i . ju .i npm.^mm ■ n R«i Ji J mmm?.* ^ " 111 ' 1 ....... ■ i; Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah, izhaja vsak dan izvzemša nedelj in praznikov. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c^meriki The first Slovenic Daily* in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. Entered u Secend-Class Matter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. telefon pisarne: 1279 rectos NO. 127. — ŠTEV. 127. NEW YORK, FRIDAY, MAY 29, 1908. — PETEK, 29. VEL. TRAVNA, 1908. VOLUME XVX — LETNIK XVL Zginoli parnik, Morilka Guinnessova denar in defraudant. baje v Brooklynu? parnik goldsboro in z njim zajedno tudi f. g. bailey, sta neznano kam zginola. Begun je bil predsednik bankerotne Export Shipping Co. $100,000 odnesel. Iz naš* luke je parnik Goldsboro, ki pluje pod angleško zastavo, neznano kam zginol in z njim se je tudi neznano kam odpeljal F. G. Bailey, predsednik bankerotne Export Ship-ing Co. Včeraj so brzojavili na vee strani za paruikom, toda dosedaj niso o njem dobili niti najmanjšega sledu, in ve se le toliko, da so v zvezi z romantičnim begom velikanske goljufije. Zveza tovarnarjev se sedaj bavi » tem slučajem in je sklenila storiti vse. kar je v njenej moči, da najde parnik in tudi Baileya. Pred vsem namerava ta zveza najeti poseben parnik, na kterega bodo ukreali mornaričue vojake in ga poslali za ubeglim pa mikom. Parnik .je plul pod angleško zastavo, toda newyorSki angleški konzulat mu je odvzel register in radi te-licijski komi.-ar Bingham. Irski kardinal -e je pripeljal zvečer ob šestih v avtomobilu za jedno z upravnikom neuvorške škofije msgr Ilayesom in par drugimi duhovni. Ko so v Luna Parku večerjali, so se z lastnikom te-•_ra zabavišča napotili, da si ogledajo zanimivosti tega podjetja. Tu se je vest. da se je irski kardinal v Luna Parku, hitro razširila in vsled tega je prišlo na tisoče radovednih ljudi v zavod. Kardinal se je pohvalno izrazil o Luna Parku in je dejal, ua obžaluje, da kaj taeega nimajo na Irskem. Ko je med drugimi zabavnimi prostori ugledal tudi strelišče, je takoj dejal svojim spremljevalcem, da bi rad poskusil, če še zna streljati, kajti ko je bil mlad, je ustrelil marsi-kakega zajca. Kardinal je pričel .prvi streljati in je pogodil izmed desetih »trelov šest krogelj, nakar se je vsa družba napotila proti domu. Kmalo za kardinalom je dospel na Coney Island policijski komisar Bing-hr.m v svojem rudečem avtomobilu in je pregledal tamošnjo policijsko postajo. Na otoku se je mudil le nekaj času in s<' je potem zopet napotil nazaj proti ^lanhattanu. Oropane cerkve. Prebivalci v soseščini Union Ave in Macy Place v Bronx Borough so v velikem strahu, ker so v novejšem času tatvine na dnevnem redu in ker tatovi ne prizaneso niti cerkvam. Tako so te dni vlomili v tri tamošnje cerkve in v več trgovin. Iz cerkev so odnesli le take predmete, ki se lahko zastavijo. Prebivalci imenovanega dela našega mesta so sedaj naprosili policijo za posebno varstvo. Pozor! Poslednji čas je velikokrat čuti in brati, da ta ali ona pošiljate? denarjev v staro domovino, po nekterih bankah ni dospela tja 3, 4 in več mesecev. To se nem ore nikomur pripetiti kdor se zavestno obrne na FllANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York in 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O Pittsburg, Pa., 29. maja. Tukajšnja bančna tvrdka in članica borze Geo. W. McMuIlen & Co. je včeraj napovedala bankerot in sodišče je že imenovalo i>o t re b nega upravitelja kon-kurzne mase. Ta posel je prevzeia tukajšnja Guarantee Title & Trust Co. Tvrdka naznanja, da znašajo njeni dolgovi &1,800,000, dočim ima premoženja le $350,000. Tako je bankerot na tvrdka zabredla v tolike dolgove, se dosedaj še ni dognalo, kajti člani tvrdke in tudi oskrbništvo dosedaj o tem še ni ničesar sporočilo javnosti. BODOČI VOJNI TAJNIK. Naslednikom vojnega tajnika Tafta bode najbrže imenovan Luke E. Wright. Washington, 28. maja. General Luke K. Wright iz Memphis. Temi., postane najbrže prihodnji vojni tajnik. oziroma naslednik bodočega predsednika in sedanjega v« »j nega tajnika William 11. Tafta. To se bo zgodilo najbrže že s 1. julijem, kajti tako je danes naznanil nek intimen prijatelj Wright a. (Jen. Wrijrht je demokrat in je že izjavil, da bode podpiral demokratične volitve, dasiravno je bil par let generalni governer republikanske vlade na Filipinih. Tukajšnji politiki so prepričani, da tako izhornegu : 11 pertidnega imenovanja predsednik Roosevelt dosedaj še ni napravil, kajti ua ta način pridobi tudi mnogo demokratov za republikansko stranko. S tem imenovanjem bode še več demokratov v južnih dr/.a \ ali glasovalo za republikanske kandidate in to po-menja, da bode jug pri letošnjih volitvah še manj solidarno-demokrat i-■en, kakor je bil pri zadnjih predsedniških volitvah. Gen. Wright je bil pred par dnevi v Washingtonu. * toda poročevalcem ni hotel povedati, čemu je prišel v zvezi 110 glavno mesto. Priznal pa je. da je, ko se je mudil tukaj, večkrat obiskal predsednika Roosevelta. Nek njegov prijatelj je pa j »ovedal. da se je pri predsedniku posvetoval o prevzemu vojnega tajništva, ktero mesto bode Wright, kakor se zatrjuje, tudi prevzel. NESREČA NA MORJU. Sedemnajst mož ribiške ladije Fame je utonilo. Yarmouth, X. S.. 28. maja. Bostonska ribiška ladija Fame, kapitan Thomas Fay, je v minolej noči v gostej megli pri peščeni na h Chaspes zavozila v parnik Boston od Dominion Atlantic Line. Xa ladiji je bilo devetnajst mornarjev, toda le dva sta se rešila. Oba rešenea sta Canadčana, ki sta pa v novejšem času bivala v East Bostonu, Mass. Na ladiji je bilo 100,000 funtov rib. Grozen tajfun v Hankowu na Kitajskem. V IMENOVANEJ KITAJSKI POKRAJINI JE DIVJAL GROZEN VIHAR. Dosedaj so našli že nad 600 človeških trupelj; mnogo ljudi se pogreša. POVRŠNA POROČILA. Victoria, B. C., 29. maja. Semkaj dospeli japonski parnik Shimono je prinesel natančneja poročila o groznem tajfunu, ki je opustošil pokrajino Hankow in vsled kterega je bilo nad 10.000 ljudi ubitih, dočim jih je mnogo med temi naravno tudi utonilo. Vihar je prišel tako nepričakovano. da se je razbilo na stotine ladij. ki so bile v reki Kan. ua drobne kosce. Vse |M»lno parnikov se je odtrgalo od sider, vendar se jim je pa posrečilo, da so zamogli takoj odpluti 11a široko morje ali pa po reki navzgor. Bregovi so bili posejani s človeškimi trupli in uro po nesreči so nabrali nad šeststo človeških trupelj, ktera so takoj sežgali. Kapitan japonskega parnika zatrjuje, da je bilo najmanj deset tisoč ljudi usmrtenih, da pa je število žrtev raje večje kakor manjše. Omenjeni parnik je prinesel seboj še jedno grozno novico. V premogo-vem rovu Kwang Si je nastal požar in tisoč premogarjev je pri tem zgubilo življenje. ženitovanjsko potovanje v tovornem vlaku. Newyorska nevesta v mozkej obleki priieta v Chicagu. Chicago. 111.. 2S. maja. Na tovornem kolodvoru neke tukajšnje železni ee so včeraj prijeli Max J. Bender ja in njegovo mlado ženo. ktera oba sta izjavila. da prihajata iz New Vorka in da sta na ženitovanjskem potovanju. Žena je bila oblečena v tnožkej obleki in je imela odrezane lase, k t ere je pa nosila seboj skrbno zavite. Policiji sta naznanila, da sta se v New Vorku poročila dne 18. t. m. Ker pa nista imela denarja, jima je bilo v New Vorku nemogrfče živeti radi česar sta skušala priti v South I lakoto in si tam ustanoviti domov je. Za pot nista imela potrebnega denarja in tako je žena odrezala svoje lase. oblekla obleko svojega moža in potem sta pričela trampati proti zapadu na tovornih vlakih. Ona je dobro vedela, da bode morala na po tu mnogo prestati, vendar pa ni pustila svojemu možu samemu na pot. Ko sta dospela v Buffalo. N. V., ju je vzela Mrs. Robert W. Ramsey-jeva v svoje stanovanje in jima dala prvo kosilo na potu. Tam so potnikoma priredili tudi malo zabavo, ki je trajala štiri ure. Buffalo sta osta vila naravno tudi na tovornem vlaku in sta se vozila preko Clevelanda. Toleda in Elkharta ter dalje v Chi-ejigo. Pot od New Vorka do Chicaga je trajala pet dni. ker je pa mlada žena slabo čutila, se nista upala potovati dalje in tako so ju prijeli. Vesti iz Rusije. Nezpda vojne ladije. OKLOPNICA PETER VELIKI JE PRI REVALU ZAVOZILA NA PEŠČENINE; ŠKODA ŠE NI DOGNANA. Ladija se je rešila brez tuje pomoči Samomori v Petrogradu. RUSIJA IN PERZIJA. Bojkot v Chester j a, Pa. Chester,. Pa., 28. maja. Uslužbenci tukajšnjih uličnih železnic še vedno štrajkajo, toda med tem, ko so bili dosedaj izgredi proti skabom, ki so zavzeli mesta štrajkarjev, na dnevnem redu, je včeraj vladal popolni mir in red in nihče ni skabe nadlegoval. Vse družbene vozove je spremljala policija in v predmestjih vrši službo tudi šerifovo moštvo. Prebivalstvo je vprizorilo proti družbi bojkot in radi tega vozijo dru?be in vozovi praztai. Blizo Philadelphije je nekdo porezal električne žice, .toda losedaj ni bilo mogoče dognati, kedo je to storil. UMORI V LA PORTE. Prešiči so v ribniku na Guinnesovej farmi našli dele človeškega trupla. La Porte, Ind., 28. maja. Prešiči, kteri so rili v ribniku na meji Guin-nessove farme, so včeraj prinesli na površje kosti človeške roke. Radi tega je šerif prepričan, da bode v blatu na dnu ribnika tudi par mrtvecev. Sedaj bodo ves ribnik preiskali. VI it m Iwl m Najcenejša vožnja Uni9iri V iz New Yorka do nillOlll " Trsta ali Reke je " -J • s parni ki od AU8 tro Americana Line. Ne posla dajte zakotnih agenti čev italijang kih družb, da se ne bodete kasneje kesali. "Martha Washington" odpluje dne 17. junija; vozi do Trsta 13—14 dni. Petrograd, 29. maja. Včeraj zvečer je ruska oklopuiea Peter Veliki zavozila na peščenine in skalovje pri Re-valu, toda kmalo na to so jo zopet brez tuje pomoči splovili v plovno vodo in ladije je že dospela v Reval. Kolika je škoda na ladiji, dosedaj še ni dognano. Peter Veliki je jedna izmed najstarejših vojnih ladij ruske omrnariee, kajti zgrajena je bila leta 1877. Petrograd, 20. maja. Tekom zadnjih treh mesecev se je tukaj pripetilo toliko samomorov, da se lahko trdi o epidemičnih samomorih. Vsaki mesec i/.vrši povprečno 80 ljudi samomor in samo tekom jednega dneva v tem tednu je izvršilo 18 ljudi > a morn or. — Petrograd, 25). maja. Včeraj so tukaj odkrili spomenik v spomin padlim mornarjem v bitki pri Tsushimi. Odkritju spomenika so prisostvovali earinja vdova, grška kralj i ca, več velikih knezov, admiral Rožestvenskij in razni ministri. Moskva. 20. maja. Tukajšnji mestni vet je sklenil, da proslavi So. rojst ii lan pisatelja Tolstoja s tem. da o tvori javno knjižnico. Šolo, ktero je Tolstoj v svojej mladosti obiskoval, bodo imenovali |m» njem. Petrograd. 2!>. maja. 1/. Teherana se poroča ministersvu inostranih del. la s«, domačini z orožjem napadli stanovanje taniošnjega ruskega linan«'-tra age ita O-1 ro^radskega. kteri je bil pri tem nevarno ranjen. V nj«*-govo stanovanje so prišli trije nepo-znanei. kteri -■> pričeli 11:1:1 j .-treljati. Roparji s., nameravali stanovanje o-pleniti. toda ko se je Ostrogradske-mti bližala pon.oč. >0 u^li. V novejšem času so napa li 11a ru-ke zastopnike v Teheranu skoraj na dnevnem redu in to je napravilo na pet roirradski) vlado skrajno -lah utis, to tem ludj, ker je bila Rusija dose-laj Perziji vedno naklonjena. Vlada bode sedaj od Perzije zahtevala odškodnino in popolno zadoščenje. Časopisje že zahteva, da se Perzijo krvavo kaznuje, ker le na ta način se ohrani ugled Rusije v Perziji. Iz Avstro-Ogrske. Vojaška služba. V AVSTRO - OGRSKEJ VOJSKI, OZIROMA PRI PEŠCIH, BODO UVEDLI DVOLETNO SLUŽBO. To novico je naznanil v parlamentu ministerski predsednik Beck. POLJAKI IN MALORUSI. UBEGLI ITALIJANSKI LOPOVI. Iz Ellis Islanda so ušli štirje prijeti Italijani v čolnih; dva so prijeli. Ko so minolo sredo zjutraj prišli na naseluiški otok Ellis Island uradniki na delo, jih je pričakovala tamkaj neljuba vest. Po noči so namreč ušli iz otoka štirje Italijani, in posledica temu bode. da bode par uradnikov tudi moralo iti. Ta vest je napravila na uradnike tem večji utis. ker je prišel na otok že pred uradniki tudi komisar Sargent iz Washingto-na, kteremu se je ta vest sporočila še, ko je bila takorekoč topla. Sargent je nagubančil čelo in marsikakemu uradniku je padlo srce v hlače, zlasti pa onim. ki so bili po noči na otoku na straži. Na naselniški otok so namreč do-vedli štiri italijanske desperade, kte-re so prijeli na direktno povelje trgovinskega oddelka zvezine vlade, ker so še v Italiji nekaj zagrešili, radi česar bi jih radi v Italiji kaznovali. Vsi štirje bi morali potovati nazaj v Italijo. Begunom se je pridružil še nek drug Italijan, ki je jedva prišel v Ameriko, ki pa je bil obsojen v povratek. Beguni so se skrbno pripravili na beg-, kajti ušli so v Čolnih in sicer v državo New Jersey, ki je za Ellis Islandom. Begune so pričeli takoj zasledovati in dosedaj se jim je posrečilo dva prijeti. Ot>a so našli t Jersey City in ao jn dovedli nazaj na Ellis Island. Dunaj. 29. maja. Ministerski predsednik Beek je v poslanskej zbornici naznanil, da se bode v kratkem pri pešcih avstro - ogrske vojske uvedla dvoletna stalna služba, za kar se v novejšem času marljivo deluje. Avstrijska vlada se sedaj o tem vprašanju že i>osvetuje z ogrsko vlado. Med tem ko se smatra povišanje častniških plač od strani Avstrije le kot gospodarsko vprašanje, je smatrati uvedbo dvoletnega službovanja kot izključno vojaško vprašanje, radi česar bode treba vse vojaške predpise predelati. Tukaj so vse stranke radovedne, kako stališče tar»Ie zavzela v tein ozi-ru ogrska vlada in ne pride li zopet do takeira spora, kakor povodom zadnjega vprašanja o povišanju častniških plač. Ko bodo uvedli dvoletno vojaško službo, bodo število vsakoletnih vojaških novincev izdatno povišali. tako da bode število vojaštva ravno toliko, ali pa še večje. kak«>r sedaj. Dunaj. 20. maja. V parlamentu je prišlo do interpelacije radi krvavih dogodkov v Czernicliown v Galiciji, kjer .--o orožniki umorili par kmetov. Vsled te«a je prišlo do velikega prepira v parlamentu in sicer med Malo-rusi in Pol jaki, kteri so se na vse mo-iroče načine med seb«.' psovali. Minister notranjih zadev jih je skušal 1*1-miriti. vendar se mu pa to "doluro (-asa ni posrečilo. Ko je končno za mogel govoriti, so ira poslanci večkrat prekinili. V Galiciji >e >edaj vrši preiskava. da se dožene. r.i-o li orožniki, k: s,, hoteli kmete aretovati. prehitro pričeli na nje streljati. o >ledili sledovom ubegle avstrijske prineezinje Amalije I.nize Ffirsten-berg. ki je iz Dunaja ušla s prodajalcem avtomobilov. Kocjanom, vse do tukajšnjega mesta. Ko sta beguna zvedela, da se ju zasleduje, sta takoj minoli ponedeljek ostavila tukajšnje mesto in neznano kara odpotovala. Prineezinja je vzela seboj mnogo dragocenih draguljev. Popis tega blaga so dobile vse večje evropske tvrdke z naročilom, naj teh draguljev ne kupijo. Dunaj, 28. maja. V prvič po preteku tridesetih let je dospel semkaj newyorsi milijardar J. Pierpont Morgan. Ko so ga časniški poročevalci vprašali o političnem položaju v Zjed. državah, je dejal, da bode prihodnji predsednik "William H. Ta ft in da se !»ode potem finančni položaj takoj poind j šal. Morgan u se v tukajšnjemu mestu izredno dopa le in trdi. da je zanj Dunaj najlepše mesto :ia svetu. Nastanil r-e je v hotelu Bristol in je sklenil ostati tukaj teden dni. ne pa tri dni, kakor je prvotno nameraval. VOJNO BRODOVJE V TACOMI. Brodovje se je usidralo v zalivu Commencement. Tacoina, Wash., 28. maja. Atlantsko brodovje oklopnic naše vojne mornarice dospelo je včeraj opoludne iz Seattle semkaj in se je usidralo v zalivu Commencement. Na poti v tukajšnje mesto so se oklopnice Illinois, lvearsarge in Minnesota ločile od ostalih ladij in odplule v Bremerton v tamošnje ladjedelnico. Par ladij je danes odplulo v San Francisco in ostale ostanejo tukaj do sobote. Razne novosti iz inozemstva. VSTAJA V SEVERNEJ IZTOČNEJ INDIJI JE BAJE ŽE KONČANA; MIR ZAGOTOVLJEN. Revolta na otoku Samosu; prebivalstvo je preteplo kneza. CARNEGIEJEVA KNJIŽNICA V LONDONU. Znižanje plače. Lawrence, Mass., 25. maja. Vodstvo predilnice Arlington Cotton Mills je naznanilo svojim 6000 delavcem, da se morajo zadovoljiti z 10% znižanjem plače. Sinila. 20. maja. Angležka kazenska ekspedicija je končala svoje boje proti upornim severnim rodovom, zlasti pa proti Mahmondoir. V nedeljo se vrne eksj>edieija nazaj v svoj glavni stan, kjer se čete razidejo. Bi«ji so trajali 18 dni in pri tem so imeli Angleži 72 mrtvih in 144 ranjenih. Mnogo vojakov je umrlo tudi radi kolere. Carigrad. 2i>. maja. Prebivalstvo otoka Sanios. ki je {»o večini grško, je uprizorilo revolt o proti knezu in vladi imenovanega otoka, ki je inače pod turškim srospodstvom. V glavnem mestu Vatliv trajajo ln»ji že tri dni in mnogo ljudi je ubitih. Konflikt je nastal radi sjmra med vlado in senatom in nezad«»voljneži so prijeli kneza in ga pretepli. Vendar jim je pa ušel v svojo palačo, kjer ga sedaj oblegajo. Turčija je poslala svoje vojaštvo iz Smirne na Samos, toda prebivalstvo je streljalo na vojake. ki so se skušali izkrcati in tako so s«- morali vrniti na Indijo. Brzojavni urad je v posesti upornikov. Atene. Grška. 21». maja. I/. Samosa je pri bežalo v Smirno vse j»oluo žena in otr<>k. Beguni pripovedujejo, da je položaj na Samosu skrajno nevaren in bati se je splošnega klanja, če pride turško vojaštvo na otok. l'rfje bodo Francija. Anglija in Rusija poslale na liee mesta vojne ladije. kajti te države jamčijo za varnost kneževine. London. 20. maja. Tukaj so včeraj z velikimi slavnostmi odprli po ameriškem milijonarju Andrew Car-negieju ustanovljeno knjižnico. Go-voritvi je prisostvoval prestolonaslednik Wales. EKSPRESNI VLAK V NEVAR-NOSTL Strojevodja je na poti umrl in vlak je vozil dalje. Chicago, 111.. 28. maja. Potniki ekspresnega vlaka Overland Limited, ki je najhitrejši, kar jih vozi po progah Chicago. Milwaukee & St. Paul železnice, so bili v noči od ponedeljka na torek v nepopisnej nevarnosti. Strojevodja Albert Gauvins je medtem, ko je vlak najhitrejše vozil, u-mrl vsled srčne kapi in vlak je vozil dalje s hitrostjo po 00 milj ua uro. K sreči j>* na poii kurile«* Michael N;js!i opazil, da vlak tudi tam, kje se proge križajo, vozi z jednako hitrostjo. Vsled tega je hitro odšel v sobo strojevodje, kjer je našel strojevodjo mrtvega. Potem je ilovedel vlak srečno do prve postaje, kjer je vlak dobil noveira str«»jevodjo. Gauvins je 25 let služil pri imenovanej železnici. -o- Pisma La Mano nere v We-stchesterjn V Cnhmportu in West chest erju, N. V., je v novejšem času več uglednih trgovcev dobilo grozilna pisma od italijanske organizacije La Mano nera. Trgovcem se preti s smrtjo, če ne plačajo visoko določeno odškodnino. Vsled teh pisem je med tukajšnji -i prebivalstvom naravno zavladala velika razburjenost, dasiravno so grožnje imenovane organizacije italijanskih zavratnih morilcev sedaj redkejše, nego so bile preje. Med drugimi je dobil grozilno pismo tudi Andy Brown v Unionportu. Njemu so nepoznani lopovi pismeno naročili, naj ob določenem dnevu in na natančno določenem prostoru na Castlehill Ave. položi svoto $500, ker inače bode moral umreti. Brown je izročil pismo po-t liciji in na nasvet slednje je odšel s denarjem ha določeno mesto, dočim so ! detektivi v bližini stražili. Ko je pa i t je prišel, ni nihče prišel po denar. - - . >-, C.,-/ ■ v. . ' . v .-..A'.. .. "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addressee of above officers: 109 Greenwich 8 tree t, Borough of Manhattan, New York Oity, N- Y. Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 tl pol leta.........1.50 „ leto za mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 „ Evropo za vse leto ..... 4.50 «> n h pol leta.....2.50 j. ,, ,, četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vaak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Caaaed every day, except 8undays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement onfagreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne aatisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite naslov: "OLAS NAkODA" I0t Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Koncem tedna. Sadi jutrajšnjega praznika (Decoration Day) izide prihodnja številka Glasa Naroda" v ponedeljek dne J.. rožnika. Uredništvo. • ♦ • Človek, ki nosi portugalsko krono in ki nt> more poravnati svoj butclier- bill, ne more mirno spati... * * ♦ •Poznam nekoga v New Yorku, ki sicer ne nosi krone, kteremu se pa ravno tako godi. Računov ne more nikdar poravnati, še manj pa svoje dolgove, ktere ljudje vedno energič-neje zahtevajo s pozivi: kje je naš denar?.... Tudi ta ne more več spati. .. * * * Avstrijska prineezinja je ušla in iz teyra je izvajati sledečo moralo: da je za 241etno princezinjo boljši mož brez plemstva, nego vse njeno plemstvo brez moža... * * * Pri nas v Ameriki je pa povsem •drugače. Nase denarne princezinje trebuje le še $15,000 za njegovo novo ekspedi-<*ijo proti severnemu tečaju. Ta poročnik ni slab businessman, ker zna iz ledu na severnem tečaju izdelati tisočake.. . * ♦ » Pater McLoughlin priporoča igro base bali ob nedeljah. Bravissimo, gospod pater! To je nov dokaz, kako toleranten je katoliški klerus: ta čuti zajedno z ljudsko dušo... * * * Minoli ponedeljek so 2.1,000 delavcem v Fall Riverju znižali plačo za 18%. Toda: polovica hlebca je še vedno boljše, kakor biti brez dela... • * • Ker se je metodističen duhoven dr. Ooodell pred dvaindvajsetimi leti lo-«~-il od svoje žene. ga sedaj niso hoteli metodist i pri konferenci izvoliti Akofom, dasiravno je bil kandidat. To rso storili njegovi kolegi. In to so duhovni, ki uče vero ljubezni in božjega odpuščanja... • * » Newyorski zdravstveni svet zahteva. da morajo biti vsi oni, ki se na farmah pečajo z molžnjo krav, pri tem delu oblečeni v bele hlače in bele jopiče. To je izborna skrb. in sedaj ImhIo larineriee in njihove hčerke nosile bele hlače, kar bode privlačna Mila za meščane, ki žele videti — tiara vo v naravi... » • • Harry Thaw še vedno zaupa svo-jej ženi, tako poroča naše časopisje. Radi tega je tudi še vedno v norišnici. .. • "OjMrna pevka Adelina Patti nastopi zadnjikrat v gledišču.*' (Sun.) To «em čital v New Yorku v prvič pred devetimi leti... « * » V Syracuse. N. Y., je nek osemnajst let ni mladenič zadavil svojo mater in potem ga je posebna komisija •poznala blaznim. Kakor da bi bilo za tako spoznanje potrebno imenovati ie posebno komisijo! Vaak Človek, Id ima mater, bi moral priti do ta- cega zaključka, ne da bi mu bilo treba zločinca pogledati... * * # Nemškemu cesarju nameravajo povečati plačo, kajti potovanja so že 1 od* nekdaj draga zabava. V ostalem pa Viljem že devetnajst let ni dobil povečanja plače... • * • Kapitan norveškega parnika Cuneo je videl morsko kačo. To je še prezgodaj, gospod kapitan, kajti za sedaj so nam še na razpolago senzaci-jonelne sodne obravnave in zanimivi dnevni dogodki, o kterih zamoremo našim čitateljem poročati... • m • Nek dušni pastir v Newarku je svojim ovčicam prepovedal nositi klobuke modela Merry Widow, ker potem je njegovo uho, kadar jih spove-duje, preveč oddaljeno od ust žensk, vsled česar so slednje prisiljene govoriti na glas. Posledica tega pa je, da spoved ne more ostati uradna tajnost. Tudi drugi možki se pritožujejo* da je vsled teh klobukov bližanje do žensk nemogoče... * * * V pennsylvanskih premogovih rovih je bilo v minolem letu 1514 ljudi ubitih. Koliko odstotkov teh slučajev odpade na dobičkoželjnost lastnikov rovov f... » * * Da se omeji pasja steklina v New Yorku. je mesto sklenilo uprizoriti splošen lov na 150,000 psov, ki so brez gospodarja. To je pravi blagoslov za prodajalce frankfurterskih klobas na Coney Islandn, kajti meso je izredno drago... * ♦ » Bomba je padla v podobi "Pravega Narodnega Lista", kterega je izišla že druga številka. Zal, da ne vemo, kje se nahaja uredništvo, niti upravništvo in žalibog, da je vse res, kar piše. ♦ ♦ * Uredništvo " Pravega Narodnega Lista'' prosim, naj se nam javi, da mu pošiljamo list v zameno, kajti tako zanimivega lista se ne sme prezreti — Prohibicija. Državljani države North Caroline so se udali in uklonili umetno prirejenemu temperenčnemu gibanju in so tako {ilasovali za prohibieijo. Pri tem so pa bili toliko pametni, da so glasovali tako, da se v nadalje v itne-novanej državi sicer oj>ojne j>ijače ne smejo izdelovati, dočim je pa prodaja takih pijač še vedno dovoljena. Oni se torej niso izjavili za prepoved kon-zuma. Tudi ako bi 51 izmed 100 vo-lilcev glasovalo za to, da se odpravi pravica* posameznikom določati, kaj naj jedo in pijo, bi končno tak zakon itak proglasili protiustavnim, kajti ono, kar jemo in pijemo, hvala Bogu še vedno sami lahko določimo. Radi lega mora prohibicija nastopiti kriva pota in prepovedati izdelovanje opojnih pijač, ker potem, ko se to doseže, se itak ne more uživati opojnih pijač. — Kljub vsemu temu se pa moramo s prohibieijo v imenovanej državi ravno tako zadovoljiti, kakor smo se zadovoljili z njo tudi v druzih državah. Vzoru North Caroline bodo kmalo sledile tudi druge države na jugu, dokler ne doseže to gibanje svojega vrhunca in potem samo ob sebi za vedno zgine, kakor vse naprave iz srednjega veka. To se bode prav gotovo zgodilo, ker so taki zakoni naperjeni proti človeški naravi in ker se mora vsak zakon, ki hoče popraviti človeško naravo, prej ali slej izkazati kot velika pomota. Popolno temperenčnost ni mogoče nikjer uvesti s silo, kajti to je pred vsem stvar čutov in vzgoje. Oni, ki ne smejo javno piti, bodo to storili prav gotovo potajno. Da je temu že za sedaj pri nas tako, nam pred vsem dokazuje dejstvo, da se je lani izdalo v Zjedinjenih državah 37 milijonov dolarjev več za opojne pijače, kakor leto popreje, in sicer kljub vsem uspehom prohibicije, oziroma baš vsled teli uspehov, kajti ono, kar je prepovedano, je najbolj privlačno.1 Ako bi bila voda reke Mississippi whiskey, bi se zanj nihče ne zmenil, ker pa temu ni tako, ga vsakdo rati pije, in sicer na jugu še bolj. nego na severu, kjer še ni prepovedan. Madjarska svoboda. Porotno sodišče v Budimpešti je obsodilo mizarja Josipa Lipova, Slovaka, radi članka, ki je izšel v slovaških "Narodnih Novinah'', v štiri-mesečno ječo in v globo 800 kron. Koliko prihranijo Italijani ▼ Švici? Italijani iz Italije in južne Tirolske, ki delajo v Šviei, pošiljajo glasom šviearskih podatkov v svojo domovino na leto okroglih 18 milijonov frankov. Varstvo otrok. Vsakomur je poznana stara pravljica o očetu, sinu in oslu ter ostalem svetu, kteremu oče ni nikdar mogel prav ustreči. Nek. newyorski deček je nedavno pri sosedovih ukradel dvajset centov. Dečkov oče je vsled tega postal nepopisno hud in zgodnjega tatu tako pretepel, da je bil ves črn in poln znakov krepkih udarcev. Potem je pa prišla družba za varstvo otrok in je dala očeta zapreti. Sedaj sedi v Tombah na varnem. — Nedolžno jag-ne pa, ki ima naravo srake, je sodišče priporočilo varstvu agentov Mr. Gerryja, oziroma javnega dobrotnika otrok. Vsaka stvar na svetu ima dve strani in tako tudi udarci. Vsled tega nastane vprašanje, naj-li oče kaznuje tatinskega sina ali ne? Naj mu-li željo po kradnji za vedno iztolče z leseno palico, tudi ako se potem dečku po vsem telesu pozna, ali pa naj dečka lepo gladi ter nastopi proti njemu z vso očetovsko dobroto: "Tega ne smeš več storiti, Willy, ker iuače ne dobiš več caud^-ja!" Kaznovanje je že pravilno, toda to mora biti zmerno. Kaj pa je razumeti v takem slučaju pod izrazom zmernost? Ima-li morda družba za varstvo otrok posebno patentirane palice za pretepanje, ktere se dajo poljubno regulirati? In kedo zasluži končno več sočutja, pretepeni prejšnji tat, ali pa oče, #ki je v zavesti, da je postal njegov sin tat, slednjemu podelil krepkejše udarce, kakor tedaj, kadar ga pretepe le radi tega, ker je raztrgal obleko? Družba za varstvo otrok pred surovostjo je lepa stvar in lep zavod. Toda družba varstvo očetov pred u-surpatorskimi oblastmi bi imela tudi obilo opraviti. Italija se utrjuje. Benetke so v vseh velikih vojskah, ki so se odigravale na italijanskih tleh, igrale važno ulogo, čeprav zmanjšujejo njihovo vrednost kot vojno pristanišče ozki doplovi in peščeni zasipi ob zahodni jadranski obali. Vzlie temu bi Benetke v slučaju vojske bile vsled svoje geografske lege izvrstna trdnjava, ker hi od kopne strani tvorile močno pozicijo ob boku sovražnika, ki bi prodiral čez Adižo. Vrhtega bi se od tu zalagala armada z živili. Benetke so tudi kakor nalašč za veliko garnizijo. Italijanska vlada se je zato v zadnjem času odločila, da modernizira kopne in pomorske utrdbe okolo Benetk. (Za letos je v to svrho dovoljenih 13 milijonov lir.) Fortifikacije ob 36 kilometrov dolgi pomorski fronti beneški so zelo stare in sestoje iz več permanentnih trdnjav in obležnih baterij, ki se razprostirajo od Porto Lido do Brondolo. Leta 1003, ko je italijanska vojna uprava bila mnenja, da so Benetke minimalnega pomena v strategičnem oziru, so se skoro vse utrdbe ob obrežju opustile; obdržale so se le baterije in trdnjave ob doplovih v Lidu, Mal-moccu in Chioggi ter jih opremili s topovi od 24 do 31 cm kalibra. Zdaj te starejše kalibre zamenjujejo z novimi 30.5 cm topovi, kakoršni so v rabi tudi na bojnih ladijah. Zdaj je nanovo utrjen fort S. Nico-lo na severu Lida, nedavno so zgradili dve permanentni bateriji v okrožju trdnjave Treponti in ju oborožili s 30.5 cm topovi. Pri Mazorbu se gradi nova trdnjava. Vse obrežne baterije, ki so se leta 1903 opustile, se bodo modernizirale in z najnovejšimi kalibri oborožile. Utrdbe ob fronti na kopnem so zelo zastarele. Nimajo oklepov, nobenih proti bombam varnih prostorov itd. Zato zgradijo sedaj novi trdnjavski oklep, ki bode segal čez starega in bode obstojal iz samih modernih for-tov z dalekosežnimi topovi. Lansko leto so nastanili v pristanišču nekaj ladij oklopnic za obrežno obrambo. Vsekakor je naglica, s ktero zdaj utrjujejo Benetke, vredna, da se jo registrira. Iz Rima se poroča, da sta odobrila vojaška komisija in zbornični odsek za organizacijo deželne in obmejne obrambne načrte italijanskega generalnega štaba v obrambo zgornjeita-lijanskih pokrajin Vičence, Belluna in Vidma, kjer zgrade nove železniške proge. Boj proti tuberkulozi na Švedskem. Švedska narodna liga proti tuberkulozi je objavila v svojem izvestju nektere podatke, namenjene za peto konferenco v Haagu. Iz njih posnemamo, kako uspešno se bojujejo Švedi proti tuberkulozi in da zavzemajo prvo mesto med državami, ki se bojujejo proti temu zlu. Dr. B. Buhre, tajnik švedske narodne lige, navaja, da se boj proti tuberkulozi zamore voditi na tri načine: z vzgojo, ustanavljanjem hospicev in varstvom otrok. Kar se tiče vzgoje, je liga priredila v dveh letih preko 600 poljudnih predavanj o tuberkulozi v vseh delih dežele, večinoma na svoje stroške. Ta predavanja je posetilo 120,000 ljudi iu vsako je bilo objavljeno v krajevnem časopisu. Vsak posetnik predavanj je dobil ilustrovan spisek s kratko popularno razlago o tuberkulozi. Konečno so bile razdeljene med ljudstvom male brošure in leta 1907 je začel izhajati mesečnik, izdan od lige. Ta časopis se pošilja brezplačno vsem članom (20,000). ljudskim knjižnicam, dnevnikom itd. Uspeh tega vzgojevalncga delovanja se že pokazuje. Z ene strani ljudstvo zapopada čim dalje bolj so-eijaluo važnost boja proti tuberkulozi in se interesuje za storjene korake proti tej bolezni; z druge strani pa živi razgovori v delavskih društvih, na javnih shodih, v časopisih silijo posamičnike, urade in mesta, da mislijo o ustanovitvi hospicev in zdravilišč za tuberkulozne. Propaganda za ustanovitev zdravilišč je našla tako jako dobro podporo; tudi je bila odločno izvedena s pomočjo predloga, sprejetega v švedski državni zbornici; ustanovljanje zdravilišč pa podpirajo mesta in novin-stvo. Važen korak je odlok vlade, s kterirn se je ustanovila parlamentarna komisija za proučevanje vprašanja o tuberkulozi, v kteri namen je darovala liga ministerstvu 14.000 kron. Komisija zbira in proueava poročila, tikajoča se tuberkuloze, ter naproša vse zdravnike, da jej pošiljajo poročila v razširjanju tuberkuloze v deželi. Varstvo otrok pred tuberkulozo je brezdvomno eno najrazumnejših in najuspešnejših sredstev v svrho omejitve okuženja. I)a so namreč prouči vprašanje, kako je možno zabraniti nalezljivost v ljudskih bivališčih, je postavila liga v glavnem mestu Stoekholmu hišo, v kterej stanujejo delavske rodbine, od kterih oče ali mati boluje na tuberkulozi; pri tem pa so stariši več ali manje sposobni za delo ter imajo zdravo deco. Te rodbine se bode opazovalo nekoliko let. da se spozna, koliko otrok bode rešenih pred tuberkulozo. Tudi je švedska liga proti tuberkulozi namestila tako v Stoekholmu kakor v provineijah več bolnikov v zdravilišča ter izdala v ta namen 170 tisoč kron. Zaprta madjarska šola na Hrvatskem. "Hrv. Branik" javlja, da je občinski svet v Kreštolovcu, okraja da-ruvarskega, sklenil zapreti tamkajšno madjarsko šolo, ki jo vzdržuje znano madjarsko društvo "Julijan". Kakor razlog navaja občinski svet, da je ta šola "raz sad niča zlobe, mržnje in madjarizacije med prebivalstvoni vse občine.'' Avstrijski jubilejski zlati denar po 10 in 20 kron. Začetkom tega meseca, majnika, so začeli izdavati jubilejski zlati komadi po 10 in 20 kron. Avers (sprednja stran) nosi prsno podobo cesarja, izdelano po modelu profesorja Mar-schalla od modelerja v glavnem novč-nem uradu, Rudolfa Neubergerja. — Revers (zadnja stran) pa kaže cesarskega orla, izvedenega različno od krožečili deželnih zlatih komadov ali heraldično korektno z opisom "Duo-decim lustrist gloriose peractis".in poleg vrednostnega označenja 10, oziroma 20 eoronae, letnice 1848 in 1908, ki sta na 20kronskili komadih nad, na lOkronskih pa pod orlom. Reve rsni znak je izdelan tudi do mode-Ijerja Neubergerja po načrtu voditelja oddelka graverja na glavnem nov-čnem uradu, Andreja Nendecka. — Na državni račun se nakuje le ome jeno število teh komadov, ki jih pri merno zalogi postavijo v promet državne blagajne in zavode avstro-ogr-ske banke. * Ni pa omejeno kovanje 20kronskih jubilejskih komadov na privaten račun potom glavnega urada. Židje na srednjih šolah v Avstriji. "Deut. Volksblatt" je priobčil statistični pregled, iz kterega je razvidno, da je na 21 dunajskih gimnazijah med 6897 učenci 1953, oziroma 28 odstotkov Židov; na 20 dunajskih realkah med 6848 učenci 22.2 odstotkov Židov, in da so na več gimnazijah Židje celo v večini. Enako razmerje je tudi glede nemških gimnazijev v Pragi na Češkem. Dar avstrijskega cesarja. Fran Josip je daroval vsakemu polku, ki nosi njegovo ime, po 15,000 kron. Ta svota se ima razdeliti do polovice med častnike, druga polovica pa med možtvo. Slavlje device orleanske. V Orleansu na Francoskem so 7. in 8. maja slavili 479-letno osvoboditve mesta, ki ga je rešila sužnjih spon slavna devica orleanska Jean d'Arc. V slovesni procesiji je nesel orlean-i ski župan standarto device k vratom I katedrale ter jo ondi izročil škofu, ki je bil obdan od duhovščine in dveh drugih škofov, pariškega in od škofa iz Chartreuse. Župan je v nagovoru na škofa med drugim tudi sledeče naglašal: "Prepričani smo, da pri tem slavlju soglašamo s čustvi vseh orleanskih prebivalcev. Naj se stara navada nedotaknjena ponavlja vso dolgo bodočnost." Škof Touchet je odgovoril: "Mesto orleansko hoče, da na ta dan posvetna oblast skupno s cerkveno obhaja znamenito slarvlje; prepričano je, da se iz praporja orleanske device razširijo žarki junaštva. sprave, bratovske edinosti in božji miru po vsi Francoski!" Govoril je tudi nadškof pariški. Ti nagovori vladi niso všeč. Vojaštvo in vladni funkcijonarji se slovesnosti niso udeležili. Tudi svobodomisleci so ostali doma. Češka Šolska Matica bode rabila leta 1908 skoraj 1 milijon kron. Glasom proračuna potrebuje 999.380 kron, od teh je le 142.831 kron pokritih s prinosi članov. Ostanek 8f>0.000 kron bode treba pokriti z darili in nabiranji. Proračun za lastne in šole. podpirane od družbe, iznaša 720.000 kron. Za šolo Komen-skega na Dunaju je določeno 10.000 kron. Obresti za prej najeta posojila Šolske Matice iznašajo 32.000 K. Pri tem je omeniti, da so dohodki nemškega Schulvereina v minolem letu iznašali le 017,000 kron. Kako so avstrijski kmetje zadolženi? V preteklih 25 letih je bilo v Avstriji zasilnim potom prodanih 220 tisoč kmetij. Skupna svota dolga, ki je obremenjeval prodana posestva, je iznašala 1460 milijonov kron, pri prodaji pa se je izkupilo samo 854 kron, tako da so upniki izgubili 606 milijonov. Leta 1895 je bilo sodnijsko proda nih 14,089 kmetiških posestev, kterih cenilua vrednost je znašala 60 milijonov 310 tisoč 680 kron, dolgovi 75,980,116 kron. izkupiček pa 45 milijonov 1 tisoč 234 kron. Kakor je razvidno iz teli podatkov, prodajajo se kmetiška posestva po javnih dražbah mnogo pod cenilno vrednostjo, ker znajo razne pijavke že tako urediti. da za nje prav hodi. Ker je bilo v 2~> lotih sodnijsko prodanih 220.000 kmetij, koliko ljudi je bilo prisiljenih zapustiti rodno grudo in si iskati kruha po tovarnah? Ako štejemo povprečno na vsako družino po pet glav, več nego milijon! Če dalje vpoi»tevamo, da je v Avstriji vsake četrt ure prodano eno posestvo, kaže ta žalostna slika nujno potrebo, da se kaj ukrene za razdolžitev kmetov, in sicer kmalo! Slovensko katoliško Ck podp. društvo SMESNICE. Trd zaslužek. Tat (pred sodiščem): "Pomislite, gospodje porotniki, takole nas eden nima prav nič dobrega, medtem ko gredo drugi ljudje' spat. se mora nas eden šele pričeti truditi, če hoče svojo družino pošteno preživeti." Razlika. Sodnik (ženski priči) : "Samska ali omožena?" Priča je vzdihnila. Sodnik (pisarju): "Samska!" Sodnik (za četrt ure možki priči) : "Samski ali oženjenf" Priča je vzdihnila. Sodnik (pisarju): "Omožen!" Pri kosiln. Mož: "Zajec ima izvrsten okus, ali si ga ti priredila f" Mlada žena: "Sem te li mar vprašala, če si ga ti ustrelil?" Nesreča. "Danes ponoči mi je padlo ogledalo s stene in se je razbilo, to pomeni nesrečo", je rekla gospodinja zjutraj svojemu najemniku. V Da, da, ravnokar sem vam mislil povedati, da vam ta mesec ne bodem mogel plačati najemnine. Ponesrečeno svarilo. Sodnik: "Za danes vam naj bode odpuščeno, sedaj lahko greste, toda pazite, da mi ne pridete nikdar več sem.'' Obtoženi: "Saj bi tudi danes ne prišel, pa me policaj ni hotel izpustiti." \ cr svete Barbare t> za Zjedlnjene države* Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlranodnedl. januarju 1902 v državi Pennsylvania ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL. P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kaus. I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MAJ1T1N GERCMAN, predsednik nadzornega odbora. Forest City, Pa. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, III. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Fa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, 1». O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, II. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ^/a/cse* C(JO. ICS domete/t, e/M S/i. r67ci<* stfve., 0. SPOŠTOVANI ROJAKI! Zadnje mesece je mnogokrat slišati in brati , da denar j i kteri so bili po s lani v staro domovino niso t j e dospeli po 3, 4 in 5 mescev. To se nemore nikomur zgoditi, ako se s za-upanjem obrne na nas; vse denarne pošiljatve dospejo po nas poslane v 12-14 dneh. Parobrodne listke dobite pri nas za ktero Črto želite in za izvirne cene. Obrnite se v teh slučajih vedno le na nas in prepričani bodete, da ste prav storili. Z veleštovanj em FRANK SAKSER CO. Važn o. Važno. SLUŽBO ŽELI DOBITI Slovenec, kteri razume fino ročno graviranje in je tudi veŠ£ v popravljanju ur, v kakem Jewelry Store. Govori -slovensko, nemško, angležko in tudi nekoliko laSko. Pojasnila d& uredniitvo "Glasa Naroda". (3x t sob) Važno." Važno. Ura za gospode (18 size) 20 let janičena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena z 15 kameni................. $13.00 $15.00 $13.00 z 17 kameni.................. Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti zgornje cene so samo za nekaj časa. M. Pogorelo, 1114 Heyworth Building, Chicago, I1L Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. Važno. Važno. Važn« < & N< 3 0 < & N< 3 0 Važno. POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje širom Zjedinjenih držav, posebno pa one v Waukeganu in Pullmauu, 111. Živeli! New York, 28. maja, 1908. Mihael Hiti. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike, znance in prijatelje v Waukeganu, 111., posebno družino Trampuževo. Vsem skupaj kličem: Na zopetno srečno svidenje! New York, 28. maja, 1908. -Fran Oblak. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa mojega ujea Ivana Babiča. moja dva brata, enega v MeKinley, Minn., druzega v Gilbertu, Minn., vso ostalo družino, kakor tudi sobrate društva sv. Janeza Krst. v Biwabiku, Minn. Z Bogom! New York, 28. maja. 1908. Fran Mohinc. Predno se ukrcam za odhod v staro domovino, pozdravljam še enkrat vse amerikanske Slovence, posebno one v Iron Mountain, Mich., ki so me spremili na kolodvor, kakor tudi dru-štvenike sv. Petra in Pavla št. 51. Slovenci, kteri nameravate potovati v staro domovino, obrnite se z vso zaupnostjo na tvrdko Fran Sakser Co. 109 Greenwich St. v New Yorku, ker tukaj je za Slovence najboljše postrežba, o čemur sem se sam najboljše prepričal. Z Bogom! New York, 28. maja, 1908. Ivan Keržišoik. IVAN KRAK-TTR Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da razproda svoje VINO radi prezidave svoje kleti. Vino je priznano najboljše kakovosti, pristno in domače. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljici, dokler je še v zalogi. Odpošilja se po celi Ameriki. Manj kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. ———----i-innimjutrLW. Kje je ALOJZIJ MOHART Doma je iz Vrhnike pri Ložu na Notranjskem. Pred štirimi meseci je bival nekje v Minnesoti. Prosim, kdor ve za njega, ali on sam, naj mi naznani njegov naslov. — Andrew Mohar, Box 31, Tunesassa, N. Y. (26-29—5) A ar angleščina v 3 do 6 mesecih. Lepopisje, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo *astonj. Slovenska korespondenčna šola. P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, 0, SLUŽBO IŠČE. Mlada Slovenka v starosti 15 let želi dobiti službo za varstvo otrok ali kako drugo delo. Kdor želi natančnosti, naj se obrne na: A Kraintz, 167 Chimell St., Barberton, Ohio. (26-29—5) bojaki, naročajte se ha "gtiaš naroda" l«yft3jčji iv najcenejši iHtfEVNIKl Jugoslovanska Katol. Jednota. dno 24. janu»ij& 1901 ▼ državi Sedež v ELY. "MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Bo* 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Spring«, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-doelz, Pa. ALOJZIJ V IRAN T, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HL nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, IIL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni adrmvnik: Dr. MARTIN J. I VEG. 711 North Chicago Street, Joliet, AL Krajevna druživa naj blagovolijo pofiiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po avojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pofiiljajo krajevna druitva na blagajnika: JOHN GOUŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj M pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Požar na Črnučah. Dne 15. maja opoldne je izbruhnil požar v županovi liiši poleg cerkve na Črnučah. Pogorelo je trem gospodarjem. Županov sin, ki je šel gasit na goreči kozolec, je padel s kozolca in se smrtnonevar-no pobil. Obležal je nezavesten. Ponesrečenca so takoj prevideli. Tudi cerkvenega zvonika se je že prijemal ogenj, a gasilcem se je posrečilo preprečiti, da se ni unel. Ogenj je povzročata neka ženska, ki je pekla kruh in ki je tako zakurila, da so se vnele saje. Ogenj je pospeševal veter. Pogorelo je P" Podobniku (pri Šubelj-nu), kjer se je požar pričel, župana Snoja posestvo: hiša, hlev, ulnjak, pod in kozolec, vdovi Kode rman je pogorel pod. Za časa požara je bil župan Snoj na smrtni postelji ter je u-miral. Prenesli so ga v župnišče. Njegov lGletni sin si je pri gašenju močno pretresel možgane. Živino in pohištvo so S.ioju rešili. Podobniku jt zgorelo tudi pohištvo. Nesreča s smrtnim izidom. Blizu Dul je pri gradnji železniške proge Trebnje-Minia peč padla na 501etne-ga delavca Leopolda Pusta plast zemlje, da se je zgrudil na relso tako nesrečno, da je bil na mestu mrtev. V glavo je dobil veliko rano, eno uho pa mu je bilo odtrgano. Doma je Pust iz Gornjega Globodoia občine Mirna peč in je delal samo tri dni pri gradnji železniške proge. PRIMORSKE NOVICE. Arhiv vojne mornarice prenesejo iz Trsta na Dunaj, in sicer iz previdnosti, da bi isti v slučaju napada na Trst ne prišel v roke Italijanom. Hrvatska tiskarna v Trstu. Kakor se poroča iz Trsta, se je tam uvedla akcija za ustanovitev lastne hrvatske tiskarne, ki bi se je posluževala hrvatska društva in hrvatski trgovci. Mibli se sčasoma v tej tiskarni tiskati trgovski tednik (najbrž "Tržaški Lloyd"). Tudi se dela nato, da bi "Naša Sloga" v Pulju izhajala po trikrat na teden v povečanem obsegu. Zastrupil se je v Trstu 40Ietni vratar Ivan Višin s karbolovo kislino. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Pod vlak se je vrgel pri Miramarju v Trstu 331etni čevljar Ivan Frančič z Ogrskega. Vozovi so mu oltrgali desno nogo in desno roko. Cez par ur je umrl nesrečnik v bolnišnici. Kaj ga .je gnalo v smrt, se ne ve. Zastrupiti se je hotela v Trstu 24-letna Josipina Planinšček iz Gorice, a so jo še rešili pri življenju, vendar ni dosti upanja, da bi ozdravela. Vzrok samonw>ra nesrečna ljubezen. Poiknien samomor. V Trstu je 25-letna dninarioa Ana Nadaja pila •trup, a ne bo umrla zaradi tega, ker ji je prišel zdravnik pravočasno na pomoč. Poneveril j« ▼ Trstu 311etni trgovski uradnik Just Zavagna evojemu šefu Josipu Opeki 480 K. Zaprli so ga. Nesreča vsled neprevidnosti 12- Franc Čepar v Proseku je našel lovsko patrono in tolkel s kamenjem po nji, da se je sprožila. Pri tem je dobil fant tako hude poškodbe po obeh rokah, da je moral v tržaško bolnišnico. Štiri prste je odtrgal stroj petletnemu K. Stepančiču v Temnici na Goriškem. ŠTAJERSKE NOVICE. Boj z noži v Gaberjah. Dne 12. maja {jojxddne je bila v Gaberjah pri Celju pravcata bitka z noži. Več delavcev je težko ranjenih; tako ima 29-letni tvorniški delavec Jakob Ribizel veliko rano v prsih ter tudi pljuča ranjena, 271etni tvomiški delavec Jurij Ska men je dobil težko rano v trebuh. Težko so ranjeni 291etni Janez Sta-mol, olletni Jurij Rupnik in 29Ietni Janez Pustek. Lahke poškodbe so dobili Mihael Lesjak, Franc Bohrer in Mihael Zekav. Vsi so tvorniški delavci. Na nasprotni .strani je dobil majhno rano Je kolovodja in glavni krivec boja Franc Škorjanc. Poleg glavnih krivcev Škorjanca in nekega Papeža so še zaprli: 191etnega Janeza Faktorja iz Celja, 221etnega Alojzija Cimermana in Franca Goleba iz Škof je vasi. Težko je ranil na glavi neki Sup-panc, ki je že pod ključem, 501etnega Jezernika iz Gorenje Hudinje. Zaprli so v Ptuju 201etno Marijo Mlakar iz Brega gri Ptuju zaradi tatvine. Utonil je v Dravi pri Malečniku občine Št. Peter pri Mariboru 13Ietni dijak Franc Sommer, ko se je šel kopat. — Poskusen samomor. V mariborskem policijskem zaporu se je skušala dne 14. maja obesiti lGletna Adela Neu-ba uer iz Ivam nice pri Mariboru. Neu-bauer je spala v neki gostilni na Koroški cesti v Mariboru in tam ukradla natakarici zlat prstan, na kar so jo zaprli. V zaporu se je skušala obesiti na križe k oknu, a jo je paznik še o pravem času rešil. Neubauer je bila že večkrat kaznovana zaradi tatvine. Sedaj leži v bolnišnici. KOROŠKE NOVICE. Mrtvega so našli dne 12. maja v ffozdu "sedmi jTriči" pri Celovcu posestnika Ašana iz Kozelc. Imel je na vratu 4 cm širok vbodljaj in pa s trakovi predpasnika je bil zadrgnjen. Ali je mož, kteri je že bolj prileten, storil samomor ali se je pa zgodilo zločinstva, se še ni moglo doznati. HRVATSKE NOVICE. Simulirana tatvina. Palmina Fran-kovič, babica v Zadru, je bila pri zavarovalnici "Generali" v Trstu zava^ rovana proti tatvini po vlomu. Nedavno je prišla na policijo ter naznanila, da ji je bilo ukradene zlatnine in denarja v vrednosti 800 kron. Re-darstvo je sumilo, da si je Fran kovic tatvino izmislila, da bi dobila zavarovalnino, ter jo je aretiralo in izročilo državnemu pravdništvu. Preiskava je dognala, da vrata v babieino stanova- nje niso bila poškodovana, da je ista imela nekoliko denarja skritega in da sploh ni mogla imeti denarja in zlatnine za 800 kron. Izročena je sodišču raidi poskušene goljufije. Hrvatje v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 13. maja. Zbornica je sprejela z veliko večino predlog, da e za časa proračunske debate podaljšajo seje na osem ur. Danes je k debati govoril prvi poslanec dr. Popovič, in sieer madjarsko. Govornik je ostro bičal Rauchov vladni sistem. Dasi je obetal ogrski vladi zlate gradove, ni prodrl pri volitvah niti z enim svojim kandidatom. Ta svoj fiasko hoče sedaj ban prikriti s popolnoma absolutističnim sistemom. Zakoni se ne spoštujejo več, teinue se vlada s ee-■irskimi patenti iz Rauchove absolutistične dobe. Govornik je ob glasnem pritrjevanju govoril o Rauchovih na-silstvih proti vseučiliščnim profesorjem, dijakom in uradnikom; Rauch sploh skuša vsakega neljubega mu človeka označiti za veleizdajalca. Govorniku je čestitalo tudi več madjar-skih poslancev. — Potem je govoril bivši sekcijski šef M. Roje, ki je ist-o-tako ostro kritikoval Rauehovo delovanje. V ogrskem državnem zboru pri vsaki priliki naglaša. da stoji na temelju nagodbe, na Hrvatskem pa hoče vreči koalicijo, ki je za nagodbo ter ustvariti večino iz strank, ki zametu-jejo nagodbo. Rauchova politika ne škoduje le Hrvatski, temuč tudi Ogrski. Končno je govornik predlagal, naj se proračun umakne ter se predložita dva ločena proračuna, eden za Ogrsko, drugi za Hrvatsko. — Tudi tretji hrvatski govornik, poslanec dr. Magdič, se je bavil s političnim položajem na Hrvatskem. Posebno trpko je zavračal Rauchova sumničenja proti hn^atsko-srbski koaliciji. Ako hoče Ogrska resno skleniti s Hrvatsko mir, privoliti mora, da se Reka in Murski otok priklopi Hrvatski. — Vsi rrije govorniki so izjavili, da odklanjajo proračun. BALKANSKE NOVICE. Spojitev Bosne in Hercegovine z Avstro-Ogrsko. Budimpešta, 15. maja. Na Dunaju so jako nezadovoljni, ker niso uspeli dalekosežni načrti, ki jih je sprožil nemški cesar. Kakor znano, je ban Rauch že pred dohodom nemških zveznih vladarjev prorokoval, da so na dnevnem redu velike in daleko-sežne stvari, ki bodo velike važnosti za Hrvatsko. V mislih je imel načrt nemškega cesarja. Ta je bil namreč predlagal velesilam, naj ob priliki vladarskega jubileja simpatičnemu vladarju Franu Jožefu izroče privoljenje, da se Bosna in Hercegovina stalno priklopite njegovi monarhiji. Pre- stolonaslednik Fran Ferdinand je zastopal načelo, da se Bosna in Hercegovina z Dalmacijo vred spojijo s Hrvatsko. Vsi ti načrti pa so padli v vodo, ker se je Anglija temu protivila. Smodnišnica razletela. Nedavno je zletela v zrak smodnišnica pri severnem taboru poleg Most a rja.. Hiše so se več kilometrov daleč močno po-tresle in popokale so vse šipe na oknih. Eksplozija je povzročila mnogo škode. ' Slike kralja Petra I. v Bosni. V Zenici so začeli nositi neka klubska znamenja s slikami srbskega kralja Petra. Takih znamenj se je baje mnogo poslalo v okupirane zemlje. Dohodki srbskih železnic. V mesecu marcu so znašali kosmati dohodki srbskih železnic 870,400 frankov ali 1461 frankov od kilometra. Zadnje četrtletje je doneslo bruto-dohodkov 2,619,522 frankov ali 4367 frankov od kilometra. V primeri z dohodki iste dobe lanskega leta kaže se višek 398,926 frankov ali po 557 frankov od kilometra. RAZNOTEROSTI. Produkcija plemenitih kovin L 1907. Zlata se je "pridelalo" 19,584,844 unč (unča skoraj 30 gramov), to je le* relativno nekoliko več nego leta 1906, ko je prinašala produkcija zlata 19.370.658 unč. Zlato se je dobivalo v sledečih deželah: v Južni Afriki 7,536,836 unč, Zjed. državah 4,335,183 unč, AvstriJiji 3.(519.104 unče, Mehiki 925,000 unč, Rusiji 900,000 unč, Kanadi 408,721 uuč, v drugih deželah 1,860,000 unč. Leta 1896 se na vsem svetu ni pridelalo niti deset milijonov unč, leta 1902 pa šele 12,894,000 unč. Sicer se je pomnožila produkcija leta 1907 le v Južni Afriki; v Transvalu se je to pridelovanje pomnožilo za 935,000 unč, dočim je šlo v vseh drugih važnih zlatih deželah nazaj. V Avstraliji se je zmanjšalo za 300.000. v Zjed. državah za 230,000, v Kanadi za 172,000 unč. Vrednost produkcije zlata 1. 1907 se ceni ua 1720 milijonov mark. O produkciji srebra še ni čisto natančnih podatkov. Po poročilih inozemskih listov znaša vsa produkcija srebra leta 1907 okoli 169 milijonov unč proti 165 milijonov preteklega leta. Vrednost tega srebra bi znašala okoli 435 milijonov mark. Koliko ljudi zna na Ruskem brati. Uradna statistika izkazuje glede alfabet izmo v na Ruskem sledeče po odstotkih: v livanski guberniji 77,7 odstotkov, v petrogradski guberniji 55.1 odst., v moskovski guberniji 40.2 odstotkov, v jaroslavs-ki 36,2 odst., v vladimirski 27 odst., v donski 24,5 olst., v takti 20,7, v kolegaški 19,4 odst., v besarabski 15,6 odst., v polj- Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sftordone od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za. Slovence y Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko dena rja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v ^jedi njenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v Slovenski Narod! potrebno, da se tukaj v Zjedi- njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč y tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse-obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO B0LNL Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem Času ozdravim. % TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem,, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in sej nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdra-\ vim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri) se po časopisih samo hvalijo. 1 BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svdt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Metttcal Institute ** 2001 6«rMt HtwYoHtOHy Uradne ure od 10 do IS doMftdne in o4 8 *o 4 ittpofane, v torkih in sobotah od 10 do 18 dopoldne, ter od 8 do 6 in od 7 do 8 m u—r, v aHlJaa dtt lfflo l. ski 30.5 odst. Povprečno zna brati v evropski Rusiji 29,4 odst, na Kavkazu 12,4 odst., v Sibiriji 12,3 odst. in v Centralni Aziji 5,3 odst. Ptiči, ki jim ne škoduje strop. Znanih je več vrst ptic, ki jim strup do gotove meje eploh ne škoduje. Grlice brez škode zobljejo seme kačjega mleka, kosi pa celo volčje črešnje; šein-kovei zobljejo eelo seme zobnika, vrabci tobakovo seme, a jerebice seme razhudnika. O jastrebih pripovedujejo, da prenašajo brez škode velike množine strihnina, sovam pa niti cian-kali ne škoduje. Knjigarna Fr. Sakser Co.' 10f Greenwich St, ;NEW YORK. ima v zalogi poleg raznih družin tudi sledeče NOVE KNJIGE: MflF* Nir božji, brošir......$1.00 Zlato rog, planin, pravljica, eleg. vezana z zlato obrezo________..$1.25 Znaj iz Bosne......—.60 Vohun (Spion)........—.80 Tri povesti grofa Leva Tolstoja.............—.40 Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 « Ob Zori broš.........—.70 Rodbina Polaneftkib cela izdaja broš......$2.50 Ruska Japonska >oj- ska 5 zvezkov sknpaj—.75 Dama z kamel jami.. .$1.00 Bneek v strah n šalo-igra................—.35 WINNETOU rdeči gentleman (potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00. Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven* Naročilom je priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta. FRANK SAKSER CO. ROJAKI, HABOČAJTE 8E NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI U NAJCENEJŠI DNEVNIKI Pozor Rojaki! Novoiznaj deno garantirano mazilo si pleiaste in golobradce, od katerega v i tednih lepi lasje, brki in brada popo) noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge kurje očesa, bradovice in ozeblino Vav v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da fe to resnica se jamči $500. Pri na* ročDi blagovolite denarje po Post Mone Order pošiljati. Jakob VVahčič, P. O. Box 69 CLEVELAND, OHIO Navodilo, kako se doseže najvišja starost. Neobhodno potrebna knjiga, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal dr. Jurij Simonič. V zalogi je samo 20 izrisov. Cena 40c. Pišite in pošljite poštne znamke na Frank Sakser Co. 109 Greenwich Street, NEW YORK. Na koga se zanesti v slučaju bolezni In komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od iljega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni gospod doktor! Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. Uverjen in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sen bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdravegi. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Prane Steklasa« 3141 St. Clair Ave. N. E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle. 111. Velecen|em gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi 5e zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. Vas že enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Ukar Box 941 West Newton. Pa Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-k\mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-9 site v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE I40CWEST 34th STREET, NEW YqRK, N.,Y. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega import i ranega češkega hmcla. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga * svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh ooljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Oeo, Travnikar-ju 6102 St Clair Ave. N.fcf. kteri Vam dragevolje vse pojasni., THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Za vsebino tujih oglasov ni odgovorno n« upravni štvo nt aredniltve AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) Hajpripraraejša in najcenejša parobrodna (rta za Slevence in Hnate. sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington'1. REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO V k spodaj navedeni novi parobrodi nadvm vijaka imajo brezžični brsojav: ALIGB, IjAUBA, MARTHA WASHINGTON, '' ARGENTINA. i .Uii V mesecih maju in jnnijn se bodeta «oraJ meieatm Krodovju pri-druJila ie 4kw% draga nova potni Ska I 0&rnik». j Cene vožnih listkov Iz NEW YORKA za lil. razred so do. TESTA........................................ LJUBLJANE..................................... .928,66 REKE...............................................$28.— ZAGREBA..........................................I29J0 KARLOVCA......................................$29.* n. RAZRED do TRSTA ali REKB..........................<62^0 do Parobrod "ALICE" odplnje dne 3. junija 1908. Parobrod "MARTHA "WASHINGTON" odplnje dne 17. junija 1908. ftelp« B*«. A čfc, Geti. AgeAta, t Washington Street NfiW YC& — Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJIQA. — PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) "I'ostopa se z njim kot z žensko in kot s hčerjo od ženske." "Oba moža imata brade, toda vendar sta ženske. Abu Mansur, poskrbi, da jih bodo smatrali za ženske!" "Ali naj jim vzamem brade, šejk?" "Zapovem ti!" • "Alah te blagoslovi, ti hrabri in pravični med Hadedini! Prijazen si in usmiljen proti svojim in pravičen proti sovražnikom tvojega rodu. Spol-nnil bom tvoje povelje." Odpre svoj zabojeek, kjer je imel vee priprav, in vzame iz njega zakrivljeno bodalo, kterega svetla klina se je bliščala v sijaju ognja. Bil je brivec rodu. "Zakaj ne vzameS noža za brado?" vpraša ga šejk. "Ali naj z bradnim nožem, s kterim režem brade Hadedinov, vzamem izdajalcem njih lase, šejk?" "Imaš prav; naredi, kakor si sklenil!" Zvezana Obeida sta se branila, kar se je dalo, da odvrneta od sebe največjo sramoto, ki sta jo mogla doživeti; upor ni ničesar pomagal. Držali eo jih, in bodalo Abu Mansurja je bilo tako ostro, da je v trenutku zginila brada obeh Obeidov. "Spravite jih iz šotora." zapove šejk, "ženske so in ženske naj jih čuvajo. Dajte jim kruha, dateljnov in vode; če pa skušajo pobegniti, ustrelite jih!" Odstriženje brade ni bila samo kazen, temveč tudi dobro sredstvo proti begu, ker se nista brnela prikazati med svojimi brez brade. Sedaj se dvigne žejk in potegne nož. Iz svečanih potez na njegovem obrazu spoznam, da se bo zgodilo nekaj izvanrednega. "Alah il Alah," začne šejk, "ni Boga razven Alaha, Vse, kar živi, je on ustvaril, in mi smo njegovi otroci. Zakaj naj se sovražijo oni, ki se ljubijo, in zakaj naj se razdružijo oni, ki so si podobni. Veliko dreves šumi v gozdu, in na planjavi je mnogo bilk in cvetlic. Podobne so ena drugi, raditego. se ne ločijo. Ali mi nismo jednaki? Šejk Malek, velik vojnik si, in rekel sem ti: nanu iralihin — jedla sva skupaj sol. Hadži emir Kara ben Nemci, tudi ti si velik vojnik, in rekel sem ti: nanu malihin. V mojem šotoru stanujete; moji prijatelji in tovariši ste; vi umrjete za mene, in jaz umrjem za> vas. Ali sem govoril prav?" Pritrdimo resno in svečano. "Toda sol se stopi in zgine," nadaljuje šejk. "Sol je znamenje prijateljstva; ko se je stopila in zginila iz telesa, je prijateljstvo končano in se im»ra zopet obnoviti. Hrabri možje ne sklepajo prijateljstva> s soljo. Je neka tvarina, ki nikdar ne zgine iz telesa. Ali veš, šejk Malek, kaj mislim?" "Vem." "Torej povej!*' "Kri." "Prav si govoril. Kri ostane do smrti, in prijateljstvo, ki je s krvjo sklenjeno, se neha Še- le po smrti. Šejk Malck, daj mi svojo roko." Malek, kakor jaz sva dobro vedela, za kaj se gre. Malek si zaviha rokave svojega plaš<"-a in ponudi ramo Mohamed Eminu; ta ga ubode lahnfl t nožem in ulovi -kapljice krvi v nastavljeno eašo. Nato pomigne meni. Emir hadži Kara l>en Nenisi. hočeš biti moj prijatelj in prijatelj tega moža. ki >e imenuje Malek, šejk Ateibov?" "Hočem." "Ali hočeš biti do smrti?" : "Hočem." "To erjso tvoji prijatelji moji in tvoji sovražniki moji in Maleka." "Torej n i daj loko!" Storim kot mi je ukazal; lahno ubode z nožem; kapljice krvi padajo v nastavljeno -čašo; isto stori s svojo roko. Nato prilije krvi vode in vse skupaj zmeša. "Razdelite pijačo prijatelja-1va v tri dele in uživajte jo z mislimi na Vsevednega, ki pozna naše najbolj skrivne misli. Imamo šest nog, šest rok, šest očij, šest ušes, šest ustnic, in vendar je vse ena noga, roka, oko, uho in ustnica. Imamo tri srca, tri glave, in vendar smo eno srce, samo ena glava. Kjer je eden, tam hodi drugi in tretji, in kar eden naredi, naj dela drugi in tretji enako. Čast Bogu, ki nam je dal dočakati ta danf" Ponudi mi kozarec. "Hadži emir Kara ben Nemsi, tvoj na^od stanuje najbolj oddaljen od tukaj; izpij svoj delež prvi in ponudi čašo svojemu prijatelju." Ko spregovorim nekoliko besed v pozdrav, pijem zmešano kri; Malek stori isto in ponudi ostanek Mohamed Eminu. Nato nas objame in poljubi ter reče: "Sedaj smo rafik, krvni bratje; naše prijateljstvo je večno, četudi Alah loči naša pota!" Vest o tem dogodku se je kmalu razširila po eelem taboru, in kdor je mogel, je prišel častitat v šejkov šotor. Preteklo je precej časa, predno smo ugodili vsem častilcem; pozno v noč smo ostali še- le sami. Opisal sem šejku Maleku pozorišče vojnega plesa in ga seznanil s celo bitko. Bil je povsem zadovoljen in konečno vprašal: "Ali sovražnik ne.more pobegniti proti severu?" "Da, lahko utečejo med reko in džebel Kanuca; toda zastavimo jim tudi to pot. Šejk Mohamed, si odredil že vse potrebno, da postavimo okope ?'' "Vse je gotovo!" "Ali so zbrane ženske, ki nas bodo spremljale in stregle ranjencem?" "Pripravljene so!" "Torej poišči konje za naše tovariše. Dvignimo se, ker dan kmalu zašije.'' Zmaga. Pol ure pozneje so se Hadedini dvignili na bojni pohod, ne neredno in divje kot je pri Arabcih navada, temveč v koraku iti sklenjeni med seboj. Vsak je vedel, kje je njegovo mesto. Pred nami fo jezdili vojnimi, in za nami na kamelah pod vodstvom sku-šenih stareev ženske, ki so imele nalog skrbeti za ranjence v bitki. Konec pohoda so tvorili oni, ki so skrbeli za zvezo med pašniki in živino ter nadzorovali ujetnike. Ko se dvigne solnce nad horizontom, se vržejo vsi na zemljo, da opravijo jutranjo molitev. Bil je čarovit prizor, videti stotine junaških borilcev, klečati v prahu pred onim Gospodom, ki še danes vsakega izmed nas lahko pokliče k sebi. Od straže poizvemo, da se ni pripetilo ničesar važnega. Brez motenja smo prišli v Deradš, za kterim se je vlekla eno uro dolina enakega imena. Strelci stopijo raz konje; njih živali spravimo v varstvo za dolino, da v slučaju nesreče ne nastane zmešnjava. Nedaleč od konj razbremenimo kamele in postavimo šotore, ki so bili namenjeni za ranjence. Vode je bilo dovolj; primanjkovalo je le obvez, kterih nismo mogli dobiti v tako kratkem času. Zveze z Arabci rodu Abu Mohamed še nismo pretrgali. Skoro vsako uro so prihajala od njih poročila o napredovanju sovražnika, ki še ničesar ni slutil o našem dohodu. Sir Lindsay je od včeraj kaj malo govoril. Preostajalo mi ni časa, da bi se z njim ukvarjal, drugi pa ga ni mogel razumeti, ker je govoril samo angleško. Kmalu prijaha k meni. "Kje se tepemo, Sir?" vpraša. "Za to goro, v dolini," mu odvrnem. "Pri vas ostati?" "Kjer hočete." "Kje ste vi? Tnfanterija, kavalerija, ženija, pontoni?" "Pri kavaleriji in sicer pri dragoneih, ker bodemo streljali in se za- jedno borili." "Ostanem pri vas." " Torej počakajte na tem mestu. Moj oddelek stoji tukaj, dokler ga ne povedem na določeno mesto." "Ne v dolino?" g) ili ili Hi il; il; Sli ili % :K X :t % il)žl2 X It :IS % :£ Hi ili a: ili SE ;I»I»l!iIi;IiiI'!l;;Ii ili tli SE ili tli Sli il: •J? a; i jj "Ako bi ne bilo Severovih družinskih zdravil, moja žena bi ne bila več dane« med ^ živimi. Sedaj je popolnoma zdrava." Jos. Bailey, Box 52, Comly, O. 4% c • <• «i« i; Zdravilni nasvet pošljemo na zahtevo zastonj. Blood Puffier AMEXCOlfNTAM KUAStf Sot*. ZnLrgd GUmb. Idi tie hmfMd lašfe pnicc •i.oo. W. F. SEVERA co. urat, • tcrtrx. Znaki slabe krvi so izpuščaji, mozolji, in druge nadloge na obrazu in telesu. Ako se isti zanemarijo se je bati slabih nasledkov, katore povzuei slaba kri, in to so: trganje otekline in oslabelost telesa. V takih slučajih rabite Severov Ifl kricistilec, ki bode odstranil vse nerede. Uredi ves sestav, odstrani strupene dele in okrepča kri. Cena $1.00. "Zaupajte Severovim zdraviom!" "Bolan sem bil, in dva zdiavnika sta me zdravila. Po iz gubi vsacega upanja na zdravje sem kupil Sererov kričistilec in po rabi dveh steklenic istega sem bil popolnoma zdrav. Priporočam vaše zdravilo vsem svojim prijateljem." Joseph Berenda, Br. F. D. No. 1, Fair Oaks, Ind. Krasna barva obraza. Vsaka ženska ima mehko kožo na obrazu in krasno obličje, ako rabi Severovo zdravilno milo za kožo. M Zdravi vse ueurednosti kože; mehča in gladi najtrjo kožo ter daje lioom mehko površje in svetlobo. To je pravo milo za otroško kopanje; tudi je vrlo dobro pri britju in je dobro za pranje nečedne glave. Cena 25c. uSeverovo 'zdravilno milo je res dobro zdravilo. Naš štiriletni fant je imel nekako t« il i i il čudno trdo kožo, po kopanju ga v vodi in pranju z Vašim izvrstnim milom je posta- JOS. GRIGEREK, Unionville, Oonn. la njegova koža gladka in mehka." Prodajajo se v vseh lekarnah. Pazite, da dobite "SEVEROVA." t» rt W. F. Severa Co. clvs JOHN KRAKER EUOLID, O. "Ne, umaknemo se ob reki navzgor, da preprečimo sovražniku pobegniti proti severu." "Koliko mož?" "Sto." "Well, zelo dobro, izvrstno!" Prevzel sem to mesto z gotovim namenom. Sicer sem bil prijatelj in tovariš Hadedinov, vendar nisem mogel moriti ljudi, ki mi niso storili ničesar zalega. Osebno se nisem zanimal za sovražnosti, ki so vzbruhnile med arabskimi rodovi, in ker ni bilo pričakovati, da se sovražnik obrne proti severu, sem >i izprosil to postojanko, ki naj samo zavrne sovražnika, če hoče v tej smeri pobegniti. Naji-aje bi sicer ostal pri ranjencih, kar pa ni bilo mogoče. Sedaj odpelje Šejk svojo konjico v dolino, in jaz se mu pridružim. Raz delimo jo na dva dela, kterih eden zasede levo, drugi pa desno stran doline. Tem je sledila pehota; tretjina pehote je zasedla višino na desni, druga tretjina ono na levi, da — skrita za številnimi skalami — prime sovražnika od vrha; tretji del pehote pa ostane pred vhodom v dolino, da slednjega obdajo z okopi, izza kterih pozdravijo sovražnika. Pri tem oddelku se je nahajal šejk Malek in Ateibi. Ko vidim, da je vse v redu, se obrnem s svojim oddelkom proti označenemu mestu. Jahali smo naravnost proti severu, dokler ne dospemo do nekega dolinskega prehoda, ki nam je omogočil prehod čez višino. Čez eno uro ugle-damo pred seboj reko. Dalje proti desni, torej proti jugu, je bilo mesto, na kterem se je gorovje razprostiralo tik do reke in tvorilo nekak polkrog, iz kterega je bilo skoro nemogoče pobegniti, kdor je imel nesrečo, da je zašel vanj. Tu postavim svoje ljudi, ker smo se na tem mestu lahko postavili v bran desetkratni premoei. Ko pos-tavim predstraže, razsedlamo in posedemo. Mojster Lindsay me vpraša: "Poznani tukaj. Sir?" "Ne," mu odvrnem. "Morebiti razvaline tukaj?" "Ne vem." "Treba vprašati!" Res vprašam pri navzočih Arabcih, in ko dobim odgovor, mu rečem: "Naprej zgoraj." "Kako se imenuje?" "Mukhol Kal ali Kala Šergata." "Fowling-bull tam?" "Hm! Najprvo se pogleda." "Koliko časa še do boja?" "Do opoludne, morebiti še pozneje. Morebiti pa še do boja ne pride." "Medtem jaz pogledam." "Kaj?" "Kala Šergata. Fowling-bull izkopati; v London poslati; slaven postati; well!" "To sedaj ni mogoče." "Zakaj ne?" "Ker morate jahati do Šergate 50 angleških milj." "Ah! Hm! Miserable! Ostanem tu!" Vleže se za grm, jaz pa sklenem nekoliko preiskati prostor pred nami; ljudem naročim vse potrebno in odjaham proti jugu ob reki. Moj vranec je bil izvrsten plezalec; lahko >em se drznil z njim priplezati na goro in res odjaham z njim po obronku, da si pogledam okolico. Na vrhu opazujem z daljnogledom vzhodni horizont. Tu opazim, da tam onstran reke vlada kaj živahno življenje. Na južnem, torej levem bregu reke Zab v dolini je kar rargrolelo jezdecev. Pripravljali so pravkar splave, da se prepeljejo cVz reko. Onstran reke Tigrida nisem mogel opaziti ničesar radi visočine, za ktero leži dolina Deradš. Ker sem imel čas, sklenem jahati še na drugo goro. Trajalo je skoro dobro uro, da dospe m na vrh, ker je bil klanec zelo strm. Vendar je bil moj konj (ako čvrst, kot bi pravkar pri.šel iz hleva. Privežem ga za deblo in plezam še naprej. Tu je ležala pred menoj dolina Deradš. V ozadju zapazim gotove okope, za kterim so počivali branilci, in za skalami vidim pripravljene strelce in spodaj, ravno nasproti meni zasedo konjenikov. Nato obrnem daljin gled proti juuu. t litija [inh-i Zaloga vina in žganja. Marija Grill Priporoča rojakom svoja iz vrniti* VIKA, ktera v kakovosti nad kril jo jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vino (C» tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 60 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINO-VEC $2.50 galona. DB.OŽNTK $2.76 galona. — Najmanje posode za žganje so 4Vfe galone. ^ Naročilom je priložiti denar. r/.H ohila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid. Okie. Čapt mi je naznaniti slavnemu ► občinstvu r Chicagi, 111., kakor i tudi rojakom po Z jed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu," #17 S. Center Ave., Chicago, 111. blisu 19. ulice. y kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Naj bol ja ► Tina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu < na razpolago dobro urejeno keg. * lnšče in igralna miza (pool table.) * , Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse « bodem dobro postregel. Za obilen * obisk se priporoča 4 Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111 tMWMMMWnmMMtWMMMmNNnMMMWIII ROJAKI, NAROČAJTE SE MA "GLAS NARODA", NAJVB&7X Z> NAJOENBJil UllVMia.1 Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........$12 00 ali4gal. (sodček) za...........$16.00 Za obilno naročilo sc priporoča Marija Ovlli^ 5308 St Clair Are., N. EL, Cleveland, Ohio. Conpgnie Generale Tiaosatiantlp (Francoska parobrodna družba.) IVREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBUA1 Postni parniki so:' *La Pro.ence" na dva vijaka..................11,200 ton, 30,000 konjskih moč •LaSavoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ 'La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ »T * Tnnrainp" .......10,000 „ 12,OUO Tukaj živečim bratom Slovencemin Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporo-tam svojo moderno gogtilno, pod imenom "Narodni Hotel/'na 709 Broad St., eden največjih hotelov v meetn. Na čepu ee vrste1 napravljenega ________ Na razpolago imam čez 25 urejenih aob-za prenočitev. — Vzamem tudi rojake n* stanovanje. — Evropcjska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Oojaovlč, Jobnstavn, P«. , mUlluia j Zastonj! Zastonj! J Nikjer v Ameriki ne morete dobiti ^ tako dober in fini j IMPORTIRANI TOBAK J ia cigarete in pipo ali cigare, % kakor pri nas. Pošljite nam na eni M dopisnici vaš naslov in dobite takoj ! zastonj našega tobaka za cigarete f ali pipo za vzorec in tudi naš cenik, -3 najcenejši. Pišite takoj na: j ADRIA TOBACCO CO. J 1265-67 Broadway, New York. k ► ► ina prodaj NARAVNA GALIFORNIJSKA VINA Dobro črno in belo vino od 35 d» 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centom galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoia vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem STEPHEN JAKŠE, Crockett, Contra Costa Co., CaL JOHN VEINZUL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland. Obi* izdelovalec kranjskih in nemških M A R M O % I K*, Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Tri vrstni od $22 do $-45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče ii aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $8