit/vo prignalo neko Antonijo Kovačevo, posestnik o vo hčer rz Domajincev, osumljeno de-tamoira. Trupeice ocroka pa so prenesli v mrtvašnico, kjer čaka nesrečno bitje sodnega ogleda. Osumljenka je dokaj zastavno divaindvajsert-letno dekle. Priznala je, da je porodila živo dekletce, ki ga pa je v popolni duševni zmedenosti, ne da bi se zavedala, kaj dela — zaduš«la. Sodna komisija se je torej odpeljala včeraj takoj na ffice mesta. V mrtivašnjci so jo že pričakovali vaščani. Odpro zabojček, ki naj bi vseboval po navedba vseh prisotnih otrokovo tru-pelce. Zdravnika stopita bližje, pogledata, pogledata pozorneje — zmajeta z glavo: »To, da je dete?« »Seveda je, hite zatrjevati ljudje, »saimo zmrcvari eno je tako, da se ničesar ne more ločiti.« Zdravnika pa se nista dala ugnati — pregle-" dala sta stvar natančneje in spoznata v njej »posteljico« (Placenta). Kje je torej ostal otrok? Domači so vedeli povedati ie toliko, da je v noči neikafl' dvakrat zavekalo. Starejši sin Je vstal, pogledal v kuhinjo ter vprašal sestro, kaj da Je. Ona ni odgovorila ničesar, nakar se je sin vlegel zopett spat. Vsa komisija se je sedaj spravila na delo, da poišče derte. Z giratoljaimi, z vilami in kolci oboroženi so brskali po vrtni, smeteh in gnojn. Zt so bili prepričani, da ne najdejo ničesar, ko povleče nekdo izpod poča tirupelce, ki je ležalo med pepelom ... mr. Nočni brlog V neki neznatni 'beograjski kavarni je policij^ te dnd razkrila brlog razuzdanosti in kokainizma. Ze dolgo časa so v bližini stanujoči ljudje sumili, da se v kavarna »Mali Orlič«, v ulici Vojislava Iliča, dogajajo po-nočne orgije. Toda dostop v kavarno je bil tako otežkočen. da je doslej vsaka policijska racija ostala brezuspešna. Čim so se detektivi pojavili pri vratih, ka jih je odpiral portir. so s« vsi sumljivi tipj v kavami izgubili v sosednje prostore m posebne sobane, ki jih ie lastnik kavarne. Vladimir Konnič, označeval kot svoje privatno stanovanje. Na ponovne prtrjave te policija nedavno noč s samokresi vdrfa v kavarno in po ogledu vseh prostorov aretirala kavarnar-ja in odgnala na policijo tudi večje število sumljivih tipov in izgubljenih deklet, ki jih je Kornič znal izvabiti v svoio službo in jih nato zlorabljal. V kleti je policija našla tudi lokal, kjer so se vsak večer shajali kokainisti in morfimisti. Med njimi je baje tudi več uglednih beograjskih osebnosti. ki so redno obiskovale to zloglasno nočno kavarno. Afera vzbuja v Beogradu mnogo prahu. Ob grobovih hrvatskih narodnih mučenikov Zagreb, 1. novembra. Ze na vse zgodaj so se pričele pomikati na pokopališče Mirogoj ogromne množice zagrebškega prebiva'stva. Pod arkadami je bila pred grobovi hrvatskih narodnih mučenikov Stjepana Radiča, Pavla Radiča in dr. Gjura Ba-sarička postavljena posebna častna straža s številnimi reditelji. Mimo grobov hrvatskih mučenikov so tekom dneva defilirali desettisoči in desettiso-či kakor svojčas, ko so mrtvi voditelji hrvatskega naroda ležali na mrtvaškem odru v Seljaškem domu. Ob 11. so reditelji prekini i sprevod občinstva, nakar so se mačenikom poklonili voditelji HSS. Za dr. Mačkom in Predavcem so se vrstili vsi v Zagrebu nahajajoči se poslanci HSS. Vsak je nosil krasen venec iz svežih rož. Poslanec Predavec je položil na grob Stjepana Radiča venec v imena oblastnega odbora, dr. Košutič pa je položil na grob mučenikov krasen ver.ee po naročilu hrvatskih kmetov, izseljencev v Novi Zelandiji. Kmalu za tem je prispel v arkade Svetozar Pribičevič s poslane; KDK. Po kratki molitvi na grobu svojih bivših tovarišev in prijateljev sta Svetozar Pribičevič in dr. Maček z ostalimi poslanci KDK odšla na grob Radiče-vega brata dr. Ante Radiča. Odtod sta se napotila na grobove omladincev, ki so padli ob priliki manifestacij proti umoru v Narodni skupščini dne 21. junija. Voditelje in poslance KDK je obkrožala velika množica omladincev in meščanov. V spomin Stjepanu Radicu Napisano za koledar »Božičnico«. Bled, na dan Vseh svetih 1928 S svojega doma, ki stoji na obronku grička, kronanega s cerkvico, vidim vso gorenjsko pokrajino vse do Ljubljane preko rmenega. zlatega, rdečega in škrlatnega jesenskega listja, kjer solnce za slovo še enkrat obseva drevje. stare hraste. Na levi strani se dvigajo v nebo visoke Karavanke, a v neposredni bližini, kjer v ozki strugi teče Sava, gledam cerkveni stolpič Vrbe, Prešernove domačije, srečne drage vasi domače, ki jo je tako krasno opeval v svojem sonetu. Tu sem je v svojih mladih dijaških letih prihajal kot romar Stjepan Radič na svoii apostolski in trajevj poti, ki si jo je sam izbral. Spominjam se dni, ko je pozneje zopet prišel v naš kraj in je večkrat bil gost v mojem domu. Bilo je poleti, ko je solnce stalo visoko in srno polni nad mislili na žetev. Podnevi so ga obiskovali novinarji, zvečer pa je prihajalo ljudstvo iz okolice, da v mojem domu pozdravi in čuje znamenitega sina velike Hrvatske. Tako je ljubil naš nepozabni vodja Slovenijo, da trii je pozneje, ko me je postavil za kandidata v Gorskem kotaru. dejal, da me želi kandidirati v takem kraju Hrvatske, odkoder je mogoče z Vodenjaka ob bistrem dnevu videti sloven ske Alpe in njih očaka Triglav, imenovan Po bogu naših pradedov, kj še vedno živi v globini naših src. Tedai sem se spomnil časov, ko sva v Beogradu govorila o tem, kako naj bi letos po njegovi veliki zaposlenosti prebila nekaj dna na Bledu in v okolici. Usoda je hotela drugače. Ni mu bilo usojeno enolično človeško življenje in navadna smrt. kakor nam. Čakala ga je Golgota, na kateri je imel dati poslednjo in največjo žrtev za svoj narod. Vidim ga še danes tako jasno pred seboj, kakor 20. jun/iia, ko je sedel mirno, tiho. brez zle misli in brez strahu v prvi klopi Narodne skupščine, v isti vrsti z dr. Pernarjem, Grandio in Pribičevičem. dočim sem jaz bil oddaljen dva koraka. Naenkrat je šest strelov pogodilo 5 naših najboljših ljudi. Naš vodja je bil smrtno ranjen. Vse to se ie zgodilo v par sekundah, a vsega tega večnost ne more popraviti. Ko je odjeknil strel za strelom, sem mislil samo eno: naj se zgodi karkoli, ne bom bežal pred streli z mesta, kamor so me poslali volilci Gorskega kotara. Še sem stal na svojem mestu, ko je skupščina bila do malega že prazna. Pred menoj ie ležal dr. Basariček, ki je pravkar izdihnil, a nekoliko levo od tribune ie umiral v srce zadeti Pavle Radič, okrog katerega se je trudil slučajno navzoči zdravnik . . . Šele zdaj sem se osvestil in vprašal takoj, kie se nahaja na>š predsednik Radič. Nekdo mi ie dejal, da je ranjen. Ves prestrašen pobitim v klubsko sobo. kjer sem stokajoče-mu Grancfji slekel suknjo in mu pomagal leči. Tedai je vstopil v sobo Svetozar Pribičevič. Vprašam ga. kje ie Stjepan Radič. Tudi on ga je iskal. Odšla sva skupno na dvorišče, kamor je ravno dospel šofer, ki nama je povedal, da je pravkar odpelial težko ranjenega predsednika v bolnico. Takoj sva se Dodala tjakaj in sva mu še lahko stisnila roko, ko de bil brez tožbe in obtožbe prenešen v operacijsko sobo. Pozneje sem ga večkrat obiskaval na kliniki, v sobi. napolnjeni s cvetjem, in sem se radoval njegovega naglega okrevanja, ki se je po mojem mnenju hitro približevalo. Spremljal sem ga pozneje z ostalimi poslanci v Zagreb. Dasi simo odhod iz Beograda držali v tamosti, je bila pot skozi Slavonijo in Hrvatsko pravi triumf. manifestacija hvaležne duše hrvatskega naroda. ki ie svoj živ dan ne bom pozabil. Samo še enkrat sem poiznele dali časa govoril z našim predsednikom. Povabil me je k sebi in je sedeč na verandi svoie vile govoril z vso bistrostjo svojega duha. a vendar nekoliko tužno Zdravniki so za-branili obiske, ki so ga utrujali. Obliubil mi je še. da bo prispel k meni na Bled na daljši oddih, čim mu bo zdravje to dopustilo. Zatrieval mi ie. da se na Bledu počuti kakor doma. Neki akademik, ki mu ie zaradi sigurnosti b'1 dnde'ien. mi ie po-zneie povedal da ie š" na dan prrd srrrHn ponovi] želio. da se odo-avi na Bled. Tam ie n°koč v mojo snomiickr kniigo zapisal kratke besede, ki vsebuieio vse niegovo življenje, niecov uspeh, njegovo smrt in njecovo nettmriooo slavo: — Iz •»'»r^li 7. narodom z9 narod! — Dr. Ivan ŠvegeL narodni poslanec. Ljubljana, 1. novembra. Jesenska turobnost z deževiem in meglo je legla na zemljo in objela vso orirodo. Na dostojen način kakor vselej se je Ljubljana tudi letos spomnila svojih mrtvih. Ze dopoldne so vrele množ-ice do vseh potih k Sv. Križu in k Sv. Krištofu, pa tudi na Vič in v štepanjo vas. Ljubljansko polje v smeri proti Sv. Križu je bilo navzlic dežju že dopoldne podobno živemu mravljišču. Popoldne. kr> se ie deževte nekoliko uneslo. je promet naraščal cd ure do ure. Ni pre-uizka cenitev, da je posedlo obe ljubljanski pokopališči do 50.000 ljudi iz Ljubljane in okolice. Ob 3. popoldne so se pričele v kapelici Pri Sv. Križu molitve za mrtve, nakar ie sledil pri rlavnem križu svečani requiem. Ob štirih popoldne se je vršila slavna svečanost na grobovih mrtvih voiakov. Ta tradicionalna svečanost je pridržala številno množico navzlic zopetnemu deževju. Tam na zelenih rušah skupnih srrobov so zagorele neštevilne lučice. Pod spomenikom iu-denburškim žrtvam je bilo nasrromadenih mnogo vencev. Mrtvim tovarišem v spomin i& izpregovoril bivši vojni kurat gospod B o n a č. V ljudeh se je zbudilo toplo so-čustvo do tisočev onih nesrečnih ki so umrli, da pripravijo drugim boliše življenje Vojaška godba je zaigrala na voiaških grobovih več žalostink in oddelek vojaštva je oddal razantno salvo. Z njive mrtvih so se pričele razhajati množice šele v mraku. Odsev morja lučic je žarel visoko gori pod nebo in vonj sveč m jesenskih rož. krizantem. aster, cipres in palm je napolnjeval vse ozračie. Lepo okrašeni so bili tudi letos grobovi Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Ivana Cankarja. Ketteja, Murna. dr. Kreka in drugih naših znamenitih pokoinikov Tudi na starem pokopališču Pri Sv. Krištofu je bilo mnogo liudi. vendar pa se je nudil občinstvu precej žalosten pogled. Grobovi so večinoma zapuščeni, deloma izkopani in prekopani, spomeniki nagnetli ter poškodovani, nekateri celo na tleh in vsepovsod preraščeni z grmičeviem. Ciprese in žalne vrbe so nagnile svoie veie in v hladnem vetru je poztio v večer ugaševala lučka za lučko. Le tu pa tam je še vzdrh-te!a_ svečica. nato pa je vsepovsod nad grobovi zone t zavladal mir in ie na pokopali* ščih zopet zavladalo veličanstvo smrti. tAT Tudi letos se Je vršila skromna spominska svečanost na grobovih žrtev krvave avstrijske justice, na Suhem bajerju. Kljub skrajno slabemu vremenu se je zbralo na vojaškem strelišču lepo število občinstva, zlasti nacijonalistov, ki so tudi poskrbeli, da so bili grobovi lepo okrašeni s cvetjpm in lučicami. Slovesnost se je pričela ob 11. dopoldne. Šentjakobski pevski zbor je pod vodstvom gosp. prof. Grobminga zapel na-grobnico «Blagor mu>, nakar je gosp. župnik Barle opravil molitve za mrtve in blagoslovil grobove. Pevci so še zapeli večno lepo v Din. Izmenjava delnic se bo izvršila kasneje. = Dviganje cen bakru na svetovnih tržiščih. V zadnjem času se je cena bakru pričela zopet naglo dvigati. Te dni je mednarodni kartel za baker ponovno dvignil ceno, tako da znaša danes cena cif luka v Severnem morju 16.25 centov za angleški funt, dočim je v početku leta znašala okrog 14 centov. = Beograjska trgovska zbornica in uredba o odpiranju in zap'ranju trgovin. Na seji uprave beograjske trgovske zbornice, ki se ie vršila v sredo, se je ponovno razpravljalo o uredbi o odpiranju in zapiranju trgovin. Uprava v načelu soglaša z novimi predpisa uredbe, vendar zahteva, da se v soboto podaljša delavni čas za eno uro in da se ukine favoriziranje slaščičarn. — Vinska borza v Zagreba. Danes se vrši v Zagrebu vsakomesečna vinska borza. katero prirejata Savez hrvatskih vinogradnikov in uprava Zagrebške borze. Na tem sestanku se bo nudilo prvič letošnje vino. — Nazadovanje izvoza jajc t Nemčijo. Po nemški izvozni statistiki smo v orvih osmih mesecih t. 1. izvozili le 98.5 milijona komadov jajc, dočim smo v istem razdobju pret. leta izvozili 125.1 milijona komadov. To nazadovanje je tem občutneje, ker se je ;?to-časno skupni uvoz jajc v Nemčijo povečal od 1923 na 2071 milijonov komadov. Najbolj se je napram lani povečal uvoz iz Rusijje, in sioeT od 3S1 na 589 milijonov komadov. Borze 1. novembra. Devize in valute. Beograd. London 275.78 — 276.58, New-york 56.84 _ 57-04. Curih 10941 — 1097.1, Milan 297.05 — 299.05, Praga 168.37-169.17, Berlin 13.555 — 13.585, Dunaj 7.9964 do 8.0264, Budimpešta 9.9154 _ 9.9454. Efekti Beograd. Vojna škoda 427.5 — 429.5, za december 437 — 438, investicijsko 85.5 — 0, Narodna banka 6980 — 7050. Dnnajska borza za kmetijske proizvode Glede na popuščanje tečajev na prekomor-skih borzah in v skladu z mlačno tendenco na kontinentalnih borzah je bilo razpoloženje na dunajski borzi zelo mirno. Promet je bil minimalen. Pri tlačenih c«nah je bilo nekaj majhnih zaključkov v jugoslovenski potijski pšenici. Zaradi nazadujočih notacij v Buenos Airesu in Rosariji je bila tendenca v turščici mirna ter so cene iz druge roke nižje. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina, fco Dunaj: pšenica: domača 36.25 — 37, madžarska potijska (81/83 kg) 40 — 41, i|ugoslovenska 38.25 do 38.75; rž: marchfHdska 36 75 — 37, madžarska 35.5 — 35.75; turščica: H5.50 do 36; oves: domači 33.5 — 34, madžarski 35 — 35.5. Zahvala Vsem cenjenim prijateljem in znancem, d 90 se spominjali moje osemdesetletnice bodisi osebno ali pismeno, izrekam svojo najprisrčnej^o zahvalo ter želim vsakomur najmanj tudi toliko križev — pa brez vratih težav. Neizmerno me je razveselil prihod gosp. vseučil. prof. dr. Fr. Jesenka, predstojnika botaničnega instituta, ki mi je k mojemu osmemu križu čestital v svojem in v imenu svojih slušateljev, mladih botanikov, na ljub-janski univerzi. Bodi jim življenje srečno In veselo f Srčne pozdrave vsem! Celje, 30. oktobra 1928. M. CILENSEK. Robert Lansing umrl Iz Washingtona so sporočili vest. da je 31. oktobra umri Robert Lansing, državni tajnik za zunanje zadeve v letih 1915—1920. Rodil se je 1. 1864. v Wa-tertownu v državi Newyork hi je Študiral pravno vedo. Kmalu je postal strokovnjak v vprašanjih mednarodnega prava. Zato so ga tudi kmalu začeli uporabljati kot izvedenca v sporih z drugimi državami. Izdajal je pozneje list «American JouTnal of International Law». Bil je dolga leta prijatelj Wood-rowa Wilsona in tako je razumljivo, da si ga je ta v marcu 1. 1915. izbral za državnega tajnika (ministra) zunanjih zadev. Imel je odločilen vpliv na Wil-sonovo mišljenje, ideja Društva narodov je prav za prav njegova. Med mirovnimi pogajanji so se pa pojavile razlike v mišljenju obeh mož. ki so prived'e Lansinga končno do tega, da je v februarju 1920. odstopil. Odslej se je bavil s politiko le posredno. Spisal ie več knjig, posebno senzacijo ie vzbudilo to. kar je izdal v knjigi o poteku mirovnih pogajanj. Vnemal se je za priključitev Avstrije k Nemčiji. Amerika je izgubila ž njim vsekakor velikega državnika in objektivnega znanstvenika, čigar ime bo ohranjeno v zgodovini in čigar ideje se bodo prei ali slej uresničile v polni meri, ker so temeljile na zdravem idealizmu. Orožnike finančne stražnike uniformira najceneje tvrdka DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Umetni jež proti razbojnikom v avtomobilih Moderni lopovi se poslužujejo vseh najmodernejših pridobitev tehnike, da z uspehom vrše svoj nevarni posel. Posebno v Ameriki, deželi avtomobilov, je kaj udomačeno, da se razbojniki umaknejo zasledovanju na avtomobilih s posebno močnimi motorji. Varnostne oblasti so sedaj izumfle poseben način, ki razbojnikom zanes^ivo prepreči daljši beg iz mesta zločina v notranjost dežele. Na vseh cestah, vodečih iz mest so postavljene maihne skrinjice, ki hipoma razprostro preko ceste tanko, komaj vidno mrežico iz žice, ki je na površju posajena z ostrimi jeklenimi žreb-lji. Treba je samo na policijski stražnici pritisniti na električni gumb in poljubna cesta se na več krajih zapre s takimi ježi. Beg v avtomobilu je na ta način onemogočen, ker je vožnja s počenimi pnevmatikami nemogoča, obenem pa se avto v silnem diru prevrne, ako mu počijo pnevmatike. Razbojniškim avtomobilistom je tedaj de'ovanje močno otežkočeno in bodo morali misliti, kako bi prišli v okom tej najnovejši policijski napravi._ Morfij in kokain Iz podatkov nemškega zdravstvenega urada je razvidno, da se ie morfinizem in kokainizem po vojni v Nemčiji silno razpasel. Število tistih, ki se zastrupijo z morfijem di drugimi opojnimi strupi, se vsako leto veča. V letih 1923/24 je število zastrupljencev. ki so se zdravili po bolnicah narastlo za 200 odstotkov pri moških in za 150 odstotkov pri ženskah«, Po nemški statistiki se na vsem svetu použije letno nad 40.000 kg raznovrstnih opojnih strupov. To velikansko potrebo krijejo Nemčija, Anglija, Švica, Francija in Japonska. V drugih državah se ti strupi ne proizvajajo. Morfij in kokain, po mnenju zdravnikov, učinkujeta individualno, v kolikor se tiče duševnega, telesnega in moralnega propadanja osebe, ki ju uživa. Vsekakor pa ima uživanje lahko katastrofalne posledice za njegovo potomstvo. Morfinisti telesno ne propadajo tako naglo kakor kokainisti. Slednji imajo, skoro brez izjeme, tudi usodno manijo. da k uživanju tega strupa zavajajo še druge. Uživanje kokaina se da odvaditi samo na ta način, da se paci-jeni podvrže dolgotrajnemu fizičnemu zdravljenju, ki pa s kokainom zastrupljenemu organizmu nič ne škoduje. Največji jez na svetu Te dni so v Khatgaru v Indiji dogradili največji jez, ki je bil kdaj zgrajen na svetu. Zidovje jezu je visoko 57 m in so zanj porabili 2 in pol mi ijona kubičnih čevljev gradbenega materijala več nego za Nilov jez pri Assuanu. ki je po velikosti drugi na svetu. Voda se bo za jezom zbirala v veMkansko jezero. ki bo merilo v dolžini nad 20 km in ki bo v njem 600 milijonov kubičnih metrov vode. Gradbeni stroški so znesli čez 300 milijonov Din. delali pa so na tej gigantski zgradbi 15 let. Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! / Sinclair Oluckj Zlati panter 40 »Z Italijanom Mallardijem, pri katerem je pila gospodična van Cleef omamni čaj, 9te menda dobro znani?« »Prizadeval sem si, da bi postala znanca. Ne vem pa, kaj misli o meni.« »Ali menite, da sluti vaše stike s tajno službo? Ali je bil tisti dan, ko je gospodična van Cleef izginila, pri gospe Fawcetteovi?« »Tega ne vem. Mogoče pa je.« »Ali je bil izmed tistih, s katerimi ste iimeli posla, ko ste rešili gospodično van Cleef?« »Ne!« i 1 i »Kako menite, ali so vas tisti ljiudije spoznali?« »Ne v erjamem. Toda izključeno ni, da so me opisali gospe Faw-cetteovi ali Mallardiju.« »Nu,« je rekel Pride, »ito je seveda samo možnost, s katero morava računati.« Pomolčal je in nadaljeval: »Če je M ali a rdi v zvezi z gospo Fawcetteovo in Viningom, tedaj mu bo znano, da ste ju hoteli dati prijeti. Ako tedaj greste k Mallardiju, bo s svoje strani poizkušal, da vas spravi policiji v roke. Ako tega ne stori, je to znamenje, da vas nima na sumu. Tedaj ga lahko poizkusite pripraviti do tega, da vas vzame s seboj v eno teh družb. Dal vaju bom zasledovati in tudi sam pridem za vama.« »Dobro, poizkusiti hočem,« sem odvrnil. »Storil bom vse, kar morem/o tem bodite uverjeni. Toda —'ali ne bi mogli poskrbeti, da bi te ptičke opazovali? Ali Vining, gospa Fawcetteova in Mal-lardi niso bili pod nadzorstvom?« Pride se je nasmehnil. »Seveda so bili. A v to smo morali rabiti navadne detektive. In tisti dan, ko so ujeli Moorea, so detektivi izgubili vsako sled o Viningu in gospe Fawcetteovi. Nato sem odpoklical moža, ki je opazoval Mallardija, češ, Lah naj misli, da ga nimamo več na sumu — ako je vobče kaj opazil.« »Ali ni razen Mallardija nikogar, ki bi bil sumljiv?« A tisti mah sem se spomnil zapisne knjižice, ki sem jo bil našel pri Viningu in ki sem jo pustil na svoji pisalni mizi. Omenil sem jo Prideu in mu povedal tudi nekaj imen, ki sem si jih bil zapomnil. Ko sem končal, me je Pride pogledal. »Ali mi niste pozabili omeniti nekaterih malenkosti?« je vprašal suho. »Knjiga bi bila za nas neprecenljive vrednosti. Povejte mi natanko, kaj je bilo v njej.« Rekel sem mu, da so bile pripisane k imenom tudi številke, in sem ga vprašal, kaj bi utegnile pomeniti. »Pomenijo lahko vse mogoče. Vsekako bi nam mogla imena marsikaj izdati. Kje je knjižica?« Povedal sem mu. Posmehljivo me je pogledal. »Bodite uverjeni, da knjižice ni več v vašem stanovanju, če so bili v njej kaki važni zapiski. A pogledat pojdem vendarle, ali je še tam ali ne. Saj imam itak opravka pri vas.« »Kakšen opravek? — Morda hočete prinesti mojo obleko?« »Seveda. V teh ^npah vendar ne morete k Mallardiiu.« »Kdaj naj grem k njemu?« sem vprašal. »Najbolje bi bilo kar jutri popoldne. Dotlej vam prinesem obleko in morda tudi Vtihotapim kakega svojega človeka v Mallardijevo hišo. Dobro bi bilo, če bi vas tudi sam spremil k njemu. Vozil bom vaš avto. Če vas vpraša, kdo sem, mu recite, da ste si izposodili voz od prijatelja, ki je odpotoval, in da sem jaz njegov šofer. Kaj menite?« »Vaš predlog se mi vidi jako pameten. Strinjam se z njim.« »Podcenjevali smo zvitost in moč nasprotnikov, a tudi oni so nas podcenjevali. Vsekako mislim, da vas bodo izkušali dobiti v svojo oblast. Mallardi bo hotel morda porabiti priliko, da vas spravi s poti, in vas bo vzel na eno svojih prireditev.« »A zakaj naj grem potlej z njim?« sem vprašal začuden. »Skušal naju bo prekaniti in se otresti vseh zasledovalcev.« »In jaz naj bom klavna žrtev?« Pride je resnobno pokimal. »Tako je, Clayton.« »Dobro, ako me vzame Mallardi s seboj, sem pripravljen,« sem rekel veselo. »Toda lopovi si me bodo še zapomnili, samo da pridem mednje.« »Ne verjamem, da bi jim mogli napraviti veliko škodo. A zdaj hitim k vam domov. Za vas bi bilo dobro, da greste takoj v posteljo in se odpočijete. Lahko noč, nič ne skrbite! Jutri zjutraj se spet oglasim.« Preden sem legel spat, sem se namazal z mazilom, ki mi ga je bil Pride prinesel za roke in obraz. Reči moram, da ie bilo izvrsnto, zakaj ko sem drugo jutro vstal, sem bil že vse bolj podoben človeku. Šport Potrebna ugotovitev. Pred dnevi je za« Sla v športno rubriko «Jutra» notica, s ka* tero se izpopolnjuje poročilo o poteku skupščine JNS. Poleg nekaterih točnih in objektivno prikazanih podatkov se nahaja v tisti notici tudi pasus, v katerem je po* vedano, da je skupščina odklonila avten« tično tolmačenje § 14. pravilnika saveznih prvenstvenih tekem, kakor ga je sklenil spomladi upravni odbor JNS o priliki ve« rifikacije tekme Ilirija : Slavija z rezulta« tom 7 : 0 namesto pravilno 7 : 1. Da je ta trditev v omenjeni notici netočna, izha« ja že iz notice same, kajti v njej je reče« no, da je skupščina sprejela od g. Betet« ta formulirani predlog, naj se odslej ta člen glasi takole: Ce nastopi klub z igra« čem, ki ni bil sprejet, ali ki n Hrvatii v Julijskii kraj™ lepo mirno tfelaijo doma na polju in služijo pot nizki delavci. Ljudsko šolo naj pohajajo, potem pa živiijo v popolni odvisnosti od fašizma, ki jim odreja skromno posest in težko delo. Kier je slab svet, tam naj gara »drugorodeč«, dobro zemljo si bodo prilastili Italijani. Za hlaipce in delavce naj bodo »diruigorodoii. Srednje isn visoke šole so za Italijane. Duhovniki, občinski načelniki, učitelji, uradniki, inženjerji, odvetniki, profesorji, podjetniki, trgovci in obrtnika bodo Italijani. Takole radi lepšega bi pustdili v emi ali drugi stroki kvišku kakega »ščava«, ki pa bi moral neprestano in povsodi zatrjevaitd, da je Italijan. Po- J našaili bi se ž njim, kako da so pravična z no- ' viimi državljani! V ljudski šoJi se otrok ne nauči nič koristnega, v sredoio šolo slovenski dečko že skoro ne more več. visokošolce p>> dijo z vseučilišč in judiijski fašizem si je postavil nalogo, da ubije vsako delovanje slovenske inteligence in }o nadalje onemogoči. Fašizem pospešuje slovensko izseljevanje. Kar ostane, naj bo kolikor toliko potujčen kmetič in težak. - p— Goriški občinski sosvet je sklenil, da odstopi »bailili« brezplačno bivši Ritterjev park, ki se razprostira okoli baltiškega doma na Go-riščeku. Park ima veliko vrednost. p— Italijanski zakoniki v novih pokrajinah. S kraljevim odlokom se razširijo na nove pokrajine italijanski civilni in trgovski zakonik ter civilnopravni red. S tem ukrepom izginejo iz Primorja zadnji ostanki avstrijskega prava, ki je pa v marsičem boljše od italijanskega. Zanimivo je, da se fe razširjenje izvršilo šele ob desetletnici prevrata. jjJL Vsak dan sveže namočeno polenovko, kako* tudi različno drugo špecerijsko in kolonilalno blago po najnižji cera" nudi cenj. občinstvo Rudolf Kovacic 245 Kongresni trg št. 19 L Mikuš MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga spre hajainih palic Volneno blago, svilo, popelin i. t d. za žalne obleke priporoča A. dE. SKABERNt Ljubljana pneumatike Zastopstvo za Slovenijo: IVAN OBLAK Celovška cesta št. 34 Telefon 2663 245a Tfrestone Snežne čevlje in - - galose - - lajte pravočasno v popravilo tvrdki JI Ircbar Sv. Petra cesta 6 r_'n7<> Šofer zanesljiv in trezen, kateri je tudi mehanik, *e «prej me takoj. — Ponudbe oa: Ivan Savnik Kranj. 36 525 Mesto natakarice išče po?teno dekle * dobrini spriCevali. Na-lov pove oglasni oddelek cJutra> 36628 Dobro kuharico perfektno in samostojno, k. bi bila zmožna voditi tudi večje ecspodinjftvo. iščemo. Ponudbe na Oskrbni-štvo graščine v Ribnici. 36629 Vinske zastopnike ia vse kraje Slovenije iščemo. On pi«« pošljite n»: Vinar« Čislat. 8tubiea kraj Zagreba 36467 Kontoristinjo veščo slovenske in nemške stenografije in strojepisja. ki bi tudi v trgovini z mešanim blagom sodelovala, srejme Anton Cven kel, Sv. Peter v Sav do lini. Ponudham je priložiti spričevala in »liko. 36626 Pekovskega vajenca sprejme takoj pekarna Jožefa Siker, Ruže pri Mari-boru. 40631 Dobrega Žagarja -prejmem takoj proti plači .;>» dogovoru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 36561 Pletilja veič4 Stroja St. 12, zmol ia boljšega dela.